Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Stane Primožič — predsednik, Ivan Mauser — podpredsednik in člani: Olga Abramič, dipl. inž., Jošt Bajželj, Marinka Farčnik, Zlata Hu-mer in Slavka Rojina. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XV — 1. 12. 1971 — št. 11 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA-TEKSTILINDUS — KRANJ Kako smo izpolnili plan v oktobru Predilnici sta v oktobru dosegli sledeče rezultate: 2. KVALITETA Plemenitilnica I (plan plem. napak 10 %): Neregularnih tkanin s plem. napako: 9,70 % Skupaj neregularnih tkanin: 10,05 % Plemenitilnica II (plan plem. napak 1 %) Neregularnih tkanin s plem. napako: 1,49 % Skupaj neregularnih tkanin: 33,84 °/o 3. USLUGE Plemenitilnica I: za plemenitilnico II: 308.832 m zunanje usluge: 17.241 m Plemenitilnica II: za plemenitilnico I: 108.538 m zunanje usluge: 126.669 m MESEČNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj Predilnica I Predilnica II ef. kg 68,1 % 71,3 60,7 KUMULATIVNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj ef. kg 80,9 % Predilnica I 84,7 Predilnica II 72,4 bb. kg 73,3 % 75,6 70,0 bb. kg 84,7 « 87,9 80,1 Predilnica I je proizvajala povprečni tex 24,80 (Nm 40,2), pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 25,84 (Nm 38,69), kar je od dejansko predenega za 1,04 tex višji oziroma za 1,51 nižja Nm. Mesečni plan ni bil izvršen, kar je razvidno iz gornjih pokazateljev in naslednjih vzrokov: Polurni odmor 847.088 vret. ur, odsotnost delavcev 36.120 vret. ur, popravila prst. strojev 166.668 vret. ur, ostala popravila 19.707 vret. ur, premenjava surovin 39.276 vret. ur. Najvišja postavka v zastojih je delna ukinitev nočne izmene 4,166.272 vret. ur. Spričo tolikšnih zastojev je razumljivo, da so gornji pokazatelji negativni. Predilnica II je proizvajala povprečni tex 16,62 (Nm 60), pri tem pa ima po letnem planu predviden 18,77 tex (Nm 53,28) kar je od dejansko predenega za 2,15 tex višji oziroma za 6,72 nižja Nm. Mesečni plan ni bil izvršen, kar je razvidno iz gornjih pokazateljev in naslednjih vzrokov: Največja postavka v zastojih je ukinitev nočnih izmen v celoti, premenjava surovin 9.572 vret. ur, čiščenje, popravila in drugo 112.811 vret. ur. Spričo tolikšnih zastojev je tudi v predilnici II razumljivo, da so rezultati izvrševanja osnovnega letnega plana negativni. 4. Problematika Mesečni osnovni plan je delovna enota presegla, ravno tako so tudi kumulativni rezultati dobri ter presegajo planirano količino proizvodnje. Neregularnih tkanin je bilo 10,05 %, kar je preveč vsaj za 2 %, zato mora obrat podvzeti odločnejše ukrepe za izboljšanje kvalitete tako, da bo proizvodnja na ključnih delovnih mestih bolj nadzorovana. Sicer je nekaj težav z vzdrževanjem, ker se trenutno vrši prestavljanje dveh strojev ter so obratni vzdrževalci tudi angažirani pri teh delih, zato je vzdrževanje ostalih strojev nekoliko zapostavljeno. Težave pa so z boljšim izkoriščanjem kapacitet v rotacijski tiskarni zaradi nevsklajenih kapacitet v pripravljalnih proizvodnih fazah (barvna kuhinja, šablonama) kar se postopoma ureja. Plemenitilnica II Delovna enota ni izvršila mesečnega osnovnega plana, pa tudi ku- planiranih količin. Z upoštevanjem uslug za obrat I ali za zunanje stranke je kumulativni plan ple-menitilniške proizvodnje presežen, kar kaže, da so kapacitete obrata bile izkoriščene. Z vedno večjo preorientacijo na tiskane tkanine je potrebno večje sodelovanje obeh obratov, zato so nastopili nekateri problemi v planiranju uslug med obema obratoma. S pomočjo priprave dela so bili storjeni potrebni ukrepi, da bo tudi ta problem za prihodnje obdobje rešen. Za slabše prizvodne rezultate je tudi krivo pomanjkanje delovne sile, zato se je delovna enota morala posluževati tudi nadurnega dela. Nadur je bilo opravljeno preko 1200, t. j. delo 7 ljudi, po planu jih pa manjka 9. Kvaliteta finalne proizvodnje ni zadovoljiva, zato bo v prihodnjem obdobju zmanjšana proizvodnja tkanin, pri katerih se kvaliteta kljub raznim notranjim ukrepom v predilnici in tkalnici ni mulativni rezultati niso dosegli izboljšala. Tkalnici sta v oktobru dosegli naslednje rezultate: MESEČNA IZVRŠITEV tm votki kval. Mesečno skupaj 82,5 % 81,8 % 89,2 % Tkalnica I 84,0 83,1 88,8 Tkalnica II 79,1 79,5 90,2 KUMULATIVNA IZVRŠITEV Mesečno skupaj 94,8 % 94,5 % 87,4 °/o Tkalnica I 96,0 96,6 87,0 Tkalnica II 92,1 90,5 88,5 Tkalnica I Vsled nadaljnega pomanjkanja delovne sile se je v tkalnici ukinilo še 80 ozkih statev Picanol, tako da je v nočni izmeni samo še 242 strojev ali 23 % statev. Mesečni osnovni plan je dosegla tkalnica po metrih 84,0 % po vot-kih 83,1 %, kumulativno pa po metrih 96,0 % in votkih 96,6 %. Operativni plan je bil dosežen 105,1 %, kumulativno pa 100,6 %. Proizvodnja je tekla normalno brez večjih zastojev statev in menjav artiklov, tako da je operativni plan bil zadovoljivo izvršen. Oskrba z materialom je v glavnem v redu, težave so s 30 tex (Nm 34) kardirano prejo, ki se kupuje v Strumici. V preji se pojavljajo še vedno iste napake kot odebeljena mesta, niansiranost in slabo navitje na cevke. Kvaliteta blaga se drži na isti višini kot prejšnji mesec dosežena 88,8 %, izkoriščanje statev je v tem mesecu porastlo na 90,5 % izkoriščanja. Tkalnica II Osnovni plan za mesec oktober je bil dosežen po metrih 79,1 % in po votkih 79,5 % tako, da je kumu- lativno dosežen z 92,1 % po metrih in 90,5 % po votkih. Rezultati doseganja osnovnega plana so nizki, ker teče vsa proizvodnja v tkalnici na 2 izmene. Operativni plan je bil dosežen 102,3 % po metrih in 103,8 % po votkih, kumulativno dosežen po metrih 102,9 % in votkih 103,5 %. Rezultati doseganja operativnega plana so boljši kot prejšnji mesec predvsem zaradi manjših menjav na statvah in manjših zastojev statev. Fluktuacija delovne sile se je ustalila, vendar pa primanjkuje delavcev za transport, kar povzroča velike težave v proizvodnji. Oskrba z materialom je v redu potekala, težave so z zunanjo nabavo preje. Kvaliteta preje je v glavnem na isti višini kot v prejšnjih mesecih, preja z elekt. čiščenjem se izboljšuje. Dispozicij ni manjkalo, menjav artiklov praktično v tem mesecu ni bilo. Kvaliteta blaga se v tkalnici zaostruje po vseh delovnih mestih, saj v artiklih srajčevine še ni zadostna kvaliteta. Izkoriščanje statev znaša 89,5 % Plemenitilnici sta v mesecu oktobru dosegli naslednje rezultate: 1. OBSEG PROIZVODNJE tm m1 Mesečna izvršitev 97,8 % 96,5 % Plemenitilnica I 105,1 104,8 Plemenitilnica II 81,8 79,6 Kumulativna izvršitev 99,7 % 99,- % Plemenitilnica I 103,8 103,1 Plemenitilnica II 90,7 90,6 Zimska Zima se bliža z naglimi koraki. Vsak čas lahko pričakujemo, da bo tudi naše ceste pokril sneg, če pa tega še ne bo, pa je zaradi deževja in hitrih temperaturnih sprememb — ohladitve — nevarno, da se na cestah pojavi poledica. Da bo vožnja v jesensko-zim-skem času varnejša, je potrebno, da lastniki oz. uporabniki vozil pravočasno nabavijo potrebno zimsko opremo: zimske gume ali gume, opremljene z žebljički ter snežne verige. V trgovinah, ki prodajajo tako opremo vedo povedati, da lastniki vozil zimsko opremo za vozila nabavljajo v zadnjem trenutku, ko že sneg zapade, takrat pa je možno, da v trgovinah nastopijo krajša kritična obdobja, ko trenutno zmanjka posameznih artiklov za zimsko opremo vozil. Zato bi bilo prav, da vozniki upoštevajo nasvet in opremo nabavijo pravočasno. Pri tem je upoštevati tudi dejstvo, da je takrat, ko smo z vozilom nekje na poti — pa nas je iznenadil sneg — prepozno misliti na zimsko opremo, ker se nam lahko zgodi, da bomo z vozilom obtičali v snegu, s tem pa povzročili zastoje v prometu. Priporočljivo je, da bi tudi vozniki osebnih avtomobilov imeli v zimskem času v prtljažniku vozila manjšo lopato ali pa celo manjšo vrečo s peskom, ki jim lahko pride prav, če je vozilo zaradi snega, slabega in spolzkega vozišča nekoliko zaneslo iz svoje kolesnice, pa ga brez uporabe lopate in peska ne moremo spraviti na cesto. Pri takem speljavanju na poledeneli površini oprema kvadratnih decimetrov velik kos strešne lepenke, katerega podložimo pod drsajoče kolo. Ker je lepenka na obeh straneh hrapava, bomo vozilo mnogo lažje spravili z mesta. Menim, da ta nasvet — čeprav je videti malenkosten — ni odveč in bo najbrž marsikaterega voznika rešil iz zagate. Vzporedno s tem pa mislim, da je potrebno voznike motornih in drugih vozil opozarjati na brezhibnost in pravilno opremo vozil s svetlobnimi telesi in seveda tudi na pravilno uporabo. Zlasti to velja še predvsem za kolesarje in vprežna vozila. Tudi za slednji dve kategoriji udeležencev v prometu veljajo določila pravilnika o napravah in opremi za vozila v cestnem prometu. Pogosto slišimo, da mora biti motorno vozilo opremljeno po predpisih, da mora biti tehnično v redu, zato so tudi redni tehnični pregledi motornih vozil nekakšno jamstvo, da so motoma vozila, ki so v prometu tudi tehnično brezhibna (vsaj ob tehničnem pregledu), medtem ko za vprežna vozila in kolesa tega ne moremo trditi. Kot vozniki le prepogosto naletimo na kolesarje in voznike vpreg, ki v megli, mraku in ponoči križarijo po cestah brez luči in predpisanih odbojnih stekel. Ali malomarni lastniki koles in vprežnih vozil, ki vozijo brez luči, res mislijo, da morajo vozniki motornih vozil paziti nanje, pri tem pa brezbrižno izpostavljajo v nevarnost sebe in druge udeležence v prometu. Prej ko slej bodo tudi ti morali upoštevati predpise, za kar pa je potrebna poostrena kontrola delavcev milice. M. Mažgon Iz vsebine: — Dan republike, naš veliki praznik — Kako smo izpolnili plan v oktobru — Zimska oprema — Polikromatsko barvanje — Tistim, ki se nameravajo kmalu upokojiti — Sodelovanje mladincev kranjskih tovarn — Mnogi je še ne poznamo — Za vsako pijačo svoj kozarec — Služba prve pomoči — Sindikalno prvenstvo v šahu Dan republike-naš veliki praznik Že osemindvajsetič bodo svobodno zaplapolale trobojnice po naši lepi domovini, katere bodo oznanjale naš veliki praznik rojstva svobodne Federativne socialistične Jugoslavije. V majhnem mestecu Jajcu bo ta praznik še toliko bolj svečan, ker se je pred osemindvajsetimi leti 29. -novembra 1943 v veliki dvorani drugič zbral predstavniški dom vseh jugoslovanskih narodov — AVNOJ. Pod vodstvom tovariša Tita se je tega dne krojila odločitev o naši bodoči državni ureditvi. Od takrat je minilo že 28 let, ko je bil sprejet zgodovinski sklep, da bo naša država federativna socialistična republika, da bodo v tej državi imeli vsi narodi Jugoslavije enake pravice odločanja o svojem nadaljnjem razvoju. Ponosno, z dvignjeno glavo danes narodi Jugoslavije praznujemo jubilejno obletnico zgodovinskega drugega zasedanja AVNOJ. Na tem zasedanju se je odločilo vse tisto, za kar so narodi Jugoslavije z orožjem v roki stopili v boj za svobodo in enakopravnost, zoper okupatorja in narodne izdajalce. Dalo nam je največ, kar smo lahko pričakovali, to je svobodo, enakopravnost in bratstvo med jugoslovanskimi narodi. Ponosni smo lahko na naš razvoj in naše mesto v svetu. Da je naša pot pravilna, so nam dokaz naši gospodarski uspehi, naše tovarne, šole, ceste, stanovanja, železnice, boljši življenjski standard — svobodno demokratično odločanje v vseh oblikah upravljanja. To so dokazi naše pravilno zastavljene poti, od katere nas ne morejo odvrniti nobene grožnje. Kot vedno doslej se veselimo tega praznika, saj je to praznovanje naše splošno slavje. Pričakovanje in praznovanje tega dneva po pravici vzbuja veselje, saj smo dežela samoupravnih delovnih ljudi, v kateri je postalo delo poglavitno merilo vrednosti in dostojanstva človekove osebnosti. Sleherno leto bolj smo prepričani, da je poglavitni nosilec socializma proizvajalec, ki v svojem kolektivu, ustanovi, zavodu, šoli, v komuni, totej v vsej družbeni skupnosti z zavestno akcijo rešuje družbena protislovja in vzpodbuja družbo k napredku — socializmu. Danes pomeni socializem na svetovnem prizorišču odločilno Zgodovinsko silo, ki si neustavljivo krči pot k zmagi. Sleherni njegov napredek vzbuja v nas veselje, kar prispeva k solidarnosti v svetu, ki je postal premajhen, da bi mogel biti združen, a je nakopičil veliko preveč uničevalne sile, da bi lahko z gotovostjo verjel v svoj obstoj. Od rojstva naše rekublike je preteklo že osemindvajset let; to ni velika starost za državo. Vsi državljani si želimo, da bi v njej Živeli zadovoljno in srečno, in da bi naša država pod vodstvom maršala Tita še vnaprej uživala tako velik ugled v svetu. Polikromatsko barvanje Domovina polikromatskega barvanja je Orient, kjer se je pojavilo v tehnikah batik in tie-and dye. Mnogo kasneje so Škoti presenetili z efekti, podobnimi marmorju. Leta 1966 so finski proizvajalci prenesli polikromatski postopek iz papirja na tekstil, vendar pa pomeni šele letošnje leto pravi boom, ko so v Veliki Britaniji postopek tehnično (Cliff Newton) in tehnološko (ICI) izpopolnili. Pri tekstilnem tisku je možna točna reprodukcija desenov, narejenih najprej na papir v ateljeju, pri polikromatskem barvanju pa so vzorci narejeni direktno na podlagi brez vzorčnih valjev, nožev in šablon. Od mnogih načinov polikromatskega barvanja bosta opisana dva, poznata kot »dye-weave« in »flow-form«. Osnovna aparatura je foulard s posodami z barvili in posebnimi pripravami za barvanje. Po nameščanju teh priprav za barvanje in načinu, po katerem se tok barvila prenese na tekstilni material, ločimo dva načina polikromatskega barvanja: 1. Dye-weave Barvne tekočine tečejo ločeno od zbiralnih posod skozi upogljive cevi k šobam, od koder so usmerjene na nagnjeno ploščo in od tod na tkanino. Vzorci se tvorijo s premikanjem šob in reguliranjem iztoka različnih barvil. Uporabljena barvna tekočina je lahko popolnoma tekoča brez zgostila ali pa rahlo viskozna z dodatkom majhne količine zgostila. Popolno prodiranje in odstranitev presežne barvne tekočine na tkanini dosežemo s stikanjem tkanine med valji foularda. Z dye-weave načinom dobimo zlomljene in pravilne vzorce. 2. Flow-form Tu teče barvilo od zbiralnih posod skozi cevi k šobam, ki jo usmerjajo na enega od valjev foularda. Tok je tako usmerjen, da barvna tekočina teče navzdol po površini valja na točko, kjer tkanina vstopa. Flow-form vzorci so nepravilni, abstraktni. Posebna vrednost obeh vrst vzorcev pa je »duplex« efekt. Shema enostavne laboratorijske priprave za proizvodnjo dye-wave efektov: A — rezervoarja za barvilo B —- upogljive cevi C — premikajoče se šobe D — nagnjena plošča E —- nebarvana tkanina F —- vodilna valjčka H — valj foularda K — nepropustna podloga Nebarvano tkanino E vodimo vodoravno, pod spodnjo stranjo nagnjene plošče D, kjer barvna tekočina priteče iz rezervoarja A skozi šobe C, ki so pritrjene na nosilcih in ki z gibanjem tvorijo vzorec. Tokova barvnih tekočin se mešata, ko se šobi srečata na nasprotnih palicah. Presežek barvila iztisne foulard H. Nepropustna podloga — polivinilna folija — prepreči migracijo barve. Po izstopu iz foularda posušeno tkanino fiksiramo glede na vrsto materiala in barvilo. Najvažnejši faktorji, ki vplivajo na oblikovanje vzorcev: 1. sestava barvne flote, 2. povezava barvnih posod z razdelilci in šobami, 3. velikost šob, 4. kot, ki ga tvori nagnjena plošča, 5. hitrost in lega blaga in 6. premik in lega šob. Izbira materialov je velika; barva se na bombaž, mešanico bom-baž/poliester, volno, poliamid, akril in triacetat. še večja pa je njihova uporaba: za ženske obleke, kopalne obleke, srajce, pidžame, brisače, posteljno perilo in dekorativne izdelke (zavese, tapete). »Tekstilindus« je prvi in doslej edini proizvajalec polikromatskih desenov. Prvo kolekcijo, ki je bila razstavljena na beograjskem sejmu in prve metre proizvodnje, je »rodil« star dvofazni parilnik, katerega sta z ogromno vztrajnostjo in uspešno priredila Ludvik ing. lug in Franc Rogelj. Desa Bevk Tistim, ki se nameravajo kmalu upokojiti Mlad in zdrav človek običajno nikoli ne pomisli, da bo tudi zanj nastopil čas, ko ne bo mogel več z lahkoto opravljati vsakodnevnega dela in bo iz dneva v dan težje čakal, da se mu bo nabralo dovolj delovnih let za upokojitev. Delavce, ki so pred upokojitvijo, pa bo gotovo zanimalo nekaj pojasnil, ki so v zvezi z upokojitvijo in sicer: koliko delovne dobe je potrebno, kako bo obračunana pokojnina, kaj je potrebno v zvezi z upokojitvijo itd. V zadnjem času je veliko govora po časopisih, radiu in televiziji o novem pokojninskem zakonu, ki se pripravlja, vendar pa zaenkrat še ne moremo posredovati nobenih konkretnih pojasnil, ker je še vedno v razpravi. Zaenkrat so veljavna naslednja določila: Za redno starostno upokojitev velja za ženske starost 55 let, za moške pa 60 let; za borce NOV, ki imajo priznano dvojno štetje pred 9. 9. 1943, velja starost' 50 let za ženske in 55 let za moške. Za redno starostno upokojitev morajo imeti ženske 35 in moški 40 let delovne dobe, borci NOV z dvojnim štetjem, kot je zgoraj navedeno, ženske 30, moški 35 let delovne dobe. Za borce je tudi ta olajšava, da se jim šteje redna starostna upokojitev, če izpolnjujejo vsaj en pogoj, recimo da ima zavarovanka 30 let pokojninske dobe pa še ni stara 50 let, oziroma moški 35 let pokojninske dobe, pa še ni star 55 let, ali pa če je zavarovanka dopolnila 50 let, oziroma zavarovanec 55 let ne glede na delovno dobo (seveda pa mora imeti za priznanje pokojnine najmanj 15, oziroma 20 let pokojninske dobe). Upokojenemu pod navedenimi pogoji pripada polna starostna pokojnina, ki se izračuna na podlagi osebnega dohodka zadnjih 5 let, kamor se všteje tudi eventu-elni dodatek za NOV. Predčasno starostno upokojitev lahko zahteva zavarovanka, ki je stara 50 let in ima 30 let pokojninske dobe, oziroma zavarovanec, ki je star 55 let in ima 35 let pokojninske dobe s tem, da se za vsako leto, ki manjka do polne starosti (to je 55 in 60 let) odšteje 1,33 %. Na primer: Zavarovanka ima 30 let delovne dobe in je stara 50 let. Njej se odšteje 5X1,33%, kar znaša 6,65 %. Za 30 let delovne dobe ji pripada 75 %, od tega se odšteje 6,65 %, ostane še 68,35 %, kar je osnova za izračun pokojnine. Med ljudmi vlada določeno nezaupanje in bojazen ob razpravi, naj bi se jemalo v osnovo za izračun pokojnine osebni dohodek zadnjih 10 let. Ta bojazen je nepotrebna, ker bo pri tem padanju vrednosti denarja opravljena valorizacija, kot je bila tudi že sedaj. Na primer: Povprečni osebni dohodek tkalke do 10 Hrdina (tu so zajeti vsi stroji, še navadne gladke statve itd.) v letu 1967 je znašal 699,87 din. Za to leto velja valorizacijski količnik 151 in znaša preračunan osebni dohodek 1.056,80 din. Dejanski povprečni osebni dohodek tkalke na 20 Kovo (ker ostalih nižjih strojev ni več), v letu 1970 pa znaša 1.004,45 din, torej je valoriziran osebni dohodek za leto 1967 višji, kot dejanski povprečni osebni dohodek v letu 1970. V slučaju jemanja 10-letnega povprečja bodo sicer uporabljeni drugačni količniki, vendar ni bojazni, da bi dali slabši rezultat. O novem pokojninskem zakonu se mnogo govori in piše. Obstajajo razne variante in predlogi, med njimi je najbolj značilen in se ga naše zavarovanke tudi najbolj bojijo, ta, da bo pokojninska doba vezana na starost, to se pravi, da bi morala imeti zavarovanka 35 let delovne dobe in 55 let starosti, oziroma zavarovanec 40 let delovne dobe in 60 let starosti. Sindikati vztrajajo na stališču, da mora veljati samo polna delovna doba 35 jn 40 let, ne glede na leta starosti in bodo verjetno v tem tudi uspeli. Značilno je, da prav malo naših predic in tkalk dočaka polno starostno upokojitev, zato je bil podan predlog, da bi možnost predčasne upokojitve ostala v veljavi tudi še po 31. 12. 1973, ko preneha veljati začasna uredba. Če bodo izgledi, da bo novi pokojninski zakon začel veljati že 1. 1. 1972 in če bodo predvidene velike spremembe, bomo o tem poročali v Tekstilcu še pred koncem leta. Zaradi požara poškodovana fasada predilnice II Vsa pohvala V soboto, 23. oktobra ob 8.45 uri je nenadoma izbruhnil požar v lesenem skladišču za bombaž in bombažne odpadke pri predilnici obrata II. Požar je popolnoma upepelili leseno skladišče, močno poškodoval vskladiščeni material, večja škoda pa je nastala tudi na objektu predilnice in sosednjih drvarnicah stanovalcev. Po ocenitvah komisije, ki je ugotavljala vzroke požara in nastalo materialno škodo, znaša skupna škoda v višini 668.136 dinarjev. V tem znesku pa še ni upoštevano stroškov čiščenja bombaža, odprodaje poškodovanega materiala, popravila fasade predilnice, pospravljanja in čiščenja pogorišča itd. Požar je izbruhnil v skladišču nenadoma in se bliskovito razširil po celem skladišču, ki je bilo leseno. Gasilci so takoj intervenirali, vendar požara niso mogli več preprečiti; gasili so ogenj, varovali objekt predilnice in delavske restavracije. Na poziv »gori«, so poleg domačih gasilcev iz obeh obratov prišli na pomoč prvi poklicni gasilci iz Kranja, »Save« Kranj, Primskovega, Šenčurja, Hrastja-Prebačevo, Voklega, Smlednika in Preddvora, katerim moramo priznati vso pohvalo za požrtvovalnost pri gašenju požara. Sodelovanje kranjskih Mladi se spoznavamo večinoma na plesu, po kavarnah in na cesti. Zakaj ne bi nekdo skrbel za to, da bi prišli v stik na raznih družabnih srečanjih in rekreaciji? Ta misel nas je vodila, ko je bil ustanovljen koordinacijski odbor za sodelovanje med kranjskimi mladinskimi aktivi po tovarnah, katerega predsednik je Silvo Pri-gora iz tkalnice II. Prav ta odbor naj bi povezal mladino kranjskih podjetij z različno privlačno aktivnostjo, od družabnega življenja do kulture, športa in rekreacije. Meseca novembra bo športno tekmovanje v počastitev Dneva republike. Pomerili se bomo z vsemi kranjskimi mladinskimi aktivi v pfavanju, kegljanju, odbojki in streljanju. Nosilca akcije, mladinsko organizacijo IBI, čaka kar precej dela, nas pa verjetno truda za res kvalitetne ekipe. Spomnili se bomo tudi fantov, ki služijo vojaški rok v Kranju. Povabili jih bomo v tovarne in bodo tako nekaj ur preživeli v tovarniškem okolju. Decembra se poslavljamo od starega leta. Kulturni večer, izveden s strani MO Sava v drugi polovici tega meseca bo vsekakor začetek slovesa in bo olajšal preskok v novo leto. mladincev tavarn Ali kdo še ne zna smučati, pa bi se rad naučil? Čimpreje naj se prijavi za smučarski tečaj v mesecu januarju. Mladinska organizacija Planike priredi pustno zabavo. Seveda so maske dobrodošle. Pregovor pravi: Kolikor znaš, toliko veljaš. Tega se zavedajo tudi mladinci Save, sicer se ne bi lotili akcije z naslovom: Kviz znanja in spretnosti. Vabimo vas, da se ga udeležite in vzpodbujate našo ekipo pri tekmovanju. Kviz bo v mesecu marcu. Tudi kros ni pozabljen. Mladinci iz Ikosa nas vabijo v mesecu aprilu, da se ga udeležimo v čim večjem številu. Že prihaja maj. Preglejmo naše drvarnice in kleti, morda se še kje skriva kakšno pozabljeno ko- lo. Ni treba, da je novo, glavno da je tehnično v redu. Mladinci iz Iskre nas bodo popeljali na izlet s kolesi. To so točke programa omenjenega odbora. Mislimo, da bo sleherni mladinec našel nekaj, kar ga privlači. Pred vsako akcijo bodo posredovane informacije in obvestila o prijavi na oglasnih deskah. Želimo, da bi se vseh prireditev udeležili v čim večjem številu. F. H. Pogled na pogorelo skladišče Mnogi je še ne poznamo Naša obratna ambulanta je skoraj vedno polna delavcev, ki iščejo zdravniško pomoč pri zdravniku. Ni malo primerov, ko bolnik dobi bolniški stalež, doma pa nima nikogar, ki bi ga negoval v času bolezni. Mnogo pa je tudi mater, ki prinesejo potrdilo od otroškega zdravnika in izkoriščajo pravico do bolniškega dopusta, če je zbolel njihov otrok, zraven pa nimajo nikogar, ki bi pazil nanj medtem ko so v službi. Lahko je otrok le toliko bolan, da ne sme v vrtec, čeprav ni nujno, da strogo leži; nekdo mora paziti nanj in eden od staršev ostane doma. Za vsako uro, ko delavec izostane od dela, ima tovarna določeno izgubo. O tem, koliko je na izgubi prizadeti delavec, pa verjetno ni treba govoriti, saj to vsi sami prav dobro vemo. V takih primerih se bolniškemu staležu lahko izognemo: podjetje namreč zaposluje negovalko, ki v zgoraj navedenih in podobnih primerih pride na dom k bolniku in skrbi zanj v času, ko je brez potrebne nege. Naprimer za nego bolnega otroka pride negovalka tako zgodaj na dom, da se lahko s starši pomeni o tem, kaj otrok potrebuje, kakšna zdravila naj jemlje itd., še preden le-ti odidejo v službo, če ima otrok v času, ko je negovalka pri njem, zdravniško kontrolo, ga lahko pospremi tudi v zdravstveni dom, če starši to želijo, saj jim tako ni potrebno izkoriščati rednega ali bolniškega dopusta. Negovalka tudi pripravlja hrano za bolnika; seveda pa ni njeno, delo pripravljanje kosila za vso družino, čiščenje stanovanja ter podobno. Družinska bolniška strežnica oziroma negovalka prejema osebni dohodek v podjetju. Mnogi člani še vedno mislijo, da bodo morali sami plačati nego, vračati morebitne stroške prevoza, nuditi malico itd., pa zaradi tega odklanjajo to vrsto pomoči. To nikakor ne drži. Negovalka je prav zaradi tega zaposlena v podjetju in vaš dom je v dneh, ko jo potrebujete, njeno delovno mesto. Na voljo je vsem članom kolektiva in njihovim otrokom. Seveda le v primerih, ko je potrebno. O tem, kdaj je potrebna pomoč negovalke in za koliko časa, pa odloči zdravnik naše obratne ambulante. D. Sindikalno prvenstvo v šahu 23. oktobra je bilo v šahovskem klubu »Borec« ekipno sindikalno prvenstvo občine Kranj za leto 71. Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip, kar predstavlja v zadnjih šestih letih izreden uspeh. Ekipe so zastopale sindikalne podružnice la območju občine Kranja. Ekipe so štele 4 člane in dve rezervi. Dvoboji so bili izredno razburljivi in se do zadnjega kola ni vedelo, kdo bo letošnji prvak. Prvo mesto in s tem prehodni pokal je pridobila ekipa Save v postavi Boris Matjašec, Vlasto Bertoncelj, Vid Gazvoda in Jože Požar s 26 osvojenimi točkami, drugo mesto je zasedla ekipa Iskre s 25 točkami, tretje mesto pa je pripadlo Tekstilindusu s 23 točkami. Za našo ekipo je tretje mesto dober rezultat, če dodamo, da ni igrala v najmočnejši postavi in da so nekateri dobri šahisti odšli iz podjetja. Za našo ekipo so igrali: Ratko Vojičič, Adolf Podgornik, Lado Torkar in Peter Sire. Ado Podgornik REPUBLIŠKA KONFERENCA ZVEZE MLADINE SLOVENIJE IZREKA Že lani smo v našem glasilu poročali, da je tudi naša mladinska organizacija vključena v »Akcijo 75«. Za njeno aktivno sodelovanje je s strani Republiške konference zveze mladine Slovenije prejela gornje priznanje. pijačo svoj kozarec Za vsako Ni slučaj, da je kozarec za pivo največkrat ozek in širok, kozarček za žganje pa majhen. Vsaka pijača potrebuje posebno obliko in velikost, da pride najbolje do veljave. Ce boste kupovali nove kozarce, pazite na pravilno obliko. Razen poznanih oblik za vino, pivo, žganje in liker obstaja še minimalno dva ducata kozarcev za razne pijače. Barva: Pijača se mora videti nespremenjena skozi stene kozarcev. Zaradi tega barvasti kozarci za vino in pivo niso priporočljivi. (N. pr. pivo v modrem kozarcu) Ni pa važno, če se odločite za brušene ali gladke kozarce, to je pač stvar okusa. Aroma: Naš vonj zaznava najrazličnejše arome. Če približate kozarec k ustom, istočasno vdihnete vonj pijače. To pa je pri pijačah že polovico užitka. Vinski kozarci z razširjenimi robovi hitreje zgubljajo aromo. Ko dvigate kozarec, zrak nezadržno odvzema vonj. Če pijete jagodni sok iz majhnega, do robu napolnjenega kozarca, nima aroma nobenega prostora za koncentracijo nad pijačo in prija samo na pol tako dobro kot le do polovice napolnjenega kozarca. Okus: Vsaka pijača ima svojo temperaturo, pri kateri je najboljša. Pri ohlajenih pijačah deluje kislina manj kislo, sladko pa manj sladko. Zaradi tega je važno, da kozarec ne menja temperature pijači. Belo vino: Kozarci imajo visoke podstavke, da roka ne more ogreti vina. Kelih se zgoraj -zoži, da ne izgublja arome. Za vino Rosé pa so posebne čaše z razširjenimi kelihi, aroma pa ni važna, ker se pije ledeno mrzlo. Rdeče vino: se pije ogreto na sobno temperaturo. Toplota roke mu ne škoduje, lahko ga celo z rokami ogrejete. Za vrhunska oz. kvalitetna vina vzamemo velike kozarce in jih točimo samo do četrtine kozarca. Konjak: Kakšne naj bodo oblike kozarcev za žgane pijače, so mnenja deljena. Na nizkem podstavku sedi kot balon oblikovana čaša. Pred pitjem konjak ogrevamo v roki, da se razvije aroma. Viski: Kozarci so ravni ali pa spodaj ožji. Čisti viski se pije iz malih kozarčkov, viski z ledom pa iz večjih. šeri, liker, aperitivi: Za te vrste pijač je veliko srednje velikih čaš različnih oblik. Aroma pri teh pijačah ni posebno važna, zato lahko vzamemo kozarčke z razširjenim gornjim robom. Za gosto tekoče likerje vzamemo nizke in razširjene čaše. žganje: se pije ponavadi v enem samem požirku, zato so najbolj primerni majhni kozarčki iz debelega stekla. Slivovko in druge dišeče pijače polnimo '.amo do polovice. Samo kozarec za vodko je večji, ker se ne pije v enem požirku. Bovla, punč: Za vroče pijače mora biti steklo odporno. Ti kozarci imajo trebušasto obliko, tako da sadje plava y tekočini. Sekt, šampanjec: je francoska pijača, pijejo pa ga v lepo oblikovanih kozarcih, ki so zgoraj ožji, da čimbolj zadržujejo aromo. Pivo: se pije iz enostavnih kozarcev. Za bela piva so posebni kozarci z visokim podstavkom. Belemu pivu lahko dodamo sadne sirupe in takoj spijemo. MaK Služba prve pomoči Prva pomoč ni samo dejanje človeške solidarnosti in moralna dolžnost človeka do človeka, temveč je tudi steber zdravstvenega varstva za tisto obsežno področje, ki ga redna zdravstvena služba ne more oskrbovati sama. To se dogaja takrat, ko je pomoč potrebna nenadoma ali na zelo oddaljenih krajih, n. pr. ob nezgodah na osamljenih krajih ali zelo težko dostopnih predelih, doma, na cestah, posebno če se potreba pojavi nenapovedano in nepredvideno, daleč proč od zdravstvene službe, ob katastrofah, velikih nesrečah in v vojni. Za množične nesreče je sploh vsaka zdravstvena služba prešibka in je treba računati na pomoč občanov. Zaradi tega je tudi vsak občan po zakonskem predpisu dolžan nuditi prvo pomoč, ker je to njegova državljanska dolžnost: »Tudi vsak občan je v nujnih primerih dolžan, da po svojih možnostih izkaže drugemu prvo pomoč in če je v nevarnosti življenje, obvesti o tem najbližji zdravstveni zavod ali zdravstvenega delavca«. Za zdravstvene delavce pa veljajo še posebna načela iz kodeksa etike zdravstvenih delavcev, ki so jih zdravstveni delavci prostovoljno sprejeli: »Zdravstveni delavec je moralno obvezan, da ustrezno svoji strokovni izobrazbi vselej da prvo pomoč. Pri stihijskih in množičnih katastrofah posveča zdravstveni delavec naj večjo skrb predvsem bolnim, poškodovanim, ranjenim, otrokom, nosečnicam, onemoglim. Nevarnost za lastno zdravje in življenje ne sme zadržati zdravstvenega delavca, da ne bi izpolnjeval svojih dolžnosti in nalog. Toda niti zakon, niti pripravljenost posameznika ne moreta ustvariti učinkovite službe za prvo pomoč, če ni potrebnega znanja in potrebnih pripomočkov. Tu nudi Rdeči križ največji delež pri graditvi službe prve pomoči in pri usposabljanju prvih pomagalcev. Prvo pomoč imenujemo čimprejšnjo koristno zdravstveno oskrbo poškodovanega ali obolelega človeka. Znati jo moramo dati takoj in brez posebnih priprav na kraju dogodka predno pride zdravnik ali strokovna pomoč ali preden moremo izročiti poškodovanca oziroma bolnika varstvu poklicnih zdravstvenih delavcev ali bolnišnice. Kakorkoli bi poizkušali popolneje opredeliti pojem prve pomoči, vedno ostane njegov namen korist za bolnika, čeprav sta končni uspeh ali neuspeh odvisna od mnogih okoliščin, ki presegajo moči prvega po-magalca. Pri prvi pomoči je treba ukrepati naglo, pravilno in v pravem zaporedju. Ne smemo poizkušati preveč, točno moramo vedeti kakšne so možnosti in meje našega delovanja. Vedeti moramo, kaj je treba prepustiti zdravniku. Znanje prve pomoči mora temeljiti na spoznanjih in načelih sodobne zdravniške znanosti. Te medicinske osnove pa morajo biti premišljeno prikrojene možnostim in sposobnostim nestrokovnjakov. Z marljivim učenjem in ponavljanjem si jih moramo trajno vtisniti v spomin. Učenje prve pomoči nas seznanja kako ukrenemo pravo stvar o pravem času. To se pravi, da se naučimo delati samo tisto in toliko, kolikor je res potrebno, da rešimo življenje ali preprečimo poslabšanje, dokler ne pride zdravnik. Ljudje, ki se znajdejo v bližini, pa niso poučeni o prvi pomoči, često bolj motijo kot pa pomagajo. Z znanjem prve pomoči in z urjenjem bomo dosegli potrebno mirnost, samozavest in odločnost, ki je pri takem delu potrebna. Večina poškodb na srečo ni smrtno nevarna, največkrat gre le za to, da preprečimo neugodne posledice poškodb ali bolezni in njihove kasnejše zapletke, obenem pa lajšamo bolečine. Kakor kažejo zdravniške izkušnje, je od načina prve pomoči mnogokrat odvisna uspešnost zdravljenja in končna usoda poškodovanca. Marsikdo ne bi umrl ali postal invalid, če bi mu pravočasno in pravilno dali prvo pomoč. Na cesti nisi sam! Republiška komisija za vzgojo »Na cesti nisi sam«. Akcija bo na in varnost v cestnem prometu tu- območju Slovenije v času od 15. di letos organizra jesensko-zimsko oktobra t. I. do 31. januarja 1972, prometno preventivno in vzgojno po potrebi pa se na posameznih akcijo ,ki je tokrat pod naslovom območjih lahko podaljša, kar je Za pravilne rešitve 2. in 3. nagradnega kviza so bili izžrebani: 2. NAGRADNI KVIZ 1. nagrada: 25 din dr. ANKA HORVAT, zobna ambulanta 2. nagrada: 20 din VESNA GÖTZ, Kranj, Savska cesta 24 3. nagrada: 15 din ERIK GÖTZ, elektro delavnica 4. nagrada: 10 din MIHAELA KRIŽNAR, zob. ambulanta 3. NAGRADNI KVIZ 1. nagrada: 25 din PAVLA KALAN, skladišče II 2. nagrada: 20 din JANEZ ZUPANC, Voglje 1 3. nagrada: 15 din FRANC ŠKET, tkalnica I 4. nagrada: 10 din JOŽICA ZAKOJIČ, plemenitilnica I Ifllfl predvsem odvisno od slabih vremenskih razmer. Glede na to, da so v tem času nagle iznenadne vremenske prilike (dež — megla — poledica — sneg), zelo pogosto tudi vzrok za večje število prometnih nesreč, se je republiška komisija prav v tem času odločila organizirati ustrezno in učinkovito vzgojno in prevntiv-koordinirano dejavnostjo vseh za prometno varnost zainteresiranih ustanov prispevale k zmanjšanju števila prometnih nesreč. Namen akcije je: — pravočasno in nenehno opozarjati udeležence v prometu na močno spremenjene vozne pogoje v jesensko-zimskem času, ko normalno odvijanje prometa ovira zlasti pogosto deževje, megla in kasneje še poledica ter sneg; — opozarjati tudi pešce na spremenjene vremenske razmere in nevarnosti, ki jim v dežju, mègli, poledici in snegu pretijo na cesti; — opozarjati voznike motornih in drugi hvozil na tehnično brezhibnost vozil (dobre gume, zavorni mehanizem, svetlobna telesa, kertalni mehanizem ipd.); — da bodo tudi delovne organizacije, ki se bavijo s prevozom potnikov in tovora, poskrbele za urejenost svojih avtoparkov oz. vozil; — da bodo vozila v javnem prometu res tehnično brezhibna, je v veliki meri odvisno tudi od komisij za tehnične preglede motornih vozil, ki naj svoj kriterij pri pregledih vozil še poostrijo; — da bodo cestna in druga komunalna podjetja pravočasno in temeljito pripravljena in opravljanje cestne zimske službe; — da bodo inštitucije javnega obveščanja, ki so lahko zelo močno propagandno, vzgojno in preventivno sredstvo tudi na področju prometne varnosti, javnost prek teh sredstve pravočasno opozarjale in obve.čale o tekočih aktualnostih. Zato je potrebno v akcijo vključiti ves tisk (tudi lokalni in tovarniški), radio in televizijo. Pri tem pa se je posluževati tudi krajevnih radijskih postaj; — V akciji pa bodo seveda v veliki meri sodelovali tudi delavci milice, ki bodo izvajali operativno kontrolo in represivno ukrepali. Akcijo bodo izvajale občinske komisije za varnost v cesnem prometu v sodelovanju s postajami milice, avto-moto društvi, združenjem šoferjev in avtomehanikov, komisijami za varnost prometa in varnostnimi tehniki in vodji avtoparkov v delovnih organizacijah, z osnovnimi šolami, vrtci in drugimi za prometno varnost zainteresiranimi ustanovami. Na območju gorenjskih občin so se odgovorni za uspenšo izvedbo akcije dobro pripravili. V ta namen je bilo dne 4. oktobra 1971 v Kranj uposvet zastopnikov občinskih komisij za varnost v cestnem prometu in komandirjev postaj milice za območje gorenjskih občin ter postaje milice za cestni promet in uprave javne varnosti v Kranju, na katerem je bil izdelan program izvajanja akcije. Odgovorni za izvedbo akcije in varnost prometa so bili enotnega mnenja, da je poleg opozarjanja in vzgojnega vpliva na lastnike vozil in voznike ter druge uporabnike cest uspeh akcije predvsem odvisen od poostrene operativne dejavnosti in represivne dejavnosti delavcev milice. Zato so se dogovorili, da bodo poostrili kontrolo o tehnični izpravnosti in opremi vozil, od motornih vozil do vprežni hvozil in koles. Za tehnično neizpravno motorno vozilo v prometu sledi odvzem prometnega dovoljenja, mandatna kazen in ponovni tehnični pregled pred vrnitvijo prometnega dovoljenja, za nepravilno opremljeno' vprežno vozilo ali kolo pa mandatna kazen. Kontrolirali bodo tudi preobremenjenost tovornih vozil in pravilno oz. nepravilno naložen tovor. Z radarjem pa bodo vršili kontrolo hitrosti. Zato še enkrat »Na cesti nisi sam«. M. MAŽGON Hrup rahlja zdravje Hrup je »stranski izdelek« v razvoju sodobne tehnike in velja za enega najbolj razširjenih škodljivih pojavov naše dobe. Boj proti hrupu, ki obsega tako javno higieno kot industrijsko higieno, je v Franciji že dolgo zadeva, s katero se ukvarja ministrstvo za zdravstvo. V francoskem časopisu »Le Monde« je bil o tem objavljen precej zanimiv članek, katerega bodo radi prebrali tudi naši člani kolektiva: »Res je, da je hrup grozljiva nadloga, ki ji pripisujejo telesne motnje, preutrujenost, travmatizme in poškodbe slušnih organov, res pa je tudi, da je hrup fizikalen pojav, ki ga je mogoče opredeliti, izmeriti ter v nekaterih primerih popolnoma, v nekaterih pa delno odpraviti z ustreznimi posegi. Strokovnjaki opozarjajo tako na poškodbe sluha kot na druge splošne motnje, ki jih povzroča hrup in ki so dostikrat še hujše, zraven tega pa tudi neznane širši javnosti. Tako na primer lahko prevelik hrup povzroči na ravni centralnega živčnega sistema spremembe v dolžini valov na elektroencefa-logramu, živčno utrujenost, duševne motnje (izgubo spomina, pomanjkanje miselne usklajenosti, duševno neravnovesje, obsedenost, nevroze), motnje sokovnih reakcij, ki utegnejo vplivati na sestavo krvi. Hrup lahko tudi izzove prenapetost v sistemu simpatičnega živčevja, (zaradi katere pride do motenj v delovanju srca, ožilja in prebavil. Srce in ožilje človeka, ki živi v hrupnem okolju, sta po navadi hudo prizadeta. Spremeni se srčni utrip (tahikardija), žile se skrčijo, 'tako da se pritisk krvi v njih poveča. Hrup lahko tudi upočasni prebavo ter izzove razne želodčne motnje. Zanimivo je, da hrup škodi tudi vidu. Kdor živi v prehrupnem okolju, po navadi vidi v temi, slabo loči barve ter nezanesljivo meri oddaljenost predmetov ter njih relief. Hrup lahko pokvari hormonsko ravnotežje: spremeni se količina sladkorja v krvi, povečata se bazični metabolizem in zastoj vode. Tisti — tako duševni kot ročni — delavci, ki morajo biti pri svojem delu zelo pazljivi, so veliko bolj občutljivi za hrup v okolju ter za sestavo zvokov v hrupu. Raziskave v industriji so pokazale, da je zmanjšanje hrupa povečalo storilnost delavcev: delavci tako naredijo več boljših izdelkov, zagrešijo manj napak, se manjkrat ponesrečijo na delovnem mestu in tudi redkeje dobijo poklicne bolezni, ki so povezane s hrupom.« |i : 2 3 k 5 6 7' 8 9 10 11 12 13 11) 15 16 17 18 U 19 U 20 21 §g 22 0 23 lk J m 25 * 26 gg 27 28 29 m 30 18 31 32 m 33 m 31* m 35 3 6 § 37 * 38 ' g 39 1 i«Q m k\ m ki 1 ß kk m « K ki ki i<8 m 50 K 51 m 52 53 m ik % 55 ' ' 18 % 57 m 58 H 59 % 60 61 62 m 63 m & 65 n 66 n 67 68 69 70 Nagradna križanka ZAHVALE Ob prerani izgubi mojega dragega očeta PETRA KOZJEKA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izrazili sožalje, posebno pa še izvršnemu odboru sindikalne podružnice DE plemenitilnice II, sodelavcem DE uprava in članom DEPO Počitniški dom Novigrad, za poklonjene vence. Janez Kozjek Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sindikalnemu odboru tkalnice II za lepo darilo. Vsem sodelavcem želim še veliko zdravja in uspehov pri delu. Olga Hribar Ob odhodu v pokoj se lepo zahvaljujem sodelavcem vratarsko čuvajske službe, kadrovskega sektorja in ostalim, ter izvršnemu odboru sindikalne podružnice DE uprava, za lepa darila, ki ste mi jih poklonili ob mojem odhodu iz podjetja, v bodoče pa jim želim še mnogo uspehov in razumevanja pri nadaljnjem delu. Jože Hudoklin Vodoravno: 1. tercet črnskih se- priprava, 56. medmet, ki zahteva ster iz Amerike, ki je nastopal tudi tišino, 57. kemični znak za element pri nas, 7. jek, 12. posamezen zve- berilij, 58. hrvaška narodna skup-zek knjige ali časopisa, 18. zaščitni ščina, 59. beležnica, 60. pritlikava papir na platnicah knjige, 19. del vrsta konja, 61. odčitan rezultat, letala, 20. dežniki, 21. propagandni 63. novinec v samostanu, 64. azij-listič, 22. vmesni predel med dve- ski veletok, ki izvira pod Karako-ma prostoroma, 23. pobožna proš- rumom, 65. storitvena delavnica, nja, 24. ime dveh prelazov na Ve- 66. orjaška nestrupena kača, ki ži-lebitu (Veliki in Mali), 25. ime slo- vi v južni Aziji, Afriki in Avstrali-\enske narodne junakinje Klavore, ji, 67. vrsta španskih ovac, 68. 26. starogrška boginja vode (Teti- majhna trta; telesna kost, 69. poda), 27. kratica za »glej«, 28. japon- smehljiv naziv za starejšo žensko, ska denarna enota, 29. dejanje ob 70. glavno mesto Armenske sovjet-odhodu, 30. žrtvovana oseba ali ske socialistične republike, predmet, 31. pomladanski mesec, 32. veznik, 33. lepo vedenje, 34. NAVPIČNO: 1. vrsta ameriškega obrtnik prehrambene stroke, 35. raketnega orožja, ki ga lahko iz-ženska oseba iz pravljic, 36. sedmi streljujejo tudi s podmornic, 2. del celote, 38, junak znane Levsti- tuja oblika ženskega imena Eveli-kove povesti (Martin), 39. letovišče na, 3. velikan, silak (imenuje se po ob zahodni obali Istre nad Lim- bajeslovnih grških velikanih, ki so skim kanalom, 40. največje jugo- se uprli olimpijskim bogovom), slovansko pristanišče, 41. jadran- 4. plin, vrsta nasičenega ogljikove-ski otok med Istom in Dugim oto- ga vodika, 5. pregovor, 6. kratica kom, 42. nevarna otroška bolezen, za »smučarski klub«, 7. osmi ton 43. velik kamen, 45. gorovje v sred- na tonovski lestvici, 8. velika ole-nji Aziji, imenovano »streha sve- senela rastlina, 9. ràzstrelivno telo, ta«, 46. važna kmetijska rastlina iz 10. žensko ime, 11. kratica za »voj-družine metuljčnic, 49. ime sloven- ni odsek«, 12. cilj, namen, 13. moč-skega publicista Čermelja, 50. pre- no deževje, 14. opis, očrt, 15. glavni našalec prtljage, 51. moško ime, ' števnik, 16. podtalno delovanje, 17. 52. začetnici iznajditelja dinamita, obrtnik obutvene stroke, 22. moč- 53. družinski poglavar, 55. ribiška vima ptica z dolgim močnim kljunom in užitnim mesom, 23. jamski, močvirski ali rovski plin, glavna sestavina zemeljskega plina, 25. izloček ustnih žlez, 26. manjša vzpetina nad Reko, 29. slikarjeva stvaritev, 30. tat, ki krade denar iz žepov, 31. izraz mišljenja; ideja, 33. metla v gospodinjstvu, 34. umrli človek, 35. praznina, luknja, 37. slovenska reka s številnimi hidrocentralami, 38. nadležna žuželka s srbečim pikom, 39. tekstilni izraz za prečne niti v tkanini, 41. član športne ekipe, ki skrbi za telesno počutje igralcev, 42. sovjetski šahovski velemojster z vzdevkom »večni drugi« (Paul), 43. slabo počutje, pomanjkljivost, 44. šolski oder z mizo, 45. manjša tekoča voda, 46. pripadnik naroda na severu Evrope, 47. jasnost, 48. kovina, ki skupaj s svincem in kositrom sestavlja zlitino za tiskarske črke, 50. v krščanstvu obljubljen paradiž, 51. izrivek zemlje, ki ga napravi krt, 54. domača oblika moškega imena Matija, 55. breme, 56. element porivanja, 58. roman o zvestem psu slovenskega pisatelja Angela Cerkovnika, 59. glasbeno znamenje, 60. mrtvaški oder, 62. moško ime, 63. sukanec, 64. drug naziv za katran, 66. oznaka za pripis v pismih, 67. zaimek.