Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 48/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431, Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 84 6 4 Poitnina plačana v gotovini tednik Posamezna številka 80 lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb post. I. gr. bi* SETTIMANALK ŠT. 903 TRST, ČETRTEK 10. AVGUSTA 1972, GORICA LET. XXI. Črni rasisti Kenijski predsednik je te dni naznanil po radiu, da bo njegova država zaprla nad 600 km dolgo mejo z Ugando, da bi preprečila Azijcem, ki jih bodo izgnali iz Ugande, da bi na skrivaj prišli v Kenijo. Uganda je namreč nekaj dni prej oznanila skozi usta svojega predsednika, da bo izgnala vse Azijce, ki so se v času britanske oblasti priselili iz Indije in se ukvarjajo zdaj največ s trgovino. Ugandski predsednik jih je obtožil »sabotaže« ugandskega gospodarstva. Kenijski predsednik pa je izjavil, da ima Kenija že »svojih Azijcev dovolj« in da ne namerava postati »smetišče, na katero bi druge afriške države odlagale svoje človeške smeti«. Tako govorjenje in ravnanje je precej čudno pri ljudeh, ki ob vsaki priložnosti obsojajo »beli« rasizem in kričijo o rasnem za postavljanju. V Evropi je mnogo ljudi, ki so prepričani, da je rasizem grda lastnost zgolj belcev, in jim še na misel ne pride, da bi mogli biti rasisti tudi črnci. Dejansko pa smo pod kožo vsi enako krvavi, belci in črnci. V Afriki se res še danes kažejo pojavi be lega rasizma, ki so vredni vse obsodbe, npr. v Rodeziji in Južni Afriki. Toda tam črncev za radi rasnih razlogov ne ubijajo, držijo jih le v politični in socialni podrejenosti. V nekate rih črnskih državah pa ljudi množično morijo iz rasnih razlogov. Ponekod prihaja do odurnih izbruhov rasne histerije in sovraštva, da skušajo iztrebiti cela ljudstva. Toda proti temu ne protestira noben »protirasist«, niti evropski niti afriški. Tudi nastopi proti belcem in proti takoimenovanemu »novokolo-nializmu« 'niso pogosto nič drugega kot črnski rasizem, ki se skriva za lepimi frazami. S tem nočemo reči, da so črnci slabši od nas, kot so morda kdaj res verjeli evropski rasisti. Resnica pa je, da niso boljši od nas. V bistvu ni nihče imun od rasizma, najmanj pa tisti, ki imajo protirasizem stalno na jeziku, a ga pobijajo vedno le na daljavo več tisoč kilometrov, po možnosti na kaki drugi celini, da jim ni, treba nastopati proti rasnim predsodkom v lastni hiši ali celo — v samem sebi. Ljudje, ki pretakajo krokodilske solze Zaradi črnske neenakopravnosti v Južni Afriki ali v Združenih državah, so popolnoma brezbrižni do zatiranja manjšin v Evropi in celo v lastni državi. Zdi se jim popolnoma normalno, da se mora manjšina čimprej asimilirati večinskemu narodu, tudi če jo skušajo k temu pripraviti s pritiskom in zatiranjem. V tem se izraža ne le abstraktnost v pre-soji pri mnogih današnjih ljudeh, ampak tudi dobršna porcija hinavščine. Nujen je korak naprej Znani slovenski tržaški časnikar Stanislav Renko je prav gotovo opravil koristno delo, ko ie zbral vse dokumente, ki zadevajo prizadevanja za globalno zaščito Slovencev v Italiji in jih tudi objavil v posebni brošuri.*. Že iz bežnega pregleda te knjižice je razvidno, da je slovenska manjšinska problematika močno prisotna tudi v vseh levih vsedržavnih strankah, ki so izdelale podrobne zakonske predloge ter jih predložile v razpravo rimski zakonodajni zbornici. Avtor se je dalje seveda potrudil, da je ponovno opozoril javnost na prizadevanja, ki so jih v zvezi z manjšinsko zaščito pokazale slovenske politične in druge organizacije, tako da je snov res izčrpno obdelana. Če pa hočemo, da bo trud, 'ki so ga bile posamezne politične organizacije vložile v podrobno razčlenjenje manjšinske problematike, obrodil sadove, je predvsem potrebno, da Slovenci v Italiji čimprej ustanovijo posebno študijsko komisijo, ki bi po našem morala iz posameznih dokumentov sestaviti enotno listino ter jo s pristankom vseh prizadetih dostaviti rimski vladi 'in vsem ostalim pristojnim organom. Na dlani je namreč, da zahtevajo dokumenti posameznih političnih strank in organizacij poglobljeno preučitev določenih vprašanj in ustrezno vsklajevanje nakazanih stališč. S tem bi tudi prišla jasno do izraza enotna volja naše narodne skupnosti in bi hkrati ne bilo mesta za morebitno politično ali strankarsko izigravanje ter instrumentali-ziranje. Menimo, da ne moremo obtičati pri do-sedaj opravljenem delu, čeprav je bilo to intenzivno in obvezujoče, temveč moramo vsekakor narediti korak naprej. Ustanovitev že omenjene študijske komisije, v kateri bi nujno morali sodelovati izvedenci, ki bi jih imenovale vse zainteresirane organizacije, bi bila po našem še najbolj primerna oblika nadaljnjega dela. V tej zvezi bi radi opozorili na nujnost čimprejšnjih ukrepov, kar se zlasti kaže glede na vedno večje in pospešeno spreminjanje družbenih razmer, ki poteka čestokrat tudi v škodo življenjskih interesov slovenske manjšine v Italiji prav zaradi pomanjkanja ustrezne zakonodaje. Globalna zaščita Slovencev v Italiji se nikakor ne more omejiti le na jezikovno in kulturno področje, temveč mora zaobjeti vse aspekte človeškega udejstvovanja, pri čemer gre zlasti poudariti ekonomsko in socialno plat. Slovenska narodna skupnost potrebuje sicer zaščito svojih osnovnih pravic, a prav tako tudi zahteva, da se ustvarijo takšni pogoji, ki ji bodo dovoljevali njen vsestranski duhovni in materialni razvoj. Prerasti je torej treba pojem gole narodne obrambe, kajti ta že sam po sebi nosi klice postopnega propadanja, ter si prizadevati predvsem za to, da bi slovesnka manjšina postala enakopraven in polnopraven subjekt družbenega do-ganja, ker bo le na ta način ohranila tudi svoj eksistenčni razlog in hkrati opravljala koristno vlogo za celotno družbo. Dobro se sicer zavedamo, da študijska komisija, o kateri danes pišemo, ni in ne more biti čarobna pali a, ki bi na mah vse uredila. Prav dobro vemo, da je rešitev manjšinskih problemov tudi in predvsem odvisna od politične volje strank, ki so na oblasti. Oblika, ki jo predlagamo, pa bo nedvomno ponovno nudila priložnost, da se ta politična volja preveri, saj bo prej ali slej nastopil čas, ko bodo tudi omenjene stranke morale zapustiti svoj slonokoščeni stolp in se jasno izreči, kaj o nas in naši bodočnosti menijo. D. L. * Za globalno zaščito Slovencev v Italiji, Trst 1972, izdalo ZTT. Kdo je zažgal naftne hranilnike v Trstu? V petek navsezgodaj so ljudje, ki so odhajali na delo, zagledali ogromen steber dima v obliki gobe nad Miljskim zalivom. Steber je imel dve črni »nogi«. Takoj je bilo jasno, da gori nafta, vendar v prvem hipu ni bilo mogoče ugotoviti, ali gori kaka petrolejska ladja (ali več) ali hranilniki nafte. Na razrešitev te uganke ni bilo treba dolgo čakati. Jutranja radijska poročila so javila, da gorijo trije hranilniki nafte, toda ker sta se dva stebra dima iz določenih zornih kotov krila, je bilo videti, kot da gorita samo dva hranilnika. Že prva preiskava je odkrila, da so se vžgali hranilniki zaradi atentata. Neznani storilci so z naboji tritola razstrelili ventile odprtin, iz katerih priteka nafta iz hranilnikov, pri čemer se je nafta vžgala. Razstreliti so skušali tudi ventile na četrtem hranilniku, vendar pa močna jeklena pločevina ni popustila. Začel se je odločen boj z ognjem. Tržaškim gasilcem so prihiteli na pomoč tovariši iz drugih mest, iz Tržiča, Gorice in Vidma ter celo iz Lombardije in Emilije. Bati se je bilo, da se bodo vžgali vsi hranilniki, katerih je 25 in so na;več 140 m drug cd drugega. To bi bila prava katastrofa za Trst, posebno če bi bil začel veter zanašati dim in pline proti mestu. Toda na srečo je bilo vreme jasno in mirno, vladal je visok zračni pritisk in pihal ni niti najrahlejši veter. Tako se je dim dvigal navpično v nebo do višine 2000 in baje celo 3000 metrov. Ogromni, grozeči dimni steber, ki je močno spominjal na atomsko »gobo«, je bilo videti na desetine kilometrov daleč. Gasili so z vodo in zlasti z gasilno peno. Veliko količino so je že prvi dan dobili iz Bergama. Gasilci so se obnašali izredno pogumno (dalje na 4 strani) V pričakovanju kongresa RADIO TRST A * NEDELJA, 13. avgusta 1972, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Klavirske skladbe Francisa Poulenca. 10.15 Mladinski oder: »Kralj morja«. Dramatizirana zgodba. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa. 13.30 15.45 Glasba po željah. 15.45 »Dobičkarji«. Tragikomedija v 2 delih, napisal Lojze Štandeker. Nastopajo člani RO, režira Jože Peterlin. 17.05 Za prijetno popoldne. 18.15 Baletna glasba. 19.00 Semenj plošč. 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, praznilki In obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Zabavna glasba. <• PONEDELJEK, 14. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami, zanimivosti in glasba za poslušalke. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tisika v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.00 Radio Olimipia - vesti, kronike in reportaže. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Slavne simfonije. 18.55 Glasbena beležnioa. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Slovenski razgledi: Morje v slovenski literaturi - Violinist Igor Ozim, pri klavirju Marijan Lipovšek: Joiiko Jakončič: Tri glasbene misli; Janez Matičič: Koračnica - Čemu so se smejali - Slovenski ansambli in zbori. 22.10 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 15. avgusta, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Godalni orkestri. 9.00 Sv. maša. 9.45 Praznična matineja. 10.45 Koncert mezzosopranistke Nade Osmanagič, pri klavirju Livia D'An-drea Romanelli. 11.00 »O dečku, 'ki je našel svcjo srečo«. Dramatizirana zgodba po povesti K. Schmidta napisala Ana Pclan. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevlke. 12.50 Karakteristični ansambli. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 »Božja planina«. Povest Metoda Turnška v dramatizaciji in režiji J. Peterlina. Nastopajo člani RO. 17.15 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.00 Radio Olimpia. 18.15 Komorni koncert. Tržaški trio. 18.30 Glasbeni vrtiljak. 19.10 Veliki detektivi iz kriminalk. 19.20 Vedri motivi. 20.00 Šport. 20.30 Jakov Gotovac: »Ero z onega sveta«, opera v 3. dejanjih Orkester in zbor zagrebške O-pere vodi avtor. V odmoru (21.15) »Pogled za kulise«, prip. Dušan Pertot. 22.45 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 16. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlado poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.00 Radio Olimpia. 18.15 Umetnost. 18.30 Poje Elena Cardas, na kitaro igra Aleš An-dryszak. Ljubezenske pesmi 19. stoletja. 18.45 Eks-perimentalnni jazz. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 šport. 20.30 Simfonični koncert. V odmoru (21.05) Za vašo knjižno polico. 21.45 Vokalno-instrumantalni ansambel »Love sculpture«. 22.05 Zabavna glasba. < ČETRTEK, 17. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi: Morje v slovenski literaturi - Violinist Igor Ozim, pri klavirju Marijan Lipovšek: Jožko Jakončič: Tri glasbene misli; Janez Matičič: Tri skladbe; 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.00 Radio Olimpia. 18.15 Umetnost. 18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Ccstantino Mortati: Oseba, država in vmesne skupnosti. 19.20 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 20.30 »Gordijski vozel«. Komedija. Režija Balbina Bara-novič Battelino. RO. 21.45 Skladbe davnih dob. Janez K. Dolar: Balletti a 5; Sonata a 13. 22.05 Zabavna glasba. ► PETEK, 18. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 13.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.00 Radio Olimpia. 18.15 Umetnost. 18.30 Simfonična glasba. 18.55 Klasični svvirng. 19.10 Na počitnice. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 Šport 20.30 Gospodarstvo in delo. 20.45 Vokalno-instrumen-talni koncert vodi Josef Krips. 21.25 V plesnem ko raku. 22.05 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 19. avgusta, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja. glasba. 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 17.00 Za mlade poslušavce, srečanja, razgovori in glasba. 18.00 Radio Olimpia. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncertisti naše dežele. Pianist Gojmir Demšar. 18.50 Orkester proti orkestru. 19.10 Rado Bednarik: Moja sreča n ja.'19.20 Revija zborovskega petja. 20.00 Šport. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 Stare slovenske ljudske igre-»Novi svet«. Veseloigra v enem deij., napisal A. Klodič, predstavil in priredil M. Mahnič. RO, režira Jože Peterlin. 21.45 Vabilo na ples. 22.45 Zabavna glasba. Te dni se je v Rimu zaključilo zasedanje vsedržavnega sveta Kršč. demokracije, na katerem so razpravljali o načinu, kako je bila rešena politična kriza po državnozborskih volitvah, in o bližnjem strankinem kongresu. Glavni strankin tajnik Forlani je v spretno sestavljenem govoru zagovarjal sestavo sredinske Andreottijcve vlade, češ da je bila ta edina stvarna rešitev, a je hkrati poudaril pomen sodelovanja s socialistično stranko, za kar se bo Kršč. demokracija še dalje zavzemala ne glede na to, kar se dogaja na vladni ravni. Iz njegovih izvajanj je med drugim jasno razvidna skrb, da bi se ne zaostril spor z levimi strankinimi strujami, ki, kot znano, niso zastopane v sedanji vladi in so bille tudi napovedale odstop svojih predstavnikov z vseh vodilnih mest v stranki. Politično zelo zanimiv je bil nastop bivšega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mora, ki je odločno kritiziral sestavo sredinske vlade, češ da pomeni odklon od jasnih izbir, do katerih je prišlo na vseh zad- OBVESTILO Naročnikom in bravcem sporočamo, da bo prihodnja številka Novega lista zaradi velikošmarenskih počitnic izšla čez dva tedna, to je 24. t.m. Hkrati opozarjamo, da bosta uredništvo in uprava zaprla od 11. do vključno 22. t.m. njih strankinih kongresih, ter utegne povzročiti radikalizacijo vsega političnega in družbenega življenja v Italiji z ustvarjanjem dveh političnih taborov (desnega in levega), zaradi česar bi bila vsaka demokratična konfrontacija stališč in predlogov izključena. Zaradi tega je Moro, ki je očitno postal glavni voditelj vseh demokristjanskih levih struj, predlagal, naj se stranka ponovno zavzema za sodelovanje s socialisti, to je, naj se čimprej obnovi leva sredina. V Zagrebu se nadaljuje sodni proces proti štirim bivšim glavnim voditeljem hrvatskih univerzitetnih študentov čičaku, Paradjiku, Budišu in Dodigu. Medtem ko prvi trije nočejo odgovarjati na vprašanja predsednika sodišča, češ da nima zagovor nobenega pomena, ker so bili od političnih inštanc že vnaprej obsojeni, pa je Dodig odgovarjal in colo očital! ostalim trem, zakaj ne govorijo pred sodiščem. Rekel je, da to zahtevajo od njih tisoči študentov, katere so vodili in ki so jim zaupali. Zato je Obširno pojasnjeval svoje politično delovanje. Odločno je zavrnil obtožnico, ki dolži študentovske voditelje prevratnega delovanja, namreč da so hoteli vreči jugoslovanski socialistični sistem in da so ustanovili posebno nacionalno gibanje hrvaških študentov ter delovali za odcepitev Hrvatskc od Jugoslavije. Dodig je dejal, da ni nikoli obstajalo kako posebno nacionalno gibanje in da so študentje vedno nastopali v skladu z delovanjem bivšega hrvatskega partijskega vodstva, ki je bilo potem decembra odstavljeno z znano odločitvijo predsed« nika Tita. Rekel je, da bi moralo vprašati sodišče o usmerjenosti tistega delovanja bivše partijske voditelje, ne nje. Forlanijevo poročilo, ki odobrava sestavo sredinske vlade in ji obenem zagotavlja polno solidarsnost vse stranke, je bilo sprejeto z večino glasov. Proti so glasovali predstavniki levih struj, pri katerih pa se je tokrat izkazala določena neenotnost, kajti zastopniki tako imenovane »baze« so z razliko od ostalih sklenili, da bodo ohranili svoja vodstvena mesta v stranki. Vsedržavni svet Kršč. demokracije se bo ponovno sestal prihodnji mesec. Tedaj bodo sklepali o poteku strankinega kongresa, ki je določen za mesec januar 1973. Do tedaj bomo gotovo priča živahni politični dejavnosti znotraj stranke same, kajti leve struje so trdno odločene zahtevati razčiščemje položaja, se pravi se zavzemati za nadaljnje sodelovanje s socialistično stranko. Ta Ido medtem tudi imela svoj kongres, na katerem bo glavni predmet razprav prav veljavnost ali neveljavnost socialistične prisotnosti v koalicijski vladi z demokristjani. Jasno je, da ne gre tu samo za neko vladno formulo in porazdelitev oblasti med dvema strankama, temveč predvsem za vsebino, za programe, ki bi jih takšna vlada morala izvesti. VEČ HUDODELCEV IN MANJ POLICISTOV Število hudodelcev se je v Avstriji v zadnjih 17 letih več kot podvojilo, od 46.268 na 95.134. »Vzrok tega grozljivega porasta kar za 106 odst. ni le upadanje moralnosti v vsej Evropi, ampak tudi pomanjkanje dobro izšolanih policijskih in orožniških uslužbencev«, ugotavlja avstrijski tisk. Tomu so pa spet vzrok prenizke plače v primerjavi z nameščenci v industriji, šolstvu itd., napadi javnosti na polioijo in stalna nevarnost, v kateri se nahajajo policijski uslužbenci, ne da bi bilo v primeru njihove invalidnosti ali smrti zadosti preskrbljeno zanje in njihove družine. Podobno je skoro v vseh zahodnih državah. študent čičak je vzel mandat svojemu zagovorniku Faruku Kapetanoviču, ker je ta trdil, da je njegov varovanec psihično neuravnovešen. Ker se je Cičak nekoč zdravil na neki zagrebški kliniki zaradi živcev, je sodišče zahtevalo zdravniški izvid, ki govori o »psihičnih neravnovesjih«. Iz protesta proti temu, da ga skušajo prikazati kot duševno neuravnovešenega človeka, je skušal napraviti čičak eno zadn jih noči samomor s tem. da je pogoltnil nad 20 tablet nekega pomirjevalnega sredstva. Toda jetniški zdravnik mu je hitro izpral želodec in ga rešil. Ta proces vzbuja v Jugoslaviji in posebno na Hrvatskem veliko prozornost, ker so obtoženci zelo znani, saj so bili v času prejšnjega političnega vodstva v ospredju vsega študentovskega dogajanja. V Sarajevu pa so obsodili na tri leta ječe profesorja 2'i vo j in a Vujiča, pod obtožbo, da je rušil bratstvo jugoslovanskih narodov, deloval proti državi itd. Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi; Šču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51 Sodni proces proti voditeljem hrvaških študentov Procesi na Češkoslovaškem V letošnjem poletju so se na češkoslovaškem začeli procesi proti številnim izobražencem — nekateri so se tudi že zaključili —■ med katerimi najdemo nekatera vidnejša imena, znana še iz časa »praške pomladi«’ v 1. 1968. Eden izmed procesov se je končal 8. t. m. v Brnu, obsodili pa so skuipno osem ljudi na zaporne kazni od 18 mesecev do šestih let. Prva večja obravnava se je začela 17. julija letos, ko je sedlo na zatožno klop trinajst ljudi, med njimi nekdanji tajnik praškega komiteja KP Jiri Litera, bivši študentovski voditelj Jiri Muller, zgodovinar Jan Tesar in sooiolog Rudolf Batek. Obtožili so jih »podtalne dejavnosti in širjenja ilegalnih letakov« v lanski jeseni, v času torej, ko so se bližale novembrske volitve v češkoslovaški parlament. Kot je znano, so uradni viri takrat objavili poročila, ki govore o izredno visoki vo-livni udeležbi, in to daleč nad 90 odstotkov, vendar poznavavci razmer v tej državi močno dvomijo v resničnost teh podatkov. Razpoloženje med češkim in slovaškim ljudstvom, poleg drugih simptomov, prav gotovo odražajo tudi omenneji »inkriminirani« letaki. Na njih je pisalo, da imajo državljani po ustavi zagotovljeno pravico prečrtati ime kandidata, ki ga ne nameravajo izvoliti, da lahko napišejo ime drugega kandidata ali pa sploh nikogar ne volijo. Volitve so namreč potekale tako, da je bilo v glavnem že vse znano vnaprej, saj so volivci za določeno poslansko mesto lahko »izbirali« samo med enim kandidatom. Drugi pomembnejši proces je bil pred dnevi v Pragi, na njem pa so sodili Milanu Hueblu, Karlu Kinzlu in Karlu Bartošku. Prvi obtoženec, Milan Hudbl, je bil v Dubče-kovem času član centralnega komiteja KP ČSSR, nato je bil član mestnega komiteja KP v Pragi in rektor visoke partijske šole. Podobno kot prejšnjo so tudi to skupino obtožencev obdolžili podtalne dejavnosti in širjenja ilegalnih letakov v času pred splošnimi volitvami. Tiskovna agencija CTK je o tem sporočila naslednje: »Huebl in njegova skupina so skušali oslabiti sistem socialistične države s pripravljanjem tiskanega ilegalnega materiala, kar je obžalovanja vredno, ter s širjenjem tega materiala v ČSSR in z njegovim pošiljanjem v tujino«. Milan Hudbl naj bi bil po mnenju češkoslovaških sodnih oblasti tudi povezan z italijanskim časnikarjem Occhettom, ki so ga obtožili, da je vzpostavljal zvezo med bivšim direktorjem češkoslovaške televizije Jiri jem Pelikanom in »češkoslovaškimi disidenti«. Spomnimo naj, da so časnikarja Occhetta v letošnjem marcu izgnali iz ČSSR. To sta le dva najbolj značilna procesa v celi verigi, ki se je letos sprožila na Češko slovaškem. Sedanji generalni tajnik KP češkoslovaške Gustav Husak je sicer večkrat zagotovil, da ne bo nihče kaznovan zaradi svojih dejanj v letu 1968 in da na češkoslovaškem ne bo sodnih obravnav zaradi politične dejavnosti; kdor pa je pozorneje opazoval razvoj v tej državi v zadnjih štirih letih, zanj omenjeni procesi ne predstavljajo nobenega presenečenja. Vsi nekdanji voditelji čdškega in slovaškega ljudstva iz leta 1968 so izločeni iz javnega življenja in so se morali zadovoljiti s kakšnimi skromnimi in nepomembnimi službami, politika »praške pomla- di« pa je dejansko pokopana. Užaljeno in razočarano češko in slovaško ljudstvo, tisto, ki je tako vneto in resnično množično sodelovalo v javnih razpravah in pdlitičnem življenju v predavgustovskem obdobju, je zapadlo v molk in pasivnost. Zadnji procesi na Češkoslovaškem so jasen dokaz, da s takim stanjem nikakor niso zadovoljne skupine politično zavednih izobražencev, ki uporabljajo tudi taka sredstva, kot so ilegalni letaki, da bi nanj opozorili širšo javnost in tudi zunanji svet. Očitno je, da Češkoslovaška doživlja mnoge težave in neuspehe, predvsem na gospodarskem področju, kjer vlada nizka produktivnost, za vse slabo pa je seveda treba najti tudi krivce, razne »tuje agente«, »kon-trarevolucionarje« in »sovražnike socializma«. Kot take hoče sedanji vladajoči politični razred na češkoslovaškem prikazati vse tiste, ki si upajo odkrito in kritično spregovoriti o stvarnosti, namen takega ravnanja pa je zakriti prave vzroke mnogih nerešenih problemov, s katerimi se otepa ta nekoč cvetoča in kulturno zelo razvita evropska država. Toda ne smemo pozabiti, da se sedanje češkoslovaško vodstvo drži na oblasti v senci čet varšavskega pakta in avgustovskega vdora izpred štirih let, kar vse predstavlja zgovoren dokaz, kaj čaka tiste vzhodnoevropske države, članice varšavskega pakta, ki bi si drznile ubrati samostojnejšo pot, tako na notranjepolitičnem kot na zunanjepolitičnem področju. Sovjetski voditelji se dobro zavedajo, da je zgled »češkoslovaške pomladi« zelo vabljiv za vse države vzhodnega bloka in da utegne nekoč ogroziti prvenstvo So- — Znaš Jakec, ke vselili se meni zdi, de mi Slovenci jemamo preveč velike zahteve. — \Ma meni se ne zdi. Jest be reku prfi-na, de smo še preči, kaku be reku, de smo preveč dobri. Trještini jemajo ta pravo besedo za tu, ma nečem bet ordnar. Ma samo ana beseda je ta prava. — Zakej praveš tu? — Vidi, denmo reč, mi se potegavamo za dvojezičnost. Na dokumentih, na sodniji, na tablah jn taku naprej. Se zna, za tašne zahteve so vsi gluhi. Ma mi, ke smo furbasti, se ne vdamo kar taku. Jn uvajamo dvojezičnost kar sami. Se zna, kamer moremo. Jn taku uvajamo dvojezičnost v naša društva, v naše organizacije jn prireditve. Če reč tam, kamer se sliše še nekej slovenščine. Naše načelno stališče 'je: če nečeste vi govort oba jezika, bomo pej mi. Pej reči, de nismo brihtni! — Videš,glih nekej tašnega sm ti tou jest povedat. Umi teden so jemeli nabrežinski občinski očetje ano sejo jn aden je reku, de be mogli vsi občinski uradniki znat slovensko. — Tu se mi zdi prou, zatu ke Nabrežina... — Videš, Jakec, pej ni prou. Se je preči oglasu an drugi svetovauc — meni se zdi, de je biu demokristjan — jn je reku, de tu be bla diskriminacja taljanskeh občanov, za- vjetske zveze v že tako zrahljanem mednarodnem delavskem gibanju. Kot vsaka velesila tudi Sovjetska zveza gleda predvsem na lastne koristi, zato je naravno, da se ozira z nezaupanjem na vsak še tako majhen poskus demokratizacije v lastni in tudi ostalih vzhodnoevropskih državah, ki so z njo tesno povezane na vojaškem, političnem in gospodarskem področju. V času pa, ko napetost v Evropi popušča in se obeta močno gospodarsko, tehnološko in znanstveno sodelovanje med Vzhodom in Zahodom, postaja taka politika anahronizem ter povzroča škodo predvsem manjšim in šibkejšim narodom. HINAVSKI PLEBISCIT... Britanski minister za Ulster, Wbitelaw, je naznanil, da bo v pozni jeseni prirejen v Severni Irski plebiscit, na katerem naj bi se prebivavci odločili, ali so za združitev z Ir-ško ali pa hočejo ostati pod Veliko Britanijo. Glede na to, da so katoliški Irci na Severnem Irskem manljšina, za kar so jih napravili v teku stoletij britanski priseljenoi in asimilacija v času, ko Irci niso imeli svoje države, je j lasno, kako bo plebiscit izpadel. To pa naj bi služilo potem britanskim oblastem kot opravičilo za poostritev pritiska na irsko manjšino. —o— V Avstriji sta pred kratkim umrla dva ugledna politika. Prvi je dr. Alfons Gorbach, dolgoletni prvalk ljudske stranke in zvezni kancler med 1961-1964. Bil je star 73 let. V isti starosti je umrl tudi Ernst Fischer, znani marksistični publicist in vodilni ideolog avstrijske komunistične partije. tu ke uani ne znajo slovensko jn taku be lahko pršili u službo h komuni samo Slovenci. •— O, ta je pej lepa! Se zna, de je res, de oba jezika znajo samo Slovenci )jn de če od-ločejo, de morejo občinski uradniki znat oba jezika, de lahko računamo samo na Slovence jn zdej, po logiki tistga svetovauca, ker ta-Ijanski občani ne znajo slovensko, ne moremo nanka postavel pravilo, de morajo občinski .uradniki znat tudi slovensko, \zatu ke tu je diskriminacja jn taku pade u uado vsaka zahteva po dvojezičnosti. Prfina u Nabrežini. Ali >— z drugemi besedami — ker se mi nečemo naučet slovensko, boste vi Slovenci tudi u Nabrežini govorili lepu taljansko tudi sez ledmi od komuna. — Ben zdej videš, de jemam jest prou, ke pravem, de mi preveč zahtevamo. Cemo jemet prfina nekšne prednosti jn čemo dru ge diskriminirat. — Prou praveš. Samo jest be reku, de je tašneh diskriminacij po celem sveti jn tudi pr 'nas strašno dosti. Diskriminirajo tiste, ke niso nardili velike mature jn jeh ne pestijo s-vpisat na univerzo, diskriminirajo tiste, ke ne znajo pisat jn jeh nečejo jemet u pisarnah, diskriminirajo tiste, ke ne znajo voze: jn jem ne dajo patentina za avto, jdiskriminirajo tiste, ke nimajo posluha jn jeh nečejo u zbor jn tudi na konservatorji jeh ne marajo. Same diskriminacije, kamer se obrneš. Tle bo treba res nekej naredet. Ja, videš, povsod so disikriminacje. Samo pr politiki je ni. Ke politik lahko postane vsak... Kaku rečejo Trještini? S Tržaškega_____________________________ Resclucija o atentatu v Dolini Dolinski občinski svet se je sestal v torek, 8. t.m. na izredni seji in razpravljal o posledicah strahotnega požara, ki je nastal v zgodnjih urah zadnjega petka pri napravah naftovoda družbe SIOT v bližini Doline. Po dallj-ši razpravi je svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri odločno obsoja zločinski atentat na naftovodne naprave in zahteva, da pri-stojma oblast krivce čimprej odkrije ter jih zgledno kaznuje. Resolucija, ki jo je predlagal občinski odbor, postavlja petkov atentat v Dolini v zveza z vrsto fašističnih terorističnih dejanj, ki so se zadnji čas pripetila v državi in tudi v naši deželi, z namenom, da se umetno ustvari določena politična napetost, kar naj prepreči nadaljnji demokratični razvoj. Občinski svet se v resoluciji dalje toplo zahvaljuje gasilcem in vsem, ki so zastavili! vse svoje sile pri gašenju požara in s tem preprečili najhujše. Končno je svet pooblastil občinski odbor, naj izvede popis škode, ki je nastala na nepremičninah in na kmetijskih posestvih in zahteva od pristojnih ustanov čimprejšnje izplačilo odškodnine. Od družbe SIOT bo odbor zahteval, naj ne gradi novih naftnih hranilnikov in naj preneha s svojo dejavnostjo vse dotlej, dokler ne bo posebna komisija izvedencev, ki jo bo imenovalo občinski odbor, preučila vse posledice požara im poskrbela za bolj ustrezne zaščitne Ukrepe. Kot smo omenili, je bila resolucija sprejeta soglasmo, čeprav je mod razpravo nastala polemika med županom Lovriho in svetovalcem Slovesnke skupnosti Petarosom, ki je V nedeljo se je na Padričah zaključil že tradicionalni športni teden. Novost letošnje prireditve je bila ta, de. je organizator vključil v program tudi nekaj kulturnih točk in s tem dokazal povezanost športa in kulture. Zamisel je bila zelo dobra in je žela veliko odobravanja zlasti v vrstah zrelejših vaških prosvetarjev, .ki so doslej gledali precej skeptično na športno udejstvovanje mladine. Program je bil zelo obširen in Skozi ves teden so se na padriških igriščih srečevali naši mladin-oi in mladinke v vseh disciplinah, ki jih gojijo naša društva. Posebej velja omenti prvi teniški turnir, katerega se je udeležilo zlasti lepo število najmla.j-ših. Ta za nas naj.novejša disciplina se vedno krepkeje uveljavlja med našim naraščajem, požrtvovalnim gajevcem pa gre vsa zasluga, ker dajejo možnost vsem zamejcem, da lahko v domačem o-kolju igrajo tudi tenis. Drugi zelo 'koristen poizgus je bila sestava skupne reprezentance v minibasketu in košarki med naraščajniki. Pod okriljem Zveze slovenskih športnih društev v Italiji so se naši košarkarji prvič uradno predstavili naši javnosti. Pred domačo publiko so v obeh 'kategorijah prepričljivo zmagali, kar je jamstvo za nadaljnjo uveljavitev 'košarke in zlasti za ustvarjanje skupne zavesti med našimi športniki. Po tej poti bi bilo treba nadaljevati tudi na drugih športnih področjih, zlasti tam, kjer obstaja možnost še bolj kakovostnih uspehov. V soboto in 'nedeljo so se na padriških stezah kritiziral namestitev naftovodnih naprav na področju dolinske občine in očital občinski upravi, da ni poskrbetla za pravočasno izselitev prebivalstva z najbolj ogroženega ozemlja. Dodal je tudi, da ni bilo prave organizacije in potrebnega reda. Zupan je očitke zavrnil, pri čemer je grajal državno oblast, češ da je ta kriva za premajhno učinkovitost varnostnih ukrepov v korist ogroženega prebivalstva. Dolinski atentat na naftovodne naprave je vzbudil živahne komentarje tuldi v Sloveniji, zlasti na Primorsikem, odkoder se je povsod videl oblak goreče nafte. Poročajo, da so ga opazili celo iz Ljubljane in okolice. in njihova izvežbanost je prišla do polnega izraza. Prvi dan se je borilo z ognjem okrog 15C gasilcev. Na žalost se je popoldne vžgal zaradi vročine še en hranilnik, tako da je gorelo okrog 150.000 ton nafte. Toda že ponoči se je posrečilo dobiti požar pod nadzorstvo in drugi dan ;e kazal že veliko bolj pomirljivo sli!ko. V nedeljo je tlelo le še v enem hranilniku in ogromni oblak je izginil s tržaškega neba. V mestu je nastalo spei boijše razpoloženje. Naslednje dni so požar popolnoma pogasili in ravnatelji ter tehniki naftovoda so se lahko lotili pregledovanja škode,ki je ogromna. Zgorelo je, kot rečeno, okrog 150.000 ton pomerili balinarji s Tržaškega in iz Slovenije in v ostri konkurenci je zmaga pripadla ekipi iz Kopra pred presenetljivimi Bazovci.. Na sporedu so bile še teikme v ženski in moški odbojki; program pa je bil v teh disciplinah nekoliko okrnjen, ker se nekatera moštvo niso javila na igrišču. Med ženskami je zmagal Bor, med moškimi pa domača Sloga. V nedeljo popoldne je bila zaključna prireditev, na kateri 90 nastopili Tržaški cktet, domači zbor »Slovan« in znani ljubljanski tenorist Jurij Reja, Tržaški oktet je dovršeno zapel štiri pesmi, škoda le, da na odprtem ni bilo mogoče slediti vsem izvajalskim finesam, zlasti še ker zvočna napeljava r.i delovala najbolje. Sledil je nastop domačega pevskega zbora -Slovan«, ki je ob koncu nastopil Skupno z osnovnošolskimi otroki in žel lepo priznanje med publiko. Pred nastopom je predsednik »Slovana« Rafael Grgič pozdravil pobudo športnikov Gaje in zaželel, da bi se šport in kultura dopolnjevala ter da bi v domači vesi ustvarila pogoje za skuipno delovanje vseh Slovencev. Končno je tenorist Reja zapel nekaj neapeljskih pesmi v slovenski priredbi. Njegovo dovršeno in občuteno izvajanje je številna publika bučno pozdravila, saj je moral nekaj pesmi ponoviti pozneje med plesom, ki je zaključil program. ketna POPRAVI! V Novem listu z dne 3. t.m. se je na prvi strani v uvodnem članku ob korekturah prikradlo nekaj hujših napak, ki deloma zamegljujejo smisel stav. kov. Odstavek od 35. vrstice dalje v 2. koloni se pravilno glasi takole: »Da ne ostanem na ravni teoretičnih hipotez, si dovoljujem nanizati nekaij 'konkretnih problemov, o katerih bi tudi Slovenci — kot subjekt družbenega dogajanja — morali imeti jasne pojme ter izdelati konkretne predloge.« Odstavek od 30. vrstice dalje v 3. koloni pa beri takole: »Kaij sodimo o šolstvu, kulturi na splošno, znanstvenem raziskovalnem delu, problemu p.ostege, časa, športu, problemu mladine?« ANGLEŠ I HITLER Veliki angleški dnevnik Times je začel priobčevati življenjepis Wil'liama Hitlerja, ki naj bi bil nečak mačističnega diktatorja. List povzema podatke po zgodovinski študiji nemškega pisatelja Wernerja Maserja. Ta piše, da je William sin Hitlerjevega polbrata Luisa, ki se je bil že pred vojno preselil v Anglijo. nafte, poleg štirih hranilnikov. Skoda vsekakor presega šest milijard lir. Ni še znano, v koliki meri je krita z zavarovalnino. Polilični urad tržaške kvesture raziskuje vzroke nesreče. Jasno je, da gre za alenlat. Vprašanje je, kdo so krivci. Prve dni so krožile najrazličnejše domneve. Največ jih je menilo, da je atentat izvedla kaka mednarodna tolpa po vzorcu znane anarhistično-tupamarosne !c!pe Baader-Meinhof (ki je zdaj za zapahi). Toda potem so prevladale domneve, da gre za Arabce in na splošno presenečenje je odgovornost za atentat res prevzela s posebno objavo arabska teroristična organizacija »Črni september«, ki je izvedla že več hudih in zločinskih sabotaž proli letalom in naftovodom. Tržaška policija temu obvestilu še ni prav verjela, meneč, da se Arabci samo hvalisajo in si prisvajajo akcijo drugih. Toda v hipu, ko to pišemo, se je zvedelo, da tržaška policija zaslišuje kakih 15 Libanoncev, ki so bili nastavljeni kol' delavci pri nekaterih podjetjih, ki naj bi gradila nekaj novih naftnih hranilnikov za nafino družbo SIOT v Trstu. Dokazano je že, da so bili ti Libanonci v Trstu pred atentatom. Vsekakor se ni nikomur sanjalo, da Libanonci tako lahko dobe delo na področju naftovoda, pri katerem, kot znano, ni dela za domačine. Slovenska in tržaška javnost na splošno sočustvuje s prebivavstvom Doline, ki je pri požaru naftnih hranilnikov največ trpelo. Začasno so ga delno evaquirali. Škoda je bila prizadeta tudi na pridelkih in n^kaj ljudi je bilo ranjenih. Kdo bo povrnil to škodo? Dolinska občinska uprava se je odločno zavzela za povrnitev škode. Ljudje pa so ob tej priložnosti še bolj spoznali, kaj pomeni naftovod na ozemlju dolin:ke občine in Krasa, katerega seka v vsej dolžini. Trst je z njim samo izgubil; pridobilo je samo neka j kapitalističnih družb. —o— NAŠE SOŽALJE Repentaborskemu županu Mihaelu Guštinu je konec prejšnjega tedna umrla žena Rozalija. Ob tej hudi izqubi mu uredništvo in uprave Novega lista izrekata globoko občuteno sožalje. Izrazi sožalja veljajo tudi za hčerko in sina ter vse sorodnike. 3. športni teden Gaje v Padričah Kdo je zažgal naftne hranilnike v Trstu? ! Nadaljevan j e s I. strani) Zanimivosti »ZDRAVLJENJE« BARVNIH OKEN V »kliniki« dr. Frenzela v Niirnbergu se zdravijo nenavadni bolniki: preroki, svetniki, angeli in zgodovinske figure z velikih barvnih cerkvenih o-ken iz srednjega veka. Oknom, ki so v mnogih primerih povsem iznakažena predvsem zaradi o-nesnaženja zraku, vračajo prvotno bleščečo lepoto. Umetnostni zgodovinar in strokovnjak za barvna steklena okna Frenzel ter trije njegovi pomočniki, specialisti za restavriranje umetnin, najprej skrbno očistijo poškodovana okna, na katerih se pogosto nahajajo slike znanih srednjeveških umetnikov. Okna ponovno utrdijo s svinčenimi trakovi in z dodatkom brezbarvnega stekla zavarujejo pred razpadanjem, umazanijo in vremenskimi vplivi. To je edina delavnica v Zvezni republiki Nemčiji, kjer ne delajo po obrtniških, marveč po umetnostnih in znanstvenih načelih, vse to pa v okviru instituta za zaščito okolja. Nujnost teh del dokazuje dejstvo, da so se poškodbe na mnogih nenadomestljivih cerkvenih oknih v zadnjih 20 letih silno povečale. NAKIT NAMESTO PEPELA MOŽA Italijanka Ester Rocca Mantavani iz kraja Conselice pri Raveni je šele po šestih letih dognala, da v zaboju v grobu ni pepel nje-njega moža, temveč nakit in dragi kamini iz Južne Amerike. Ko je mož prod šestimi leti umrl v Južni Ameriki, je gospa Mantovani njegovo truplo dala upepeliti, škatlo s pepelom pa je poslala v Italijo. Neprevidni finan-carji so zaboj s posmrtnimi ostanki njenega moža pomotoma zamenjali s škatlo z nakitom,, ki je prav tako prispela iz Južne Amerike, in so jo z vsemi častmi pokopali v kraju Conselice. Nakit so sedaj v radii presenečenemu draguljarju v Rimu, ki je bil prepričan, da dragocene pošiljke ne bo videl nikoli več. Ni znano pa, kam je izginila škatla s pepelom gospoda Man tovarni ja. POZOR PRED STEKLENICAMI IZ VLAKA! Italijansko prometno ministrstvo je objavilo zanimiv podatek, da je bilo v lanskem letu v Italiji 123 oseb poškodovanih s steklenicami in drugimi predmeti, ki so jih ljudje odvrgli iz drvečega vlaka. Iz Goriške Goriško poletje Gorica postaja v teh velikošmarenskih dneh vedno bcilj prazna. Domačini iščejo osvežila na Trnovski planoti ali v reki Soči in cdlo v nekaterihjezerciih v velikih gramoznih jamah v sosedni Furlaniji. Tujih obiskovalcev v topli Gorici pa v avgustu ni. Morda jih bo nekaj privabila veliko-šmarenska šagra v Šanroku ali Podturnu, ki bo trajala od 12. do 21. avgusta. Na sporedu so različne folklorne prireditve. Vdliki letaki po mestu napovedujejo za 15. avgust tudi »slovenski večer«, na katerem bo nastopila glasbena skupina Jožeta Slaka iz Ljubljane. Naslednje dni se bodo izkazale tudi štajerske nemške glasbene in plesne skupine. Slavje svetega Roka bo torej GORIŠKI TELEFONI Marsikoga je te dni motilo klicanje po telefonu. Po novi odredbi je treba namreč najprej zavrteti številko osem (8), potem šele iskano celotno telefonsko številko. Nekdo je n.pr. imel telefonsko številko 3810. Zdaj je treba klicati najprej 8, potem šele to številko. število goriških telefonskih naročnikov je tudi precej poskočilo, v enem letu kar za tisoč. Do konca leta jih bo ze nad 16.300. Tudi zunanjih telefonskih kabin bo več. Njihovo število bo naraslo od 18 na 36. OBČINSKA SEJA Goriški občinski odbor je imel pred dne- vi svojo redno sejo. Spored razgovorov in odločitev je bil precej dolg. Posvečen je bil večinoma vprašanjem upravnega značalja. Odborniki so določili 15 milijonov lir za vzdrževanje kanalizacije, 3.000.000 za popravilo otroških vrtcev, en milijon pa šolskemu patronatu za prevozne stroške šoloobveznih otrok, enaiko vsoto tudi prefelkturi za počitnice šofelkih otrok. Sprejeli so tudi razpis dveh mest za upravna tajnika tretje stopnje. potekalo v furlansko-italijankem, nemškem in slovenskem duhu sožitja. Malokdo pa ve, da so te slavnosti, ki so se že pred davnimi leti obhajale z zahvalno procesijo, spomin na strašno kugo, ki je v 15. stoletju morila po Gorici in okolici. —o— VREME IN SADNI TRG Nestalno, vroče in deževno julijsko vreme kaže, da se je umaknilo sicer toplemu, a vremensko bolj ustaljenemu avgustu. To se pozna tudi na zelenjavnem in sadnem trgu. Prvega grozdja je 'bilo bolj malo, ker ga je marsikje v goriških Brdih (Bulkovje, Va-lerišče, delno Oslavje) udarila toča. Prav tako so bile marsikje poškodovane tudi breskve. Te dni pa je na goriškem trgu kar precej sadja, zlasti hrušk in breskev, pa tudi grozdja in svežih češpelj. Vse to sadje ima srednjo ceno cd 80 do 200 lir. Zelenjava je bila sorazmerno precej dražja, posebno stročjii fižol, pa tudi solat ima in prvi radič. Bleda, cikorija in zelje pa sežejo tudi do dvesto lir. Zelenjadarji bi radi videli, da bi spel padlo kaj dežja. RONKE LETALIŠKO SREDISČE Po zadnjih statistikar letališke uprave v Ronkah se vidi, da postaja letališče vedno bolj pomembno v evropski in kmalu tudi v Svetovni letalski mreži. Leta 1966 je uporabilo ronško letališče 10.993 potnikov. V lanskem letu pa je v Romkah pristalo in odletelo že 167.202 oseb; v petih letih se je potniški promet petnajstkrat povečal. Zelo se je povečal tudi blagovni promet, od začetnih 68 ten na 447 ton v prejšnjem letu. Vpeljane so stalne letalske proge v vsa glavna mesta srednje in vzhodne Evrope. Iz Milana v Beograd odpelje letalo preko Romk dvakrat tedensko. F. J. -115 SMRT V POMLADI Najbrž si še o mnogih stvareh nisi na jasnem sama s seboj.Premlada si še. Toda to bo minilo. Jaz bom srečen, če te bom lahko spet včasih videl in te nekoliko pospremil, kot prej... Kje bi se lahlko videla?« »Dvakrat na teden imam klavir... Če me hočeš Počakati v sredo...?« »Seveda te hočem. Kje?« »Ob tej uri. Pred stolnico. Kjer sva se zdajle srečala.« »Ali ne hodiš h klavirju v Glasbeno matico?* »Ne. Privatno.« »Dobro. Počakal te bom,« je rekel veselo. »Zdaj pa moram res pohiteti. Mudi se mi.« »Ali te ne smem še malo pospremiti?« »Moram še nelkaj kupiti. Zares se mi mudi.« Ni več silil vanjo. »Na svidenje torej!« »Ne, svidenje!« Gledal je za njo, kaiko je odhitela naprej kot svetla, mila prikazen, in sam ni vedel, ali je sre- čen ali žalosten ali oboje hkrati. Vse je minilo talko hitro 'kot privid. Ali pa ni bil v resnici samo privid ali sanje, se je spraševal, 'ko je šel po Streliški proti Ljudjki kuhinji. Čutil se je rahlo osramočen, ker mu ni dovolila, da bi jo bil pospremil. Zalkaij se je branila njegovega spremstvu? Bilo je kalkor lani, prve čase, ko je prišel v Ljubljano. Vendar je bilo zdaj drugače. Vmes je bil čas, ko sta si bila veliko bliže. Jezil se je malo tudi zato, ker ni V2t