Poštnina plačana v gotovini. Cena 25,— S«e* Spediz. in abb. post.. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L, 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. -— Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto V. - Štev. 32 Trst -^Gorica 10. avgusta 1951 m & Izhaja vsak petek Ljubezen ? Iredentistična, glasila stalno pisarijo, kako je Svobodno tržaško ozemlje pasivno, koliko milijard mora Italija žrtvovati za njegovo životarenje itd. Na drugi strani pt se prav isto časopisje navdušeno poteguje za priključitev Trsta k Italiji. Nekako nesmiselno izgleda. da bi si gospodarsko ne preveč močna■ Italija hotela iz gole ljubezni nakopati na vrat še tako nebogljeno in pomoči potrebno dete, ka-, kor je po iredentističnih opisih naše mesto. Iz gole nesebične ljubezni se v veliki državni politiki ne migne niti z mezincem! Jasno je, da Italija ne potrebuje našega pristanišča, saj jih ima sama dovolj. Prav tako ni ne politično ne gospodarsko navezan na naše mesto noben pomemben del njenega ozemlja. Za iredentističnim hotenjem tiče drugačni računi! Dejansko obstoja neka določena nevarnost, in ta je ključ za razumevanje italijanskega iredentističnega hotenja. Benetke ne morejo pozabiti, da so se ponovno močno dvignile šele po prvi svetovni vojni, ko je dobila italijanska vlada pod svdjo o-blast vsa pristanišča ob severnem Jadranu in tako lahko umetno vplivala na porazdelitev pristaniškega prometa med Trst, Benetke in Re ko. Mesto ob laguni je na ta način doživelo svoj novi razmah pravzaprav na račun Trsta s tem, da je raztegnilo svoje trgovske in prevozniške zveze tudi v prejšnje izključno tržaško zaledje. V novi italijanski načrtni nazdelitvi stalnih plovnih prog so tržaške paroplovnc '<'družbe izgubile pravico, da bi svobodno konkurirale genovskim progam proti Amerikam, neapeljskim progam v zahodnem Sredozemlju in proti Severni Evropi ter beneškim progam v vzhodnem Sredozemlju. To so pridobitve, ki se jim italijanska pristanišča ne morejo odreči, ne da bi pri tem utrpela občutno škodo. Podlaga iredentističnim načrtom ni torej nobena nesebična ljubezen, ampak globoko občutena potreba, da je treba za vsako ceno "preprečiti', da bi naše mesto lahki': znova samostojno konkuriralo italijanskim pristaniščem, podobno kakor je to delalo pred prvo svetovno vojno. Radi verjamemo, da bi prizadeti italijanski krogi prav radi doprinesli tudi morebitno manjšo vsakoletno gospodarsko žrtev, ki bi bila v prvih letih zvezana s počasnim umiranjem našega mesta, samo da bi s tem preprečili nastanek svobodnega tržaškega eni-porija, kateri bi verjetno zopet prevzel nase ves promet s Srednjo Evropo. Kako čudovito »nesebična« je taka iredentistična ljubezen, imamo priliko opazovati posebno zadnja leta. Nekateri pomembnejši dogodki nam dovolj jasno kažejo, kako bi nam bilo, če bi se vrnili pod sta-r.o okrilje. . Vse velike tržaške paroplovne družbe so že prenesle svoj sedež iz Trsta, prav tako tudi velike zavarovalne družbe. Poldržavnim velikim ladijskim družbam je Trst dober samo za to, da izčrpavajo tukajšnje kredite obnovitvenega načrta, zgrajene ladje pa nam nato za dan ali dva pokažejo ob pomolu, da se nekako ponorčuje jo iz tržaških meščanov, češ: »To srno vam vzeli, ali ni le po?« Nato pa romajo bleščeče nove ladje v Genovo a-li Neapelj... Razvoj je prišel tako daleč, da so se čutili prizadeti celo »italia-nissimi« krogi tržaške trgovinske zbornice, sklicali poseben sestanek in protestirali proti temu, ker *italijanska vlada bivše tržaške ladje »Vulkanijo« in »Saturnijo« pre nesla iz Genove v Neapelj. (Ob le: priliki povemo samo, da se gg. Co-sulich-i niso prav nič razburjali dokler sta bili omenjeni dve ladji vpisani v Genovi, kjer imajo tud\ oni svoj sedež!) Na sestanku sc prisotni gospodarstveniki zahtevali naj italijanska vlada pri porazdelitvi svojega ladjevja upošteva tudi Trst. Najzanimivejše pri vsem pa je to, da se je tržaški župan sestanku spretno izognil, čeprav ima sicer svoje prste pri vsaki iredentistični prireditvi in je imel dovolj časa tudi za vožnje na cirkuškem vrtiljaku! Prisotni zastopnik področnega predsedstva pa je izjavil, da bo treba še premisliti, če bo predsednik področja lahko podprl zahteve prisotnih gospodarstvenikov... Krasne angelje varuhe imamo! TržaSkl interesi niso bili le nikdar V tako »dobrih in varnih rokahn kakor so danes. Za telegrame kapetanom, ki vozijo iz našega pristanišča natri ukradene ladje, imajo Sas in sapo, za sestanke, na katerih se obravnavajo naiSa življenj- laloge Slovencevgv borbi za STO Brezpogojno smo za obrambo STO~ja in odločno borbo za obstoj našega naroda ter za njegove narodne in socialne pravice V zadnji številki je »Demokraci- so bili oddani za Slovensko narod- ja« iznesla razlog, zaitaj Slovenci in Hrvati nočejo več pod itaiujo. Vsak 'Slovenec, ki je proti .temu, da Italija zopet zavlada nad Svobodnim .tržaškim ozemljem in nad Trstom, je dolžan pokazati, javno in neustrašeno, da je Slovenec, da so v Trstu in na STO-ju Slovenci in Hrvati doma. Zakaj? Pariška komarenca je bila leta 1946, ko je odločala o Trstu, postavljena pred vprašanje: komu dati Trst in te kraje, Jugoslaviji ali Italiji? Velesile in Združeni narodi so računali z dejstvom, da je vse to ozemlje narodnostno mešano ozemlje, da tukaj žive že tisočletja Slovenci, Hrvati in Italijani. Zato ni pariška konferenca hotela dati Trsta in ozemlja Jugoslaviji, da ne stori krivice Italijanom. Ali ni. ga dala niti Italijanom, da ne napravi krivice Jugoslovanom! Tako je 21 držav sklenilo, da bodi Trst s svojim ozemljem od Stivana devinskega do Novigrada in Mirne v Istri, samostojen in neodvisen od Italije in od Jugoslavije. Vsi Slovenci in Jugoslovani, ki tu prebivajo, se morajo prepričati, da je v prvi vrsti pripomoglo k u-stanovitvi Svobodnega tržaškega o-zemlja bivanje Slovencev in Hrvatov na tej zemlji. iSTO obstoja, ima svoje meje. svojo zastavo, svoja oblastva ir. samostojno upravo. Ali uradna Italija, naščuvana od italijanskih šovinistov in iredentistov, vod: o-bupno borbo, da bi pregovorila velesile in dosegla spremembo mirovne pogodbe, zato da bi Trst in o izemlje dobila nazaj. In kakšnega sredstva se pri tej borbi Italijan: najbolj poslužujejo? Trdijo, skupa; z vsem iredenti^ičnim časopisjem da Slovencev na tem STO-ju sploh ni, ali da nas je komaj petdeset' del vsega prebivalstva. Zakaj? K;; je bilo pri zadnjih volitvah 1. 194J komaj dva odstotka slovenskih gla, sov: Zato da -ne smejo velesile zaradi tako malo Slovencev še naprej odrekati Trst Italiji. In veste, kako so prišli do tega, da je Slovencev samo dva od Ste; ali petdeseti del prebivalstva? Nf\ ta način, da so oni šteli za slovenske glasove samo one glasove, ki no 'listo in za listo titovcev. Steli so za italijanske glasove vse one glasove Slovencev in Jugoslovanov, ki so bili oddani za' Vidaiijevo komunistično listo, za demokristjane, za »Fronto delllndipendenza« in za italijansko socialistično stranko. Tudi glasovi, ;ki so bili oddani za neodvisne in neopredeljene liste (v Repentabru in Dolini) niso bili šteti za slovenske glasove! T^jo so nas našteli dva od sto vsega prebivalstva te cone. To se pravi tako malo, da Slovenci kar izginemo med drugim prebivalstvom. Da, Slovenci, ki so oddajali leta 1949 svoje glasove za vse mogoče liste prej kot za slovensko listo, so bili .krivi, da italijansko časopisje v borbi za Trst piše in vpije, da Slovencev, pravih zavednih Slovencev ni. Kričijo in pišejo, da vsi oni, ki morda še govore slovensko, ki so pa volili za komuniste, za demokristjane, za indipendentiste niso ljudje, ki bi se mogli prištevati k slovenskemu narodu, odnosno Slovanom. To da so narodno nezavedna masa. Zaradi take nezavedne mase, pravijo, da se ne sme to ozemlje smatrati za narodno meša- no ozemlje. Zato da je odpadel e-den glavnih razlogov, iz katerega je pariška konferenca ustanovila Svobodno tržaško ozemlje in da je ■zato potrebna revizija mirovne pogodbe glede Trsta in ostalega o-zemlja. Ali se zavedate Slovenci in Slovani, kaj to pomeni? Ali se zavedate, da pomeni revizija mirovne pogodbe glede Trsta, vrnitev Italije v naše kraje? Prihodnje volitve bodo odločilnega pomena za Trst! To kažejo že dosedanje priprave italijanskih iredentistov. Te volitve morajo dokazati. da' so še Slovenci tukaj, da se zavedajo svoje narodne pripadnosti in skupnosti; da se zavedajo, da so res narod, ne pa brezizrazna topa masa ljudi, ki se vdinja in glasuje za vse mogoče narodnobrez-brižne, fratelančne stranke, od komunistov pa tja do italijanskih demokristjanov. OBSTOJ SLOVENCEV NA TRŽAŠKEM JE V NEVARNOSTI. Komur je mar delo, zaposlitev in kruh slovenskega človeka, mora biti za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. In komur je mar STO, bo dal svoj glas samo za listo, k: že v svojem naslovu možato pove. da je slovenska, da je lista slovenskega naroda, zaradi katerega naroda ni bilo to ozemlje leta 1947 dano Italiji. Ako hočemo Slovenci, da svet ?, nami računa, da nas spoštuje, de, uvažuje naš glas dn naše potrebe, potem moramo najprej pokazati, da sami sebe spoštujemo, da se sami zavedamo, da smo Slovenci, da smo res narod. Naravno je, da ne moremo biti vsi Slovenoi na Tržaškem pristaši ene same stranke. Toda če ne kdaj poprej v stoletni borbi za naš obstoj na tem ozemlju, je sedaj prišel čas, da pri prihodnjih itolitvah Združimo svoje glasove za listo, k: odločno pove, da je slovenska Ir narodna. Za listo, ki zastopa brezpogojno obrambo Samostojnega tržaškega ozemlja in odločno borbo za obstoj slovenskega naroda in za njegove narodne in socialne pravice. Vsaka druga kombinacija, vsaka druga lista, ki v prvi.vrsti ne pove, da smo Slovenci res zaveden narod, je v sedanji borbi nesprejemljiva in za naš narod pogubna. Dr. Josip AGNELETTO Proti nasilju za železno zaveso »Nevv York Times« prinaša uvodnik, v katerem daje pisec izraza o-gorčenju ameriškega ljudstva nad nasiljem, ki ga izvajajo vlade za železno zaveso nad nekomunističnim prebivalstvom, obenem pa tudi zadoščenje nad odločn:m nastopom ameriške vlade preti tistim, ki so odgovorni za ta nasilna dejanja. V ■uvodniku pravi: »Vsak Američan ima te dni vzrok za ogorčenje nad ravnanjem češkoslovaške in madžarske komunistične vlade. Vsem pa more biti tudi v zadoščenje, kako sta »Bela hiša« in naše zunanje ministrstvo nastopila proti odgovornim ljudem in vladam, ki so odgovorne za zločine, ki se v zadnjem času dogajajo za železno zaveso, na orin.^r za ' ' ■sodbo dopisnika časnikarske agen- KOMUNISTIČNI MLADINSKI ZBOR V BERLINU PiSAVi P1ME1 „FESTIVnbB“ V nedeljo 5. avgusta je bil na področju vzhodnega Berlina množični komunistični mladinski zbor. Njegov propagandni komunistični značaj so skušali prikriti pod nedolžnim imenom »mladinski festival«. Na njem pa je bilo seveda največ govora o miru, namreč c. miru, kakor ga pojmujejo Sovjeti. Svetovni tisk primerja te množične komunistične mladinske zbore in festivale z mladinskimi zbori drugih totalitarnih diktatur, zlast; z nekdanjimi hitlerjanskimi mladinskimi zbori, le da so nemški nacij sti vbijali mladini v glavo predstave o odlikah nordijskega plemena, komunisti pa jo hočejo preslepiti z besedičenjem, da se edino le Sovjetska .zveza trudi za svetovni mir Vendar pa ne smemo podcenjevati pomena takih komunističnih mladinskih zborovanj, posebno ker mladina ni kritična v svojem presojanju in rada verjame ter navduši ob izvenečih frazah, saj nasedajo komunistični propagandi celo tisoči ljiudi na Zahodu, ki jim nič ne .brani, da bi se ne mogli poučiti o tem, kaj je res in kaj ni res. »Sovjeti imajo s takimi množičnimi mladinskimi zbori, kakor ga zdaj pripravljajo na svojem področju Berlina, dvojen namen«, pravi »Kansas City Star«. »Z njimi hočejo podpreti svojo teorijo, d; je tako imenovani miroljubni sovjetski blok v hudi nevarnosti, da ga napade kapitalistični Zahod, in da ni zato nič čudnega, če se Sov- jetska zveza kljub svoji propagandi, ki toliko govori o miru, pripravlja na vojno. Ooenem pa bi rad? sovjetski voditelji s takimi množičnimi mladinskimi zborovanji odpravili največjo nevarnost, Ki st pojavlja v podložniških državah, namreč nacionalistični duh, ki se prebuja v teh narodih. Globoko človeško žeijo po miru hočejo izkoristiti za skupni imenovalec komunističnega sveta.« Toda sovjetski mir pomeni suženjstvo, to je pokopališki mir. Zahod more in mora prikazovati kot svoj cilj drugačen mir, namreč mir v svobodi. Pri tem pa ne sme iskati protistrupa za komunistični strup, temveč se mora truditi, da bo odkril učinkovit način, kako bi napravil ta cilj vabljiv, posebno ie narodom za železno zaves-o. cije »Associated Ptess« Williama Oatisa v Pragi in za nasilno preseljevanje tisoče v nedolžnih pripadnikov srednjega stanu iz Budimpešte. Kar hitro drug za drugim so si sledili nastopi ameriške vlade proti tem-zločinom, tako Trumanovo poročilo, v katerem je obtožil madžarsko vlado zaradi nasilnega preseljevanja prebivalstva, ukrepi za ukinitev carinskih ugodnosti, kar ie tiče uvoza iz Češkoslovaške in iz drugih držav za železno zaveso, er Achesonovo sporočilo, da Zdi u-Ž£ne" rtržave vedo • za vsakega posameznega madžarskega državnega funkcionarja, vključno najvišje državne predstavnike, ki so odgovorni za to nasilno preseljevanje.« Edino, kar Američani obžalujejo, je to, da ne morejo bolj učinkovito zadeti teh odgovornih krivcev. U-krep glede ukinitve carinskih olajšav za uvoz iz Češkoslovaške je prav značilen primer za to. Češkoslovaško vlado bo sicer prizadel, ker potrebuje dolarje in ker dosega njen izvoz v Združene države letno višino 30 milijonov dolarjev in več, toda ker* je češkoslovaško gospodarstvo že več let povezano iZ gospodarstvom sovjetskega področja, ji s tem ukrepom ne bodo povzročili posebne škode. Zaradi tesnih tradicionalnih, zgodovinskih in kulturnih vezi češkoslovaškega in madžarskega ljudstva z Zahodom Moskva še posebej sili vlade teh dveh držav, da morata surovo nastopati proti Američanom. Posledica tega je, da so tudi Američani prisiljeni izdati stroge protiukrepe proti tema dvema državama in tako posta;a železna zavesa vedno, ‘bolj neprodirna. To pa je v nekem oziru Moskvi prav po godu. Vendar ;pa nimajo Američani druge izbire in najslabše bi bilo, če bi mirno sprejemali take žalitve ali če bi se ne zmenili za to, kar se dogaja s tistimi ljudmi za železno zaveso, ki jih pre- ganjajo zato, ker so na njihovi strani. Trumanovo in Achesonovo sporočilo bosta osrčili vse tiste v sovjetskih podložniških državah, ki so izpostavljeni takemu preganjanju, in jim bosta v dokaz, da se Amerika zanima za njihovo usodo in da se trudi,-da .bi jim pomagala. Ti nastopi ameriške vlade so v skladu z ameriško tradicijo pri o-brambi svobode in človečanskih pravic ter v skladu s politiko velike države. Dokumentarne izjave Prelistavanje komunističnega ska, tako zvane »politične literature«, nam marsikdaj mimogrede odkrije marsikaj, kar nam odpira pravi značaj komunizma. Tako na primer je Li.tvinov v svoji knjigi »Sovjetska zveza — močna trdnjava vesoljnega miru« iz leta 1936 zapisal sledeče o fašizmu: »Fašistični diktatorji se pogosto zatekajo k sredstvu, ki je skrajno preprosto, a prav zato izredno močno. Ce se pojavi v državi nezadovoljstvo, pa tega nezadovoljstva in njegovih vzrokov ni mogoče odstraniti, tedaj je vedno laže odstraniti tiste, ki so nezadovoljni. Zadosti je, onemogočiti državljanom, da izražajo svoje nezadovoljstvo. Dovolj je, da jim vzameš vsa sredstva, s katerimi -bi izražali svoje misli, želje in izahteve, da jim prepoveš časopise, sestanke, organizacije in da za najbolj trmaste zgradiš .nekaj zaporov, koncentracijskih taborišč in postaviš v državi par vislic... Tako dela fašizem.« Kako pa dela komunizem? Vabilo predsednika Trumana princesi Elizabeti Po novici iz Bele hiše sta predsednik Truman in njegova gosp^ povabila angleško princeso Elizabeto in njenega moža vojvodo E-dinburškega na obisk v Washing-ton. Naznanilo pravi dalje, da sta povabljenca vabilo sprejela in bosta obiskala Združene države konec letošnjega oktobra. Pomoč Rdečega hrižo za Madžare hi jih dsportirajo komunisti Predstavnik ameriškega rdečega križa je objavil, da je ameriški Rdeči križ pripravljen poslati živila, obleko in zdravila tisočem Madžarov, ki jih je deportirala madžarska komunistična vlada. Dostavil je, da bi podporo delil mednarodni odbor, da pa pomoč ni mogoča, dokler ne privoli v to madžarska vlada. Izjavil je še, da so že zaprosili mednarodni odboT Rdečega križa za posredovanje. Hdo se oborožuje na račun ljudskih žPteu 7 Ko je na zasedanju socialnega odbora gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov sovjetski zastopnik V. M. Zonov obtoževal Združene države in ostale svobodne države, da sistematično nižajo življenjsko .raven svojih narodov, Je na to otnožbft namestnik ameriškega predstavnika v Gospodarskem in socialnem svetu, Wal.ter Kotschnig. Kotschnig je v svojem odgovoru poudaril, da je Sovjetska zveza tista, ki se oborožuje in izgraja svojo težko industrijo na račun najtežjih žrtev svojega naroda. Svojo trditev je Kotschnig podprl s statističnimi podatki, ki pod raznimi vidiki prikazujejo razliko v gospodarskem in socialnem skrbstvu v Sovjetski zvezi in v državah sv bodnega sveta, predvsem v Združenih državah. Ridgwayevo poročilo Združenim narodom ska vprašanja, pa jim obojega kar naenkrat zmanjka. Res, vzgledno pojmovanje dolžnosti! Tako izgleda torej dejansko vsa tako širokoustna iredentistična italijanska ljubezen do Trsta. To ni ljubezen nekoga, ki nam želi življenja in uspehov, ampak nekoga ki hoče zagospodariti nad našo u-sodo samo zato, d,a bo lahko preprečil, da se ne bi znova dvignili in .mu prekrižali njegove načrte. : * * * Vrhovni poveljnik sil Združenih narodov na Koreji, general Ridg-way, je poslal Združenim narodom 25. poročilo vrhovnega poveljstva, katero so objavili v New Yorku. Iz poročila je predvsem razvidno, da komunisti še nadalje ojačujejo svoje položaje v bližini -bojne črte. Najznačilnejši vojaški dogodek v razdobju od prvega do petnajstega julija je, da komunisti nadaljujejo s svojo sovražno delavnostjo, kar da slutiti, da pripravljajo novo večjo ofenzivo. ,Poročilo opozarja, da so komunisti povečali topništvo in možnar-je na prednjih položajih, in zagotavlja, da je sovražnik znova povečal svoje vojaške naprave, posebno v bližini srednjega in* vzhodnega bojišča. Komunisti so nadalje podaljšal obsežen protitankovski obrambni sistem, ki gre od zahodne obale preko vsegai korejskega bojišča. Ridgwayevo poročilo se nanaša tudi na pogajanja o premirju. V poročilu je podrobneje kot doslej objavljeno opozorilo glavnega zastopnika Združenih narodov na ra gov#rih o premirju, na prvem s Stanku 11. julija. Admiral Turner Joy je na tem sestanku opozoril komuniste, da bodo nadaljevali s sovražnostmi, dokleir ne bo dosežen sporazum o premirju in dokler ne .bo pričela .delovati komisija za izvajanje določil o premirju. Z angleškega področja opazujejo Berlinčani potek komunističnega tmIadijisk?Qa Jestivala« v vzfiodnem Berlinu Kriza francoske vlade je kriza francoske tretje sile Kriza francoske vlade traja že dalj kot mesec. dni in. je najdaljSa yla<}na kriza v vsej francoski politični zgodovini! Zadnji vladni predsednik Que-uille je namreč v začetku julija podal ostavko vlade, da omogoči svojemu nasledniku sestavo vladne kombinacije v skladu z izidom francoskih parlamentarnih volitev, ki so bile v juniju in na katerih so številčno zmagali komunisti, solisti pa se uveljavili kot močna druga politična skupina. Šibkost poedinih demokratičnih strank je bila očitna. Nas ni moglo varati geslo o »tretji sili«, ker smo se zavedali, da ni »tretja sila«, čeprav bi po seštetju mandatov iz-gledalo drugače, demokratičen izraz zaupanja širokih plasti francoskega ljudstva. Demokratična »tretja sila« ima v parlamentu večino mandatov le na podlagi nedemokratičnega večinskega volivnega zakona, ki so ga francoski demokristjani, kakor tudi njihovi italijanski sodrugi, dali izglasovati, ropagandni manever; v Wa-shingtonu pa razen tega poudarjajo, da je listina OZN dovoljno jamstvo za mir, če jo bo spoštovala tudi SZ. — Za novega anoleškega poslanika v Jugoslaviji je imenovan William Ivo Mallet, pomočnik namestnika zunanjega ministra D:i-viesa; dosedanji poslanik B. P. Peake je premeščen v Atene. — Predsednik UNESCO-a Torres Go-det izjavlja, da je s sedanjim velikim pomanjkanjem papirja v svetu v nevarnosti pravica do vzgoje, do kulture in obveščevanja zlasti neodvisnih krogov javnosti. — General Ridgway je pripravljen, nadaljevati pogajanja s korejskimi komunisti, čim dobi zagotovila o spoštovanju nevtralnega pasu pri Kesongu. RAZLAŠČEVANJE POD KRINKO GOSPODARSKE POMOČI IN~T>OBRODELNOSTI — '■ ■" ■ — 4 — — — - ■ ■ -r1 - Roke proč od naše zem I j e ne damo suoje zemlje Ko je Italija z rapaflsko pogodbo uspela zadostiti svojemu pohlepu tudi po popolnoma slovenski in hr-vaiski zemlji na tej strani Jadrana, je zastavila vso težo svoje oblasti in vse svoje politične, gospodarske tin kulturne sile, da 'to našo zemljo, ;ki .so jo naši predniki naselili že pred trinajstimi stoletji, poitalijanči čimprej. Pri tem se je posluževala vseh, 'tudi najbolj nasilnih sredstev. Kaj bomo naštevali vse načine, ki so jih tedaj uporabljala italijanska oblastva pred, posebno pa po nastopu fašizma? Saj je ni slovenske in hrvatske hiše pri nas in širom po nekdanji Julijski krajini, kjer ne bi bili še zveži spomini na pogosto nečloveško divjanje italijanskega šovinizma. Ob odpornosti našega človeka, ob neomajni zvestobi do podedovane, četudi pogosto skope grude, so se razbili na vsem podeželju vsi ogromni raznarodovalni napori celotnega oblastvenega aparata in ne-številnih italijanskih organizacij. V vseh 25 letih italijanske vladavine nismo dejansko odstopili niti za korak. Naše narodnostne meje je naš narod zvesto čuval. Le v mestih, posebno pa v Trstu nas je združeni italijanski siloviti pritisk izrinil iz mnogih postojank, katere smo si izgradili skozi mnoga pokoljenja s poštenim trudom in delom. Druga svetovna vojna je večinoma pometla s tujimi zavojevalci na naših tleh in skoraj preko noči je izginila tenka tuja navlaka, ki jo je razpredla Italija po naši zemlji z ogromnimi denarnimi sredstvi. Pričakovali smo z vsd pravico, da se bomo tudi v Trstu vrnili v ono stanje, kjer smo bili pred italijanskim nasiljem, in da nam bo vsaj povrnjena ogromna narodna škoda, ki smo jo pretrpeli zaradi, neprikrite zlorabe oblasti. Zmotili smo se! Ne le da do danes nismo dobili nobenega zadoščenja .za brutalne krivice, ki so nas oropale skoraj v celoti našega narodnega premoženja, nasprotno, z ogorčenjem v duši zasleduje naš narod načrtne naklepe italijanskih šovinistov, s katerimi nas hoče ob pasivnem zadržanju Zavezniške vojaške uprave z zopetnim izkoriščanjem oblasti in z uporabo ogrom nih denarnih sredstev iz javnih fondov korak za korakom potiskati še naprej z naših narodnih postojank. Stotine milijonov bodo potrosili za ustanovitev novega ribiškega naselja v Devinu na naših slovenskih tleh. Kolikim slovenskim ribičem bo v tem naselju zagotovljen življenjski obstanek? Kolikor je nam znano, niti enemu. Italijanski šovinisti zidajo preko naše zemlje v devinsko - nabrežinski občini svoj narodnosti most med Tržičem ir Trstom. Ne dvomimo, da bodo tej italijanski postojanki v Devinu postopoma sledile še nadaljne take ' »gospodarske in socialne« ustanove, ki bodo pa dejansko, pomenile le zidavo novih stebrov pri zgraditvi tega mostu. V vsej spodnji tržaški okolici zidajo številne nave ljudske hiše. njih naseljujejo večinoma italijanske »ezule« in s tem nadaljujejo z načrtno italijansko kolonizacijo slovenskih tržaških predmestij. Polagoma pričenja italijanska kolonizacija tudi v zgornji okolici Preko Skorklje in Kolonje prodira na Opčine. V novem naselju v Ko-lonji -so nastanjeni izključno samo Italijani in na Opčinah samih ustanavljajo sicer brez dvoma koristne in človekoljubne ustanove, le da ,te ustanove služijo le italijanskim narodnostnim koristim in za nov priliv (italijanskih družin in Italijanskih nameščencev na slovenska -tla. Prišlo je tako daieč, da hočejo za razširitev italijanske »Otroške vasi« na Opčinah (o čemer je govora na drugem mestu) razlastiti in potisniti iz hiš in posestev u--sem slovenskih posestnikov. Ne bomo se veliko čudili, če bodo jutri poskušali zaradi sličnih javnih koristi razseliti tudi celo slovensko vas! Vsa ta javna dela plačujejo iz javnih sredstev. Italijanski šovinisti trdijo, da jih daje Italija STO-j-u na razpolago, kar je le deloma točno. Za kritje naših potreb skrbijo v prvi vrsti tržaški davkoplačevalci in tujina. Ce pa je res, da krije Italija- del izdatkov v našem proračunu, je še bolj res, da je nr-to plačevanje obvezana z določbo mirovne pogodbe. S -tem krije le \ neznatni meri ogromno škodo, ki s.ta jo Trst in .naše ozemlje pretrpeli v vojni, v katero ni Italijo nihče silil in v kateri je vztraja-la, dokler ni bila vojaško premagana na vseh 'bojiščih. Ce pa ima danes kdo prav-ico zahtevati, da bo odškodovan iz te vojne odškodnine' smo to mi' tržaški Slovenci, ki sme od delovanja Italije največ pretrpeli v krvi in imetju. Naravnost v zasmeh najosnovnejšemu čutu pravičnosti je pa sedanje delovan .tukajšnjih oblastev, ki tudi danes uporabljajo znaten del teh sredstev za to, da nas potiskajo še naprej z naše zemlje. Naj se ne slepomiši več s hinavskimi izgovori, češ, potiskamo komuniste, kadar potiskamo Slovence. 'Sedaj govorimo mi, na teh tleh zlasti tržaški Slovenci, ki bomo svoje -račune z našimi komunisti sami prečisti-li in ki smo za to tudi edini poklicani. Kot taki želimo spregovoriti z našimi italijanskimi šovinističnimi sodržavljani resno -besedo: Vedno smo zastopati -sta-lišče, da morata .naša dva domorodna naroda v našem skupnem domu na Tržaškem, na tej vroči in za vso Evropo važni točki, ustvariti pogoje za medsebojno skladno sožitje. Nikdar nismo prenehali ponujati roko za prijateljsko sodelovanje. Toda naj, nihče ne misli, .da bomo gledali mirno, kako nas nikdar ne mirujoči italijanski šovinizem preganja še naprej z naše rodne grude. Ni naša navada, da se izgubljamo v praznih besedah. Nikdar ni vihravost bila pri nas doma, zato pa povemo z vsem poudarkom in naj si vsak dobro zapomni naše bffcede: Dovolj je tega početja. Mera bi kmalu znala biti polna. Znamo sicer biti potrpežljivi in znamo tudi čakati. Če se bo pa to sramotno delovanje še nadaljevalo, bomo našemu narodu rekli jasno in odločno besedo. Razlastiteu na Opčinah Vse, .kar počnemo, kar opuščamo, za kar se borimo, in način, kako se borimo, naša vera v bodočnost in v pravičnost naše stvari, vse to, gre skozi nas, pa ni le naša, ampak je naša zgodovinska odgovornost enako, kakor je njihova zgodovinska odgovornost vse ono, kar počno, grešijo in opuščajo naši pro-tivniki. Ce bomo vršili svojo nalogo častno in pošteno, če bomo tukaj na Krasu in na vidiku Jadrana visoko dvignili svojo lepo zastavo, nas bo opazil ves naš narod in ves se bo ponašal z nami, da smo ga čas-tno on srčno zastopali, da smo pošteno in predano vodili svojo borbo, predvsem pa da -se nismo omadeževali s tujo svojino. Saj za naše protivnike nismo drugo kot »infojbatorji«!... Ali mi se tudi v onem trenutku borbe za obstanek, po dolgih petindvajsetletnih izkušnjah onega, kaj pomeri tuje, in to tuje italijansko goseod-stvo, mi se tudi tedaj nismo pola-komnili bogastva, mi nismo grabili, kradli, ampak smo v svoji strasti klicali na odgovornost ljudi in izrekali neizogibne,, vendar pa s skupnega, narodnega stališča razumljive obsodbe. Naši nasprotniki pa. ki nam o-sebno nimajo -kaj .očitati, ne kličejo na odgovornost ljudi, ampak grabijo stvari, naše s težke* muko zaslužena posestva, naše šole, naše narodne domove, naše -hranilnice naše denarne zavode. Pohlepni po tujem imetju -kot so, mislijo, da nas bodo družabno uničili, če nas porinejo v revščino s tem, da nam odvzamejo tisto, kar je že preko tisoč -let naše. iiiiiiiniiimiiiiiiiuiimHiiiiiiiiiiiuiiniiiiitniiHtiitiiimiiuiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiuiiinmmuiiimtniiiniimimimr.mHnuiHiuniiiniiiiisriiHHraimiiimfiiiimiiiiimiiuiiiiimm i V ta namen so si izmislili -novo formulo, da ne .rečemo pravno potegavščino. In na to formulo so jim nasedli, -saj verjamemo v njihovo poštenje, tudi naši angloameriški upravitelji. Nasedel jim je, in menda ne čisto nedolžno, general Airey v primeru 2avelj, ko je pod okriljem italijanske trobojnice in z blagoslovom škofa Santina in župana Bartolija — oba -doseljenca iz Istre — s-la-vil našo razlastitev. Vprašanje je sedaj, ali jim bo nasedel tudi današnji guverner general W.interton. Proti njemu je italijansko časopisje zagnalo gonjo, površno, zlohotno in vsiljivo. Njegovi sodbi in sodbi naših današnjih upraviteljev prepuščamo, kaj mislijo o tej gonji Demokristja-nska stranka je pa od fašizma prevzela mladinsko organizacijo »Balilla«. Ta fašistična, organizacija je s fašističnimi pravili vred prejela demokristjansko obeležje in jo tukaj v Trstu predstavlja ustanova »II villaggio del fanciul-lo«. V to organizacijo sprejemajo, enako kot .za fašizma, predvsem našo deco, ki jo baje v smislu krščanskega usmiljenja odgaja-jo v mržnjii proti svojemu narodu. In sedaj se to vzgajališče današnjega protislovanskega nacionalizma in jutrišnjega komunizma proglaša na osnovi italijanskega zakona iz leta 1864, t. j. ob njegovi samovoljni aplikaciji za ©bčekoristno ustanovo in se »II villaggio del fan-ciullo« pooblašča za razlastitev naše večstoletne 'in doslej še nedotaknjene narodne posesti. Ce je pri nas krajev, ki ,so nam mm pri srcu, tedaj so to Opčine. Opčine nosijo ime, ki očitno moti Italijane, ker ga do sedaj še niso mogli in niso uspeli iztrebiti. Opčine so oškropljene s krvjo naših mučenikov. In zato jih ne damo! Se manj pa smo pripravljeni, dati ji.h danes ob prisotnosti angloameri-ških upraviteljev. Sodeč po njegovem poreklu, po njegovem činu, po njegovi vojaški preteklosti, o generalu Winter-tonu moramo misliti, ,da je pošten človek, da je gentlemen v polnem smislu besede. Zato .sodimo, da kot človek časti in besede ume razlikovati našo bedo od njenih povzročiteljev, prepričevanje naših nasprotnikov od našega upravičenega krika za pomoč. On se mora zavedati, v kolikem nasprotstvu je prepričevanje naših nasprotnikov, pa naj že poteka od župana ali škofa •s stvarno resnico. On se mora zavedati, da so na tej -zemlji Italijani tlačitelji, mi pa tlačeni! Požgali ?o nam vse Narodne domove, izmaličili .so priimke naših družin, imena naših krajev. Pred očmi samih angloameriških oblastev so vodili divjo gonjo proti našim šolam. Sedaj pa dvigajo svoje od grabežljivosti po tujem imetkiu -umazane roke, včeraj na Zavije, danes na na^ še mučeniške Opčine. Od general^ Wintertona, človeka časti in besede, o katerem smo prepričani, da je pravi gentlemen, pričakujemo, da -temu pohlepu takoj in odločno napravi konec. Ne pričakujemo tega le zaradi sebe, ampak pričakujemo to zaradi generala Wintertona. Kajti njegova osebnost bo, pa če sam to hoče ali ne, prešla v zgodovino našega mesta. In jutrišnja pokoljenja bodo odrejala in sodila, da-li je kot upravitelj tega področja podpiral -tlačitelje ali pa je branil nedolžno tlačene. Bodoči rodovi bodo namreč -neizprosno presojali in sodili, da-li -so za njegove vladavine več veljale italijanske harlekinade ali pa naš krik za pomoč. Naša borba ni le današnja. Ona je začela tedaj, ko so Italijani začeli nasilno raznarodovati naše ljudi, da bi jih kot predstavnike neke namišljeno superiorne -rase dvignili proti nam. Pohlep po tvarnih koristih in po varljivih družabnih prednostih povzroča, da se te po-turice šopirijo s svojo izposojeno »tisočletno kulturo«. Nam se ta prazna šopirjenja zde smešna in bedna. Za nas obstoja edini ponos: -naša .zvestoba do skromne in prirodne lepote našega narodnega obraza, zvestoba do neizmerne zvonk-osti naše besede, do nevsiljive vestnosti našega človeka Ali vse to bi naši nasprotniki hoteli zabrisati in uničiti. Ali nas ho če Zahod, na nesrečo in propast Srednje Evrope in vsega evropskega ravnovesja, res izročiti tako goloroke in brezpravne, kot smo, taki v toliki meri amoralni in neznačajni druščini? Zato apeliramo in na to opozarjamo generala Wintei-tona. Od njega kot gentlemena pričakujemo, da prepreči izvršitev nasilja pod la njivo masko zakonitosti, da ne do pusti, razlastitve Opčin. Ne moremo verjeti, da bi on to zemljo hotel izročiti italijanski ne nisifnosti. Ce pa bi se to že moralo zgoditi, naj sramota gaženja naše beračije -raje pade po drugih in ne ,na angleškega generala in plemiča Wintertona. KLETARSTVO Duh po pletfiobi, po lesu, po sta-rerp in jfenake idu-hoVe povzroča po-kvarjenidsd soda, keif se vino navzame njegovega duha. Duh po plesn-obi izadobi vino, če je bil sod plesniv itd. Bolezen preprečimo na ta način, da držimo sode vedno čiste in zdrave: po izpraznitvi sod z vodo čisto operemo, dobro odcedimo in nato zažveplamo. Zveplanje ponavljamo vsaj vsaka dva meseca. Sode, v katerih dolgo let ni bilo vina, in so .»pusti«, bomo pred u-porabo zavrnili in napolnili z moštom in ne z vinom. Te bolezni zdravimo na ta način: takoj vino pretočimo v zdrav -n nekoliko zažveplan sod ter ga pri tem dobro prezračimo, s čimer mu že odvzamemo nekoliko duha. Nato ga zdravimo, ali z »deodorante Marescalchi« ali z oljem »Gnol«. Ker s tem zdravljenjem ne odvzamemo vinu samo slabega duha, ampak -tudi druge dobre in vinu, potrebne duhove, .bomo zdravila u-porabili samo v najmanjši potrebni količini. V ta namen bomo napravili poskus pri manjši količini, n. pr. 50 'litrih. Na to količino bomo dah 15 - 25 gr prvega prahu ali 200 -400 gr olja »Gnol«. Pri uporabi prahu odvzamemo iz soda nekoliko vina in v njem zmešamo prah, na-ker zmes zopet vlijemo v sod in nato dobro premešamo, kar ponavljamo skozi 3 dni *po dvakrat na dan. Ta prah je črn in pusti včasih vino mastno. V tem primeru razčistimo vino na način, kakor smo prej opisali. ,Z oljem ravnamo na isti način: ugotovimo v manjši količini, v kak šnem odstotku ga bomo uporabili, nato vlijemo v sod in mešamo ,s:kozl 3 dni. Ker je olje lažje od vina, pustimo, da priplava na vrh in ga nato odjemljemo z gumijasto cevjo. Duh po žveplu, žveplenem vodiku (duh po gnilih jajcih) se navadno pojavlja, če smo moštu dodali metabisulfit. In prav to je krivo, da večina naših kmetovalcev kaže tako veliko nasprots.tvo do u-porabe me.tabisulfita ali žvepleno-kis-lega amonijevega fosfata. Toda ta duh bomo 'takoj odstranili na ta način, da vino pretočimo v nekoliko zažveplan sod in ga pri tem dobro prezračimo. N. pr.: pretakamo s pipo, na katero pritrdimo raz-pršilnik (n. pr. sito od zalivača) ki pa naj bo po možnosti bakren, nikdar pa ne rjav. Bo tem ravnanju bo čez par ur opisan duh izginil. Počrnenje vina nastane, če pride vino ali mošt v dotiko z rujavim železom. To napako preprečimo na ta način, da vse železne dele, ki pridejo v dotiko z moštom (pri stiskalnici, mlinu itd.), prevlečemo z belim lakom. V notranjosti soda pa itak železa ni. Napako vina odstranimo s pretakanjem v zdrav, zažveplan sod, pri tem vino dobro ■zračimo in dodamo 20 - 30 ar citro-nove kisline. Motno vino, strokovno nazvano »bela oksidacija«, nastane' navadno v sušnih letih, ko so mošti bogati na sladkorju in ubogi na kislinah (vinski in jabolčni, ki .nimata*gfč skupnega, z' ofcetno!). tZdravajpEor-malna‘ v&a morajo imeti najmanj pro milte jabolčne in vinske kisline. Taka vina ne izgubijo na o-kusu, ampak samo ostajajo motna in zbledijo, če pridejo z zrakom v dotiko. Pri nas se to običajno dogaja pri vinu »Tokay«-u. Temu nedostatku odpo moremo predvsem s tem, da tropine premr-vimo in 2 -.3 krat prešamo, ter ves tako dobljeni mošt dodamo v sod, ker smo s tem pobrali iz lubja veq ali manj vso jabolčno in vinsko kislino. Ce pa nismo tako ravnali, bomo vinu pozneje dodali potrebna količino — 80 do 100 gr — citro-nove kisline. Več kot 100 gr citro-nove .kisline je -po zakonu zabranje-no uporabljati. V tem primeru bomo vino. najprej pretočili in pri tem skrbeli, da pride vino čim manj v dotiko z zrakom. Istočasno bomo v sod dodali 80 - 100 gr citronove kisline. Po tem obravnavanju se vino polagoma samo sčisti. Ce pa hočemo, da se takoj sčisti, ga bomo čistili na način, kakor smo že zgoraj opisali. fKonec prihodnjič) Pri uri astronomije Profesor: »Po kakšni zunanji podobnosti moremo primerjati sonce s Sovjetsko zvezo?« Učenec: »Da imata satelite.« Prof.: »In v čem sta si različna?« Učenec: »O, gospod profesor, razlika pa je v funkciji. Sonce daie svojim satelitom toploto in svetlobo, Sovjetska zveza pa jim krade petrolej in premog.« Spomin na Dopusta Bucika So ljudje, katerih vrednosti se zavemo šele tedaj, ko jih ni več med nami. Tak soliden, nevsiljiv in vesteh .umetnik je bil Avgust Bucik. Videl sem ga mimogrede vsega trikrat. Prvič, ko je nameraval prikazati v večji sliki .zbor na Rižani iz teta 811. Zanj sem tedaj osvežil spomine iz frankovskega prava in zunanji izgled zborovanja, kakor so ga prirejali pred zbranim ljudstvom kraljevi odposlanci, »missi domihi-ci«. Ob tej priliki mi je pričel razlagati poteze .značaja furlanskega vojvode Ivana in Fortunata oglejskega. Tako mimogrede sem v teku nadaljnjega razgovora izvedel za njegova potovanja in nikdar ne bom pozabil njegovega opisa feni-cijskih starin na otoku Ibici na Balearih in Molohovega lirama v plavi špilji na Ibici, kjer se je vršil strahotni daritveni obred sežiganja otrok. V tretje sem si pa skupaj z njim ogledoval stare tolminske pergamente iz XVI. stoletja, v katerih so zabeleženi njegovi predniki ko* trdni gospodarji in ljudje peresa in meča. Tudi Avgust Bucik je bil po eni strani .borec, po drugi strani pa občutljiva narava. Boril se je za svoj umetniški izraz, da bi dal izraza svoji bogati notranjosti v ekspresionistični četrti dimenziji. Ne morem pozabiti večera, ko sva se našla v neverjetni duševni sorodnosti v presoji negativnih strani tako imenovane renesančne in klasične umetnosti. Obžaloval je današnjo pretiranost, obžaloval obrt ip koristoljubnost, v umetnosti, obžaloval je stremljenje po površnih senzacijah, po prehodnih učinkih, po poziranju in dekadentnosti, ki ni v naši naravi, ker je on sam, neverjetno dosleden v prikazovanju človeškeaa izraza, povsod iskal izraza misli, miselne sinteze in -pozitivne umetniške formule. In ta človek je imel prav v svoji zrelosti in vedrini svojo pravo stvariteljsko moč. Zato je škoda Avgusta Bucika. Bi! je umetnik, ki se je z vso resnostjo lotil svojega posla. Sedaj je izginil iz naše sredine. V njem je bilo toliko ljubezni za naš rod in za našo kulturno nalogo! A. DABINOVIC IMMIIIIIWIIIIIIIIliMIWWMpillllllllllllllllWMWWIMWIIIIMW»l«IIWIIIIIIIMIIIIIIWWIIIIIIIW»lllllllpllilip«illllll»IIIIIIWIIIIIIMI ^IMIIII>IMMWWWIIIIIIIIII|^llinililWmiilTIHn«ninWW^niliimBimillimMM«Mini»>^iM«MBwaiii«MM»ai«iiiMiiiiMiii^^ Drobci iz zgodovine beneških Slovencev V območju Landarske in Mjerske banke sta bila .samo dva župnika: v Šempetru in Sentlenartu. Njima sta bila dodeljena po en ali dva kaplana. Za njih vzdrževanje so skrbele »banke« ali »sosednje« z »ber.njami« (birami). Po vaseh so bili še drugi duhovniki, uradno i-menovani »sacellani«, pri ljudeh pa »mašniki«. Ti niso vršili dušnega pastirstva, ampak so smeli le ma-Sevati po vaških cerkvicah ob nedeljah in delavnikih. Ob postnih nedeljah in večjih praznikih niso smeli maševati v domačih cerkvah, ampak so morali peljati vernike »k fari«. V zahodni Benečiji, kjer so bile velike mešane župnije Tarčent, Njerne, Ah,ten in Fojda, so bili slovenski verniki vedno v .sporu z laškimi župniki. V vseh uradnih listinah je pisano, da je vsak novi župnik moral, ali sam znati slovenski ali pa imeti slovenskega vikarja. To pravico jim jc vedno priznaval in potrjeval patriarh in pozneje videmski nadškof. Ti vikarji so bili navadno iz Dalmacije, Ko- roške in pozneje Iz Nadiže ali pa Soške doline. V 18.1 stoletju so si ■slovenske vasi ustanovile svoje zadružne vikarije v Cezerjah za terske Slovence in v Torlanu za okolico. Furlanskim .duhovnikom je v minulem stoletju uspelo, da so polagoma zasedli slovenske duhovni-je. Slovenski duhovniki so bili zamenjani z laškimi duhovniki. Kjer je kdaj nastopil laški duhovnik, ni imel več slovenskega naslednika. V vzhodni in osrednji Benečiji je to uspelo šele po prizadevanju fašizma ob pasivnem zadržanju cerkvenih oblastev. Do leta 1933, ki je bi.lo usodno leto za Slovensko Benečijo, so vse slovenske vasi vzhodne in osrednje Benečije (do Platišč) imele le .slovenske duhovnike po vseh cerkvah (tudi v Šempetru, samo slovenski nauk, pridige, petje po stari navadi. Od takrat do danes so skoraj popolnoma ■izginili slovenski duhovniki. Lela 1933, ko jih je bilo še precej, so se izredno trudili in mnogo pretrpeli, da bi ohranili stare tradicije in vero med svojimi verniki. Pa ,so morali kloniti pred višjo silo. Do leta 1933 so se verniki upirali in niso sprejeli laškega duhovnika, če ni .znal lepo slovenski in če ni pridigal po slovensko. Višji fizični sili, ki je grozila njihovemu življenju, se niso mogli ustavljati. Kot primer stoletne borbe za ohranitev slovenskega bogoslužja naj bo navedeno naslednje iz leta 1602. »Sosednja« v vasi Kravar se je dne 10. .maja 1602 pritožila pri ar-hidiakonu Missiu, ki je bil na kanonični vizitaciji, pri cerkvi sv. Lucije v Kravarju, proti župniku sv. Lenarta, duhovniku Antonu Penuria, češ, da »non č inteso dal-le nostre donne, quando che vanno a confessare, per essere italiano, e ben vero et sa poco schiavo, da in lingua istriana (hrvaško) da no i poco intesa pero.« Zaradi tega je Anton Penuria moral zapustiti St. Lenart. (Bil je doma iz Istre!) junija ob 20.30 v Avditoriju, ulica Csrhucna uprava »Sosednje« so upravljale cerkveno premoženje po ključarju (»ca-meraro«), ki je moral plačati vsakoletni obračun »sosednji« in ob priliki kanonične vizitacije arhi-diakonu. Vsaka cerkvica je .imela svoje njive ali tnavnike, krave, ovce i. dir., ki so jih dajali v najem. Cerkvene račune so zarezovali na palico. Tako je še leta 1601 od govoril Gašpar Blazutig vizitator-ju Missiu: »Nož facciamo i conti ogni anno, ma non possediamo un libro, et secondo il nost.ro antiguc uso serivemo sopra le maze (palice) di rottolo.« Sleherna sled za cerkvenimi posestvi je izginila, ko je Italija zaplenila vse cerkveno premoženje. Koliko je beneških Slovencev Vzemimo le uradne podatke: Po ljudskem štetju, ki ga je izvršila francoska oblast (»Dipartimento di Passeriano«) leta 1811, bi jih bilo skupno 26.906. Od .teh le 10.575 v področju Landarske in Mjersk banke. Po italijanskem ljudskem štetju .iz le,ta 1921 naj bi bilo v videmski pokrajini (brez Kanalske doline) 31.136 Slovencev. 'Seveda Slovencev je veliko več. .Pri štetju leta 1921 je prišla v Italiji v poštev tudi narodnost, tak. da družine, ki so se hotele priznati za slovenske, so lahko izpolnile posebno polo. Seveda lake pole niso bile izročene po vaseh in občinah z mešanim pre,b,!Valstvom in tudi si sicer uradniki, .učitelji in drugi v svoji skrbi za kruh niso upali izpolniti teh pol. Vsekakor je vele-važno to, da se je šele leta 19.21, ko ,je fašizem komaj nastopal, pro- stovoljno priznalo za Slovence čez 31.000 italijanskih državljanov v Benečiji. V resnici jih je mnogo več, gotovo preko 40.000. Sodba o bcnešiiiii Slovencih Enrlco Palladio, videmski zgodovinar iz 17. stoletja, piše o beneških Slovencih: »Sclavi propriam habent linguam lllyricorum cogna-tam, corpora procera, salubria, la-boribus assueta, quae sola ferme seneclus dissolvit...« (»Slovenci i-majo svoj jezik, ki je soroden ilir-ščini; so visoke postave, zdravi, vajeni dela in jih samo starost zruši,..«) Dokler so beneški Slovenci bili tako rekoč privezani na svojo zemljo in so se strogo držali starih o-bičajev, bili ponosni na svojo samoupravo in niso .trpeli nič tujega, so bili fizično in moralno zares bolj visoko kot sosednji narodi. Odkar .so pa prišli v stik z »drugimi« narodi, so opustili staro patriarhalno življenje in se predali modernemu življenju, da se danes ne ločijo več veliko od drugih na ravnini. Zavednost Narodna zavednost je pri starih beneških Slovencih bila zelo velika. Sami so se imenovali »Slovenji« (kakor se tudi danes imenu- jejo), ostale Slovence so imenovali," »Unejce« (Primorce), Kranjce, Korošce itd. Nikoli niso silili k »U-nejcem«, ker so se počutili veliko bolj srečne kot oni, ki niso bili samostojni gospodarji, ampak »pod cesarjem«. Ponosni so bili Benečani na svojo »banko«, ljubili so svojo zemljo ,in zlasti še svoj jezik, katerega so branili z vsemi sredstvi vse do zadnjega, doma, v cerkvi in povsod. Imeli so močno razvito ljudsko slovstvo, ki je šlo od ust do ust. Ni kota slovenske zemlje, kjer bi bilo več narodnih pesmi, pravljic, pripovedk, kot je bilo pri .beneških Slovencih. 2e Avstrija in potem I-lalija sta delovali na to, da bi zabrisali sleherno sled za slavno zgodovino beneških Slovencev. Vsa šolska vzgoja je bila usmerjena v to. Vendar je šele fašizmu uspelo, da je udušil narodni ponos, slovstvo in pesem. Njemu je, na žalost, klonila krajevna cerkvena oblast. Pred fašizmom so vsi znali brati po slovensko. Tega so se naučili pri katekizmu ali doma. Na .hišnih oknih si videl slovensko knjigo, v cerkvi samo slovenski molitvenik. Jezik svoj pa Benečani še zdaj zvesto ljubijo in ga kljub preziranju v.išjih krajevnih krogov radi govorijo. Tudi zagrizeni narodni odpadniki doma v hiši vendarle še govore materin jezik. VESTI s TRŽAŠKEGA NJIHOV MIR »Naši nasprotniki bodo svojo votivno kampanjo vodili predvsem na podlagi vojnega hujskaštva, vojne psihoze, poveličevanja oborožitve in groženj z atomskim orožjem. V volivni kampanji bodo stopnjevali in pomnožili vse svoje poskuse, da bi na tej podlagi mobilizirali množice in jih preslepili.« S temi globokoumnimi odkritji pričenja zadnje »Delo« svoja razmišljanja o nalogah kominformi-stov v zvezi z volivno kampanjo. Sledijo še fraze o tako imenovanem miru, ki jih znamo že na pamet Saj se ponavljajo v vsaki številki! Seveda ne pozabi naš člankar tildi povedati, da »moramo prav tako razkrinkati voditelje tako imenovane slovenske narodne liste itd.«. Ob čitanju tega neverjetno duhovitega članka smo se čutili takoj do golega »razkrinkani«. Kar mraz nas je spreletel! Dosedaj smo namreč najskrbneje prikrivali naše mrzlične vojne priprave. Menili smo, da nihče ne ve, kako v naših društvenih prostorih brusimo nože dan in noč, kako prirejamo za naše pristaše in prijatelje vsako noč tajne strelske vaje po zakotnih kra-ških dolinah in kako se je naše vodstvo pri neumornem študiranju atomskega orožja tako razvnelo, da kar ne more dočakati trenutka, ko bo metalo lastnoročno atomske bombe na miroljubno kominformi-stično jagnje. Sedaj ti pa naenkrat pride »Delo« in nam s svojimi odkritji pokvari vsako veselje nad našimi, na široko razpredenimi »vojnohujska-škimi« pripravami. Sedaj res ne vemo, s čim naj v bodoči volivni kampanji stopimo prred naše volivce! Res težko je delovati, kadar i maš opravka s tako budnimi, patentiranimi »prijatelji miru«. To so namreč naše nedolžne ko-minformistične ovčice, ki se vzgajajo in urijo v svojih celicah širom po svetu, kako bodo s takimile sleparskimi gesli o miru in vsem, kar je človeku še drugače dragega, premotili lahkoverne ljudi, da se jih lahko poslužujejo z vso brezobzirnostjo, kadar bi nastopil čas za nasilno uvedbo njihove partijske diktature. Pa menda ja ne boste zanikali, gosimdje kominformisti, da ste vse take »kunštne« politične mahinacije točno posneli iz Leninovih spisov, ki si jih lahko tudi vsak drugi nabavi v najbližji knjigarni? Na kakšen mir pa vi pravzaprav mislite, kadar uprizarjate vašo gonjo za mirom? Kaj morda na mir, za katerim hrepeni vsak človek v globini svojega srca, na mir, zgrajen na medsebojnem razumevanju in spoštovanju, na strpnosti in ljubezni do bližnjega? Edinole mir na taki osnovi bi zares bil mogoč in trajen. Kaj je morda to vaš cilj, ko prirejate vaše harlekinade z besedo mir na u-stih in z bodalom v roki? Mar ne slišimo in čitam.o vsak dan, kakšen mir ustvarjate tam, kjer se vam je posrečilo s prevaro ali m z nasiljem vpeljati vašo partijsko diktaturo, ki jo z brezprimernim cinizmom imenujete danes »ljudska oblast«? Vaš mir je mir na grobovih neštevilnih vaših žrtev, na grobovih vseh, ki se nočejo zvijati kot črvi v prahu pred vašimi mogotci! Za vas bi mir bil dosežen, ko bi na celem svetu zadušili poslednjo bakljo svobode in svobodne misli in ko bi človeštvo spremenili v vašega sužnja, nad katerim bi vladal z nedostopne višine samo en gospodar: vsemogočna, vse-znajoča in večno vladajoča PARTIJA z »božanskim« Stalinom na čelu. In vi se drznete stopiti pred našega človeka, naj vam da svoj podpis in s tem svoje potrdilo, da želi, naj v svetu in pri nas zavlada tak VAS mir? Zaenkrat vam je še marsikdo nasedel. V bodoče bomo preskrbeli da vam bodo take sleparije malo teže uspevale. OPOZORILO STARŠEM Šolska kolonija SDD u Devinu POMENKI O PREHRANI Deška kolonija Deška kolonija v Devinu, kamor so dečki odpotovali 14. julija, se zaključi v pondeljek 13. avgusta. Dečki se vrnejo tega dne v Trs; malo po 10. uri dopoldne. Star-, naj jih počakajo v ulici Machiavelli št. 22. torej pred prostori Slovenskega dobrodelnega društva. Za zaključek tega počitniškega letovanja ho v nedeljo 12. avgusta popoldne igrica z raznovrstnim sporedom (kakor deklamacije, petje itd.). Starši so vabljeni, da tej prireditvi prisostvujejo. Uro in kraj (na jasi v bližnjem borovem gozdičku) zvedo v Ljudski šoli v Devinu, kjer je kolonija nastanjena. f - Dekliška kolonija Pisarna dekliške kolonije, ki Jo bo vodilo Slovensko dobrodelno društvo v Devinu od 15. avgusta do Anagrafski urad Ni naš namen, da bi napadali ali ogovarjali. Nam je v glavnem do tega, da se uredi stanje, ki .takšno, kakršno je, ne more trajati dalje. Naloga anagralskega urada je, da vsakega prebivalca tega mesta vpiše in o tem ohrani točne in zanesljive podatke ter da te podatke stavi na razpolago oblastvom, da kot na primer v primerih vpisa po-edincev v seznam trajno bivajočih izvrši naredDo Zavezniške vojne u-prave. Z raznih in mnogih strani se je pa opazilo, da. v tem uradu kažejo največjo naklonjenost do Italijanov, največjo nenaklonjenost in počasnost v uradovanju pa do Slovencev in Hrvatov ter sploh Slovanov, da osebje tega urada smatra tako rekoč za svojo glavno nalogo šikaniranje, in to sistematično šikaniranje naših ljudi. Ta* način postopanja so ugotovili ljudje ki zaslužijo vse zaupanje. Naj naštejemo le nekaj primerov. Neka ženska, rojena v Trstu, ki je tu živela do leta 1919, potem pa,, kakor mnogo ljudi, odšla v Jugoslavijo, je leta 1948 pobegnila iz Jugoslavije in se vrnila v Trst. C': tedaj živi trajno v Trstu. Ko b morala biti vpisana v seznam trajno bivajočih, ji je bilo rečeno, da to ni mogoče, ker da je v svojem rojstnem mestu begunka. Vsi koraki, ki jih je pod vzela, da se to stanje uredi, so bili zaman. In posledica vsega tega je bila, da se je v stvar vmešal še urad za delo in izposloval, da je bila odpuščena iz službe, v kateri je bila že preko dve leti. Jasno je, za čim gredo: da se iz maščevanja zaradi tega in. ker ni hotela zaprositi za italijansko državljanstvo, njo, rojeno Tržačanko odpremi v ‘kako begunsko taborišče. Edina Diego de Castro ni zamudil prilike, da ne bi v »Giornale di Trie-ste« priobčil svojega običajnega komentarja o De Gasperijevem nastopnem govoru v italijanskem parlamentu. De Castro pravi, da je prijateljstvo z Jugoslavijo želja in namen ^Italijanov. Cernu torej Italijani pošiljajo plačane vohune, čemu finansirajo revizionistična društva, čemu gostoljubnost albanskim, makedonskim in hrvatskim prevratniškim odborom? Spričo takih dejstev je trditev, da pida krivda za to, da doslej še ni prrišlo do zbli-žanja, izključno na jugoslovansko stran, dokaj smela. De Castro zanikuje obstoj italijanskega nacionalizma, kakršen je obstojal v »nesrečni preteklosti«. Kaj pi naj pomenijo pretiranosti zadnjih časov, kaj naj pomenja vsiljevanje nacionalističnih orkestrov po javnih lokalih, kaj naj pomenja nevljudno zadržanje tudi do poset-nikov ženskega spola, ako te niso hotele sodelovati pri teh in takih kaj neprimernih manifestacijah?, Govori se o reviziji mirovne pogodbe, govori o teritorialnih od-stopkih Italiji, pri tem pa nihče ne vpraša, kaj pri vsem tem in o vsem tem sodi tržaško v tolikšni meri prizadeto prebivalstvo. De Castro govori o »prebujanju italijanske zavesti« v Trstu, ne govori pa o izvorih in pobudah tega prebujanja V interesu Trsta, v interesu evropske bodočnosti, v interesu notranje konsolidacije naše celine je da se tok in razvoj stvari prepušča svojemu lastnemu toku. Govoriti v imenu Trsta, pri tem pa iskati poslednje rešilno sidro v »apparenlamentu«, se nam dozdeva zelo protislovno. Saj do volitev ni več kot deset tednov! Ali ne bi bilo bolje, da bi teh deset tednov u-bo ge Tržačane pustili na miru, da bi po tolikih letih vendarle prišli do možnosti, da o svoji bodočnosti rečejo svojo besedo. Ce je De Ga-speriju potrebna legitimacija, naj torej počaka še teh nekaj dni. Novo službeno mesto generala Blancharda Glavni stan »Eueom« je objavil, da je imenovan brigadni general Charles C. Blanehard, namestnik poveljujočega generala »Trust«-a in glavni ravnatelj za civilne zadeve ZVU, za poveljnika oporišča področja evropskega poveljstva v franooskem pristanišču La Rochelle. f Stanko Žitko V nedeljo 5. avgusta je po kratki zavratni 'bolezni preminul pomožni napovedovalec slovenske radijske postaje v Trstu g. Stanko Žitko v cvetu mladosti, star komaj 22 let. 'Pokojnik je bil sin tržaškega profesorja g. Stanka Žitka, kateremu izrekamo ob tako bridki izgubi izraze našega sožalja. Pok. Stanko Žitko je bil kot slušatelj tržaške ekonomske fakultete član A. K. »Jadrana« in agilen sodelavec pri njegovem pevskem zboru. Z njegovo smrtjo je nastala med Jadranaši občutna vrzel. Maša zadiušnica za pok. visoko-šolcem Stankom Žitkom bo v pondeljek, 13. t. m., ob 7.30 v cerkvi Marijinega Srca v ulici Sv. Anastazija (pri Jpanžkih patrih). Drug primer: Oseba, rojena blizu Bovca, po poklicu hišna pomočnica. Anagrafski urad jo je nekolikokrat opozoril na to, da more optirati za italijansko državljanstvo. Ali ona. mladoletna, se s tem korakom ni hotela oddvojiti od svojih staršev. Skratka, to dejstvo je bilo očividk no ljudem iz anaarafskega urada krivo, kajti sedaj so se začele ši-kane. Najprej so zahtevali, naj one ■zaradi mladoletnosti, ki ni bila ni-kaka ovira za opcijo, sebi izposluje imenovanje varuha. Nato so zahtevali (z notarskim aktom) ugo/ tovitev njenega samskega stanu ir da je z očetovim privoljenjem zapustila rodni dom. Sedaj se je pa ves spis izgubil in uradnik ana-grafskega urada zahteva, naj ona hišna pomočnica, najde štiri priče; in od sodišča zahteva overovljenje takega spisa. Prj vsem tem pa ni nobenega jamstva, da si uradnik naknadno zopet ne izmisli nečesa, da bi tej Slovenki ali odbil ali sicer kako onemogočil vpis v seznam stalno bivajočih. Tretji primer se je končal pozitivno, vendar pa šele po dvomesečnem prizadevanju. Tikal se i. rojenega Tržačana, ki je do lete 1919. sedemintrideset let neprenehoma bival v Trstu, pa tudi potem skoro vsako leto prihajal semka. dokler se junija leta 1945 po zakoniti poti zopet ni vrnil v Trst. Skoro neverjetno je, česa vsega n: moral navajati. Ker po je bila večina njegovih listin napisana v srbohrvaščini, je moral predlagat' prevode. Nato so zahtevali, naj se vse to ugotovi z notarskim aktom. In končno so, čeravno notarski akt velja kot dokaz, zahtevali še originale listin. Ker jih sedaj ni mogel več najti, iz Jugoslavije jih pa ni mogel dobiti, so našli, ko je zahteval potrdilo o bivanju, da je prišel v Trst šele junija 1941, kar zo pet nikakor ne more biti točno. Za čas do leta 1919 pa iz spisa ni mogoče ugotoviti, da je sploh v Trstu živel, čeprav je tu dokončal osnovno in srednjo šolo 'in bil v Trsti' nameščen kot državni uradnik. Iz tega sledi, da se na anagraf-skem uradu važni osebni podatki enostavno odstranjujejo in da st) na njihovo mesto vnašajo lažni, da na anagrafskem uradu spise izgubljajo, da je v vprašanjih državljan* stva in potnih listov bilo zlorab in celo dokaj sumljivih nerednosti. O tem je čuti dokaj resnih glasov. Želeli bi, da bi vse to bile le zlonamerne klevete. Ali eno je nedvomno. Anagrafski urad je v današnjem stanju nemogoč. Občinstvo se v njem preko dopustne mere šikanira. Za vsak korak, da bi se doseglo tudi najmanjše potrdilo, je treba izgubljati preveč časa, osebje je pa včasih nevljudno in neotesano in rado preti z obtožbami in globami, kadar stranka pokaže razumljivp nestrpnost. Naredba generala Blancharda o uvrščanju v seznam trajno bivajočih je jasna in enostavna. Venda'-je bila največja pogreška, poveriti izvršitev take naredbe uradu, ki sodeč po naštetih primerih, kaže tako malo volje za njeno izvršitev. Zato je danes nadvse potrebn^ ustanoviti urad za prošnje in pritožbe. Kajti potrebno je, da stranke, ki so v toliki meri izpostavljene samovoljnosti oblaslev, najdejo zaščite. Treba je pa tudi, da osebje anagrafskega urada občuti, da urad ni sam sebi namen, ampak da mora služiti onemu* občinstvu, ki je na žalost prisiljeno obračati se nanj. Kakor koli naj se že odloči usoda mesta, je potrebna pravna varnost Ali spričo takega stanja na žalott take pravne varnosti ni! 13. septembra, je te dni razposlala deklicam, ki prihajajo za to letovanje v poštev, vabila. Odhod iz Trsta v kolonijo bo v sredo 15. avgusta ob 8. uri in pol. Ob tem času naj se deklice zberejo v ulici Machiavelli št. 22, drugo nadstropje, kjer bo pred odhodom krajši pregled po zdravniku. Starši obveščenih deklic naj nemudoma (najkasneje db 10. avgusta) pismeno sporoče pisarni kolonije v Devinu, da bodo svoje otroke pripeljali navedenega dne zaradi odhoda v kolonijo v prostore Slovenskega dobrodelnega društva v ulici Machiavelli št. 22, drugo nadstropje. Kdor to pismeno sporočilo opusti, mora računati s tem da bo tako izpraznjeno mesto oddano drugi prosilki. Zatorej pohitite 'S pismenim obvestilom pisarni te dekliške počitniške kolonije, da pride obveščeni otrok v sredo 15. avgusta v prostore Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu zaradi odhoda s pulmanom v Devin. S seboj naj deklice prineso vse potrebno perilo in oblekce, kakor je navedeno v obvestilnem pismu. Na perilo 'in obleke je treba prišiti že naznačeno tekočo številko. Vse ie ■treba •spraviti v kovčeg, vrečko ali nahrbtnik. Perilu in obleki naj se doda seznam. Akademija šolske kolonije OPOZARJAMO starše In prijatelje mladine na zaključno prireditev devinske deške kolonije, ki bo v nedeljo 12. avgusta ob 5. uri popoldne v Devinu na jasi v borovem gozdiču Cerničje. Spored vsebuje naslednje točke: 1) Kunčeva himna (devinske kolonije) »Mi smo fantiči« * deklamacija. 2) Gregorčič »Bratje, v kolo se vstopimo« - deklamacija, 3) Globočnik »Uporniki«, igra v treh dejanjih s pravljično medigro, 4) Deški zbor »Mi se imamo radi«. Otroci te deške kolonije se vrnejo v Trst v pondeljek 13. avgusta. Starši naj jih počakajo v u-lici Machiavelli št. 22 ob 10. uri dopoldne. Starši, privoščite si izlet v Devin in njegovo prelestno okolico. Preživite nekaj ur med svojimi najdražjimi! Šolska kolonija SDD na Reoentabru Obiski staršev pri dijakih v šol7 ski koloniji na Repentabru so dovoljeni samo v nedeljah od 15. do 19. ure. Radio Trst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 12. avgusta: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. 16.00 Koncert ruskih balalajk. — 20.00 Slovenske pesmi. — 21.00 Z domače knjižne police. * PONEDELJEK, 13. avgusta: 13.15 'Pojeta Bing Crosby in Eddy Nelson. —- 18.15 Čajkovski: Romeo in Julija, fantazija. —■ 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.00 Koncert slovenskih pesmi. — 22.00 Liszt: Faust, simfonična pesnitev. TOREK, 14. avgusta: 13.00 Glasba po željah. — 18.30 Vokalni koncert basista Petra Serdjuka. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Slovenska folklorna glasba. 21.00 Vzori mladini. — 22.00 Beethoven: Koncert št. 4. SREDA, 15. avgusta: 9.30 Slovenske pesmi. — 10.40 Predavanje o strokovnem ohranjevanju rodovitnosti zemlje. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Radijski oder - Kleist: RAZBITI VRC, veselo- igra. — 19.00 Zdravniški vedeš. 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet poje narodne. ČETRTEK, 16. avgusta: 13.00 Pevski duet poje slovenske narodne, ,na harmoniko spremlja Mario Sancin. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder-Schurek: PESEM S CESTE, veseloigra, nato Večerne melodije. PETEK, 17. avgusta: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.30 Tržaški, kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede -češki pisatelj Jaroslav Durych. 22.00 Schumann: Simfonija št. 4 SOBOTA, 18. avgusta: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 18.15 Čajkovski: Koncert št. 1, — 19.00 Oddaja za najmlajše - Muc Mlq Mac In Skriti zaklad. — 22.00 Sobotni varietč. Dr. Bregant Marjan O divjačini se ne izplača razpravljati, ker je pri nas veliko razkošje in brezkonkurenčno najdražje meso. 'Naše ljudstvo upravičeno visoko ■ceni sir. Povprečno je v siru več beljakovin in tolšč kot v mesu. Odpadek je malenkosten in vsebina vode je manjša kot v mesu. Njegovo denarno prehranbeno vrednost zmanjšuje njegova visoka nabavna cena. Ementalski sir Gorgonzola Bel paese Parmezan Beljakovine' 28,0 24,7 19,5 28,0 Tolšče 26,0 27,6 31,5 17,4 Oglj. hidrati 1,5 2,2 0,7 2 Kaloriie 419' 385 606 356 ■Poleg mesa so mleko, mlečni proizvodi in tolšče najvažnejša ani-malna živila ter so v lestvici našil} Beljakovine 3,5 0,7 0,8 hranil na prvih mestih, ker vdo-bimo za relativno majhen denar visoke prehranbene vrednote. Mleko Maslo Mast Olivno olje*) Tolšče 0,3 84.0 90.1 97,0 Oglj. hidrati 4,8 0,6 0,6 Kalorije 65 800 846 905 Ljudje zelo cenijo jajca, a žal neupravičeno. Jajce vsebuje 6 g tolšč in 6 g beljakovin, kar da približno 70 kalorij. Isto količino kalorij vdobimo iz 100 g mleka (primerjaj razliko v ceni!). Ce pa razporedimo razna jajca po njihovi hranilni vrednosti, bo vrstni red sledeči: račje, gosje, kurje, puranovo jajce. Približno ena tretjina ribjih vrst je cenejša od mesa, toda, ker jim je treba dodati mnogo zabele, postanejo pripravljene — draga jed. Ta pregled bi bil še površne j ši in pomanjkljivejši, če bi ne upoštevali sladkorja, ki da 410 kalorij. / Mleko je najvažnejši prehranbe-ni proizvod. Ce bi zbrali naše u-gotovitve v 'tabeli, bi videli, da je le malo rastlinskih proizvodov cenejših od mleka; večinoma so večkratno dražji, tako n. pr. endivija kar 17 - 18 krat. Tudi animalij je zelo malo, ki so cenejše od mleka. V teku naših razmotrivanj smo spoznali, da so živila, ki ustrezajo izbranim zahtevam okusa in užitka, postopoma dražja, da so razkošje. Zaradi nestalnosti tržnih cen ■mi je nemogoče sestaviti veljavne razpredelnice, na podlagi katere bi bili zaključki razmeroma lahki. Zato zaključim splošno z ugotovitvijo, da porabijo najfinejše, kar pa zdaleka ne pomeni tudi, da so najboljše, kuhinje taka hranila, ki dajejo za 100 lir približno od 150-500 kalorij; taka hranila, ki dajejo 500 - 1500 kalorij za 100 lir, porabljajo v splošnem meščanske kuhinje in taka, ki dajejo za stotake okrog 1500 - 3000 kalorij odgovarjajo skromnim zahtevam in razmeram kmečko - delavske kuhinje. Vendar moram poudariti, da poslednja hrana ne zaostaja za prvo, razen morda glede okusnosti. Razumljiva je želja naših gospodinj, da izbirajo najokusnejše, toda za gospodinjstvo postane taka želja usodna, posebno kadar in s čim plačati posledice takih želj. Oni. ki se v kuhinji dobro spozna, be tudi iz cenenih, a mnogo vsebujočih hranil pripravil ustrezajoče jedi. Obsojanja vredno je, da se za »dobro jed« izdaja vse preveč denarja. Ce si na koncu postavimo vprašanje, ali bi dajali prednost živilom živalskega ali živilom rastlinskega izvora, si bomo odgovorili, naj s pravilom o »zlati skledi« in se bomo odločili za mešano hrano, toliko iz fiziološko-prehranbenega, kot z gospodarskega vidika. Objektivno je položaj živil živalskega izvora napram onim rastlinskega izvora ugodnejši, ker vsebujejo rastlinska živila mnogo vode (Vegeta-bilia: 83, 36 odst., animalia: 63.36 odst.,- animalia: 63,86 odst.). *) rastlinskega izvora (Konec prihodnjič) fogovorai urednik: dr. Janko Jež Tilka: •ickarna »ADRIA«, d. d. v Trrtu SLOVENSKO DEKLE bi rad poznal ‘Slovenec pod 45. letom starosti v svrho ženitve. Ponudbe poslati s sliko na naslov: C. iden-tita n. 18584949 - Fermo posta V e n e z i a . Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame In par-kete nudi najugodneje Mizarji § Kmetovalci f podjetniki » OH LE A T E1» ■ .... 90441 T R S T Visle Sonnino, 2 4 Hlače in 1 Iz mako bombaž. ■L 9 liopti izberi letne obleke t in volnene fresko - po najnižjifi cenah ■ MAGAZZINI DEL CORSO TRST, Corso 1 - Borzni trg (Piazza delta Borsa) U RARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CEN *.HI LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO / IN DRAGULJE Ing. JEŽ JOŽE Pooblaščeni inženir za arhitekturo 59, Boyce Str. Glebe, Sydney, tel. MW 1531, se priporoča vsem v Avstraliji živečim rojakom, ki nameravajo zidati lastne domove, za izdelavo načrtov in proračunov. Oni, ki bivajo izven Sydneya, lahko pišejo na gornji naslov in bodo dobili vsa potrebna pojasnila tudi glede posojil za gradnjo in nabavo gradbenega materiala. ALOjZ NOVLjAN Maipu 450, Buenos Aires - Argentina sprejema naročila za darilne pakete, za cele vreče moke, riža, sladkorja, kave, testenin, fižola turščne moke, gresa, orodja, železnine, tekstilij, strojev, radio bicikljev, usnja, obutve, zdravil, semen, raznih materijalij, Jel se pošljejo iz prostega skladišča v Trstu v Jugoslavijo. .Zahtevajte cenik!