Nov uspeh boljunške oljkarske družine Starec V Boljuncu predstavili restavrirano Černigojevo intarzijo Franceta Prešerna /^12 Prostranost likovnih del Vladimirja Klanjščka, razstavljenih v Gorici, je prežeta z lučjo / 15 Zadnja vest: na upravnih volitvah tudi Klop Primorski PETEK, 1. APRILA 2011 Št. 77 (20.092) leto LXVII. Vrhunec in propad politike navideznega Martin Brecelj Pred tednom dni j e kot gostja priljubljene oddaje Forum na Berlusconijevi televizijski mreži Canale 5 nastopila domnevna prebivalka LAquile ter hvalila vlado in še zlasti premierja, češ da sta čudovito poskrbela za popotresno obnovo Abruce v. Potem se je izkazalo, da ženska ni bila žrtev potresa, ampak 50-letna Marina Villa iz Pescare. Razkrinkali so jo prijatelji na socialnih omrežjih. Sama Villova se je naposled opravičila in priznala, da je recitirala tekst, ki so ga zanjo pripravili na televiziji, za kar so ji odšteli 300 evrov. Ta zgodba dokaj učinkovito povzema sedanji politični trenutek v Italiji. Zvesti načelu, da videz (zlasti televizijski) velja več kot sama realnost, premier in njegovi privrženci pridno gradijo Potemkinove vasi, ki pa se jim ena za drugo rušijo. Tako je premier v sredo na Lampedusi oznanil, da bo v treh dneh rešil problem ilegalnih priseljencev oz. beguncev, a že isti dan ga je postavil na laž namestnik notranjega ministra Manto-vano s svojim odstopom. Podobno je premier v zadnjih letih že nekajkrat obljubljal rešitev krize z odpadki v Kampaniji, a Neapelj se še vedno duši v smeteh. Pred nedavnim je Berlusconi skupno s ministrom Alfanom slovesno napovedal »zgodovinsko« reformo pravosodnega sistema in ta ponedeljek se je udeležil predhodne obravnave na procesu Mediatrade, da bi pokazal, kako spoštljiv je do zakonov. A medtem so njegovi privrženci v parlamentu na skrivaj pripravljali nove zakonske ukrepe za rešitev pre-mierja iz sodnih težav, kar je izzvalo revolt opozicije, pa tudi odmevne poulične proteste. Berlusconijeve Potemkino-ve vasi se rušijo tudi na mednarodnem prizorišču. Italija npr. od vsega začetka formalno sodeluje z zavezniškimi silami v odpravi proti Gadafiju in italijanska letala so takoj poletela nad Libijo, a niso streljala, kot tudi italijanski premier ni nikoli politično nedvoumno obsodil libijskega diktatorja. Vsega tega pa niso spregledali zahodni voditelji, ki so Italijo kar nekajkrat obšli pri reševanju libijske krize, pa čeprav gre za nekdanjo italijansko kolonijo, ki je z Rimom še vedno vsestransko povezana. V vseh teh in drugih podobnih primerih prihaja na dan resnica politike, ki gradi na javnom-nenjskih raziskavah, na televizijskih nastopih in sploh na videzu. Njena navideznost postaja vidna. Saj, prav prek pojavov se razodeva razlika med realnostjo in njenim pojavljanjem oz. prikazovanjem. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Poslanec Ljudstva svobode zalučal časopis v Finija Zmeda v zbornici, kratki proces odložen Predsednik Napolitano sklical načelnike skupin GORICA-NOVA GORICA - Slovensko-italijanska dijaška izmenjava »Pivo, nasvidenje, teran in barčica po morju plava« Včeraj je med Gorico in Novo Gorico potekala dijaška izmenjava. Dijaki znanstvenega liceja Duca degli Abruzzi iz Gorice so sledili pouku slovenščine na no-vogoriški gimnaziji, njihovi novogoriški vrstniki pa so preživeli dan za klopmi go- riških višješolskih zavodov. Ideja o izmenjavi med dijaki iz goriških in novogori-ških srednjih šol je nastala že ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004, profesorji in dijaki pa so jo dočakali šele po sedmih letih. Ob spoznavanju jezika so- sedov je pobuda služila dijakom tudi za navezavo stikov z vrstniki iz drugega mesta: v ta namen so si mladi izmenjali tudi naslove elektronskih pošt, stiki pa so se vzpostavili tudi med profesorji. Na 15. strani RIM - Poslanska zbornica je včeraj odložila obravnavo spornega zakonskega predloga o kratkem procesu na torek. Do tega je prišlo, potem ko se je v zbornici podobno kot že v sredo včeraj spet razvnel politični spor. Vladna večina je bila pri sprejemanju zapisnika preglasovana, nek poslanec Ljudstva svobode pa je zalučal časopis v predsednika zbornice Finija. Predsednik republike Giorgio Napolitano je sinoči takoj po vrnitvi iz ZDA sklical načelnike skupin. Državni poglavar je zelo zaskrbljen, saj se politične razmere vidno slabšajo. Na 6. strani V Celovcu danes spet o tablah Na 3. strani Marca nov inflacijski poskok (2,5%) Na 4. strani Trst: stari in novi slovenski kandidati Na 7. strani V torek zaprtje ceste skozi Sovodnje ob Soči na 14. strani V Romjanu in v Rupi je včeraj gorelo Na 14. strani V Gorici napovedali obnovo Korza Verdi Na 16. strani LIBIJA - Gadafi vse bolj osamljen Zunanji minister Musa Kusa prebegnil v Anglijo TRIPOLI - Libijskega samodržca Moamerja Gadafija že zapuščajo tudi najbolj zvesti glasniki njegovega režima. Tako je libijski zunanji minister Musa Kusa (na sliki) v sredo zvečer uspešno prebegnil v Anglijo. To naj bi po mnenju nekaterih pomenilo, da so Gadafiju vse bolj šteti dnevi. Uganda je bila v sredo prva, ki je polkovniku ponudila možnost političnega azila. Napadi na Ga-dafijeve sile so se sicer medtem tudi včeraj nadaljevali, predvsem v okolici Misrate. Na 13. strani RIBIŠKO NASELJE - Paleontološko najdišče Uradno na ogled Antoniova »zibelka« -,-TT žBSBlja • ■'■ ' • ' - ^ J-;>rj \ iS» íj* Ji "f r^T 2 Petek, 1. aprila 2011 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Predsednik republike Danilo Türk po operaciji malignega tumorja na prostati dobro okreva LJUBLJANA - Predsedniku Slovenije Danilu Türku so v torek na kliniki v avstrijskem Innsbrucku zaradi maligne tvorbe odstranili celotno prostato, zato dodatno zdravljenje ali kirurški poseg ne bo potreben, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal specialist urolog iz UKC Ljubljana Andrej Kmetec. Ob tem je pojasnil, da predsednik republike, s katerim je v kontaktu, dobro okreva. Tako se je Türk včeraj dopoldne že sprehajal in opravljal določene aktivnosti, pravi urolog s kliničnega oddelka za urologijo na kirurški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Predvidoma bo iz bolnišnice odpuščen v nekaj dneh, proti koncu prihodnjega tedna pa se bo že udeležil prireditev. Maligno tvorbo so pri Türku odkrili pred dvema mesecema v okviru vsakoletnega rednega zdravniškega pregleda, rak pa je bil odkrit v zgodnji fazi, pojasnjuje Kmetec. Ob posvetovanju z onko-logi so se odločili, da je najbolj primerno kirurško zdravljenje, je dejal Kmetec. Zaradi zasedenosti urnika in obveznosti predsednika države so ocenili, da je robotski operativni poseg najbolj primeren, saj ta omogoča hitrejše okrevanje, je pojasnil. Z robotskim posegom se lahko prostata po njegovih besedah bistveno natančnejše in bolje operira. Za innsbruško kliniko so se odločili zaradi njihovih izkušenj, je povedal Kme-tec. "Vsaka nova metoda zahteva določeno število operativnih posegov. Če nekdo opravi 30 oz. 50 operativnih posegov, je bistvena razlika z nekom, ki opravi 300 posegov. In ta operater je imel že več kot 300 posegov," je dejal. Po njegovih besedah se lahko na osnovi izkušenj ležalna doba bistveno skrajša in tudi sama operacija lahko poteka bistveno hitreje in bolje. Sicer tovrstno operacijo izvajajo tudi v Splošni bolnišnici Celje, kjer pa toliko DaniloTürk izkušenj nimajo, saj poseg izvajajo od maja lani. Niti Lajovic niti Kmetec ne menita, da odločitev za zdravljenje Türka v Avstriji pomeni njegovo nezaupnico slovenskemu zdravstvu. Novico o zdravstvenem stanju predsednika države so sporočili šele po posegu, saj je bila to predsednikova želja, pravi Lajovic. Stroške operacije je v celoti plačal Türk iz lastnih sredstev, višine pa Lajovic ni hotel razkriti. Prav tako na željo predsednika niso hoteli razkriti, na kateri kliniki v Inns-brucku je bil Türk operiran in kdo ga je operiral. Menijo namreč, da ta podatek ni relevanten za celovito informacijo o njegovem zdravstvenem stanju. Lajovic pravi, da so pred posegom o tem obvestili predsednika DZ Pavla Gantarja, ki po ustavi nadomešča predsednika republike v primeru zadržanosti, in predsednika vlade Boruta Pahorja. V UKC Ljubljana izvajajo operacije prostate na klasičen način, in sicer s kirurško odprto metodo, je še pojasnil Kmetec. Vsako leto jih po njegovih besedah opravijo približno 150, sicer pa je rak prostate najpogostejši rak pri moških. Na tak poseg je treba v Sloveniji čakati od dva do tri mesece po potrjenih histoloških izvidih, pravi Kmetec. Sicer pa je po njegovih besedah po histološki preiskavi pred operacijo priporočljivo počakati 6 do 8 tednov. (STA) SEŽANA - Danes na Občini Predstavitev raziskave Slorija o izobraževalnih in zaposlitvenih poteh mladih • V • I v« iz cezmejnega območja SEŽANA - Danes popoldne bodo (ob 17. uri) na Občini Sežana predstavili rezultate čezmejnega projekta o o izobraževalnih in zaposlovalnih poteh mladih iz čezmejnega območja. Prijavitelj projekta je bila Občina Zgo-nik, partnerji pa občine Devin - Nabrežina, Repentabor, Dolina, Hrpelje -Kozina in Sežana. Projekt, ki je trajal od marca lani do letošnjega marca je pripravil Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta pod vodstvom Norine Bogatec. Projekt je financirala Dežela FJK s sredstvi iz deželnega sklada za slovensko jezikovno manjšino, med drugim pa spodbuja čezmejno sodelovanje na področju kulture, izobraževanja, športa in rekreativnih dejavnosti. Gre za raziskovalno delo o dinamikah prehajanja iz mladostne dobe v odraslo na območju, ki ga označujeta različna izobraževalna in zaposlitvena sistema. Pri Sloriju so analizirali generacijo mladih, rojenih med letoma 1981 in 1985, ki imajo bivališče v zgoraj omenjenih občinah. Anketirali so približno 600 mladih (300 na vsaki strani meje), v ponedeljek pa so jo že predstavili v Trstu. Horvat se je odpovedal evropskemu stolčku, v Bruselj tako namesto Thalerja dokončno Mojca Kleva LJUBLJANA - Andrej Horvat je za STA potrdil, da je Državni volilni komisiji včeraj poslal sporočilo, da se odpoveduje mestu poslanca v Evropskem parlamentu. Horvat tako ostaja državni sekretar v premierjevem kabinetu, vendar pa ne bo več sodeloval pri nalogah, povezanih z izvajanjem zakona o Pomurju. Horvat je bil formalno naslednji kandidat za mesto evropskega poslanca za Zoranom Thalerjem, ki je nedavno zaradi sumov korupcije odstopil z mesta evropskega poslanca. Vendar pa je Pahor Horvata prosil, da še naprej opravlja funkcijo državnega sekretarja. Istočasno je Pahor Horvata razrešil vseh obveznosti v povezavi z izvajanjem zakona o Po-murju, saj državnega sekretarja preiskuje protikorupcijska komisija v zvezi s tem primerom. Bo pa Horvat opravljal ostale naloge s področja regionalne politike. Thalerja bo tako na mestu evropskega poslanca nadomestila Mojca Kleva. Prodajna razstava Punčke iz cunj KOMEN - V knjižnici Komen bodo danes ob 18.30 v sodelovanju z vrtcem Štanjel odprli prodajno razstavo z naslovom »Punčke iz cunj«. Na odprtju bodo s kulturnim programom nastopili otroci iz štanjelskega vrtca. Prodajna razstava bo na ogled do 15. aprila. (O.K.) DEŽELA Razpis za novinarje, ki obvladajo slovenščino TRST - Deželni odbornik za osebje Andrea Garlatti je včeraj v deželnem svetu odgovoril na svetniško vprašanje deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca v zvezi z nastalo vrzeljo v tiskovnih uradih deželne uprave in deželnega sveta po izteku terminskih pogodb treh novinarjev. Slednji so bili - kot rečeno - zaposleni aprila 2007 z začasno pogodbo, ki je bila nato dvakrat podaljšana vse do konca januarja letos, po prekinitvi pa so v okviru Dežele Fur-lanije-Julijske krajine zmanjkale informacije v slovenskem in nemškem jeziku. Deželni odbornik Garlat-ti je v svojem odgovoru v deželni skupščini potrdil izvajanje svetnika Gabrovca in sporočil, da je uprava že sprožila postopke za razpis za zaposlitev treh novinarjev za nedoločen čas. Ta bo v kratkem objavljen z dvema ločenima postopkoma, zapletena procedura pa zahteva vsaj šest mesecev. Glede objektivno dolge prehodne faze je odbornik Garlatti omenil možnost sklepanja novih začasnih pogodb. Deželni svetnik Slovenske skupnosti je pot, ki jo je nakazal odbornik za osebje, ocenil kot edino možno za takojšnjo zajezitev komunikacijskega mrka deželnega odbora v slovenščini in nemščini ter nemoteno delovanje tiskovnega urada deželne skupščine. PREDHODNO OBVESTILO O VOLILNEM OGLAŠEVANJU, POVEZANIM S POKRAJINSKIMI IN OBČINSKIMI VOLITVAMI TER VOLITVAMI RAJONSKIH SVETOV NA OBMOČJU DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE V skladu z določili zakona št. 28 z dne 22. februarja 2000 in odloka Oblasti za jamstva v komunikacijah (AGCOM) št. 80/11/CSP z dne 29.03.2011 DZP-PRAE Založnik Primorskega dnevnika IZJAVLJA, Da je deponiral pravilnik o volilnem oglaševanju v tiskani in spletni izdaji Primorskega dnevnika, ki je dosegljiv na spletni strani www.primorski.eu/ volitve2011/, v uredništvih Primorskega dnevnika v Trstu (Ul. Montecchi 6, tel. 040-7786300) in v Gorici (Ul. Garibaldi 9, tel. 0481-533382) ter v uradih TMEDIA s.r.l. | ekskluzivni koncesionar Primorskega dnevnika Sedež Gorica: Ulica Malta 6 - 34170 | Podružnica Trst: Ulica Montecchi 6 - 34137 Tel. 800 129 452 | Fax 0481 32844 | naslov e-pošte: volitve@tmedia.it Cenik: cene so brez DDV-ja Č/B | notranje strani Cela stran (279x423,5) 1/2 strani (279x226,3) 1/4 strani (165,4x226,3) ali pasica (279x127,7) nenavedeni formati: cena na modul > 1/4 strani (21 Md) < 1/4 strani (21 Md) objave ob delavnikih € 900,00 € 700,00 € 400,00 € 20,00 € 25,00 objave ob praznikih € 1.100,00 € 800,00 € 500,00 € 24,00 € 30,00 BARVNO | notranje strani Cela stran (279x423,5) 1/2 strani (279x226,3) 1/4 strani (165,4x226,3) ali pasica (279x127,7) nenavedeni formati: cena na modul > 1/4 strani (21 Md) < 1/4 strani (21 Md) objave ob delavnikih € 1.100,00 € 800,00 € 500,00 € 24,00 € 30,00 objave ob praznikih € 1.400,00 € 1.000,00 € 600,00 € 29,00 € 36,00 BARVNO | zadnja stran Cela stran 1/2 strani 1/4 strani (279x423,5) (279x226,3) (137x226,3) objave ob delavnikih € 1.400,00 € 1.000,00 € 600,00 objave ob praznikih € 1.600,00 € 1.200,00 € 700,00 Cenik se nanaša na standardne formate oglasov, predvidene za volilno oglaševanje. Za nenavedene formate je podroben cenik, veljaven za volilno oglaševanje, dostopen na spletni strani www.primorski.eu/volitve2011/. Objava volilnih političnih sporočil je dovoljena le na notranjih straneh in na zadnji strani tiskane izdaje Primorskega dnevnika. Izključene so objave na prvi strani. Skupni prostor, namenjen objavi volilnih političnih sporočil v posamezni tiskani izdaji Primorskega dnevnika ne bo presegal pet strani (skupnih 325 modulov). Strani bodo lahko barvne ali črno bele. Založnik DZP PRAE bo zagotovil za vsako posamezno izdajo časopisa največ štiri notranje barvne strani. Eno barvno stran v časopisu, namenjeno tržaški kroniki, eno barvno stran, namenjeno goriški kroniki, dve sredinski strani in zadnjo stran v barvah. Prostor za volilna politična sporočila bodo morali naročniki rezervirati najpozneje štiri delovne dni pred dnevom objave: Za objave ob torkih bo treba prostor rezervirati najpozneje do srede predhodnega tedna. Vsako volilno politično sporočilo mora biti prepoznavno s pripisom »VOLILNO POLITIČNO SPOROČILO« in mora vsebovati naziv naročnika. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 1. aprila 2011 B CELOVEC - Danes tretji pogajalski krog o dvojezičnih tablah Ostermayerju in Dorflerju ■ • • v • • v se mudi, manjšini pa ne preveč Pogajalci manjšine dajejo prednost svežnju ukrepov za manjšino in noveli zakona o narodnih skupnostih CELOVEC - V Celovcu bodo danes že tretjič sedli za pogajalsko mizo predstavniki treh manjšinskih političnih organizacij (NSKS, ZSO, SKS), državni sekretar na uradu zveznega kanclerja Josef Ostermayer (SPÖ) in koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK). Pričakovanja, da bo uspel dogovor o dvojezičnih krajevnih tablah, so predvsem na strani zvezne in deželne vlade velika, manjšina pa je pred današnjim vrhom napovedala, da hoče najprej imeti dogovor o svežnju nujno potrebnih ukrepov oz. sistemske rešitve za narodno skupnost oz. njenih ustanov ter o noveli zakona o narodnih skupnostih - in šele nato o tablah. Pri tem ni dvoma, da je v torek objavljena razsodba ustavnega sodišča, s katero je dvojezično tablo dobilo še dvanajst dodatnih krajev na južnem Koroškem, okrepila položaj pogajalcev iz vrst slovenske manjšine, katerim se zato nikakor ne mudi, da bi pristali na kompromis, ki bi bil za manjšino nesprejemljiv oz. slab. V to smer kaže sklep predstojništva občine Škocjan, ki je v četrtek zvečer določil 20-odstotni delež slovenskega prebivalstva za dvojezične napise, uradni jezik na občini pa naj bi bil samo nemški. Čeprav sklep nima pravne veljavnosti, pa napoveduje nove zaplete pri pogajanjih. Državni sekretar Josef Ostermayer, ki bo vodil tudi današnji krog pogajanj o dvojezični topografiji v Celovcu, je dejal, da »gre zdaj za nadaljevanje dobre poti, ki obeta uspeh«. Pri tem je Ostermayer ponovil, da želi rešitev v ustavnem rangu in brez t. i. razširitvene klavzule. O morebitnem povpraševanju prebivalstva, kot ga zahteva Dörflerjeva stranka FPK, pa je dejal, da »večina nima pravice, da glasuje o manjšini. To določa že državna pogodba.« Zavrnil pa je tudi »politične vmesne klice«, najnovejša razsodba ustavnega sodišča pa ga ni presenetila. Za koalicijskega partnerja socialdemokratov v zvezni vladi, ljudsko stranko (ÖVP), je pred današnjim krogom poslanec Oswald Klikovits, ki je v stranki pristojen za manjšinska vprašanja, glede najnovejših razsodb ustavnega sodišča menil, da bi moral zvezni kancler Werner Faymann (SPÖ) sedaj »hitro ukrepati«, kajti razsodba ustavnega sodišča pomeni pritisk za politično rešitev, saj je sodišče avstrijski vladi določilo rok, da do konca septembra letos postavi manjkajoče dvojezične napise. »To je krajše kot prvotna napoved kanclerja, da bo vprašanje dvojezičnih napisov rešil do leta 2012,« je dejal Klikovits. Predsednik koroške SPÖ Peter Kaiser pa je izjavil, da je »sedaj treba ohraniti mirno kri.« Pri tem je ostro kritiziral izjavo prva- V Škocjanu so občinski svetniki za dvojezično tablo določili najmanj 20-odstotni delež slovenskega prebivalstva, pa čeprav vse razsodbe ustavnega sodišča govorijo o 10-odstotnem deležu i. lukan ka desničarske FPÖ Stracheje, ki je povezal ureditev dvojezičnih napisov s priznanjem nemške etnične skupine v Sloveniji. Kaiser je izrazil tudi prepričanje, da se morajo pogajanja, »ki jih razsodno vodi državni sekretar Josef Ostermayer«, nadaljevati. Priznanje nemške etnične skupine v Sloveniji bi bilo zaželeno, je dodal Kaiser, ureditev dvojezičnih napisov pa bi bila pomembna na poti do tega cilja. Izrazil je tudi prepričanje, da je med dvema državama - članicama EU mogoče najti sporazumno rešitev za to temo in dodal, da se pogajalci na Koroškem »zlahka odpovejo prišepetovalcem z Dunaja, ki prilivajo olje na ogenj v tako in tako težavnih pogajanjih.« Današnji tretji pogajalski krog med državnim sekretarjem Ostermayerjem, deželnim glavarjem Dörflerjem in predstavniki vseh treh slovenskih organizacij (Inzko, Sturm, Sadovnik) se bo začel ob 14. uri v poslopju koroške deželne vlade v Celovcu. Kot je bilo slišati iz vrst pogajalcev, ni izključeno, da se bodo pogajanja nadaljevala celo tudi v soboto, kajti Ostermayer kot tudi Dörfler hočeta zadevo tabel »spraviti pod streho.« Drugačno je mnenje slovenskega odvetnika Rudija Vouka, ki je zastopal pritožnike pri ustavnem sodišču in je tudi član delovne skupine, ki pri Uradu zveznega kanclerja pripravlja reformo manjšinskega zakona: spričo dolge vrste odprtih vprašanj dvomi, da bi današnji pogajalski krog lahko bil že zadnji. Ivan Lukan LJUBLJANA - Pred današnjimi pogovori Žbogar in Žekš s koroškimi Slovenci o dvojezičnih tablah LJUBLJANA - Predstavniki treh organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem so včeraj na pogovoru z ministroma Samuelom Žbogarjem in Boštjanom Žek-šem v Ljubljani zagotovili polno pripravljenost za sodelovanje z avstrijsko vlado pri iskanju optimalne rešitve glede postavitve novih dvojezičnih tabel in svežnja ukrepov v korist slovenske manjšine na Koroškem. Z Žbogarjem in Žekšem so se srečali predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik, predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm in predsednik Narodnega Boštjan Žekš sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Srečanju je prisostvoval tudi državni sekretar na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih. Žbogar je predstavnikom slovenskih organizacij na Koroškem izrekel podporo Slovenije pri iskanju rešitev, ki bi bile sprejemljive za vso manjšino in jim zaželel, da bi manjšinske organizacije še naprej nastopale skupaj in usklajeno. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo le prišlo do ureditve odprtih vprašanj manjšinskega varstva na Koroškem in Štajerskem, ki izhajajo iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe. NABORJET - Jutri Posvet ob desetletnici V V» g zaščitnega zakona NABORJET - Desetletnica zaščitnega zakona je dobra priložnost za razmišljanje o njegovem izvajanju in preverjanje možnosti nadaljnjih korakov v korist slovenske manjšine v videmski pokrajini, kjer prihajajo do izraza nove potrebe in zahteve. Na osnovi te ugotovitve sta pokrajinski vodstvi SKGZ in SSO priredili posvet z naslovom Zakon 38/2001: stanje in perspektive v videmski pokrajini, ki bo v Beneški palači v Naborjetu v soboto z začetkom ob 9.30. V središču pozornosti bosta dva člena zakona, ki sta specifična za videmsko pokrajino in zadevata slovensko izobraževanje ter gospodarski razvoj. Razmišljanje pa želi biti priložnost za osvetlitev želja in potreb zlasti Kanalske doline, Rezije in Terskih dolin ter za vzpostavitev novega in bolj poglobljenega dialoga z deželno upravo Furlanije Julijske krajine. Posvet, ki ga bo vodil predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, bodo uvedli komisar Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino Gianni Verona, župan Na-borjeta Alessandro Oman ter predsednika SSO in SKGZ za Videmsko Giorgio Banchig oziroma Luigia Negro. Prvi del posveta bo osredotočen na stanje in perspektive šolanja v maternem jeziku. Svoja poročila bodo podali v.d. vodje Urada za slovenske šole v FJK Tomaž Simčič, ravnateljica Državne večstopenjske šole s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom iz Šeptra Živa Gruden ter ravnatelj Večstopenjskega zavoda Bachmann s Trbiža Antonio Pasquariello. Zaključni poseg bo imel deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro. Nadaljevanje posveta bo posvečeno gospodarstvu. Na temo "Člen 21: ekonomski razvoj in čezmejno sodelovanje v evropskem duhu" bosta govorila Alessandro Oman v vlogi funkcionarja Kanalske gorske skupnosti in tajnik Kmečke zveze videm-ske pokrajine Stefano Predan. Posvet bosta zaključila bosta deželni odbornik za kulturo, šport in mednarodne odnose Elio De Anna ter državni sekretar za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Boris Jesih. V spremnem programu bodo nastopili tudi učenci Glasbene šole T. Holmarja. (NM) AGENCIJA ZA PRIHODKE - Med upravičenci do prispevka 5/1000 Tudi 12 naših društev ZSŠDI nam je posredovalo seznam slovenskih športnih društev - Skupaj bodo prejela nad 19.000 evrov TRST - Kot smo predvidevali, je bilo naše včerajšnje poročanje o slovenskih koristnikih prispevka petih ti-sočink pomanjkljivo. Slovenske ustanove in društva, ki smo jih »izbrskali«, so bila na seznamu preko 27.000 neprofi-tnih in humanitarnih organizacij. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji pa nam je posredovalo tudi seznam tistih svojih članic, ki so se znašle na seznamu amaterskih športnih društev, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Med 4.172 amaterskimi športnimi društvi v Italiji, katerim so davkoplačevalci namenili pet tisočink davka na dohodek (IRPEF), je tudi dvanajst slovenskih, od Smučarskega kluba Brdina do AKŠD Vipava. Zanje se je odločilo preko štiristo davkoplačevalcev, v njihove športne blagajne pa prispevalo preko devetnajst tisoč evrov. Ponovno pozivamo slovenske ustanove, da nas opozorijo na morebitne pomanjkljivosti. V eni prihodnjih številk pa bomo objavili tudi seznam občinskih uprav, ki so med koristniki prispevka. (pd) 5/1000 ZA LETO 2009 ŠPORTNA DRUŠTVA IME ŠT. DAROVALCEV VSOTA BRDINA 17 775,31 € ČUPA SS 4.115,93 € JUVENTINA 11 BS7,22 € KONTOVEL 44 1.656,07 € KRAS S0 2.061,11 € MLADOST 17 487,27 € OLYMPIA 42 1.728,87 € SLOGA 42 1.643,84 € SOČA B7 1.114,26 € SOKOL 48 2.245,00 € SPDT 51 1.642,29 € VIPAVA 15 765,43 € UNIVERZA - Parlamentarci iz FJK Vprašanje Gelminijevi o usodi deželnih univerz TRST - Parlamentarci iz Furla-nije-Julijske krajine Ivano Strizzolo, Ettore Rosato in Alessandro Maran (vsi iz Demokratske stranke) ter Angelo Compagnon (Sredinska zveza UDC) in Carlo Monai (Italija vrednot) so na italijansko ministrico za šolstvo, univerzo in raziskovanje Ma-riostello Gelmini naslovili nujno vprašanje glede prihodnosti univerz v Trstu in Vidmu. Kot znano, sta se univerzi znašli med tistimi vseučilišči, ki so v Italiji lani presegli razmerje 90 odstotkov med stroški za osebje in dotacijo iz sklada za redno državno financiranje (FFO), zato letos ne bosta mogla zaposlovati osebja. V tem položaju sta se univerzi znašli, čeprav sta si uspešno prizadevali za krčenje stroškov in dvig kakovosti, zaradi česar sta med prvimi desetimi univerzami v Italiji. Leta 2009 sta zaradi svoje uspešnosti prejeli 10-odstotni nagradni povišek, ki pa tokrat ni prišel v poštev, ker je ministrstvo spremenilo nekatere kriterije ocenjevanja. Na to sta na nedavni tiskovni konferenci opozorila rektorja tržaške in vi-demske univerze Francesco Peroni in Cristiana Compagno, ki opozarjata, da sta univerzi prejeli manj sredstev od države, sočasno pa sta morali na podlagi avtomatizma, ki ni odvisen od njiju, zvišati plače zaposlenim. Zaradi tega parlamentarci iz FJK želijo vedeti, zakaj so ukinili te kriterije za podelitev omenjenega nagradnega poviška in če ministrica namerava začeti z revizijo kriterija, ki temelji na razmerju med stroški za osebje in dotacijami iz sklada FFO. Prav tako jih zanima vedeti, ali bo Gelminijeva sprejela zahtevo rektorjev Peronija in Compagnove po nujnem srečanju s ciljem rešiti paradoks deželnega univerzitetnega sistema, ki je kakovosten na področju raziskovanja in didaktike, a krivično oškodovan glede financiranja. 4 Petek, 1. aprila 2011 GOSPODARSTVO GIBANJA - Zavod Istat objavil nedokončne podatke za marec Draga nafta in surovine pospešujejo rast inflacije V letni primerjavi se je marca povzpela na 2,5 odstotka, v mesečni pa je bila 0,4-odstotna TRST - Kot je bilo pričakovati, se inflacija še naprej segreva. Na zatožni klopi je predvsem nafta in njeni derivati, ki dražijo prevoze in stroške za stanovanje, pojav pa zajema vse surovine, vključno s prehranskimi. Po nedokončnih podatkih zavoda Istat se je tako letna inflacijska stopnja marca povzpela na 2,5 odstotka (februarja je znašala 2,4%). Glede na februar so bili marca življenjski stroški višji za 0,4 odstotka, medtem ko je bil februarja glede na januar dvig 0,3-odstoten. Cene motornih goriv so se marca glede na enak mesec leta 2010 zvišale za 12,7 odstotka, glede na letošnji februar pa za 3,4 odstotka. Še večji skok so doživele cene dizelskega goriva, in sicer za 18,5 oziroma 4,3 odstotka. V mesečni primerjavi so se najbolj zvišali stroški za prevoz (+1,4%), hotelske in gostinske storitve (+1%) in za stanovanje, vodo, elektriko in goriva (+0,4%). Znižali pa so se stroški za rekreacijo, prireditve in kulturo (-0,6%) in za komunikacije (-0,1%). V letni primerjavi so največjo stopnjo rasti zabeležili na področju transporta (+5,5%), stanovanja, vode, elektrike in goriva (+4,4%), ostalih dobrin in storitev (+3,0%) ter hotelskih in gostinskih storitev (+2,6%). Najmanj sprememb pa je bilo pri kazalniku zdravstvenih storitev in porabe za zdravje (+0,9%) ter obleke in obutev (+1,2%). Znižale so se cene komunikacij (-0,5%) in rekreacije, prireditev in kulture (-0,3%). V Trstu je marčna stopnja inflacije dosegla 2,6 odstotka in je bila za de-setinko odstotka višja od državnega povprečja, medtem ko je bila v medme-sečni primerjavi izenačena pri 0,4 odstotka. Glede na februar sta se marca najbolj zvišala kazalnika transport in stanovanje, voda, elektrika, goriva (oba +1,0%), na drugem mestu je obleka in obutev (+0,7%), sledijo pa hotelske in gostinske storitve (+0,5%). Nespremenjen je ostal kazalnik zdravstvene storitve in stroški za zdravje, znižali pa so se kazalniki rekreacija, prireditve in kultura (0,5%) ter alkoholne pijače in tobačni izdelki, pohištvo, predmeti in storitve za stanovanje, komunikacije (vsi -0,1%). V letni primerjavi so se daleč najbolj zvišali stroški za stanovanje, vodo, elektriko in goriva (+8,2%), na drugem mestu je transport (+5,6%), sledijo pa kazalniki alkoholne pijače in tobačni izdelki (+3,1%), izobraževanje (+2,2%) in druge dobrine in storitve (+2,0%), medtem ko so se znižali stroški za rekreacijo, prireditve in kulturo (-0,8%), za komunikacije (-0,7%) in za hotelske in gostinske storitve (-0,3%). Poleg energije se vztrajno dražijo tudi prehranski izdelki arhiv GIBANJA V območju evra inflacija 2,6-odstotna LUXEMBOURG - Države območja evra so februarja na letni ravni zabeležile 2,6-odstotni dvig cen, je v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Podatek je presenetil analitike, ki so napovedovali 2,4-odstotno rast inflacije. Takšna stopnja namreč krepi pritisk na ECB, da čim prej začne z dvigom obrestnih mer. Februarja je bila inflacija v območju skupne evropske valute 2,4-odstotna, januarja pa 2,3-odstotna. Evrska nflacija je tako dosegla najvišjo raven v več kot dveh letih, od oktobra 2008, ko je znašala 3,2 odstotka. Na inflacijsko rast že dalj časa vplivajo predvsem višje cene energije, surovin in posledično tudi hrane. Sistemskih inflacijskih pritiskov zaradi gospodarske dejavnosti in količine denarja v obtoku zaenkrat ni. V Sloveniji so se življenjski stroški marca v primerjavi s februarjem dvignili za 1,6 odstotka, na letni ravni pa je bila inflacija 1,9-odstotna. OLJKARSTVO - Pomembno priznanje za družino slovenskih proizvajalcev iz Boljunca Starčevi olji edini iz FJK prejeli tri lističe novega vodnika olj revije Gambero Rosso TRST - Novo prestižno priznanje za slovensko oljkarstvo na Tržaškem oziroma za družino Starec, ki se je s svojo proizvodnjo prebila v sam italijanski vrh. V novem vodniku italijanskih ekstradeviških oljčnih olj - Oli dltalia, ki ga izdaja revija Gambero Rosso, bosta tudi Starčevi olji Poljane in Maurino, ki sta si edini iz Fur-lanije-Julijske krajine prislužili tri lističe 2011. Izbira 74 najboljših vrst olja letnika 2010-2011 iz vse Italije je bila med več kot tisoč vzorci opravljena na osnovi številnih degustacij, ki so se končale sredi februarja, vodnik pa bodo predstavili 8. aprila na sejmu Vinitaly v Veroni. Tam bo Starčev Maurino, pridobljen iz brezkoščičnih oljk, ki je prejel še posebno nagrado, ponujen na vodenih degustacijah na standu združenja Unaprol in na degustacijski mizi standa ministrstva za kmetijstvo. O najboljših ekstra deviških oljčnih oljih v Italiji se je razpisala tudi aprilska številka revije Gambero Rosso in anticipira-la vodnik Oli d'Italia (352 strani, cena 13,90 evrov), ki vsebuje opise 376 najboljših oljnih znamk in navaja osem EVRO 1,4207 $ +0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. marca 2011 valute evro (povprečni tečaj) 31.3. 30.3. ameriški dolar japonski jen 1,4207 117,61 1,4090 117,01 ruski rubel 40,2462 9,2381 40,2462 danska krona 7,4573 7,4574 0,87890 švedska krona 8,9329 8,9185 7,9040 češka krona 24,528 24,511 1,2908 estonska krona 15,6466 265,72 15,6466 poljski zlot 4,0106 1,3674 3,9880 avstralski dolar 1,3668 1,9558 1,3678 romunski lev 4,1221 3,4528 4,1035 3,4528 latvijski lats 0,7095 2,3058 0,7093 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3778 7,3775 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 31. marca 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24615 0,30700 0,46050 LIBOR (EUR) - - - LIBOR (CHF) 0,13667 0,18000 0,25500 EURIBOR (EUR) 0,948 1,219 1,531 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.515,15 € +220,02 DRUŽBE - KBG3 za 9 milijonov evrov KB 1909 uspešno izpeljala prodajo imenskih obveznic GORICA - Družba KB1909 je uspešno zaključila prvo prodajo navadnih imenskih obveznic izdaje KBG3. Skupna nominalna vrednost izdaje znaša devet milijonov evrov, in sicer 180 apoenov po 50.000 EUR vsak. Obrestna mera je za obdobje od 30. marca 2011 do 29. marca 2013 je nespremenljiva in znaša 3,750 odstotka, za obdobje od 30. marca 2013 do 30. marca 2015 pa 4,50 odstotka. Datum dospetja zadnjega izplačila je 30. marec 2015. Način izplačila glavnice je obročen v 12 enakih trimesečnih obrokih, in sicer vsakega 30. marca, 30. junija, 30. septembra in 30. decembra v letu do končnega izplačila obveznic. Namen izdaje obveznic je izboljšanje strukture ročnosti virov financiranja in utrditev finančne stabilnosti družbe KB1909. Organizacijo izdaje obveznic je izvajala Nova Ljubljanska banka. Po zaključku prve prodaje in vpisu imetnikov obveznic v centralni register pri KDD bo družba KB1909 pridobila potrebna soglasja in uvrstila obveznice v organizirano trgovanje na Ljubljanski borzi. Nemška delegacija v tržaškem in koprskem pristanišču TRST - Z ogledom tržaškega pristanišča in pogovori s predsednico Pristaniške oblasti Marino Monassi o tesnejšem sodelovanju in o možnosti tovorne železniške povezave tržaškega pristanišča in pristanišča v Rostocku, se je gospodarska delegacija nemške zvezne dežele Mecklenburg - Vorpommern pod vodstvom prometnega ministra Volkerja Schlotmanna poslovila od Trsta in se odpravila v Koper. Tudi v koprskem pristanišču je bil v ospredju pogovorov projekt prometnega koridorja Scanadria med Jadranom in Baltikom za večji pretok blaga in okrepitev gospodarskega sodelovanja s Skandinavijo prek njihove dežele vse do Jadranskega morja. Schlotman je podal tudi konkreten predlog glede izmenjave zaposlenih med Slovenijo in njihovo zvezno deželo, kar bi prispevalo k boljšemu medsebojnemu poznavanju in razumevanju. Srečanja v Kopru se je udeležilo več kot 70 predstavnikov slovenskih in nemških podjetij. vrhunskih proizvajalcev. »Starec - eleganca znotraj in zunaj« je naslov prispevka s fotografijo bratov Pavla in Roberta, sicer tudi priznanih arhitektov, ki svojo izvirnost in smisel za oblikovanje s pomočjo Pavlovega sina Erika (na arhivskem posnetku) prelivata tudi v domačo oljčno proizvodnjo. Na nedavnem tržaškem sejmu Olio Capitale sta npr. predstavila najmlajšo proizvodno linijo, posvečeno kozmetičnim izdelkom na bazi oljčnega olja, majkala pa ni niti oljčna čokolada. Avtor članka v reviji Gambero Rosso se posebej ustavlja pri mrzli tehniki stiskanja oljk brez koščic, ki so jo Starčevi v domači torkli obudili leta 2003 in se je obnesla. Kemijska analiza je pokazala, da ima olje izredno visoko vsebnost polifenolov, kar ga dolgo ohranja svežega. Olje je nekoliko bolj izrazitega okusa, a se odlično poda k nekaterim jedem, sta povedala brata, glede nekoliko višje cene pa sta zagotovila, da ostajata zvesta načelu »malo, ampak dobro«. Na koncu je avtor članka izpostavil tudi eleganco steklenic, tudi ta seveda rezultat domačega dizajna. (vb) TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 31. marca 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,00 INITEDIII IDr»DA 3 fin -0,74 KRKA 11IKA KOPER 60,00 1400 -0,33 +3 70 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 175,00 -2,72 -0,59 TELEKOM SLOVENIJE 253,50 81,95 +2,44 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 15,84 DELO PRODAJA 21,01 rrm on nn -0,06 +0,05 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ 14,00 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,60 10,39 +9,52 +3,54 KOMPAS MTS NIKA 4,50 7,20 15 20 - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIMBI IANA 13,10 7,80 23,00 +4,80 +6,12 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 300,00 60,25 174 00 -1,23 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 105,50 17,50 -0,47 +1,45 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 31. marca 2011 -1,24 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,143 99,35 1617 -0,59 -1,14 -1 40 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,10 +0,10 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,88 2,744 -2,60 +4,18 EDISON ENEL ENI 0,7745 4,458 1740 -0,39 +1,83 FIAT FINMECCANICA 6,565 +0,64 -0,38 -1 60 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,90 15,28 -1,16 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,186 12 81 -0,18 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,03 +0,79 +1,95 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,48 7,26 -0,58 +0,83 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,336 6,28 -0,51 +0,48 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 15,14 37,07 +0,33 +1,45 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,98 8,79 1 094 +0,76 -1,90 TENARIS TERNA 17,27 +0,74 +1,95 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,386 0,07 +0,71 -0,26 -1 55 UNICREDIT 6,03 1,74 -3,70 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 106,62 $ -0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 31. marca 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 832,37 -1,25 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.290,45 1.112,10 +1 94 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.107,40 +0,12 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 758,85 309,50 1.758,73 -0,33 -0,43 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.571,60 +0,86 -0,08 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.353,34 2.340,15 +0,02 +0,16 S&P 500, New York 1.329,19 +0,07 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.335,97 7.041,31 5.948,30 +0,92 -0,22 +0,27 CAC 40, Pariz 3.989,18 -0,88 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.868,20 1.257,3 2.936,44 -1,18 -0,28 +0,88 Nikkei, Tokio 9.755,10 +0,48 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.095,32 2.106,70 +1,26 +0,73 Sensex, Mubaj 19.445,22 +0,80 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 1. aprila 2011 5 ŽARIŠČE »Vedno bom ostal zvest, četudi nikoli ne bom do kraja razumel svoje zvestobe« Erika Jazbar Monografije o Edvardu Kocbeku, ki jo je napisal Andrej Inkret, sem se lotila iz številnih razlogov. Gre za zajetno, 640 strani obsežno delo, ki je prav gotovo doslej najpopolnejša monografija o tem nedorečenem in privlačnem protagonistu slovenske polpreteklosti. Nedorečenem, ker se o njem in okoli njega še danes razvnemajo debate, ki bodo nedorečene ostale, tudi ko bomo segli po tej knjigi, ki je zasnovana rigorozno, sam avtor pa nam ne posreduje ocen, temveč niza le dejstva, prepletanja dogodkov, dnevniške, tudi neobjavljene zapise, časopisne ocene, arhivske dokumente. Pred bralcem je tako podroben kronološki, biografski in vsebinski vpogled v vse nianse Kocbekove življenjske zgodbe in osebnosti, pa tudi sveta, ki ga je obdajal. Odlična avtorjeva izbira je tudi v tem, da ne ločuje med Kocbekom besednim ustvarjalcem, Kocbekom mislecem in Kocbekom politikom. Branja, ki je za kaotični tempo 21. stoletja dokaj zahtevno, sem se lotila predvsem zato, ker sem si ob bralnem srečanju s Kocbekom pred dvema desetletjema ustvarila negativno mnenje, ki sem ga vedno doživljala nelagodno, saj govorimo vendar o zelo kvalitetnem mislecu in literatu, ki je iskal pot do uresničitve enega glavnih izzivov 20. stoletja, in sicer možnosti sodelovanja med krščansko socialno oz. socialistično mislijo in marksizmom. V takih gorečih debatah je še moja generacija ali - bolje rečeno - moj krog prijateljev prebdel do jutra marsikatero noč. Če so Kocbekove zasluge na besednem in filozofskem področju nesporne, me je vedno motilo in me še danes moti njegovo trdovratno in zavestno, pa čeprav nemočno vztrajanje med vodilnimi oblastniškimi predstavniki in ciničnimi operativci komunistične partije, ki so imeli bolj malo posluha za "tovarišijo" in jim Kocbek ni mogel biti kos, šikanirali so ga od vsega začetka, ga pri političnih izbirah držali ob strani, česar se je povsem zavedal, in ga ob ključnih zasukih vabili na oder. V imenu te tovari-šije je Kocbek brez večjih oklevanj opravičeval tudi medvojne bratomorne poboje, od Ehrlicha, članov Katoliške akcije in drugih vidnih osebnosti do čisto navadnih družinskih očetov in celih družin, o povojnih pobojih vetrinjskih domobrancev pa več desetletij javno molčal. Vendar je Kocbek Kocbek ravno zaradi svoje politične vloge. Ne le mislec in besedni ustvarjalec, na kakršnega smo vajeni v zgodovini književnosti, temveč spričo izrednih razmer predvsem politik. Njegovo iskanje politične, torej družbeno konkretne, in ne le duhovno meditativne poti, je tisti quid, ki ga naredi za pravega iskalca, obenem pa ga izpostavlja neprizanesljivim ocenam (pri katerih sicer nedorečeno vztrajam), saj dejanja lahko presojamo, o načelih le diskutiramo. Kocbekov primer pa jasno pokaže tudi na razkorak, ki je v današnji duhovni revščini popolnoma na dlani, med oblastjo na eni in kultur-no-duhovno plastjo na drugi strani. Svetova ostajata še danes precej ločena. Nazorne in zame prav žalostne so bile solze univerzitetnega profesorja Tullia De Maura, ki je bil pred desetimi leti šolski minister, izposojen politiki torej, po enem letu na ministrskem stolčku pa se je pred publiko prav človeško zjokal, ker mu je prekipelo, saj se je moral več mesecev soočati s političnimi mlini, ki ne priznavajo človeku "čustev in šibkosti', kot je takrat povedal. Na vprašanje, kje je mesto intelektualca, ki ni (le) izobraženec, temveč predvsem razumnik, bo Kocbek odgovoril, da je v areni dogajanja. Podvprašanje, ki je zame pomembno v današnjem času miru, ko narodni obstoj ni na kocki (vsaj ne zaradi vojnega stanja), je, kje je tista meja, ki lahko tako sodelovanje pri dogajanju naredi za razumnika znosno, za kakšno ceno lahko ostane zvest neki "to-varišiji', pa čeprav vidi, da se v njenem in seveda tudi njegovem imenu dogaja marsikaj. In da smo prav konkretni, kdaj lahko sprejme kako predsedniško ali kakšno drugačno simbolično funkcijo in na njej vztraja. Pod nazivom »skupno dobro« se namreč tudi danes in tudi pri nas prodaja marsikaj, o čemer lahko vsaj dvomimo. Vendar je posameznikov, ki bi izražali te dvome, vedno manj, kar je znak utrujenosti in brezbrižnosti naše družbe, prav gotovo pa ni znak odličnega sodelovanja med različnimi komponentami. Sozvočje in tišina imata namreč vsaka svoj zven. Vendar je to že druga zgodba. SLOVENIJA - Zunanje ministrstvo Slovenija ni ravnodušna do sporne turistične karte Prejeli smo: V izdaji Primorskega dnevnika (30. marec 2011) je v članku novinarja Sandorja Tenceta informacija o odgovoru deželne odbornice Federice Se-ganti do opozorila deželnega svetnika Igorja Gabrovca, da Urad za promocijo turizma Furlanije-Julijske krajine nepravilno izpisuje imena krajev na turistični karti Furlanije Julijske krajine. Ob tem članek navaja, da se deželni svetnik Gabrovec sprašuje, zakaj je Republika Slovenija ravnodušna do takega stanja, ki je žaljivo do njene zgodovine in težko pridobljene suverenosti. Ministrstvo za zunanje zadeve poudarja, da so navedbe deželnega svetnika neprimerne in njegova ocena o neaktivnostih slovenskih institucij neupravičena. Generalni konzulat je spremljal delo Urada za promocijo turizma Furlanije Julijske krajine in je na objavljene zemljevide tudi takoj odrea-giral. Na Urad in odbornici Federi-ci Seganti, ki je pristojna tudi za področje turizma, je generalni konzulat poslal pismo z opozorilom o nepravilnosti glede izpisovanja krajev in jih zaprosil, da zemljevide ustrezno popravijo. Poleg tega je 7. marca 2011 v Ljubljani tudi potekalo omizje za gospodarsko sodelovanje, ki deluje v okviru mešane komisije AD FJK in na katerem je konzulka v smislu dobrega sodelovanja med Republiko Slovenijo in AD FJK opozorila na nerešeni problem. Generalni konzulat RS v Trsu si bo tudi v prihodnje prizadeval ohraniti in nadgraditi dobre odnose z vsemi sogovorniki. Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije DEŽELA FJK - Avdicija v 4. komisiji Pripombe k zakonskima osnutkoma za mlade Med številnimi predstavniki mladinskih organizacij tudi Mladi Ssk V ponedeljek popoldne so Mladi Slovenske skupnosti v predstavništvu skupin Mladi za mlade iz Trsta in Prihodnosti iz Gorice sodelovali na avdiciji v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine, na katerega so bili vabljeni tudi drugi »mladi« subjekti, kot italijanski skavti dežele FJK, slovenski skavti SZSO, združenje študentov FJK, Progetto Giovani, društvo Etnoblog, Caracol, Nacionalni Forum mladih, VSESLOVENSKA AKCIJA - V mesecu aprilu za dobrodelne namene Taborniki RMV zbirajo star papir V okviru akcije »Star papir za novo upanje« bodo zbirali po vaseh, kjer delujejo - Vabijo k sodelovanju vrtce in šole, pa tudi podjetja in javne organizacije Star papir za novo upanje je geslo spomladanske dobrodelne okoljevarstve-ne akcije zbiranja starega papirja, ki bo v mesecu aprilu potekala po vseh krajih Slovenije. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo šla na dva naslova -polovica sredstev bo namenjenih za financiranje humanitarnega projekta v Afriki, in sicer za gradnjo šole v državi Malavi, druga polovica pa za pomoč v Sloveniji. Odgovornost, komu ponuditi pomoč v Sloveniji, bodo pobudniki akcije prepusti sodelujoči mladini, ki bo posredovala svoje predloge, komisija pa bo izbrala tistega, ki bo finančno podprt. Akcijo pripravlja društvo Ekologi brez meja, ki je lani organiziralo uspešno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. K vseslovenski akciji so se prijavili tudi taborniki Rodu modrega vala iz Trsta in Gorice. Centri zbiranja papirja bodo aprila v Saležu, na Proseku, v Dolini, Doberdobu, Trstu in na Opčinah, kjer se vsak teden zbirajo na sestankih. Ob tem bodo star papir zbirali tudi v nedeljo, 17. aprila, ko bodo v okviru praznovanja dneva tabornikov po vaseh priredili čistilne akcije. Ves zbrani papir bodo nato odnesli do zbirnih točk v Sloveniji. K zbiranju papirja vabijo vse vrtce, osnovne in srednje šole, pa tudi podjetja in javne organizacije, ki imajo letos namen čistiti svoje arhive. Zbirali bodo časopise, revije, knjige, prospekte, kataloge, zvezke, pisma, pisemski in ovojni papir, arhivski papir, narezan papir, papirnate vrečke, kartonaste škatle in embalaža za živilske izdelke, kartonska embalaža za pralne praške in razne aparate ter valovite lepenke. Izvzeta pa je embalaža za globoko zamrzovanje, papir prevlečen s folijo (tetrapak), papirni krožniki in skodelice, vezni karton, kopirni in voščeni papir, celofan, staniol in plastika, zidne tapete, vreče za cement ali krmo, lepilni trakovi, embalaža za pijače in higienski papir. Z zbranim papirjem, ki bi ga bodo nato reciklirali, bodo mladi prispevali k varovanju okolja in narave, hkrati pa spodbujali in razvijali čut za skupno do- bro. Papir je treba reciklirati, ker s tem ohranjamo gozdove, porabimo manj vode, varčujemo z energijo in zmanjšujemo izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Prevoz in priprava surovin, kot je les za izdelavo papirja, namreč bolj obremenjujeta okolje, zlasti odpadne vode so bolj onesnažene kot tiste, ki na- stanejo med procesom reciklaže. Uporaba recikliranega papirja je zato vedno bolj priporočljiva kot pa izdelava novega. Po podatkih nemške raziskave tudi razlik v kakovosti med proizvodnim in recikliranim papirjem ni. Z akcijo Star papir za novo upanje želijo v Sloveniji zbrati čim več papirja. Če bo vsem sodelujočim organizacijam uspelo zbrati skupno 9.000 ton starega papirja, bodo pridobili 8.000 ton recikliranega papirja, prihranili pa bodo 24.000 ton lesa, 285,3 milijonov litrov vode, 58,5 GWh (zadošča za letno oskrbo 15.000 gospodinjstev z električno energijo) in podarili 520 tisoč evrov. Taborniki RMV bodo akcijo zbiranja papirja vključili v niz srečanj, ki jih bodo organizirali v okviru evropskega leta prostovoljnih dejavnosti. Svet Evrope je namreč leto 2011 proglasil za leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva pod geslom »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet«. Posebej pomembno je namreč prostovoljstvo mladih, ker predstavlja učinkovito pot vzgoje mladih za odgovorno državljansko udeležbo v socialnih dogajanjih. V okviru tega bodo taborniki RMV spoznali tudi delovanje dobrodelnih in neprofitnih organizacij, načrtujejo pa tudi predavanje prostovoljcev, ki so prostovoljno delali v manj razvitih državah Afrike. Poleg sodelovanja v vseslovenski akciji bodo varovanju okolja posvetili tudi Dan tabornikov, ki sovpada z dnevom Zemlje (22. april). V nedeljo, 17. aprila, bodo po vaseh, kjer delujejo, priredili čistilne akcije, na katere so vabljeni vsi, šolarji, vaščani in člani lokalih kulturnih in športnih društev. Čistili bodo na Prose-ku, Opčinah, Zgoniku, Dolini in Doberdobu (točen urnik in zbirna mesta bodo še sporočili). Istočasno bo potekalo tudi zbiranje starega papirja, ki ga bodo sicer sprejemali v Saležu (KD Rdeča zvezda) 13. in 27. aprila od 17.45 do 19.15; na Proseku (Kulturni dom Prosek - Kontovel) 8., 15. in 29. aprila od 16.00 do 17.00; na Opčinah (Prosvetni dom) jutri, 9., in 16. aprila od 17.30 do 18.30; v Trstu (Stadion 1. Maj) 15. in 29. aprila od 18.00 do 19.00; v Dolini (Športni center S. Klabian) 2., 9. in 16. aprila od 15.00 do 16.00; v Doberdobu (KD Jezero) jutri in 16. aprila ob 15.00 do 16.00. Vse informacije tudi na naslovu kresny@gmail.com. Mladinske pastoralne skupnosti, Exist, Acli, Arci in Forum družinskih skupnosti. Avdicijo je sklicala pristojna 4. komisija, kateri predseduje Piero Camber in v kateri je tudi deželni svetnik Igor Gabrovec, namenjena pa je bila zbiranju pripomb in predlogov mladih k osnutkoma zakonov 67 in 105 o mladinski tematiki. Mlade Slovenske skupnosti je predstavljal deželni tajnik Tomaž Špacapan, skupino Prihodnost njen predsednik Jurij Klanjšček, skupino Mladi za mlade Nataša Zeriul in Ma-tia Mosenich. Slednji je predstavljal tudi Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo. Tomaž Špacapan je pohvalil projekt in opozoril na nekatere pomanjkljivosti. Omenil je 7. člen, kjer se govori o novi Konzulti mladih, v kateri bi moralo biti zagotovljeno mesto za pripadnika slovenske manjšini v deželi. Dežela FJK je namreč avtonomna prav zaradi prisotnosti naše manjšine; omenil je tudi 14. člen, kjer je govor o izobraževanju in kjer bi moralo biti več posluha in sredstev za tečaje slovenščine in nemščine kot jezikov bližnjih držav. Tretjo pomanjkljivost je Špacapan zasledil v 21. členu, kjer je govor o kulturnih akcijah in kjer bi moral biti poudarek na prisotnosti slovenske manjšine in na njenih zgodovinskih dediščinah ter običajih. Sledilo je poročilo predsednika Prihodnosti Jurija Klanjščka, ki je vnovič poudaril nekatere temeljne točke za našo manjšino, še posebej pa se je zaustavil pri razvoju goratih območij in neposredno torej mladih, ki izvirajo iz goratih območij. Ob tem je Klanjšček postavil v ospredje tudi prisotnost narodnih manjšin. Poudaril je pomen sodelovanja z mladimi v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Tudi predstavnik Prihodnosti se je priporočil za udejanjenje predpisov tega zakona in potrdil zanimanje skupine pri pripravi osnutka. Matia Mosenich je na kratko predstavil Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo, njeno delovanje in cilje. Tudi skavti bodo rade volje sodelovali pri pripravi popolnega zakonskega osnutka. Sledili so še drugi posegi, kot npr. študentov FJK, društva Exist, mladih pastoralne skupine FJK in Benečije. Študentje FJK so bili najbolj kritični do celotnega zakona, v kolikor v njem ne vidijo avtonomistične vizije. Nekateri so se tudi navezali na dejstvo, da je bil pod Illyjevo upravo že zakon za mladino, ki pa ni nikoli stopil v veljavo. Svetnik Roberto Antonaz je to še posebej poudaril med svojim posegom. www.primorski.eu1 6 Petek, 1. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / POLITIKA - Opozicija preglasovala vladno večino pri sprejemanju zapisnika Spet kaos v zbornici, kratki proces odložen Bossi pokaral La Russo: »Moral bi molčati« - Napolitano sklical načelnike skupin RIM - Tudi včeraj je bila poslanska zbornica prizorišče izredno ostrega političnega soočenja med vladno večino in opozicijo. V središču pozornosti je bil še vedno sporni zakonski predlog vladne večine o t. i. kratkem procesu, vključno s popravkom, ki predvideva pospešitev zastaranja obtožb za obtožence, ki niso bili še dokončno obsojeni. Gre za nov poskus rešitve premierja Silvia Berlusconi-ja iz sodnih težav, še zlasti pred obsodbo, ki mu grozi na procesu Mills, na katerem je obtožen, da je podkupil britanskega odvetnika Davida Millsa, da je v njegovo korist pričal po krivem na sodnih postopkih, povezanih z Mediasetom. Zakonski predlog je že v sredo sprožil ostre polemike v poslanski zbornici. Potem ko so ga demonstranti pred palačo Montecitorio izžvižgali in ga obsuli s kovanci, češ da je prodanec, je obrambni minister Ignazio La Russa v avli grobo napadel opozicijo in naposled še predsednika Gianfranca Finija, tako da je ta prekinil zasedanje. Včeraj se je zapletlo že pri začetni odobritvi zapisnika sredine seje, saj je bil v njem le bežno opisan grob nastop obrambnega ministra. Zaradi tega opozicija ni hotela sprejeti zapisnika, ki je bil na glasovanju naposled tudi zavrnjen, saj nekateri ministri, ki so prihiteli s seje vlade, niso utegnili glasovati. To je sprožilo ostre proteste iz vrst večine. Pravosodni minister Angelino Alfano je v znak protesta celo zalučal svojo glasovalno izkaznico proti opoziciji. Namestnik načelnika Ljudstva svobode Massimo Corsaro pa je Finija pozval, naj odstopi, češ da je glasovanje nalašč prehitro zaključil in s tem dokončno pokazal svojo pristranskost. Nek poslanec Berlusconijeve stranke je tudi zalučal časopis Finiju v glavo. Seja je bila seveda prekinjena. Po daljši pavzi se je poslanska zbornica ponovno zbrala in odobrila nekoliko dopolnjen zapisnik sredine seje. A ozračje se je kmalu ponovno razvnelo, tako da je vladna večina predlagala odložitev obravnave zakonskega predloga o kratkem procesu do prihodnjega torka. Predlog je skoraj soglasno prodrl. Medtem je odbor rediteljev poslanske zbornice izrekel formalen opomin ministru La Russi zaradi njegovega sredinega obnašanja. Zanimivo je, da je ministra pokaral tudi voditelj Severne lige Umberto Bossi. »La Russa bi moral molčati, saj s svojim razburjanjem dela le v korist opozicije,« je dejal. Predsednik republike Giorgio Napolitano pa je takoj po vrnitvi iz ZDA sklical načelnike skupin. Ministri Alfano, Prestigiacomo in Romano protestirajo proti Finiju, češ da je prehitro zaključil glasovanje ansa Na »procesu Ruby« ne bo televizijskih kamer MILAN - Prihodnji teden, in sicer 6. aprila, naj bi se na milanskem sodišču začel tako imenovani proces Ruby, v katerega je kot znano vpleten italijanski premier Silvio Berlusconi. Po najnovejših novicah bo vstop v sodno dvorano in na bližnje hodnike prepovedan vsem fotografom in snemalcem. Odločitev so na milanskem sodišču sprejeli včeraj in tako preklicali dovoljenje, ki so ga bili predhodno izdali snemalcem državne televizije Rai. Odločitev so sprejeli »iz varnostnih razlogov«, a tudi zato, ker ne želijo, da ne bi kamere vplivale na obnašanje prič ... Samomor podprefekta: bil je preiskovan RIM - Salvatore Saporito, pod-prefekt, ki je služboval v Rimu, si je v sredo popoldne vzel življenje s strelom v glavo. Do samomora je prišlo v rimski policijski kasarni, v kateri je živel. Zapustil je ženo in hčerko. Saporito je bil od lani na seznamu preiskovanih oseb. Vpleten je bil v neapeljsko preiskavo o nepravilnostih pri gradnji centra za obdelavo policijskih podatkov (CEN). Po besedah njegovih kolegov je bil zelo zaskrbljen nad potekom preiskave. BEGUNCI - Poleg vladnega podtajnika Mantovana odstopil župan Mandurie Množična evakuacija beguncev z Lampeduse Berlusconi zaradi priseljencev v ponedeljek v Tunizijo RIM - V Italiji se je včeraj začela množična evakuacija na tisoče nezakonitih priseljencev iz Severne Afrike, večinoma Tunizije, ki so v minulih tednih pribežali na otok Lampedusa. Z otoka so včeraj dopoldne v sprejemni center v Apuliji odpeljali prvo skupino 1450 beguncev. Množično evakuacijo je ob obisku Lampeduse v sredo napovedal premier Silvio Berlusconi. Operacija »Svobodna Lampe-dusa«, ki jo je s ciljem rešiti krizo na majhnem otoku na skrajnem Jugu Italije, dobesedno preplavljenem z begunci, v sredo napovedal Berlusconi, je v polnem teku. Prva skupina 1450 beguncev je odplula proti sprejemnemu centru Manduria v deželi Apu-lija. Z otoka sta sicer doslej odpotovala že dva velika trajekta in na krovu odpeljala več kot 2000 ljudi. Poleg Apulije bodo del bremena prevzeli še južni deželi Sicilija (v dveh sprejemnih centrih naj bi sprejela skupno 1300 ljudi) in Bazilikata (500 ljudi) ter Toskana (500 ljudi). Alfredo Mantovano Prebivalci Lampeduse, ki že tedne protestirajo zaradi poplave nezakonitih priseljencev na otoku, so včerajšnje množične odhode pozdravili z navdušenimi vzkliki. Da je Lampedusa prenapolnjena in da so življenjski pogoji na njej zato nevzdržni, že dlje časa opozarjajo tudi številne humanitarne organizacije. Berlusconi je zaradi vse hujše krize v sredo osebno obiskal Lampeduso in ob tem domačinom zagotovil, da v roku 48 do 60 ur na otoku ne bo več beguncev. Teh je bilo v sredo še okoli 6000, neprestano pa prihajajo še novi in novi. Na otoku so to sprejeli z navdušenjem, hkrati pa je hitra odločitev premiera, da begunce prepelje v sprejemni center Manduria, vzbudila ogorčenje na drugi strani. V primerjavi z Lampedu-so se je Manduria v minulih tednih sicer v veliki meri izognila kaotičnemu valu beguncev iz Tunizije, a lokalni prebivalci so kljub temu zelo jezni, predvsem zaradi velikega števila migrantov, ki uspejo zbežati iz centra. Zato sta že protestno odstopila namestnik italijanskega notranjega ministra Alfredo Mantovano in lokalni župan Paolo Tommasino, sicer Berlusco-nijeva strankarska kolega. Mantovano je namreč še v ponedeljek obljubil, da v Mandurii ne bo več kot 1500 ljudi hkrati, nakar je premier v sredo razkril svoj načrt, da tja pošlje na tisoče beguncev z Lampeduse. Načrt preselitve nezakonitih severnoafriških priseljencev z Lampedu-se v druge italijanske regije je sicer v zadnjem času vzrok za ostre spore med vlado v Rimu in lokalnimi oblastmi. Italija je medtem včeraj znova ponovila svoj poziv EU, naj ji pomaga pri soočanju z begunsko krizo. Pri tem ne gre le za ljudi iz Tunizije, ampak tudi drugih afriških držav, kot so Eritreja, Etiopija in Somalija. Do februarja so begunski val iz Afrike namreč pomagale obvladovati libijske oblasti, po izbruhu nasilja v Libiji pa jih v Italijo prihaja vedno več. V primeru padca režima libijskega voditelja Moamerja Gadafija se v Rimu bojijo celo navala več sto tisoč migrantov. Zunanji minister Franco Frattini je tako včeraj vztrajal, da morajo nezakonite priseljence sprejeti tudi druge države. Ob tem je še posebej obžaloval »senzacionalno« zavrnitev Francije, da prevzame del tega bremena. Številni francosko govoreči Tunizijci naj bi namreč v Evropo prišli prav zato, da se pridružijo svojim sorodnikom v Franciji. Sicer pa je Berlusconi napovedal, da bo v ponedeljek potoval v Tunis za ustavitev toka priseljencev. ATENTAT - Odgovornost že prevzela neformalna anarhistična zveza (FAI) Paket bomba hudo ranil poveljnika padalske brigade Folgore Albamonteja LIVORNO - V vojašnici v toskanskem mestu Livorno je včeraj popoldne eksplodiral paket bomba, pri čemer je bil hudo ranjen 41-letni podpolkovnik Alessandro Albamonte, poveljnik padalske brigade Folgore. Albamonteja je prizadela eksplozija, medtem ko je ob 16.05 odpiral nevarno pošiljko v svoji pisarni. Ranjen je bil v obraz, zlasti v oči, morali pa so mu tudi amputirati več prstov na rokah. Kljub vsemu ni v smrtni nevarnosti. Oblasti so o incidentu že sprožile preiskavo. Pošiljki bombi, ki naj bi prispeli iz Italije, so včeraj prejeli tudi v enem od zaporov v grški prestolnici Atene, a jo je policija nadzorovano razstrelila, ter na sedežu zveze jedrske industrije v Švici Swissnuclear v Oltenu, pri čemer sta bili ranjeni dve osebi. Pošiljka, ki so jo prejeli v grškem zaporu in jo razstrelili, je imela italijanske znamke, ne pa tudi poštnega žiga. Kot pošiljatelj je bil naveden EUROFOR Firence, vendar grška policija domneva, da za nevarno pošiljko stoji italijanska neformalna anarhistična zveza (FAI). Ta je vsekakor prevzela odgovornost za atentat v Livornu. FAI je prevzela tudi odgovornost za napade s paketi bombami decembra lani v Rimu, v katerih sta bili ranjeni dve osebi. Včerajšnji atentat na podpolkovnika Albamonteja so obsodili najvišji državni predstavniki, med temi obrambni minister Ignazio La Russa ter predsednika obeh vej parlamenta Renato Schifani in Gianfranco Fini. Sedež poveljstva brigade Folgore, zgoraj podpolkovnik Alessandro Albamonte DANES - Črn dan za potnike Brez avtobusov, tramvajev in vlakov RIM - Danes se po vsej Italiji nadaljuje stavka v sektorju javnih prevozov. Sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL, UILTrasporti, UGLTrasporti, ORSA, FAISA in FAST so oklicali vsedržavno 24-urno stavko, da bi ponovno opozorili na problem vsedržavne kolektivne pogodbe, ki je potekla pred dobrima dvema letoma, pa tudi na zmanjšanje sredstev za krajevne prevoze. Včeraj je prekrižalo roke osebje medkrajevnih javnih prevozov, sinoči so se ustavili vlaki (do danes ob 21. uri), danes pa se stavki pridružujejo delavci krajevnih prevozov. Skupina Ferrovie dello Stato obvešča, da naj bi med stavko vsekakor vozilo 73 odstotkov vlakov na dolge proge (teh je skupno 520) in vsi deželni vlaki med 6. in 9. ter med 18. in 21. uro. Za potnike se danes vsekakor obeta črn dan. Seznam vlakov, ki redno vozijo, je na spletni strani www-ferroviedellostato.it, na voljo pa je tudi na brezplačni telefonski številki 800-892021 (aktivna bo do jutri ob 9. uri). Stavke se ne udeležuje osebje podjetja Trenitalia na Sardiniji, zagotovljene pa bodo povezave med Rimom in letališčem Fiumicino. Predsednik združenja podjetij in ustanov krajevnih prevozov ASSTRA (združenje predstavlja 95% krajevnih in 75% medkrajevnih javnih prevozov) Marcello Panettoni je do stavke zelo kritičen. Meni namreč, da je 48-urna vsedržavna stavka nesorazmerna oblika protesta, pogreša pa ukrepe komisije za zaščito uporabnikov. Pa-nettonija skrbi prihodnost italijanskih krajevnih prevozov, s katerimi se vsakodnevno premika 15 milijonov ljudi, »ker sindikat ne razume prave situacije v tem sektorju, politični razred pa se noče odločiti, ali hoče ohraniti javne prevoze«. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Petek, 1. aprila 2011 ~J APrimorski ~ dnevnik POLITIKA - Srečanje Bassa Poropat-Serracchiani-Nesladek v Miljah Milje - zgled dobrega upravljanja, ki ga gre prenesti na višjo raven Občina oblikovala šest čezmejnih evropskih projektov - Vprašanje obale oz. onesnaženega območja Milje lahko postanejo volan za ponovni zagon celotnega tržaškega ozemlja, z dejansko odobrenimi šestimi čezmejni-mi evropskimi projekti so postale povezovalni člen in predstavljajo zgled dobrega upravljanja, ki se ga lahko izvozi tudi na višjo raven. To je sporočilo sinočnjega srečanja med miljskim županom Neriom Ne-sladkom, predsednico Pokrajine Trst Mario Tereso Bassa Poropat in evropsko poslanko Demokratske stranke Deboro Ser-racchiani. Poropatova in Nesladek, ki se bosta na majskih upravnih volitvah ponovno potegovala za mesto predsednice Pokrajine Trst oz. župana Občine Milje, sta se v okviru volilne kampanje včeraj srečali na Trgu Marconi v Miljah skupaj s Serracchianije-vo ter nekaterimi člani miljskega občinskega odbora in privrženci leve sredine, da bi govorili o razvoju Milj. Miljski župan Ne-sladek je poudaril, kako je njegova uprava oblikovala šest čezmejnih evropskih projektov, ki so uspešno šli že skozi drugo sito in je zato zmožna zagnati gospodarstvo in gospodarsko avtonomijo. Nerešen problem pa predstavlja obalni pas, del katerega spada v okvir t.i. onesnaženega območja nacionalnega interesa, drugi del pa so pod prejšnjo desnosredinsko upravo »goljufivo« izmaknili. Nesladek se je zavzel za preverjanje, ali je območje onesnaženo ali ne in za izvedbo morebitne sanacije, zaključil pa je z mislijo, da občinska uprava zahteva, naj se kakovostni projekti izvajajo. Glede razvijanja okolju prijaznega turizma na miljskem koncu je predsednica Pokrajine Bassa Poropat opozorila na načrtovani poseg na cesti za Lazaret, kritična pa je bila glede onesnaženega območja, ki je bilo začrtano na risalni mizi, medtem ko se še ni preverilo, ali so zemljišča res onesnažena, zaradi česar številna podjetja ne morejo razvijati svojih dejavnosti, za kar je Poropatova naprtila odgovornost deželni upravi FJK in državni vladi, ki ju vodi desna sredina, saj, kot je dejala, tu t.i. »uvrstitev planetov« ni proizvedla ničesar. Evroposlanka Serracchianijeva je dala priznanje Pokrajini Trst in Občini Milje, ki sta po njenih besedah znali izkoristiti priložnosti, ki jih je nudila Evropska unija, kar je primer dobrega upravljanja, ki ga je treba prenesti tudi na višjo raven. Opozorila je na priložnost, ki jo nudi Lizbonska pogodba na področju turizma, ki cilja na ekosistem, tipične proizvode in zmožnost povezovati obmejna območja. Žal kaže, da je Dežela dala na stranski tir svoje mednarodno poslanstvo, kar je problem, je dejala Serracchianijeva, ki je opozorila, da povezava med deželno in državno vlado ne deluje, čeprav sta iste politične barve. (iž) Znanstveni imaginarij v bivši zavod Imo-Ima? Bo tržaški Znanstveni imaginarij, ki trenutno deluje v Grljanu, dobil nove prostore v bivšem zavodu Imo-Ima v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu? To možnost je včeraj omenila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, potem ko je v javnost prišla vest, da bi se Znanstveni imaginarij utegnil preseliti v Pordenon, s čimer bi se ošibila vez med občani in znanstvenim raziskovanjem. Zato je omenila bivši zavod Imo-Ima, kjer trenutno del stavbe zaseda ustanova Mini Mu, del pa Tehnični zavod Žige Zoisa, ki je svoje prostore na Vrdelski cesti začasno odstopil Višješolskemu zavodu Jožefa Stefana, ker poslopje slednjega na Canestrinijevi ploščadi trenutno popravljajo. Poropatova nam je povedala, da bi do selitve Znanstvenega imaginarija prišlo vsekakor po končanih obnovitvenih delih stavbe zavoda Stefan, se pravi proti koncu leta 2012. Trenutno poteka prva tranša del s posegom na strehi, ki sprva ni bil predviden, a so se zanj odločili, ker so ugotovili, da streha pušča. Od leve: Debora Serracchiani, Nerio Nesladek in Maria Teresa Bassa Poropat na miljskem trgu Marconi kroma OBČINA - Igor Švab SSk: Zadnje »darilo« mestu Prostorski načrt tržaške Občine: tako, kot se je začelo, se je tudi končalo. Porazno in zadnje darilo mestu, kot je sam župan Roberto Dipizza napovedoval je šlo po vodi. Še dokaz več da župan nima več večine in bi moral sprejeti eno samo odločitev, odstop, a ker smo prav pred upravnimi volitvami bodo o novi upravi odločali kar volilci sami, pravi občinski svetnik SSk-DS Igor Švab. Sam regulacijski načrt je bil po njegovem slabo izdelan, poln napak in nedoslednosti in karakteriziran s špekula-cijskimi gradnjami na Krasu. Morebitna končna odobritev bi prav gotovo sprožila številne nove pritožbe (tudi sodne), mestna uprava je dokazala vso svojo nesposobnost pri načrtovanju prihodnosti mesta in teritorija za nadaljnjih deset ali več let. To bo morala storti nova uprava ki bo tako prisiljenja prav na začetku mandata popravljati napake drugih, pravi Švab. PREVOZI - Vsedržavna 24-urna stavka Danes tudi v Trstu brez vlakov in avtobusov Vsedržavna 24-urna stavka, ki so jo zaradi že zdavnaj potekle kolektivne pogodbe oklicali sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL, UIL-Trasporti, UGL, ORSA, FAISA-CI-SAL in FAST, stopa danes v akut-nejšo fazo. Medtem ko so se včeraj ustavili avtobusi medkrajevnih povezav, sinoči po 21. uri pa še vlaki, bo današnji dan zaznamovala stavka v krajevnih prevozih in železniškem prometu. Vlaki bodo spet začeli redno voziti drevi ob 21. uri, vseskozi naj bi bilo vsekakor zagotovljenih okrog tri četrt voženj na dolge proge, deželni vlaki pa bodo vozili med 6. in 9. ter med 18. in 21. uro (kar pomeni, da se stavka v deželnem železniškem prometu dejansko konča ob 18. uri). Avtobusi in tramvaj podjetja Trieste Trasporti pa bodo redno vozili od 6. do 9. in od 13. do 16. ure. AKTUALNO - Ponoči so se izkrcali na obali pod Nabrežino Krovni organizaciji SKGZ in SSO bosta sprejeli begunce iz Tunizije Prefektura je sinoči potrdila, da bo skupino 18 begunk in beguncev iz severne Afrike (menda so Tunizijci), ki se je preteklo noč izkrcala na obali pod Nabrežino (pri Čupah), gostila slovenska manjšina. Točneje SSO in SKGZ, ki sta zaprosili Deželo za vrnitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu, kjer so se včeraj zjutraj v res rekordnem času (foto KROMA) že začela nujna obnovitvena dela v pritličnih prostorih. Na prefekturi niso mogli napovedati, koliko časa bodo begunci ostali pri Sv. Ivanu in če jih bodo preselili v druge evropske države, kot se nadejata notranji minister Roberto Maroni in njegova stranka Severna liga. Iz svetoivanskega Narodnega doma so v bistvu čez noč izselili športno združenje Libertas, kateremu so pristojne športne oblasti ob privoljenju ZSŠDI priskrbele drugi sedež in tudi balon za športna tekmovanja in vadbo. Skratka, končno se torej le rešuje problem Narodnega doma pri Sv. Ivanu. VOLITVE Slovenci: kdo odhaja in tudi kdo prihaja Edina gotovost so ponovne kandidature Iztoka Furlaniča, Igorja Švaba in Stefana Ukmar- ja za tržaški občinski svet, ki se jim bo pridružila Daniela Birsa SELLES Nichija Vendole. Vse ostalo je odprto in tu mislimo predvsem na pokrajinski svet, kjer o slovenskih kandidatih tečejo zadnji pogovori in pogajanja. Ukmar in Švab (slednji v predstavništvu Slovenske skupnosti) bosta kandidirala na listi Demokratske stranke, Furlanič pa bo nosilec liste Zveze levice skupaj z Marinom Andolino in Giu-liano Zagabrio. Pokrajina je tudi za Slovence precej zapletena zadeva in to zaradi posebnosti volilnih pravil. Medtem ko za občinski svet, poleg glasov za stranko, štejejo preference, je pokrajinski volilni »zemljevid« razdeljen na 24 okrožij. Kandidati z možnostjo izvolitve bodo zato uvrščeni v okrožja, kjer je njihova stranka močnejša. Težava je v tem, da bi nekateri radi kandidirali v okrajih, s katerimi imajo malo ali nič skupnega. V levi sredini predstavlja veliko novost izbira Slovenske skupnosti, da se na pokrajinskih volitvah prdstavi s svojim simbolom in s svojo listo. O tem predlogu tajnika Petra Močnika, ki je že doživel podporo Demokratske stranke in predsedniške kandidatke Marie Terese Basse Poropat, je sinoči odločal strankin pokrajinski svet. Med možnimi kandidati SSk za pokrajinski svet se omenja deželnega svetnika Igorja Gabrovca, medtem ko na listi ne bo dosedanjega pokrajinskega svetnika Zorana Sosiča. Po 17 letih angažiranosti se Sosič umika s politične scene. Precej bolj zapleten je položaj v Demokratski stranki, ki so jo doslej od Slovencev zastopali Massimo Veronese, Emilio Coretti, Sandy Klun in Mariza Škerk. Slednja menda ne bo več kandidirala, ostali trije pa najbrž spet. Z možnostjo izvolitve bo na listi DS zgoniška občinska odbornica Nadja Debenjak, neko rešitev (beri okrožje) pa demokrati še iščejo za podpredsednika Pokrajine Walterja Godino. Volilna komisija, ki ji predseduje Igor Dolenc, bo predloge o kandidaturah predstavila na jutrišnji pokrajinski skupščini stranke. Zveza levica bo za Pokrajino potrdila Eleno Legiša, v enem od dveh dolinskih volilnih okrožjih bo kandidiral Maurizio Sigoni, medtem ko na levičarski listi skoraj gotovo ne bo več Lize Slavec. Iz aktivne politike se poslavlja predsednik pokrajinskega sveta Boris Pan-gerc, ki je bil pred petimi leti kandidat Stranke italijanskih komunistov. Vendolova stranka za Pokrajino med drugim kandidira Danie-lo Birsa in Davida Perica. Slednjega v kar treh od štirih devinsko-nabrežinskih okrožjih. Na občinskih in pokrajinskih volitvah bodo kandidirali še drugi Slovenci in to na raznih strankah in koalicijah. Za mesto v tržaški mestni skupščini se bo na listi Beppe-ja Grilla potegoval odbojkar in trener Edi Bosich. Na listi miljske Demokratske stranke bo spet kandidiral občinski svetnik Danilo Šavron (zastopnik SSk), kandidatka bo tudi Mirna Viola iz Društva Slovencev miljske občine KIljan Ferluga. S.T. 8 Petek, 1. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / MEDNARODNI DOM ŽENSK - Dvoletni evropski projekt Ženska dediščina: prispevek k enakosti v kulturi Sodelovanje med Italijo, Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Hrvaško za spodbujanje rasti Trst, Zagreb, Buje, Dubrovnik, Ljubljano, Portorož, Sarajevo in Beograd bo v prihodnjih dveh letih povezoval nov evropski projekt, tokrat v znamenju žensk. V Mednarodnem domu žensk so namreč včeraj predstavili pomemben projekt Women's heritage: contribution to equality in culture - Ženska dediščina: prispevek k enakosti v kulturi, ki ga financira Evropska komisija v okviru prispevkov IPA 2009 oz. v okviru spodbujanja partnerskih odnosov in sodelovanja med kulturnimi organizacijami. Projekt stremi za promocijo medsebojnega spoznavanja držav, ki so že polnopravne članice Evropske unije, in pa držav, ki se na ta pomemben korak vneto pripravljajo. Projekt so podpisale Italija (Mednarodni dom žensk iz Trsta), Slovenija (Srbski kulturni center Danilo Kiš iz Ljubljane), Bosna in Hercegovina (Center sodobne umetnosti iz Sarajeva), Srbija (Ženske v črnem iz Beograda) in Hrvaška (Center za ženske študije iz Zagreba). Projekt spoznavanja in rasti, kot so ga včeraj definirale predstavnice Mednarodnega doma žensk in koor-dinatorke projekta na italijanski strani meje Silva Bon, Melita Richter in Koviljka Marecic, bo trajal dve leti: začel se je sicer že decembra lani s serijo preliminarnih srečanj in se bo zaključil novembra 2012. V glavnem gre za sklop srečanj, debat in delavnic namenjenih članicam ženskih organizacij, političnim aktivistkam in vsem, ki jim je pri srcu ideja o preseganju meja, o sodelovanju in spoznavanju novih prijemov ter izkušenj. Prvo srečanje bo danes v Portorožu, kjer bo na sporedu delavnica o ženskih zgodbah oz. o zgodovini in arheologiji feminizma v Jugoslaviji, ki jo prireja Srbski kulturni center Danilo Kiš. Delavnica se bo zaključila v ponedeljek v Mednarodnem domu žensk (Ul. Pi-soni 3) s srečanjem na temo ženskih prostorov - urbanih poti. Beseda bo tekla o vlogi in prisotnosti žensk v urbanem prostoru ter o njihovih izkušnjah v odnosu z družbo. Mednarodni dom žensk bo v dveh letih pobudnik štirih srečanj: prvo bo, kot rečeno, v ponedeljek, drugo bo na Z leve Silva Bon, Melita Richter in Koviljka Marecic na včerajšnjem srečanju v Mednarodnem domu žensk kroma sporedu predvidoma septembra, ko bomo v Trstu prisluhnili zgodbam žensk, ki iščejo svoje zemljepisne in kulturne korenine, ki si utirajo pot v sedanjosti, ki so priseljenke in podobno. Prihodnje leto marca pa bodo v Bujah protago-nistke ženske, ki vsakodnevno prekoračijo mejo oz. vsakršno teritorialno oviro, aprila pa bo beseda tekla o priseljevanju in vključevanju v različne družbe. Ob vsem tem velja opozoriti tudi na potujočo razstavo Dota, ki jo prireja sarajevski Center sodobne umetnosti in bo v 2 letih prepotovala vse sodelujoče države. (sas) ŠEMPOLAJ - Kmečka zveza vabi danes in jutri na demonstraciji Protest proti daljnovodu KZ: Večkrat predlagali spremembe za preprečevanje nepotrebne škode, družba Terna pa jih v glavnem ni upoštevala Kmečka zveza v tiskovnem sporočilu vabi svoje člane in vse, ki jim je pri srcu pravičen in pošten odnos do Krasa in njegovih prebivalcev, da se danes in jutri množično udeležijo demonstracij proti razlastitvam, povezanih z izgradnjo novega visokonapetostnega daljnovoda, kakršnega načrtuje družba Terna na območju Šempolaja in Praprota. Zbirališče je na beli cesti, ki povezuje Šem-polaj in Slivno, in sicer ob 9. uri pod cerkvijo v Šempolaju. Kmečka zveza od začetka podpira upravičene zahteve lastnikov in prebivalcev omenjenih vasi, da se v predlagano, sedaj že odobreno traso novega daljnovoda vnesejo spremembe, ki bi preprečile, da se lastnikom zemljišč in prebivalcem ter kraški krajini pov- zroči huda in nepotrebna škoda na področju varnosti, zdravja, gospodarstva in narave. Omenjene predloge in zahteve so prizadeti, občinska uprava in Kmečka zveza večkrat poslali pristojnim oblastem in neposredno družbi Terna, ki pa jih niso upoštevali, če izvzamemo nekatere minimalne spremembe na trasi. Namesto dogovarjanja in iskanja ustreznih rešitev sta družba Terna in za njo pooblaščeno osebje začela izvajati razlastitveni postopek na izredno prezirljiv in nespoštljiv način do lastnikov in samih pravic slovenske narodnostne skupnosti. Proti takemu pristopu računa Kmečka zveza na množično udeležbo vseh, ki so jim pri srcu neposredne koristi kraškega teritorija in naše narodnostne skupnosti. Želim živeti! Biološka oporoka: da ali ne? Pred dvema letoma smo se poslovili od Eluane Englaro, o biološki oporoki pa se še vedno krešejo mnenja. Slednja naj bi veljala kot uradni zapis, v katerem polnoletna oseba določi, kako naj zdravniki z njo ravnajo v primeru terminalne bolezni in ko ne bi bila več sposobna odločati ali komunicirati, pa vendar je vsi ne sprejemajo. Na pobudo Gibanja za življenje in odbora Verita e vita bosta danes ob 18. uri na Pomorski postaji (v dvorani Oceania) o tem spregovorila sodnik Giacomo Rocchi in bioetik Giorgio M. Carbone. Prijetje nekaj ur po kraji vespe Nekemu občanu so v sredo zjutraj na Greti ukradli vespo. Tatvino je prijavil silam javnega reda, le nekaj minut zatem pa je pred glavno tržaško železniško postajo zagledal svoje motorno kolo. Z vespo sta se peljala mladeniča, namenjena sta bila proti mestnemu nabrežju. Vznemirjeni lastnik je takoj poklical podčastnika mestnih redarjev, ki je bil v bližini in mu razložil vse. Redar je poklical sodelavce in začel zasledovati dvojico. Z motornimi kolesi so občinski policisti na Ul. Milano ustavili ukradeno vespo in mladeniča, stara 17 in 16 let, se nista upirala. Starejši je imel pri sebi nož z 12-centimetrskim rezilom. Izkazalo pa se je, da jima je vespo tik pred tem predal tretji najstnik, 17-letnik, ki so ga naposled prijavili zaradi tatvine. Prva dva pa je doletela prijava zaradi uporabe ukradenega blaga, enega tudi zaradi posedovanja noža. Nočni prizor z nevidnim voznikom V noči na četrtek je pešec med prečkanjem Drevoreda D'Annunzio pri Trgu Mioni opazil avto, ki se je pomikal vzvratno, za volanom pa ni bilo nikogar. Vozilo ga za las ni povozilo, v tistem hipu pa se je slučajno pojavila patrulja občinske policije. Eden izmed redarjev je vskočil k »nevidnemu avtomobilistu« in potegnil ročno zavoro. Voznik v resnici obstaja: 24-letnik si je prislužil 39 evrov globe, ker je ustavil avto in odšel, ne da bi potegnil ročne zavore. CERKEV - Ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija Andrea Riccardi gost Katedre sv. Justa Kristjane ubijajo, ker so alternativa logiki zla Predavatelj je govoril o krščanskih mučencih, ki niso stvar preteklosti, ampak sedanjosti, zavest o njih pa prihaja zelo počasi in zelo pozno - Poduk za »bledo krščanstvo« Zahoda Pojav krščanskih mučencev ni nekaj starega, ki se je dogajalo v preteklosti, ampak krvavo aktualnega, saj smo tudi danes priča številnim primerom mučeništva po svetu, do katerih prihaja predvsem, ker krščanska drža predstavlja alternativo logiki zla in nasilja. Tako meni Andrea Ric-cardi, zgodovinar in ustanovitelj Skupnosti sv. Egi-dija, ki je v sredo zvečer v stolnici sv. Justa v Trstu oblikoval tretje srečanje iz niza Katedra sv. Justa, ki ga tržaška škofija prireja v postnem času. Po prvem srečanju, ki sta ga oblikovala kardinal Camillo Ruini in filozof Massimo Cacciari okoli vprašanja Boga, so na drugem srečanju pred slabima dvema tednoma nastopili kardinal Kurt Koch, tržaški srbsko-pravoslavni paroh Raško Ra-dovic in evangeličanski pastor Dieter Kampen na temo ekumenizma. Tokratno, predzadnje srečanje (zadnje bo prihodnjo sredo, ko bo kardinal Giovanni Battista Re govoril o papežu Janezu Pavlu II.), pa je bilo posvečeno vprašanju krščanskih mučencev v Evropi, tržaška škofija pa je za to priložnost povabila Andreo Riccardija, človeka, ki je leta 1968 ustanovil Skupnost sv. Egidija, ki temelji, kot je dejal nadškof msgr. Giampaolo Crepal-di, na molitvi, posredovanju evangelija, solidarnosti do ubogih, ekumenizmu in dialogu. Skupnost sv. Egidija ima svoj »kraj spomina« v cerkvi sv. Jerneja na Tiberinem otoku v Rimu, ki je posvečena novim mučencem preteklega 20. in komaj začetega 21. stoletja. Ze leta 1999 so na pobudo pokojnega papeža Janeza Pavla II. ustanovili posebno komisijo, ki je zbrala približno Andrea Riccardi (levo) in nadškof Giampaolo Crepaldi 12.000 dosjejev o novih mučencih. Prav o slednjih je na tržaškem večeru spregovoril Riccardi, ki je dejal, da se je zavest o mučeništvu 20. stoletja pojavila zelo počasi in zelo pozno: to zaradi trajanja komunizma, dalje spričo dejstva, da jug sveta ni bil v soju reflektorjev, pa tudi zaradi težave spraviti skupaj toliko fragmentov, čemur je botroval notranji odpor, ki je značilen za naš čas, ko se člo- kroma vek osredotoča na samega sebe in lastne težave ter pozablja na večjo bolečino drugih. Vendar, je dejal ustanovitelj Skupnosti sv. Egidija sklicujoč se na besede Janeza Pavla II., pri mučeništvu ne gre za antično zgodovino, ampak za sodobno stvarnost, zato je treba ohraniti spomin, saj so mučenci ljudje, ki so živeli z nami in so se znašli pred izbirami, spričo katerih so se za- radi zvestobe evangeliju soočili s smrtjo. Riccar-di se je v nadaljevanju zaustavil predvsem pri zgodovini krščanskega mučeništva v 20. stoletju, od turškega genocida Armencev med prvo svetovno vojno ter nacističnega in komunističnega preganjanja pred, med in po drugi svetovni vojni pa do preganjanja kristjanov v islamskem svetu, Afriki in Indiji, ki sega tudi v današnji čas, medtem ko so zanj mučenke npr. tudi tiste redovnice, ki so v Afriki kljub tveganju ostale z obolelimi za virusom ebola. Pri tem je poudaril, da je prav mučenec tisti lik kristjana, ki se najbolj prilega liku Jezusa Kristusa in opozoril na številne pričevalce usmiljenja, ljubezni in pravičnosti (tako škofov, duhovnikov in redovnikov kot navadnih vernikov), ki niso nazadovali niti pred grožnjo smrti. Prav tako so mučenci tisti, ki so se uprli logiki mafije. Mu-čeništvo je tudi združilo pripadnike različnih krščanskih veroizpovedi - katoličane, pravoslavne, evangeličane, anglikance - zato je spomin na mu-čence tudi ekumenski. Zakaj pa kristjane pobijajo? Okoliščine so različne, vendar, je dejal Riccardi, obstaja skupni imenovalec in sicer ta, da so kristjani pričevalci drugačnega načina življenja, ki se predstavlja kot alternativa logiki zla, nasilja in korupcije, zato so za nekatere nevarni. Prav mučenci učijo, da je Cerkev zatočišče človečnosti, ljubezni in pravega razuma. To mora nekaj naučiti tudi kristjane v zahodnem svetu, da se okrepi »naše bledo krščanstvo,« je dejal Riccardi. Ivan Žerjal / TRST Petek, 1. aprila 2011 9 DOLINA - Predavanja za učitelje in starše didaktičnega ravnateljstva Govorno jezikovni razvoj in motivacija pri učenju Ponudilo jih je slovensko ministrstvo za šolstvo, organiziral pa ZRSŠ Vesna Jugovac Starman je prejšnjo sredo staršem dolinskega ravnateljstva govorila o motivaciji pri učenju DOLINA - Stališče SKP o vodi Odprto pismo dolinski županji Občinsko upravo prosijo za moratorij Tržaški pokrajinski politični odbor Stanke komunistične prenove in strankin krožek Dolina sta na dolinsko županjo Fulvio Premolin, občinski svet in vse občane Občine Dolina naslovila odprto pismo, v katerem pojasnjujeta svoje stališče glede predaje vodovodnega omrežja delniški družbi Acegas-Aps. Zapisali so, da občina razpolaga z eno najvažnejših naravnih dobrin, vodo, in je do sedaj imela nad upravljanjem te dobrine popoln nadzor. »Pred dvema mesecema je moral občinski svet po čudnem postopku glasovati sklep, s katerim je »vzel na znanje« odločitve, ki jih je sprejel ATO tržaške pokrajine. S to odločitvijo je ta organ »de facto« predal celotno upravljanje voda delniški družbi AcegasAps, v kateri ima naša občina le minimalen delež. Naša dva predstavnika v občinskem svetu, Igor Ota in Tatjana Turco, se glasovanja nista udeležila, saj sta imela pomisleke nad celotno proceduro, ki je bila z zakonskega vidika precej dvomljiva, mimo tega, da je šlo za popolnoma zgrešeno politično potezo.« Na kratko smo že poročali o nizu predavanj, ki jih je za učiteljski zbor in starše openskega didaktičnega ravnateljstva imela Doroteja Lešnik Mu-gnaioni na temo preprečevanja nasilja v šoli. Predavanja, ki so potekala v prostorih Osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah, je ponudilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, organiziral pa Zavod Republike Slovenije za šolstvo, konkretno pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni. Openski pa ni bil edini niz v organizaciji ZRSŠ, saj so bili seminarskih predavanj deležni tudi učiteljski zbor oz. starši dolinskega didaktičnega ravnateljstva, kjer sta na OŠ Prežihovega Voranca v Dolini dve predavanji bili že 26. (za učitelje) in 27. januarja (za starše), ob tisti priložnosti pa je nastopila Amelija Mozetič Hussu na temo Govorno jezikovni razvoj - vplivi, spodbude, odstopanja. Drugi sklop predavanj pa je potekal 16. (za učitelje) in 23. marca (za starše), tokrat pa je Vesna Jugovac Starman govorila o motivaciji pri učenju. Na dolinskem ravnateljstvu pa bodo - tokrat v okviru čezmejnega projekta Jezik-Lingua - v aprilu in maju na sporedu še tri srečanja, ki bodo namenjena predvsem italijansko govorečim staršem. V osnovni šoli v Škednju je gledališka vzgoja pomembna dejavnost, pri kateri pridno sodelujejo tako otro- ci kot učno osebje. Kot je razvidno iz fotografije, je za to potrebno res veliko domišljije in poguma - predvsem pa au-toironije. Kdaj bo na sporedu naslednja predstava? Ob tem je treba upoštevati, tako SKP, tudi dejstvo, da je večina v občinskem svetu le pred nekaj meseci enotno izglasovala resolucijo proti privatizaciji integriranega vodovodnega sistema. »V teh dneh smo zvedeli, da je prišlo do napačnih postopkov in nepopolnega prenosa informacij v pogajanjih s sindikalnimi ustanovami in v odnosu do uslužbencev. Manjkala je celo predhodna informacija sindikalnim organizacijam in sploh ni prišlo do pogajalskega omizja, kjer bi se o zadevi bolj poglobljeno pogovarjali. Polemika med Županjo in zadolženim pri sindikatu CGIL za javno službo je tudi dokazala, da obljubljenih ekonomskih olajšav v korist dolinskih davkoplačevalcev ni na vidiku.« Javno in avtonomno upravljane voda je po oceni komunističnih prenoviteljev omogočalo pomembne ugodnosti, na primer brezplačne povezave na vodovodno omrežje in ugodnejše cene za poljedelske potrebe, ki jih z novim zasebnim upraviteljem najbrž ne bo. »S splošnega vidika prenos upravljanja te usluge na družbo, ki ima kot glavni cilj dobiček in povišanje rentabilnosti svojih delnic (kot očitno izhaja iz zadnje predstavitve proračuna), postavlja naše občane v nelahek položaj; podvrženi so namreč nihanjem delniškega tržišča in posledično tudi odločitvam, ki so jim vsiljene. Najhujše pa je dejstvo, da voda ne bo več osnovni javni servis, temveč bo postala nova priložnost za dobiček nekaterih.« Zaradi vseh teh razlogov županjo in občinski odbor prosijo za moratorij, t.j. za preložitev vseh aktov, s katerimi bi se predalo upravljanje družbi Acegas-Aps Spa. »To vsaj do junija, ko bo potekal referendum, na katerem se bodo volivci demokratično izrekli na to temo. Poleg tega menimo, da bi moral na občinski ravni referendum veljati - tudi v primeru, da se na državni ravni ne doseže 50% udeležbe - kot občinski referendum za ali proti oddajanju teh uslug zunanjim izvajalcem. V slučaju pozitivnega rezultata referenduma, t.j nasprotovanju predaje servisa družbi AcegasAps, bo morala Županja vzeti na znanje voljo občanov, naj voda ostane še naprej v javnem upravljanju. V primeru, da bi sedanja uprava vztrajala pri izbirah, ki ne uživajo podpore občanov, bo naša stranka posledično ravnala,.« zaključuje svoje pismo SKP, ki je tudi prepričana, da bo večina prebivalcev Občine Dolina na referendumu glasovala za zaščito vode. OPČINE - Na strelišču v nedeljo ob 15. uri Tradicionalna slovesnost v spomin na smrt 71 talcev Pogled v tragično preteklost, a z mislijo na današnjo stvarnost ter na prihodnost, predvsem pa z željo, da bi se nekdanje grozote nikdar in nikjer več ne dogajale. V tem duhu se vedno znova vračamo pred spomenike, ki pričajo o žrtvah in trpljenju, grozotah in junaštvih izpred več kot šest desetletij, ko se je velik del našega naroda, skupaj z demokrati in antifašisti drugih narodov, uprl nacifašističnemu terorju. Tako bo tudi v nedeljo, 3. aprila, pred spomenikom 71 talcem na Opčinah. Tistega dne bo potekalo natanko 67 let, ko so nacistični krvniki pripeljali iz ko-ronejskih zaporov na opensko strelišče več kot sedemdeset nedolžnih talcev in jih iz maščevanja za partizanski atentat v openski kinodvora-ni ustrelili na robu vasi, zraven kraja, kjer so nekaj let prej fašisti po odločitvi posebnega sodišča usmrtili Pinka Tomažiča in tovariše. Pred spomenik bomo kot običajno položili vence, se s pesmijo, besedo in spoštljivo zbranostjo poklonili spominu padlih in se ob tem kot običajno, še enkrat in vedno znova vprašali, koliko časa bo moralo še preteči, preden bomo lahko z večjim zaupanjem in optimizmom rekli, da so tiste mračne sile, ki so sredi prejšnjega stoletja hotele z najbolj krutimi metodami zavladati svetu, res stvar preteklosti in da smo pred njimi končno varni. Žal so današnje razmere v Italiji in drugod v tem pogledu vse prej kot spodbudne. In prav tako se bomo še enkrat in vedno znova vprašali, kdaj bodo pristojne oblasti vendarle prisluhnile ne le vztrajnemu klicu slovenskih in italijanskih antifašistov, temveč tudi svoji lastni vesti, ter končno rešile vprašanje open-skega strelišča, uredile spominski park in odklenile prostor, kjer ob nenehnem streljanju sameva spomenik žrtvam drugega Tržaškega procesa, in se s tem oprale nepopisne sramote, ki jo nosijo zaradi nedopustnih zavlačevanj. Nedeljsko spominsko svečanost prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA in na njej bodo tokrat spregovorile ženske. V italijanskem jeziku se bo padlih talcev spomnila predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat, v slovenskem senatorka Tamara Bla-žina, komemoraciji pa bo predsedovala Maja Malalan. Kot običajno bo sodeloval moški pevski zbor openskega društva Tabor pod vodstvom Davida Žerjala. (du.ka.) MIELA - Drevi Tragikomičen glasbeni večer Genteinattesa Videmski kantavtor in kitarist Piero Sidoti bo drevi ob 21. uri v gledališču Miela predstavil svojo prvo ploščo Genteinattesa. Naslov spominja na Becketovo tragikomedijo Čakajoč Godota oz. na anonimne ljudi, ki živijo v nevednosti, čakajoč svoj vlak. Medtem pa se prepuščajo svoji bujni domišljiji. S Sidotijem bodo na oder gledališča stopili glasbeniki Antonio Marangolo (saksofon - sicer sodelavec Paola Conteja, Francesca Guccinija in Vinicia Capossele), Nicola Negrini (kontrabas) in Claudio Giusto (tolkala). Poseben gost pa bo drevi italijanski igralec Giuseppe Battiston, ki velja danes za enega najpriljubljenejših filmskih igralcev. Battiston je namreč Sidotijev prijatelj iz mladih let; drevi bo stopil na oder in se preizkusil v petju. S prijateljem bo v vlogi profesorja ničesar in teoretika happy hoursov spravil v smeh občinstvo. PRIMORSKA POJE - V nedeljo Koncert v openskem Prosvetnem domu Nadaljujejo se koncerti v okviru letošnje Primorske poje. V nedeljo bo od 17. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah za-donela pesem, ki ne pozna državnih in jezikovnih meja. Nastopilo bo 6 zborov. Iz Romjana prihaja MePZ Starši ensemble in mali romjanski muzikanti (vodi Silvia Pierotti), iz Nove Gorice prihaja MoPZ Kromberški vodopivci, iz Mirna pa Fantovska vokalna skupina A. Klančič ter MoPZ A. Klančič (vodi Zdravko Klanjšček), iz Tolmina MoPZ Poljubinj (vodi Metod Bajc), iz Gorice pa prihaja MePZ Štandrež. MePZ Starši ensemble in mali romjanski muzikanti so v naših krogih najbolj znani. Zbor je nastal pred 10 leti zaradi skupne ljubezni do petja in želje po spoznavanju in širjenju slovenske besede in kulture v okolici Ronk. Moški pevski zbor Kroberški vodopivci je s tem imenom prepeval že v letih 19961999. Nosi ime po Vinku Vodopivcu, dolgoletnem župniku v Krom-berku in priljubljenem skladatelju. FaPS pevskega društva Anton Klančič Miren je bila ustanovljena na pobudo zborovodje Zdrav-ka Klanjšček in MoPZ. Oba zbora nastopata na raznih prireditvah doma v Mirnu ali v Orehovljah, na Goriškem, v Sloveniji in zamejstvu. Moški pevski zbor Poljubinj deluje 27 let, ker so Po-ljubinjci želeli ohraniti tradicijo prepevanja na vasi. Zadnji na vrsti se bo predstavil MePZ Standrež. Korenine zbora segajo tja do leta 1860. Delovanje zbora ni zamrlo niti v težkih razmerah vojnega in povojnega časa, saj je sodeloval pri cerkvenem in kulturnem življenju vasi vse do danes. Zbor deluje v okviru Prosvetnega društva Štandrež in se posveča ljudski in umetni pesmi, glasbi domačih in tujih skladateljev, klasični in umetni polifoniji. 10 Petek, 1. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / RIBIŠKO NASELJE - Odprli paleontološko najdišče Poleg »Antonia« druga pesenečenja? Ko je študentka geologije Tiziana Barzzatti 25. aprila 1994 slučajno opazila tri prste Antoniove sprednje okončine, je takoj telefonirala muzeju in univerzi. »Takoj sem razumela, da so fosilizirani ostanki zelo pomembni. Srce mi je močno utripalo. Med raziskovanjem skal sem že naletela na fosile, nikoli pa na tako pomembne, saj velja Antonio za največjega in najbolje ohranjenega dinozavra v Evropi nasploh«. Prvi manjši izkop so opravili že decembra istega leta. Med apnenčastimi skalami so na dan prišli še drugi deli plazilca, tako so ga med leti 1996 in 1999 v celoti izkopali. Ob tem so v paleontolo-škem najdišču našli še fosile prazgodovinskega krokodila, ki ga hrani mestni muzej za naravno zgodovino v Trstu, rib, rakov, rastlinske ostanke ter kosti štirih ali petih različnih dinozavrov. Bivša študentka geologije, ki je sedaj učiteljica, je dejala, da bi lahko vertikalna stratigrafska plast skalovja, ki se nadaljuje kakih 60-70 metrov v širino, skrivala druga »prazgo- dovinska presenečenja«. Za popoln izkop Antoniovega okostja so strokovnjaki delali šest mesecev na terenu in 35 tisoč ur v laboratoriju, da bi kamen raztopili in iz njega povlekli kosti. »Antoniovo okostje je v skali bilo sestavljeno točno tako, kot je bilo pred približno 70 milijoni let, ko je še živel. To kaže, da je poginil iz naravnih vzrokov«, je dejala Barzzattijeva. Po dvanajstih letih od izkopa Antonia so paleontološko nahajališče v Ribiškem naselju končno odprli tudi publiki. »Odprli smo ga takoj, ko se nam je prikazala priložnost. Take pobude mora predlagati skupnost, devinsko-nabrežin-ska skupnost je za to vprašala. Zelo smo ponosni nad tem, saj se vaške skupnosti redko kdaj zavzemajo za paleontologijo«, je odgovoril nadzornik za arheološke dobrine dežele FJK Luigi Fozzati na vprašanje zakaj je šlo mimo toliko let, preden bi najdišče odprli publiki. Od včeraj bo po dinozavrovih stopinjah, ki vodijo k Anto-niovi maketi, lahko stopal kdorkoli in predvsem otroci preko vodenih obiskov. »Včerajšnje slovesno odprtje sodi med izjemne dogodke. Paleontološkim najdiščem na tem teritoriju in v Italiji nasploh bi morali posvetiti več pozornosti. Taki dogodki bi morali biti povsem normalni in ne izredni«, je še dodal Fozzati. Ovrednoteno najdišče so opremili s fotografijami in informativnimi tablami, ki pripovedujejo njegovo zgodbo. Okostje je dobilo nov dom. Kdor si želi ogledati »resnega« Antonia bo moral v Trst v muzej za naravno zgodovino. Nadzornik je za zaključek povedal, da bo paleontološka komisija sestavila projekt, ki bo služil za financiranje drugih izkopavanj na tem najdišču. Kosti Antoniovega »bratranca« Bruna so še v skali, glavo in rep pa so pred leti odnesli v muzejev arhiv. »Za ponovne izkope bo potrebnih okrog 50 tisoč evrov. Vsoto pa je mogoče doseči. Upamo, da bomo lahko z deli Ni izključeno, da bi lahko dobili druge JUTRI - V priredbi društva Pontes- Mostovi Loterija 31. marca 2011 Festival folklornih plesov srbske kulturne tradicije Bari 32 37 61 84 41 Cagliari 83 3 58 15 26 Firence 63 18 67 87 17 Genova 6 21 64 13 54 Milan 28 87 30 90 3 Neapelj 87 90 14 59 30 Palermo 19 12 17 25 8 Rim 86 9 89 38 43 Turin 8 36 14 3 18 Benetke 32 38 54 53 69 Nazionale 41 61 76 31 43 Super Enalotto Št. 39 3 25 43 55 72 80 jolly 85 Nagradni sklad 2.979.470,22 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 36.560.590,19 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 34.378,51 € 1.464 dobitnikov s 4 točkami 305,27 € 54.307 dobitnikov s 3 točkami 16,45 € Srbsko kulturno društvo Pon-tes-Mostovi iz Trsta prireja jutri ob 19. uri v Slovenskem stalnem gledališču Festival folklornih plesov in pesmi srbske kulturne tradicije. Nastopili bodo tudi štirje gosti, in sicer štiri folklorne skupine, dve iz Slovenije (KUD Kolo iz Kopra in KUD Brdo iz Kranja), ena iz Hrvaške (KUD Moravice iz Moravic) in ena iz Srbije (KUD Božidar Dimi-trijevic - Kozica iz Drmna), ki nam bodo predstavile del bogate folklorne tradicije. Superstar 88 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 14 dobitnikov s 4 točkami 30.527,00 € 230 dobitnikov s 3 točkami 1.645,00 € 4.263 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 26.961 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 56.718 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Včeraj danes Danes, PETEK, 1. aprila 2011 HUGO Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 12.47 - Luna vzide ob 5.30 in zatone ob 17.46 Jutri, SOBOTA, 2. aprila 2011 FRANC VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje C, zračni tlak 1020,9 mb raste, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 2. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 18/B - 040-7606477, Ške-denj - Ul. di Servola 44 - 040-816296, Bazovica - 040-9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 18/B, Škedenj - Ul. di Servola 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 0409221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040-421125 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. tu Kino SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »Boris - Il film«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Kick - Ass«; 22.10 »Il discorso del Re«; Dvorana 3: 16.30, 18.15, 20.20, 22.00 »Hop«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Mia moglie per finta«; Dvorana 5: 22.0 »Sucker punch«; 17.30, 20.00 »I ragazzi stan-no bene«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: danes, 1. aprila, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. H Osmice AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Mia moglie per finta«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La fine e il mio inizio«. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Hop«; 16.30, 19.00, 21.30 »Kick-Ass«; 16.20, 18.50, 21.20 »Mia moglie per finta«; 16.30, 20.00, 22.10 »Boris - Il film«; 17.50, 20.00, 22.10 »Sucker punch«; 20.00, 22.10 »Amici, amanti e...«; 18.10, 20.10, 22.10 »Nessuno mi puo' giudicare«; 16.10 »Sotto il vesti-to niente - L'ultima spiata«; 16.05 »Gnomeo e Giulietta 3D«; 16.30 »Rango«. FELLINI - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Silvio forever«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Boris - Il film«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Nessuno mi pou' giudi-care«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non lasciarmi«. KOPER - KOLOSEJ - 16.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Gola zabava«; 17.10, 19.25, 21.40, 23.55 »Pravi pogum«; 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 »Odklenjen«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00 »Zlatolaska 3D«; 15.30, 17.50 »Rango -sinh.«; 21.40, 23.59 »Divja vožnja 3D«; 16.20, 18.40, 21.05 »Usodni«; 17.00, 19.20 »Justin Bieber 3D«; 16.00, 18.20, 20.40, 23.00 »Odklenjen«; 16.10, 18.45, 21.15, 23.55 »Gola zabava«; 16.15, 18.50, 21.20, 23.50 »Prikriti udarec«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Rango (podnas.); 20.50, 23.25 »Obred«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.18, 20.15, 22.15 »Kick - Ass«; 22.15 »Sucker punch«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Hop«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Il discorso del Re«; 18.25, 22.15 »Il cigno nero«; Dvorana 4: 16.30 »Rango«; 18.15, 20.15, 22.15 »Amici, amanti e...«. BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. 040299453. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Miroslao Žigon, Zgo-nik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040299800. Vljudno vabljeni! PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. 040-232577. V RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223. /— Drage Fabio Trčau! Tuaje kufje dej zdej u ku't, zuke dns še zadnje bu't zapjrš ut Primorskega partu'n, nate čaka zdejpenzju'n! Srečno te želimua tuaje damače Ob zasluženem odhodu v pokoj želimo Fabiu Ruzzierju da bi še dolgo stal na zmagovalnih stopničkah vsi na Primorskem dnevniku Anni in Igorju se je pridružil mali Matija Novi družini čestitajo nono Marko, Gianna, Robi, Paola in David H Čestitke Ani v veselje, Igorju v ponos, pokukal si na svet brez zobkov in bos. Dragi MATIJA, naj te spremlja ljubezen na konec sveta in sreča te najde tam, kjer boš doma. Prijatelji telovadci Danes pri Jernačevih veselo bo, ker SILVA penzijo dobila bo. Draga Silva, uživaj! Želim ti vse dobro, nekdanja sošolka. S pesmijo Bog vas živi pojemo danes ZDRAVKOTU. Še na mnoga leta v krogu svojih najdražjih mu želimo ŽPS Trebče in vsi, ki ga imamo radi. S Izleti POMLADANSKI IZLET SPDT SPDT priredi v nedeljo, 3. aprila, tradicionalni pomladanski izlet. Letos se bomo podali na najvišji vrh Črnih hribov in sicer na Trstelj (610 m). Zbrali se bomo ob 8.30 uri pri spomeniku v Križu. Peljali se bomo z osebnimi avtomobili do vasi Lipa. Pohod je primeren za vse in bo trajal približno tri ure. Informacije: tel. št. 040-220155 - Livio. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z društvom Debela griza, vabi vse ljubitelje narave in kulturno-zgodovin-ske dediščine v nedeljo, 3. aprila, v Volčji grad, na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče na trgu v Nabreži-ni ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili ob 9.40. Pohod traja pribl. 2 uri, primeren je za vse, sledi kraško okrep-čilo. Za info 040-200924 (Zulejka). MLADINSKI ODSEK SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST prireja v nedeljo, 10. aprila, avtobusni izlet za družine v Bolnico Franjo in v Idrijo z ogledom Antonijevega rova. Odhod ob 8. uri s Trga Oberdan in ob 8.15 iz Sesljana; povratek je predviden okrog 19. ure. Informacije in prijave na tel. št.: 338-5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladin-ski@spdt.org. Prijava je obvezna do ponedeljka, 4. aprila. KD KRAŠKI DOM obvešča, da je še nekaj prostih mest za velikonočni izlet v Sarajevo in Mostar. Za vpis in informacije pokličite na tel. št. 040327221 (ob uri kosila). ŽUPNIJA REPENTABOR prireja v dneh od 17. do 24. maja osemdnevno popotovanje po Črni gori. Poleg ostalih znamenitosti si bomo ogledali tudi znameniti park Durmitor. Potovali bomo z avtobusom. Na razpolago je še pet mest. Vpis do 10. aprila. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Bolnica Franja in Idrijsko v nedeljo, 10. aprila; Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske misti-kinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane in druge interesente, da se množično udeležijo protestnega shoda proti izgradnji elektrovoda Terna na območju vasi Šempolaj in Praprot. Zbirališče danes, 1. aprila in 2. aprila ob 9.00 uri na beli cesti Šempolaj-Slivno, pod cerkvijo v Šempolaju. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da danes, 1. aprila, vadba Pilatesa odpade. VZPI - ANPI - Danes, 1. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah bo seja pokrajinskega odbora za izvolitev predsednika. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 2. aprila, ob 8. uri odhod avtobusa za gostovanje v Murski soboti. DEKANIJSKI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV TRŽAŠKE ŠKOFIJE se bo zbral v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri v Marijanišču na Opčinah za pregled opravljenega dela, razmislek in načrtovanje bodočih pobud. VZPI-ANPI ANED ANPPIA V nedeljo, 3. aprila, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 67. obletnici junaške smrti 71 antifašisti-čnih talcev, ki so jih ustrelili nacisti. Spregovorili bosta Maria Teresa Bas-sa Poropat, predsednica tržaške pokrajine in senatorka Tamara Blažina. Predsedovala bo Maja Malalan. Sodeloval bo MoPZ Tabor, vodi David Zerjal. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan vabi vse člane in prijatelje na 10. redni občni zbor, ki bo v gostilni pri Pinotu v Medjevasi (10A) v ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 (prvo sklicanje), oziroma ob 20.30 (drugo sklicanje). KRAŠKA OHCET - Če si želite pripraviti nošo, oz. se naučiti »štikati«, vabljeni na informativni sestanek v torek, 5. aprila, ob 17. uri v prostorih SKD Vigred (v Štalci) v Šempolaju. Informacije na tel. št.: 380-3584580 ali na tajnistvo@skdvigred.org. POKRAJINSKI SVET včlanjenih društev ZSKD na Tržaškem - Pokrajinski predsednik ZSKD za Tržaško ga sklicuje v sredo, 6. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1/1. Pokrajinski svet včlanjenih društev ZSKD na Videmskem - Pokrajinska predsednica ZSKD za Videmsko ga sklicuje v torek, 5. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju na sedežu ZSKD v Čedadu (Ul. IX agosto 8). BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času. Naslednja srečanja: 6. in 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. NOSEČNICE V BAZENU - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen vsem bodočim mamicam od 16. tedna nosečnosti dalje. Tovrstna predporodna vadba združuje terapevtsko moč vode in glasbe. Blagodejno vpliva na naše telo in psiho. Mama vzpostavi preko nežnega dotika, masaže, glasu in glasbe s svojim otrokom tesen in zavesten stik, na katerega se otrok odzove z ljubeznijo. Tečaji se odvijajo enkrat tedensko, ob četrtkih zjutraj. Info in prijave na: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu vabi v četrtek, 7. aprila, v Dom šolskih sester pri Sv. Ivanu (Ul. Delle Docce 34) na vsakoletno srečanje ob postnem času in pripravo na veliko Noč. Ob 16. uri bo sv. maša: spomnili se bomo dolgoletne predsednice in ustanoviteljice organizacije prof. Laure Abram ob 10. obletnici njene smrti. Sledilo bo družabno srečanje in razgovor o aktivnosti članov ter o pripravi in nabirki na oljčno nedeljo. / ŠPORT SKD VESNA sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 8. aprila, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. Vljudno vabljeni! TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE - Šc Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji za dojenčke in otroke od 1. meseca do 3. leta starosti začeli v petek, 8. in v soboto, 9. aprila. Informacije in prijave: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19. uri v restavraciji na glavnem trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v nedeljo, 10. aprila, avtobusni izlet v Verono z obiskom vinskega sejma Vinitaly. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na tel. 334-7786980 (Luciano). PLANINSKI ODSEK SK DEVIN vabi na 24. Memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v Repen bo v nedeljo, 10. aprila. Odhod in vpisnina iz Prapro-ta od 8.30 do 10.00. Na cilju v koči pod Rupo v Repnu bo okrepčilo, nato bo sledilo bogato nagrajevanje udeležencev pohoda in priložnostne igre. Za povratek nazaj v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije: tel. št. 0039 040-200782 (Frančko). SKD FRANCE PREŠEREN vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljun-cu. Sledilo bo javno srečanje namenjeno razgovoru o novem upravljanju in vodenju društvenega bara v Boljuncu. Toplo vabljeni vsi člani in vaščani! KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim naši uradi lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor namerava prvič koristiti to storitev naj pokliče na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa naj se v istih urnikih zglasi na sedežu KZ v Ul. Cicerone 8 (mednadstropje). SKD VIGRED obvešča, da bo tudi v aprilu in maju, v Štalci v Šempolaju, potekala telovadba za dobro počutje. Urnik: ponedeljek od 18.30 do 19.30; torek od 20.30 do 21.30 (hitrejša vadba); četrtek od 18.30 do 19.30. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! V PETERLINOVI DVORANI v Ul. Donizetti 3 v Trstu je do velike noči na ogled postumna antološka slikarska razstava Majde Srebotnjak Ostan. Likovna dela je možno prevzeti v zameno za prostovoljni prispevek v korist Slovenskega dobrodelnega društva. Izhodiščno višino daru so določili prireditelji. Obisk razstave je možen ob prireditvah v dvorani in pa med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro vsak dan od ponedeljka do petka do 22. aprila. 13 Prireditve KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 2. aprila, ob 20. uri v kulturni dom na Colu na ogled komedije »Scheletri in scato-la«. Z igro v tržaškem narečju se nam bo predstavila amaterska dramska skupina I Zercanome v režiji Paole Pipan. MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL vabi vse nekdanje navdušence proseških »fešt« na koncert ansambla »Giuliapellizzariballaben(d)«, ki bo v soboto, 2. aprila 2011, ob 21. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Rože« Regine Bavčar Brana v kavarni Gruden v Nabrežini v soboto, 2. aprila, ob 19. uri. SRBSKO KULTURNO DRUŠTVO »PONTES-MOSTOVI« iz Trsta prireja v soboto, 2. aprila, ob 19. uri v Slovenskem stalnem gledališču »Festival folklornih plesov in pesmi srbske kulturne tradicije«. Nastopale bodo štiri folklorne skupine, dve iz Slove- nije, ena iz Hrvaške in ena iz Srbije, ki nam bodo predstavile del bogate folklorne tradicije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Zveza cerkvenih pevskih zborov, SKD Lipa, MoVS Lipa in MePZ Lipa vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v soboto, 2. aprila, ob 20.30 v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Nabožni program bodo izvajali MePZ Mačkolje, Župnijski zbor Sv. Urbana, Godovič, Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej iz Opčin, Idrijski oktet iz Branika in Nonet Primorsko iz Mačkolj. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Zveze slovenskih kulturnih društev »Godbeni večer z ansamblom Štajerskih7«, ki bo v nedeljo, 3. aprila, ob 18. uri v Zgoniku. Skupaj bodo nastopali in se v glasbi prepletali God-beno društvo Prosek, Društvo godbenikov Zreče in Štajerskih7. Vstopnina proti plačilu, za informacije tel. št.: 349-4103131. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, MoPz Tabor in SKD Tabor vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v nedeljo, 3. aprila, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo MePz Starši ensemble in mali romjanski muzikanti iz Ronk, MoPz Kromberški Vodopiv-ci, Fantovska vokalna skupina Anton Klančič iz Mirna, MoPz Poljubinj, MoPz Anton Klančič iz Mirna ter MePz Štandrež. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 4. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev knjige Andreja Inkreta z naslovom »In stoletje bo zardelo«. Kocbek, življenje in delo. Ob avtorjevi prisotnosti bo delo predstavila časni-karka Alenka Puhar. Začetek ob 20.30. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na srečanje s fizikom in profesorjem dr. Peter Suhadolc: »Spoznajmo kaj se dogaja na Japonski ob delovanju zemeljskih tehtonskih premikanjih«. Srečanje bo v torek, 5. aprila, ob 20.30. Večer bo tudi prilika, da se spomnimo kaj smo že doživeli pred 25 leti ob jedrski nesreči v Černobilu. Ogledali si bomo kratki film udeležencev odprave Javne pomoči iz Empolija, ki redno nudi pomoč otrokom žrtve radioaktivnega sevanja. SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 5. aprila, ob 20.30 na ogled dokumentarnega filma Pisane družine. Dokumentarni film je realiziralo Uredništvo slovenskih programov Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Scenarij in režija Loredana Gec. Sledila bo debata z režiserko. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v četrtek, 7. aprila, na dokumentarec »Pisane družine«, produkcija slovenskega programa Rai, režiserka Loredana Gec. Začetek ob 20.30. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja v petek, 8. aprila, ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu srečanje s slovenskim maratonskim plavalcem Martinom Strelom. Večer bo vodil časnikar Saša Rudolf. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, »Praznik po-kušnje domačega vina, kruha in olivnega olja«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure sprejema društvo vzorce vina (dve steklenici za vsako sorto). Za olje so v društvu na voljo stekleničke. Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino ter olje bodo deležni diplome strokovne komisije in pokala. Na prazniku bodo prisotni ob pokušnji nagradili s kolajnami prve štiri uvrščene. Za rezervacijo in informacije: 040-411635 ali 040-415797. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar - Odtisi narave. Odprto od 10. do 14. ure od ponedeljka do petka, do 13. aprila. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije poklicati tel. št. 040-228658. IŠČEM POMOČ PRI UČENJU angleškega jezika, enkrat ali dvakrat tedensko, za dijakinjo prvega letnika vi- Petek, 1. aprila 2011 11 S Poslovni oglasi DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL IŠČE pomožnega vzgojitelja. Predvideno je delo v turnusih. Zaposlitev je primerna zlasti za študente. Tel.040-573141, info@sddsk.org. šje srednje šole. Tel. št.: 349-4949365 (ob jutranjih urah). NA OPČINAH oddam v najem 50 kv. metrsko stanovanje, sončna lega z ogledom na Nanos. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št. 3402419295. PODLONJER - prodam zazidljivo parcelo, 1070 kv.m., na lepi legi. Urejeni dokumenti in mape. Pokličite: 0038641969711. PRODAM nezazidljivo zemljišče z dostopom z avtom. Tel. št.: 347-5740020. PRODAM KRAŠKI PORTAL tel. št.: 334-6475337. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk, 125 kw., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. PRODAM STENSKI KLAVIR (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. št.: 347-9896031. PRODAM silos 60 stotov v dobrem stanju. Tel. 335-6322701. RAZPOLAGAM Z GUMBI za moško narodno nošo. Tel. 340-5471653. STANOVANJE V MAČKOLJAH dajemo v najem. Dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Tel. 3483667766. V MAČKOLJAH PRODAM TRSJE (ka-nele) po ugodni ceni. Tel. št.: 040232209. VOLKSWAGEN POLO 1.400, letnik 2000, prevoženih 105.000 km, nove gume, vsa mehanična dela opravljena, karoserija v odličnem stanju, zaradi dela v tujini prodam za 2.600 evrov. Prispevki Namesto cvetja na grob Albina Racmana daruje Sonja Racman z družino (Gročana 64) 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani. V spomin na Gigita Merlina daruje Claudio Gregori 50,00 evrov za cerkev sv. Cirila in Metoda na Padričah. V spomina na Severina Slapnika daruje Stano Guštin 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Repnu. Ob 5. obletnici smrti drage mame in none Silvestre daruje Darko z družino 15,00 evrov za DK Slovan in 15,00 evrov za padriški spomenik padlim v NOB. ^ Zaspal je naš predragi Franc Vidrih rojen leta 1915 Od njega se bomo poslovili jutri, 2. aprila, ob 15. uri na Erzelju pri Vipavi. Zalujoči sin Sandro, snahi Tatjana in Tamara, vnuka David in Cristina z Goranom Z družino Vidrih sočustvujeta družini Križmančič in Grilanc Ob izgubi dolgoletnega godbenika in prijatelja EMILA SMOTLAKA izrekamo družini in sorodnikom iskreno sožalje vsi pri Pihalnemu orkestru Breg Dragemu stricu FRANCU BANDIJU zadnji pozdrav nečaki Rudi, Boris, Slavica, Stanko, Mirko, Darinka, Vilko in Majda z družinami 1 2 Petek, 1. aprila 2011 KULTURA / LIKOVNA UMETNOST - V Prešernovem gledališču v Boljuncu Černigoju in Prešernu posvečen umetniški večer Boris Zuljan restavriral Černigojevo intarzijo s Prešernovim portretom ter razstavil nekaj svojih del V foajeju gledališča v Boljuncu so prejšnji teden slovesno predstavili javnosti restavrirano Černigojevo intarzijo z upodobitvijo Franceta Prešerna. Kulturno društvo, ki nosi ime najpomembnejšega slovenskega pesnika, uvaja s to pobudo praznovanje svoje 110. obletnice delovanja. Predsednica Inka Žerjal, ki se je zavzela za to, da bi intarzija mednarodno priznanega mojstra avantgarde zaživela v svojem prvotnem lesku, je v svojem predstavitvenem govoru povedala, da je društvo odkupilo umetniško delo v sezoni 1976/1977, ko je bil takratni predsednik Vojko Slavec zaposlen v Tržaški knjigarni. Spominja se, kako je Avgust Čer-nigoj redno prihajal na obisk. Vsakič so se ga veselili, ker je bil živahen in duhovit. Ko se je nekega dne potožil, da so mu bili na liceju Prešeren naročili intarzijo in je nato niso želeli odkupiti, se je predsednik Slavec osebno zavzel pri društvu. Kljub temu, da je umetnik prišel na roko glede cene, je izdatek v tistih časih za društveno stvarnost pomenil nelahko izbiro. Černigoj je po dolgem obotavljanju ponudbo sprejel, čeprav je ugotavljal, da so mu usojene male dvorane gledališč, ko bi si želel raje bolj ugledno mesto. V istem obdobju šestdesetih let so nastale podobne intarzije enakega formata z upodobitvijo svetih bratov Cirila in Metoda in Slomška za istoimenski tržaški šoli, ki sta jih odkupili, in sta doživeli Zuljan ob restavriranem Prešernovem portretu, levo pa njegova upodobitev Avgusta Černigoja kroma restavratorski poseg ob mojstrovi stoletnici. Največje tovrstno delo pa je v mali dvorani Kulturnega doma in bi nujno potrebovalo popravilo, saj so nekateri deli odluščeni in lepilo sčasoma popušča. In-tarzije je po Černigojevem osnutku izdelala umetnica Emanuela Marassi. V tem sklopu Černigojeve umetniške produkcije beležimo še ciklus štirinajstih intarzij z upodobitvijo Viae crucis, delo, ki je nastalo za licej Galilei, in več manjših del, ki so last zasebnikov. Boris Zulian, slikar in restavrator, ki je prenovil intarzijo društva Prešeren, je razstavil še nekaj portretov Černigoja, ki ga je osebno poznal, cenil in za katerega meni, da ni bil primerno ovrednoten v Trstu. Po njegovi smrti je v Lipici zaživela stalna zbirka, lepo pa bi bilo, da bi tudi v Trstu ustanovili stalno zbirko krajevnih ustvarjalcev, ki bi izpričala javnosti bogastvo umetniške produkcije slovenske manjšine. Zulian je po rodu iz Brega in je za to priložnost razstavil še nekaj svojih večjih abstraktnih slikarskih del s toplo paleto bleščečih rumene in rdeče barve, poleg odločno začrtanih črnih potez, ki ritmično razgibajo slikarsko polje. V duhu ustvarjalnosti bo stekla v kratkem še druga pobuda: likovna ustvarjalna delavnica namenjena mladim, kjer bodo udeleženci lahko poglobili zanimivo tematiko Prešernovih portretov in se tudi sami preizkusili v tem žanru. Jasna Merku SSG -ZDUS Podelili priznanje Maji Blagovič Po sinočnji ponovitvi najnovejše produkcije Slovenskega stalnega gledališča (Rondo - Vrtiljak) so v tržaškem Kulturnem domu nagradili igralko Majo Blagovič. Podelili so ji priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za igralske dosežke v letu 2010, natančneje za vlogo Agate Matučeve v predstavi Oblomov (SSG). Igralki je ob pomembnem uspehu čestital tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je v tiskovnem sporočilu podčrtal, da je njen uspeh »obogatil naš kulturni prostor in prispeval pomemben delež k razpoznavnosti celotnega zamejstva. Dokazali ste, da tudi na skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja premoremo vrhunske umetnike in kulturne ustvarjalce.« Dolgoletni članici SSG je tudi zaželel, da bi bilo priznanje ZDUS nova spodbuda za nadaljnje umetniške podvige. LJUBLJANA Dvodnevni Svetovni vrh knjige Včeraj poudarek na založništvu, danes na literarnem prevajanju V Cankarjevem domu se je začel Svetovni vrh knjige, ki ga bodo zaznamovala številna plenarna zasedanja, osrednja ljubljanska kulturna ustanova pa včeraj in danes gosti Unescov regionalni forum, ki se osredotoča na gradnjo kulturne raznolikosti v jugovzhodni Evropi. Ob odprtju vrha so predvajali posnetek nagovora predsednika republike Danila Türka. Slovenci smo po njegovih besedah narod knjige, saj smo prevod Svetega pisma dobili že leta 1584 in tako postali eden prvih evropskih narodov, ki se lahko ponaša s tem velikim intelektualnim dosežkom. Sicer pa je bila, kot je dejal, knjiga vselej med bistvenimi prvinami naše kulture, ki je v slovenski zgodovini odigravala pomembno vlogo. Bila je tudi znanilka političnega razvoja in politične prihodnosti in takšna je tudi danes, je dejal Türk. Po besedah ministrice za kulturo Majde Širca je v preteklem letu Ljubljana postala dobesedno odprta knjiga. »Listali smo po njenih ulicah, brali na njenih hišah, pod njenimi drevesi smo črko-vali,« je dejala in poudarila, da z današnjim dnem te knjige ne zapirajo, jo bodo pa s Svetovnim vrhom knjige in Unescovim regionalnim forumom »okronali«. V sklopu vrha v Cankarjevem domu poteka dvodnevni Unescov regionalni forum z naslovom Pisanje, založništvo, prevajanje: Gradimo kulturno raznolikost v jugovzhodni Evropi. Včerajšnja razprava se je navezovala na Unescovo Konvencijo za zaščito in promocijo raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005 ter na zeleno knjigo Evropske komisije za jugovzhodno evropsko regijo. Na forumu, ki beleži reprezentativno regionalno udeležbo, svoje poglede na obe temi podajajo predstavniki ministrstev za kulturo, mednarodni strokovnjaki Unesca in Evropske komisije, prevajalci, pisatelji, založniki in drugi delujoči na področju knjige v regiji. Današnji panel pa bo posvečen prevajanju knjig znotraj jugovzhodne Evrope, beseda bo tekla tudi o mednarodnem sodelovanju na področju prevajanja. Eden od poudarkov včerajšnjega dne je bil na založništvu. Predavateljica in koordinatorka programa založniških študij na Univerzi v Pretoriji (JAR ) Francis Galloway je v svojem predavanju očrtala južnoafriški založniški trg. Založništvo je posel belopoltega srednjega razreda, le devet odstotkov založb je v lasti temnopoltih prebivalcev JAR, je poudarila. Posledica omejitve trga so manj razvite bralne navade in omejeno učenje v digitalnem okolju. Zato so bolj kot e-knjige v JAR aktualne male lokalne knjigarne, ki skrbijo za dostopnost literature. Poleg založništva sta osrednji temi knjižnega vrha še branje ter prevajanje. Uvod v bralni del je včeraj podala poznavalka bralne kulture Meta Grosman. Predavateljica na Filozofski fakulteti je poudarila, »da vsak dan postaja jasneje, da nove oblike e-besedil in bogate možnosti elektronskega sporazumevanja ne bodo povzročile le sprememb pri interakciji bralcev z elektronskimi besedili in knjigami, marveč tudi globoke kulturne, družbene, gospodarske, spoznavne in epistemološke premike«. (STA) KONCERTI - V Passarianu se obeta bogato glasbeno poletje Julija v vili Manin Zucchero in Limp Bizkit Za ameriški bend bo to edini koncert v Italiji, italijanski glasbenik pa bo med svojo turnejo kar petkrat nastopil v Veroni, po enkrat pa v Pulju in Ljubljani - Septembra Francesco Guccini Limp Bizkit V vili Manin pri Passarianu se obeta bogato glasbeno poletje. V očarljivi rezidenci zadnjega beneškega doža bosta prvo polovico julija zaznamovala vrhunska, pa čeprav zelo različna koncerta. V četrtek, 7. julija, bo na oder stopil Zucchero »Sugar« For- naciari, pet dni pozneje, v torek, 12. julija, pa bo čas za ameriški skupino Limp Bizkit. Agencija Azalea Promotion obvešča, da se predprodaja vstopnic za drugi koncert začenja danes, za Zucchera pa bodo vstopnice začeli prodajati v torek, 5. aprila. Zucchero bo svoj Chocabeck World Tour 2011, v sklopu katerega bo obiskal več evropskih mest, začel 9. maja v Zurichu. Junija bo v Areni v Veroni na sporedu kar pet koncertov, zaradi velikega povpraševanja v severovzhodni Italiji pa so se organizatorji odločili, da koledar obogatijo s koncertom v vili Manin. Poleg tega bo Zucchero 18. junija nastopil v Pulju, 15. julija pa v ljubljanskih Križankah. Njegova plošča Chocabeck žanje na evropski ravni lep uspeh, v Italiji je že dva tedna med 20 najbolj priljubljenimi ploščami, na vrhu pa je tudi na radijskih in digitalnih lestvicah, npr. na iTunesu. Skupino Limp Bizkit, ki prihaja iz mesta Jacksonville v Floridi, predstavljajo kot najbolj znan rap-metal bend na svetu. Svojo energijo bodo sprožili ravno v vili Manin, na edinem italijanskem koncertu v sklopu turneje Gold Cobra. »Bizkiti« bodo na tem odru nasledili lanskoletne nastope skupin Iron Maiden, Motorhead in Placebo. Od leta 1995 je bend prodal 33 milijonov plošč in prejel tri nominacije za nagrade Grammy Awards. Predprodaja za oba koncerta poteka na običajnih avtoriziranih prodajnih mestih, v Trstu je to Ticket Point, v Gorici Mercatino del cellulare, v Tržiču Edicolandia, v Novi Gorici Rock 'n' roll na Delpinovi, v Čedadu News & Toys itd. Naj spomnimo, da bo 3. septembra v vili Manin koncert kan-tavtorja Francesca Guccinija. Zucchero / SVET LIBIJA - Zunanji minister Musa Kusa prebegnil v Veliko Britanijo Gadafija zapuščajo najbolj zvesti ministri Polkovnik ne kaže znakov popuščanja - Medtem se nadaljujejo boji zlasti okrog mesta Misrate TRIPOLI - Libijskega samodržca Moamerja Gadafija že zapuščajo tudi najbolj zvesti glasniki njegovega režima. Tako je libijski zunanji minister Musa Kusa v sredo zvečer uspešno prebegnil v Anglijo. To naj bi po mnenju nekaterih pomenilo, da so Gadafiju vse bolj šteti dnevi. Napadi na njegove sile so se sicer medtem nadaljevali, predvsem v okolici Misrate Britansko zunanje ministrstvo je v sredo pozno ponoči potrdilo, da je libijski zunanji minister Kusa, nekdanji šef libijske obveščevalne službe in eden najtesnejših Gadafijevih sodelavcev, prebegnil, ker nasprotuje napadom Gadafije-vih sil na civiliste. Kusa je najprej iz Libije odpotoval v Tunizijo, od tam pa v Veliko Britanijo, kjer je pristal na letališču Farnborough v Angliji. Kot so sporočili z britanskega zunanjega ministrstva, je Kusa potoval "na lastno željo" in sporočil, da odstopa s položaja. Vendar mu niso podelili imunitete - "niti britansko niti mednarodno pravosodje", je povedal britanski zunanji minister William Hague. Je pa njegov prebeg znak, da se režim libijskega voditelja Moamerja Ga-dafija "ruši od znotraj", je prepričan Hague. Gadafi se mora vprašati, kdo ga bo naslednji zapustil, je še dodal in pozval vse pripadnike njegovega režima, naj mu obrnejo hrbet. Po mnenju zahodnih sil na čelu kampanje proti Gadafiju prebeg Kuse pomeni velik udarec režimu libijskega voditelja, ki se bori z uporom proti svoji 42-letni vladavini. Kusa naj bi bil tudi ključna osebnost v prizadevanjih Libije za izboljšanje mednarodnega ugleda države v času pred trenutno krizo. 59-letnik je bil na položaj zunanjega ministra imenovan marca 2009, pred tem pa je od leta 1994 vodil libijsko obveščevalno službo. Po ocenah nekdanjega libijskega ministra za imigracijo Alija Erišija, pobeg Kuse nakazuje, da so Gadafijevemu režimu šteti dnevi. "To je konec ... to je udarec za režim in drugi bodo sledili," je dejal Eriši. "Ves čas sem govoril, da jih vse zadržujejo kot talce v Tripoliju. Neverjetno je, kako je Kusi uspelo pobegniti iz države," je dejal bivši minister, ki je tudi sam pobegnil v tujino kmalu po začetku vstaje proti Gadafiju sredi februarja. Eriši je prepričan, da bo Kusa lahko razkril veliko skrivnosti o Libiji. "On ve, kaj se dogaja v Libiji, od kod dobivajo orožje ... Lahko bi bil zelo koristen in to je zanj priložnost, da se odkupi za veliko slabega," je dodal. Predstavnik Gadafijevega režima Moussa Ibrahim po drugi strani zatrjuje, da Kusov odhod ne bo spodnesel oblasti. "To je borba celega naroda. Ni odvisna od posameznikov ali od vodilnih, ne glede na njihov rang," je dejal. Prav tako ni želel komentirati, ali je šlo za pobeg. Poudaril je le še, da bo polkovnik Gadafi s svojimi otroki v svoji državi ostal "do konca". tudi pripadnikov posebnih enot, ki so nujni za pravilno usmerjanje zračnih napadov na Gadafijeve sile. Obama je sicer večkrat zagotovil, da ameriških vojakov ne bo pošiljal v Libijo. Orožja za zdaj naj tudi še ne bi poslali, vendar pa ukaz ameriškega predsednika to omogoča v prihodnje. Zahodne sile sicer skušajo tako z vojaškimi napadi kot diplomatskimi prizadevanji Gadafija pripraviti do odhoda z oblasti, čeprav libijski voditelj javno ni pokazal še nobenega znaka, da se namerava odreči oblasti. Kljub temu se pojavljajo ugibanja o njegovem morebitnem odhodu v izgnanstvo. Uganda je bila v sredo prva, ki mu je ponudila možnost političnega azila. Tiskovni predstavnik ugandskega predsednika Yowerija Musevenija je dejal, da bi bil Gadafi pri njih dobrodošel. Ugandski minister za varnost Amama Mbabazi je sicer v Moskvi nato dejal, da Gadafi za azil ni zaprosil, zato mu ugandske oblasti tudi niso dale uradne ponudbe. (STA) Otroci na poškodovanem tanku v Bengaziju ansa SLONOKOŠČENA OBALA - Kljub volilnemu porazu na oblasti VS ZN potrdil sankcije proti nekdanjemu predsedniku NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je v sredo soglasno potrdil resolucijo, ki uvaja sankcije proti nekdanjemu predsedniku Slonokoščene obale Laurentu Gbagboju, ki se po porazu na volitvah novembra lani še naprej krčevito oklepa oblasti. Resolucija je bila sprejeta na dan, ko so sile, zveste novoizvoljenemu predsedniku Alassaneju Ouattari, zavzele prestolnico države Yamoussoukro in se z različnih smeri pomikajo tudi proti najpomembnejšemu mestu v državi Abidžanu. Ouattara je tam za-barikadiran v hotelu Golf, pod varstvom sil ZN, okrog pa so Gbagbojeve sile. Resolucija VS ZN, ki sta jo predlagali Francija in Nigerija, izraža globoko zaskrbljenost zaradi možnosti izbruha državljanske vojne, ki je sicer že v polnem teku, in uvaja prepoved potovanj ter zamrznitev premoženja za Gbagboja, njegovo soprogo Simone in tri ključne osebe iz njegovega režima. Resolucija poziva vse sprte strani, naj upoštevajo voljo ljudstva in izvolitev Ouattare za predsednika države in obsoja Gbagbojevo zavrnitev predloga Afriške unije, da sestopi z oblasti in imenuje predstavnike iz svoje stranke v vlado narodne enotnosti. Resolucija ta predlog podpira in poziva k celoviti politični rešitvi. VS ZN prav tako zahteva takojšen konec obleganja hotela Golf in obsoja oživitev nasilja po državi, še posebej pa napade na civiliste v predelu Abidžana Abobo. Tam so Gbagboje-ve sile 3. marca ubile sedem žensk, ki so mirno demonstrirale, 17. marca pa z minometi pobile 17 ljudi Mirovne sile ZN so dobile polno podporo za uporabo vseh potrebnih sredstev za zaščito civilistov, resolucija pa prav tako poziva k sodelovanju vseh strani s preiskovalno komisijo Sveta ZN za človekove pravice. (STA) Laurent Gbagbo Pacolli vnovič predsedniški kandidat vladne koalicije PRIŠTINA - Behgjet Pacolli je vnovič predsedniški kandidat kosovske vladne koalicije, je včeraj sporočil predsednik njegove stranke Zveza za novo Kosovo Ibrahim Makolli. Pacolli je v sredo sporočil, da je pripravljen spoštovati ponedeljkovo odločitev ustavnega sodišča, da je bila njegova izvolitev za predsednika v parlamentu 22. februarja v nasprotju z ustavo. Kosovsko ustavno sodišče je z razsodbo pritrdilo opozicijskim strankama Demokratska liga Kosova in Zveza za prihodnost Kosova, ki sta navajali nepravilnosti v postopku glasovanja o novem predsedniku države. Pacollijevo izvolitev je sodišče spoznalo za neustavno, ker se je za položaj namesto vsaj dveh potegoval le en kandidat in ker ob glasovanju ni bilo navzočih dovolj poslancev. Indija ima okoli 1,21 milijarde prebivalcev NEW DELHI - Indija ima okoli 1,21 milijarde prebivalcev oz. 17 odstotkov svetovnega prebivalstva, so pokazali prvi rezultati letošnjega popisa prebivalstva. Kot so sporočili z indijskega statističnega urada, je povečanje prebivalstva za 181 milijonov v zadnjem desetletju skladno z ocenami oblasti. Prebivalstvo se je glede na popis leta 2001 povečalo za 17,6 odstotka, rast pa se je upočasnila, saj je bila pri prejšnjem popisu 21,5 odstotka. Popis je tudi pokazal, da Indijci še naprej dajejo prednost otrokom moškega spola pred ženskim. V Indiji so detomori novorojenčkov ženskega spola pogosti, zato je vlada zdravnikom prepovedala razkritje spola nerojenega otroka. (STA) JAPONSKA - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy na obisku Radioaktivno sevanje v morju pri nuklearki v Fukušimi še vedno raste To Gadafi dokazuje tudi s svojim vztrajanjem v bojih proti upornikom, ki so se danes vrnili v mesto Brega, od koder so se umaknili v sredo, ker so se mestu približevale Gadafijeve sile. Uporniki so v sredo prav tako zapustili Adžda-bijo, medtem ko so vladne sile napredovale proti uporniški trdnjavi Bengaziju. Nadaljevala pa so se tudi zavezniška bombardiranja Gadafijevih sil. Letala, nad katerimi je včeraj dokončno poveljevanje prevzel Nato, so bombardirala tanke, oklepna vozila in raketne baterije okoli Misrate, od koder Gadafijeve sile napadajo upornike. Ameriški mediji so sicer v sredo poročali, da so v Libiji tudi številni agenti ameriške obveščevalne službe Cia. Na dan je prišlo tudi, da je predsednik ZDA Barack Obama pred tedni podpisal tajni ukaz za pomoč upornikom. Bela hiša teh navedb ni ne zanikala in ne potrdila. Novica, da so v Libiji agenti Cie, bi bila povsem logična. Britanski viri so že priznali prisotnost svojih agentov in TOKIO - Vrednost radioaktivnega joda v morski vodi v bližini poškodovane japonske jedrske elektrarne Fukušima je še narasla in je sedaj že 4385-krat večja od običajne. V elektrarni se poleg tega še naprej nabira radioaktivna voda, oblasti pa težav z njenim skladiščenjem še niso rešile. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je medtem obiskal Japonsko. Vrednost radioaktivnega joda v morski vodi nekaj sto metrov od elektrarne je bila še v sredo 3355-krat višja od običajne. Vrednost radioaktivnosti vode sicer merijo na štirih lokacijah. Japonske oblasti medtem še vedno iščejo odgovor, kam skladiščiti radioaktivno vodo, ki se nabira v prostorih s turbinami in zunanjih jaških. Po zadnjih podatkih se je samo v slednjih nabralo že preko 13.000 ton vode, medtem ko količina vse radioaktivne vode ni znana. Za kratek čas je preplah v sredo povzročila tudi druga jedrska elektrarna, od poškodovane Fukušime oddaljena dobrih deset kilometrov, iz katere je uha- jal bel dim. Dim se je kmalu razkadil, radioaktivnosti pa niso zaznali. Elektrarna je v potresu in cunamiju 11. marca prav tako utrpela nekaj škode, a so vse njene reaktorje kmalu izklopili. Ameriški Wall Street Journal je medtem poročal, da so bili načrti za primer nesreče v Fukušimi, ki jih je pripravil operater Tepco, zaskrbljujoče neprimerni. V nuklearki so imeli na primer le en satelitski telefon in ena nosila, načrti za primer jedrske nesreče pa niso predvidevali pomoči gasilcev iz Tokia niti nacionalne vojske niti ameriške opreme, čeprav se je ta ob tokratni nesreči izkazala za nujno in so jo tudi uporabili. Pomoč je Japonski pri reševanju težav sicer ponudilo že več držav. ZDA pošiljajo na Japonsko posebne vojaške robote, ki so jih že uporabili na bojiščih v Afganistanu in Iraku. Poleg robotov v Fu-kušimi že uporabljajo vojaška brezpilot-na letala, ki so opremljena s posebnim radarjem in elektrooptičnim sistemom. Francoska jedrska družba Areva, ki je v preteklosti že sodelovala s tokijskim elektropodjetjem pri odstranjevanju reaktorskega goriva, pa je na Japonsko poslala pet svojih strokovnjakov. Tehnično pomoč pošiljata tudi Južna Koreja in Kitajska. Slednja bo na Japonsko poslala posebno betonsko črpalko v vrednosti 80 milijonov ameriških dolarjev. Kitajska vlada pa je v sredo sporočila, da se je radioaktivno sevanje iz Fukušime razširilo v večino kitajskih provinc, a je "izjemno nizko" in ne predstavlja tveganja za zdravje. Sevanje so zaznali v gosto poseljenih vzhodnih, severnih in južnih provincah Kitajske. Ob tem pa kitajska vlada miri, da količina radioaktivnosti predstavlja le tisočino sevanja, ki bi ga bil človek deležen med 2000-kilometrskim poletom z letalom. Japonska jedrska kriza je na Kitajskem povzročila veliko zaskrbljenost, v okviru katere je kitajska vlada prepovedala uvoz različne hrane iz Japonske in med drugim okrepila nadzor na letališčih in v pristaniščih. O majhni vsebnosti radioaktivnega joda v mleku poročajo tudi s seve- rozahodnega dela ZDA. Razlog za preplah ni niti "minimalna" vrednost radioaktivnega joda 131, ki so ga ameriške oblasti odkrile v vzorcih mleka na severozahodu države. Glede na to, čemu je človek izpostavljen vsak dan, so vrednosti zanemarljive, je v sredo sporočila ameriška zvezna uprava za hrano in zdravila (FDA), ki je v odziv na dogajanje na Japonskem okrepila nadzor nad mlekom in pitno vodo. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je včereaj kot prvi tuji državnik obiskal Japonsko po katastrofalnem potresu in cunamiju 11. marca. Sarkozy se je srečal z japonskim premierom Naotom Kanom, v govoru na francoskem veleposlaništvu v Tokiu pa je pozval k srečanju jedrskih regulatorjev iz držav članic skupine G20. "Pozivamo neodvisne organe držav članic G20, da se sestane-jo, po možnosti v Parizu, in opredelijo mednarodne jedrske varnostne standarde" za elektrarne, je dejal. Kot je dodal, je sicer "povsem nenormalno", da ti standardi še ne obstajajo. (STA) / ŠPORT Petek, 1. aprila 2011 14 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - V torek zaprtje Prvomajske ulice Po prometni preureditvi ovrednotenje središča vasi Obvoznica bo asfaltirana, ne bo pa razsvetljena - Pripravili bodo načrt novega šolskega pola Avtocestno gradbišče pri Sovodnjah bumbaca Do zaprtja odseka Prvomajske ulice v Sovodnjah, ki je bilo predvideno danes, naj bi prišlo v torek, 5. aprila, v popoldanskih urah. Do takrat bo podjetje, ki gradi odsek avtoceste v sovodenjski občini, vzpostavilo pogoje za novo prometno ureditev, s katero se bodo morali vozniki, pešci in kolesarji soočati do 11. julija. Kot smo že večkrat napovedali, bo v tem obdobju promet speljan po približno 500 metrov dolgi obvoznici, ki jo bodo delavci v prihodnjih dneh asfaltirali. Obvoznica bo povezovala pokrajinsko cesto št. 8 in Štradalto, vozniki pa jo bodo ubrali tik ob današnjem parkirišču osnovne šole. Na odseku pokrajinske ceste, ki bo zaprt prometu - med telovadnico in Kulturnim domom -, bo že v dneh pred uvedbo nove prometne ureditve prekinjena javna razsvetljava. »Povezava med Prvomajsko ulico in Štradalto je predvidena v našem regulacijskem načrtu, zato bo po zaključku gradnje avtoceste obvoznica ohranjena. Dokončna povezovalna cesta bo sicer speljana nekoliko drugače od današnje obvoznice, saj bo njena trasa obkrožala območje bivšega nogometnega igrišča,« je povedala županja Alenka Florenin, ob kateri sta včeraj o novi prometni ureditvi spregovorila vodja tehnične- ROMJAN - V sredo ponoči v Ulici Garibaldi Požar zajel gradbišče Ogenj, ki je povzročil veliko škodo, je bil po vsej verjetnosti podtaknjen - Gasilci na delu tudi včeraj dopoldne Požar je včeraj ponoči popolnoma uničil stavbo v Ulici Garibaldi v Rom-janu. Ogenj, ki je bil po vsej verjetnosti podtaknjen, je zajel eno izmed poslopij stanovanjskega kompleksa, ki ga gradijo na območju bivše tovarne Co-tonificio Triestino v ronški občini. Streha nižjega poslopja, ki gleda na drevored in ga gradi podjetje Ber-gum iz Bergama, je začela goreti v sredo okrog 20. ure. Gost dim, ki se je dvigoval nad njo, so opazili prebivalci bližnjih hiš, ki so poklicali poveljstvo gasilcev. Na kraj so prišli tržiški in goriški gasilci, ki so morali premakniti strešno kritino, da bi lahko hitreje pogasi- li ogenj. Gasilci so imeli na začetku precej težav s priklopom na vodovodne cevi, saj zgleda, da so bili jaški pritrjeni z asfaltom. Na kraju so ostali vse do polnoči in pol. Kljub temu, da je bil poseg gasilcev učinkovit, je požar žal uničil večji del stavbe. Gasilci so se na kraj vrnili včeraj zjutraj, saj so morali pregledati streho in preprečiti, da bi se ogenj ponovno vnel. Na kraj so prišli tudi karabinjer-ji, ki so začeli preiskavo, in tehniki; skupaj z gasilci bodo skušali ugotoviti, kaj je požar povzročilo in izslediti odgovorne. Ogenj, ki je povzročil več deset tisoč evrov škode, je namreč bil po vsej verjetnosti podtaknjen. ga urada občine Paolo Nonino in redarka. Po njihovem navajanju bo podjetje poskrbelo za varnost pešcev, katerim bo namenjen približno dva metra širok pas ob obvoznici. Peš in s kolesom bo mogoče z obvoznice neposredno dospeti tudi do banke, saj bo steza med dvoriščem Kulturnega doma in bivšim nogometnim igriščem ohranjena. Za razsvetljavo prvega dela obvoznice bodo izkoristili luči gradbišča, medtem ko drugi del obvoznice ne bo razsvetljen. »Trajno javno razsvetljavo, ki je doslej ni bilo, pa je podjetje že namestilo na delu Štradalte med pokopališčem in Prvomajsko ulico,« je povedal Noni-no in dodal, da bo podjetje tudi obnovilo cestišče Štradalte in postavilo obcestne pregrade. Vozniki bodo na priključku obvoznice na Štradalto lahko zavijali desno proti So-vodnjam ali pa levo proti Rupi. Na križišču med Štradalto in Prvomajsko ulico bo urejeno krožišče, od koder bo mogoče zaviti tudi proti Kulturnemu domu, karabinjerjem in banki, saj bo dostop do njih zagotovljen tudi med širitvijo hitre ceste. Dostop po Prvomajski ulici bo zagotovljen tudi do občinske telovadnice in nogometnega igrišča. Vožnja po obvoznici bo po prepovedana za tovornjake, izjema pa bo veljala le za tovorna vozila, namenjena v obrtno cono na Malnišču. Floreninova je opozorila, da bo nova prometna ureditev zahtevala ukinitev parkirnih mest pri pekarni (na voljo bosta le dva) in pri vrtcu, na kar je že opozorila tudi ravnateljstvo. »Osebje vrtca in starši, ki bodo tja pripeljali otroke, ne bodo več mogli parkirati na obeh straneh Štradalte, pač pa le na notranjem delu parkirišča vrtca ali pa na Prvomajski ulici,« je povedala županja in poudarila, da bodo že v torek mestni redarji nadzorovali območje in ugotavljali, ali je mogoče uvesti kako izboljšavo. Floreninova je opozorila, da bo cesta med Prvomajsko ulico in Štradalto prvi korak v smeri korenitejše preureditve vaškega jedra, na potrebo po kateri bo uprava ponovno opozorila deželno upravo. Pri pokopališču in na zemljišču nasproti telovadnice, ki ga namerava občina odkupiti od družbe Alpe, bo urejeno parkirišče, južni del bivšega igrišča pa bi lahko postal zelenica. Predvidena je preureditev Prvomajske ulice, na zemljišču med novo cesto in Kulturnim domom pa naj bi zraslo novo šolsko središče. »Kmalu bomo načrtovalcu poverili pripravo okvirnega načrta šolskega pola,« sta zaključila Floreninova in Nonino. (Ale) Gasilci so imeli težave s priklopom cevi na vodovod altran Alessio Colautti v komediji TUTTO CECCHELIN IN 90' Kulturni dom v Gorici (Ul. I. Brass 20) Danes, 1. aprila 2011, ob 20.30 Info in predprodaja vstopnic: tel. 048133288 Požar v Rupi je zajel skladišče drv, ne pa hiše bumbaca RUPA V Bazoviški ulici zgorela drvarnica Včeraj popoldne so goriški gasilci posegli v Rupi, kjer se je iz še nepojasnjenih razlogov vnel požar na zasebnem zemljišču in povzročil gmotno škodo. Ogenj je zajel drvarnico družine Florenin, ki živi v Bazoviški ulici. Drva, ki jih lastniki uporabljajo za kurjenje, so zgorela, poškodovanih in večje materialne škode pa ni bilo. Dim, ki se je dvigoval iz skladišča lesa, je prvi zagledal sosed zakon- cev Florenin okrog 13. ure in nemudoma poiskal pomoč. Na kraj so kmalu prišli goriški gasilci, ki so brez večjih težav obvladali plamene in pogasili ogenj. Na prizorišču so vsekakor ostali približno dve uri, saj so morali drvarnico sanirati in preprečiti, da bi požar ponovno izbruhnil. »Dim je prvi opazil naš sosed. K sreči ogenj ni povzročil večje škode, saj ni zajel nobene hiše,« je povedala hišna gospodinja. O vzrokih požara se gasilci še niso dokončno izrekli: možno je, da so uskladiščena drva prišla v stik z žerjavico, takšna hipoteza pa ni bila potrjena. GORICA - Rajoni Občina naj se izreče, zakon naj se spremeni Stališče paritetnega odbora za slovensko manjšino, ki pravi, da mora goriška občinska uprava pri zmanjševanju števila rajonskih svetov, napovedanem za prihodnje leto, upoštevati zakonsko zaščito Slovencev, pozdravljata tako slovenska koordinacija Demokratske stranke (DS) za Goriško kakor Slovenska skupnost (SSk), ki zahteva spremembo deželnega zakona. »Popolnoma soglašamo s stališčem paritetnega odbora,« poudarja Aleš Wal-tritsch, goriški koordinator slovenske komponente DS: »O tem smo pred kratkim razpravljali tako na ravni koordinacije kakor v goriškem vodstvu DS, ki s tem v zvezi pripravlja izjavo. Bili smo si enotni v oceni, da je razdelitev Gorice na štiri rajone povsem nesmiselna. Katero koli združevanje ali sestavljanje novih rajonov ne more mimo načel in smernic zaščitnega zakona oziroma določitve ozemlja, na katerem mora slovenska narodnostna skupnost uživati najvišjo raven zaščite. Premostitev tega je sicer možna z razširitvijo popolne zaščite na celotno ozemlje goriške občine. Problem preureditve rajonov bi se tako rešil obvez in omejitev, ki izhajajo iz zaščitnega zakona. Pristojni odbornik pri goriški občini ne zna ponuditi rešitve - tako Waltritsch - in išče zavetnike v političnih strankah, ni pa še sklical občinskega sveta, ki bo imel odločilno besedo. Sklical je samo rajone in politične stranke. Pri obravnavi tega vprašanja je treba upoštevati, da so rajoni v svojem tridesetletnem delovanju omogočili pomembne trenutke vključevanja domačinov v politiko in javno upravo, zato pa je treba zagotoviti smisel za njihov nadaljnji obstoj, torej kompetence in denar, da lahko opravljajo svoje naloge. Skrajni čas je, da občina pojasni svoje stališče.« Zadovoljstvo zaradi stališča paritetnega odbora izraža pokrajinsko tajništvo SSk. »Poudarek zasluži dejstvo, da je bil sklep paritetnega odbora odobren soglasno, kar daje dokumentu posebno težo in ga pristojne javne ustanove ne bodo smele spregledati,« opozarja Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik stranke. »SSk je zadovoljna, da sklep paritetnega odbora osvaja tudi tiste točke, ki jih je goriško pokrajinsko tajništvo stranke vključilo v dokument, s katerim je izpostavilo svoje stališče in ga posredovalo vsem pristojnim organom. Na takšen način se je še dodatno izkazalo, da je bil deželni zakon št. 1/2011 sicer potreben za ohranitev rajonskih svetov, a je njegova vsebina pomanjkljiva, kar zadeva upoštevanje zaščitne zakonodaje Slovencev. Z razliko od Trsta, kjer ostaja stanje dokaj nespremenjeno, bo novi zakon hudo prizadel občino Gorica, ki bo morala krepko zmanjšati število rajonskih svetov. Naša stranka je vedno zagovarjala pomen teh oblik občinske decentralizacije, ker zagotavljajo bližino občinskega aparata ljudem, ko gre za reševanje vsakodnevnih potreb. Rajonski sveti so obenem pomembno sredstvo sodelovanja občanov pri upravljanju lastnega teritorija. Prav ta vidik je bil med goriškimi občani slovenske narodnosti zelo občuten. Ne nazadnje smo v rajonskih svetih lahko Slovenci utemeljevali svojo prisotnost in navezanost na celotno občino. SSk - zaključuje strankin pokrajinski tajnik - skladno s stališči iz omenjenega dokumenta, ki jih sklep paritetnega odbora osvaja in potrjuje, ocenjuje kot potrebno, da se zadeva reši s spremembo deželnega zakona. V njem mora biti vključena postavka, ki upošteva dejstvo, da sta tržaška in goriška občina na ozemlju, kjer živi slovenska narodna skupnost, za katero veljajo zaščitna zakonska določila. Zanje se je Italija obvezala tudi z mednarodnimi akti, v prvi vrsti z Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin (Strass-bourg, 1995) in z Evropsko listino o deželnih ali manjšinskih jezikih (Strassbourg, 1992). Oba dokumenta sta citirana v državnem zaščitnem zakonu 38/2001 in tudi v deželnem zakonu 26/2007, ki zadeva zaščito Slovencev v FJK.« / GORIŠKI PROSTOR Petek, 1. aprila 2011 15 GORICA-NOVA GORICA - Liceji in gimnazija so si čez mejo izmenjali dijake »Pivo, nasvidenje, teran in barčica po morju plava« Na vseh sodelujočih šolah navdušen sprejem, bogata izkušnja za dijake in profesorje pa bo obrodila sadove Goriški dijaki med uro slovenščine s profesorjem Nejcem Ivančičem Rožmanom fotok.m. »Pivo, nasvidenje, teran, barčica po morju plava, pašteta, kokoška ...« so včeraj naštevali dijaki znanstvenega liceja Duca degli Abruzzi iz Gorice med uro slovenščine na novogoriški gimnaziji. Te slovenske besede so nekateri poznali, ko so prišli na dijaško izmenjavo na omenjeno novogoriško šolo, po kratkem tečaju slovenščine, ki jim ga je pripravil profesor Nejc Ivančič Rožman, pa so jezik, ki ga govorijo sosedje na drugi strani državne meje, spoznali še bolje. »Ideja o takšni izmenjavi med dijaki iz goriških in novogoriških srednjih šol je nastala že ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004. Končno smo jo po sedmih letih dočakali. Dijaki in profesorji so navdušeni,« je včeraj povedala Vlasta Lukman, profesorica italijanščine na novogoriški gimnaziji. »Pri nas poteka pouk ves čas v isti učilnici, tukaj pa vsak predmet poteka v drugi. Zato je tu vedno velik vrvež, izmenjava dijakov med učilnicami. Mi smo bolj zaprti v enem prostoru. Odmor je daljši, lahko smo šli ven, v mesto . « je o včerajšnjih vtisih na novogoriški gimnaziji povedala Cristina, dijakinja tretjega letnika omenjenega goriškega znanstvenega lice-ja. »Zelo lepo je in zanimivo. Ni mi pa všeč, ker že tako zgodaj začnejo s poukom, kar uro in pol prej kot pri nas. Tukaj imajo daljši odmor, ki traja tričetrt ure, kar je dobro, saj se lahko malo sprehodijo, tudi v mesto, sprostijo . Lepo je tudi, da ni pouka ob sobotah, je pa zato bolj natrpan urnik čez teden,« je povedala Tecla. »Pozitivno sem presenečen. Tukajšnji pouk poteka skoraj na univerzitetni način: menjava učilnic, lahko se gre ven . Sam pouk sicer ni veliko drugačen kot naš, urniki pa se precej razlikujejo, ko bi se jih enkrat navadil, mislim, da so odlični,« je svoje dodal Pietro. Slovenščine nobeden od njih ne zna, čeprav Novo Gorico obiskujejo, najraje nakupovalni center Qlandia, kjer pa večina govori italijansko, zato se tam lahko sporazumevajo kar v maternem jeziku. Vendar pa so vsi trije povedali, da bi se slovenščine radi naučili, saj čutijo, da je njeno neznanje pomanjkljivost spričo vse večjega zbliževanja obeh Goric, vendar na njihovih šolah tečaja slovenščine ne ponujajo. »Tu večina tekoče govori italijansko, medtem ko v Italiji malo ljudi zna kakšno slovensko besedo. Je pa to nujno, saj sta Nova Gorica in Gorica resnično blizu,« je še dodala Tecla. Vsi trije dijaki so si bili tudi enotni, da bi radi navezali stike z vrstniki iz Nove Gorice - nekaj so jih uspeli v tričetrurnem odmoru, v ta namen so si izmenjali tudi naslove elektronskih pošt, stiki pa so se vzpostavili tudi med profesorji. Pouka na novogoriški gimnaziji so se udeležili dijaki treh goriških licejev, in sicer klasičnega liceja Dante Aligieri, jezikovnega liceja Scipio Slataper in omenjenega znanstvenega liceja Duca degli Abruzzi, medtem ko so na njihova mesta v goriških razredih sedli dijaki 3.A, 3.B in 3.C novogoriške gimnazije. Pogodba o sodelovanju med novogoriško gimnazijo in goriškim šolskim centrom je bila podpisana sicer že leta 2004. V tem času je sicer prišlo do nekaj skupnih srečanj - dijaki goriškega umetniškega zavoda Max Fabiani in novogoriška umetniška gimnazija so skupaj ustvarjali, že štiri leta pa se dijaki li-ceja Duca degli Abruzzi udeležujejo novembrskega košarkarskega memoriala na novogoriški gimnaziji. Ves čas pa je osta- jala neuresničena želja po dijaški izmenjavi, kakršna je potekala včeraj. Na vseh sodelujočih šolah so jo sprejeli z navdušenjem, bogata izkušnja za dijake in profesorje pa bo, kot kaže, obrodila tudi pomembne sadove: po besedah Lukmanove se novogoriška gimnazija že sedaj povezuje z goriškim šolskim centrom, kjer zainteresirani dijaki lahko obiskujejo tečaj kitajščine. »Torej,« razmišlja Lukmanova o besedah dijakov, ki so izrazili željo po znanju slovenščine, »če bomo ravnateljici goriškega šolskega centra Lauri Fasiolo predlagali, da mi lahko nudimo tak tečaj, bodisi tu, bodisi pri njih, se bo gotovo strinjala. Tudi sama je namreč priznala, da je moteče, ker zna tako malo slovenskih besed. Veste, doslej smo brez težav sodelovali s šolami iz Vidma, Bassana, z vsemi naokoli, do sosednje Gorice, do njihovih src pa doslej še nismo prišli. Sedaj pa smo tam le dobili prave osebe, sogovornike, s katerimi smo lahko to izmenjavo izpeljali in jih bomo gotovo tudi v bodoče,« zaključuje Vla-sta Lukman. Katja Munih GORICA - Planinci Sto let v gorah Stoletnica ne more mimo brez prazničnega dogodka. Slovensko planinsko društvo Gorica bo zato svojih prvih sto let obeležilo z osrednjo proslavo jutri v goriškem Kulturnem domu. Ob 19.30 bo najprej odprtje fotografske in dokumentarne razstave, ob 20.30 bo sledil še osrednji del slovesnosti. Častni govornik bo Milan Kučan, nekdanji predsednik Republike Slovenije in tudi sam ljubitelj planin in gora. Stoletnemu društvu bo zapel mešani pevski zbor Hrast, zbrane ljudi bo pozdravil in nagovoril predsednik Slovenskega planinskega društva Gorica, Marko Lut-man, prepevanje zbora pa se bo prepletalo z recitacijami. Čestitko bosta društvu izrazila predsednik Planinske zveze Slovenije, Bojan Rotovnik, in Jure Kufersin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji; priložnost za nadaljnje izraze voščil bo družabnost, ki bo sledila. Zaradi italijanskih gostov bo ves potek slovesnosti spremljalo simultano prevajanje. Jutrišnji praznik bo le prvo dejanje, saj bodo svoj visoki jubilej pri planinskem društvu počastili tudi z anastatičnim ponatisom »Geoloških izprehodov po Goriškem« Ferdinanda Seidla in z izdajo dvojezičnega vodnika po planinskih, kolesarskih in vodnih poteh. S Seidlovo knjižico želijo poudariti okoliščine in pomen kulturnega, gospodarskega in splošnega preporoda Gorice na začetku dvajsetega stoletja, okolje, v katerem so pomembno vlogo odigrali tudi kulturni ustvarjalci, pedagogi in raziskovalci slovenskega rodu. Seidl je svoje »Geološke izprehode« izdal slabi dve leti po ustanovitvi goriške podružnice Slovenskega planinskega društva, sam pa je bil med njenimi ustanovnimi člani. Vodnik pa nastaja iz potrebe spodbujanja in pospeševanja gibanja v naravi. Ponatis bo izšel že spomladi, predvidoma jeseni pa vodnik, v katerem je predstavljenih sedem peš poti, tri kolesarske ture in trije spusti po Soči in Vipavi v ožjem goriškem prostoru. Stoletnico bodo počastili tudi z devetdnevnim izletom v Bolgarijo, kamor se bodo goriški planinci odpravili konec junija. GORICA - Likovna dela Vladimirja Klanjščka v galeriji centra Bratuž Z lučjo prežeta prostranost S slikami iz zadnjega obdobja se umetnik podaja na še neraziskana področja in pri sebi odkriva nove ustvarjalne razsežnosti Več kot osemdeset likovnih del Vladimirja Klanjščka, ki gledalca nagovarjajo s svojo spontano izpovednostjo, je do konca aprila na ogled v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Na torkovem odprtju razstave, ki nosi naslov »Prostranost«, je številne navzoče pozdravila predsednica Kulturnega centra, Franka Žgavec, v začetku in na koncu prazničnega kulturnega dogodka pa sta v izvedbi sopranistke Alessandre Schettino in pianistke Neve Klanjšček izzvenela dva Kogojeva samospeva. Likovna dela Vladimirja Klanjščka že od nekdaj izvirajo iz resničnega, iz narave, je o slikarju povedala Katarina Bre-šan. Domača zemlja, gričevnata pokrajina, travniki, minevanje letnih časov, življenje in delo ljudi: vse to se skozi sli-karjevo doživljanje vsakič rojeva na platnih v akrilni tehniki, grafikah, lesenih objektih in risbah. Umetnik čuti bivanje in ritem narave. To prenaša na platno s svojo značilno nežno likovno potezo in mehko barvno lestvico. Obsežne in ab- Vladimir Klanjšček na odprtju razstave (levo) in ob Franki Žgavec, Alessandri Schettino in Katarini Brešan (desno) bumbaca strahirane slikarske površine niso le odsev narave in nimajo samo simbolične vrednosti, na njih je občutiti resničen prostor, pravo zemljo, njeno snovnost. Krajinski elementi briške in kraške pokrajine, vinogradi, trte in doline so le nakazani, vendar so resnično prisotni, brez odvečnih podrobnosti. Naslovi slik, kot npr. Zarja, Pomlad, Zrak, ohranjajo spomin na resničen izvor motiva, je še povedala Brešanova: »Slikar si ničesar ne izmišljuje, vse je že pred njegovimi očmi.« Klanjščkove slike so prepojene z lučjo; ta prevladuje nad temnejšimi predeli in ustvarja umirjeno atmosfero. Iz svetle tišine se rojevajo spomini in čustva; preteklost sobiva s sedanjostjo. Dimenziji prostora in časa dobivata drugačno vrednost, ki je neopredeljiva. Živalski in rastlinski svet se simbiotično prepletata, življenje se nevsiljivo odvija naprej. Razblinjena površina ni prazna, ampak razkriva mrgoleč mikrokozmos skoraj nevidnih bitij, žuželk, prebivalcev travnikov in vodnih gladin. V taki nara- vi je prostor tudi za človeka, ki je včasih samo nakazan; vpet je v krog naravnih zakonov, čuti njihov pomen za nadaljnji obstoj. V naravo se zateka, v njej prisluhne sebi in nemoteno kontemplira. Klanjščkova intimistična dela nagovarjajo gledalca s svojo spontano izpoved-nostjo. Slikar enostavno pokaže to, kar ga nagovarja, in ne potrebuje dramatike ali velikih gest. V zadnjem obdobju se Klanjšček posveča novim vsebinam, kar prinaša tudi slogovne spremembe, je ugotovila Katarina Brešan. Slikar se namreč poglablja v raziskovanje izrazito ritmičnih kompozicij, napolnjenih s plešočimi mitičnimi figurami in motivi konjev, ki od nekdaj predstavljajo neukrotljivo moč narave. Za razvoj tako dinamičnega dogajanja potrebuje zelo velike površine. Z novimi deli ustvarja drugačno vzdušje, polno skrivnosti in magije. To dosega tudi z močno spremenjeno barvno lestvico. Barve niso več umirjene in ubrane, ampak veliko močnejše in kontrastne. »Glavni poudarek ni na anatomiji figur, pozornost je namenjena samemu gibanju, oddaljevanju, preseganju robov platna,« je še opozorila govornica. S temi slikami se podaja na še neraziskano področje in pri sebi odkriva nove ustvarjalne razsežnosti. 16 Petek, 1. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Občinska uprava seznanila trgovce s potekom javnih del V kratkem obnova Ulice Diaz, v maju na vrsti Verdijev korzo Odsek med Ulico Petrarca in lekarno Lorso bianco bo zaključen jeseni - Pripombe trgovcev zbira zveza Ascom Zahtevajo večjo varnost V Jamljah o hitri železnici Drevi ob 18. uri bo v dvorani kulturnega centra društva Kremenjak v Jamljah javno srečanje na temo preliminarnega načrta hitre železnice. Ob računalniški simulaciji učinkov hitre železnice pri Sabličih, ki jo je pripravilo združenje Okolje 2000, bo občinska uprava vsem občanom predstavila ugovore, ki jih bo v kratkem naslovila na deželo FJK, ter možne rešitve. Sredi meseca maja se bo začela obnova Verdijevega korza v Gorici med lekarno Orso bianco in Ulico Petrarca. O poteku del, ki naj bi se zaključila jeseni, je včeraj tekla beseda v dvorani občinskega sveta, kjer je župan Ettore Romoli srečal upravitelje trgovin in kavarn. »Podjetje iz Portogruara bo gradbišče odprlo čez mesec in pol. Na podlagi pogodbe bodo morala dela potekati v dveh izmenah, kar je pomembno. Trgovcev in gostincev nočemo oškodovati, zato si prizadevamo, da bi se dela zaključila v čim krajšem času. Ciljamo predvsem na to, da bomo pred božičnimi prazniki imeli na razpolago obnovljen korzo,« je povedal Ro-moli in dodal, da ima občina na razpolago finančna sredstva tudi za druga dva sklopa del na Verdijevem korzu - obnovo ošir-ka pred ljudskim vrtom in odseka med Ulico Dante in Ulico Santa Chiara -, ki ju že načrtujejo. Njegove besede je potrdila funkcionarka Maria Antonietta Genovese, ki je pristavila, da bodo skušali med obnavljanjem Korza Verdi čim manj ovirati promet. »Promet bo potekal izmenično po enem ali drugem voznem pasu. Cesto bodo zaprli le v nujnih primerih,« je povedala. Vodja gradbišča Bruno Crocetti je pojasnil, da je bil projekt obnove Verdijevega korza izdelan na podlagi principov večje pozornosti do pešcev in kolesarjev ter možnosti, da bi nekoč postal del širše peš cone. Projekt predvideva, da bo cesta ostala dvosmerna, cestišče pa bo precej ožje od današnjega: vozna pasova bosta po novem skupno merila le 7,50 metra. Vzdolž pločnikov iz nabrežinskega kamna, ki bodo visoki le dva centimetra, široki pa približno dva metra, bosta speljani kolesarski stezi, ki bosta tlakovani s porfirnimi ploščicami. Med cestiščem, ki ga bodo tudi pretlako-vali s porfirjem in kolesarskima stezama bo varnostni pas. Parkirnih prostorov zaradi zožitve cestišča ne bo več. Načrt ne nazadnje predvideva obnovo razsvetljave -postavili bodo nove lampijone -, odstranitev vseh arhitektonskih pregrad ter obnovo vodovoda in plinskih cevi. Poseg bo razdeljen na šest faz. Prva bo obnova odseka med Ulicama Petrarca in Diaz: zaprt bo le vozni pas na strani ljudskega vrta, ko bodo dela zaključena pa bodo gradbišče pre- maknili na drugo stran ceste. Direktorica zveze Ascom Monica Paoletich je povedala, da je vsem trgovcem Verdijevega kor-za na razpolago naslov elektronske pošte corsoverdi@ascomgorizia.it, na katerega lahko naslovijo morebitne pripombe ali pritožbe med potekom gradbenih del. Še pred odprtjem gradbišča na kor- zu pa bodo stekla gradbena dela v Ulici Diaz, ki bo dobila popolnoma nov videz. V projektu je predvidena uresničitev kolesarske steze, ki bo speljana pred poslopjem Goriške hranilnice, nato pa po pločniku. Kolesarska steza bo široka dva metra, od ceste pa bo ločena z gredico, tako da bo vožnja po njej varna. Zaradi gradnje kolesarske steze bodo odpravili parkirišče pred zavodom Fermi, namesto njega pa bodo uresničili deset parkirnih mest, ki bodo postavljena vzdolž ulice. V bližini Ulice Rismondo bodo namestili stojala za okrog 70 koles, pred sedežem Videmske univerze pa bodo posadili nova drevesa in razširili pločnik. (Ale) MORARO Zeleni se prebujajo V nedeljo pokrajinska skupščina Goriška federacija Zelenih se bo v nedeljo, 3. aprila, zbrala na pokrajinski skupščini, ki bo odprta članom, a tudi vsem ljudem, ki namenjajo okoljskim in miroljubnim temam posebno skrb. Potekala bo med 10. in 13. uro v dvorani gostišča Al Romano v Moraru, nasproti županstva. Namen Zelenih je sprožiti obsežno in učinkovito mobilizacijo v podporo državnih in občinskih referendumov v Gorici, »saj ljudje spet sprašujejo po participaciji, po upoštevanju njihovega glasu,« trdi Renato Fiorelli, predsednik federacije Zelenih. Skupščina ne bo volilnega značaja, zaradi aktualnih tem pa bo operativne in organizacijske narave, saj nameravajo spodbuditi čim širšo razpravo in vplivati na javno mnenje. »Računamo na to, da bodo Goričani spet potrdili tradicijo, da se množično udeležujejo referendumov,« dodaja Fiorelli, ki o usodi družbe Iris pravi, »da je njen polom pred očmi vseh«. Ne prizanaša pa niti pokrajinski upravi, zlasti predsedniku Enricu Gherghetti in odbornici Mari Černic, »ki so s smernicami za ravnanje odpadkov preprečili Irisu, da bi pripravil resen industrijski načrt, in se začeli ogrevati za pirolizo«. Poleg tega je dežela FJK še močno militari-zirana, na Goriškem pa stoji tovarna, Meteor, ki proizvaja orožje. Zgoraj Verdijev korzo, spodaj trgovci na včerajšnji seji bumbaca Tržiški občinski svet je sprejel resolucijo, s katero opozarja na potrebo po izboljšanju varnostnih pogojev v ladjedelnici Fincantieri. Vse politične sile z izjemo Severne lige zahtevajo večjo prisotnost dežele, bolj transparentno upravljanje dražb in odprtje centra za zdravljenje bolezni, ki so povezane z azbestom. Posadili bodo nova drevesa Goriška pokrajina bo v občini Mora-ro posadila 28 novih dreves. Z drevesi, v katera so vložili 7.000 evrov, bodo olepšali pokrajinsko cesto št. 4 med Koprivnim in Gradiščem. Zakuska na parkirišču Nazadnje pa je le prišlo do napovedi toliko pričakovanega sklepnega dejanja. Danes ob 10. uri bodo s pravim praznikom predali namenu novo parkirišče ob pevmskem vrtcu, ki je dolge mesece, čeprav dokončano, samevalo in so se na njem pasle edino koze, saj sta si občina in dežela zgledno podajali odgovornosti. Sledila bo zakuska. Prišli bodo seveda vsi tisti, ki imajo zanj največ zaslug, z deželnimi in občinskimi upravitelji na čelu. Kubanski salsa vikend Koprski plesni klub Soy Cubano pripravlja v Novi Gorici »Nepozaben Cuban Salsa vikend«. Danes in jutri se bo v prostorih novogoriškega dijaškega doma moč zavrteti v salsa ritmih. Današnji spored prične ob 21. uri s Cuban salsa večer z animacijo, jutri pa bodo med 11. in 17.15 plesne delavnice. Ob 21. uri sledi Salsa večer; informacije na tel. 0038641-310995. (km) V KB centru praznujejo Na dvorišču goriškega KB Centra bosta zavod Ad Formandum in Kmečka zveza danes med 11. in 13. uro praznovala prvoaprilsko ribico. Pokušnjo rib bodo obogatili z briškimi vini, kuharji zavoda Ad Formandum pa bodo ponujali odlične recepte. KROMBERK Tudi v Italiji se zanimajo za Mip Uprava Panvite ne bo podpisala nove pogodbe za najem proizvodnega obrata Mipa v Kromberku, zato z včerajšnjim dnem je zaključila leto in pol proizvodnje v Kromberku. Brez dela bo vsaj začasno ostalo 41 zaposlenih, za najem pa se zanimajo novi interesenti. Med njimi je eden iz Slovenije in dva iz Italije. Kljub temu, da z današnjim dnem proizvodnje ne bo več, bodo proizvodne obrate vzdrževali v pripravljenosti, je povedal stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič. Resno namreč računa na to, da bo uspel skleniti novo najemno pogodbo do prodaje tega obrata, saj se za najem zanimajo en slovenski in dva italijanska interesenta. »S slovenskim interesentom se že resno pogovarjamo, italijanska interesenta pa bosta prišla v Novo Gorico prihodnji teden,« je povedal Benedejčič. Prodaja Mipovih obratov pa se ne premika. Prva javna dražba ni bila uspešna, saj se nanjo ni prijavil nihče. Sklep za zbiranje nezavezu-jočih ponudb pa že več kot mesec dni stoji na novogoriškem sodišču in bo objavljen takoj, ko ga bo sodišče potrdilo, je še povedal Benedejčič. »Kot mi je znano, je Panvita še vedno zainteresirana za nakup obrata v Kromberku, vendar ni edina,« je še dejal stečajni upravitelj Mipa. GORICA - Placuta se povezuje s Solkanom Čezmejno sprehajališče vzdolž soških bregov Progo mestnega avtobusa želijo podaljšati do solkanskega trga Predstavniki rajonskega sveta Sveta Gora-Placuta iz Gorice so se v minulem tednu sestali z delegacijo Krajevne skupnosti Solkan. Srečanje, ki je potekalo na pobudo rajonskih svetnikov stranke Slovenske skupnosti, Miloša Čotarja in Nika Klanjščka, je bilo prvo po upravnih volitvah, na katerih so Solkanci obnovili odbor. Po uvodnih pozdravih predsednika goriške četrti Giancarla Karlovinija in novoizvoljenega predsednika solkanske krajevne skupnosti, Jožka Lebana, se je razvila debata o nekaterih aktualnih temah teritorija ob reki Soči, ki sicer spada v dve različni državi, a ima veliko skupnih težav in tudi pričakovanj. Rajonski svetnik Miloš Čotar je sosedom obnovil in pojasnil problematiko glede negotove prihodnosti rajonskih svetov v občini Gorica. Izpostavil je stališče slovenske politične stranke in se sosedom priporočil, naj v svojem mandatu skrbijo za ohranitev tesnih čezmejnih stikov, še toliko bolj, ker je obstoj goriških krajevnih svetov ogrožen. Leban se je v svojem posegu navezal na Čotarjeve izjave in dejal, da je bil tudi v Sloveniji že nekajkrat govor o preustroju sistema krajevnih uprav, na podlagi katerega bi krajevne skupnosti izginile, a so se nazadnje vsi prepričali, da je njihov obstoj dragocen, saj so nenadomestljive. Na skupnem srečanju je beseda tekla tudi o nekaterih konkretnih pobudah, ki bi zbližale ljudi z obeh strani državne meje. Rajonski svet Sveta Gora-Placuta je Miloš Čotar bumbaca namreč soglasno predlagal občinski upravi in pokrajinskemu avtobusnemu podjetju APT, da bi mestno avtobusno linijo št. 1, ki pelje skozi Gorico, podaljšali z današnje končne postaje na Svetogorski ulici do glavnega trga v Solkanu. Solkanski odbor pa je sosede seznanil z ambicioznim načrtom ureditve soških bregov in ponovne izgradnje lesenega mostu za pešce, ki je že bil na tem območju, dokler ga niso uničila bombardiranja med prvo svetovno vojno. Z mostom bi uresničili čudovit sprehajalni trikotnik, ki bi se vil po obeh bregovih Soče, zbližal Gorico, Solkan in Štmaver ter se povezal s kolesarsko stezo, ki jo še urejujejo in pelje proti Plavam. Načrt bo imel več možnosti uresničitve, če ga bodo sprejele tudi krajevne uprave na italijanski strani, kar pa seveda ni samoumevno. Predstavniki severnega mestnega rajona iz Gorice so navdušenje nad načrtom potrdili s sprejetjem obveze, da si bodo po svojih močeh prizadevali zanj. PEVMA - Zasedal krajevni svet Zakon o rajonih »pomanjkljiv« Napovedano krčenje števila rajonskih svetov v Gorici je bila glavna točka na dnevnem redu zadnje seje krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje. Po dolgi in na trenutke tudi živahni razpravi so predsednik Lovrenc Persoglia in svetniki ocenili, da je deželni zakon, ki na novo urejuje rajonske svete, pomanjkljiv in da pušča veliko prostora za različna tolmačenja. Drugi rajonski sveti z izjemo Štandreža in Podgore so sicer že iznesli svoje predloge o novem ustroju mestne in primestne lokalne uprave, pevmski krajevni svet pa je sklenil, da naslovi pristojnim občinskim službam, občinskim svetnikom in javnim občilom le svoje poglede o zapletenem vprašanju, ki v mnogočem postavlja pod vprašaj tudi možnost izvajanja drugih zakonov, na primer zakona za zaščito Slovencev 38/2001. Rajonski svet je na zadnji seji obravnaval tudi druge teme. Govor je bilo o letošnji proslavi ob 25. aprilu, ki bo sovpadala z velikonočnim ponedeljkom, kar bi lahko povzročilo manjše težave. Krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje je sklenil, da bo proslava pred spomenikom NOB v Pevmi potekala na predviden dan ob 9.30 uri po že utečenem programu. Na dnevnem redu je bil tu- Lovrenc Persoglia bumbaca di 12. Pohod treh mostov, ki bo potekal 15. maja. Glavni prireditelj bo rajonski svet Placuta-Svetogorska, kot običajno pa bodo sodelovali tudi krajevna sveta Stražce in Pevma ter solkanska krajevna skupnost. Start in cilj netekmovalne prireditve bosta pred zavodom San Luigi v Ulici Don Bosco v Gorici. Krajevni svetniki iz Pevme, Štmavra in z Oslavja so vzeli v pretres še nekatera druga odprta vprašanja, ki se vlečejo že dolgo časa. V prvi vrsti gre za ping-pong igro v zvezi s parkiriščem ob otroškem vrtcu v Pevmi, za zelo slabo vzdrževane ceste v Štmavru in drugod, za problem izgube vode iz vodovodnih cevi v Koštaboni ter za neokusno ravnanje nekaterih političnih strank, ki svoje plakate lepijo na mesto, ki je predvideno za osmrtnice. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 1. aprila 2011 17 SOČA SOOČA Od izvira do izliva Jutri shod v soškem rezervatu Ob sejmu tudi tržnice v Raštelu, Ulici Garibaldi in Ulici Mazzini - Parkiranje brezplačno GORICA - Začenja se sejem Zelenih palcev Travnik »ozelenel« Okoljski projekt Soča sooča, ki je v preteklih mesecih povezoval kraje vzdolž reke, je dosegel točko izliva. Zaključna prireditev bo jutri, 2. aprila, v naravnem rezervatu ob izlivu Soče - Isola della Cona, na kateri se bosta soočila naravni rezervat Isola della Cona in Triglavski narodni park v simbolni sklepni povezavi izliva z izvirom. V centru za obiskovalce Isola della Cona bo ob 15. uri najprej ogled naravnega rezervata, ob 17. uri bo soočenje, ob 19. uri pa še projekcija dokumentarnega filma »Trenutek reke - Il tempo del fiume«. Ob tej priložnosti se bodo srečali z vsemi sodelujočimi pri projektu Soča sooča kot tudi s protagonisti in sodelavci dokumentarnega filma »Trenutek reke - Il tempo del fiume« in z drugimi gosti. Posebej za ta dan bodo za goste organizirali »avtobusno linijo« iz Trente do morja. Namen okoljske karavane Soča sooča je bil namreč tudi povezovanje različnih ljudi in organizacij, ki ob reki živijo, v skupnem prizadevanju za ohranjanje te čudovite reke v prihodnje. V tem duhu je nastala tudi pobuda za Dan Soče, ki je prejšnji teden, na svetovni dan voda, bila že delno uresničena: slovenski minister za okolje in prostor Roko Zarnič je namreč z župani severnoprimorskih občin glede tega podpisal pismo o nameri. Prav jutri pa naj bi pismo podpisali tudi župani na italijanski strani državne meje. Skupni imenovalec okoljske karavane Soča sooča je bil omenjeni dokumentarni film o Soči avtoric Anje Medved in Nadje Velušček. Film je bil večkrat nagrajen in uvrščen v program mednarodnega festivala dokumentarnega filma LIDF 2011, ki bo maja letos v Londonu. Prejšnji teden in natanko leto dni po goriški premieri so ga vrteli tudi v Bruslju. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. ~M Gledališče ~M Koncerti Na Travniku bo 60 razstavljavcev bumbaca Na Travniku bo od danes do nedelje, 3. aprila, potekal sejem Zelenih prstov, ki ga bodo letos izjemoma priredili na prostem. Na dogodek, ki je posvečen ljubiteljem vrtnarjenja in življenja v naravi, prihaja okrog 60 razstavljavcev iz FJK, drugih italijanskih dežel, Slovenije in Avstrije. Šotori na Travniku bodo danes odprti med 15. in 20. uro, jutri in v nedeljo pa med 10. in 20. uro. Slovesno odprtje bo danes ob 17. uri na Travniku. Živahno bo tudi v drugih ulicah: v Raštelu in v Ulici Monache bo združenje Nuo-vo lavoro priredili bolšji sejem, v Ulici Garibaldi bodo prisotni kmetovalci zveze Col-diretti, v Ulici Mazzini pa bo potekala tržnica obrtniških izdelkov in tipičnih dobrot iz italijanskih dežel. »Okusen« spremni dogodek pripravljajo jutri ob 19. v Ulici Garibaldi, kjer bodo pripravili frtaljo-velikanko. Parkiranje v modrih conah bo prosto. GORICA - Miky Martina in Doganirsi Mojstri folka, countryja in rocka iz Kanalske doline Plod sodelovanja med združenjem Buttrio Folk in goriškim Kulturnim domom je ponovno bil izvrsten glasbeni dogodek. Rado se dogaja, da ne posvečamo posebnega zanimanja nastopom glasbenikov in bendov iz domačih logov, češ da niso na ravni naših pričakovanj in da glasbeni užitki prihajajo lahko le od drugod. Kdor je bil v četrtek minulega tedna v Kulturnem domu v Gorici, pa se je lahko prepričal, da je tudi glasba, ki nastaja na naših tleh, prvovrstna in v ničemer ne zaostaja za uvoženimi produkti. Miky Martina s Trbiža je s svojimi Doganirsi resnično presegel pričakovanja žal maloštevilnih poslušalcev. Uvedla sta ravnatelj Kulturnega doma, Igor Komel, in Marco Miconi v imenu združenja Buttrio Folk. Predsta- vila sta koncert, ki je bil uvrščen v glasbeni festival »Across the Border«, in se tudi obregnila ob osiromašenje goriškega prostora zaradi drastičnega zmanjšanja goriških strani dnevnika Il Mes-saggero Veneto. Znano je, da je omenjeni dnevnik veliko poročal o glasbi in glasbenih poslasticah, ki so se dogajale na Goriškem, in je imel med sodelavci odličnega glasbenega kritika. Govoroma je sledil koncert z mešanico folka, coun-tryja in rocka. Mojster te zvrsti je Bruce Springsteen, ki je oboževan po vsem svetu. Ravno temu žanru se posveča tudi kantavtor Miky Martina, ki je s spremstvom solidnih glasbenikov združil ameriški melos z drobci glasbenih tokov iz Furlanije. Poleg Springsteenovih pesmi so glasbeniki iz Kanalske doline predstavili še druge znane skladbe, ki so jih ove-kovečili znameniti izvajalci Cash, Pete Seeger, Neal Young, Woodie Guthry in drugi. Kakor so se ob koncu izrazili številni udeleženci goriškega koncerta, Miky Martina z Doganirsi lahko nastopa kjer koli, na festivalih, v koncertnih dvoranah kot tudi na vaških praznikih. Gre namreč za glasbo, ki prinaša veselje in praznično razpoloženje. V Gorici so izvedli tudi nekaj pesmi, ki jih je napisal Miky Martina in jih je publika zelo dobro sprejela. Glasbeniki iz Kanalske doline so goriški koncert izkoristili tudi za predstavitev nove zgoščenke z naslovom »Across the Border - Preko meje«, kakor se glasi naslov glasbenega festivala Kulturnega doma. (vip) KOMIGO 2011: danes, 1. aprila, ob 20.30 »Tutto Cecchelin in 90'« (Com-pagnia dei giovani - FITA-TS); v torek, 6. aprila, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici »Čas za spermembo« (Teatr 55); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 048133288, info@kulturnidom.it). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v soboto, 2. aprila, »Il fu Mattia Pascal« nastopajo igralci skupine Il Teatro di Tato Russo; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 1. aprila, ob 20.45 koncert kvarteta Auryn; informacije po tel. 0481-790470. ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. H Šolske vesti OSNOVNA ŠOLA PETRA BUTKOVIČA DOMNA IN OTROŠKI VRTEC iz So- vodenj vabita na pomladno pevsko glasbeno plesno prireditev z naslovom »Obisk« danes, 1. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. ŠOLA ZA STARŠE: Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici prireja ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo: v četrtek, 7. aprila, ob 18. uri bo v Dijaškem domu v Gorici predavanje na temo »Ločitev v družini« v sodelovanju z Družinsko posvetovalnico v Gorici; zaželjena je predhodna najava v Dijaškem domu (tel. 0481-533495). DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Zlatolaska«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Boris - Il film«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Kick - Ass« (digitalna projekcija); 22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 3: 16.30 - 18.15 - 20.20 - 22.00 »Hop« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Mia moglie per finta«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »I ragazzi stanno bene«; 22.00 »Sucker Punch«. AKŠD VIPAVA vabi na pohod »Po okolici Ferletičev in severne kote 208 (Ku-cil) po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo, 10. aprila, z zbirališčem ob 8.45 v zaselku Mikoli v Dolu. Organizatorji priporočajo primerno obutek in fizično kondicijo ter žepno svetilko; informacije po tel. 328-2180158. □ Obvestila M Izleti fl Razstave V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo danes, 1. aprila, ob 19. uri odprtje razstave slik akademskega slikarja Rudija Skočirja; na ogled bo do 21. aprila. KULTURNO ZDRUŽENJE ISONZO prireja odprtje zgodovinske razstave »Goriško mostišče (1915-1916)« v nekdanjih konjušnicah palače Coronini Cron-berg v Gorici danes, 1. aprila, ob 17.30. V UMETNOSTNI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo v soboto, 2. aprila, ob 18. uri odprtje fotografske razstave z naslovom »Asbestos«. Razstavljali bodo Marco Citron, Roberto Francomano in Alessandro Ruzzier. TRETJI GORIŠKI KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE 2011 bo v soboto, 2. aprila, ob 20.30 v kulturnem središču društva Kremenjak v Jamljah. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Boris - Il film«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 - 22.20 - 22.00 »Hop« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Amici, amanti e...«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Beograd, ki bo od srede, 18. maja, do 22. maja. Je še nekaj prostih mest. Prijave po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-882024 (Ivo) in 0481-882183 (Dragica). »IZLET V KEKČEVO DEŽELO IN NE SAMO ...« organizira KŠD Kras Dol-Po-ljane v soboto, 28. maja. Odhod s Pal-kišča ob 9. uri, ogled gozdnega muzeja, ki se nahaja na avtocesti proti Trbižu, prihod v Kranjsko Goro, ogled Kek-čeve dežele, pozno kosilo v pivnici Kazina na Jesenicah, povratek je predviden okrog 22. ure; informacije in prijave po tel. 338-3176605 (Katjuša) in 339-8619456 (Alenka). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 3804203829 (Miloš). PD RUPA-PEČ obvešča, da so na razpolago še štiri mesta na vsakoletnem tradicionalnem izletu v mesecu avgustu (od 22. do 28.) v Berlin in Koben-havn; informacije in prijave po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). 28. POHOD NA KALVARIJO bo v nedeljo, 3. aprila, v organizaciji alpincev iz Ločnika. Ob 9. uri bo v koči alpin-cev v Ul. del Collio 20/B v Ločniku maša, od 10.30 start pohoda. DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. ONAV IN ANAG (Vsedržavni združenji pokuševalcev vin in žganj) organizirata obisk sejma Vinitaly v Veroni v nedeljo, 10. aprila. Odhod avtobusa iz Trsta in Gorice; informacije in vpis na markovicdaniela@yahoo.com ali po tel.0481-32283 (Daniela). SREČANJA »BRALNE SKUPINE« na pobudo goriške državne knjižnice potekajo enkrat mesečno v pokrajinski mediateki Ugo Casiraghi na goriškem Travniku. Ljubitelji branja naj se prijavijo na naslov elektronske pošte bs-ison@beniculturali.it. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja družabno večerjo za člane in prijatelje v restavraciji Lanterna d'oro v Gorici v soboto, 16. aprila, ob 20. uri; rezervacije po tel. 348-6405775 (Bruno Faga-nel) in 334-6366765 (Faganel Marino). DRUŽBA se dobi v nedeljo, 3. aprila, ob 13. uri. SEKCIJA KRVODAJALCEV IZ SOVO-DENJ vabi vse člane na občni zbor sekcije, ki bo potekal v četrtek, 7. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah, Prvomajska ulica, 120/A. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje volilni pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem v petek, 8. aprila, v prvem sklicanju ob 19.30 v drugem ob 20.30 v domu A. Budal v Štandrežu s sledečim dnevnim redom: imenovanje predsedstva pokrajinskega sveta in volilne komisije, poročilo pokrajinskega predsednika, razprava in predlogi, volitve novega pokrajinskega odbora in predsednika. OB FESTIVALU FILMFORUM 2011 (Videm/Gorica, 5.-14. april) bo Goriška pokrajinska mediateka Ugo Ca-siraghi, Ul. Giorgio Bombi 7 v Gorici, ki je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481534604, www.mediateca.go.it, in-fo@mediateca.go.it), odprta z istim urnikom tudi v soboto, 9., in nedeljo, 10. aprila. CELODNEVNI PHOTOWORKSHOP prireja v nedeljo, 10. aprila, za vse začetnike in izkušene fotografe pod vodstvom mentorja M. Intiharja Fotoklub Skupina75. Zbirališče v Galeriji75 na Bukovju ob 9. uri, poskrbljeno bo za kosilo. Več na www.skupina75.it, informacije in prijave čimprej, ker so mesta omejena: info@skupina75.it in po tel. 347-1516964. BALINARSKI KLUB MAK sklicuje redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 12. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v sejni dvorani goriškega ZSŠDI-ja na Korzu Verdu 51 int. (KB center). 13 Prireditve DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE prireja danes, 1. aprila, ob 20. uri v prostorih društva na Palkišču nastop Marte, Nataše in Brede z veseloigro »Tri Gracje«. Za velikonočni ponedeljek, 25. aprila, odborniki društva pripravljajo celodnevni program z igrami in zabavo; informacije in vpisovanje čimprej po tel. 338-3176605(Kat-juša), tel. 339-8619456 (Alenka) in tel. 333-9950610 (Zvonko). V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 1. aprila, ob 21. uri koncert »Dabwarz episode 1 w/ Lil Rascals«. KULTURNI CENTER MOSTOVNA v Solkanu bo gostil projekcijo zmagovalnih animacij mednarodnega festivala animiranega filma »Animateka«, ki je decembra 2010 potekal v Ljubljani in Mariboru; v soboto, 2. aprila, ob 19. uri bo predavanje z naslovom »Animirani film skozi čas in prostor«, ki ga bo vodil Rok Govednik, sledila bo projekcija zmagovalnih animiranih filmov. V sklopu pobude prirejata Galerija Tir in Vzgojno-iz-obraževalni program animiranega filma Slon delavnico animiranega filma, namenjena otrokom od 8 let dalje, srednješolcem in odraslim, ki bo potekala na Mostovni v soboto, 9. aprila, od 10. do 15. ure; informacije in prijave do 6. aprila na naslovu tir@mostovna.com ali po tel. 0038631890545 (Katarina Brešan). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v Gorici vabi člane in prijatelje ter predstavnike društev, organizacij in ustanov na osrednjo proslavo ob 100-letnici ustanovitve društva v soboto, 2. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Na prireditvi bo nastopil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Uro pred prireditvijo bodo v preddverju Kulturnega doma odprli fotografsko dokumentarno razstavo o delovanju društva. ŠTANDREŠKA DEKANIJA, Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica prirejajo v centru Bratuž v Gorici »Predavanja za utrjevanje duha«: 14. aprila ob 20.30 o veri, kulturi in dialogu (Jože Kopeing) in 12. maja ob 20.30 na temo »Kristus da! - Cerkev ne!?« (Oskar Simčič). 0 Mali oglasi PRODAM avto volkswagen passat high line, 1984 cc, letnik 2001, prevoženih 90.000 km, v odličnem stanju, redno opravljen vsakoletni servis, cena po dogovoru; tel. 0481-390788 v popol-dansko-večernih urah. Id Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. Petek, 1. aprila 2011 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko narodno gledališče Danes, 1. aprila, ob 16.00 in ob 20.30 / Arthur Schnitzler: »Rondo (Vrtiljak)« (z italijanskimi nadnapisi). / Ponovitve: v petek, 8. in v soboto, 9. ob 20.30, v nedeljo, 10., ob 16.00, v četrtek, 14. ob 19.30 ter v soboto, 16. aprila, ob 16.00 in ob 20.00. V torek, 5. aprila, ob 14.30 / Roland Schimmelpfennig: »Zlati zmaj«. / Ponovitev: v sredo, 6. aprila, ob 14.30. V četrtek, 7. aprila, ob 20.30 / F.M.Dostojevski / Diego de Brea: »Zločin in kazen« Izbirni sklop Romaneskni in resna glasba, z italijanskimi nadnapisi. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni Generali V sredo, 6.aprila, ob 20.30 / Cesare Lie-vi: »Il Vecchio e il cielo«. Režija: Cesare Lievi. Scene: Josef Frommwiese. Kostumi: Marina Luxardo. Nastopajo: Gi-gi Angelillo, Ludovica Modugno, Paolo Fagiolo in Giuseppina Turra. / Ponovitve: od četrtka,7. do sobote, 9. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 1. marca, ob 21.00 / Daniel Call: »Das Kammerspiel«. Režija: Paolo Emilio Landi. Nastopa: Daniela Giovanet-ti. / Ponovitve: v soboto, 2. ob 21.00 ter v nedeljo, 3. aprila, ob 17.00. TRŽIČ V torek, 19. aprila, ob 20.45 / Eduardo de Filippo: »Eduardo: piu unico che raro!«. Režija: Giancarlo Sepe. Nastopajo: Rocco Papaleo, Giovanni Esposi-to, Pino Tufillaro, Elisabetta DAcunzo, Angela De Matteo, Antonio Marfella, Giampiero Schiano, Antonio Spadaro in Simone Spirito. GORICA ■ Festival Komičnega gledališča "KO-MIGO 2011 Kulturni dom (Ul. Brass 20) Danes, 1. aprila, ob 20.30 / četrta predstava v italijanskem jeziku, in sicer »Tutto Cecchelin in 90' - atto II« (»Vse o Cecchelinu v 90' - 2. del«) v produkciji gledališke skupine Compagnia dei giovani - F.I.T.A. iz Trsta. Režiser predstave in glavni igralec je Alessio Colautti ; na klavirju ga spremlja »maestro« Carlo Tommasi. V sredo, 6. aprila, ob 20.30 / »Čas za spremembo«. Nastopa gledališka skupina: Teater 55 iz Ljubljane. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 1. aprila, ob 19.00 Štihova dvorana / Ivan Taučar: »Cvetje v Jeseni«. Črna komedija z okruški najboljšega, kar je ustvaril slovenski kulturni prostor. Priredba po romanu Ivana Tav- čarja in režija: Marko Čeh; nastopajo: Aljoša Ternovšek, Tina Vrbnjak, Maruša Kink, Jernej Gašperin in Tomislav Tomšič. / Ponovitve:v soboto, 2. ob 19.00 in v nedeljo, 3. aprila, ob 20.00. SNG Veliki oder V ponedeljek, 4. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v torek, 5. ob 18.00 in v sredo, 6. ob 11.00 in ob 19.30, v petek, 8., v soboto, 9., v torek, 12. v sredo, 13 in v petek, 15. aprila ob 19.30. V četrtek, 7. aprila, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V ponedeljek, 11. aprila, ob 15.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama Danes, 1. aprila, ob 20.00 / Feri Lainš-ček: »Gajaš, arestant«. Jutri, 2. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v ponedeljek, 11., ob 20.00 in v torek, 19. ob 17.00. V ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 / Yef-frey Hatcher: »Picasso«. V petek, 15. aprila, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitve: v soboto, 16., v sredo, 20. in v četrtek, 21. aprila ob 20.00. V ponedeljek, 18. aprila, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. MGL Veliki oder Danes, 1. aprila, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic: »Razodetja«. / Ponovitve: v soboto, 2., v petek, 8., v ponedeljek, 11. v četrtek, 14. in v petek, 15. aprila, ob 19.30. V torek, 5. aprila, ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v sredo, 6., v četrtek, 7., ob 19.30, v sredo, 13. aprila, ob 16.00 in ob 19.30 in v soboto, 23. aprila ob 19.30. V soboto, 9. aprila, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V soboto, 16. aprila, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala drama Danes, 1. aprila, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. / Ponovitev: v ponedeljek, 11. ob 17.00 in ob 20.00, v petek, 15. aprila, ob 20.00. V ponedeljek, 4. aprila, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. v torek, 5. aprila, ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 6. aprila, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Pomarančna koža«. V četrtek, 7. aprila, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na poti«. V petek, 8. aprila, ob 19.30 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitev: v četrtek, 14. aprila, ob 20.00. V soboto, 9. aprila, ob 19.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. PRIREDITVE GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 12. aprila, ob 21.00 / "Dve gledališči v sozvočju / Due teatri in ac-cordo" »Boban I Marko Markovic Orkestar«, v sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in Bo-nawenturo. Gledališče Verdi V četrtek, 7. aprila, ob 18.00 / »Omag-gio a Franz Liszt«. Klavirski recital od Istvana Lajkoja. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 1. aprila, ob 20.45 / Nastopa »Quartetto Auryn«; Matthias Lingenfelder - violina; Jens Oppermann - violina; Stewart Eaton - viola in Andreas Arndt - violončelo. Torek, 12. aprila, ob 20.45 / »Orchestra del XVIII secolo - Coro Cappella Amsterdam«. Dirigent: Frans Brüggen. Nastopajo: Ilse Eerens - sopran; Michael Chance - alt; Markus Schäfer - tenor; David Wilson-Johnson - basso; Pieter-Jan Belder - organ. GORICA Terzo teatro V petek, 8. aprila, ob 20.30 / 16. Gledališki festival: »Un Castello di ... Musical & Risate: »Il mistero dell'assasino misterioso«. Nastopa: Compagnia tea-trale Oberon iz Montebelluna (TV). _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 7. aprila, ob 20.00 Gallusova dvorana / Koncert Massima Savica; gost: Arsen Dedic. V torek, 12. aprila, ob 19.30 / H. S. Loe-venskjold: »Silfida« (Balet v dveh dejanjih Augusta Bournonvilla). Glasba: Herman Loevenskjold; Dirigent: Igor Švara. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije & Slovenski komorni zbor & Zbor Consortium musicum & APZ Tone Tomšič. Dirigent: Emmanuel Vil-laume; tenor: Janez Lotrič; sopran: Sabina Cvilak. Channel zero (AKC Metelkova mesto) Kino Šiška V torek, 5. aprila, ob 21.00 / Natopa: »Rundek Cargo Trio Exclusive«. V petek, 8. aprila, ob 21.00 / Nastopata skupini: »God is an Astronaut in Coma Stereo«. V nedeljo, 10. aprila, ob 21.00 / Nastopata: Angantyr (Dk) in Nocturnal Depression (Fra). V četrtek, 7. aprila, ob 21.00 / Nastopa skupina Kamerad Krivatoff (Slo). V ponedeljek, 18. aprila, ob 21.00 / Na- stopajo: DubLab: PAPRIKA KORPS (Pol). V torek, 19. aprila ob 21.00 / Nastopajo: Nargaroth (Nem), Posthum (Nor), Chaos Invocation (Nem). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in "Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): v torek, 12. aprila ob 17.30 bo otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. OPČINE Dvorana Prosvetnega doma: v soboto, 9. aprila, ob 18.00, bo otvoritev razstave »Skozi objektiv mladih - Razstava mladih fotografov in slikarjev«. Razstavljali bodo Sara Conestabo, Štefan Grgič, Nikolaj Kovačič, Diego Gerri in Irina Tavčar. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »L'Albero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Galerija Andrej Kosič (z vhodom skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7): do 2. aprila, v prvem nastropju je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«. Avtorje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske in njihova dela bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Anama-rija Stibilj Šajn. Urnik: od torka do sobote med 9.00 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: do 15. aprila je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«. Urnik: od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00, od 16. do 29. aprila po domeni in ob prireditvah. Galeriji Metropolitana (Ul. Leoni): do 2. aprila je na ogled razstava skupine mladih umetnikov, ki jih je izbrala Alice Ginaldi z naslovom »Argonauti«. V -/ sklopu projekta »Giovani Metropoli-tani« razstavljajo Tomaso De Luca, Gabriele De Santis, Giulio Frigo, Riccar-do Giacconi, Giorgio Guidi in Manuel Scano. Urnik: od četrtka do sobote med 17.00 in 23.00 (vstop prost). Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass, 20):V soboto, 2. aprila, ob 19.30, bo, odprtje dokumentarno fotografske razstave ob stoletnici Slovenskega planinskega društva v Gorici. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Krom-berk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna občinav: do 16. aprila je na ogled razstava »In memoriam. Vojteh Ravnikar. Izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar 2000 - 2010«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): je na ogled fotografska-razstava Mirka Bijukliča o lepotah Posočja. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse-Lautrec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. MURSKA SOBOTA - ŽPZ Kombinat in TPPZ Pinko Tomažič Koncert Z rdečo kredo Na predvečer 66. obletnice osvoboditve Prekmurja izpod madžarske okupacije - Jutri ob 19. uri v Novi dvorani V Pomurje prihajamo v želji, da bi pesem upora iz različnih obdobij in v različnih jezikih zadonela tudi na tem koncu. In to na pomemben in simboličen ter prazničen dan - na predvečer 66. obletnice osvoboditve Prekmurja spod madžarske okupacije. Na odru Nove dvorane pa ne bomo same - naši glasovi se bodo spet, tokrat že četrtič, združili z zvenom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič (na skupni foto- grafiji Toneta Štamcarja). Pevci in pevke zbora, ki bo prihodnje leto obeležil štiri desetletja delovanja, niso le naši vzorniki, kot jim ljubkovalno rečemo »naši Stonesi«, marveč predvsem prijatelji ter bratje in sestre v pesmi. Zakaj prav oni? Ne negujejo le partizanske, uporniške, protestne in delavske pesmi, marveč to, o čemer pojejo tudi dejansko živijo. Po stažu mlad zbor, kot je naš, si pač ne more želeti več kot to, da nekje čisto blizu, čeprav na drugi strani zahodne državne meje, živi in poje zbor, ki poudarja enake vrednote - solidarnost, prijateljstvo in sožitje med narodi, srčnost in pogum. Prepevali bomo pod vodstvom Mateje Mavri (ŽPZ Kombinat) in Pie Cah (Tržaški partizanski pevski zbor). Predprodaja vstopnic: blagajna Nove dvorane v Murski Soboti vsak delavnik od 15. do 17. ure ter uro pred večernimi dogodki v Novi dvorani. GLEDALIŠČE w / ŠPORT Petek, 1. aprila 2011 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NAŠ POGOVOR - Nekdanji trener v A-ligi Giovanni Galeone o italijanskem nogometu »Nekoč med najboljšimi, zdaj med manj slabimi« Pomanjkanje dobrih branilcev - Zanemarjeni mladinski sektorji - Inter-Milan 60:40 Giovanni Galeone je pred kratkim dopolnil 70 let. Od trenerske upokojitve na klopeh A-lige so minila že štiri leta. Zadnjič je vodil videmski Udinese. Po prvem delu v sezoni 2006/07 ste bili, podobno kot Guidolinovo moštvo letos, četrti na lestvici. Nato se je nekaj zataknilo, podobno kot Udineseju letos na samem začetku sezone. Na začetku prvenstva ponavadi težje zamenjaš trenerja kot decembra, januarja ali februarja. Kakšno je splošno počutje italijanskega nogometa? Začnimo pri reprezentanci. Ti dve zmagi sta tako rekoč bili obvezni. Imamo povprečno reprezentanco, ki pa jo vodi odličen selektor. Na ključnih igralnih mestih smo precej odkriti. Italija je bila nekoč država najboljših branilcev na svetu. Zdaj pa teh nimamo več. Izjema je le obetavni Ra-nocchia, ki pa se mora šele uveljaviti. Zadnji odlični branilci so bili Maldini, Nesta in Cannavaro, ki pa je na lanskem SP igral zelo slabo. Da ne bi omenjal raznih Sciree, Ba-resija, Bergomija itd. Nekoč so se selektorji ubadali z drugačnimi težavami: izbirati so Povezan s FJK Pred 70 leti v Neaplju rojeni Galeone je tesno povezan z deželo FJK. Igralsko kariero je začel pri Ponziani (igral pa je tudi za Monzo in Udinese), trenersko v Pordenonu, zdaj pa živi v Vidmu. Supertečaj v Covercianu je opravil v sezoni 1977/1978. Največji uspeh je kot trener dosegel v Pescari. Z ekipo, ki je bila sestavljena za igranje v C-ligi, a je bila zadnji hip ponovno vključena v B-ligo, je v sezoni 1986/1987 napredoval v A-ligo in se v njej obdržal tudi v naslednji sezoni. V A-ligo je napredoval še trikrat: spet s Pescaro (1990/1991), z Udine-sejem (1994/1995) in s Perugio (1995/1996), v najvišji ligi pa je treniral tudi Napoli (1997/1998) in Udinese (2005/2006). Vse njegove ekipe so se odlikovale po napadalnem slogu igre. morali med najboljšimi, zdaj pa Prandelli izbira med manj slabimi. Zakaj pa? Enostavno zato, ker posvečamo premalo pozornosti mladinskim sektorjem. Klubi zaupajo trenerjem, ki že otrokom razlagajo taktiko in zahtevajo zmago že pri cicibanih, čeprav rezultati v tej kategoriji niso uradni. Ti trenerji pa pozabljajo, da je treba otroke najprej naučiti igrati nogomet na čim bolj enostaven način. S tem, da se igrajo z žogo. To dobro delajo pri Barceloni. Nekoč je bil zgled Ajax. Pa tudi na območju nekdanje Jugoslavije so vedno delali dobro z mladimi. Zaradi slabe nogometne šole morajo italijanski klubi črpati mlade iz Afrike Južne Amerike in drugih krajev Evrope. Tudi iz Slovenije prihaja v Italijo veliko mladih nogometašev. V Sloveniji se dobro dela z mladimi, ki imajo tudi drugačno mentaliteto. Mladi Slovenci so še »lačni« nogometa in slave. Bolj se potrudijo, pripravljeni so se žrtvovati. Pri nas pa bi vsi radi postali zvezdniki ne da bi se potili. V osmini finala lige prvakov se je v četrtfinale uvrstil le Inter. Milan je izločil Tottenham, ki je šele peti v angleškem prvenstvu. Roma pa ni premagala ukrajinskega Šahtjora, ki je zaradi zimskega odmora miroval nekaj mesecev. Pred nekaj leti bi se vse tri ekipe brez težav uvrstile v četrtfinale. Zdaj pa ni več tako. A-liga je vse manj kakovostna. Nivo je drastično padel. Nekdanji jugoslovanski nogometaš Sliškovič, ki sem ga treniral nekoč, bi lahko danes brez večjih težav igral v začetni Milanovi ali Interjevi postavi. Italijanske ekipe v Evropi ne igrajo več pomembne vloge. Izjema je le Inter, pri kateremu pa je italijanskih igralcev le za vzorec. Evropske ekipe so tudi fizično boljše pripravljene. V Italiji treniramo slabo. Na treningih premalo tečemo in se premalo premikamo z žogo. Nogometaši v Italiji preveč ur preživijo v telovadnicah in nesmiselno dvigujejo uteži. Milanov nogometaš Pato se je zaradi uteži in več mišic »zredil« za nekaj kilogramov. Čisti 'no sensel S tem je izgubil na reaktivnosti in hitrosti. Zaradi preobremenjenih in preveč okrepljenih mišic so poškodbe vse hujše. Tudi poletne priprave so vse manj učinkovite. Že nekaj dni po začetnem zboru so na sporedu prijateljske tek- Giovanni Galene na klopu Udineseja leta 2006 ansa me. Nekoč se igralci v prvih treh tednih sploh niso dotaknili žoge. Jutri (20.45) bo na sporedu težko pričakovani A-ligaški dvoboj InterMilan. Kdo je favorit? Ali bo tekma že odločala o prvaku? Če zmaga Milan, potem ima 80 odstotkov možnosti, da seže po naslovu. Če pa zmaga Inter, se bo tehtnica prelevila na stran črno-modrih (60%). Če bo izid neodločen, bo še naprej favorit Milan, ki ima tudi prednost pozitivnega izkupička v medsebojnih dvobojih. Inter igra še na dveh frontah (prvenstvo in liga prvakov), medtem ko se Milan lahko v celoti posveča boju za »scudetto«? Zmaga v osmini finala lige prvakov je vlila Interju precej samozaupanja. V četrt-finalu so imeli pri žrebu srečno roko. Proti nemškemu Schalkeju je Inter favorit, tako da se Leonardo lahko v celoti posveti dvoboju proti Milanu. Fizično je Inter v boljši formi kot Milan. Inter-Milan torej 60:40. Kaj pa Napoli in Udinese? Pravi čudež bi bil, da bi ena od dveh ekip zmagala prvenstvo. Udinese bi moral do konca sezone zmagati na vseh tekmah. Bolj realna je uvrstitev na tretje mesto, to se pravi mesto v ligi prvakov. Katero evropsko prvenstvo vam je najbolj pisano na kožo? Špansko. Tam bi se gotovo zabaval. Jan Grgič APrimorski ~ dnevnik MOTO GP Pedrosa spet pod nož JEREZ - Španski motoci-klist Dani Pedrosa, ki tekmuje v svetovnem prvenstvu razreda motoGP za moštvo Honde, bo moral še na drugo operacijo ključnice. Pedrosa pravi, da je roka nenavadno šibka in da je občasno ne čuti. Operativni poseg bodo opravili po VN Španije, na dirkališča pa naj bi se vrnil že na naslednji dirki za VN Portugalske 1. maja. Pe-drosa se je za operacijo odločil, ker je odpadla dirka za VN Japonske in je tako med špansko in portugalsko veliko nagrado daljši premor. Španec je prvo operacijo prestal že oktobra, zdaj pa mu bodo odstranili ploščico in vijake, da bi sprostili pritisk v ključnici. SAMOMOR - Dobitnica srebrne olimpijske kolajne z iger v Atenah, avstrijska ju-doistka Caudia Heill, je na Dunaju storila samomor. Deve-tindvajsetletna judoistka, ki je v Atenah v polfinalu kategorije do 63 kilogramov srečno premagala Slovenko Urško Žolnir, je skočila s šestnadstropne zgradbe in je bila na mestu mrtva. CONTADOR - Alberto Contador bo maja zanesljivo nastopil na dirki po Italiji, saj so s športnega arbitražnega razsodišča (Cas) sporočili, da bodo pritožbo Mednarodne kolesarske zveze (Uci) in Mednarodne protidopinške agencije (Wada) na odločitev španske kolesarske zveze, ki je kolesarja Alberta Contadorja oprostila dopinških sumov, rešili do konca junija. Contador se zagovarja, da je klenbuterol v telo vnesel nehote, z uživanjem pokvarjene govedine. www.primorski.eu1 NOGOMET - Triestina jutri v Bergamu Atalanta ima 34 točk več! Za trenerja tržaškega moštva Salvionija bo tekma derbi - Veteran Doni je skriti adut gostiteljev Prva proti zadnji, skorajšnji A-ligaš proti skorajšnjemu C-ligašu itd. Možnih naslovov za opis jutrišnje tekme (pri-četek ob 15. uri) med Atalanto in Triestino bi lahko bilo več. Za Tržačane, ki imajo le še teoretske možnosti, da si zagotovijo obstanek v ligi, mora biti tudi na izjemno zahtevnem gostovanju v Bergamu, proti ekipi, ki ima 34 točk (!) več na lestvici, edini cilj zmaga. Triestina, ki je v celem prvenstvu zmagala le petkrat, mora v zadnjih devetih nastopih osvojiti še eno zmago več in še to morda ji ne bi bilo dovolj za igranje dodatnih tekem za ostanek. Gre torej za pravo utopijo, a vse dokler ne bo izpad iz lige matematičen, se bodo morali Salvionijevi varovanci boriti od prve do zadnje minute, česar v zadnjih nastopih niso naredili. V nedeljo proti Frosi-noneju so na primer začeli igrati šele pri stanju 0:2. ATALANTA - Moštvo iz Bergama je praktično že v A-ligi, ostaja le odprto vprašanje prvega mesta na lestvici, saj ima Atalanta točko prednosti nad Sieno. Torej, kljub temu da je primarni cilj črnomodrih že dosežen - ekipo so zgradili za takojšen povratek med elito - bo jutri Atalanta igrala na zmago. Po kakovosti posameznikov med Atalanto in Triestino ni primerjave, saj Colantuono razpolaga s celo vrsto igralcev, ki so več let igrali v A-ligi. Če se znajde v težavah lahko v vsakem primeru povleče iz rokava skrite adute, kot je lahko na primer Doni. Nekdanji reprezentant večkrat začenja tekme na klopi, a s svojo za B-ligo vrhunsko tehniko vstopi na igrišče v drugem pol- času in popolnoma spremeni potek srečanja. To se je na primer zgodilo že v prvem delu na Roccu, ko je bil odločilen za zmago Atalante. V napadu si lahko Colantuono privošči kroženje med raznimi Amorusom, Bjelanovicem, Ma-rilungom, Ruopolom in Tiribocchijem. TRIESTINA - Med tednom je Salvioni poskušal nekoliko spreminjati postavo, tako da ni še jasno, katere bodo dokončne izbire trenerja, ki je rojen v Gorlagu pri Bergamu. Zanj bo jutrišnja tekma pravi derbi. 57-letni trener Triestine še verjame v možnosti obstanka (blagor njemu, op.p.), po zgrešenih izbirah na tekmi proti Frosinoneju pa si trener Tržača-nov ne sme privoščiti niti najmanjše napake. Prav zato ne prepričajo izbire, ki jih je naredil na običajni trening tekmi. Res je sicer, da ni razpolagal z Godeasom in Taddeiem (prvi bo jutri na razpolago, drugi ne), a kljub temu sta odločitvi, da Filkorja znova premakne v obrambo in Testinija znova uvrsti med rezerve, dokaj sporni. Filkor je v nedeljo znova dokazal, da je na sredini igrišča dodana vrednost, ob tem da je dosegel gol, Testini pa je, kljub zgrešeni 11-metrovki, eden redkih, ki se na igrišču resnično trudi. Upajmo, da so bile te izbire le taktiziranje pred jutrišnjim nastopom. V napadu so ob odsotnosti Marchija trije igralci v boju za dve mesti. Trenutno sta Testini in Godeas v prednosti nad Longonijem. Verjetna postava Triestine: Colombo, D'Ambrosio, Malago, Cottafava, Longhi, Antonelli, Filkor, Dettori, Mira-montes, Testini (Longoni), Godeas. (I.F.) TENIS - 16. in 17. aprila v Kopru Na Bonifiki za ženski pokal FED LJUBLJANA - Koper in športni park Bonifika bosta 16. in 17. aprila gostila veliki mednarodni teniški spektakel - pokal Fed -, v katerem se bo slovenska ženska teniška reprezentanca pomerila s Kanado. Po porazu proti Nemkam v začetku februarja v Mariboru imajo varovanke Iztoka Božiča zdaj popravni izpit za obstanek v svetovni skupini tega tekmovanja. Dvoboj je s tekmovalnega stališča za slovenski ženski tenis izjemno pomemben, podobno zagnano kot igralke pa so se ga lotili tudi prireditelji v Kopru, ki bodo prvič gostili tako veličastna imena svetovnega tenisa. Slovenijo bodo zastopale Polona Hercog, Katarina Srebotnik, Maša Zec Peškirič in Andreja Klepač, za Kanado pa bodo verjetno igrale Rebecca Marino, Aleksandra Wozniak, Sharon Fichman in Marie-Eve Pelletier. Pokal federacij bo v Kopru potekal v športnem parku Bonifika, ki poleg nogometnega stadiona s tribunami, velikega in malega nogometnega igrišča z umetno travo, atletskega stadiona s še- stimi tartanskimi atletskimi stezami, igrišč za odbojko in košarko, obsega tudi devet peščenih teniških igrišč in štiri igrišča z asfaltirano podlago. Slovenske in kanadske igralke bodo loparje prekrižale na glavnem teniškem igrišču, kjer bo na tribunah prostora za 1300 gledalcev. Organizatorji pod vodstvom Branka Florjaniča ničesar ne prepuščajo naključju. V primeru dežja bodo lahko dekleta nemoteno trenirala na pokritem igrišču, za dobro počutje igralk pa bodo v Kopru poskrbeli tudi z lepo opremljenimi garderobami. »Igralkam bo na voljo pokrito teniško igrišče, tako da do izpada treninga ne bo prišlo. Pomembno je, da dekletom zagotovimo kar se da najboljše možnosti za trening,« pravi direktor Teniške zveze Slovenije Zoran Kofol. Teniški center Bonifika je dobil pozitivno oceno Mednarodne teniške zveze (ITF). «Obiskal nas je delegat iz Londona, ki je bil s pripravo teniških igrišč ter drugih objektov zelo zadovoljen,» je dodal Kofol. (STA) 20 Petek, 1. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / UMETNOSTNO KOTALKANJE - Martina Pecchiar Po poškodbi hrbta spet vadi vsak dan s polno paro Slovenska tekmovalka tržaškega društva Jolly želi biti do državnega prvenstva v optimalni formi Potem ko je Tanja Romano odločila, da bo zaključila svojo izjemno športno kariero, je italijansko in nasploh svetovno gibanje umetnostnega kotalkanja osiromašeno. Tako meni tudi Martina Pecchiar, sedemnajstletni-ca, ki ostaja s Francesco Roncelli edina slovenska kotalkarica v italijanskem vrhu. »Njen odhod je velika izguba za vse nas. Nobena tekmovalka ni kot ona; najboljša je in je bila prava mentorica za vse nas,« pravi o kotalkarski »zvezdi« članica tržaškega kluba Jolly, sicer dijakinja 4. B liceja Prešeren. Tekmovalka, ki bo med mladinkami tekmovala še naslednje leto, se je uveljavila pred tremi sezonami, ko je na Evropskem pokalu v Trstu osvojila prvo mesto v kategoriji jeunesse, svoj najboljši rezultat pa je dosegla leta 2009, ko je zelo dobro dozorevanje potrdila na mladinskem evropskem prvenstvu v isti starostni kategoriji, kjer je bila druga. Kotalkarica s Katinare sicer sodi v ožji izbor reprezentantk že od leta 2007, ko je prvič nastopila v italijanskem pokalu. Nazadnje je dres državne reprezentance oblekla lani maja, ko je med mladinkami zmagala na Nemškem pokalu. Drugih nastopov ni zbrala, saj jo je julija zaustavila poškodba hrbta, zaradi katere je morala popolnoma mirovati tri mesece. Lahkotno je tako spet začela kotalkati avgusta, z večjo intenzivnostjo pa šele novembra. »Ponoven začetek je bil zelo naporen. Avgusta sem začela, vendar sem potem morala ponovno nekaj tednov mirovati. Vseskozi me je spremljal fi-zioterapevt,« je pojasnila Martina, ki zdaj trenira spet vsak dan po dve uri. Kljub daljšemu premoru pa k sreči ni nazadovala, vendar se je vrnila na nivo, ki ga je dosegla lani julija. Takrat se je zaradi prekomernih bolečin odpovedala tudi nastopu v dolgem programu na državnem prvenstvu. Letošnji cilji pa so za mlado perspektivno tekmovalko že jasni: »Želim, da bi bila na državnem prvenstvu v optimalni formi. Tam se bo namreč odločalo, kdo bo med potniki na evropsko in svetovno mladinsko prvenstvo,« napoveduje Martina, ki se je letos marca udeležila že prvega zbirnega treninga reprezentantk, na katerega je selektor povabil še štiri mladinke. Ravno državno prvenstvo pa je za Martino trn v peti: če je na evropski ravni že posegla po visokih uvrstitvah, ji v italijanski konkurenci stopničk še ni uspelo osvojiti: »Vedno se mi zatakne v kratkem programu, tako da potem težje nadoknadim zaostanek,« pojasnjuje tekmovalka, ki trenira pod vodstvom Elvie Vitta in tekmuje tudi v kombinaciji. Tačas pili Martina lanski kratki in dolgi program: »S trenerko in koreo-grafom Mariom Vitto še nismo odločili, ali bomo kaj spremenili. O tem zdaj še ne razmišljamo.« Treningi so sedaj usmerjeni predvsem v izboljšanje izvedbe skokov, ki jih je izvajala že pred poškodbo. Poleg dvojnega axla še trojni toolop in trojni salkow, počasi pa bi rada osvojila še trojni flip. »Tanja je izvajala brezhibno še trojni lutz in rittberger,« dodaja Martina, ki bo med mladinkami tekmovala še naslednjo sezono, zato zaključek kariere Romanove nanjo bistveno ne bo vplival. (V.S.) pecchiar UMETNOSTNO KOTALKANJE Poletovki uspešni v zvrsti solo dance Veronika Sedevcic in Sara Tence (obe Polet) S tekmo, ki je potekala na plošči društva Pattinaggio Artistico Triestino, se je končalo pokrajinsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za leto 2011. Tokrat so nastopale kotalka-rice, ki tekmujejo v zvrsti Solo Dance. V tej kotalkarski disciplini tekmovalci izpeljejo programe, ki so zelo podobni raznim plesom. Športno društvo Polet sta zastopali Veronika Sedevcic in Sara Tence. Veronika je tekmovala v amaterski kategoriji B (Divisione Nazionale B), kjer je zasedla peto mesto na lestvici. Leto starejša Sara pa je v amaterski kategoriji C (Divisione Nazionale C) stopila na tretje stopničko zmagovalnega odra. Naslednji konec tedna, se pravi jutri in v nedeljo se bo začela prva faza deželnega prvenstva, kjer bo tekmovala v kategoriji deželnih mlajših deklic (Allievi regionali), bodisi v obveznih likih kot v prostem programu, poletovka Giulia Crociato. Starejše kategorije pa se bodo pomerile v obveznih likih: med kadetinjami bo tekmovala Katarina Jazbec, v kategoriji mladink Martina Debernardi in Valentina Scam-perle ter v kategoriji Senior Lucia Palme. Tekma v obveznih likih za starejše kategorije bo veljavna za uvrstitev na državno prvenstvo, ki bo potekalo konec maja v Bologni. Martina Pecchiar obiskuje 4. razred liceja Prešeren ODBOJKA - 1. moška divizija na Goriškem Okrnjena Soča v dveh tekmah osvojila vseh šest točk Hammer - Soča Lokanda Devetak 1:3 (25:23, 18:25, 12:25, 22:25) Soča: Butkovič 11, Černic 13, Čevdek 19, I. Devetak 11, T. Devetak 3, Tomsič 9, Tommasi 0. Trener Boris Jelavič. Torriana - Soča Lokanda Devetak3:0 (25:23, 25:22, 25:20) Soča: Butkovič 8, Černic 6, Čevdek 1, I. Devetak 7, Fiorelli 1, Tomšič 11, Tommasi. Trener Boris Jelavič. Igralci Soče so v zadnjih dveh nastopih igrali v zelo okrnjeni postavi, še dobro, da so se pomerili z najslabšima ekipama v ligi, tako da so vendarle vknjižili vseh šest točk. Na prvem gostovanju v Trstu proti Ham-merju so borbeni nasprotniki precej zaposlili tehnično boljše gostitelje in jim je celo uspelo osvojiti uvodni set, kar je bil njihov prvi osvojeni set v sezoni. V naslednjih dveh setih je bila Soča prepričljivo boljša, četrti set pa je bil spet v znamenju izenačene igre, Soči pa je v končnici uspelo prehiteti Hammer, ki je že vodil z 22:19. V trstu je krstni nastop opravil celo predsednik Soče Fabio Tommasi, ki je bil edina menjava v ekipi, odbojke pa prej nikoli ni igral. Izenačeno je bilo tudi naslednji dan na gostovanju v Gradišču, kjer pa je Soča v končnicah vsakič prevladala. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Virtus - Kontovel 3:0 (25:18, 26:24, 25:17) Kontovel: Grgič, Ban, Klobas, Poiani, Cabrelli, Cassanelli, de Walderstein (L). Trener Tania Cerne. Kontovelke so tega nasprotnika v prvem delu premagale, v ozki in nizki telovadnici na Rocolu pa so prevladale gostiteljice. Kontovel je igral okrnjen (istočasno je potekala tudi tekma v mlajši kategoriji), nastop naših igralk v celoti gledano ni bil slab, vendar bi z bolj samozavestno igro lahko dosegle več. Žal so igrale premalo konstantno, v vsakem setu pa so zgrešile nekaj servisov več kot njihove nasprotnice, kar se je posebno poznalo v drugem msetu, ki so ga izgubile na razliko po vodstvu s 24:23. www.primorski.eu UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Sloga - Futura Cordenons 0:3 (15:25, 13:25, 17: 25) Sloga: Babuder 7, Castellani 1, De Luisa 8, Jerič 1, Mazzoleni 7, Saražin 2, Trento 1, Ukmar 1. Trener Ivan Peterlin Tekmo tega kola so mladi Slogaši odigrali v torek. Srečanje so sicer izgubili, kar pa ne pomeni, da so razočarali, nasprotno! Tekma se je resda končala po samih treh setih in z dokaj gladkim izidom v posameznih setih, vendar je bila kljub temu lepa in napeta. Slo-gaši so bili dobri v obrambi, veliko so gradili in izvedli serijo dobrih akcij, vendar se je poznalo, da so mlajši od nasprotnikov in imajo zaradi tega bistveno manj moči in so njihovi napadi premalo ostri. Nasprotno pa so bili igralci Cordenonsa na mreži za naše odbojkarje neustavljivi in v tem je tudi bil ključ njihove gladke zmage. Slogaši bodo ponovno igrali jutri, ko bodo igrali v Mošu. UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Kontovel - Virtus 3:0 (25:9, 25:16, 25:10) Kontovel: Guidoni, Košuta, Ravbar, Sossi, D. in N. Vattovaz, Viezzoli. Trener Sandra Vitez Čeprav so nastopile v okrnjeni postavi so Kon-tovelke zlahka zmagale in utrdile svoje drugo mesto na lestvici. Tekma je bila predvsem važna za nasprotnice, ki pa naši ekipi niso bile dorasle, tako da je bila tekma enosmerna, na igrišče pa so se zvrstile vse igralke Kontovela. Škoda, da Virtus ni privolili v preložitev tekme, ker je s tem preprečil nekaterim igralkam našega društva, da se udeležijo zadnjega treninga za sestavo pokrajinske reprezentance. UNDER12 MEŠANO Na Goriškem Pieris - Soča 0:3 (22:25, 9:25, 21:25) Soča: Černic, S. in T. Cotič, Juren, Persoglia, Pe-truz, Sardoč, Tomsič, Trener Štefan Cotič. Sočanke so potrdile, da rasejo iz tkeme v tekmo. Tokrat so prepričljivo premagale Pieris, ki je bil na lestvici pred njimi. K uspehu je veliko pripomogel že prvi set, ki ga je Soča osvojila po borbeni igri. Nasprotnice je poraz potrl, da v drugem setu niso več nudile pravega odpora, zato pa se je boj spet razvnel v tretjem setzu, v katerem pa so bile požrtvovalne igralke Soče spet boljše. DAVID DOLES Zgodaj zjutraj ni vedno najbolj prijetno Barkovljan David Doles (letnik 1972), ki živi v Bazovici, se že vrsto let rekreativno ukvarja s tekom. »Od leta 2003 sem se začel malo bolj resno ukvarjati s tem športom. Pred tem sem igral košarko pri Borovih in Ja-dranovih mladinskih ekipah. Nisem bil uspešen košarkar, četudi mi je ta šport zelo všeč, saj se z njim ukvarjam še naprej. Enkrat tedensko se dobimo s prijatelji, vsi bivši košarkarji, v telovadnici pri Briščikih,« je uvodoma povedal David. Zakaj si izbral tek? Ker me sprosti in mi je všeč biti v naravi. Nastopam tudi na rekreacijskih tekih in normalno je, da skušam tudi izboljšati svoje čase. Ne spadam pa v krog tistih fanatikov, ki stalno gledajo na uro in štejejo vsako sekundo. Če poslabšajo čas in uvrstitev pa so slabe volje. To zame ne velja. Koliko treniraš? Tečem vsaj trikrat tedensko. Na teden pretečem približno 30 kilometrov. Tečem ali zgodaj zjutraj ali pa med uro kosila. Konec tedna pa skušam preteči malo daljše razdalje. Ali zjutraj treniraš pred odhodom v službo? Tečem ob 6.30. V Bazovici ob tisti uri pozimi ni najbolj prijetno. Večkrat tečem v temi, ko je temperatura še globoko pod ničlo. Takrat ne uživam. Poleti pa je prijetno. Ali si zadovoljen s svojim nastopom na sežanskem Malem kraškem maratonu? Na cilj sem prišel s časom 1 ure in 32 minut. Računal sem, da bom tekel okrog 1.35. Sem bil zadovoljen. Tekla sva s prijateljem Danjelom, ki se je prvič odpravil na polmaraton in prispel na cilj v odličnem času. Kateri je tvoj najboljši čas na polmaratonu? Leta 2004 sem v Cerknici tekel pod 1.21:50, prepričan pa sem, da je bila proga malo krajša. Kot svoj najboljši čas bi štel 1.23:35 na Kraškem polmaratonu v Nabrežini. Ali si takrat veliko več treniral? Absolutno. Treniral sem vsaj štirikrat na teden po 15 kilometrov. Imel sem veliko več prostega časa. Nisem še imel družine. Katera polmaratonska proga ti je najbolj všeč? Tržaška Bavisela je zelo lepa, saj tečeš po obalni cesti. Tudi sežanski Mali kraški maraton je zanimiv, čeprav je proga tehnično bolj zahtevna, saj je kar nekaj vzponov. Lepa proga je tudi v Buii pri Vidmu. Kateri so tvoji letošnji načrti? Gotovo bom tekel na tržaški Baviseli. V kratkem pa bi rad pretekel tudi maraton. Doslej se žal nisem uspel ustrezno pripraviti za tek na 42 kilometrov. Na treningih bi moral preteči več kilometrov. Prej ali slej bi rad nastopil na maratonu v New Yorku, ki je cilj vseh tekačev. Ali tekmuješ tudi za Trofejo Pokrajine Trst? Vpisan sem, že v nedeljo bo prva preizkušnja v Bazovici. / ŠPORT Petek, 1. aprila 2011 21 ALPSKO SMUČANJE - Obračun 6. Primorskega pokala Med tekmovalci vsak tretji pripadnik društev iz Italije Zmagovalcev je sedem, več je članov mladinskih kategorij - Nagrajevanje bo 16. aprila v Križu Končne lestvice SUPER BABY SPRINT ŽENSKE 1. Manja Leban (Idrija) 922, 2. Gaja Del Latte (Mladina) 848, 3. Zana Abram (Kalič) 521. SUPER BABY SPRINT MOŠKI 1. Maks Škerk (Devin) 851, 2. Damir Terčon (Devin) 681, 3. Miha Svetličič (Javornik) 612. BABY SPRINT ŽENSKE 1. Karin Trček (Javornik) 939, 2. Lara Kikovic (Kalič) 872, 3. Anamarija Vidergar (Kalič) 784. BABY SPRINT MOŠKI 1. Jure Brlogar (Pivka) 842, 2. Ivan Santagati (Devin) 806, 3. Matija Okretič (Devin) 777. MIŠKE 1. Neja Serazin (Kalič) 883, 2. Raisa Leskovec (Kalič) 849, 3. Andrea Craievich (Devin) 635. MIŠKI 1. Jan Sedmak (Mladina) 812, 2. Mattia Del Latte (Mladina) 811, 3. Alen Jurca (Pivka) 626. DEKLICE 1. Katrin Don (Brdina) 949, 2. Eva Kobal (Gorica) 919, 3. Petra Basezzi (Devin) 827. DEČKI 1. Tommaso Pilat (Devin) 944, 2. Tim Kodermac (Gorica) 889, 3. Matej Udovič (Devin) 785. NARAŠČAJNICE 1. Lorina Antončič (Kalič) 781, 2. Lara Čigon (Kalič) 781, 3. Nina Jan (Matajur Tolmin) 613. NARAŠČAJNIKI 1. Andraž Dobovšek (Gorica) 870, 2. Andraž Kobal (Bovec) 848, 3. Tilen Furlan (Gorica) 815. MLADINKE 1. Katja Pivk (Javornik) 926, 2. Lucija Jug (Matajur Tolmin) 839, 3. Manja Medved (Matajur Tolmin) 649. MLADINCI 1. Luka Jedrejčič (Kras) 919, 2. Matej Škerk (Devin) 872, 3. Jan Marolt (Kalič) 692. ČLANICE 1. Janja Del Linz (Devin) 905, 2. Roberta Ressi (SPDG) 302, 3. Nina Tavčar (Kras) 151. ČLANI 1. Tadej Penko (Pivka) 866, 2. Jernej Skok (Devin) 646, 3. Ivan Kerpan (Mladina) 550. STAREJŠE ČLANICE 1. Aleksandra Merhar (Kalič) 918, 2. Urška Miklavec (Kalič) 701, 3. Kristina Zidarič (Devin) 545. STAREJŠI ČLANI 1. Aljoša Gorjan (Brdina) 894, 2. Boštjan Brus (Idrija) 892, 3. Aleš Širca (Kras) 797. DAME 1. Eva Šuštaršič (Pivka) 908, 2. Barbara Žitko (Kalič) 768, 3. Rosanda Skocir (Matajur Tolmin) 635. SUPER DAME 1. Lilijana Mavri (Gorica) 922, 2. Sanja Simic (Kalič) 804, 3. Ida Istenič (Javornik) 670. AMATERJI 1. Bor Zuljan (Gorica) 910, 2. Matej Doljak (Gorica) 903, 3. Franco Parmesan (Devin) 894. VETERANI 1. Marko Velikonja (Gorica) 951), 2. Alessandro Corbatto (Devin) 889, 3. Mirko Istenič (Javornik) 833. SUPER VETERANI A 1. Lojze Faletič (Gorica) 923, 2. Bogdan Milič (Devin) 703, 3. Roberto Greco (Devin) 463. SUPER VETERANI B 1. Srečko Lepajne (Devin) 826, 2. Slavko Svetličič (Idrija) 727, 3. Jože Inocente (Kalič) 409. MLADINSKA LESTVICA 1. SK Devin 17.950, 2. SK Kalič 13.130,3. SK Gorica 8.567, 4. SK Brdina 7.204, 5. ŠD Mladina 7.204, 6. SK Javornik 3.774, 7. SK Idrija 3.624, 8. SD Postojna 3.486, 9. SK Pivka 3.334, 10. SD Kras 2.570, 11. SK Matajur Tolmin 2.461, 12. SK Snežnik 2.006, 13. SK Kanin Bovec 1.997, 14. SPDG 1.744, 15. SK Portorož 992. ABSOLUTNA DRUŠTVENA LESTVICA 1. SK Devin 32.847, 2. SK Kalič 27.153, 3. SK Goriva 19.679, 4. SD Brdina 9.749, 5. SK Pivka 8.754, 6. SK Javornik 8.745, 7. ŠD Mladina 8.614, 8. SK Matajur Tolmin 8.544, 9. SD Kras 6.913, 10. SK Idrija 5.597, 11. SPDG 4.329, 12. SD Postojna 3.545, 13. SK Snežnik 3.023, 14. SK Kanin Bovec 2.997, 15. SK Portorož 2.979, 16. SK Logatec 1.035, 17. SD Vrhnika 454. Na Primorskem smučarskem pokalu lahko nastopajo tudi najmlajši superbabyji, sedemletniki in mlajši. Na sliki: nagrajevanje prve tekme za pokal ZKB l. prinčič POGOVOR - E. Bogatez »Slovenski jezik v srcu Karnije« Ennio Bogatez l. prinčič Načelnik smučarske komisije ZSŠDI in glavni organizator Primorskega smučarskega pokala Ennio Bogatec je prepričan, da je kljub nekoliko nižjemu številu udeležencev kot v prejšnjih letih projekt še vedno zanimiv: »Več dejavnikov je mogoče vplivalo na nižjo udeležbo. Upoštevati moramo, da so v klubih nihanja v številu članov, nekatera pa morda niso bila pravočasno obveščena,« ugotavlja, dodaja pa, da so bili z letošnjo udeležbo nasplošno vsi zadovoljni. Ožji odbor je pred sezono odločil, da bo novo triletno obdobje zasnoval čisto enako kot prejšnje tri izvedbe: »Tako je odločila večina, čeprav sta z goriške strani prišla dva predloga. Predlagali so, da bi bila prizorišča tekem bolj raznolika ter da bi na koncu priredili nekakšen finale najboljših.« Predvsem finale, kjer bi nastopili samo nekateri, bi po Bogatčevem mnenju lahko finančno preveč bremenil blagajne, različna prizorišča pa bi bila dobrodošla, vendar se je letos tu zataknilo. Načelnik Bogatez vseskozi poudarja tudi vlogo pokala, ki ni le športno rekreativna prireditev, temveč je pokal tudi priložnost poudarjanja skupne kulture, jezika in priložnost socializacije: »Tako s Primorskim pokalom in Zamejskim prvenstvom gremo vsakič s slovenskim jezikom v srce Karnije; čisto vse poteka namreč izključno v slovenskem jeziku. Tam nas vsi spoštujejo in nas imajo za sebi enake, kot aktivni del deželnega smučarskega gibanja.« Pri tem je Bogatez še pristavil zgodovinski pomen, ki ga je letos imelo prvo zamejsko prvenstvo v smučarskem teku. Nadeja si, da bi bila na naslednjih izvedbah (»če ne bo naslednje leto pa bo druga izvedba čez dve sezoni«) vse več tekmovalcev vseh zamejskih klubov. »Bil sem glavni organizator obeh prireditev, alpskega tekmovanja in tekme v smučarskem teku. Menim, da sta obe zelo dobro uspeli. Glede na kritike, o nižji udeležbi na alpskem delu, se mi zdi, da je bila vsekakor zadovoljiva. Nihanje v vpisih je bilo vedno prisotno. Kvalitete pa ne bi komentiral, čeprav je bilo na ta račun nekaj kri-ti'k.«(V.S.) Sklepno poglavje Primorskega smučarskega pokala bo v nedeljo, 16. aprila, v Križu. Na vrtu Ljudskega doma bodo od 16.00 dalje podelili kolajne ter praktične nagrade smučarjem, ki so na letošnji 6. izvedbi čezmejne različice zbrali največ točk. Kot v prejšnjih izvedbah so za končno lestvico prišli v poštev najboljši trije rezultati od štirih možnih. Letos so tekmovalci slovenskih društev v Italiji in klubov iz Slovenije, ki sodijo v notranjsko primorsko območje, sodelovali na Pokalu ZKB (v organizaciji SK Brdine), Miškotovem pokalu (v organizaciji SK Kalič Postojna), Pokalu Trampuž Transport (SK Kras) in Pokalu Prijateljstva treh dežel (v organizaciji SK Devin). Tri od štirih tekem so organizirali v naši deželi, in sicer na smučišču Cimacuta v kraju Forni di Sopra, 3. Mi-škotov pokal pa so pripravili na Cerknem. Največ tekmovalcev se je udeležilo zadnje preizkušnje za 23. Pokal prijateljstva treh dežel (288, med njimi 7 članov koroškega kluba St. Janž), na Miškotovem pokalu in na prvi tekmi je bilo 245 tekmovalcev, na pokalu Trampuž na pustno nedeljo pa 230. Rekreativnih smučarjev in smučark, ki so se udeležili vsaj ene tekme, je bilo 504: 251 (49,8 %) v mladinskih in 253 (50,2 %) pa v članskih kategorijah. Članov slovenskih društev v Italiji je bilo 162, torej 32,1 % vseh tekmovalcev. Med njiimi je bilo več mladih smučarjev (1997 in mlajši), in sicer 89 (54,9 %), članov pa je bilo 73 (45,1 %). Najštevilnejši so bili vedno člani SK Devin (72), barve SK Brdina je na vsaj eni tekmi branilo 56 članov, članov SPDG 31, Mladini-nih tekmovalcev pa 24. Nasploh se nadaljuje splošni trend prejšnjih let, odkar ima pokal tudi čezmejni pečat, da je tekmovalcev v članskih kategorijah več kot (naj)mlajših. Največ tekmovalcev je bilo spet med veterani (41), kjer je bilo tudi naj -več članov naših društev (17). Na mladinski ravni pa jih je bilo kot lani med ba-byji sprint moški (36), največ članov slovenskih društev iz Italije pa je bilo med dečki, kjer jih je bilo 18 od 32. Letos bo na najvišjo stopničko stopilo sedem tekmovalcev slovenskih društev iz Italije (4 v mladinski in 3 v članski konkurenci), devet jih je osvojilo 2., osem pa 3. mesto. Med nagrajenci bo največ članov Devina (17), sledijo Mladina (4), Brdina (2), SPDG (1). Zmagali so Maks Skerk (Devin), Jan Sedmak (Mladina), Katrin Don (Brdina), Tommaso Pilat (Devin), Janja Del Linz (Devin), Aljoša Gorjan (Brdina) in Srečko Lepajne (Devin). Naj omenimo, da je bilo lani 11 zmagovalcev: med njimi jih je bilo šest - torej večina v članskih kategorijah, letos pa jih je več na mladinski ravni. Na društveni lestvici pa prednjači Devin, ki je 1. mesto osvojil na mladinski in absolutni društveni lestvici. V primerjavi z lansko sezono je bilo letos tekmovalcev manj, prav tako je bilo manj tudi članov naših društev: lani je bilo vseh 542, članov društev v Italiji pa 210, torej 48 več kot letos. (V.S.) BAVISELA Sodelovanje z združenjem Calicanto Letošnja Bavisela bo v sodleova-nju z organizacijo Calicanto, ki skrbi za športnike s posebnimi potrebami, organizirala 4. maja na Velikem trgu v Trstu manifestacijo za otroke med 11. in 15. letom. Mladi, posebno so vabljeni nižje srednješolci, se bodo od 14.30 do 16.30 preizkusili v teku, Na sporede bo tudi demonstracija integriranega športa v košarki in nogometu, ko bodo mladi igrali skupaj s člani združenja Calicanto. Združenje že leta prireja tečaje odbojke, plesa, kotalkanja, jadranja, smučanja, balinanja in drugih športov. Na dan prireditve bo odprt kiosk, v katerem bodo predstavili pobude združenja Calicanto. NOGOMET Zdesetkana Zarja Gaja Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je imela precej dela z nogometaši naših društev. V promocijski ligi sta bila s prepovedjo igranja za en krog diskvalificirana Nicola Trangoni (Juventina) in Saša Gulič (Vesna). Težave za sestavo moštva bodo jutri (na gostovanju pri Opicini) tudi pri Zarji Gaji. Aljaž Milič in Riccardo Bernobi sta bila kaznovana s prepovedjo igranja za dva kroga, za en krog pa vratar Jaš Grgič (v nedeljo je igral z roko zunaj kazenskega prostora) in Alberto Missi (4. opomin). V zvezi z zadnjo tekmo mladincev bo morala Juventina plačati 100 evrov globe, za en kroga pa je bil kaznovan član Vesne Aleksandar Marja-novic. Petdeset evrov globe pa bo po krivdi navijačev morala plačati tudi do-berdobska Mladost. Povabljeni na trening V okviru priprav na Trofejo pokrajin so bili na treninge tržaških pokrajinskih vrst v Zavljah povabljeni tudi mladinec Nicolas Potlecca (Breg), naraščajnik Stefano Simeone (Kras Repen) in »najmlajši« Matteo Bicocc-hi (Kras Repen). □ Obvestila AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19.00 uri v restavraciji na glavnem trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. prej do novice www.primorski.eu1 KOŠARKA - V play-offu D-lige Kontovel danes doma proti Gemoni Najslabši napad proti najboljši obrambi Kontovel bo danes prvič v play-offu nastopil pred domačimi gledalci. Pri Briščikih bo gostovala Gemona (ob 20.45), ki je kot Kontovel v prvem krogu ostala praznih rok. Fogliano je bil boljši 59:58. Ekipa gostov, ki je v prvem delu prvenstva osvojila 2. mesto, združuje nekaj igralcev, ki so nastopali tudi v višjih ligah, odloča se večinoma za consko obrambo in v povprečju dosega veliko košev - v rdeči skupini je imela v rednem delu prvenstva drugi najboljši napad (po Tar-centu), v obrambi pa je bil slabši samo San Vito. Skratka, čisto nasprotno od Kontovela, ki je imel najboljšo obrambo in najslabši napad. Brum-novi varovanci bodo nastopili v popolni postavi; vrnil se je tudi Ro-by Paoletič, ki pa še ni v optimalni formi. Sokol pa bo v promocijski ligi danes ob 21.15 igral v telovadnici šole Caprin proti Scogliettu. UNDER 14 MOŠKI Breg gladko premagal Basket Trieste Basket Trieste - Breg 54:93 (14:24, 23:49, 37:79) Breg: Gelleni, Švara, Zobec, Sema, Bole, Vascotto, Košir, Stagni, Impellizzeri, Fonda, Norbedo, Giacomini; Trener: Sila. V zaostali tekmi so Brežani gostovali pri ekipi Pallacanestro Trieste. Naši so začeli slabo, a v nadaljevanju povedli za 10 točk. Kasneje so prednost še povišali. Po tretji četrtini je ta znašala že 42 točk in tekma je bila tako odločena. Veliko priložnosti za igro so dobili vsi in jo dobro izkoristili. Ključno za zmago je bila odlična obramba Igralec Kontovela Peter Lisjak kroma Petek, 1. aprila 2011 Št. 13 (176) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu VOLITVE 2011 - Bralcem predstavljamo naš volilni program Klop bo kandidiral na občinskih in pokrajinskih volitvah »Glas mladih pride v našem prostoru težko do izraza,« je bila vodilna misel petkove tiskovne konference, s katerim je skupina mladih, ki ustvarjajo petkovo mladinsko prilogo Primorskega dnevnika - Klop, odločilno stopilo na pot političnega aktivizma. Ob bližajočih se volitvah so se mladi odločili, da bodo kandidirali tako na pokrajinski ravni kot na občinskih volitvah. Na petkovem srečanju, ki je potekalo v dvorani, našega, a pravzaprav niti ne našega, Narodnega doma, je Klo-pova lista predstavila svoj program. Imena kandidatov bomo sporočili naknadno, saj se je rodilo v novonastali stranki - v trendu z vsemi evropskimi političnimi scenami - rodilo nekaj notranjih trenj in nesoglasij. Vodilni misli Klopovega volilnega programa sta jasnost in koherenca, ki sta po mnenju novopečenih politikov edina pravilna smernica prepričevanja in angažiranja mladih. Sledi Klopov volilni program 1) Klop si prizadeva za enotnost vseh Slovencev v Italiji: manjšincev, zamejcev, na pol 'taljanov, Slovencev iz Slovenije, posameznikov iz mešanih zakonov, morebitnih temnopoltih županov, belih, rdečih, komunistov, klerikalcev, klerokomunistov, sociokapita-listov in Kraševcev. (Istrani in ezuli naj se priključijo Hrvatom.) 2) Klop se zavzema za skupno nastopanje Slovencev v Italiji. V civilni družbi naj se ustanovi skupna krovna organizacija z imenom Svet slovenskih kulturno-gospodarskih zvez in organizacij, ki bi po postopnem uveljavljanju federalističnih pravic delovala v obliki dveh avtonomnih organizacij. 3) Na politični ravni naj se Slovenci strnejo v eno samo slovensko stranko. Narodni princip, ki bi prevladal nad ideološkim, pa bi na lokalnem nivoju lahko pripeljal v praktičnih primerih do nekaterih zadreg. Če bi se v občinskem svetu s prevlado zbirne stranke pojavilo vprašanje asfaltirati občinsko cesto ali prenoviti vrtec z zad- no in precizno ter puristično uporabo slovenskega idioma, ker ugotavljamo iz dneva v dan, da raba slovenskega jezika in zlasti ortografije pri Slovencih v Italiji bolj pešata. (Dvojino bi sicer lahko odpravili, saj je ne potrebujemo.) 5) Klop se zavzema za enotnost njimi razpoložljivimi proračunskimi sredstvi, kako naj ravna uprava? Naj se izbere najbolj slovenska možnost! (Beseda asfalt je po izvoru tujka, bolje bi bilo prenoviti vrtec, ki je lepa in pristna slovenska beseda). 4) Klop se zavzema za konstant- Slovencev v Italiji brez pretiranih vaških kampanilizmov. Program predvideva, da bi ta cilj dosegli z uveljavljanjem učinkovitih gesel, ki bi jih širili po naših vaseh. (Za odpravo kampaniliz-mov na Proseku bi npr. uporabili geslo »Kržani zmjrn zad z nami«.) 6) Klop se zavzema za enotnost vseh Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini brez pokrajinskih kampanilizmov pod jasnim načelom, da je Trst tako in tako primer zablode, Gorica dobre prakse s finančnimi izviri in Benečija slovenske renesanse. (Rezija bo postala obljubljena dežela.) 7) Klop se zavzema za vsestransko povezovanje z matično domovino. Ključna beseda tega programa je odprtost. Zagovarjamo zlasti odprtje vseh bencinskih črpalk na mejnih prehodih med vikendi, ker se v zadnjem obdobju ustvarjajo neznanske vrste za nekaj litrov naftnega derivata. (Naslednji korak bi bilo odprtje vseh slovenskih veleblagovnic v nedeljah popoldne.) 8) Klop se prav tako zavzema za odprtost do večinskega naroda, zlasti v Trstu. Za vse Italijane iz Trsta odločno zahtevamo ne le odprtost vseh kraških gostiln, osmic in kmečkih turiz-mov med vikendi, ampak tudi proiz-vodenj njokov, pršutarn in vinskih kleti. Odprto je treba v domoljubnem duhu navezanosti na našo zemljo prodajati oz. ponujati vse, kar nam naša slovenska zemlja najboljšega ponuja. 9) Klop se odločno zavzema za medijski pluralizem med Slovenci v Italiji. Medijski pluralizem je temelj vsake demokracije. V svojem programu zahtevamo, da bi pluralizem dosegli z uveljavljanjem dveh osrednjih medijev: časopisa in spletnega portala. (Časopis naj bo glas SKGZ-ja, spletni portal pa SSO-ja.) 10) Klop se zavzema za javno dvo-jezičnost, zlasti kar se tiče dokumentov in obrazcev. Vsak Slovenec naj dobi dokument tako v italijanščini kot v slovenščini. Iz dokumenta v italijanščini bi razbiral besedilo, vsebino, po- mene in zahteve dokumenta, ki bi jih potem vstavil v slovensko polo. (V italijanščini seveda.) 11) Klop se zavzema za ustanovitev kraške občine. Zanjo naj lahko zaprosijo vsi, ki imajo slovenski priimek in dvojezično osebno izkaznico. (Ta člen programa je treba še dodelati: prav gotovo obstajajo namreč podporniki kraške občine, katerim niso hotele oblasti izdati dvojezičnega dokumenta, ali pa jim je bila zavrnjena uporaba slovenskih strešic. Klop predlaga torej ustanovitev kraške občine, ko bo vidna dvojezičnost v administraciji popolnoma uveljavljena in zlasti uporabljena s strani vseh Slovencev. (V 22. stoletju.) 12) Klop je z učinkovitim diplomatskim delom dosegel, da bodo italijanske desničarske sile podprle vrnitev vseh narodnih oz. trgovskih domov Slovencem. (Če se spravijo vsi Slovenci hkrati v vse povrnjene nepremičnine, izginejo iz vasi in s cest in ne motijo več italijanske javnosti.) S tem programom apeliramo na vse bralce, naj na naslednjih volitvah prekrižajo simbol Klopa in zaupajo svoj glas stranki, ki bo pripeljala do preporoda Slovencev v Italiji! Danes, 1. aprila, ob 20. uri Srečanje s Klopovimi kandidati v Mali dvorani Narodnega doma v Trstu Ob prvem aprilu Malo za ribo, malo za res Prvoaprilska šala je muhavost, ki si jo prav vsi radi privoščimo. Nekateri so pri pripravi potegavščin bolj originalni in učinkoviti, drugi pa se poslužujejo že preverjenih tehnik. Ne glede na to, ali spadaš v prvo ali drugo skupino, se ne boš mogel upreti skušnjavi, da bi preveril možnosti šal, ki ti jih danes ponujajo klopovci. Za izhodišče naših potegavščin smo si tokrat izbrali navado naših sosedov, ki se za prvoaprilske šale najraje navdihujejo pri ribah. Nič čudnega: saj sta bodisi smeh kakor riba nadvse zdravi, zakaj ju torej ne bi danes združili v obliki potegavščine? Naj bo torej tudi naš današnji dan obarvan s t.i. prvoaprilsko ribo, ki si jo lahko izberemo med tisoč različnimi vrstami, tako morskimi, kakor sladkovodnimi, primernimi za vsako situacijo in okus. Cenjeno ribo slanik, ki jo - kot nam samo ime sugerira - v vsem njenem okusu začutimo samo, če je pošteno soljena, lahko danes za šalo podariš svojemu dekletu, ki nepretrgoma toži o tem, kako se ji je zaradi stresa povečal ce-lulitis celo pod pazduhami. Svetujemo ti, da ji šele po obedu razkriješ količino soli, ki si jo nanjo natrosil: da ti je prvoaprilska šala uspela boš dojel, ko bo ocvrla. Tebe, ne ribo! Se že nekaj tednov boriš proti skušnjavi, da bi prekršil pravilo in povabil svojo sodelavko na romantično večerjo na dom?Danes je pravi čas, da zavihaš svoje moške rokave in uporabiš žensko spretnost v kuhinji, tako da ji skuhaš ribo (ali vsaj skušaš). Ampak ne katerokoli ribo, pač pa: skušo. Med ve- čerjo ji priznaj, da te je za izbiro navdihnila njena sloka, vretenasta oblika: če ne bo dojela, da govoriš o ribi, si na konju ... pardon, na morskem konjičku. Iščeš pravo prvoaprilsko šalo za svojo taščo, ki je tako spolzka in sluzava kot kača? Potem imamo pravo rešitev zate. Vemo, da si marsikdaj razmišljal o tem, da bi ji podaril modrasa, ampak svetujemo ti, da se zadovoljiš z nekoliko manj nevarnim načrtom in ji danes v torbico podtakneš jeguljo. Jegulja je na prvi pogled povsem enaka kači, le da ima v primerjavi z njo še eno prednost: vonj. Če boš spreten, se bo tašča morda samo ustrašila, zaradi vonja pa bi se znalo zgoditi, da bi omedlela. In to zate pomeni ... nekaj ur blaženega miru! Ribe, o katerih trenutno teče govor, smo (srčno upamo za vsakega izmed vas) vsi že vsaj enkrat prejeli v dar, ničkolikokrat pa smo jih podarili ali bolje bi bilo reči - metali. Srečnejši in srečnejše so vsak dan dobesedno posuti z njimi, manj srečni pa večinoma ostanejo praznih rok. Če spadate v drugo skupino in se z njo še niste pobliže seznanili, je »sardon« prava riba za vaš prvi april. Danes jih mečite vsakemu, ki ga srečate: morda se vam bo posrečilo in vam bo katera prišla nazaj. Prekrižajte prste predvsem zato, da vam ne bi priletela direktno v obraz! Če mislite, da boste svojega zobozdravnika, v katerega ste se zatreskali kot strela, osvojili s čuteno verzijo pesmijo Čukov Jutr mam zobarja, vedite, da lahko na vrata njegovega srca potrkate tudi drugače: z zobatcem. To je izredno zanimiva vrsta ribe, predvsem za zobozdravnika. Če se bo namesto z vami ukvarjal s štrlečo čeljustjo te ribe, ne bodite preveč užaljeni: profesionalna deformacija pač. Koliko krat so ti doma zabrusili: »Tako si len, da ti že rastejo oslovska ušesa!« Jeza se je v tebi kuhala in kuhala, toliko, da si se zaprisegel, da se boš nekoč maščeval. Ampak maščevanje je stvar stila: za sabo moraš pustiti podpis. V ta namen potrebuješ torej ducat smrdljivih osličev (z rezgetajočimi osli bi bilo nekoliko težje upravljati, čeprav bi bila poanta dejanja najbrž bolj jasna). Vsakega posebej nastavi v skrite kotičke domačih relax-točk in ko te bo kdo - ležeč na divanu - vprašal, kaj tako zaudarja, preprosto odvrni: »Tako si len, da že smrdiš po lenobi.« Ko bodo odkrili mrtve osliče, jim bo sporočilo jasno. Če si študent, veš, da je tunina neke vrste rešilni jopič v izjemno ekstremnih situacijah lakote. Brez nje bi marsikdaj pocrknile cele generacije marljivih, inteligentnih, mladih glav. Ampak najbrž veš, da se je tuna znašla na seznamu ogroženih vrst rib, ker jih polovijo več od tega, kar je dejansko dovoljeno? Da bi svoje sošolce in profesorje opozoril na nevarnost, vsakemu podtakni tuno (po možnosti ne prave) in eau de parfum nekaj dni stare tunine. Po vsej verjetnosti jim bo tuna postala na-gravžna in ti boš rešil cele družinice tun! / RADIO IN TV SPORED Petek, 1. aprila 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2010 - OPZ Sovodnje 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Se...a casa di Paola 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.10 Film: Storia di Laura (dram., It., '11, r. A. Porporati, i. I. Ferrari, I. Monti) 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Tv7 0.10 Glasb.: Concerto Banda dei Carabinieri 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Aktualno: L'appuntamento V^ Rai Due ^ Rai Tre 21.05 Film: Leoni per agnelli (dram., ZDA, '07, r. Robert Redford, i. Tom Cruise, Maryl Streep) 22.45 Dok.: La Storia siamo noi 0.00 Nočni in deželni dnevnik, vremenska napoved 1.10 Aktualno: Crash - Contatto impatto convivenza u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 8 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Film: La caduta delle aquile (vojna, V.B., '66, r. J. Guillermin, i. G. Peppard, J. Mason) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sotti-le) 23.30 Film: The Mothman prophecies -Voci dall'ombra (triler, ZDA, '02, r. M. Pel-lington, i. R. Gere, L. Linney) 1.50 Nočni dnevnik 2.15 Film: Belli e brutti ridono tutti (kom., It., '79, r. D. Paolella, i. W. Chiari, L. Salce) Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande fra-tello pillole 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Variete: Striscia la no-tizia 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.40, 1.20 Resni-čnostni show: L'isola dei famosi 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Aktualno: Cantieri d'Italia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: Past Life 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Variete: Zelig (v. Claudio Bisio in Paola Cortellesi, n. Antonio Ornano) 23.30 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.55 Risanke 8.45 Nan.: CSI: New York 10.40 Fringe 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Risanka: Simpsonovi 14.40 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Cafe 15.45 Risanka: Naruto Shippuden 16.15 Risanka: Sailor Moon e il mistero dei sogni 16.45 Nan.: Merlin 17.35 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 22.00 Nan.: Grey's Anatomy 23.50 Nan.: The Closer 0.40 Šport: Grand Prix, vaje 1.55 Variete: Pokerlmania 2.45 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Co-pertina da Udine (pon.) 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Chef a sorpresa 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Dok.: Italia magica 11.30 Dok.: Agrisapori 12.30 Aktualno: Italia economia e Prometeo 12.40 Aktualno: Le perle dell'Istria 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Anteprima Triestina 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 Variete: 80 Nostalgia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa 22.35 Aktualno: Il lungo viaggio di Trieste nel Ri-sorgimento 23.07 Nočni dnevnik 23.40 Nan.: Police rescue La l DeFunes) 15.55 Dok.: Atlantide 17.45 Nan.: Mac Gyver 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbariche (v. D. Bi-gnardi) 0.15 Dnevnik 0.30 Dok.: Storia proibita del '900 italiano 1.30 Aktualno: Prossima fermata 1.45 Nan.: Cold Squad (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Lutk. nan.: Bi-sergora 10.25 Martina in ptičje strašilo 10.35 Kratki dok. film: Rock na Laponskem (pon.) 10.50 Enajsta šola 11.25 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Ugrizni-mo znanost (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca 14.05 Ars 360 (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kaj govoriš? = so vakeres? 15.55 18.25 Risanke 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Pasja Patrulja 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Posebna ponudba 18.00 0.20 Babilon.tv: svoboda 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.50 Ekoutrinki 20.00 Nan.: Vedrana Grisogono 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 0.35 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 13.00 Glasnik 13.40 Evropski magazin 14.15 Črno beli časi (pon.) 14.35 Z glavo na zabavo - Mlad. oddaja (pon.) 15.05 Univerza (pon.) 15.30 Glasbene šale in laži 16.30 Cir-com Regional 16.55 Minute za... 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 Med valovi (pon.) 18.25 Opus (pon.) 19.00 Glasborola 20.30 Dok. serija: Poti z vzhoda 21.25 Nad.: Oglaševalci 22.15 Dok. serija: V 80 vrtovih okoli sveta (pon.) 23.10 Film: Srečnež Slevin 1.00 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 7.20 21.30 Žarišče 8.20 Kronika 10.00 Odbor DZ za zadeve EU 13.30 Poročila Tvs114.15 Dok. odd.: Povečava - Spomeniki, mejniki ideologij 15.30 Poročila Tvs116.30 Na tretjem... 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 22.00 Dok. odd.: Utrip Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Vesolje je... 15.00 Biker explorer 15.30 Film: Zvoki ljubezni 17.00 Avtomobilizem 17.25 23.30 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.30 Potopisi 21.00 Istrska potovanja 21.40 Rudi Bučar in I Calegaria 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.00 Dok. odd.: Sprehodi po stari Ljubljani 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 0.15 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00, 23.30 TV prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostra-ni 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 20.30 Razgledovanja 21.00 Objektiv 21.30 Sodobna umetnost 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura pop Pop TV LA 6.05 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Fantomas '70 (det., Fr., '64, r. A. Hunebelle, i. J. Marais, L. 7.10 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 14.55 Nabrušeni dragulj (dram. serija) 9.00 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.15 15.55 Prepovedana ljubezen (nan.) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Game show: Minuta do zmage 21.00 Film: V nevarni modrini (avant., ZDA, '05) 23.00 24UR zvečer, Novice 23.20 Nan.: Dexter 0.20 Film: Ultraviolet (akc., ZDA, '06) 2.00 24UR, ponovitev, Novice 3.00 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.25 9.50 Družina za umret 7.55 Svet, pon., Novice 8.55 11.10 Obalna straža (akc. serija) 10.15 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.40 0.15 Pa me ustreli! (Hum. serija) 12.05 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.25 Film: Pogreta ljubezen (rom. kom., ZDA, '09) 15.05 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 17.0518.55 Na kraju zločina: New York CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Zaljubljeni Shakespeare (rom. kom., ZDA/Anglija, '98) 22.20 Film: Zabava, ki jo komaj čakam (kom., ZDA, '98) 0.45 Film: Krvava romanca (triler, Francija, '03) 2.30 Love TV (erotika) 3.55 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 13. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Pogovori o glasbi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Evelina Umek; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.45 Zaključek projekta Soča - Isonzo; 11.30 Emilija Pavlič, na mednarodnem knjižnem sejmu v Parizu prejela naziv »Best in the world«; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Rekel in ostal živ; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 V ženskem svetu; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33, 20.00 Pandorina skrinjica; 12.00 Kratke vesti; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.00-19.30 Etnobazar; 20.00-0.00 Večer z RC; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok- turno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Prenos koncerta orkestra SF; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 1. aprila 2011 VREME DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 19.33 Dolžina dneva 12.47 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 5.30 in zatone ob 17.46 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo sprva zmerno obremenilen. Občutljivi ljudje bodo prehodno imeli manjše vremensko pogojene težave, ki bodo že dopoldne ponehale. Preostanek dneva bo vpliv ugoden. PLIMOVANJE Danes: ob 4.29 najnižje -45 cm, ob 10.16 najvišje 32 cm, ob 16.03 najnižje -44 cm, ob 22.30 najvišje 53 cm. Jutri: ob 4.52 najnižje -49 cm, ob 10.45 najvišje 34 cm, ob 16.25 najnižje -40 cm, ob 21.48 najvišje 51 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .380 Piancavallo.............0 Vogel.................100 Forni di Sopra..........0 Kranjska Gora..........0 Zoncolan............115 Krvavec................70 Trbiž....................0 Cerkno................50 Osojščica..............70 Rogla..................40 Mokrine..............145 Mariborsko Pohorje . . . .0 Podklošter............25 Civetta...............220 Bad Kleinkirchheim . . 70 _ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri in v nedeljo se bo nadaljevalo lepo vreme s pretežno jasnim nebom. V hribih bo popoldne le nekaj kopaste oblačnosti. Toplo bo. Dnevne maksimalne temperature bodo v nižinskem pasu dosegale 25 stopinj C. PIANETTUS Najboljši nakupi in ugodnosti Zaba va^®s£gen er a c ije Presei^Mflffrn nagrade^ 1.-3. APRIL PET 11, 4* * 16h: Vse najboljše, Pfanet Tuš Koper! Koncert z Rudijem Bučarjem, animacija in torta velikanka! * 22h: Disco Planet, koncert DANIJELE SOB | 2, 4, * Dopoldanska zabava s Piko Nogavičko in Kapitanom Kljuka < Velika Modna revija za vse generacije z Lorello Flego * Večerna zabava z "EfvisThe legend show" * po 24h: Disco Planet afterparty, DJ CONTEST p^itnus FtST»» l> > > »> »» Kjer so /vo/df> ejomsi