1

laven telovadni nastop

za

ljudske šole višje stopnje ali meščanske šole.

Sestavil in ilustrova!

'f cw I. Kren.

(Poslovenil I. Bajželj.)

X

(Ponatisk iz ..Pedagoškega Letopisa" 1906.)

V Ljubljani 1906.

Založila „Slov. Šolska Matica". — Tisk J. Blasnika nasl.

. i BŽBftl

laven telovadni nastop

za

ljudske šole višje stopnje ali meščanske šole.

Sestavil in ilustroval

I. Kren.

(Poslovenil I. Bajželj.)


(Ponatisk iz „Pedagoškega Letopisa" 1906.)

V Ljubljani 1906.

Založila „Slov. Šolska Matica". — Tisk J. Blasnika nasl.

O^oco Kh oi

Spored. 1 )

1. Rajalni nastop s petjem.

2. Proste vaje in vaje z ročki.

3. Vaje na orodju.

4. Rajalni nastop s palicami.

Predgovor.

Ker je namen javnega telovadnega nastopa, podati račun
o telovadni izvežbanosti, zato je postopanje pri njem dokaj
drugačneje nego pri pouku telovadbe. Cilavna zahteva do javnega
telovadnega nastopa je, da se kar največ pokaže v čim krajšem
času. Ta zahteva pa sili telovadce k hitremu, zavestnemu in
smotrenemu kretanju, jih sili nadalje, da sprejmo vadno snov
v svoj razum in da jo obvladajo s popolno spretnostjo, in jih
privadi taki disciplini in tistemu redu, da ju voditelj prozivlja
le z migljajem ali celo s pogledom, obvarujoč s tem gledalce
tudi dolgočasnosti.

Kar se tiče vaj, sporeda in vežbanja posameznih skupin
ter vodstva pri javnem nastopu, bodi omenjeno tole:

') Prva in četrta točka sporeda se lahko zamenjata. Druga in tretja
točka pa ne smeta biti ločeni in vaje na orodju morajo vedno slediti
prostim vajam.

4

Vse vaje in skupine so vzete iz šolske telovadbe (4. — 7.
šol. leta). Četudi so vse vaje jako enostavne, vendar niso vse
enako lahke: ene potrebujejo mnogokratnega ponavljanja, druge
ne; zato kaže snov razdeliti na več delov, te dele vežbati vsakega
zase in jih šele končno združiti v enotno vajo. Pri tem se često
pokaže, da se s pridnostjo in ročnostjo more storiti v pol ure
to, za kar se je začetkoma rabilo mnogo več časa.

Tu bodi n. pr. označen način, kako se vadi 4. točka sporeda:
rajalni nastop s palicami s 24 učenci 5. razreda. Marsikateri
učitelj si bo pač mislil: „Seveda, s 24 učenci telovaditi je lahko,
a v mojem razredu jih je 70. Kaj naj storim z ostalimi? Domov
jih ne smem poslati; mari naj porabim za nje svoj prosti čas,
če ga sploh kaj imain?“ Ugovor stoji! Telovadnica je navadno
že za 32 učencev premajhna, kaj šele za 70. Da bodo pa imeli
vsi učenci kaj koristi od javnega nastopa in da učitelju ne bo
treba uporabljati preveč prostega časa, naj se postopa tako4e:

Rajalni nastop  je zveza primernih redovnih in prostih
vaj v celoto, po ritmu in simetriji razpredeljeno. Redovne
vaje v rajalnem nastopu so: tvoritev čelnega kroga, tvoritev
dveh koncentričnih čelnih krogov, tvoritev bočnega kroga, tvoritev
dveh koncentričnih bočnih krogov, četrt obrati in pol obrati.
Proste  vaje so vaje s palicami in sicer: prenos palice z leve
v desno in obratno, suvanje, dviganje in mahanje s palico.
V vsem rajalnem nastopu je pet sestavljenih vaj in vsaka obsega
dve vaji s palicami. Najprej vadijo te vaje vsi učenci vsega razreda,
pa ne v krogu, ampak v katerisibodi razmaknjeni nastavi, dokler
ne znajo vsi učenci vseh vaj popolnoma. Nato se vadijo vaje s
četrt- in polobratom kakor v rajalnem nastopu. Ker naj pa čas
za proste vaje ne presega 15 minut, zato je umestno, da se
zadovoljimo, če smo v tem času uvežbali samo dve vaji, vsako
zase. Ostali čas porabimo za telovadbo na orodju in za igre;
za telovadbo na orodju zopet lahko izbiramo vaje, ki so name¬
njene za javni nastop. Vso tvarino porazdelimo na posamezne
učne ure. Napačno bi bilo, vaditi v eni uri vse proste, oziroma
vse vaje na orodju, naj se tudi rabi za te vaje pri javnem
nastopu le 10—12 minut. V prihodnji uri pridejo k že znanim
prostim, oziroma vajam na orodju, dve novi vaji itd., dokler
niso vse proste vaje, vaje s palicami in vaje na orodju zaporedno,

z osmimi časi odmora, dobro znane vsem učencem, kakor
zahteva podrobno izdelani javni nastop. Zdaj šele poišče učitelj
24 najboljših telovadcev in jim ukaže nastopiti v krogu. Ker so
pa učencem, razen tvoritve dveh koncentričnih krogov (ti obstoje
v tem, da narede 1., 3., 5. itd. oziroma 2., 4., 6. itd. tri korake
naprej) že znane vse vaje rajalnega nastopa, je torej lahko navaditi
učence vsega rajalnega nastopa. Ker so se vsi učenci vadili vaj
rajalnega nastopa, dobi učitelj takoj namestnika, ako bi bil kateri
izmed 24 telovadcev zadržan nastopiti pri javni telovadbi. Na
sličen način se vadijo vse vaje javne telovadbe. Učenci med tem
niti ne slutijo, da se da iz vaj, ki so jih telovadili v posameznih
urah, sestaviti javen telovadni nastop.

Da bo pa vsakomur mogoče popolnoma razumeti tvarino,
ki je nakopičena v tem nastopu, so pridejane tudi skice. Učence
je dovesti pri izvršitvi teh vaj do stroge natančnosti in strumnosti.
Vse vaje, proste kakor na orodju, naj učitelj sam vzorno pred¬
tekmah ; zakaj učitelj bodi zmožen izvajati kretnje, ki jih napo¬
veduje, tudi sam pravilno, če mogoče tudi lepo. Lepota vaje
obstoji prvič v sigurni izvršitvi, ki se iz nje razvidi način in
namen kretnje, in drugič v lahkoti, ki se ž njo vaja vrši. Kretnja,
ki je prisiljena in okorna, ne more biti dovršena. Razume se,
da lahkotnost ne sme preiti v malomarnost in ohlapnost; ona
se doseže le z dolgotrajno vajo, ki jo mora oni že imeti, kdor
vzame vodstvo v roke.

Pri urjenju se postopa praviloma tako, da se učitelj, nasta-
vivši učence v potrebno nastavo, ustopi tako, da ga vidijo vsi,
najbolje na vzvišen prostor. Nato kratko in razločno napove
vajo, jo enkrat ali dvakrat vzorno predtelovadi, potem še morda
kratko razloži in končno da povelje k izvajanju. Izprva se vaja
razdeli na posamezne dele, ki se urijo na posamezna povelja,
pozneje se deli zvežejo v celoto in se končno prilagode ritmu
in izvajajo v taktu. Da ne bo dvoma glede hitrosti takta pri
naslednjih vajah, je hitrost zaznamovana pri vsaki sporedni
točki z Maelzeljevim metronomom.

Število ponavljanja vaj v taktu se ravna po dovršenosti,
po lahkoti ali težkoči vaje. Priporočljivo je, da se vsaka vaja
vadi vsaj štirikrat, ne pa v obče več nego osemkrat. Prično se
vse vaje, ki so izvedljive na obe strani, najprej v levo, potem

6

v desno, nato v izmeni desno-levo in končno, kakor se zahteva
pri javnem nastopu (na znotraj ali na zunaj t. j. eden v desno,
drugi v levo). Učencem je velika pomoč, ako učitelj telovadi
z njimi vaje v pravem taktu; to ga pa ne sme ovirati, da ne
hi opazil in popravil napak pri posameznih učencih. Potrebne
kretnje pa naj izvršuje, kažoč telovadcem zrcalno podobo; dru¬
gače bi jih zmedel. V teku časa odpade tudi ta olajšava. Po
daljših in napornih vajah se dovoli učencem na povelje „Odmor“!
nenapeta stoja in drža; to se pravi, da je dovoljeno prestaviti
pač desno nogo, dočim se peta leve noge ne sme premakniti,
da more telovadec hipoma zavzeti zopet prejšnji prostor. Molčati
pa morajo učenci tudi med odmori. Pri javnem nastopu odmori
seveda odpadejo; učenci ostanejo v navadnem ustopu tudi med
presledki od ene vaje do druge.

Vse kotovode in poševne vode je izvesti posameznikom s
pravilnimi in natančnimi obrati na obratnih točkah (Gl. str. 84. točke:
a, b, c, d, e, f, h); zabranjeno bodi vsako korakanje v lokih.

Za popolen uspeh javnega nastopa je neobhodno potrebna
godba.  M. Zettler  pravi: „Godba in mimično stopanje imata
mnogo skupnih, dotikajočih se in dopolnjujočih se točk. Ne
glede na njiju skupni duševni izvir, ju veže pred vsem ritem
in takt. Vsaka godba, igrana v dobrem taktu, izziva nehote k
kretnjam, izvršenim v taktu; ona bodri celo utrujenega potnika.
Sam ob sebi, neposredno in lahko pa se prenese značaj takta
na pantomimično korakanje. Ne motimo se, trdeč, da si ga
brez godbe skoraj misliti ne moremo. Zadoščajo že skromni
glasovi najpriprostejšega godala, da vtisnejo kretnjam, držam
in stopanju poseben, značilen znak. Ta notranja zveza med
godbo in mimiko je vzrok, da sta se telovadbi in pred vsem
rajalnemu nastopu pridružila godba in petje kar samaobsebi."

Pri javnem nastopu upoštevajmo nadalje še to-le:

1. Voditelj javnega nastopa bodi vsaj dovolj zgodaj na licu
mesta, da pravočasno ukrene vse potrebno.

2. Učenci, ki nastopijo, ne smejo biti v času, ko se ob¬
činstvo zbira, v telovadnici. Telovadnica je pred začetkom in
med odmori popolnoma prazna.

3. Tudi voditelj naj se kolikor mogoče malo kaže in naj se
zdržuje preglasnega poveljevanja in beganja semintja. S svojega

7

prostora imej pregled čez vse telovadce; enakomerno štetje,
oster pogled, hiter migljaj so pomočki, s katerimi obdrži voditelj
v redu vse telovadce in umerja godbo. Zdaj je odveč vsako govor¬
jenje, odveč razlaga, napoved ali predtelovadba vaj; to sodi v
pouk in k predvajam. Zakaj občinstvo ni prišlo, da bi poslušalo
učitelja ali gledalo, kaj zna on, ampak ono naj vidi, kaj znajo
učenci. Učitelj ne bo niti prikorakal na čelu svojih telovadcev
v telovadnico.

4. Neposredno pred začetkom vsake sporedne točke naj
stopi voditelj k učencem, da pregleda, če stoje v pravem redu
v vrstah in so pripravljeni za nastop, in jih, če treba, vzpod¬
budi. Učenci se postavijo tako, da prvi, stoječ v sredi vhoda,
vidi voditelja, kdaj bo s svojega mesta dal znamenje za kora¬
kanje. Ko je voditelj zavzel svoj prostor, da godbi znamenje
za pričetek. Po introdukciji zakorakajo telovadci; med kora¬
kanjem igra godba zdržema, oziroma se poje pesem. Tempo
naj ne bo prehiter, da morejo učenci dobro korakati. — Ko
so učenci v nastavi, kakor jo zahteva dotična sporedna točka,
da voditelj godbi znamenje, da preneha; menjajo se note, če
je potreba, in telovadba se prične.

5. Odmori  med posameznimi točkami naj bodo kratki,
obsegajoč 2 ali 2 1 / 2  minute. Tudi za nastavo orodja mora
zadoščati ta čas. Ta preciznost pa je le mogoča, če so učenci-
strežniki vajeni prinašanja in odnašanja orodja. Za vsako orodje
se določijo 8 ali 4 strežniki; vsako orodje pa ima tudi določen
prostor, kamor naj se postavi pri javnem nastopu. Učenci
so se pri telovadnih urah navadili gotovih prijemov in vsak
stopi takoj na pravo mesto. To se mora tolikokrat vaditi, da
so učenci v prenašanju in pripravljanju orodja sigurni in točni
kakor stroj. Učenci, ki imajo to opravilo, pritečejo na dano
znamenje na telovadišče, postavijo orodje in odidejo takoj zopet
na svoje prostore. Seveda mora to delo učitelj nadzorovati tudi
pri javnem nastopu.

Učitelj stopi na svoj prostor, da znamenje, godba zaigra
in učenci prikorakajo k telovadbi na orodju. Učenci, ki so dolo¬
čeni za prve telovadce, se vstopijo na dano znamenje k orodju.
(Godba preneha.) Na povelje „Zdaj!“ ali „Vadi!“ se prične
izvajanje vaj. Telovadca na drogu morata paziti, da pričneta

8

vajo v istem času in jo v istem času končata; zato morata
paziti drug na drugega, da se ne prehitita. Skakač sme na¬
stopiti šele, ko prednjik odide od orodja. Telovadci na bradlji pa,
ki izvajajo vaje v taktu, čakajo vedno na povelje učiteljevo. Ni
pa treba šteti, ampak zadošča, da se z nepreglasnimi udarci
ob ključ ali kaj podobnega daje znamenje za posamezne kretnje.
Odhod onih, ki so vajo že končali, in dohod prihodnjih se vrši
istočasno; to naznani učitelj z dvema udarcema.

Ko so vaje končane in stoje vsi učenci v vrstah, se na
povelje: „Desno in levo kreni!" obrnejo proti izhodu in na
„Stopaj!“ odkorakajo iz telovadišča. Ko so vsi odšli, priskočijo
oni, ki so določeni za odnašanje orodja, in ga pospravijo na
svoje prostore. Pri nastavi orodja naj se pazi na simetrijo.

Da imajo vsi učenci telovadne črevlje, naj se strogo
zahteva; želeti bi bilo, da so kolikor mogoče enako opravljeni,
n. pr. vsi v belih srajcah in brez telovnikov.

Rajalni nastop s petjem.

Rajalni nastop s petjem je sestavljen za koračnico „Mladi
vojaki", vglasbil V. Parma. Koračnica se igra pri nastopu v
tempu M. M. J  = 94.  Tempo ne sme biti hitrejši, ker morajo
učenci med izvršitvijo mnogo mistiti: na napev, besedilo in na
izvajanje vaj. Posluh, spomin in še vse telo morajo delovati hkrati.

Vežbanje tega nastopa naj se razdeli deloma na telovadni,
deloma na pevski pouk. Pri telovadbi se privadijo učenci redovnim
in prostim vajam, pri petju pa pesmi. Napev in besedilo morajo
učenci poznati popolnoma, preide naj jim takorekoč v meso in
kri, sicer ju ne morejo uporabljati pri telovadbi. Pri izvajanju
rajalnega nastopa ne sme učenec mnogo misliti na napev in
besedilo, paziti mora na vaje, predvsem pa mora misliti na red,
ki se v njem vrste redovne vaje.

Vaje rajalnega nastopa morajo imeti zvezo z mislijo, izra¬
ženo v pesmi. Naš rajalni nastop, ki mu je podlaga koračnica,
naj pokaže moč, odločnost in sigurnost. Zato se zahteva, da
učenci to pokažejo z obvladanjem svojega telesa in s strumnim
korakanjem. Konec posameznih delov rajalnega nastopa ali pri

9

težjih nastopih konec celega nastopa mora biti urejen tako, da
pridejo učenci v prvotno nastavo. To razmerje odgovarja glas¬
benemu pravilu, da temelji začetek in konec vsakega godbenega
komada na toniki.

Prava vaja rajalnega nastopa se prične šele tedaj, ko so
s sistematičnim poukom priučeni posamezni motivi, tako da
njih zveza, oziroma zaporedna izvajanja ne delajo nikakih težkoč.
Rajalni nastop bodi uspeh, ki ga dosežemo pri pouku prostih
in redovnih vaj.

Da se učenci tem lažje privadijo istočasnemu petju in izva¬
janju vaj, se uri korakanje v obvodu s pesmijo „Mladi vojaki",
potem se šele prične vaditi pravi rajalni nastop. Nastava za ta
nastop je steber, sestavljen iz treh čelnih parov, ki stoje drug poleg
drugega, torej vrste šestorice. (I. Pod. 1.) Te so razmaknjene ali
oddaljene ena od druge za 2 m.  Nastava se izvede tako, da
prikorakajo posamezniki v bočni črti in se na mestu a, b, (II. Po¬
doba 2.) po šest (3 pari) obrnejo za V 4  obrata v desno. Posa¬
mezne vrste vzamejo takoj po 2 m  razdalje od prejšnjih vrst
(glej Predgovor). Med korakanjem igra godba „Mlade vojake".
Ko je nastava končana (I. Pod. 2.), tedaj preneha godba in koračnica
se prične „Da Capo". Učenci pojejo introdukcijo „Kako je lep
vojaški stan. Mi“ j : z godbo in stoje med tem mirno v navadnem
nastopu; šele na ime „smo“ se prične rajalni nastop.

Uvaževanja vredno pri vajah rajalnega nastopa ješeto-le:

i

1. Pri vajah brez petja naj šteje učitelj. (Vedno 8 časov.)

2. Pri vajah s petjem daje učitelj takt s ploskanjem.

3. Pri javnem nastopu pa odpade oboje. Pač pa bodi
pripravljen s taktirko, da z lahkim udarcem in migljajem učence
spravi v pravi tir, če bi se bilo bati zmešnjave.

Med izvajanjem rajalnega nastopa igra godba. Zaradi takta
bodi omenjeno, da je 2 / 4  == V2 P r ' godbi enaka enemu

času pri rajalnem nastopu. Tako ima n. pr. 1. del (1. in 2. izmena)
vedno le 64 časov, koračnica pa 128 četrtink, torej dve četrtinki
( JJ ) na en čas, v katerem se izvrši ena kretnja (en korak).

Rajalni nastop ima 6 delov, ki se vrste neposredno
drug za drugim. Peti del je enak prvemu, šesti pa drugemu delu.

C CCCCCCCCC

10



11

I. del.

1. izmena.

a) 4  kor. na mestu, 4 kor. naprej (== 3 kor. in dostop.) — 8

b) 4  kor. na mestu, 4 kor. naprej, pa obenem s prvim ko¬
rakom pol obrata v levo, torej obrat med hojo. — 8

c) 4  kor. naprej, s pol obratom v levo 4 kor. na mestu. — 8
Č) 4  kor. naprej, 4 kor. na mestu. — 8

2. izmena.

a)  1. krožijo okoli 2. v levo (zadaj za njimi). I. Pod. 3. — 8.

b)  2.

c)  1.
č) 2.

1. „ „ (spredaj pred njimi). 1. Pod. 4. — 8.

2. „ „ (zadaj za njimi). 1. Pod. 3. — 8.

1. „ „ (spredaj pred njimi). I. Pod. 4. — 8.

Skupaj 64

11. del.

1. izmena.

a ) Notranji pari 4 korake na mestu; zunanji pari med tem
1 / 4  obrata v levo, oziroma v desno (na zunaj) s 4 koraki
na mestu. — Pod. I. 5. — Vsi 4 kor. naprej. Pod. I. 6. — 8

b ) Vsi pol obrata v levo s 4 kor. na mestu. Pod. 7. — 4 kor.
naprej. Pod. I. 8. — 8

č)  Notranji pari pol obrata v levo s 4. kor. na mestu; zunanji
pari 1 / 4  obrata v levo, oziroma v desno (t. j. naprej). Pod. 1.9.
— Vsi: 4 kor. na mestu. — 8

d)  Zunanji pari pol obrata v levo, oziroma v desno s 4 kor.
na mestu; notranji pari 4 kor. na mestu. Pod. I. 10. Vsi
4 kor. naprej. Pod. 1. 11. — 8

e)  Vsi pol obrata v levo s 4 kor. na mestu. Pod. 12. — Vsi
4 kor. naprej. Pod. I. 13. — 8

f)  Notranji pari pol obrata v levo s 4 kor. na mestu, zunanji
pari 4 kor. na mestu. Pod. 1. 14. — Vsi 4 kor. na mestu. — 8

2. izmena.

a)  Prvi trije čelni pari 1 / 4  obrata na levo, drugi pari 1 / 4  obrata
v desno, tretji trije pari 1 / 4  obrata zopet v levo itd. s 4 kor.
na mestu. Pod. I. 15. — Vsi 4 kor. naprej. Pod. I. 16. — 8

b)  Vsi pol obrata v levo s 4 kor. na mestu (pod. I. 17.), nato
4 kor. naprej. Pod. I. 18. — 8

12

vu um  v_y

Z  v f J Z\ -fj


v

((uu))

z ■/ z -t z  /

((uu))

Z 1 Z 1 Z 1

To d. J.

Tod.  4


C c

^ /

((
z  /

Tod.ff.

a /

2 /

D )

) }
z  /

))

))

z t

Tod. 7.

z f
^\r\

z  /

r\r\

C c

Z 1

c c

2 /

Z 1 z 1 Z  /

O \J  vu w w w

z y z i z ■/

Z 1 Z 1 Z 1

Z 1 z t z t

) c

iw. J.

Z 1 Z 1 Z 1

Tod. T.

z 1 Z 1 Z 1

Tod. 70.

Pod. 77.

2 /

o r-v
2 /

Z 4 Z  / 2  /

2  /

Tod. 72.

2 /

2  /

, , r-', ^

Z i Z 1 Z i

r\

z  /

v_/ r~\ r-\ w ^
Z / Z 1 Z 1

uwr\Auw
z 1 z 1 Z 1

Tod. 73.

I. Pod. 3 —13.

13

c)  Vsi 1 / 4  obrata v levo, oziroma v desno v prvotno nastavo
s 4 kor. na mestu. Pod. I. 19. —Vsi 4 kor. na mestu. — 8

c) Vsi 4 kor. naprej in 4 kor. na mestu. — 8

d)  Vsi pol obrata v levo s 4 kor. na mestu in 4 kor. naprej.
(= 3 kor. -f- 1 dostop). — 8

e) Vsi pol obrata v levo s 4 kor. na mestu in 4 kor. na

mestu. — 8 Skupaj 96.

Takoj zaplesti lakti vzlic, za 111. del. Pod. 21.

III. del.

1. izmena.

a)  Prvi 3 čelni pari 1 / 4  zavoja v levo, drugi 3 pari 1 / 4  zavoja
v desno itd. z zapletenimi laktmi. Pod. I. 20. — 8

b ) 4 kor. naprej in 4 kor. na mestu. (Lakti dol!) — 8

c)  Pol obrata v levo s 4 kor. na mestu (lakti zapletene vznak
(pod. 1. 22.) in 4 kor. na mestu. — 8

č)  Vsi 4 kor. naprej in potem 4 kor. na mestu. — 8

d)  Prvi 3 čelni pari 1 / 4  zavoja v desno; drugi 3 pari 1 / 4  zavoja
v levo itd. Pod. I. 23. (Lakti dol!) -— 8

e ) Pol obrata v levo s 4 kor. na mestu in 4 kor. na mestu.
Pod. I. 24. — 8

2. izmena.

a)  Prvi: 4 kor. naprej (pod. I. 25.), nato 4 kor. na mestu in pol
obrata v levo. Pod. I. 26. — 8

b ) Prvi: zopet 4 kor. naprej (pod. I. 27.), nato pol obrata v levo
s 4 kor. na mestu. Pod. I. 28. (Prvci so zopet na svojih
prostorih.) — 8

Med prvimi 8 časi te izmene narede drugci 2 kor. v
levo (4 časi), nato 4 kor. na mestu ; med ostalimi 8 časi
pa 2 kor. v desno stran, potem 4 kor. na mestu.

Skupaj 64.

IV. del.

L izmena.

IV. del je podoben III. delu z razločkom, da v prvi izmeni
zavijejo (za 1 / 4 ) prvi 3 pari v desno, drugi 3 pari v levo itd.;
v drugi izmeni korakajo drugi naprej, prvi pa v stran.

14

■2  4 Z 4 Z 4

C C ( C C C

Z 4 Z 4 Z 4

Pod. IS.

-) )))) :>

Z 4 Z 4 2 4

c c c c c c

2 i Z 1 2 4

Pod. 16.

))))))

2 1 Z 4 Z 1

) 5 D > D )

Z 4 Z 4 Z 4

Pod. 17

C C C C ( C

Z 4 Z 4 z 4

))))))

2 4 2 4 2 1

Pod. IS.

C C C C C C

2 4 2 4 2 4

Z 4 Z 4 2 4

Pod. 13.

I. Pod. 14 — 19.

Pod.21

15

a)  Prvi 3 čelni pari 1 /+ zavoja v desno, drugi 3 pari v levo itd.
z zapletenimi laktmi vzlic. Pod. 21. (str. 79.) — 8

b) 4  kor. naprej in 4 kor. na mestu — 8

c ) Pol obrata v levo s 4 kor. na mestu (lakti se zapletejo

vznak) in 4 kor. na mestu. — 8

č ) Vsi: 4 kor. naprej in 4 kor. na mestu. — 8

d)  Prvi 3 čelni pari 1 / 4  zavoja v levo, drugi 3 pari v desno itd.

(Lakti dol!) — 8

e)  Pol obrata v levo s 4 kor. na mestu in 4 kor. na mestu.
Pod. I. 24. — 8

2. izmena.

a)  Drugci 4 kor. naprej, potem pol obrata v levo s 4 kor. na
mestu. — 8

b)  Drugci zopet 4 kor. naprej, potem pol obrata v levo s
4 kor. na mestu. (Ti so na svojem prvotnem mestu.) — 8

Med prvimi 8 časi druge izmene gredo prvci 2 kor. v desno
stran, potem 4 kor. na mestu. Med ostalimi 8 časi druge
izmene narede prvci 2 kor. v levo (so zopet na prvotnih
mestih) in 4 kor. na mestu. Skupaj 64.

V. del je enak I. delu. — 64

VI. del je enak II. delu. — 96

Vsi deli skupaj 448 časov.

Pregled rajalnega nastopa.

I. del.

1. iz

izmena se prične s

in konča z

-* '

smo Mi

Pri ponavljanju besedila se izvaja druga izmena.

smo Ko

16

, f w w w w w w

L 3 4 Z 4 Z 4

P o d. 20.

>

>

>

>

>

>

Z 1 z ■/  Z 1

r^r\r\r\r\r\

Z 4 Z 4 Z 4
W 'O w

Pod.  .£4.

z 4 z 4  z 4
KJ  W W W W

2 Z Z

W W

4 Z 4 Z 4 Z

w ^ ^ w w w

4 Z 4 z 4 Z

w w w ^ ^ w

Pod.  ^

I. Pod. 24-26.

z z z

w w w

4 Z 4 Z 4 Z

4-\^4 r\^~J r' s ^

4 Z 4 Z 4 Z

r\K_z
Pod. 2ff.


17

Z 1 Z 1 z  /

rw-j r\

Z 1 Z j z i
^ ^ W W W

Z 1 Z  / z 1

\j ^ ^ r\

Z 1 Z  / Z 1

<2  w o 1  v_z w

Pod. 27.

Pod. 28.

I. Pod. 27., 28.

II. del.

1. izmena se prične z

—Si¬

mi

o • -x EFEsf!

2. izmena se prične z fp_:

in konča s

in konča s

s-

Ko

1

!

Fine

1. izmena se prične z

III. del.

_&—: in konča s

de

ke

2.  izmena se prične z [f gr ~  t  in konča s ~—

de

IV. del.

Ko

1. izmena se prične

in konča s

bo

Ko

i I
1

2. izmena (ponovitev) se prične z fj^~* -  in konča z -1

bo Da Capo alfine

C

V. del je enak I. delu.

VI. del je enak II. delu.

2

18

Pri ponavljanju besedila se v vsakem delu izvaja druga
izmena.

Po izvedbi vseh delov se sklene steber (prvi 3 pari ostanejo
na svojem prostoru). Na povelje „Stopaj!“ se obrne prva vrsta
za ^/ 4  obrata v levo in koraka v obvodu naprej; ko pridejo
prihodnje vrste na ta prostor, store isto. Vsi odkorakajo v bočni
črti iz telovadnice.

Proste vaje.

Bočna vrsta (zastop) prikoraka pri točki a  (11. Pod. 1.) v
telovadnico in gre po njeni sredi na nasprotni konec (točka b),
odkoder zavije v razdeljenem obvodu prvi v desno do c,  drugi
do d  itd. Iz kotov zavijejo poševno proti središču g  in dalje v
kota e  in /; od tu na znotraj in se pri a  združijo v pare (dvostop)
in korakajo po sredini v nasprotni konec. Steber parov (dvojic,
dvostop) koraka isto pot kakor prej bočna vrsta, namreč v raz¬
deljenem obvodu, v poševnem vodu s križanjem v središču, da
se združijo v steber četvoric (štiristop). II. Pod. 2. Vrste četvoric
se že med korakanjem razmaknejo za 120 cm.  To se jim olajša, če
se posameznim vrstam določijo stojišča s kredo na tleh. 11. Pod. 3.
Razmak vrst se izvrši za naslednje proste vaje za dva koraka
razdalje v treh časih. To se zgodi tako-le: Na „ena!“ stopita
vnanji tropi I. in IV. en korak v stran (I. v desno, IV. v levo);
na „dve!“ še en korak; na „tri!“ zopet en korak v isto smer,
obenem pa stopita tudi II. in III. tropa en korak v stran (II. v
desno, III. v levo). II. Pod. 4.

Proste vaje izvaja 36 učencev, med temi ima 14 učencev
ročke (roček tehta 1 kg,  ne več!). Učenci z ročki — vsak ima
dva — so nastavljeni v sredini stebra, oni brez njih pa na vseh
štirih straneh stebra. II. Pod. 5. Da se dobi ta nastava z zgoraj
opisano vajo, morajo biti učenci z ročki uvrščeni v gotovem
redu med onimi brez ročkov. Ta red pa je treba urediti že
zunaj, preden prikorakajo učenci v telovadnico. Uvrstijo se
tako-le: Prvih pet učencev je brez ročkov, potem pa menjaje
dva z ročki, dva brez njih, in na koncu vrste jih je zopet pet
brez ročkov. II. Pod. 6.

19

2 *

onntJ D7)

20

II. Pod. 5.

21

.Dobro je, če se glavne črte, po katerih učenci korakajo,
zaznamujejo s kredo, posebno pa središče, točka g.  Pri kora¬
kanju je paziti na to, da učenci pravilno zavijajo, bodisi v zastopu
ali dvostopu, eden v levo, drugi v desno itd.; zakaj če se tukaj
pojavi napaka, je potem napačen ves nastop. V središču je paziti
na pravilno razdaljo, da ne nastane gneča; prekrižanje je izvesti
v pravem redu in v pravi razdalji. — Med korakanjem igra
godba, ki preneha, ko se učenci pravilno nastavijo. Učitelj da
znamenje za razmak in šteje 1 ! 2! 3! — Proste vaje se izvajajo
med godbo v 1 2 * / 4  ali 4 / 4  taktu (M. M J =  76). Najbolje je, če
se prvih osem časov igra introdukcija in se šele nato prično
proste vaje. Učitelj šteje vedno 8 časov in poudarja L, 3., 5., in 7.
čas, ker se pri teh izvajajo kretnje, v časih 2, 4, 6, 8 pa se
vztraja v dotičnih položajih. Na 7! je vedno navadni ustop. —
Proste vaje in vaje z ročki se izvajajo v istem času. Vsaka vaja
se ponavlja štirikrat. Odmor med posameznimi vajami traja 8
časov, učitelj jih šteje, godba pa igra nepretrgoma.

Proste vaje: Vaje z ročki:

Introdukcija. — 8

1. Veliki počep in predročiti
(palčni položaj) (II. a Pod. 1.) —
1 ! 2 !

2. Izpad v levo naprej in
vzročiti (II. a Pod. 2.) — 3! 4!

3. Kakor 1. — 5! 6!

4. Navadni ustop. — 7! 8!

- 8

Vaja se ponavlja trikrat, iz¬
pad vselej z drugim bedrom.
— 24

Odmor. — 8

1.  Predkoračni ustop z levo

in vzročiti (palčni položaj);

(II. a Pod. 5.) — 1! 2!

Introdukcija. — 8

1. Skok v razkrečo in skr¬
čeno predročiti. II. Pod. 3. —
1 ! 2 !

2. Vpogibanje trupa in sunek
navzdol (II. a Pod. 4.) — 3! 4!

3. Vzklon in skrčeno pred¬
ročiti (II. a Pod. 3.) — 5! 6!

4. Skok v navadni ustop
7! 8! — 8

Vaja še trikrat. — 24

Odmor. — 8

1. Veliki počep in skrčeno
predročiti. Pod. 7. — 1! 2!

22

II. a Pod. 9—12.

2. Poklek z desno, lakti pre¬
križane vznak (II. a Pod. 6.) —
3! 4!

3. Kakor 1. — 5! 6!

4. Navadni ustop. — 7! 8!
— 8

Vaje se ponaljajo trikrat, vse¬
lej predkoračni ustop in poklek
z drugim bedrom. — 24

Odmor. — 8

2. Izpad v stran na zunaj
(I. v desno, IV. v levo) in sunek
poševno navzgor in navzdol.
II. a Pod. 8. — 3! 4!

3. Kakor 1. — 5! 6!

4. Navadni ustop. — 7! 8!
— 8

Se trikrat. Izpad se menja
na znotraj, potem na zunaj itd.
— 24

Odmor. — 8

1. Veliki počep in odročiti
(nartni položaj); II.a Pod. 9. —
1! 2!

2. Izpad v stran na zunaj in
odročiti poševno navzgor in na¬
vzdol. II. a Pod. 10. — 314!

3. Kakor 1. — 5! 6!

4. Navadni ustop. — 7! 8!

— 8

Isto še trikrat. Izpad menja
na znotraj in zunaj. — 24
Odmor. — 8

1. Odnožiti z levo in vzročiti
spredaj navzgor. 11. a Pod. 13.
— 1! 2!

2. Izpad na znotraj (v levo in
v desno) in odročiti. II. a Pod. 14.

— 3! 4!

3. Kakor 1. — 5! 6!

4. Navadni ustop. —- 7! 8! — 8
Isto še trikrat z raznostran-

skim odnoženjem in izpadom.

— 24

Odmor. — 8

1. Izpad z levo naprej in
vzročiti. II. a Pod. 11. — 112!

2. Vpogibanje trupa, lakti
objamejo levo' bedro (pod. 12.)

— 3! 4!

3. Vzklon in vzročiti. II. a Po¬
doba 11. — 5! 6!

4. Navadni ustop. — 718!

— 8 .

Vaje se izvedo še trikrat z
raznostranskim izpadom. — 24
Odmor. — 8

IV.

1. Veliki počep in odročiti.
II. a Pod. 15. — 1! 2!

2. Navadni ustop in vzročiti.
II. a Pod. 16. — 314!

3. Kakor 1. — 5! 6!

4. Navadni ustop. — 7! 8!
— 8

Isto še trikrat. — 24

Odmor. — 8


— 24  —


1. Veliki počep, lakti pre¬
križane vzlic (11. a Pod. 17.) —
1 ! 2 !

2. Ležna opora vzlic s ste¬
gnjenim desnim bedrom (levo
ostane skrčeno); 11. a Pod. 18. —
3! 4!

3. Levo bedro se stegne v
popolno ležno oporo II. a Pod. 19.
— 5! 6!

4. Vzklon v navadni ustop
(II. a Pod. 20.) — 7! 8! — 8

Isto še trikrat z raznostran-
skirn stegnjenim bedrom v ležni
opori. — 24

1. Izpad na znotraj in vzročiti
ob strani navzgor (II. a Pod. 21.)
— 1  ! 2 !

2. V; obrata v levo, ozir. v
desno, poklek z desno, ozir. z
levo in lakte prekrižane vzlic
(II. a Pod. 22.) — 3! 4!

3. 1 / 4  obrata nazaj v izpad
in vzročiti kakor 1. — 5! 6!

4. Navadni ustop. — 718!

— 8 .

Isto še trikrat z raznostran-
skinr izpadom in poklekom.
— 24

Godba preneha. Učenci sklenejo vrste na povelje 1! 2! 3!
Godba zaigra koračnico; na povelje: „Stopaj!“ odkorakajo

učenci v istem redu, kakor so prikorakali.

Vaje na orodju.

Nastop telovadcev in nastava orodja sta razvidna iz III. Pod. a
in b. Če je na razpolago koza,  tedaj se izvajajo spodaj nave¬
dene vaje na kozi, ker so te mnogo hvaležnejše in učencem
bolj priljubljene nego prosti skok. Vaje na b radii  izvajajo učenci

5. razreda (6. šol. leto), in sicer 40 najboljših telovadcev. Pri
javnem nastopu jih stoji na vsaki strani po 20. Pod. b. Kakor
razvidno iz pod. 2, telovadijo na bradli 4 učenci obenem.

Vaje na drogu  telovadijo učenci 6. razreda (7. šol. 1.), po
dva obenem. Pri vsakem drogu stoji 10 učencev.

Vaje na kozi,  oziroma prosti skok  izvajajo učenci

6. razreda (7. šol. k). Pri javnem nastopu stoje poleg plezalnih
drogov.

Na ta način bi telovadilo na orodju pri javnem nastopu
80 učencev, in sicer iz vsakega razreda po 40. Pri teh vajah je

26

predvsem paziti na strumno držanje telesa in na točno izvajanje
vaj, zlasti ker so vaje, razen na drogu, jako lahke. Vaje na
drogu pa so za močne učence. — Vse drugo glede vaj na
orodju je omenjeno v Predgovoru.

a jji ■>■>-> 3

III. Pod. a.


o o o o a o o o o o

o o o o o o o o o o

III. Pod. b.

I. Vaje na drogu.

(Drog je tako visok, da se doseže z iztegnjenimi laktmi.)

1. Iz vesne stoje (III. Pod. 1.) kolobarili vzkoleb (III. Pod. 2.)
v iztegnjeno oporo vzlic (III. Pod. 3.), nato zopet v vesno stojo.

2. Kakor 1., iz opore odnožni sed in odnožni odsed z
levim in desnim bedrom v izmeni (III. Pod. 4 .),  končno iztegnjena
opora in vesna stoja.

27


3. Kakor 2., iz odnožnega seda (III. Pod. 4.) v kolenjo ležno
veso na desnem bedru (III. Pod. 5.), kolenji vzkoleb v odnožni sed
odnožni odsed v oporo vzlic in vesna stoja. Dva učenca delata
vajo v desno, dva v levo itd.

4. Kakor 2., iz odnožnega seda prijem zunaj bedra, kolenje
kolo navzad (III. Pod. 6.) v sed, nato odnožni odsed v oporo in
vesna stoja. Prihodnja dva v desno. —

Vaje izvaja vseh 20 učencev tako, da paroma pretelovadijo
prvo, potem drugo, tretjo in četrto vajo.

Učenci se vadijo najprej na doprsnem drogu in potem
na vedno višjem.

II. Vaje na bradli.

Vsaka vaja se prične z zaletom.

1. Vnanji prečni sed v desno (III. a. Pod. 2.), prijem spredaj
in odskok v stojo pod. 8.

2. Vnanji prečni sed v levo 1 / 4  obrata v levo (III. a. Pod. 4.)
v stransko ležno oporo vzlic (pod. 3.), odskok navzad v stransko
stojo vzlic (pod. 9.), prijem z obema rokama.

3. Razkrečni sed pred roko (pod. 5.), zakoleb, pri predkolebu
prednožka (pod. 7.) v stojo (pod. 8.)

4. Razkrečni sed pred roko 1 /4 obrata v desno v stranski
sed na obeh bradlenicah (pod. 6.), izmena prijema z desno (palec
spredaj), odnožni odsed z levo in s 1 / 4  obrata v stojo (pod. 8.)
Levo bedro odnoiž črez obe bradlenici, telovadec skoči na točko a
(pod. 6.)

5. Prednožka v stojo III. b. Pod. 1. (Str. 94).

Prvi štirji izvajajo vaje v desno, prihodnji v levo, in tako
menjajo eni v levo drugi v desno. — Vse drugo v Predgovoru.

III. Vaje na kozi.

(Višina koze 90 do 105 cm.)

Vsaka vaja z zaletom in odskokom.

1. Skok v stransko oporo vzlic. 111. b. Pod. 1. Str. 94.

2. Ježa (pod. 2.), odskok naprej v stojo.

3. Ježa, odnoženje z desno v prečni sed na levo (pod. 3.),
odskok v stran.

28


P

s

Pod. 1.

■3ee®=~

IH. a Pod. 1 -9.

4. Kakor 3., iz prečnega seda (pod. 3.) s 1 / 4  obratom v desno
v stransko oporo, odskok.

5. Ježa s 1 / 4  obratom v desno v stranski sed na desuem
bedru (pod. 4.), odnožni obsed v levo in s 1 / 4  obratom odskok
v stojo poleg koze.

Pod. 3. Pod- h .

III. b Pod. 1—6.

6. Ježa (pod. 2.), sed z iztegnjenimi bedri (pod. 5.), odskok
naprej.

7. Kreča črez kozo (pod. 6.)

Če ni koze na razpolago, se vadi prosti skok.

IV. Prost! skok v višino.

Skok z zaletom. Odpah ž eno nogo, doskok na obe nogi,
tudi s 1 / 4  obratom v levo ali desno. Vrvica 100 cm  visoko; prične
se s 70 cm  in zvišuje po 5 cm.  Paziti je pri skoku, da vsak
doseže višino, dalje na pravilno držanje telesa med skokom in
pri doskoku (počep in predročenje).

Rajalni nastop s palicami.

(Za 24 učencev.)

Nastop pod 1. se vrši med koračnico. Pripravna koračnica je
Leharjeva „Jetzt geht’s los !“ Med korakanjem se igra v navadnem
koračnem tempu, med rajalnim nastopom pa nekoliko počasneje
n. pr. M. M. &  — 86. Učenci prineso palice s seboj ob desni
rami. Ko prikorakajo v bočni krog (IV. Pod. 1.), preneha godba in
na povelje „Desno kreni!" pretvorijo telovadci bočni krog v
čelnega (IV. Pod. 2.). Šteje se vedno 8 časov. Na 1, 3, 5 in 7 se
izvrše kretnje, na 2, 4, 6 in 8 se vztraja v dotičnih položajih.

Ko stoje učenci v čelnem krogu, zaigra godba in učitelj
šteje med introdukcijo glasno dvakrat 8 časov. Učenci stoje
mirno in čakajo na 17. čas, to je na 1 ! ko se rajalni nastop
šele prične.

Rajalni nastop ima 4 dele, vsak del 10 izmen in vsaka
izmena 8 časov. Vsak del ima 80, vsi skupaj pa 320 časov;
ako prištejemo še introdukcijo s 16 časi in 3 odmore po 8
časov, dobimo skupno 360 časov. Če bi bila koračnica prej
doigrana, se ponavlja, izvzemši introdukcijo. Godba igra nepre¬
trgoma dalje, tudi med odmori.

Kretnje pri rajalnem nastopu so: Prenos palice iz leve v
desno in nasprotno, dviganje palice, tvoritev enega in dveh
čelnih krogov, enega in dveh bočnih krogov, počep, razkreča,-
umak, izpad s suvanjem in mahanjem palice.

Introdukcija 2X8 časov. — 16

I.  del.

1. izmena. — Na 1! primejo telovadci palice z levo roko zgoraj;
na 2! vztrajajo v tem položaju; na 3! predročijo (V. Pod.3. Str.99.).
1., 3., 5., 7. itd., a 2., 4., 6., 8. vzročijo (pod. 4.); na 4! vztrajajo
v tem položaju; na 5! dvignejo palico ob levo ramo; na 6!
vztrajajo v tem položaju; na 7! desni laket dol! na 8! stoje v
v navadnem ustopu. — 8

2. izmena. — Palice se prenesejo na isti način iz leve v desno,
tako da imajo v 7. in 8. času palice vsi ob desni rami pod. 1. — 8

3. izmena. — Kakor prva izmena z razločkom, da učenci
z lihimi števili vzročijo (pod. 4.), oni s sodimi števili pa predročijo
(pod. 3.) — 8

31

.

52

j


— 33 —

4. izmena. — Kakor 2. izmena, le predročenje in vzročenje
se izvede v istem redu kakor v 3. izmeni. — 8

5. izmena. — Sodi 2., 4., 6. itd.: 3 majhne korake naprej in
dostop (4 časi). IV. Pod. 3. Str. 96. Pol obrata v levo s 4 koraki na
mestu. IV. Pod. 4. Med obratom primejo na 5! z levico za palico
in povesijo na 7! lakti v navadno držo. V. Pod. 10. Str. 102. —
Medtem narede lihi (L, 3., 5. itd.) 8 kor. na mestu in primejo
na 5 za palice, na 7! povesijo lakti v navadno držo.

6. izmena. — Lihi (L, 3., 5. itd.) vnanji: čelni krog (IV. Pod.3.),
počep in predročiti (V. Pod. 11.) 112! Izpad z levo naprej in vzročiti

7. izmena. — Kakor 6. izmena z razločkom, da L, 3., 5. itd.

po počepu s predročenjem izvrše izpad z desno naprej in vzročijo.

- 2., 4., 6. itd. pa delajo iste vaje kakor v 6. izmeni. — 8
8. in 9. izmena. — Kakor 6. in 7. izmena z razločkom,
da izvajajo 1., 3., 5. itd., isto vajo kakor prej 2., 4., 6. itd., ti pa
ono vajo kakor 1., 3., 5. itd. (Vaje zamenjajo.) 2 X 8 časov. — 16
10. izmena. — Vsi palice ob desno ramo. 2., 4., 6. itd.
3 kor. naprej s dostopom, potem s 4 kor. na mestu pol obrata
v levo; tako nastane zopet čelni krog. (IV. Pod. 3.) — L, 3., 5. itd.
pa narede 8 kor. na mestu. — 8

Odmor. — 8 Skupaj 80

2

— 34  —

V. Pod. 1 4.



— 35

V. Pod. 9—8.


36

II. del.

1. izmena. — Vsi 8 korakov na mestu. Na 1! primejo za
palice; na 5 ! navadna drža. — 8

2. izmena. — Umak z levo naprej (leva noga se postavi
v predkoračni ustop, desno koleno pa upogne, teža trupla je na
desnem bedru), desno zaročiti (leva roka pride do desne rame).
1! 2! (V. Pod. 7.) Izpad z levo naprej in levo vzročiti poševno
naprej (desna roka pride do leve rame). (V. Pod. 8.) — 3! 4! (Levo
koleno je upognjeno, teža telesa je na upognjenem bedru.) —
5! 6! Kakor 1! 2! V. Pod. 7. — 718! navadni ustop in navadna
drža. (Leva noga se potegne nazaj k desni.) — 8

3. izmena. — Kakor 2. izmena. Vse kretnje se pa izvajajo
z desnim bedrom in desno laktjo. 3. izmena je protismerna
2. izmeni. — 8

4. izmena. — L, 3., 5. itd.: 3 majhne korake naprej in
dostop, obenem palico ob desno ramo, 4 kor. na mestu in, pol
obrata v levo; na 5! prijem za palico, na 71 navadna drža. (V.
Pod. 10.) — 2., 4., 6. itd.: 8 kor. na mestu. (Palice mirno!) — 8

5. in 6. izmena. — V tej nastavi se izvajajo vaje 2. in 3.
izmena II. dela. 2X8 časov. — 16

7. izmena. — Notranji L, 3., 5. itd.: 3 korake naprej z
dostopom in na 1 ! palice ob desno ramo, nato 4 korake na
mestu in na 51 zopet navadna drža. — Vnanji 2., 4., 6. itd. :
s 4 koraki na mestu pol obrata v levo in na 1 ! palice ob desno
ramo, nato 4 korake na mestu in navadna drža. (Vsi so obrnjeni
na zunaj.) — 8

8. in 9. izmena. — V tej nastavi se zopet izvajajo vaje
2. in 3. izmene II. dela. 2X8 časov. — 16

10. izmena. — Vsi: 4 korake na mestu in pol obrata v
levo ter palice ob desno ramo v nastavo IV. Pod. 2. Vsi: 4 korake
na mestu. — 8

Odmor. — 8 Skupaj 80.

III. del.

1. izmena. — Kakor L izmena II. dela. — 8

2. izmena. — Vsi kakor v 2. izmeni II. dela; umak z levo
naprej in desno zaročiti. (V. Pod. 7.) 1121—  Izpad z levo naprej
in vzročiti v polkrogu, levo poševno naprej, desna ostane žaro-

37

čena (Pod. 9.) 3! 4! — Umak z levo naprej in desno zaročiti
(Pod. 7.) 5! 6! — Navadni ustop in navadna drža (Pod. 10.) 7! 8! — 8

3. izmena. — Ista vaja protismerna. — 8

4. izmena. — Kakor 4. izmena II. dela z razločkom, da
korakajo 2., 4., 6. itd. naprej. (IV. Pod. 4.) — 8

5.  in 6. izmena. — V tej nastavi
se zopet ponavljajo vaje 2. in 3. izmene

III.  dela. 2X8 časov. — 16

7. izmena. — Kakor 7. izmena
II. dela, namreč v čelni krog na zunaj. (IV.
Pod. 7.) — 8

8. in 9. izmena. — V tej nastavi se
ponavljajo vaje 2. in 3. izm. III. dela. — 16

10. izmena. — Kakor 10. izmena
II. dela. — 8

Odmor. — 8 Skupaj 80.

IV.  del.

1. izmena. — Vsi: s 4 koraki na
mestu 1 / 4  obrata v desno (IV. Pod. 8.),
obenem na 3! palico v navadno držo.
4 korake na mestu. — 8

2. izmena. — Vsi: poskok v raz-
krečo in vzročiti (V. Pod. 5.) 1! 2! Izpad

z desno vstran in zamah v vzročenje desne lakti poševno vstran.

V.  Pod. 6. (Palica popiše pri zamahu 3 / 4  kroga.) Zamah nazaj v
vzročenje obeh lakti in razkreča 5! 6! — Navadni ustop in
navadna drža 718! — 8

38

3. izmena. — Kakor druga izmena, le izpad in zamah
protismerno. -— 8

4. izmena. —- Vsi: s 4 kor. na mestu 1 / 4  obrata v levo in
obenem palice ob desno ramo; 4 korake na mestu. — 8

5. izmena. — 1., 3., 5. itd.: 3 korake naprej in dostop.
4 korake na mestu in 1 / 4  obrata v desno, obenem palico v
navadno držo. — 2., 4., 6. itd.: s 4 koraki na mestu 1 / 4  obrata
v levo; 4 kor. na mestu in palico v navadno držo. (Nastava je
zdaj kakor IV. Pod. 6.) — 8

6. in 7. izmena. — Vaje 2. in 3. izmene lil. dela. Najprej
vsi v desno na znotraj, potem v levo na zunaj. 2 X 8 časov. — 16

8. izmena. — 2., 4., 6. itd.: 8 korakov na mestu (palice
mirno!) — 1., 3., 5. itd.: z 2 kor. na mestu 1 / 4  obrata v desno
in palico ob ramo. 1! 2! — 3 kor. naprej in dostop 3! 4! 5! 6! —
V 4  obrata v desno in palico v navadno držo 7! 8! — (Nastava je
zdaj kakor IV. Pod. 1.) — 8

9. in 10. izmena. — Kakor 2. in 3. izmena IV. dela. Iz

vzročenja se preneso palice takoj ob desno ramo — ne v na¬
vadno držo — da so učenci nato pripravljeni na odhod. 2X8
časov. — 16 Skupaj 80

Godba ne preneha. Na povelje: „Stopaj!“ odkorakajo
učenci po isti poti, koder so prikorakali.