100« iirrilka«
itgwjlka stuae 20 v. Maribor, émm 16« decembra 1918«
ffSsé© telo ,	,
f|M N*a . ,
*Üsfct lete . ,
"3SsSa*efcne. . ./ « t*20
:«f Jtvtfrii«: — , leto .	, 15’— \
If «vtike •»* »««ssarletr. —

ammaa&m&mstä*HK&
Letnik 3L
laasss-ali ali ©s*eM<& se računajo go 19
od 5redne_ večkratnih è
popust
,Strata* hsh&fa v ^j| deljek In petek pojs^fe
Rokopisi se ne
Meođvisen poliiičsm list za slovensko ljudstvo. |
aasasBB«f!P‘»wi88«fflrnTmnrr,»niir^^
Jugoslovanski praznik v Mariboru.
To je dan, ki ga jo Bog naredil.
Obhajali smo dan vstajenja. Včeraj je Maribor vstal iz groba ponemčenosti. Dosedaj je gospodovalo nad Mariborom nemčurstvo, tujstvo. Sedaj pa je konec tujstvu in njegovi prisilni nadvladi. Maribor je odzdaj slovenski. Slovenske trobojne zastave so vihrale s hiš, okna so bila ovenčana s cvetjem, z zastavicami in zelenjem. Ljudske množice iz mesta, iz bližnje in daljne okolice so prosljavljale Jugoslavijo. Mnogoštevilni okinčsm vozovi so pricrdrali v Maribor, ljudstvo je prišlo, šolska mladina se je zbrala, društva so nastopila, sijaj vsej prireditvi pa je dalo naše jugoslovansko vojaštvo. Ogromne kolone koojeništva, topništva in infanterie so se gibale že od jutra sera po mariborskih ulicah. Zastave so vihrale, ljudske množice so prekipevale svetega navdušenja, vreme je bilo nad vse sijajno, vse, prav vse, nebesne m zemeljske sile so sodelova*©, da se je vsa slavnost izvršila res nad vse pričakovanje sijajno. Slovenski Maribor je obhajal svoje zmagoslavno vstajenje. Če so pri haiali prejšnje čase nemški burši in takozvani pevci v Maribor, slišali smo divje tulenje, vpitje in sirovo izzivanje, Prosljavljala se je Vsenemčija, Bismark in Viljem. Slava se je pela ošabnosti, zagrizenosti, pohlepnosti. Saj takega v soboto in nedeljo ni bilo v prenovljenem Mariboru. Nad 20.000 ljudi je mirno in slovesno manifestiralo po mariborskih ulicah za mater Jugoslavijo. Kaj tako sijajnega še Maribor ni videl. In vse v najlepšem reda. „Divjaštvo“, „neizobraženost“, „needinost“ in „maloštevilnost“ in kakorkoli se imenujejo tisti pridevki, s katerimi so naši ljubi nemški in nemškutarski sodeželani obkladali Slovence, so se pokazali v tako sijajni obliki, da bodo ta veliki dan preporoda tega mesta v jugoslovanski Maribor pomnili ne samo Slovenci, marveč tudi in morda še bolj naši nemški someščani dolgo, dolgo let. Živel jugoslovanski Maribor !
Na predvečer. — Bakljada.
V soboto, dne 14 dec., ob 5. uri zvečer, je godba mariborskega pešpolka otvorila bakijađo. Nad 150 lučić je žarelo v vrsti, v zrak so Švigale rakete, godba je svirala slovanske koračnice, vojaštvo in občinstvo je prosi&vjjalo ustanovitev svobodne Jugoslavije Nad 10 000 ljudi je slavilo predvečer našega narodnega praznika na ulici. Pred o-krajnirn glavarstvom je sprevod napravil sijajno podoknico poveljniku obmejne jugoslovanske armade generalu Maistru. Nemški Mariborčani so se Čudili, kako je mogoče Slovencem prirediti v Mari boru kaj tako sijajnega. Kdor je bil priča slovesnosti v soboto večer, si jo bo zapisal v spomin kot eno izmed nsjiepših in najprisrčnejših priredi tev v Mariboru.
V cerkvi.
Bazilika Matere Milosti je bila v nedeljo dopoldne nabito polna vojaštva in vernikov. Zunaj cerkve pa so ogromne množice vojaštva in ljudstva prisostvovale službi božji. Kar stoji veličastna cerkev, še ni bilo zbranih krog nje toliko ljudstva in sicer v najvzornejšem redu. Sredi med stolpoma je plapola slovenska trobojnica. Ob pol 10. uri
je stopil na pridižnico vojaški superior g.Rant, ki je izvajal:
- Jugoslovanski vojaki! Jugoslovansko občinstvo! Dolgo, dolgo je slovenski narod moral živeti tužne in bridke dneve v sužnjosti. 1100 let je bil podjarmljen ©d tujih narodov, ki so rnu prizadevali rano na rano, trpljenje na trpljenje. Po dolgem robstvu napočila je sedaj Jugoslovanom zlata svoboda. Bsdi nam pozdravljen 1. dec. 1918, ki si nas rešil sužnjih okov! Pozdravljeni vsi, ki so nam pomagali priti do narodne samostojnosti! In sedaj srno ujedinjeni v neodvisno kraljestvo pod regentstvom srbskega regenta kraljeviča Aleksandra. Ta kraljeva vlada je odsev one na Angleškem, kjer vlada svoboden narod in njemu na čelu prvi kronani državljan kralj. Naš jugoslovanski kralj je v vsi Evrop edini vladar, ki smatra za svojo edino dolžnost, da je izraz želja svojega naroda. Sedaj je pa naša sveta dolžnost, da se izkažemo vredne člane neodvisnega ujedinjenega kraljestva. Skrbimo vs&k po svojih močeh za blagor naše mile domovine Ljubimo jo z ljubeznijo, ki ima zanaj-! višji svoj smoter: Slavo in čast mlade naše Jugo-I sla rije Prvi pogoj za blagodejni razvoj naše nove I države je red in mir, kateri se mora za vsako ce no ohraniti. Pokorimo se svoji novi višji oblasti v ljubezni, spoštovanju in poslušnosti, Ne pozabimo lepih besed sv. apostola Pavla, ki pravi: Ni je o blast!, ki ne bi bila od Boga, katera pa je, tej moramo biti pokorni. In če bomo mi svojo dolžnost vršili n a pram domovini, jo bode dobri Bog blageslovil in procvitala bo med prostimi narodi celega sveta. Dan ujedinjepja Jugoslovanov je dan nepopisnega veselja, kakoršaaga slovenski narod še ni doživel, kajti zasijalo ma je zlato soleče toliko zaželjene neodvisnosti, A je tudi dan trdnih sklepov in sv, prisege, da bo vsak zvest in vreden član svoje ujedinjene domovine. V tena dahu bodi nam ponovno pozdravljen ti velepomenljivi 1. december, ki nam ostaneš v neizbrisljivem spomina do hladnega groba Ti Vsegamogočni pa ščiti našo mlado Jugoslavijo s svojo očetovsko roko ter rosi nanjo najbogateji svoj blagoslov.
Po sv. maši je na cerkvenem pragu superior g. Rant dal slovesen blagoslov vojaštvu in občinstvu, To je napravilo na tisočere ljudske in vojaške množice mogočen utis.
Slavnostni obhod«
Po sv. maši se je pričel slavnostni obhod po ulicah. Na čelu sprevoda so jahali tri jezde ri s prapori SHS njim so sledili konjeniki, general Maister, godba 32 mož, zopet četa konjenikov, infanterija, topništvo in gojenci vojaške realke. Vojaštva je bilo v sprevodu nad 1000. Na občinstvo je napravil nastop vojaštva, vzoren red in disciplina ter navdušenje, ki je vladalo med vojaškimi vrstami, utis, ka-korJnega še ni napravilo nobeno slavje v Mariboru. — Infanterija je imela okrašene svoje puške z bršljanom m zastavicami, strojne puške, topovi in konji, vse je bilo v zelenju in trobojnicah. Zastava celjskega pešpolka in drugi vojaški prapori so bdi sijajno okrašeni. Vojaštvu je sledil Narodni svet, zastopniki uradov, častniški zbor, dekleta v narodni noši (okoli 40), Dramatično društvo, nato Qrli in Sokoli
!z zastavami. Njim je sledilo kat. sLv. izobr. društvo v Studencih z zastavo, potem šolska mladina. To vam je bila pestra slika ! Od šestletnih ljudskošolskih otrok do gimnazijskih di-
-’TS
I jakov je vse navdušeno zklikalo ter pahljalo z zastavicami. Iz mladih grl so neprestano ves čas sprevoda doneli navdušen! klici „Živijo Jugoslavija!“ Posebno moramo tukaj omeniti mladino krčevinske šole ia prav ljubko mladino iz zavodov šolskih sester. Učiteljsko osobja je storilo vse, da je nedolžna mladina res imela v sprevodu pravo neskaljeno veselje Mladi udeleženci te veličastne slavnosti si bodo gotovo ohranili dan 15. decembra 1918 v ne-zbrisnem spominu. Saj si z ostroških lic bral nad vse veselo razpoloženje ia nekako srčno radost, da se smejo malčki tudi z nami starejšimi veseliti ustanovitve Jugoslavije, Šolski mladini so sledili tisoči in tisoči slovenskega občinstva. Yes sprevod se je vršil v najlepšem, vzornem redu. Reditelji, vojaški oddeki in orožniki niso imeli mnogo dela. Ljudstvo je samo vzorno skrbelo za red. Sprevod se je pomikal p@ Tovarniški, Nagyjevl, Sodnijski, Tegethofovi, Kolodvorski, Bismarkovi ulici pred okrajoo glavarstvo Od tam je šel sprevod mimo realke po Grajski, Gosposki, Šolski ulici na Stolni trg pred škofijsko palačo, kjer so nekateri pogrešali slovensko trobojnico. Qd tam se je vil sprevod mimo glavne pošte, ki je bila bogato ovenčana z zastavami in zastavicami. Ko smo dospeli na Glavni trg, kjer so bili zlasti narodni bogoslovci, z okrašenih okenj pozdravljajoči sprevod, od udeležencev pozdravljeni z navdušenimi vzkliki. Na glavnem trgu je čakala ogromna ljudska množica. Ves trg je bil kakor veliko mravljišče občinstva. Godbe so igrale slovanske koračnice, druge skupine so zopet prepevale navdušene narodne pesmi, tisočere ljudske množice pa so v prekipevajočem veselju klicale proti magistratu: Živijo slovenski Maribor ! Med obhodom je zelo spretno plul nad Mariborom aeroplan okinčan s slovenskimi trobojnicami.
Narod na vozovih.
Vozovi, z zelenjem in z zastavami okinčani, natUfieao polni narodno zavednega in navdušenega slovenskega ljudstva, ki je prepevalo ubrane na rodne pesmi, so prihajali v Maribor od vseh strani. Uredili so se v svečanostni sprevod v dolgi vrsti. Prišli so na vozovih od Sv, Kungote, narodno zavedni Jareninčani na treh vozovih s svojim zelo številnim pevskim zborom, ki je zapel v najbolj obljudeni mariborski ulic!, v Tegetthoffovi ulici, tri krasno ubrane pesmi. Mogočno je donela slovenska pesem in marsikateri je rekel, da bi bil tako izvežban pevski zbor, s kakršnim se ponaša naša slavna Jarenina, slika in ponos vsakega večjega mesta Po vsaki končani pesmi je zaorilo iz tisoč grl : Živijo Jarenina, živijo slovenska pesem ! Na vozovih je nadalje prihajalo občinstvo iz Hoč. Slivnice, Frama, Limbuša in Ss več dragih krajev, zlasti so se tedi tokrat odlikovale naše staroslavne slovenske Roše. Dolga vrsta okrašenih vozov iz Ruš se je pomikala po mariborskih ulicah. To so bili tisti možje, žene in mladeniči ki so jih 1. 1914 zagrizeni nemški nacijonalci in nemškutarji sklenjene tirali v ječe v Gradec, h Gradca so se vrnili, ko se je dognalo, da so do cela nedolžni ter so bili samo žrtev satanski nemškonacijonalne zlobe. Včeraj so v Mariboru za svoje trpljenje dobili velikansko zadoščenje Slava narodnim Rušanom.
t
B*
S33BS2
10. decembra Iftife.
Ljudsko zborovanj®.
Ko smo dospeli pred Narodni dom, so odšli govorniki na balkon ; vojaštvo, društva in ljudske množice pa so se razvrstile po Na gyjevi, Kopališki in Freihaus-ulici. Mirno lahko trdimo, da se je zborovanja udeležilo okoli
20.000	ljudi. Pogled na to ogromno množico je bil nepopisno lep. Na ulicah pa, lahko mirno rečemo, je bilo vsega skupaj 25,000 do
30.000	naših slovenskih ljudi
Ljudsko zborovanje je otvoril z navduše nim pozdravom načelnik mariborske Posojilnice dr. Rosina, ki je povdarjal: Današnji dan je dan, ki ga je Bog naredil Z balkona so se nato vrstili slavnostni govori.
Ceserai Maistér.
V navdušenih besedah proslavlja obistinite? naših stoletnih nad. Naša vera se je udejstvila in naše upanje izpolnilo. Kar smo želeli, po čemer smo hrepeneli, to stoji pred našimi očmi:	naša
ljuba Jugoslavija. Hvala vsem, ki so pripomogli k temu. Hvala zlasti našim vrlim slovenskim vojakom, ki so prihiteli povečini prostovoljno, da stopijo na branik ter zavarujejo našo mejo zoper severnega sovražnika. Hvala tudi očetom, materam in sestram, ki so pustili svoje sinove in brate, o-ziroma vplivali na nje, da so stopili v jugoslovansko vojaško službo. Živela Jugoslavija, živeli njeni smovi in njene hčere!
Povirjenik dr. Vrstovšek.
Kot član Narodne vlade v Ljubljani prinaša manifestacijskemu občinstva pozdrav vlade ter poudarja, da je ta sprememba za obmejne Slovence nekaj čudovitega, zlasti v Maribora, v katerem so še pred meseci nemškutarji razbijali Šipe. Današnji dan doni po tem lepem mesta klic : »Maribor, včeraj še morda nemški — ia nikdar več! Na Maribor moramo Slovenci paziti kakor na punčico v svojem očesu, ker je za nas najvažnejša posto janka, Velika hvala gre junaškim Srbom, ki so prišb v naše ozemlje kot brat e, nas pomigali rešiti tlačanstva in izvedli ujedinjenje Srbov, Hr vatov in Slovencev .Naše ozemlje bi bili naši so vražniki radi razkosali, če bi nas ne vzeli v za ščitu Srbi. Regent Aleksander in »kronani prezi deni« kralj Peter sta obljubila varovati vsako ped slovenske zemlje pred grabežljivim Lahom (Živjjo-klici Aleksandro in kralju Petru !) Zato smo dolžni i jima udanost in zvestobo, katero hočemo tudi držati. Nadalje opominja dr. Verstovšek mladino, da si ohrani ta velepomemben dao v spominu in skuša povsod pestati in ostati vredna sove, si tako zaželjene Jugoslavije. Govornik predlaga ob velikem navdušenja občinstva, da se odpošlje na regenta Aleksandra brzojavka :
»Regent Aleksander, EM g rad ! Nebrojne množice obmejnih Slovencev, z »rane v Maribora ob priliki manifestacije ob ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev, iskreno pozdravljajo junaške Srbe 1 r izražajo vlađarstvu ujedinjene kraljevine neo mejeno zvestobo in udanost «
Dr. LajnŠič.
Navada je bila, da je politični komisar pri bajal na slovenska zborovanja Ni prišel kot pri j telj, marveč kot špicelj s sdbijo ob strani in s svinčnikom v žepu, Skrbno je zabeležil vse, kar se je govorilo ter sporočil nam neprijazni vladi.
J z pa sem prišel kot član slovenskega naroda, kot zastopnik naše Narodne vlade, da pozdravim naše slovensko ljudstvo. Is ljudstva za ljudstvo ! Okrajno glavarstvo si bo vedno v svesti, da je njegova naloga, koristi naroda ne ovirati, temveč podpirati,
Dr. Hohnjec.
Pesnik-ljubljenec slovenskega nareda, Simon Gregorčič je iz globočine svojega slovensko domo vino ljubečega srca zajel svojo pesem, porojeno v solzah, izgovorjeno v vzdihljajih: »Na petojčeni zemlji«. Po taki zemlji smo danes stopali mi v svečanem sprevoda. Svečano smo pokazali sloven ski in tajski sosedni javnosti, da se ne maramo j več zadovoljni s tem, da bi naši bili »samo gro bovi«. Slovenski narod je bil živ pokopasec. Biti pokopan, ni težko tistemu, ki je mrtev. Hudo in obupno pa je, živ bid pokopan. In takšen je bil slovenski narod. Živega so naši sovražniki položili v grob, stoletja so ta grob poglabljali, izropali so naš narod političnega in narodnega življenja, tr gab od njegovega narodnega telesa kos za kosom slovenske zemlje, slovenske otroke so metali po-nemčevalnemu molo h w v žrelo. Pa naš narod je vstal. Vihra svetovne vojne je dvignila in razbila strašno in težko ploščo, položeno nad naš narodni
grob, naš narod je vstal iz groba kot zmagovalec. Svetovna vojna je bila borba me! nemštvom in slovanstvom. Nemški ksncel&r Bethmann Hollweg je 1. 1913 prihodnjo vojno določil in označil kot vojno med slovanstvom in nemštvom. V lej gi gantski borbi je na strani slovanstva bil ves kul I turni svet: Francozi. Angleži, Amerikanci, V od I ločilni borbi med nemštvom in slovanstvom je ? zmagal Slovan. Zmaga Slovencev, Hrvatov in Sr-? bov se imenuje Jugoslavija. Pozdravljena naša mati, vir našega narodnega življenja, naše sreče in našega napredki! Zbsrimo se vsi okoli svoja matere v bratski slogi! V obrambi te ave je matere bomo mi Slovenci ohranili svojo individualnost, nsše svojstvo, kakor bo Srb ohranil svoje in Hrvat svoje. V slogi si izgradimo hišo svoje jug slovanske domovine in svoje bodočnosti. Živela jugoslovanska sloga!
Dr. Leskovar.
Slovenski kralj Matjaž se je zbudil. S svojo vojsko je prihrumel na svoje sovražnike tsr jih premagal. Izvojeval nam je Jugoslavija. S hi?alež nosijo se morama spominjati Ustih, ki so bili vo ditelji v našem vojaškem boja. Spominjati se moramo zlasti našega jugoslovanskega voditelja in prvoboritelja dr. Korošca Velikanske ovacije dr. Korošca.
Evald Vračko.
Imam čast govoriti slav. občinstvu v imena obmejnih Slovencev, v imena predlrdnjave Maribora, predstrate tega mesta. Vsaka glavna trdnja va ima okoli sebe veliko oklepnih trdnjavic, ki morajo glavno trdnjavo varovati. Če te padejo, je v nevarnosti lodi glavna. Mi smo svojo trdnjavico držali. Mi smo bili Termopiiska straža za Maribor, Imeli smo sicer Efijalte, toda smemo postaviti v Št. liju spomenik z napisom: Če gre kdo mimo, naj v6 da so ta stražili stražarji, ki so do konca vstrajali v narodnem boja in zmagali. Trideset let je Št lij zvesto ia zmagovito stal na obmejni straži slovenstva. Tudi med svetovno vojno sovražniki niso megli zrušiti te straže Sovražniki niso mirovali, dokler niso bili zaprti slovenski voditelji. Pa prišli so voditelji kot nedolžni; nazaj.: Nemci so obračali in obračali, pa Bog je obrnil. Prišlo je leto 1918 in most, ki so ga zidali do Adrije in ki bi naj in e! v Št. liju glavne stebre, se je z mogočnim ropotom podrl. S čim so Nemci grešili, a tem jih je Bog kaznoval L, 1914 so šentiljskega župnika zaprli kot srbofila, ker je »b«je« bila srbska zastava v šentiljskem stolpu To ni bilo res, toda ker so tako hoteli, pa je Bog tako napravil: 24. nov. 1918 smo mi obhajali v Št. I jn Jugoslavijo in res je vihrala naša zastava v obliki srbske zastave raz stolpa. Rekli so, da šmarno pri sebi skrite Srbe, in res so se mi po slavnosti poklonili srbski cficirji. To je ironija usode. Mi danes stojimo pred vami, da p are čarno o svojem delovanju. Mi položimo svoj meč v roke zastopnikov naše vlade in lahko rečema: Dajte nam absolutory. Mi smo svojo dolžnost storili. Če ne bi bili Št. Ilj držali. Bog vé, kaj- bi bilo z Ma riborom Ako bi bil» izgubljena okolica, bi bil iz gubljen tudi Maribor, Bog živi jugoslovanski Št. lij, B g živi jugoslovanski Maribor!
Dr. Ravnik,
Obhajamo trojni praznik: Praznik ujedinjenja, praznik spiošae narodna zavesti in praznik zmage pravice nad krivico. Govornik slavi bratstvo med Jugoslovani in Čehi tsr konča svoj govor s pesnikovimi besedami:
Ne bo nas tujec več teptal,
Ne tlačil nas krvavo.
Naš rod bo tu gospodoval,
Naš jezik, naše pravo.
Dr. A. Medved.
Nikdar si nismo mislili, da bomo v.Mariboru videli tako velikansko slovensko slavnost. Danes je dan odkritosrčnega veselja. Posebno veselje pa mora navdajati danes tri sloje:	Prvič slovensko
mladino. Mladina preljuba, ti imaš lepo, veselo in srečno bodočnost pred seboj. Skaži se vredna bla gra, katerega ti Je prinesla ujedinjena Jugoslavija! Drugi sloj, ki ss mora prav posebno veseliti današnjega dneva, so slovenske žene in dekleta. V nobenem krogu našega naroda ni bilo toliko kipe čega navdušenja za Jugoslavijo, kakor pri vas, vrle žene in dekleta. Občudovali smo vas, kako ste rabile ogenj plamenečega oduševljenja za veliko narodno vprašanje. Kar ste želele, ste dosegle: Ju goslavija je vstala, lepa in krepostna, kakoršno ste pričakovali v svoji bujni domišljijit In tretji, kise naj z vsem srcem veseli tega dneva, to ste hrabri slovenski vojaki. Brez vas današnjega dneva v Mariboru ne bi bilo. Čuvajte In ščitite še naprej ljubo domovino! Domovina vas potrebuje, raditega
vas pa tudi ljubi in neomejeno čisla. Samo z vašo pomočjo je mogoče z zaupanjem klicati : Živela slavna nam Jugoslavija!
Profesor Favai.
Govorim v imenu jugoslovanskega delavstva. Izjavljam, da se tudi naše delavstvo veseli našega napredka in jugoslovanskega ujedijenja. Slovensko delavstvo bo zvesto stalo na strani svobedne Jugoslavije.
Končno je
general Maister
kojemu je občinstvo ponovno prirejalo burne ovacije, zaključil zborovanje s pozivom, naj vsi vzdržujejo red in mir ia tako delajo čast jugoslovanskemu imenu, Tako smo Slovenci ir, Maribora in okolice proslavili ujedinjenje troimenskega naroda SHiri Slavje je bilo nad vse pričakovanje veličastno. Takšne prireditve Maribor še ni videl in je tudi n© bo več v dogledni prihodnjosti. Za nas Slovence je bil ta dan dan vstajenja iz groba naredne smrt!, dan zadoščenja, dan zmaga slavnega veselja. Za Nemce pa kakor pogrebni dan nekdaj takuzvanega nemškega Maribora in kot tak žalob-na predigra bodoče mirovne konference. Jugoslovanska manifestacija v Mariboru je na nemške za-grizence hujše uplivala, kakor udarci s škorpioni. Živel jugoslovanski Maribor! Živelo slovensko ljudstvo v ujedinjeni Jugoslaviji!
Poručilo las Belgrad«
Beograd, 9. dec. 1918.
Ko sem v tujini čita! novice o tern, kak© ste v M « ri boru prevzeli vlado, so mi res prišle solze v oči, da nisem mogel sam videti vsega tistega veselja. A radosti sledi povsod takoj trde delo in skrb.
Tukaj -m uravnava podlaga za notranjo uredbo Jugoslavije. Delo gre izpodrok bolj počasi, kakor bi si želeli mi; ki hi radi že videli proti Italijanu in Nemcem krepko organizacijo. Vzrok temu je, da se srbski vodje komaj vračajo iz pregnanstva v svojo lepo, pa tako grdo izropano domovino. Danes je semkaj prispela vlada z Nikolo Pasičem načelu, jetri in pojuiriniem pride opozicija. Potem se ustanovi nova vlada — prva jugoslovanska.
Mi Slovenci se zanimamo v prvem redu za zunanjo in za vojaško politiko. Radi bi dosegli
popolno sigurnost, da se bo Jugoslavija držala na konferenci v Parizu trdo in aeizpravno. Z vseh strani se nam v tem pogledu zatrjuje, da se bo postopalo brezobzirno.
Že v Pariza smo zvedeli, da so vse nade naših Nemcev, da se količkaj postavijo na noge, absolutno izgubljene. Vsak se čudi, zakaj sploh kdo jemlje kaj ozira na »zavarovanja« nemške vlade glede Maribora, Radgone, Celovca in Beljaka. Avstrijski Nemci morajo v tern oziru temensko revidirati svoje stališče. Maribor n. pr. ni nobeno vprašanje več ne za nas, ne za mirovno konferenco. Nemci še vedno menijo, da bodo I mesta igrala na naši severni meji kakšno ulogo.
I Kako bridko se motijo !
Vspehov vrlega generala Rudolfa Maistra se I iz srca vse veseli. Da so Štajerci pokazali smisel
p.	za vojaški red ia disciplino, povzdignilo je njihov ugled povsod silno visoko. Vojaka generala Maistra bo vreden drug novo prihajajoči srbski diviziji. Upamo tudi, da olivi narodni vojaški duh v vseh:
1 naših krajih pod groznim pritiskom Italije. Vsi skupaj bodo pod komando ravnokar imenovanega generala zapovedaiba za Slovenijo, Krste Smilja-nišfia, dozdaj zapovednika slavne drinske divizije, stvorili novo našo moč proti zapadu. Dr. Ž.
Skupna jugoslovaask a vlada«
Novo skupno ministrstvo: Predsedstvo: Pašič, namestnik dr. Korošec; zunanje zadeve: dr. Tra-msrč; notranje: Svetozar Pribičevič; vojn©: general Rašič; finance: Protič; prosveta: Davidovič; pravo: Triskovič; javna dela: dr. Sunanč; poljedelstvo: Petričič; trgovina: Ve kovlč; prehrana: Jovanovič; pošta Lukinič; priprava za konstituanto in izenačenje zakonov: dr. Kramer; železnica: Bu-lovič.
Bitka pri Grabšfcanju
Po poročilih iz Celovca je prišla v noči od 14. na 15 decembra do krvavega spopada med Nemci in Slovenci pri postaji GrabSUnj blizu Celovca. Nemške čete so bile v premoči, ker so bile oborožene s topovi in s številnimi strojnimi puškami, Nemcem se je po hudem boju posredi© zasesti Grabštanj. Na obeh »traneh so žrtve precej
velike» Nemško p&rcčilo pravi, da je na slovenski strani 45 mrtvih in ranjenih, ujetih pa 9 Častnikov in 300 mož. Poročilo pa ne navaja; kako visoke so bile žrtve na nemški strani.
Ob sklepa uredništva izvemo, da se pri Gras Stanju niso borili Slovenci, temveč same enlentne čete predvsem Srhi, pod poveljstvom stotnika Milosavljeviča. Nerfid še bodo svoj napad bridko objokovali.
Wilson v Parizu.
V soboto, dne 14, t. m. je dospel Wilson v Pariz, kjer je bil nad vse veličastno sprejet. Cio menceau bo predsedoval mirovnemu kongresu Seja za predpriprave mirovnega kongresa se vrši dde 18 decembra.
Stavka nemških železničarjev kon-j *	čana	D
V p?tek popoldne dne 13. decembra se je vršilo v Gambrinovi dvorani v Mariboru številno obiskano zborovanje "Železničarjev, na katerem se je poročalo o uspehih četrtkovih pogajanj med za stopniki Nemške vlade in med Narodno vlado v Ljubljani. Razpravljalo se je tudi o štrajku želez Bičarjev. Nemci so sprejeli od Slovencev jim stav-ljene pogoje. Štrajkajoči danes delajo. Slovenci pa imajo praznik. Nemci so odstranili slovensko tro bojnico s tovarne.
Po tej pogodbi ostanejo načelniki in druge osebe, ki jih je na zahteve Slovencev imenovalo glavno ravnateljstvo južne železnice, začasno na svojih mesti! ; Slovenci si pridržijo pravico, da vodilna mesta zasedejo s Slovenci. To velja todi glede r a podrejene slulbe, Vsi uslužbenci in de-lavci južne železnice, ki zopet nastopijo službo, morajo storiti zaobljubo južnoslovanskemu zastop niku južne železnice v navzočnosti zastopnica Narodne vlade. Ko se bo delo zopet začelo, se zoper štrajkuječe ne bo na noben način postopalo, izvzemšl slučaje sabotaže in poškodovanja ali povzročava takih dejanj.
Tako je torej železničarski štrajk po 14dnev-nem trajanju zlomljen. Ponesrečil se je zaradi tega, ker železničarji niso štrajkali za svoje ko rieti, tmpak za mariborsko nemštvo, Zato pa jih je tudi zadela usoda mariborskega nemštva — polom.
Sl@¥©mci! Jugoslovani!
Dne 19. nov, 1918 je padel v Mariboru slo venski dragonec Franc Vauhnik kot žrtev svoje ljubezni do jugoslovanske domovine. Naša dolžnost je, da tej prvi naši žrtvi v svobodni jugoslovanski domovini postavimo dostojen nagrobni spomenik. Zat6 se obrača podpisani NS na slovensko javnost s pozivom, naj omogoči s prispevki, da se izkažemo žrtvi za našo svobodno domovino hvaležne. Darovi se naj pošiljajo NS v Mariboru (blagajnik prol dr, Kovačič). — Narodni svet za Štajerska,
Ra smer e t Trstu
Prijatelj nam je dal na razpolago pismo iz Trsta iz katerega posnamemo sledeče:
Dne 4. t. m. so odprli vse laške in v okolici javne slovenske šole. Zasebne pa uporabljajo za kasarne. Torej s slovenskimi šolami v mestu ne bo nič. Nasilnosti postajajo vedno večje. V Ljubljanski kreditni banki se je dne 7. t. m. pojavil laški stotnik ter izpraševal po rojstnem kraju uradnikov. Odšel je z besedami: „Kaj delate tu, saj ste Jugoslovani!“ Tudi glede državnih uradnikov se vršijo take konskripcije ter se pripravlja odpust iz službe. Nekateri imajo že dekret, da morajo do 15. t. m. zapustiti demarkacijsko črto. Sem spadajo vsi izven Primorske rojeni uradniki.
Kdor ima v Logatcu samo avstrijski denar-,' mu ga vzamejo, kolikor ga ima.
Sicer čutimo vedno bolj, da smo v sovražni deželi. Vsi ukrepi vladnega komisarja na magistratu v prilog Slovencem so razveljavljeni. Živil je nekoliko več, nego jih je bilo zadnje dni novembra, a cene rastejo; vsaj glede nekaterih produktov.
Potreba® je, da se ve.
Ob ujedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo so naši nasprotniki zopet na delu, da bi naše ljudstvo napolnili z nezaupanjem proti novi državi, posebno proti Srbom. Govori se tudi mnogo o republiki, da bi to bila edino prava in,
pravilna oblika države itd. Da se pride takim in enakim intrigam v okom. treba pomniti sledeče :
Hrvati in Slovenci so se do zadnjega časa hrabro borili proti eoteati, torej ludi proti Srbom. Res je sicer, da je naša inteligenca, da so naši voditelji začeti politični boj rama ob rami s Čehi proti germansten, toda v maso, katero so tvorili vojaki, se ta bo) ni mogel 'prenesti, v .-jaki. m estete pod nemškimi oficirji do zadnjega zvesti svojim nemškim generalom, in so na ta način podpirali nemški militarizem Sedaj je ta militari» zem po zaslugi. Foehove ofeosive strt, — in cen traine oblasti težjo na tleh in žnjimi vsi narodi ki «o se borili ob njihovi strani. Med ta spadajo tudi Slovenci in Hrvati. Vsied tega je eateata opravičena, zasesti vse te kraje in r.cvasti žajuni in z ljudstvom, ki ta p e biva, kot s premagane . Kaj lo pomenja, občutijo najbo j oni kraii, katere »o sedaj zasedli Italijani. Vsi dobro verno, da se je le protesta od strani Srbije zahvaliti, dì Ita iijant niso zasedli tudi Ljubljane in menda sploh celega slovenskega" ozemlja. Pri tem je pripomnit da mednarodno ni niti eaa država priznana, ki se je yodda na razvalinah stare - Avstrije, izvzemšl edmo le Čehoslovaško. Jugoslavija n. pr ai bik in še tudi do danes ni priznana, ra*no tako kakor Madžarska. Kaj to pomenja, vidimo zopet na Madžarski, gleda katere je entente na željo Čehov Izrečno izjavila, ds v e to. kar je m đžarski mi ulstrski predsednik Karaly s stepal s komur koli, ni veljavno, da torej Madžarska ni dražega kako* premagana zemlja, ki mora sprejeti svojo usodo cd entente. Kot teke se niti ne sme opirati niti prodiranja Čehoste-vakov, niti Rurnuaov, niti Srbov. Isti pravni odnošaj je bil glede vseh jugoslovanskih, nekdaj avstrijskih, dežel, do ujedinjenja s Srbijo, Srbi, kot del entente, imeli so pr«vico za se ti vse te dežele in jih kot zmagovalci jedno števno anektirati Samoodločba narodov bi temu ne nasprotovala, ker bi se upravičeno lahko sklicevali, da to ni bilo samosfalarga naroda v po i-tičnem pomenu bésede — izvzemšl morda prebi vslstvo Hrvatske in Slavonije, ampak, da so to bile le posamezne panoge srbskega naroda, ki ga je Srbija rešila izpod tujega jarma. Položaj je bil torej tak, da bi bila mogla Srbija vse naše kraje jednostavno anektirati brez kakoršnesoli narodne ali verske avtonomije, Kar Srbi ne bi. bili vzete, bi bili Italiani in Nemci. Slovensko me bilo bi izginilo. Srbija pa tega ni storila, ampak nas je sprejela kot popolnoma jednakopravne člane, nam zajamčila popolno avtonomijo, le vladarska hiša in re^ nerbbodao potrebne zadeve naj bi bile skupne. Pri tern nam je zajamče no, da bode vladar vladal na podlagi najiiberainejš h načel. Kdor je poznal dosedanji sestav Srbije, bode vedel, da tam kralj ni imel niti toliko voliva na vlado, kakor ga ima k k predsednik republike. Srbi sami so strogo pazili da se je ori njih vedno upoštevalo načelo : Kralj kraljuje, a vlada — vlada. D v se to načelo tudi v bodoče e bode spremenilo, za to nam jamči cela srbska poved.
Z-ato pa ne- moremo nikdar dovolj visoko ceniti dejstva, da- nas- je S b.ja sprejeli kot jednakopravne člane kraljestva Slovencev. Hrvatov in Srbov, bil je to velikodušen čin Srbije, na katerih je zgodovina srbskega naroda tako'bogata. Sedaj je maša stvar, v dobrih rokah, Srbija sama s avo jim velikim vplivom e. poteguje za nas, da nas reši iz krempljev nosilih Italijanov, ona skrb? za to. da bodo vse dežel« slovenske res združene v eao celoto s popolno avtonomijo ? političnem in verskem oss.ru To je trma, da se ve in pribije eokrat za vselej, to naj pomislijo tudi oni ljudje, ki so absolutno za republiko !
Nemško demagogstvo«
Naučiti se niso ničesar, naši Nemci in nemškutarji! Če opazujemo . njih početje, nam neb o te pride na misel latinski icrek: Qaem Deus perdere volt, dementai — kogar, hoče- Bog ugonobiti, ga sprav? ob pamet, Ki-kor sedaj priznavajo nemški listi, je bite svetovna vojna odločena proti Nem čiji le leta 19 J 4, ko so Nemci hoteli z vzeti Pariz, a so bili hudo poraženi. Vkljub temu so nemški general, njim na čela sam cesar, silili k nadalje vanju vojske pod frazo >Durchhauen«. — Vojna sreča je omahljiva, in tako so nekatera dejstva prišla Nemcem v prid, osobito polom v Rusiji. Ssdaj so Nemci zbrali vse svoje s le na zapad, da bi dosegli svoj citi, ki ga leta 1914 ni30 mogli doseči — a tudi la ofenziva se je ponesrečila, čeravno takrat Amerika še ai imela svojega vo-aštva v Evropi. Vsled tega nemškega neuspeha moralo je postati vsakemu trezno mislečemu človeku jasno, da Nemci nikdar ne bodo dosegli svo-
jega cilja, a generali niso odnehali; še bolj je začela cela javnost agitirati za »Darchhalten«, generalni štab je pa podtema! nove ofenzive, drago in tretjo ofenzivo proti Francozom, in dvanajsto ob Piavi. Končale so vse s popotnim neuspehom
—	in vendar se je agitiralo naprej ter medtem pripravljala četrta ofenziva proti Francozom. Ta oleaziva se je spremenila v popoten poraz za Nemce — in vender so Nemci Še vedno visoko nesli glave, v Avstriji so zahtevali uresničenje svojih »Bsbngov«, Mtdžarž so grozili Jugoslovanom — z eao besedo, bili so slepi. Sledil je popila polom Avstrija se je razsula, Nemška je sprejela pogoje za premirje in se s tem izročila ma milost ta nemilost entente Ko so se začeli pogoji izvajati, so Nemci še le uvideli, da pomenja izpolnitev pogojev popolno uničenje njih vojaške odpore na kopnem ia na morju — začeli so protestirati in prositi za olajšave, a vsa zastonj. Francozi so začeli odkrito pisati, da se sploh ne spuščajo v mirovna pogajanja, dokler se njim ne zajamči plačilo odškodnine v znesku 340 milijard, Angleži zahtevajo 100 milijard, Belgijci nič manj, k temi še pa pride Srbija, Rimunska in Ruska. Povrh vsega tega mora Nemčija popraviti vso povzročeno škodo, t. j. zopet mora 3 svojimi ljudmi in s svojim materijalom in na svoja stroške sezidati mesta trge in vasi, ki j«h je porušila, zgraditi mostove, ki jih je podrla, istotako železnice, cerkve in sploh vse, kar je nemški vojak razdejal. Kaj to pomenja, moro preluditi samo oni, ki je videl početje nemške vojaške druhali. Položaj, v katerem se nahaja Nemčija, gotovi ni sijajen, pač pa nara vnest obupen, kajti izpolnitev teh pogojev pomenja naravnost uničenje Nemčije in zas-iženje nemškega delavstva in tovaraar3tva v prid opustošenih dežel vsaj za nekaj let. Vkljub temu je pa bilo prvo dejanje, ki ga je storila Nemška Avstrija po svojem konstituiranju, da je priglasila ujeiinjenje z Nemčijo S tem je sebi ia Nemčiji položaj samo poslabšala, kajti t k j je eateata izjavila. da bo Jo v tem slučaja mirovni pogoji še težji. Zato Nemčija Še do danes ni reagirala na dotični sklep!
Sedaj pa si oglejmo naše, med nami živeče Norice ia nemškutarje! Nemška Avstrija je o ai del stare, razsute Avstrije, ki je soodgovoren z Nemčijo za svetovno vojsko in za njene grozote, torej bode brez dvoma sodetežan onih pogojev, ki jih ima ententa pripravljene za Nemčijo. Jugoslovane po zdravlja ententa z veseljem kot oslobodjene narode, ia kakor se vidi iz raznih izjav naših državnikov
—	dr. Korošca in dragih — aam je ententa pripravljena dati proti severu tako mejo, da oam bode lahko popraviti ponemčenje zadnjih stoletij. Kaj to pomenja, se vidi najbolje, ako se pomisli, da je še pred 150 leti bila Lipnica slovenska, kakor tudi celo Gosposvetsko polje na Koroškem. O vsem tem se razpravlja popolnoma javno, in ne more biti najmanjšega dvoma, da ententa ne bi izpolnila vs h tozadevnih želja kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov kajti entente pač ne -more biti na tem ležeče, da bi ostala Nemčija močna, ampak ravna nasprotno! Vkljub temu so pa naši Nemci še vedno slepi, šs no uvidijo svojega položaja. Kakor so nemški cesar in nenteki generali svojčas prikrivali pravi položaj ia ljudstvo navduševali za »Darchhalten« tako so sselaj rasni dr. Mravlagi ia dr. Oroali na delu, da slepijo javne st o pravem položaja. Že do sedaj imajo vsled tega naši nem-škutatji velike žrtve. La poglejmo malo po naših uradih. Brezsrčni de c: gog; so pripravili nemško «radništvo do tega, da se je izreklo za Nemško Avstrijo, brez dvorna še vedno v mnenju, da je ljutetvo tu radi uradnikov ia ne uradniki radi ljudstva; ti demagogi so potem tudi povzročili štrajk vseh poštnih in sodnih uradnikov, poštnih uslužbencev in žel zaič rjev, vse to v nadi, da bodo na ta način . onemogočili vlado SHS., —-toda bridko so se varali. Vlada SHS. imela je dovolj meči na razpolago, da je nastavila namesto štra kujočih svoje lastne ljudi — štrajkajoči pa si naj se .te j iščejo službe in kruha v Nemški Avstriji. V tolažbo jim lahko povemo) da vre v Nemško Avstrijo vse polno uradništva in oficirjev iz vseh pokrajin nekdanje Avstrije, vštevši Bosno in Her cegovino, in prosijo tam službe v zahvalo za njihovo ponemčevalno delo — a vlada ima za vse to samo gluha ušesa in pa prazne blagajne.
Vlada SHS je močna dovolj, da bi z ener gično roko zabranila hojäkanjeJaznih dr. Mravlag-ov — a tega ne stori, ker je prepričana, ia ni več daleč čas, ko bodo zaslepljeni sami spregledali, kam so jih zavedli njihovi kolovodje, in potem gorje vam, brezsrčni de ma g gl Kamnali in linčali vas bodo vaši lastni pristaši!
Politične vesti
Nemška jeza. Zvedeli smo, da so Stiri nemške družine odpustile svoje slovenske dekle, ker so šle gledat jugoslovanski obhod. Neki bolni gospod je celo reke!: »Ko bi megel iz postelje, bi jo ustre-
Maribor, V sredo, dne 18. dec., od 7. do 9. nre dopoldne se bo prodajala revnejšim ljudem pri mesarju Kirbiša drobovina.
Hoče. V nedeljo, dne 22. dec. se vrši pri nas po rani službi božji poučni shod o Jugoslaviji, na katerem govori g. dr. Holinjec. Zborovanje bo v šolskem poslopju, kjer bodo govori in petje. Isti dan bo popoldne po večernicah v kaplaniji mladinski sestanek, kjer govori tudi
^ Mladina pozdravlja našega poveljnika. Sobota do poldne se je slovenska mladina poklonila generalu Maistru in mu je pred okrajnim glavarstvom pri-redila prisrčno ovacijo.
Ovacija slovenski trobojnici. Soboto zjutraj so
gimnazijci, ko so se vračali od sv maše, napravili pred našo tiskarno prisrčen pozdrav slovenski lil « Taka je onemogla nemška jeza. Naše vrle	j	trobojnici, ki ponosno pispola na poslopju. Iz
slovenske služkinje so nekdaj veliko trpele zaradi	j	mladeniških grl je zaorila »Lepa naša domovina«
pobiranja podpisov za jugoslovansko deklaracijo,	j	in navdušenega v skl tkanja ni bilo ne konca ne	j	dr.	Hohnjec. Pridite v	prav obilnem številu!
Zdaj je čas minil, ds bi nam Nemci smeli še na- * kraja. Živela slovenska mladina!	I Bizeljsko. Da« 2, grudna je podlegel španski
prej nasajati. Sicer pa Slovenci itak ne bomo več j Iz Ptuja se nam poreča, da so se tamošnje I bolezni Franc Mak, posestnik v Orešju, star -Ss'le služili Nemcem.	j	slavnosti dne 14. in 15. t. m. nad vse sijajno ob-	j	4t	let. Potrti	rodbini naše iskreno	sožalje. Ti	pa,
Nesramno lažejo. O naši veličastni slavnosti v	*	nesle.	|	dragi France,	počivaj	sl&đ&o med	oreškimi vino-
Mariboru je nakopičil poročevalec lista »Grazer j Vlaki. Od včeraj naprej, vozijo zopet na progi f gradi, katere si tako ljubili Montegszeitung« celo kopico samih nesramnih la- \ Ljubljana—Dunaj osebni vlaki kakor poprej, ži. Nemec trdi, da se je slavnost kiaverno ebnes- I Služba pomožnega delavca se takoj odda v tišja, da so se vršili pretepi in poboji. Tako grdo la | barai sv. Cirila v Mariboru. Zglasiti se je treba gati znajo samo Nemci O tem borne še pisali. ! pri ravnateljstvu.
Nemci in nemčurji sami pobijajo na nemških J Bratskim odsekom! Zveza orlov je pričela de
«ms*«**-* <	'AJBVwrir*«Wi«*8
US,
Sala naznanila

I#
hišah nemške napise io šipe in hočejo potem te Čine odvrniti od sebe na rovaš Slovencev.
V Mostböckovi tiskarni je oblast odredila včeraj hišno preiskavo Uspeh je bil nad vse pričakovanje ugoden. Mostböcka so zaprli.
Osrednje jugoslovansko ministrstvo bode kmalu sestavljeno. V ministrstvu bodo tudi zastopniki vseh strank, ki so zastopane v N V.
Avtonomija jugoslovanskih pokrajin. Te dui bo do, kot se poroča iz Belgrada, razglašeni sklepi, ki se tičejo avtonomije posameznih jugoslovanskih pokrajin.
Za armadnega poveljnika jugoslovanskih čet na slovenskem czemijn je imenovan srbski general Krsto Smiljanič. Prideljen mu je štab 6 višjih častnikov.
Pozno spoznanje. V »Grazer Tagblattu« priobčuje neki dr, Josef Mischitz iz Celovca članek, v katerem pravi, da se morajo Nemci v sedanjem
sporu med Jugoslavijo in Italijo postaviti na našo stran in nas podpirati v naših zahtevah po Goriški. Trstu in Istri. Clankar pri tem priznava, da so Italijani na vsem obrežju v n anjšini in da je
lati Napravila si je že podroben načrt za delo v najbližji bodočnosti Od vas, bratski odsek, je zdaj odvisno, če se bo mogel ta načrt izpeljati. Kvišku srca, ki naj bodo polna poguma in upa za bodočnost ! Najprvo vam priporočamo sledeče : 1. Zberite vse svoje člane na sestanek, na kate rem se pogovorite o stanja odseka in razmerah, ki vladajo zdaj pri vas. 2. Od ber in vaditeljski zbor naj pričneta takoj z rednimi sejami S. V najkrajšem časi, — vsaj do novega leta — skličite občni zbor. O vašem vstajenju, gibanju, načrtih, težavah poročajte Zvezi Orlov v Ljubljani. Ča potrebujete predavateljev, govornikov iti, sporočite Zvezi Orlov, ki vam pojde po svojih močeh v vsakem ozira na roko. Skratka : skrbite za tesen stisk z Zvezo Orlov, oziroma njenim predsestvom. Dopise naslavljajte: Zveza Orlov, Ljubljana, Katoliška tiskarna. Orlovski praznik 8, decembra t. 1. obhajajte v znamenju vstajenja in poživljenja Orlovske organizacije. V ljubečem spomina do vaših padlih — v veliki, skrbeči ljubezni do valih naj mlajših bratov, ki naj postanejo kdaj cvet našega naroda — v dejanski lju Deani do svobodne naše
Lahek, pokrit koleselj
se kupi. Ponudba na dr Fr. ćeh, pošta Gornja Sv. Kungota pri Mariboru. 376
vse zaledje slovansko Seveda je prišel ta nemški j domovine — v nikdar ugasli ljubezni do Onega, list do tega pametnega zaključka le valeči strahu, f ki nas je dozdaj vedno srečno vodil za lepimi da ne bi sicer debili Jugoslovani odškodnino naj našimi cilji — v tem naj se vrši vstajenje f račun Nemcev. Graški list sicer priznava, da nam j Bratje na delo ! ¥ imenu domovine, v imenu Nemci danes ne morejo nič pomagati, toda nađe \ naših ciljev vas kličemo, vas prosimo: bratje, na ja se. da si Nemci ohranijo vse ozemlje severno jj delo ! Tudi mi hočemo delati skrbno in požrtvo-Drave, če bodo zadovoljene naše aspiracije ob Ad f valno, to Vam obljubljamo. Nasdar ! Za Zvezo
riji. — Temu nasprotno pripominjamo, da želimo mi sameobsebi umevno živeti tadi z našimi nem škimi sosedi v razmerja dobrih prijateljev in je to odvisno le od njih samih. Glede našega razmerja z Italijo pa nemško pomoč oljndno odklanjamo, ker uredimo to stvar z Italijani in našimi mogočnimi prijatelji in zavezniki sami, brez Nemcev.
Napeti odnešaji med Italijo in njenimi zavezniki. Švicarski listi poročajo, da so med Italijo in njenimi zavezniki zelo napeti in bo ta napetost na mirevni konferenci ena izmed naj bolj kočljivih točk, Wilson bo moral zastav ti ves svoj upliv, ako bo hotel napraviti red v popolnoma nasprotujočih si aspiracijah Italije. Glavna težkoča je in ostane dne 25. aprila leta 1915 v Londonu sklenjena pogodba, ki določa, da v slu čaju zmage pripade Italiji Trentin, Istra, Trst, dalmatinska obal, Zader in vse skupine dalmatinskih otokov. Te pogodbe pa Amerika ni priznala in je tudi ni podpisala.
Nemci morajo pozdravljati. Angleški general, ki je zasedel nemško mesto Kolia ob Revi, je zaukazal, da morajo vsi nemški civilisti moškega spola spoštljivo pozdravljati angleško častnike. Isto povelje je od zavezniških poveljnikov izdano tudi po drogh nemških mestih. Tako morajo Nemci, klobuk spe štlivo držeč v roki, hoditi mimo zavezniških častnikov. Če pomislimo, kako strahovito oholo in ošabno je nemštvo nastopalo tekom vojne, pridemo nehote do spoznanja, da se ra Nemcih izpolnuje grožnja in kazen, izražena v svetopisemskih besedah : Kdor se povišale, bo ponižan.
Šafer
ki je dovršil vinorejsko Solo z večletnimi spričevali išče službe. Naslov:	Dragotin
Kranjc, Dogoše 65., pri Mariboru.	383
- Mesečna soba
z vso opremo, snažna s postrežbo, po možnosti s hrano se išče. Cenjene ponudbe z navedbo cene na Brnnon Rotter, Maribor, tiskarna Sv. ©rila.	382
Kuharica,
pridna in zanesljiva se sprejme takoj Berdajs, trgovina s špecerijo in semeni. Maribor.	-	387
Išče ae takoj
dekla, vešča v gospodinjstvu ia kuhanju k učiteljski o-bitelji. Osebni oglasi pri g. Bregant, Maribor, Rosseg. ul. št. 2.	'	37o
V najem se da posestvo v
bližim njatomera ooaraujeée i* 12 oralov njiv, 5 oralov tadonosni-ka, 8 X or*la vinr grsda, S orale senožet» in 5 oralov goaga z ii-
viaa ia mrtvim inventarom pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod daljio dobo“ na upravo tega
Hata.	871
Josip Martins
Mapibox» o/ßrati
prodajalna galanterijskega blag«
in Igrač na drobno in debelo. 328
Odvetnik dr. Vladimir Sernet
naznanja, da se je vrnil in
iznova otvoril svojo pisarno na Glavnem trgn št. 18 v Mariboru.	347
Dr. Efuerik Bresehar
zopet ordinuje v Colju v Narodnem domu.	386
Dva mala sodčka
KOLO
za moške, iz mirovne dobe, dobro ohranjeno se proda. Vpraša sa na upravo pod „Kolo št. 297.“
Važno za vinogradnike 1 Žveplo prvovrstne kakovosti se odda za živila v Mariboru, Bismarkova ulica 5, priti, desno.	277
Karbid	M
nfcjftaejSB kakovosti v manj&h sil. večjih kosih kg po 2 K 50 vin.
Orlov : Dr. Lovro Pogačnik.
Slovenska krščansko-socialna zveza. Seja odbora j SKSZ je prihodnji četrtek, dne 19. dec., ob dveh ! pop. v Cirilovi tiskarni.
Slov. &rš0. socialna zveza opozarja vsa izobraževalna društva, vse mladeniške in dekliške zvtze, naj začenjajo z živahnejšim delom, ujcuiuji zurczumi. Med .Q jß ^ y tem
oziru večalimanj mir,
postali odnošaji	, ,	.	„	.
sedaj pa, ko je že pred durmi zaželjeni mir,
je treba podvojenega dela z uma svitiim mečem. Vse svoje somišljenike kličemo na marljivo in vstrajno izobraževalno delo! f Vojaška imenovanja. Major Zwirn je postal podpolkovnik, stotnika Ankerst in Vaupotič majorja, nadporočnik F. Mravljak pa stotnik.
Imenovanje, Bivši kurat, nazadnje kaplan v Zrečah, g. Fr. Osterc, je določen za vero-učitelja na nemškem moškem in ženskam učiteljišču v Mariboru.
Darila za NS. Fr. Koser, poštar v Juršincih, 20 K; Vojaki za kokarde v Cirilovi liskami 8 K; Tomaž Stibler v Fali 4 K; Josip Dekotii, župnik v Ljubnem, 50 K; Ivan Atelšek, kaplan pri Sv. Marko, 50 K; Ivan Vedečnik, kaplan v Šoštanj*, 200 K; župni «rad v Slivnici pri Celju za streikt-ski sklad 68.65 K; Anton Borko, župan na Kogu, 40 K; Fr Korbar, dijak pri Sv. Petru na Medv. selu, nabral v veseli družbi 14 K; Jakob Fahr, župnik v Žnsmu, 100 K; odbor NS na Ponikvi
eden % 30 1 in drugi. 50 1 | pošilja se tudi po železnici vsebine, iz hrastovega lesa, | in pešti v Jugoslaviji proti dobio obranjena sta na pro- t predplačilu na nevarnost predaj. Maribor, Usnjarska ul. j jemnikovo. Cigaretne stročke št. 23, .	\ po 1000 komadov 14 kron
Prodata se	5 štev. 2 in 3, kumno kg po
dve posestvi po 2o oralov, ! 70 K, izborno penino in to
umetni mlin na stalni vodi, «letno milo, n^finejši nado-Kie, pove Štetan Rožmarski \ ®estök ,za v škrob za poštno ležeče v Št. Petru v j «to)«» “ ovratmke kg po dolini.	391 1 20 K- Kozarci za vlaganje
Savinjski dolini.
Ženska zlata ura
je na prodaj, polovico za denar, polovico za živila. Maribor, Grajska ulica 28, pri hišnem oskrbniku. 394
Za ženine in neveste !
Krasna, elegantna, moderna jedilna soba, udobna spalna soba, otoman, dober šivalni stroj, steklene posode, kras
in shranjevanje jajc kg po 240 K. Dobro shranjene sodo prodaja
Karel Sarto, Maribor, Scluniedplats L
352
Okrajni zdravnik
za občine Laški trg, Sv. Krištof, Marij agradee, Št. Lenart in Št. Rupert se sprej-ni preddmeti za božična da- j me. Dozdanji letni dohodki rila, okrasja, bele obleke in j od občin 1300 K, okraj-periio ter ženski klobuki. Vse j na bolniška blagajna 1600 to je napìodaj radi preselit- f kron. Zdravila se plačujejo
ve. Poizve se vsak dan od lOlh dopoldne do 4ih popoldne, v Franc Jožefovi ulici et. 20/11, vr. 9.	390
life se
Janez Pigner star 66 let. Do 1. dec. L 1917 je bival v Mariboru. Komu je kaj zna-
pri brezplačnem lečenju bogih bolnikov. Zasebna praksa obširna. Prošnje do 1. decent, na krajevni odbor Narednoga svéta v Laškem trgu.	*296
šafer]a samca, sposobnega
za posest?« 40 oralov, medi-
no e njem, dobi nagrado, j tem 8 oralov goric »prejm»
ako hitro pošlje njegov na- j proti celi oskrbi in dobri pia
slov na Fr. Gojšek, Prožin S ći: Šandor Kosmauhuber, ve-
2, Loški, p. Štore. 393 ; leposestnik, Vsraždinbrieg,
^	—-	j Varaždinske toplice, ko-
Savino nadomestilo ;	Ponndb0 » prepiB1
Okrajni glavar poneveril 400 000 K, Okrajni j 534,2 E
glavar v Voitebergu, Kordin je poneveri)1400.000 K ’ T ^ g kwte „e bodo mogoče odpra-aprovizaenskega denarja, ki je bil določen za	AT ,	■ , , Tv ,,	°	-	•r .
aprovizacijo Voitberga. Značilno je, da dva revi- j	»a to se vsa, dela. Dokler tore, ne pr,-
ki sta pred meseci revidirala blagajno, f dejo od finančne oblasti v tej zadevi posebna
«vi Kftvjč«» w Frankov» kava, pristen ruski £»;. poper,, dišava, kliniki, cim*t nesmiet in zmlet rozine, krmilno apao, žinnsko bo, podaj» Janez Sirk, Maribor, Slavni trg, roto vi ko pouk? oj«.	864
zorja,
nista, ali bolje rečeno, nista hotela takrat obja- \
• i •	..._v-_IT Avtrliv» n nA ÄA triolznill XT r/UTlAn
viti poneverjeni a. Kordina so že vtaknili v zapor.
Tedenske novice-
navodila, ni treba izpolnjevati izkaznic, temveč
se naj s tem počaka,
Špeharji prihajafo. Med znaki, da je v Jugoslaviji boljše kot je bilo med vojsko v Avstriji, je
to di to, da že prihajajo Špeharji prav pridno na j mariborski trg. Danes je pripeljalo 6 Špeharjev Finančni svetnik Ivan Perpar je pretekli petek \ 37 zaklanih prašičev na trg. Špeh so pradajali prevzel vodstvo okrajnega davčnega oblastva v Ma j 1 kg po 88—40 K, imso pa po 20—28 K, riboru. Dosedanji vodja je bil ikančni tajnik dr. | Božične in novoletne razglednice ima y bogati St v schier.	\ izbiri na prodaj Tiskarna sv. Cirila v Maribora.

Franc Hager
izdelovateljsre-|lf| brnih predmetov in predmetov iz brone».
MARIBOR, Vifetinghofg.
Ü
/r
F.KAGSR
Tuje štampilije I h kavčuka in kovine, barvne
(	Ulica 22, izde-
VfARlBu/v ]„;A štamniliie
spričeval in zahtevki na imenovanega.	34^
SLATINA.
v Zgornjih Žerjavcih pri bv
blazinice in barve, štampilje I za žig itd.	,	350
Lenartu v Slov. gor. imenovana „Svetotrojiška slatina“ 8 posestvom okoli 16 oral njiv, travnikov in gozda, novo zidano hišo, gospodar skim poslopjem in slatinsko napravo je na prodaj. Lastnik je tudi pripravljen sprejeti 2 ali 3 korapanijone v podjetje. Pojasnila daje F*« Stupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. gor..	34»

-<r • '•■Kr.gsaggli „Es
•fvfl — 'i/^T*TT.. T7Ti2>l. «,	StBjž&S*.

üisk lh>k*£ü# ttXs Óìiidà a àìiweuiulH»