PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Leto Ul - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo »3-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8:80 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini ene^a stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300. celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330. 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trat 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
TRST sobota, 2. avgusta 1947
Poštnina plačana y gotovim Sp^dizione in abbon. postale
5)tev. 659
Gospodarske težaue Anglije
Pospešitev demobilizacije, da se zmanjšajo izdatki in da se preskrbi delovna sila za industrijo • Anglija prepušča položaj za položajem Združenim ameriškim državam
London, 1. — Trajna gospodarska /■■za, ki vlada v Angliji, dokazuje, Anglija grl zadnje vojne gozdarsko hudo prizadeta. Ze po yi svetovat vojni st ni mogla dol-' casa opomoči, po zadnji vojni se la posledica vedno bolj kaže. razdejanj, povročemli z born-^dlranjein iz zraka in poieg ^lomnih izgub na tgnaži trgovin-e mornarice, so Anglijo efektivni 2 tki v vojni izčrpali. Zaradi te-'} Prepušča položaj za položajem rieriki. Spričo teh razmer je pri-Jena na skrajno slednjo, kar sc Ponosn^ Anglijo, ki je nekoč 'ePalu kupčije po vsem svetu, cudtto suši.
Tako je predstavnik «Foreign-tiice» izjavil, da bo vlada pro-"j® predvidene demobilizacije "Spfšila, samo da bo zmanjšala finančne izdatke in preskrbe-a industriji delovno silo. Isti pred-*7a'k nadaljuje, da je Anglija na mirovne pogodbe z Italijo umakniti svoje čete od tam kom 90 dni, k0 stopi pogodba v ‘lavo. Ta pogoj ne velja za trža-,7° ozemlje. Glede angleških čet, *> nastanjene v Nemčiji in Avblji, navedeni informator ne mOre sedati, ali bo Anglija umaknila te čete.
Nasprotno ura(jno potrjujejo, da . umaknila Anglija svoje čete tu-Grčijo	un'nlivt	in	vlada
tudi že umaknila. Toda, tako pravi Anglija, Egipt je prekršil dogovor. ker je hotel združiti sudansko vprašanje z vprašanjem umika angleških čet iz Egipta. Zaradi tega Anglija ni več vezana na že sklenjen dogovor, v Sudanu pa se nahaja Anglija na podlagi mednarodnih pogodb. Ni tudi izključeno da bo Anglija o priliki razpravljanja o egiptskem vprašanju ugovarjala pristojnost Varnostnega sveta za rešitev tega vprašanja.
General Claytcn, Id ga je Anglija imenovala kot predstavnika pri arabski ligi, je komaj prišel v dežele Bližnjega vzhoda In že se je dvignil arabski tisk proti sami arabski ligi, čemu sprejema voditelja angleškega «Intelllgence Service*. List «Soutli Asli Shaab» piše, zakaj je treba imeti arabski ligi okoli sebe diplomatske zastopnike tujih držav, ki hočejo samo vladati nad arabskimi državami in nadzorovati delovanje arabske lige. Ta mora biti samo odločna v borbi za neodvisnost arabskih de-
žel in imeti edino ta cilj, doseči izpraznitev tujih čet s svojega ozemlja.
Voditelj levega krila laburistične stranke Crosman je izjavil dopisniku agencije «France Presse», da bo morala Anglija izprazniti tudi Palestino. Glede Nemčije je dejal, da bo to zadnja dežela, katero bo Anglija zapustila Grosman je zahteval že meseca februarja 1947. naj šteje vojska največ 750 tisoč mož. Po njegovem mnenju Bevin dobro ve, da Angleži ne smejo umakniti svoje posadke iz Nemčije. Crosman je dostavil, da on in njegovi prijatelji v tej točki podpirajo. Bevina. Nemško vprašanje je mogoče rešiti na ta način, da se ustanovi posebna oblast za Porurje, ki bo nadzorovala proizvodnjo in transporte. Pri tem naj bi sodelovale tudi Belgija, Holandska in Luksemburška.
Glasnik angleškega vojnega ministrstva je dejal, da še ni določan dan za umik angleških čet iz Indije. Vse druge vesti 0i tem da so neesnovane.
Tržaški harmonikarji na mladinskem festivalu
Praga, 1. (Tanjug). Včeraj je prispel v Prago jugoslovanski mladinski zbor »Lola Ribar*, ki bo sodeloval na fesfvalu. Na postaji so mladince sprejeli predstavniki češkoslovaške mladinske zveze, predstavniki jugoslovanskega poslaništva, predstavniki udruženja prijateljev Jugoslavije «Tito» in britanski učitelj Bush s svojim zborom. Britanski zbor je pozdravu jugoslovanske tovariše s pesmijo z mladinske proge Brčko-Banoviči.
V okviru programa festivala je včeraj nastopila skupina tržaških harmonikarjev, ki so spremljali svoje someščane pri petju tržaških ljudskih in antifašističnih pesmi.
Dnevno prihajajo nove skupine mladincev.
Efnoqrafi|a v ZSSR
Leningrad. 1. (TASS) — Sovjetski znanstveniki pripravljajo knjigo v devetih zvezkih pod naslovom i «Narodi sveta«. Knjiga bo vsebovala zadnje podatke o etničnem sestavu sveta ;n posameznih držav in o kulturnih značilnosti posameznih narodov. Poseben zvezek bo obravnaval zgodovino narodov, formac jo j etničnih in jezikovnih skupin. Štirje zvezki gpisujejo narode Sovjetske zveze, drugih pet pa ostale | države v svetu.
odloči
Sina
d°gCv. ško bo
hje. Na splošno je vlada «ena v načelu demobilizirati ssn Vefi sv°->Ul vojaških sil, vpra je samo, ali bodo demobill-vrau večino posadke, k; štaciomra tujih deželah ali samo del. V na primer računajo, da Anglija 130 tisoč mož in od °ra med angleško in amerl-vlado bo odvisno, koliko čet Abglija demobilizirala.
G^*«de umika čet iz Nemčije in c*Je je Marshall baje že dal ra-da bi bilo treba tako edio-odložiti. Britanska vlada pa f.baJe pripomnila, da ne more e Prenašati stroškov, ki so s t m tem etli’ prek0 določenega časa S j®1 V zvez:	spravljajo nekateri
j^d*"*tev obeh področij v Nemčiji-J®«ija že v naprej opozarja Ame-‘ 0 o svojem težkem gospodarskem dnVin u in upa pri tem, da bo od Amerike nadaljnjo po-
Vpra
Razprava proti vohunom v Ljubljani
STIKI OBTOŽENCEV
s predstavnikom neke tuje države
Pošiljali so v inozemstvo poročila političnega,^gqspodarskegainvoiaškega_zna1^aja
Po zaslišanju Bogdana Stareta je bil zaslišan obtoženec Kavčnik, profesor na ljubljanski univerzi. Priznal je, da se čuti krivega, ker ni od vsega začetka odklonil zveze z vojnimi zločinci na Koroškem. Izjav’1 je dalje, da je osebno šel na predstavništvo neke tuje države v Ljubljani, kjer je izročil poročilo za inozemstvo. Poslal je tudi pismo Kuharju v London.
Na današnji razpravi je javn' tožilec predlagal, naj privedejo pred sod.šče vsakikrat po enega obtoženca, ker se opaža, da izpoved enega obtoženca vpliva na .z. povedi ostalih navzoč'h obtožencev; dalje vpliva prisotnost vseh obtožencev na izpovedi onega, ki je izprašati.
Sodišče je sprejelo predlog javnega tožilca in zaslišalo Ljuba Sir
Glede šifer, ki so jih dobili na1 ca, ki je priznal, da je oil član
YPfasanje Je sedaj, ali bo Arne-
turi; ««	rtuAl	ii	T	«_
tiO;
tudi v Nemčiji in Grčiji i-a-angleške čete. Grški mO-še a ’žnl 1:st «Etnikos Kirk« pi o Ja v Washingtonu razpravljajo anJu odpošiliatve v Grčijo str* aaier;ških divizij. Z druge jj. A' pa zanikujejo vesti, da je ni! vlada prosila ameriško žaS?;. nal Prevzame upravo Obeh Anou nih P°dr°čiJ v Nemčiji, šair ^	1®'L°	tako nevšečno vpra
Dutn ^Pta, s katerim se bavi tre-hoč Varnostni svet OZN. Anglija 'aru	^Ptsko zadevo v vpra-
Umakaitve angleških čet iz EfCnt in združitev Sudana z Sk;fjvlrn' AnKl'Ja zatrjuje, da je botM z Eg ptdm dogovor glede £g.; ‘ne izpraznitve svojih sil iz ‘p a in da je deloma svoje čete
njegovem domu, je Kavčnik izjav'1 da gro za. sistem, ki ga j« on obrazložil ostalim soobtožencem, 'n sicer zato, ker je bil mnenja, da bo to znalo koristiti.
Na vprašanje javnega tožilca je Kavčnik priznal, da je malo pred aretacijo prejel razna pisma 'z ino-ze.mstva. Izjavil je tudi, da je poslal raznim inozemskim misijam poročila o notranjem položaju v Jugoslaviji in da je bil dvakrat al' trikrat pri bivšem poslancu Jovanoviču. Priznal je tudi, da je v neki tovarni ukradel važne *ajne dokumente in da jih je izročil Na-godetu. Na vprašanje, zakaj je prisegel zvestobo ustašem med vojno, jo obtoženec odgovoril, da je bil prisiljen to napraviti, ker je delal kot inženir na Hrvaškem. Kavčnik je dalje izjavil, da je smatral Dražo Mibajloviča za vojnega ministra legalne vlade in da je ustaše naz’val «moji fantje«.
Kurivo iz Jugoslavije
za Trst
,aia]'°r Smo *e v^erai kralko P°~ i>, J' 1° bila med tržaško občino vOD-om, zadrugo za uvoz in B Trstu, sklenjena pogodba 0re°baLO 10-300 ton drvi in oglja. 0j( i Za l0-000 ton drvi in 30 ton t^kn ^na Partija drv (7000 ton) tačoe. 0 Trst po železnici čez Di-% i-‘n t0 b° občina plačala po ir^ 'r ?a stot, medtem ko prispe <3000 ton) drv po c%a Zat° določena v pogodbi tegjj,Ceria <100 lir), in sicer zaradi Utr0x Prevoznik stroškov. Kakor Ogije a Poročevalski urad JK, je 9o, (i). t01ne vrste, pol je močnejše-kejJUoa Polovica pa nekoliko šib-U sibkejše oglje je VIVOD k tn avit- Glede same pogodbe je Dreri""0’ da si je VIVOD pridržal Cejte rt '.da vsak mesec prilagodi *e j, banskim tržnim cenam, ki
Ce„ae",,nW0-
^^robn™ ie vc<lno toii navzgor.
za predelavo gume in mnogi so mnenja, da je prav zaradi tega dobro obveščen o potrebah italijanske industrije. Drugi so mnenja, da je k omenjeni izpremembi doprinesla tudi izprememba odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo. Vsekakor se čuti vpliv kreditne politike ZDA nasproti Italiji.
Naj bo vzrok te izpremčmbe kateri koli, dejstvo je, da se v zadnjem času opaža močan priliv Američanov v Italijo. Tudi v tem pogledu je nastala izprememba. Medtem ko so poprej prihajali predvsem e.opor-tunistin, prihajajo zdaj isolidn<'jši» Američani kot predstavniki uglednih ameriških tvrdk,
Po St,
se v Trstu drva prodajajo
oso Ur
in nekateri trgotci
(čra(
^PovcJ cel° 1000 lir za stot ter *6 drLa ie vi^e cene■ V lta,i1° hjo j. v tranzitu čez Trst proda-k 1)0 8°o lir za stot
^meričanov v Italijo
^cs T>ownie poroča v gospo a’hi>n *inanini rubriki rimske-%ly ns,ce9a lista nThe Rome “"ier«a!"eric“n»’ ki je namenjen s 1 vojski v Italiji, o vse ve-lna'Unian]u ameriških poslov-' Sa italijanski trg. Ti prav lahko
protizakonite organizacije, ki je imela stike z inozemstvom za rad > vohunstva. Znana mu je bila zveza po kurirjih s Koroško in je č’tal pošto, ki je od tam prihajala. Kurirja so vzdrževali člani protizakonite organizacije.
Obtoženec je dalje povedal, da so na sestankih skupine govorili o možnosti bega v inozemstvo in da se je tudi sam zanimal za pot! čez mejo pri Planici in Mariboru. Priznal je dalje, da se je večkrat sestal s predstavnikom neke tuje države in da je o tem poročal svoji organizaciji. Znano mu e. da je tudi Hribar hodil k predstavniku neke tuje države. Sire priznava dalje, da je poročal nekemu tujemu diplomatskemu predstavniku o političnih in gospodarskih vprašanjih Slovenije.
Na vprašanje predsednika j« S'rc izjavil, da je omenjenemu predstavniku med drugim dejal, da »Litostroj« ne bo delal z dobičkom, in da je slišal, da ima Slovenija na razpolago le toliko bombaža, ki bo zadostoval do jeseni, ter da jezovi, zgrajeni na Savi ne bodo zdržali, ker da niso terena zadostno pregledali z geologičnega stališča. Te podatke pravi, da je deloma dobil od očeta, deloma pa od prijateljev.
Na vprašanje predsednika ;e ob-toženeo izjavil, da je imel v Jugoslaviji stike z Dragoljubom Jovanovičem, Grolom, Jančikovič*tn in Sutejem. Naslove teh ljudi je dobil od inž. Kavčnika na sestankih skupine. Izjavil je dalje, da je organizacija pošiljala v inozemstvo poročila političnega, gospodarskega in vojaškega značaja. Spominja se, da je videl neko vojaško poročilo o položaju na gr ško-jugoslovanski meji. Priznal je tudi, da je pisal p'smo dopisniku agencije »Reuter«, v katerem je zatrjeval, da '• grar-
na reforma ni bila potrebna. Na predsednikovo vprašanje je Sire izjavil, da je bil namen njegovega potovanja v Beograd, koordinlrat-i delo skupine z delom Dragoljuba Jovanoviča in njegovih prijateljev. Pristavil je, da" ga je Jovanovič spravil v stik s predstavnikom r.-e-ko tuje države.
Delovanje proti FLRJ
na avstrijskem ozemlju
Dunaj, 1. (AFP) Sef tiskovnega urada jugoslovanskega političnega predstavništva Franček Drenovec je na tiskovni konferenci obsodil delovanje skupine beguncev na avstrijskem ozemlju, ki so tam našli zavetišče. Poudaril je, da je maršal Tito poslal številne note zavezniškemu svetu kakor tudi avstrijski vladi, ki so ostale brez odgovora.
Drenovec je prisiavil, da ne ve, kakšne pčsledice bo jugoslovanska vlada izvajala, pripomnil pa je, da bo Jugoslavija kot članica OZN lahko v danem momentu podvzela potrebne korake.
Policija v Salzburgu je aretirala nekatere mlade člane nacistične orgamzacije «Werwolf». Pri njih so našli 14 ročnih bomb, eno brzostrelko in mnogo pušk.
Češkoslovaški fond | narodne obnove
Praga (IP) — V vojni so Nemci nagrmadili v Nemčiji, kakor tudi v okupiranih državah neizmerne množine vsakovrstnega vojaškega in ostalega materiala. Tudi na Češkoslovaškem so ostale velike zaloge najraznovrstnejšega blaga, ki je bilo do konca leta 1946 pod narodno upravo določenih posameznikov. 1. januarja 1947 je pa vse zaloge prevzel Fond narodne obnove, katerega zaloge so danes brez-dvomno največje v Evropi.
Fond narodne obnove je pričel z razprodajo svojih zalog in prodaja IKilcg vsakovrstnih drobnih predmetov za vsakdanje življenje tudi opreme različnih tovarn. To so i.ekdanja nemška podjetja, ki se nahajajo v obmejnih krajih (bivši Sudeti) in ki so bila določena, da bodo ukinjena, ker ne bodo več obratovala. Fond narodne obnove prodaja tudi strojne naprave, kale-re so Nemci v času okupacije odnesli v Nemčijo od koder jih posebna komisija pošilja nazaj na Češkoslovaško. Poleg različnih predmetov in naprav, ki 6e lahko danes koristno uporabijo, je ostalo na Češkoslovaškem še mnogo stvari, ki so praktično brez pomena, da-si so v času vojne predstavljle veliko vrednost.
Kot spomin na neslavno Romme-lovo afriško armado leži v skladiščih Fonda narodne obnove 60.000 kompletnih tropskih uniform, poleg vsakovrstnih različnih strojev in naprav za prehrano velblodov, različna oprema za ladje, več vagonov dezinfekcijskega sredstva, vojne igrače, podmorniški motorji, dinami za akumulatorje, radijske postaje in podobno.
Vsota prodanih predmetov Fonda narodne obnove znaša mesečno več deset milijonov Kčs. V prvi polovici letošnjega leta je bilo prodano različnega blaga za 320 milijonov Kčs. Cenik konfiskatov — kakor se uradno imenuje spisek blaga, katerega je lahko kupiti v Fondu — obsega 700 strani in je stalno dopolnjevan. Strokovnjaki računajo, da bodo izhajala dopolnila k spisku vsaj še dve leti, da bi obsegala vse, kar je na prodaj.
Iz skladišč Fonda narodne obnove je bilo češkoslovaški kovinski industriji 500 vagonov železa 'n različnega železnega blaga. V ZDA je Fond izvozil Dieselove motorje, za katere je dobila Češkoslovaška maščobe ln olje. Denar, katerega je Češkoslovaška dobila s predajo nemških konf.skatov, je pa samo del škode, ki so je Nemci v času okupacije napravili na Češkoslovaškem.
Ameriška in angleška pomoč
Nizozemski pri njenem napadu na Indonezijo
Stavke in protesti nizozemskih delavcev - Vedmi večji odpor Indonezijcev
Batavija, 1. — Iz Lake Successa prihaja vest, da je nizozemski odposlanec Van Kleffens pri razpravj pred Varnostnim svetom izjavil, da je holandska vlada pripravljena pričeti posvetovanja z vlado EDA za ureditev ssdanjega indo-
stališču — da predstavlja indonezijsko vprašanje notranje-nolitičn! problem nizozemske vlade. Indone. zija še ni suverena država, temveč ;ina začasno samo statut o avtonomiji.
Iz Kaira poročajo, da so F.g.pt
Singapur
O.NIAS
% vi
O. BATUJ
(X f^odanc}
"XN) VV '
tli L Sura lanoun'
v: * .
''alemoang g
L a hal
SUMATRA
INDIJSKI OC £ AN
Soo k*
O 0itITON
O
'dolcfietdfic
s38g§»!3P
J ^ A V lA
BORNEO
mtijnaL
nez.jskega spora. Holandska od|o-slar.cc jc omenil, da je Amerika ponudila svojo posredovanje v tej zadevi.
Francoski dčlegat je predlagal, raj Varnostni svet predloži zadevo mednarodnemu sodišču, čc ne bo prišlo do,sporazuma o ukinitvi so. vražnosti.
Na Holandskem nadaljujejo delavci s protestnimi stavkami. V Amsterdamu stavka 1500 pristaniških delavcev. Veliko vznemirjenje vlada med pristaniškimi delavci v Rotterdamu. Med vkrcavanjem čet, k: so namčnjene v Iudonez'jo, je dala vlada obkoliti pristanišče z močnimi oddelki policije. Pristaniški delavci so zahteval; od oblasti, naj prekine vkrcavanje čet, v zrak protesta pa so napovedali stavko, Takoj na to je vse delo v Rottr-damskčm pristanišču počivalo.
V Amsterdamu so bila pogajanja med obema holandskima sindikalnima organizacijama, pr; kameri je prisostvovalo tudi odposlanstvo Svetovne sindikalne zveze. Predsednik Louis Saillant je poročal, de. je v Imenu Svetovne sindikalne zveze poslal Trygve Lieu posebno poslan’co, v kateri je pozval OZN, naj izposluje ukinitev vojne v Indoneziji. Obe holandski sindikalni organizaciji in Svetovna sindikalna zv;za so poslale nizozemski vladi resolucijo, s katero jo pozivajo, naj nemudoma ustavi sovražnosti in obnovi pogajanja z indonezijsko ve. publiko.
Francoski politični krogi izjavljajo, da stoji francoska vlada na
ir. vse ostale arabske dežele, kakor tudi Indija sklenile, da ne bodo pustile piehoda nizozemskih vojaških letal, namenjenih v Indonezijo, preko njihovega ozemlja. Omenjene države zavračujejo tudi potnike, o katerih sumijo, da so v civ’lne obKke preoblečeni vojaki O vojaških operacijah v Indo itezlji piše polk. Hrisantov v «Krasiiaji zvezdi«, da Je holandska vlada vrgla v ofenzivo proti Indonezijcem 120 tisoč vojakov in oft cirjev. Holandska vojska je teh r.ično dobro opremljena in daieko prekaša indonezijsko. Kopno ofen živo nizozemskih čet podpira tudi mornarica. Indoncz’jska republikanska vlada razpolaga z vojsko 200.000 mož. Oborožena je z orožjem, ki ga jc po kapitulaciji zajela pri Japoncih. Zaradi tega manjka Indonezijcem moderna vojaška oprema. Glavno orožje In donezijcev so bodala in bajoneti. Prebivalstvo podpira na vse načt-nt partizansko vojsko. Holandci obvladajo samo one točke, ki so jih zasldli. Zaradi tega se za hrbtom ne čutijo nikdar gotove. Holandska vlada prejema stalno pomoč iz inozemstva, zlasti od Arne-rikanoev !n Angležev.
Indonezijska vojska prizadeva Holandcem s svojimi protinapadi vedno večje težkoče in izgube. Indonezijci se komaj organizVajo, vsekakor pa bo za Holandsko pomenila borba proti carodu, ki šteje 70 milijonov, še velike toikoče.
Zdi se, da so se Nizozemci odločili popolnoma zasest; otok Javo.
Republikansko vojno poročilo p’a. vi, da so republikanske čete zopet zavzele kraj Siantar južno od Medana. Pri 'tej priliki so zaplenile 13 nizozemskih tankov ln mnogo vojnega materiala. Holandske čete, ki sc pomikajo v smeri proti Loeboeklinggau na južoi 'Sumatri, zadevajo na vedno večji odpor .republikanskih čet. Poroč lo omtnja tudi težke boje v nkol‘ci Moljokerta na vzhodni Javi in zavzetje kraja Masira ni ja.
talijanski tisk o ratifikaciji
Rim, 1. Italijanski tisk vse vprek komentira sklep konstituante, a katerim je včeraj ratificirala italijansko mirovno pogodbo.
V listu «Unita» pojasnjuje komunistični voditelj Togliatti, zakaj sa je njegova stranka vzdržala glo io-vanja in kritizira zunanjo politiko De Gasperijevc vlade. O ratifikaciji, katero je zahtevaia vlada, bi morala konstituanta razpravljati skupno z di-ugim! zunanje-polifčni-mi akcijami, ki jih je vlada izvršila ln katerih komunistična stranka ne odobrava. Celo list socltii-st one manjšine »Umanita« očita De Gasperiju, da vodi desničarsko politiko. V glavnem obstoja napaka vlade' tud, v tem, ker je sesta.’-.itna iz nacionalistov, neofašisto” in monarhistov. V modernem mednarodnem svetu se ni mogoče kic-tati t tako družbo.
V zarezi s pariško konferenco in ?Iarjhallovim načrtom ima Itali ;a ramen doseči letno proizvodnjo j - k la do 3 milijone ton in litega železa do 600 tisoč ton.
M nistrski je določil nov uradi’ tečaj dolarja napram liri, in sicer 350 li~ za en dolar.
De Nicola se nnnesreCil
Rini, 1. — Lahek tovorni avto policije je trčil v avtomobil, v katerem se jc vozil začasni predsed. nik italijanske republike De Nicola. Zaradi močnega sunka jc De Nicola dobil poškodbe na nosu, ki so lahkega značaja.
Demonstracije v S. Paulo
S. Paulo, 1. — Zaradi povišanja prevoznine na avtobusih, in tramvajih je včeraj pr.šlo v S. Paulo do ostrih demonstracij in številna vozila s<j bila zažgana. Posegla je vmes policija, ki je s streljanjem v zrak razgnala demonstrante. Bojijo se, da se bodo demonstracije ponovile.
Obsojeni, ker so poslušali radio
Atene, 1. — Izredno vojaško sodišče na Kreti Je obsodilo devet moških in dve ženski na kazni do 12 let zapora, ker so poslušali radijske oddaje demokratične vojske.
Novi incidenti v lel Avivu
Jeruzalem, 1. — Danes je v Tel Avlvu prišlo do novih incidentov. Britanski oklopni avtomobil Je zavozil v množico, ki se je bila zbrala pred veliko sinagC-go med pogrebom Zidov, ki so bili ubiti s'nočI. Mnogo oseb je bilo ranjenih- Policija je tudi streljala na množico, ki je zažgala britanski kam’en. Osem Zidov je bilo ranjenih.
Policijski poveljnik y Tel Avivu je izjavil, da bo zaradi sinočnjih incidentov uvedel strogo preiskavo ln da bodo krivci kaznovani.
Gospodarski naCrt LR i
Albanije
Tirana, 1. (ATA) — Albanski tisk obšisno piše o gospodarskem načrtu, ki se nanaša na. dobo od aprila do decembra t. 1. Listi poudarjajo, da pomeni ta načrt velik uspeh, če se upošteva pomanjkanje materiala in delovne sile.
Načrt za 1947 predvideva sledeče rezultate: Proizvodnja surovega petroleja se bo zvišala za 161%, proizvodnja bitumov za 162%, premoga za 782%, cementa za 1500%, stavbnega lesa za 833%, električne struje za 477% itd.
Lestcs bodo začeli z gradnjo drugih 8 industrijskih podjetij, med katerimi tovarno sladkorja, tovarno za predelavo bombaža in volne, tovarno konserviranega blaga itd.
Površino posejane zemlje bodo zvišali za 161%. 9588 hektarjev pa bodo prihranili za nove kulture kakor n. pr. za bombaž in druge industrijske rastline.
Trgovski posl: se bodo zvišali za 285% v primeri z letom 1946. V treh mesecih bo vlada izdelala gospodarski načrt za dobo do leta 1951.
Anglosaški pritisk na Franciio
Anglija hoca razvrednotiti francoski frank, da s tem vzdrži vrednost funta sterMnga
TIRANA. — V drugem trimesečju t. 1. so tiskarne v Tiran; tiskale 27 novih publikacij v skupni nakladi 129.000 izvedov. To je znaten napredek na tem področju.
Pariz, 1 — V Franciji vedno bolj občutijo, da je njihova država podrejena anglosaški, v prvi vrsti amerišk; politiki.
((Humanite« piše s tem v zvezi, da gre Francija zaradi svojega anti-komunistlčnega stališča nasproti propadu. List nadaljuje, da skuša Anglija zopet razvednotlti franeo- j ski frank, samo da vzdrž; veljavo! šterlinga. ZDA hočejo ukiniti ves uvoz iz Francije in protestirajo celo proti trgovinski pogodbi med
Vojni minister ZDA
o nemški industriji
Washington, 1. — Ameriški vojni minister je izjavil, da je odloženo obvestilo o anglo-ameriškem dogovoru glede obnove nemške industrije. Med odložitvijo in francoskim protestom ni nobene zveze. Državni tajnik je še dodal, da tvori Nemčija zelo važen del Evrope in da bo vključena v ta ali oni gospodarski načrt. Nemško gospodarstvo bo obnovljeno v tol ko, da bo Nemčija lahko vzdrževala samo sebe.
Francijo in Argentino, ki v skromni obliki pomaga francoskemu gospodarstvu. List se vprašuje: Ce postopa Amerika s Francijo na tak način že pred izvedbo Marshallovega načrta, kako bo šele postopala kasneje.
Kako angieški diplomatski krogi narekujejo politiko Franclje je razvidno iz <(F:garo», ki priobčuje neko pismo lorda Vanslttarta stalnega tajnika angleškega zunanjega ministrstva, kj pravi:
«Prv; pogoj za uspeh francosko-angleškega zavezništva je ta, da se zaveznik ne da motiti ;n vplivati od neke tretje velesile (mišljena je Sovjetska Zveza). Bodočnost fian-ccsko-angleškega zavezništva zavt-si od c-kolnosti, da vodita Franclja :n Anglija skupno politiko glede Nemčije in da Francija ne dopusti komunizmu, da b; sabotiral bistvene pogoje »za varnost zapadne Evrope«.
Francija je pričela s Poljskg pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Pogajanja potekajo ugodno. Poljska bo dobavila Franciji zlasti premCg, Francija pa Poljsk; indu-
strijski material in Opreme ea razne tovarniške naprave. '
V kratkem bo šla v Washington francoska delegacija, ki se bo tem udeležila pogajanj o dodelitvi žitni Franclji.
Med glavnim udruženjem dela in narodnjn svetom francoskega patrCnata je bil dosežen sporazum glede višine mezd. Sindikati soglašajo s tem, da so namesto produkcijskih premij postavili nov sistem mezd. Tajnik glavnega udruženja dela je izjavil, da predstavljajo ti sklepi v bistvu samo predloge, o katerih bp sklepala še vlada.
Obletnica vstaje v Varšavi
Varšava, 1. (PAP) — Danes, na tretjo obletnico vstaje v Varšavi, so bile povsod velike svečanosti in na mestih, kjer so nacisti usmrtili člane poljskega odporniškega gibanja, so postavili častne straže. Na skupni grob poveljnikov ljudskih sil, ki so padli v borbi, so položili številne vence.
da je
u ... zdaj
dovoljenje za Italijo. 0(9o	bilo	poprej treba
hoc 0t*' Vse kaže, da je nastO-a,|j(i doba pametnega sodelo-
1» Mt.
. °ttf(j	1 jc ta izprememba va-
5 trcmuku, ko je De Ga-novo vlado. Tedaj jc ,1*Co ministra za zunanjo h" l,( l^dP^snež Cesare Mcrza-:^C^val novega glavnega s° carine. Mcrzagoia je n * Pircllijevim poitjetjem
Tiskovna konferenca L. Slanleya Sommerja
Trst, 1. — Poročevalski urad Julijske krajine je izdal danes na. slednje poroč'lo:
«Načelnik misije Združenih držav za podporo tujini za področje «A» Julijske krajine io za videmsko pokrajino, Stanley L. Som mer bo imel 11. avgusta ob deveti uri svojo prvo tskovno konferenco v svojem uradu, to je v sobi 112 Ljudskega doma.
»Novinarji, ki nameravajo staviti gospodu Soinmerju vprašanja glede statističnih zadev, so napro-šenl, da jih predložijo pismrno poročevalskemu uradu v sobi št. 33 Ljudskega doma najkasneje do 13. ure dne 6. avgusta.
P'«mtna vprašanja pa niso potrebna za zadeve drugačnega značaja.«
Potovame no železnicah
v ZSSR
MC-škva, 1. (TASS) — Letos bo na železn‘cah v Sovjetski zvezi potovalo 4 milijone potnikov več kakor lan',. S tem bodo prekosili pred-vo;no raven. Številne pestaje. ki so j Jih nacisti uničil., sedaj pridno tb-i navijajo.
Prihod žene argentinskega diktatorja Pero,a, donne Evite v Evropo je bil povod za nekaj fašističnih manifestacij. Najprej je obiskala Španijo, kjer je Franco Evito Peron sprejel z velikim pompern v namenu, da bi tako pokazal trdnost svoje oblasti. Peron je namreč svojo ženo poslal Francu kot svojega predstavnika, da bi s tem pomagal utrdit: Francovo mednarodno poz'el jo. žSato jo je Franco tudi sprejel z velikim ponvpom in. govoran cami. Evita pa je bila v svojem odgovoru zelo ekspanzivna in je poveličevala španskega rablja in njegov režim: «Moje srce ni sposobno zajetj vso nežnost, ki jo čutim za vas« — je rekla oonna Evita in Franco ji je podelil iz hvaležnosti za te tople besede veliki križ Izabele Katoliške.
Toda vsa ta parada s Peronko ni nič drugega kot provokacija svetovni demokraciji.
Iz Madrida je odšla Evita Peron v Rim. Tam so jo sprejeli malo drugače. Fašisti so ji priredili manifestacijo in pod njenimi okni prepevali faš'stično himno. Toda napredno ljudstvo Italije ji Je pa priredilo protestne demonstracije. Zato je tudi najbfže odpovedala ob sk severnih ital'jansk!h mest. kar je prej nameravala storiti. Iz Milana ni hotela oditi v revolucionarni Tu-rin.*
Donna Maria Eva Duarte de Peron
V njenčm življenjepisu beremo, da je bila preden je postala d ktatorjeva žena igralka, novinarka, špiker na radiu in celo «sindikalna» borka! Ona pravi tudi sedaj, da je organizator »sindikalizma« v Argentiniji. No, kaj m*sli italijansko delavstvo o njej, je lahko kaj kmalu videla in občutila. Zato se tudi ni dosti kazala v javnosti, ampak so se parade vršile v zaprtih prostorih ozkega službenega kroga. Star: lisjak grof Sforza jo je vodil po salonih. De Gašper; se je od ginjenost! topil okrog nje, a klero-fašistični in kvalunkvistični časopisi pa so seveda o njej pisali «t. pr. takole:
«Una gran bella donna, oht sorridš in modo affascinante con una bocoa incantevole* (strašansko lepa ženska, ki se očarljivo smehlja a zapeljivimi usti*).
Seveda se Ucmo Qualnnque zgraža, kako so vendar mogli italijansk; levičarji demonstrirati proti takšni »nebeški lepoti«. Se drugi reakcionarni časopki so p;-sali o bajnih toaletah In briljantih Evite Peron, toda poudaril' so, da je obiskala papeža v naj-skromnejši obleki, brez šminke,
vsa v črnini, a na prsih je no sila samo red Izabele Katofške, •ri ga j* j® nekaj dni prej podaril Franco. Od papeža je prosila blagoslov zase in za svojega moža diktatorja Argentimje in borca proti komunizmu... Papež je doirno Evito zadižal v dolgem in prisrčnem pogovoru in ji podelil «obilo blagoslova«, kakor je
javil vatikanski tisk.
• * *
Toda zgodilo se je tudi nekaj, kar nas še posebej zanima.
V italijanskem reakcionarnem tisku je bilo tako-le m'mogrede povedano, da' je treba Eviti Peron izkazati vse spoštovanje tudi zato, kei je njen mož začel bor-bo, da bi se »diktat«, to se prav: mirovna pogodba z Italijo uničila. «Uomo Qualunque» piše c. pr., da Peron — »začenja diplomatsko akcijo za revizijo tega diktata. De Gasperi in Sforza sta o tem govorila z Evito, a ona jim je zajamčila vso pomoč svojega moža, ki tudi sicer napravi vse tisto, »kai mu ona sugerira, posebno pa v zunanji politiki, za katero ima ona »velik talent«.
To p sanje je ojunačilo faš'st'č-ni »odbor narodne osvoboditve
Istre« (CLN per 1’Istria), da se je poklonil Eviti Peiwovi (ta CLN ima svoj sedež v Rimu, a vodijo ga istrsk; emigranti, znani in priznani oboževalci Mussolinija, ki so pobegnili iz Istiv pred ljudskim ogorčenjem). Kakor javljajo rimski časopisi, je ta CLN izročil Eviti <tplavo zastavo italijanske Istre» in poseben memorandum na pergamentu, v katerem izraža upanje, da bo akcija aigentii.skega diktatorja za razveljavljanje mirovne pogodbe in meja, ki so odrejene med Ital’jo in Jugoslavijo — uspela. Tako-le pravi memorandumi.
«...V upanju., da bo argentinska vlada med svobodnimi narodi začela sveto borbo v prid revizije nepravične pogodbe, ki je bila Istranom vsiljena..., ta CLN zah-Uva potom Perona v Istri ple-biscit.t
O zastavi pa pravi:
«Prdvi prapor izmučene Istre, simbol svobode in ljubezni do domače grude zaupa doni Mariji Evi Duarte De Peron.«
Razen tega so doni Marij. Evi izročili veliko število dokumentov in fotografij, ki naj bi doka-
zale, kako je vsa Istra italijanska. Obenem pa so j; Izročili tudi prošnjo, da bi Argentinija sprejela 500 istrskih begunskih družin iz cone B (za katere tudi v coini A ni prostora!), ki žive danes v Italiji v največjem siromaštvu. V prošnji je rečeno, da bodo ti begunci srečni, če bi tam našlj streho nad glavo in skorjico kruha, da so to dobri delavci, a kar je še posebno važno, politično so tako usmerjeni, da bi bili Peronovemu režimu zelo koristni... Na kratko bi se temu po naše reklo, da so to navadni faš’sti iu da se zato Peronu ni treba bati »nelojalnosti«.
Dona Marija Eva je vse to sprejela z »ganljivim razumevanjem«, imela je obilico toplih besed, za «žrtve barbarskega komunizma«, obljubila je, da bo Argentin'ja storila vse, da -e bo popravilo tisto, kar je Italiji in Istri povzročil nesrečni diktat. Sprejela je »plavo zastavo mu-čenke .Istre« in oda asi a jo bo svojemu soprogu Peronu.
Mi sj seveda ne'belimo glave, kaj bo Pero. storil »s plavo zastavo mučenke Istre«. No, zabeležiti dejstvo o zastav: pa je vseeno potrebno, ne toliko raradi done Marije Eve Duarte De Peron; temveč zato, ker je to še eno gnilo jajce, ki ga je znesla stara koklja — grof Oarlo -Sforza,,.
Kuominlangove zgube
Sangaj, 1. (AFP) — Glavni štab kitajske ljudske vojske poroča, da je vladna vojska zgubila v zadnjih 12 mesecih 1 milijon in 120.000 mož, sicer: 436.000 mrtvih ali ranjenih, 677.000 ujetnikov in 17.000 dezerterjev.
V teh številkah je všteto redno in neredno vojaštvo in med njimi tudi 1 japonski bataljon. Vojni plen ljudske vojske vsebuje:	389.000
pušk in samokresov, 39.657 strojnic, . 6.166 topov, 87 oklopnikov 1280 vozil, 18.265 konjev. Dalje je ljudska vojska uničila 60 vladnih leial.
Sfeinbeck v ZSSR
Moskva, 1. (Tass) — V Moskvo jc prispel znani ameriški pisatelj John Steinbeck. čigar deli »Bes« ter »Ljudje in miši« sta bili prevedeni jn objavljeni v Sovjetski zvezi. Steinbeck ima namen ostati v Sovjetski zvezi nad mesec dni, da se spozna z Življenjem sovjetskega ljudstva.
Nov mosf na Savi
Beograd, 1. (Tanjug) — Danes so slovesno otvorili veliki železniški niost na Savi pri Sabcu, ki so ga Nemči uničili ob svojem umiku. Most so popravljali eno leto in zato sta bila potrebna dva milijona delovnih ur.
Most je zelo važen za vso državo, predvsem pa za srbsko in bosansko republiko.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
2- avg Urila la*1
Zahtevamo
da nam ouvetlo zakaj
Iz mnogih naših okoliških vasi prejemamo pisma, v katerih naše slovensko ljudstvo odločno zahteva, da ZVU oziroma tiste oblasti in tista vrsta policije, ki je že pred enim mesecem zaprla naše tovariše, znane antifašistične borce — partizane: urednika slavnega »Partizanskega dnevnika® tov. dr- DANILA MILIČA, bivšega urednika našega lista tov. STANETA STANIČA in tov. LADA POHARJA, končno pove, zakaj je to storila.
Naše ljudstvo se ogorčeno vprašuje, kako je mogoče, da se vojni zločinci še vedno držijo v službah ustanov ZVU-ve in da se vojni zločinci in fašisti vseh mogočih narodnosti in barv svobodno sprehajajo po Trstu( medtem ko se po drugi strani zapirajo najodločncjši borci za svobodo in to na način, ki ga nismo bili vajeni niti pod fašizmom.
Naše ljudstvo odločno zahteva, da merodajne oblasti takoj objavijo vzroke aretacije- Za oblast, ki trdi, da predstavlja najbolj demokratične države sveta, ta zahteva našega ljudstva ne bi mogla biti skromnejša kot dejansko je.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Conski svet v zadregi
Včraj Je imel cpnsk; svet seja I delovnega ljudstva in proti tepta
DovolJ le preganjanja antifašistov
Preganjanje antifašist'čnega tržaškega prebivalstva, ki se je pričelo z aretacijami antifašističnih voditeljev, krivih samo tega, da so se nesebično borili proti nacifašiz-mu, je vzbuddo med tržaškimi demokratičnimi množicami val ogorčenja, ki se izraža v številmh protestnih resolucijah na ZVU. Derr.o-kiatčno ljudstvo se začudeno sp ra. šuje, če se niso morda povrnili časi, v katerih so po Trstu gospodarili krvoloki iz ulice Bellosguardo in SS-ovski valpti, ki so s podeb-n'm; metodami zapirali tržaške antifašistične borce. Ne more Razumeti, da antifašiste po tolikih žrtvah, ki so jih dali v skupni borbi za svobodo, danes plačujejo zavez-n k; s preganjanjem in aretacijami. Prebivalci Kolonje so poslali ZVU protest s sledečo vsebino:
»Včino večje preganjanje tržaških antifašistov, nam daje misliti, da se hoče s terorisfčnimi sistemi onemogočiti in zavreti delovanje antifašističnega prebivalstva našega mesta.
Preiskave na stanovanjih antifašistov z negativnimi uspehi, aretacije antifašistov, ki jih držijo v zaporih po nekaj tednov, nato pa izpustijo, ne da bi jim pojasnili vzrok aretacije; aretac’je antifašistov, ki jih nato premeščajo v mfsta, ki nimajo nič skupnega s Tržaškim ozemljem, in končno nečloveško ravnanje z zaprtimi antifašisti v zaporih, kjer prejemajo nezadostno in neužitno hrano, prebivajo v do skrajnosti natlačenih in majhnih celicah in kjer v primeru bolezni ne uživajo zadostne zdravniške pomoči, so sistemi, ki nas speminjajo na žalostne čase nacifašizma. Ti sistemi so nas prisilili, da vam pošiljamo odločen protest, v katerem zahtevamo izpustitev zaprtih anffašistov.
Zahtevamo tudi, da se ustanovi poseben odbor, kakršnega imajo v mnogih evropskih državah — k; bo nadziral življenje političnih kaznjencev v zaporih.*
Resolucije s podobno vsebino so poBlali tudi prebivalci Sv. Ivana, Padrič itd.
I
Po vsei sili Italija
ZVU, ki nima denarja, da bi zvišala plače uslužbencem Javnih ustanov, je na svoje stroške poslala odvetnika Jurija Jauta, podpredsednika «Cassa di Risparmio* v razna italijanska mesta, da ugotovi, ali sp zahteve nameščencev po zvišanju plač »upravičene* in če odgovarjajo mezdnim pogojem v Italiji.
Tudi ob tej priliki hočejo na vso silo dokazati, da Je tu še vedno Italija, čeprav smo ravno včeraj brali, da Je celo italijanska ustavodajna skupščina ratificirala mirovno pogedbo in se tem odpovedala Trstu in velikemu delu Julijske krajine. Ne glede na ta politični moment, pa, ni bilo nobenega ga spodarskega razloga poslali gospa da Jauta v Italijo, ker so tamkajšnje ekonomske razmere v marsičem različne od tržaških. Mar naj bi poslali gospoda odvetnika v Honolulu.
Na tej seji je svetnik Brocci predla žil spomenico v zvezi s stavko nameščencev v Javnih ustanovah. Spa menico so podpisali vsi član; conskega sveta-
V spomenici objokuje conski svet izjavo ZVU-ve, da je stavka nameščencev javnih ustanov protlzaka nlta^n izraža svojo «pop?lno solidarnost* z upravičenimi zahtevami nameščencev. Spomenico bodo predložili ZVU-vi.
S to komedijo skuša conski svet zabrisati neugoden vtis, ki ga je med delavstvom povzročil potek pogajanj katera je v zadnji fazi vodil za račun in po nalogu ZVU conski svet. Ves potek pogajanj, vse do trenutka, ko je dr. Pahitam, podpredsednik Vonskega sveta v imenu ZVU javil po radia da je stavka protizakonita, nam dokazuje soudeležbo in vso krivdo conskega sveta pri politiki onh krfigov. ki niso naklonjeni delovnemu ljudstvu in njega zahtevam.
V tej zvezi se moramo spomniti gonje reakcionarnih agentov, k; poskušajo ovirati mirni p{tek spa razumevanja med delovnim ljudstvom. Poslužujejo se raznih starih in novih ustanov, kjer se poskušajo vsidrati in neomejeno zagospodariti. Primer ENAL-a, katerega krstni boter je bila s svojim ukazom ZVU. a conski svet postal njega neomejeni gospodar, ne dopušča nobenega dvoma več o tem, da se izza vsega tega skriva gen j a proti enotnosti delovnega ljudstva in iskanje novih možnosti za ba doče spletkarjenje proti vsemu, kar je le količkaj demokratično.
Sindikati se ir.Rrajo boriti samo in izključno le za ekonomske pravice delavstva. Tega starega, proti koristim delovnega ljudstva naperjenega gesla, se poslužujejo denarni mogotci, industrijd, bankirji in špekuiantje vseh vrst v želji, da bi ohranili ;n si zagota vili postojanke in možnosti na-daljnega izkoriščanja. Politiko pa bi seveda hoteli rezervirati samo za privilegirance, ki so za to «po stavljeni* in »poklicani*.
Teh in podobnih glasov je v zadnjem času vedno več. Tudi «rag-gruppamentj pCliticl dei Partiti Ita-ltanl* so dvignili glas v obrambo
nju njega osnovnih demokratičnih svoboščin. Kaj takega od njih doslej še nismo doživeli. To ni normalno, za tem se nekaj skriva.
Vračunali so se namreč. Nameravali so izzvati delavstvo, da bi nadaljevalo s stavka ki naj bi se razširila- Nadaljn; razvoj te stavke pa naj bi jim nudil nove možnosti za spletkarjenje proti delovnemu ljudstvu in demokraciji.
Komedija, ki so Igrajo, je zelo poučna, kajtj iz nje je razvidno, da se mora delovnj ljudstvo samo zanimati za politični razvoj in s političnim aktivizmom prispevati k uspešni demokratizacij; našega javnega življenja.
Brez političnega vpliva, katerega si bo delovno ljudstvo priborilo samo tedaj, če se bo zanimalo za pa litično življenje in mu sledilo, ne mere uspeti nit; stavka, ki ima izključno gospodarski značaj. Zato se morajo, če res hočejo iskreno ščititi koristi delovnega ljudstva, to je svojega članstva, tudi sindikati aktivno zanimat; za politični razvoj- V takem primeru si bo delovno ljudstvo prej al; slej priba rilo demokratično upravo, ki gota vo ne bo nikdar kršila osnovnih demokratičnih svoboščin, za katere se bo tud; znala prot; vsem možato in dosledno boriti.
Slovence III. okraja
vabimo na
KONFERENCO
Osvobodilne fronte, ki bo v nedeljo, 3. avgusta ob 9.30 v kinu »Ideal* na trgu Sv. Jakoba
Predava tov. Kenda
Otrokom je treba
posvečati več skrbi
Še o občinskem svetu v Nabrežini
Pred časom smo že pisali, da je ZVU imenovala svetovalce za na-brežlnsko občino. Zato so Sempa lajci poslali zavezniškemu guvernerju v Nabrežini pisma v katerem protestirajo, ker je bil način imenovanja teh svetovalcev tak, da je ZVU namenoma prezrla možnost izražanja ljudske volje in ni hotela vprašati ljudstvo za mnenje niti na množ.čnih sestankih niti potom ljudske organizacije SIAU-je.
Poleg nekaterih poštenih, moralno in politično neoporečnih ljudi, so imenovali v svet tudi take, katerih fašistična preteklost je splošno znana in žali naša politična in narodna čustva. Resolucijo, ki nosi 118 pedpisov. so podpisali skoro vsi volivni upravičenci.
Skrb za otroka, njegovo rast in njegovo vzgojo preveva srce sleherne matere, kakor hitro začuti njegovo življenje. Ta skrb pa ni samo njena skrb, saj so otroci nada in bodočnost vsakega naroda in kot taki posegajo najglobje v njegovo bit. V Trstu samem pa se otroku bodisi slovenske bodisi italijanske narodnosti posveča vse premalo pažnje in vse premalo se žrtvuje za njihov zdravi razvoj. Mestni odbor ASIZZ, ki razume težnje tržaških mater in njihovo bolečino, ko gledajo iz dneva v dan samo po-past svojih otrok, je sestavil sledeči program, h katerega izpolnitvi bomo morali pristopiti, če ne bomo hoteli, da nam še nadalje gimvajo naši otroci. Navajamo ga v celoti.
1. a) Brezplačna zdravniška pomoč materi in otroku. Predvsem naj se izpopolni oddelek za Mater in otroka v Splošni bolnici in poveča naj se število ambulanc.
b) Pri javnih in privatnih podjetjih, kjer so matere zaposlene, in v gosto naseljenih okrajih nai se ustanavljajo Otročje jasli, ki naj odgovarjajo številu, zmogljivosti in potrebam bodočega STO-ja-C) Razširijo naj se otroški vrtci
I
POB
11 A
Sestanek aktivistov, spominske plošče in v Nabrežini
odkritje I cert nabrežinske, proseške, sveta
koncert
Preteklo nedeljo so se sestal; v dvorani kina v Nabrežini aktivisti OF iz vsega okraja. Prišli so tudi taki, ki so pričeli že dvomiti v zmago načel, ki si jih je OF zadala že takoj ob svoji ustanovitvi. SAMATORICA
kriške in rihemberške godbe. Mlada pionirka je izročila tov. Devetaku, dirigentu nabrežinske godbe šopek rdečih nageljnov. S plesnim rajanjem na prestem se je zaključila proslava 50-letnice nabrežinske godbe.
Avto so ukradli
Včeraj med 10.30 in 11. uro je pustil Štern Rudolf iz ulice Ghcga 17 pred glavnp ribarnico svoj avto Fiat 500 z evidenčno tablico TS 13008. Ko se je vmil, avtomobila ni bilo več nikjer. Takoj je javil tatvino policiji, k; je začela s preiskavo. Štern ima 000.000 Ur škode.
Tov. Kenda je v kratkih besedah povedal, da OF še živi. Ne samo v Jugoslaviji, nego tudi v krajih, ki bodo pripadali Italiji in na tržaškem ozemlju. Združeni v OF, oziroma v SIAU-ji se bomo lahko upirati nasprotnikom, ki imajo namen, nas razdvojiti in potem zavladati.
Govoru je sledila diskusija, ki se je morala zaradi pomanjkanja časa predčasno zaključiti.
Ob 11.30 je preDivalstvo v velikem številu prisostvovalo odkritju spominske plošče padlim in žrtvam nacifašističnega terorja. Spominske besede sta izpregovorila tov. Kenda in Petronio. Godba je zaigrala žalostinko, nakar je sledilo polaganje vencev.
Popoldne ob 17 uri je pričel kon-
Ha obenem zboru Ponziane
so razgalili rovarienie š ivinlstičnih Športnih krogov
Ne amnestije -
temveč strožjo kazen za fašiste
»Politični* kaznjenci ali po da mače fašist; so stavkali, ker ni doslej ZVU razširila na to območje odloka o amnestiji, ki Je bil izdan za fašiste v Italiji. Stavka se je namreč nehala po zagotovilih ZVU, da je poslala v preučitev višjim oblastem zahtevo teh kaznjencev. »Giomale di Triesie* pri tem pripominja, da bi bilo pravično 'o zadevo končno že rešiti.
Tudi ml zahtevamo amnestijo, ta da amnestijo za antifašiste, ki Jih Je dala zapreti demokratična ZVU. Za milo obsojene fašiste pa zahtevamo revizijo procesov in strožjo kazen.
DoseZen je sporazum v pivovarni Oreher
Po dolgih pogajanjih so se sporazumeli zastopniki delavcev in ravnateljstva pivovarne Dreher v Trstu zaradi mezdne pogodbe.
Delavci bodo prejeli produkcijsko ji« mi Jo, ki znaša za družinske očete 10.000 lir, za neporočene moške in ženske 8000 lir, za vajence 5000 lir.
Premija bo izplačana ‘1. oktobra. Del te premije, do 50% lahko izplačajo pred tem rokom. Ta dodatek bo zvišan procentualno, kakor se bodo zvišale cene življensktm potrebščinam. Osnova poviška bodo cene življenjskim potrebščinam junija, julija 1947.
V prostorih Delavske športi.« zveze v ul. Conti 11 so v četrtek 31. julija t. 1. član; športnega društva Ponziana na svojem rednem občnem zboru ponovno razgalili podtalno delo italijanskih šovinistov, ki ao jim pri njihovem delu moralno in materialno pomagale italijanske športne organizacije v Trstu, kakor tudi vrhovna organizacija v Rimu. Takoj ko je bil izvoljen nov odbor Ponziane, sestav, ljen iz starih jn od fašizma preganjanih članov, so ti šovinisti pričel; silno gonjo ter se pri tem posluževali najbolj umazanih sredstev.
Občni zbor Je otvorll dosedanji predsednik tov. Boltar Edi. Predlagal je dnevni red, ki »o ga člani soglasno sprejeli. Člani so nato izvolili tovariše Tendelija in Giorgia v volivno komisijo, nakar je tov. Boltar podal dve potočili in sicer od 6. avgusta 1946 do 29. oktobra istega leta ter od 29. oktobra do občnega zbora. V prvem poročilu je obrazložil borbo, ki jo je moralo voditi vodstvo diuštva proti nasprotnikom italijanskim šovinistom, ki so imeli i.a razpolago ogromna denarna sredstva in katerim Je b‘l in jim je še vedno cilj, izrabiti šport v politične namene ter prikazati »italijanstvo* Trsta. V drugem poročilu pa je tov. Boltar z neštevllniml dokaz; ožigosal peščico odpadnikov, ki so 16. julija t. 1. v prostorih Ponziane v ul. Ginr.astioa 20 izvolili nov odbor. Takrat je b’l rja «občnem zboru* tudi predstavnik italijanskih šport. n;h organizacij Petarini, ki je na>-prej, ko je videl, da je bilo tam zbranih 89 ljud", od katerih samo polovica članov Ponziane, izjav.l, da to ne more biti občni zbor, kuni navzoč« sedanje vodstvo, oziroma ni več kot 2/3 članov Ponzlan« (Ponziana ima 305 članov), ki bi lahko preko vodstva sklicali občni zbor. Nekaj za tem pa je isti gospod Petarini, kljub temu da je predstavnik vrhovne italijanske športne organizacije (to poudarjamo), pr'znal novoizvoljeni šovinistični odbor Pcrziane in celo dal nalog, da se morajo pisma, naslovljena na Ponziano, prestreči, r’a t e bi prišla v prave roke, to je do vodstva društva s predsedn kom Boltar jem.. (Op. ud. Zanima pa nas tudi, zakaj ga v četrtek ni bilo na občnem zboru)
njegov« zadnje besede pozdravilo z navdušenim ploskanjem.
Po čitanju finančnega poročila so člani izvolili nov odbor, ki je takole sestavljen: Giorgi Mario, Eva Marcčllo, Fabro Ezio, Beroe-tlč Karel, Viola Marcello, Škerlj Karel, Pahor Silvo, Divo Renato, Laftakis, Turra Alojzij, Di Mola Viniclo ter revizorja Volk Karel in Civretizza Franz.
Tako so dali pravi član; delavskega športnega društva Ponziana r.ajlepšl odgovor vsem tržaškim šovinistom in italijanski vrhovni športni organizaciji. Športno društvo Ponziana pa bo še radai.ie ostalo v rokah, k; so ga ustanovile, to je v rokah delavstva.
Ponočni obiskoxxilci. Tihotapci in tatovi se prenesli svoje delo tudi na deželo. 30. julija ob 4. uri zjutraj so vlomili v stanovanje tov. Kocmana ter ednesli nekoliko blaga in denarja. Ostalega blaga n;so mogli odnesti, ker se je gospoda-zbudil in pričel vpiti. Tatovi so zažgali omaro, kjer je bilo shranjeno omenjeno blago. Verjetno so si hoteli razsvetliti pot za beg ter se zavarovati pred morebitnim zasledovanjem. Povzročena škoda znaša približno 70.000 lir.
ŠMIHEL pri Št. Petru na Krasu
Koloradski krošč. V nedeljo, 20. t. m. so bili po vsem postonjskem okraju organizirani množični pregledi krompirjevih nasadov zaradi koloradskega hrošča. V območju našega krajevnega odbora so kmetje iz Nadanjega sela najpraviine-je razumeli važnost te akcije. Ves dan so pregledovali svoje krompirjeve njivice ter se zvečer zadovoljni vračali domov. Zaenkrat ni sledu o koloradskem, hrešču.
Odbor OF v vasi je pravilno raz-tomačll pomen te akcije in so se ljudje takoj po končanem sestan ku razkropili po polju. Ne rosa re dež nista motila vaščane pri tem delu. Vsekakor je bilo njihovo poročilo malo drugačno kot ono iz Velike Pristave, ki akcije ni izve dla zaradi slabega vremena.
kakšno je življenje delavca po tamkajšnjih tovarnah, medtem ko mora ljudstvo v De Gasperijevi Italiji trpe-t; glad in brezposelnost.
Tako sta pred dnevi prišla dva beneška delavca s svojimi družinami v Kcper in prosila tamkajšnje ljudske oblasti, da bi jih poslale na delo v Jugoslavijo. Bili so skoro popolnoma brez sredstev, ostalo j m je le še 800 lir, čeprav so na poti iz Benetk do Kopra, ki so jo napravili peš, prodali vse, kar so imeli. Ljudske oblasti so jim pri-skoč'le na pomoč in jih tudi po sltie na delo v neko istrsko mestece,
Vsa propaganda reakcionarnega časopisja ne more zakriti napredka, k so ga deležni jugoslovanski nr.’odi na eni strani in vedno večji kaos, v katerega zapada Italija s siojim režimom.
in ustanovijo naj se novi, kot bodo nakazale potrebe.
II. Študij in vzgoja, a) Šolska poslopja, ki so bila zaplenjena v vojaške in druge namene naj se derekvirirajo in znova služijo svojemu pravemu nameniti.
KOLEDAR
Sobota, 2. avguta
Porciunkula, Bojan Sonce vzhaja ob 5.46, zahaja >b 20.31. Dolžina dneva 14.45. Jutri 3- avgusta
Lidija, Dobrinka
Spominski dnevi
1919: je bila odločena priključitev Prekmurja k Jugoslaviji.
1945: je bila zaključena berlinska konferenca velesil.
Ce Se avgusta po gorah kadi, kupi m kožuh za zimske noči.
Preskrba
avgusta ob 10. uri dopoldne v Pr°" štorih prosvetnega društva * * Smuc» na Skorklji (Vicolp deuv-»pedale Mtlitare 2). Pridejo naj vsi,
ki so se prijavili aa tečaj.
Velik koncert v Kopru
Italijanska presvetna društva v
JjrLBVCLlia v*.------ .,
Trstu in Kopru pripravljajo , ‘.
 >.,	:_x, i-oncert, z*
Delitev olja in testenin na dodatne nakaznice za brezposelne
b) Bodoči vladi STO-ja se posta- upokojence in reveže se podaljša ni zahteva, da se uvedejo zakoni, d° d9; \	navadne nakaznice
ki bodo jamčili osnovno-šolskim V&Deltev TO?e'to mest0 Trst. Do otrokom in študentom materialno konca tega meseca bodo delili mle-in moralno pomoč, ki bo obsegala ko sledečim skupinam: dojenčki od brezplačen študij za one, ki bodo 0-1 leta prejmejo 4 škatle sladka-pokazali sposobnost in veselje do nega kondenziranega mleka na njega.	I	odrezke dodatne nakaznice z datu-
c) S pomočjo roditeljskih svetov :?nom °d 1. do 31. t. m.; otroci od
naj se izvrši demokratizacija šol.
d) Šolska reforma.
e) Kontrola nad učnim in šolskim osebjem. Borba proti zlorabi privatnega pouka, proti javni in politični nemorali ter proti zlorabi šole v politične namene in za sektašenje.
t) Zboljšanje otroških zavetišč in povečanje njihovega števila v razmerju, ki ga bodo nakazale potrebe.
g) Takojšnje ukrepe za odpravo otroških zločinov.
III. Otroci žrtve svetovne vojne.
Ustanovi naj se enotna zveza, katere naloga naj bo zdravstvena, materialna in vzgojna pomoč otrokom, ki so žrtve vojne in narodnoosvobodilne borbe.
Ko bomo pričeli uresničevati ta program, bomo lahko rekli, da resnično nekaj naredimo za našega otroka in tedaj se bo spočilo srce marsikatere matere.
1 do 4 leta prejmejo 2 škatli istega mleka na odrezke 5 in 6 živilske nakaznice; bolniki prejmejo 2 dozi istega mleka na odrezke dodatne nakaznice (rumene barve) z datumom od 1. do 31. t. m.; delavci, ki so izpostavljeni strupenim plinom prejmejo 2 škatli istega mleka na odrezke tekoče nakaznice, k; so vpisane pri tvrdik; Oreste Canetto, ulica Giustiniano 8. Bolniki, ki imajo nakazila samo za prvo ali drugo polovico meseca prejmejo samo eno škatlo mleka. Cena škatli mleka (385 g) je 157 lir.
Gume za kmetijske stroje
Kmetijski odsek ZVU sporoča, da
Zveza primorskih partizanov
poziva vse tržaške demokratične organizacije, politične, sindikalne, kulturne, mladinske in ženske na sestanek, ki bo na sedežu (Corso 19) 5. avglusta ob 20. uri. Osnoval se bo odbor za pomoč španskemu narodu.
Gostovanje Prosvetnega društva iz Nabrežine v Gabrovici
Dramatski in godbeni odsek Prosvetnega društva iz Nabrežine bosta gostovala jutri, 3. t. m. (nede
Vremensko poročilo
Tržaška vremenska postaja je izdala sinoči naslednje vremensko poročilo: tlakomer 761,8 in pada; toplota 30,5, 33,2 in 29,9; nebo jasno; morje mirno; toplota morske vode 27,2; vidnost 15 km.
je prišla izredna pošiljka gum za l)al v Gabrovici pr; Komnu. Igra-kmetijske stroje in traktorje Min-' '1 bodo dramo v 4 dejanjih »Sin*, neapolis.	'	^>re<^ pričetkom in med odmori bo
m gss. , sturer
kmet jske stroje, naj za te gume Za vse dabrote preskrbljeno. Priče-
naslovijo prošnjo po kraju bivanja na kmetijsko nadzomištvo v Trstu ali Gorici. Razprodajala bo tvrdka
tek ob 17. uri.
Vplili npvslfi ItDnpprf
ASOOT v Trstu, ul, Palestrina 10-b. j ^ v n6de]j0i 3 avguata v Lokvl pri \ elikost gum je 500/15 in 550/16.. Divači. Gostoval bo pevski zbor iz
Cena je 21.000 lir za gumo.
pevski
| Domberga, Pričetek ob 18. uri.
Tkanine ZVU
Občinski odsek za oblačila poz! va vse trgovce manufakturiste, da predajo do 8. t. m. odrezke (v za-prtih kuvertah po 500) živilske nakaznice marec-junij 1947, ki so jih prejeli od potrošnikov za tkanine ZVU. Odsek bo uradoval od 8. do 12. in od 16. do 18. ure.
Velika veselica v Lonjeriu
Rojstva, smrti in poroke
Dne 1. t. m. se je rodilo 20 otrok, umrlo je 11 ljudi, porok pa je bilo 10.
Italijanski delavci bežijo v Jugoslavijo
Vedno več Italijanskih delavcev iz Furlanije in Iz Benetk prehaja skrivaj Morganovo črto, da bi od-šl; iz cone B na delo v Jugoslavijo. Od delavcev, ki že delajo po jugoslovanskih tovarnah, pa so prišli domov na dopust so zvedeli,
FIZKULTURA
KRNIN-RUDAR
v zadnji tekmi pekraj nskega prvenstva
Tov. Boltar je v svojem poioč-lu tudi razgalil nekega Rusignana, ki ima bar v prostorih Ponzier.e v ul. Ginnastica 20. Ta gospod'?, znan šovinist, je še danes; kliub temu da je vodstvo podvzClo vse potrebne korake pri pr!stojn’n ob'a-steh, Še vedno neomejen lastnik teh prostorov.
»Vendar pa», je tov. Boltar zaključil svoje poročilo, »bomo kljub vsem zaprekam pristojnih oblasti in italijanske vrhovno športne organizacije dosegli to, kar nam g’e, to je pravico.* Okoli 140 članov Je
Jutri bp v Krminu ■vilgrana zadnja tekma pokrajinskega prvenstva med domačo enajstorico 'n raškim Rudarjem. Ta tekma nima za krm.nsko enajstorico nobene važnosti, razen vprašanja časti, zato pa so v tej tekmi veliko bolj za'nterisirane enajtorlce Rudarja, Gaslinija In Skrdnja, Raški Rudar, ki Je v finalu zmagoval na vs< h igriščdi, je na splošno preseneč nje zbral toliko točk. da lahko dohiti Gasi ni Ja, s katerim bi v pr imeru jutrišnje zmage z enakim številom točk kraljeval na prvem mestu in prehitel Skedenj, ki b; padel na tretje mesto. V tem primeru bi r o-rala Gasilni in Rudar odigrat; tekmo, ki bi odločila prvaka pok rajinskega prvenstva. Druga možnost jutrišnje tekme je neodločen rezultat, s katerim bi postal prvak Gasilni, drugo in tretje mesto pa bi si delila Rudar in Skedenj. V primeru pa, da bi Jutri Krminčanl uspeli iztrgati Rudarju obe točki, bi se kvalifikacijska lestvica v zgornji polovici v ničemer ne !z-premenlla, Krmtn pa bi se povzpel za eno mesto više in prehitel Tržič, v primeru visoke zmage pa tudi Pulj.
Razumljivo j®, da so oči vseh športnikov uprte v to 'zadnjo tekmo pokrajinskega prvenstva, ki bo po tolikih trdih borbah v lepem In slabem vremenu nagradila eno ali drugo enajstorico z najvlšjim naslovom prvaka pokrajinskega prvenstva. Prognoze za jutrišnjo tekmo je težko postavljati, kajti oba nasprotnika sta v finalu pa kazala odlično formo in zmagovala doma in na tujem. Seveda ‘e Fu-dur tehnično in kond cijsko boljša enajstorica. igra pa na tujem igrišču in brez moralne pomoč; svojih navijačev. Poleg tega pa bo imela
besedo tudi žoga, ki je kakor znano
okrogla in rada ukani.
Vatovčev pokal
Za Vatovčev pokal bo jutri igralo 6 enajstoric v sledečem sporedu: Igrišče CD A: ob 8. ur! Bolniška b agajna-Primorje D; ob 9.15 Col-Tovarna strojev, ki bo odločila, kdo izmed tfh dveh moštev bo odigral finalno tekmo z zmagovalcem druge skupine Kraljičem. Igrišče v Zavljah: ob 19. uri Zavlje-Rojnn B
Kako je bilo v Pragi
Mladi delavci, ki so se vrnili s praškega festivala, pripovedujejo...
Košarka na igrišču DSZ
Na igrišču Delavske športne zveze v ul. Conti 11 bosta jutri dve tekmi v košarki za pokrajinsko prvenstvo. V prvi s pričetkom ob 10, uri tržaška petorica Cola najbrž ne bo imela težkega dela z Izoio, v drugi ob 11. uri pa bo Ta varna strojev skušala reškega Kvarnerja.
premagati
Kolesarski tekmovalci po Krasu
Jutri ob 8. uri zjutraj bodo pred kavarne Fabrls startali najboljši kolesarski tekmovalci ZDTV v kolesarski dirki po Krasu, ki jo je organizirala Tržaška kolesarska zveza v spomin Bruna QualattlJa. Prevoziti bedo morali trikrat a-slednj: krog: Kamnolomi Bazovtca-Sežana-TomaJ-Dutovlje-Veliki Re-pen-KamnolOmi. Vsa proga bo dol ga približno 116 km.
Kvalifikacijska lestvica istrskega nogometnega predtekmovanja
Izola	1	1	0	0	2	0	O
Aurora	1	0	1	4)	2	2	1
Brton gla	1	0	1	0	2	2	1
Umag	1	0	1	0	0	0	1
Novi grad	1	0	1	0	0	0	1
Bujč	X	0	0	1	0	2	0
Včeraj ob 18. url je priredila na sedežu odbora za praški festival mladina tiskovno konferenco, kate. re so se udeležili tudi mladinci prvega odreda, ki so se v sredo vrnili iz Prage. To so t‘sti delavci, ki so zmagali pri natečaju za obrtniške izdelke in so bili zato poslani v Prago. Tov. Marino Bertu zzi, delavec iz Strojnih tovarn, Je podal v imenu svojih tovarišev poročilo:
Med devetimi mladinci, ki so šli kot prvi 17. 7. v Prago, je b". tudi 1 soc'alist in 1 neodvisen. Spele, ma smo se ustavili en dan v Ljubljani, kjer so nas prisrčno sprejeli. Dalje na poti smo srečali palestinsko delegacijo, ki je prihajala z mladinske proge v Bočni in skupaj smo nadaljeval; pot na Češko. V Prago smo prišli v ponedeljek, 21. julija zjutraj. Takoj ob izstopu iz vlaka se nam je nudil krasen razgled na zlato Prago. Na kolodvoru so nas čakali češki mladinci, ki so nas spremili v naše bival'šče v Dijaškem domu, Sveij-kova Kolej 5. Tam so stanovali Skupaj z nami tudi Rusi, Švedi In mladiinc: nekaterih drugih narodnosti. Vsi smo se dobro razumeli med seboj |n kmalu smo posla'i najboljši prijatelji, saj so nas združili enaki ideali, čeravno smo imeli tu pa tam težave z jezikom. 25. ju-1: ja ob 18. uri je bila svečana otvo. rltev festivala. Nikoli ne bomo pa zabili teh veličastnih manifestacij, ki so se jih udeležili mladinci skoraj vseh narodov sveta. Vsaka skupina je nosila svojo zastavo :n mnogo jih je bilo v narodnih nošah, kar je pestrost še povečalo. Ko smo šli m mo tribune Tržačani a svojo zastavo z dvojezičnim na-p'som, so nas sprva začudeno gledali, ker niso poznal; naše zastave. Ko pa so zvedeli, da smo iz STO-ja, so nam burno ploskali in nas navdušeno pozdravljali.
Zvečer pred otvoritvijo je bila baklada po mestu, katere »e je udeležilo nad 40.000 ljudi, ki »o de. fiTrali med gostim špalirjem j.la skajočih Pražanov. Na čelu sprevoda so šli francoski mladinci v
rudarskih oblekah in s svetilkami na glavi.
Na dan otvoritve same smo se zbrali vsi mladinci na Masaiyko-vem stadionu. Prizor je bil nadvse veličasten in ga ne bomo mogli ni. koli pozabiti. Deset tisoči mladincev vseh narodov so se zbrali, da bi manifestirali za obnovo, pravico in mir po vsem svetu. Zelo ganljiv je bil prizor, ko smo dv;gmli na stadionski drog zastavo mladinske svetovne zveze. Od vsakega naroda po en mladinec jo je pomagal nesti do droga. Ob petju mladinskih himn vseh narodov je zastava zaplapolala rad ogromno množico, po zidu stad'ona pa je plapolalo na stotine mladinskih za. stav vseh narodov sveta.
(Se nadaljuje)
bo jutri, 3. t. m. s pričetkom ob 16. urj. Po nastopu razne igre in velik javen ples.
pevski in inštrumentalni Kon bo v dragi polovici avgusta Glavnem trgu v Kopru. Poar*"?? program in točen čas bo objavO naše časopisje.
Ob tej priliki bo italijansko P> svetno društvo v Trstu organ zir® izlet v Koper. Potrebna P0]85”;.; prejmete na sedežu, ul. Maz* 32-11.
DAROVI IN PRISPEVKI
Posadka parnika «Trst» je. vala za parfzanske sirote 2.521 ZPP se iskreno zahvaljuje.
Radijski spored!
v soboto, 2. avgusta TRST II
11.’0. Operne uverture.
davanje. 12.10. Slovenske in P®
zanske pesmi. 12.45. NarKlvf3,;^tet
in poročila. 13.00. Vokalni kvin 13.15. Koncertni orkestri. kg Zdravniška oddaja. 14.00. Pe , glasba. 14.15. Gospodarstvo Pr‘ j8, rih narodih. 14.28. Citanje SP®1? 17.30. Plesna glasba, 18.00. T®, ske prireditve. 18.15. Pester spe slovenskih pesmi. 18.45. Kult _
pesmi, lo.tij. aktualnosti. 19.00. Glasbena zija. 19.45. Napoved časa _in Pjj
■ce
čila. 20.00. Violinske skladbe. Pevski koncert sopranistke Da r. Lavrenčič, pri klavirju Pr® . w, ca Sancinova. 20.45. P°l^'cni,^g.
mentar. 21.00. Offenbach:
nove pripovedke — Opera ^ s -tj. dejanjih. 23.00. Poročila. 23.15'
uujaujlil. »id.UV. X Ul lA-l*«*’	flOC*
daljevanje opeze. 23.35. Citanje p redia.
KINOPREBSTAUE
FILODRAMMATICO. 16.00:	p
pad v plamenih*, G. Brent, O. Havilland in Rains.
ITALIA. 16.00: »Jutri bomjS, Paulette Goddard in R-IMPERO. 16.00: «Duše pr«* t, dalom*, J. Benett ;n T. Fran VJALE. 16.00: «Srebrna ca», R. Richardson, Withe‘ KnighL
NABREŽINI. V
KINO V nedeljo in ponedeljek: ljudje*, amerikanski fUnt
3SCAK
Kulturni krožek «M. Kraljič*
sporoča, da bo jutri, 3. t. m. vrtna veselica v gostilni pri «Tirolcu» Pričetek ob 16. uri.
Planinski izlet na Mangart
priredi v nedeljo, 3. avgusta Planinsko društvo v Trstu. Odhod ob 4. zjutraj. Pot vodi skozi Gorico in Bovec na Predil.
Osrednji odbor za sindikalni sporazum
sporoča, da so »e vršila 1. avgusta pogajanja z lastniki kinematografov zaradi zboljšanja plač nameščencem v kinih po predlogu z dne 11. -julija 1947. z veljavnostjo od 1. junija t. 1. OOSS je dal rok za sprejem svojega predloga do 5. avgusta o polnoči.
Lastniki kinematografov se v glavnem strinjajo s tem predla gom, vendar zahtevajo gotove popravke, dokler ne bo urad za cene dovolil povišanja vstopnin.
Odg. urednik DIJSAN HRE- „ Triesnu
Tisk Stabilimento Tip.
Zahvala
Vsem onim, ki so spremili njemu počitku našega nepoza'
Jusla Cijak-a ^
se najtopleje zahvaljujemo. .p0Lv na zahvala darovalcem caetja, skemu zboru in gospodafS*1 društvu.
Kontovel 1. 8. 1947.
2alujoče -	.
CIJAK in REt*
:in?:
MALI O G
PRODAM kmečki voz v nii. stanju. Volčji grad 6 pri
TOV. LAHAJNER STANKO r. 31. julija izgubil listnico * 0te.
g
Tečaj za popravne izpite
Dijaška matica in rediteljski svet sporočata, da se bodo pričeli tečaj: za popravne izpite iz slovenščine, latinščine, italijanščine, matematike in angleščine za I„ II. in III. razred gimnazije v ponedeljek, 4.
Oi. juuja izguujt jetn in dokumenti na ces pedte”?!
če, St. Peter čez Košano, ga najd’telja naproša. da. Ustnico proti nagradi upra^ vilišča v Senožečah.
Prodam kamion^
z nosilnostjo 3-4 stotov in
gumami. Redka pri!'«8:. TRST — ULICA S.
Promet v Javnih skladiščih
V tednu od 20. do 26. julija je prišlo v Javna skladišča 9 ladij, s katerih so raztovorili 7903 tone raz nega blaga. V istem tednu je 6 ladij odpeljalo 16000 ton blaga. Tako smo imeli skupen promet po morju 15 ladij z 9503 tonami tovora. Izmed ladij so bile: ena angleška, 4 severnoameriške, 1 jugoslo- | vanska, 2 švedski in 1 turška. Po suhem je odšlo iz Javnih skladišč 770 vagonov z 10.780 tonami blaga, dočim so pripeljali 375 vai»:xnov in 4875 ton. Celoten železniški promet je znašal 1145 vagonov z 15 tisoč 655 tonami raznega blaga.
Zgodba o treh beguncih, eni ženski in pijanem Amerikancu
Pri Štanjelu so našli trupla vojakov
Pred dvemi dnevi so začeli izkopavat; ;z Jelence jame pri Štanjelu številna trupla nemških in fašističnih vojakov, ki so ostala tam še izza časa vojne. Delo se vrši pod vodstvom poiiclje iz Trsta in Gorice in s pomočjo gasilcev ;n .a-marjev. Prvi dan so izvlekli iz jame 35 trupel, med katerimi so tri trupla že isk in enega civilista, da čim so vsi ostali nemški in fašistični vojaki. Računajo, da se nahaja v Jami še več kot sto drugih trupel in zato nadaljujejo z odkopavanjem.
Dne 3. julija zvečer okrog 20.30 je 20-letni Ivan Garigliano, dalmatinski begunec, k; stanuje v ulici Orlandlni 45, našel na cesti pijanega ameriškega mornarja. Pobral ga Je in peljal na stanovanje 27-!etne Marije Centi iz Aquile v Abbruzzih, ki stanuje v ulici del Toro 4. Arne-rikanec Je pri Centijevi prebil noč in se je zbudil drugi dan okrog 10. ure. Ko se je mornar po imenu Gomez Sottero odpravljal, je opazil, da mu je zmanjkal bankovec za 100 dolarjev in električna svetilka. Tatvino je javil policiji, ki Je poleg Centljeve in Garigl ana aretirala še Marija Lajlerja, ki stanuje v isti hiši s Centijevo in je tudi dalmatinski begunec ter še tretjega begunca Spličana Borisa Jeliča iz ulice Teatro Romano št- 16. Včeraj je prišla vsa ta pisana četvorica pred vojaško sodišče, kjer se je precej predrzno obnašala. Tako je Centi jeva izjavila, da ji je Amerl-kanec pustil 4000 lir, m da ji to zadestuje.
Državni tožilec Je zahteval po tri leta zapora in po 3000 lir globe za vse cbtožence, dočim jih Je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja da kazoV.
Po kratkih mukah je 1. t. m. preminula
Antonija Rebula
Zapustila je v globoki žalosti otroke DANICO *jQn Žem FRANCOM PERJNOM, LOVRENCA z ženo DANILA z ženo NATALIJO sestro, bvata, posvoje nečakinjo ter družini LEONI 'in REGHINI.	„ , .ti
Pogreb bo danes, 2. t. m. ob 16.30 izpred hiše ša*0 v ulici Udine št. 57.
Pionirji iz ŠTORIJ vabijo na
PRIREDITEV
ki bo 3. AVGUSTA ob 18. uri.
NEDELJO in PONEDELJEK. 3. in 4.
m. bo
Boršti!
Vabljen* V*
Igrala
bo godba
iz Pl a vi j.
ZPP v SALE2U priredi v NEDELJO, 3. t. m. ob glavni c«
VELIK JAVEN PLES
Začetek ob 16. uri.	Igra	godba	iz SVi
C!s(i dobiček bo za spominsko ploščo padlim partiea11 Vljudno vabimo vse na domačo kapljico.
liri**'
o"1.
Javni ples s srečolovo^
priredi v nedeljo, 3. t. m., popoldne prosvetni s'
iz Senožeč
c
%
Velik* llkvld.olj« modelo, po Z \ I / I V III ,*«f-
K it ZNA R-*tVO .
ZILIOTTO „
TRST, DL THFHT0 II	TEI.K^	2
TRST, IT.. THFUTII 11
Zet*1'
S
\