Štev. 252. II L!DDIM V petek, One 6. novemora 1925. Postna številka slane fia50 Dfi uiu Lili Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 20 za pol leta ...... „ 120 «a celo leto .... „240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 v Inozemstva.... . 80 prilogo wIlustrirani Slovenec Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din l-50 ln Din 2•—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2"50, veliki po Din 3'— in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva pc prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina Mm v golov! Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328. Političen list za slovenski naroi Uprava Jo v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Narodna skupščina. specialna debata o invalidskem zakonu. — jugosl. klub predlaga vrnitev načrta odboru, — govor posl. žebota. — ostra kritika. — slovenskim invalidom se gode najhujše krivice. — minister simonovič brani načrt. — vladna večina sprejela osem členov in odbila vse izpreminjevalne predloge. Belgrad, 5. nov. (Izv.) Danes se je v zbornici pričela podrobna razprava o invalidskem zakc-nu. Jugosl. klub je sprožil predlog, naj bi se zakonski načrt vrnil odboru. Nato sta poslanca Kremžar in Bazala kot poročevalca j manjšine istotako vložila predlog pri predsedniku narodne skupščine, naj se načrt vrne odboru. Nato se je pričela razprava o I. pogl. V imenu Jugosl. kluba je govoril Franjo Žebot. Uvodoma je naglasil, da ubogi invalidi že nad sedem let zaman čakajo, da se jim zboljša njihov bedni položaj. Sedanji načrt je samo pesek v oči tisočem in tisočem invalidov v državi. Če ne bi bili izvenparlamen-tarni krogi vrgli Davidovič-Koroščeve vlade, bi danes Jugoslavija imela dober invalidski zakon, kakor so ga želeli invalidi sami. Sedanji je tako skrpucalo, tako polovično delo, vsebuje tcliko nesocialnosti in krivic proti ubogim invalidom, da poslanci SLS po svoji vesti nikakor ne morejo glasovati za tak zakon. Če bi mi glasovali za tak načrt, bi s tem glasovali za bedo invalidov, ne pa za zboljšanje njih žalostnega položaja, Nato je obširno govoril o podrobnostih prvega dela, o čl. 1—8. S podatki je dokazoval, da je načrt nesprejemljiv. Zato predlaga, naj vlada to skrpucalo umakne in vrne odboru. Pri novem načrtu naj se ozira na te zahteve invalidskih organizacij. Govornik opisuje krivice, ki se gode invalidom v Sloveniji in na Hrvatskem. Komisije so na tisoče težkih invalidov reducirale in jih tako protizakonito prepustile najžaiost-nejši usodi. V komisijah pri pregledovanju se jr z invalidi postopalo vse preje, kakor pravično in človeško. Če se kdo pritoži, zagr-mijo nad njim: »Marš, napolje!« Hujše krivice se godijo pri podeljevanju trafik. Glavni zaloge dobi o banke, ne pa invalidi, Trafike dobivajo vojni dobičkarji, invalidom jih jemljejo. Isto je z gostilniškimi koncesijami. Bogataši jih dobe, kjer jih hočejo. Invalidom sc prošnje a limine odbijajo. Za svoje trditve navaja več drastičnih slučajev, kako so Žerjavovci v Sloveniji postopali z invalidi. Končno dokazuje, da so občine, oziroma davkoplačevalci v Sloveniji plačali že 1. 1923. in 1924. desetkrat več na davkih, nego so iz tega fonda dobili invalidi invalidnine. Vprašuje ministra za soc alno politiko in za finance, kam je izginila ta ogrom-t:a razlika? Zato gov>ornik izjavlja, da mora iz teh vzrokov glasovati proti zakonskemu načrtu, in da bodo tudi njegovi tovariši glasovali proti, dokler ne bo prišel na vrsto boljši zakon, ki bio invalidom pomagal. Nato je govoril Agatanovič (Dav. dem.), ki je kritiziral invalidski zakon. Prvo poglavje je branil minister za socialno politiko Simonovič. Po njegovem govoru je bilo glasovanje. Najpreje je dal predsednik na glasovanje predlog poslancev Kremžarja in Bazale, naj se načrt vrne odboru. Predlog je bil od večine odklonjen. Nato se je vršilo glasovanje o posameznih členih, Posl. Kremžar je stavil k temu poglavju izpreminjevalne predloge. Minister Simonovič je izjavil, da jih ne sprejme, češ da so bili prepozno vloženi in da jih ni mogel proučiti. (Posl. Kremžar protestira: »Sem kot poročevalec manjšine stavil predlog, ki sem ga stavil že v odboru. Zato predlagam, naj se načrt vrne odboru, da bo mogel minister naše predloge proučiti.«) Nato je večina avtomatično sprejela osem členov in odbila spreminjevalne predloge. Ra-c čevci so glasovali kot en mož; a od radikalov se jih je precej odstranilo. Jutri se bo razprava v podrobnostih nadaljevala. Na vrsti je drugo poglavje. Zanimivo je, kako stališče bodo zavzeli k temu invalidi, ki so bili pod Davidovičevo vlado vedno v Belgradu in jim je vlada vedno ustregla, sedanja vladna večina pa odbija vse predloge, posebno predloge za zboljšanje gmotnega položaja invalidov. Belgrad, 5. nov. (Izv.) Z ozirom na energični odpor opozicije in invalidskih organizacij je tekom današnje debate minister za socialno politiko Simonovič izrazil zastopnikom opozicije želje, da bi se z njimi razgovoril o njihovih predlogih. Popoldne ob štirih so se s šli minister Simonovič in posl. Bazala, Kremžar, Agatonovič, Grel in Vujič. Pretresali so II. poglavje, ki je jutri na vrsti. Minister je pristal na nekatere male predloge, Znatno je omiljen čl. 32. glede občin ia zasebnih podjetij, ki bi bile po dosedanjem nččrtu prisiljene sprejeti v službo toliko in-■salidov, kolikor bi jih minister predpisal. Sedaj se ne bodo vse občine silile, ampak se fco sporazumno z občinskimi cdbori in invalidskimi o-rganizacijami rešilo, katera občina b; sploh mogla kakega invalida zaposliti. Pri predlogu, naj se invalidi oproste invalidnine in davka na ročno delo, se je minister začudil, aa invalidi sploh plačujejo invalidski d^vek in davek na rečno delo. Dejal je, da je zato, da se tega davka oproste, da pa mora preje govoriti s fin, ministrom. Zato se bo o tem vprašanju odločevalo še pozneje, ne pri drugem poglavju. Sploh st; to poglavje ne bo bistveno zboljšalo, Posvetovanje opozicije z ministrom se bo jutri popoldne nadaljevalo. TEŽKE OBTOŽBE KMETSKIH POSLANCEV PROTI SEDANJEMU REŽIMU. Belgrad, 5. nov. (Izv.) Popoldne se je vršila v radikalnem klubu seja. Na dnevnem redu so bili predlogi nekaterih poslancev glede redukcije uradništva, predvsem, da se iz drž. službe odpust;jo vse ženske. O tem se je razvila dolga debata, ki je postala zelo zanimiva. Posamezni poslanci so namreč pričeli kritizirati delovanje ministrov. Predvsem so kmetski poslanci napadli fin. ministra. Kmetski radikalni poslanci so se bridko pritoževali nad zapostavljanjem kmetskega stanu pod sedanjo vlado, češ, da take protiljudske in protikmet-ske politike še ni bilo nikdar. Dokler je bda sama homogena radikalna vlada, je bilo še mogoče izhajati. Sedaj se je kmetu obrnilo na slabše, odkar vlada »seljačka demokracija-'. Poudarjali so krivice, ki se gode širokim slojem s tem, da se monopolski predmeti neprestano podražujejo, monopolska uprava pa zmanjšuje cene za nakup tobaka, odpušča številno delavstvo, oziroma ga kar najbolj mizer-110 plačuje od vseh drugih podjetij. Radi tega so ostro napadali fin. ministra, ravnotako tudi radi vedno večjih davkov, ki jih uvaja fin. minister pod egido »seljačke demokracije« in udarja na kmetsko ljudstvo, ki je že itak iz-mozgano. Ostro so kritizirali delovanje seljač-kih ministrov: za šume in rude in za agrarno reformo, ki uvajata popolnoma nov sistem vladanja, ki ne odgovarja načelbm takozvane seljačke demokracije. Od predsedstva so zahtevali, naj se vsi ministri pokličejo pred radi- Naš dialekt. Ali so Srbi politiki ali niso? Tako smo se vpraševali Slovenci ob dr. Kulovčevem članku »Kam plovemo?«. Naravnejše bi vsekakor bilo, če bi vprašanje postavili tako: Ali smo bratje ali nismo? Toda sedemletna šola nas je izmodrila tako daleč, da nam vzbuja ta beseda le še sram kakor nekaj, s čimer smo se enkrat osmešili. Ostanimo torej pri vprašanju: ali so Srbi, v kolikor stremijo za velesrbstvom, politiki ali niso? Predvsem ugotovimo, da velesrbstvo ne živi morda samo v par zmedenih glavah Čo-korilove vrste, marveč se tačas v državi vdej-stvuje z najmerodajnejših mest. To ni nobena tajnost in je celo ljubljansko »Jutro« opeto-vano pisalo o velesrbskih težnjah sedanjih vladajočih srbskih krogov, proti katerim da se morajo boriti demokratski zastopniki v vladi in skupščini. Vsa naša notranja in zunanja politika — zunanja še prav posebno, za kar je najnovejši dokaz ravnanje našega zastopstva na interparlamentarni konferenci o na-rodno-manjšinskem vprašanju v Washingtonu in Otawi, kjer niti z besedo ni omenilo naših zasužnjenih bratov na Koroškem in v Italiji! — nosi velesrbski značaj. Velesrbsko mišljenje je danes na centralnih mestih merodajno, narodno enotna, velikosrbska država je tem krogom cilj. Velikosrbska miselnost teh krogov je nazadnje zelo umljiva in v naprej vemo, da bi bil prazen trud, ako bi jih opozarjali, da ve-lesrbska zamisel sedanje države negira zgodovinska in moralna dejstva, ki so ustvarila to državo, negira bratstvo in enakopravnost, negira pravo narodne samoodločbe, v imenu katerih in po katerih načelih se je ustanovila Jugoslavija. — Drugo vprašanje pa je, če je ta zamisel ustvarijiva? In tu se začenja naš dvom nad politično zrelostjo danes odločujočega dela srbskega naroda. Mi pravimo: velesrbska državna ideja je v okvirju, ki bi obsegal slovenske in hrvatske zemlje, neuresničljiva. Ni je sile na svetu, ki bi mogla živ, zaveden narod izneveriti samemu sebi. Priča za to so nam Irci, Poljaki v bivši Rusiji in Nemčiji, Ukrajinci, Italijani v bivši avstrijski Zgornji Italiji, predvsem pa mi Slovenci in Hrvati in sami Srbi, v kolikor so živeli pod bivšo Avstroogrsko. Ne le, da se mogočnim narodom, ruskemu, nemškemu in avstro-madžarskemu ni posrečilo potujčiti svojih narodnih manjšin, marveč so te manjšine s svojim moralnim in fizičnim odporom postale zanje usodne; Angleži, kakor vsikdar modri politiki in državniki, so se sami uklonili zahtevam irskega naroda in mu priznali najobsežnejšo samovlado, in to po najmogočnejši zmagi v svetovni vojni! Toda, bo kdo ugovarjal, v našem slučaju ne gre za raznarodenje, marveč le za sprejem drugega, sorodnega narečja. Tako vsaj piše »Pokret«. Dobro, pa denimo, da govorimo po tej logiki Srbohrvati in Slovenci samo vsak svoje jugoslovansko narečje. Nastane vprašanje, katero narečje naj se žrtvuje drugemu? Srbohrvati pravijo: Slovensko, ker je Slovencev najmanj. Ne boš-! pravimo Slovenci, šlevilo nima pri tem nič govoriti. Kar je vam drago, je nam milo. Svoj jezik smo do danes gojili in ga visoko izobrazili, v njem nam je zasvetila krščanska vera in kultura, po njem smo vstopili v krog omikanih narodov, naš jezik je posoda naše duševnosti, shramba naših kulturnih zakladov. Ta jezik nas je rešil, da nismo vlonili v tujem morju, temu jeziku se imamo i Slovenci i Srbohrvati zahvaliti, da teče danes naša narodna meja nad Dravo in nad Muro in 110 pod Sotlo, ta jezik nam daje neodtujljivo pravico do scvero-zapadne in severno obalo Jadranskega morja. In ta jezik naj sedaj zavržemo kakor kako tujo pocestno popevko?! Sicer se pa velesrbski krogi zelo motijo glede Hrvatov, misleč, da jih imajo že v žepu. Nikdar ne bodo Hrvati pristali na velesrbsko ureditev te države, prav kakor velesrbi ne mislijo resno na dualizem, marveč bi Hrvate lo radi izrabili proti Slovencem. Naj pride šo sto Štefanov in Pavlov Radičev — čez velesrbski most Hrvatov ne spravijo. Predolgo že živo Hrvatje svoje lastno politično in kulturno življenje. Hrvatski narod jo raztrgal že nekaj sramotnih »nagodb«, ki so jih bili sklenili njegovi politični voditelji in šel preko njih svojo pot. Tako se bo zgodilo tudi Radičevi inacodbii — če ne danes, pa iutri. Zato ponavljamo, da jo prizadevanje za izvedbo velesrbstva. za nasilno posrbljenjo Slovencev jalov posel, nevreden politično zre- lega naroda. Škoda je le moči, ki jih tratimo v tem napadalnem in obrambnem boju, ko bi j imeli toliko razloga, da se pošteno sporazu- j memo in složno delamo za skupno uveljavlje-nje v svetu Če pa so Srbom prav naša zemlja, naša naravna in kulturna bogastva, naše delovne in obrambne sile, jim mora biti prav tudi naš jezik in naša vera, jim moramo bili prav Slovenci kot polnopraven, soodločajoč član drža/ i nc znjednice. To je naš slovenski — dialekt! X. kalni klub in polože za svojo kmetsko politiko račune, o njihovih poročilih pa naj se v radi. kalnem klubu razpravlja, da se zadeve raz. čistijo. Usoda Radičevega portfeija. Belgrad, 5. nov. (Izv.) Komedij', z Radi-čevim vstopom v vlado, ki so jo s f.ako vnemo predstavljali celemu svetu njegovi pristaši, se je za njega spremenila v tragik medijo. Radič je bil radi te stvari že trikrat " Belgradu. Vsakokrat se je vrnil razočaran vedno z novimi pogoji, ki jih narekuje Pf.sič. Pašič zahteva od Radiča še nadalnjego ponižanja. Sedanje mu še ni zadosti. Predvsem je znnim'co dejstvo, kakor smo že poročali, da zahtev? Pašič od Radiča predvsem, da postane por,ianec. Sedaj postati postati poslanec je zelo težko, dokler ne bo novih volitev. Po novih volitvah pa tudi Radič ne bo mogel več igrati te vlogfe kot jo igra danes. Kajti Radiča zapuščajo njegovi pristaši v vseh pokrajinah Tudi belgn.jsko časopisje poroča o tej smoli, ki jo je imel Radič pri svojem zadnjem nastopu, in piše da stoji Pašič na stališču, da mora Stjepan Radič prej priti v parlament, potem šele v vlado. Parlamentarni krogi so nasprotni takemu izigravanju Stjepana Radiča in so mnenja, tla bi kljub temu, da Radič ni poslanec, bilo potrebno, da stopi v vlado in s tem prevzame odgovornost za 0110 politiko, ki jo vodi sedaj njegova stranka v vladi. Samim radičevcem je stvar zelo neljuba. Posebno je neljuba radičevskim ministrom, ki bodo morali nositi vso odgovornost za svoj sedanji nastop. Oni namreč upajo, da bi se njihov bedni položaj z Radičevim vstopom v vlado na bolje obrnil, ker bi se Radiču kot ministru mogoče posrečilo, da bi bili Radičevi ministri vsaj malo bolj upoštevani kakor dosedaj. Med radičevskim! poslanci je opažati vedno večjo potrtost. Predvsem jih spravljajo v obup poročila o gibanju med volivci. Do zadnjega ča=a so bili volivci precej pasivni, sedaj pa nastopajo odkrito proti njim in vabijo opo-zicionalne poslance v svoja okrožja, da jim razlože dogodke, ki so se odigravali v zadnjih mesecih. Radičevi poslanci si ne upajo več med svoje ljudstvo. Tudi Radič ne! V vseh belgrajskih krogih mnogo komentirajo dejstva, da se Radič dozdaj ne upa nikamor na shode v Hrvatski, prej pa je bil vedno na agitaciji. Na njegovo širokoustenje, da bo šel v Slovenijo in da bo tam začel agitirati, se gleda tu s pomilovanjem. Bolje bi bilo, da gre med hrvatske osleparjene volivce poročat o svojem sedanjem položaju v vladi in o vlogi, ki jo igrajo on in njegova stranka. Reševali g. Puclja je brezplodna stvar. Slovensko ljudstvo ga je dovolj spoznalo, spoznalo tako, kakor Radiča in ne bo nič opravil, kakor tudi sam g. Pucelj ne. Za višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Značilen odgovor ministra prosvete poslane Sušniku. Belgrad, 5. novembra. (Izv.) Kakor smo svoječasno poročali, je poslanec Sušnik vložil na prosvetnega ministra vprašanje in zahteval, naj se osnuje v Ljubljani višja pedagoška šola. Na to zahtevo mu je prosvetni minister Vuki-čevič poslal sledeči odgovor: »Ne samo, da mi je iz proračunskih ozirov to nemogoče storiti, sem tudi mnenja, da bi bila taka šola v Ljubljani odveč z ozirom na to, da je v Sloveniji zelo malo šlevilo meščanskih šol, in ker obstoja že v Zagrebu in Belgradu višja pedagoška šola, ki popolnoma zadostujeta potrebam.Slovenije v tem pogletlu. — Da bi se pa vendar spopol-nil nedostatek učenja slovenskega jezika na višji pedagoški šoli v Zagrebu in Belgradu, bi se mogla osnovati katedra za slovenski jezik, ako bi se zato prijavilo zadostno šlevilo slušateljev.« Prinašamo ta odgovor prosvetnega ministra dobesedno, da vidijo naši ljudje, kakšna prosvetna politika se danes vodi. Opozarjamo vse slovenske slušatelje in slušateljice na višji pedagoški šoli v Zagrebu in Belgradu. da se z ozirom na ta ministrov odgovor javijo za slovenski jezik, da sc izpolni vsaj ta obljuba prosvetnega nunislra. »Prosvetna« politika ministra Priblčeviča. SENZACIONALEN PROCES V ZAGREBU. - STRAHOVITE OBTOŽBE PRIČ. - ZAVEDNOST IN MOŽATOST HRVATSKIH UČITELJEV. Zagreb, 5. novembra. (Izv.) V Zagrebu in po vsi Hrvatski je vzbudila velikansko senzacijo obravnava o tožbi, ki jo je bil vložil tajnik samostojnodemokratske stranke g. Stevo Stojanovič proti uredniku »Hrvata« g. dr. Slavku Cihlaru zaradi nekega članka, ki ga je objavil dr. Cihlar o preganjanju hrvatskih učiteljev pod Pribičevičevo vlado. Na razpravo je prišlo veliko število učiteljev in časnikarjev, ki jih zanima proces zato, ker je to prvi večji proces po novem tiskovnem zakonu. Sodnemu dvoru predseduje sodni svetnik Malvič, votanta sta pa gg. Mrnjavčič in Zoro-vič. Obtoženca brani odvetnik Ivica Kovačevi«, tožitelja pa zastopa dr. Radoševič. Iz obtožnice. Kredsednik je otvoril razpravo ob 9. uri dopoldne. Ko končanih formalnostih se prebrali obtožnico, iz katere posnemamo glavni del inkriminiranega od dr. Cihlara napisanega članka: »Znano je, da je Pribičevič uničil na tisoče hrvatskih ekzistenc. V mrzlih zimskih nočeh je moralo na tisoče hrvatskih učiteljskih rodbin zapustiti svoje domove med jokoin in stokom nedolžnih otrok.« Nato polemizira dr. Cihlar v svojem članku proti nekemu zagrebškemu časnikarju, ki ni protestiral proti takemu preganjanju, ampak je celo branil Steva Stojanoviča, ki je bil eden glavnih Pulbičevičevih »maherjev« in odgovorni funkcijonar Pribičevičeve stranke na Hrvatskem. Obtožnica trdi, da je dr. Cihlar s tem, da I* označil Steva Stojanoviča kot Pribičeviče-vegs »maherja« in njegovega sokrivca, zagre-lil zločin obrekovanja, da ga pred javnostjo onemogoči in uniči. Ko je bila obtožnica prebrana, je dr. Cihlar izjavil, da nastopa dokaz resnice in prosi, da se zaslišijo priče. Strahovita obtožba. Prva priča je g. Ivan Tomašič, predsednik »Saveza hrvatskih učitelja« in urednik »Hrv. Učitelja«. Priča pripoveduje, kako so »jugoslaveu-6ki« učitelji že 1. 1921. poskušali, kako bi spravili »Savez hrvatskih učitelja« pod komando UJU. Ker se pa hrvatski učitelji niso udali, so jim nasilno vzeli njihovo društveno imovino s pomočjo policije. To se je zgodilo pod patronanco prvakov Pribičevičeve stranke v Zagrebu. L. 1924. je UJU zahtevalo, da se prepiše premoženje »Saveza« tudi v zemljiški knjigi na UJU. Zahvaliti se mora »Savez« le odločnosti in pravičnosti višjega sodišča in pa Stolu sedmorice v Zagrebu, da se ta krivica ni zgodila. Kakor nad imovino »Saveza« so hoteli zagospodariti člani UJU tudi nad hrvatskim učiteljstvom samim. Organizacije UJU so pošiljale hrvatsko mislečim učiteljem svoje »pri-stupnice« in so obljubovali onim, ki pristopijo UJU, lepa napredovanja. Šolski nadzornik v Gospiču pa je izdal sledeči ferman: »Nihče ne more poslati učitelj, kdor ni član UJU; kdor pa je že učitelj, a še ni član UJU, se ga mora iz službe odpustiti!« V kulturni zgodovini nezaslišane strahote pa je moralo pretrpeti zavedno hrvatsko učiteljstvo v dobi, ko je vladal PP režim. Takrat je bilo tekom 2 mesecev prestavljenih 28(3 hrvatskih učiteljev! Izšla je rezervatua nared-ba, da so mora vsak premeščeni učitelj javili na svojem novem službenem mestu tekom 48 ur, ne da bi smel čakati na predujem za potne in selitvene stroške, sicer izgubi službo! Prepis te barbarske naredbe predloži priča sodišču. Proti nobenemu izmed premeščenih učiteljev pa ni bilo nikake disciplinarne pre-izkave! Največ učiteljev je bilo premeščenih v Srbijo in to v najhujše kraje. V Medjimurju pa je bilo 8 učiteljev odpuščenih iz službe sredi zime, ki so morali takoj z družinami vred zapustiti svoja stanovanja, čeprav so bili vsi brez denarnih sredstev. »Črni kabinet« Priča pripoveduje nadalje, da so se vsa preganjanja vršila na podlagi proskripoijskih list, ki so jih sestavljali v UJU organizirani učitelji. V Pri bičevičevi stranki so ustanovili posebno »učiteljsko sekcijo«, ki so jo hrvatski učitelji imenovali »črni kabinet«. T« sekcija je 1. 1923. izdala tudi oklic na učiteljstvo, da agitira za samostojne demokrate. V dobi, ko so tako brezsmiselno premeščali učitelje, je pa vladala v ministrstvu za prosveto največja zmešnjava. Tako se je zgodilo, da je bilo na eno in isto službeno mesto imenovanih kar po 5 učiteljev, učiteljico Kon-rad-Gazdovičevo pa so upokojili 2 meseca po njeni smrti. Končno izpove priča, da smatra tožitelja za sokrivega teh preganjanj, ker je bil tajnik Pribičevičeve organizacije. Odgovornost političnih SDS-organizacij. Naslednja priča je poslanec dr. Albert B a z a 1 a, upokojeni vseučiliški profesor. Priča izpove, da je bil v nekaterih okrajih odpuščenih iz službe in premeščenih do 50 odstotkov učiteljev. Preganjali so učitelje z vednostjo ali celo na povelje političnih SDS-orga-nizncij. Tako je ravnatelju Ivuntariču že pred njegovo premestitvijo povedal neki član SDS, da bo premeščen. Kar se tiče odgovornosti tožitelja, smatra priča, da je odgovoren, ker so bila preganjanja delo one politične stranke, pri kateri je tožitelj bil tajnik, in ker so politični funkcijonarji javnosti odgovorni za vse delovanje svojih političnih organizacij. Senzaeijonalna izpoved tajnika v ministrstvu za prosveto. G. Zlatko Kuntarič je bil tajnik v ministrstvu za prosveto. Kot priča izpove, da so začeli hrvatske učitelje in profesorje preganjati že v dobi prevedbe. Kdor je v posebni rubriki zapisal, da je »Hrvat«, je bil reducira!!! Nekega učitelja niso prevedli, ker je enkrat od daleč gledal neko radičevsko zabavo! Upokojenih je bilo tudi več izvrstnih šolskih nadzornikov brez vzroka. »Odkod veste, da so bili izvrstni.« ' — vpraša predsednik. »Iz aktov v ministrstvu!« — odgovori priča. Dalje potrdi priča, da ie prepričan, da so se vsa preganjanja izvršila iz političnih in ne iz stvarnih razlogov. Iz oči v ofi! Živahen prizor se je odigral med pričo Milanom Novoselovičem, bivšim učiteljem v Medjimurju, in med tožiteljem. Priča pove, da je bil odpuščen iz službe brez disciplinarne preiskave na povelje poverjenika za Medjimurje. Predsednik: »Vi ste bili odpuščeni brez preiskave?« Priča: »Da!« Priča navaja še več sličnih slučajev iz svoje okolice in pripoveduje, kako so orožniki s silo vrgli iz stanovanja učitelja Andreja Štrajcerja iz Kodočana. Predsednik: »Ali poznate Sleva Stojanoviča?« Priča: »Poznam ga!« Predsednik: »Kaj mislite, kdo je odgovoren za preganjanje učiteljev ?« Priča: »Tajništvo šamosfojno-demokralsko stranko v Zagrebu, čigar niti so segale tndi v Medjimurje. Ko sem se sešel nekoč z g. Sto- janovičem v kavarni »Corso« v Zagrebu, mi je rekel Stojanovič, da on preganjauje hrvatskih učiteljev odobrava, kajti vsi učitelji morajo postati člani UJU!« Tožitelj Stojanovič imenuje to izpoved »Škandal«. Holasidlji. (Dalje.) Amsterdam je daieč od morja. Od Ymui-dena do Amsterdama vodi kanal, ploven za velike ladje, Luka se imenuje het IJ in tvori velike, podelgasto jezero, ki je na nasprotni sirani ustja Noordzeekanala z zatvornicami odločeno od Zuiderzce, to je južnega morja, ki za velika ladje ni plovna, ker je preplitvo. V to jezero IJ je vzidana luka; tu stoje ob mnoge " ojnih pomolih ladje raznih linij ter nclinijske ladje, ki jih dajejo v najem in ki gredo zdaj sem, zdaj tja, kakor jih ravno rabijo, to so takozvani trampi. Vedno je v luki par velikanov, kakor prekrasne ladje Holland-Amcrika-linije kraljevskega Holandskega Lloy-da in Nedcrlandsche Stoomvvaart-Maatschap-py, katerih najlepši sta Prinses Juliana in Jan Pielerszoon Coen. Ob obali stoje skladišča. Tu vidiš ležišča za les, žitne siloje, tanke za olje in pctrclej, skladišča za dragocene specerije in dišave, ia kože in bombaž, za volno in meso, za tobak in nešteto vrsto vsega tega, kar služi človeku za nasitenje potrebnih in nepotrebnih želj. Okoli luke je nastal v obliki polmeseca ob južni cbali stari Amstellodam, nazvan po reki Amstel, ki izvira kot velika vodna masa baš na sredi mesta. Konici tega polmeseca sta obrnjeni ena na vzhod, druga na zapad. Dam pomeni isto kakor nemški Danim, nasip. Am- sterdamci pravijo, da leži v tleh njih mesta neizrečeno veliko zlata. In res, kjer je danes mesto, so bili nekdaj valovi, in mesto je spomenik žilavosti in energičnega dela generacij, Vsa zemlja je nasuta, in vse stavbe stoje na drogovih, kakor v predzgodovinskih časih na ljubljanskem barju. Ko kje dernoli-rajo kako hišo ali zida;o nevo, zazreš en, dva metra pod nivojem ulic — vodo. Kakor čebelice panj, so si ti Nordijci zgradili svoje mesto, severne Benetke. Polmesec, ki tvori staro mesto, je zanimiv. Tu edino vidiš življenje luke, pestro pomorsko življenje. Tu so najstarejše, a tudi naj-skrivnostnejše hiše, tu so male, umazane bez-nice, tu se shajajo mornarji vseh narodnosti, tu se rode zločini. Tukaj srečaš Japonce in Kitajce, Malajce in zamorce; koj poleg je ghetto, čigar ulice se napolnijo zvečer z ne-broj mrgoleče židovske dece, z bradači, ki živahno govore z rokami, ter kričečimi, debe-lušaslimi ženskami. Jezik, ki ga govore židje med seboj, neka zmes jiddischne in holand-ščine, je nekaj tako tujega, tako azijatskega, da se veseliš, ko lahko zapustiš ta ekraj, kjer so ozke, smrdeče, umazane ulice, kjer je vse polno kinov najtemnejšega značaja. In vendar je baš v tem okraju naselbina onega naroda, ki šteje le 14 milijonov pripadnikov, a sega vsled svoje redke darovitosti v gospodarskih stvareh iz najbolj umazanih nižin velemestnega življenja daleč nad svifle prestole, in ki ima v svcj;!i rokah več n?sto kralji in oatrijarhi. To je čudovit narod, čigar inteli- Predsednik opomni tožitelja, da je priča zaprisežena! Priča ponovno izjavi, da vztraja na svoji izpovedi. Nato predsednik obravnavo pre-kine. Včeraj se je obravnava nadaljevala. ko je potekla, poročamo jutri. Preprečen atentat na Nliassolinifa. ZAROTNIKI ZAPRTI. — PREISKAVE PRI PROSTOZIDARJIH. Rim, 5. nov. (Iiv.) Pred nekaj dnevi je policija zvedela, da pripravljajo na Mussoli-nija atentat. Po daljšem poizvedovanju so dognali, da nameravajo izvršiti atentat na dan fašistovskih slavnosti in da je sedež zarote v hotelu »Dragonk, ki leži v neposredni bližini palače vnanjega ministrstva. Policija je hotel obkolila in preiskala ,vse sobe. V neki sobi je našla bivšegi poslanca Zambonija, ki je že vse pripravil za atentat. Policija je Zambonija zaprla. Istočasno so v Turinu prijeli upokojenega generala Luigi Catella, ki je pravkar hotel pobegniti v inozemstvo. Takoj po teh aretacijah je vlada izdala ukaz na vse prefekte, da strogo preiščejo prostore vseh prostozidarskih lož, ki so včlanjene pri rimski prostozidarski centrali »Grand orient«. Splošna V DAMASKU LAKOTA. ŠKIH ČET. • OBUPEN POLOŽAJ POSADKE. - DEŽELA POLNA VST A-VSE SEVERNO OZEMLJE V ROKAH UPORNIKOV. Jeruzalem, 5. nov. (Izv.) Po zanesljivih poročilih iz arabskih krogov se pripravlja v Siriji splošna revolucija. V Damasku vlada lakota, ker so živila silno draga. Francoske oblasti so znova razdražile prebivalstvo, ker neusmiljeno iztirjavajo od ljudi visoke odškodnine. Na deželi pa vse mrgoli vstaških čet. Sodijo, da se potika po deželi nad 30.000 oboroženih ljudi, ki prodirajo včasih neposredno do Damaska. London, 5. nov. (Izv.) Iz Damaska poro- čajo, da je položaj v Siriji vedno bolj kritičen. Pričakovati je močnejših napadov upornikov, Francozi pa skušajo pridobiti Kurde za obrambo Damaska. Vse ozemlje severno od Damaska je prišlo v roke upornikom. Vsled tega je promet daleč naokrog ustavljen. Francoska posadka v Damasku je v obupnem položaju in javlja v Pariz, da se nikakor ne bo mogla držati, ako ne dobi znatnega pojačenja v najkrajšem času. Volivna borba na češkem. Hrvatski blok In zajedničarji. Hlinka in češka vlada, Praga, 5. nov. (Izv.) »Lidove noviny« poročajo, da računa Hlinkova stranka z absolutno gotovostjo na popolno zmago na Slovaškem pri volitvah. Z ozirom na to razmišljujejo Illin-ka in njegovi tovariši, ali naj ludi še nadalje ostanejo zvesti svoji dosedanji taktiki ali pa naj krenejo na nova pota. Hlinka pravi, da bi vstopil v vlado, toda le pod sledečimi pogoji: Zagotovitev avtonomije za Slovaško ustavnim potoni, ministrstvo za Slovaško mora dobiti iste pravice kakor jih ima vlada v Pragi, brezpogojno priznanje, da so Čehi in Slovaki dva naroda in priznanje v Pittsburgu podpisane pogodbe. Hlinka pravi, da se češka vlada sama posk uša približati Slovakom. Dr. Korošec v Dalmaciji- Split, 5. nov. (Izv.) Včernj sta govorila dr. Korošec in Stjepan Barič v Podgori pri Ma-karski. Shoda se je udeležilo na stotine kmetov iz bližnje in daljnje okolice. Govornika sta zborovalcem obširno razložila in pojasnila politični položaj. Za svoja izvajanja sta žela burno priznanje in odobravanje. Zborovalci so odločno obsodili za hrvatski narod pogubno poliiiko Stjepana Ptadiča. V imenu zboroval-cev se je dr. Korošcu zahvalil v lepem govoru župnik don Pavlinovič, ki je ob enem izročil dr. Korošcu ludi več prošenj iz svojega okraja. SKLEPANJE TRGOVINSKIH POGODB. Belgrad, 5. nov. (Izv.) Nemški poslanik Olhausen je obiskal pomočnika zunanjega ministra, da se pouči o začetku pogajanj trgovinske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo. Pogajanja se bodo v kratkem začela, ker se gradivo v zunanjem ministrstvu že pripravlja. Ravnotako se pripravlja gradivo za sklenitev pogodbe s Češkoslovaško, Mažarsko, Francijo in Anglijo. Brž ko bo zbrano vse gradivo se bodo pričela pogajanja s temi državami za sklenitev trgovinske pogodbe. Zagreb, 5. nov. (Izv.) Hrvatski blok je na svoji današnji seji sklenil, da ne bo izvolil posebnega predsedstva, ampak da bodo zastopniki obeh v bloku zastopanih strank reševali skupne zadeve skupno. O priključitvi Hrvatske zajednice h bloku se razpravlja. Vodstvo HRŠ zopet v Zagrebu. Zagreb, 5 nov. (Izv.) V Zagreb so se vrnili Stjepan Radič, Košutič, dr. Maček in Pre-davec. Na vprašanje, če je že dobil kako obvestilo v svojem vstopu v vlado, je odgovoril Stjepan Radič: »Doslej še nisem prejel nobenega obvestila.« Poslovanja ljublj prosvetnega Interpelacija posl. Sušnika na mi«ie>» prosvete. Belgrad, 5. novem. (Izv.) Poslanec Ant. S u š n i k je poslal prosvetnemu ministru pismeno vprašanje radi delovanja prosvetnega načelnika g. dr. Pestotnika v Ljubljani. V svojem vprašanju navaja poslanec nekatere drastične slučaje o njegovem delovanju; predvsem poudarja, da dr. Pavel Pestotnik ne izvršuje ukazov, danih mu od ministra, da-ministrskih odredb ne dostavlja onim, katerih se ti ukazi oziroma rešitve tičejo. Istotako opozarja ministra na to, da ljubljanski načelnik vlog prosilcev, ki se preko njega obračajo na prosvetno ministrstvo, ne dostavlja ministrstvu. Navaja par takih drastičnih slučajev. Zato zahteva od ministra, da ga obvesti o korakih, red. in prosi ministra, da ga obvesti o korakih, ki jih bo radi takega postopanja storil proti njemu podrejenemu organu. rpi^iišmts naši gen'- se ne izraža tako v modrih mislih in globokih knjigah, kakor v magiji kupčevanja. Občuduješ jih, kako hvalijo svoje blago, r.r.k-šni umetniki prodajanja so, in kako občujejo med seboj; kako so polni orientalske fantazije, kako tu energični, če gre za kupčijo: s takim ~anosom ti prodaja kako stvarco, kakor da bi vsa sreča njegovega življenja za-visela od te ene kupčijce. In vsi imajo eno potezo: tisti karakteristični usmev, ki izraža popolno zadovoljstvo nad samim seboj, in ki ti pove, kako malo vredno je vse, kar ni židovskega. In res, ta globoka vera v lastno superiornost, ki se druži z nacionalno solidarnostjo, to je jedro njih uspehov. Da, tu, v glisltu, so droži naroda, v teh črnih, bodečih, nesramnih očeh se izraža silna energija. Amsterdam igra pri vzhodnih, poljskih židih veliko vkgo; čul sem nekoč, da je najvišji ideal mladeniča na Polskem, postati nekdaj rabinec v Amsterdamu. Holandci so napram Židom tako tolerantni, da se moraš začuditi, Oni ne vidijo v njih nikake nevarnosti, kakor Nemci in Avstrijci, oni vidijo v njih rojake, različne od njih samih samo po konfesiji. Nikdar ne bo okoliščina, da je talentiran človek žici, tvorila zapreko za izvajanje kake važne funkcije, in | nikdo si ne bo iz tega delal pomislekov. Prosta bodi pot talentom, to je prepričanje vsakogar. In Holandci tudi dobro vedo, da se imajo svojim Židom za marsikaj zahvaliti. Ni-li trgovski duh, energija, organizacijski talent, soosobnost Diilatiodenla. ni-li tfloboko vkore- ninjeni smisel za vzvišenest in nedotakljivost zakona v jedru nekaj negermanskega, ni-li to čisto židovsko? Mnogi pisatelji ne morejo pre-hvaliti tega vpliva na Holandce. Ta vpliv je tako mogočen, da je tipičen za skoraj vsako stran javnega in zasebnega življenja med Nemčijo in Severnim morjem. Vsa nacija spominja na veliko delniško družbo. Temelj celi državi je pacifističen, in kar je s tem v zvezi, vse sloni na zakonih bolj nego kjerkoli drugje. Primer temu je davčna politika. Medtem, ko se pri nas odmerjajo davki čisto brez vsake eksaktne podlage in sicer tako, da bi morala sploh vsa podjetja likvidirati, če bi hotela popolnoma zadostiti obstoječim odredbam, je to na Holandskem drugače. Tam ni knjigovodstvo le v najredkejših primerih šele akcesorična podlaga za odinerjenje davka, temveč knjige in bilanca so v vseh primerih edina podlaga. Tam tudi ne pade nikomur v glavo, da bi delal napačne bilance, kakor se to v srednji Evropi godi vsak dan, nego vsa podjetja postopajo v tej točki z največjo lo alnostjo. Vsak podjetnik ve, da ima pred sabo čisto jasen, logičen, pravičen in silno enostaven davčni sestav, ter da mora — o začudi se, ti nesrečni davkoplačevalec — plačati od čisteg dobička ravno 9 odstotkov — in niti cen1 večl Ali ni to obljut Ijena dežela reda, zak nilosti, lojalnosti in prštenostii? A dejal sem, da je Holandija delirš' družba. Vsi Holandci so v njeni službi, in z naivečiim interesom bero svoje časopi; ©nevne novice. Novi zakon o železniškem osobju ne pride v razpravo? O. poslanec Franjo Ž e-bot nam piše: Na prošnjo železničarskih organizacij sem obiskal g. Radojeviča v njegovem kabinetu. Vprašal sem ga, kaj bo z novim osnutkom železničarske pragma-tike. Minister je izjavil, da je prišlo iz cele države toliko pritožb, da bo treba osnutek še temeljito revidirati. Sedanje besedilo pa je povečini nesprejemljivo. Minister bo dal cel načrt še enkrat temeljito preštudirati in ga bo nato predložil narodni skupščini. Poslovilo. Pri odhodu iz domovine na Papeški Vzhodni Institut v Rimu prisrčno pozdravlja vse bivše vojake, tovariše in prijatelje frančiškan o. S t a n ko Marija A1 j a n č i č. Zbogom in svidenje! Kako dolamo mi. Naš prof. dr. Ivan Pregelj je spisal »Srbsko začetnico« za najširše sloje. Ta knjižica je namenjena odraslim, ki ne hodijo več v šolo in ki jim povečini srbščine ni treba znati. Toda naši ljudje so ukaželjni in talentirani in se ne boje truda, da se seznanijo s književnostjo bratskega srbskega in hrvatskega naroda. Ta knjižica bo našla pot med vse Slovence, tudi one izven domovine. Tako delamo mi »klerikakii« Slovenci. Kaj pa Srbi in Hrvati? Iz prosvetne službe. Na realni gimnaziji v Kočevju je nameščen g. dr. Anton Baje iz Št. Vida nad Ljubljano. Vransko. Tukaj je včeraj umrla ugledna posestnica gospa Marija Karo, mati šoštanj-skega kaplana g. Antona Karo. Bila je vzorna mati in velika dobrotni ca revežev in dobrodelnih ustanov. Pogreb bo jutri ob 10 dop. Smrtna nesreča. Na postaji Kranjska gora se je vt orek popoldne smrtno ponesrečil postajni delavec Franc Rušič. Klopil je vozove, pri tem mu je spicdrsnilo in je prišel pod kolesa, ki so ga strla. Doma je bil pri Sv. Luciji r.a Goriškem, pristojen pa v Ljubno. Zapušča ženo in dva otroka. Radovljica. Dne 7. t. m. se naseli v hiši ge. Homanove zdravnik dr. Anton S1 i v-ni k. Društvo železniških upokojencev obvešča tem potom svoje člane, da se morajo rdeče železniške legitimacije za režijsko vožnjo v svrho podaljšanja za leto 1926 do 15. novembra t. 1. oddati, in sicer v Ljubljani stanujoči v računski pisarni, kateri pa stanujejo izven Ljubljane, pa svojim najbližjim postajam. Kaj se bo zgodilo s sivimi legitimacijami za vpokojene delavce, se še ne ve. Ako se bodo izdale železniške legitimacije za tiste delavce, kateri so še v službi, se morajo na vsak način izdati twdi vpokojenim delavcem, kateri so uživali do sedaj. — Predsedstvo. Dobrovoljci in agrarna reforma. Minister za agrarno reformo Pavle Radič je izdal .odlok glede dobrovoljskih zemljišč. Po tem odloku obdržijo dobrovoljci zemljo, ki so jo prejeli v gospodarskem letu 1924— 1925., pod tem pogojem, da se v teku enega leta na dodeljenem zemljišču naselijo in ga začno obdelovati. V nasprotnem slučaju se zemlja dobrovoljcem odvzame in izgube tudi vsako pravico do dohodkov iz nje. Osjek proti davčnim bremenom. Os-ješki gospodarski krogi so pod vodstvom tarnk. trgovske zbornice poslali v Belgrad deputacijo, ki je posredovala na merodaj-nih ministrstvih, da se dovolijo osješkim davkoplačevalcem za odplačilo davkov zadnjega četrtletja olajšave, ker preti sicer Osjeku velika kriza. Spomenik kralju Potru v Sarajevu. Sarajevčani postavijo v svojem mestu spomenik kralju Petru. V to svrho so nabrali doslej 1,155.500 Din. Spomenik bo stal na mestu, kjer sta sedaj mestna železniška postaja in carinarnica, ki se premestita. Radio-postaja v Sarajevu. Sarajevska vojaška oblast zahteva od vojnega ministrstva potrebni kredit za ustanovitev radijske postaje v Sarajevu. Postajo bi upravljalo zasebno podjetje pod vojaškim nadzorstvom. Za gledališče v Mostaru. Prijatelji gledališča v Mostaru so uvedli akcijo za ustanovitev narodnega gledališča. Angažirali so umetnike in pomožno osobje, ostalo pričakujejo od vlade. Telefonska zveza Pečuh - Osjek. Te dni go otvorili telefonsko zvezo med Osjekom in Pe-čuhom. Za Čiščenje rek. Ministrstvo za kme-tijstvo_ in vode je odobrilo kredit za nabavo motorjev, strojev, instrumentov in orodja za čiščenje rek. Tekom prihodnjega leta se odrede lastni bagerski parki za vse večje reke v državi. Tihotapstvo t zlatom. V Zagrebu so zasačili nevarnega tihotapca z zlatom. Pri njem so našli 2 in pol kilograma zlatnikov. Uvedli so obširno preiskavo. Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl znani industrijalec Rudolf Pilepič. Nagaji va usoda. V nekem neznatnem kraju na Dolenjskem živi pri svojcih kot zasebnik bogat Amerikanec. Kupil si je ovna in ovco, da bi si o poljubni priliki gostil z njuno pečenko. Letos za vse S\ete bi imel priti na vrsto dobro rejeni oven. — Ko napoči dan zakola, pa najdejo hlev — prazen. Baclca sta ponoči izginila brez tiru in sledu. — Žalostni lastnik se je hotel potolažiti in vsaj deloma odškodovati na ta način, da si je kupil neutegoma v precej oddaljenem mestu dve gosi, češ, vsaj gosia pečenka mi ne odide. Toda tudi ta nada ga je goljufala. Dva dni sta ostali gosi na svojem novem domu. Ravno na Vseh Svetnikov dan pa se zdajci dvigneta v zrak in kriče odplu-jeta visoko proti nebu. Ljudje so ju videli od-leteti, a do danes se ni šo nobena vrnila. Ali ju je odneslo domotožje, ali pomanjkanje vodnega kretališča, ali ju je zvabil krik selečih se divjih gosij, ne moremo dognati. Vlom v Kraščak. Pri posestniku Francetu Svetu v Hranišah, občina Vel. Pirešica je bilo pretekli teden vlomljeno. Neznani tatovi so pokradli različnega moškega in ženskega blaga v skupni vrednosti 1250 Din. Tatvine sta osumljena dva moška, stara okoli 25 let, V urade okrajnega glavarstva v Lc^atcu ;e nekdo vdrl v noči na sredo in rdnesel 760 Din. Vloma je osumljen neki moški, okoli 32 let star, suhega črnega obraza, že dalj časa neobrit. Govori hrvaško. Več vlomilskih družb izsledenih. Tržiškim orožnikom sc je posrečilo izslediti več družb vlomilcev in tatov. V torek so prignali v Kranj iz raznih krajev Gorenjske teh polov-1 enih akcionarjev, ki so osumljeni vkma v kons. društvu v Tržiču, v Križali pri .tvrdki Kozina ln pri tvrdki Glanzman et Gassner v Tržiču. Eden glavnih članov tega neprotoko-liranega delniškega podjetja je neki L. V. iz Struževega pri Kranju, ki je največ nakradenega blaga spravil v denar. Vzbudil je pozornost orožnikov, ker je potratno živel. Po triletnem delovanju je padel v roke pravici. Živinski ogledni listi takse prosti: Na pritožbo neke mesarske zadruge je generalna direkcija posrednih poreza v Belgradu z odlokom z dne 17. oktobra 1925 štev. 70.659 odločila da so uverenja o zdrav-stvenosti stočnih proizvoda (ogledni listi) takse prosta, ker se izdajajo po uradni dolžnosti in ne na zahtevo privatnih oseb. Ta odredba je posebno za mesarje važna, ker se je v nekaterih krajih zahtevala in pobirala za ogled klavne živine taksa po 20 Din za vsak ogledni list. Sleparije z živinsko soljo. Kmetijski družbi dohajajo poročila, da se ponuja v Savinjski dolini kajnit v podobi rdečkaste seli kmetovalcem v nakup kol živinska sol. Ker je kajnit zdravju škodljiv, svarimo naše gospodarje pred nakupom take soli, ki se prodaja za živinsko sol. Živinske soli danes sploh nimamo in kar se prodaja pod tem imenom, je samo sleparija, s katero si delajo brezvestni Irgovci mastne dobičke na račun in škodo nevednega kmeta. Okrajna glavarstva pa prosimo, da posvetijo tej trgovini vso potrebno pozornost. Kar je kaznjivega, naj se kaznuje! Izdatnost, obile pene, neškodljivost napram tkaninam iii nizka cena so vrline priznanega mila »Gazela«. Za akademijo znanosti ln umet- štiri organizacije, in sicer Znanstveno društvo za humanistične vede, Pravnik, Slovenska matica in Narodna galerija, so po daljših posvetovanjih izdelale načrt osnovnega zakona »Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani« in ga z utemeljevanjem, v katerem so obrazložile možnost in potrebnost take institucije, odposlale ministrstvu prosvete. Zakonski načrt predvideva, da se otvo-rita takoj dva razreda Akademije, filozofsko-filološko-hi storični in umetniški, dočim se ostala dva razreda, pravniški in matematično-naravoslovni, otvorita potem, ko se zagotovijo za njiju gmotna sredstva, a najkesneje v treh letih. Prvih šest članov Akademije, izmed katerih naj bi bila dva iz filozofslco-filološko-historične, dva iz umetniške, eden iz pravniške in eden iz matematično-nnravoslovne stroke, imenuje po zakonskem načrtu minister prosvete po sporazumu s predsednikoma Srbske akademije in Jugoslovanske akademije iz liste 12 kandidatov, ki mu jo predložijo zgoraj imenovane organizacije Ker so ta urušiva pripravljena novo institucijo podpreti s svojo imovino ter je pričakovati še nadaljne zasebne pomoči in ker je tudi ministrstvo prosvete idejo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani sprejelo s simpatijami, smemo upati, da se ta najvišja organizacija znanstvenega in umetniškega dela kmalu in uspešno izvede. 11 Ljubljane. VSI ZA INVALIDE! Nocoj ob 6. uri nam bodo ti naši največji trpini v sejni dvorani magistrata povedali svoje gorje. Dolgih 6 let so državniki brez srca barantali in rezali naše slovensko celokupno ozemlje, kot se reže in baranta za kračo: 7 dolgih let že barantajo mrzli ljudje za invalidsko vprašanje. Ta sramota, ta madež Jugoslavije mora izginiti. Več prave domovinske ljubezni, ne samo pri mizah, marveč tudi na drugem mestu in šlo bo, ker če ne, zazija strahovit prepad iz kale rega ne bo več izhoda. Jugoslavija, ne odbijaj od sebe svojih najboljših sinov, temveč izleči jim rane telesa in srca! Nocoj ob 6. vsi na magistrat. Veliki župan dr. Vilko Baltič se je vrnil z dopusta in zopet prevzel svoje posle. Diskusijsk' večer bo danes ob osmih zvečer v Akademskem domu. Predaval bo dr. Val. Meršol o temi: Ameriški vtiski. Članom umetnostno-zgodovinskega društva sporoča oobor, da se vrši v pondeljek, 9. t. m. ob 8. uri zvečer članski sestanek v restavraciji »Ljubljanski dvor«. Na programu je referat o raznih načrtih za daljši izlet v prihodnjem letu, nakar sledi razgovor in sklepanje o predmetu. Dijamantna poroka. V nedeljo praznujeta šestdesetleinico svoje poroke bivši ljubljanski župan in državni ter deželni poslanec g. Peter Grasclli in njegova soproga gospa Marija roj. Krisper iz ugledne patricijske familije v Kra- Na višku moderne konfekcije je naša zimska zaloga oblek tn ulstrov po najnižjih cenah. mur./j^ LVUIU*. nju. Jubilant je bil, kakor znano, prvi slovenski župan v Ljubljani, in je županoval nepretrgoma celih 14 let, torej tudi še v usodnem potresnem letu. Pozneje je bil dolgo vrsto let ravnatelj mestne užitnine. Za svoje uspešno delovanje je bil opetovano odlikovan in svojčas povišan v plemiški stan. Tudi v osvobojeni domovini se navzlic visoki starosti še živo zanima za vse dogodke in pazljivo zasleduje napredovanje naroda. Tudi svoje otroke sla gospod in gospa Graselli vzgojila v dobrem narodnem duhu. Jubilanta, ki uživala spoštovanje in simpatije v vseh krogih sta navzlic teži let še zdrava in čila na duhu in telesu. Iskreno častitamo! Zadušnica xa rajne tobačne delavce in delavke. V soboto, dne 7. t. m. ob pol 7. uri zjutraj se bo darovala v župni cerkvi pri sv. Jakobu v Ljubljani črna sv. maša za vse pokojne delavce in delavke tobačne tovarne v Ljubljani. Na obilno udeležbo vabi: Odbor tobačnih vpokojencev. Živi marmornati kipi. Izredno lepa in zanimiva točka se izvaja izven ostalega spore.da na telovadni akademiji šentpeterskega orlovskega odseka v Ljudskem domu. Na akademiji nastopi tudi prvikrat akademski salonski orkester, ki bo spremljal z godbo proste vaje in orodno 'elovadbo. Predprodajo vstopnic je iz prijaznosti prevzela »Občekoristna stavbna zadruga«, Ljudski dom, I. nadstr., kjer se od danes naprej dobivajo vstopnice. Zavitek z železnino (ključavnice, ključi) je včeraj dopoldne nekdo pomotoma vzel s seboj v Zelezničarski aprovizaciji. Dotičnik naj odda zavitek v aprovizaciji na ime Markič. Seja Stolne prosvete je drevi ob 8. uri v Jugoslovanski tiskarni. Vstopnice za popoldansko predstavo v nedeljo, dne 8. t. m. »Mlinar in njegova hči«, se dobe v pisarni Ljudskega odra od 5. do 7. uro zvečer. Čez dan pa v društveni nabavni zadrugi (Ljudski dom I. nadstr.) Požar t Šiški. Predsnočnjim je pogorel ko-zclac posestnika Antona Pogačnika na Celovški cesti. V kozolcu je irnel mesar Brecelj 6 štantov detelje, nekaj detelje je imel tudi Leopold Grošelj, ki je vsa zgorela. Kozolec je deloma zgorel. Požarna bramba je bila hitro na mestu. Ogenj je povzročil najb-ržc kak tujec, ki je v kozolcu prenočeval, ni pa tudi izključeno, da je iz neprevidnosti vrgel ostanek cigarete kakšen mimoidoči. Tatinska kronika. Gdč. Minki Prime je bilo na Poljanski cesti iz ročne torbice ukradeno 1650 Din gotovine, sicer pa tudi ni izključena izguba. — Tudi dimnikarsko orodje ni varno. O tem bi znal povedati g. Luka Še-tina, dimnikarski mojster s Ceste na Loko, ker mu je bila z dvorišča ukradena kompletna dimnikarska oprema, obstoječa iz petih raznih ščetk. Vse stanove imajo torej dolgo-prstneži v evidenci. — V nedeljo so okradli nekemu dijaku v Akademskem domu r.a Miklošičevi cesti nekaj obleke, predvčerajšnjim pa dijaku Iskri suknjo. Izmaknjena je bila iz čitalnice društva »Jadran« v areni Narodnega doma. — Brez suknje, če si ne nabavi drugo, fco hodil pozimi tudi piccolo Kari Mak. Njegovo si je nekdo »izposodil« v kavarni Tratnik. Dobrodušen tat je mehaniku Pavlu Dol-ničarju izpred trgo"ine Žalta-Žilič na Dunajski cesti odnesel le svetilko s kolesa, kolo mu pa pustil. — Pri aretovanih vlomilcih Ba-želj-Žnidaršič se je razen že objavljenih stvari še naknadno dobilo nekaj moških rujavih nogavic z monogramom P. V., bele moške srajce kadar dela d. d. bilanco: budget. Ne le vojaki in uradniki, ki jih je jako malo in ki naredijo več kakor ljudje s fiksnimi plačami drugod, nego tudi trgovci, industrijci, obrtniki, bro-darji, ribiči in žene ter vse, kar se še prišteva narodu, se čutijo kot del celote bolj, nego kjerkoli drugje. Vsi delajo za enega, in eden za vse, v velikost in slavo Večje Nizozemske! Kolonije in Holandija so tako intenzivno, tako umno organizirane, vse je tako popolno in enostavno, povsod je -laksimum kulture in civilizacije, ki je mogoč z ozirom na vse okoliščine, da se v vsem izraža jasno mentaliteta naroda: ne delajmo drug proti drugemu, vsak za svoje male in sebične interese, temveč pomagajmo si pri delu, da bo skupni rezultat tem sijajnejši, in da bodo tudi interesi vsakega posameznika tembolj varovani. To je tako enostaven princip, od katerega 6o prožeti vsi Holandci, da izgleda vsled svoje enostavnosti kar bolj malo verjeten. A vendar se izraža vsak dan, v vsaki obliki življenja. Najbolj vidiš to tendenco v rodbinskem življenju. Vsakdo ve, da sloni družabni red na zakonu, ker v njem se odigrava zasebno življenje in iz njega vzbrsti bodočnost — mladina. Kljub materializmU, ki se povsod izraža, se mi zdi, da so zakoni, utemeljeni na premoženjskih premislekih, jako redki, Pri nas smo materialisli takrat, kadar ni treba, kadar vežemo svojo usodo za vedno na drugo °sebo, pri čemer gledamo kaj često na saldo-konta v banki. Ne tako za rdeče-belo-modrimi mejniki. Tam je zakon preveč vzvišena zadeva, da bi jo podredili takim momentom, Tam odločajo bolj momenti značaja, simpatije in medsebojne harmonije. Zakon pa zato tudi ni oblika brez vsebine, kakor v marsikaterih krajih, nego popolnoma odgovarja svojemu namenu. Nič ni tako močno, kakor volja vseh prizadetih do lepega, prijetnega skupnega življenja, in ta volja tudi doseže svoj cilj. Rodbinsko življenje je one, okoli katerega se vse koncentrira, ne kakor pri nas, kavarne itd. Kasarn je malo, in v njih sede skoraj samo tujci. Že v tem se izraža duh delniške družbe, ki naj bo dobro organi :irana. Prijetno, srečno rodbinsko življenje bedi podlaga vsega« tu naj zbere mož in sin svojo energijo za težko življenjsko borbo. Tu naj žena na svoj način skrbi za udobnost, in tudi njej stoji na strani obilo pomag&čev, tako da ima le malo dela v gospodinjstvu. Amsterdam nuna trga v našem smislu, kamor bi zahajale gospodinje in kuharice, ker bi praktični Holandci smatrali to kot neekonomično in neprijetno. Saj je dovolj ludi na svetu, ki radi delajo in radi zaslužijo. Koj zjutraj pozvoni in pride — ne morda mleka-rica, nego nastavljenec, dobro oblečen na-stavljcnec V. A. M. I., kar pomeni Združena Amsterdamska mlekarska podjetja, s svojim avtom in izroči s par vljudnimi, prijetnimi besedami gospodinji ali kuharici mleko. Ta nastavljene: V. A. M. I. je ravno tako gepod, kakor kale bankir ali drug bogatinec, kajti kljub svojemu izrazitemu materializmu so Holandci demokratični ljudje, in kraljico smeš tituliiati tako kakor kmetico: gospa [mev-rouvv). Ali ni tu zopei delniška družba, kjer so vsi nastavljenci potreben del celote? Za mlekarjem pridejo vsi drugi dobavitelji gospodinjstva: ti pripeljejo zelenjavo, meso-, jajca, perutnino, ribe in vse, kar si more poželeli kuhinja. Skorai vsi ti ljudje, ki skrbe za aprovizacijo, so nastavljenci velikih tvrdk, s katerimi sklene gospodinja abonmantno pogodbo. Sicer je ves obrat v hiši zelo ekonomičen: kuha se s plinom ali električno, perilo prevzame pr.djeijc, ki opravi delo cenejše in boljše, nego je to v gospodinjstvu mogoče, celo za očiščenja šip se sklene pogodba s podjetjem, ki ima v to svrho izvežbane liu:ii, po večini bivše mornarje, ki so navajeni, stati v veliki višini ter se nikdar ustrašiti velike razdalje do tlaka. Stoje na vi»:kih lestvah na zunanji strani hiš ter opravljajo delo z gobo in gumijastim oredjem, s katerim otarejo vodo. Nato pridejo na notranjo siran in očedijo šipe še od znotraj. Ta sistem je pa tudi edini mogoči, ker okna tam niso taka kakor pri nas, nego se odpirajo z dviganjem in zapirajo s spuščanjem, kakor na Angleškem. Sploh je tam veliko angleških navad. Kosila v našem smislu ni. Freden greš na delo, dobiš doma zajtrk, obstoječ iz čaia — in kakšnega! Ta čaj je gost in močan ter se pije pogosto z mlekom in sladkorjem, — in iz par kosov belega kruha s sirovim mas', m ter sirom, ki ni nikjer tako okusen kakor na llo- landskem. To je večinoma goudski ali pa lei-denski ali edamski sir, ki ga tam ne poznajo z rdečo skorjo, nego z rumeno. Rdeča skorja je samo za eksport. Nato še, in sicer k čaju, jedo neko pecivo, ki ga pri nas ne poznamo, in ki se zove koek (izg. kuk) in ki je najbolj podoben našemu lectu. Ko delaš potem, to je od devetih naprej, v svojem uradu ali podjetju, ti prinese od 11 čedno opravljena deklica čaj. Ob 12 pa potegnejo vsi iz svoje aktne torbice v papir zavite kose kruha, vedno belega, ki so namazani s sirovim maslom ter obloženi z zreza-nimi jajci, sirom, gnjatjo ali klobaso. Klobaso niso prav nič okusne, imajo zoprn vonj in se lahko skrijejo pred našimi kranjskimi. Točno ob 12 prinese tudi naša znanka od enajste ure skodelico kave, in ta kava je nebeška. Mi srednjeevropski reveži si sploh ne moremo predstavljati take kave, mi, ki moramo piti vse mogoče nadomestke iz fig, cikorije, ječmena in rži! Vsa ta pojedina, med katero sc malo govori, se imenuje »koffie drinken« (kavo piti), in medtem privleče vsakdo svoj jutranji list iz torbe ter ga pridno čila. Ko najde kdo kaj zanimivega, se začne mirna stvarna debata, in govori se le toliko časa, dokler se ima res kaj povedati, nato se čila dalje. Ves odmor traja pol ure, in nato se zopet prične z delom. Pripomnim še. da si po končanem »lunehu« skoraj vsak prižge smod-ko, pipo ali pa cigareto. To se ravna po značaju. Mirnejši in flegmatični bodo kadili pipo ali sniodko, ki je za naše pojme ogromna in ir, brisače z monogramom S. Z., brisače, žepni robci itd. Vse te ukradene stvari so na ogled nn policiji, v g. Žajdelovi sobi. Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja sc pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20. IZ MARIBORA. Trotji prosvetni večer Prosvetne zveze se vrši nocoj ob 8 v dvorani Zadružne gospodarske banke s predavanjem g. prof. Majcena: Stari Maribor. Nedvomno bo tvarina slehernega Mariborčana zanimala, zlasti še, ker je predavatelj strokovnjak na tem polju in se že dolga leta bavi z zgodovino Maribora. Vabimo Mariborčane, da se tega večera številno udeleže. Vojaško priseganje v Mariboru se je vršilo v sredo in četrtek. Prisegalo se je v vojašnici na Meljski cesti in sicer ločeno po veroizpovedih. Za katolike je prisego izvršil vojaški kurat g. Zavadlal s primernim nagovorom. Iz borze dela. G. Jože Stabej, ravnatelj državne borze dela. je danes v petek nastopil novo službo pri okrajnem zastopu. Želeti je, da državna borza dela v Mariboru, ki je emi-nentao socialna institucija in ji pripada važna socialna vloga, dobi v kratkem novo strokovno vodstvo, ki bo imelo kolikor odločnosti v boju proti brezposelnosti, toliko tudi srca v podpiranju revežev. Zaroki. G. Joško Maležič, bančni uradnik in predsednik mariborskega Orla, se je zaročil z gdčno Genovefo Kljuse, poslovodkinjo v delavskem konsumnem društvu in načelnico orliškega krožka. — G. Joža Stabej, ravnatelj Borze dela in občinski odbornik, se je zaročil z gdčno Zinko Alekšičevo, učiteljico. Zaročenci so vsi vrli naši delavci. Čestitamo! IZ CELJA. >Krckova mladina« Celje gostuje v nedeljo ob 3 popoldne v dvorani g. Alojzija Logarja v Hrastniku z igro »Deborah«, narodno igro v 4 dejanjih in 3 spremembah. Doživljaji, ki jih predstavlja ta igra, so se vršili 1780, v času preganjanja Judov iz naših krajev. Ker jo igra po svoji vsebini zelo lepa in zanimiva ter polna pretresljivih scen, posebno prizor na pokopališču, zato vabljeni vsi prijatelji naše delavske mladine. Predprodaja vstopnic pri g. Alojziju Logarju v Hrastniku št. 4. IZ PTUJA. Smrt ruskega begunca. Umrl je tu ruski polkovnik Čermavskij. Pokopali so ga dne 31. oktobra z vojaškimi častmi. Krsto je spremil oddelek vojaštva in večina oficirjev tukajšnje garnizije. Vsi sveti. Ptujsko pokopališče je izredno lepo. Kakor naraven park se ti zdi. Ob pol 4 popoldne je šla procesija iz mestne cerkve na pokopališče, kjer je opravil g. prost obredne molitve za pokojne. Slovensko pevsko društvo je zapelo >Blagor mu« in >Vigred se povrne«. Petje je bilo lepo ubrano. — Vojaštvo je popravilo grobove v vojni umrlih vojakov. — Medtem, ko se je vršila procesija, so bili z oltarja v mestni cerkvi ukradeni trije prti s čipkami. Storilca baje policija že zasleduje. (Gornje poročilo, oddano v Ptuju že v nedeljo, smo še-le včeraj prejeli. Hitra pošta! Op. ur.) IZ TRBOVELJ. Prispevki za Delavsko zbornico. V smislu ukaza Rudarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani z dne 22. sept. št. 2485, oziroma navodil Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani z dne 28. sept. št. .1292—25, se mora odtegovati od plač tudi 0.5 odstotni prispevek zavarovane mezde za Delavsko zbornico, počenši za mesec oktober. Prispevek se odteguje v vsaki drugi polovici meseca. Prispevki za to zbornico zinašajo za I. mezni razred mesečno 6.25 Din, za II. m. z. 5 Din, za III. m. r. 3.75 Din, za IV. m. r. 3.13 Din, za V. m. r. 2.50 Din, za VI. m. r. 1.88 Din. Ukradeno je bilo za cesto Ivanu Komadu, rudarju, 2000 Din vredno kolo. Najdeno truplo. Pred mesecem je neznano kam izginil, kakor smo poročali, padavici podvrženi rudar Alojz Ahlin. Njegov brat se je trudil na vse moči, da bi ga našel, a zaman. Sedaj so pa našli v Širjah pri Zidanem mostu v nekem prepadu njegovo truplo. Najbrž je padel in se ubil. IZ HRASTNIKA. »Doborali.« Za nedeljsko predstavo celjske >Krekove mladine« je tu veliko zanimanje. Izvrstni igralci so si ob svojem gostovanju v septembru z igro »Strahomir« pridobili pri nas toliko simpatij, da smejo tudi zdaj računati na številen obisk. Požrtvovalno kulturno delo znamo ceniti in podpirati. Na svidenje! Smrtna kosa. Minuli teden je umrl v Ljubljani tukajšnji stražmojster g. Hočevar; pred petimi meseci pa je tu v Hrastniku umrla njegova soproga. Zapuščata 4 letnega sinčka. Dol pri Hrastniku. (Volitev župana.) Dne 4 novembra smo pri nas volili župana. Ob sebi umevno smo spet izvolili dosedanjega vrlega župana g. Jakoba Drakslerja, zvestega pristaša SLS. Tudi vsi trije svetovalci so pristaši naše SLS. — Nič novega ni seveda, da je naš voditelj »napredne« stranke in šolski vodja g. Gnus tudi proti tej volitvi napravil pritožbo. Res radovedni smo na razloge, ki jih navaja pritožba. Še bolj radovedni smo na rešitev. h Primorske. Velik požar v Knlu pri Grahovem. Minolo nedeljo ponoči je v Kalu pri Grahovem nastal požar, ki je vpepelil petero kmetskih domov. Prizadeti so: Alojzij Zupan. Franc Bizjak, An-I drej Kofol. Franc Torkar in Sebastijan Baj-; tar; vso družine štejejo 59 oseb, ki so ostale na zimo brez strehe. Škoda znaša do 250.000 lir. Mw Ml smeta i res dobro SUKNJO ali RAGLAN iz krasnega in prvovrstnega blaga najmodernejših krojev — jih dobi samo pri tvrdki Lukič — Zanesljivim se plačilo olajša. Spremembe v diplomatični službi. Belgrad, 5. nov. (Izv.) V zunanjem ministrstvu je podpisan velik ukaz o razmestitvi diplomatov. Imenovani so: Dosedanji generalni konzul v Trstu Dušan Stepanovič za načelnika oddelka za mednarodne pogodbe v zunanjem ministrstvu; za generalne konzule: v Trstu Vladislav Savič, generalni konzul v Miin-chenu; v Munchenu Gjorgjevič, generalni konzul v Helsingforsu; v Parizu Miloslav Jankovič, brat Velizarja Jankoviča, sedaj svetnik poslaništva v Madridu. Za svetnike poslaništva: v Madridu Stanoje Mihajlovič, dosedaj svetnik berlinskega poslaništva; v Pragi Stanoje Pa-vlinovič, tajnik zunanjega ministrstva. Za tajnike: pri vatikanskem poslaništvu Avguštin Mišatič, tajnik v zunanjem ministrstvu; v zunanjem ministrstvu Miodrag Lazarevič, dosedaj tajnik poslaništva v Rimu, in Dušan Mari-novič, dosedaj tajnik poslaništva v Washingto-nu; pri poslaništvu v Berlinu Antonije Jano-ševič, tajnik zunanjega ministrstva. Za svetnika poslaništva v Rimu je imenovan Milovan Jovanovič, dosedaj svetnik vatikanskega poslaništva. Z redom Sv. Save I. razreda so odlikovani: pomočnik zunanjega ministrstva g. Markovič, bivši francoski poslanik v Belgradu Robert Buyx in avstrijski poslanik Maks Hoffin-ger. Nadalje so bili upokojeni ravnatelj konzularnega oddelka Momčilo Gjurišič in konzul v Parizu Franjo Cvetiša. SEJA ODBORA ZA DRŽAVNO BRAMBO. Belgrad, 5. nov. (Izv.) Povodom raznih vesti o seji odbora za državno brainbo, ki se je včeraj vršila, je tiskovni oddelek notranjega ministrstva izdal sledeče obvestilo: >Seja Sveta za državno brambo nima nobene zveze s sedanjim zunanjim položajem niti z nastopom Italije niti sploh s kakšnim drugim sosedom. Sploh ni bilo nič posebnega, radi česar je bila seja sklicana. Odbor za državno brambo je institucija, ki redno in stalno funkcionira, tako pri nas kakor v drugih državah radi koordinacijo v delovanju vseh zainteresiranih ministrstev glede izpeljave ukrepov v interesu naše državne obrambe. Z ozirom na to ni bila včerajšnja seja nič posebnega.« ! Zagreb, 5. nov. (Izv.) Kakor Pavle Radič sta se za stalno preselila v Belgrad tudi ra-dičevska poslanca Zagorac in Žnidarič. Med svoje volivce si bržčas ne upata več. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE PRI KRALJI Belgrad, 5. nov. (Izv.) Kralj je popoldni sprejel v avdijenci skupščinsko predsedstvo to je predsednika Trifkoviča, oba podpredsed nika Subotiča in Šibenika, in vse tri tajnik« Pri kralju so ostali pol ure. Kralj se je pri te priliki zelo zanimal za invalidski zakon. Zagreb, 5. nov. (Izv.) Zagrebški invalid so zelo nezadovoljni z načrtom invalidskega zakona. Prihodnji teden skličejo invalidi ve. liko protestno zborovanje. Sestanek Belgrad, 5. nov. (Izv.) Nekateri listi so zadnje čase obširno poročali o bližnjem se. stanku Male antante in vedeli poročati o dnevnem redu konference. Kakor smo od kompeientnih faktorjev vedeli, so le vesti zaenkrat popolnoma brej vsake podlage. Za sklicanje konference Male antante je našemu zunanjemu ministru dano na prosto, kdaj jo hoče sklicati. Naše zunan;; ministrstvo ni storilo še nobenih priprav, ampak čaka na izid volitev v Češkoslovaški in na rezultat locarnskih dogovorov, kakor jih bodo pač posamezne države ratificirale. Ko bo po-ložaj popolnoma jasen, se bo sklicala konte-renca. Belgrad, 5. novembra. (Izv.) Odsek fin. od-bora za proučavanje carinskega tarifa je danes i nadaljeval razpravo. Predsednik je predlagal, da naj se opusti poročanje o odsekovem delovanju, ker so se v listih objavljala razna neresnična poročila. V listih naj se šele poroča, ko se bo vršila razprava v plenumu fin. odbora, Zastopnik Jugoslov. kluba Vladimir Pu. šenjak bo v odseku nastopil s svojimi izvajanji, katere je podal v generalni debali in se bo zav. zel za upravičene zahteve, slavljene od posa meznih korporacij. Ako se bodo razprave tako nadaljevale kakor sedaj, bo odsek gotovo še cel november proučeval carinski tarif. obč. starešlns Svetovni šahovski mojster Capablanca igra v Berlinu proti 30 igralcem naenkrat. Kakor smo že napovedali, je veliki žu pan iz trte izvito pritožbo naših samostojni! demokratov proti izidu občinskih volitev zavrnil in tako se je končno preteklo soboto vršila pri glavarstvu v Litiji volitev župana in občinskih svetovalcev. Za župana je bil z 11 glasovi izvoljen gospod Jakob Zupančič, posestnik iz Zg. Hotia, za podžupana .Tožef Dobrave, posestnik ii Gradca pri Litiji, za svetovalce pa gg. Ignat Kres iz Zg. Loga, Anton Strus iz Bitič ter Anton Lovše iz Sp. Hotiča. Tako preide pc kratkem gerentovanju uprava naše občine v roke naših vrlih mož, katerim je ljudstvo v polni meri izkazalo zaupanje pri zadnjih volitvah. Novi občinski odbor pa čaka težka naloga, da reši zamotane zadeve pravilno, posebno pa ono o neupravičenih stroških za šolo, ki znašajo preko 11.000 Din. Nasprotniki pa si naj zapomnijo, da se vsako nasilje maščuje ter da pride vedno kraj kraja le volja ljudstva do končne zmage. Samostojnim demokratom ni pomagala niti visoka pro-tekcija, niti z zvijačo pridobljena prva skrinjica niti obljube ter na stotine izmetanih lepakov. V naši občini pač niso tla za Vas, da da bi šla Vaša pšenica v klasje, zato Vara garantiramo pri prihodnjih volitvah. Torej g?, gerent in untergerent na svidenje. V sobolo 7. t. m. pa odpeljejo balo in kaso (prazno) zopet nazaj — v mili naš domači kraj .Zgornji Hotič, kjer bodo Hočani slovesno instalirali svojega župana. In v to kličemo: Obilo uspeha za korist naših občanov! Le v slogi je moč. iz najfinejšega materiala, ter pokrita večinoma z brezhibnim sumatranskim gornjim listom. Tobak za pipe pride iz Amerike. Smodka stane povprečno, za običajno dobro kvaliteto, 10 centov, to je Din 2.20, cigareta pa 3 cente, to je 6 para. Le nervoznejši in gizdavi mladi ljudje bodo prižgali cigareto. Čitanie časopisov je pri zapadnem Evropejcu in Amerikancu drugačno opravilo nego pri nas. Najvažnejši del lista je posvečen gospodarstvu, saj to je naravno pri trgovskih narodih. Borzno poročilo zavzema celo ogromno stran ali pa še več. Efekti razpadejo v državna posojila, kjer so naštete skoraj vse države na svetu, ker Holandija posoja svoj denar na vseh kontinentih, na delnice in obligacijo, in tu se zrcali razširjenost in intenzi-te!a gospodarskega življenja. Ti efekti so razdeljeni po predmetu. Tu najdemo vso industrijo, ki dela po večini za ekspert v holand-t'-.e kolonije, in plantažna ter poljedelska pod-j-ija sundskih otokov. Ta podjetja so zopet razdeljena po predmetih. Važno mesto zavzemajo med drugimi podjetja tobačne kulture. Tobak je tam svoboden, ne režijski predmet, in država se zadovolji s primernim obdače-> 2rn onega tobaka, ki se konsumira v deželi mmi. Tobačna industrija je steber gospodariva, in tovarne smodk okoli Eindhovena so rnnnc Sirom sveta. V Eindhovenu, v provin-cijt Severni Brabant, je tuda sedež tvrdke plillps, ki izdeluje žarnice, ln ki je znnn.n ",ttdi pri nas. Ta tvrdka zaposluje okoli 7000 tu. havliencev in delavcev, Nizozemci so po- nosni na taka podjetja: Stork, v Hengelo, Philips in druga podjetja, potem kolonialna podjetja, petrolejska družba in velike parobrodne linije, ki objemajo s svojimi rednimi zvezami zelo intenzivno vso zemeljsko oblo, so vsakemu Nizozemcu dokaz produktivnega genija njegovega naroda. Saj so ta podjetja nastala brez pomoči države, ker je Nizozemska država svobodne trgovine. Država se varuje, da bi iztegnila svoje nerodne prste do tako občutljivega organizma kakor je gospodarstvo, Pri nas pa država na eni strani z zaščitnimi carinami kreira tropično temperaturo za nenaravni razvoj slabotnih podljetij, na drugi strani pa s svojo nerodno šapo duši mladi zdravi napredek. Ne bom tajil, da so v naših prilikah nekatere državne odredbe na mestu, ki jih na Holandskem nc bi bilo treba, toda za tako državno gospodarsko politiko je treba veliko inteligentnejših ljudi, ki so v najintimnejši zvezi z utripajočim življenjem, nego so naši okosteneli, suhoparni birokrati. (Dalje.) Narodno gledališče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer. Petek, 0. nov.: »Zimska pravljica«. Red D. Sobota, 7. nov.: »Pegica mojega srca -. Red F. Nedelja 8. nov.: Ob 3 popoldne: »Vdova Rošlinka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Ob 3 zvečer: »Krpan mlajšit. Iz\en. Pondeljek, 9. nov.: »Ifigenija na Tavridi«. Red E. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Petek, 6. nov.: Zaprto. Sobota, 7 nov.: »Don Juan«. Red E. Nedelja, 8. nov.: »Manon«. Izven. Pondeljek, 9. nov.: Plesni večer (gdčna Visjakova, g. Vlček). Izven. Snočnja operna predstava »Nabor« in ?Po-vratak« je morala odpasti, ker je gdčna Božena Po-tučkova obolela na angini in na zdravnikovo odredbo ni smela nastopiti. Upravi ni bilo več mogoče javiti odpovedi predstave v časopisju, ampak je šele v popoldanskih urah plakatirala odpoved. Abonente prosi oproščenja in jih obvešča, da dobe operno predstavo prihodnji teden. Popoldanske predstave. V nedeljo 8. novembra prične naša drama spet z nedeljskimi popoldanskimi predstavami. Vprizori se ob treh Golarjeva veseloigra »Vdova Rošlinka« z go Juvanovo, Balatkovo ter gg. Cesarjem in Kraljem v glavnih vlogah. — Zvečer ob 8 pa je prva repriza Milčinskijeve veselo zgodbe »Krpan mlajši«. Tudi operna predstava bo v nedeljo ob 3 popoldne in sicer pri znižanih conah. Poje se opera »Manon«. MASCAGNI V BELGRADU. Italijanski skladatelj maestro P. Mascagni je prišel v Belgrad. V sredo je dirigiral svojo opero »Cuvallerija rusticana«, v četrtek pa Verdijevo »Aido«. SPOMINSKA PLOŠČA KRANJČEVICU. Povodom 15 letnice smrti hrvatskega književnika Silvija Strahimira Kranjčoviča, ki je delovni in umrl v Sarajevu, odkrijejo na hiši, v kateri je stanoval, spominsko ploščo. V muzeju pn nameravajo uredili posebno sobo z niegovim pohištvom in knjižnico. Ljudski oder Nedelja, 8. nov.: »MLINAR IN NJEGOVA Hf'I< Popoldanska predstava, začetek ob pol 4. -Predprodaja vstopnic od 5 do 7 v pisarn Ljudskega odra, čez dan pa v društveni na bavni zadrugi (Ljudski dom, I. nadstropje1 Klub ljubiteljev brakov priredi v nedeljo, dn 15. novembra tekmo psov brakov in brakov-jazbe Carjev v lovišču občine Grosuplje. K tekmi so pn puščeni psi zgoraj navedenih pasem, ki so s post' ni za vpis v JRB in dobe pri smotri vsaj occ:t dobro. Po prihodu vseh jutranjih vlakov v Gre suplje se zbero udeleženci na dvorišču gostilne ! J. Rusa; tam se bo najprej vršila smotra prip< ljanih psov, nato pa jo odhod v lovišče, hrib »Kan' na gorica«. Psi se bodo preizkuševali posanicffl po določenih pravilih, ki so bila objavljena v ca-'-pisih 21. oktobra 1924. Tekma se vrši ob vsake: vremenu; presojali bodo sodniki poznavalci to v ste psov; ocenjevalo se bo: način lovljenja (P nja), glas, vztrajnost in obnašanje pri ustreljo' divjačini. Po dovršeni tekmi je zopet zbirališče ^ gostilni g. J Rusa, kjer se razglasi izid tekme se bodo razdelila darila in nagrade. Prijave p za tekmo jo vposlali do 10. novembra na nnslm P. Zmitek, Ljubljana, Rimska cesla 2 II; siccr • pa lahko prijavi na dan tekme pri smotri, ti treba je plačati dvojno prijavnino. Za vsakega l znaša prijavil i nn Din 5. raSKUSlIS in boste prepričani, da sc najboljše in napep a kljub temu najceneje kupi PERILO in d,ime v J.jvMja- ~a Sv. Ptrn r. ;i «t. c F, in i. GORICAH. Gospodarstvo. Fr. Krištof, živinorejski inštruktor. živinoreja v Ljubljani ln najnižji okolici. V mestu kakor v okolici imamo precej posestnikov, ki redijo tudi živino, predvsem krave in prašiče. Pričakovati bi bilo, da se tu redi lepa, krasna in hasnovita živina, zato ker tudi reja več stane in smiselnost reje same bi morala biti v središču Slovenije ua višku. Kdor pa je imel priliko kedaj ogledati si živino po ljubljanskih hlevih in v mestnem okolišu, ne more verjeti, da je mogoča taka disorijeutacija glede živinoreje, kakor ravno tukaj. Vzrok leži predvsem v prepogostem prekupčevanju. Največ teh rejcev kupi svoje krave na ljubljanskem sejmu, kjer se le redkokdaj pokaže boljša krava. V hlevu najdete vsakovrstne mešanice pasem na vse načine prekrižane in tudi vsemogoče oblike se najdejo. Plemenske vrednosti nima nobena teh živali. Je nekaj hlevov, ki delajo slučajno izjemo. Krivico bi delal živinorejcem, če bi omalovaževal tukajšnje živinorejce radi njih slabe reje: kakršne so navajeni, tako pa držijo. Zato bi bilo za povzdigo mestne živinoreje vstvariti posebno organizacijo, bodisi živinorejsko zadrugo, ali pa živinorejski odsek, ki naj bi obstojal predvsem iz članov živinorejcev, zastopnikov mestne občine ljubljanske ter Kmetijske družbe, da se skupno zamisli moderen načrt pospeševanja živinoreje za mesto Ljubljana. Seveda se ta zadruga, oz. odsek ne bi pečal samo z organizacijo govedoreje, pač pa tudi z rejo prašičev, ovac, koz ter malih živali. Z organizacijo bi bilo mogoče pridobiti tudi več novih rejcev, ki imajo priliko, pa si ne znajo sami prav pomagati. Prva skrb nove organizacije bi bila, da poskrbi za potrebne dobre plemenjake. Zlasti primanjkuje dobrih bikov. Teh je zadostno število, pa niso sposobni. Reja nesposobnih plemenjakov ni dobičkanosna. Plemenjaki so jttorebni v gotovem številu, a ti morajo biti tudi dobrega mlečnega potomstva. Vsakemu rejcu molznih krav mora biti največ ležeče na tem, da si pridobi krave najboljšega mlečnega potomstva. Mlečna lastnost se prenaša po živalih moškega in ženskega potomstva na zarod in to je pravzaprav največja pridobitev za živinorejo. To podedovanje dobrih mlečnih lastnosti je mogoče doseči že v čisti pasmi, ki bi se redila v mestnem okolišu. Pri prekriževanju in mešanju raznih pasem med seboj pa ni mogoče doseči gotovega uspeha. Tako tipanje po uspehih danes ni več na mestu in moramo pač z večjo gotovostjo računati na uspehe. Gotovo se uspehi ne dosežejo tako hitx-o, vendar pa je treba enkrat začeti. Letošnja razstava živine na velesemnju nam je nudila kaj jasno sliko, koliko zaleže organizacijsko delovanje med živinorejci. Gorenjsko in dolenjsko živinorejsko okrožje je postavilo svojo enotno pasemsko živino na razstavo, bližnja okolica pa po večini samo mešanice in manjvredno živino. Ljubljanske velesejmske razstave bodo nudile vsakoletno priliko pregledati uspehe živinoreje in prav prijetno bi bilo, ako bi se tudi meščanski živinorejci odzvali v večjem številu in se že letošnjo zimo pripravili z organizacijskim delovanjem za bodočo razstavo. Da se poprej pride do uspeha, bi bila nasvetovati prodaja vseh mešanopasemskih telet mesarjem, mesto teh pa nakupiti potom živinorejskih zadrug najboljših telet, ki naj se izrede; tako pridemo najhitreje do dobrih plemenskih živali. Mogoče bi bilo organizirati skupne nakupe živali, ker to manj stane. Kmetijska družba, ki se je glasom svoje zadnje seje, posebno zavzela za pospeševanje živinoreje, bo gotovo šla mestni občini na roko. Mestna občina gotovo ne bo odrekla svojega sodelovanja in podpore, ako tudi živinorejci pokažejo svoje zanimanje. Največjo korist bi seveda imeli živinorejci. Zato, da jim stoji namesto slabe živine, jim bo stala lepa plemenska in dobra molzna v hlevih, ne bi bilo prav nič več dela in oskrbovanja, pač pa mnogo več vrednosti, po čemer mora vsak napreden živinorejec stremeti. * * ♦ Anketa za udeležbo na razstavi v Filadel-fiji. Ustrezajoč naročilu g, ministra za trgovino in industrijo sklicuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo anketo, na kateri se bo razpravljalo vprašanje naše udeležbe na razstavi v Filadelfiji. Na anketo, ki se vrši v zborničnih prostorih v nedeljo, dne 8 .t. m. ob 10. predpoldne, vabi zbornica vse zainteresirane korporacije in organizacije, kakor tudi vse tiste, ki imajo interes na tej razstavi. Vabilo velja tudi takim interesentom, ki niso trgovci ali obrtniki. Likvidacija hranilnih vlog naših državljanov pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti. Na ponovna vprašanja svojih interesentov, na kak način se bodo likvidirale njihove terjatve na hranilnih vlogah pri poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti, opozarja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo vse interesente, da med nasled-stvenimi državami in Avstrijo ter Ogrsko sklenjenih pogodb o likvidaciji omenjenih poštnih hranilnic še niso ratificirale vse pogodbene države. Kakor Zbornica čuje, se bodo interesenti po ratifikaciji potom časopisja fpozvali, da prijavijo svoje terjatve. Praška konferenca o razdelitvi predvojnih avstroogrskih dolgov. V sredo se je začela v Pragi konferenca o razdelitvi predvojnih avstroogrskih dolgov. Jugoslavijo zastopata dr. Ploj in dr. Mikič. Produkcija sladkorne peso v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da cenijo produkcijo sladkorja v Češkoslovaški za 1925-1926 na 14.4 milijona met. stotov, medtem ko je bilo v kampanji 1924-1925 faktično 14.3 milijona met. stotov. Izvoz železa in železnine iz Češkoslovaške v Jugoslavijo. V prvih mesecih t. 1. je Češkoslovaška uvozila iz Jugoslavije za 1 milijon 760.000 Kč železa in železnine (v prvih 8 mesecih lani pa samo za 760.000 Kč). Nasprotno je znašal izvoz, železa in železnine iz Češkoslovaške v Jugoslavijo v prvih 8 mesecih lani 54.960.000 Kč, v prvih 8 mesecih letos pa samo 29,130.000 Kč. Češkoslovaškim državljanom v SHS (prijava terjatev proti poštni hranilnici v Budimpešti). Konzulat ČSR v Ljubljani opozarja češkoslovaške državljane, bivajoče v kraljevini SHS, na prijavo terjatev proti -poštni hranilnici v Budimpešti, ki se vrši na podlagi razglasa ministrstva financ v so- glasju z ministrstvom pošt ČSR št. 166 Zb. zak. iu naredb s dne 0. julija 1025. — Češkoslovaški državljani, ki stalno stanujejo v Jugoslaviji in ki so lastniki terjatev iz hranilnih vlog, čekovnih računov, računov v gotovini itd. pri poštni hranilnici v Budimpešti, lahko dobe pristojne informacijo radi prijav od konzulata ČSR v Ljubljani. Pri pismenih vprašanjih se mora priložiti potrebna vsota za kritje poštnine. Prijavni termin konča dne 30. novembra 11)25. Borze. Denar. Dne 5. novembra. Zagreb. Berlin 13.41—13.51 (13.40—13.50), Italiia 22210 224,50 (222.40-224.80), London 272.92-274.02 (272.97-274.97), Ne\work 56.16-50-70 (55.46 — 56.06), Pariz 228-232 (227.6—231.0), Praga 166.625—168.625 (166.575—168.575), Dunaj" 7.92- 8.02 (7.92-8.02), Curih 10.86-10 94 (10.&58 -10.938). Curih. Bei-rrad 9.?« <9 20). Italija 20.45 (20.55), London 25.15 (25.145), Ne\vvork 519 (518.75). Pariz 20.70 (21.20), Praga 15.375 (15.375), Dunai 73.15 (73.15). Dunai. Belgrad 12.54, Kodani 175.80, London 84.337", Milan 27.86, Newyork 708.25. Pariz 28.08, Varšava 117. — Valute: dolarji 706. lira 27.75, dinar 12.505, češkoslovaška krona 20.96. Praga. Lira 133.25, Zapreb 60, Pariz 134.875, London 163,60, Ne\vyork 33.75, Vrednostni papirji. Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 79 den., vojna odškodnina 310—318, nastavni listi 20—2?, kom. zadolzniee 20—22, Cel teka 200 -202. Ljubl janska kreditna 220, Merkantilna 100—102, Kreditni zavod 175—185. Strojne tovarne 120, Nihac 39, Vevče 120 —126. Stavbna družba 100—110, Sešir 145. Zagreli. 7 odst. inv. posojilo 77—78, vojna odškodnina 310—320, dec. 311—312, Ljubljanska kreditna 220. Hrvatska eskomptna 125—126, Kreditna 130—135, Hinobanka 70—71, Jugobanka 108—110, Praštediona 960-975, Slavenska 49—50, Eksoloata-ciia 51—54. Šečerana 475—505. Nihag 40, Gutmann 400-415, Slaveks 145, Slavonija 45—47, Trbovlje 830-340. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 65.25. Živno 78.6, Alpi-ne 28.65. Greinife 13.9, Trbovlje 42, Hrv. eskomptna 15.3, Leykam 16.9, Mundus 93, Slaveks 19.2, Slavonija 5.9. Bla .2? JE? • »•S M g ig e ti rt « 0 x! 1 § | % * s v n "e o o o. • —s H > 5 % l j» > ts n u o co N O > J O M c I ® d 22 S ® oo C* Š ^ 2 Oh Ki -0 --j « S 0 ST U h3 M x> br O M ž "3 ce ti 'X « S a IIISIIIs —111=111 Dokaz, da nič odgovoriti ne morejo, da so torej res krivi vsega boja in sovraštva, da se pa kljub temu poboljšati nočejo, marveč zoper svoje boljše prepričanje na vsak način in za vsako ceno hočejo imeti boj, prepir, sovraštvo z vsemi njegovimi strašnimi posledicami za domovino in narod. Zdaj veste, liberalna gospoda, zakaj sem tako hud na liberalne časnike. Zato ker sem se, če bi nt bil že prej vedel, ob tej priliki evidentno prepričal, da hočete za vsako ceno prepir med brati, vojsko in sovraštvo. Zato ker sem sovražnik sovraštva, ker ljubim mir in ljubezen nad vse, zato sem hud na tiste, ki sovraštvo sejejo, ljubezni in miru pa nočejo in nočejo. In zato, ker res ljubim narod in domovino, ker ji želim dobro, ker bi jo videl rad ujedinjeno, ne samo po državnih mejah, ampak po srcih; zato ker me boli, ko vidim, kako jo na križ pribijajo in mučijo, kakor da je že drugi ne dosti!,.. Imel sem s knjižico gotov namen. Najboljši seveda. Namreč ta, da bi se naša domača vojska nehala ali vsaj ublažila. Nisem pisal zato, da bi samo očital in dražil. Kaj pa to komu koristi! Želel sem pripomoči do miru. V ta namen sem mislil, da moram liberalcem njih grehe nad dcmovino prav živo in brez pridržka naslikati, da se bodo spoznali, zavedali, kaj delajo, in potem poboljšali. — Namena seveda nisem prav nič dosegel. Morda je bila napaka ne samo na njihovi, ampak tudi na moji strani. Pisal sem prerealno, slikal preživo, žigosal morda preostro. Očitki so bili, četudi upravičeni, vendar tako pekoči, da jim jih je bilo težko priznati. Zdaj, ko bivam v tujini, daleč od doma, se mi ta večni domači strastni boj, o katerem berem dan na dan, še bolj gabi. In me grabi, kakor grabi n. pr. obmejne Slovence, ki imajo od tega samo žalost in škodo. Človek bi rad bral kaj veselega iz domovine, — a mesto tega prepir in boj dan za dnem brez konca. — Vi ne veste, kako se Slovenija iz daljave vidi majhna!... Tako smo ma'hni, če se primerjamo z Nemci, in ta pest ljudi, — stiskana cd vseh strani, — se pobija med seboj za žive in mrtve! Vihar v kozarcu vode! Smešno •n ostudno obenem. Kakšen dobiček pa imate od tega? Sosed ne pogleda soseda, brat ne brata. Vojska že v vsaki vasi. To je ves Vaš dobiček, drugega ni kaj pokazati. »Klerikalizem« je danes tako močan kakor pred dvajsetimi leti, če ne močnejši. Čemu torej toliko krika dan na dan za brezplodno stvar? Samo da se sovražimo in grdo gledamo in za nič drugega. Življenje v Sloveniji je zaradi tega tpko pusto, da sem vesel, ko sem v Nemčiji.. ■ Toliko imaste drugega koristnega in potrebnega dela, a zanj nimate smisla, nimate časa, nimate popirja in črnila, ker ves čas, vse moči, ves popir in črnilo p Dolina smrti«. To ime nosi zato, ker se tisti, ki so se drznili prodreti v te kraje, nikdar več niso vrnili domov, ker so izginili brez sledu in glasu ... Tudi reka, ki teče po tej dolini, se imenuje Reka smrti. Po celem tem ozemlju prebivajo divja indijanska plemena, ki so se umaknila semkaj pred prodirajočo civilizacijo. Med temi Indijanci so najkrvoločnejši Chervanti. Gorje belo-kožcu, ki zaide med nje. On postane gotovo žrtev 2 in pol metra dolgih pušic, omočenih v strašen strup; že majhna rana od take pušice je absolutno smrtna. Vjetim belokožcem odsekajo Chervanti glavo, ki jo najprej izsuše s tem, da jo zakopljejo v vroči pesek, potem pa jo vso pobarvajo s pisanimi barvami in jej zataknejo nekake umetne oči. Te lobanje so bojne trofeje, ki jih hranijo v posebnih kočah. Nedavno tega je neki Anglež po imenu Francis Gow Smith z več tovariši napravil ekspedicijo v deželo teh divjakov. Vendar se je moral že na pol pota vrniti. Sklenil pa je za trdno, da napravi prihodnje leto tjakaj novo ekspedicijo, od katere si obeta boljših uspehov. Smith pripoveduje, da so kraji, ld jih je raziskal, brez dvoma silno bogati ziata in dijamantov. Vegetacija je nepopisno bujna in raz-nolična. Tudi bogata je ta dežela na drugih manj razveseljivih stvareh: strupeni golazni in divjih zverinah. S tem, da je Smith obdaroval Indijance s tobakom in sladkorjem, In-dijanke pa razveselil z zelenimi srajcami, se mu je posrečilo pridobiti si njihovo prijateljstvo. No, zaupati jim vseeno ni smel mnogo, posebno ponoči ne, ker je >vojni svet« zboroval noč in dan in utegnil priti do kakšnega, za belokožce neprijetnega sklepa. Zato je Smith ponoči previdno ostajal na svoji barki, čeprav mu je tam pretila nevarnost od strupenih vodnih kač, ki jih tam kar mrgoli in ki napadejo človeka tudi v čolnu. Pet dni zaporedoma je plula ekspedicija po reki navzgor. Scenerija, ki se jim je odpirala, jim je dajala neizbrisne vtise. Bregove reke so obdajali gosti, temni pragozdi, polni najraznovrstnejših živali, pisanih ptic, metuljev redke lepote in nevarnega jaguarja. Naenkrat pa se je slika izpremenila. Chervanti so gotovo bili zaključili, da belokožce ubijejo. Za drevjem so prežali divjaki v zasedi, tu in tam pa so se dvigali gosti oblaki dima, naznanjajoč sosednjim rodovom, da se bliža tujec sovražnik. Šesti dan so Chervanti prešli v napad. Z vseh strani so zasikale pušice, in barka se je morala hitro obrniti nazaj. Le z največjim naporom veslačev se je ekspedicija rešila gotove smrti. Vendar je Smith dosti časa preživel med temi divjaki, da je vsaj nekoliko spoznal njih življenje in šege. Chervanti se tetovirajo kakor drugi Indijanci po celem telesu. Žive v eno-ženstvu; zakonsko nezvestobo kaznujejo z izgonom. Deklice se može s .13 letom, fantje se ženijo s 16 letom. Zakone sklepajo brez vsakih ceremonij, zato pa slave rojstvo otroka z velikimi svečanostmi. Takoj ko se je otrok porodil, ga okopljejo v mrzli vodi reke, potem pa se začne velika gostija. Smith je prinesel od tega plemena veliko zanimivih predmetov in fotografičnih slik Z Gorenjskega. V veliki gorenjski vasi Smlednik stoji skoro nova dvorazredna šola, v katero je razen Smlednika všolanih še več drugih večjih vasi. Dasiravno je v šoli preskrbljeno za stanovanje upravitelja in učiteljico, vendar stoji šola že od 1. septembra, to je od začetka šolskega leta popolnoma prazna in otroci ns morejo hoditi nikamo/v upravitelja in učiteljice vendar stoji šola že od danes ni došla v Smlednik nobena učna moč. Enkrat je prišla pogledat neka učiteljica, h potem se ni več prikazala. Dan na dan čitamo v časopisju, koliko imamo 7 Sloveniji preveč učiteljskih moči, zlasti v ljubljanski oblasti, kar je naravno, če na drugi strani šole prazne stojijo in se ne more vršiti nikak pouk Prizadeti starši so se radi tega že večkrat oglasili v Ljubljani, toda enkrat ni na razpolago g. veliki župan, ki nima slučajno takrat ure sprejema, ali pa zopet isti dan, ko se prizadeti ponovno oglasijo, ne uraduje g. prosvetni šef. Starši so obupani in ne vedo kaj početi in kam se obrniti, da bi njihovi otroci prišli do rednega šolskega pouka. Radi tega se obračamo na gg poslance, da v Belgradu pošteno zaropotajo. Pri tem pa pravijo naši kmetje: Poprej smo plačevali davke in imeli šole, sedaj pa plačujemo samo davke, ne dobimo pa nič. Šklcndrovcc pri Zagorju ob Sari. Na praznik Vseh svetnikov je šel okoli poldne šentjurski nad-učitelj na postajo Zagorje. Med potjo sreča tri mlade rudarje, ki so bili očividno vinjeni. Nadučitelj se jim je mirno umaknil ter hitel dalje. To pa ni bilo enemu najbolj vinjenemu rudarju všeč in se je nadučitelja dejansko lotil s kamenjem. — Ali se res vračajo na Kumljansko albanske razmere? Ni čudno, da je pred leti zahteval šentjurski g. župnik za to pogorje posebno orožniško postajo, ki pa je bila radi stanovanjske stiske (?) ukinjena. Novo mesto. Predpreteklo nedeljo je priredilo tu Kat. slovensko prosvetno društvo »Soča« koncert in predstavo. Na vzporedu so bile pevske točke, deklamacije, citranje in igranje na klavir in violino ter po Jakobu Alešovcu prirejena veseloigra »Visoki C«. Prireditev je bila dobro obiskana. Tudi uspeh je bil na splošno dober, posebno petje mešanega zbora je ugajalo. Primerno so rešili svoje vloge tudi igralci, da je bilo smeha dovolj. Program je bil nekoliko preobširen, tako da bi brez škode odpadlo igranje na violino. Citranje je bilo dobro, istotako deklamiranje. Želimo, da društvo kmalu zopet priredi kaj zanimivega in zabavnega. Kupujte srečke Dij. podp. društva v Ljubljani! Cerkveni vestnik. Dekauija Semič ima pastoralno konferenco v četrtek 12. novembra v Črnomlju. Začetek točno ob pol 11 dopoldne. Konferenca Sodalitatis za kranjsko dekani j< se vrši dne 11. novembra v Tržiču. Pričetek ol 9 dopoldne z nastopom v 2. razredu deške osnovn< šole. Orlovski vestnik. Odseke ljubljanskega okrožja opozarjamo ns tečaj za vadijelje višjega naraščaja, ki se bo vrši] v nedeljo 8. novembra v telovadnici Ljudskega doma ob pol 9 dopoldne. Vaditelji naj prineso s seboj telovadne čevlje. Maznanlla. Strokovna zveza javnih nameščencev naznanja, da se vrši izredni občni zbor dne 7. novembra 1.925 v prostorih I. del. kons. društva, Kongresni trg 2 s sledečim dnevnim redom: 1. Sklepanje o spremembi pravilnika, 2. slučajnosti (važne zade-ve). Eventualni predlogi naj se pošljejo društvenemu odboru vsaj en dan pred izrednim občnim zborom na Stari trg 2, I. Otvoritveno predavanje v društvu »Soča« t Ljubljani. Ob priliki zopetnega slovesnega prenosa Njegoševih ostankov v grobnico na Lovčenu se je po celi kraljevini v javnih predavanjih po-udarjal pomen tega neumrljivega pesnika. Društvo »Soča« začne letošnjo serijo svojih predavanj v soboto 7. novembra ob pol 8 zvečer v salonu pri »Levu« s predavanjem o vladiki Njegošu. Govori] bo prof. Zgrabljič Vabljeni Sočani in prijatelji društva. Vstop orost. Turistika in šport. ITALIJA : JUGOSLAVIJA 2 : 1 (2 : 1). Včeraj smo na kratko poročali, da se je končala tekma med nogometnima reprezentancama Italije in Jugoslavije, ki se je vršila 4. novembra v Padovi, z zmago Italije v razmerju 2 : 1. Danes dostavljamo nekoliko podrobnosti. Jugoslovansko moštvo je bilo sestavljeno ij igralcev zagrebških klubov Haška in Concordije, belgrajske Jugoslavije in splitskega Hajduka. V prvem polčasu je igral levega branilca Pažur (Con-cordija), po pavzi ga je zamenjal Ivkovič. Sestava moštva je bila sledeča: gol: Friedrich (Hašk); branilca: Vrbančič, Pažur (oba Cone), oz Ivkovič (Jgsl.); halfi: Marjanovi č, Premrl, Križ (vsi HaSk): napad: Grdenič (Ilašk), Jovanovič (Jgsl.), Benčič (Hajduk), Petkovič, Sekulič (Jgsl.). — Italijani so postavili proti temu moštvu svoje najboljše moči. Vsled večje hitrosti in bolj razvite teiinike so bili v splošnem nekoliko boljši od Jugoslovanov. Na njihovi strani sta se posebno odlikovala napadalca Cevenlni in Sciavia. Slednji je dosegel tudi oba gola za Italijo. V celem igrajo Italijani temperamenten in zelo hiter nogomet. Izvrstni so v igri z glavo. Igrajo pretežno visoko. Napadalna vrsta ne polaga preveč pažnje na skrbno in precizno kombinacijo, zato pa je vsak posamezni napadalec zelo prodoren in hiter ter razpolaga z nevarnim strelom. I Naše moštvo je imelo svojo najzanesljivejšo oporo v goalmanu Friedrichu. V drugem polčasu je popolnoma zadovoljila tudi obramba Vrbančič-Ivkovič. Izvrsten je bil Benčič, ki je v 29. minuti dosegel gol za Jugoslavijo, nadalje v napadu še Se kulič. Grdenič je bil premalo zaposlen; Petkovi! in Jovanovič sta bila indisponirana. Slabo so se obnesli vsi trije halfi; tu leži tudi vzrok, da so Italijani v polju prevladovali. Tekmi je prisostvovalo nad 15.000 gledalcev. Publika je sprejela naše moštvo,s simpatijami, tudi oficijelni sprejem je bil zelo prisrčen. Tekmo je vodil dunajski sodnik Braun. Italijanski listi večinoma izražajo razočaranje nad tesnim rezultatom. S svojim moštvom niso povsem zadovoljni. V nedeljo igra jugoslovansko moštvo v deloma spremenjeni sestavi proti reprezentanci Južne Italije v Neaplu. Našla se je rjava listnica. Dobi se na Sv. Pe> tra cesti 6—1. Našla se je pretekli mesec srebrna zapestnica pred Mestnim domom. Dobi se: Valvazorjev tre st. 7, III. Originalne (prave) potrebščine fixat in preservata za Oplograph dobite edino ie pri L. Baraia * Seisnburgova ul. 6/1. Tšt!Ss°on —B—1MB—BBB " Vsaka drobna vršilca Din 1'50 ali vsaka beseda 50 par. Naj-manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko l PRODAJALKO čevljev, le prvovrstno moč t. večletnimi spričevali — »VOIKA«, Ljub- 7455 sprejme Ijana, Krekov trg. UČE NEC poštenih staršev in dober računar, sc sprejme v trgovino Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko. 7451 Išče se In dobra kuharica, srednjih let, iz boljše rodbine k samostojnemu gospodu. - Ponudbe na upravo lista pod: »Dobro preskrbljena« 7430. Mesto prodajalke išče gospodična v trgovini z mešanim blagom, katera bi tudi rada v prostem času pomagala pri gospodinjstvu. - Ponudbe prosim na upravo lista pod »Pridna št. 7444.« kompanjona enega ali več, za gradnjo stanov, hiš; glavnica deleža sc sprejema po zmožnosti. . Natančna pojasnila se zvedo pri Maksu Derenda, gostiln, in mizar, Sevnica ob Savi. VAJENCA za krojaško obrt sprejme takoj A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. Kdor je našel v torek zvečer na Dolenjskem kolodvoru ZLATO URICO z monogramom M. K., naj jo vrne proti nagradi na upravo »Slovenca«. Odda se v bližini Trbovelj gostilna na račun špecer. trgovina v najem proti primerni kavciji. — Poizve se v upravi »Slovcnca« pod štev. 7461. Prodam HIŠO 18 sob, 3 kleti, 1 hlev, drvarnice, 2 orala zemljišča, vse močno zid. in v dobrem stanju, v bliž. so 3 tovarne, 3 min. od žel. post. Sevnica. Cena 250.000 Din, plačilo po dogovoru. - Dalje 10 malih stavb, prostorov na istem mestu, meter5 po 13 Din; če kupec želi, mu postavim na tem mestu stanov, hišo za 25.000 Din. Natančna pojasnila se zvedo pri Maks Derenda, gostilničar in mizar, Sevnica ob Savi. 7449 ZDRAVNIK dr. JOS. ST0JC radi selitve na Resljevo cesto št. 12 ne ordinira do 12. nov. DRVA-CEBIN Wolfova ulica l/II. — Telefon M JEČMEN ZA KRMO nudim po Din 220 in 200; FIŽOL ZA KRMO po Din 100.—; FIŽOL ZA PREHRANO po Din 200.—; PŠENIČNO KRUŠNO MOKO po Din 275.—; PŠENIČNE OTROBI po Din 175,— za 100 ktf, Fran Pogačnik Ljubljana, Dunajska c. 36. Vsa pečarska dela zastonj onemu, kateri mi da STANOVANJE sobo in kuhinjo. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 7423. JABOLKA (namizna) različne vrste — razpošilja vsako množino tvrdka Peter Šetina, Radeče p. Zidanem mostu. 7378 Prodam CITRE po nizki ceni. Hrenova ul. 20 OKROGEL GABROV LES Kupim od 1. novembra do 1. aprila vsako množino okroglega gabrovega lesa, od 25 cm debelosti in 1 m dolgosti naprej; na vsak meter se dopušča po ena zdrava grča. Zanesljivo plačilo! Stavite vaše ponudbe Iranko vagon na naslov: Dragotin Korošcc, Rečica ob Paki. Vsakovrstno po najvišjih cenah fierne, ju/elir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3. OREHE, JEŽICE, suhe hruške, suhe GOBE in druge deželne pridelke ponudite tvrdki PETER ŠETINA, Radeče pri Zid. mostu. 7376 in. hiša se kupi v bližini Ljubljane, - Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šifro »Takoj prosto stanovanje«. Zastopnikom, agentom i. t. d, brez strok, znanja in brez kapitala, nudi prvovrstni tujezemska tvrdka. - Ponudbe pod »Ertragsreichste Ver-tretung« 8966/5 na PIRAS, Praga — Jindrišska 18. V težki, neizmerni bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vp«t da je naša preljuba teta, vdova, gospa ' Iva posesftnica in gostiiniiarka danes ob 7. uri zjutraj po mučni, težki bolezni, previdena s sv. zakramenti, v starosti 64 let mirno v Gospodu zaspala. lJogreb blage, nepozabne rajnke se vrši v soboto, dne 7. t, m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Grosupljem. Grosuplje, dne 5. novembra 1923.