V Gorici, dne 8. januarija 1892,
© V A
i
Št. 2.
„Nova Soca“
izhaja vsak petek o poldne in velj& s prilogo „Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4-40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročuikom naročnino znižamo, ako se oglase pri npravništvu.
..Gospodarski List1 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravniitvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. ^
Obračun leta 1891.
Staro leto 1891. zapisano bode v svetovni zgodovini kot leto velikih in pre-važnih obratov na gospodarskem in na političnem polj«. Na gospodarskem polju popustile so države dosedanji boj druge z drugo ter združile se v medsebojno zvezo, ki ima za zdaj trajati 12 let; na političnem polju pa se je proti obnovljeni trozvezi porodila zveza francosko-ruska.
Crispijev padec v Italiji je trozvezo sicer nekoliko omajal, toda za njim je nastopil markiz Rudini, ki umeje proti jasni volji ogromne večine italijanskega naroda ohraniti Italijo zvezi z Avstrijo in Nemčijo. Nasproti temu pa je Rusija stopila iz dosedanjega ozadja ter jasno pokazala svojo barvo. Nasledek temu je bil poset francoskega brodovja v Kronštatu, kjer je bilo presrčno sprejeto in kateremu na čast so se vršile bliščeče slavnosti, da so se še marsikomu po Evropi sline cedile po tolikej prijaznosti. Nekoliko po tem dogodku smo čitali pa še presrčno častilko samodržca vseh Rusov carja Aleksandra na predsednika francoske ljudovlade, česar nihče v Evropi ni mogel pričakovati, ker predobro je znano mišljenje ruskega carja o državnih oblikah. Vrhu tega je vredno tudi opomniti, da je car dvakrat potoval skozi Nemčijo, a obakrat se je ognil srečanju z nemškim cesarjem Viljemom.
Vsi ti znaki dokazujejo nam, da je oborožena Evropa razdeljena v dva ogromna taborja. Današnji politični položaj je podoben smrti: ne ve se ne ure ne dneva, a vendar pride gotovo; tudi dandanes slavljenemu miru ubije kdaj ta negotova zadnja ura, in takrat gorj6 državam slabo pripravljenim. Države, ki bodo hotele v takih časih pokazati svojo moč na zunaj, gledati morajo, da bodo imele zadovoljne svoje narode, kajti v tem tiči prava moč države na znotraj in na zunaj.
Preteklo leto je slabo blagoslovilo velikanska polja na Ruskem; zato je zavladala tamkaj velika lakota, katere so se nasprotniki Rusije močno razveselili, češ, da po tej lakoti tako oslabi na finančnem polju, da se je ne bo treba nič več bati. In zares, ta lakota je pretresla vse borse po Evropi. Toda vkljub temu je Rusija imela toliko zaupanja, da so se ji ugodno posrečila vsa ogromna denarna podjetja, katera si je želela, tak6 da je baje car, ki je lani obhajal svojo srebrno poroko, radi tega povsem zadovoljen praznoval to svojo svečanost. Videli smo tudi, kako ogromne škode so v liipu nastale na borsah na Dunaju in Be-rolinu, ko se je raznesla vest, da se bliža nevarnost vojne z Rusijo — borsi v Moskvi in Petrogradu sta ostali mirni. Tega dogodka ne sme pustiti z očij vesten politik! —
Toda prepričani smemo biti, da bo naša Avstrija, naj nastane kar hoče, skrbela le za svoje koristi in za blagor svojih podložnikov.
Na Balkanu so se lani dovršile nekatere spremembe, katere treba spomniti v tem obračunu. Kraljica Natalija je bila s silo iztirana iz Srbije, lehkoživi Milan pa je za par milijonov prodal še zadnje ostanke svojih ustavnih in očetovskih pravic. Niti v Srbijo se ne sme več vrniti! — Njegov sin, ki je zadnji potomec hiše Obrenovičev, po-setil je lani najprej svojega kuma carja Aleksandra, potem pa cesarja Frančiška Jožefa in predsednika ljudovlade Čarno ta.
Med tem, ko je Evropa tičala v orožju, vsak hip pripravljena na boj, vihrali so domači boji v južni Ameriki, v Čili, Argentini in Braziliji. O protirevoluciji v Braziliji sodili so v Evropi, da se vrši v korist izgnanemu cesarju Dom Pedru. ki je tudi sam začel upati, da se vrne v svoje cesarstvo, a varal se je in v tej prevari zgrabila ga je bila hlipa, na katere nasledkih je umrl. Njegov naslednik, predsednik general F o n s e c a, se je moral odpovedati predsedništvu republike, na kar je zopet nastal mir in red.
Tudi v »državi solnca“, na Kitajskem, vihrali so domači prepiri in boji. Toda obe bojujoči stranki sta bile v eni zadevi edini : v preganjanju in zatiranju kristijanov. Tem grozodejstvom so naredile konec Se le ev-
ropske države, ki so grozile z resnimi vojnimi koraki od svoje strani.
V Avstriji krenila je vlada bolj na levo, na nemško-liberalno stran. To je kazal nei adovoljni odstop Dunajewskega in imenovanje uplivnega poljskega poslanca Czar-torjskega, ki se je na vso moč upiral poljsko-nemški večini, v gosposko zbornico; to je konečno dokazalo imenovanje liberalnega ministra, levičarja grofa Kuenburga. Hudega sicer ne bo tudi pod novo vlado; požrejo nas ne, ako nas niti doslej niso mogli — toda bodimo pripravljeni na resen in odločen odpor.
Nove carinske pogodbe so v korist Nemčije, Italije in Švice, nam pa v škodo. Nemška obrtnija postane usodepolna tekmovalka in tildi zmagovalka nad našo obrtnijo v Avstriji. Italija pa uniči našo kupčijo z vinom, sadjem in drugimi povrtninami. Zastonj ves upor, te pogodbe bodo sprejete, ker tako zahteva — politika. Da so Nemci in Italijani v naši družbi, vreči jim moramo najboljšo kost.................katero	bo-
do glodali za zdaj najmanj 12 let.
V kulturnem oziru smo si avstrijski Slovani osvetlili lice pred vsem svetom z jubilejno razstavo v Pragi in z ono v Zagrebu; deželica naša pa je pokazala svoje bogastvo in beraštvo na jubilejni razstavi z Gorici.
Obračun za Slovence na Goriškem v letu 1891. smo že podali; splošen obračun za celo Slovenijo pa ni prevesel, zato ne bomo ponavljali tužmh spominov. Le Istra je ustala k boljšemu življenju, zadobivši tudi v zapaduem delu slovansko lice in ime pred svetom ter priborivši si po dolgotrajni borbi, kakoršne Istra še ni doživela, vrlega zastopnika dr. Laginjo.
Pa tudi smrti moramo odločiti posebno mesto v našem obračunu. Sekala je visoke in nizke glave, kakor po navadi. Med kronanimi pobrala je cesarja Dom Pedra in kralja virtemberškega Karla I.; za njima sta sla v večnost avstrijski nadvojvodi Henrik in Sigismund.
V Nemčiji je umrl voditelj katolikov slavni Windthorst. Na Francoskem je storil nesrečno smrt lehkoživi Boulanger, Umrl je, kakor je živel, ustrelivši se na grobu svoje Dulcineje.
Na Irskem je nagloma umrl voditelj katolikov slavni Parnell, na Ogerskem prijnas Simor, v Zagrebu nadškof Mihajlovič. Posebno bogati so grobovi slavnih Čehov; umrli so grof Rihard Clam Martinic, Seid-ler, slikar Chitussi, Braun, Neruda, soproga Riegrova, ki je umrla v Rimu, itd. — Pa tudi na slovenskem smo izgubili več slavnih in znamenitih mož n. pr. Miklošiča, Poklukarja, Jenka in druge. Večen jim spomin! — In s tem končamo. Dal Bog, da bi mogli ob letu pisati veseleji obračun o letu 1892.!
Politična uprava na
Slovenskem.
(Govor poslanca dr. Gregorca v 90. seji državnega zbora dne 16. decembra 1891.)
Visoka zbornica! Ne bodem govoril o številkah finančnega zakona nego porabim to priliko, da spregovorim nekoliko besed o političnih razmetali v Avstriji in sicer s svojega jugoslovanskega stališča.
Gospoda moja! Inozemstvo gleda zadnji čas na nas z veliko pozornostjo in rezultate teh študij čitamo sem ter tja v časopisih.
Lansko leto izšlo je tako delo v Mo-nakovn pod naslovom „Oesterreich-Ungarn im reichsdeutschen Lichte“ od Pavla Dehma.
V tej jako zanimivi knjigi naletel sem tudi na čuden izrek, katerega je storil 1. 1852. princ Albert od Saksonija-Koburga-Gote in kateri slove: „Avstrija postane šele država" — Avtor sodi, da velja ta izrek še dandanes. Žal, da mu moram pritrditi. Naša država še vedno ni postnla takošna država, da bi se čutili v njej vsi narodni srečne in zadovoljne.
Več kakor 40 let se borimo za tako obliko države, da bi bilo brez hegomonije, brez pritiskanja in brez nasilstev vsakem« narodu dano to, kar mu treba za obstanek
in razvoj. Posamične faze dolgotrajnega tega boja zaznamovane so krvavo.
Viharni leti 1848. in 1849. odpravili sta stare razmere, absolutistični centralizem ministra Bacha uničen je bil pri Magenti in' pri Solferinu, naslednji ustavni nemški centralizem ministra Schmerlinga pa je pokopan pri Sadovi. A tudi sedaj veljavni sistem dualističnega dvojnega centralizma, sistem nemške in madjarske hegomonije in teh dveh jezikov državne predpravice ne obvelja.
Gospoda moja! Ne plašite se, da Vam podam zgodovino dualizma, samo naslanjal se bodem v svojih izvajanjih nanj, in sicer tako, da rečem: Temeljna ideja dualizma je ta, da je osnovati dve jednotni državi, v jedili naj bi imeli Nemci hegemonijo , v drugi Madjari, v jedni bodi nemščina, v drugi madjarščina državni jezik.
Ta ideja postaja vse bolj in bolj neizvedljiva, ker je ni združiti s koristimi celokupne države. Pustimo Ogersko na strani in govorimo o tostranski polovici države naše.
Pripoznati je takoj, da vzlic triindvajsetletnemu naporu še vedno nimamo jednotne, nemške in centralizovane države. Slovanske opozicije ni mogel udušiti niti rezki Giskra, niti brezozirni Auersperg, niti premeteni Taatfe, in kakor do sedaj izjalovili se bodo tudi v bodoče vsi poskusi te vrste vsled množeče se zavednosti in rastoče uzajenMiosti narodov slovanskih. Mi vsi, gospoda moja, uštevši Poljake, ne maramo nikake hegemonije, nikakega pritiskovanja in izsesovanja, ampak popolno ravnoprav-nost.
Da bi dualizem ne žulil nenemških in nemadjarskih narodov preveč, ustvaril se je člen 19. drž. osnovnega zakona iu ogerski narodnosti zakon. Da sta ta dva zakona kdaj prišla v veljavo, ne bilo bi tolikega odpora proti dualistični obliki države in vzdržala bi se bila dalje nego ji je sojeno sedaj. Toda ta dva zakona nista prišla nikdar do veljave. Giskra in Auersperg se nista brigala za to in njega ekscelenca grof Taatfe vrže le najsilnejšim in najnadležnej-šim prosilcem v redkih in dolgih presledkih kako drobtinico.
Gospoda moja! Nemško-liberalna stranka bojevala se je več let kar najostreje mogoče proti ministru Taaffeju. Mislim, da mu je delala krivico. Groi Taatfe je prav za prav samo firmo nekoliko spremenil, sicer pa tiral tisto obrt nadalje, samo dosti spretneje 111 bolj premeteno nego so to liberalci unieli kdaj poprej. Z nekaterimi navidezno, konservativnimi obljubami in pod pretvezo da dožeue spravo mej narodi, privabil je nemške konservativce in slovauske narodnjake, a upravni stroj, zlasti pa ministri njegovi, delali so lepo mirno za liberalizem in za germanizacijo. Nemških konservativcev najsrčnejša želja, verska šola, ni smela priti niti v razgovor, narodnjakom pa se nujno priporoča umerjenost iu samozataje-vanje kot zdravilo, torej nekako duševno gladovanje.
*
* *
Preidem na drugo poglavje. Njega ekscelenca gospod ministerski predsednik obečal je tej visoki zbornici že večkrat, kar sem tudi sam slišal, da bode skrbel za dobrohotno in nepristrausko politično upravo. Ne dvojim sicer o gospoda ministra dobri volji, toda pristaviti mi je takoj, da se je v to svrho često posluževal najbolj nezanesljivih in najbolj nesposobnih oseb, zlasti pri nas južnih Slovanih. Mnogo let sedel je, kakor znano, bivši liberalni finančni minister baron de Pretiš kot namestnik v Trstu. Ogniti se hočem ostri besedi, dovolj je, če rečem, da ni bil naš prijatelj. Takisto se ne da oporekati, da je za njegovega gospodarstva postala italijanska irredenta to, kar je danes, in tedaj zarodila se je tudi mej ondotnimi uradniki tista sovražna antipatija, tista odurna nestrpnost proti vsemu, kar je slovansko, od katere so Slovenci in Hrvatje na Primorskem že toliko trpeli in trpe še sedaj. V Ljubljani pozdravi deželne vlade zastopnik po vsaki novi volitvi nemško manjšino deželnega zbora v nemškem jeziku, v luomostu v italijanskem jeziku, samo v Gradcu in v Celovcu ni bila slovenska manjšina še nikdar pozdravljena v slovenskem jeziku.
Oznanila
in „poslanice“ plača se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr.,	če	se	tiska	lkrat,
^ n	n	n	n	2	„
O
”	n	w	n	n
Večkrat — po pogodbi. Za veče črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici Gy. Likarja iu v tobakarui v Nunski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
t—----------------------------------------------4
To ostentativno zaničevanje žali Slovence toliko bolj, ker so ga krive tiste osebe, ki zastopajo v deželi Njegovo Velečan-stvo cesarja, kateremu so, kakor je bilo rečeno v prvostolnem govoru, vsi narodi jedna-ko mili in dragi. Deželni predstojniki v Gradcu, Celovcu in Trstu bolehajo nekaj let sem za j*ko čudnim in vidnim nedostat-kom; manjka jim nepristranosti in dobrohotnosti proti Slovanom in kjer le morejo ovirajo slovansko uradovanje. K nam pošiljajo se v vedno večjem številu uradniki, kateri niso zmožni slovenskega jezika, in vedno manj se skrbi za uradniški naraščaj, kateri bi znal slovenski ali hrvatski.
Tako je n. pr. namestnik graški poslal pred kratkim na Spodnje Štajersko uradnika, kateri se je tega premeščenja branil, ker ne umeje slovenski. V premogokopu v Trbovljah štrajkovalo je letos 300 slovenskih delavcev; vlada poslala je na lice mesta, v namen poučiti in pomiriti te delavce, okrajnega komisarja, kateri ne umeje nobene slovenske besede. Kar se dostaje koroških uradnikov vseh vrst jezikovne kvalifikacije, je ondu vse še dosti slabše nego drugod. Sicer pa so te nezdrave razmere vladi znane, kajti njega ekscelenca gospod ministerski predsednik dal je proračunskemu odseku pojasnilo, kakoršuo se daje le v stiski, kajti rekel je, da pri-poznava te nedostatke iu da bode skrbel za to, da se pri vsakem slovenskem okrajnem glavarstvu nastavi vsaj po jedeu slovenski konceptni praktikant.
Vidi se mi pa, da njega ekscelenci ne bode mogoče izpolniti niti te neznatne svoje obljube, kajti neki slovenski deputaciji iz Koroške, katera se mu je pred kratkim predstavila, rekel je kratko in gladko: „Slo-venskih uradnikov nimam.“ — Res je, nima jih, ali imel jih bode v bodoče še manj, ako ostanejo sedanji deželni načelniki na svojih mestih ali se pa umaknejo jednakim možem, ako bodo s slovenskimi uradniki tako ravnali, kakor doslej, in podpore, ki so jim na razpolaganje, tako delili, kakor doslej. To je občeznauo, da pride slovenski uradnik le težko na višjo stopnjo in često se tudi prestavljajo v nemške in italijanske kraje. To plaši slovenske juriste in zato ne gred6 v politično službo, kar jim je zaradi revščine tudi večinoma nemogoče, kajti podpore so za nje skoro nedosežne.
Visoka ta zbornica dovoljuje vsako leto sredstva za podpiranje konceptnih praktikantov politične uprave. Zistemizovanih je za Gradec 20, za Celovec 8, za Trst 10, torej vseh vkupe 38 adjutovanih služb ; koliko teh adjutov imajo slovanski juristi, mi ni znano, zdi se mi pa, da niti jednega.
*
* *
Govoriti mi je še o nekem drugem, dosti hujšem nedostatku. Zgodilo se je namreč zadnji čas, da so prišli k nam uradniki, kateri svoje antipatije proti nam nikdar skrivali niso, ki se s tem še ponašajo in se ne sramujejo žaliti nas in cel6 obrekovati.
Navedem naj samo nekaj dokazov. V Ljubljani služboval je — in službuje bržkone še sedaj — uradnik, kateri se ja predrznil psovati v javnem kraju narod slovenski iu hrvaški — oprostite ta izraz — z besedo: „Sauvolk.“ Nečuvena ta dogod-ba prišla je tudi v deželnem zboru kranjskem v razgovor. Uspeha pa ni bilo niti tu in dotični uradnik posluje še sedaj tam, kjer je bil; da porabim primero, katero si je sam izbral, moral bi reči, da sedi še vedno z mrzkim „Sauvolkom“ za jednim koritom in zajema iž njega svojo vsakdanjo krmo.
V Novem Mestu posluje drug nemški uradnik, kateri po svojih ekstravagacijah vznemirja vse prebivalstvo; uekega nedolžnega Slovenca udaril je s svojo uradniško sabljo, da je krvavel in obsojen je bil zaradi tega od kazenskega sodišča. Zalezoval je po krčmah in privatnih hišah slovtnske dijake, in če so ti prepevali slovenske pesmi — hitro je prinesla graška „Tages-post“ kak članek, v katerem so se postavljali slovenski dijaki kot »panslavistični veleizdajalci" na sramotni oder.
V Sinju v Dalmaciji služboval je okolu leta 1870. neki okrajni glavar, ki je hotel
svojo naklonjenost in svojo nepristranost nasproti narodu hrvaškemu pokazati s tem, da seje pri deželnozborski volitvi postavil očitno na stran Italijanov.
Dotični junaški čini tega moža zabeleženi so v zapisnikih dalmatinskega deželnega zbora. Glasom tega zasisnika se je poslalo možu z Dunaja 800 gld. v agitacijske svrhe. Tožaril je narodno duhovščino pri škofih in drugih uradih. Popival in agitoval je z italijanskimi fakini po krčmah, odganjal s pomočjo žandarmov in unifor-movanih uradnikov hrvaške volilce z volišča, podil iz volilne dvorane volilce hrvaške, ko hitro so oddali glas, pridržal pa volilce italijanske, da so agitovali.
To počenjanje vzbudilo je tedaj toliko srda, da bi se bili primerili krvavi izgredi, da niso hrvaški rodoljubi mirili razburjenega naroda. Hrvatje zmagali so vzlic temu in agitatorični okrajni glavar premeščen je bil v Istro, kjer igra še vedno tisto ulogo, kakor v Dalmaciji.
Najnovejši junaški čini tega gospoda razpravljali se bodo o priliki verifikacije volitve posl. dr. Laginje, torej ni potrebno, da jih istresem že danes pred zbornico.
(Konec pride)
B O PI © S
■m**
Z Gradiščnte pri Ločniku, 2. jan. — Zadnji dan leta 1891. je bil prav srečen hi vesel za naše otročiče v slovenski šoli v Ločniku. Mnogi slovenski dobrotniki o-skrbeli so naše šolarčke z jako lepimi darovi, z obleko in kruhom; s tem so naredili veliko veselje njim in starišem. Za to veliko dobroto in naklonjenost gospodov dobrotnikov do nas revnih slovenskih Občinarjev ločniške županije se tem potom prav srčno zahvaljujemo. Bog povrni!
Prav lepo zahvaljujemo tudi c. k. šolske oblastnije, ki so nam poslale tak6 vrlega gospoda učitelja Cenčiča, ki povsod kaže veliko ljubezen do otročičev, ki so njegovi skrbi izročeni.
Zato ga vsi spoštujemo kot svojega dobrotnika, otročiči pa ga močno ljubijo. Očitna hvala tudi njemu za njegovo veliko skrb in ljubezen, katero vsak dan skazuje našim otrokom.
Tukajšnji Slovenci smo se že začeli bati, da ne bo uslišana naša prošnja za slovenske pridige v Ločniku, ker se je par nahujskanih ločniških renegatov izreklo proti nji. Vendar upamo, da renegati ne bodo odločevali o cerkvenih rečeh, ko se njim ne bo godila prav nikaka krivica, ako bomo tudi mi Slovenci poučevani v cerkvi v preljubem našem slovenskem jeziku. Prošnjo je podpisalo 36 očetov; podpisalo bi jih pa še veliko več, a ker smo podpise nabirali le na tihem, se to ni moglo zgoditi. Ako bi zdaj nabirali podpise, dobili bi jih gotovo čez 50. Toliko je torej tukaj slovenskih družin, ki želijo v cerkvi slovenskega nauka ! Zato upamo, da nam naša sv. katoliška cerkev ne odreče takih pravičnih želj! Kaj bo z našimi otroci v slovenski šoli, ko odrasejo, ako v cerkvi ne bodo dalje poučevani v kršanskih resnicah ? — V Ločniku so se razmere že pomirile in se še bolj umirijo, takč da za nekaj časa ne bo, razun par hujskačev, nihče razsajal zaradi slovenskih pridig. Tistih par la-honov pa oblasti na drug način lahko pomirijo, pa bo mir!
Iz Kojskega, 1. jan. (Občinsko uradovanje). — Dne 15 decembra je bila jako važna seja občinskega starašinstva naše obširne šmartensko-kojščanske županije. V tej seji se je namreč sklenilo na predlog starašine gosp. Antona pl. Reja iz Kozane, da ima biti uradni in poslovni jezik našega županstva edino le slovenski.
Kdor pozna našo izključno slovensko občino, poreče, saj je to samo po sebi umljivo in ni . potreba še posebnega sklepa. Pa temu ni tako.
Pri našem županstvu je bil sicer notranji uradni jezik slovenski, pa s strankami in uradi dopisovalo je vselej v onem , jeziku, v kakoršnem je bila spisana vloga ali dopis, z uradi torej večinoma nemški in italijanski. To ni bilo prav in po nepotrebnem smo skazovali toliko časti — tujčevi peti, ki je v kot potiskala našo lepo materinščino. Toda 15. decembra je naše obč. starašinstvo popravilo dosedanjo napako z gori omenjenim soglasnim sklepom, da naše županstvo ima dopisovati vsem strankam in uradom le y slovenskem jeziku! Tako je prav !
Želeti bi bilo, da bi posnemala ta sklep vsa županstva in tudi vsi posamični Slovenci, ko imajo kak opravek z raznimi oblastnijami. Naši Brici imajo mnogo opraviti s sodišči v Gorici in Korminu in želeti bi bilo, da bi se vselej posluževali svojega materinega jezika v govoru in pisavi. Ako uloge pišejo odvetniki, želeti bi bilo, da bi prisilili pisati jih v slovenskem jeziku. Kdor plača, ima pravico to zahtevati! Ako se bodo vsi Slovenci ravnali po tem nasvetu, bo naš jezik kmalu enakopraven pri vseh c. kr. oblastnijah
Iz Tolmina, 2 jan. — Mnogi bralci „N. S.u so se gotovo že marsikdaj čudili, da imamo tukaj sicer več narodnih društev, ki pa se skrbno izogibajo, da bi dala od sebe glas življenja s kako razvedrilno in
poučno veselico. Tudi spretnih močij imamo tukaj dovolj, a vendar tolika praznota in omrtvelost v narodnem in društvenem življenju in gibanju ! Toda še žalostneje so naše razmere ! Čujte !
Odbor » Rokodelskega bralnega društva1,1 je bil sklenil, da priredi na Silvestrov večer veselico. Pevci in pevke — bilo jih je lepo število — so se že pridno vadili v petju. Razun narodnega petja učili so se tudi cerkveno petje, da bi poveličali službo božjo o praznikih. Vse je komaj čakalo Silvestrovega večera.
Toda čujte, trije tolminski ptički so se zarotili proti namenom »Rokodelskega bralnega društva", hoteči zaprečiti Silvestrovo veselico. Začeli so zabavljati proti društvu ter odpravljati pevke, češ, kaj bote sodelovale pri takem siromašnem društvu, pri delavcih, ve ste gospodične in tičete kam drugam. Res so pridobili tri pevke, da so od petja odstopile, pri drugih pa se jim to preplemenito početje ni posrečilo. Ko niso nič odpravili pri pevkah, lotili so se stari-šev, da bi ne pustili svojih hčerk k petju, a pokazali so jim vrata z odločnim — marš! — Teh treh ptičkov za danes ne bom imenoval, da jih ne izročim tudi širšemu zaničevanju, saj se njih početje pri nas dovolj po vrednosti ocenjuje. Proti e-nemu gospodu, ki je v javni službi, se je podala tudi kazenska ovadba radi žaljenja časti društva in društvenikov.
Vkljub vsemu temu vršila se je na Silvestrovo veselica, ki je našemu »Rokodelskemu bralnemu društvu" jasno osvetila lice.
Iz tolminske županije 4. jan. (Občinske volitve) so ovržene — to novico je prinesla že zadnja štev. »Nove Soče". Nove volitve se bodo vršile pa 15., 16. in 18. t. m. Videti je, da bo volilni boj zopet hud, morebiti še hujši od zadnjega. Zakaj ?
Meseca septembra preteklega leta se je bil gospod Devetak očito v seji odpovedal vsemu (niti v starašinstvo ni več »maral" priti), dobro vedoč, da grozdje je prekislo. Zdaj pa, ko se bodo vršile nove volitve, zopet voha in brska na vse strani, da bi zopet prišel do časti in masti tolminskega župana. Koliko dolgov je ta mož naložil naši občini na žuljavi 'Jirbet, povedali so dopisi že pred prvimi volitvami: še ob-restij ni mogel plačevati od njih, kak6 bi plačeval v svoji pozni starosti tudi dolgove? Kdor se hoče prepričati, kako zna g. I). županovati, prečita naj dopise, ki so bili priobčeni v »N. S.“ meseca septembra.
Gosp. I). je pa tudi načelnik cestnemu odboru, kjer tudi ni bila nikoli njegova navada podajati račune. Tudi od 1. 1888., ko je bil zadnjič izvoljen, ni še podal nobenega računa. In tak mož še vedno stoji na čelu cestnemu odboru?! Pa ne leto, tudi župan hoče ostati še nadalje, vkljub jasnemu §. 10. obč. postave!
Čujte še nekaj! V seji 17. jan. 1889. — torej pred tremi leti! — je postavil v proračun 180 gld. za obresti od dolga 3000 gld., kateri je napravil pri »Montu". G. D. je oni denar prejel, pa mislite, da ga je plačal?! Kaj še! 9. avg. 1891. sem se v Gorici osebno prepričal, da one obresti niso bile še poravnane! — In ta mož hoče biti še nadalje župan ? O ne, ne, nikoli več! Volilci, stopimo na noge in zabranimo to nesrečo !! Upamo tudi, da nam slavna politična oblast v tem pravičnem boju ne bo nasprotna, ker pozna Devetakovo dosedanje županovanje predobro. Zato: volilci na noge in zmaga bo našail
Iz Kobarida, 3. dec. — Veleč. gosp. državni poslanec dr. Anton Gregorčič je s svojimi tremi govori krepko povzdignil svoj glas za naše koristi.
Prav hvaležni smo mu, ker je spravil v državnem zboru v razgovor naše potrebe in želje glede na ceste, pošte in posebno na prepotrebno sodnijo pri nas v Kobaridu. Presrčna mu hvala!
Gosp. poslanec je med drugimi imenoval v svojem govoru tudi kobariško pošto, ki nosi samo nemško iinč našega trga. Po pravici povemo, da smo se tudi mi vedno jezili zaradi tega, a do kakega resnega koraka v popravo te za naš slovenski trg žaljive napake — ni prišlo. Dne 19. decembra je pa naše občinsko starašinstvo soglasno sklenilo, naj se napravi prošnja na veleslavno c. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, da bi se pri naši pošti napravil nemško-slovenski pečat. Naj bi posnemala ta sklep vsa druga občinska starašinstva v deželi, kjer na poštnih pečatih ni slovenskega imena!
Naša požarna hramba se je že pravo-veljavno ustanovila in izvolila si nasljednje vodstvo: Stotnik je g. France Urbančič, njegov namestnik g. Janko Gruntar, tajnik g. Josip Rakovšček, blagajnik g. Anton Ju-x-etič, svetovalca pa gg. Anton in Franc Miklavič. Naj bi se mlada naša požarna hramba lepo in krepko razvila v korist in blagor našega imetja in življenja pred požrešnim požarom.
Idrija pri Bači, 25. dec. — V naših krajih so se začeli ljudjč močno pritoževati zaradi novih poštnih uredb. Tudi mi imamo eno tako pritožbo. Čujte! — Mi smo imeli doslej svojo zadnjo pošto pri Sv. Luciji, pisma pa je prinašal in odnašal poseben obhodnik. S tem smo bili popolnoma zadovoljni. — Tudi zanaprej bomo še imeli pošto pri Sv. Luciji, toda vzeli so nam ob-hodnika, ki prenaša pisma. Namesto njega so pa postavili pri nas poštno nabiralnico,
v katero mečemo pisma. To je pa za nas jako nepriročno, kajti zdaj ležč pisma na pošti pri Sv. Luciji po 7, 8 in tudi več dnij, predno jih kdo reši. Z novo uredbo smo torej prišli z dežja pod kap. Vsak otrok mora uvideti, da kjer je poštna na-biralnica, mora biti tudi obhodnik, ki pisma pienaša. Prosimo, da bi se te neugodnosti odpravile!
Svoj dopisič naj končam z bolj veselo zgodbico. Ne daleč od nas je bil velik lov. Toda za zajce ni bilo velike nevarnosti, k večjemu malo strahu. Pripovedujejo namreč, da so za enim samim zajcem poslali devet strelov, a dolgoušec je še bolj tekel ko prej
Iz Bolca, 4. jan. — Naša Čitalnica je imela 28. decembra svoj letni redni občni zbor, ki si je izvolil za tekoče društveno leto nasleduji odbor: g. Franc Pečenko predsednik, g. Jurij Šubič blagajnik, odborniki pa gg. dekan Ilovar, župan Šu-1 i n, nadučitelj Bratina ter učitelja Bogataj in Komac.
Novi naš gospod župan je takoj pri začetku pokazal, da je mož na pravem mestu. Doslej smo bili vajeni le županovega samovoljnega gospodarstva; prav ali ne-prav, vse je moralo iti le po njegovi glavi. Novi gosp. župan Š u 1 i n pa je takoj v prvi seji postavil na dnevni red volitev raznih odse-kov, kakor: računski, cerkveni, gozdni in drugi; vsak odsek ima svojega načelnika. Razne posle si razdele med seboj ti odseki, morajo se o njih posvetovati ter starašiustvu potem poročati. Tako bodo vsi starašine imeli kaj posla in bodo razmišljali o tem, kaj bi bilo boljše za Občinarje. Računski odsek ima po županovi želji tudi nalogo, vsak mesec pregledovati račune in denarnico.
V sejah 19. in 20. dec. je obč, starašinstvo določilo, da bo pobiralo po 2 kr. občinske naklade na vsak liter žganja, katero se postavi pod nadzorstvo, kakor vino, pivo in meso. Temu predlogu gosp. Ant. Durjave se je upiral bivši župan Jonko, pa ni dosegel svojega namena; — on potoči namreč veliko tisoč litrov žganja na leto.
Ker sem že pri žganju, povem naj, da se strogo izvršuje sklep občinskega starešinstva, da se pri mrličih ne sme točiti žganja. Poprej je bilo pri vsakem mrliču polno hrupa, šuma in petja, ker so se ljudje in celo otroci napili žganja. Zdaj je pa lep mir v takih slučajih. Tako se lahko odpravijo škodljive stare navade — le resne volje je treba!
Onih 50 gld. znanega našega dobrotnika iz Gorice je gosp. župan razdelil 50 revežem po goldinarju in sicer 25 v Bolcu, 15 v Koritnici ter 10 na Plužnem in v Doru. Takim revežem, ki so nagnjeni žga-njepitju, ukazal je pa dati čez praznike za 1 gld. živeža. Pametna misel! Našemu dobrotniku pa : Bog povrni!
Politični razgled
Notranje dežele:
Državni tabor. — Poslanska zb o mi c a sešla se	je danes	k	prvi seji po
praznikih.	Poslanci	so dobili	v	roke tiskano
poročilo dr. Halhmcha o trgovinskih pogodbah; razprava o njih začne v ponedeljek 11. t. m. Razprava se bo vršila le zaradi načela, kajti ■večina za te pogodbe zagotovljena je že naprej in ker se na njih nič spremeniti n e s m e, tudi onega	ne, kar je Avstriji	v	očitno in veliko škodo.	Takoj po	sprejetju	teh	pogodb pride
na dnevni red vladna predloga o državni podpori donavski parobrodski družbi. Tudi ta predloga ima že naprej zagotovljeno večino. Iz „ kluba konservativcev“ dobi le polovico glasov; levičarji in Poljaki bodo vsi za njo Od skrajne levice (pi otisemitov) se pa pripravlja proti tej predlogi tako oster odpor, kakoršnega poslanska zbornica baje že dolgo ni doživela.
Trgovins k o m inistertv o bo zahtevalo izredni donesek za pomnožitev vozov na državnih železnicah; pokazalo se je, da imajo te železnice premalo vozov za svoje potrebe. — Finančni minister poda še v tem zasedanju svoje ravnokar izdelane predloge zakonov o preosnovi izravnih davkov. Upati je, da bo po tej preosnovi pomagano v prvi vrsti našemu kmetu.
— Letošnji delegacij i snideta se meseca maja v Budimpešti. Vojni minister baron B a u e r bo baje zahteval novih milijonov za izredne potrebe vojne uprave.
Czedik in Bilinski. — Načelnik državnih železnic baron Czedik se je odpovedal, a na njegovo mesto stopi upliven član poljskega kluba, dr. Bilinski, doslej profesor politične ekonomije na krakovskem vseučilišču; Bilinski je liberalec ter najodločnejši zagovornik poljsko-nemške zveze. To imenovanje je gotovo edino le nova nagrada Poljakom, ker so hodili in hodijo za Taaffcjem čez drn in str n. Ker so levičarji dobili za božičnico ministra Kuenburga, moral je dati Poljakom za novoletno vezilo vsaj kako važno državno službo. In res, nova služba dr. Bilinskega za Poljake skoro da ni manjše važnosti nego če bi dobili še enega ministra; mož bo lahko veliko koristil Galiciji — drugim deželam v škodo, kakor je sploh v naši državni polovici že veliko let v navadi. Poljaki dobijo vse, kar le poželijo, dasi je Galicija pasivna dežela. Sicer pa opisujejo Bilinskega tudi odločno slovanski listi kot moža,
ki bo skrbel za nizke tarife in druge ugodnosti na državnih železnicah.
„Kltih lionserveitivcev.“ — Ko
sta nemška levica in poljski klub dobila od Taaffeja taleč lepi darilci za Božič in novo leto, oglasil se je dunajski „Vaterlandu ter zahteval kake nagrade tudi fdubu konservativcev", ki je doslej Še najponižneje služil vladi grofa Taaffeja, in da bi se mu dalo zagotovilo, da ne bo le peto kolo pri vladnem vozu. Liberalni listi se posmehujejo takim zahtevam, vladni listi jih pa naravnost ne odbijajo, namreč uprašajo, kaka zagotovila naj bi to bila ? Doslej se pa še nič ne sluti, da bi Taaffe nameraval „klubu konservativcevv dati kako podobno vezilo. Raznašali so se sicer že glasovi po nekaterih listih, da se vlada bo ozirala na želje Hohemrartovega kluba, zlasti pa na nekatere prepravičene zahteve Slovencev, ter da bo imenovala profesorja Sukljeja načelnikom to-bakovi režiji ali pa sekcijskim načelnikom v nauČnem ministerstvu. V resnih političnih krogih pa dvomijo, da bi vlacla imela take namere. — „Klub konservativcev“ bo izdajal po dvakrat na teden svoje posebno glasilo „ Conservative Correspondenz", ki bo pisalo v zmislu njegove politike.
Galicija. — Dni 4. t. m. se je imel predstavljati v gledišču v Levovu obraz iz življenja „ Kraj", ki je bil odlikovan s prvo nagrado. Namestništvo je pa to predstavo prepovedalo z razlogom, da ta igra i m a Rusiji sovražno smer ali tendenco.
— Poljski listi se močno vesele imenovanja dr. Bilinskega načelnikom državnih železnic. Toda uresničil se je tudi pri njih izrek »mangiando vien appetitoil (z jedjč pride slast!) in so začeli zahtevati, da mora biti v vseli ministerstvih po nekoliko sekcijskili načelnikov in drugih visokih uradnikov Poljakov.
Ogersko. — V poslaniški zbornici ogerslci interpeloval je Košutovec grof. Karolg ministerskega predsednika, ker je veliki župau v Stolnem Belgradu prepovedal slavnostno od-kritev Košutove podobe. Tako daleč je že dospela madjarska ošabnost na Ogerskem !
— Na novo leto usmrtil se je v Pešti glavni blagajnik narodne hranilnice Ludvig Pinffich, ki je poneveril nič manj kot 1,200.000 gld. Na Ogerskem so taki zločini že nekaj navadnega.
— Državni zbor ogerski je bil zaključen 5. t. m s prestolnim govorom, ki pravi o zunanji politiki, da naša država živi z vsemi sosedami brez izjeme v prijaznosti in da trozveza daje poroštvo za ohranitev miru. Trgovske pogodbe pa učvrščujejo politično zvezo.
Hrvaško. — Zagrebškim nad' škofom je konečno po volji Madjarjev ime' nonan dr. Stjepan Vučetič, ki prihodnji teden na Dunaju priseže v roko cesarjevo. Ta * ko čitamo v časopisih. — Uzoren Hrvat dr. Stadler je torej propadel vkljub njegovi priljubljenosti v Rimu. Umevno je, da si hrvaški narod želi na to mesto svojega moža, kajti zagrebški nadškof ima do pol milijona goldinarjev dohodkov na leto in more torej veliko dobrega storiti za narod, ako ima do njega sreč. Pokojni Mihajlovič je pa vse dohodke obračal Madj arjem v korist in bati seje, da se pod njegovim naslednikom ne bo bolj e godilo onemu narodu, iz katerega sredine bo zajemal svoje ogromne dohodke.
Zunanje države.
Nemčija. — Nemški cesar izjavil je v neki zasebni družbi o novem letu, da so politične razmere zdaj popolnoma mirne. 'Toda oborožtvali se bomo še naprej!
— Londonski »!Times“ objavil je novico, da cesar Viljem pojde v Kodanj na zlato poroko kraljevskega para; tamkaj se snide ruski car, dasi ta ne mara posebno za to srečanje. Enakim novicam ne smemo prehitro verjeti.
— Na b er o lin s k i b o r si je vznemirjala kupčijo vest, da so na rusko • avstrijski meji nastali neki prepiii, ki bi utegnili imeti slabe nasledke. Ta vest je bila izmišljena edino le v nepoštene namene borsnih špekulantov.
Balkanske države. — Rum un-ska zbornica je izrekla ministerstvu nezaupnico; zadnje je zaradi lega odstopilo. Ministerske krize so sicer nekaj navadnega v tej državi. Novo ministerstvo je bolj liberalno in Rusiji prijazno. Bivši minister general Mano postane predsednik zbornice.
— Med Francijo in B o Ig a r ij o je bila pred Božičem nastala precejšnja napetost, ker je zadnja iz tirala iz Sredca nekega francoskega časnikarja, ki je bil toliko predrzen, da je pisal v francoske časopise o sedanji bol -garski vladi takč, kakor zasluži. Francija je za ta čin zahtevala zadoščenja in se je v ta namen obrnila do Sultana, ki je suveren bolgarski. Rusija je pa baje namignila Franciji, naj preveč ne pritiska na Sultana, da bi se zganil proti bolgarski vladi, ker nevarnost je, da bi se Sultan pridružil raje trozvezi nego da bi stopil na noge proti sedanjim odnošajem v Bolgariji.
Domače in razne novice
Zalivala. — Pi oti koncu starega in v začetku novega leta smo dobili in še vedno dobivamo na odrezkih ali v posebnih pismih iz vseh krogov in stanov premnogo jako laskavih voščil, vspodbujanj in osrčevanj, da bi ostali enako trdni in nepretrašeni boritelji za resnico in pravico tudi v novem letu. Ni nam treba še posebej poudarjati,
Priloga It 2. številki ,.yove SoŽe“ 1. 189%.
Odgovor preč. g. I. Kokošarju
Izv. dopis z dežele, 12. dec.
(Dalje)
„N. Soča" je dalje zato liberalna, ker je „zagovornica" plesov. Ne, tega ni storila „N. ,S.“, pač pa je obsojala mnoge škodljive plese, odsvetovala jih je, večkrat celo oblastnije poživljala, naj vendar enkrat zabranijo plese, ki so ljudstvu v veliko škodo. Ali morda ni res? — Evo! V št. 28. t. 1. v uvodnem članku „ J a v n i p 1 e s i“ je „N. S.“ šem-paskega župana dopis proti plesu postavila kot uvoden članek, uvažujoč potrebo takih dopisov proti plesom. Ali oni uvodni članek proti plesu ni tak, da bi ga lehko brez skrbi na prižnici prebrali?!
Pa poreče g. I. K., to je pisal šemp. župan in ne „N. S.“**) Prosim g. I. K. poiščite št. 26. „N. S.“ t. 1. Tudi na prvi strani beremo: »Plesi v goriški okolici ponavljajo se od nedelje do nedelje, danes tu, čez osemdnij zopet drugod, ali pa celo na več krajih h kra-tu. Pameten človek seveda ne more umeti, kako je mogoče toliko plesati in dragi denar zapravljati, ko vendar dan za dnem čedalje lilije tožimo o vedno rastočej revščini. A tudi z moralnega stališča moramo obžalovati, da se tako pogosto ponavljajo plesi. Verujemo pa, da se taka staia in ukoreninjena navada ne da kar na mah odpraviti"  Dalje ravno tam: „Okoliča-
ni! Izogibajte se javnih plesov sploh kolikor Vam je le mogoče, ker pri njih zapravljate zdravje in denar ter udeležujete se skušnjav, ki vas zapeljejo lahko v razne pregrehe. Ako pa na vsak način hočete plesati, izognite se tistih plesov, na katere so vabili le v italijanskem
jeziku." Kje tedaj se kaže „N. S.“
zagovornica plesov?" G. I. K. očita ,,N. S.“, da v ,tako svetlih barvah slika čitalnične plese." — To je popolnoma neresnično. Zato prosimo, navedite nam številke „N. Soče", kjer se to nahaja. Navadno je ,,N. S." prav na kratkem omenila na koncu veselic ples ali pa ga celo zamolčala pod navadnim izrazom »prosta zabava",kar delajo tudi „Slovenec‘‘, „Vaterland“ in drugi konservativni listi! Če torej ti iu drugi listi zaradi svojih naznanil in poro-čil o plesih niti pri gosp. J. K. niso zgubili svojega konservativnega imena, ne vemo, zakaj g. J. K. „Novo Sočo" prav radi tega po sili tlači med liberalne liste?! Ali ne dela „N. S." prav nobenega razločka m e' d plesom in plesom? Naj prečita g. J. K. zgori podane odlomke iz „N. S." o plesih!
„Nova Soča“, pravi g. I. K., je zato liberalna, ker ob času letošnjih volitev volilnih mož v goriški okolici je z zaničevanjem omenjala vse one duhovnike, ki so stali v nasprotnem taboru, in vendar so mej njimi altro che zavedni narodnjaki; a takrat se je ^klicala slava in čast vsem, ki so jim -figo pokazali". . . „Morala bi N. S. deržati se - pastirskega lista, ki je priporočal vernim, naj se derže duhovščine"..............
A tako, g. I. K., zato je „N. S.“ liberalna, ker so volilci, kmetje, rajši glasovali za — duhovnika, doktorja bogoslovja, vzglednega rodoljuba, kakor za koristolovca?? — Kam ste zabredli, g. I. K., v Svoji veliki gorečnosti? Po tem takem, kakor Vi pravite, volilci bi se morali držati tistih duhovnikov, ki so delali proti duhovnemu sobratu za — advokata?!.... Povejte mi, g. I. K., kje je to pisano, da bi morali volilci oddajati glasove za advokata — proti neomadeževanemu, vzglednemu duhovniku dr. Gr.?
Mi pa rečemo, prav so naredili oni kmetje, ki niso poslušali svojih duhovnikov, ampak poslušali glas višjih pastirjev, ki so v svojem pastirskem listu priporoče-vali: „Volite značajne može, ki bodo vestno in stanovitno se potezali za to, kar so za pravo spoznali, ki se ne bodo dali motiti od napačnih ozirov in
u p 1 i v o v"  „ Voli te katoliško može!“
„Volite slednjič odločno katoliške može, n e taki h, ki se sicer imennjejo katoliške, ki se pa v življenju nikdar ne pokažejo katoličanov in se ne strinjajo s katoliškimi načeli, ampak take volite, ki ljubijo svojo cerkev ter ravnajo po njenih naukih, ki se drže cerkve in zvesto spolnjujejo cerkvene svoje dolžnosti"  Teli besedij so se držali oni volilci pri prvotnih volitvah in niso poslušali tistih duhovnikov, ker so predobro vedeli, da so bili nahujskani od dveh tovarišev v mestu, ki sta se vseh sredstev, dovoljenih in nedovoljenih, posluževala, da bi onemogočila izvolitev dr. G. Uprašamo Vas, g. I. K., kdo je boljši Katolik, ali mož znani advokat ali pa — profesor bogoslovja?! Kaj je pravilneje in lepše, držati se besedij višjih pastirjev ali pa po dveh strastnežih nahujskanih duhovnikov?
Res je, da pravi pastirski list: aOkle-nite se svoje častite duhovščine". . . toda tisti pastirski list tudi pravi, katerih duhovnikov se je treba okleniti, namreč tistih, „ki bodo tudi, kjer potrebno, mirno in previdno, z besedami in vzgledom delali za dobre volitve"........
Upraša se torej, ali so „ p r e v i d n o “ ravnali tisti duhovniki, ki so agitovali za koristolovca — proti duhovnemu sobratu? Ali niso izročili s tem velikanskega po-
**) Pft „N. S.“ bi dopis lahko vrgla v koš, jkko bi se ne bila zlagala i njim! Uredn.
hujšanja? Kmet že itak ne zaupa veliko advokatom, pač pa vedno še goji spoštovanje do duhovnikov, v tem slučaju tim bolj, ker je kandidat bil — profesor bogoslovja!
Da -so dotični duhovniki res velikansko pohujšanje prouzročili, razvidi se že iz tega, da so kmetje z glavo zmajevali, rekoč: »Kmalu bo konec sveta, ker „črni“ so se začeli med seboj očitno lasati". . . Hočete li vedeti, kako so označili kmetje boj med profesorji bogoslovja, sosebno med dr. II. in dr. Gr. — evo! Vsi ljudje, kolikor sem ž njimi občeval, so se izrazili: „Dr. M. ne privošči svojemu sobratu
tiste časti, rad bi mu vzel kruh iz ust........
Nič drugega ni med njimi — kakor „fovšija“,
— „glih'‘ tako, kakor se babe skregajo"........
Jaz ne trdim, da bi bila med onima gospodoma taka razmera; ali ljudje so boj tako sodili in boj je bil ljudstvu v pohujšanje. Potrudite se, g. I. K., enega ali drugega Vaših Sebreljcev uprašati, kmalu se prepričate, da je res temu tako. Kako so se ljudje pohujševali in se še dandanes pohujšujejo - razvidi se iz naslednjega. Par unij pred volitvami na S. .. podal sem se v P.... Na poti srečam moža s košem na hrbtu ; uprašam ga: „Kako so se dovršile pri Vas prvotne volitve?“ — »Vsi za Gregorčiča"
— mi odgovori. „Slišijo“, mi pravi dalje, „ali je res, da dr. Gr. ni prave ver e?“..;,.
Gospoda, to je faktum, kateri si upam s prisego potrditi. — Uprašamo gospode pri „R. K." in v bogoslovnici, kdo je p o h u j š a 1 ljudstvo ? Očitni pohujšljivci so bili tisti, ki so na volišče tirali ubogo nevedno ljudstvo ter svojemu duhovnemu sobratu čast k r a d 1 i in povzdigovali — advokata.
Iz gori navedenega čislani čitatelji lehko spoznajo, da ljudstvo, ki je rajše poslušalo glas pastirskega lista nego li onih duhovnikov, ki so bili nahujskani od dveh tovarišev, je popolnoma prav delalo; nasprotno pa duhovniki, ki so za advokata delali proti duhovniku, — so zelo n e p r e-vidno ravnali, kem, s o se ljudje nad tem p o h u j š e v a Pi.
Toda ta ,.scandalum", poreče er. I. K., je aScandalum pusillorum"; gospodje so delali po svojem prepričanju.
Nikoli ne bodemo tega verjeli, da so vsi oni po svojem prepričanju delali, kajti še nekoliko mesecev poprej so mnogi imeli v dr. Gr. vse zaupanje in so ga visoko čislali; le tedaj so se prelevili, ko so tovariši dr. G. začeli na vse kriplje delati, da bi ga uničili. In le na pritisk dveh gospodov v mestu so se mnogi gospodje ndali. Da, proti svojemu prepričanju je neki duhovnik iz goriške okolice oddal Tonkliju glas pri zborovanju „Sloge" z besedami: ,Ako tega ne stori m, ne smem v mesto11... Dobro so tedaj vedeli dotični gospodje, da ljudstvo se bo pohujševalo, ako bodo delali za advokata proti duhovnemu sobratu, — in navzlic temu so se javno pokazali na volišču ter agitovali, eni več, drugi manj. Ali je bilo to moralno ? Previdno bi bilo od njih, ako bi se bili skrili — in to bi bili lehko storili brez škode in brez greha, kajti katoliško načelo pravi: »Scandalum pusillorum vitandum est, quoti6s fieri potest absque gravi incommodo“. In sv. Gregor Veliki pravi: »Consideraiulum est, quia in quantum sine peccato pos-sumus, vitare proximoruin scandalum debe-mus“.„. Vse drugače so ravnali konservativni Italijani pri mestnih volitvah. Ker je bil med kandidati, katere je postavila laška liberalna stranka, tudi duhovnik, katerega ne marajo posebno, razen ko treba podpisati dr. M. zaupnico, so se izjavili: aP roti duhovniku n e s m e m o delati — per se che sares un scandul" (ker na tem bi se ljudj* pohujševali).
Iz tega vsakdo lehko sprevidi, da so duhovniki, ki so volili proti duhovnemu sobratu, slabo delali, in ljudstvo ni nikdar dolžno poslušati duhovnikov, ko se za kaj očitno slabega potegujejo. Ako bi ,,N. S.“ „slavo in čast“ prepevala tistim, ki so figo pokazali takim duhovnikom, ki so prav delali in se za dobro potegovali ter prav svetovali, potem še le bi imel g.
I.	K. pravico spodtikati se nad njenim početjem.
Dalje imenuje pa g. I. K. one duhovnike v goriški okolici, ki so se potegovali za advokata — proti duhovnemu sobratu „altro che narodnjake". Po velikem trudu stakn’1 sem vse številko „N. S." in sicer št. 8. in 9., ker tam je bil naznanjen izid prvotnih volitev. Ogledal sem si nekoliko od blizu dotične gospode, iu res, med njimi se nahajajo odlični gospodje. Kakošni narodnjaki so, mi ni znano. Tudi mi ni znano, kakšne pojme ima g. I. K. o narodnjaštvu. Dandanes se smatrajo za narodnjake tudi tisti, ki uradujejo z različnimi oblastnijami slovensko. Večina teh gospodov »altro che narodnjakov1* dopisuje — nemško, samo dva slovensko. - Še mnogo sem mislil o tem povedati, pa je bolje, da molčim, ker je že itak preveč narastel odgovor in bi dr. M. preveč razburil.
Uprašanje: kdaj je aNova Soča" blatila — škofe? je nerešeno; —- g. I. K. ni dal odgovora na to uprašanje, vsaj tudi ga ne more dati.
*
* *
Zdaj pa pridemo na najvažnejšo točko iu sicer do očitanja: „N. Soča je zato
liberalna, ker je »blatila duhovnike" v št. 8. t. 1. v uvodnem članku „Tonklijeva okolica" povodom državnozborskih volitev. Koliko upitja, koliko razgrajanja, jeze, koliko hujskanja in govorjenja je provzročila ona »famozna" številka. V vsaki številki „R. K." plava pred očmi g. dr. M. ona številka, v kateri je bil fotografovan slavni venec. „N S.“ je namreč navedla fakta iz javnega in	privatnega	življenja tistih	mož, ki so
javno	delali za	advokata, kajti	noč in dan
so pisarili pisma na vse strani; vsakega duhovnika, ki je prišel v mesto, so obirali in nanj pritiskali, neprestano dr. G. črnili, advokata pa hvalili. Ne le to, celo grozili so duhovnikom, ako ne bodo glasovali za advokata. Nekaterim kapelanom so grozili, da ne dobijo samostojne službe; tistim pa, ki	bi	odvetniku	oddali glasove,	obljubovali
so	—	različne reči n. pr. „d o b	r e s I u ž-
b e“, „posebno naklonjenost v prihodnje". Pripomniti moramo tu, da vse to, kar govorimo, si upamo tudi dokazati s črnim na belem. (Tudi mi smo videli pisma uradne osebe, v katerih se je obljubovala volilcu — prva dobra služba, ki bo prazna, ako bi glasoval za dr. T., pisma, ki so se po našem polnem prepričanju pisala brez vedenja in proti volji onega, ki edini odločuje v teh rečeh. Kaj ne, daje vse to bilo— katoliško?! Uredn.) Vse to se je javno delalo, javno govorilo in javno grozilo. Prav ti možje so bili glavni agitatorji; trije v Gorici, eden na Vipavskem, dva na Kanalskem. Da bi oslepili duhovnike in ljudstvo, izbrali so si lepo zveneče geslo. „Vera je v nevarnosti" S tem geslom so stopili v boj proti duhovniku, kakor da bi od advokata zavisna bila „vera“ na Goriškem.
Človek bi mislil, da kdor se bori za »vero“, tudi po njej živi, vsaj javnih škandalov da se ogiblje. „N. S.“ je bila pa trdno prepričana, da Tonklijevi okolici ni bilo mar za „vero", pač pa da so le zato „vero“ potiskali naprej, da bi ž njo le dosegli svoj ostudni namen, to je, da bi politično umorili dr. Gr. — Zato jim je krinko z obraza potegnila ter dokazala z dejanji da dotičnikom ni bila pri srcu vera nego vse kaj drugega. Ali se sme pa kdo dotikati zasebnega življenja tistih oseb, ki stopajo v javnost?
Na to uprašanje nam da odgovor R. K. št. 2. t. 1. str. 50. Tam beremo: „Na-ravno je po tem takem, da se smejo o takih priložnostih spravljati v javnost tudi tasebue, deslej svetu ne poznane zadeve. Ako se za časa volitev hlini prijatelja duhovnom in vernikom, ako kaže spoštovanje do cerkve in njenih ustanov, a mi ga iz privatnega življenja poznamo za
brezbožnika  tedaj smemo brez pomisleka
pred svetom krinko mu strgati z obraza ter ljudstvu pokazati ga, kakeršen je v resnici“.... Tako dr. M. na str. 51. Res je, da tu govori bolj o kandidatu, ki se postavlja ljudstvu za izvolitev; velja pa tudi za vsakega moža, ki se poteguje za javno stvar, posebno za take, ki se potegujejo za kandidata v javnih zastopih, v javni upravi. Ona »famozna11 številka je izšla v najhujšem volilnem boju. In da se v vročem boju marsikaj zapiše, kar bi lehko izostalo, je tudi jasno in naravno. Kaj rado se pripetil da pride boj do osebnosti, eden drugemu si grehe očitajo, kar je tudi povsem naravno in n a v a d n o. To nam tudi potrdi zopet dr. M., ki piša v„R. K." 1.1889. str. 481. tako le: »Naša sveta dolžnost je pobiti ter spraviti ob dobro i m e pogubonosne ideje.
Naravno pa je, da ideje ne letajo same o b sebi po zraku, kaker ptice, in se ne
širijo same  Ideje so slične pušicam ali
krogljam, katere bi nikogar ne ranile, ako bi ne bilo nobenega, da bi jih izpustil iz loka ali puške. Kad strelci je treba torej v prvi vrsti zavihteti udarce, če hočemo zagotoviti se pred smrtnimi strelami. Vsako drugo bojevanje, tudi najpožrtovalniše, bilo
bi proti zdravi pameti  Orožje je knjiga,
časopisje, javni govori — osebni upliv. Ne zadoščuje poskriti se v stran ter ogniti se streli, nikaker ! N a j bo lj še in izdat-niš e je zajeti strelca samega, da ti ne more več škodovati. Pristojno j e torej, ponižati in ozloglasiti njegovo knjigo itd.... in v mnozih slučajih tndi osebo samo. Da, tudi osebo, ker j e oseba n a j g 1 a v n i ši e 1 e m e n t v boji, kakor je nrtilerist, in ne bomba, smodnik; in top, najglavniši element v artileriji. Dovoljeno je torej v mnozih slučajih javno osvečati nepoštenost- in podlost škodljivega neprijatelja, smešiti njegov nrav, sramotiti njegovo ime i priimek. Da, iu posluževati se smemo k temu i proze i stihov, i resnobe in šale, karikature i vseh u m e t e 1 j u o s t i in sredstev. Paziti pa moramo, da ne vpotrebimo nikdar laži v obrambo resnici...."
G. J. K., kaj pravite k tem vrsticam ? Ali bote še očitali »N. S.“, da »Mati duhovnike" ? Drugič zapišite raje, da »N. S.“ je le „krinko strgala z obraza" možem, ki so javno mnenje begali, češ, da „vera je v nevarnosti" — ter aljudstvu pokazala jih, kakoršni so v resnici11, da namreč pod plaščem vere skrivajo notranjo maščevalnost in srd nad svojim tovarišem, v veliko pohujšanje vernega ljudstva in v kvar javni blaginji. Med tem ko je narod bil složen v svojem političnem prepričanju in delovanju, cepila iu razcepila je ta gospoda duhovšči-
no ter bi bila razpor zanesla tudi med ljudstvo, ako bi „N. S." ne bila tega zaprečila. Ne vemo, da bi bilo pohujšanje in zapeljevanje ljudstva k razporu na Goriškem kedaj v takem cvetu, kakor v oni dobi. „N. S." se je morala postaviti proti takemu pohujševanju iz zapeljevanju, če tudi z ostrim orožjem. Fakta, katera je naštela „N. S.,“ niso njena iznajdba, nego slonč na gotovih pričah. Ako so pa fakta blato, tedaj blati sam sebe le tisti, kdor taka fakta vrši, in ne, kdor jih beleži. Nekdo iz znanega venca pokazal je v zadnjem času zopet očitno, tak6 da so vsi hribi čttli, kak6 malo mu je za vero in da je imela „N. S." ob svojem času prav. — Taki možjč so res pravi liberalci, proti katerim je treba postopati po nauku Mahničevem, ki pravi: »Najboljše in izdatniše je zapeti strelca samega, da ti ne more več škodovati. Pristojno je torej, ponižati in ozloglasiti njegovo knjigo itd  in v mnogih slučajih
tudi osebo samo“... in: „I)ovoljeuo je torej v mnogih slučajih javno osvečati nepoštenost in podlost škodljivega neprijatelja, osmešili n/e-govo nrav, sramotiti njegovo ime in priimek.“ Evo, tak je nauk dr. M./ Ali je „N. S.“ ravnala proti »katoliškemu načelu"?!
Liberalce imenuje culo dr. M. tudi tiste, ki pohujšujejo ljudstvo z življenjem; po-tem-takem so tisti, ki so hoteli dr. Gr. z »vero" uničiti, tudi liberalci. (Nekdo iz slavnega venca je dejal med volitvami nam samim brez ovinkov: „Vi niste pravi liberalci, ker ste za f... ja, mi smo pravi liberalci, zat6 smo za odvetnika." Mož je govoril posebno gledč na sebe popolno resnico. Op. ured.) V tem zmislu piše dr. M. v »R. K.“ 1889. str. 458:..... »In gotovo korint-
ski liberalci so bili veliko bolj nedolžni od naših, ker pohujševali so le s slabim življenjem." Kdor torej pohujšljivo živi, je tudi liberalec, s katerim treba ravnati po gori navedenih Mahničevih načelih, kar je „N. S." tudi res storila v oni tolikokrat omenjeni 8. štev. 1. 1891.
Ako bi ,N. S.“ objavljala osebne napake takih oseb, ki niso stopile v javnost, po katerih ne trpi javna nravnost in javna blaginja, ki so skrite pred svetom, potem bi lehko zamerili »N. a.“, kajti s tem bi res le spodkopavala veljavo in čast našega stanu, kakor to delajo judovski in italijanski listi.
Prosim, g. I. K., vzemite v roke št. 7. „Stare", povejte mi, ali seje čuditi, ako je „N. S.“ zavrela kri, videči toliko predrznost? aStara", to je Tonklijeva okolica, je očitala dr. Gr. po krivici napuh, lakomnost itd., „N. S.“ pa njej z vso pravico nečistost požrešnost , zapravljivost itd. — Ali ji zamerimo, ako je izzvana po očitnih lažeh odgovorila z neovrgljivo resnico? Lepa bi bila; nasprotniki naj delajo, pišejo iu lažejo, kar hočejo, naj nas magari „speštajo“ — mi naj pa molčimo? Kje je to pisano?! Ako mi streljamo na sovražnika, pričakovati moramo, da tudi on se ne skrije, pač pa da puško tudi s kamenjem nabije, ako mu zmanjka svinčenk, ter da bo na nas streljal. V vojski moramo biti na vse pripravljeni. To je pa tudi naravno, kajti katoliško načelo veli: Vlm vi re* pellere, omnes leges et jnra permittunt".... (Silo s silo odbiti dovoljujejo vse postave in vsa prava.) Vrhu tega so tudi tisti vrli junaki v boju proti dr. Gr. pričakovali kaj takega, kajti nekteri izmed njih so se že poprej pogovarjali, da kaj takega utegne priti v „N. S." Zakaj so dražili „N. S.“, ko so p r e v i d e 1 i nasledke svojega draženja ? Ali niso oni kiivi spisa v »N. S.“?
,N. S." ni nameravala z ono številko spodkopavati veljavo duhovnikov, pač pa hotela je koristiti dobri stvari — to j*j: — ožigosati javno laž, braniti žaljenega obrekovanega in z vso nesramnostjo preganjanega duhovnika ter pomoči, da bi j a v ne koristi prišle v poštene, katoliške roke, nasproti možu, ki je svoji stranki in svojemu listu dovoljeval tak divji boj. Ali se to sme ?
Poslušajmo sv. Alfonza: »Detractio alterius famae tune est mortale, cum aut publicatur delictum falsum (v 8. št. so bili resnični) proximi, aut delictum verum, sed occuJtum (v „N. S." so bili tudi očitni) et item cum publicatur, ut infametur nam si manifestatur ob alium iustum finem
  v. g. ut evitetur damnuni grave alio-
ruin, et nullum extaret mediurn, quo evitetur illud, („N. S." ni imela druzega pripomočka, ker vsi v mestu so bili nahujskani od dveh proti dr. Gr.), tune illud pate-facere n on est i 1 li c i t u m.... Sv. Alfonz se opira na besede sv. Tomaža:... illa dicitar vera detraetio, quae fit ut de-nigretur alterius fama, non autem illa, quae fit ob aliud bonum necessarium: Si verba, per quae fama alterius diminuitur, profe-rat quis ob aliquod bonum n e c e s s a-r i u m, n o n e s t p e c c a t u m, nec potest dici det r actio",...
Celemu svetu je znano, kakšne spletke sta dva kovala proti tovarišu, da bi onemogočila dr. Gr. izvolitev. Ni ga sredstva na svetu, da bi se ga ne bila posluževala v boju proti dr. Gr. Ali je torej čudno, ako je „N. S.“ zapisala oni članek ? Vzemimo zopet sv. Alfonza:	Notandum 1.
licere (ut dieunt Lugo, Carden. Tournely et Busemb.) revelare aliqnod verum delie-tnm prosimij in qu«,ntum iuvat et etiam est
necessarium ad se defendendum ab aliqna lnsidla ab illo parata...
Notandum 2. Deere patefacere alterius peccatum in qnantum conducit proprio con-silio, aut Icramini in aliqua iniuria gravl, qua quis affectus est, ut communissime Na-
var. Bon  Tu se nam je potrebno zdelo
navesti citate iz sv. Alfonza, da ne bodo nasprotniki podtikali onemu članku hudobnih namenov, kakor da bi hotela „N.	S."
res veljavo spodkopati duhovnikom. Nasprotno — Tonkl. okolica — je spodkopala veljavo duhovščini na Goriškem:	„Jn ne
le veljavo lastno, tudi veljavo duhov-stva sploh spodkopava, kdor je poln moralnih madežev";... tako piše Zupančič, Duh. past. str. 15. Gosp. I. K., kdo spodkopava veljavo duhovščini ?
Zato bi bilo pametno, ako bi dotičniki držali se nasveta veleuč. dr. Lampeta v Lj., ki pravi v svojih govorih str. 71 .... „Bolje, da se kdo čisto izloči iz javnega življenja, kakor da bi po njem moral trpeti večno ali časno škodo narod. “
*
* *
Dalje pravi g. I. K., da „Nova Soča" je liberalna zato, ker „je z vsem zadovoljna, kar naši časniki pišejo — „Brus“. Sl. Narod itd.
To ni res. Navedite nam številke „N. S.“, v katerih je „N. S." z vsem bila »zadovoljna". Res je pa, da „N. S." je obsojala boj na Kranjskem. V št. 44. p. 1. v političnem razgledu piše: „Na Kranjskem sta obč stranki močno zavozile v stran, kar čutimo pesebno hudo Slovenci ob jezikovnih mejah; toda morali bodo nastopiti še ža-lostnejši časi, da se vzbudi zdrava reakcija do boljšega....“ Oj, G- I. K., ali je „N. S." z vsem zadovoljna ?
*
* *
*
* *
N. S." liberalnim Slovenskem libe-
G. I. K. prišteva „ listom, ker pravi: da na ralcev ni.
Die Manner von Thatkraft nnd schar-feren Tonart na Nemškem razločujejo dvojno vrsto liberalcev, radikalne liberalce in zmerne, vštevši med zadnje liberalne katoličane.
Radikalni liberalci so tisti, o katerih govori g. dr. M., to je, taki, ki sovražijo, tajijo Boga, zanikajo krščanstvo, napovedujejo boj J. Kristusu in sv. evang. itd. Zmerni liberalci so tisti, ki niso ni tič ni miš ; Albau Stolz bi rekel halbe Men-schen. Ti sicer protestujejo proti radikalnemu liberalizmu, pa se ne ganejo, ampak le mirno nekako od daltč gledajo; sem se prištevajo sploh vsi nemarni, mlačni katoličani, ki imajo za vrata široko vest, ki se ne zmenijo ni za eno ni za drugo. Ali je danes petek ali svetek, praznik ali delavnik, njim je vse jedno.
„N. S." je v št. 30. tajila prvo vrsto liberalcev, ki zanikujejo in sovražijo Boga očitno, to je z namenom in iz hndobne volje delajo na to, da bi vernim vzeli vero in v njih skušali to sovraštvo do Boga in do sv. katoliške cerkve vcepiti; takih liberalcev, pravi „N. S.“ ni na Slovenskem. V drugem predalu gori omenjene številke jasno pove to „N. S.“: „ Liberalcev, ki bi vse storili le It sovraštva do Boga, liberalcev, kojih sovraštvo do c e r k v e in B o g a je večje od ljubezni do domovine, liberalcev, ki s o s e zvezali z nasprotniki narodnosti iz s o v r a š t v a do Boga in do cerkve, liberalcev, ki bi iz sovraštva do Boga in do katoliške cerkve prodali celo svojo narodnost in domovino — takih liberalcev ni na S 1 o v e n s k e m!“ Ali morda nima prav?! Prosim tedaj, kteri so tisti na Slovenskem; imenujte nam stranko, ki se je osnovala le iz sovraštva do Boga in do sv. katoliške cerkve?
Gledč pa mož, ki delujejo na slovstvenem polju,moramo sledeče opomniti. Ti možje so to pisali, kar so znali in o čemer so se po šolah učili. Kakšen duh veje pa na gimnazijah in na vseučiliščih, nam je tudi predobro znano. Katoliški avktorji so izključeni , racijonalnistični itd. so uvedeni, zato pač se nam ni čuditi, ako oni možje kujejo pesmi, romane itd., ki se vselej ne strinjajo povsem s katoliškimi načeli. Nikdar in nikoli ne moremo trditi, da bi naši literati pisali iz hudobne volje, to je z namenom, da bi krive nauke kot take vcepili čitate-ljem v srce. Njihov namen je bil po našem prepričanju, pomnožiti slovensko slovstvo, pokazati svetu, koliko znajo, itd. Zaljubljen mladenič je poskusil s svojo pesmijo izvoljenko bolj za se pridobiti itd. Taki in enaki nameni vodyo uaše slovstvenike pri izdelovanju njih umotvorov. Ako pa bi ti pisatelji, na kak način opomnjeni, prišli do pravega spoznanja in bi navzlic temu še nadalje s krivimi nauki nasičene umotvore v javnost pošiljali— potem je pa: »scanda-lum diabolicuni."
Druge vrste liberalcev „N. Soča“ pa ni zanikala — in teh, žalibog, je več kot preveč, kajti liberalec je vsakdo, ki očitno
Erelamljajoč božje in cerkvene zapovedi, po-ujšuje nedolžne ljudi z grdim življenjem in s slabim izglodom. Takih liberalcev najdemo prav mnogo tudi pri dr. M. stranki — „Tonklijeva okolica" vsa je liberalna! — in teh liberalcev „H. 8.“ ni nikdar zanikala.
G. I. K. trdi nadalje, ako ga prav razumemo, da v načelih nikakega kompromisa z »liberalci", pač pa v skupnih interesih, to je pri peticijah, v zahtevah narodnih pravic itd. No, to je vendar nekaj. — G.
1. K. je vsekako pripravljen skupno delovati z liberalci v skupnih interesih. Mi mu tudi radi verujemo. Ali pa se ž njim strinja tudi veleč. dr. M., je veliko uprašanje. Mi tudi dobro vemo, da „dogmaw ostane dogma in ne trpi kompromisa. Kar je črno, ni belo, vse to nam je jasno, kajti pri verskih resnicah — velja dr. M . . . aut — aut. N. pr. Verska resnica je: „Sv. katoliška cerkev je nezmotljiva učiteljica". — Ta resnica ne trpi kompromisa, to je, tu se ne da „glihati“, kakor se dela za kako žival. Tu velja: aut verješ, aut ne verješ. Ako verješ, si kristjan, ako ne verješ, si liberalec. To, kaj ne, je vsem jasno. Toda oni „brez kompromisa z liberalci" dr. Mahniča razumem jaz vse drugače. Mogoče je, da ne zadenem prave, vendar zdi se mi, dag. M. hoče z ono besedico reči: V nobenem oziru z liberalci zveze, ne pri volitvah, ne pri peticijah, ne v društvih itd. — Stopimo mi sami na svoje lastne noge, sami hočemo kandidate postaviti, tudi narodne pravice hočemo brez liberalcev zahtevati, ker smo dovolj močni .... Tako nekako razlagam si besede: „brezkompromisau. To misel mi potrjujejo besede dr. M. na platnicah „R. K." št.
2. 1. 1890. — spodaj na koncu: „Jaz, prijatelj, prisegam na zastavo katoliškega načela na vse strani, brez vsake zveze, brez premirja z liberalci."
Sicer pa, počakajmo še nekoliko, veleč, g. dr. M. bode gotovo še jasneje govoril v tem oziru.
Slednjič upraša g. J. K. 1. „Kdaj in kje smo blatili narodna društva kot taka? 2. Kedaj in kje smo pisali sovražno o narodni zavednosti sploh",............. 3. Ka-
teri stavek iz »R. K." je nevaren naši narodnosti, našemu narodnemu obstoju, ako se dejanski izvede?"
K. 1. upr. Povejte nam g. J. K.: v kateri številki „N. Soče" smo Vam očitali, da ste blatili narodna društva , . . . .
K. 2. upr. Kedaj in v kateri „N. S,“ smo Vani očitali, da ste pisali sovražno o narodni zavednosti itd.
K. 3. upr. Odprite „ R. Kat." 1. 1891. str. 74.: „Iz politika, kateri je le teoretično izomikan, brez izkustva, se porodi fantast; njegovi načrti so ncvporabni, ker se ne zlagajo z dejansko obstoječimi razmerami; njegovo politikovanje ostane neplodno, ker on sicer uči, kakobi moralo biti, a ne zna sveta kje in kakd prijeti, da bi ga preobličil po viših nazorih .........
Da pa veleč dr. M. ne pozna dejansko obstoječih razmer, posebno oseb na Goriškem, je čestokrat pokazal — in š e p o k a ž «. Še v zadnjem „R. K." je pokazal to, ker hoče nas prepričati z besedico — fuimus — da so se nekateri poboljšali (Hočete reči: premislili. Op. ur.) Ha-ha, kdo bi se ne smejal!
Zupančič, Duh. past. str. 24, pravi -.: »Prvo pravilo pastirske modrosti in previdnosti je: Skušaj doseči le to, kar ti je mogoče doseči..........
Gospod dr. M. bi pa rad vse dosegel na enkrat, pa malo ali nič ne doseže, kajti »gorečnost", pravi Zupančič, »mora biti pravična, ki slehernemu d&, kar mu gre; čast komur čast, priznanje komur priznanje."— M. pa ne vidi ene dobre dlake pri „N. Soči", cel Schimpfleksikon je že izpustil čez N. S. in njega urednika ter s tem indirektno na dr. Gr. in sploh na celo našo stranko, duhovščino in narod. Ali je s tem koristil dobri stvari, pove prihodnost. Recimo, da bi bili tudi vsi duhovniki na dr. M. strani, ali bi bilo ljudstvu in sploh s tem kaj pridobljeno ? Der violette Revolu-tion&r v Št. Poltenu, tako nazivljajo judovski listi dr. Sch., pravi: EinePartei, deren lntelligenz nur die Geistliehkeit und ein paar Adelige reprasentiren, erreieht niehts, rettet das Volk nicht und hilft der Religion nicht auf." Corr. BI. 1891. str. 461. Klar scheint mir, dass wir Clericale auch bei verschie-dener Anschauung in d u b i i s et 1 i beris gute Briider sein kbnnen.Die lanatisehe Eulusivit&t bat von uns viole Laien sebon abgestosseo. Insbesondere die Stadbevbl-kerung vertrkgt es nicht, dass man das Gleichniss vou Herde und Hirte i n s po-litische und sociale Leben ein-
f a c h fibertr&gt" ...............Corr. BI.
1891. str. 788.
Potrudite se, g. J. K., ter uprašajte enega ali druzega Šebreljca, kaj misli o tem boju proti »Novi Soči", oziroma proti dr. Gr S kratko besedico se odreže. Eden drugemu — so »fovšeni" .... Ali to koristi narodu?
Umsichtig vvird der Seeleneifer sein, wenn Sanftmuth und Starkmuth in schonen Einklang ihn leiten. Ohne Sanftmuth wird der brennendste Eifer rnehr zerstOren als bauen, mebr vervvonden als heilen". Amber-ger, Pastoraltheol. str. 459.
Duhovnik.
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino i konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Batmitzer t RaMiščn št. 16.
¥ najemu
Alojzija Gliubicli-a
Cniovite kapljice
sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnižs želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekaruicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino v lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V lekarni C. Za ne t ti in G. B- liovis, v Ljubljani y lekarni U. pl. Trnlc6czy G. Piccoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj“ ; v Postojni v lekarni Baccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi,
V Beljaku dr. Ktnnpf.
I steklenica velja 30 kr. 'Ni
NB. Varovati seje treba marsikakih balzamov, katere sijojno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
VINSKI EKSTRAKT.
To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrcpčcvalno esenco za kuanjine, ki daje pijačam prijeten in rezek žgos in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo.
ANT Razun teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, fiuih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvorniea esenčnih speeijalit v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
Valentin Kofol
cerkovnik in prainojst čnikiter v Kanalu
priporoča svoj izboljšani in vsem razmeram prirejeni aparat za večno luč; kaker tudi od. njega znajdene in pripravljene stenje za vsakovrstno olje č. č. cerkvenim oskrbništvom za trajno, svetlo, čedno iu ceno večno luč. In sicer stane:
1. Aparat: at) glaž, rudeče (roza) barve . .
a.2) „	vijoličaste	„	...
a3) „	bele	„
b.) pozlačeni pokrov..............
2. Stenji:
a.) 1 škatljica Kofolovih močni .
b.) 1	„	„ šibki .
c.) 1	„	Gersheimovih	.	.
3. Rog za prižiganje sveč
z benzinom z 2 stenjema
f. 0-95 „ 0-75 w 0-55 „ 0-75
f. 1-60 „ 0-85 „ 2’—
T70
Stenj za rog stane meter..............,' 0*12
Dobra zaloga izvrstnega kadila (birha)
1. drobnega navadnega (granis)
klg. . f. 0-70
2. naravnega, lepega (naturalis)
klg. . „ 1-—
3. izbranega, (lacrima)...............„ T20
M. B. Vse to pošiljam na vsako zahte-
vauje in naročilo brezplačno; plačati se ima še ie po poskušnji.
Neprimerno sprejmem nazaj.
Natančen poduk se dodaja vsakemu naročilu.
Sargovo zdravniški preiskano
zolmo^istilo
KALODONT
Anton Urbančič
trgovec v Gosposki ulici
št. 15 poleg Orzann
se zahvaljuje ob koncu 1. 1891 vsim svojim dosedanjim gg. odjeranikom ter se priporoča, da bi ga blagovolili r njegovem podjetju tudi nadalje podpirati. V zalogi ima blago za možke iu ženske obleke, bombaževino in platno za razno perilo, ter razne obrisače, namizne prte in prtiče. Pri njem se dobi bogat izbor volnenih zimskih rut, raznih modrcev, izmed kojih posebno priporoča modrce župnika Kneipa in profes. Ja.gr-a. Na prodaj so tudi razne ovratnice od 15 kr. naprej; enako se dobč pri njem razni ovratniki iz platna in celuloida; zapestnice, rokavice nogavice so na izbor zimske in Bombaž, sukanec, gumbe in razne ne se prodajajo po najnižih cenah se skrbi, da se ima posebno za šolska ročna del a.
Sedaj v zimskem mrazu ponuja zlasti razne zimske srajce, jope in svitice, po najnižih cenah in h koncu se predrzne opozoriti, da je v mestu e-dini razprodajalec voščenih sveč iz odlikovane svečarne Jerneja Ko p a č a.
druge, vol-ter oskrbljeno
Solidne agente
išče v vseli krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev iu srečk proti ugodnim plačevaluim pogojem. Le z majhnim trudom zasluži se 100—300 gld. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter, Buda pest, Andrassystrasse 56.
Naprodaj pri lekarjih idišaviličarjih
i
♦
t
4
♦
4
i
4
4
!
14
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztapljajoče
domače sredstvo.
Velika steklenica I gl., mala 50 kr., o pošta 20 kr. več.
Na vneli ilelih zavoj n In e je moja tu doduna, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
Tam se tudi dobi:
Praho ramml! Šomata mazil.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tegn tudi blaži bolečine.
V škatljicah po po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. več.
Na vseh delili zn-vojiiine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
GLAVNA ZALOGA
B. F B S & N E R, Praja,
št. 203-201, Mala strina, lekarna „pri črnem orli".
Poštna razpošiljatev vsak dan. "9(2
Gorske cvetlice
Slovenski napevi za čvetero in petero meJanih glasov, zložil Janez L ah a r n a r, delo 4., dobe se pri Gašparju L i k a r j u v Gorici in pri skladatelju na B t. V iš-k i gori, p. sv. Lucija za 50 kr. kos.
Prememba lokala.
Že 33 let obstoječa dobroznana
pra avstr, taajsta pisarna za oznanila
A. Oppelik
nahaja se od sedaj naprej
Wicn, Stadt, Grfinangergasse Nr. 12.
(na voglu lekarne, Singerstrasse Nr. 12). in se priporoča za preskrbljevanje oznanil vsake vrste za vse dunajske in inozemske liste, koledarje itd. po najnižjih cenah in točno izvršitvijo.
Cenik in Drevdarki stroškov zastonj "TP®
da to tudi ostanemo do svojega slednjega diha. Vsem našim gg. prijateljem, ki so se nas spomnili omenjenim potom ob novem letu in ki so nam podali raznih dobrih svetov, katere bomo po možnosti uvaževali, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Bog poživi in potrdi v dobri veri vse naše prijatelje!
Pismeni izpiti za učitelje verstva na srednjih šolah vršili so se, kakor smo slučajno izvedeli, 2., 4. in 5. t. m. v tukajšnjem osrednjem semenišču. Udeležil se jih je edini č. g. Franc C a-s t e 11 i z, začasni u-čitelj verstva na goriškem učiteljišču in edini prosilec za to službo. Ni „Rimski Katolik" ni „Folium Periodicum" nista prinesla naznanila o teh izpitih, kakor tudi ne o svojem času razpisa službe na imenovanem učiteljišču.
Silvestrov večer je zbral v prostorih »Goriške Čitalnice11 precej lepo število odličnega našega čitalniškega občinstva, da je bila zabava živahna in kratkočasna. Spored na odru je bil naslednji: 1. Možki zbor »V ljubem si ostala kraju," ki se je pel precej dobro. — 2. „Tri lipe“, Gregorčičeva pesem, deklamoval prav zanimivo in naravno g. prof. A. Kragelj. — 3. Ženski zbor »Lunica*, ki se je pel tako dobro, da seje moral ponoviti. — 4. Gregorčičeva deklamacija »Naš čolnič otmimo!“ Vrlo g.čno deklamovalko Ano Ozaiio je občinstvo viharno zahvalilo, da se je morala zopet pokazati na odru. — 5. Vilharjev samospev „Mornar“ za bariton; pel pravnik gosp. Faganel, spremljal na glasovirju g. Jos. Fon. Gosp. Faganel nas je s svojim lepim in glasbeno izurjenim glasom kar iznenadil. Le še večkrat kaj enakega! — • 6. Burko »Prijetno iznenadenje" piedstavljale so g.čne Osana, Pavlica in Jug ter g. Sivec; burka je uzročila mnogo smeha, ker bila je tudi res izborno predstavljana, kar se o imenovanih vrlih in že znanih močeh sicer samo po sebi razume. — 7. Mešani zbor „Pozdrav“ moral seje tudi dvakrat peti; ugajal je jako. — Vse petje je vodil gosp. Fon, ker je čitalniški pevovodja g. Mercina obolel. — 8. Okoli
11.	ure začela je tombola na več šaljivih in lepih dobitkov. — Proti polnoči se je vršil prizor „Staro leto pred sodnijo". Zadaj na sredi sedeli so za mizo gg. sodniki, na levi j,a svojo mizo državni pravdnik Črnogled, na desni pa zagovornik doktor Svetlogled. Pred sodniki sedelo je na zatožni klopi „ Staro leto“ v podobi sivega, k grobu težečega starca. Gosp. predsednik je naznanil, da se je zaslišanje prič že dovršilo in dal besedo državnemu pravdniku Čr-nogledu. Ta je začel slavnemu sodišču naštevati vse grdobije in hudobije „ b'tarega leta“, kakč je morilo, požigalo, sleparilo, koliko drugih nesreč je uzročilo itd. itd. in k sklepu prosil, naj slavno sodišče obsodi hudobno »Staro leto11 tako ostro, da bomo za vselej imeli mir pred njim. Ker se je med zatožnim govorom državnega pravdni-ka občinstvo večkrat smejalo, zagrozil je prejasni gospod predsednik, da ukaže — galerijo sprazniti,'ako ne bo miru. Za državnim pravdnikom Črnogledom je dobil besedo zagovornik Svetlogled, ki je vse hudobije, katere je javni tožnik nakladal „Staremu letu“ na hrbet, zvračal na druge hudobneže. Potem je pa začel naštevati, koliko dobrega je prineslo »Staro leto“; ako jih je veliko pomrlo, še več se jih je rodilo. Da jih je pa »Staro leto" mnogo preselilo v »boljše življenjenje11, je pa dobro storilo lijim, ki so zdaj na boljšem, pa tudi nam, ki sito ostali na svetu, kajti kam bi prišli, ako bi se ljudje le množili, umrl pa da bi nihče ne. — Kakor je bilo „Staro leto11 v podobi starca nejevoljno med govorom javnega tožnika Črnogleda, tako je zdaj kazalo veliko zadovoljnost med slavospevom zagovornika doktorja Svetlogleda. — Slavno sodišče se je pa vkljub izvrstnemu zagovoru pridružilo nazorom javnega tožnika („Staremn letu" je prihajalo slabo — luč v dvorani je začela temneti) in je po kratkem posvetovanju proglasilo razsodbo v imenu njegovega maločastva Kurenta, da se veliki liudodelnik „Staro leto" obsodi (— „Staro leto" se zgrudi na tla, zagovornik mu hoče pomagati — ura bije polnoči — luč pojema še bolj, da je v dvorani bilo temno,) —na najhujšo kazen, ki je hudodelcem odmerjena, — m smrt.
Ko je slavno sodišče izreklo to smrtno obsodbo, je »Staro leto“ že izdihnilo svojo grešno dušo — a čuj! zadaj se oglasi jok novorojenčka (luč veselo zagori!) — novega leta 1892. — Zagrinjalo se zopet vzdigne in doktor Svetlogled pripestuje v naročju jokajočega novorojenca z veselim oznanilom, da je 2a vselej minulo staro 1. 1891. ter nastopilo novo leto 1892. Na to vošči navzočim srečno in veselo novo leto; vsi navzoči si medsebojno podajajo roke ter si drug drugemu voščijo: »Srečno in veselo novo leto 1892!“ — ki je komaj začelo dihati. Ganljivo živahen prizor! In še dolgo časa ostali smo skupaj, presrčno rado-vaje se prijaznega slovesa, kateri je naša čitalnica priredila staiemu letu, ter dobrodošlice novemu 1. 1892. Gotovo ostane ta večer v živem spominu vsem udeležnikom, da se bomo na prihodnje Silvestrovo zvečer gotovo zopet videli v čitalničnih prostorih vsi oni, ki živi in zdravi dočakamo tudi noy>' leto 1893. Na svidanje!
Radodarni doneski. — Od zadnjič so dosli za „Slogine“ učne zavode naslednji darovi: Slavna goriška ženska podruž-
nica družbe sv. C. in M. kot del dohodka pri jesenski veselici 50 gld..; na Silvestrovo izročil nam je rodoljub v »Goriški Čitalnici" 10 gld. (im6 smo popolnoma pozabili; prosimo dičnega gospoda, da bi malo osvežil naš spomin iz starega leta); čč. gg. Anton Zarl, župnik, in Jan. Remec, kapelan v Podbrdu, vsak po 1 gld.; po božičnici čvete-rorazrednice v Komnu se je nabralo (poslal č. g. J. Rejec) 1 gld. 63 kr.; preč. g. Ivan Dugulin, župnik v Ajdovščini 3 gld.; preč. g. Lovro Rutar, vodja na Sv. Gori 4 gld.; č. g. Štef. Kerkoč, vikarij v Lokavcu 6 gld.; č. g. Jos. Kos, duhovni pomočnik; v Devinu 1 gld.; g. Alojzij Grbec, krojač na Nabrežini 1 gld.; dr. A. Tušar. dež. sodn. svetovalec v Rovinju 5 gld.; g. Sim. Rutar, profesor v Ljubljani 5 gld., č. g. Jos. Strancar, kapelan v Sv. Križu 2 gld.; g. Ign. Kovačič, velepos. pri Sv. Luciji 6 gld.; g. Fran Blažon, želez, uradnik v Gorici, namestno običajnih vizitnic o novem letu 1 gld.; č. g. Ivan Nep. Murovec, vikarij v Sedlu 5 gld.; č. g. Blaž Bevk, kapelan v Podmelcu 1 gld.; g. Mozetič Jakob v Stra-čicah 1 gld.; dobrotnik J. J. iz Cerkna 6 gld.; gg. Antou Koren, Josip Kavčič, Ant. Urbančič, trgovci v Gorici po 1 gld., g. Josip Kavčič, c. kr. notar, 1 gld.; g. Andrej Jeglič v G. 1 gld. Živelo požrtovalno rodoljubje !
— Za podružnico sv. C. in M.: v pušici pri Urbančiču 93 kr., pri Likarju 1 gld. 36 kr., preč. g, Fr. Goljevšček, župnik v Batujah, 1 gld., g. Ivan Pirjevec, uradnik v Gmundnu, 1 gld. Bog povrni!
Obizzijeva tiskarna se na zadnji strani priporoča našim častitim čitateljem za vsakovrstna naročila tiskarske obrti. Mi priporočamo to tiskarno, ki je v narodnih rokah in ki vedno bolj in bolj napreduje. Tiskarna še je v zadnjem času jako nazširila in pomnožila z novimi črkami in drugim tiskarskim blagom. Kar se tiče raznovrstnosti in lepote črk, je ta tiskarna zdaj prva v Gorici. Cene so nižje nego kjerkoli drugod.
Drobne noviee.—„Corrieru se je v torek pri godila grozovita nesreča; v laško besedo „fece" vtepel se mu je slovenski č s pravo pravcato kljuko ali „pipo“ Zdi se nam, da je nekdaj trdil, da v Paternolliejvi tiskarni nimajo „pip“. Mislil je takrat torej gotovo na one pipice, iz katerih stari očanci tobak pušijo.
— Pokojni Anton Tožbar, po domače Špik, v Trenti je bil tudi pooblaščen in dober vodnik hribolazcem ali turistom. Zaradi tega nabira »nemško alpinsko društvo" radodarne doneske za njegovo udovo in celo rodbino. Njegovo nesrečno smrt in pa boj z medvedom 1. 1871, je opisal tudi tržaški „Mattino“.
— „Corriere“ od torka se je zopet obregnil ob nemški napis na poslopju c. kr. gimnazije, ker ni napravljen v jeziku »del paese“. Ta list še vedno upa, da jezik „del paese", t. j. v Gorici, ima biti edino le laščina. Prazne marnje! Sicer pa je ta gimnazija za celo deželo, v kateri je poleg
145.000	Slovencev le 75.000 Furlanov. Te številke naj si Židinja vendar enkrat vtepe v glavo, saj je znano, da imajo Židje dober spomin za številke in števila!
— Goriški trgovci z jestvinami so namesto mandolata zložili za dobrodelne namene 460 gld. 10 kr. Veliki trgovci, kot Orzaii in Venuti, so dali celo po 50 gld., drugi po 30, 20, 10, 5, 2 in še manj! Denar je bil tudi razdeljen in sicer res v dobrodelne namene, kakor zavodu zapuščenih otrok 200 gld., „Beneficenci“ 150 gld., podpornemu društvu za uboge otroke 50 gld. itd.
— Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju dobilo je zadnje čase zopet mnogo lepih denarnih podpor. Med dobrotniki čitamo tudi imena dveh naših poslancev in sicer dr. A. Gregorčiča, ki je daroval 20 gld., in Alfreda grofa Coronini-ja ki je daroval 10 gld
— V trnovskih klancih nad Kobaridom ubil se je pri takozvanem „grjilem robu" Miha Trebse s Srpenice. V temni noči zagazil je h kraju in padel v prepad. Dobili so ga drugo jutro mrtvega poleg Soče. Kdaj vendar se popravi ta cesta in enkrat za vselej onemogočijo take nesreče?
— Naši gg. dopisniki so umeli naše prošnje, kar se vidi že iz današnje številke. Hvala jim! Le tako naprej ! Nekaj dopisov smo morali odložiti za prihodnjič. Le s Krasa dobivamo premalo poročil!
— „Amtrikan$ki Slovenec“ je za nekaj časa prenehal izhajati, ker so Slovenki rodoljubi v Čikagu izročili to prevažno podjetje nepoštenemu možu v roke. Naročnikov je bilo že mnogo' Tako govori dopis iz Čikaga v »Sl. Narodu."
Vabilo. — „Podmelška Čitalnica" imela bode v nedeljo 10. t. m. v hiši Luka Bieliha ob 27» urah popoldne svoj 20. glavni občni zbor. Spored: Predsednikov nagovor, tajnikovo in blagajnikovo poročilo, volitev novega odbora, posvetovanje o na-ročbi časopisov, nasveti in predlogi. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Društvenike tem potom uljudno vabi k udeležbi —
ODBOR.
Iz Ločnika smo zopet dobili italijansk dopis, s katerim nas dopisnik zahvaljuje, ker smo priobčili zadnjič vsaj v glavnih posnetkih njegovo poročilo, in potem pripoveduje o naslednjih dogodkih:
Pred dobrim mesecem je bil „Corriere" zaplenjen zaradi dopisa iz Ločnika proti
slovenski šoli. Predrznil se je trditi, da večina otrok v slovenski šoli je furlanska, ki je bila le po zvijači in sili vpisana v to šolo. To nespametno laž so nekateri zaslepljenci poslali tudi v obliki pritožbe na ministerstvo, katero je ukazalo preiskovati o njeni resničnosti. Preiskava je pa pokazala, da noben otrok v slovenski šoli ni Furlan, pač pa, da je še veliko slovenskih otrok v laški šoli. Kaj poreče minister o laški pritožbi, ko dobi tako poročilo v roke? —
Glavnemu kolovodji tukajšnje »Lege Nazionale," Giovannu Marega, je hudobna roka porezala 477 mladih trt. Goriški „Coriereu se je takoj predrznil izraziti sum-njo, da je to storil kale Slovenec. Pa glejte smolo! Tukajšnja žendarmerija je prišla zločincu na sled ter odvedla ga v preiskovalni zapor k sv. Antonu v Gorico. In ta tiček je bil ud „Lege Nazionale" neki Andrej Stabon iz Ločnika. Popravka v tem smislu židovski list ni prinesel.
„Corriere» je obešal tudi na veliki zvon dogodbico, da neki furlanski mladič jih je dobil s palico po hrbtu, ko je ob železnici nesel kosilo svojemu očetu. Tega pa ni povedal, da oni mladič je hujskač in izzivač prve vrste, ki ima vsak hip v ustih žaljivko »mostri di sclafs!“ —
„Corriere" more biti ponosen na svojega tukajšnjega dopisnika, ki ne more pisati o eni sami reči, da ne pridene najmanj dvakrat več lažij nego poroča zavite resnice. Zakaj pa ta dopisnik ni poročal o tem da so nekateri mladiči pomazali nemške in slovenke napise ob železnici ? — da so hujskači po Ločniku cele noči tulili: »Viva la Lee:a, viva la Lega e m .. da per i sclafs?" Cela vas je bila vznemirjana v vseh ponočnih nrali po tak h in drugih klicih, dokler ni c. kr. okrajno glavarstvo krepko stopilo na noge proti ponočnim razsajačem in žaljivcem naših dobrih sosedov Slovencev. Seveda, »Corriere" je oni korak slavne politične oblasti po svoje celč grajal. — Zakaj o takih dogodkih „Corrie-rov" dopisnik nič ne poroča?
Kar se pa tiče „Corrierovih“ napadov na preč. gosp. dekana in žendarmerijskega stražmojstra, upamo, da židoski list ne doseže svojega neplemenitega namena, kajti konečno smo tudi mi tukaj, ki bomo pričali nedolžnost imenovanih gospodov. Par podpisov, ki so se nabrali proti njima po litru vina, jima gotovo ne bo škodovalo. Nekdo pa, ki se je v teh nepoštenih spletkah posebno izkazal, se bo moral na drugem mestu zagovarjati.
— S temi besedami smo na kratko povedali vsebino italijanskega dopisa, kateri nosi podpis „TJn amoroso patriota." In takih je v Ločniku veliko, izyzemši nekoliko iz Gorice nahujskanih oseb, katerim je na čelu možicelj v vozičku — Giovanni Pette-rin. Ta možicelj večkrat pridrdra na vozičku skozi Podgoro v Gorico, kjer pride v družbo najbolj „rudečiha, potem pa zopet veselo zdirja domov v Ločnik: V Gorico prinaša poročila in odnaša — dobre nauke, kako treba doma ščuvati proti "Slovencem. Prav bi bilo, ako bi prišli rnožiču do živega!
Hripa. — Ta bolezen hudo šiba celo Evropo ter ves srednji in mrzli del Azije in Amerike. V nekaterih mestih je na tisoče bolnikov; bolnišnice so prenapolnjene, šole pa zaprte. Deževno in megleno vreme v Italiji je močno pospešilo razširjanje te bolezni; po vseh mestih jo imajo. V bližnjem Vidmu je posebno huda; v Rimu in cel6 Napolju tudi niso prosti te nadležnice. Tudi papežev tajnik Rampolla jo je imel; veliko kardinalov je naenkrat za njo ležalo. Na Dunaju je zbolel tudi minister Baquehem, pa je že ozdravel. V Nemčiji imelo jo je več visokih dostojanstvenikov. V obče je letos hujša od prejšnjih let, kajti razmeroma v mnogih slučajih se pridružuje tudi zapljuč-nica, ki veliko ljudij spravi v prezgodnji grob. Tudi v Trstu je precej huda, da so morali šole zapreti. V Furlaniji prav hudo gospodari; v Tržiču posebno čutijo njeno jezo. V Gorici ni posebne sile, brez nje pa nismo, dasi je tukaj bolj mila. V hribih je baje še nimajo. — Prehlad, nerednost v jedi in pijači so uevarni hripini pomagači. Čistilo, čaj, postelja pa so njeni sovražniki.
S Ponikev smo dobili od našega naročnika dopis, ki nasprotuje onemu v zadnji številki. Dopisnik pravi, da ljudstvo želi imeti pošto v Podmelcu, kamor je le uro daleč, kakor na Slap, pot v Podmelec je pa še lepša. Konečno pove, da so Poni-kovci že pred dobrim letom poslali prošnjo za pošto v Podmelcu, da bi torej bilo nespametno delati zdaj prošnjo za Slap. Kdo ima prav? (Dopisa nismo mogli priobčiti v celoti) — Tudi iz Rakovca smo prejeli dopis v enakem zmislu ! Morebiti ga priobčimo prihodnjič, ker za danes smo z dopisi dobro založeni,
Srečke na obroke. — Opozarjali in svarili smo že svoje, čitatelje, naj od potujočih agentov ne kupujejo raznih srečk (lo-zov) na obroke, ker na tak način se enako blago, ki je navadno skoro brez vsake prave vrednosti, mnogo predrago kupi. Pred seboj imamo eno tako kupno pogodbo, po kateri je neki posestnik na Vipa\ skem kupil srečko ogerskega rudečega k.iža — ki stane le 10 gld.— v 32 mesečnih obrokih po 1 gld. 80 kr., kar znaša nič manj kot 57 gld. 60 kr. Tako strašno se puste ope-
hariti naši rojaki! Pozor torej ! Kdor že hoče s srečkami obogateti, kupi naj si jih za gotov denar!
Kranjsko. — »Ljubljanska Čitalnica" bo od 1. maja t. 1. stanovala v Pongračevi hiši na Turjaškem trgu. Kaj pa z »Narodnim domom11 ?
— V Zagorju (in v Trbovljah) so delavci v rudnikih začeli štrajkati. V imenovana kraja prišli so vojaki, da bodo vzdrževali red, ako bi delavci mir kalili. Doslej je še vse mirno; delavci zahtevajo več plače in manj dela na dan.
»Katoliško politično društvo11 v Ljubljani je imelo 3. t. m. svoj redni letni občni zbor,1 pri katerem je bil izvoljen prvim častnim članom — deželni glavar Detela. Po občnem zboru je bil društveni shod, pri katerem je govoril poslanec Klun o splošnem političnem položaju, poslanec Pov-še pa o novih trgovinskih pogodbah. Prvi je našel v redu vse dosedanje ravnanje slov. poslancev, drugi pa nove pogodbe. Tak6 je vse v lepem redu! (Pripovedujejo nam, da je bil „vodja“ Povše pred kratkim časom unet nasprotnik teh pogodb.) Naposled se je sprejela resolucija, ki daje zaupnico slovenskim, zušnico pa mladočeškim poslancem.
— Ljudske šole v Ljubljani ostanejo zaradi osepnic zaprte do 17. t. m.
— »Vipavska Čitalnica“ je imela 31. pr. m. občni zbor, ki je izvolil predsednikom g. dr. Josipa Kendo, njegovim namestnikom g. Hrabr. Jamšeka in blagajnikom g. Ivana Zupana. Društvo bo imelo letos 16 slovenskih in 5 nemških časopisov.
— Živinska kuga se močno širi po Kranjskem. V postojinskem okraju je bilo od 18. do 28. dec. nič manj kot 337 okuženih živinčet.
— »Šišenska Čitalnica11 poleg Ljubljane je imela lani 108 članov; izhaja ugodno. Lani so si društveniki izposodili iz društvene knjižnice 1215 knjig. Predsednik je ostal tudi letos gosp. Fran Drenik,
Koroško. — Celovški „Mi r“ nastopi po novem letu svoj enajsti tečaj. Ta časopis, kateri je ustanovil pokojni voditelj koroških Slovencev Andrej Einspieler in ki izhaja zdaj pod vrhovnim vodstvom pokojnikovega nečaka Gregorja Einspielerja, kije ob enem sedanji voditelj koroških Slovencev, pridobil si je v desetih tih ogromnih zaslug za tamošnje slovensko prebivalstvo v narodnem iz kulturnem oziru. Da so se koroški Slovenci začeli tako lep6 narodno vzbujati, dvigati in razvijati, zasluga je »Mirova" in onih vrlih rodoljubov, ki so okrog njega. „Mir" je zatorej lahko z vso pravico ponosen na svojo prvo desetletnico! Da bi pa bila njegova naloga v drugem desetletju še obsežnejša in uspeh večji, sklenil je izhajati odslej po trikrat na mesec, in sicer 10., 20. in 30. vsakega meseca, oblika bo nekoliko večja in cena 2 gld. na leto, za manj premožne pa l gld. 50 kr. Premožnejši rodoljubi pa bodo po svoji moči pomagali z večjimi letnimi doneski. — Tega koraka so se nemško-libe-ralne „Freie Stimmen", ki so izhajale po dvakrat na teden, prestrašile tako, da bodo odslej izhajale po trikrat. No upajmo, da polagoma nihče Slovencev ne pojde za slovenskim renegatom Do b e r n i k o m, ki oni list izdaja, da grdi in zaničuje svoje rojake.
— Občina Št. Jakob, ki se je 13 let borila za slovensko šolo, kakor smo videli iz Klunovega govora, je svoj namen konečno dosegla. Minister G a u č je ugodno rešil priziv vkljub znanemu odgovoru, kateri je dal na Kluuove pritožbe. K temu so pripomogli naši poslanci in njih zavezniki. Iz verodostojnega vira moremo reči, da se šolske zadeve tudi v Trstu in Gorici uredč tako, kakor zahteva pravica.
— Beljaška podružnica so C. in M. je podala na deželno vlado priziv proti odredbam okrajnega glavarstva, ki je bilo prepovedalo vse točke dnevnega reda, ki so bile namenjene za pouk ali zabavo udeležnikom. Deželna vlada je potrdila naredbe okrajneg4 glavarstva. Podružnica poda priziv na ministerstvo. O tej reči so naši poslanci, kakor že znano, podali tudi interpelacijo.
— V Lihercah pri Celovcu se je prodalo na javni dražbi neko veliko posestvo, ki je bilo cenjeno 492.000 gld, za samih
166.000	gld.; kupil ga je neki ogrski Žid. Tako prehajajo posestva v židovske roke!
Književnost. Knjigarna Ign. pl.. Klein-mayra in Bamberga v Ljubljani je začela izdajati »Levstikove zbrane spise", katere je uredil profesor Frančišek Levec. Doslej sta izšla prva dva zvezka poezij. Prvi zvezek stane 2 gld. drugi pa 2 gld. 50 kr. Tisek je jako čeden, papir pa lep in gladek. — O vrednosti teh poezij nam ni treba še posebej govoriti, saj jih Levstikovo ime najbolje priporoča. Prepričani smo, da jih bo s pridom in veseljem prebiral vsak Slovenec, ki jih dobi v roke. — Ali so v Ljubljani obnemogle že vse slovenske tiskarne, da vsa prva slovenska književna dela izdaja — Nemec, ki v središču Slovenije bogati ? Kaj pak, Slovenci za take „ničarije“ nimajo časa: oni se morajo med seboj lasati in pravdati za oslovo senco l
BAZIOTEROSTl
Reviilna v velikih mestih. — V velikih mestih nakopičenega j e mnogo bogastva, tamkaj živi mnogo visoke iu druge gospode, pa tudi revičine je T takih mestih obilo. Največji reveži po naših va-»eh so, skoro bi rekli, gospodje proti revežem na Dunaju, v Berolinn, Parizu ali Londonu itd. iu takih revežev, ki nimajo svojega bivališča, je silno ▼eliko. Da bi se jim v hudih zimah olajšalo žalostno •tanje, ustanovila so velika mesta posebne sobe, ki n po zimi kurijo in v katerih se smejo reveži brezplačno greti. V takih sobah na Dunaju grelo se je od 15. novembra do 27. decembra 110.782 prezebajočih in stradajočih revežev in sicer 45.740 moških, 86.838 žensk in 26.674 otrok. To je revščina!
Deželna razstava v Budimpešti. — L. 1895. bo tisoč let, odkar so prihruli Madjarji v Evropo. To tisočletnico nameravajo Madjarji pro-alavljati z veliko deželno razstavo v Budimpešti, za katero so se začeli že zdaj skrbno in z velikimi gmotnimi žrtvami pripravljati. Bojijo se namreč, da bi ta njih razstava ne ostala daleč za lansko razstavo bratskega nam naroda češkega. Ta bojazen ni prazna, kajti lanska rastava v Pragi, katero je uprizoril edino le narod češki proti nemškim spletkam in brez vladine pomoči, je daleč vsestranski nadkri-lila zadnjo razstavo v Budimpešti 1. 1885., za karero so noč in dan delovali vsi vladni stroji in vsi Nemci. No, mi Slovani nimamo niti najmanjšega uzroka, da bi se kakorkoli udeleževali razstave, s katero se bo poveličevala tisočletnica dohoda v Evropo onega naroda, ki z železno roko tlači podrejene mu slovanske naše brate!
Katoliško poučevalno društvo („Socie-tas catholica instruct'va“) v Rimu nam je naznanilo po očetu Bonaventuri, ki je urednik časopisu Sli s s ioniir, daje na Božič odposlalo v svoj misijonski okraj A s s a n še tri misijonarje, enega laika in tri šolske sestre. V A s sam u bode delovalo odslej 7 misijonarjev. Društvo se vzdržuje le z milimi darovi in se priporoča tudi našim čitatel-jem za podporo.
Turški Sultan tožil je po ministerstvu zunanjih zadev v Rimu bolonjski šaljivi list „La Rana" (žaba), ker ga je smešil v besedi in podobi. Sodišče je obsodilo urednika zaradi žaljenja tujega vladarja, kar je tudi prepovedano, na tri dni zapora iu 150 lir globe.
Hesre£e. — Na sredi Atlantskega oceana med Novim Jorkom in Liverpolom je zgorel paro-brod ,Abissinia“; k sreči te se vsi ljudje rešili na drugo ladijo, ki je požar zagledala in prihitela na pomoč.— V Londonu so imeli čez praznike tak6 gosto meglo, da ljudje niso svojih rok videli. Zgodilo se je radi tega več nesreč; ljudje so padali v vodo in veliko jih je na tak način našlo prezgodnjo ainrt. — V Italiji so imeli tak6 hudo zimo, da »o cel6 na otoku Sieiliji ljudje zmrzovali. V srednji Italiji je sneg zametel cele železniške vlake, da je veliko ljudij pod snegern našlo nesrečno smrt.
Ljudska šola na 6eškem, — Kraljevina Češka se po pravici prišteva k prvim deželam na svetu, v katerih je ljudsko šolstvo v največjem cvetu. Ni čuda torej, ako ja narod češki med prvimi kulturnimi narodi. Že pred 100 leti, t. j. 1. 1791., je bilo na Češkem 2376 ljudskih šol; do 1. 1821. je to število naraslo na 2986; 1. 1851. jih je bilo 8462, letos pa jih je že 5309 s 14.685 razredi; pred 100 leti je bilo le 2810 razredov. — Češka šolska poslopja so cele palače, okoli katerih se razprostirajo po večini krasni vrti. V šolah imajo povsod bogate zbirke iz vseh strok prirodoznaustva r.er posebno velike šolske knjižnice. Mladina pridno čita razne pripovedne in poučne knjige, razbistri si duh in pridobi posebno ljubezen do češke knjige, do češke domovine in naroda, kajti večina spisov za mladino je prešinjena take ljubezni. Ko mladina odrase, čita potem pridno druge knjige in časnike, tak6 da Čehi sami sebe imenujejo „eitatelj-ski narod". Mladeniči ne posedajo po gostilnah cele dni in noči, marveč pridno ber& bodisi doma, v društvih ali pa v knjižnicah, kakoršno ima skoro vsaka vas. Namesto za pijačo in igro, dajejo denar za knjige in časnike; zat6 je češka književnost na tak6 visoki stopnji, da se moramo čuditi, kak& more 6 milijonov Čehov toliko storiti na polju znanosti in prosvete. Učimo se od bratov Čehov!
Saje ss prav dobro in uspešno gnojilo travnikom in njivam. Po travniku raztrošene pognoje za več let prav dobro. Ako pa jih z zemljo m gnojem pomešamo, pa so še toliko boljše in teč-nejše. Tak gnoj se napravlja tako le: Vzame se dva dela saj iu en del gnoja in oboje skupaj pomeša; potem se napravi 1 do l*/s metra visok in ravno tako širok kup tako, da se nadene najprej plast rahle zemlje, na to pride enaka plast z gnojem pomešanih saj, na to gnojno plast zopet plast zemlje, na zemljo zopet plast imenovane mešanice, kar se toliko časa ponavlja, da je narejen kup. Ta kup se potem pusti, da se dobro uleže. Kadar treba gnojiti, pomeša se vse skupaj dobro, in gnoj je za rabo gotov. Za gnojilo travnikom primeša se na en del saj štiri dele rahle zemlje in to vse skupaj enakomerno po travniku raztrosi. S prav dobrim uspehom se tudi mladnemu sadnemu drevju gnoji s samimi sajami, ki so tudi prav dober in izdaten pripomoček zoper sitne mravljice na njem.
Sehwarze, weisse and farbige Seidensloffe
von 45 kr. bis fl. 15.65 per Meter — glatt uud
femustert (ca. 240 versch. Qual. u. 2000 versch. arben, Dessins ect.) vers. roben- und stiickweise porto- u. zollfreidieSeiden-Fabrik G. HENNE-■ERG (K. u. K. Hoflief.), ZtiRICH Muster urn-geheud. Briefe kosten 10 kr. Porto.
Javna zahvala
Za svojega 4-letnega službovanja v Kobaridu ter 12-letnega v Tolminu sem se vsemu tamošnjemu prebivalstvu, njegovim šegam iu navadam takti privadil, da je Tolminsko postala moja druga domovina, od katere sem se pa 31. decembra moral žalostnim srcem ločiti ter odpotovati na svoje novo mesto v Volosko, kamor me je poslalo povelje mojih predstojnikov. Pri tej priliki čutim v svojem srcu prijetno dolžnost, da javnim potom prav srčno zahvalim premnoge svoje odkritosrčne prijatelje in ljube znance po celem Tolminskem, ki so mi v vseh 16 letih pri vsaki priliki skazovali prijaznost, naklonjenost, prija teljstvo in ki so mi v vsakem oziru šli blagohotno na roko. Končam svoje slov6 s presrčnim vsklikom: Živeli vsi/moji prijatelji in znanci na Tolminskem !
Volosko 4. januvarja 1892.
FRANC PAVLIČEK c. kr. okrajni žendarm. štražmojster.
Javna zali al a
Za premnoge dokaze odkritosrčnega sočutja, ki se nam je skazovalo ob nenadomestljivi izgubi , ki nas je doletela, izrekate svojo najsrčnejšo zahvalo
žalujoči rodbini Dolschein — Rojic
Slavne« OMinstvi %
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vtiakovrstue voščene svcie Vseh vrst medeno pooivo
V Gorici prodaja te sveče edino le trgovce A. Urbančič v Gosposki ulici.
Anton Urbančič
trgovec poleg Orzana v Gosposki uliei
prodaja raznovrstno drobno in manufaktumo blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Ivan Drufa
na Travniku
ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna viua.
Anton Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, riž iu vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Franc Jakil
na sredi Baštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jožef Novič
krojač
v ulici sv. Antona št. 1.
Ivan Reja
krčmar „Alla Colombau za veliko vojašnico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, kraški teran in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici
v ulici sv. Klare.
Blaz Bitežnik
KAMNOSEK
V I rtui ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima yedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svoj ih izvirnih načrtih
Ivan Howanski
čevljar
v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem.
Ivan Kavčič
veletriec na Komu ima zalogo
STE1NFELDSKE P1VE-
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
G. Likar
v Gorici Semeniika ulica St. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in razno-vrstue pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač
v	Gorici,	priporoča
svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospono vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje ločno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletrieczvinomv Gorici
ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domafa vina
bela in frna istrijanska
ter
bela dalmatinska.
Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. —
Prodaja na debelo
Peter Drašček
v Stolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonjalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
Naznanilo.
Podpisana častita si naznaniti, da bo nadaljevala
Marzinijevo gostilno
pod ,,Goriško Čitalnico“ in zagotavlja, da bo skrbela vselej za dobro pijačo in jedi po zmernih cenah ter za točno postrežbo. Ob enem naznanja, da ima mnogo spalnih sob s čisto novo opravo za jako zmerno ceno.
MAKIJA ndova MANDLER.
A. M. OBIZZI-JA V GORICI
PRIPOROČA SE
slovenskemu občinstvu in razumništvu slavnim županstvom, prečastitim duhovskim uradom šolam, c. kr. in drugim uradnijam
*a vsakovrstno tiskarsko delo,
katero izvršuje točno, lično in po najniže mogočih cenah
CENE S<0» MOČNO ZNIŽANE !
V zalogi ima vedno vsakovrstnih tiskovin za slav. županstva, Jasi. duhovščino, c kr. poštne in druge nrade
4jj Vizitnice vsei vrst p Mi anali.
„ Z n m goldeucn Reichsapfei/
LEKAMA NA DUNAJU
I. Bczirk, Singerstrasse broj 15.
TTrn/iiafilnn	nekdlli	imenovane universalne krogljice, zaslužijo ta pos-
1V1 ltjloLllllc KLU^lJlOCj lednji naslov po vsej pravici, kajti je v resnici mnogo bolezni pri kojih so te krogljice pokapale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki iu malo je družin, koje ne bi imele zaloge izbornega tega domačega sredstva.
Jedna škatjica z 15 krogljicami stane 21. kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5. kr., pri nefrankovani pošilljatvi po povzetju I gld 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25. kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj kot jeden zavitek se nepošilja).
Prosimo (la se iz reti o zahteva
tt
j. Pssrhoferjeve kričistilne krogljice “
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljiee isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega
je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline posodca 40 kr.,
prosto poštnine 65 kr.
anlr Pvot* kat aru, krčevitemu ka-J-ipOLOcV oUll) šlju itd. 1 steklenica 50 L*r.
Amerikansko mazilo za trganje
1 posodica l gld. 20 kr.
Prah proti potenju nog,M.“ Balza m za goltanec, ^“tož’£'
/iivljenska esenca proti" pokvarjenemu želodcu in slabi prebavi stekleničica 22 kr.
Univerzalni plašter ^°lste“et!fo’
za rane otekline itd., posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
Univerzalna čistilna solJricha“
izvrstno domače sredstvo proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so
bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene.
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri dopošiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.
Angležld čudežni balzam,S«
steklenica 50 kr.
Fijakerski prašek,
pit
Tanokininska pomada fe£aerho
spešujo rast las, škatljica 2 gld.
po-
Na jsl. razstavi v Gorici it Zairtlt pa in najvišja aJlitovanja
2000 kosov v prometu.
Najboljši uspeli jamči l‘h. Mayfarth & Comp. Turšifni robkač na
lesenem stojalu, ki se goni z rokami. Reporezniee, mlini za trojano moko in drozgalnicc. Mlatilnice na roko in par, žitne čistilnice. 1'osebni mlini za nemoknate turšične otrobi za konje. Mečkalnica za krompir. Stiskalnica za olje. Stroj za parjenje piče.
PH. MAYFARPH & COMP.
tvornice za stroje I>UNAJ, II. 1. Taborstrasse 70 Ceniki brezplačno in franko.	Solidni	zastopniki	se	iščejo.
/'■J /~11 r* n	^	1	O na dan 0o*ovefla zaslužka brez glavnice in ri-
vJI UI U I 11 dl It? V	zike ponujamo vsakemu, kjer se lioče pačati s postav-
-Ponudbe pod naslovom „SreČke“ je „	"? ^jenimi srečkami in državnimi papirji
Wien I,	pošiljati: Aniioncen-EspedmoiijI>_Panneberg p—
Oznanilo.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, <la sva se razdvojila z mojim bratom Josipom, kateri bode delal od sedaj samostojno. Moj fotografični zavod ostane tudi za naprej v ulici sv. Klare št. 5 nasproti „Notre Dame1’ in ne preuzamem za mojega brata nikake odgovornosti.
Z odličnim štovanjem
Anton Jerkič
fotograf.
Klement Rubbia
urar v Semeniški nliei št. 8.
ima v zalogi
vsakovrstne stenske, ure, bud.il-nice, itd. — Sprejema tudi pokvarjene ure v popravo. — Naročila z dežele se hitro dovršujejo. Zagotavlja se točna postrežba
S
zmerna cena.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.