PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE F Uredniški 1« uprevniiki 1617 8. Lewndale Ave. Office of Publication: MIT South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell Delavce, ki ee pri dela | ponesrečijo, pošiljajo v Malce kot "žrtve avtomobilskih Sovjeti i« išlejo prjzsinja v Ameriki Moskva ne kaže nikake želje niti volja, da bi ae obnovila porajanja sa priznanje sovjetske vlade Washington (FP) — Državni llTIlÉ itldil dtfraif podtajnik Castle je na rasna T vprašanja, tikajoča se prisns- tUl iMIStlljllMV njs sovjetske Rusije, odgovoril z izjavo, da državni department dozdaj že ni prejel nobenega posrednega ali neposrednega vabila Unije sovjetskih socialističnih republik glede obnovitve pogajanj o priznanju aovjetake vlade. Castle je dodal, da ee Moskva očividno prav malo briga za ameriško priznanje in da je ameriško stališče z odrom na priznanje sovjetov prav takšno kot je bik» 1. 1924, ko so sa vršila pismena poganja med državnim tajnikom Hughesom in sovjetskim zunanjim ministrom Cičerinom. Glede mogočnosti, da bi se ameriško-ruski odnošaji dali izboljšati skoti pogajanje za trgovski dogovor ali trgovinsko pogodbo, je Castle izjavil, da bi pošiljanje ameriških uradnikov v Rusijo pomenilo priznanje sovjetov in da ao vsaka pogajanja izključena pred uradnim priznanjem sovjetske vlade. Ta izjava se razume kot Hooverjev odgovor na govor newyorškega korporacij skega advokata Paul Cravatha, ki js na Političnem institutu v Williams-townu urgiral priznanje sovjetske Rusije, kar bi po njegovem mnenju izboljšalo ekonomske razmere v Ameriki in tudi v E-vropi. Castle sicer ni prerokoval, kakšna spremembe se bodo dogodile v bodočnosti, česar tudi ni mogel storiti, vendar pa je takotekOČTtfsvtf, ds ïloovèr-jevo vetiranje protisovjetskih uvoznih prepovedi še ne pomeni, ds bo predsednik spremenil svoje stališče glede priznanja sovjetske Rusije, ki je negativno. •_ Sodnik In preeekntor obtožena sleparij Cleveland, O. — Sodnik W. W. Cowen in prosekutor W. J. Walker iz Belmont okraja, ki sts skušala spraviti v ječo tri komuniste, obdolžene kriminalnega sindlkalizma, se zdaj sama nahajata na zatožni klopi. Obtožena sta zarote, katere namen je bil oelepariti vlado v nekem slučaju davčne redukcije. Medns-rodna delavska obrana trdi, da je Walker, lri je bil ob čaau process proti dotičnhn komunistom pomožni prosekutor, obetal, da bo njihove slučaja zadovoljivo "rešil", če mu obtoženci plačajo tristo dolarjev. Obtoženci so ponudbo odklonili, nakar so prišli pred poroto in bili obsojeni, toda ohijsko prizivno sodišče je obsodbo razveljavilo. Detroit, Mick. — Delavci, ss-posljeni v detroitskih bolnicah pripovedujejo skoro neverjetne stvari. Dslavci, ki so pri delu u-biti sli težko poškodovani, pošiljajo v tukajšnje bolnice kot "žrtve avtnjh nesreč"; na njih ni najti nobenih identifikacij in bolniške uprave jih dajo prepeljati enostavno v mrtvašnice, kjer čakajo, če bo prišel kdo od njihovih svojcev ter jih spoznal za svoje. Te žrtve so v mnogih slučajih v takem stanju, da jih je nemogoče spoznati. "Bolnišnica, v kateri delam", je dejal neki delavec, "ima mnogo takih slučajev. Mi označujemo te slučaje kot "tovarniške". Bres mafcga vsi ponesrečenci, o katerih se trdi, da so jih "povozili avtomobili", ao v delavskih oblekah, toda pri njih ni najti ni-kakih identifikacijskih snakov. Izgleda, da nihče ne ve, od kod pridejo te žrtve — namreč nihče, rasen bolnice uprave, ki pa molči. Ko je tkk ponesrečenec mrtev, ga spravijo v mrtvašnico, kjer Jih lahko najdejo njihovi sorodniki. Tovarne si na ta način prihranijo marsikak tisočak, ki bi sioer šel za odškodnino svojcem ponesrečenega". .......* ; • Baltimore, Md. — Manuel Herrick, bivši kongresnik iz države Oklahoma, je bil te dni aretiran in odveden v zapor na obtošbo, da je kršil Volateadov zakon. Prohibičniki ao ga našli, ko je pazil na kotličke, v katerih ae je kuhalo žganje. Posneje je bilo ugotovljeno^ da je delal ta nekega butlegar-ja, ki mu je plačeval $15 na teden. Herrick je v zaporu itre-cel obžalovanje, ker se ni poslu-žil prilike in si nagrabil denarja, ko je zastopal voliloe v kongresu. x "Ko sem bil v kongresu," ja dsjal, "sem našel večkrat velike vsote denarja na moJO>lsalnl miti, toda ga nisem maral sprejeti, ker sem ga smatral ta nepošten denar. Sedaj sem prepričan, da sem bil bedak." Nemški produkti izpodrivajo angleške Bojkot angleškega blaga v Indiji koristi nemškim kapital!- MV J "IM IMMIIjl Napoved ja tsrsksl Henry Ford. Poleta! meseci also ugodni sa delo v torsraah Windsor, Ont. — Henry Ford je v intervjuvu, ki je bil priob-čen v listu "Border City Star", izrekel napoved, da bo kmalu prišel čaa, ko se bo delalo v avtni industriji le deset mesecev v letu. ' , "Problem, ki dela danes velike preglavice", je dejal Foid, "je u-reditov obrata v avtnih tovarnah tako, da bodo delavci delali le 10 mesecev v letu, ostala dva meseca pa bodo porabili za počitnice. Poletni meseci niso ugodni ta delo v tovarnah. Sicer ta ispre- memba ne bo prišla Še tako hi tro, toda tsdnjs leta so videla uveljavljanje osemurnlka in pet dni dela v tednu v skoro vseh industrijah." Dalje Je Ford dejal, da bodo| novi stroji in masna produkcijs povzročili padse cen avtomobl- Klučaj Yette Stromberg pred zvezne vrhovno sodišče Iios Angelca, CaL — Zvesno vrhovno sodišče, ki ima v rokah "lučaj kalifornijske komuniatko Yette Stromberg, bo moralo kon-čnoveljavno odločiti, če je rdeča zastava res nevarna Zed. dr-*avam in kot taka prepovedana. Yetta Je bila obeojena na deest let ječe. ker Je razvila rdečo zA-stavo v neki otroški kempi v Kaliforniji in kalifornijsko v* hovno sodišče Je obeodbo potrdilo. Mednarodna delavska obrana je gnala njen slučaj pred zvezno vrhovno sodišče, katerega odločitev bo merodajna. lom tako, ds si ga bo lahka na-bavil vsak delavec. Zvesni proti mehi- Zakaao la etrsfce v Baton Rouge, L4l—Oov Huey P. Long j« podpisal nov! zakon o ft-urnem delovniku ta *»ke ht otroke v industriji. Maksimalni delovni teden troke in delavke Je 84 ur. Izvzete ■o koRzervne tovarne skoal se-^no, telefonske in brtojsvne druAa In resUvranti in ursdi v m«*tlh t manj kot 2.500 prebivalci ■ ■ San Antonio, Tez,—Unijaki zvezni nameščenci v Texssu i h tavajo, da ae izključi mehiške delavce od dela pri zveznih javnih napravah. Na konvenciji Federacije zveznih nameščencev fezasu, kiee Je vršila v San Antonij u. je btta sprejeta zahteva da mora biti devetdeeet odstotkov delavcev pri zveznih javnih deUh ' ameriških dilevljanov. Protimehiško sUliMe sq zavzemale posebno unijs Iz Ban Antonija In is obmejnih krajev, ki so odločno zahtevale omejitev pri seljevanja mehiških delavcev Združene države. New Mlaki York.—Znani avtomo- t Henry Ford je iatervjuvu pred nedsv Izjavil da "če se v kaki de-aspase komualeom, da to ns nič drugega kal to, da dotična dsžeis potrebuje komu. želi BIVŠI KONGRESNK ARETIRAN RADI KRŠITVE PROHIBICIJE Chicago^ Iti., torek, 12. avgiiaU (August 12), 1930 la ¿salo» ust. Act cf Oct I, 1S17. cetkcrUcd oe Jaao 14. ItlS Sukeeriptloa $0 00 ŠTEV.—NUMBER 189 Bombaj, U. avg.—Velika Britanija v čedalje večji meri Qb-čuti bojkot, ki ga vodijo lndakl nacionalisti proti angležkim izdelkom v zvezi s kampanjo civilne nepokorščine. Ker so Združene države več ali manj nevtralne in ae ne skušajo polastiti trga v Indiji, je aituacija ugodna ss Nemčijo in jo že pridno Izrablja. Pri tem ji pomagajo indijtki kapitalisti, ker vidijo v prijateljskih trgovskih odnožsjih t Nemčijo svoje koristi. Nemčija nima namena, da si osvoji ves trg v Indiji, pač pa kooperira z Indijskimi kapital! sti pri načrtu sa razvoj doi industrija. Izvoz ameriških izdelkov/ v Indijo ni bil poeebno velik niti pred pričetkom homatij, toda otvoritvijo kampanje civilne nepokorščine se je še bolj zmanjšal. Prilika za Nemčijo, ki skuša dobiti nazaj svoje svetovne trge, ki Jih je izgubile po vojni, je bila ugodna in se je je takoj poehtžils. Ustanovila ae je trgovska zveza Export4)lenst, či-je namen je, da proda čimveč is-delkov nemških tovaren v Indiji, obratno pa ne. V prošlih par mesecih js Export-Dienst ustanovila veliko Število trgov akih agencij v vseh glavnih in dijakih mestih, poleg teh pa ima deset ogromnih skladišč, ki so napolnjena s produkt! nemških tovaren. V poučenih krogih tpatrajo Invazijo nemških tr govcev v Indiji za nevarnost, ki lahko povzroči ostre konflikte med Nemčijo in Veliko Britanijo. * Delavska stranka na Japonskem Zahteva žeasko volilno pravico In socialne reforme Tokijo, U. avg. — Združitev treh političnih delfvakih skupin, ki js bilo itvrženo te dni, pomeni, da bo nesoglasje ki ga je bilo tadnja leta opažati v proletar-tkih vrstah, kmalu izginilo. S tem je bila uataplvljena delavska atranka, ki bo pri prihodnjih volitvah postavila tvoje kandidate sa državno zbornico. Združene skupine so si isbrals novo ime Zenkoku taišuto (Narodna ljudska str^nks) in naznanjajo, da se bodo v prvi vrati borile za ženako volilno pravico in za imenovanje civilnih oseb v ministrstvo armade ln mornarice. Voditelji etrsnke ao Ob tej priliki izdali svoj program, v katerem med drugim zahtevajo osemurnik v industriji, odprsvo ponočnegs dela ss ženske ln o-troke, enake pravice sa Žentke in moške, modifikacijo zakona o plemstvu in ustanovitev državne starostne pokojnin*. Japonsko ljudstvo, ki je salo nezadovoljno a politično korup- XIS^JLO^JS ^ avditoriju, kjer te Je vrfilo c lj o sedanje vlad* Jo t vesel jem f^^ |boroVAnJt, Na truk sta obesile še eden napis, Id ee potdrsvilo ustanovitev nove stranke. Poučeni opazovalci politične situacije napovedujejo, ds čas ni več daleč, ko bo japonski vladi načeloval delavski kabinet. Javno Prebivalci kanadskega glavnega mesta Ottawa plačajo ta elektriko tri četrtine manj, kot so morali plašsvatl privatnim e-lektrarnSm 1 > - (F. P.) ~ Ottawa, Glavno Kanade ss lahko pobaha, da oddaja elektriko po nižjih cenah kot katerakoli mesto v Ameriki. Prebivalci tega mesta, ki so prsd leti, ko so dobivali slektrlko od privatnih družb, plačevali po 8c sa kllowatno uro ln poleg tega še $1 mesečno ta rabo rmotrs , tdaj plačajo samo dva cente ta kllowatno uro in rsbs "metra" Je prosto pristojbine. Ottswska mestna upravs namreč kupuje zdsj elektriko od Ontarljske hi-dro-elektrarske družbe, ki Je dr žavno podjetje ln ne obratuje na dobičkartkl podlagi, kakor pri vatne družbe. Prebivalci mesta Ottawa rabijo večinoma električne peči, kar je posledica isredno nizkih cen elektrike, ki jim to omogočajo. Tudi ostale privatne kompanije, ki še obratujejo, so morale in! žatl cene svoji elektriki od 8 ns dva centa, ker aicer bi nihče ne maral njihove elektriko. Pozimi ogrevajo sobe ottswsklh meščanov majhns električne pečice medtem, ko morsjo v Montrsalu, ki ni zelo oddsljen, kuriti pit» mog, ker tam Je distribucija lektrike še v privatnih rokah. Dva delavca, oba socisliata, sta prišla na dokaj originalno idejo. Ns svoj tovorni . avtomobil sta naložila mrližki vot, na iatega ps sta obesila velik napis, ki se je glasil: "Kalifornijska pravica je mrtva". Z avtomobilom ata se nzmeravala udeležiti parade ob priliki proteatnega Iborovanja, ki ga Jo priredila skupins socialistov, ki sahtevajo, da te poprav! krivica, ki se je sgodila Mooney-ju in Billlngsu, ki po nedolžnem sedlU v ječi že trinajst let. Mestna uprava pa je odrskla dovoljenje is psrsdo in delsvos, ki tta na vsak način hotela isps-Uati njun načrt, sta vseeno po-gnala avtomobil n^essto. Voslla tta ga skosl cslo mssto proti Tri- JUSTICA V MIS-SOURUU NE m ! POZNA SALE NOČEJO SUSATI, DA JE PRAVICA MRTVA Dvs kalifornijska eoclalteta aretirana, ker ata vealla truk s napiaom: "Kalifornijska pra- _ vlca je mrtva" Rogersa. ----Rogers je poskusil ugrabiti Los Angeles, CaL — mrtna aeereče ped vasem. — kozolcem vred vse pogorelo. Tu-Poti h Kerešpoha v Radenci di sosedna poda posestnike In " » pripetila v petek težke ne- Perovške eta podkodovana In je 2*°da. Posestnik in mlinar Ma- tod! tu prseej škode. Kdo je zanetil pešar, ni znano. Govorijo u otrocih, ki ao se igrali z vžigalicami baje pod ko. zolcem, govori se o podtaknjenju ter o odraslih, ki da ao vrgli po nepremišljenosti kak ogorek v kozolec. Nesreča pri Pod na rtu V okolici Podnarta je lep slap Nemiljšice, ki pa je bil dostop do njega zelo težak. Zato se je osnoval poseben odbor, kl je vodil dela pri gradnji mosta in poti do slapa. Dela so bila zdaj *e skoro končana, niso pa bile zgradbe še pregledane ter predane v promet. Včeraj pa se je kljub temu nabralo tamkaj, več radovednih okoličanov« ogledovali so slap in brv. Čudili so se žičnim vrvem in le malokateri je imel pogum, da je šel *?rv* Potem pa je šel prvi, pa drugi in kaj kmalu so lepo brezskrbna hodili po brvi. Ko so opazili, da se brv lepo guglje, se jih je nabralo na brvi kakih 17 oseb, pa so se gpgali za zabavo. Pri tem pa se je betonski podstavek o« maka j. Ko so kasneje spet dru^ gi prišli na brv ter se začeli gu-gati—bilo je 6 deklet—se je o-i majani betonski podstavek odtrgal od zemlje ter zdrsnil z vrvmi v potok. Neko dekle je pri tem tako nesrečno padlo, da je obležalo mrtvo, druga dekleta pa so odnesla manjše poškodbe. Se k nesreči "Karagjorgja" V domačem ter alaeti inozemskem tizku ae v poročilih o katastrofi opata prevladovanje domneve, . da je nesrečo zakrivil kapitan italijanske ladje bodisi iz nepremišljenosti, bodisi iz navadne nagajlvosti, ki ja postala usodna, ali pa prav nalašč, namenoma. Pomorski strokovnjaki izjavljajo vsi, da ja zakrivil nesrečo brez dvoma italijanski kapitan, ki je prihitel—kakor bi prežal na ugodni trenutek Izza morske tesni ter divjal, naravnost proti našemu parniku. Dasi mu je naš parnik dajal znamenja, se je Morosini zaletel v levi bok ladje z vso silo. Ker je dokazano, da je Morosini imel stalno navado, preganjati ali igrati ae z našimi ladjami in beticami, ker se mu naše ladje radi tega vedno rajši izogibale, in pa ker je Morosini močnejša ladja od našega Karagjorgja—domnevajo in trdijo mnogi, da je tu v ozadju razmerje med Italijo in Jugoslavijo, zlasti pa še zavist radi velikega prometa 6b naši obali, in da je bila nesreča izzvana nalašč. Pomorščaki so namreč koj po nesreči vprašali, kam je bil Kara-gjorgje zadet. Ko so svedeli, da v levi bok, so dajali takoj, da Je Je zakrivil nesrečo italijsnski parnik. To je nfunrsč tako: vsak parnik ima na svoji levi strani rdečo luč, na svoji dssni strsni (v smeri vožnje seveds) ps i ms zeleno luč. Ko se dvs parnlka( srečujeta, morata drug drugemu kazati rdečo luč in vsako'trčenje je nemogoče. Karagjorgja je kazal Moroeinlju rdečo luč, toda kapitan na Karagjorgju je videl le zeleno luč Morosini ja, dokaz, da je plul Morosini oatro proti Karagjorgju. Karagjorgje Je s sireno opozarjal Moroslni-ja, ssm se Je umaknil kolikor je mogel k obali otoka GaleŠnJaka,' 50 m do obale, a Morosini je kazal zeleno luč ter drvel naravnost proti našemu parniku in ae zaletel v njegov levi bok. Ce bi ne bilo tamkaj Karagjorgja, bi se bil zaletel na obmorske pečine ter nasedel—-e bil je siguren, da se bo ustavil v Karagjorgjevem trupu . . » Z vseh strani prihajajo Ja-dranski plovidbi brzojavni Izrazi sožalja ter deatitke kapitanu Prodanu. kl ja rešil vae potnike, kolikor Jih ni bilo prizadetih neposredno pri trčenju. Zelo značilno Je tudi pismo glsvnega u-rednfka švlcarekega časopisa "Neue Zuerche Zeitung." Pravi, da ga je vest o nesreči zelo po-tris. Izraža upanje, de bo ta dlv-na ladja, a katero js preživel toliko lepih ur ne našem Jadranu, kmalu spet sposobna In da Jo bo kmalu spet Junaški kapitan Pro-d&g vodil po jadranskih vodah. Ne zavist ne zloba ne bosta mogla odvrniti obetevateljev Dal-macije od nadaljnih oblakov. Morosini je dospel Iz ZedrS zdaj v Pulj. kjer ga bodo v led- jedelnici popravili. Ima namreč majhno poškodbo na rilcu. Po rezultatih dosedanje preiskave je dokazano, da je nesrečo zakrivil Morosini in njegov lsstnik, društvo £an Marco, ki nudi Jadranski plovidbi 1 milijon lir odškodnine, kar pa je Ja-dranska rfovidbiL odklonila, ker znaša škoda mnogo več in bodo zahtevale odškodnino tudi družine pon edav. Sodna ko-misijs, sest o ječa h naših in italijanskih zastopnikov, je namreč ugotovila, da Morosini sploh ne bi bil/smel plut i po dotlčni liniji. Prve veiitl o odpustu kapitana, Moroslnijg, ki so bile razšlr-širjene, preklicuje društvo San Marco, poudarjajoč, da jo kapitan Maros^ni vreden—pohvale. Žrtev avtobusne nesreče v »IŠkl. — Poročalo smo o veliki avtobusni nesreči, ki se je pripetila zadnjo,nedeljiv SiSkt. V41lk avtobps, v katerem so bili poleg Šoferja le sprevodnik ter dva potnika, je na opolzki cesti drsel sem ter tja ter se zaletel v neko hišo ter prevrnil. Dva sta dbbila težje poškodbe, dva lažje. Potnica Mihaela Pptrovčič, stara 43 let, je dobila močne poškodbe na glavi. Ta Je predvčerajšnjim v bolnici podlegla poškodbam. U-mrla je radi ran ns glavi. Ob ns-sreči ji je'posnelo, vso košo z glave, po vrstu in rokah pa je dobila nevarne vrsdnine. Nekaj štetllk k rudarski kri-si pri nas. — Številko povedo pogosto več nego besede. Na pr. o rudarski krti pričajo najbolje številke. Meseca aprila ln maje so rudniki pri nas Izplačali delavskih mezd: leta 1026 32,4 milijona ln lfla 1080 pa 16.7 milijona. Razlika je v omejenem delu in snišanjtl mesd. Bftotem takem bi moruls pusti tudi produKfcij a* kakor so padle mezde, narhreČ za 60%. Številke pričajo drugače. Dasi je delovni čas radi praznovanja (ne-obra-tovanja) manjši —• saj delajo le po dvakrat ali trikrat na teden! — je produkcija malo nižja. Namreč: leta 1906. so slovenski rudniki produ«irali $58.7 stotisdč ton, leta 1960 pa ¿10.8 stotisoč ton. Dočim so je torej mezd Izplačalo za pplpvico jhanj, je produkcija jianlu le za malo! Toda več,p tem v posebnem Članku. Že tp aamo pa kaže, kako žive in kakp garajo naši rudarji. Beda in lakota — to sts spremljevalca na^ih rudarskih dolin! Društvo ss vsrstvo živali Ljubljans, 24. julija mo. Ds, tudi to premoremo Slovenci v svoji bsnoviai. V celi bs-novinl obstaja sd i na organizacija za varovanje živali. Kakor sporoča zdaj v dnevnikih to Društvo za varstvo živali, je njen smoter, delovati ns to, ds se re-vns živali, ki al «sms ne morejo pomagati, ae bodo trpinčlle.'I)s lje je smoter društva, skrbeti za izboljšanje transportnih sredstev ss živali, ki Jih sedaj — o Čujte! — prevažajo na prav navadnih prevoznih sredstvih. Zbirali bodo denarna sredstva, ds si nsbsvijo — rsšilni avto. Najprej pa bodo zS vss to zbirali dobrotnika s denarjem.... In: vabimo da vstopate v drufitvo i. t. d., i. t. Ste prebfali gornjo notico o l>osap»ke?nu delavcu, m leden 21 let, ki je v obupu zbežal v Vod-mat in se \ redi ceete razjokal ker ne zasluti toliko, da bi poalal Vaj podporj. In ds je potem, o-bupan, legel na progo ln mu je vlak od reza glavo. Da, take ptvari se gode v našem mestu,* take si vari se gode v vseh m ornih, kjer vlada bed« In slromašt o in kjer Je delo slabo plačano. Ljudje so obupni, Jočejo sred cest na asfaltu, l< gajo na žellsntško progo In odhajajo a eveta, kjer ni nikogar, ki bi se brigsl zanje. Tu Ja vas kapitalistični ogromni aparat, ki Izžema ln trpinči delavstvo, pe se še najdejo ljudje« ki ae orga-nizirajo za farstvo trpinčenih živeli. Delavstfi dsn zs daem trpinči veliki «hirat kapitalistične produkcijeBn ljudje eeia vsema-jo za trplnjj^ne živali, za človeks ae. T Ljudje naj zbirajo denar ze reševalni a\fo Kolsktivizscijs peljedel stva v Sov. Iiiji . ,| i Težave in uspehi. — Jakov I je v o zaključku socljalne revolucije Mm pa legajo sa živgH, obupe ncf tračnice In šl konča- Ljudski komisar sa poljedelstvo Jakovljpv je na zadnjem moskovskem kongresu imkIzI zanimivo poročilo o sedanjem stanju sovjetskega poljedelstva, ki ga Je primerjal s poljedelstvom v Ameriki. V Združenih državah se je v zadnjem desetletju povečala površina obdelane zemlje za 4 milijone hektarjev, poleg povečanja Števila truktorjev sa 60,-000. V Sovjetski Uniji se je pa V istem času povečala površina obdelane zemlje za 12 milijonov hektarjev poleg 76,000 traktorjev. Velike poljedelske edinice pa nastajajo v Sovjetski Uniji radi obubožanja malih posestev kakor v Ameriki, temveč potom profra-matičnega ujedinjevanja. Radi kolektivnega načina obdelovanja ja narasla produktivnost zemlje za 40 do 60 odstotkov, v prvi vrsti radi mehaniziranja poljedelstva in smotrenv izrabe traktorjev. Povprečna izraba traktorjev znaša v Sovjetski Uniji 1,600 ur na eksemplar letno, v Ameriki pa samo 460 ur. Ta izrabs ae bo v prihodnje dvignila na 2,600 ur letno. Sadovi toletne kolektivne pom-, ladne setve zagotavljajo uspešno širjenje koloktivizacijo. Sovjetsko poljedelstvo ima izvršiti tri glavne naloge: razviti kulturo obrtnega raatllnatva, obnoviti živinorejo In okrepiti pridelek žita. Razvoj živinoreje je mogoč le na podlagi kolektivnega in državnega gospodarstva. Prvo vlogo pri tem bo Imela avlnjereJa. Režite v vprašanju preskrbe s mlečnimi proizvodi Je zvezan z vprašanjem pridobivanja klsje In pašništvom, Medtem ko zavzema v Ameriki klajnl jjoeev 70 odstotkov vss poševne površine, snaša v Sovjetski Uniji samo 30 odstotkov. Ds preskrbo s mesom in mlekom podvojimo, morimo vire sa 160 odstotkov povečati. V prihodnjih treh letih se mora v uralskih provincah in osrs-dnji Aziji 20 milijonov hekts^ jev mrtve kemije obdehmsH traktorji. Velikanske površine nsj boljše zemlje so še ob srednji Volgi in v Kasakstonu neobdelano. V teh krsjlh uspeva pred vsem pšenica, s katero so bo v prihodnjih letih na novo posejalo 265 milijonov hektarjev. Ss-mo v Kasakstonu ss kasnore s pšenico posejstl 66 .milijonov hektarjev, medtem ko js sedaj posojeno samo 2 milijona. V Južni Sibiriji in v Kasakstonu sa bo-do organizirala kolektivna g<> spodarstva s po 300,000 hektarjev. Produkcija bombaža ae bo prihodnje leto razširila na dva in pel milijona hektarjev, od katerih bo 1 miljon obdelan s traktorji. Ensko ss bodq organizira la nova goepodarstva ss pridelavo lanu, ki se ga bo v Jaasni ss 36 odstotkov več nsssjsio. Jakovljev Je povdsril, ds Je uspeh kolektivisaclje odvisen od proetoveljncga vstopanja kmetov v kolektivne gospaderetva. V dogledni bodočnosti bodo individualna gospodarstva sploh Isgi-nils. Kolektivni progrsm js tsh-če strojne industrije. In bo v pri-nično osiguren z razvojem doms-hodnjih petih letih dovršen, s čemu bo socialna revolucija kon-čans.u; • T Ko Je Hpktor Komargan potisnil monokel v očesni kot, je stopft par^orakov nazaj, kakor poznavalec pred sliko kakega sta-rega mojstra ln dejal: "Lepa Je! Prljotlji me niso prevarali, 11 .••Dobro haključje pač" je menil etarlnaV. uDaleč okoli bi ne našli takegk kosa." "Morda 'le" Je ovrnll Komargan. "Jas 'ti| ga iztaknil. Nekje se nahaja lira v taka akrlnja. I-mam znesljiv spomin. Celo ime isstnioe bi vam lahko povedal: neka goepS^ichavdlerova» laven mesta ima lično vllo,M Z izrazom, ki ne dopušča nlkakega ugovora, je izustil DS ime, s izrazom, kl je dal slutiti pikanten doživljajček, sa katerega Se sme pozsnimatl še kdo drugluo Starlnar se nI dsl motili v kupčiji. "Uoš Usta Jo,M Je potrdil. "Po svojem |H>vrstku is tujine, Je prodala vso.opravo meni." "Glejte no, res? Ne, kako Js veudsr svet majhsn" je vtklik-nil Hektor ia se priblišal skrinji. Z roko se Je dotaknil ključavnice, v kateri ni bilo ključa. Starlnar je domneval, da hoče preiskati vsebino skrinje. "Ključka ni ia navega tudi nisem dal napraviti," (a , rekel. "Bolj zabavno se ml vidi prodati jo kar talui; morda pa skriva kako mslo^prescnečenje, Natr-psns je z vsem mogočim. B čem 7 Nimam pojms. Mords s stvarmi, ki Imsjo vrednost. Konec koncev so zarsd! msns lahko tudi kskl .spomini, kdo vs. Zs vsi, kl sts dsmo poznali "Seveds sem jo posnsl" Js pohitel Komargan. "Toda to še ni vzrok, da ste svit trgovec vi, s svojo zgodbo o izgubljenem kl-jučku in nšznano vsebino. Skrinjo smete posteviti na moj dom, oposs^sm ps, ds jo bom odkupil šeiš potem, ko bom spo-znsl njsno Vsebino, Ko bom odprl skrinjo, si bom isbrsl predmete, ki messnimsjo, drugo vsm bom vrnil. BoglsšatsT" "Se rszdrits, gospod Komsr-gsn, saj vdšte, da sva ss Še vedno zedintla," Js zstrjsvsl starlnar s postfežljlvo vljudnostjo.... S polnim kozsrcem v desnici - kskih šest Jih Js šs Izprssnil t s večer -i, s cigsro v ls viel, Je Ilektor s gsnljlvim pogledom objel svoj s prtlstelje, kl jih js po-vsbil k pnrnlsvl svoje vrnitve 'n po* večen ju novegs samskega stanovanja^ "Po dolgem čssu svo n ss, zopet smo sjcupsj I" js vskllknll. "Koliko Ist Js šs tegs, ksr «»m vas sapustN In se s Kimono Kl-ehardlerovo potepel v svet T Naj-brž bo pet. Da, da, ljubi moji, IJubesen je bolezen. Rad bi vas videl, kakšne obraze ste netakni-li, ko ste lepega jutra izvedeli, da sem (slvedel Simono. C* nI nihče i/klepetal, nihče izmed vas niti ne sluti, kako Je prišlo do tega". "Pripoveduj," so silili prijatelji, "Zato si se pa vrnil, msr ne?" "Niti mato, nisem častno »-< '»in napteruval govor iti o tej zadevi, častno besedo! Saj sem šs skoro pozabil na to. Pb-mislite, c)ane* se mi je neksj primerilo . . . Nu, da, le oglejte [si onole skrinjo, pruvkur so mi jo prinesli. Brez težave Jo boste spoenali — Simonina bivše lastnina je. Zadevu pa je taks, da jo s njo v zvezi smefcm in svojevrsten doživljaj.. Vsem je snanOt da eo je sa Simonino naklonjenost razen mene potegoval še nekdo. Mali Durenois. Dama ee je z nama igračkalu, mojstrsko je znela podžigati najino ljubosumnost. Nokega večera, ko sem nenajivljen prišel v njeno stanovanoj, se nisem mogel otresti vtisa, da sem jo zmotiš v nežnem sestanku z Dn-renoisom. Ze sama misel na to inožnaet mi je pognala vso kri v glavo. Saj je aaplavala, rekel bi, krvava drama v sraku. Ker !>H sfttl botri rvntrti, I; te ir '' K r: t moj tekmec, sem se s silo Umiril. V tole skrinjo se je skobacal, ljubi moji ... V to skrinjo! PresmsŠno. Ko ssm se prepričal, me je prešinile sijajna mi-ss). Nsjpiaj «em skrinjo dvs-krst zaklenil in saprl lumpa v temuioo. V naslednji burni sceni sem Simoni povedal, da sem vsega sit ln če noče takoj z menoj makar na kraj sveta, bom hvalešnenui svetu Isdal najino odnošaje . . . Potovanjo v moji družbi naj ematra za zabavno pustolovščino. To jo je omehčalo. Po preteku dobre pol uro sva bila is čez hribe In doline, atsnovanje Je ostslo zaklenjeno. Služabnlštvo je odpustila. Du-renola js ostal v skrini. Ne vem sicer, kdo In kdaj gs Jo rešil, prsv živo pa al lahko predstavljam njegovo onemoglo besnost, ko se je Iskopsl na dan." Prijatelji so Izmenjavali poglede In Hektor Je i>oatal pozoren. "Kakšni obrazi pa so to? Vss-kakor vam Je Durenois Še kaj namignil!" "Ne" je odvrnil .eden ismed prljsteljev, "nihče že nI govoril s nJim. Zsto je naše sspreps-ščenje toliko. Durenois je izginil. Domnevali smo, da Je neznano kam odpotoval,"^ ~ "Kakšna neumnost!... Vendar, kam naj bi ae bil udri?" Mden Izmed družbe Je izustil to opazko, kl Je učinkovala liki hladna prha. "Morda Ja oetal v «ITrlnJi!... Hektor se Je zdrznil in zapičll polblazen pogled v skrinjo. "AH si znorel!" js zsjecljal. "Tako' ali tako se Je vendar o-svobodll!" "Nič več ga nismo videli .,. V skrinjo bi poglsdsl!" Komsrgsn ss Js S grozo domislil starlnsrjsvlh besed In ker Je bil poleg tegs nskotlko vinjen, Je bil rasnim vtisom še bolj dostopen, "KIJuček sem tisti vSčer vzel s seboj, morsm gs šs hneti," J s JeoaJe davil bessde, ^Odkleni, odkleni!..." Zgneten med prijatelje je moral potekati In Jim isročiti ključak. Zaslišal Je škripanje zarjavele ključavnice in tečajev. Pogled, kl ae Je nudil prepedenlm radovednežem je bil strahoten. Skle-petaje i zobmi je ltaktor ugledal v skrinji sassdeno okostje, e "Pripovedujte, zeboga! Treslo gs Je? Do kosti ss Je spotil? V posteljo ste ga odnesli in Jutri ae bo javil policiji? ,.. Kosmat s keps, Ilektor, torej sem ti le oddolžil za neprijetno noč pred petimi l«U? Hvala vam, iprijstelji, zs pomoč, tudi iHari-nsr se Js dobro odrezal, le kje Je (staknil okostje? Na mnogu leta," je trčil Burenols In se od sree nasmejal. tf VODITELJ V ZRAČNI TEKNI 'WV vajo Življenje Kake bssk cene je postal šlo-vek. kako kres cene In spoštovanja. Trabs bo pač temeljitega svetovnega krča, trSba se bo člo A ... K... ..I I veku šs zelo boriti, ds si pribori Agtttrajt* ta rrmretsi |#ptt ČLOVEK. v - m' # & \jm U«*IInu* It UHMSU I» »¿•WIM («Ssm, SsUrs b irajsia N Is MsSM«. N. V* IssmS »UrU* M •U« SsW Me sse ssVr«4. BELGIJSKA "PLAVA" KRI Takrat pa j« nenadoma prekinila jaana in zvonka godba ta nadčloveški molk. Prellijeve orgle to napolnile zrak a kovinskimi glasovi kakor s udarci na nakovala Zdelo se je, da se trese most od te oblastne godbe. Rekel bi bil, ds so se izpremeni-le velike in male žice v zvočne I strune in tvorijo velikansko jek-eno harfo. Množica je prepoznala domači napev "Lo donna e mobile" Iz RigoletU in nehote , e tiho vzvalovila po zapeljivem ritmu godbe. Zmagoslavno, radostno se je dvigala godba zveneče in presekano proti jasnemu nebu. Edini Prelil je vedel, kako čarobno učinkuje ta melodija na arce njegovo Minte. Učinek, ki ga je proizvajala nanjo, jo bil vedno lati in gmerom jo takoj pritekla, kjerkoli je bila, in skočila v naročje svojemu gospodar- (PevMt, k! js bila večati obrat, najeti le sto delovnih moči in postaviti nov dimnik, ki je stara dva presegal za celih osem metrov. Pri vsem bogastvu pa je znal tudi razaipavati. Prirejal jo gostije, na katerih so se prav marljivo gostili njegovi znanci, tovarnarji in veletrgovci, ki so bili njegovi odjemalci in fe drugi slični kapitalisti, ki so gostij najbolj vajeni — pa naj man je potrebni. Ko je ta dan Mara stopila v njegovo delovno sobo, je oče ravno zleknjen na divanu čital nek p roleta rski časopis. "Ha, ha . .je puhnil dhn v strop, "česa vaaga ae domisli dsmftnje delavstvo! Evo I Huh, ta aodrga t" . Mara je približala oči listu, potom ps, kakor da jo to ne zanima, pogledala očeta. "Ali ie vel, papar Tovarnar je raztegnil obraz. Kaj naj bi vedel? Zopet kaka prijetna novica? "Hm," se je naamehnil, "vem veliko in več vem kakor ti, moja mala, a kaj ti je ravno sedajte padlo v glavo po menda res ne vem. Zo-pct kaj novega o Stojami?" Mara so boječo pribHia .očetu. "Papa, stavka se obeta." "Kaj ? Kaj pravil?" je planil z divana tovarnar. "Stavka? Kakšna stavim? Kje? Zopet pri meni?" Stisnil Jo pesti in skoraj sirovo oibiil Maro. "Kje al . . "Slišala sem šufttati v cerkvi." "Kaj?" je divjo razMril tovarnar oči, kakor da mu ne gre v glavo. "Kaj? Zopet? Kajr ' • - C : i "Papa t" ga je zaprosila Mara, "ne razburjaj se. Kaj se ti ne zdi, da so potrebni povišanja r "Kaj? Ti? Potrebni? Otrok! TI imaš zaprta oči. To so hijene! Saj vem," se jo navidezno pomiril, "ti si edina moja hči in fte ti," se je prijel za glavo, "le ti, mesto.da bi mi stala ob rami, čutil že od nekdaj s temi zamazan-ci, t temi prokletniki. Uhl" Omahnil jo v naslonjač in bruhal: "Fuj! Fuj! Jas jim pokažem! Samo naj pofakuaijo! Dvakrat sem jim odpustH, danss me ne pregovorite več. Tudi ti ne več! Nikdo ne več! Nič več, nič več . . . Pomočem jtti na cesto, tja na cssto pa naj žrela nenasitna goltajo kamenje. Ha, ha .. Isto popoldne, malo po drugi uri, je pri* vozil k Hribarju njegov sosed, tovarnar Lesjak s svojim najstarejšim sinom Stojanom. "Si čul? Škandal T / "Da, svinjarija!" ipritrdi tovarnar Hribar. "Kaj nameraval i*roniti?" Lesjak skomigne s rameni. "Glavne krivce treba izprtitl," meni Sto-jan, "preje ne bo miru." "Glavne krivce7* ponovi s smehljajem tfrlbar. "Vso! Vse izprti! Jih pometati na cesto ln —" Tedaj je obmolknil. Tudi stari Lesjak jo utihnH. Stojan as je nemirno prestopal ln ko jo stopila v sobo Mara, ji jo rahlo stisnil roko. "Ravno danss, kaj!** v "Da," pritrdi Mara. "Danea zopet. MU sllm, da je zadnji čas, ds se stvar uradi. Bojim se hujšega." "Treba ivprtrfa." (Dalja prihodnji!.) Stavka Ko je kaplan Zavrfnik končal s pridigo, Je ca hip ošinil aklonjene glave vernikov in Ale-nil roke. Ljudje, povečini delavci, delavke in obrtniki, ao uprU oči v oltar In tla in po kratki molitvi zapustili mračni prostor. Prod cerkvijo, ki je stala bogve po kakem naključju sredi fabriškim dimnikov, so pois-gale saje, kakor črna mana kulture in napredka. Po strehah delavskih domov, ki ao bili stisnjeni ob sajasto opeko fabriškega zidov j a, je raznaJal mrzel veter papir, krpe, listje in druge odpadke. Skozi razbite lipe so gledali upadli obrori otrok. Oh, ti otroci! S kakim veseljem so pričakovali svojo mater, da pride Is cerkve in jim da jesti. Svoje koščene roke ao iztezali skozi razpoke gnilih sten in lovili krila mimo kločih lena. Kričali ao, pritiskali nosova na šipo in vedno več ss jih je prerivalo ob oknih in vodno glasnejši ao postajali v svojem nestrpnem pričakovanju. Pa aa ja kmalu pokadilo. Is pločevinastih dimnikov, ki so j rti bili potisnili skozi strešno lepenko, skozi gnils stane, ali pa skozi okna, as je veselo dvignilo in bežalo za vetrom, ki je kaj kmalu zavil vso borno naselbino v oblak dima in prahu. Pred cerkvijo, malo na klancu, Ja stal črn, zaprt avtomobil tovarnarja Hribarja. ¡Bofsr ss je nsstrpno prestopal in puhal Is svoje pipe, ki jo Je bU prinesel od nekje iz daljne Rusije. Cerkev je bils prazna. V mračnem ozračja Je plaval vonj kadila in ss družil s mrliškim vonjem ugaslih svsč. Gorela Jo le večna luč in v njenem svitu je klečala pred razpetim Kristom mlada žensks. Njena obleka Je pričala, da ni delavekega stanu; zakaj svile, bar-žuna in Aragih kotu hov in tam ni in če js, js redka in le ta ponošena ln zavržena od trnovi tih, gosposkih Uudl. i Vrata, ki vodijo v zakristijo, se komaj alično odpro. Is mračnega kota pogleda dvoje temnih oči . . . Kakor da ga Ja strah, zre plaho kaplan v klečečo Maro. Kaj jI j?? To-liko čass nI Is nikoli ostala v cerkvi. V teh mislih js stopil kaplan korak nazaj in spačll obraz. Mara js bila ta hip polotila roke na svoje f>rsl in dvignila h Kriatu oči. "Da bi videl mene/' js bolestno iztrgala, "is ml odpustil.. Pred cerkvijo je zatrobila hup*. Mara as zdrzne. Niti opazila ni bila, da je oatala v cerkvi čisto aama in to že gotovo dolgo; zakaj nikoli ja nI bil šofer na ta način vabil Iz cerkve. Vstala Js. Kaplan je odmaknil oči, skril za pod obraz v temno zakristijo ln topo strmel predse. Mara si Ja tesneje ovlla plašč, obstala s pogledom na pritnlci in s neslišnimi koraki odhitela Is cericve. Potom je stopila v avto, velela šoferju, da sede zadaj In sama pognala motor. Kaplan Završnik Je prisluhnil. Brnenje motorja, iz dalje h upanje — potem tišina. Skočil je vzdolž cerkva, avto je zavil po ozki cesti mimo delavskih domov in se izgubil , . . Cisto na drugam koncu tovarniškega obzidja, je stala dvonadatropna vila velepodjet-nika Edvarda Hribarja, ki vkljub temu, da sa je bil dal pokristjaniti, ni mogel akritl svojsga židovskega nosu. Podjetje mu jo uspevalo tako dobro, da Je moral preteklo leto ponovno po- kraljevake ZAJCI NA PRODAJ Na prodaj imam "Chinchilla Rabbits" za rejo, so prave čisto pasme. Prpdam 6 mesecev etare tri skupaj, dve zajki in enega zajca za vsoto ¿12.00. Štiri mesece stare pa po $8.00 za tri zajce. Za večja naročila ae cena zniža. John Geshel, Box 104, Draper, Wis.—(Adv.) Minta je slišala godbo in se odzvala njenemu klicu. Glasen krik je zadonel iz vsph sosednih ulic in prevladal sa hip godbo. Minta jo stopila z nadzidka in se oprijela velike žice, ki je vezala oba konca mostu. Njena veriga, ki je opletala med njeno bojo, , e zdaj pa zdaj nalahko zažven-čala. Žival je le vodno držala v svoji rokah napol nago dete. Prelil jo igral vedno hitreje in godba ae je zdela, da postaja vsak hip še glasnejša. In ob istem času ae je Minta počaal spuščala — nezaupljiva in previdna — se zdsj pa sdaj ustav i-a, kakor da ji je zoprno vrniti se na zemljo, na to zemljo, na kakršni bivajo ljudje in na kateri so vedejo ljudje tako bedasto in nestanovitno. Ko pa je zagledala svojega gospodarja, je zapustila debelo iioo in zdrsela po eni jeklenih vrvi, na katerih visi prehod mostu. — Minta, Minta mia! je za-kllcal Sandro Prelli. — Moje dete, moj ljubček! je vzkliknila 5ara Marsumova in planila, da iztrga svojega otroka opici iz rok. Poljubljala je obraz in telo malega bitja in njegovo kričanje je foflo kanjo božanska godba. Minta je ostala nepremična, gledale okrog aebe, mežikala z očmi, dok&r je nt poklical njen gospodar zriova po. imenu. Tedaj jo pritajeno, strastno saih-tela, akočila mu na roke in se mu kričeče privila na prsi. . Cez pol ure je bilo vse zopet kakor običajno, nad mostom, pod njim in okrog njega. Nobena s tf drame ni ostala — nič, razcodolge in take rdeče lise, ki se j* vila od vznožja velikanskega stebra do vrha njegovega visoksga nazldca, ki se dviga proti sinjemu nebu. (Konec.) NAZNANILO. Društvenim tajnikom to taj de morajo naznaniti vas spre Ispolaite srednji kapoa. priložite petrahne vsete dañarla aH Ms*, membe naslovov članov in fls T pknsa In si narsllte Prosvoto, Sat, ki Js vašs hststaa. ale» naslova norih Osnov, ter rejaanlle:—Vselej kakor hitro katari tak članov praaeha hi« fian 8NPJ, Imena to naslove odstopllh, ^kn preaaM preč od družine in bo aahteval asm svoj Ust tednik, boda Mm«tih ln Itnhfjnlh ninA, moral tisti lisa is dotične drnilne, ki Je tako sknpne narnlsns aa dnevnik Prorrata, to takoj nasnanM upravntttvu lista, in obenem doplačati dotién. snaniu nprnvnlStvn ™SVeta, Ustu Proeveta. Ako tsga ae stors, tedaj mora nprsvaflfevo sniisti de sa lahko točno vredi imenik datnm sa to vsoto naročnika. se pošiljanje lista Prosveta, ■ Imena to naslove, katero pošlje Presveta. SNPJ, MIT So. Lavndale Ava, Chicago, IH. te glavnemn tajniku ostanejo Priloženo pošiljam naročnino sa Prosvote vaote |_____„___________ tam v arhlra to Jih nprnvnütvs ' - . .. _ ae dobL Torej Je eslo važno, ds ..........................................01 4nmfg *- vesloj pošljete aa nalašč seta Naslov............................................................... pripravljenih listinah ves našlo MmU__________Država--*----- aa» ■ mm i^M ■ S m m ^ m vs nprnvnlStvn rroavsta pose- boj. Pri voski spremembi asskr aaročalk.-------------------Star naračnik------- va naj OS vselej omeni stari is Ustavita teda» la ga pripišite k moji naročnini oš sisšiRh člane? ae* novi naalov. Upravništvo uljud- drnžins: no epeiire, da društveni tajniki i«,______Ct šraltvs M- to tsjelss to spušUiajo^-PhUi» - disšiis št............ Godtas, npraviteljL 1 , . „,, Stara in zaupna prijateljica }e ta dobro poznana banka svojim odjemalcem, katerim vedno rada pomaga In daje nasvete. Ona Izvršuje vseh vrst bančne posle in prodaja pa-robrodniške liste vseh dražb. Ne pozabite se obrniti na njo kadar kaj potrebujete. C8ICAGO, ILC in .se izražal na njegovem zgr-bsnčenem obrazu: Toda v hipu je sažarsla luč navdihnjenja v njegovih črnih očeh. Kriknil je nekaj, čeaar ni nihče razumel, aa obrnil, in znova pognal med mnošfoo ter si s komolci utrl Izhod. Bilo je že pozno dopoldne. 2e več ko oeem ur jo bilo malo kro-jačevo dete na tem allnom stebru v rokah Čudno varuhinje. Solnce je znova pripekalo s svojimi neusmiljenimi šarki nad mestom , ,. Nsnsdoms Jo zadonolo vpitje. Sandro Prelil se jo pojavil v daljavi ln rinil gred sobo svoje orgle. Kakor prvikrat, ko jo prišel do hioetne strmine, ss js rasmsknils mnoftlca, da mu naredi pot. Prikotalil je do stebra svoje težko godalo v pestrih barvah. Potem aa Jo a ailnlml drajnstičnimi kretnjami obrni! na radovedna ln neamošne uradnika. Nihče ni razumel nit* tro-h los, ker jim Jo kričal Pršili. Takrat as Jo pribllšal raaca-pan paglavec ln prevoda) Itallja- —- Proal. da prekineta ropot vos In vlakov, ker sieer opica ne bo sllšsls glasbe. Od ust do ust so ponavljali v mnošici prošnje Sandra Prellija ie množica postala kmalu ne> Strpna ln divja. — Ustavita promet! Ustavita vlaka! Je sspovsdejoče kričs-Uf pet tisoč glasov. V nekoliko trenutkih so usta-vili promet Tudi množica aama se Je pomirile In utihnila. Mi-sili bi. da ss to s godilo nekaj ; strašnega ln groznega. Tiska vabila sa veeeUce In sfiode, visítalos, famfka, knjiga, koledarje, letaka Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugil* •PROSVETA SODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJNJPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI i pojeeail* «ele Tod*vo tiskarn* One smsrns, tmljsko dalo prve m SLO VINSKA N PORNAJ Izdaje svoje pi S. N. P. J. PRINTERY WW§ So. Lawadale Avame ' CHICAGO, ILL. TAM SB DORS NA tKUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA Naročite aajboljši « PROSVETA TOREK; 12. AVGUSTA