la ¿•fly PROSVETA YEAK XXVIL unM - CLMttO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR " ¿TTo^^^JlTS?' Chicago» 1UU èetrtek, 8. februarja (February 8), UvWaliki la opravmlftki pmUri, »611 8. UwMito Af» Ofttoa of FvWiaattoai BUT Sou là Lawadalo Av*. Talophona, Komentarji Leriško ljudstvo podgk* itni kapital - Poroka Thoaiaaa, h aha! ■tokrat ¿itamoinaltfimo tka masa Amerike odkla- Iržavljenje in socializjra-jitala iz lastnega nagiba, rienega nagona; masa o-,t individualizem in zaaeb-iativo ter podjetništvf mniment so burbonski darjali zlasti po volitvah ¡em novembru, ko je bil v ,tih poražen načrt za ob-elektrarne. P^vimo se danes s Ports-lom, O. To je manjše in j8ko mesto, ki šteje okrog \ prebivalcev in leži ato milj no od Cincinnatija. adnjem novembru so vo->ga mesta Imeli na glasov-redlog, da mesto najame o za zgradnjo občinske e-me. Pri volitvah leta 1932 ta predlog poražen z ve-40 glasov, toda v novem->33 je bil poražen z večino flasov. Kako se je to igo- * ava Ohio ima "Corrupt ces Act" ali zakon, ki dola morajo predlagatelji in otniki vseh bondnih izdanj ,»o v ari ju objaviti vae izdatkih volilnih kampanj. Ko >a tabora v Portemouthu la kampanjske izdatke sa )ti občinski elektrarni, je gt videla, da so zagovorni-činske elektrarne potrošili a kampanjo, na drugi «trapa American Gas 4 Elect-mpany, ki je pobijala pred-bčinske tlektrarne izdala 10. Poleg te vsote jo drufc-trošila še $4565 za prevažajo volilcev sto milj daleč oje elektrarne; to prevaža-olllcev je družba označila izobraževalno kampanjo", unreč volilce poduči, kako retna je njena elektrarna, ifba je pred volitvami upo-m "števcev" in jim pla-x> tri dolarje dnevno, da «o ali vse volilce in s« prepri-koliko jih bo volilo; najela ii sto "prič", ki so opazo-'olilce na dan volitev. Druž-plačala $1885 za dnevne oglase v edinem dnev-v Portsmouthu in plačala jšnjo vsoto nekemu tedni-i j« med kampanjo — mol-|ru*ba je tudi založila s plin govornikom vsako orga-ijo, ki je hotela nastopiti občinski elektrarni; dala je »rosto električno razsvetljavam, ki so podpirale druž-kampanji. Ko je neka cer-riredila karneval, je dobila užl* brezplačen električni m* goste so pa bili razde-listki z napisom: 'Ta vese-a*° cerkve je bila omogo-» prispevanjem električne-k» za kuhanje in razsvet-Ne pozabite tega na volilni !>6no je družba izdala in ''•a med volilce pamflet, v Pm Je grozila, da občinska »rna pomeni visoke davke **"tnike. 10! To so tisti "lastni na •n "prirojen nagon" ameri-Ijudstva, da "iz prepriča-j»roti občinskim "arnam. » Hektrarska družba , m nnstu potroši $15,000 r*z predloga občinske elek-,a*ko mislimo, koliko " izvleče iz ljudi. V«čina " n*Jbr* ni vedela, da so ¡"i Plačali kampanjo družit" »vojlm interesom! • • o ¡»«t, Thomas, sin Norma-n<>masa. sor i ali stičnega vo-** i« zadnje dni poročil " "»kurni protesUntovaki *> na I,ong iMlsndu. Mladi T* r" n"t,on socialistični -niti ni njegov oče sli Zl*1 v Arn"rikl odgovoren ^v.tno žlvljenjo-. 7 " ™*lenkoetai ured-*kLPOfrAMI u "»^nkost-££ V ""nentiral, češ, ^ • -ioven.ki socialisti, kt*, * ^odja v cerkev DELAVSKI OMOt SE LOVI ZA NOVO BILKO Pritožb« rudarjev «a antracita bo skušal reševati na nov na- čin _ Washington. — Stavka rudarjev na zgornjem polju antracita v Pennsylvaniji je po več tednih boja prisilila vladni delavski odbor, da je zopet spregovoril. Sedaj je odredil, da se mora Anthracite Conciliation Board ki je zastopnik delavskega odbora, takoj- podati na delo in reševati številne pritožbe rudarjev. V ta namen je delavski odbor radikalno spremenil proceduro, to najbrž z upanjem, da bo potolažil člane nove unije kakor tudi UMW. Za naprej bo o vaeh sporih odločal le predsednik spravn«ga antracitnega odbora James A. Gorman, ki je teoretično nepristranski. Zastopniki operatorjev in unije (UBIW) ne bodo imeli glasu, ampak le posvetovalno besedo. Gorman bo odločal o vseh pritožbah posameznih rudarjev, bodisi proti operatorjem ali uradnikom unije. Zaslišanja bodo javna. V slučaju, če bo pod obtožbo kak član spravnega odbora, ne bo smel biti prisoten, ko se bo reševala njegova zadeva. Ta procedura se lahko smatra za nezaupnico spravn«mu odbo ru, ker je odvzeta pravica do glasovanja zastopnikom, operatorjev in unije. Delavski odbor se je odločil za to proceduro iz razloga, ker stavkarji ne marajo imeti nobenega opravka s spravnim odborom, katerega so obdolžili, da je le dekla opera-torjev in UMW in da ob« stranki delujeta roka v roki proti rudarjem. Tudi akcija delavskega odbora se lahko tako tolmači. 6 tem v zvezi pa nastane vprašanje, zakaj delavski odbor ne poveri o-ziroma ustanovi svoj« lastne a-gencije za reševanje sporov, če nima zaupanja v ta odbor? Sedanjo stavko je v veliki meri zakrivil delavaki odbor, ki je bil pri prvi stavki pred par meseci obljubil rebelnim rudarjem, da bo rešil sporne zadeve naglo in nepristransko in jim dal tudi priliko, da z glasovanjem odločijo, h kateri uniji tele spadati. Ostalo pa je le pri obljubi, vsled česar so rudarji ponovno zastav- Denar PWA gre sa militarizem Washington. — Iz sklada Pub-lic Work* administracije je šlo Že okrog 870 milijonov za oboroževanje aH «to milijonov več kakor J« predsednik prvotno določil za nove bojne ladje iz teka vira. Poleg tega j« pa nižja zbornica že sprejela program za fan-t as t ič no oboroževanje, ki predvideva potrošKev nad milijardo dolarjev skozi več let Barometer sv«tovne produkcije Wsshington. — Po študiju Li ge narodov, ki označuje leto 1928 s 100, je bila produkcijs lanskega novembra: V Sovjetski uniji 287, na Japonsk«m 188 v Angliji 92, v Franciji 84, v Nemčiji 71 in v Ameriki «6. Značilno j« visoko dvignjenje produkcije v Rusiji t«r tudi na Js ponakem in drastičen padec v deželah zapadnaga kapitalizma predvsem v Ameriki, ki Ims nsj hujšo krizo. Trij« obsojeni na smrt v Belgrade Bel grad, 7. febr.—Trij« tero-I risti, ki so v septembru 1932 z | bombo razdejali tukajšnjo čast-1 niško kazino, so bili včeraj obso-j jeni na smrt. Samo dva sta bila navzoča pred sodiščem, tretji je j pa ubežnik v tuj«z«mstvu. C« bi bil urednik A. D. iskren kstollk, bi se moral zgražati, kajti protestanti so pri katolikih krivoverci — tako pa j« sno-i va pokazal, da je hinavec. _____Chicago, Bi, četrtek, 8. februarja (February 8), 1934. »aiLg at apadgt ml. Jpartat« ui yttas Ji, Ast J Ost, i. UIT, aaftortaad aa Jasa 14. IttT ÔTEV.—NUMBER 28 Vlada ima opraviti z novim prime-rom korupcije Deset milijonov dolarjev aa vojaško opremo j« na leAeta ' _ i > Washington, D. C.—Korupcija pri CWA, PWA in drugih oddelkih novega "deala" še ni iz-trebljena in že se je raznesel glas o večjem škandalu v oddelku za opremljanje armade. Gre sa deset milijonov dolarjev pri nakupovanju vojaških avtotrn-kov. Zadevo preiskuj« federalna veleporota v Washingtonu. Višji uradniki v vladi, ki nič ne skrivajo pritožb glede korupcije pri CWA, so glede te afere zelo molčeči. Siri se vest, da je nekaj višjih uradnikov prizadetih. Dtlavtkl fcpartmtat oiJi koaftrtteo Governerji vseh držav pozvani, naj pošljejo rapresentante delavskih departaientor v Wash- ington __ .. v * Washington, D. C—(FP)— Frances Perkins, načelnica ivez-nega delavskega department«, je oklicala splošno konferenco, ki se otvori v kapitolu 14. februarja, da formulira program delavske zakonodaj«, ki naj bi med drugim uključevala zavarovanje proti brezposelnosti, rešila vprašanje otroškega dela, sprejela načrte starostne pokojnine in določila standard delovnih ur In mezde za ženske v Industrijah. Governerji vseh držav so bili pozvani, naj pošljejo v Washington reprezentante državnih delavskih departmentov in mezdnih delavcev. Delavska tajnica pravi v pozivu, da se bo konferenca med drugim bavikt s problemom, kako spraviti v sklad razne diference med delavci In delodajalci. 0WA Kongres Ima dovoliti 2500 milijonov dolarjev za civilna dela Waahington, D. C. — "The Washington Post" je objavita v sredo v«st, da je NEC (National Emergency Council) odobril načrt za povečanje federalnega kapitala za civilna dela na vsoto dve in pol milijarde (2600 milijonov) dolarjev. Na ta način bo CWA (Civil Works Administration) lahko poslovala do 1. jsnu-arja 1985. Izgradi na Kubi; dva ublU Havana, 7. febr.-~C«z »000 rebel ni h dijakov z državne ha^ vanske univerze se je včeraj spopadlo z vojaškimi četami. Vojaki so atreljali na izgrednike in dva sta bila ubita. V Santia-gu je bil spopad med vojaštvom in komunisti in trije so bili ublTl. Kttmn avTSE M PRAVILNIKA Ako ne bo vlada energično nastopila proti avtarim magna-tbm, «o stavka neizogibne, pravijo unijski voditelji Waahington, D. C—(FP)— William Green, predsednik Ameriške delavske federacij«, j« predložil vladnemu delavsksmu Odboru številne proteste proti krkltvi delavskih provizij pravil-nnca ta avtomobilsko industrijo. 11 protesti se nanašajo na dokumentarno evidenco, ki je prišla v rok« eksekutlvnemu svetu ADF in katere kaie, da avtnl magnatje silijo delavce v kom-panijske unije. Pravilnik določa delovni teden 40 ur v avtnl industriji, toda v nekaterih tovarnah morajo delavci delati do 6$ ur. Evidenco o kršitvi pravilnika je poslal eksekutivi ADF William Collins, organizator federacije za detroltski dlstrikt. Maurice Sugar, pravni zastopnik rasnih unij avtnlh delavcev v državi Michigan, je tudi izročil ztt>ris«ženo izjavo glede kršitve djavake klavzule zakona gospodarske obnove L. Wolmanu, tajniku vladnega delavskega odbora, V izjavi tudi naglaša, da industrijska administracije, ki Ignorira pritožbe unij, pripravlja na tla sa nove stavke v avt- Nariji osvojili Gdansko Berlin, 7. febr. — švobodno mesto Gdansko (Dsnzlg) je dobilo nacijsko lokalno upravo. Senat, v katerem imajo hitler-jevci večino, Je imenoval komisarja, ki nadomesti izvoljeni mestni svet. Najvišji stolp aa svate v načrte v Cltieagv Chicago. — Chicago dobi prihodnje poletje 2000 čevljev visok šolszni stolp, najvišji na sv«tu, če vlada posodi d«nar v ta namen. Stolp bo stal na obrežju jezera v bližini Field mqseja Ford zvišaj mezdo 80,000 dela ve«« Detroit, Mich.—Fordova art-na družba Je v torek naznanila zvišanje mezde povprečno 4m odstotkov zs okrog 20,000 dslsv-cev. Vseh delavcev, upoalenlh v Fordovih tovarnah v Dstroi-tu, j« danes okrog 45,000. Ford pravi, ds je zvišaj mezde onim delavcem, ki so najnižje plačani Današnja mezda J« okrog $4 do $8.50 dnevno. PIOTESIl MOTI Vojaštvo* strelja na nfln udu stri j i. Ollins j« med drugim obve-stU predsednika Greena, da avt-ne kompanije iščejo delavce v drugih mestih, dasl je v Dotroi tu na tisoče bresposalnlh. Unl e zahtevajo tudi kongresno pre vo poslovanja vladnega od-sa ftz*ak»ie določb pravil nlka avtne industrije. Ta odbor je n«davno isposloval podaljšanje delovnega tedna od 85 na 40 ur na bazi trditve, da primanj kuje delavcev. V nobeni drugi industriji ni špioatže tako razvita ko v avtomobilski, poudarja Collins. Kompanije imajo v vseh oddelkih svoje šplone, ki jim takoj poročajo o vsakem gibanju za organiziranje delavcev v unijah. Agitatorji pridejo na črno listo in so na podlagi rasnih pretvez kmalu vrženi na cesto. To so metode, s katerimi kompanije pobijajo organiziranje delavcev pristnih unijah. Weir m pobratil s demokrati Pittsburgh.—Jeklarski magnet E. T. Weir, ki je bil pri zadnjih predsedniških volitvah navdušen podpornik Hooverja in je svojim d«lavc«m v W«irtonu, W. Va., ter drugih Jeklarnah Nstional Steel korporscije ukazal, da morajo glasovati za republikance, č« ne ... — ta magnet je zadnje čase postal ožji Erijatelj Jo« Cuffeyja, demo-r a takega bossa Pennsylvsnij«. Govorica prsvl, ds je zadnje čase znatno podprl demokratsko blagajno, Guffey pa mu j« izkazal proti uslugo in posredovsl Washingtonu, da ni vlads* nastopila proti njemu radi "hitler-sklh" volitev v welrtonskl Jek-larnl. ___ Livarji sastavkali sa priznanj« unij« Kom«, Ga.—Nad petsto livarjev j« zastavkalo z namenom, da izvojuj« priznanje unij« In zvišanj« mezde. Obrat v tukajšnjih livarnah J« popolnoma ustavljen in stevkarjl se trdno drž«. Pokrajinski vladni delavski odbor j« bil naprošen sa posredovanje, da s« konflikt poravna. KoclaMstičal župan podprl sta v kar j« Kridg«poct, Conn. — Ko J« krog »0 delaveev in d«lavk zastavkalo pri n«ki tukajšnji klo-bučsrski firmi z namenom, da izvojuj«jo priznanj« unij« in zvišanj« mezde za 20 odstotkov, jih J« socialistični žepen tega maata zagotovil, da policija ne bo protektirala stavkokasov. pariške Izgrednike Ces 50 ubitih in 1,600 ranjenih v krvavih bitkah v oko-lici parlamenta, tfapad na vladna poslopja, toda vojUke čete so odbile vae napade. Rojalizti, vojni vetfrani in komuriiiti na Mu izgredov. Spopadi v drugih francoskih mestih. Daladierjeva vlada podala ostavko Koivtitlji raw pc^aia hkoiSArvativnost Mila avavfi vsiivavvi ■pauv Vse napredne reaolocij« savrik-n«. UMW preseli glavni stan v Waahington. Unija «etane varna aa reakcijo. Naloga pro-greeivaaga «lementa Indianepolla, Ind.—Prihodnja konvencija United Mine Workers of America ne bo v tem mestu, marveč v Washingtonu, D. C., kamor unija preeelt svoj glavni stan. Tako j« na priporečllo Lewlaove administracij« zaključila zadnja konvencija, ki se je vršila v znamenju preporoda te nekdaj bojevite, napredne In mogočne rudarske unije. Besedo "preporod" se mors razumeti v rsčunakem in poslovnem smislu, n« pa v smislu naprednosti. Zadnja konvencije UMW j« bila v več ozjrth «na najkonservativnejšlhi delavskih zborovanj, in če sodimo po aje-nlh zaključkih ln tendencah, je nanovo oživljena rudarska unija povsem varna ta reakcijo. Kakor prejšnje konvencije, Je tudi to dominiral predsednik Lewis s vso karakteristiko megel nega voditelja, ki si zna podjarmiti delavsko maso, deloma s svojo organizatorično sposobnostjo in deloma s svojim dina-nHC7|im>- megnewsmom. ivonvon cijz se je pokorila njegovi volji In željam In rasen resolucij« delavski stranki je spreji la vse, kar Je priporočala "mašini" In Lewlsova mašina je bita dobro organizirana. Velika večina delegacije je bila najbrž Istega mnenja kakor zastopnik operatorjev C. B. Huntress od Nat'1 Coal Operators asociacije, ki je v svojem govoru rekel, da je Lewis "največji delsvskl voditelj", kateremu naj rudsrjl sleds v novem "pobratlmstvu" med njimi In operatorji. Huntressov nastop na konvan-ciji rudarske organizacij« res znači "novo dobo" m«d operatorji in unijo. Pomeni novo konservativnost unije in ne mili-tantnega ter naprednega unionism«. Prvič v zgodovini t« rudarske organizacij« s« j« namreč zgodilo, ds Je na njeni konv«ncU JI nastopil zastopnik operator-jev. Sekundiral mu je zaatopnik reakcionarne Ameriške l«gij«. Da j« UMW pod s«dsnjim vod stvom varna sa reakcijo, J« bilo razvidno pri poročilih koavenč« nlh odborov, ki so bili val v rokah konservativnega in Lewiau klanjajočega ae elementa. Krajevne unije, ao poslal« konvenciji nad 400 resolucij oziroma eo jih predložili delegatje. Med njimi ao bil« f «kater« progrealvn« In socialistične. Najvažnejše med temi ao bile resolucije im socializlranj« industrij, za ustanovitev delavske «tranke, sa pravico rudarjev do stavke In za zavarovanj« samostojnosti distriktnih organtsecij. Razen druge, so bllt v a« te resolucij« zavržene po resolucij-sk«m odboru, ksteremu je nače-loval Pst Fagan, predsednik plttsburškega distrlkta. Več preteklih konvencij t« u-nlj« s« je izreklo zs sociallslra-nje Industrij. p«idvs«m premogovne. Sedanja p« J« na priporočijo resolucijakega odbor« zavrgla ta princip ter at izrekla sa "gospodarski razvoj po sisUmu NRA", karkoli U to pomeni Tudi vprašanje pravice rudarjev do stavk« J« Mlo zmrev«rj«-no po tem kopitu. Rila je živah na debata, Končno J« prevladal Lewis, ki )• rekel, da s« morsjo člani ravnati v «mlaju pravilnika (Halj« aa I. ftraai.) Parls, 7, febr.—Danes popoldne je Daladierjeva vlada podala ostavko s namenom, da "prepreči nsdaljnje prelivanje krvi." Predsednik Lebrun je ostavko sprejel in začel Iskati novega premierja. Nemiri so se ponovili, a ne a takšno beanoatjo kakor včeraj. Stavilo ubitih še vedno računajo na 40 de 50; ranjenih je okrog 1800 In aretiranih 400. Med ranjenimi Je tudi Robert Peli, ataše ameriškega poslaništva. Policaj ga je pomotoma udaril s količkom po glavi. Napaden je bil tudi bivši premier Herriot, ko je zapustil sbornloo pozno tvečer. Policija ga Je rešile. Parit, 7. febr,—Včeraj In v prošli noči so bili v Parizu največji itgredl In krvave ulične bitke lisa pariške komune leta 1871, Ogromne maae ljudstva —v glavnem rojallsti (monarhi-sti), člani mladih fašističnih or-ganliaclj. člani veteranskih or-ganltacij (bivši vojaki Is svetovne vojne) in komunisti—čet 50,000 do 100,000 oseb, so ta koncentrirale v blišlnl zbornične palače, palače predsednika francoske republike in drugih vladnih poslopij naokrog trga Plače d« la Concorde. Vse te mate to silile ta vsako ceno do parlamenta ln se neprenehoma Uganjate r močne kordone polu-1 ja in voještv«, ki j« strašilo most na S«nl pred ibornico. - Policijske ln vojaške Čete so odbijale napade s salvami strelov it revolverjev, pušk In strojnic. Po vsaki v«čjl salvi so m množice umaknil« in s« sp«t vrnile z novimi, besnimi napadi. To se j« ponavljalo do polnoči. Koliko je mrtvih, ne vs nihče. Vlada je danes uvedla najstrožjo cenzuro In potvsla sv«ž« vojaška čet« v Pariš. Domn«va s«, da mora biti najmanj «0 ubitih In nad tisoč ranj«nlh. Vsi bližnji hct«ll okolf trga d« la Concord« so bili sinoči bolnišnic«, kamor so kupoma prinašali ranjence In mrlič«. Tudi mnogo vojakov in policajev Je med mrtvimi In ranjenimi. Znano Je, da sta pomožni policijski direktor Marchand In občinski sv«toval«c Plnelll ranjvna. Danes tjutraj Je bilo itdano kratko uradno poročilo, da Je vlada tadušlla izgrede. Iidane to bile stroge naredbe, ki nsli-kujejo obsednemu stanju, kajti rojallstl In fašisti so izdsll nov posiv na damonstrscije. Istočasno so s« vršil« demonstracij« ln nemiri v najmsnj dvsjsetih mestih po Franciji, vendar kri J« tekla «dlno v Parizu, kolikor Je doslej znano. Pariški ligrednikl ao «nkrat dosegli momarlčno jmlačo ob trgu d« la Concorde In Jo zapalitl, toda bili so odpodeni in ogenj j« bil hitro pogašen. Med bitkami J« bilo sašgsnlh več hiš v okolici. Krogle ao švigala na vs« strani In mnogo radovodh«-žev, ki ao opazovali Izgrede skozi okna in a hišnih streh. J« bilo ubitih ali ranjanih. Izgradi so bili tudi pred moat-no hišo. Tam ao — koncentrirali komunisti, okrog 5000 po štavllu, ki so ae večkrat spopadli z rojallstl In fašisti, ampak glavna tarča vseh sta bils jsill-ilje in vojaštvo. Med Um, ko J« okolica plame-nela v izgredih In bitkah, je parlament dal Daladi«rJ«vl vladi tri s«upnic«. Tudi v zbornici so bili veliki kravaJI, ko j« opocictja na d««nki zahtevala podrobno d«ba-to, vlsds Js ps zahtevala, ds v teh reanih časih, ko Ja izbruhnil (Dalja aa 8. rtraelj \ r FftOSSETA Četrtek J.UHMTl PROS VETA TBE EWUrHTBIMPfr yt aha m unnwA norma* MABODNS «UN rf BNMi NN unmui M wruâ^ M». «IM - *** J*. ; •• r JTT mmNV •• H . ^^ IM# m r—■ CkUM* CUw* fM $m V*' PÄ08VBTA MT4« ^ Uni* A«*. or n» >m Glasovi iz naselbin ZantniU« iz rarnfh Slabi ča*i v PiaMit- Pa-—Dosedaj te nisem napisal« «opisa a Pnosveto, četudi Jo čitam vsak dan. Ps tudi drugi dopisi it Beseemerja so vodki. Morda je temu kriva krila, da nima človek veselja d< nikake stvari, ker je glava polni Domač drobiž Br. Zidar upepeljen Chicago. — Pokojni Anton Zidar, o čigar nsglUmrti smo vče raj poročali, bo danes (četrtek) popoldne upepeljen v kremato-riju na Češkem narodnem pokopališču. Ta v šel j spet to« Virginia, Minn. - Ivan Tav-želj. Kly, Minn., je zadnje dni Vložil tožbo pri tukajšnjem dis-trlktnem sodišču proti Antonu Zbašniku, gl- tajniku ÄKJ * proti Jugoslovanski katoliški Jed-noti. Ta viel j zahteva $3776 odškodnine. V tej vsoti Je ukl J učena tudi tajnikova plača, katera mu gre po njegovi trditvi, ko je bil upravičen do tajniške službe po smrti tajnika Jos. Ptšlerja Poroka Warnen, O. — Tu sta se poročila Tony Žuga in Pavlina Sen-di. Ženin je član društva št. 321 SNPJ. Novi grobovi Llttle Falls, N. Y. — Dne 6. febr. je tu umrla Josephine Finkšt, stara 26 let in rojena na Rečici v Savinjski dolini. V A-meriko je prišla leta 1920 in ves čas je bila članica društva št. 282 8NPJ, Cleveland. — Umrl je Mihael ftval, star 61 let In doma Iz Gaja pri Veliki dolini. Bolan je bil teden dni. V starem kraju zapu-šča ženo in sestro, v Ameriki pa brata. — Dalje je umrl Frank Fink, star 69 let in doma i* Ho-čevja pri Dobrem polju na Dolenjskem. V Ameriki Je bil 46 let in tu zapušča tri ainote ln tri hčere». — Umrl Je tudi Frank Sa-dar. samec, star 68 let ln doms it Velikega Globokega pri Za-tični. Novi grobovi v starem kraju Akron, O. — John Obreza, član druitva št. 686 SNPJ, je prejel vest, da je V Pokranjsku pri Cerkniol na Notranjskem u mrl njegov svak Anton Svet v starosti 86 let. Tam sa pušča le no, tri sinov« in eno hčer, v A-merikl pa dva alnova in hčer. Coverdale, Pa. — Jakob Kavčič, član društva št. 427 SNPJ, je dobil vest, da je v Drskovčah pri ftt. Petru ns Krasu umrla njegova mati, rojena Čopič, starš 76 let. V Ameriki zapušča dva sinova In hčer, v stari domovin/l pa sina in hter. VOJAÄTVO 8TRK1JA NA PA-KlSKK IZGREDNÄE Nekateri radarji so se vrnili na delo, drugi pa so šli drugam «a delom in nekaj j ftt Je na črni *iati. Tako smo potem delali dva in pol meseca^-NJf.U. in UJI.W. Ker so se družbe bale» da ostane N.M.U. med nami, so te x vso sik) vrgle v boj, da mc-ramo pristopiti k U.M.W. i» vsak mora plačati $10 pristopnine in $2.60 do $6.00 pa prispevkov na Nekateri so to podpisali vsakdanjih skrbi Tnkajšnje delavske razmere sojako slabe, le da je sedaj nekaj ljudi .zaposlenih pri javnih ***** deUh Delajo na cesti in čistijo ornica mora stati t vlado ali pa abdicirati. Desnica je opsovala Daladicrja z diktatorjem ln Hitlerjem in besno razdajala, a morala se Je podati večini. Sedanja francoska kriza Izvira nej>oaredno Iz znanega Sta-viskijevoga škandala, pri katerem so bili Francozi osleparjenl ae hoo 'milijonov frankov, ampak globlje so vzroki v ekonomskih razmerah. Teikl davki tlačijo rte ljudstvo, plače so znl-žane in brezposelnost narašča. Poročilo a farm Willard, Wla. —Tudi tukaj imamo razne krize, namreč denarne in vremenske, kajti zadnja nič ne zaostaja za prvo. Imeli smo že par suhih let—zelo malo dežja poleti ln malo snega pozimi. Kljub temu pa imamo občutno zimo. Že parkrat smo imeli do 20° pod ničlo. To pa seveda slabo vpliva na ozi-mino in pašnike, ker ni snega, mraz pa tak. Posledica tega je, da marsikateri nima dovolj krme Čez zimo, poleti p« zelo slabe pašnike. Kar se tiče družabnega življenja se nekako "vzdržujemo na površju/ Da pa ni vse ko bi moralo biti, je seveda kriva kriza, da ni boljšega uspeha. Tukajšnje delničarsko društvo 8.N.D. je obdriavalo svojo sejo dne 27. januarja. Obiskana je bila precej dobro, lahko pa bi bila še boljše. Kar se tiče napredka, ne more biti govora in se ga tudi ni pričakovalo v teh mizernih čaaih. Kljub temu pa smo se vadršali, da nismo Ali pod ničlo. Seveda se moramo zahvaliti ienakemu gospodinjskemu klubu za tako velikodušni dar, katerega so poklonile SNI), namreč vsoto $100. Iskrena hvala v imenu vseh delničarjev. Obenem pa porivam vse delničarje, da gredo temu klubu na roke v vseh oairih. Jea. Godec, tajnik. Razno z zapada Pueblo, Colo.—Kakor po drugih krajih dežele, kjer so se oddajala vladna dela (CWA), tako je bilo tudi tukaj—ali pa še bolj ko kje drugje. Kar tepli so se za dela. Pobri in udani demokratski volilci so vsekakor bili prvi na vrsti, nihče ni vprašal: so potrebni ali ne. "Delovni" demokrat je so bili postavljeni za "bose" z dobro plačo In nič delati. V pueblškem okraju Je bilo vpisanih za delo 12,000, vsega skupaj pa je bilo uposlenih o-krog 2600. Izmed Slovencev jih je bilo zelo malo uposlenih—ako se vzame povprečno število prebivalstva — in še ti so morali pritiskati, da jih je spravila v delo slovenska demokratska ma-Šina. Ako ni bil delavec od koga priporočen, je težko prišel do dela, ako je, je morala biti Že naravnost lakota v družini. Poznam Slovenca, ki je bil u-poslen kot* delovodja, je demokrat kar je na svetu, in sam ne ve zakaj je demokrat. Odkar ga poznam, ni še nikdar nikjer delal kakšno delo, kl bi se lahko reklo, da je koristno za družbo, prodajati obleke in ure je pa kramarija. Kako more tak človek kaj vedeti o delu in kako Je treba istega izvršiti, je meni in drugim uganka. Takemu človeku bi se moralo dati v roke kramp in lopato; to bi ga morda naučilo, zakaj je demokrat, drugače tega ne bo vedel. Zadnje mesece je bilo vsepolno pritožb proti "političnim maši-nam" v tej zadevi. Ali mislite, de bo kaj pomagalo? Prav nič! Bils so zaslišanja in so še. Na kon$u slovenske naselbine — v tako-zvani "Ljubljani" — so se zbrali ljudje — taki. ki mislijo, da "nekaj štejejo v demokratski politiki", pa niso bili takoj upošte-vani za zaslužek — in napravili so shod ter protestirali in na kon cu niso vedeli, bi še bili demokrati ali ne. In to je tisto: Ce bi se naši delavci nekoliko ogledali in pou čili, tedaj bi res ne bili več demokrati kadar oddajajo glasove ob volitvah.—-----------------—_- _ i^fi i ...------—J Railway Bldg. Loan družba, k>' Je šla v konkurz pied letom lr pol, se ves čas dosedaj tako u ■■MS pravlja. Ves U fias niso vedeli, bi tožili ali ne tiate, ki so tako alt tako to napravili. Vfcled jkv-nega pritiska so pa morali nekaj napraviti In tako se obtočne zaslišali ne v Puebiu, ampak v Eadsu, Čok». Obtoženi so bili predsednik Thomas S. Lewis, tajnica Ethel Westcott in pravni svetnik Miles G. Saunders, da «o jemali komišen nepoptavno, ki je šel v stotisoče dolarjev. Ob-to*en i so bili, da «o vneli februarja 'Ml HM29JW. V resnici so pa vzeli v par letih $466,-000.00 in zraven še dvojne plače, Ime« so tajni tewfaii «caz 7a delitev komiina. Zarfttonje je trajalo štiri tedne. Porota jih je rpoznala ¿a krive 8. febr. Pri zaslišanju je napisal sodni pisar 620,000 besed v kratkepisju. A-ko bo šla stvar na višje sodišče, kar je bree dvoma, bo moral pisar vse spisati na pisalnem stroju, «a kar bo plačan 26c za sto besed ali približno $1,040.00. ~ Veliko Slovencev, po zapadu je imelo prihranke pri tej družbi. Ljudje so imeli neomajno zaupanje v to stavblnsko društvo. Komišen je bil od 60c do $2. Vsaka delnica (prodana ali vložek) je bila kreditirana na predsednika. Pred nekaj let: je podpisanemu povedala obtožena tajnica, da oni ne dajejo ali ne plačajo nobenega komišna. To stavbinsko in posojilno društvo je bilo naraslo do petnajst milijonov v premoženju. Ali se je čuditi, da so se hoteli okoristiti? Najmanj ne — ne v Ameriki. Nihče ni pazil na nje,#in tisti, ki so ve deli in videli, so molčali. Korupcija na vseh straneh/Take stva-rl se še in se bodo še dogajale Gnil gospodarski red je vzrok Zakaj, dokler ima en posameznik denar, za katerega si lahko dobi kar hoče, ne da bi delal zanj bo vedno tako. Le tedaj se take stvari rje bodo dogajale med nami, ko bo vsak dobil za svojo zasluženo plačo kar bo rabil za preživljanje in komfort. Kdor ne bo delal in služil, ne bo imel denarja, in tudi če bi ga kje "dobil", bi ga ne mogel porabiti in ne investirati, da se množi, kot se to dela danes — na račun delovnega ljudstva. Obrestna ur redba je sramota za ameriško delovno ljudstvo. In če se to ljudstvo mentalno ne zgane in dvi gne iz tega močvirja, tedaj bo to še dolgo trpelo. Pri vsem tem so in bodo prizadeti tisti sloji, ki delajo koristna dela v človeški družbi. Ameriški delavci hra ni jo, jih oblačijo, kupujejo jim lepe avtomobile in drug luksus — velikansko krdelo brezdelne-žev. Kako žive delavci, vidimo sedaj. Zapomni si, delavec. Ka dar imaš zaslužek, je le tedaj kadar ima delodajalec tudi profit, drugače kolesa stoje. Med nami se rado—ali se je —ponavljalo: "Stavbinska in posojilna društva so dobra ustanova. Resnica je, da to je le ene vrste biznis. Tisti, ki mora odplačevati izposojeno, mora pla jfievatl tudi velike obresti. na zdravnica jo je le skušala rešiti. ^Operacija" je bila izvršena Od «ene same. Revni sloji ne morejo ne do poduka ne do sred-etev v kontroli porodov. Bogati lenuhi ime jo vee te. ¥sHns k* navščina! In to zagovarja katoliška cerkev. Ali ni pred nekaj tedni rekel neki zdravnik v Wa-ihingtonu, da mora biti dve in • ri • Tukajšnji Ust poroča, da je u-mrla v Colorado Springs bolniš niči 22 letna bolniška strežnica vsled nepostavne operacije izvršene v Puebiu pred petimi dnevi. Neko tukajšnjo zdravnico so za pri! radi tega. Ni lepo, da mora mlado življenje prenehati živeti. Aborcije se izvršujejo skrivoma ali na skrivaj. Kje so šole ali javni tečaji za preprečen je, potem bi izostali taki sfočtfji. Dvomi mo, dl je bila operacija izvršena po zdravnikih. Aretirana zdravnica je bila najbrž poklicana, ko je bilo še prepozno. To o> menjam zato, ker pred nekaj le ti je bila baš ta zdravnica zaslišana radi nekega slučaja. Tedaj je umrla Slovenka. Poklica- Rudarske raaasere na zapadu Helper. Utak.—OdWil sem e, da se spet malo oglasim v Prosvetl, ker me Je Piulovlch is Kskor sem ..... ....i-----i Wyomlnga prebudil -------- Monarhiji In faAisti hujskajo zadnjič poročal, so bili tukajšnji ljudi, da je vsega tejra kriva ko- rudarji organizirani TV< v N. rumplrana republika in da Fran- M. U. In smo šli tudi na stavko clja potrebuje "mofno centralno pri petih rovih. Uspeli pa nl-oblast," ki očisti deželo. »mo, ker so premogarsko družbe Monarhistl In fašisti so ^pbe- dobile vso državno oblast na svo-nem klerikalci, kl rm)iadaJo vla- ijo stran. Res, da smo Imeli do-do, da Je brezboina in frama- hre stavkovne strale (picket zonska. Rojalistl 2 sta ..1.^.11. M A - * 1__L«___Lil._________. _ ve _ ______ _____ _______ organizacije "Action Kran- M la aretirana. Tako so aopet caise.** ki isdaja list s «*nakim'rovi pričeli s obratom-pod od-' imenom. prto delavnico. P^gorWe ti Me d*lav«ker* odbornika v S«ae*'«nu. III., katero ee me aeeelill eevminikl L_ line f ameriških delava^ i pol leta od rojfctv» do rojatva, a- ko hoče bit|šena zdrava? Tjee Hočevar, 21. ■ •• ' t i.p • ■ Filmske sMte v S.N.D. ' Girard, O.—Rojaki v Girardu in okdici, ne powtote posetiti krasnih slik iz rodne domovine in Amerike. V sebote, 24. februarja, bo A. Gndina "pripdjal" s seboj "celo" našo rodno domovino. Slike so vse kar najboljše posnete v domovini. Posebno opozarjam one rojake, ki ste doma v bližini Device Marije V Polju. Te slike so naročili z Gr-dino člani ljubljanskega kluba v Clevelandu, in so jako zanimive. Videli boste žegnanje pri farni cerkvi, novo šolo, sokolski dom videli boste tudi šolskega nadu-čitelja, ki vam je še v spomina, Nato vse okoliške vasi in druge zanimivosti, ki so se spremenile, odkar ste tukaj. Nobenemu ne bo žal ta večer, ko se bomo v duhu spominjali na naše rojstne kraje. Seveda bo tudi za Dolenjce, Gorenjce in Notranjčane tVrhničane) veliko užitka, ko se bodo divih lepotam svojih pokrajin. Ta večer bo večer slike; lahko jih boste gle dali do polnoči. Za mladino bo tudi veliko razvedrila. A. Grdi na je rekel, da ima za mladino posebne slike. .Ta večer nas tudi poseti naš korenjak Primož Kogoj. On si je nabavil nov aparat za kazanje slik in bo ta večer pokazal svojo zanimivost. Vse to vam bo pre skrbelo društvo "SI. Bistrica' S.D.Z. Za ples bo v spodnjih prostorih igral Louis Pire s svo jim orkestrom. Vs* v SND 24. februarja! Pri četek ob pol osmih zvečer. lohn Dolcic. Prireditev nk pustno nedeljo Cleveland, O. — Poseti 1 sem "Delavčevo" prireditev v Collin woodu 4. feb. Ta pevski zbor Je uprizoril zanimivo opereto "Srce." Videl sem obilo živah nosti med navzočimi, kako so tudi kupovali vstopnice za "Verov-škovo" prireditev, ki bo v nede ljo, 11. feb., na istem odru Uprizorjena bo igra, ki obeta biti nekaj posebnega. Vstopnice so samo 36c, pri vratih pa bodo 40c. In bil sem vesel, ker so ljudje segali po vstopnicah s takim zanimanjem. Priporočam vsem rojakom in rojakinjam, da si nabavijo vstopnice za nedeljsko prireditev, da s tem pomagajo dramskemu društvu "Ve-rovŠek," ki vrši kulturno delo med nami. Napolnite dvorano v nedeljo do zadnjega kotička! Opazil sem, da so skoro vsi Newburčani imeli vstopnice za nedeljsko prireditev« Iz tega sledi, da bo navzočih mnogo rojakov in rojakinj iz sosedne naselbine. Tako je prav, da si medsebojno gremo na roko pri naših prireditvah; edino na ta način bomo želi uspeh gmotno in moralno. Pričakuje se velika udeležba na nedeljski "Verovškovi" prireditvi, ko bo uprizorjena znana komedija "Moč uniforme." Posetite to prireditev v velikem številu iz vseh sosednjih ln iz tukajšnje naselbine. Pridite dne 1L feb. ob 7.30 zvečer v SDD na Waterloo rd. in se boste zabavali v veseli družbi! Anton Zeleznik. Vabilo na maškerado Verona. Pa.—Tukajšnji Narodni dom priredi maškeradno veselico v soboto, dne 10. februarja, ob 7. zvečer v svojih prostorih Aa 312 Arch st., Vero ns. Pa. Za ples bo igra! Miko-letlchev orkester. Vstopnina 26c. Vabimp vse člane in neslane. da se udeležijo, tako seveda tudi vse rojake in rojakinje. To bo zadnja predpustna veselica v tem letu. Odbor bo preskr-bel vse potrebno za zabavo. , Domov odnek. TrMejaaka 'Pogodba" < hiaholm. Mtam.—Dne 11. feb. bo uprizorjena tridejanka "Piv rodba" v avditoriju šolskega rojeni igralci. Matija Pegorek. Ne atrinja ae i tolmačeajen, ie zakona gospod^ Waahington, D c Kakor hitro je | Roosevelt podpisal u povečal oblast vladni »kega odbora, da lahko volitve v kateremkoli ako to želijo delavci k, velebiznis velikanski i sil se je James E. Ei™ antiunijske Ameriške tovarnarjev in poslal o« test generalu Johnsonu stratorju NRA. Emeri protestu, da predsed^ redba, ki naglasa, d» „ zentantje večine delavce» kem podjetju ref vseh delavcev, krši t« kona obnove. Emery točka ne pomeni odpr^ te delavnice. Na drugi strani je J stiral proti Johnsonovi taci j i predsednikove v William Green, predsed* riške delavske federacije te interpretacija nanaša panijeke unije. Green je kompanijska unija kateri delodajalec ins prezentante delavcev, je no odvisna od kompa^ katero deladajalec naže» ce z grožnjami in silo. Pojasnjeno je bilo, da sodnikova odredba diid Bledica ustanavljanja ln skih unij v mnogih Reprezentante delavcer unijah imenuje delodai pa delavci sami. Tipià ustanavljanja kompanij nudita Weirton Steel Co. Co. v Philadelphiji i Vladni odbor je sedaj ščen, da razpiše volitve kem slučaju, kjer 8e vetji lo delavcev ali celo grupi delku tovarne izreče za « vica kolektivnega pogaj mora v smislu odredbe realistično. ^ Ako bi se podjetje upn litvam, tedaj vladni delav bor lahko predloži zadeni nemu justičnemu depart v svrho prosekucije podjetja. Premogovni baroni prod elektrarni .; Washington. — Ns pr narodnega pravilnifikegti za premogovno industriji baroni skopali na vladi trarski projekt v Nebml je vlada določila $7,301 zgradbo elektrarne prjj Roosevelta so uri te izdatke, češ, da hranil delo nad tiso^ rudi Železničarjem. Na svojo stran so prid rudarje in železničarje skrili za njih hrbti. I ln rudarji imajo dovolj s evojimi izkortàôevaki, i lahko znali bolje, kakor a U zanje v žerjavico po M Baronom so mar profit^ delavci. Nat'l. Coal A«ociacijiJ zadne čase UMW že ni H dobila v svojo mrežo, pM rila po RFC, ker financé trifikacijo železnic. Vladni odber žigosa teWl v magnats Washington, D. C. -J delavski odbor je te dni Ji predsednika HarriminJJ Co., Harriman, Temi., W klonil priznanje uniji ** skih delavcev, ker no<« '• delavcev, katere je sto zaradi unijskih »WJ ker je odklonil posredoj krajinskega vladne** nastali situsciji. Kom*" dala aretirat 70 dels«««" tožbo kršenja injunkaja ' piketiranju njene tov«* Sama kritika najbrt ■ omehčala tekstilni» zlasti ker vladni odbsr» zadeve «veznemu partmentu v svrho P*» predsednika kompsai£, očitno kršil določbe in^J ga zakona, ki daje del»^ vico organizirsnjs v ^ jah In kotektivnegsj^ Stavka čevljarski* ** Lynn, Mass.-N^ ^ lavcev je «astevkslo « , čevljarski tovsrsi *> nija odredila redukcije»! 10 odstotkov. K g, FEBRUARJA. mOSVETA 8 Vesti iz Jugoslavije (Isrtraa pM*ai» Is ftsfsslsri)«.) IZSELJENSKO GIBANJE alo jih je okrog 300. a aa lo m predvsem^ povratniki Ljubljana, 20. jan. ¿ se vrne izseljencev z on- n morja ali iz W^™ ,Ev: J skoraj vsi potujejo skozi ¿ano. Ljubljanski izseljen-f komisar, ki sprejema te j* Lee. je imel lani mnogo de- Itevilo onih, ki s« vračajo v ,vino, je z vsakim let0,In , ¡zseli pa se jih prav malo. »ni je ljubljanski izseljenski Lar sprejel blizu 500 izse-.„ev, ki so se vrnili v Jugo-,vijo ter iskali pomoči pri izmenskem uradu, ki jih je po ,jih skromnih močeh podprl odpravil v njih pristojno ob-io. Največ se jih je vrnilo iz imčije, Francije, Holandije. ¡je, Argentine in Združenih mi. Povečini só industrijski lavci s svojimi družinami, naj-l rudarjev, torej delavci tistih liutrij, ki so pri nas v največji izi in je vrnivšim se toliko ka-r nemogoče, da bi dobili kako »slitev. Eno leto so še v evi-ici izseljenskega urada, po e-n letu pa preidejo v evidenco alih socialnih zavodov. Izse-nski urad v Ljubljani skuša Tratnikom vsaj prvi dan nu- i hrano in prenočišče, in po-bnim plača tudi vožnjo do do-če občine (polovično karto), asih plača tudi prevozne stroš-za pohištvo. Najpotrebnejšim izplačuje tudi nekaj podpore prihodu, 100 Din za moža, po D Din za ženo in otroke, izseljenski komisarijat plaču-te odpore iz posebnega izse-inskega fonda, ki je naložen v ranilniei dravske banovine v nbljani, in ta fond upravlja od-■ devetih oseb, ki jim stoji na u senator dr. Ravnihar. V ta ad plačujejo svoje prispevke :ialno ministrstvo, banska u-iva, delavska zbornica,in po-nezne občine. Laai <1933) si tega sklada izplačali 203 pro-eem skupno 39,584 Din, torej rprečno po 200 Din na osebo, bor, ki upravlja ta sklad, se nekajkrat obrnil tudi na jav-«t s prošnjo, naj prispeva v lad za podpiranje izseljencev, ne vračajo praznih rok domov, ia odziv je bil zmerom tako Sel, da ga ni vredno omenjati. Lani «e je vrnilo v I. četrtle- ii 71 delavcev, v drugem 98, v ftjem 62, v zadnjem Četrtletju, rej na zimo, pa se jih je vr-o.največ: 240. Samo na en m» 6. decembra, se je v enem inaportu vrnilo iz 'Holandije 5 oseb! Pred nekaj leti se je togo rudarjev izselilo v Hodijo, kjer so dobro delali in ko zaslužili, a zadnji dve leti kriza v holandskih rudnikih ta-\ okrnila delo, da so odpustili lora j vse slovenske priseljence, u moramo pripomniti, da so li reducirani predvsem sociali-». ki so jih podjetju denunci-ili slovenski priseljenci-kleri-iki sami. Ko so podjetja zače-odpuščati naše delavce, so naj-vrgla na cesto socialistične !'aVn'- Poma so bili reducirani > «tavkah zaradi sodelovanja mezdnih borbah, na Holand-so bili reducirani spet zara-«voje^a prepričanja. Taki po-Jtniki imlijo pač le malo upa-frnfcr trt l ^ili kako zaposlltev n;i*. i" sicer v tisti industri-' v kateri so delali poprej. Za-«i kriz«, in zaradi svojega po-'«•nna prepričanja. Socialisti-11 Mavec naj pogine, v tujini ■/•«na, tako si mislijo. Jutro, ki tudi poroča o tem *ljenskern Kihanju, omenja da j,, v Nemčiji še mnogo tcr mu grozil z novo tožbo. Pred me seci ga je namreč dtari že tožil In je sodišče PreskarjU aarubilo njivo in posnemalnlk. Od takrat je bila napetost med zetom in tastom še hujša. Otroci so bili v stalnem strahu, ker sta ae oče in stari oče vsak dan pnpirala « -------Celo spričo porodnice «e tj-.st ni na naše brezposelne hotel pomiriti, začel je zmerjati i ji t udi naša dr-> zgledu CeŠtodova-kda bi preprečil« "w'J'h brezposelnih i* N-mČije, je če- »pttMlka sklenila z ' t>o*odbo, s katero " Prispevati prima- zeta. Ta pa nI mogel več prenašati vsega tega. "Meni se smilijo o-trocl in žena. tega mora biti konec!" je dejal ter skočil po i klro. Z njo je napadel Usta t*r ga «daril nekajkrat po ga M Starec sa je mrtev zgrudil na tla. Preskar se stopil k ženi, je po* vedal, kaj je storil, nato pa se je šel javit orožnikom. Preskar-ja so odvedli v zapor, doma pa je ostala porodnica sama s svojimi štirimi otroci v bedni hiši in na malem gruntu. Samomor. — V Žirovnici je skočil v jez ter utonil 27 letni Ivan Vovk iz Žirovnice. Doma »e je nekaj spri pa so ga očitki tako razburil, da je planil iz hiše ter pohitel naravnost k jezu ter se vrgel vanj. HoteK so ga rešiti, a je bNo že prepozno. Iz vode so ga potegnili mrtvega. Strašna smrtna nesreča. — Dne 20. januarja se je v Trbovljah na strašen način smrtno ponesrečil niti 80 let stari strojnik France GaČnik. Ko je zjutraj od-hajal v službo na Plesko, si je hotel pot do strojn.e hiše skrajšati s tem, da je skočil na va-gonček žične železnice, s katero se je mislil prepeljati daljšo progo. Vagonček pa je bil poln in to je postalo za Gačnika usodno. Voziček je moral skozi menjalno napravo, kjer je Gačnika tako stisnilo, da je najbrže takoj podlegel. Ko je prišel voziček na cilj, je padlo z njega popolnoma strto Gačnikovo truplo. Da pojde voziček skozi menjalno napravo je Gačnik gotovo vede!, a najbrže ni utegnil pravočasno skočiti z vozička, da bi se s skokom rešil. Zapušča ženo iu nekaj mesecev starega otroka. BH je Trbovljah, tajnik socialistične strokovne organizacije. Ustanavljanje aoc. stranke v Jugoslaviji I Akcijski odbor za ustanovitev socialno demolcratske stranke v Jugoslaviji je sklical za prve dni februarja konferenco delegatov iz vseh pokrajin države v Bel-gradu, kjer bodo govorili o nalogah nove stranke. V nedeljo 14. t. m. pa se je vršil v Belgradu v dvorani Delavske zbornice prvi javni politični sestanek belgraj-skega delavstva. Na sestanku so govorili Pavičevlč, .Belič, Krekič in dr. Topalovič, sami funkcionarji delavskih zbornic. Govorniki so trdili, da je zdaj možnost, obnoviti stranko, ki naj veže vse delavstvo v državi v političnem življenju. Dr. Topalovič je poudarjal pomen zdrav* demokracije ter govoril o vzornih demokratskih bratskih državah Češkoslovaški in Franciji. Poudarjal je, da je po zakonu prepovedano delovanje strank, ki so proti državnemu in nacionalnemu edinstvu Jugoslavije, socialisti pa so bili in hočejo ostati pristaši državnega in nacionalnega e-dinstva Jugoslavije. (Belgrajsko meščansko časopisje je U Topa-lovlčeve izjave zelo podčrtavalo, ker so res značilne.) Dr. Topalovič je mnenja, da mora priti do kompromisa, ki bo uveljavil samouprave ter ohranil obenem strogo edlnstvo. (Po nastopu diktature 6. januarja 1929 so bile vse politične stranke v drŽavi razpuščene. Prva je bila potem ustanovljena stranka generala in takratnega vladnega predsednika Zivkoviča. potem pa še nekaj strančic, ki so jih ustanovili na Živkovlčevi listi Izvoljeni poslanci In od kraljs imenovani senatorji. Nobena druga stranka ni mogla obnoviti svojega delovanja, niti hrvaške niti slovenske niti srbske meščanske stranke. Celo Srbski ra dikalni stranki niso dovolili u-stanovltve, čeprav se je hotele organizirati pod drugim imenom Kaže, da bo socialno demokrat-ska stranka prva. ki se bo sme-la obnoviti, meščanske stranke bodo pa še Čakale.) J. Umrli ao: v Mozirju posestni-ca in gostilničarka Marija Strm-škova, v Tekačevem pri Rogaški Slatini gostilničarka Cebu-larjeva-Zepačka, na Spodnji Hudinjl pri Celju 49 letni trjgo vec in posestnik Josip Zidanšek Problemi priseljenca Nlkake spremembe v priseljevanju VPRAŠANJE: Ali se je Vaj spremenilo, kar se tiče priseljevanja? Rad bi spravil sem brata in njegovo družino. , ODGOVOR: Priseljevanje iz evropskih dežel je takorekoč ustavljeno, razen kar se tiče bližnjih sorodnikov ameriških državljanov. Ni bilo dosedaj ni-kake spremembe glede naredbe, ki nalaga ameriškim konzulom, da morajo strogo preiskati, dali ne obstoja mogočnost, da prosilec za vizo utegne postati "public charge" vsled obstoječe brezposelnosti. Vaš brat in njegova družina nimajo nikakega upanja, da bi dobili priseljeniško vizo, razen ako razpolagajo a takimi sredstvi, da se morejo vzdrževati brez dela za dolgo dobo. Nezakoniti vstop po I. 1924 je prestopek VPRAŠANJE: Ali je inoze-mec, ki so ga zasačili, da je prišel sem na nezakoniti način, tudi podvržen kazni poleg depor-tacije? ODGOVOR: Vse je odvisno od časa, ko je sem prišel. Vsi oni, ki so prišli nezakonito po 1. juliju 1924, so podvrženi de-portaeiji. Oni pa, ki so prišli nezakonito po 4. marcu 1929, niso le podvrženi deportaciji, marveč tudi kazenskemu postopanju, kajti tega dne je zakon stopil v veljavo, ki določa, da nezakoniti vstop je kazenski prestopek (misdemeanor), ki se kaznuje z glovo ali z zaporom, nakar sledi dcportacija. "Prvi" in "drugI" papir VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države pred 29. junijem 1906 in znam za dan prihoda kakor tudi za ime ladje. Ali morem takoj prositi za "drugi papir?" ODGOVOR: Ne morete pro-siti za "drugi papir," ako nimate "prvega papirja" (Declara-tion of Intention) že vsaj dve leti. Datum, ki ga omenjate, je važen le v tem pogledu, da oni, ki so prišli pred dnem 29. junija 1906, ne potrebujejo ta-kozvanega Certificate of Arri-val, l**r pomenja, da jim "ni treba plačati $5 pristojbine, kadar vlagajo prošnjo za državljanski papir, niti jim ni treba znati, katerega dne in s kakim parni-kom so prišli, ako le morejo dokazati, da so prišli pred onim dnem. Ker vse naturalizacijsko postopanje stane navadno $20, namreč $5 za Certificate of Ar-rival, za "prvi papir" in $10 za drugi papir, si oni, ki so prišli pred 1. 1906, prištedijo $5. Prišel je pod drugim imenom VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države I. 1912 s pas-portom svojega bratranca. Storil sem to radi vojaščine. Znam za dan prihoda, za ime parnlka in seveda za ime, pod katerim sem prišel. Pred dvema mesecema sem prosil za prvi papir In rekli so mi, da moram poprej vložiti prošnjo za registracijo. Ker pristojbina za to je $20, Je to malo preveč za mene, ko potem moram še plačati za prvi papir. Ali ni pomoči? ODGOVOR: Na srečo so pred krstklm spremenili pravila v tem pogledu. Oni inozemci, ki so prišli pod drugim Imenom prod dnem 22. maja 191H (ko je stopil v veljavo zakon o paspor-tih), ne bodo več prisiljeni prositi za registracijo in jih ni tre-l/a skrbeti, sko so prišli pod drugim imenom, razun ako so tako prišli z namenom, da kršijo ameriške zakone. Večinoma pa so ljudje prišli pod tujim imenom radi vzrokoV, ki nimajo nič opravljati z ameriškimi zakoni. Kdor pa je prišel po 22. juniju 1911 (ali pred 3. junijem 1921), mora prositi za registracijo, ako je prišel pod drugim imenom. Sorodniki kot prlte pri naturalizacij»' VPRAŠANJE: Ali sme mož biti priča ob naturatltaciji žene? Kaj pa brat, sestra, stric itd.? * ODGOVOR: Bolje jte imeti za priče ljudi, ki niso v sorodstvu. V nekaterih naturaHzacijskih okrajih ne pripuščajo 1 sorodnikov za priče, v drugih pa da. Ako Vam je težko najti prič, ki niso sorodniki, vprašajte tam, kjer ste vložili prošnjo, da-li smete pripeljati sorodnika kot pričo. Državljanstvo in starostne pokojnine VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države I. 1910. Vzel sem si prvi papir 1. 1916, ali nikdar nisem prosil za,drugi papir. Seveda znam, da prvi papir več ne velja. Se<)aj ml je 70 let in rad bi prosil za starostno pokojnino (old age pension). Ali si moram priskrbeti prvi papir in potem Čakati dvp leti, da dobim drugi papir? Ali Je pa kaka krajša pot? ODGOVOR: N* glede na to, koliko let je kdo tukaj, moru dobiti prvi papir in potem čakati vsaj dve leti za naturalizacijo. FLIS Kongres pred bilko o eo» elitnem zavarovanji . » Namen načrta je, da prialll države na zavarovanje delavcev proti brezposelnosti. Dobre in slabe strani osnutka > Washington. Zakonski načrt za brezposelnostno zavarovanje, ki ga je v senatni zbornici predložil senator Wagner iz New Yorka In v spodnji zbornici kongresnlk Lewis Iz Mary-landa, je po mišljenju avtorjev, med katerimi je tudi delavska tajnica Frances Perkins, najboljši način za razmeroma naglo uvedbo te socialne zakonodaje v Ameriki. • {"«Čarobna nitka, ki naj prine-e to prepotrebno zavarovanje, je zvezni davek na mezdna izplačila podjetnikov in povrnitev tega davka državam ,ozlroma podjetnikom v enaki vsoti koli kor prispevajo v «klad za zava rovanje. Ce kongres sprejme ta zakon, za kar je upanje, iter ima baje tudi podporo admini stracije, bi bila na škodi vsaka država brez tega zavarovanja in na dobičku vsaka država z zavarovanjem, Ta čarobna nit — zvezni davek, katero točko si je umislil kongresnlk I>ewis — daje podjetnikom posameznih držav na izbiro: plačevanje davka zvezni vladi ali pa v sklad za zavarovanje brezposelnih. Mnenje avtorjev je, da bodo podjetniki oziroma države raje sprejele brezi>o*elno*tni zakon kakor pa plačevale davel^ zvezni vladi. Druga dobra stran tega načrta je, da ima minimalne določbe za vse države. Osautok za* branjuje zavarovanje po privatnih insurance kompanljah; določa ne manj ko $7 tedenske podpore ne manj ko deset tednov ha leto, državno upravo fondov potom državnim skladov za industrije skupno ali posamezno ali ps potom rezervnih skladov teh grup oziroma podjetij pod privatno upravo In državno kontrolo. Nadalje določa zavarovsnje delavcev pri vseh podjetjih, ki uposlujejo pet ali več oseb — izvzeti so fsrmarji In sliiÄin'ad. - ms Katera država se ne.drži teh minimalnih predpisov, ni deležna povrnitve vplačanega davku. Povsem na mestu je kritika, da so ti minimalni predpisi prenizki tudi sa začetek. Delavec (ali delavka),1 ki bi delal na primer deset tednov in en dan na leto, bi ne bil deležen nobene poti pore; tisti, ki bi kvalificiral za podporo, bi dobil le $7 na teden skozi deset tednov ali skupaj $70 na leto. Državni zakoni bi seveda bili lahko bolj liberalni, česar pa ni pričakovati, ker se bo gotovo vsaka država ravnala po federalnem zakonu. Vsled tega bi ta moral biti llbe-ralnejši in določati vsaj 26 zavarovalnih tednov na leto in polovico višjo zavarovalnino. Senator Wagner je rekel, da osnutek daje državam dovolj časa, da sprejmejo zakonodajo predno bi atopil v veljavo zvezni zakon. V mislih je najbrž Imel prihodnje leto, ko bo redno zasedanje legislatur v nad 40 državah. Vprašanje, na kakšen način naj države financirajo to zavarovanje, je prepuščeno njim samim. Wagner je rekel, da so lahko izrečejo aa prispevanje zgolj podjetnikov v zavarovalni »klad, držav» In delodajalcev ali pa vseh treh strank, to je tudi delavcev. Glavno vprašanje je aedaj »prejptje zakona po kongrtsu, kjer se bo vršil glavni boj. H strani burbonaklh podjetniških organlzacl in reakcionarjev lahko pričakujemo velik bavkav s socializmom, komunizmom in neamerlkanlzmom. Te In drug« strahove je slišala dežela še v««-lej, kadar Je bilo na dnovnum rodu vprašanj« izboljšanja delavskega položaja. Ena stvar je gotova : ča m bo ameriško delavstvo zavzelo, bo dobilo brezposelnostno zavarovanje, drugače ne. Na Krožniku mu ga ne bo nikdo prinesel, najmanj pa Morganova. Mello-nova, Fordova in Rockefellerje-va Amerika. Ker bodo podjetniki bombardirali kongresnik« in senatorje, naj pobijajo in glasujejo proti zakonskemu načrtu, mora tudi delavstvo takoj stopiti v akcijo za sprejetje in izboljšanje predloga. KONVENCIJA UMW POKA-ZALA KONSERVATIV. NOHT UNIJE tr ki.l#irfi# failf I www ^mwww Vse šole pn \jm Amreletm v ( allfonilji. ki m» padati)»** Is hojami pred nadaljnji« poix »pek«, tmdo p »drli in zgradili no%a po*lopjs. ki bodo »arna pred piHreal. (Nadaljevanj* • 1. straal.) in pogodb, ki določajo denarno kazen za rudarje, če gredo na "neavtorizirano stavko". In Le-wls nima navade, da bi avtorlzi-ral kakšno stavko. Za rudarje, ki so podvrženi raznim šlkanam in večnemu zsvlačevanju pri reševanju s|>orov, Je to vitalno vprašanje. Nič manj važno nI vprašanje "provlzoričnlh dlstriktov". Lewl* in njegov kimovski glavni odbo^ disciplinira distrlktn« voditelje In jih drži na vajetih enostavno radi moči, da jih lahko odstsvi poljubno, proklamira "provlzo-rično vlado" in nastavi svoje ljudi. To bo lahko delal tudi v bodoče, ker je bila mašina dovolj dobro organizirana In opozicija prešibka. Od vseh "socialističnih" resolucij je prodrla le resolucija za ustanovitev .delavske stranke pod ojcriljem Ameriške delavske federacije. Najbrž bi s« lahko zgodilo tudi s to resolucijo sllč-no kakor z ostalimi, če bi Ml IF, ve, da nI nobene nevarno-st I, da bi bila resolucija spreje-ta, vsaj ne po zsslugl rudarske delegacije. H to konvencijo j» VHW stopila med najkonservatlvnajlf u-nI je. Pokazala Je tendence, ki ne vodijo do novega, razr»dno za vednega in bojevitega unlonlrms med rudsrji, ampak mussolin-«kega, ki je po načelih podoben kompanijskemu unlonizmu, Opotkljs Je bila šibka. Auls Je le okrog '¿li socla listič no orientiranih delegatov. De j« bila šibka, so temu vzrok dualna gl-ban|a, ki so se zadnje čam» razvila med naprednejšimi in bolj rebenlmi rudarji. Konvencija j» po k »ta I n, da je mesto vsega naprednega elementa v UMW, kjer se j« treba boriti proti reakcionarnim terid«n<«m In napraviti is nje demokratično in napredno rudarsko unijo. Vsaka druga taktika je zmotna. PROSYETÄ Četrtek, 8. februai Leta 1926. wm začel pisati vrsto člankov o Ijoš Angelesu za HaldemanJuliusova izdajanja, j^eta 1928. je «prejel Mencken mojo prvo zgodbo v -Mercury". Pisal mi Jo, naj mu še kaj pošljem. In res sem »e odzval. Sprejel je ie tri ali itiri članke in zgodbe ter jih objavil kar po vrsti. • ' Domačim v Slovenijo »em le na kratko poročal, da sem zdrav in zadovoljen. V pismu bi jim ne bil mogel povedati o Ameriki skoro ničesar. PETI DEL OBRAZI IZ KALIFORNIJE ENAINDVAJSETO POGLAVJE Človek z dušo I Kmalu po mojem prihodu v San Pedro sem r^koč opazil slabo oblečenega moža srednjih lrt, ki je s psetom mešane pasme hodil mimo mojega bivališča proti evkaliptovemu gaju, ki je stal za lučaj navzgor ob cesti. Sčasoma sva se spoznala po videzu ter začela izmenjavati običajne pozdrave in opazke o vremenu. Mož je bil očividno tujec, morda Slovan. Nekega dne sem ga slišal, kako je klical psa, ki mu je bilo, kakor je vse kazalo, ime Kompleks; in ko sem mimogrede pripomnil, da je to ime nenavadno, se je »iroko zasmejal in mi pojasnil, da ta pes ni navaden pes; da ima kompleks. Povedal mi je, da ga je pred nekaj meseci dobil od prijatelja, ki je stanoval v eni izmed barak v evkaliptovem gaju; kmalu pa je odkril, da je deblo nekega gumijevega evka-lipta v bližini koče po vsem videzu edina stvar na svetu, ob katero . . . "Seveda, sir, to je nekoliko kočljiva stvar," mi je rekel. Trikrat na dan je moral voditi psa v gaj, drugače bi mu uboga žival poginila. Psihoanalitičen problem brez dvoma, le da se ta znanost doslej Ae ni lotila pasje psihologije. Oba sva se zasmejala, kakor bi bil primer tega bednega paeta najsmešnejša utvar na svetu. Potem sva izmenjala nekaj osebnih vprašanj in v medsebojno presenečenje zvedela, da sva oba Slovenca s Kranjskega doma. Mož je bil v Amerik že več ko pet in dvajset let; govoril je dobro angleški in videti je bilo, da je zelo (a neredno) načltan ; tudi drugače je napravil name vtis dokaj nenavadnega Bohunka. Kmalu je začel Lenard Podgornik — tako je bilo možu ime — zahajati v moj bungalov dvakrat ali trikrat na teden na večerni pogovor ali na partijo šaha; včasih si je izposodil knjigo ali pa sva ga skupaj popila kozarček ali dva. Ko sem dobil delo na pilotski postaji, me je začel obiskovati Um ter ml pomagal "ubijati čas". Spoprijateljila sva se nekako neprisiljeno In neobvezno. On je bil videti vesel, da ima nekoka, s komer se more pogovoriti, jaz pa sem imel v njem zabavnega, zanimivega tovariša, lenuha po poklicu, ki je, kakor sem po malem zvedel, vse svoje življenje trdo delal in slednjič spoznal nespametnost dela; radoznal, toda nekoliko zmeden tuhtač, na kakršne naletite na najneverjetnejših krajih Amerike; čudna mešanica potepuha in gentlemana. II V Združene države je prišel z devetnajstimi leti. Prvih pet let je delal po premogovnikih in po železolivarnah v Pennsylvanljl. Ob koncu teh petih let si je prihranil dvanajst sto dolarjev. Neki njegov prijatelj gostilničar ga je silil, naj vloži nekaj denarja v njegovo podjetje, toda Jio je še premišljal, ali bi pogodbo sprejel ali ne, je banka propadla in izgubil je vse svoje prihranke. "Zelo verjetno bi bil to vsoto vsekakor izgubil", mi je pozneje pripovedoval Podgornik, "le da najbrže Ae na tak" čist jiačin." Toda v onih mlajših letih Ae ni bil taka filozofska glava; in tako je nekega večera, ko se je vračal z dela, pobral na cesti opeko, odšel z njo k banki in jo zalučal v veli-v ko okno, na katerem je bilo z zlatimi Črkami napisano ime nesrečnega zavoda. Ob žvenketu razbitega stekla mu je odleglo; mimoidoči pa »o bili prepričani, da je poblaznel; zgrabili 00 ga in poklicali stražnika. V svoji polomljeni angleščini je Podgornik skušal opravičevati svoje dejanje, toda aod-nik, ki ga je zasliševal, je bil gluh za izgubo njegovih petletnih prihrankov in ga je podal za šest mesecev v ječo. Prav za prav mu je sodnik izkazal uslugo, ker je razen kratkih stavk in bežnih bolezni bil to prvi Podgorni-kov odpočitek v Ameriki. Poleg tega se je v zaporu seznanil z nekim Bohunkom, z mladim češkim poetom po imenu Jan Novak, človekom villonovskega značaja, ki je o sebi trdil, da Ima doktorat praške univerze, da je kot politični osumljenec izgnan iz Avstrije in da ga poleg tega išče policija Pariza, Dunaja, Cleve-landa, San Franclsca in Rena. Sedaj je sedel v ječi, ker je ukradel nekaj knjig iz neke knjigarne v Pittsburgu; izpustili so ga približno istočasno s Podgornikom. Spoprijateljila sta se, in ko je Podgornik omenil, da se bo najbrže skušal vrniti na delo, ga je-poet potepuh živo svaril pred tako blaznostjo. Cemu nebi šel z njim? Hotel je na Zapad. Tako sta postala tovariša, blodila po Zapa-du in zdaj pa zdaj prijela za delo na polju, služila kot natakarja ali se vdinjala pri gradbenih delihf časih je iznajdljivi poet našel celo kako delo, ki ga je za nekaj časa spravilo na široko pot lagodnega življenja. Neke noči je prišlo do prepira v gostilni nekega rudarskega mesta v Montani In krogla, ki je bila drugemu namenjena, je zadela v prsi Novaka. Ko je umiral, je zamomljal nekaj latinskih besed, ki jih Podgornik s svojima dvema gimnazijskima razredoma ni razumel. Podgornik je pokopal tovariša in se klatil dalje; toda kmalu je spoznal, da potepanje brez družbe ni po njegovem okusu, nobenega upanja pa ni bilo, da bi namesto Novaka našel drugega tovariša. Odšel je v sončno Kalifornijo in v Los Angelesu je zvedel, da gradi Zvezna vlada valolom v pristanišču San Pedro. Napotil se je v pristanišče in našel delo pri stavbi; valil je kamenje z vozičkov v Pacifik. Čeprav je bil tedanji San Pedro za šestino manjši od sedanjega, je bil vendarle živahno mesto, v katerem je Front Street predstavljala trdno sklenjeno vrsto gostiln in kjer je bil Happy Hollow posvečen neprikritemu grehu. Podgornik sicer ni bil asket, toda za zabave in kratkočasja te vrste ni bil nikdar posebno vnet. Pogrešal je Jana Novaka in njegovih novih, visokoletečih pogovorov. Med ljudmi, s katerimi je prišel v dotik, ni našel nikogar, ki bi mu bil mogel nadomestiti poeta. Poznal je nekaj Dalmatincev, toda z nobenim ni mogel navezati tesnejšega prijateljstva. Italijani, skandinavski "topoglavci" In rojeni Američani zanj niso prihajali v poštev. (Dali« prihodnjič > MARKOVA VOŽNJA Tont Cufar Markova bajta je slonela na strmem robu nad razrito grapo. V njenih zaduhlih prostorih je čtpelo več otrok, Marko je pa stal pred bajto In prisluškoval hrumenju potoka pod sabo. Bil je doltr, mršav možak z veliko, brezmesno glavo. Povešal jo je na prsa in zamišljeno gledal v tla. Iz grenkobne zamaknjenosti K a Je zmotila žena. Skoro ne-iMtgljeno majhna in v hrbtu malo«- upognjena je privlekla ista bajte butaro dračjs in se u-stavila. — Kaj grunta*? j« vprašala moža. Marko se je ozrl proti njej in skomignil 1 rameni. Zena je vzdlhnila in zagodr-njala: —- Tor«»j ie sam ne veš. Žalostno. Nikar samo nr premišljuj, to nas ne mil. Pojdi v trg , In poglej za dolom Kar najdeš, Je bolje ko nič — Vsak dan hodim. |»a vselej zaman, jo je mimo. a trpko |S|bo, a katero ga je poganjki, je 'trgovec in zavrnil. — Nekaj pa le naredi, ga Je vzpodbujala Takole knirmrok — Dela ne najdem, to je kar pribito. Se tiste, ki so do zdaj delali, postavljajo na cesto. Mislim. da ti ni treba na dolgo dopovedati. — Res, vsi« to vem, Živeti pa le moramo! — Kako, kako, Neža? To ml povej!---Na drva mislim, da bi jih peljal v trg. Hamer-nik jih menda si>et kupuje. Kar da zanje, nas odreši. — Pri njem je še dolg. — Vem to. Saj grem nerad predenj. Ampak nič ne pomaga. Drva trohne, ml pa stradamo. — Rt u je tako. Pa zapreti. Marko jo je veselo pogledal, ker mu je dobro delo, da je potrdila njegovo rešilno misel. • Minule so štiri ure. Po Široki cesti je suh vol oho-tavljaje vlekel t drvmi naložen voz. Marko je stopal traven njfgn, priganjal vola In pazil, da je votli pri kraju coste. Vol mu je vse bolj In bolj upiral. Počasi je pa It privolil do lepe h i Ar a trgovino in voatilno. ' za prav sam prodaja. Ni ji povedal, kaj, le za gospoda je povprašal. Zvedel je, da ima gospod razgovore z nekimi trgov skimi potniki, a mora kmalu priti. Marko je čakal. Med čakanjem je parkrat pogledal k lačnemu volu. Potem je dočakal, da so se skozi stran ska vrata trgovine prikazal trije lepo oblečeni gospodje in v glasnem pomenku odšli na prag. Dva sta bila mnogo mlaj ša In zgovornejša od tretjega, ki ga je Marko neprestftno gledal. Pazil je na vsak njegov gib in postal kar vznemirjen, ko je segal mlajšima v roke, ki sta takoj nato še odhajala. Starejši frospod je pa ostal na pragu. —> Zdaj lahko govorite t gospodom, ga je opomnila proda jalka. Marko je prikimal in se pod vltal na prag. — Dober dan, gospod Ha-mernik. Je pozdravil in tmoil okroglega, tolstega mota, ki prav tedaj ob visel s pogledom sem že na terjatev. Casl so nerodni, zato težko Čakam. Mene tudi povsod terjajo in prijem-jejo. No, kar na dvorišče zapeljite. — Nisem mislil tako, Je bolj zaječi j al kakor spregovoril. — Kako pa? — Prodal bi rad, se je ojuna-čil. Denarja potrebujem. Zaslužka ni, zima je, doma so otroci, saj razumete, gospod Hamer- nik. — Vem, da je nerodno. Kako pa mi dolg povrnete? Kar tako nudi ne more visetL Kako pa je vašo hišo? Ali ni na njej ie nič dolga? — Pa me vendar ne mislite pognati iz bajte? se je ustrašil tfarko. Dolga ni na nji. Pa saj je majhna, s tisto njivo vred je komaj za dobro kozo. .Za vo- iča in kravo moram vse drugje preskrbeti.' Trdo zaslužim vso mrvo.' Hamernik se je tolažilno nasmehnil : — NIČ hudega ne mislim, ovprašam pa menda lahko. Za te drva narediva napol. Nekaj pojde na dolg, nekaj vam pa izplačam, da me ne krstite za trdega oderuha. O, ne mislite, da ne vem, kaj je stiska. Ali vam je prav? Marko je prikimal. . — Kar na dvorišče zapeljite. Plačali vam bodo v trgovini. Pa nase ne pozabite. Dobro vino mamo in tudi kaj za pod zobe Je v hiši. Gospod je s smehljajem odšel trgovino. Marko je pa vzel šibo in pognal vola okoli hiše. Marko se je zasedel v gostilni pozni popoldan. Govoril je znanci, pokušal pijačo in potem, ko jo je že nekaj več okusil, tudi sam dajal zanjo. Napol posrečena kupčija mu je dala nekaj veselja, nekaj mu ga je pri ilo vino, ie več pa tovariši. Pozabil je na zatohlo bajto, drobno ženo in lačne otroke. Marko je dajal za pijačo 1 Imel je denar in je bil spet fant dd fare. $ele v mraku se je spomnil ha voliča. V temi ga je pa že poganjal domov, a doma se je bal. Zato je kmalu dovolil voliču poči vanje, kjer si ga je izbral. Na samotni poti je mislil Marko drugače kakor v gostilni. Kesal se je. Toda kesanje je bilo prepozno. —Zis. | žino, kratki topovski ogenj ga bo izjemoma zadel, proti protiv-nemu napadu z lovskimi letali se orpednik lahko brani s tem, da ae da spremljati po skupini lastnih lovskih letal. Ladji ne ostane skoraj drugo, nego da posku-v zadnjem trenutku oikreniti proti napadafcto ožjo stran, ki proži dosti manjši cilj, ali da v vsej naglici zmanjša oziroma poveča svojo brzino, tako da zleti na očesno mero spuščeni torpedo mimo nje. A največjo nevarnost napadalca pa predstavljajo do 30 m visoki vodni stebri, ki jih dvigajo izstrelki ladijskih topov, zato se bo ladja skušala braniti tudi s tem, da se obda v primarni razdalji z zaporo takšnih vodnih stebrov, ki predstavljajo vsak zase za kakšnih 10 sekund največjo nevarnost za napadalca. Ce zapelje letalo v takšen vodni steber, je gotovo po njem. Od napadov s torpednimi letali si obetajo največji uspeh zara di tega, ker ogražajo s svojimi izstrelki najbolj občutljivo in ne-zaščitne dele ladij pod vodo, do-čim zadevajo bombe, če sploh zadenejo, dobro zavarovane dele. Vsekakor bodo imela brodovja v tem novem orožju zelo nevarnega sovražnika. Torpedi Iz zraka Novo orožje: torpedna letala pomorski vojni < Otroška "Kdo mi zna povedati, pride rosa?" ' Ves razred molči. „ vzdigne roko Jernačev L "Jaz vem, gospod uli^T, lja se tako hitro vrti ^ ti." ,Q*1 « Dobro ga je Svrk^ Pri neki razpravi prtd škim sodiščem je priAel b tudi neki delavec. OdveL žene stranke je pričo ohol«, šal: "Ali ste že bili v zapo^J Priča je prikimala. Teto je odvetnik samozavestno^ sodniku: "Nu, zdaj sami vidite, ine priče se naslanja nasan stranka." Ko je bilo zasliševanje kq no, se obrne še predseduj pričo z vprašanjem: "Zakaj ste bili v zaporu? Mirno odgovori priča: "Po poklicu sem sobni pled in tako so me poklicali, di pleskam celico, kjer je sedel ki odvetnik, ker je oslepit joga klienta." Recept "Vaš mož potrebuje samo miru, popolnega miru. Zato sem zapisal uspavalne praške." "Hvala lepa, gospod doktor I In kdaj naj jih vzame?" "On sploh ne — praški so za vas." v kinu "Ne razumeva, zakaj ste se prej, ko je bila tema, stisnili k neni!" reče ogorčeno ne več baš mladostna gospodična. .. "Ce naj bom odkrit," odgovori njen sosed, "zdaj pri luči tudi jaz ne razumem!" OJACA ŽIVCE, POMAGA BOUSE ZDRAVJE NUGA-TONB «Muj« lire«. ilboJj|(. jedil, stimulira k normalnemu barna organ«, aacotovlja mirno «JT bolita adravja. NUGA-TONB aa uporab i j. tadaju,« osi ta lata m j« iakaaal u v«!*, oslabelim in bolahniai mot k I m i« | Na poaabita poakuaHi NUGA-TONl M v raah laka mah. Pazita, da dakfc NUGA-TONE. kar druga idravila k tdravila M, — i I \\vu:j Dkv,; aFHCE ■ra.-t.it A. M. ta 1:11 p. | TU. Harrlaon «711 Marko j« zavil t volom h kra- na Markovem volu. ju, da nI bil nikomur v napotje. • Tale Je pa vaš. ne? je dejal \rgel na vot, si opahal staro in ie zrlo slabo obleko In odšel v t drobnimi drvmi? lokavo tatrl očmi. Kam vanj temi trgovino. Tu J« precsj časa po-1 — Vam sem jih pripeljal. ne bo ničesar. Otroci ao lačni, triiežljivo čakal in bojazljivo o- da mednje nič jwč ne upani Strgani amo tudi vsi. In tirna Je Ce pojde tako naprej kakor gre »daj, bomo kar pod snegom poginili. I* stopi kam in kaj princ*!. gU*do*al pratre ter bogate salogr najrazličnejšega blaga po predalih in policah. Ko |fa j* mlada, od moke ta-pntirna prodajalka povprašala, kaj želi, ji je povedal, da prav L- Meni? Lepo, lepo. Zdaj >pet kopji jem. Gotovo ste slišali. Dobro, dobro. Kar tlošils. Pa vam bom apet lahko nekaj dlnarčkov odpisal od dolga. Dobro, da se «pomnite. Zdaj vas I že dolgo ni bilo k nam. MUHI V zadnjih letih se oborožuje-jo mnoge velike drŽave z novim orožjem, ki utegne postati vojnim brodom zelo nevarno. S torpednimi letali. Prav za prav ne gre za kakšno posebno vrsto letal, temveč običajno za aparate na kolesih, ki se ne razlikujejo dosti od bombnih letal. Bistvena razlika je doslej večinoma v tem, da nosijo bombna letala s seboj po več težkih bomb, torpedna letala pa pod svojim trupom en sam, 700 do 900 kg težak torpedo. Zdi se pa, da bodo posebne zahteve, ki «o zvezane z delovanjem teh letal, ustvarile poseben tip napadalnega aparata. To zahteva predvsem posebna taktika, s katero se morajo približati svojim žrtvam, da jih uničijo. Torpedna letala »e dvignejo obalnih letališč, običajno pa z matičnih ladij za letala. Njih taktika je ta. da se kakšnih 8 km od ladje, ki naj jo napadejo, z Veliko brzino spustijo skoraj do površine morja, namreč 8 do 10 m nad njo. se usmerijo na ravnost proti ladji in spuste nekoliko sto metrov od nje ns o-česno mero vanjo svoj torpedo. Višje nad morjem ga ne morejo izstreliti, ker bi se lahko poško-do v al, bliftje morski površini pa bi se utegnilo letalo samo pokvariti ob vodnem stebru, ki ga dvigne v morje spuščeni torpedo. Na samo oko, brez merilnih instrumentov, je na pogled sicer težko zadeti plovečo ladjo, a pj list terftfcl moral tisti «lan is dotične družino, U Jo tako skupno naročena a» M Prosveto, to takoj nasnsniti upravniitvu lista, ki obenem doplačati U vsoto listu Proeveta. Ako tega na atore. tedaj mora npravmitro K datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Uwadala Av*. Chleaf«, m. Priloženo pošiljam naročnino sa llat Proaveto vsoto $..............—- ^ ) ....................................................................aaaaee««CL Anitfft It«»—^ Üstavite tednik In ga pripiiit« k moji naročnini od aledetlh člaaefi družina: I) I). i) •••••••••••••••yaaaa*aaaaaaaaaa«aaataaaaaaaaa«aaa< ...................................... ....................... druitva It..—* .ČL druitva CL druitva H—-.čl. draitva Ne* naročnik.. ...Država -Star naročnik..... TISKARNA S.N.P.J «PRKJXMA VSA v tiskarsko obrt, »padajoča djj Tisk» vabila sa veselice in shode, vizitnke, i* knjige, koledarja, letake itd. ▼ slovenskem, hrv* alovaikem, čeikem, nemškem, angleškem Jeiilui lifl VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU^ 8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje tlakama PIŠHa po tnforaaaelje aa S.N.P.J. PRINTE» 2fS7-M So. A Ti» o*