Leto LXXX It. 1*7 tek 13. ntafa lfjs Cena Din 1 iznaja ram* oan ssjssjasksj| vrst a £>ts 2. đc LUU rrst s Uts 2-30 vrsta Din a* » fopust po 3» govoru vena mesečne v lilC11—sni Ote IX—. ■ oa 1CMJ sr JUO inseratm d is lnoz*rn«rvc Din 25-—. Rokopisi CšUCBNlftTVO OH felefbn: il-22, 31-23, Podratoici: MARIBOR, it. 26 — CELJE, celjsko uprave: Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska arednMtvo: Strossmaver je v a ulica 1, telefon št- 66; 2. telefon št. IdO — JESENICE: Ob himnUnica v LJubljani št. 10.351 Nadaljevanje pogajanj med Italijo ia Ftaaei}o: Sporazum Rim-Pariz še ta £zm, 13. maja. r Včeraj so bili obnovljeni francosko-italijanski razgovo-ri. Francoski odpravnik poslov Blon dei je imel dve un trsjajoć razgovor z zunanjim ministrom grofom Oa nom. V poučenih rimskih krogih za* tr ju je jo. da sta oba predstavnika na tem sestanku z zadovoljstvom ugotovila osnovo za načelni sporazum med Italijo in Francijo. Potrebno je. da to osnovo sedaj se potrdita italijanska m francoska vlada. Ta formalnost bo izvršena najbrže se danes ali najkasneje jutri. Navodila, ki jih je dobil francoski odpravnik poslov od svoje vlade, so povsem določna, tako da se more načelni spora ram takoj perfek- tuirati. Francoska vlada bo takoj, ko bo sklenjen načelni sporazum, imeno-val_ svojega novega poslanika v Rimu. ki bo "kreditiran pri italijanskem kralju in abesinskemu cesarju, s čimer bo tudi Francija formalno priznala italijanski imperij. Po včerajšnji razpravi o abesinskem nroblermi v Ženevi so odstranjene zadnje ovire za ta korak, ker je svet Društva narodov dal vsem članicam ženevske ustanove svobodne roke. da urede svoie odnosaje do Italije. Novi francoski poslanik — naj-resnejši kandidat je sedanji berlinski poslanik Francois Poncet — bo takoj nato pričel službena pogajanja in računa io s tem. da bo francosko-italijan- Slovo turških državnikov Uradni komunike o beograjskih Beograd. 13. maja, r. Včeraj Je bil za« ključen tridnevni obisk turskih državnikov v juguslovenski prestolnici- O razgovorih, ki ao jih pri tej priliki imen dr. Sto-jadmovrč. turski ministrski predsednik Dfte-lal Bajar in turski zunanji minister Ruidi Aras, je bil izdan naslednji komunike: Pri obiska predsednika turske vlade Baiarja in zunanjega ministra Ruidi Araaa v Beogradu je prišlo do izmenjave misli med turškima državnikoma in predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr Sto-jadinovieem. Razgovori so te vršili zelo prisrčno in so pokarali, da vlada v nazi-ranjih državnikov Turčije in Jugoslavije popolno soglasje v vseb vprašanjih, ki se tičejo Turčije in Jugoslavije ter vse Bal kanske zveze Zato je ta mednarodna usta nova poklicana, da razvija prav tako kakor v preteklosti svoje plodno politično fn gospodarsko delovanje, upoštevajte a teme-ljene interese vseh balkanskih d rta v Id ohranitev miru Predsednik turske vlade Dželal Bajar je dal poročevalcu agencije A vale nastopno izjavo za jugoslovenski tisk: Po treh dneh obiska v Jugoslaviji Id mi bodo ostali v nepozabnem spominu se nocoj vračam s vojim tovarišem dr Ara-sozn v Ankaro Ko sem prišel v vašo državo, sem imel nalogo, da sporočim j u go- si ov enakemu narodu prisrčne pozdrava Turčije, ob odhodu pa imam prav tako prijetno nalogo, da povem turškemu narodu, kako slavnosten in navdušen sprejem nam je priredil prijateljski narod. Kr. vlada nas je počastila z izredno prisrčno gostoljubnostjo Imeli smo čast izraziti svoje spoštovanje Nj Vis knezu namestniku Pavlu, ki se odlikuje s svojo državniško modrostjo, in izkazati najgloblje spoštovanje kraljici-materi, vredni soprogi viteškega kralja, ki mu bo v zgodovini na-Sih dveh držav ostal večen spomin Za natega obiska med vami je neki tipičen prizor zbujal ob slehernem koraku nase občudovanje, namreč blagostanje nastalo z doslednim delom v ozračju miru in reda Svoje vtise lahko reasumiram da pripravljajo oni. ki zvesto nadaljujejo dela kralja Uedinitelja. zavidanja vredno vladavino njegovemu vrednemu nasledniku Nj. Vel kralju Petru II Gospodje! Preko vas. ki ste tolmači javnega mnenja, pošiljam plemenitemu prijateljskemu m zavezniškemu narodu svoj naj pri srčne j Si pozdrav in svoie najtoplejše želje za njegovo blagostanje in za njegovo srečo. Po smočnl večerji sta se turska državnika ob 23 40 odpeljala v Sofijo, kjer ostaneta dva dni in kjer bosta prav tako imela razgovore z bolgarskimi državniki. Hude poplave na juga Voda stoji ponekod do dva škoda je ogromna Beograd. 13 maja r. Na jugu države so nastale zaradi deževja in tajanja snega velike poplave Posebno hudo je prizadeta okolica Prištine, kjer so polja spremenjena v jezera. V Prištini stoji voda na ulicah do dva m visoko, tako da so morali iz-prazni ui vse hiše Ker so povečini zidane z ilovico jih je voda tako raz jedla, da so se začele droga za drugo rušiti Prebivalci so brez moči napram divjanju mokrega i li us i in preživljajo najhujše ure. Le s težavo so rešili otroke in bolnike, ker Je voda naraščala silno naglo. Tudi Kosovo Madžarska na preokretu Daranyi bo danes pop. podal Budimpešta- 13 maja. r Prvič v zgodo-oi povojne Madžarske se je zgodilo, da je gornja zbornica prisilila vlado k odstopu CIsni gornje zbor~.ee *o dostavili ministrskemu lucdsedpskn včeraj ultimativno zahre^o. naj v enem tedmi, to je do 18. t_ m izda vse potrebne in energične ukrepe, da se zavaruje red tn nhr pred rovarenjem desničarskii radikalnih ekstrem •tov. Ministrski predsednik Daranvi je smatral tako zahtevo sa sank nezaupnice. Zato je skleni: podati ostavko. Zs daoea popoldne je sklicana seja v'ade. na kateri bo msnvtrocn sporočil svoj sklep io nato odšel k regentu Hortfavju in mu podel demisijo svojega kabineta. Kakor zatrjujejo, bo kriza vlade na§lo rešena. Za novega nunwfcrrfteg«. predsednika je že določen dosedanji gospodarski minister hnredy. ki je bs že včeraj v avdiisnei pri regentu Horthvju. Lmredv bo sestavil nekako vlado močne roke in najbrže bo izvedel nove volitve Bndlnaa M a, 13. maja. AA. V zvezi z bližnjo preosnovo madžarske vlade Je Hor-ty včeraj sprejel ministra aa gospodarstvo in predsednika Narodne banke Imredlja. V parlamentu se nadaljujejo pogajanja med vlado in voditelji strank m vodilnimi politiki- Nad 100 članov višje zbornica Js stopilo v stik z bivšim predsednikom ljem stranke malih posestnikov TihorJem Eckhardtom. Vladne stranke as trudijo, da bi prenesle pritisk višje zbornice in hočejo z vsemi sredstvi preprečiti spremembo vlade v tistem smislu kot to želi višja zbornica. Dosedaj namreč še nobena vlada ni padla zaradi pritiska višje zbornice. Listi imenujejo Stran javskega, ki naj hA prevzel notranje ministrstvo. Kriza belgijaiie vlade de In v€e- Itsllje s As(D}o In Francijo ski sporazum sklenjen se ta mesec Tn sporazum bo sličen sporazumu, ki sta ga sklenili Italija m Anglija in bo uveljavljen pod istimi pogoji, to je, ko bo Italija umaknila svoje čete iz Španije. Kazen tega bo sporazum vseboval nekatere določbe sporazuma, ki sta ga leta 1935 sklenila v Rimu Laval in Mussolmi. Rimski tisk pa je kljub temu še vedno precej rezerviran in ne deli optimizma, ki ga kaže francoski tisk. I ta* lijanski listi pišejo, da je upanje na dosego sporazuma in zbližanje med Italijo in Francijo sicer upravičeno, vendar pa pričakovanja ne smejo pre-• segati gotove mere. »Giornale d'lta- polje je spremenjeno v eno samo jezero. Ves promet na cestah je ustavljen, ker je voda odnesla mnogo mostov. Sličen je položaj v Prijepolju. Tu je voda porušila mnogo mostov in hiš, razen tega pa je uničen vodovod, ki so ga še le pred leti zgradili z velikimi stroški. Zaradi silnega pritiska vode so popokale vse vodovodne cevi. Tudi železniški promet je zelo oviran, d asi ravno so močni delavski oddelki neprestano na delu. da očistijo progo številnih plazov in popravijo škodo ter zavarujejo nasipe pred navalom vode. Bruselj, 13. maja. AA. Trije talHke frakcije, Smeth. pta wuaudJMi kmetijssz; maaa*«r piK ker se je večina njihove frakcije naj izrekla proti poiirfci Predsednik vlade Jaciaon je takoj odaei dvor in ga je kralj, ki se je vnsM iz sprejel ob 17. v srvdftjcnot Janson je ostavko cesoene vlade. Kralj Je ■prejel. čitajte in širite i »Slovenski Narotfc! I lia« zlasti zavrača domneve nekaterih francoskih listov, da bi zbližanje Italije z Anglijo in Francijo utegnilo ohladiti razmerje med Italijo in Nemčijo. List opozarja na to, da je italijansko nemško zavezništvo s Hitlerjevim obiskom dobilo novo svečano potrdilo tn ničesar ne more zrahljati vezi, ki obstojajo med Rimom in Berlinom. Italija želi sporazum s Francijo in Anglijo, toda ne za ceno zavezništva Nemčije, nego v cilju, da pride čim prej do sporazuma med vsemi štirimi velesilami, pri čemer morata Francija m Anglija priznati obstoj in vpliv osi Rim — Berlin. Angleški nakupi orožja v Ameriki 13. maja. o. Kakor poroča >Duily Telegraph«, so po odredbi angleškega finančnega ministrstva ia tresorov angleške Narodne banke poslali pred dnevi v Kanado pošiljko angleških zlatih rezerv, vredno 2.5 milijona funtov iterlingov. Poroče-valec lista Je v Montrealu, kamor je ta pošiljka včeraj prispela, skušal zvedeti, čemu je Mio zlato poslano v Kanado, od uradnih krogov pa ni dobil nikakih podrobnejših informacij. Po mnenju nekaterih krogov se je angleška vlada odločila za ta transport zaradi morebitne vojne nevarnosti. Znano je, da je te med zadnjo svetovno vojno na podoben način spravila večji del svojih zlatih leaerv na varno. To verzijo potrjuje tudi »Financial Timeee, po drugI verziji pa namerava angleška vlada a tam zlatom plačati orožje in življenjske potrebščine, ki Jih je v zadnjem času nakupila v Kanadi. S tem zlatom naj bi razpolagala angleška vojaška komisija, ki je pravkar prispela v Kanado, da se z zastopniki ameriške letalske Industrije dokončno domeni o dolgoročni dobavi kanadskih letal za Anglijo. Po vesteh iz Washingtona je tja prispel ansrleški državni podtajnik v letalskem ministrstvu. V Zedinjenih državah se že dalje časa mudi druga angleška vojaška komisija ki je pregledovala najnovejše izdelke ameriške letalske industrije m se že odločila za nekatere modele napadalnih letal. Sest milijard frankov za francosko vojno mornarico i]kraiiem 4u 13. maja. AA. Mornariški minister Champinehi je dopoktne sprejel zastopnike tiska ter jim razložil novi francoski pomor, ski program. Ob tej priliki je med drugim opozoril na nedavno objavljeno uredbo z zakonsko modio, po kateri je mornariški minister pooblaščen, da porabi naknadna kredit 1.041 milijonov frankov za zgraditev novih vojnih ladij ki morajo biti gotove do L 1942. Izdatek, ki je namenjen za povečanje francoske mornarice, znaša poleg že prej določenih kreditov 3500 milijonov frankov, za 860 milijonov več kakor L 1987. Skupni krediti, ki so namenjeni za mornarico, znašajo v L 1988 nad 5.700 milijonov frankov. Sprava med vladno večino in opozicijo na Poljskem Tiondcai, 13. maja. b. »Times« prinašajo na vidnem mestu naslednje poročilo iz Varšave: Prezident poljske republike Moscicki je imenoval znanega liberalnega prvaka in opozicijskega politika Kazim i rja Bartela za senatorja, kar si v informiranih poljskih političnih krogih tolmačijo kot osebno pobudo prezidenta republike za spravo in izboljšanje odnosajev med taborom pokojnega Pilsudakega in levičarsko opozicijo. Nedavni govor podpredsednika vlade Kwiatv-»-v Katovieah, ki Je opozi- ciji ponudil roko sprave, torej ni ostal brez odmeva pri najvišjih krogih republike. Senator Bartel je bil pred leti irunis trski predsednik m je veljal za enega izmed najožjih sodelavcev pokojnega Pilsudakega. Kasneje se je s pokojnim maršalom razšel, ker ni odobraval stališča, da bi se morala vsa politična moč v državi osredotočiti samo v rokah nekaj oseb. Skrajna vladna desnica seveda s pobudo prezidenta republike za pomirjen je v narodu ni posebno zadovoljna. Vukova proslava v Parizu 13. maja. AA. Včeraj popoldne Je bOa v CoUegvu de France svečana proslava 150. obletnice smrti Vuka Karadziča. Proslave se Je udeležil jugoslovenski po-alanfk v Parizu dr. Božidar Purič s svetnikom poslaništva Sirnicom, načelnikom prosvetnega oddel. Markovlčem, med slavnostnimi gosti pa so bih še Emil Daru, bivši fianouaal poslanik v BeogTsdu, Jaeuuee AnceL profeaui Sorbonne tn številni profesorji in književniki. Slovesnosti Je predsedoval Paul Borer, ravnatelj pariške šolo in Andre Vail- aa vslkodne JeuTke, o Vuku ■tn predavala Andre 1 na 53 mšujarde dolarjev. »linija v Genovi 13. maja. AA. Museolini bo prispel v Genovo v soboto zjutraj z vojno ladjo, ki jo bo spremljavo veliko število drugih italijanskih vojnih Lada i. pred katerimi bo plulo 40 podmornic. Po prihodu ho najprej odšel v mestno palačo, nato pa bo na trgu zmage imel velik govor. Krst belgttske r, 13. maja. AA. V katedrali v Haagu so včeraj slovesno krstili princezinjo Beatrico, hčerko prestolonasiednice Juli-jane. Krstu je prisostvoval tudi belgijski kralj Leopold, ki je prispel z letalom. Atattirk odstopil svoje 13. maja. AA. Predsednik republike Kemal Ataturk je izvršil v navzočnosti visokih državnih uradnikov zakonske formalnosti prepisa vseh svojih nepremičnin v korist državi is so Avstrijci 13. maja. br. Znani berlinski pro-veoo, dr. Kasne, je unel da-predsyvanje, v katerem je objavfl svoja najnovejša dognanja glede vansjeev. ro njegovm Narodnemu občinstvu Po koncertu „Plovdivskega pevskega društva** je v veliki dvorani Kazine na tast gostom banket s prijateljskim večerom, na katerega so vljudno vabljeni pevci tu pevke, kakor tudi vse na? rodno občinstvo. — Velika udeležba na koncertu In prh jatelfskem večeru naj bo viden dokaz bratskih čustev napram dragim bolgarskim gostom i (Politični c6$ otn Brce napovedujejo Mariborska »Edinost* je priobčila to-le umestno beležko: »Slovenski go&podar* od 4. t. m. med drugim prinaša sledečo »predvolilno cvetko*: »JNSarji čutijo, da se bližajo volitve v narodno skupščino. Zato proglašajo, kakor se je to na primer zgodilo na zborovanju sreske organizacije JNS v Celju, potrebo poživi j enega in pomnoženega organizaforičnega dela. Poleg tega je opaziti rastočo nervoznosi med Jevtičevimi poslanci, izvoljenimi pri volitvah 5. maja 1935. Čim bolj se bliža čas novih volitev, tem bolj mrki postajajo njihovi obrazi. Ob volitvah pa bo solnce za njih popolnoma mrknilo.« — To je popolnoma v maniri »Slovenskega gospodarja* tet bi se tej notici nič ne čudili, če bi vsa Slovenija ne vedela, da je precej narodnih poslancev, ki so bili izvoljeni 5. maja 1935. na Jevtićevi listi, sedaj -r taboru »Slovenskega gospodarja*. Tem svojim ljudem in poslancem, ki tako zvesto glasujejo za politična načela, ki jih zastopa »Slovenski gospodar«, je list storil s to objavo lep poklon m jim dal lepe izraze hvaležnosti! Umestna ugotovitev »Sokolska volja* z dne 6. maja je objavila to-le beležko: »Kaj pravite? Tako sa vprašuje »Slovenec« v svoji 97. številki, ko ima v mislih razpust slovenskega Orla. »Slovenčevo* vprašanje je naslovljeno ma Sokola, toda s tem je docela izgrešilo svojo pot. Takrat, ko je vlada razpustila Orla, je obenem razpustita tudi Jugoslovenski sokolski savez, in že iz tega razloga je več kot očitno, da jugoslovenski Sokoli pri razpustu Orla niso sodelovati — niti nesred-no, se manj pa neposredno, ker ni bil noben aktivni Sokol v takratni vladi. A ho hoče »Slovenec* dobiti odgovor na gorenje vprašanje, naj potrka na spomin — drugje... Samo od te strani more dobiti odgovor, ki si ga tako želi. Vsa druga izvajanja, kt jih gradi »Slovenec* na tej popolnoma napačni podlagi, so nepravilna m ne- O Slovencih, kt so vstopili v Jugoslavijo Bivši senator Milan Popović je napisal v novosadskem »Dnevu* niz člankov o aktualnih političnih vprasnjih. V enem izmed teh člankov je tudi ugotovil: »Slovenci so vstopili v Jugoslavijo brez kakršnihkoli zahrbtnih misli in balastov, dočim se zdi, da to ni bil slučaj pri nekem delu Hrvatov.* — »Obzor* ponatiskuje ta stavek in izvaja: »Recimo, da je točno ono, kar pravi g. Popović o Slovencih. To bi bilo razumljivo leta 1918. z ozirom na položaj Slovencev pod Avstrijo. Toda prav zato potrjujejo današnje težnje Slovencev, ki hočejo za vsako ceno popolnoma izgraditi svojo narodno individualnost, da hoče tudi najmanjša narodna edini ca živeti svoje življenje. Pa ako se Slovenci, ki niso imeli ne narodne tradicije, ne državnopravnega položaja Hrvatov, nočejo razbliniti kot narodna individualnost, kako more g. Milen Popović zahtevati, da se odvzamejo Hrvatom njihovi narodni atributi, ki nam edino zagotavljajo kontinuiteto našega milenijske-ga (tisočletnega) narodnega življenja m ki so edino dejansko jamstvo proti hegemo-nističnim osnovam JNS in drugih nacionalističnih skupin?...« — »Obzor* postaja le smešen in otročji obenem, ko se pri vsaki mogoči in nemogoči priliki zaganja v JfrTS, dasi le-ta o vprašanju, o katerem razpravlja »Obzor*, nima ničesar odločati Sicer pa je že to napredek, saj jo je preje do/gi dve leti in pol dan za dnevom polagal v grob. Pa še vedno krepko Ovi, tako krepko, da se mu zde potrebni stalni napadi na njo! Borzna poroči!«. Čarih, 13. maja. Beograd 10.—, Pariz 12.255, London 21.78375, New York 437.87, Bruselj 74.05, IfUan 23.05, Amsterdam 242.55, Berlin 176.—, Dunaj 49.— Praga -.1. , vi m Btrar *2 •■LOTIVIII HABODt, patak. «. m» MR sw. f07 eščenci plačani slabše od tlakov 11 ama* O 30riamrti položaju nssJini imii^o-rev vladajo v sptasnom ne*asni po. mi ▼ sred. ijih star-.^rih k tudi med delavstvom. Na nameseenea iriedajo kot na brezskrbnega rentnika in menda isBjuuju'. ne pride n:r- na mi^el. da mnogi aaeebai nern«*renci cek> slabše pfcačaoi kakor tnaiit V tem pogledu so številke, kf ph navaja Ivan Tavčar v svojem Sanka > Plače zasebnih nameščen rev r Slovenije. cbiiMjeoem v >Oi ganitatorjoc pravo odkritje. v* Sloveniji je okrog 12.H00 zasebnih nameščencev in treba je računati, da odpadejo na vsakštfa povprečno 4 družinski člani ter obstoj 48.000 ljudi zavisi od oainescenskih plač. To ae pravi, da vsak 25. Slovenec liv i v družini zasebnega nameščenca. Upoštevati je pa treba tudi. da so zasebni nameščenci salo pomemben BnitHj v gospodarstvu, ker razen detodajakev vodilno in izpodbudno po. spajajo v gospodarsko življenje. Njihova vk> ca v eoFrodarskem življenje že rama po sebi zahteva, da bi prejemali sa svoje odgovorno delo tada primemo plač« Po podatkih Tr-covskeffa bomiske^s in podpornega društva so tih zasebni nameščenci razdeljeni v mezdnih razredm zavarovanja januarja tako-Razred M*~^-Vta zavar. plača plača ali na uro 1 — 300 !»1 — 420 Razred 1. 3L - 5. 6. 7.-a 9. -10. 11. 12. 421 — 500 SH — 730 721 — 10no 1001 — 1200 1201 tn več 1 2.10 um 3.60 5 6 nad 6 Zavar. 1007 432 82» 1351 676 4364 •/t 10-89 7.51 4.67 &.90 14.61 7.31 4o.ll Skupaj 9247 100 Tabela nam kaže. da nima niti polovica zasebnih nameščencev nad 1.200 din pisce na mesec, med tem ko ima 43rV§ nameščencev se cek> nižje plače, kar znaša na uro 2.10 — 6 din na uro V I. nr^zdnem razredu so za-varovani po večini trgovski vajenci, zato se oziramo samn na zavarovance, zavarovane v vitjih razredih. Po 2.10 — 6 dm na uro znašalo te plače, če računamo. 4a nameščenci delajo le 8 ur na dan Toda mnogi name- delajo najmanj 10 ur na i dima, da ne 1 asi i sli jo neti toliko, slabše plačan: težaki, ki za uje henski na redita o bsšsssBbsss% mezdah 11 Ovsen S din minimalna meade na uro. Namescenske pisce niso zaeeHane z naredbo o minimalnih mezdah Strokovne m ms scenske organizacije so predlagale, naj bi ban predpisal za namsseeiiie 50* • vssje nri-nhnarne mezde kakor za nekvalificirane delavce. Zda i nckfaHfietrani delavci ne smeje biti plačami izpod t din na uro. • Scenske p4aee pa ni nobene omejitve Namešcenke so v splošnem še slabše plačane od nameščencev. Izpod 1000 din piane na mesec j?b ima v bankah 23.31*/». v trgovini 38.64,'V v tekstilni industriji v lesni industriji 36.96 ^. v občinskih pissr-nah 48.44#/». v odvetniških in notarskih pisarnah pa celo 62.59*/§. Upoštevati je treba tudi. da 30 pri name-ačeoek'h plačah veliki odbitki; čim manjša ie namescenska plača, tem Volj je obreme-n»ena. Tako znašajo odbitki pri plači od 1.000 do 2.000 din lS.e^/o. pri plači nad 2.000 din pa 12*/«. Zasebni nameščenci so razen delavcev in javnih nameVoneev nafboij obremenjeni s soriamimi davninami. Svojih plač ne morajo skriti pred davkarijo in vse obremenitve so izterljive do poslednje pare. Po podatkih Pokojninskega zavoda sa nameščence v Ljubljani so povprečne zavarovane mezde pri PZ zadnja leta neprestano upadale. Od L 1931 do 1937 so se znižale za 10.50V«. Redukcije plač so utemeljevali z gospodarsko krizo m pocenitvijo življenjskih potrebščin ko je pa nastopila konjunktura m so se življenjske potrebščine začele naglo podraievatL so ostale plače nespremenjena. Po mdekeu cen prehrane Delavske sborniee so se živtljemjske potrebščine podražile od leta 1985. (junija) do letošnjega marca za 22155*/*. NajnešČencke plače že prej niso ustrezale življenjskemu minimu. zato zdaj mnogi nameščenci žive v prav obupnih razmerah- Toda o svoji bedi ne tožijo javne. Skrivajo jo. dokler morejo; skušajo ee obte- | Sta dostojno, a na ta račun stradajo — neka- 1 te ni se boli kakor delavci. I — Det deaevno . kt ca zabile t glavo Metel se in znava napadajo. V 40 minutah s glavo zabije drugi gol za Rav-Bilo fe io nekaj napadov m obeh strani in sodnik ie žvižga. Radeeani so nastopili z nekaterisjri rriirnsssi in niao nuden obi-taar igre. toda kljub temu so v celoti priborili zmago 1 t : 2 (1 : i), V prsdteacsni je mladina iz Radeč premagala mladino * Vrhovega il : 0. Stevima domača in tjadi trboveljska publika je pozdravi Va zasluaeno zmago Radeeenov. vreme. Ze nekaj časa imamo ki ovira tast in razvoj vrtnih in poljskih sadežev. Pred kratkim nam je napravila poneha občutno škodo v sadovnjakih in vinogradih, sedaj pa je nevarnost, da nam segnije posajena krompir, koruza in fižol in druge rastline. Dobrodošel pa je dež lesnim trgovcem in splavarjem. ki odvažajo pe nar asi i Savi vsak dan žele veliko lesa nrusi Zagrebu «1 Beogradu. i Zanimiva je tudi 1 nov uprave, ki so bili svoječasno isrvotjeni v odbor. Ko so ae namreč oglasih v poslovnih prastorm. da hI v šminki pranrl nadzirali poslovanje zadruge, jasa je ravnatelj Rože dejal, da nimajo pravice vpo_ gleda v ptjsšuvaiije, neštatertm je pa rekel, da kljub brvolitvi v odbor >cen£zusa« te izvolitve ni potrdna. Kje Je bila prav za prav ta centrala, nd povsem jasno, kajti nekaterim je zatrjeval, da je v Zssjre. bu. drugim pa da je v Beogradu. Ugotovljeno pa je, da je poslovala >Pilviednm m druga« v Mariboru popolnoma samostojno in policija tudi nadaljuje preiskavo v baj smeri. O denarju seveda ni dona no sluha V ponedeljek ho državno UdLllstvo, M vodi vso preiskavo, ee. 1 pevci v Kranju Kranj, 12. maja Moški zbor Pkrvdrvskega pevskega društva se pripelje v Kranj jutri ob pol 12. Sprejem bo pred spomenikom Kralja Petra I. Osvoboditelje v Pi eatiokwass4odn ikovem paricu. Drage goste pozdravi predsednik občane in za to praJiko sestavljenega med-iliisk msjssji odboru g- Osen j Karel.. Pri sprejemu bo zbrana mladina, sodelovala bo godba Kranjskega glasbenega društva, gimnazijski pevski zbor pa bo v pozdrav zapel. Popoldne ob 3. se poklonijo bratje Bolgari na pokopshsču pesnikoma dr. Francetu Preaoiinu in Sanonu Jenku, nato pa si ogledajo mesto ki njegove zanimivosti. Vodstvo imajo člani Jugoalov. akademskega društva Zvečer ob pol 0 bo v telovadnici v Narodnem domu koncert Zbor bo pozdravil direktor gimnazije g. dr. Simon Dolar. Koncertna spored obsega: Dobri Hri-stov — Dafmo vino, Benedikt BobČevski — Oblog, Jakov Gotovac — Vardar, Beh-terov — Pod mladem djedo, A. Bukorest-Hjev — veocek bolgarskih narodnm pesmi št. 10 ter v daisgeau delu: E. Adamič — Franka. Dobri Hristov — Vila se gora m Ganamata majku. Potko Stajnov — Tajna ta gssssss\ Hrieto Manoiov — Zotvari, Angel Bukorosiiijev — Ljubljane. Vse skladbe so najftepši zbori v sijejtuh priredbah in odlični žsvodbi. Po koncertu bo na Stari po- Iz Maribora — Na nog je pašti v Podovi je »letni delavec Ivan Rajh obrezoval drevje. Ive. sreča, je hotela, da je Rajh padal z dreajs> sflL Padel je tako nearro&no na nož, da si Je prereza! žile na levi roki. Rana Js bUn tako nevarna, da so ponesrečenca morali prepeljati v bolnico. — Obrtniški tečaj. Onrteo iii:sajsaevahil referat pripravlja za Maribor naslednje učne tečaje: m mojstrska čamtna preda-vonja, ractmatvo. obrtno avtogeno varenje in splošno Zasaguran je po dosedanjih prijavah dam. ski krojni tečaj. Pojasnila ae done na sre-skem načelntvu. kjer ae je treba tudi prijaviti. — Konec tedna v gledsilic«. v soboto — zadnjic in pri znižanih cenah — zelo priljubljena komedija »Dva tucata rdečih rože. V nedeljo popoldne gostujejo Cirkov-čanl v Koržetovi novi kmečki komediji »čigav je gruut«. Zvečer pa nepreklicno zadnjič >Trubadur«, v katerem gostuje svetovno priznani komorni pevec tenorist Marion_Vlahović. Red B. — Dvoboj z noži. Pred Repoluekovo gostilno pri Sv. Martinu na Pohorju sta se spoprijela Henrik Kapun in Martin Topo-He ter se neusmiljeno obdela vala. z noži. Oba mladeniča sta dobila neSteto ran po vsem telesu, tako da so ju morali prepo-Ijati v mariborsko bolnico. Njuno življe. nje je v resni nevarnosti. Spopadla sta ae zaradi ljiibosumnotrti. — Akt »lavne Scotiand Y»rd noMJe v Marflporu. Te dni je prišel iz Ixmdona od Sootland Yard policije apis na nmrfbor- ŽARAH LEANDER Dane« era! Sms— ob ia, »19 a 21.15 vi slavna švedinja, imenovana druga Greta Garbo v svojem najnovejšem velikem filmu Kino Union, Mtf. 22-21 ia Habanera Brepsneca, po svoji severni domovini, po belih, zasneženih poljanah, razočarana od svojega le na videz srečnega, življenja, dtišeca se v peklenski vročini neznosnega južnega podnebja, je spoznala mlada žena vso zmoto svojega mladostnega koraka ter sprejela borbo za svojo srečo in rešitev svojega otroka... HABANERA Je melodija srca, pesem juga In vodilni motiv romana velike strasti« Vlomilec Radosevic ie segal po taji lastnini in sodišču le Ljubljana. 13. maja Vlomilca Mateja Radoseviča, ki se je zatekel v celjsko boanico, kjer so ga prijeli m izročrh ljubljanski policiji, so včeraj ponovno zaslišali. Spočetka navihani Mate ni hotel priznati, da trna na vesti poleg vloma v Kosijevo gostilno v Siškj še druge grehe, včeraj pa se je le vdal in priznal še nekaj vlomov, ki jm je zagrešil zadnje čase v Ljubljani V začetku maja ie vdrl v znano Sreptcevo gostilno v Tržni ulici v Šiški kjer se je ponoči povzpel na verando, nato pa zlezel skozi okno stranišča v spodnje prostore V gostilna je ukradel 6 kg težko šunko, popil nekaj vma m odnose! rudi več ob eke. tako da je bela lassnšra ^ortfikie oškodova-is as nad 1000 dan. Ra-doševTČ. ki se je apioh specializiraj za vio-sne v postane, je nekaj dni popre je ub iskal tssjl gsjSjssssO A-.toni je Komidarjeve v Za >ršk± Tuci 'am je v nočni borah, ko so domači trdno spali, gospodaril prav po svoje. Napfl se je in najedel, pobral nekaj obleke n več škatei cigsret nato pa spet i-ginfl, aaonda precej nejevoljen, ker nt naše- rodi drnneja. V Florijnnilri uUci 13 je ukradel dijaku Vladimiru Roflm ju lep siv svršnik, ki ga jc ptodsi nekemu šoferja is tič-nar hirro zaprava. Radost va: ima os ve- 5^: -ajbrž še ^oč vk»mo»v v okolici mesta, kjer se je potepal precej časa. ko so gs v za.c3.tku aprila spustili is zapora v Ijub-IjasnSJa SSi -Tiči, kjer je sede? «n-radi prejšnjih vlomov. Dasi je Radosevic izgnan ti £a policijskega okoHsa, ae ni hotel umakniti. Ze prve dni je pošaU v ofcoHci se dna tatinska bratca V noči na 4 t m. so se nayoaa1i v Šiško -n Koseze, kjer so akn- šali vlomiti v tri hiše. V prvi so se nameravali polastiti treh koles, za katera so vedeli, da jih imajo domači spravljena v veži. Pri vlomu pa so povzročili pveoaj ropota in se je ptrebudrla neka ženska. Id jHh je prepodila. Precej nerodn 1 ao bab tods pri drugi hiši, kjer so se morali umakniti, ne da bi kaj opravHi. še večje razočaranje pa jih je čak ado pri vlomu v Kosijevo gostilno. Gospodar menda precej rahlo sni m je takoj, ko so pričeli viomilci »deiati*, začni ropot. H:tro je vstaj in se oborožil s samosrreaom, s katerim je ustrelil vlomilca Radoševšča v roko. ko je bal že snel sipo pri veznih vratih in skušal obrniti ključ, ki je tičal v ključavnici na notranji sfcnsm. Radoševič je po strelu zattrlrl, ne toliko zarada boJečan. kakor zaradi presenečenja in strahu. Vlomilci so takoj po strelu nemudoma pobegmb proti gozdu m. osli rsalsmi-jočemu >3i gostilničarju v Podutik. Tam šele so se poraz,j?ovorti l Ranjene Radoševič jc pokazal svojima pajdašema rane na obeh rokah. Rane si je 'zmal v potoku in jih zavez«! z robcem. Sprva je hotel iskati pomoči kar v ljubljanski bolnici, na prcigovarjanje tovarišev p« si je premislil in odšel i njima proti Katrmiku. Do jutra so prispeli nekam v kamnšnto okolico, kjer so beračili pri kmetjfa. zvečer pa sta tovariša zapustila Radoseviča. pod pretvezo, da gresta obiska* prijatelja v bližnji vasi. Radoševič se je zatekel pod bližnji kozolec, kjer je prespal noč. riaoleoViri dan pa jo jc mahnil čez Črnivec na Štajersko ftran m se zatekel v celjsko bolnico. Tam se je predstavil pod nsjpsjcunu imenom dokler gs niso sr»*vm«tt fn "nrr«>čM v nnke pravice. Iz Celja —c Fiovdjvsao pevsko društvo ^ spelo v Celje v torek ob 16. z avtobusozn. F*red Narodnim domom bo sprejem. N^ato si bodo g-ost je ogledali mesto- Ob 20. se bo začel v veliki dvorani koncert bolgsjskih najndnih m mnstnJh pesmi. Po koncerta ho v gornik prostorih Narodnoga doma v svedO zjutraj se bodo Ucsaj«rska. gostde odpeljali x avtoeazsnm v VVkrJs vas pri Vojniku h g. Gortčnou. hsato h g. zVerovni-ku v rvenoo, potem pa bodo krsnio v Bu. kovje k rojstni nt* prog. ste, Opoktee bo ▼ gutllm g- bodo hoagarski Za osrjski j ra astri okoUsu ■ Pepcadn« se v Maribor. ▼ Celja m cei>-ssnlnsanje. v knjigarni K. t_ rtv ot> lft. pr- m sk hSJD pa fmaana prveo. Carjem as C6K-fimkov^ani bo go- m napeta, ker se bosta % vsemi silami potrudili, da Lt V talcu se bo pričela ▼ nedeljo ob ». druguiaaredna pr- 9K SSncem in SK s strehe in mu prare. kite na "levi nogi. Mimik se zdravi v celjski bcJnaci. —c t mrl Je v četrtek v T sSSsnSSl domu S v Gaber ju v starosti 60 let Leopold Hei-1: gsteui. dosgoletiii kleparski mojster v Wewtnovi tovarni Iz Radeč Ker ao se pri Usta v Radečah pojavile is nerodnosti obvekftaooi iiaroćnike, da bodo odslej dottvsu venmd Narode samo v Us>w>k» Kos to al. cer sel« po pol 10. uri, to je po prihodu pidUMags prevoznika g. Bsunikircherja. Kdor bi ne teiei te dostave, naj to sporo« v trgovini Kos m bo pre jern&l list sest naslednji dan s redno posto. — Napeta nsgssaatsjs tekma. V nedeljo se je vršila na igrisou SK Radeče na Njivicah prijateljska nogometna tekma med do-rnečtm moštvom in »Daskom* (Delavskim atletskim športnim kmbom) iz Trtovelj. Tekma je bika vseskozi napeta in mestoma zelo ostra. Napadi valove s polja v polje in obe obrambi imata dosti dela. BsssnSS pnde >Daskt po gobi iz gneče v iniciativo. Sale mak> pred polčasom izenači Simončič z lepim strelom pod prečko. V drugem polčasu igrajo Radečsni proti vetru in soncu, tako da ima radeaVa obramba obilo pasla, ki pa ga sigurno opravi. V 25. minutah nadene sonet popu*ajo a pričakuje sa sank sta nozdisrsnt večer, katerega oskrbi jo mest. občana in kranjska društva. V nedeljo se odpeljejo boigsaslu gostje ob 10. v Tržič. Meddrustvena odbor vabi zastopnike obaasti, iiredov in ustanov, društva ter vso javnost, da v čtm večjem številu pridejo k sprejemu in luko dokažejo dragim gostom lepa čustva ob njihovem prihodu ki svoje simpartije 60 bratskesjs bolgarskega naroda. Enako lepa bodi udeležba pri večernem koncertu, kjer nem bo zbor odkril krasoto bolgarske narodne glasbe in nam pršpaatšl izreden ji asi 11 ri i užitek, kar jamči ime sIiisomsjs ustanovitelja in plodovi-tega skladatelja g Angjeaa Bukoreštlijeva. ki bo asm navzoč m priznanega zborovega g. Ivana Kocetova, ne manj zbor ki je ne le med ptraujt v bolgarski sk je ovoj aloves popolnoma upravičil na mnogih koncertnih turnejam. Medsebojnemu spoznanju in zbaciš-nju je nssnenjen sestanek po koncerta. Pridite. Meodrusrven- odbor vabi končno vso javnost, da žzkaže bratom Bolgarom vsepovsod nest domače prisrčno gostoljubje, hišne posestnske še posebe, de v pozdrav d jo zastave. SOKOL Na lankostAO nedeljo in ponedeljek bo nase sokoasko društvo proslavilo svojo 30 letnico s pomembno aokossko manifestacijo. Sokolska župa Novo mesto priredi na ta inaaiila aaapni rslet v Trebnjem, kd ho — upajo nadi Sokoli — velika aokol- dolenjskega so. s bo te manifestacije ude4ettk> tudi sokoastvo drugih žup in tako pnlrasnin da je sokolstvo mogoonn prtoravljena na vsak To bo tudi obenem prva preizkušnja vmj m Prago.__ ' pridno pripravljajo. Pa tudi drugi totetzdki bodo prisU rta svoj račun. Sej je Tiehnje znano kot lep in slikovit kraj. obkrožen z majbjiirni hribčki, s katerih je lep razgled na vse strani. Vsi, ki ljubijo lepoto in slikovito naravo, posebno ono z Dolenjske, te slovenske Švice, ne bodo zamudili, da za en dan pozabijo na assrni m usavajo v lepi naravi in vsemu Asgsmu (dolenjskemu cvičku tudi?). Toraj ca iifrdu>*l"i ponadsijsk naj bo geslo vesti JJiabiteiJsv naisve to telovadbe. V Tretmje! »Privredne zadruge« Maribor, 13. z afero »Privredne zadruge« se a tukajšnji polici. Številni iOimihibui 1 tako da presega ki jo trpe prizadeti zadrugarji, okrog pol milijona Ker je podan sum, da so pri sleparskih rnariipanacijah Privredne sjjsjjj1 Igu 1 sodelovali tudi nekateri funkcionarji aedrugv, je policija izdala proti njtan zaporno povelja- Včeraj popoldne in davi so se oglasili policijglri uradniki na njihovih stanovanjih, a v oploeno začudenje niso nesli nikogar doma. Policija do. mneva, da so se gjuspodje odpeljali v Za-grefav kar skušajo organizirati prenos >PrtvTsdne xsidruge< is Maribora v Zagreb. FODcija je zaslišala tudi nekatere sjsajsjsssjasi asdruge, ki so izpovedali, da jo ravnatelj Jote Rode skoraj vse pošlo- sko policijo, v katerem se informira za pustolovščine lažnega konzula KTaiasa, ki se sedaj zdi v tukajšnjih polici jskm aepo-rih. To je prvi akt slavne londonske policaje, ki je kedaj dospel v Maribor. — V zlato svobodo. Včeraj so iz marL borske kaznilnice pogojno odpustili 9 kaznjencev, večinoma. samvišja ličnost« in da se bo že pritožil na pristojno mesto. Svojih sokrivcev pa ni hotel izdati. Orožniki so odkrili tudi veliko skladišče ukradenega blaga v Bohovi- Danes pa odide tja posebna komisija strokovnjakov ts železniških delavnic, ki bo pregledala ves ukradeni materijal in ga nato odpeljala z vefikim motornim avtomobilorn. škoda, ki jo trpi železniška uprava, je ogromna. Preiskave, se nadaljuje. Inozemski gostje v Boh« Bistrici Bohinjska Bistrica. 13. maja Z Bleda so se včeraj predstavniki mednarodnega turizma odpeljali čez L*eece. Begunje in Tržič do 9v. Ane m se ustavili pri Ankeletu, kjer jim je Zveza za tujski promet priredila majhno zakusko, nato pa so se skozi Tržič in mimo Radovljice vmih na Bled, kjer so kosili, a ob 15. so nadaljevali vožnjo v Bohinj. V Bohinjski Bistrici jih je v imenu ob. čanov pozdravil župan Jakob Rozman, nato so si pa gostje ogledali romantični Bohinj m vse njegove lepote. Zvečer ob 21. jim je bil prirejen v krasnem hotelu >Bel-levuec pozdravni večer, na katerem je spregovoril župan g. Rozman, ki je razložil pomen tega otoka, poudarjajoč, da je treba tujski promet pospeševati na razne sjsjggsjj in tudi z razkazovanjem narodne folklore. Domači bohinjski fantje v nali nosen so ob spreanJjevanju harmo-m s sodelovanjem taneoksga m sa ne nafti lfastop, ki so gn po radiu, je trajal celo uro. Itetjc, sta spregovorila, darektoi Zveze na tujjski promet v Ljuttfjant dr. Žižek sn dlriafcujr mariborske zveze g. Looa. ki sta podana kratko reportažo o potovanju. C Besna je ▼ nezassksl izraafl svoje nssvdHalsnjs nsd lepotami »n<^ krsjev in izrekel prisnamje nasemn gostinstvu, ki je stopnJL OtAjdhfl je, da bodo turizma storfti pit nsjbijo čem več gostov v odHEni gostje vrnili na, BJed, odidejo na Vmdjgar, nato na sa odpeljejo preko Jesenic v FiaipslBi goro sn Planico, kjer bo njbovo potovanje po Sloveniji zaključeno. KOLEDAR Danes: Petek, 13. maja katoHČairr: Serij, Jasna DANAŠNJE PRIREDITVE Kmo Matica: Revolucijska svatba (sa-ob 16.) Kmo TJnipn: Nekoč se je dogođUo. . . Ksao Sloga: Dih smrti Kino Moste: >Njena ljubav, njena bol« m >Shirley Temple. dete sreče« Produkciju poljske glasbe ob 18.15 v veliki Filharmouični dvorani Koncert nsssnssaja zbora Plovdivskega pevskega društva ob 20.S0 v veliki FUhar-monični dvorani. Po koncertu prijateljski večer v veliki dvorani Kazine DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4 in Ustar, selen-hsrgova ulica 7. Ljutomerska kapljica je znana Hrom naše domovine, saj jo je že Napoleon srkal. Si radi jo rm&mOj fe rajši pa ima ona nas, Domačini .«0 je vajeni in jim že kolikor toliko prizanaia. Gorje pa tistim, ki je niso vajeni. Ne glede na stan in starost pobira svoje žrtve med tujci, ki pridejo V te kraje po potrebi službe. Naj ho doktor. tMČitetj, uradnik, pisar aH hlapec. Marsikoga in marsikaj ima ta žlahtna kapljica že na vesti. Lahko je s hlapcem, ki ga gospodar odpusti, če postane nezanesljiv, težje je r dragih primerih. Če oboli kmetu živinče, pokliče živmo-zdrevnika ali pa ga ne pokliče in ta pride ali pa ne pride in če pride, pomaga ali pa ne pomaga. Mačke ni vredno zdraviti, psa tudi skoraj ne. prašič pogine predno pride pomoč, govedo pa je menda že preveliko ali kali. Oni dan je bila neka kravica tam nekje v Prekmurju na tenu da povrže, lepa — velika dva tisočaka vredna in se več. Ker so nastale komplikacije, so poklic ali veterinarja. Sedem možakov je držalo kravo, osmi — veterinar, je privezal teletu vrv okrog vratu in potem so vlekli, dokler se ni — vrv pretrgala. In je mislil živinozdrav-nik, da je s tem preizkusil zadnje »zdravilo* in jo je — popihal. Za talisman je pustu teletu odtrgani konec vrvi okrog vratu. Ubogo kravo, ki je trpela neznanske muke, so po tem brezuspešnem »zdravljenju* zaklali, pa kar brez veterinarske pomoči... Žarah Leander v Ljubljani Ljubljana, IS. maja T« dni se modi na Dunaju slovita igralka Žarah Leander, ki se pogaja tam s producenti za svoje sodelovanje v nekem veiOfcem novem filmu. Zatrah. Leander je pred leti na Dunaju zaslovela po svojem Izrednem uspehu, ki ga je dosegla, v gfe-dafajfta »Tbeater an eter Wleuc z R. Be-najfczSajevo opereto >Axeđ vor der HhTKmels preste«. Dunajski fflmsSd. produoerrti so postali nanjo takoj noanant in so jo anga.-žirah za prvi fDm; tako je nastal prvi dunajski revijski, z razkošjem izdelan fStan •>f*rem£e«. FV> veEkem uspehu >Prernie-re< je bfia Žarah Leander angažirana pri bernnski TJA ter j© tam sodelovala pri tem podjetju v treh fUmrh, v katerih je odigrate, glavne vloge. Njen najnovejši fitm »Habanera« teče danes v Ljufbljam v kinu TJniomk. Občinstvo, ki je v Žarah Leander spoznalo že izredno nadarjeno in odlično igralko, ki podaja vse svoje vloge 2 močnim, globokim in naravnim občutkom, Čaka film > Habanera« že prav nestrpno zlasti ker je iz strokovnih filmskih revij in drugega časopisja obveščeno, da je Habanera« imel vsepovsod velik uspeh. Vsebina iHabanere« je zelo dobra, snov zn.ni-miva in vseskozi napeta, poleg tega pa zapoje Žarah Leander v tem filmu tri čudovito lepe peami a svojim temnim, prav svojstvenim altom. Val ti razlogi govore torej sa to, da si bo ljubljansko občinstvo, ki si žeU dobrih tn lepih filmov, ogledalo £0m Jinfir"*1^ tvsdbijB v Unu Unaonu. 107 »SLOVENSKI NA KOD*. DNEVNE VESTI rpr«taaje sasera sssstva Gks* JW fe veeraj rak'jeeil tvo^ rxm*> V por»r lu pravi, da je bilo z vese-ijean sjEtt*uvliaao. do se rvei#4ua «eema «u-oeitsijBtva ** rodno 1rti ee-stanovske poti hi v*eh s*kfnn spre na zadnjih trefc glavnih kup3ein*h. Po prooesvaara prosveten tolikih vprašani je glavni odbor uzotovi! velike t^okoee, < kate-Tiam ae morajo boriti zdaj naroda* aoia m uči tel iL Zalo apelira na s*ere4s|ne etnHelte saj po aaoiaot*. čim prej reformirajo in reorganizirajo sedanti eolski sistem tako, da se bosta lahko iola is šolska salndtni nemoteno rasviiala. V sredo *e prosvetni m>-zdsser D-tmrtnj Masjarasevic sprejel aastop-nlke gtsansaia odbora in obravnavala s njimi vpraaaam vdrievan|a šolskih poslopij sgra-ditve novih ioiskih raiopij. prenstrpinos* v razredu, ^rvajan :e Hetnegi obveznega ao-lanja n iiiaaje iirnirura iisfi 'a ter procrania za osnovne in viiie aarodas iole, prosvetne za dela u^elastsa .zven sole. selškega nadzorstva, razmer v JUU. stalnosti učiteUstva, napredovanja drasanjskih doktad omoaen"b učiteljic in cel i ha* a namestitve brezposelnih nriteljev is ocitelji^. potrebe povišanja pla£ ter vsakoIe*neca neueljekega razporeda - — Paiiv isrreh«kim trže t resa na sdeleibs na konere** ▼ Ljabljaoi. Med letošnjim pomladanskem ve!e*enuo.n bo v Lfabljan: tudi vsedržatgj trgovinski kongres, ki bo obenem vehka man^fsst.iriii solidarnosti trrovskeča stanu v naši državi. Zveza trgovskih združeni za drav^o banovino is razpo*'*!.i rroiim članom »krneniea. v kateri pravi, da je v naši državi orrmnrziranih okrog 120 000 trcov cev. ki zapOFJuiejo 250000 poeaoonikov in vajencev. FiilSasist vseh trgovcev je udeležM re kongresa v L rahljam, kjer so bo apeliralo na merodajne činitelje aai se čim prei rešijo vsa pereča trgovski stan zadevajoča vprašan ia. Prireditelji so prepričani, da se ho ude tesalo kongresa v Ljubljani tudi mnogo trgovcev iz savske banovin* Kim© Union — Tel 22-21 Ob 16.. 19-15 in 21.15 uri komedija Nekoč se je dogodilo . •. V glavni vlogi nepozabni >Poročnik indijske brigade« ERROL FLTNN. — Vlseka ga>ta I Zagreba. V Zagreb je pripel v sredo zvečer prane Heaineh von Beuss. Princ potuje s svojim sinom v Dubrovnik. Vestni si je ogledal Zagreb, ki mu je zelo nastati. Jutri pa prispe v Zagreb princ Oskar Prask: tudi na poti na Jadran. — Obrraiskj taber t La*»enx Obrtništvo dravske banovine se bo v nedeljo dopoldn zbralo na velikem obrtniškem taboru v Laškem. Prireditelji: Zveza obrtnih društev. Ofcnmško dnastvo v Laškem s sodelovanjem vseh krajevnih čmiteijev so pred zadnjimi pripravami za sprejem stevanih gostov k Mižnje in daljne okolice, med katerimi pričakujejo tudi sestopa* v a obrtništva iz ostalih krajev Jugoslavije m iz bratske Bolgarije Radi ceadnano letečega mesta zborovanja -n na radi ugodnosti pelovione voznrne bo brez dvorna mnogo naših obrtni kov izkoristilo lepo nedeljo, da napravi enodnevni izlet na svojo stanovsko skupščino in tako pred jav-nosrjo manif*-5*rra za <.voia stanovska «trem-* Ten ~a TO SLOGA, Tet 27 predvaja DANES POSLEDNJIC tajmstveni fum DIH SMRTI BORIS KARLOV kot izumitelj Ujm-stvene kem "ne substance >Radium X«, ki irr.a mnogo večjo moč, kakoi _bssssjbssssjbjbsj radij sam. — MadiarAt zdravniki in »risarji v Zagrebu. Na n-a^em Jadranu SŠ ic mudilo vet" dzd 12S makih zdravnikov in novi nar-iev, ki so ogledal a^a primorska letovišča ter zdravstva-* n kult urne ustanove. r»rev 5f - reli^io madžarski izletniki v Za-gr^b, kjer bodo w«^tie mestne občine in banske uprav?. _ Saši izseljenci imajo le redko priliko, da bi na« obiskali. Vendar so zadnja leta v navadi orgar ekupiiski obiski naših rojakov. Po*~ebno je da vzdržujemo vezi z izseljenci s čim številne jsiasi obiski. Upoštevati pa moramo *e\eda. da so potovanja dra-ira. kar maraskom u prepreči obi«?k domovin*. Xajlepša prilik.i nud: roiakom. da nas obiščejo med L ublianckim velescjmoni od 4. do I3l funiia. kot ^o t^daj v veljavi vozne o.aišave za obiskovalce ve lese ima v številnih državah. Tako bo n. pr. veljal leto? v Nemčiji 2zf • popust, na bivših avstrijskih R ezsacali 25 do sSH*/^ v Bolgariji mPtm, v Francrii. Grčiji. Rumuni;!. Švici in Ce*ko-i»k>va^ki 23* » s ^ladzanski 25 — Ml in v I-alni 3Crl ». Na ;j20>k>venskih Železnirah pa imajo brezplačen povrat t k, — Dražba >n*tign«lt izrabila pravdo proti državi. Znano preveč znano gradbeno rođi^Me v B<*ocT-»du >Batignolr je imelo z državo pravdo v zadev: tolmačenja in iznoU ■ ve pogodte o d^lih pri iz$u*evanju močvirnatega osentlia pri Panrevu. To gradbeno nodietje ie prevzelo v naši državi že več velikih javnih del in je tudi zaslužilo že t^e miliione. Pravio proti državi ja podjetje izgubilo. Vlekla se i*» več mesecev. Samo ia$t-mena obravnava pred sodiščem je trajala 17 dni. Batignolova **«ba ie bila v celoti zavrnjena in tako je država dobila proces v vrednosti 40.000.000 din. — Aljažev dem t Vratih bo Oskrbovan od nedelje one 15. maja dalje. Ta postojanka 5PD pod severno Triglavsko steno vabi že spomladi šrevine turiste v to edinstveno gorsko krasoto. Pot iz Mojstrane vodi mimo znanega slapa Peričnata. ki je čudovit pri sedanji obiliri vode. ki jo bruha z visine v bobneči kotel Izletniški vlaki vozijo tudi že od nedelje dalje tako. da je najpnkladnej-5 čas za prijetne spomladanske izlete. Stani Jeva koča na Triglavu bo oskrbovana le do 15t t. m. in potem zaprta do pričet k a le^ne sezdje. Roblekov dom na Begun jačiei je do nadal^iiega oskrbovan ob nedeljah in praz-nJ3dn. Gradbena dela pri >ZUtorogu< so že toliko napredovala, da ie nova stavba ž> pod e^reho: ponosni novi planinski dom ob Bohinjskem jezeru bo orvorjeo prve dni julija. Oni. ki hočejo prebiti svoje počitnice v lepem Bohinjskem kotu v novo urejenem >Zlatoroguc. kjer bodo na razpolago sobe z vsesa iBttsdortorB, naj ie seda] rezervirajo sece pri upravi hotela »Zlatoroga« p. Sv. Janez ob Boh jezeru Vedno lepa Komna vabi harfi spomladanske izletnike. Dom na Krvavcu leži na razgledni tooVi. da vidifi vse ptanme Gorenjske na eni strani in na lahek ah n Kamnika sli ie Cerfcelj mimo Sv. Ambroža, dobre tri ure hoda Na Veliki Planini je e^dai ve*» pisano spomiadanrsk^a evetia. na.lrvrikladnejAi vzpon je rz C*rne U*k&\ za gostilno pri >Jurčku« na levo tako. da traja hoit 1o koče SPD na Veliki Planini le dve uri. Prijetna spomladanska izletna točka je Dom ▼ Kamniški Bistrici. Ljubitelji cvetoče narave hitite sedaj v planine ki se Vam bodo oddolžil* za zimsko sipani — Sedet evs*agelja*e cerkve ne bo več v Zagressa. V sredo zvečer je bil v Zagrebu zaključen IV. kongres nemške evan geijske cerkve v Jugoslaviji. Med drugimi je bik) sklenjeno, na bo sedež evan-geijske cerkve prenesen iz Za-srreba v Vrbas, Novi Sad aH Beograd. — Francija bo tudi zastopana na letošnjem pomladnem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija z reprezentativno razstavo industrijskih Izdelkov in knjig. Razstavljenih bo 3000 francoskih knjig. Francija torej navezuje z nami gospodarske vezi v znamenju kulture, kar znamo prav v teh časih Se posebno ceniti. — .Edinstvena posebna razstava na pomladnem ve! esej m;; bo >Cestar. ki bo nazorno pokazala kako pomembna gospodarska in mednarodna pokrajina Je Slovenija, ki lezi na križiSč-j mednarodnih poti in na razpotju treh velikih narodnih skupin: Slovanov. Germanov in Romanov. Med velesejemskimi dnevi bo v Ljubljani kongres DruStva za ceste in zato bo pomen cestne razstave se večji. V slogu a cestno razstavo pa bo tudi velika avtomobilska razstava doslej največja v Ljubljani. Ob tej priliki no v industrii.skerr. delu prireditve tudi popolna vprav mogočna razstava nase tekstilne industrije. — Poseben pomen je treba pripisovati tudi razstavi izdelkov ženskih domačih obrti, ker bo pokazala, da so domač' Ženski obrt: pomemben gospodarski činitelj in njihovi izdelki tudi učinkovito propagandno sredstvo v drugih državah — Razstava pohištva bo tudi letos zares lepa in bogata ter bo izredno skrbno aranžirana. — Odlikovan*- z m k, Kunčeve. Tudi L^jbljančanom dobro znana operna pevka, zdaj primadona newyorske Metropolitan opere Zdenka Kune-Milanov je sodelovala na koncertu v Oarrmern domu v Beogradu med bivanjem turskih državnikov v Beogradu m pri tej priliki je bila odhkovanj z red^m Sv. Save ITT. stopnje. 5. junija bo pela v Zagrebu v Turando-tur. 11. junija pa v Beogradu v >AichV. V kratkem odpotuje v London, kjer nastopi 27. in 30. t m. — Izlet planincev v Tatre bo od 2. do 12. julija. kHaJnse sprejema pisarna SPD v Ljubljani najkasneje do 31. maja ti. Zah tevajte programe za izlet. —Velika kmetska veselica na Z gor. Ota-vah nad Begunjami pri Cerknici se bo vt-aOa letos v nedeljo. 22. i. m. popoldne. Turisti, ki so namenjeni ta dan skozi Borovnico in romantični Pc-kel. imajo priliko da se veselega rajanja na prijaznih Ota-vah udeleže Ker je cisti dobiček vUSSjBBtS namenjen za graditev kmetom potrebne sadne sušilnice se pričakuje od blizu in daleč velika udeležba. — Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani podpolkovnik v pokoju g. Avgust Jesenko. Pogreb bo jutri ob 17. iz mrtvaške veže zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9. na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, njegovim svojcem naše iskreno so-žalje! — Tudi na pamikih se bodo nudile obiskovalcem pomladanskega Ljubljanskega ve-leseima. ki bo od 4. do 13. hmija, vozne olajšave: plačali bodo karto nižjega razT« da vozili se pa bodo v višjem razredu. Popust velja od 20. maja do 13. junija za prihod in od 4. do 20. junija za odhod. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo. čez dan toplo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Zagrebu in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 22, v Ljubljani 18.6, v Sarajevu 17. v Mariboru 16.4. v Beogradu 16, v Zagrebu 10. Davi je kazal barometer v Ljubi jam 769.1, temperatura je znašala 4.8. — Dva poškodovanca. Dopoldne so prepeljali na kirurgično oddelek bolnice 22-letno trgovčevo hčer Pavlo Dečmanovo, stanujočo na Ambroževem trsru 10. ki jo je na cest: ugriznil konj v vrat. — Iz Vodic pa so prepeljali v bolnico 16 letnega mizarskega vajenca Antona Stareta, ki si je pri delu odrezal prste na levi roki. — Tolpa Rudolfa Plebana obsojena, Okrožno sodišče v Varaždinu je sodilo tolpo Rudolfa Plebana, ki ima na vesti več vlomov in tatvin. Člani te tolpe so kradli po Hrvatskem Zagorju. Sloveniji, Medji-murju in Podravini. Odnesli so do 250.000 din plena. V torek zvečer je bila izrečena obsodba. Rudolf Pleban je bil obsojen na 10. Anton Kovačič na 6, Aleksander Baranja na 5. Franjo Baranja na 2. Josip Baranja na 1 leto, Leopold Kiseljak pa na 8 mesecev. — Redovnica pobegnila iz b«lrdce. V Novem Kneževcu je pobegnila iz bolnice sestra Kornelija. Ko so šle druge redovnice k večerni molitvi, je ni bilo iz njene sobice. Na wii?a je pustila listek, na katerem je bUo napisano: >Ne skrbite zame, jaz sem na pravi poti.« Prvi hip so misli. 11, da si je končala življenje, pozneje je pa priše1 nekdo povedat, da jo je videl v viaku. Našli so jo v hiši mizarja Kalupe-ra v Gjalu. Ko so jo pozvali, naj Se vrne. je to odločno odklonila, češ. da izstopa iz san^oetanskegz; reda, ker se hoče omožiti z mizarjem. Redovničko obleko je v mila — Težka avtomobilska nesreča pri ča-kovon- Včeraj oopokkne se je pripetila bfi-zu banovinske bolnice pri Čakovcu težka avtomobilska nesreča. Potniški avtomobil last trgovine z radijskimi aparati Olge Sende, ki ga je šofiral tvorničar soda vi ce Hinko Cigier, je vozil proti Murski Soboti. Kar je zagledal šofer sredi ceste dve kmetici, ki sta se umaknili na desno stran V zadnjem trenutku je pa ena skočila na levo stran in tako šofer ni mogel prepre_ črti nesreče- Avto je zadel kmetico Marijo Strah iz sosedne vasi Brezja. Zlomljene ima kosti na roki in nogi, obenem je pa zadobila težke notranje poškodbe. _ Samomor 80letnega starca. V kanalu med Prekom in Zadrom so našli ribiči mo_ ško truplo, v katerem so spoznali ltalijan-ekega upokojenca, 80 let starega Giusep-pa Capazza. iz Zadra. Starec je izginil 30. aprila tn vse kaže. da je šel prostovoljno v smrt. Bil je živčno bolan. Postani In ostani član Vodnikovo 4 r n i b e ! i bLfvUlaae Bolgarske pevce Ljubljana vedno sprejema odprtih rok in tako je bilo tudi smoči, ko so se pripeljali pevci iz Plovdivm, Na kolodvoru se je ie dolgo pred prihodom vlaka zbralo več tisoč ljudi in ko so gostje po prihodu vlaka izstopili, so jih Ljubljančani kar zasuli s cvetjem. Godna jim jo zaigrala v pozdrav himno >suzni Marica«. Pevce je najprej pozdravil v imenu Jugo-slovensko-bolgarske lige njen predsednik g. Rasto Pustoslemšek, želeč jim, da bi se med nami počutili kakor doma. Potem jih je v imenu Lubadove župe pozdravil g. Pre-melč v imenu pevskega znora Glasbene Matice g. Prunk in v imenu JC-lige pa dr. Egon Stare. Svoje rojake je v imenu bolgarskih študentov v Ljubljani pozdravil še predsednik Akademskega kluba >Hriate Boteve g. Atanasev. nakar se je za pozdrave prisrčno zahvalil vodja izletnikov Peter Pešev. Z godbo : Sloge« na čelu so bolgarski pevci med gostim špalirjem Ljubljančanov, ki so se pozneje pridružili povorki, krenili skozi mesto do »Zvezde«-, kjer jim je bila prirejena večerja. — Čudno se nam zdi. da pri sprejemu ni bilo zastopnikov občine in banovine. — Davi so si bolgarski gostje ogledali mesto, pozneje pa so imeli skušnjo za večerni nastop. Vabimo ljubljansko občinstvo, da se udeleži koncerta odličnega pevskega zbora iz Plov-ki bo drevi ob 20.30 v veliki dvorani Filharmonije. Po koncertu bo prijateljski večer. lj Jugoslovensko-bolgarska liga ponovno poziva svoje člane tn vso narodno iavnost, da se ndeležl đrevi koncerta moškega zbora PlovdH-ske^a pevskega društva. Naša narodna dolžnost je, da napolnimo veliko filharmonično dvorano do zadnicr* kotička. Po koncerta bo prl-iatelički večer v veliki dvorani Kazine, na katerega se zlasti ljubljanski pevci in člani Tige vlindno vabijo. —li Ribji trt ie bil danes do dolgem času ne»ko'nko holiV založen z morskimi ribami. Cene so bile zmerne. Girice so prodajali po 12 do 14 din kg. l;gnje po 32. sardele po 18 do 20. sku^e po 2b* do 32. sipe po 18 do 24. jegulje po 24 m ciple po 28 dtn kg. Ščuke fo bile kakor navadno po 16 din kg naprej. Živih rečnih rib je lilo nekoliko manj. ker je bil zadnje «a«^e otožkocen ribolov zaradi naraslih voda. u— Prešernova proslava na univerzi. Slavistični klub na univerzi priredi v sobote 14. t. m. ob 11. dopoldne v zbornični dvorani na univerzi Prešernovo proslavo z govorom in recitacijami Prešernovih pesmi S tem se tudi akademiki naše univerze pridružujejo ostali slovenski javnosti, posebej pa še mladini, ki ie ob priliki nabiranja prispevkov za odkup Prešernove hiše po vsej slovenski zemlji priredila podobne proslave. Danes, ko se pobirajo prispevki še za opremo rojstne hiše našega prvega pesnica, je taka prireditev tembolj upravičena. —I j Prleki vktip! Društvo prijateljev Slo. venskih goric priredi v soboto dine 14. t. m. ob 20. uri v prostorih hotela Štrukelj svoj prle^ki SSjSSf - p^-tj-m. smehom iti plesom. Prleki bodo imeli priliko spoznati svoje so-rojake v Ljubljani in okolici ter se bo na • ni većeru sklenilo oziroma obnovilo marsikatero poznanstvo. harsjHiSfliiili Jakih abl- pri sekciji JUU v Ljubljani javlja svojim članom, da bo v nedeljo 15. t. m. ob pol 10. uri v prostorih sekcije JTJTJ v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1. sirsl članski in slani 11; s predavanjem ge. prof. Anice Cernejeve o "Vzgoji deklet v družini in domu«. Dolžnost vsakega tovariša(ice) je, da se sestanka zanesljivo in točno udeleži. —lj Ljubljana kot umetniško središče Slovencev« ie naslov predavanju, ki ga bo imel jutri zvečer ob 20. v Beli dvorani hotcia Union univ. profesor dr. France Štele. Predavanje bodo spremljaje skioptične slike. Po predavanju se vrši XV. redni občni zbor umetnostno zgodovinskega druMva v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev ki pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika XIV. rednega občnega zbora. 3. Poročila odbornikov. 4. Poročila preglednikov. 5. Slučajnosti. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni. —lj Cetniki prirede v nedeljo, 15. t. m. celodnevno >Jurjevanje<>: na prostem, (v gozdu). Dolžnost vsakega člana je, da se tega dne posveti samo in edino temu. Zbiranje članstva in prijateljev bo ob 6. uri zjutraj pred pivovarno sTJnion«, od koder se skupno, z godbo na čelu odkoraka na določen prostor. Med drugim se bo tam peklo tudi več jančkov. Prijave sprejema tajnik dnevno od 18. do 19. ure v društveni pisarni. Masarvkova cesta 14/11., levo. —lj Premijera izvirnega slovenskega dela »Lopovščine«, ki jih je spisal Makso snuderl in ki so doživele pri krstni predstavi v Mariboru zelo velik uspeh, bo drevi. Delo pripravlja rež. g. B. Kreft, v glavnih vlogah pa nastopijo ga. Mira Danilova, g. Jan in g. Valo Bratina, ki proslavi s to predstavo 25-letni jubilej svojega dela pri slovenskem gledališču. Prosimo p. n. občinstvo, ki si je za to predstavo rezerviralo vstopnice, da jih dvigne tekom današnjega dne. —lj Da ne pozabite v nedeljo 15. t. m. pohiteti na ljubljanski Grad. kjer obhaja naš »Ciril Metod« svojo tradicijonelno »Jur-ievanjee. Bolj kakor kdaj prej je potrebno podpirati narodno obrambno delo naše marljive Ciril in Metodove družbe. Poleg tega bo na letošnjem Jurjevanju za raznovrstno zabavo še vse bolj preskrbljeno kakor druga leta. tako da bo vsakdo prišel na svoj račun. Zato v nedeljo vsi nn Grad! —lj Smučarski klub Ljubljana priredi jutri ob 20. v restavraciji Slamič, pozdravni večer svojim tekmovalcem. Vabljeni vsi tekmovalci, člani in prijatelji kluba. —lj Za mestne reveže je darovalo Gradbeno podjetje zidarskih mojstrov d. z o. z. v Liubliani 100 din namesto venca na srrob pokojnega g. Franca Živca. Velikodušnim darovalcem se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. —lj Poskusen samomor. Reševalci so bili ponoči klicani v Koseze, kjer so pri hiši št. 15 naložili na avto 46 letnega brezposelnega delavca Matijo Krsničarja, ki je hudo krvavel iz vratu. Krsničar si je sam prizadejal rane na vratu z nožem in sicer v samomorilnem namenu. Kaj ga je pognalo v obup, ni znano. —lj Huda poškodba. Včeraj so prepeljali v bolnico 51 letno služkinjo Reziko Zupančičevo iz Rožne ulice 13. Zupančičeva je padla na univerzi, kjer je zaposlena z okna. ki ga je pomivala v sobo in obležala nezavestna. Ranila se je na glavi, dobila pa je tudi hude notranje poškodbe. —lj Hitro se je ujel. Jernej Grošelj, doma iz okolice mesta, je že znan postopač, ki kaj rad seže po tujem blagu. Oni dan jo je primahal v bežigrajski okraj, kjer je slednjič pred Stadionom zagledal na kupu suknje in površnike igrajoče se mladine Grošelj je brž segel po najčednejšem površniku in izginil Čez travnike proti Šiški. Tam je zavil v gostilno poleg gorenjskega kolodvora, prodal površni^ za nekaj kovačev in jel popivati. Preden je zapil denar, je prišel za njim stražnik, ki ga je aretiral in odvedel v zapor. — i j Kaj vse se najde v vežah. V neki veži na Starem 1-gu je našla trgovka ga. Se\w-jeva par še novih damskim gumi.iastih škor-niičev, znamke Bat'a. Čevilii so bila skriti za zaboji in se ni nihče /metnil zanje že več tednov. Slednjič jih je najdi tel j i ca izročila policiji, kjer jih lastnica dobi. —lj Neimenovani daruje za ubogega študenta din 20. Neimenovani v isti namen d:n 100. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek. 13. maja: Lopovščine. Proslava. 25 letnice gledališkega udejstvovanja Vala Bratine. Izven Sobota, 14. maja: Izpit za življenje. Izven. Znižane* cene Nedelja, 15. maja: Pokojnik. Izven. Znižane cene Avtor »Lopovščin« g. Maks Šnuderi bo prisostvoval premieri svoje igre, ki bo drevi v proslavo 25-Ietnice gledališkega udejstvovanja Vala Bratine. Skeči >Lcpovšči-re obsegajo tri enodejanke in kratek epilog. Nastopili bodo: Bratina, Mira Danilova in Jan. Režiser: Bratko Kreft. Insce-nator: Valo Bratina. Predstava bo izven abonmaja. OPERA Začetek ob 20. uri Petek. 13. maja: Ob 15. uri: Prodana nevesta. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol Sobota. 14. maja: Ob 15. uri: V kraljestvo palčkov. Predstava samo za šolsko ml a dino v spremstvu učiteljstva. Ob 20. uri: Jakobinec. Red B. Nedelja, 15. maja: Helteja. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ★ Sobota, 14. nmja 12: Vožnja neznanokam (pestra revija plošč). - 12.45: Poročila. — 13: Natpoved.i. 13.20: Opol danski koncert Radijskega orkestra. — 18: Za delopust (igra Radijski orkester). — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 10: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura-Novine in javnost (Ludvik Mrzel) Ljublj. — 19.50: Proti tuberkulozna propagaoida (g. dr. Tomaž Fnrlan). — 20: Zunanja politika (g", dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Za oddih (plošče). — 21: Prenos iz Firenc: Verdi >Aida<. Konec po 23. uri. MALI OGLASI beseda 50 par. davek posebej. PrekUca, izjave poseda Din L—, davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov ]e treba priložiti znamko — Popustov za male oglase oe priznamo. 3 RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 9 Din posebne novosti vseh oblačil, sport, fcajngarn, obleke, pum parice, perilo itd. najceneje p b e S R e B Sv. Petra cesta 14 KLIŠEJE VET: AfcVNf ■JDGOGBANKA POUK 50 par Najmanjši davek posebej 9 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer, šolnina zelo nizka, Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 1443 PRODAM Beseda SO par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Aleks. OBLAT, \\ veletrgovina t vseh vrat čevljev \\ se priporoča cenjenim It odjemalcem. t Sv. Petra cesta 18 o MISTERIJ žene, ki se NIKDAR NE POSTARA bnaona25ah401et Vfakulaturni papu ssbb9^Vb(1^sb^^^^sbIbs\s(b^^ ssJ^Lsat^^ssl^s^^^^^ss^^^jb^ Usavs^^Lv^ssi ^el^fc^B^^^g gube, nobene besede v 45 U Okrnđem, jasne in čista kosa mladega kleta! Videti je kakor čudež, a ima darie svoje znanstvene vzroke. To so magični sjCŠSfcl vBioceAa« — presenetljivega odkrstts profesorja dunajskega vscuSMSča dr. Stej-Biocel je dragocen nnravni pomladttnt ki 0* mora imeti vsaka gladka in koza. Zdaj je v vsaki tubi rožna** TokaSon ter Vam redi m potnlajaj* ko SjpSss Vsako jutro, ko s m Cea dan Tokalon Od ni mastneL da kozo svežo in jasno, da Vam dalce in vso nesnag" koze. deset let in osssnsls mte**' ohlapnim BsMsessn ttea. nosa. Pridobile si snet Jasno In 3+$%+/^H »8LOVEN8KI NAROD«, potek, 13. maja 1938. Stev. K 7 Zakaj si je Bratina izbral „ Lopovščine " proslavo 25 letalce rrofef^a Ljubljana 13. maja Valo Bratina. jubilant, ima rad intimne kotičke. Krenila sva nekam iz Sdenburgove ulice, kjer sem ga ujel. ko je prihajal ravno iz drame po generalki. Preden sva prišla do kotćka, sva se ustavljala na vsakih deset korakov Jubilantovi častilci, prijatelj? in rrtsnc. so vrel! iz vseh strani, kakor b> se zmenili, in stiskali Bratim roko ter mu z večjo ali manjšo nerodnostjo čestitali Kar imemtno se mi je rdelo da ga spremljam, kakor spremljevalcem zmagovalca, ki se vrača od koderkoli ša gs množica T.avdu^coo pozdravlja. Naposled sva le dospela do intimnega kotička, kjer wa s« pogovarjala, se »meja* la in se sploh nemo imela Bratina je take sorte, da bi dal zlato za dobro kaplj'co. slabega vina pa ne mara niti zastonj Takoj sesa bij v območju njegove osebnosti Ko se je r*z*-r»el m začel svoje probleme s ssssssai kretnjami živo ki prepričujoče raz laga«t-_ sem porabil na beležnico m svmč-nik Širno gledal -cm ga in ea pos uša! z odprtimi očim si ušesi, kakor vselej v 0e--'ejsji ssajslstasajf sssj p sfsjai »Santi si za tako priliko izberejo na-kosaade. ki v> že uspeli m v kare *e posebno irkazali Bratina pa gre rberc v L rub! jar.i še ne igran skeč r*keea odvetnika m dramatika Mak ne« r-ar.n- šs liasJiila — Slovenske stvar je! je odgovori? jubilant. V slovensk- dr j maki literaturi edinstveno de*o Prv? sk>vcnsk" pravi skeč Kristanov! in Pregljevi dceci so bJi boJi dram ske sHte C»!edc na tehniko »n vsebino mi :>ušča skeč možnost za postavitev št.nh scen s št;r-mi karakterni mi. mt.mnimi figurami, kakrš-e m itžijo. kakor pragmo Lahki: -.ek bom. pol*cijsV komisar, star notar in kritik. Ideja je ostro začrtana, osrra je poanta Zakaj ne b- gojili tako vrsto dnsaskeg* ustvarjanja * >nuderlovc »Lopovščine« so ležale precej cclgo v arh'vu rase drame Ce bi Bra-faca slučajno ne proslavlja} 25 laSjSjSSS svojega umetniškega del* n« odru. b* Snuder-Icvo dr -a-brže z'epa ne pršlo v repertoar jnbijanskc drame Bratina je brskal po ta SnudTlov skeč. Ko ga je preiital. se je odu>2»i: »Lopovščine« br>rr. p ;^?ai Ljubljani ob jubileju! li ■-. - zaCetek svo:e2a jubileja jc silno značilen za hotenje Vala Bratine Pri srcu mu ni samo teater sploh, temveč predvsem šTovenski teater. V_!o Bratina se je od nekdai zanima! za izvirno slovensko dramo »če bi imeli nekoliko več Bratir. bi se bila slovenska drama v povojni dobi verjerno š> vse drugače razvila!« je zapisal Ar.gelo Cerkvcnik v reviji za scensko kulturo »M: m vi* Vsem jc mano. kako ie B-atsca oral 'edino r gledališkimi skupinama v M-ir-boru. Ptuju. Celju :td. Bratina se zaveda, da slovenski igralec še ne iz-poinjuje svojega poslanstva, ako igra samo v Ljob!j*n?. Siovensk' *grflec naj opiaja s siovensko gledališko kulturo celoten narod z jostovanji Tudi v najmanjših krajih Slo-vemje 2« I. 1921. je Bratina to idejo izraza] v gledališki reviji »Drama« ki je izhajala v Mariboru. V drugi številki te revije je zapisal tedat: »Ni dovolj, da imamo v vsakem sestati po eno gledališče, kjer majo priliko obiskovati gledališče samo bolj- še srtuaravri ljudje. Po tem ni čudno, če se smatra kulturne prireditve za luksuz ki se od njih pobira davek. Saj so potem razne subvencije samo pesek v oči Zanesti je treba to umetnost v zadnja, tud- najmanjša mesteca, popularizirati j t treba idejo gledališča v najširših masah. Kakor nekdaj cerkve, tako naj ravtejo dant« hrami gledališke umetnosti po deželi, njeni svečeniki naj gredo od kraja do kraja in na i razširjajo kulturo in srčno plemenitost po vsej širni domovini. Sele ko bo poste)a last ljudstva, tedaj šele bo imela naša gledališka umetnost tisto najširšo podlago, ki je potrebna m nujna za njen najširši razmah.« To je izpoved, ki jo izpoveduje še danes Vato Bratina Pritrditi mu je treba v celoti in veseli moramo biti. da imamo takega svečenika gledališke umetnosti, ki se tako globoko zaveda pomena te umetnosti za narod. Po jubilejni predstavi v Ljubljani bo Bratina osta'1 zve** svoji ideji in bo odrinil z »Lopovščinami« na deželo. Gostoval bo povsod, kjei si bodo gostovanja želeli in kjer bo uprizoritev mogoča. Ob jubileju mu iskreno čestitamo z željo, da bi mu bilo usojeno izpolniti poslanstvo, za katerega je poklican bo'i kot kdo drug' izmed naših gledaliških ljudi: dvigniti slovenski narod s pomočjo kulturnih vrednot gledaJiške umetnosti m pomagati ravno s tem k razmahu ustvarjalcem slovenske izvrne dramske literature. —nek. Plavači Ilirije se pripravljajo Pravkar končani trening v zimskem bazena daje nade, da bo Ilirija tudi letos obdržala naslov najmočnejšega kluba v državi Ljubljana. 13. maja Plavalna «ekc:a SK Iliri ie je v sredo kon ala prv- e~ mesečni zimski predtrening s tekmam4 Trening ie od 1 aprila dalje vodi«! trener Ferd-and (»rosske iz Dresde-na Ilirija se zaveda da bo tudi letos mora a branit- naslov zmagovalca v tekmova-**nj T »drinski pokal m za težke borbe noče hir- nennr»ra vi iena Trenmgi so bili prav dobro obiskani w» se iih je dnevno udeležilo povprečne po pava Če v Tečaj je 'me' v prvi vrsti nam?r razgibati telo tn ga prvtd'ti na trde borbe Zimski bazen se je pokazal ko* premajhen in je postalo povečan ie zimskega bazena Dereče Ljub' ana k' po pravci veli« za najmočnejše središče jugos>'ovenskega plavalnega sporta, bo morala na i t- sredstva, da omogoči svornn piavačem zimski trening v bazenu, kakršne imajo drugi narodi Tečai oz-roma zak'iu'ne tekme so pokazale razveseljivo sliko Razen starih, že preizkušenih tekmovalcev, je Ilirija pridobila še nekai novih moči. ki utegnejo v na ikra i b njegovega državnega rekorda Tudi na kratki prog* je Kamničan razred zase o čemer priča ».as 1:12.2. kar je za povprečnega plavača tudi v craulu že zelo dober rezultat Glede na izvrstne Cererjevo formo smo radovedni na njegove čase v predpisanem bazenu, in utegnejo že njegovi prvi nastopi znatno popraviti rekordno ler'tvico Teikmovaici so pn treningu morali plavati vse tri sloge: prsno, hrbtno in crawl. Kdor je za enega od teh pokazal več na-kajti le na ta način je mogoče doseči naj-darjenosti. se bo poslej zanj specializiral, višjo stopnjo. Plavači so se najprej poizkusil1 na kratkih progah criwla. V plavanju na 4 nroge /:rr r že omenjeno, plaval mednarodno prvovrsten čas 1:12.2. Z. ajaai je bil aajbsjljšt Hribar (1:26.2), ki pa še m v najboljši t ormi. Med naraščajniki obeta mnogo Hodošiček z dobrim rezultatom 1:31.5. Med novinci in sicer najmlajšimi, je Ilirija v Du.-anu Bro-zoviču dobila prv«>vrsten talent, ki plava metuljčkov »log z neobičajno lahkoto in mu splošno prerokujejo, da bo postal vreden ("ererjev naslednik. Na 200 m prsno so bili najboljši Ceter z 2:43. Hribar s 3:04.7 m pri ju:v:>rj:h Hodoščck s 321.4. Letni bazon so za letošnjo sezono nekoliko preuredili. Korito so prebarvali z modrikasto oljnato barvo, s fissnef bo znatno olajšano čiščenje. Letno kopališče bodo otvorili že 22. t. m. Konec tolarja Marije Terezije Svojo pot po svetu ie začel okrog L 1780 iz Turčije, končal jo je pa zdaj v Abesiniji Psihologija ljudi j< včasih čudna, tem bolj pa psihologija raznih divjih in napol divjih plemen. Človek težko verjame, da so "naleteli Italijan: s svojimi reformami v Abesiniji na največje ovire, ko so hoteli zamenjat, tolarje Marije Terezije za nove italijanske bankovce Res so bili ti tolarji lep denar in izpolnili so svoje poslanstvo. Marija Terezija najbrž nikoli ni mislila, da bo tako preživela dolga stoletja in da postane bolj nesmrtna od mnogih drugih cesarskih oseb. Gotovo ni pričakovala, da postane popularna Mepa g"ospa« na svetlih kovancih, ki jih bo vesel vsak domačin v zadnji zakotni naselbini Afrike in Azije. V Aziji, recimo v Bagdadu, vidiš tu pa tam v senci košatih dreves domačina, ki z zadovoljnim nasmehom lastnika ogleduje podobo te »krasne žene*. To je žena ener- jestetična. Kako bi torej ne vzbujala zaupanja vsakega orijentalca? Latinskega napisa ti ljudje ne razumejo. Toda kaj jih brigajo črke, glavno je, da denaj- velja, da ga ljudje radi sprejemajo in da uživa splošno zaupanje. Nas ki nimamo globoke ori-jentalske filozofije, pa zanima ta latinski napis. Kaj pravi? »Mariji Terezija — po božji milosti cesarica rimska, kraljica ogrska in češka, nadvojvodin^a avstrijska.« čudna so pota božja, pa tudi pota denarja, će se pomeša v to še orijentalska psihologija, ne more človek ničesar razumeti. Nam treznim in praktičnim Evrop-cem je zagonetka, zakaj je postal vprav terezijanski tolar plačilno sredstvo, v velikem delu Azije nekakšno mednarodno plačilne sredstvo. Ko razmišljamo o tem, naletimo najprej na Perzijce, te pretkane tr- gičnega profila, globoko dekoltirana in ma- ' govce, ki so si znali odpreti vrata povsod in ki so potrebovali nekakšno mednarodno plačilno sredstvo. Tolar Marije Terezije je bil povsem soliden, saj je precej težak, na njem je lepa podoba žene. vredne vsega občudovanja. Zakaj bi torej ta tolar ne postal plačilno sredstvo? In tako je začel terezijanski tolar okrog 1.1780 svojo mecmarodno pot od Turčije preko Madagaskarja in Perzije tja v Mongolijo in se naprej. Misijonarji so ga prinesli v Abesinijo. In čudno, Abesinci, ki niso hoteli za nobeno ceno priznati nič drugega za plačilno sredstvo razen kosa kovine ali kepe soli, so naenkrat dobili zaupanje do teh tolarjev z lepo gospo. Terezijanski tolar je bil vedno bolj priljubljen. Avstrija jih ni mogla sproti dovolj nakovati. Pozneje je dobila monopol kovnica v Benetkah. Stvar je šla tako daleč, da velike tvrdke, ki so hotele doseči kaj pomembnega v Afriki, včasih pa tudi vlade z okupacijskimi nameni, niso mogle drugače do svojega cilja, nego da so se obrnile na beneško kovnico ter naročile toliko in toliko tolarjev. Izdelani za neznatno višjo vrednost od teže srebra so imeli ti tolarji v Afriki najmanj 12kratno vrednost kolikor je bilo vredno srebro. Marija Terezija Konec slave terezijanskega tolarja je zakrivila prav za prav svetovna vojna. Med vojno niso mogli več kovati tolarjev m nazadnje je samo še Abesinija skrajno trdovratno branila »lepo gospo«. Drugi narodi 30 sicer terezijanske tolarje sprejemali, obenem so se bili že privadili tudi drugim plačilnim sredstvom. Med svetovno vojno je poskusila tudi neka angleška tvrd-ka kovati terezijanske tolarje, napravila je pa bistveno napako. Na njih je bila letnica 1919 namesto 1780. Ti tolarji so po pravici veljali za ponarejene. Italija je med abeslnskim konfliktom kupila cd Avstrije pravico kovati terezijanske tolarje, ki jih hoče zdaj definitivno spraviti iz prometa. Abesinci ne bodo smeli več zaupati lepi gospej, ki se je že davno izpremenila v prah in pepel, temveč »lepo poslikanim« papirčkom italijanske Narodne banke. Podaljševati to stanje bi bilo nespametno, ćim prej se bodo Abesinci privadili novemu denarju, tem bolje bo za nje. Tou^ orijen talec je trmast in staro kopiten. Potrebno bo naimnni eno pokol en je, >redno bo terezijanski tolar v očeh Abesin-cev izgubil svojo veljavo. Abesinci trdovratno odklanjajo zamenjavo ali pa zamenjajo samo del svojega premoženja. Srebrni tolarji gredo v lesene zabojčke, kajti Abesinci ne nosijo nogavic, in še dolgo bodo imeli Italijani z njimi preglavice. Končno bo pa odstranjena tudi ta ovira in tolarji Marije Terezije postanejo samo okras velikih uhanov in ogrlic. Sicer je pa Marija Terezija itak zelo dolgo živela na svojih tolarjih in njena slava se je razširila mnogo bolj, nego je pričakovala sama. Dr. Bah&ui Pavlu mrtev Veeraj se je na poti iz Dalmacije v Zagreb smrtno ponesreči znani česko3lova£k: diplomat, namestnik zun.m|?f,ra ministra dr. Boh-dam Pavlu. Blizu Bos. Novega ie padel njegov avto v n ko Saiio. Pavlu njegova služkinja sta ostala v avtomobila mrtva, pone-srečerieeva soproga je pa v zadnjem hipu skočila :z avtomobila m se rešila. O nesreči je bila najprej obveščena banska uprava v Zagrebu in SesarosJovasari generalni konzul dr. Resi. Dr. Boh dan Pavlu se ie peljal 6 svojo so-proso in služkinjo z avtomobilom iz Prijedora pron Bos Novemu Na ovinku pred Bos. NovLai je z veliko brzino vozeči avto padel v reko Sano. Dr. Pavlu se je odpeljal zjutraj iz Splita proti Zagrebu. .Med vožnjo je imel defekt v motorju. Pred Bos. Novim je pa menda izgubil oblast nad volanom, avto je zadel ob nas*»p in &e zavalil preko njega v reko. V bližini stoječi pastirji so takoj pri- 1 hiteli na pomoč, pa so mogli pomagati iz vode samo ponesrečence vi soprogi, ki je bila skočila skozi odprto okno avtomobila. Reka Sana je močno narasla in kalna. Nesreča se ie pripetila ob 16.10. ob 19 je bil pa avto Še vedno v vodi. Precej poškodovano gospo so odpeliali v bolnico. Pokojni dr. Pavlu je bil eden najboljših so-trudnikov predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodže. Med vojno se je odlikoval kot odličen organizator češkoslovaških legionarjev v Rusiji, kier se je tudi boril za svobodo svojega naroda. Bratski češkoslovaški narod je zadela z njegovo prerano smrtjo težko nado-mestljhra izguba. Nova letališča v Italiji Italija gradi z veliko vnemo in ogromnimi stroški svoje civulno letalstvo. V ta program spada v prvi vrsti graditev obsežnega omrežja civilnih letailise, ki bi se dala po potrebi porabili rudi v vojaške svrhe. Samo lani so začeli graditi v Italiji 42 novih leta.Hsč in od teh je 21 že dograjenih, 5 jih bo pa dograjenih v juniju. 5. in 6. junija bodo v Italiji velike svečanosti civilnega letalstva. Ko bodo dograjena še ta letališča, jih bo smela ItaJija 270. Nobena druga država, razen morda Rusije, nima toliko letališč kakor Italija, pa tu-di ne tako visoko razvitega vojaškega in civilnega letalstva, Pa tudi sicer Italija zelo skrbi za svoje letalstvo. V Florenci je bMa nedavno otvor-jena posebna šola za civilne letalce, ki je dobila ime po Mussoliniju. V Gorici so pa ustanovili zavod, kjer se brezplačno vzgajajo otroci ponesrečenih ali padlih letalcev in sricer tako, da si lahko izberejo poklic po svoji volji. Zanimivo je, da se večina teh otrok zopet odloči za pilotski poklic, kar pomeni, da tragična smrt očetov ni za-sfaašila mladega pokol en ja $5 let učiteljica Ponikva, 12, maja Dne 6. maja je dopolnila 35. leto službo vonja na Ponikvi zaslužna in spoštovana učiteljica gdč. Frainja Vošnjakova, doma iz zavedne nacionalne rodbine Vošnjakov v Celju. Kot 18 letno dekle je prišla na Ponikvo, vzgajala je rod za rodom, preživela med nami grozote svetovne vojne, propagirala ne-umorno »Majsko deklaracijo« in doživela z nami trenutke narodnega osvobojen j a V vseh 35 letih, ki jih je preživela med nami. je vedno in povsod podpirala napredna društva, s svojim delom bodrila mladino in ji dajala najboljši zgled vztrajnoš.ti in požrtvovalnosti. Bila je soustanoviteljica Sokola in vseskozi aktivna članica uprave. Za njeno 25 letnico učiteljevanja na Ponikvi jo je občina za njene zasluge imenovala *a častno občanko. To je čast, kri jo je dosegla le mailokatera Slovenka. Za svoje zasluge na prosvetnem polju pa jc bila odlikovana z redom sv. Save. Ob njeni 35 letnici ji želimo, da bi ostala še dolgo med nami čila in zdrava! ČUDNA DOTA — Opozarjam vas, mladi gospod. Narodno tiskamo« Fran Jeraa — Za upravo ln inseratni del lista Oton Chriatof — Vsi v Ljubljani