Št. 44 (762) L. XV NOVO MESTO, četrtek, 5. novembra 1964 DOLENjSm LIST i PRED 600-LETNICO j METLIKE j Aprila 1965 bo minilo ! ! 600 let, odkar je bila i ! ustanovljena Metliku, ki ! j sodi med najstarejša me- ! j »ta na Slovenskem. To ! I obletnico bodo po vsej ! I občini, posebno pa v Me- i I tliki, kar najsvetaneje ! j proslavili, zlasti Se, ker ■ I bo prihodnje leto hkrati S tudi 20-letnica osvobodit- ! ve. \ Da ne bi zmanjkalo ca- j i sa za vse potrebne pri- j i "prave, je bil že imenovan J i poseben odbor, razen J j njega pa še več komisij J i za pripravo programa j i in drugih potrebnih del. J i Odločili so se. da bodo j i-v mestu in tudi v vseh J j. več jih krajevnih sredi- J i šiiih v občiiu slovesnosti ■ j razporejene preko vsega J ■leta, trajale pa bodo vse J od obletnice ustanovitve J v aprilu do občinskega J praznika 26. novembra. J Vodovod-darilo partizanskemu Hrastu Do konca letošnjega leta bodo na Hrastu prt Suhorju uredili vodovod, za katerega je 12 milijonov dinarjev prispevala skupnost železniških podjetij Slovenije v obliki darila partizanskemu kraju. 6 milijonov dinarjev pa je dala občina. Do zdaj so že uredili okrog 800 metrov cevovoda s črpalnico in rezervoarjem, sam vodovod pa je Prirejen tako, da bo mogel napajati tudi Dolenje Drage in Ravnace, kamor nameravajo cevovod speljati v naslednjih letih. Vodovod na Hrastu bo odprt že ob koncu tega leta, vsaj tako predvidevajo pri metliški komunalni upravi, ki ta vodovod Jradi. »CE NIMAŠ DINARJA, PA °E NE MOREŠ PELJATI!« PRAVI ŽELEZNIČAR FU2I "A, KI JE POBRAL NAS DINAR ZA 3 TISOČAKE V *KCIJI »EN DINAR SFRJ«. KAJ VEC BERITE O TEJ . AKCIJI NA 5. STRANI! Pred volitvami novih vodstev SZDL V petek, 30. oktobra, je bila v Novem mestu razširjena seja občinskega odbora Socialistične zveze, na katero so prišli predsedniki in tajniki krajevnih organizacij ter nekateri gostje. Plenum je razpravljal o pripravah na letne konference, kadrovanja in programiranju dela v SZDL. V razpravi so sodelovali: Slavko Doki, inž. Niko Rihar, Anton Virant, Milan Bratož, Franc Koren, Ciril Kosmina, France Furlan, Janez Levstik, Miro Thor-ževski, Franc Škof, Stane Medved, Ludvik Simo-nič, Leon Kos, Ivan Hrovatič, Vlado Seničar in Stanko Koligar. 2e poročilo o dejavnosti SZDL v preteklem obdobju je pokazalo na nekatere pomanjkljivosti, o katerih so zatem govorili še posamezna rjredstavmiki krajevnih organizacij. Ug^rtovAtev, da je bilo lani v občini 31.254 volivcev in od teh 14.981 članov SZDL (komaj polovica!) in da je hkrati od 11.881 zaposlenih vključenih v organizacijo le 6.150 ljudi, je res porazna. Pa tudi podatek, da imamo na območju občine 284 občanov s fakultetno izobrazbo, od teh pa jih atotiv-rto sodeluje v odborih Socialistične zveze le nekaj več kot 1 odstotek, kaže, da je večina delovne inteligence doslej stala ob strani. Morda j nekaj resnice v besedah tovariša, Id je povedal, da od- kar imajo ljudje toliko avtomobilov in televizorjev, love samo honorarje, za delo v organdzaoijah pa jim zmanjka časa. Kako izbirati nova vodstva Ko so govorili o kadrovanju v nova vodstva SZDL, so poudarili, da bi bilo treba pridobiti v odbore čimveč šolanih ljudi, hkrati pa naj ne bo šolska izobrazba edino merilo za izbiro kandidatov. Odbornik Socialistične zveze naj bi bil po možnosti izobražen človek, vendar pa voljan delati v tej organizaciji. Na plenumu so dejali, da so samo delavoljnost, družbe-no-polibična aktivnost in ■ družbeni ugled posamezniika merila za izbiro novih vodstev. Mimo tega naj krajevne organizacije upoštevaijo tudi načelo zamenljivosti, posebno pri tistih ljudeh, ki imajo že več funkcij. Tudi ni treba za vsako ceno kandidirati žensk, samo zaradi števila, pač pa (Nadaljevanje na 3. strani) Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL Na zadnjem plenumu občinskega odbora SZDL Novo mesto je bila izvoljena volilna komisija, ki bo na terenu pomagala pri izbiri kandidatov za volitve v občinsko in republiško skupščino, hkrati pa tudi svetovala organizacijam SZDL pri izbiri njihovih kandidatov, da ne bi isti ljudje večkrat kandidirali in bili zato preobremenjeni s funkcijami. V volilno komisijo so bih izvoljeni: Peter Romanič, Vida Jeienič, Franc Kotnik, Miha Hrovatič, Franci Kuhar, Miro Thorževski, Janez Potočar, Majda Suhi, Uroš Dular, Vera Papež in Slavko Doki. Hvala vsem, ki so pomagali Po hudi elementarni nesreči, ki je prizadela občino Brežice 24. in 25. oktobra, smatra občinska skupščina Brežice za svojo dolžnost izreči v imenu prebivalcev, ki jih je prizadela poplava, iskreno zahvalo vsem skupinam in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri reševanju ljudi in premoženja. Posebno zahvalo smo dolžni vojakom, pod-oficirjem in oficirjem .11.A iz garnizonov Cerklje, Novo mesto in Ljubljana, vsem gasilskim društvom iz domače občine, poklicnim gasilskim enotam iz Novega mesta in Kranja ter gasilskemu društvu Šmihcl pri Novem mestu. Zavedamo se. da so našim _ občanom pri reševanju nudili neprecenljivo pomoč. Ko so nam za ceno svojih življenj in zdravja pomagali reševati, so dokazali svojo solidarnost z nami in pripravljenost pomagati v nesreči. S pomočjo, ki so nam jo v hudih dneh nudili, so zmanjšali škodo, ki bi bila brez tega veliko večja. Zategadelj smo prežeti s hvaležnostjo do vseh, ki so nam pomagali v hudih trenutkih! OBČINSKA SKUPŠČINA BKE2ICE Pomagajmo poplavljencem! Hude poplave zadnjih dni niso prizanesle naši in sosednim občinam. Povzročile so precej škode na kmetijskih posevkih in pridelkih, zasebni lastnini in komunalnih napravah. Z željo, nuditi prizadetim občanom in naseljem čimprejšnjo in učinkovito pomoč, je občinski odbor SZDL v Novem mestu ustanovil komisijo za pomoč poplavljencem. Prepričani smo, da se bodo občani odzvali vabilu in da bodo tudi tokrat s svojimi prispevki dokazali iskreno sočustvovanje in pripravljenost pomagati vsem, ki so v stiski. V akciji, ki jo s tem načenjamo, gre predvsem za denarne prispevke, hvaležno pa bomo sprejeli tudi obleko, perilo in obutev! Delavski sveti naj na sejah takoj razpravljajo, kolikšno pomoč bodo poplavljencem nudili, predsedniki sindikalnih podružnic pa so že dobili nabiralne pole za zbiranje prispevkov od posameznikov. Denarne prispevke naj delovne organizacije nakazujejo na žiro račun 606-11-608-42 pri NB Novo mesto, materialno pomoč pa prinesite v skladišče občinskega odbora Rdečega križa na Cesti kom. Staneta v Novem mestu. Sindikalne podružnice naj zbrana sredstva takoj, ko bo akcija končana, pri-neso v pisarno ObO RK Novo mesto na Cesto kom. Staneta št. 6. Upoštevajmo staro ljudsko reklo: »Kdor hitro da, dvakrat da!« in s takojšnjimi prispevki priskočimo na pomoč poplavljencem. Z uspehi akeije bomo javnost seznanjali v Dolenjskem listu. ObO SZDL, ObO RK ter Komisija za pomoč poplavljencem Novo mesto SKUPINA PARTIZANSKIH MATER, VDOV IN ČLANIC INVALIDSKE ORGANIZACIJE MED SPREJEMOM NA OBčrNSKI SKUPŠČINI V NOVEM MESTU Solze v očeh, ponos v srcih naših mater in vdov V soboto, 31- oktobra, je predsednik novomeške občinska skupiCine priredil sprejem za matere in žene padlih borcev ter za druge starejše in socialno ogrožene udeležence NOV. Organizacijo sprejema je prevzel občinski odbor Zveze vojaških vojnih invalidov, materialno pa so ga podprli občinska skupščina, občinski odbor Rdečega križa, Novoteks, Labod in Dolenjka. Več kot 60 povabljencev, ki so jim podmladkarji Rdečega križa pripeli no prsi rdeče nageljne, je najprej pozdravil predsednik Sergij Thorževskij, potem pa so prisluhnili programu, ki sta ga zanje pripravila skupina recitatorjev z novomeškega učiteljišča tn moški pevski zbor KUD »Dušan Jerebu. Solze so kar same od sebe privrele na oči in ni ga bilo v dvorani, ki ne bi bil ginjen. Vsemu navkljub pa solze ni30 mogle prikriti ponosa in sreče, da vse te žrtve niso bile zaman. Prečudan cvet je v grapi črni — cvet siK>1>odc, cvet nore domovine ■. . Po programu so razdeldi zavitke z darili in izvabili zbrane za malico. OD 5. XI. DO 15. XI. Okoli 8. bi zlasti okoli 13. novembra padavine z ohladitvijo, pri čemer Je Jkoli 13. novembra pri-"•kovati sme do nižin. * ostalem suho vreme, ve»«lh tudi razjasnitve. Dr. V. M. Dolenjska galerija organizator razstav in estetske vzgoje v Novem mestu in vseh večjih krajih Dolenjske 29. oktobra, na občinski praznik Novega mesta in novomeške občine, je bila slovesno odprta tudi nova DOLENJSKA GALERIJA. Eminentna kulturna slavnost je ob tej priložnosti zbrala v Novem mestu vrsto umetnikov, vidnih javnih političnih in kulturnih delavcev iz vseh večjih dolenjskih in spodnje-posavskih krajev ter iz Ljubljane, vrsto ljudskih poslancev in dolenjskih rojakov, ki žive sicer v raznih krajih Slovenije. Zbrane predstavnike skupščin, kulturnih institucij, odborov in komitejev političnih ter drugih organizacij je najprej pozdravil direktor Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc, za njim pa je spregovoril uvodne besede republiški sekretar za kulturo Miloš Poljanšck, ki je dejal: V pozno jesenskem razpoloženju, ki letos še očitneje oortuje občinski praznik, morete biti kulturni delavci Novomešflani — tudi tisti, s širše Dolenjske, in z vami vse prebivalstvo, nadvse zadovoljni. Zado- voljni zato, ker smo kljub velikim prizadevanjem naše slovenske skupnosti pre-malokdaj priča takšnemu dogodku, kakršen je danes. Pravkar odpiramo namreč nove galerijske prostora Dolenjska galerija je prav gotovo pomembna pridobitev; trditi morem, da je celo Izredna. S Kostanjevico, ko leta dogradi svoj razstavni prostor v nekdanjem samostanu, nudi neposredne možnosti dostojne prezentacije li- kovne tvornosti Dolenjske. Pokrajine, ki je dala lepo število izrednih umetnikov in ki zaradi svoje prvobitne lepote in neposrednosti ljudi privablja k sebi In ustvarjalno vznemirja številne druge iskalce umetniškega izpovedovanja. Program novoustanovljenega zavoda v polni meri upravičuje njegov nastanek. V njem je namreč rečeno, da galerija »v svojih zbirkah ohranja in prikazuje rast in razvoj likovnega umetnostnega ustvarjanja na Dolenjskem.« Vsekakor spoštljiva dolžnost In (Nadaljevanje na 7. str.) LJUDJE i NOČEJO 1 DENARJA! i Kako smo se letos spomnili 31. oktobra -svetovnega dneva var-tavanja, lahko preberete na 5. strani današnje številke. Da v j naslovu ne pretirava-J mo, pa naj vam pove reportaža o akciji, ki j smo jo pripravili v dogovoru s Komunal-ha banko v Novem j mestu! I r " i 11II»111.1.....• ■ M' u I IVI 11..'. I ■ i »*•.' :,;.■<. i : r ■, l' l-.. t tn 1, • ■ ■ lWWMH^ ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V LUČI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV Iz oči v oči Konstruktivna kritika mora biti sestavni del vsakdanjega življenja Zveze komunistov, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, vse družbe. Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK. Z mlado žensko, uslužbenko, zaposleno v neki ustanovi, sem se pogovarjal o Zvezi komunistov. Vprašal sem jo, kako to, da še ni bila sprejeta v članstvo, ko pa je s svojimi vsestranskimi odlikami — terjale 30 smrtnih žrtev. • Adenauer proti Kili.min. — Bivši zahodnonomškt kancler Adenauer Je ondan pokazal s prstorti na Erharda, da Je kriv ze poslabšanje odnosov med Bonnom 1° Parizom. Stvar Je v tem: AdenauBT Je moral, da Je bodočnost Zahodne Nemčije v sodelovanju s- Francijo, Erhard pa Je bolj naklooje" tistim, ki menijo, da je za nonj' ško vprašanje amoriska karta boil' ta. • Indonezija Meje 103 milijone: Prebivalstvo Azije se zelo Wu" množi, po zadnjih cenitvah Jo I°* donezija že lani prekoračila m*J glčno številko 100, zdaj ima že llB milijone ljudi. ■ Predstavniki imnUtretra J* nlh dol Indonezije in sarajevs«^,, podjetja Energoinvost so P0*''^ pogodbo o razširitvi In stnikcUl električnega omrežja v/.hodni Javi. Jugosh»van.-*o- £JL jetjo bo v Indoneziji gradilo a™0 novodo, trnns-formntarsko Pr^jl m druge objekte. Prvo '«*> K; bodo opravili v prihodnjih * »Tg; o nadaljruh farah delo pa,«8 v kratkem začela pogajanj"- Pred volitvami novih vodstev SZDL (Nadaljevanje s 1. strani) naj vsaka organizacija na svojem območju dobro preuda-ri, če ni morda le spregledala kake sposobne tovarišice. Ali organizacij SZDL res nimajo pravega dela? Medtem ko Je uvodno porodilo Mira Thorževskega govorijo o programiranju dela v organizacijah SZDL, o nujnosti kvalitetnejšega dela ter o novih oblikah dela z občani, so bdM nekateri tovariši mnenja, da je glede tega premalo napotikov. Povedali so, da odbori SZDL ta tudi člani delajo, če gre za konkretno akcijo, da pa pravzaprav ne vedo, kakšne so te nove oblike deda. Ob koncu razprave Je predsednik občinskega od- bora SZDL Slavfko Doki tudi to pojasnil. Dejali je, da bi odbori SZDL ne bili v zadregi kaj delata, ce bi znali prisluhniti željam ta potrebam občanov. Navadno na sestankih Socialistične zveze razpravljajo ljudje samo o komunalnih vprašanjih, vendar to ni edina ta tudi ne poglavitna naloga organizacije. dani SZDL naj bi budno spremljali vse javno življenje, tako tudi delo posameznih organov ta služb (zdravstvene, prosvetne _to drugih) ter dajali predloge za odpravo morebitnih pomanjkljivosti, kar vse se da narediti brez finančnih izdatkov. Krajevne organizacije SZDL na vasi pa bi lahko sodelovale tudi pri odpravi napak v odmeri dohodnine itd. Olani ptenuma so sklonili na bližnjih letnih konferencah posameznih organizacij vse te napotke uresničiti, predvsem pa se bodo 'potrudil!, da bodo na konferencah člani SZDL razpravljali največ o problemih lastne organizacije, o pridobivanju novih članov ta izbiri kandidatov za nova vodstva. Ob koncu sta bili izvohani komisija za pomoč poplavljenim področjem ter volilna komisija za odbornike on poslance, ki bo tudi na terenu pomagala pri izbiri kandidatov. Predlogi te komisije pa bodo res samo predlogi. Vsak občan ima namreč pravico predlagati drugega kandidata ta seveda svoj predlog utemeljiti. Pet sejmov v prihodnjem letu 11. mednarodni sejem »SODOBNA ELEKTRONIKA« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je obiskalo 65.780 obiskovalcev, navzlic deževnemu vremenu, ki je trajalo ves čas sejma, še posebej je bil velik obisk strokovnih šol iz vseh krajev države. Na svoj račun so prišli letos tudi potrošniki, ki so v »Jurč-ku« lahko kupili marsikateri proizvod iz elektrotehnične stroke s precejšnjem popustom. Prihodnje leto bodo na razstavišču v Ljubljani tile sejmi: MODA 19G5 od 16. do 24. januarja, ALPE-ADRIA od 15. do 23. maja, VINSKI SEJEM od 27. avgusta do 5. septembra, SODOBNA ELEKTRONIKA od 2. do 10. oktobra ta MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA od 12. do 21. novembra. ZAPISEK S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE: KOČEVJE: ZA TRDNEJŠE GOSPODARSTVO Na seji obeta zborov skupščine občine prejšnji četrtek Je bila osrednja točka poročilo predsednika skupščine o ukrepih za stabilizacijo gospodarstva in o stanju gospodarstva v občini. Po poročilu se je priglasilo k besedi precej odbornikov, na konca pa so sprejeli vrsto priporočil in sklepov. Iz predsednikovega dokaj obsežnega in podrobnega poročila povzemamo nekaj misli. V desetih mesecih letošnje-Ba leta je vrednost proizvodnje za 25 odst. večja kot v istem obdobju lani, vendar pa je vnovčena realizacija za 4 odst. za pianom. V vmovos-ni realizaciji prednjači Ttas (93,1 odst). Inkop (91,6), In-les- (88,l), dosežen ne bo le v kemični Melamin, kjer so doslej dosegii le 41,1 oist. ttona. Večina podjetij tudi ne bo izpolnila izvoznih obveznosti. Doslej so realizirali Inkop 65 odst. plana. KGP 64, Itas 49,4, Melamin 11 odst., Iriles ta Avto pa sta doslej uresničila že 91,9 oz. 150.000 dolarjev več kot v istem obdobju lani, Avto pa je povečal devizni priliv za okrog 100.000 dolarjev. Povečani osebni dohodki so v gospodarstvu v avgustu 52.500 dinarjev, število zaposlenih pa je v skladu s planom. Nerazumljivo je le, da so plan zaposlenih prekoračile prav tiste organizacije, ki slabše dosegajo plan proizvodnje in obratno. Npr.:ltas rr družbeni plan presežen za 58 odst., plan zaposlenih dosežen z 99,7 odst., Inkop — 27,6 odst. višji proizvodni Plan, plan zaposlenosti dosežen s 97,7 odst., Melamin — Plan se je povečal za 9 odst., število zaposlenih pa se je Poveča.'.« za 31,6 odst, Teksti-Jana — 18,3 odst. višji proizvodni plan, števto zaposlenih Pa se je povečalo za 9,2 odst. Investicijska potrošnja je bila do konca avgusta realizirana lđ s 35,9 odst., gospodarske investicije so bdite dosežene s 30,5, negospodarske Pa 56,3 odmotao. Kjub taki realizaciji je KB razveljavila Pogodbe za že odobrena sredstva — Itasu 90 milijonov, KGP 75 milijonov ta Tekstlla-ni za 25 milijonov, s čimer le neposredno ogroženo izv vajunje piana v Itasu ta gradnja klavnice. Zaradi nelikvidnosti bank še vedno niso v °eloti zagotovljena sredstva *a izgradnjo zdravstvenega Somi, svojih obveznosti pa niso izvršile tudi nekatere 80s>>darske organizacije. Vedno je nerešena izgradnjo pokopališča in poravnava nbvez za šolo na Travi ter Jj"»n telesne kulture, prav ta-*° Pii tudi obveza za gradnjo Uubljanske bolnice. Delovne Pfcanlzaclje niso izvršile ob-".....di do sklada za sodstvo. Obrtništvo, komunalna dejavnost ta organizacije s področja blagovnega prometa za svoje usluge niso dovolj stimulirane, realna osebna ta splošna potrošnja pa je omejena zaradi stalnega porasta cen v proizvodnji in obrtništvu kakor tudi v blagovnem prometu. Med priporočili za stabilizacijo gospodarstva, ki jih je skupščina sprejela, velja na prvem mestu omeniti sklep, da je treba v celoti podpiiati stališča in prizadevanja zveznega in republiškega IS za stabilizacijo gospodarstva. Ker je izvoz osnova za povečanje blagovnih fondov in nudi večje možnosti za nabavo deviz oz. reprodukcijskega materiala, je nujno čimbolj povečati izvozne plane bi jih tudi izpolnjevati. Investicijsko ta splošno potrošnjo je treba v celoti uskladiti z realnimi možnostmi. Komunalna banka naj s investitorji ponovno prouči stanje sredstev ta razčisti medsebojne obveznosti ta pristojnosti, ki jih ima kočevska podružnica. Razpoložljiva sredstva za gospodarske investicije je treba usmerili tja, kjer lahko v najkrajšem času pričakujemo najboljše rezultate v izvozu ta ekonomičnem poslovanju. Pristojni organi naj stalno spremljajo gibanje cen ta preprečujejo vsako neupravičeno zviševanje. Preučiti je treba sistem marž v trgovini in možnosti za znižanje marž vsaj pri nekaterih predmetih. Se naprej je treba skrbeti za zviševanje osebnih dohodkov, M jHi je treba posebno v družbenih službah uskladiti z OD ostalih diruž. služb ta gospodarstva. V vseh delovnih organizacijah, tudi s področ- ja blagovnega prometa, je treba proučiti možnost za formiranje močnejših rezervnih skladov, s katerimi bi lahko po potrebi ob spremembah cen stabilizirali tržišče. In nazadnje: za kar najuspešnejše reševanje problemov borcev — kmetov naj upravni organi skupščine zmanjšajo davčne obveznosti tistim borcem NOV, ki zaradi posebnih socialnih razmer teh obveznosti niso zmožni plačevati. Spet 325 krvodajalcev! Junija in oktobra letos sta v prostovoljni krvodajalski akcij; dala kri 502 prebivalca sevniške občine, kar je zelo velik uspeh. V zadnji dvodnevni krvodajalski akciji so 22. oktobra odvzemali kri v Krmelju. Prostovoljcev je bilo 148, vendar so kri odvzeli le 135. Kri so darovali člani osnovnih organizacij RK Krmelj, Šentjanž, Tržišče, Veliki Cimik in Kal ter člani delovnih skupnosti Metalne, KZ in podružnice konfekcije Lisca. 23. oktobra pa je bil odvzem krvi v Sevnici. Iz osnovne organizacije RK Blan-ca je bđo 9 krvodajalcev, iz Boštanija 7, iz Loke 18, Za-bukovja 22 ta Ser/ni ce 20. Razen tega so dale 'prostovoljce tudi delovne organizacije: Kopitarna 32, Mizarska zadruga 12, Juitranjka 5, Lisca 10, Jugotanin 6, trgovsko podjetje 8, komunala 2, zdravstveni dom 4, gozdno posestvo 4, občinska skupščina 3, osnovna šola 5, lekarna 2, krajevna skupnost 1, Narodna banka ta nadzornčžtvo proge po -2 ta Kovinska delavnica 1. Skupaj je v Sevnici darovalo kri 174 občanov. Med organizacijami RK je treba predvsem pohvaliti Za-bukovje, ki je prvič zbralo toliko krvodajalcev, med delovnimi organizacijami Kopitarno, osnovno šolo, zdravstveni dom ta lekarno. Premajhen pa je bil odziv iz Lisce ta Jutranjske. S.Sk. MED POPLAVO SE JE GLADINA KRKE DVIGNILA ZA TOLIKO, DA JE PRI KRŠKI VASI SEGALA VSE DO MOSTU. KLJUB NEVARNOSTI JE MOST VZDRŽAL PREIZKUŠNJO, PREBIVALCI PA SO VESELI, DA GA NI ODNESLO V METLIKI JE SEMEN DOVOLJ, LE KUPCEV JE PREMALO Metliški zadrugi je uspelo nabaviti semensko pšenico. Na zalogi je imajo dovolj, celo preveč! Kmetje zaradi, visoke cene ne segajo po sortnih semenih. Kako je z jesensko setvijo na področju metliške zadruge, nam je povedal inženir Janez Gačnik: — Preden smo naročili semensko pšenico, smo se pri kmetovalcih pozanimali, koliko jo bodo naročili. Naši kmetovalci so na tesnem z denarjem, zato ni preveč interesentov. Dobro semensko pšenico se težko dobi, mi pa smo jo po naključju le dobili 2.000 kilogramov, vendar ne gre v promet. Cena 110 din je previsoka za razmere na našem področju, zato smo jo doslej prodali le 200 kg. — Za katero vrsto pšenice je največ zanimanja? — Na našem področju se je zelo dobro obnesla pšantoa saJfto, žal pa je ni več dobiti. Tudi v njeni domovini Italiji so jo opustili. Med našimi kmetovalci jih je še nekaj, ki imajo to pšenico, vendar se je v zadnjih letih že izrodila. Letos je bdi prispevek pšenice bolj klavrn, zrno je bio drobno. Kmetovalci pa si pomagajo talko, da lastno pšenico čistijo s selektorjem. Od drugih vrst pšenice sta se obnesli vrati bezostaja ta leanardo, kateri imamo na zalogi- V preteklih letih smo imeli tudi francosko pšenico, pa se ni posebno obnesla. Naše podnebje ni zanjo! — Ali zadruga semensko pšenico tudtt zamenjuje za merkantilno? — Tudi. Naše lastno seme pšenice san pastore smo očistili s selektorjem ta ga zamenjujemo a kmetovalci v razmerju l'.lfi- -r Ali boste seme bezastaje in leanardo prodali drugam, če bo ostalo? — Tega pa ne! Posejali ju bomo na lastnih zadružnih površinah ta ko bodo kmetje prihodnje leto videli pridelek, se bodo verjetno zanju navdušili. Razlog, da gresta talko slabo v promet, je tudi v tam, ker obe vrsti na našem področju še nista znani. Vsaki novotariji pa kmetje ne zaupajo. — Ali so že njive zorane ta posejane? — Okoli 70 odstotkov površin je že posejanih, na drugih pa se jejo te dni. Nekateri gospodarji so čakali dežja, da bi se zemlja malo razonodila. Tudi letos MPš! Skupaj z Delavsko univerzo namerava občinski komite ZMS tudi letos organizirati mladinsko politično šolo za srednješolsko mladino višjih letnikov. MPS bo imela 35 slušateljev, začela pa se bo v drugi polovici novembra. Dobro obiskan sejem v Novem mestu 2. novembra je bil na novomeškem sejmiSču dogon prašičev in živine. Kljub slabemu vremenu Je bil promet zelo živahen, saj je bilo naprodaj 1297 pujskov in 234 glav govedi. Prašičkov k bilo prodanih 964, v promet pa tti Sli po 5500 do 28.000 dinarjev. C.ovedi je bilo prodanih 91 glav; za vole so zahtevali 380—410 din kg. za krave 250—380 din kg in za junec ali lelice od 400—420 za kilogram žive teže. Goveda m odkupili največ za pleme, razen 14 glav. katere je odkupila novomeška Mesarija za zakol. Petina bizeljskih vinogradov že obnovljena Medtem ko bizeljske vinograde že obnavljajo, se začenja bitka za investicijska sredstva, potrebna za izgradnjo sodobne predelovalne kleti - Vse kaže, da bo Bizeljsko dobil« najsodobnejšo strojno opremo za predelovalno klet, ki bo »dina te vrste v Sloveniji. Odkar je kmetijski zadrugi Bizeljsko odobrenih 96 milijonov dinarjev kreditov za obnovo vinogradov, so si na Bizeljskem oddahnili. Vse prevečkrat so se pogovarjali pred tem o obnovi na zadružnih zborih pa tudi na zborih volivcev, pa potem do uresničitve ni prišlo, ker ni bilo sredstev. V začetku so le stežka verjeli, da so krediti končno res odobreni... Letos so na Drenovcu in na Kupcah obnovili 15 hektarov. Zdaj, ko je trgatev že opravljena, so začeli prva obnovitvena dela in priprave na novih 15 hektarih, ki Jih bodo čez zimo zrigolali in spomladi na njih zasadili trto. Do jeseni 1965 bodo pripravili vse potrebno za obnovo nadaljnjih 26 hektarov. S 96 milijoni kreditov bodo na Bizeljskem obnovili 56 hektarov vihORradov. Žične opore za trtje bodo zaceli postavljati šele takrat, ko bo trta malce zrasla. Prvotno so nameravali postavljati za napenjanje žice lesene kostanjeve ta akacijeve drogove, ker pa lesenih ne bo moč dobiti dovolj, bo treba postavljati tudi cementne. Ko bo izčrpan odobreni kredit za obnovo, bo na Bizeljskem obnovljenih vsega 70 hektarov vinogradov od 350 hektarov, kolikor jih je za obnovo primernih. Sredstva za obnovo bodo tudi v bodoče že nekako dobili, še prej pa Je treba rešiti problem predelovalne vinske kleti, ki je močno pereč že zdaj. Za strojno opremo sodobnega predelovalnega obrata vinske kleti bodo potrebovali okoli 70 milijonov dinarjev. Stiskanje grozdja bo v tem obratu potekalo približno ta-kolo: Traktor ima naloženo posebno kad. v katero v vinogradu stresejo grozdje. Polno kad odpelje traktor v klet, kjer jo dvigalo dvigne, avtomatska tehtnica vsebino kadi stehta, nato pa pomakne kad nad zbirni lijak, kjer jo preobrne. Grozdje se vsuje v zbirni lijak. Od tam ga odnese transporter v pecljalnik, nato v grozdni mita in nato v stiskalnico. Stroj sproti izloča peclje, pečke in lupine jagod. Opremljen je s črpalkami, ki mošt sproti prečr-pavajo v sode v klet. Peclji so uporabni za izdelavo komposta, grozdne pečke za izdelavo eteričnih olj, lupino grozdnih jagod pa kot podlaga za umetno gojitev gob. Ves odpadek bo torej koristno uporabljen, stroji pa ga bodo sproti sortirali. Stiskalnica bo s pomočjo takSne strojne opreme stisni- la v 1 uri 8000 kilogramov grozdja ali v 8 urah 64 ton. Drugače povedano: v eni uri bo stisnila grozdje, obrano na 1 hektaru vinograda. Ce bi hoteli z- njo predelati grozdje s 350 hektarov vinogradov, ki so na Bizeljskem predvideni za obnovo, bi morala skozi 20 dni, kolikor bo trajala trgatev, delati vsak dan po 20 ur. To je gotovo preveč, zato bodo v prihodnosti kupili še vsaj eno, če ne dve takšni stiskalnici. Vinska klet bo namreč odkupovala tudi grozdje od zasebnikov, česar zdaj ne more. Največja stiskalnica izmed teh, ki jih imajo zdaj, lahko stisne na dan le 2500 litrov mošta, vse ostale pa le po 100 do 200 litrov. Tudi s stavbo, v kateri bo stiskalnica s strojno opremo, ne bo posebnih težav. Za majhne denarje jo bodo lahko zelo hitro postavili po montažnem sistemu. Bizeljsko bo torej dobilo stiskalnico, kakršne doslej v Sloveniji še ni! PISMA UREDNIŠTVU Dobro je javno razpravljati o K-15 Tovariš urednik! Brez dvoma je zanimivo vprašanje, ali ukiniti obrazec K-15 aH ne, ker se to tiče milijonov naših državljanov. V razpravi, ki jo je 14. oktobra objavila »Borba«, je postavljeno, da bi namesto K-15 dodelili vsem, ki so v delovnem razmerju, nadomestilo 7080 dinarjev, za upokojence in otroke, za katere se dobi otroška doklada, pa bi znašalo nadomestilo 6.000 dinarjev. Tisti, ki otroške doklade ne dobivajo, ali soproge zaposlenih ne bi prejeli nikakršnega nadomestila. Z ukinitvijo K-15 naš delovni človek ne bi mogel preživeti dopusta ob Jadranu, jezerih ali v planinskih predelih, oziroma kjerkoli bi mu ustrezalo, ampak bi moral med dopustom ostat{ doma. Predvideno nadomestilo namreč ne bi zadostovalo niti za najkrajšo pot do Jadrana. Sprašujem se, če ukinitev obrazca za znižano vožnjo sploh komu koristi? Ce koristi, potem nedvomno koristi samo tistim lastnikom in zaposlenim, ki imajo svoja . osebna vozila in ki drugih prevoznih sredstev tudi do zdaj niso uporabljali, kajti njim vsekakor še najbolj ustreza nadomestilo v gotovini- Tak način pa bi onemogočil mnoge in mnoge, ki bi želeli odpotovati v času dopusta in spoznati lepote in druga bogastva domovine- S tem bi bil nemalo prizadet tudi domači turizem, kajti s popusti pri vožnjah se je dalo priti tudi v najbolj oddaljena le-lovišča. Če bo ie ukinjen obrazec K-15, tedaj menim, da bi moralo biti nadomestilo zanj precej višje, kot ga predvideva predlog v »Borbi*, objavljen 14. oktobra. Prav tako ne bi bilo prav. če bi denar izročali interesentom takoj, ampak šele takrat, ko bi šli na dopust. ■ Nadomestilo bi ■morale dobiti razen tega tudi družine, ki so zdravstveno zavarovane, kakor vsi, ki so bili do zdaj lastniki obrazca K-15. O obrazcu K-15 bi bUo dobro javno razpravljati, ker bo prav taka razprava pomagala pristojnim organom, da se bodo o tem dokončno odločili. NIKOLA DJU RASE VIC, Jerebova 8, Novo mesto ALI BGDO CESTE SPET NEPREVOZNE? Tovariš urednik! Okoliški prebivalci prav go lova še niso pozabili letošnje »pomladi, ko so bile zaradi pomanjkljivosti jesenskega vzdrževanja precej časa neprevozne in zaprte za avtobusni promet ceste, ki vodijo fe Brežic v Pišece ter preko Dobove in Kapel na Bizeljsko-Oglejmo si, v kakšnem stanju so te ceste danes, takorekoč na pragu zime. Polne so jam in grebenov, tako da se vozilo le stežka prebija po njih! Ko me je pol zanesla v brežiško poslovalnico SAP, sem pokramljal o tem s šo/erji avtobusov, ki vozijo na teh progah Voznik Stepišnik je de jal- »Ce bo šlo še naprej tako, bom lepega dne prišel v Brežice z volanom v roki!« Drugi vozniki so se nasmejali i>n mu pritrdili- Prebivalci se ne bodo čudili, če bo podjetje SAP nekega dne iz povsem upravičenih vzrokov ustavilo avtobusni promet na progah Brežice— Pišece in Brežice—Dobava— Kapele—Bizeljsko. Res je, prebivalci se ne bodo čudili, prizadeti in ogorčeni pa bodo kljub temu, saj bodo tzgubUl edino zvezo t svetom! Ceste »o takšne, kot da bi se po njih kotalila vojska z najtežjimi vozili, tanki in topovi, letala pa bi z bombami pomagala narediti čimveč lukenj in kotanj! Upamo in pričakujemo, da bodo odgovorni činitelji slišali ta klic in opozorilo ter se prizadetih cest pravočasno usmilili! DAMJAN VAHEN Kapele pri Brežicah »Novica« me je zbodla! Tovariš urednik! V DOlenjskem listu (št. 42) z dne 22. oktobra je zapisano v članku »Klubski prostor na Blanci« nekaj, kar me je zbodlo. Zbodla me je »novica«, da trenutno gostuje v osnovni šoli televizor krajevne organizacije Socialistične zveze na Blanci- Menim, da je bil pisec slabo seznanjen z resnico. Televizor »PANORAMA« je zapisan v inventarni knjigi osnovne šole in torej ni tast SZDL. Sprejemnik je šolska uprava kupila s svojimi sredstvi in ga podarila pionirjem ob novem letu 19S3. Od takrat je v učilnici, kjer dobro dela-Učenci vsak teden poslušajo in gledajo oddaje. Ob dobrih prenosih iz Tokia smo bih zelo navdušeni, čeprav smo pričakovali, da se bo naša državna zastava večkrat dvignila na olimpijskem zmagovalnem drogu. Ob televizorju so zlasti pozimi presedeli marsikatero uro tudi odrasli. To sem povedal zato, ker so prejšnji članek brali tudi učenci naše šole m se niso strinjali z vsebino. Saj niso pričakovali, da bi jim kdo po dveh letih odrekal pravico do njihovega novoletnega darila. FRANC ZORKO šolski upravitelj, Blanca ITALIJANSKI NAPIS V ŠMIHELU Tovariš urednik, Pred kratkim, ko sem se mudil v Novem mestu, sem bil tudi v Dijaškem domu v Smihelu. Tam sem opazil še dovolj viden napis izza časov fašistične okupacije na Do lenjskem. Na vhodnih vratih sušilnice pred dijaškim domom mi je uspelo še prebrati: »Consor-zio fruttale, Smihel presso Novo mesto«, kar pomeni v slovenščini: »Sušilnica sadjarskega društva Smihel pri No vem mestu«. Tak napis po 22 letih propada italijanskih fašistov res ne sodi v naše kraje, zato bi bilo prav, da bi ga odstranili. STANKO SKOCIR Loka pri Zidanem mostu Za tehtno razpravo na občnih zborih sindikatov ▼ sevniški občini nameravajo v pripravah na letošnje Občne zbore stadikalndh podružnic posvetiti veliko pozornosti kadrovanju v nove izvršne odbore. Namenili so se izvesti obširne predpriprave. Da ne bd občni zbori šele izbirali gradiva, kd naj ga sindikat na njih temeljito pretrese, bodo po vseh sindikalnih podružnicah prav kmalu zadeli z miio&črumd sestanki članov sindikata celotnih kolektivov ali pa kolektivov posameznih obratov in tam začeli z razpravo o tem, kaj je najbolj pereče. Iz tega bodo najbolj tehtne stvari izbrali za razpravo na občnih zborih. V občanskem sindikalnem svetu so že razmišljali o tem, kaj je v posameznih kolektivih najbolj pomembno, zato pač ne bo škodilo nekaj nasvetov in pobud. % V Kopitarni v Sevnici bodo morali kar se da skrbno pretresti letošnjo realizacijo plana in ugotoviti, kolikšne so posledice novega načina nagrajevanja po neposredno vloženem delu, s katerim so pričela pred nedavnim. Tudi o rekonstrukciji tovarne bo treba reci besedo, saj je ie pred vrati, prav rekonstrukcija pa je eden izmed osnovnih pogojev za prehod na 42-urni delovni teden. % V tovarni konfekcije Lisca naj temeljito razpravljajo o tavesKcijah in o tem, koliko so jih do sedaj uresničili, poleg tega pa naj nač-no široko razpravo o notranjih odnosih v .kolektivu in o decentralizaciji delavskega samoupravljanja, ki naj bo v tem, da bodo konkretne pristojnosti v delitvi prepuščene tudi nižjim enotam. V Usci se bo razen vsega treba temeljito pogovorite o obveščanju kolektiva, pa tudi vprašanje otroškega varstva bi kazalo načeti že zdaj, saj bo v nekaj letih postalo zelo pereč problem, ker so v kolektivu zaposlene samo žene. 0 V Mizarski produktivni zadrugi naj razpravljajo o organizaciji dela in o ukre- ■ Niška tobačna tovarna, ki praznuje letos petdesetletnico, je pred kratkim poslala v Sovjetsko zvezo prve pošiljke cigaret v vrednosti 20.000 dolarjev. Letos bodo v to državo izvozili za 100.000 dolarjev cigaret. ■ V industriji motorjev in traktorjev pri Beogradu so začeli serijsko Izdelovati tip domačega traktorja IMT 555. Njegova zmog IJivost bo 50 km, imel pa bo 60 raznih priključkov. Uporabljali ga bodo lahko v poljedelstvu, sadjarstvu, gradbeništvu In prometu. Letošnja proizvodnja 1000 traktorjev Je že razprodana. pdh, ki jih je treba podvzeta za to, da bodo čimprej prešli na već izmensko delo. 0 Prosvetni delavci se bodo na sestankih in na občnih zborih pogovarjali največ o odnosu družbe do šolstva, kd naj obvelja letos v pogledu financiranja potreb v šolstvu. Občina več ne more in ne sme biti edina, ki naj hi bila odgovorna za potrebe šolstva. Kot osnovo za dodeljevanje sredstev šolam morajo prosvetni delavci še letos postaviti pedagoško uiro, ki naj poleg osebnih dohodkov zajema, vse elemente enostavne to razširjene reprodukcije. Hkrati s tem pa naj vsi šolski kolektivi načno pogovor o kvaUtetndh izpremembah, ki jih je treba vnesti v pra-viitoiike o delitvi osebnih dohodkov na šolah. S takšnimi spremembami naj v prihodnjem letu tudi v šolstvu uveljavijo pri delitvi osebnih dohodkov načelo: vsakomur po njegovem delu. V vseh sindikalnih podružnicah in v vseh kolektivih naj v pripravah na občne zbore vključijo v razpravo o najbolj perečih problemih čim širši krog delavcev in proizvajalcev, tako da bodlo lahko res izbrali za razpravo na občnem zboru tiste probleme, ki so najbolj pereči, Jih obravnavah kar se*da stvarno in sprejeli tudi konkretne sklepe. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE V zadnjih 14 dneh so darovali kri na novomeški trans« fuzijski postaji: dr. Mile Jenko, dr. Jože Pavlo« ič, Milena Bučar, Alojz PLankar, Marija Gričar, člani kolektiva Zdravstveni dom Novo mesto; Danilo Kovačič, Ana Adamič, člana kolektiva Novoteks Novo mesto; Leon Bele, član kolektiva Oprema les Novo mesto; Jure Murn, član kolektiva Narodna banka Novo mesto; Janez Vodoplvec, član kolektiva Standard Novo mosto; Milena Nrmanič, Milena Strucelj. Nada Bel Jan, Mlhelca Palčič, Mara Zegarac, Irena Mavrln, Nada flašpcrin, Sonja Gabrlč, hU-fka ZahrastnUt, Zdenka Godec, Mira Mlakar, Brank« Llpar, Marinka I-ogaj, Vanja Murn, Manja Kro-šolj. Janko Milan, Marija Bezek, Ida Krajšek, dijaki novomeškega učiteljišča; Anica Novakovič, Jožica Urbančič, Marica Torkar, Srečko Hočevar, člani kolektiva Knjigotlsk Novo mesto. Stanko Vavpotič. Majda Smrrkar. Ida Blažlč, člani kolektivu Novoteks Novo mesto; Milka Mrkšlč,. dijakinja Kmetijske šole na Grmu; Marija Perie, Jožica Grandovec, Marjeta 1'lStrovec Neža Drčar, Marija Iljaž, Ivanka Malnarič, Ivanka Malenšrk, Betka Plaznik, Marija Dolinšek, Marija Klepec, Lado Ferfolja, Ivan Medic, Peter Hodnik, člani ko loktlvn Narodno banke Novo mesto; Franc Pureber. dijok Ekonomske srednje šole v Novem mestu; Jože Božič, Anton Bojane, Polde Selan, člani kolektiva Komunalno podjetje Novo mesto: Ivan Kolih. Anica Bucik, Martin Koželj, Jože Blažlč, Peter Kump. Stanko Vidmar, Tone Počervlna, Jožica Prime, Metod Hočevar, Franc Kranjec, Franc Smollč. Alojz Teiai Ivan Bajcr, Tine Malnar, Alojz Murn, Franc Kotnik, člani kolektiva Občinska skupščina Novo mesto: Ana Majetlč, gospodinja Iz Iglonka; Slavko Drab, član kolektiva IMV Novo mesto; Karlo Majetlč, delavec Iz Iglonka; Jože Mlklič, Stane Bartolj, Jože Papič, Jože Mrvar, Jože Pavlic, Franc Saje, Andrej Mcvžek, člani kolektiva Oprema!es Novo mesto; Alojz Kuknian, posestnik iz Suhorja: MIha Somrak, posestnik iz Prečne: Jože Rlfeij. član kolektiva Zveze ribiško družine Novo mesto; Frane Kukman, član kolektiva Kremen Novo mosto; Štefka Rlfeij, gospodinja Iz Prečne in Jože Dra-gnian, član kolektiva Novoteks Novo mesto. Poglejte ju, kako sta majhna, pa ju ne sme biti i strah sama na njivi. Ali res tako dobro poznata poti in stezo do domače hiše, da ne bi mogla zaiti v gozd? V Kopitarni bodo izdajali lastno glasilo V sevniški »Kopitarni« že dalj časa razmišljajo, kako bi člane delovnega kolektiva najučinkoviteje seznanjali z delom samoupravnih organov in drugimi dogodki v podjetju, Odločili so se za izdajanje tovarniškega biltena. Izhajati bo začel z novim letom, namenjen pa bo obveščanju in strokovni vzgoji. Prinašal bo vse sklepe organov samoupravljanja ter poročal o težavah in načrtih podjetja. V vsaki številki bo tudi nekaj strokovnih člankov, ob katerih naj bi delavci in uslužbenci poglabljali svoje strokovno znanje. Bilten bo izhajal enkrat v mesecu. Prejemal ga bo sleherni član kolektiva in vsakdo bo vanj lahko tudi kaj napisal. MOKRONOG: v soboto družabni večer Pevski zbor Emila Adamiča, ki ga sestavljajo mokronoška in dobski pevci, bo v soboto, 7- novembra, ob 20 uri v Darnu Svobode v Mokronogu priredil družabni večer s petjem, plesom in prosto zabavo. Takega večera s celovečernim programom v Mokronogu še ni bilo, zato je zanj med prebivalstvom w. okoličani precejšnje zanimanje. Večer bo popestrila šaljiva poŠta. Nove delavke pri »Cekinčku« V »Gredi« na Mirni, kjer pridobivajo iz krompirja »ce-kinček«, so oktobra zaposlili 35 žensk. Zaposlitev tem delavkam je preskrbel novomeški Zavod za zaposlovanje delavcev. Iz inšpektorskih beležk ZARADI POŠKODB PRI DELU IN OBOLENJ JE NOVOMEŠKA OBČINA UTRPELA LANI ZA 622 MILIJONOV DINARJEV ŠKODE (ugotovitev inšpekcije za delo) Zajetno poročilo o nekaj več kot enoletnem delu oddelka za medobčinske inšpekcije službe v Novem mestu zajema precej obširno problematiko, ki so jo obravnavali in ustrezno ukrepali inšpektorji za posamezna področja. Oddelek do zdaj ni imel kmetijskega inšpektorja, ker je njegovo delo opravljal referent za kmetijstvo pri oddelku za gospodarstvo novomeške občinske skupščine. Glede na potrebe in večje zahteve pa brez kmetijskega inšpektorja ne bo šlo. t Tržna inšpekcija je obiskala trgovska podjetja, njihove poslovalnice in prodajalne, gostinske obrate, obrtna podjetja in obrtnike ter kmetijske zadruge (380 pregledov). Ugotovila je vrsto nepravilnosti to ustrezno ukrepala. V 100 primerih je predlagala kršitelje predpisov o tržnem poslovanju za kaznovanje, izrekla za 74.000 dinarjev mandatnih kazni na kraju samem to izdala 112 odločb za odpravo nepravilnosti. Med drugim je primerno ukrepala proti šentjernej-ski poslovalnici »Dolenjke«, »Zeleznini« in »Novoteksovi« prodajalni, - kri so prekoračile predpisane cene nekaterih artiklov. Ugotovila Je tudi, da včasih trgovska podjetja ne označujejo pravilno izdelkov, da prodajajo tu to tam nekvalitetno blago to tehtajo oziroma merijo z napačnimi merili. Ustrezno je ukrepala proti kmetijskim zadrugam, ki so prekoračile predpisane cene, ta tudi proti zasebnim kmetovalcem, če so se pregrešili zoper tržne predpise. V gostinstvu je ta inšpekcija preganjala črne vino toče to prodajo za promet neprimernih pijač. Tako Je izločila iz prometa nad 1.800 litrov vina, 628 litrov pa uniotla. # Inšpekcija za delo je pregledala 59 delovnih organizacij, obratov ta delovlšč. Preganjala Je najrazličnejše prekrške iz delovnih ta vajeniških razmerij, varstva na delovnem mestu ta podobno. Občutno pomanjkljivo je po rruTenjti inšpekcije Mgiensko- tehnično varstvo, saj je bilo lani v novomeški občini kar 1508 poškodb pri delu. zaradi katerih so gospodarske organizacije izgubile 23.673 delovnih dni. Zaradi 13.000 obolenj je bilo 137.151 izgubljenih delovnih dni. Zaradi poškodb ta obolenj pa je družba utrpela za več kot 622 milijonov dinarjev škode. Spričo pomanjkljivosti in prekrškov je inšpekcija predlagala za upravno kazenski postopek 5 delovnih organizacij ta 10 posameznikov. Ob ugotovitvi, da je 75 odstotkov teh kršitev ta pomanjkljivosti bolj osebnega izvora, bo treba več delati z ljudmi. Po mnenju inšpekcije za delo bi bila to dolžnost tudi drugih pristojnih organov, kot so: svet za delo in delovna razmerja, sindikati, Socialistična zveza itd. 0 Veterinarska inšpekcija Je preprečevala kužne bolezni živali, kontrolirala živinske potne laste, nadzorovala živinski promet, meso, mesne izdelke ta podobno. Veterinarski inšpektor je posebej nadzoroval proizvodnjo mleka na družbenem sektorju, nasploh pa živinorejsko obrate, kjer Je ugotavljal, ali Je reja živine v skladu s predpisi. 0 Sanitarna inšpekcija je poleg o.stalega preganjala prekrške pri pomanjkljivem izvajanju predpisov o varstvu pitnih voda, se zavzemala za izvajanje odloka o ureditvi naselij in častočl v trgovskih, gostinskih ta drugih lokalih. Posebej |e obravnavala odvoz smeti v Novem mestu, ker ta' ni bil v skladu s predpi.M o zdravstveni zaščiti kraja. V" šolah Je sanitarni inšpektor kontroliral učne in druge prostore, kakor tudi skrbel za izvajanje drugih ukrepov. Prav posebej je obiskoval pokopališča in se zavzemal za red na njih. # Gradbcnu inšpekcija je pregledala družbene in zasebne gradnje ter ugotovila več pomanjkljivosti. Med drugim je našla 12 črnih gradenj, ki so jih prizadeti opravičevali na najrazličnejše načine. Gradbeni inšpektor j* svoje delo opravil le polo* vično, ker'je bil v navedenem obdobju preobremenjen z drugimi deli. 9 Gozdarska inšpekcija j* opravila 18C pregledov na pri' stojnem področju. Največkrat je pregledala sečišča in kontrolirala odkazovanje lesa, skladišča na žagah, postojao an v gozdu ter drevesnice-Manj je inšpektor opravlja1 svojo nalogo pri podružblj* nju gozdne proizvodnje. # Cestna Inšpekcija j* ugotavljala vzdrževanje c*'S* IV. reda, mostov in dru,Ph objektov, odvodnjevanje, varnostne naprave in drugo-Ugotovila Je, da na cestaB pretežno nI prometnih 80* kov. Med drugim Je ces tr>i inšpektor obravnaval promet" no zvezo Novega mesta * Kandijo, kjer je most čez Kr ko že prav o/ko promet?" > grlo # Iz izreza dejavnosti '"j • špokcijskih služb je i"*"^ 0 razvidna problematika**'. 0 mecu dela in njegove °£ 0 Ionizacije. Prav gotovoj* 0 nalogu ustanoviteljev, ** 0 inšpekcijskemu od«!«""1, 0 vsestransko zagotove "°r 0 mahni delo, ki ga je • Im» vrednotili kot drUjt • no potrebno delo V i"' 9 i« mi ustanoviteljem PVjC • -.podinja s š-truco v roki ga je videla. Šofer kombija ga je prestopil. Kuža s orno liso na hrbtu je dostojansive-no korakal mimo. 58 ljudi in e'i kuža v desetih minutah — dinar pa je bil vse bolj unia-**n in vse bolj izgubljen. Ni-We ga ni pobral... Cin-eh-oin je zazvonil drugi na pločniku pred trgovino »Moda«. P0 76 sekundah'ga je pobrala kmečka gospodinja Alojzija Dragan iz Sela Pri Stauberku št. 9. Takole Dam je povedala: »Vsak dinar je dinarja vreden. Tegale pa ne maram, ker ni moj,« in na vsak na-HD nam ga je hotela vrniti. Ko smo ji čestitali in poveda-1«. da ga lahko obdrži za spomin na akcijo, ga je sprarvila: »Bo že prav prišel!« Poide Gliha je uslužbenec: Komunalnega podjetja. Dinarju, ki smo ga »izgubili« Pri rotovžu, se je približal ko: rak za korakom, ko je pome-W IK> trgu. Videl ga je že od 9f*W, pobral pa Sele, ko je Prišel tik do njega. »Denar bom pa ja pobral,« Je rekel kot nekaj samoumevnega Doma je z Dolnjih Kameno 44, kjer živita z ženo * onim otrokom. Se. trije drugi dinarji (pred Narodno banko, pred zgornjo slikateso in pred slaščičar- no) so ostali v blatu na pločniku. Mnogo ljudi je šk> mimo, ne da bi sploh opazili svetf.eče kovance, jnsaj šest pa je bilo takih, ki se jim ni zdelo vredno pobrati denarja. Ali pa jih je bilo mogoče sram. Res1, lažje je v podjetju zahtevati dinar več pri zaslužku na uro, kot najti ga kar tako na cesti. Mog* če bi kdo rekel: zato ga nisem pobral, ker ni bil moj. To je grd izgovor, kajti denar je denar — in če bi metali tisočake, ne bi nobeden ostal na cesti! Dinar leži v blatu na robu pločnika. Kot siva prikazen iz fantazijskega filma zdrsi mimo njega pošastna gmota šestih milijonov dinarjev. Z Marcedesovo značko na maski. V slogi je moč: šest milijonov drobnih r'.uminijastih ploščic .. . šestmi'lijonkrat po en dinar SFRJ! »Vidiš, zaradi dinarja sem moral zadnjič menjati pet jurjev na trolejbusu«, pravi prijatelj. »Imel semdevetin-trideset dinarjev drobiža in pet tisoč v bankovcu. Kako p« je potem s petimi jurji, če jih enkrat razmenjaš. menda že veš?« Tukaj dinar visoko kotira! »Po čem so jajčka?« »Po petinpebdeset.« »Dajte jih po štiriinpetdeset, pa jih vzamem šest«. »To pa ne, sem jih predaleč prinesla ... « Na živilskem trgu je stvar torej drugačna. Tu gre tudi za dinarje. Da je to res, smo takoj ugotovili. Prvi dinar je ležal samo šest sekund na tleh, pa ga je že opazila ki pobrala Nežka Muhdč iz Malega Podljubna 2, ki je prišla kupovat košarice. Drugi dinar je ležal osem sekund: »Imam tako navado, da vse poberem. Vsake stvari je škoda,« nam je povedala Štefka Jaklič, gospodinja z Društve- plan iz Zdravstvenega doma v Novem mestu, ki je pobrala naš dinar pred pošto. »Zakaj ga ne bi pobrala? Ce nimam milijona din če dinar poberem, Pa ga' imam! Tudi vsakega koščka kruha je škoda, če leži na cesti. Vem, kako sem bila lačna med vojstko ...« štiri tisoč za v hranilnike Na pločniku na križišču pri Industriji obutve je dinar ležal osem minut. Dekle v hlačah je teklo in se hotelo sklo- -niti, ko je zagledalo dinar. Vendar treba bi se bito ustaviti, iti korak nazaj — ne, čas je predrag ocen. Uslužbenec se je sklonil, da bi bolje videl: mogoče je pa pet dinarjev. Dinar? Premalo! kje je banka in Stojan ima celo »enih deset jurjev v špa-rovčfcu«. No, zdaj bo tudi mala DžoTdže lahko odprl svoj bančni račun. » Mihec in babica sta bila v mesnici 2e na stopnicah je Mihec vzkliknil: »Glej babica, kako lep' dinarček!« »Le poberi ga Mihec, da se boš nauči spoštovati denar,« mu svetuje bab'ca Gabrijela Filipič in tako je mali Mihec Hadl iz Kristanove 13 postal • naš deveti nagrajenec. Na vogalu pri trgovini z železnano je zaoingljal deseti »Kdor težko zasluži, ga ceni...«« Enajsti dinar je prav v tam trenutku pobral Franc Fužina, železničar z Uršndh sel, ki je prišel iz banke. Takole je povedal: »Ce stane vozna karta 48 dinarjev, ti jih imaš pa samo 47 — se ne moreš peljati. AH »Moj cent!« En dolarski cent zasluži Američan s povprečnim mesečnim dohodkom — v dvajsetih sekundah. Običajno so cene za cent ali dva manjše od okroglih številk, na primer 249 dolarjev in 99 centov, (oda kupec dosledno počaka, da mu njegov cent vrnejo. Pripravljen Je celo počakati, da skoči prodajalec k sosednji blagajni po drobiž, centa pa ne bo pustil ne na pultu ne na cesti ... AKCIJA: »EN DINAR SFRJ« nega trga 2 v Novem mestu. Za roko je držala otroka, ki je pazljivo poslušal našo razlago o nagradi, ki jo je namenila Komunalna banka. Se tretji dokaz, da gospodinje spoštujejo tudi dinarje, je bila naša tretja zaseda pri Vairteksovi konfekciji. Dve to-varišioi, ki sta očitno priha-jafii z živilskega trga, sta bili težko obloženi z zemeljskimi dobrotami. Ena izmed njiju, ki je pod eno roko držala belo kokoško, v drugi pa je imela cekar, poln nakupljenih stvari, je rekla sosedi, ki je imela tudi polni roki: »Glej ga, dinar, pa ga ne morem pobrat'!« Danes je tej tovarisioi v lila pikčasti ruti najbrž žal, da nd odložila tovora 4» se sklonila po 3 tisočake. Vsaj enkrat bi šla lahko z njim bolj brez skrb; na trg ... »Saj ga nisem ukradla!« Ta dinarček je potem pobrala Frančiška Becele iz Smolenje vasi 63. Ko smo jo vprašali kako to, da je pobrala dinar, rs j .' . drla: »Saj ga nisem ukradla. Ga pa raje takoj vržem stran, kot da bi kaj mislili!« in že se je nesrečni dinar spet znaše; na cesti. Komaj smo ji dopovedali, za kaj gre. »Jaz ga poberem, ker ga spoštujem. Ce ni dinarja, pa ni sto dinarjev. Vsi niso taki, nekateri rajši poberejo gumb kot kovača ...« je povedala. »Samo, da mi ne boste delali kakšnih sitnosti!« Dinar pred študijsko knjižnico je obležal. Mimo je šla profesorica, svetla ploščica je pritegnila njeno pozornost, ko pa je videla, da je samo dinar . .. Starejši možak, brez ene roke in s torbo v drugi, se je hotel skloniti, pa ni vedel, kam bi dal torbo. Tla so bila le preveč blatna. Mimo je šel vojak in skomignil z ramena, ko je zagledaj kovanec. Na avtobusni postaji in' pred kavarno Metropol smo nastavili Štiri dinarje. Debelo uro so ležali tam, ne da bi se jih kdo dotaknili. »Jaz sem našla že dva,« je rekla uslužbenka Ivanka Ka- Pobraila ga je učenka 8. b razlreda osnovne šole »Katja Rupena«, Monika Volf. Moni-ka se že šesto leto uči violino in s prijateljico, ki je tudi nesla škaitlo z violino v roki, sta šli pravkar h glasbeni uri. Sicer pa igra Monika še klavir, harmoniko in čelo. Ko sem jo vprašal, zakaj je pobrala dinar, se ji je smeh raaiezet po obrazu. Ko je zvedela za nagrado, pa še celo. Pred stopnicami občinske skupščine sta ležala (na vsaki strani po eden) dva dinarja, ki smo ju nadzirali dobrih trideset minut. Pustili smo ju tam in ko smo se vrnili čez pol ure, sta že izginila. Za nagrado seveda prepozno. Džordže Vučkovdd je učenec prvega razreda osnovne šole, dinarček pa je pobral pri kiosku na mostu. Stanuje Nad mlini 23. Prišel je z očkom iz Pozarevca in pravi, da je Srbin. Hranilnika še nima, ima pa nekaj drugega: »Kod kuće imam novčank, a u njemu jednu žutu. Sve ostale su bele ...« Sla sta s sošolcem Stoja-nom iz šole, Džordže je imel boljše oči pa je zaslužil »biHja-darke«. Oba prav dobro vesta, dinar. Komaj se je ustavil, že ga je pobral Branko in ga stisnil v žep. Ne tako hitro, Branko! »2kkaj~ si pobral dinar?« Skomiignil je z rameni. »Ali, veš, čigav je?« »Njegov«, je pokazal na kolego, ki je »izgubil« kovanec in mu ga ponudil. Bilo ga je sram, da mu je vsa kri udarila v glavo: »Saj ne bom nikoli več . ..« Potem smo nastavili še dva dinarja, oba kar pred Komunalno banko. Enega znotraj ograje in enega zunaj. Usoda je hotela, da sta oba hkrati našla novega lastnika in iz predvidenih deset nagrajencev jih je nastalo enajst.. Štiriletna Milenca Levičnik iz Valantičeve 9 je korakala dva koraka za mamico in se nenadoma sklonfla h kovancu, ki ga ni nihče drug opazil: »Mamd, dinarček je bil!« Potem je Milenca povedala, da že ima prašička. Ko je bila stara leto dni, ga je dobila. Zdaj ga bosta z mamico izpraznila in odprli hranilno knjižico. To bo lepa dota, ko jo je Milenca začela zbirati že tako zgodaj! ko greš po šibice: če imaš devet dinarjev, jih boš mogoče dobil, če imaš kovača, pa le ne ostaneš nič dolžan!« »Ste bili v banki zaradi kredita?« »Štiristo sem jih vzel, za hišo. Zdaj sem jo nekako spravil pod streho. Štiričlansko družino imam, pa sem samo jaz v službi.« Poznam tričlansko družini-co, ki ima 174.000 dinarjev mesečnih dohodkov in pravijo, da si ne bi upali začeti z gradnjo hiše. Franc Pužina misli drugače: »Kdor ga težko ne zasluži, ga ne bo pobral. Meni se ni odveč skloniti, če se bom desetkrat, pa imam šibice. Samo, če bi jih zmetali še kaj dosti... « Od enainštiridesetih dinarjev, ki smo Jih nastavili na najprometnejših točkah v Novem mestu na tržni dan pred praznikom varčevalcev, jih je samo enajst srečalo take ljudi, ki so jih bili res vredni. Vendar bi bila taka ocena preveč enostranska, če ne bi pokukali še v hranilno blagajno Komunalne banke. Tam je dinar več vreden. Čeprav od dinarja do dinarja, od stotaka do sto-taka — skupno premoženje vseh varčnih Dolenjcev ni tako majhno. Na hranilnih knjižicah v Komunalnih bankah je irniaio meseca aprila letos 9841 vlagateljev 667,119.000 dinarjev. Skupni znesek vseh vlog je rasel do julija, ko so imeli vlagatelji preuranjenih 677,680 tisoč dinarjev, potem pa se je začelo jesensko nakupova- *** POBERI DINARČEK, MIHEC,« UCI TOV GABRIJELA FIT.irK" SVOJEGA VNUCKA KO BI LE VSAKA MATI IN VSAK OCE DELALA TAKO/ ZA MONIKO JE DINAR VEDNO DINAR, ČEPRAV LEZI V BLATU Kam gre drobiž? Kam gre drobiž? se sprašujejo v banki. Stalno namreč opažajo, da se v banko vrača mnogo manj drob'ža, kot ga dajo v promet. Nekdo je povedal, da ga meče doma v vazo, ki Je že skoraj do roba polna, drugi je naredil iz dinarčkov originalno ogrlico, tretji, da, tretji pa ima luknjo v žepu in ves drobiž izgubi. V peči je počilo... Pred dnevi je prišla v novomeško podružnico Narodne banke zaskrbljena ženica. Doma je hranila 70 tisočakov, da bi na sejmu kupila živinče. Nekaj časa Je denar prekladala po predalih, potlej pa se ji je zazdelo, da bi bil še najvarnejši v pločevinasti škatli. Denar je s škatlo vred porinila v krušno peč, nato pa Je nanj najbrž pozabila. Z jesenskim dežjem so prišli tudi hladni dnevi. Po daljšem času Je usodnega jutra zakurila v peči. kmalu nato pa Je v njej nekaj precej počilo. Zaradi vročine se je njen »hranilnik« v peči napel in počil. 8 tresočimi rokami je potegnila škatlo iz nevarne bližine ognja, toda — namesto tisočakov so bili v njej samo še ostanki denarja. Bankovci so na vseh robovih že zogleneli, v sredini pa se je še dalo videti, da je bil to nekoč denar. Zenici so v banki svetovali, naj pošlje močno poškodovani denar posebni komisiji pri glavni centrali NB v Beograd. Ce bi bankovce skušali v Novem mestu posamič jemati narazen, bi se verjetno zdrobili v prah. Morda Ji bodo v Beogradu lahko pomagali, če bodo ugotovili, koliko bankovcev je bilo v škatli; denar ho dobila povrnjen po odbitku Škode, ki Jo Je sama zakrivila. Kmečke peči, žinuiice, dotrajale nogavice, škatle, stare blazine in drugi taki pripomočki prav gotovo niso hranilniki! Nekateri tega še vedno nočejo vedeti ... (Nadaljevanje na 6. >tr.) Utesnjena ESS čaka nove stavbe Takole je v dobovskem obratu tovarne BETI ob novih šivalnih strojih. Delavke hitijo šivati in se niti ne zmenijo za radovedne goste... CIN-CIN-CIN -123.000 dinarjev v blatu (Nadaljevanje s 5. strani) nje in čeprav je število vlagateljev še vedno naraščalo, je bilo septembra na 10.008 knjižicah 664,294.000 dinarjev. Znesek hi bil večji, če bi imeli možnost prišteti vloge na poštni hranilnici in pri hranilnih odsekih kmetijskih zadrug. V tem času se je povečal dolg iz potrošniških posojil od ene mili j ar de in 160,736.000 dinarjev v aprilu na eno milijardo 663,525.000 dinarjev v oktobru! Najemanje posojil pa je tudi vrsta varčevanja še posebej danes, ko pravijo, da slabo gospodari, kdor ni zadolžen ... Srečna številka 1471 Za dan varčevanja, 31. oktober, je Komunalna banka pripravila državljanom, ki so imeli 26. oktobra vsaj 20.000 dinarjev na hranilni knjižici, prijetno presenečenje. Izžrebali so 25 knjižic, katerim so namenili za 320.000 dinarjev nagrad. Medobčinska komunalna banka 606-11 v Novem mestu je namenjena področju občin Metlika, Trebnje in Novo mesto. Številke hranilnih knjižic iz vseh treh občin so dali v zabojcek, iz katerega je srečne dobitnike vlekla 5-letna Mojca Novak. Komisija, v kateri so bili Jože Smajdek kot predsednik. Martina Becele kot vlagate! ji-ca in Viktor Poljanšek kot uslužbenec Komunalne banke, je potem ugotovila nagrajence: 50.000 dinarjev je dobila številka 1471, 30.000 dinarjev številka 4/645 in 20.000 slednjih dvaindvajset izvlek! slednjih dvaindvajset številk, ki jih je Mojca izvlekla, so nagradili vsako z 10.000 dinarji. • Brez dinarja ni milijona, brez varčevanja ni dinarja. Kako in zakaj spoštujejo dvajset sekund dela ljudje, ki so v petek pobirali dinarje po Novem mestu, smo napisali — zakaj se jim ca dinar ne izplača skloniti, pa vedo tišti, ki ga izgubljenega na cesti( in še kje drugje!) prestopijo ali celo namenoma pohodijo v blato ... MARJAN MOSKON IVAN ZORAN Dolenjske gospodarske organizacije dobivajo največ tajnic, strojepisk, fakturistk in računovodij iz novomeške srednje ekonomske šole. Ali ta šola podjetjem, tovarnam in ustanovam pošilja strokovnjake, kakršnih si želijo? Od srednje ESS v Novem mestu ne bi smeli zahtevati preveč, dokler ne dobi primernejših prostorov za pouk in boljših delovnih pogojev. O tem nam je pripovedoval ravnatelj šole Edo Grogl: — Ljudje še vse premalo poznajo izredno slabe delovne pogoje, v katerih dela naša šola. Letos imamo 254 dijakov, pouk pa se v petih učilnicah odvija v dveh izmenah. Vmes je samo dobrih 10 minut razred prazen, tako da ga niti pošteno ne moremo prezračiti. Vsa učila in pisalne stroje imamo v enem kabinetu, velikem 3x3 metre. V drugem, podobnem prostoru, čakajo vozači na vlak ali avtobus. V ta prostor bi smelo iti največ 12 otrok, v resnici pa se jih nagnete tudi do 30 tu več. Zaradi pomanjkanja prostorov tudi izvenšolske dejavnosti ne morejo zaživeti, čeravno imamo več krožkov in tudi šolsko zadrugo. — Kaj pa je z gradnjo novega Šolskega poslopja za vašo in srednjo medicinsko šolo? že veste? Denar lahko vložimo na hranilno knjižico tudi »na odpovedni rok«, to se pravi, da se odpovem« dviganju za določeno dobo. Na daljšo odpovedno dobo ko pristanemo, večje so obresti od vloženega zneska. Ce se mu odpovem« za več kot leto dni, je obrestna mera 6 odst., za več kot dve leti 6,5 odst., rt več kol Štiri leta pa 7 odst. Z VSO POTREBNO RESNOSTJO POMAGA MOJCA KO MISIJI, KI UGOTAVLJA SREČNE DOBITNIKE Sklonili so se k dinarju -pobrali pa tri tisočake! Akcija EN DINAR SFRJ je končana. Komunalna banka v Novem mestu je vse tiste, ki so se v petek dopoldne pripognili in pobrali s ceste dinarski kovanec, nagradila s hranilno knjižico, v katero jim je kot prvo vezano vlogo vpisala 3000 dinarjev. — Nagrajeni so bili: 1. Alojzija Dragan, Sela pri Štauberku 9, Otočec ob Krki. 2. Polde Gliha, Dolnje Kamence 44, pošta Novo mesto. 3. Ncžka Muhič, Mali PodJjuben 2, pošta Novo mesto. 4. Štefka Jaklič, Društveni trg 2, Novo mesto. 5. Frančiška Becele, Smolenja vas 63, pošta Novo mesto. 6. Ivanka Kaplan, Zdravstveni dom, Novo mesto. 7. Monika Volf, Glasbena šola, Novo mesto 8. Džordže Vučkovič, Nad milni 23, Novo mesto. 9. Mihec Iladl, Kristanova 13, Novo mesto. 10. Milenca Levičnik, Valantičeva 9, Novo mesto. 11. Franc Fužina, železniška postaja, Uršna sela Nagradam Komunalne banke je DOLENJSKI LIST primaknil še eno: Mllenci Levičnik iz Novega mesta smo vložili v novo hranilno knjižico tudi mi tri tisočake — izžrebana pa Je bHa med enajstimi srečneži, ki v petek niso pustili v blatu svetlega, novega dinarja____ UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA prostor, kjer bo stala šola, še ravno tak, kot je bil. Ce bi načrt z novo šolo padel v vodo, naša šola ne bo verificirana. Pač nima ustreznih pogojev! To bi bila velika škoda. — Imate predavateljev dovolj ali tudi s kadrovsko zasedbo niste .preveč na trdnih nogah? — Imamo 9 stalnih in 10 honorarnih predavateljev in s tem v zvez} res ni posebnih težav, razen z ekonomisti, ki jih na šole ni mogoče dobiti zaradi mnogo boljših osebnih dohodkov v gospodarstvu. Pri nas bi potrebovali le še 2 ekonomiste in 1 učitelja telovadbe. — Ali so delovne organizacije z vašimi diplomanti zadovoljne? — Večina naših dijakov se v praksi dobro izkaže, v podjetjih imajo težave le z nekaterimi, prav s tistimi, ki se že v šoli niso obnesli. Z društvom knjigovodij tesno sodelujemo in smo prav veseli njihovih praktičnih nasvetov. Največkrat v koleittivih nimajo pravega odnosa do dijaka, ki prvič pride v službo. Mladega človeka brez prakse bi morali nekaj časa pustiti, da se privadi okolju, delu in da spozna podjetje. Navadno pa dijak, ki čez noč postane uslužbenec, že prvi dan dobi svoje delo, za katerega je odgovoren hi je prepuščen povsem samemu sebi. — Ste tudi pri vas tako na tesnem s prostori? — Medobčinski šolski sklad omogoča poslovanje naši šoli in podobne težave kot na drugih šolah imamo tudi pri nas. Najnujnejša sredstva pa so vendarle zagotovljena, in če bi imeli še nove prostore, bi bdli kar zadovoljni. Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovolj Člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite hi napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem »Za gradnjo je že vse na-red, prostor, kjer bo stala nova šola, pa je še prav tak, kot je bil___« pravi direktor ESS Novo mesto, tov. Edo Grogl — Za gradnjo je že vse na red in bi morali z deli pričeti že 1. oktobra. Kot sem opazil, pa je danes, 5. novembra V Dobovi bo dela še za 200 žena in deklet! Pleliljstvo v Dobovi je bilo precej časa v nepopisnih težavah, zdaj pa se je mu le obrnilo na bolje. Letos je ta obrat prevzela metliška BETI.. Lani — delali so volnene izdelke — so naredili vse leto za okoli 50 milijonov dinarjev vrednosti, letos pa so samo v septembru z 10 več zaposlenimi naredili za 32 milijonov din bombažnih izdelkov. V metliški Beti povedo, da ima največ zaslug za to tehnični direktor tov. Ivo Žagar, ki je skrbno pripravil tehnološki postopek v preurejenem dobovskem obratu in usposobil ljudi, ki danes vodijo proizvodnjo v njem. Stroje za pletenje volne so zamenjali z brzošivalnimi konfekcijskimi stroji in gumbničarkami. V dobovskem obratu Beti izdelujejo moško bombažno perilo, največ spodnje hlače. Zaenkrat še dobivajo skrojene kose blaga lz Metlike in jih v Dobovi samo sešijejo, opravijo končno kontrolo in embalirajo. Mojstrica Lojzka Grebljički, ki vodi delo v obratu, nam je povedala: — Prve dni je šlo težko. Proizvodnja se je izpreme-nila, dekleta so dobile v roke povsem drugačne stroje in so se morala šele privajati nanje. Zdaj pa norme i že presegajo. Tudi osebni dohodki so se močno izboljšali: j skupaj z đraginjsko povišico ne more nobena, ki dela j ves mesec in normo dosega, zaslužiti manj kot 25.790 dinarjev. Za zdaj imamo v Dobovi samo šivalnico. O tem, v kaj se bo naš obrat specializiral, še teko razgovori. Začeli pa smo in tudi to precej velja! Dela je dovolj in več ko nam pošljejo iz Metlike, raje vidimo! Stavbo bo treba še preurediti: potreben je vodovod, pa tudi L nadstropje bo preurejeno v proizvodne namene. Tako je povedala tov. Grebljički, v Beti v Metliki pa so nam povedali, da imajo z dobovskim obratom velike načrte. Specializirali ga bodo, vendar niso marali povedati v kaj. Ko bo specializacija gotova, bo v obratu delalo 250 ljudi (zdaj jih je 68), ki bodo naredili za 800 milijonov dinarjev vrednosti na leto. Obrat bo takrat proizvodno samostojen. Koliko je vredno to, da se bo * dobovskem obratu Beti lahko zaposlilo še skoraj 200 žena in deklet, pa najbolje vedo Dobavčani in okoličani! M. Šolam toliko, kot potrebujejo! Skladi za šolstvo so samo nadaljevanje občinskega proračuna in nič več ter prav zato v resnici niso družbeni skladi! — S takšnim načinom financiranja šolstva smo družbo odmaknili od šolstva ter dopustili, da so se problemi financiranja šolstva reševali zgolj na relaciji: občinski proračun — šolski sklad — šola, sredstev pa je bilo seveda vedno premalo. — V bodoče moramo potrebe šolstva zastavljati na odnosu celotne družbe napram šoli. Ce gradimo hišo, pa nam začne zmanjkovati sredstev, naredimo nekaj manj, hiša pa je kljub temu zgrajena. Ko smo dodeljevali šolam sredstva za njihovo dejavnost, si na ta način žal nismo mogli pomagati. Gradbenik lahko naredi nekaj manj kot je bilo v načrtu, pa bo hiša vseeno hiša, šola pa mora naučiti otroka vso matematiko, vso fiziko, ves zemljepis itd. Ker nam je za šolstvo sredstev v občini vedno primanjkovalo, smo jih pač dodeljevali toliko kot amo jih imeli. Pouk se je zaradi zavesti naših šolnikov, zaradi velikih naporov, samoodpovedovanja In njihove zavidljive ljubezni do ookli-ca odvijal kljub Umu. V gospodar- stvu smo kot revna občina z manj sredstvi naredili nekoliko manj, v šolstvu pa smo z manj sredstvi prav po zaslugi prosvetnih delavcev naredili toliko kot bi, če bi bilo sredstev dovolj! Približno tako je tekel pogovor na posvetu predsednikov sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev, ki ga je v torek, 27. oktobra, sklical občinski sindikalni svet Novo mesto. Na njem so opozorili na napake v proračunsko-administrativnem financiranju šolstva v novomeški komuni in poudarili, da je treba vprašanje šolstva odslej reševati z ustvarit"'■•■•■> odnosa celotne druš-be do Šolstva. Gre za odgovoren odnos celotne družbe do Šolstva Z ugotovitvijo, da smo reveži, se ne moremo več zadovoljevati, so menili na posvetu. V novomeški ob* čini manjka približno 60 predmet* nlh učiteljev, precej šolnikov JJ brez primernih stanovanj, njihov* osebni dohodki so znatno nižji JB onih v gospodarstvu in znatno ni*J* od osebnih dohodkov prosvctiU» delavcev na razvitejših področji*; večina šol v občini je domala br** učil, precej šolskih stavb je nep*1' nicmiii ali premajhnih za sodobej* pouk, nekatere že razpadajo, »t(f itd. V takšnih šolah in pod taksru-mi pogoji pa vzgajamo nove 1*25» racije, Id so prikrajšane za na3^t kaj, kar bi jim morala šola nud"» v skladu s potrebami časa. Tako je, ker smo se v šolstvu preveč zadovoljevali s proračunsR administrativnim financiranjem. •* je potekalo skoz občinski sklati w» Šolstvo. Prav »to se je v o1*"11,.,,, stvarjal samo odnos šolstvo : K<"" n.r vsa ostala družba pa je nepr< deto stala ob strani. Prihaja čas, ■ Dolenjska galerija ' (Nadaljevanje s L strani) tudi potreba, ki Jo je družbena skupnost spoznala in uresničila. Ustanove takšne vrste — seveda če živijo pravo življenje — so namreč izredno pomemben element v oblikovanju človekove osebnosti. V ničemer se namreč ne ločijo od ostalih vzgojnih in kulturnih ustanov. V človeku vzbujaj o občutek za lepo, s čimer razvijajo in poglabljajo njegove obče človeške težnje po čimbolj plemenitem in popolnem. Program je hkrati mnogovrsten in obsežen, morda celo nekoliko velikopotezen. Razumljivo; nastal je ob oblikovanju dolgoročnega načrta, ki v nobenem primeru ne bi mogel biti takoj uresničljiv. Pa vendar: vedno močneje se kaže v svetu težnja po originalnosti, enkratnosti umetniških zbirk, po nekakšni specializaciji, v kateri ni vsega pa nič, marveč samo nekaj, le-to pa resnično vredno, zbrano s čim tehtnejšo presojo in čimbolj v celoti. In Se tole: zelo koristno je imeti ob galeriji razstavne prostore, v katerih bi se vrstile občasne razstave najrazličnejših DOLENJSKA GALERIJA je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 13. ure. — Vstopnina 50 din. Šolski skupinski obiski ne plačajo vstopnine. Galerija je odprta tudi vsako nedeljo od 9. do 12. ure. zvrsti in oblik. S tem bi galerija pridobila na živahnosti in aktualnosti. Novo mesto - pomembno regionalno gospodarsko in kulturno središče Ne zamerite mi zato dobronamerne prepombe. Izrekam jo v želji, da naglasim potrebo in s tem koristnost, ki se vsiljuje sama po sebi. Naj bo naše začrtovanje občinskih meja, ki ga pogojujeta družbeni sistem in komunalna u-reditev, takšno ali drugačno, Novo mesto bo v vsakem primeru nadvse pomembno regionalno gospodarsko in kulturno središče. To-pa poraja širšo odgovornost in funkcijo predvsem tudi kulturnih institucij, ki so v mestu. Menim namreč, da bo potrebno resno stehtati sedanjo vlogo taksnih središč, kot so še npr. Maribor, Celje, Nova Gorica, Koper in morda še katero, in jim vidne je zaupati — seveda na kvalitetno višji ravni — funkcijo pomembnih kulturnih žarišč. Galerija more postati organizator razstav in estetske vzgoje ne samo v mestu, marveč v vseh večjih krajih Dolenjske. Podobno vlogo načrtnega kulturnega vpliva bi lahko v vidni meri opravljale tudi druge ustanove, ki žive oz. ki bi jih bilo potrebno oživiti. Ne nagovarjam vas, spoštovane tovarišice in tovariši, ki ste tu navzoči, za novo centralizacijo, če že ne oblasti, pa vsaj kulture; za nekaj, kar bi bilo korak nazaj; marveč za racionalno delitev dela, pri kateri je zelo težko ali skorajda nemogoče deliti aktivnost ustanove na komunalno kulturo, okrajno ali republiško. Njen vpliv je ali vidnejši ali manjši, bolj aH manj pomemben. Največkrat se širi po sebi lastni zakonitosti, ki bi ji bila še najbolj blizu primera radijskega oddajnika. Od tvarne in dejavne moči kulturne ustanove je odvisna slišnost — njen vpliv. Za razumno, primerno in uspešno medobčinsko sodelovanje Pri takšnem načinu razvijanja kulturnih ustanov bodo potrebni dogovori med vsemi prizadetimi (med šolami, kolektivi), tudi med občinami, dogovori zaradi skupnega irm teresa o vsebinskih programih zavodov in dejavnosti, o gostovanjih in ostalih vrednih kulturnih akcijah in seveda — o skupnem financiranju. Prepričan sem, da je takšna pot sodelovanja in skupnega reševanja kulturnih potreb naših delovnih ljudi na posameznih zaključenih območjih — in takšno več ali manj zaključeno območje predstavlja tudi Dolenjska — naj razumnejša, najprimernejša in, prepričan sem, tudi veliko cenejša. Finančna sredstva so in bodo še dokaj časa tisti objektivni faktor, zaradi katerega bo nujno preudarno razvijati naše kulturne kapacitete. Izvajanje letošnjega družbenega načrta kaže na naslednjo resno težavo: republiški organi — v mislih imam predvsem naš sekretariat za kulturo in presveto — ugotavljajo pri svojem delu številna dej- POGLED V GLAVNO RAZSTAVNO DVORANO DOLENJSKE GALERIJE MED GOVOROM TOVARIŠA MILOŠA POLJANSKA, REPUBLIŠKEGA SEKRETARJA ZA KULTURO IN PROSVETO stva vsebinske, materialne ali drugačne narave, ki silijo organe v aktivnejši in celo neposrednoj ši odnos do nastale problematike. Ce vzamem za primer matično službo knjižnic ali spomeniško varstvo, potem smo dolžni storiti vse, za kar se obvezuje sprejeti zakon o matični službi oz. zakon o varstvu kulturnih spomenikov. V resnici pa je za popolno izvajanje zakonskih predpisov večkrat premalo materialnih možnosti. Predlog zakona o financiranju družbeno-pohtičnih skupnosti v Sloveniji upošteva potrebo po kritju primanjkljaja v materialno šibkejših občinah tudi za temeljne kulturne in prosvetne dejavnosti. Takšen način zmanjševanja razlik materialnih pogojev za številne službe in dejavnosti je nujen in koristen. Povsod tam, kjer doslej ni bilo nikakih pogojev, bodo na ta način podani vsi minimalni pogoji vsem temeljnim kulturnim dejavnostim. Potrebno po je tudi zavest, da kulturno delo potrebujemo! Očitno zaostajanje nekaterih krajev, pa tudi širših območij — kar se tiče masovne j ših kulturnih de javnosti — pa ni samo posledica skromnih ali nezadostnih materialnih možnosti, marveč tudi premalo razvite zavesfc' o potrebi in smiselnosti kulturnega dela. V takšnih primerih bi bilo potrebno omogočiti organom širše družbene skupnosti, da aktivneje, neposredneje vplivajo na razvijanje najustreznejših dejavnosti, kot so npr. knjižnica, kinematograf, hkrati pa omogočijo tudi kvalitetna gledališka, glasbena in druga gostovanja. Za takšno neposredno vplivanje bi morali imeti centralni organi večje materialne možnosti kot doslej. Prepričan sem, da bo mogoče priti do vidnejših rezultatov v kulturi in do njenega enakomernejšega razvoja šele tedaj, ko bo do za okvarno kulturno politiko na območju vse republike na razpolago ustrezna finančna sredstva, ker bomo sicer mogli tudi na prej svojo aktivnost in v\r> go zavestnega spodbujevalca izražati samo v programih in platoničnih priporočilih. O uspešnosti mate rialnega spodbujanja nam najbolj zgovorno govore republiški skladi, ki delujejo na področju kulture in moramo ustvarjati odnos celotne družbe do šolstva in o potrebah šolstva razpravljati s tega stališča! Proračunske možnosti ne smejo omejevati potreb šolstva Proračun v prihodnjem letu prav Kotovo ne bo mogel zadostiti vsem potrebam šolstva v novomeški občini Kljub temu to ne pomeni, da bomo še naprej smatrali šolski sklad za nedotakljivo svetinjo, pač Pa bo morala občina v skladu z u-8tavo in zakoni uveljavljati potrebe po manjkajočih sredstvih napram širšim družbenopolitičnim skupnostim. Malce drugače bi lahko rekli: prenehati moramo s proračunskim sistemom finansiranja Šolstva, ki namenja šolam zgolj sredstva iz lokalnih virov, ki jih daje v šolski »klad. Tu se srečujemo z decentralizacijo, saj bo morala manjkajoča sredstva primakniti republika. Decentralizacija ne bo šla zlahka kot pač ni šla še nobena decentralizacija doslej, kljub temu pa je treba zastaviti vse sile za to, da bomo manjkajoča sredstva dobili in šolstvu **gotovili nemoteno delovanje. Že *da.i ie slišati, da je v pripravah republiški zakon, ki za nas ne kaže najboljše. Kot merilo tega, komu je republika dolžna zagotoviti dotacijo in komu ne, predlaga eno izmed občin, ki je približno enako razvita kot to.ki se za dotacijo potegujejo, pa je ne potrebuje. Ce bo tak zakon uveljavljen in bi vzeli za merilo npr. občino Metlika, ki za šolstvo ne potrebuje dotacij, pa je gospodarsko celo manj razvita kot novomeška, bomo v novomeški občini ostali brez pomoči republike, brez katere bo šolstvo v enakem položaju kot doslej!! Dejansko pa občina Metlika ne potrebuje pomoči v šolstvu zgolj zato, ker ima na svojem področju samo tri o -s n o v n e š o 1 c in nič več! Poudariti torej velja, da moramo ustavno določilo, ki nalaga širšim družbenopolitičnim skupnostim dolžnost pomoči, pojmovati po njegovi vsebin i hi ne po črki! Vse šole bodo izdelale programe dejanskih potreb Na posvetu so se zedinlli, da morajo šolski kolektivi pripraviti programe svojh potreb za prihodnje leto s stališča sredstev, Id jih potrebujejo za normalno delo. Dejstvo, koliko sredstev bo lahko proračun namenil šolskemu skladu. nas tu ne sme motiti. Šola kot druž-beno-izobraževalna enota potrebuje za svoje delo toliko sredstev in ta sredstva je družba dolžna zagotoviti — to je načelo, ki ga moramo uveljaviti že v prihodnjem letu. V programe potreb je treba razen sredstev, namenjenih za osebne dohodke, zajeti tudi sredstva, ki so potrebna za materialno poslovanje, za stanovanjsko izgradnjo, za izobraževanje in za vse drugo, kar šola potrebuje. Razprava o takšnih programih naj bo najpomembnejša točka dnevnega reda občnih zborov sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev. Sorazmerno pozno, pa vendar pomembno odkritje posveta je, da smo se v šolstvu doslej preveč zapirali v ozke meje lokalnih možnosti in tem podrejali programe šolstva. Čas, ko smo sklad za šolstvo smatrali za nedotakljiv tabu in so šolski kolektivi svoje potrebe uravnavali samo na relaciji šolski sklad: šolski kolektiv, je minil! Sredstva, potrebna za normalno poslovanje šolstva, mora zagotoviti celotna družba, to pa bomo dosegli samo s tem, da bomo družbi povedali: toliko sredstev potrebujemo in toliko jih zahtevamo! M. J. FRANJO ST1PLOVŠEK: Motiv iz starega Maribora katerih delež je pomagal uresničiti današnjo pridobitev — Dolenjsko galerijo. Naj se za konec ponovno povrnem h galeriji. Strinjali se boste z mano, če izrečem ob tej priložnosti besedo priznanja vsem, ki ste omogočili in realizirali »dopolnitev že obstoječih kulturnih ustanov Novega mesta in Dolenjske«: občinski skupščini s tovarišem predsednikom, javnim in kulturnim delavcem, med katerimi naj lmneoma omenim prizadevnega ravnatelja muzeja Janka Jarca in vse ostale, ki so kakorkoli pomagali, da se je dobra ideja kljub nenehnim finančnim zadregam uresničila. Pridobitev, kakršno predstavlja Dolenjska galerija, je vredna spomina na prve dni revolucije in občinskega praznika. S tem proglašam, da je galerija odprta! Prvi gostje v galeriji Otvoritvene svečanosti v Dolenjski galeriji so se razen številnih občanov Novega mesta ter odbornikov občinske skupščine udeležili tudi predstavniki podjetij, zavodov, ustanov in družbenih organizacij. Med gosti so bili tudi tovariši Beno Zupančič, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije, Miloš Poljan-šek, republiški ^sekretar za kulturo in profveto, dr. Viktor Damjan^ podpredsednik Okrajne skupščine Ljubljana, predstavnika občinskih skupščin Brežice in Krško, medtem ko so bili med drugimi gosti tudi naslednji tovariši: generalni konzul SFRJ v Celovcu Franc Pirkovič s soprogo inž. Vilmo Pirkovič, dr. Ed-gar Leopold, prior mrtuzije Pleterje, in njen proku-rator p. Janez Drolc, za Narodno galerijo v. d. direktorja Anica Cevc, za Moderno galerijo direJčtor Zoran Kržišnik ter kustosa Melita Štele in dr. Ciril Velepič, za republiški Zavod za spomeniško varstvo dr. Marjan Zadnikar in za njegovo restavratorsko delavnico akad. slikar Izidor Mole; za NUK Miloš Rybaf, za Zgodovinsko društvo pa univ. prof. in generalni sekretar SAZU dr. Milko Kos. Od upodabljajočih umetnikov so bili navzoči: akademika Božidar Jakac in Anton Gojmir Kos, akademski slikarji France Mihelič, Miro Kugler in Miha Karhbič, kipar Vladimir Stoviček, kipar in rezbar Franc Vodnik, dalje pisateljica in predsednica Društva slovenskih knji ževnikov Mira Mihelič, med muzealci pa Franc Krese čoban, Stanko Skaler, Jože Dular, Tone Stupica, Lojze Bolta, Marjan Vidmar in Anja Uršič. Med gosti smo opazili tudi predstavnike novomeške garnizije JLA, pesnika Antona Podbevška, Franca Kolarja, Eda Turnherja in mnogo drugih prijateljev Novega mesta in Dolenjske, veliko Novomeščanov in predstavnike upravnih organov domače občinske skupščine. Kaj pripravlja »Kiosk« v prihodnjem letu? Državna založba Slovenije bo prihodnje leto v zbirki »Kiosk« izdala Stendholov roman »Armance« in Stevenso-novo povest »Ballantra, ski gospod*, od katerih prinaša prva knjiga realistično, druga pa romantično zgodbo iz preteklosti- »Jezna ialovaNca« je naslov detektivski zgodbi ameriškega pisca E. S- Gardner-ja, tej pa je podobna zgodba, ki jo bomo brali v knjigi »Zaupni agent« angleškega pisca Grahama Greena. »Goljufija« Heinza Risseja je pretresljiva pustolovska povest o viharju in brodolomu. Povest iz češkega odporniškega gibanja Ladislava Mnačka bo izšla pod naslovom »Smrt se imenuje Engelchentt. španskega pisatelja Jorgea Sempru-na bomo spoznali po knfiffi »Veliko potovanje«, v kateri opisuje vožnjo iz Francije v nemško koncentracijsko tabo- rišče. Iz hrvatske književnosti bo predstavljen Miroslav Krleža z »Vrnitvijo Filipa La. tinovieza«. Sodobno mladinsko življenje popisujeta »Sva-tovalka« ameriške pisateljice Carson McCullers in »Zgodba« angleškega pisca Johna Har-veya. Domači pisatelji v izrednih zvezkih Zbirka »Kiosk« bo leta 1965 v izrednem programu izdala Jurčičevega »Desetega brata«, Tavčarjevo »Visoško kroniko«, Cankarjev roman »Na Klancu« in »Martina Kačurja« ter Kranjčev roman »Os življenja«-Zaradi lepe opreme in dostopne cene bo po teh knjigah rada segala tudi mladina osnovnih in srednjih šol, ker so to dela za obvezno čtivo po učnih programih osnovnih in srednjih šol. »Ze petindvajset let sem francoski vojak!« So ljudje, ki nas s svojo neposrednostjo, toplino in človeškostjo privlačijo, zanimajo, budijo radovednost, s tem in z bogatimi življenjskimi izkušnjami, dobrosrčnostjo, s prepričljivo vesls-lostjo. Povsod okrog nas so, pa velikokrat ne vemo zanje. Potem pa jih poiščemo in klepet steče . . . F r an c e Gornik, avtobusni šofer pri SAP, ki vozi (med drugim) v glavnem na kočevskih relacijah, je kar sam začel. Kakor bi zdrdral podatke iz osebne izkaznice: »Na svetu sem že skoro petinpedeset let, za volanom sedim 34 let, luč sveta pa sem zagledal na Gori nad Sodražico. Mimogrede: še mladega me je zanimal rod, pa sem pobrskal po žepnih knjigah. Ugotovil sem, da vsi pravi Gorniki izhajajo z Gore; po knjigah sem sledil prednikom skoro petsto let nazaj . . .« — Kako si prišel za volan in kaj si počel v teh štiriintridesetih letih? »Prvič sem sedel za volan v starojugoslovanski mornarici kot mehanik, potem pa sem bil deset let v Franciji šofer. 1939. sem zaprosil za francosko državljanstvo, ki sem ga dobil v štirinajstih dneh, takoj potem pa so me vpoklicali v vojsko (.topovsko hrano' so potrebovali!). Naslednje leto smo ob nemškem napadu junaško' bežali; Nemci so me dvakrat ujeli, dvakrat sem jim ušel, bil v taborišču, delal v Nemčiji, konec 1946. leta pa sem bil spet doma, v Jugoslaviji Je že tako naneslo, da se nisem utegnil v Franciji demobilizirati in sem torej po predpisih še aktiven francoski vojak! Pri Avto Kočevje sem bil skoraj sedemnajst let, dokler niso prodali avtobusov z mrtvim in živim inventarjem Sapu. Najraje vozim na kočevskih progah, porabijo me pa tudi na vseh drugih, ker šoferjev primanjkuje ... — In tako si prevozil . . .? »Okrog sedem milijonov kilometrov, kakšen meter gor ali dol.« — Morda kak zanimiv dogod-lijaj iz bogate zakladnice spominov? »Tega je toliko, da bi lahko pripovedoval in pripovedoval. V spominu obstajajo le lepi, prijetni dogodki in teh je bilo, res, kar precej . . . Večkrat se spomnim triintridesetega leta, ko sem bil kot komunist zaprt skupaj s Kidričem, Ziherlom, Kardeljem. Ves čas v Franciji sem bil član KP Francije . . .« France Gornik, z Gore doma, meni, da je treba datd vsaki stvari v življenju svoje mesto, postaviti jo tja, kamor spada. Dela se ne brani, ker ve, da ga je treba opraviti, če ga je pa le preveč, si da korajžo in moč s ,konjčkom", onim najmanjšim ... Sicer pa biti šofer avtobusa ni lahko; večkrat je treba stisniti zobe in dati počitek in jed z dnevnega reda. Avtobusni promet ne sme stati ... In ker se mu avtobus pred .Korlom' v Prigoricd kar sam ustavi, ve, da sta potrebna oddiha oba, on in avtobus. Takole minutko ali dve . . . F. GRIVEC WBmB0mmmm^]xBmmmm......bMHMHM.....i-i-^uiMHii'riifijNMiimstjJHNiMiimHH'HNnidM'm- ur:: rM?!ii.-ii!s:tiMi!i!iMi.......jiiiiiHi'irtM^r-irM.niiHiiir'itiMnrtMrrMruc!'.....irmriir......iriiiiii;-iHM!>r-iiii(H- Komisija za pomoč poplavljencem Pri občinskem odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Metlika je bila te dni izvoljena posebna komisija za pomoč področjem, ki jih je nedavna poplava močno prizadela. Za predsednika komisije je., bil izvoljen sekretar občinskega odbora Socialistične zveze, ' razen njega pa delajo v komisiji še štirje člani. čuden račji apetit 2ena Jožeta Jankoviča iz Livolda 56 pri Kočevju je redila raco, ki je imela kaj čuden apetit. V svoj želodec je raca spravila 9 pločevinastih zamaškov od pivskih steklenic in 2 manjša koščka pločevine. Te »hrane« pa ni mogla prebaviti, zato se je začela grdo držati. Jankoviče-va žena je to opazila 17. okt. in se je odločila, da raco za- ' kolje. Seveda je bila nemalo presenečena, ko je našla v račjem želodcu pločevinasto hrano. Ena stran race je bila popolnoma črna, meso pa je že začelo gniti. Raca je bila zastrupljena in je tudi mačke niso marale jesti. Zato so jo zakopali. Koliko časa je raca pobrala zama-ške, ne ve nihče, toda jajca je nesla do zadnjega. Za »popolno versko svobodo« Polja kmetijske zadruge Brežice v Trnju je. zalila voda, le plug, pripravljen za oranje, je samoten ostal ob cesti. Kako živijo v Zahodni Evropi Sodelavci nekega zahodnonemškega inštituta za proučevanje javnega mnenja so se pred nedav-^nim odpravili na pot, da bi si ogledali zanimive običaje svojih sosedov. Rezultate odgovorov, ki so jih zbrali, so objavili v posebni knjigi. Po teh statistikah so Francozi najgostoljubnejši narod v Zahodni Evropi, kajti več kot polovico francoskih družin sprejme vsaj enkrat na mesec v svojo hišo goste. Znatno za njimi so Nemci, kjer ima le ena tretjina vseh družin enkrat mesečno goste. Vendar so kljub temu Nemci še vedno znatno bolj družabni kot drugi: Italijani in Belgijci žive kot pravi puščav-niki oziroma skoraj izključno v krogu svoje družine. Kot kaže, so Nemci rado-vednejši od svojih sosedov: 30 odstotkov Nemcev čita časopise vsak dan. V Holandiji čita časopise vsak dan 28 odstotkov prebivalcev, v Belgiji 27, v Franciji 24 in v Italiji 12 odstotkov. Ce sodimo po številu te- Društvo tetoviranih plešcev Američani so specialisti 711- će noče pohabljenca, naj ?e dobi ni'kogar, je sklenil- Usodnega dne, ko je bila del'16 sama doma, jo je napio«1, naj mu pomaga nesS drv« te gozda. Ko je dekle pd^biiia, da bi dvignila ra«#^j drv, je Siegber'', izvlekel Pištolo in jo ustrelil v gg&- Dekle je bila takoj S» vprašanje, ali je dekle tU S*01"1! sito, je grbavi fant dej«1: »sile ji nikoli ne bi mož61 storiti. Za to sem bil preveč žalosten.« Eru?* se' Ce ga v *KtiL 2I"anjka: DOMSKI LIST si na-r°cle na svoj naslov! Katastrofa pred sodiščem Pred sodiščem v južnofnan-coskem mestu Draguignanu se je pričel proces proti okrajnemu gradbenemu nadzorniku Jacquesu Dargeouju. Obtožnica mu očita, da je kriv za katastrofo v Frejusu 2. decembra 1959- 62-!etni obtoženec je izjavil, da je sicer vodil dela pri gradnji jezu Malpasset, ni pa bil tehnično odgovoren zanje. Kakor je znano, je pri katastrofi izgubilo življenje 421 ljudi- Gmotno škodo so ocenili na okoli 30 milijard dinarjev. 2. Darge-oujem bi moral prvotno sedeti na zatožni klopi tudi konstruik^or jezu Andrć CDy-ne, toda le-ta je umrl, preden se je proces pričel. DOVOLJ ZDRAVNIKOV Srečo v nesreči je imel ameriški senator Abraham Ribicoff, ko se je v Albanvju v zvezni državi New York zgrudil za govorniškim odrom. Ni se mu bilo treba bati, da mu ne bi strokovno pomagali, kajti v isti dvorani je bilo približno 1000/ zdravnikov. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je le preveč izčrpan. Njegovo zdravstveno stanje je sedaj zadovoljivo. Takole se jc prejšnji teden razlila Krka pod Žužemberkom, kjer je preprečila prehod z desnega na levi breg. Škode, ki je nnMala oh tej povodnji, še niso ocenili, menijo pa, da ne bo majhna. A RT BUCHVVALD: TELE VIZIJA Imamo prijatelje, ki *el(f^° Shavv Televizijskega aparata niroft]Vravij0> ^ jim prav nič ne manjka; ^(J^Jo knjige, poslušajo plošče in n^^**8 s« imajo vsaj o čem pogovarjati; .^'so kam povabljeni, pa ponosno ^^j^i* nimajo televizorja. Imajo pa ,^6». m Jasno je, da so ji morali kupW .^r, sicer bi nemudoma pustila slu*" sftl^ večer slišijo Iz njene sobe hrupe" ta pre pričani so, da se čudovito Va s SVQ Jim televizorjem. oo^%i\ Nekega večera pa Je **lca r telefon in ženski glas z drugega *° l'ce Je re. kel, da sestavlja neko 8"£0gn? hi raci vedel, kakšen televizijski P ^.gledajo ta večer pri Shav/ovlh- ,e r^. »Nimamo televizorja.* 8 gospa Shavv. ^ W ■ »Hočete reči, da cela ne pre. more televizorja?« nero\. Gospe Shavv je P',stlll,niu « ' »No, da, služkinja g* »In kaj gloda?« p8 Shaw »Ne vem,« Je dejalo g" r sVoj0 * »Ali bi lahko vpr«58 **Wko, kaj gleda?« možu. ^ . Gospa Shuvv Je roK» KaJ „ j gre v sobo služkinje in P»K,eo ' ""a Bea trice. neK^A,, Gospod Shuvv se Jekonsko KO0 PR.ENEHM. PASTI, KO 3E ZA.DUHAL NASPROTNIKA. [ucjonobili <;a1 ^Booojr-—' TtPAT 3AZON POKA2AL PIKU NOTRAN3C, ZtLENO '"TRAN PLAŠČA. ■ Predstavniki RK v poplavljenih vaseh V nedeljo je obiskal Brežice gospod Erich Fischer, predstavnik Lige društev Rdečega križa, polmeseca, sonca in leva iz Ženeve. Gosta iz Švice so spremljali generalna sekretarka jugoslovanskega Rdečega križa Mara Rupena-Osolnik, sekretarka glavnega odbora RK Srbije Nada še-bič in sekretar glavnega odbora RK Slovenije Pavel Je-rina. Predstavniki Rdečega križa so se ustavili v Brežicah z namenom, da bi videli, koliko je prebivalce brežiške občine prizadela poplava. Predsednik občinske skupščine Milan Se-petavc, ki je načeloval štabu za obrambo pred elementarnimi nezgodami, je goste podrobno seznanil s katastrofo in organizacijo reševanja. V razgovoru sta sodelovala tudi predsednik občinskega odbora SZDL Vlado Deržič in tov. Tončka Lovše, ki je zastopala občinski odbor Rdečega križa. Gospod Fischer se je zlasti zanimal za trenutne življenjske pogoje eva- PREDSTAVNIKI ORGANIZACIJ RDEČEGA KRIZA SO SI V NEDELJO OGLEDALI POSLEDICE POPLAV NA MO-STECU. NA SLIKI OD LEVE PROTI DESNI STOJE: SEKRETAR GLAVNEGA ODBORA RK SLOVENIJE PA VEL JERINA, GOSPOD ERICH FISCHER IZ ŽENEVE IN SEKRETARKA GLAVNEGA ODBORA RK SRBIJE NADA SEBIC kuirancev in vseh tistih, ki jim je voda uničila domove. Želel je imeti tudi pojasnilo o njihovem zdravstvenem stanju, o morebitnih epidemijah in podobno. Domačini so mu pojasnili, da do množičnih bolezenskih izbruhov nI prišlo, ker so bile sanitarne ekipe na delu že prvi dan poplave. V sodelovanju z gasilci razkužujejo vodnjake na poplavljenih področjih in dajejo prebivalcem najpotrebnejše nasvete. Organizacija Rdečega križa je razdelila ljudem že tudi nekaj obleke. Prizadeti občani dobivajo razen tega že vseskozi pomoč v obliki živeža. Po končanem razgovoru so si gostje ogledali nekaj poplavljenih vasi. Ustavili so se v Trnju, na Mostecu in v Lo-čah pri Dobovi. Slika teh krajev je bila izredno žalostna. Življenje v njih se normalizira pod zelo težkimi pogoji. Mnogi nimajo kje spati, kajti voda je odplavila celo pohištvo. Pa tudi sicer je njihovo premoženje uničeno. Pred vsako hišo so sušili obleko in premočeno posteljnino, pri tem pa gazili blato malone do kolen. Iz njihovih obrazov je dihala skrb, le otroci so se tu in tam igrali veselo, kot da se ne bi nič TEŽKE POSLEDICE POPLAV Poplava v brežiški občini je prizadela 1500 prebivalcev v devetih vaseh. Sest vasi je bilo huje poplavljenih in voda je v njih močno poškodovala stanovanjska in gospodarska poslopja. Prebivalci poplavljenih področij so ob vso ozimnico, ki so jo imeli že shranjena v kleteh. Tudi na poljih je škoda zelo velika. Poplava je uničila posevke in pridelke. Komisije ca popis škode so že od 28. oktobra na terenu in sproti obveščajo občinsko skupščino o svojih ugotovitvah. Rudnik Globoko je prijavil 9 milijonov škode. Opekarna 3,600.000, Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice S milijonov 300 tisoč in Kine tijska zadruga Brežice 36 milijonov dinarjev. V Trnju, Mostecu, Gornjem Lenartu, Ločah, Mihalovcu, Rigoncah, na Čatežu in v Krški vasi so Cerklje so prve V počastitev občinskega prasni-ka Brežic so tekmovala tudi šolska športna društva. Najboljša Je bila osnovna šola iz Cerkolj. ki je zbrala 31 točk, druga Ja OS Brežice n. s 28 točkami, tretje so Artice s 25 točkami. Sodelovale so še osnovne Sole iz Brežic (I.), Globokega in Pisec. V rokometu Je prvo mesto zasedla šola iz Brežic I. pred Oerklja-ral in Brežicami n. Streljanje Je slabega vremena odpadlo. ocenili škodo na 45,500.000 dinarjev. Močno prizadeta so bila tudi lovišča. Do .torka so komisije sporočile škodo za tri lovišča, Id znaša 2 milijona 500 tisoč din. BREŽIŠKE VESTI medtem ko za štiri lovišča škoda še ni znana. Poplava je povzročila veliko škodo na cestah in cestnih odsekih. Samo na cestah IV. reda in mostovih znaša škoda okoli 55 milijonov din. Voda je odnesla most kovcu čez Sotlo, močno poškodovala most, ki veže Staro vas in Čemehovec na Hrvaškem, ter oboke na cesti Dobova — Veliki Obrez — Rakove*. Mostove na Sotli bo treba obnoviti vse po vrsti. Trenutno je možen prehod na Hrvaško le pri Klanjcu in pri Rigoncah. Za kmetovalce ob meji je to zelo nerodno. Do svojih zemljišč na nasprotni strani Sotle ne morejo priti, saj Je razdalja med mostoma v Rigoncah in Klanjcu 18 km. S cest IV. reda je odnesla voda 900 m' posipne-ga materiala In z naplavinami zasula odtočne cestne jarke. Na cestah III. reda so ocenili škodo na 14,500.000 din. Posebno močno sta poškodovana dva podvoza na avto cesti, kjer je voda delno iz-podkopala njune temelje. Ceste v občini so že začeli urejati, vendar bodo tolikšno škodo le težko hitro popravili. Dodatna sredstva za štipendije, socialne podpore in zdravstveno zavarovanje kmetov Občinska skupščina v Sevnici je na sobotni seji sprejela odlok o spremembi proračuna za 1964. leto. Po tem odloku se proračunski dohodki povečajo za 53 milijonov dinarjev, vendar je od "ega Tudi v Sevnici dosti škode Zadnja poplava tudi sevniškl občini ni prizanesla. Štab za obrambo pred elementarnimi nezgodami je poslal na poplavljena področja štiri komisije, Id so popisale nastalo škodo. V industriji znaša 11,5 milijona dinarjev, v družbenem sektorju kmetijstva 17 milijonov dinarjev, na obdelovalnih površinah zasebnih kmetovalcev pa je škoda ocenjena na 15 milijonov dinarjev. Voda je delno zalila Dolnji Boš tanj. tovarno »Jugo tanin« in poplavila vrtnarijo kmetijske zadruge v Sevnici. Na »lanci je bila v celoti pod vodo drevesnica, na kateri vzgaja KZ Sevnica sadike sadnega drevja. i 2c v soboto ponoči so pridrli na dan številni hudourniki in uničili nekatere cestne odseke. Tako je na primer Sevniščina na treh mestih močno poškodovala cesto Sevnica — Planina. Narasle vode so onesposobile ceste Sevnica — Tržišče, Sevnica — Krško na levi in desni strani Save ter cesti Sevnica — Radeče na obeh bregovih Save. Neprevozna je bila tudi cesta, M pelje Iz Sevnice na Bučko. Edina sveza Sevnice s svetom je bila v nedeljo železniška proga. Ceste so, takoj začeli popravi jat i in večina teh je bila že nekaj dni po upadu vode spet v normalnem stanju. zgodilo. V Ločah so se vozili v čolnih, ker voda še ni povsem izginila. S takimi vtisi so predstavniki organizacij Rdečega križa zapustili brežiško bčino. Pred tem so se zadrževali v Zagrebu, kjer so si prav tako ogledali žalostno sliko poplavljenih območij. Gospod Fischer je ob odhodu izjavil, da je zadovoljen z izčrpnimi podatki, ki jih je dobil o tej nesreči v brežiški občini, in da si je po obisku prizadetih krajev ustvaril jasno predstavo o posledicah te katastrofe. J. T. DR. IVAN RIBAR Z DOMAČIMI PREDSTAVNIKI IZ BREŽIŠKE OBČINE NA SLOVESNEM PREIMENOVANJU OSNOVNE SOLE BREZICE I V OSNOVNO SOLO BRATOV RIBARJEV Občinski praznik je mimo Za letošnji občinski praznik se je v Brežicah in okoliških krajih zvrstil niz prireditev. Praznovanje je bilo tokrat združeno z žalostjo in zaskrbljenostjo. Sava, Krka in Sotla sto prestopile bregove in se razlile po poljih in domačdijah. Za svoj praznik so sj prebivalci brežiške občine izbrali 28. oktober — spomin na odhod Brežiške čete v pogorje Orlice 1941- leta. To pogumno odločitev mladih skojevcev za boj proti okupatorju proslavljajo občani vsako leto znova. Mesto Brežice se je že dan pred praznikom odelo v zastave- Na predvečer je bila v Prosvetnem domu slovesna akademija, ki so jo pripravili učenci osnovne šole. Naslednje jutro je bila podelitev pokalov in priznanj udeležencem športnih prireditev. Sledila je slavnostna seja občinske skupščine, na ka-'eri je predsednik Milan Se-petavc opisal razvoj in napredek občine v minulem obdob ju. Seji je prisostvovalo veliko gostov iz Ljubljane, Celja in sosedinih n občin Med gosti je bil tudi dr. Ivan Ribar, ki so ga ob tej priložnosti proglasili za častnega občana brežiške občine. Po končani seji so se ude- zneska treba odšteti 14 milijonov dinarjev dopolnilnega proračunskega prispevka nad 10 odstotkov, ki bo odtekal v sklad za šolstvo. Dejansko povečanje proračunskih dohodkov znaša torej 39 milijonov dinarjev, od tega 33 milijonov iz okrajne proračunske rezerve, 6 milijonov pa na račun povečanja proračun skega prispovtka dz osebnih dohodkov. Na seji so ta sredstva dolo čili za kritje najnujnejših izdatkov. Sklad za šolstvo bo dobil 10 milijonov, občinska uprava 5,900 000 dinarjev, sklad za prosveto in kulturo 850 000 dinarjev, sklad za šolstvo II. stopnje 396.000 dinarjev, državna uprava in sodstvo 2,682.000, komunalna dejavnost 890.000, sklad za socialno varstvo 5.277.000, zdravstveni zaščiti pa Je namenjenih 11,576.000 dinarjev. V naštetih vsotah Je upoštevan draginjski dodatek za uslužbence občinske uprave in prosvetne delavce, povišanje štipendij, priznavalnine borcem NOV, socialno podpore in prispevek za zdravs've-no zavarovanj« kmetov Z dodatnimi sredstvi je skupščina povečala tudi dotacije ne katerim samostojnim zavodom. 35 HIŠ V VODI Ob zadnji poplavi je v občini Sevnica zalila voda 35 stanovanjskih poslopij. Iz osmih hiš v Dolenjem Boštanja so morali evakuirati prebivalce, škodo na stanovanjskih objektih so Ocenili na 6.090.000 din. Organizacija reševanja ljudi in premoženja je potekala v redu, vendar so tudi v tej občini ugotovili, da reševalci niso imeli potrebne opreme. Čolnov in drugih pripomočkov niso imeli niti gasilci- Zelo hitro so se v vsej občini lotili popravljanja poškodovanih cest. Promet je bil z izjemo nekaterih odsekov hitro normaliziran. Skupna škoda na cestah II., III. in IV. reda znaša 31,5 milijona din. SEVNIŠKI VESTNIK Vino za domačo porabo je oproščeno davka Za vinogradnike sevniškega območja je občinska skupščina na sobotni seji z odlokom določila količino vina, ki ga smojo brez plačila prometnega davka zadržati za domačo potrošnjo. Odlok velja tudi za tiste proizvajalce vin, ki grozdja ne pridelujejo doma. Po teh predpisih je vsak vinski proizvajalec oproščen plačila prometnega davka /.a 150 litrov vina na družinskega člana. Pri tem so upoštevani le odrasli, stari več kot 15 let. leženci napotili do osnovne šole Brežice I, ki so jo nato slovesno preimenovali v osnovno šolo BRATOV RIBARJEV. Dr Ivan Rđbar, ki je pokrovitedj vseh osnovnih šol s tem imenom, je odkril ploščo z napisom svojih sinov in se iskreno zahvalil za pozornost, ki jo izkazujejo v Brežicah njemu in spomenu njegovih fantov- Posebno prisrčno je tovariš Ribar nagovoril šolarje in jim pripovedoval o šolskih letih vzornih učencev Jurice in Ivice Ribarja. Obljuba je, da bo otroke še obiskal in sledil njihovemu delu v šoli. Doktor Ivan Ribar je bil v osnovni šoli I že večkrat na obisku in tudi z učenci se je vsakfclkrat rad pogovoril. Na proslavi so bili prisotni tudi predstavniki vseh šol, kt nosijo ime bratov Ribarjev-Dr. Ivan Ribar je tudi zanj« prdpraiviin lep nagovor. Bolj slaba kupčija na sejmu v Brežicah 31. oktobra je bil na brežiškem sejmišču običajni prašičji sejem. Bil je sicer dobro obiskan, saj so živinorejci pripeljali precej prašičkov, dosti manj pa je bilo kupcev. Od 1600 manjših in 120 večjih prašičkov je bilo 530 prodanih. Do tri mesece stari so šli v promet po 480 dinarjev kilogram, večji pa največ po 380 dinarjev za kilogram žive teže. NOVO V BREŽICAH ■ V prosvetnem domu je te dni filatelistična razstava, ki Jo prirejajo mladi zbiratelji znamk iz osnovne šale Brežice U. Vključeni so v Filatelistično društvo v Krškem. Brežiška sekcija je zelo delavna in se je občinstvu že večkrat predstavila s podobnimi razstavami. Razstavo si je ogledalo že veliko število občanov. V večernih urah so se ob panojih z zbirkami znamk ustavljali tudi mmgl obiskovalci kino predstav. ' " ■ V torek popoldne se je sestala idejno vzgojna komisija občinskega odbora Socialistične zveze. Razpravljala je o idejno vzgojnem delu med Članstvom, ki naj bi bilo zlasti intenzivno v predkongresnem obdobju. Komisija je sprejela tudi obširen program za dejavnost v jesenski to ilmski sezoni. ■ Brežiške trgovine so dobro založene s konfekcijo. Posebno v preteklem mesecu so jih ljudje pridno obiskovali to se oskrbeli s toplimi zimskimi oblačili. Mnogi okoličani, ki prihajajo nakupovat v mesto, se vedno sproti pohvalijo s pestro izbiro in vljudno postrežbo. ■ V poslovalnici »Dom« v Brežicah prodajo vsak dan okoli 100 skodelic kave. Veliko ljudi si uim izbere tudi malico. I.Judcm, Id st želijo okrepčlla, postrežejo po naročilu. ■ Pod viaduktom, ki veže mostova med Krko in Savo, so se nabrale ob povodnji velike zaloge raznovrstnega lesa, kupi podrtega drevja in koruznice, ki jo je voda odnesla s polj. Naplavin še niso odstranili. Verjetno se bodo našli prostovoljci, ki se bodo na ta način lahko hitro oskrbeli s potrebno kurjavo. Pred občinskim praznikom v Sevnici V sevniški občini se te dni že vneto pripravljajo na letošnji 12. november — občinski praznik. Program predvideva med drugim: PETEK, 6. novembra: ob 9. uri — medod-redno šahovsko tekmovanje 7- in 8. razredov osemletk v kolodvorski restavraciji v Sevnici. — Ob 15. uri: ekipno tekmovanje delovnih organizacij v namiznem tenisu (dom Partizana). SOBOTA, 7. novembra: ob 15. uri — proslava ob 20-letnici ustanovitve prve partizanske šole na Razboru. — Ob 16. uri: otvoritev poslovne stavbe Elektro-Krško. — Ob 16. uri: člansko brzopotezno prvenstvo v šahu v kolodvorski restavraciji. NEDELJA, 8. novembra: ob 8. uri — medobčinski šahovski dvoboj članov na 8 deskah (kolodvorska restavracija). — Ob 8. uri: ekipno meddružinsko tekmovanje z zračno puško v Partizanovi dvorani. PONEDELJEK, 9. novembra: ob 13. uri — športno tekmovanje pionirjev osnovne šole Sevnica s podružnicami v šoli na Radni. TOREK, 10. novembra: ob 15. uri —- ekipno brzopotezno prvenstvo v šahu (podjetja in ustanove) v kolodvorski restavraciji. — Ob 19,30: »Večer za starše in odrasle« v Partizano-vem domu. SREDA, 11. novembra: ob 8., 10. in 13. uri: filmske predstave za mladino v Sevnici. — Ob 11. uri: otvoritev doma LM v Sevnici, ob 15,30: otvoritev bencinske črpalke v Sevnici. — Ob 19. uri: koncert Slovenskega okteta v Partizanovi dvorani. CETKTEK, 12. novembra: ob 8,30 — slavnostna seja občinske skupščine v kolodvorski restavraciji. — Ob 9,30: otvoritev nove šole v Sevnici. OBČANI — udeležite se prireditev v poča stitev letošnjega občinskemu praznika! DOSLEJ: 121 NOVIH NAROČNIKOV Do torka opoldne so nam pismonoše iz občin j KOČEVJE in RIBNICA poslali naročilnice 121 j novih naročnikov, ki so i jih pridobili v zadnjih | tednih. Posamezne po-šle so pri tem dosegle naslednje število novih : naročnikov: OSILNICA 39 DOLENJA VAS 17 RIBNICA 14 ŠTABA CERKEV 14 KOČEVJE 1 KOČEVSKA REKA 5 j LOŠKI POTOK 1 ! SODRAŽICA 9 i ORTNEK 5 I NOVA SELA 4 VAS-FARA 6 i Hl III 111111111 (111J111, i, i H (m i),,,,,,, i, „, „u j II11111111.....M1111 'i p ■ 111111.......fl Povprečni OD: rudnik najboljši! V primerjavi s prvimi osmimi meseci lanskega leta so se v kočevski občini dvignili v istem obdobju letošnjega leta osebni dohodki v gospo- KOČEVSKE NOVICE darstvu za 28 odstotkov. Od januarja do avgusta je bil povprečni osebni dohodek 41 700 din, avgusta pa že 52.500 din. Znatneje so se dvignili dohodka tudi v kmetijstvu in gozdarstvu in tako Skupščinski dnevnik Občinska skupščina Kočevje Je na svoji zadnji seji 29. oktobra med drugim sprejela tudi dva odloka: ■ Odlok o spremembi tarife občinskega prometnega davka in odlok o višini davka na dohodke v stalnem znesku. Prvi govori o novih davčnih stopnjah na promet z alkoholnimi pijačami v gostinstvu in trgovini, o čemer smo že pisali v posebnem članku. Drugi odlok ureja plačevanje davkov za obrtne usluge, ki jih posamezniki opravljajo poleg svoje redne zaposlitve. Davek v stalnem znesku bodo plačevali obrtniki, ki imajo dovoljenje za opravljanje obrti brez stalnega poslovnega prostora (3.000 din), ljudje, ki se ukvarjajo z obrtnimi uslugami za posameznike kot s postranskim poki j cem — krojači, Šivilje, pletilje, frizerji, kolar ji, tapetniki, mizarji, kovači, kleparji, urarji, elek-tričarji, zidarji, tesarji, pečarji »td., pa od 10.000 do 35.000 dinarjev. Oba odloka bosta v kratkem tudi objavljena v našem Uradnem vestniku. 9 V razpravi po poročilu lled-vike Zakošek, predsednice sveta za socialno varstvo in varstvo družine, o problemih zdravstvenega varstva otrok in žena, so odborniki predvsem naglasili, da Je treba vzgoji otrok in varstvu družine posvetiti veliko večjo pozornost in da je treba posebno skrbno proučiti razvoj otroško varstvenih ustanov. Različna društva bi lahko veliko bolj skrbela za vzgojo mladega rodu. posebno pa je treba poživiti delo ljudske tehnike, proučiU je treba organizacijo otroSkth vrtcev, celodnevno bivanje otrok v Soli pa bo možno Se le z novo Solo. Prav ta potreba narekuje čim hitrejšo gradnjo šole. H Odbornik Andrej Arko je predlagal, da ne bi čakali in odlašali x gradnjo nove šole. Komisija, ki jo je skupščina imenovala na eni prejšnjih sej, naj pohiti i zbiranjem sredstev, saj bodo le tako lahko pričeli graditi. Odbornik Jože Svete pa Je opozoril na drug problem, na vprašanje borcev — kmetov. Problem je vedno bolj pereč in ga Je treba še letos re- šiti. Sklad ze borce je treba povečati, borcem — kmetom, ki so socialno ogroženi, pa Je treba zmanjšati oz. odpisati dajatve. Dosedanje priznavalnine bi po njegovem mnenju lahko zamenjali i upokojitvijo po 80. členu, se pravi, da ne bi zanje skrbele občine, pač pa vsa družba. ■ Tone Križ je poročal o pripravah na organizacijo civilne zaščite. V občinskem poročilu Je nanizal vrsto podatkov in opisal dosedanje priprave v občini. Poudaril Je, da je bilo za civilno zaščito doslej premalo narejenega in da ponekod za to tudi m pravega zanimanja. Tudi odborniki so bili mnenja, da je treba dosedanja prizadevanja povečati in programe civilne zaščite, ki so jih izdelale nekatere gospodarske organizacije, še izboljšati. ■ Odborniki so soglasno sprejeli predlog za redno likvidacijo zavoda za zaposlovanje invalidov. Ker zavod nikdar ni posloval kot invalidska delavnica, pač pa kot obrtna gospodarska organizacija, je treba uskladiti pravno-gospodarsko stanje. Likvidacijski postopek se bo začel 20. decembra, v likvidacijsko komisijo pa je skupščina imenovala Ivana Žužka, sodnika, Muro Vovk iz KB, Ludvika Lušina iz zavoda za zaposlovanje delavcev, Miho Delača iz Opreme in Ivana Arka iz občine. Upravni organi, pristojni za obrt, bodo skupaj s svetom za industrijo in obrt proučili možnost, da se iz sedanjega zavoda za zaposlovanje invalidov ustanovi nova delovna organizacija Pletilstvo. ■ Oba zbora občinske skupščine bosta imela na predlog predsednika Draga Benčine letos še tri seje, ker morata obravnavati še vrsto doslej nerešenih zadev. Prva naslednja seja bo 17. novembra, ko bodo med drugim obravnavali tudi problematiko kmetijstva s posebnim poudarkom r.a privatnem sektorju in se razgo-varjall o kmetijskih zemljiščih, primernih za družbeno proizvodnjo. Na tej seji bodo obravnavali tudi poročilo komisije za vprašanja borcev in poročilo komisije za prošnje in pritožbe. Naslednji seji bosta 8. oziroma 25. decembra. Sonje Koširjeve ni več Tiho in z globoko žalostjo v srcih se je zadnji petek v oktobru poslovil na ljubljanskih Žalah kolektiv Kočevskega tiska iz Kočevja od Sonje Koširjeve, ki je dobrih osem let živela in delala z njim. Slovo je otežilo še toplo sonce, ki je za nekaj trenutkov pretrgalo deževne oblake, ki so že nekaj dni pre-predali nebo, kakor bi se tudi samo hotelo udeležiti žalnega sprevoda. Sonja Košir, 35-letna raču-novodkinja, je prišla v tiskarno septembra 1956. Vsa leta • doslej je vestno opravljala nelahko delo In s svojo vzorno marljivostjo precej pripomogla pri lepih uspehih, ki jih je kolektiv dosegel od ustanovitve sem. Vedno in vsakomur je bila pripravljena pomagali, svetovati, ga spodbuditi vsaj z dobro besedo. Ves ta čas je, odpovedujoč se marsičemu, živela le za svoj kolektiv, za tiskarno. Potem jo je zahrbtna bolezen za nekaj časa iztrgala iz kolektiva, od nedokončanega dela in ravno ko bi se morala ponovno vrniti in nadaljevati prekinjeno delo, se je za vedno poslovila ... Nad njenm grobom so izzvenele poslednje poslovilne besede, izzvenela je poslednja pesem, spomin nanjo pa bo v srcih članov kolektiva in vseh, ki so jo poznali, še dolgo živ. Predvsem pa se je bodo ie dolgo s hvale&novtjo spominjali vsi njeni nekdanji sodelavci in ne bodo pozabili njenega deleža pri razvoju podjetja. prvič dosegli nivo industrije- V industriji je na prvem mestu Rudnik z 58.000 din povprečnih osebnih dohodkov, sledijo pa mu Elektro, Itas in Inkop. Povprečja še ne dosegajo v Inlesu (32.000), Tek-stilani (33.000) in Melaminu (38 000). V gradbeništvu so dosegli povprečje 37.000 din, v prometu 41-600, v trgovini 41.400, obrtništvu 34.000, gostinstvu in komunalni dejavnosti pa 32.000 din povprečnih mesečnih prejemkov. V družbenih službah so se osebni dohodki v is*em obdobju povečali za 24.9 odstotka in znašajo v povprečju 48.000 din. V zdravstvu, financah in družbenih organizacijah znašajo od 50-000 do 60.000, medtem ko so v Šolstvu še vedno med najnižje plačanimi družbenimi službami (43.000). Zadovoljive osebne dohodke ima v šolstvu le glasbena šola (62.000), med tem ko sto v gimnaziji dosegli 59.000, v posebni šoli 44.000, v osemletkah in osnovnih šolah pa le 42-000 dm- Samo štiri traverze Pred kratkim smo pod tem naslovom pisali o želji vašča-nov vasi Strojiči pri Oslini-d, da bi popravili most pre ko čabranke, češ da je še peš hoja nevarna. Te dni smo na občini v Kočevju zvedeli, da je zadeva že urejena. Občina je prispevala dobrega pol milijona dinarjev, vsa dela pa je opravila kočevska Komunala. Morda še zanimivost: štiri dolge ,tra-verze niso mogli v oddaljeni konec občine spraviti z nobenim avtomobilom, dokler jih delavci Komunale niso spravili tja — s konjsko vprego. Vožnja je trajala kar dva dni! Akcija 25.000 din je bila, razen morda v družbenih službah, uspešna. Januarja je bilo v gospodarstvu še "31.3 odstotka osebnih dohodkov pod 25.000 din, avgusta pa le še 3.7 odstotka. Do 30000 din osebnih dohodkov je bilo januarja 49-7 odstotka zaposlenih, avgusta pa le še 13.3 odstotka. V družbenih službah je bilo januarja 26.3 odstotka zaposlenih z osebnimi prejemki do 30.000 din, avgusta pa še vedno 15-8 odstotka. Tudi vprašanje varstva žena in otrok! Nedavno je plenum občinskega sindikalnega sveta Kočevje razpravljal o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic. Menili smo, da bi občne zbore v prosveti izvedli še v novembru, drugod pa najkasneje do konca januarja prihodnjega leta. Na občnih zborih bodo člani sindikata obravnavali vrsto aktualnih vprašanj, predvsem pa delitev osebnega dohodka med neposrednimi proizvajalci in strokovnimi delavci, ker pri tem kaj lahko pride do urav-nUovskih tendenc. Delavec je n. pr- nagrajen po svojem delu, strokovni in drugi delavci izven neposredne proizvodnje pa imajo še vedno fiksne »plače«. Dalje bodo na sindikalnih zborih govorili še o izobraževanju v delovnih organizacijah, o informiranosti v kolektivih, o kadrovanju in štipendiranju itd. Poseben poudarek bodo morali dati v kolektivih, kjer je zaposlenih več žensk, razgovorom o varstvu žena in otrok in o odnosu delovnih organizacij do otroško' varstvenih ustanov. Srečali smo ga pri Nežici. Pri slapu s tem imenom nad Faro ob Kolpi namreč. S svojim konjičkom in z vozom, polnim posod za mleko, je počival na prijetnem avgustovskem soncu in morda prisluhnil šumu vode preko skalovja. Tovariš Tone je doma iz Banja loke in pot od tam do Fare ter nazaj opravi vsak dan. Iz Banja loke preko .strmega Čolnarskega klanca, skozi Vrh, Krkovo in druge vasi mimo starodavne Nežice vozi mleko, ki ga odkupuje od kmetov, t Faro v mlekarno. Kakih štirsto do petsto litrov ga je vsak dan, je povedal, nato pa spet sedel na svoj voziček, poprijel vajeti, konj pa je kar sam od sebe krenil po znani poti domov. Jutri se bosta spet spustila po čolnarskih ovinkih h Kolpi... Televizor v Kočevje, mikser v Ribnico Vsi tisti, ki imajo v Komunalni banki vsaj 50.000 dinarjev vezanih hranilnih vlog, so menda nestrpno pričakovali zadnji oktober, ko je bilo t centrali KB v Ljubljani žrebanje. Marsikateremu vlagatelju se je nasmehnila sreča. Takoj v ponedeljek smo se pozanimali, če je tudi na področju kočevske in ribniške poslovne enote kak izžrebanec, in ugotovili, da je najmikavnejša nagrada — televizor — prišla v Kočevje. Izžrebana je bila hranilna vloga 2.670 — lastnica pa je is Reške ceste v Kočevju. Mikser je dobil vlagatelj pri poslovni enoti KB v Ribnici, hranilna vloga 5-2.011, medtem ko imena dobitnika tedaj še nismo mogli ugotoviti. Podobna žrebanja za vlagatelje pri KB Ljubljana in njenih poslovnih enotah bodo tudi v prihodnje. Pred konferencami krajevnih organizacij SZDL Te dni so že imeli v nekaterih krajevnih organizacijah Socialistične zveze v ribniški občini letne konference ali Pa se pripravljajo nanje. Letošnje konference SZDL potekajo kot nadaljevanje celotne izredne razgibanosti v naši družbi in bodo potekale pred osmim kongresom ZKJ. Torej več kot dovolj gradiva, ki naj ga (Manj obravnavajo na konferencah krajevnih organizacij, še posebej tudi zato, ker ni več daleč čas, ko bo treba izvoliti polovico odbornikov občinskih skupščin in poslancev. Vse to so stvari, ki jih bo treba bolj ali manj podrobno obravnavati na volilnih konferencah, še pred tem pa se o njih podrobneje Sem in tja po Ribnici Pozdrav iz Loškega potoka (Foto: Drago Mohar, Ribnica) ■ Ustanovljen radioamaterski klub. V petek zvečer Je bil v dvorani občinske skupščine ustanovni občni zbor radioamaterskega kluba. Priprave za ustanovitev so bile opravljene v poldrugem mesecu, predsednik iniciativnega odbora pa Je bil France lic. Odbor Je pred tem že dobil in pripravil vso potrebno: prostor, opremo in drugo. Radioamaterski klub, ki ima že nad trideset članov, bo v prostorih za delavsko univerzo in ima že dva radijska sprejemnika in oddajnika ter več drugega materiala. Brez dvoma pomembnih korisU, ki Jih prinaša vsak tak klub, niti ni treba naštevati; omenimo le, da bo strokovno izpopolnjeval člane, omogočal bo vzpostavljenje zveze z radioamaterji v drugih krajih države in drugod po svetu, največ pa v primeru naravnih katastrof ali v akcijah civilne zaščite. Klub že sedaj tesno sodeluje i garnizonom JLA v .Ribnici. — Na občnem zboru so izvolili upravni in nadzorni odbor ter vodji sekcij. Predsednik upravnega odbora je Ivan Petrič, tajnica Marija Petri«, predsednik nadzornega odbora Miro Kalinič, vodji sekcij Jaka Založnik ki Cvetko Maksimovlč, gospodar pa je Štefan SteblaJ. ■ Osnovna dejavnost mehaničnega servisa krajevno skupnosti v Ribnici je Tomosov servis, ki Je gloda na veliko Število mopedov v občini nujno potreben. Nedavno so Jo ob pločniku nasproti servisa — pri Cenotu — pojavila lepa reklamna napLsna tabla, ki mimoidoče opozarja, da Jo čez cesto tudi servis za Tomosova vozila. ■ Ogoljufana lahkovernost. N občanov ali 57 odstotkov vseh volivcev. Za i:i podružnic so ugotovili predvsem premajhno po- VEČJO SKRB ZA DOM POČITKA! Kdor se te dni (aid kadar kodi) napoti v Dom počitka r Metliki, bo razbral z obra-»xv starčkov — oskrbovancev neko tiho zadawlj6*vo ob skrbi, ki jim jo dom kljub vsaj skromnosti lahko nudi. Tod* stvari se polagoma izboljšujejo, kajti do nedavnega niti notranjost stavbe (naj omenimo, da ni bila grajena za tak dom) ni imela tistega, kar bi lahko zagotovilo zadovoljstvo ljudi na večeru življenja. Ni bilo elektrike, u: bilo sanitarij, na priliko tudi kopalnice ne. Zdaj vse to dom ima, še več: tlom so izmenjali parket, popru- METLIŠKI TEDNIK viU okna. uredi In primerno kuhinjo. Za vse to ui še marsikaj, česar ne naštevamo, so porabili 10 milijonov dinar jev, pri čemer je bik) 50 odst. li»kainjlh in 50 ođst. repu Mri kih sredstev. V domu so oskrbovanci u domala vseh dolenjskih ob čin, na priliko Iz metkske, črnomalj>ike, novomeške, trebanjske, grivvimel.jslke in dru u li občin Trenutno ima 70 postelj, kar pa ne ustreza niti sedanjim potrebam. Precej več bi potrebovali. Tako na primer predvidevajo, da bi morali prizidabi večji prostor za okrog 30 postelj. Glede na socialne razmere ob postopnem praznjenju vasi pričakujejo vsako leto več novih askrbovancev, med katerimi bo najbrž tudi nekaj borcev. Vse to narekuje večjo pozornost vsemu, kar še ni izgra j eno, česar dom še nima oziroma ima, pa ni dograjeno. V prvi vrsti bodo uredili amv bulanto in upravne prostore. To bt bilo navznoter. Dom pa še nima primernega vrta s klopcami in vsega drugega, kar bi oskrbovancem omogočilo še boljše počutje. To pomeni, da ga bo treba primerno uroditi tudi navzven. Ce bi hoteli urediti vse l" in še marsikaj, česar nismo omenili, pa je nujno c.\ ljudi v večeru življenja, hi potrebovali in morali vložili /n.ii no več sredstev kot do zdaj. Vprašanje je inciloIvcinsUn. zato bi ga bilo treba tudi tako reševati. Ker pa občine ne bodo /mogle vsega bremena, bi bilo prav, ko bi tudi republika lil okra.) posegla v svoje /epe V kakšni obliki bodo zbrali sredstva, ali kot dotacije alUkol posojila, trenutno ni toliko važno, beli važno je to. da se z rešitvijo ne bo smelo odlašati. In tega se čedalje bolj zavedajo vsi. Id pošiljajo starčke v dom počitka. Pred občinskim praznikom Tudi leto« se Metličani skrbno pripravljajo n.i praznik občim-, 26- november-Občina je imenovala poseben pripravljalni odbor, ki ima že polne roke dela. Glavna slovesnost bo letos na So-horju, kjer bodo za občinski prasnili odprli nov prosvetni dom. ob loj priložnosti pa lin tam tudi slavnostna seja nhčinske skupščine. 4 odstotke nad planom IN) prvih »oriatkili o K'o.HptMl.ii V i ju v olK'ini Črnomelj do koncu septembra ho vidni kar lepi i rezultati, saj je doseženih že 71* odst. letnega plana. V primerjavi x lanskim letom ji* l*p korak naprej naredili, turi. u.riiislri.;:v kjer znaša povečanje proizvodnje kar 55 odst. vezavo s krajevnimi organi/aei.ja-mi. medtem ko m* 16 sekcij Socialistične zveze sploh m uspešno razvilo in so bile več ali manj le na papirju. Kljub temu. da si je Socialistična zveza v zadnjem obdobju močno prizadevala ustanoviti krajevne skupnosti, le-te v občini še niso zaživele. Ce dodamo še neredno pobiranje članarine in slabo evidenco članstva ter obravnavanje pogosto le ozke lokalne problematike na krajevnih odborih s/i>i vidimo, da marsikje delo Socialistične zvest* ni teklo, kot bi moralo. Ko k> skušali razčleniti vzroke za mrtvilo v delu Socialistične zveze, so se ustavili ob ugotovitvi, da je bilo predvsem premalo enotnega hotenja mm reševanje skupnih nalog. Ob raznih konkretnih akcijah so občani marsikje te večkrat pokazali pripravljenost za družbeno politično aktivnost. Zato bi morale organizacije SZDL bolj prisluhniti težnjam in željam občanov ter poiskati konkretne naloge, ki se jih bodo občani radi lotili. Seveda pa na drugi strani močno zmanjšuje družbeno politično aktivnost občanov tudi dejstvo, da me razni problemi In težave ljudi v pofuuneznih krajih že reč let vlečejo domala skoči ne sestanke In zbore občanov in ven* dar kljub številnim sklepom In obljubam se niso reSenJ. To velja le posebej za kraje, kot je Kožni dol, kjer je vrsta neurejenih zadev, zdaj pm so izgubili še želez* nisko postajo In telefonsko rvezn; v slabem stanju je mola — za to hI sicer morala poskrbeti matična *ola v Semiču Itd. Za reševanje raznih zadev na po* deželju bi bila nujna tudi boljša povezava meti orKani/aei jaiul So-eitilistlčne zveze in drugimi družit« no po I i tu nuni organizacijami, zlasti i mladinu, sindikatom. Zvezo hm rev In d rut i mi. Zlasti za mladimi so menili, da se otepa vsake k a sodelovanja In je ni mm pri-tesnili v aktivno delo. To sicer najbrž ne bo povsem držalo, res pa je. da morajo eni in drugI najti i k um [tesnejšemu sodelovanju. K sodelovanju bo treba pritegniti še več m ■ i c i > i < 11111 h proiz-mtaleev in žensk. Med taposleid-mi je zdaj le 75 odstotkov članov -/"i in le Ti odstotkov Jensk. ki so aktivne v druzlkeno političnem življenju komune. Nekateri, ki so zaposleni v tovarnah, sploh nimajo posluha za potrehr kraja, i- : i sUuuijcjo In se kaj radi i/RO-v ar j«, jo, da so včlanjeni v podjetju In podohtio. čeprav vemo, da * IMMljeljih ni posebnih organizacij Matični urad Vinica Septembra nI lillo rojutev porok, tihi -unrtl. Socialistične zven*. To velja tudi za posamezne komuniste, ki menijo, da je dovolj, če so družbeno akUvni le v podjetju, u probleme izven tovarniških plotov pa jim je kaj malo mar. Precej vzrokov za nedelavnost SZDL je tudi v slabi kadrovski zasedbi vodstev organizacij. Zato so na plenumu dali te poseben poudarek kadrovanju za vodstva bodočih krajevnih organizacij SZDL. Naglasili so, da je treba izbrali take ljudi, Id bodo voljni delati ter spremljati življenje in potrebe svojega kraja, ker bo le tako mo roče doseči napredek. Ob koncu so sprejeli ac pravilnik o izvedbi krajevnih konferenc in izvolitvi odborov krajevnih organizacij SZDL na območju občine Črnomelj, po katerem bodo krajevne konference SZDL v občini imeli do 2S. decembra lega leta. vali od primera do primera ter skoro vsem prosilcem ugodili. Nekaterim kmetovalcem so aniauii obveznosti tudi do 50 odstotkov, vendar le v primerih, kjer j« bila vmes bolezen. Tudi vsem gasilskim društvom. Id so prosila za oprostitev plačila občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač, ki so jih točili na svojili prireditvah in veselicah, so ugodili, toda a pogojem, da bodo sredstva, ki so društvom na ta način ostala, namensko porabik za nakup gasilskega orodja Svet je odobril tudi 127.00(1 din kmetijski zadrugi, s pcmoSjo katere namerava Fakulteta ki agronomijo delati poizkuse za pretvorbo steljnttcov v pašnike brez pozni i oranja. Z omenjenimi sredstvi bo zadruga kupila okoli 2 ha zemlje na Lokvah, kjer bodo te poizkuse delali. Mtd premoženjskopravne zadeve, ki jih je svet obravnaval, sodijo prošnje za razveljavitev odločb o nacionalizaciji p , »rneaVh delov stavb in trgovskih lokiilov. Zadnje čase vedno več prosilcev vlaga take prošnje, člani sveta pa so sprejeli sklep, da ostane zaenkrat vse pri s'arem. ker so vsi ti trgovski lokaU se vodno družb«*! kor: mu Svet n družbeni plan in finance Je bil mnenja, naj se vsem prodloem prošnje zavrnejo. čestitka semiški mladini Vso mladino iz s--:: s<.» okolice lepo pozdravljajo domača fantje, ki so pri vojakih v Užićki Požegi: Janez Pavlišič, si.n-.kn Dergan in drugi Slovenci. Pred dnevom mrtvili jc bilo tudi v Črnomlju dobiti dovolj cvetlic in koSnric z umetnim in svežim cvetjem, kar kaže posnetek z zadnjega tr/nega dne pretekli četrtek. 12 U O I i; \ J S K I LIST St.44 (762) Korak k še večji konkurenčnosti V trebanjski mizarski delavnici bodo povečali maloserijsko proizvodnjo drobnega pohištva, oziroma bodo začeli izdelovati dva izpopolnjena tipa vitrin, s kakršnimi so osvojili tržišče širom po državi. Za to proizvodnjo so se odločili, da bi dali delo 2. izmeni, ki so jo uvedli prve dni novembra. Podjetje izkoristi vse možnosti, da zadosti potrebam in zahtevam tržišča. To je nje gov delovni kolektiv privedlo do tega, da je začel razmišljati, kako bi Se bolje zadihal. V prvi vrsti nameravajo na žagi urediti začasno skladišče končnih izdelkov, ki so morali do zdaj počakati 7 delavnici, preden so Jih poslali na trg. Nad furnirnico v poslopju žage bodo uredili upravne prostore, kamor se bodo vselili že v začetku decembra. V sedanjih upravnih prostorih bo kurilnica. To pa bo že začetek rekonstrukcije, ki bo popolnoma stekla šele v prihodnjem letu, če bo podjetje dobilo ustrezna sredstva. Predračunska investicijska vrednost rekonstruk-cijskih del znaša 35 milijonov dinarjev. Z rekonstrukcijo bo podjetje dobilo centralno kurjavo, odvajalne na- prave za prah, vodovod in strojno opremo. Strojna delavnica je bila do zdaj 'ozko proizvodno grlo, z namestitvijo tračne in valjčne brusil-ke, stroja za mozničenje, nihalne krožne žage in for-matne krožne žage, kakor tudi brizgalne kabine, z ureditvijo umetne sušilnice pa bo ozko proizvodno grlo odpravljeno. Rekonstrukcija bo omogočila proizvodnjo na tekočem traku, bruto produkt pa se bo povečal za več kot 35 odst. Ob rekonstrukciji bo možno izboljšati še marsikaj. Tako bo odpravljeno prenašanje izdelkov na večje razdalje, kar je do zdaj povečevalo režijske stroške, urejen pa bo sodoben notra- nji transport. Število zaposlenih bodo po rekonstrukciji podvojili. Tako podjetje bo vsekakor bolj sposobno zalagati tržišče s kvalitetnimi izdelki in s pravočasno dostavo. Seveda pa težav z naro čili ne pričakujejo, ker bo podjetje tudi v prihodnje izdelovalo pretežno za ljubljansko »Lesnino«. Manjša podjetja so konkurenčna zlasti zato, ker lahko rentabilno proizvajajo drobne artikle, kar pa za velika podjetja ne velja. S surovinami ni posebnih težav, vsaj v Trebnjem tega ne občutijo. Vse kaže, da trebanjska mizarska delavnica upravičeno računa na rekonstrukcijo, še bolj pa seveda na kredite, ki naj bi jih dobila od banke. Upravičenost rekonstrukcije potrjujejo vsi dosedanji uspehi delavnice, hkrati s perspektivnostjo, ' ki jo podjetje nedvomno ima. Trebanjski »Litostroj« se izpopolnjuje V trebanjskem »Litostrojevem« obratu so do konca oktobra proizvedli 224 ton izdelkov, kar je okrog 86 odst. letnega plana Trenutno izdelajo najiveč viličarjev, avto žerjavov ter var-jencev za črpalke. V prostorni proizvodni dvorani so lahko prevzeli tehnološki postopek matičnega podjetja. Pa tudi sicer si prizadevajo, da bi še druge stvari skrojili po njegovem vzorou in so *ako že uvedli 42-umni delovni tednik. Obiščite letne konference SZDL v Brežicah! Krajevni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Brežice-mesto sklicuje redne letne konference podružnic Socialistične zveze v vseb mestnih rajonih. Konference bodo v mali dvorani prosvetnega doma ob 19. uri. Konferenca prvega rajona bo 6- novembra, konferenca drugega rajona 5. novembra, konferenca tretjega rajona 9. novembra in konferenca četrtega rajona 16. novembra. V vsake hišo: DOLENJSKI LIST! Razen tega so že marsikaj ukrenili, da bi lahko napravili čimveč to čim boljše- Nabavljajo vedno kaj novega, največ opremo- Iz Ljubljane so dobili stroj za avtogeno varjenje, sami pa so izdelali mostni žerjav za notranji transport. Slabše je za zdaj resen zunanji transport in po trebujejo v ta namen razne viličarje. V 14 dneh pa bo začel obratovati nov uvijalni TREBANJSKE NOVICE stroj za varjenje 2 metra dolge in 10 milimetrov debele pločevine. V Trebnjem nočejo z ničimer zaostajati za matičnim podjetjem. Precejšnjo skrb posvečajo izobraževanju kadrov. Nekaj članov kolektiva se izobražuje na tehnični srednji šoli, čez zimo pa bo izredni nadaljevalni tečaj za pridobitev kvalifikacije, ki ga bo obiskovalo 12 delavcev. Dva varilca se izpopolnjujeta na tečajih, ki jih prireja zavod za varjenje SRS- S kadri pa kljub temu ne gre naj- PRED VOLITVAMI V KRAJEVNE ODBORE SZDL IN PODRUŽNICE ZAKAJ ROTACIJA? Udeleženci zadnje razširjene seje občinskega od- I bora SZDL v Brežicah so namenili precej pozornosti S volitvam krajevnih organizacij Socialistične zveze. | Volilni sestanki podružnic s članstvom naj bi bili I zaključeni do 10. novembra, krajevne konference pa I do 10. decembra. Naloga podružnic je, da te sestanke I kar najbolje pripravijo in pri volitvah upoštevajo na- I čelo rotacije. To velja tudi za volitve krajevnih odbo-1 rov. Predsednik občinskega odbora SZDL Vlado Der- j žič je poudaril, da je treba odločno zamenjati ljudi, ki že vrsto let opravljajo isto funkcijo. Rotacije ne bi § smeli nikjer pojmovati preveč ozko. To tudi ni nov pojav. Priča smo mu že vrsto let, le da ga zdaj | temeljiteje izvajamo. Rotacija v bistvu ni nič drugega, S kot zagotovitev stalnega dotoka novih, mlajših ljudi v I organizacijo. Ljudje, ki so do sedaj uspešno opravljali f funkcije v SZDL, bodo lahko bodoči občinski odbOr-J niki ali pa funkcionarji v drugih družbeno-političnih I organizacijah. Ne gre torej za to, da jih odstranimo iz javnega življenja. Pri volitvah v krajevne odbore SZDL je treba I upoštevati, da je bilo do sedaj vključenih vanje premalo žensk, mladine in inteligence. Plenum se je izre- I kel za kar najširše sodelovanje vseh članov SZDL pri izbiri kandidatov. Vodstva krajevnih organizacij I SZDL naj bi torej izvolilo članstvo, saj bodo za svoje . delo odgovarjala članom, ki so jim zaupali to funkcijo. I Plenum je nadalje obsodil kopičenje funkcij v I mi osebi. Takšne prakse smo žal vajeni že vrsto let, I čeprav hromi delo in onemogoča uveljavljanje samo-1 uprave. Posledica tega je, da se na vseh sejali sreču-1 jejo isti funkcionarji in odločajo zdaj kot člani SZDL, > zdaj kot člani sindikuta ali ZKS o stvareh, ki zahte-: vajo širši krog ljudi. Prav zaradi toga so na plenumu poudarili, da je Socialistična zveza tribuna, v kateri I odločajo vsi njeni člani. Znebiti se bo torej treba sprejemanja sklepov v ozkem krogu odbora ali celo ' odločanja predsednika samega, ki potem svoja stališča vsiljuje drugim. bolje, ker ima obrat premalo stanovanj- Samo za tehnične kadre bi kolektiv potreboval troje družinskih stanovanj. Pomanjkanje primernih stanovanj pospešuje odliv delovne sile. Še to mesec pitno voda v Martinji vasi Zajetje mokronoškega vodovoda delavci trebanjskega komunalnega podjetja pospešeno urejujejo, da bi že v prvi polovici novembra pritekla v Martinji vasi. Vse to niso v oblake zidani gradovi, saj so cevi položene že do pitališča, celotna vodovodna dela pa tik pred zaključkom. Ko bo pri pitališču pritekla voda, bo to nedvomno največji uspeh volike delovne akcije v Mokronogu, ki sta, jo pomagali uresničiti dve mladinski delovni brigadi. Prihodnje leto bodo z vodovodnimi deli v mokronoškem območju nadaljevali, na to pa se bodo temeljito pripravili že v zimskem času. PO P0V0DNJI Sava je začela sredi noči naraščati. Prestopila je bregove in se centimeter za centimetrom približevala naseljem. Ljudje so prestrašeno opazovali njeno hitro dviganje, ki ga ni mogel nihče več zaustaviti. Tako je voda v brežiški občini poplavila Mostec, Mihalovec in Loče. Vdirala je v kleti in stanovanja, dvigala je tla v hlevih, svinjakih, sobah in kuhinjah. Nekateri So reševali, kar se je rešiti dalo, drugi pa so stali in gledali podivjano reko brez moči. Kar niso mogli odstraniti in rešiti, je kruta, umazana in nenasitna voda neusmiljeno odnašala. »Dal sem dvesto tisoč za les. da bi si zgradil svoj dom«, je pravil nekdo, »sedaj pa nimam nič!« —»Tako dobra letina je bila, sedaj pa nimam s čim nastiljati. krmili, že s>'ilaj nimam kurjave ...,« je rekel drugi. Kdor je mogel, je odpeljal živino, svinje in pcrnUiino, kogar pa je voda prehitela, mu je živina ostala v vodi, perutnina pa je poginila- Ljudje z žalostjo v srcu gle-da.f.i opustošenje; komaj na-voženi gnoj .je odplaval proti Hrvatski, odneslo je posejano pšenico . ■. TI ( v stanovanjih so razmočena, pohištvo uničeno ... Ce se te dni peljete okoli teh vasi, vidite ljudi, kako sušijo vlažno posteljnino, kako odstranjujejo blato . .. Kamor seže oko, je trava rjava od umazane vode- Skoda, ki jo napravi tako divjanje vode, je veliko večja (pa čeprav se primeri le vsakih 30 let), kot pn če bi nasipi varovali ogromena področja. KR. Trebanjske iveri - * .*-- - tis ' tip* t* tali 9 Te dni so delavci komunalnega podjetja položili električni kabel od transformatorja do novega zdravstvenega doma in šole. Pri ureditvi cestišč do teh zgradb je dela močno motilo deževje. 0 Okrog 180 metrov cevovoda so pred kratkim uredili »komunalci«, da so napeljali vodovod v mizarsko delavnico. To podjetje do zdaj nd imelo pitne vode, čeprav je postavljeno na samo obalo Temenice. % S krampi in lopatami so začeli delavci komunalnega podjetja pred kratkim odkopavati ostanke rimskega svetišča za trebanjsko cermri-jo. Raziskovalna dela vodi ljubljanski zavod za spomeniško varstvo. 9 Prejšnji teden so položili cevi za kanalizaoijo lo-garnice poleg upravnega poslopja kmetijske zadruge. V ta namen je bilo treba izkopati nekaj sto metrov dolg in več kot meter globok jarek, vzporeden z železnico. 0 Krompir in druge poljske pridelke so prejšnji teden nakladali na železniški postaji, da jih z vlakom od-prernijo do naročnikov. Kljuib ne najboljši krompirjevi letini je jesenski odkup krompirja dobro tekel. 0 Vodam, ki so se naveličale svojega korita, se je pridružila tudi Temenica in preplavila široke pasove travnikov in polj na obeh srojih bregovih. Škode še rniso ocenili. »Modna oblačila« se pripravljajo Zavod za zaposlovanje delavcev je Novega mesta je organiziral in financiral pri-učitveni tečaj žensk, ki so se prijavile za delo v trebanjskem obratu »Modnih oblačil« Tečaj je obiskovalo 30 žensk. Delo v obratu še ni steklo, priprave za začetek obratovanja pa so pospešili. VSE POTI DO MOSTECA SO POPLAVLJENE. VODA DERE ČEZNJE, V VAS PA SE DA PRITI SAMO S ČOLNOM V SILI PRIDE VSE PRAV . . . FANTIČA NA SLIKI STA UPORABILA ZA ČOLN LETALSKE BENCINSKE REZERVOARJE TAKO JE BILO V MALEN CAH. IZ HISE V HLEV IN GOSPODARSKA POSLOPJA SE JE DALO PRITI SAMO PO VODI, ZA HUDO STLO PA JE BIH jO DOBRO TUDI KORITO Novomeška knjižnica za najmlajše Z zastavami okrašeno je Novo mesto pretekli četrtek pozdravilo svoj občinski praznik. Godba na pihala je igrala dopoldne na Glavnem trgu, hkrati pa so se športniki pomerili v tradicionalnem teku skozi mesto. V lepo okrašeni dvorani Prosvetnega doma je predsednik občinske skupščine Sergij Thorževskij približno v istem času pozdravil zbrane odbornike in številne goste, med katerimi smo opazili tudi podpredsednico skupščine SRS Dragico Rome, podpredsednika izvršnega sveta Slovenije Bena Zupančiča, podpredsednika okrajne skupščine Ljubljana dr. Viktorja Damjana, predstavnike delovnih ogranizacij, garnizije JLA, številne ljudske poslance in zastopnike raznih zavodov, kolektivov in občinske uprave. Z minuto molka so zbrani gostje z odborniki vred najprej počastili spomin na žrtve za svobodo, nakar je tov. Thorževskij govoril o pomenu 29. oktobra za novomeško občino. S pregledom doseženih uspehov in nalog, ki so zdaj pred občino, je zaključil slavje, pionirji osnovne šole Katje Rupena pa so pozdravili skupščino s cvetjem in čestitko. Delegacija odbornikov je odnesla venec v spominsko vežo herojev, odborniki in gostje pa so nato odšli v novo pionirsko knjižnico. V prostorih lmjažnice za najmlajše — urejeni so poleg sedanje Ljudske krijižriice v hiši na Cesti komandanta Staneta 26, v stavbi, Id meji na poslopje študijske, knjižnice — so se gostom iz dvorane v Prosvetnem domu pridružili še novi. Zbrani so bili tudi številni pionirji, člani pevskega in reedtacijskega krožka osnovne šole Katja Rupena, prosvetni jti drugi kulturni delavci. Odbornike in goste je pozdravil upravnik ŠK Mirana Jarca Bogo Komalj, ki se je zahvatili občinski skupščini sa uspešna prizadevanja, da tudi pionirji Novega mesta dobijo sodobno urejeno čitalnico in svo- jo knjižnico. Kolektiv študijske knjižnice tako postopoma uresničuje svoj načrt o kompleksu knjižnic v Novem mestu, kar bo hkrati tudi spodbuda za ureditev knjižničarstva v občini. O uresničevanju te pomembne kulturno-prosvetne naloge je nato govoril podpredsednik občinske skupščine Andrej Grča. Med drugim je omenil, da je občinska skupščina že dodelala študijski knjiižnici pritlične prostore v stavbi, v kateri je zdaj odprta še pionirska knjižnica. V načrtu pa je, da bi skupščina in kolektiv knjižnice postopoma pridobila v last celotno stavbo, ki bi jo Po rekonstrukciji 52 odstotkov več! Podobno kot druga opekarska podjetja je tuđ/ Opekarna v Zalogu na koncu sezone, to pa zadovoljivo končuje. Plan polizdelkov (surovih opek) je izpolnjen, četudi je proizvodnji spomladi precej slabo kazalo. Vso letošnjo proizvodnjo so že prodali. Do prihodnje sezone se bo marsikaj spremenilo. Po sklepu svojih upravnih organov bo zaloška opekarna Ukinila obrat v Prečni, ki je — zastarel in šzbrošen — postal že nekakšna cokla t opekarsttvu. Vso sproščeno delavno silo is Prečne bodo zaposlili v Zalogu- Zaloški obrat je trenutno pred velikimi natčrtl, ki jtth namerava uresničita do prve polovice prihodnjega lete. Med drugim bodo uredili umetno sušilnico, strojnico pa preuredili. Sušilnica bo delala 10, mesecev, kar bo omogočilo, da ne bodo več potrebovali sezonskih delavcev in da bodo uvedli stalno drugo izmeno. Ob rekonstrukciji, ki bo nadaljevanje obnovitvenih in ureditvenih del opekarne po požaru, pričakujejo predvsem porast v proizvodnji (po programu za 52 odstotkov). Podjetje je že samo zagotovilo 30 odstotkov sredstev % rekonstrukcijo, pa tudi opremo so že naročili. Prvega maja 1965 bi morala biti rekons^rukcijska dela končana, obrat pa sposoben za obratovanje. fovomeška kronika ■ Poprav I jaliuce nogavic. U Je začela poslovati pred nekaj tedni T Kastolčevi uUd, so bUa rasole vse lansko v mestu. Obrtnica Slavka Plankar je lepo uredila lokal, kjer sprejema In Izdaja nogavice, popravi pa Jih v dveh, najkasneje v treh dneh. Od pobrane anke računa 15 dinarjev. ■ Kar Je v mestu trgovin s ko,, fukcij.skim blagom, so so za letošnjo jesen in zimo kar dobro uCo-Itte s plašči tako aa moške, ionska m tudi otroških je nekaj več kot prejšnja leta. Ne preveč ar-h-tervot potroSnike, Id potrebujejo topol, praktičen zimski plaač, bodo lahko postregli po arnermh cenah v prodajalni Vartefcsa, Obrtnika, Krojača in Ui.it v trto;Ini Konfekciju Obutev na Olavnom trgu. ■ Podjetjr Sadje in oelenjava Je tudi lotos, kakor as lani, selo ustreglo potrošnikom, ki ao al pripravljali aa ozimnico kadi ■ kislim Srijem. Kdor je pri podjetju kupil mile, ga je lahko tam tudi brezplačno sreaal na posebnimi stroju, tako da nd bilo treba doma tega dela -o---no n^jrarljaU. Za kilogram »rezanega zelja so računali 28 do SO dm. ■ Kalna voda bt pip novomeškega Vodovoda se Je nekoliko zbistrila. Gospodinje so to obupu -vale, ko ob zadnjih nalivih niso motrio »pitne« vode porabiti niti sa pranje. Nekatere so pustite vodo, da se je čez noč v sedi a umazanija na dno, druge pa so iz vate narodi le ril tre, ki so bUl polni blata, ko so proč od Ue vodo skozenj. Skozi kakšno filtre pa Je sla voda, proden je priAla do pip? ■ V ponedeljek po dnevu mrtvih na novomeškem trgu nI bilo dosti premota. Zelenjave Je bilo malo, nekaj več pa je bilo stojnic s pleteninami In okraski, pa tudi kipcev iz gline Je bilo dovolj. Jajca so veljala 58 din, aoiaU 180 din kg, spinača in motovileč 50 din morlca, mleko 80 din, sfrček 380 din kg. Jabolka 100 din. hrušk • 130 din In kostanj 150 din kilogram ■ 1.1!>.inje prebivalstva.' v minulem tednu na področju motita nt bilo no rojstev, ne porok In ne smrti nato preuredili za potrebe vseh novomeških javnih knjižnic. Tu bi poslovale ljudska in pionirska knjižnica, v prvem nadstropju bi bili delovni prostori študijske knjižnice ter shrambe zbirk, v veži in drugih prostorih pa bi v pritličju uredila novo čitalnico. Prvi del velikega čn koristnega načrta je bil uresničen lani, ko je bola odprta preurejena ljudska knjižnica. Drugi del nacrta — pionirska knjižnica — je bil uresničen tetos, medtem ko bi preostale načrte UTesnicevali postopoma, v skladu z materialnimi sredstvi. Morda bi lahko to in ono dosegli že prihodnje leto, ko bomo praznovali fJOO-letnico Novega mesta. Studijska knjižnica, ki skrbi za razvoj knjižničarstva v občini, je s pomočjo občinske skupščine že uredila knjdžnico ■ v Šentjerneju, letos bodo obogatili knjižnice v Dol. Toplicah, Straži in Žužemberku, tik pred uredit-vdtjo pa je tudi potujoča tajdžnica, ki bo posredovala MAR DOVOZ NI VAŽEN? Tako se sprašujejo novomeška podjetja, ki imajo v najemu skladiščne prostore v javnih skladiščih pri Bučni vasi. Vsak mesec plačajo približno 2 milijona dinarjev najemnin, prostor za dovoz pred skladiščem pa je ob vsakem deževju tako blaten, da se naloženi kamioni le stežka prebijajo čezenj! Skladišče je bilo zgrajeno, dovoz pa doslej še ni urejen. Ker je zasilna dovozna pot preozka, jo lahko dva kamiona, ki se približata k rampi za prekladanje, v celoti zapreta, ostali kamioni pa ne morejo ne noter ne ven. Delavci vedo povedati, da si je ta problem ogledalo že 10 komisij, uspeha pa doslej še ni bilo. Vprašujemo se, kako dolgo bo treba še čakati? DIN0S je izpolnil letni p Ion Dinosova poslovna enota v Novem mestu je do konca septembra letos odkupila za 1146 ton odpadnega materiala v skupni vrednosti 33,000.035 dinarjev. S tem so že v septembru izpolnili letni plan, po katerem bi morali do konca 1964 odkupiti 1000 ton odpadnega materiala v skupni vrednosti 32 milijonov dinarjev. Med odpadnimi surovinami, ki so jih odkupovali letos, je največ kovin in stekla, odkupili pa so tudi 80 ton odpadnega papirja, kar je precejšnja količina. Kolektiv šteje 6 ljudi, že od aprila letos pa delajo po skrajšanem delovnem času 7 ur na dan. KOLIKO MESA POJEMO Novomeška mesarija Je do konca oktobra letos prodala 308.000 kilogramov govedine, 80.000 kilogramov teletine, 66.700 kilogramov svini-ne, 23.000 kilogramov slanine in 442.000 kilogramov suhomesnatih izdelkov. Vse meso, kar smo ga pojedli, Je bilo vredno 634,700.000 dinarjev. Ker ima mesarija letni plan prometa ,750,000.000 dinarjev, bodo ta plan zlahka dosegli, saj se v zimskih mesecih potrošnja mesa znatno poveča. Mesarija Novo mesto od maja mesecu dalje cen mesa nI rvišala. Kot predvidevajo, bodo letos prodali za približno 790 milijonov dinarjev mesa In mesnih izdelkov in s tem plan presegli za 40 milijonov. knjige v kraje, kjer nimajo stalnih knjižnic. Nova pionirska knjižnica omogoča hkrati nove oblike vzgojnega dela s pionirji. Tako bodo že letos' začeli pripovedovati otrokom pravljice. Pogoji so, da bi jih začeli učiti tudd tuje jezrilke. Knjižnica, ki ima ob otvoritvi približno 1700 knjig v slovenskem, ruskem, nemškem, angleškem, francoskem in tta-liiianskem jeziku ter več av-dovizuaCnih pripomočkov, je pomembno bogastvo za No vo mesto. Je zaklad, ki bo dajal dragocene obresti, z njim pa so uresničene dolgoletne želje prijateljev mlađane, ki so že davno želeli našim otrokom tako ustanovo. — Za konec slavja v novi knjižnici so najmlajši iz osnovne šole in njihov pevski zbotr pripravi-li gostom in odbornikom pan-srčno kulturno prireditev. SEBI IN GOSTOM SO V NOVr KNJIŽNICI PRVIKRAT ZAPELI IN RECITIRALI TILE ODLIČNI MALI PEVCI IN RECITATORJI, UČENCI NOVOMEŠKE OSNOVNE ŠOLE. NJIHOVI PRIJATELJI, UČENCI SMIHELSKE ŠOLE, PA SO PO OTVORITVI KNJIŽNICE PELI PRED SPOMINSKO VEZO NARODNIH HEROJEV Garaže — urbanistični problem Novega mesta Čeprav bi morala veljati neka urbanistična načela za ureditev Novega mesta, ugotavljajo gradbeni inšpektorji precej divjih gradenj. Med njimi so najpogostejše črne gradnje garaž. Ta jo postavi po dolgem, oni počez, tretji ob enem in naslednji spet ob drugem vogalu. Grajene so iz najrazličnejših materialov: iz trhlih desk, iz opeke, iz odpadle pločevine in najrazličnejših drugih materialov. Po zakonu ima gradbeni inšpektor pravico porušiti te. na divje zgrajene garaže, ki kvarijo podobo mesta in niso v skladu z urbanističnim načrtom. To bi gradbeni in- Komisija za družbeni nadzor 2. novembra se je v Novem mestu sestala na prvo sejo komisija za družbeni nadzor, ki jo sestavljajo Miha Počr-vina kot predsednik, Vinko Bambič, Peter Durjaiva, Stane Suln in Miha Hrovatič pa kot člani. Komisija ima po 160. členu statuta občine Novo mesto nalogo opravljati družbeni nadzor nad delom delovnih in drugih organizacij v tem smislu, da proučuje, ali je usklađeno s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in politiko občinske skupščine. Komisija je na prvi seji sprejela program dela, po katerem bo najprej opravila pregled poslovanja v remontnih podjetjih, v servisih stanovanjskih skupnosti, v Cestnem podjetju Novo mesto in Zdravilišču Dolenjske Toplice. Stanovalci Cankarjeve ceste predlagajo komisijo Stanovalci južne strani Cankarjeve ceste v Koloniji, ki so prizadeti s projektirano grad njo enodružinskih stanovanjskih his na vrtovih za svojimi hišami, so se 15. oktobra zbrali na razgovor s predstavniki občinske skupščine in SZDL. Občinska skupščina izvaja pregram zgoščevanja na mestnem območju Novega mesta; po tem programu pa naj bi enodružinske hiše imele največ 400 kvadratnih metrov vrta. Taki zgostitvi so se prebivalci Cankarjeve ceste uprli že na zborih volivcev in na javni tribuni o tem vprašanju. Občinska skupščina je pripravljena najti sporazum, s ktMrrim bodo zad »voljene težnje o trajnostih zazida/ve na prostih parcelah. Dogovorili so se, da bodo povabili trtro-kovno komisijo, ki naj poda mnenje o možnostih pMMrtn na. omenjenih mroelnh špektor že storil, če bi bilo občanom drugače zajamčeno in omogočeno zgraditi legalne garaže. Razmisliti je treba tudi o gradnji garaž za prodajo in v najem zasebnikom. Pristojni bi se morali za to stvar resneje zavzeti! Novo mesto dobi varstveno ustanovo za šoloobvezne otroke Sredi oktobra je bilo na posvetovanju z javnimi, druž-beno-političnimi in prosvetnimi delavci sklenjene, da bo občina stavbo v Kettejevem drevoredu št. 3. kjer sta bili doslej dve večji družinski stanovanji, dodelila za otroško varstvo. Na podlagi podatkov, ki jih je predložil Center za socialno delo, in razmotrivanj. za k'kšnc vrste varstva bi bila stavba najbolj smotrno izkoriščena, je bilo domenjeno, da bo v tej stavbi urejena sodobna, varstvena ustanova za šoloobvezne otroke, upravljala pa jo bo osnovna šola v Novem mestu. Priprave za ustrezno preureditev prostorov, nabavo opreme in zagotovitev strokovnega kadra že tečejo. f. Komisija za pomoč poplavljencem 28. oktobra je občinski odbor SZDL imenoval v komisijo za pomoč poplavljencem Milico šali kot predsednico, Kristino Phit, Marinko Mra-šek, Zvoneta Perca, dr. Boža Oblaka, Štefana Seničarja in Miloša Jakopca pa kot člane. Komisija bo rodila nabiralno akcijo za pomoč prizadetim občanom in naseljem. Vsakdo, ki želi kakšne podrobnejše informacije o akciji, se lahko obrne na kateregakoli izmed članov komisije. Matični urad Straža Rojstev ki porok septembra rd bilo. Umrli so: Franc Mervar, osebni upokojenec iz Dol. Straže, 50 let; Jože Sporar, kmetovalec iz Rumanje vasi, 82 let; Ivana Bučar, gospodinja iz Zaloga, 87 let. Matični urad Žužemberk Septembra sta boli doma rojeni dve deklici. Porok ni bilo. — Umrli so: Terezija Kadunc, kme-tovalka iz Žužemberka, 76 let; Jernej Pečjak, kmetovalec iz Graden-ca, 85 let; Alojz Lekan. kmetovalec iz Srednjega lipovca, 56 let. Krka odnaša zgornji jez Jez pri bivšem Seidlo-vem mlinu v Novem mestu, ki so ga pričeli obnavljati leta 1961, je Krka spet temeljito načela. Ce bo jez razpadal naprej, bo gladina kmalu upadla pod obvezni minimum, ki pokriva iztoke kanalov. Pri odgovornih organih na Vodni skupnosti Dolenjske in občinski skupščini v torek dopoldne nismo mogli dobiti nobenih pojasnil ker o zadevi še razpravljajo. Ko bo voda upadla in bosta tudi dejanska škoda in nevarnost strokovno ugotovljeni, bomo o jezu spet poročali. m. Prvak je Novo mesto Končno Je prvenstvo v malem nogometu. Prvak občinske lige je postala ekipa Novega mesta, ki je v celi sezoni izgubila te eno srečanje. Vrstni red: Novo mesto 20 17 Z 1 75:17 36 Kremen 20 15 3 2 65:22 38 ni...v. so 14 4 t 68:22 32 Občina 20 11 3 8 81:48 25 Mirna peč 20 9 8 5 39:23 24 Kandija 20 U Z 7 56:49 21 Straža » 1 1 11 47:50 17 simbol 20 6 2 12 35:66 14 Iskra 20 3 1 16 15:58 7 sin i hrt 20 2 2 16 15:80 6 Ekipa Novega mesta Je dobila prehodni pokal, vso ekipe pa diplomo. Med tekmovanjem sta odstopila IMV in Pionir. Vse ekipe so bile požrtvovalne in disciplinirane, posoboj volja pohvaliti Mirno prč. Otooec In Stršio. Jm. Še o otroškem igrišču Na vest o pokvarjenih lgrallh na novomeškem otroškem Igrišču, objavljeno pred kratkim v »Novomeški kroniki«. Jo predsednik občinske Zveri društev prijateljev mladine Ivan GraslčVdal naslednjo izjavo: ( — Na seji občinskega odbora DI'M smo lotos spomladi znova razpravljali o zanemarjenem otroškem Igrišču ter ugotovili: predstavnica I)PM Novo mesto. Kozu Poroci, Jo Komunalno podjetje večkrat opozarjala, naj odstrani z IgrlMa vsu Igrala, vendar zaman. Odbor je nato meni poveril skrb za ureditev tega problema. Osebno sem so dogovoril z direktorjem Kovinarja, da bodo polomljena Igrala popravili In n« so čez nekaj drU z igrišča odpeljali, kar bi morali popravljati v delavnicah. Takrat Je bilo rečeno, da bo kovinske dele IKipravIlo ali izdelalo omenjeno podjetje, kar je lesenih popravil, p" da Jih bo opravil mizar Harbič v Kandljl. Minili so meseci, medlem pa som dvakrat vpiaAal pri Kovinarju In mizarju Burblču, kaj jo s popravilom, povedali pu so tako Podjetje Kovinar ne morr začeti dela. preden ne opravi svojec« mizar, ta pa je zatrjeval, da ne more delati, ker nima dolavcev Tako je vse ostalo, kakor J« bilo. Tudi nam nI to ljubo, ne su"io ljudem, ki to kritizirajo! Josen je tu. zato Je z« kasno, da bi po* stavljali na Igrišče popravljena Igrnls. psč pa Je treba preko aUM » gotovo urediti In vsaj marca meseca urediti Igrišče tako. da t« l>°" mu i m 11 11 -.1 Lahko uporabljali. 14 UOI.I. NJSKl LIST SI. 44 (762) POGOVOR Z NOVIM PREDSEDNIKOM ZMS V NOVEM MESTU Na Ahilovo peto vsi merijo Z novim predsednikom občinskega komiteja ZMS v Novem mestu, Urošem Dularjem, sva se z neko posebno slastjo zagrizla v pogovor o mladini, njenem življenju in delu. Uroš je bil za predsednika izvoljen po vrniftvi iz JLA, 30. septembra letos. »Na tem mestu sem novinec, čas od moje izvolitve do danes pa je tako kratek, da se še nisem utegnil seznaniti z vsemi zadevami«, je dejal Uroš v opravičilo, če v srvojih odgovorih ne bo dovolj natančen. »Letne konference mladinskih aktivov so se pričele,« je dejal in dodal, da ni zadovoljen s tako konferenco, kot jo je imela pred kratkim mladina v Novote-ksu »Težko Jo mladini, ki nima dovolj znanja, ker teže uveljavlja svoje pravice. Slaba idejno-politicna pripravljenost je žal še vedno njena Ahilova peta, tisto ranljivo mesto mladih, na katerega radi vsi merijo. Ni prav, da je ob tem Zveza mladine kot politična organizacija nemoč-. na. Toda nemočna je, kar dokazuje životarjenje mladin-skdh aktivov v posameznih gospodarskih organizacijah, postavim v »Boru« v Dolenjskih Toplicah. Mislim, da smo mladinci dovolj sedeli v zadnjih vrs'ah. Treba bo v ospredje. To bo možno le tedaj, če bomo vsi razumeli vlogo, ki jo ima Zveza. Nd samo moja ugotovitev, če trdim, da je mladina do zdaj nalagala delo le na ena sama pleča, navadno na predsednikova- To s* je dogajalo v aktivih in v komiteju. Osebno se bom zavzemal, da bo vsakdo opravljal le odmerje- Uroš Dular, novi prednik občinskega komiteja ZMS v Novem mestu no mu delo: komisije svoje, predsednik *voje, sekretar svoje ih drugi svoje. Poskrbel bom, da bo pravočasno pobrana članarina in izdane izkaznice ter da bodo vsi aktivi evidentirani.« »Kaj misliš o kulturno-za-bavnem življenju mladine v občini in Novem mestu?« »Občinski komite ima komisijo za društveno dejavnost, ki pa ni našla svoje prave vloge. Name* .o, da bi idejno vplivala na mladinsko dejavnost v vsej občini, se je lani preprosto preimenovala v Iniciativo 63 in dala nekaj prireditev novomeškemu občinstvu. Iniciativa 63 naj bi še bila, komisija pa naj bi imela tudi malo pregleda v občini. Kot vem, bo Iniciativa spet imela prireditev v počastitev občinskega praznika.« »Zakaj je malo mladine v Svobodah?« »Nihče se ni izumil oblike s tako vsebino, ki bi mladino pritegnila k sodelovanju- Nova oblika Je klub; ker ni praive vsebine, se 'udi ta še ne obdrži.« »Kaj naj predstavlja KUS Janez Trdina?« »Skupino ljudi, ki hoče občinstvu nekaj dati. Občinski komite ZMS si ne lasti nikakršnega pokroviteljstva nad to skupino, če meni, da bi bilo prav, ko bi se pomenili o usklajevanju kulturnih programov, ker mora tudi KUS Janez Trdina delati po nekem okvirnem programu.« »Se spomniš oblike, ki je bila nedavno manifestirana v Novem mestu?« »Če misliš koncert orkestra Doma JLA, *i lahko odgovorim, da sem in bom za vsa možna sodelovanja mladine s pripatMki JLA.« IVAN ZORAN Drugi Evropejec v Tokiu na 10 km Franc červan, jugoslovanski rekorder, o olimpiadi, o Tokiu, o sebi in o svojih načrtib Franc Červan je znano ime v evropski atletiki. Odkril ga je beograjski tek na deset tisoč metrov na evropskem šampionatu. Sedmo mesto je pomenilo senzacionalen uspeh za dotlej neznanega jugoslovanskega dolgoprogaša. Rus Bolotnikov je bil zanesljiv zmagovalec in je na koncu poudaril, da bo Cervan še marsikaj naredil. Od prvenstva Evrope je šla Červanova atletska pot strmo navzgor. Letos se je Bolotnikov na lastne oči lahko prepričal o svoji izjavi v Beogradu. Dva kroga pred koncem ga je plavolasi tekač z modro majico in jugoslovanskim grbom na velikem stadionu v Tokiu prehitel za cel krog! Deseto mesto je za Cervana pomenilo velik uspeh. Takoj po prihodu iz daljne Japonske je Cervan naše) dovolj časa, da jo obiskal rojstni kraj Pod-goro pri Novem mestu. Mama ga je doma z veseljem sprejela. Kljub temu, da sta imela malo časa, ker se selita t Celje, Je simpatičnu SPENT 1965 • Prihodnje leto bo Ljubljana prizorišče 38. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu. Organizacijski komite se vestno pripravlja aa to veliko prireditev. V ta namen gradijo v Ljubljani v parku kož. Stanka Bloudka vol t ko pokrito dvorano, ki bo lahko sprejela 12.000 gledalcev. Po prvenstvu bodo dvorano uporabili za hokej na ledu in druge športne Igro (košar-ka, odbojka). Dvorana bo velika 100 x 70 metrov in visoka 10 metrov. • Pričakujejo, da m bo prven-Htva v namiznem tenisu udeležilo okrog 700 tekmovalcev v vseh kon-kurencah. Igrali bodo na 20 mizah, razen toga, pa bodo mi voljo se mizo za ogrevanje. • Svečana otvoritev tega elit-»»•;:a tekmovanja bo 15. aprila 1965 ob 19. url, čeprav so bodo prve lokmo začelo fco opoldne. • Tudi Jugoslovani so Imeli na domxtanJth prvenstvih prečoj uspona : i ,| sta Dolliuu- in Ha-rcuu-cMo postala svetovna prvaka v Igrali dvojic, na naslednjem prvenstvu pa sla bila druga. Začetek Uspehov Jiu*oslOYiuiski-ga namiz-n«t:a tenisa sega v loto 1939, ko je Dollnor v Kairu osvojil trot j« mesto, ko mu Je bilo lt let. • Na zadnjem svetovnem prvenstvu so bili Jugoslovani pri mo-*kth poU, medtem ko jo bil Mar kovic dvanajsti. Svetovno prvcrt-Jtvo so osvojil! Kitajci t miški konkurenci tn Japonko v seniki. Cervan takoj pristal na razgovor: — Kako je bilo v Tokiu, kako ste zadovoljili s svojo uvrstitvijo? — Pričakoval sem, da bom med prvo deseterico. Razen enega so bili vsi Evropejci za mano. Afričani so takoj v začetku potegnili. Neznani tekači so bili nabiti s kondicijo in so diktirali strahovit tempo, ki je uničil celo vrsto tekačev, med drugim evropskega prvaka Bolotnikova. Tako smo prvin 5000 metrov pretekli v 14 minutah in 15 sekundah. S trenerjem Gradišnikom sva si sestavila točen razpored; po njem bi moral teci 14,25 minute. Toda tempo me je potegnil . . . Nisem imel dovolj moči, da bi se držal dogovorjenega. Bal sem se, da bi mi prvi preveč ušli. Tako Je peklenski tempo uničil vse po vrsti in drugo polovico smo malodane prehodili. — Kakšni pa so bili vaši vtisi ob ogledu Tokia? — Mesto Je name naredilo izreden vtis. Predvsem gradbena struktura Je fantastična. Kaj takega ne moreš verjeti, če ne vid U na lastne oči. Svojstven stil gradenj in reklame: po tem prekaša Tokio vsa zahodna velemesta. Nekateri močno hvalijo gejše, vendar pa meno niso navdušilo. Morda imam poseben okus. Želel sem prodreti v način življenja preprostih Japoncev, s ml ni uspelo. Ze na zunaj jo opaziti, da je Japonska dežela velikanskih nasprotij. Z eno nogo stoji v noJmodcmoJScm času, z drugo pa v veliki veliki zaostalosti. — Precej se je govorilo o odstopu Kovača. Kaj vi menite o tem? — Znano Je, da Je Kovač v atletiki to, kar Je Sekularac v nogometu. Po pravici povedano, njegov odstop nI presenetil nikogar mod , atleti. Zdi se ml. da nI le poškodba vzrok odstopa, ampak da Je tudi simuliral. Pred vsakim težkim Uskom ga Je močno strah. Je sicer dober tekač, vendar pa v odločilnih trenutkih velikokrat zataji. — Kaj pa mislite v bodoče? — Zdaj, ko sem priiol iz Tokia, som žn takot malo treniral. I« •<>•; bom tekel So na nekaj manjših tekmovanjih, sicer pa mislim tekmovati do evropskesa prvenstva v Budimpešti, ki bo čez dve leti. V Mnhlko na naslndnlo ollmnladn pa mo ne vleče preveč. Zrak Jo tro provo« redek tn ml Jo žo tok Uskih 90 odst. vlium pm-zročalo dovolj preglavic. Ko bom tekel v Budimpešti, bom star 30 let. Upam na dober plasma, saj sem bil letos drugi med evropskimi tekači, nato pa se bom umaknil iz atletskih aren. Vsekakor ne mislim tekmovati do onemoglosti, kot to dela Mihalić. — Preselili se boste v Celje. Kaka ta? — Grem v Celje. Posestvo smo oddali. Ne mislim postati kmetovalec. Celjski Kladiv ar me Je lepo sprejel in ml preskrbel tudi stanovanje. Mamo bom vzel s seboj. Zdi se mi, da bo tudi ona bolj zadovoljna po Budimpešti, ko bom prenehal z atletiko. Ko sem teta 1958 začel s tekmovanji, me je precej pregovarjala, naj pustim šport, po prvenstvu Evrope v Beo-■n-adu pa me prav nič več ne ovira. Kot sem že rekel, bo bolj zadovoljna, ko bom prenehal. — Kaj menite o dolenjski atletiki? — Tudi zdaj, ko sem že znan, bi pomenil doma v Novem mestu najmanj 50 odstokov manj kot v Celju. Premalo je športnih fanatikov In premalo je denarja. Ni osnovnih sredstev za sport. Dobrih, talentiranih tekačev pa je na Dolenjskem ogromno. — Kdo je bil najboljši jugoslovanski olimpijce v Tokiu? — Tu ni kaj izbirati — Cerar in edino Cerarl Z veseljem smo proslavili vseh pet naših medalj, vendar pa Je Cerar bil med vsemi športniki najboljši. Moram reči, da je bilo vzdušje v olimpijski vasi kar domače. Ravno na dan svojega teka sem bil star 28 tet. Dobil sem torto in gramofonsko ploščo. Res, gostitelji so poskrbeli za vse. Sicer pa moram reči, da so vsi športniki dobri tovariši. Tudi nogometaši. Menim, da je bilo nogometno moštvo izbrano popolnoma narobe ln fantje niso preveč krivi. Cervan je zdaj star 28 tet. Do 32. leta dosegajo športnikl-tokačl na dolge progo najboljšo rezultate. Corvonova velika žulja Je toči pod 29 minut na 10.000 metrov. Pravi, da mu bo to uspelo m njegova želja je, da bi so čim bolje uvrstil na evrapokom prvenstvu v Budimpešti. Ko bt bilo tako kot v Tokiu, ko je bil drugI EvropeJoc, bi bil zolo zadovoljen. JOŽE SPIJIIAL Živahno športno življenje v Loki Na pobudo aktiva ZMS je oiio spomladi t Loki pri Zidanem mostu ustanovljeno društvo Partizan. Uresničene so bile večletne Želje loških športnikov. Novo društvo se je klub materialnim težavam uspešno lotilo dela. Uspešno de* lujeta sekciji za nogomet in namizni tenis, kl žanje ta prav lepe uspehe. Zdaj se Partizan pripravlja na športna tekmovanja, ki bodo v počastitev občinskega praznika v Sevnici. Omeniti velja tudi razumevanje uprave sevniške osemletke, ki je društvu dala na razpolago prazno učilnico v Loki ter omogočila reden zimski tre* ning. Po dobrem začetku kaže, da se bo šport v Loki še naprej lepo razvijal. S. SRPCIC Končno pomladitev Pokal Je šel v Črnomelj. Bela krajina je visoko premagala novomeški Elan, medtem ko Borca ni bilo na igrišče. Rezultat 9:2 je visok, previsok. Novomeščani so nastopili s popolnoma novim moštvom. Na igrišču smo videli enajst mladih, obetajočih igralcev, ki so dobro kombinirali med obema šestrajstmetrskiiria prostoroma, medtem ko se niso znašli pred nasprotnikovim in pred svojim lastnim golom. Kljub temu pa je tekma vlila upanje, da bomo v Novem mestu spet gledali dober nogomet. Iz igralcev, ki so stari 15 ali 16 let in ki vedo, saj je nogomet, se da v dveh, morda v treh letih narediti prav dobro moštvo. Ko bodo dobili potrebno rutino in ostrino — nogomet je pač ostra igra — bomo lahko pri-če tudi uspehom. Bela krajina se je predstavila kot dokaj solidno moštvo, to pa je razumljivo, saj vsi igralci že več tet igrajo sku paj v ljubljanski ligi. -al Lepa igra za zaključek Prijateljska košarkarska tekma v počastitev občinskega praznika. Igrišče na Loki, gledalcev 150. Sodnik Petrič iz Novega mesta. — Studentski košarkarski klub: Partizan (mladinci) 80:64 (47:24). — SKK: BartelJ 6, Blažič 13, Dobov-šek 2, Robar, Knoll 32, Splihal I. 27. — Partizan: Jereb 24, Pire 23, Berger 1, Počrvina, Splihal II. 4,< Polešek 12. Za zaključek letošnje košarkarske sezone so gledalci videli eno najboljših letošnjih tekem. Študentje so ves čas igrali pressing — vsak je držal svojega igralca, tako da so v začetku močno zmedli mlade Partizanove igralce. V nadaljevanju pa so se tudi slednji znašli, pokazali najboljšo igro doslej in celo zmagali v drugem polčasu. Tekma je vsekakor jasno pokazala, da bodo okrepljeni študentje prihodnje leto resen nasprotnik vsakemu moštvu v drugi slovenski ligi, medtem ko bodo mlarBnri lahko kaj kmalu zamenjali druge starejše košarkarje iz prvega moštva Partizana. Gledalci so končno šele v zadnji tekmi prišli na svoj račun, saj so imeli priložnost videti vsaj del tistega, kar dela košarko lepo: hitite kombinacije, uspešne mete na koš od blizu in daleč ter dinamično igro z obeh starani. Skoda le, da so velike luže in mokra žoga preprečite še višji rezultat. Borbene igre Pionirja Kegljači so proslavili občinski praznik s tekmovanjem v borbenih igrah. V dveh Igrah je največ kegljev podrl Pionir — 756. Zmaga mu Je prinesla tudi prehodni pokal. Pionirju so sledili: Luknja (711 kegljev), Vseh devet (677), Železničar (675). ■jm ZDRAVNIK VAM SVETUJE Tetanus lahko pomeni smrt O tetanusu je bilo že dosti napisanega. Ker je bolezen izredno nevarna, jo omenjamo povsod, kjer je kaj opraviti z ranami, posebno s tujki. Vsakdo, ki se je ranil in iskal zdravniško pomoč, ve, da so mu poleg oskrbe rane .dali še injekcijo proti zastrupitvi. To je bil serum proti tetanusu. Bolezen povzroča bacil, ki ga najdemo povsod v zemlji in na njej. Ker živi ta bacil v črevesju konj, ga je dosti tam, kjer je konjski gnoj, posebno na gnojenih poljih in travnikih. Promet ga raznaša s kolesi avtomobilov in voz,' s podplati pešcev, s prahom in blatom tja, kamor se prah vsede in blato oprime. Bacil ima to lastnost, da se spremeni lahko v odporno obliko in dolgo lahko čaka na žrtev. V globoki rani se začne razvijati in sproščati nevaren strup. Ker se razvija le ob odsotnosti kisika, so nevarne globoke rane in rane s tujki, to je trni, trskami, ivermi in podobno. Površinske rane, kamor dospe zrak, niso nevarne. Doba od okužbe do izbruha bolezni traja od 1 tedna do 14 dni. Ob začetku bolezni opazimo v rani bolečine in natezanje, sicer pa glavobol, utrujenost, razdraženost. Najpogosteje se potem pojavijo krči v žvekalnih mišicah, ne da se odpreti ust. Kmalu preidejo krči na vse mišice obraza. Bolnik ima izrazit režeč izraz, ki na prvi pogled izda diagnozo bolezni. Krči preidejo na hrbtne in trebušne mišice. Med krči so daljši ali krajši presledki. Že vsak najmanjši šum ali drug dražljaj sproži krč. Krči počasi zajemajo tudi mišice okončin, posebno nog. Hoja je droboncljava ali pa sploh nemogoča. Togost prizadetega mišičja je razmeroma stalna, krči so sunkoviti in selo boleči. Ves čas pa bolnik vse bolečine čuti in je pri polni zavesti. Večkrat spremlja bolezen visoka vročina. Čim višja je, manj Je upanja, da bo bolnik prebolel. Če bolnik do konca prvega tedna bolezni ne umre, jo preboli. Po statistikah ostaneta pri življenju le dva od desetih bolnikov. Ker je tetanus smrtno nevaren, je prav, da iščemo za vsako globoko rano ali ubod z žebljem, trsko, trnom in podobnim, zdravniško pomoč. Tedaj dobimo serum proti tetanusu. Za preprečevanje te bolezni pa cepimo otroke skupno s cepivom proti davici in oslovskemu kašlju, ponovimo s cepljenjem v šolski dobi in pri vojakih, spet kombinirano z drugimi cepivi. Dr. B. O. Pokal za Isteniča Za tradicionalni tek po ulicah Novega mesta je bilo veliko zanimanje. To dokazuje okrog 500 gledalcev, U so se v četrtek dopoldne zbrali, da bi pozdravili zmagovalce in nagradili s ploskanjem tudi vse tiste, U so se spustili v borbo z nasprotnik], časom in neugodnim vremenom. Iste nič Je, kakor že velikokrat poprej, spet pokazal, ds Je ta čas najboljši tekač v Novem mestu in verjetno tudi na Dolenjskem. Potem ko Je na prvenstvu Dolenjske lepo premagal Cvara na 400 metrov, Je v hitrem finišu ujel precej mladincev, ki so startali pol minute pred njim, in zmagal v tradicionalnem teka po novomeških ulicah. Sicer pa, pojdimo po vrsti: najprej so pritekle na cilj mladinke. Ob zvokih novomeške godbe na pihala Je prvo lovoriko pobrala Kogljcva. Sledili sta ji Ncmaniče-va in Plutova (vse tri so iz ESS). Nekaj minut pozneje so gledalci zagledali v ovinku dijaka kmetijske srednje Šole Vidmarja, U je s precejšnjim naskokom zmagal v konkurenci mladincev. Nekaj sekund za njim so pritekli v cilj trije tekmovalci: Pezdirc (Vajeniška šobi) Je bil drugi, J are (učiteljišče) tretji, Vovk (gimnazija) pa četrti. Takoj ca njuni Je kot sedmi pritekel na cilj Lstcnič, Čeprav je startal pol minute ta mladinci. Sledila sta mu Ožura tz Kočevja in Dujnovič iz JLA. Tradicionalni tek je bil končan s prav tako tradicionalno razglasitvijo rezultatov. Zmagovalci so dobili okusne potne torbe, lstcnič pa še prehodni pokal. -al Tek brežiške čete V Spomin na brežiško četo Je bil na občinski praznik kros mladincev in mladink brežiške občine. V teku na 800 metrov Je pri —'"n**1"1* zmagala ekipa iz Dobave, U Je zbrala 30 točk. Globoko je zbralo isto število točk in zasedlo drugo mesto. S točko manj je bila tretja Krška TU. Mladinci so imeli 400 metrov daljšo progo. Tudi to je zmagala Do-bova pred Artičaml in Bizeljsitim. Starejši mladinci so tekli 2400 metrov dolgo progo. Zmagal Je mladinski aktiv planinskega društva Brežice s 40 točkami. Bizelj-čani so bili drugi s štirimi točkami manj, IMV pa Je bila s 28 točkami tretja. Tekmovali so v Brežicah po slabem vremenu. •og. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, -S. NOVEMBRA: 8.05 Iz Bele krajine na Hrvaško (spored popularne domače orkestralne glasbo). 9.25 Igra veliki pihalni orkestar Banda Municipal de Madrid. 10.15 Pesmi Stephena Fo-sterja poje Komorni zbor RTV LJubljana. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Jože Zunkovič: Pospravljanje topinamburja. 12.15 Nekaj domačih v Instrumentalni izvedbi. 15.30 Slovaške narodne melodije v izvedbi ansambla Eugena Farkaša. 15.45 Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe. 21. IS Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, ?. NOVEMBRA: 8.05 Poslušajmo Akademski pevski oktet. 0.45 Majhni zabavni Instrumentalni ansambli. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Marjan Ogrinec: Dognojevanje ozimnih oljnic. 12.30 Narodne ln partizanske. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Borbeno pesmi sovjetskih narodov. 17.35 Pesmi in plosi Jugoslovanskih narodov. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 »Mladi za mlade«. 22.10 Oddaja za našo izseljence. NEDELJA, 8. NOVEMBRA: 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska igra: Gabi ln njene dogodivščine. 9.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... Nada Božič: Komandir Perun. 10.30 Borbene pesmi ruskega izvora, ki so jih peli naši partizani. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.50 Prd domačo hišo. 17.30 Humoreska tega tedna G. Foldes: Državljan Toplak in vsi ostali. 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Urica slovenske glasbe. PONEDELJEK, 9. NOVEMBRA: 8.05 Jutranja glasbena srečanja — s pevci, ansambli in orkestri zabavne glasbe. 8.55 Za mlade radovedneže John Don.'.!: Lov na noje. 9.45 Pihalna godba Morton Gould. 10.35 Naš podlistek V. Popov ic: Ne bom se strigel. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Filip Hudo-pisk: Kako Kmetijska zadruga Dravograd razvija sodelovanje v živinoreji. 12.15 Cez hrib in dol. 14.05 S poti po Češkem, Slovaškem ln Moravskom. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.05 Iz opernega sveta. 18.15 Zvočni razgledi — glasba Latinske Amerike. 20.00 Zabavne melodije v izvedbi slovenskih vokalnih solistov in instrumentalnih ansamblov. 22.10 Nočni akordi. TOREK, 10. NOVEMBRA: 8.05 Ansambel Rudija Bardorferja in vokalni kvartet Zvonček. 9.25 Scene iz manj znanih oper. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.06 Kmetijski nasveti — Tono Goršo: Pomanjkljivosti obnovo vinogradov na Primar skem. 12.15 češke narodne pesmi. 14.35 Pet minut za novo pesmico (ponovitev). 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble. 20.20 Radijska igra Jovan Cirilov: Samomorilec (Prva izvedba). 23.05 Nočni koncert orkestra Slovenske filharmonije z deli jugoslovanskih skladateljev. SREDA, 11. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.10 Srbske, madžarske ln ruske romance poje Dušan Dančuo. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Lado Simoneif-: Semenski sestoji ne zadoščajo za kritje rastočih potreb. 12.15 Na kmečki peči. 14.35 Kaj in kako po jo mladi pevci pri nas in po svetu (Praški in holandski otroški zbor), 15.30 Dolenjsko ženltovanje (prir. Matija Tome), poje Akademski pevski zbor p. v. Radovana Gobca. 18.15 Iz tonoteke Radia Koper. 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe. 23.15 Jazz s plošč. ČETRTEK, 12. NOVEMBRA: 8.05 Jutranja glasbena srečanja. 9.45 Nekaj domačih viž in nape-vov. 11.00 Pozor, nimaš predro-sti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ins. Mirko Lcskovšek: Primernost nitratne in amonijake oblike dušičnega gnojila. 12.15 Pred domačo hišo. 14.05 Iz repertoarja ansambla ljubljanske Opere. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Igra vam Kmečka godba. 18.46 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.10 Nočni akordi. V TEM TEDNU VAS ZANIMA (DIMBlOfilLUD Patak, 6. novembra — Lenart Sobota, 7. novembra — Zdenka Nedelja, 8. novembra — Bogomir Ponedeljek, 9. novembra — Teodor Torek, 10. novembra — Andrej Sreda, 11. novembra — Martin Četrtek, 12. novembra — Emil ČESTITKI Francu Falknerju iz Novega mesta teli za njegov rojstni dan vse najlepše, največ pa zdravja iena Rezka, sin Jože in hči Marjeta. Dragi mami Karollnl Jakše iz Orehovice želijo za njeno dvojno praznovanje še na mnoga leta vsi njeni otroci z družinami. Ja^jll?!^* e^ Sevnica: 4. 11. sovjetski film »Človek — amfibija«. 7. in 8. 11. francoski film »Princesa iz Kleva«. 13. 11. japonski film »Kamikaze«. Sodražica: zaprto zaradi -napeljave centralne kurjave. Stara cerkev: 7. In 8. 11. sovj. film »Zasledovanje Avrika«. Straža: 7. in 8. 11. Jugoslovanski film »Udarec na vzporedniku«. Trebnje: 7. in 8. 11. italijanski barvni film »Maratonska bitka«. 11. 11. jugoslovanski film »Solunski atentatorji«. Potujoči kino Novo mesto predvaja amer. barv. film »Tenka«: 7. 11. ob lt. url v Orehovici; 8. 11. ob 15. uri v Prečni; ob 19. uri t Mirni peči; 9. 11. ob 19. url v Stopičah; 10. 11. ob 19. uri t Zdravilišču Šmarješke Toplice; 11. 11. ob 19. url t Podgradn; 12. 11. ob 19. uri v Beli cerkvi. Potujoči kino Kočevje predvaja francoski film »Rdečelasa Julija«: 6. 11. ob 19. uri v Dolgi vasi; 7. 11. ob 19. uri v Črnem potoku; 8. 11. ob 15. uri vTravi; ob 18. uri v Podpreski in slovenski film »Ne čakaj na maj«: 7. 11. ob 19. url r Starem logu; 8. 11. Ob 13.30 T Prevolah; ob 16. uri T Strugah, ob 19. uri t Polomu. Ob tragični izgubi našega dragega sinka JANEZA KOTARJA učenca 2. razr. osnovne šole se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in šopke. Posebna zahvala učencem šentjemejske Sole za tako številno udeležbo na pogrebu, aa tople besede ob grobu in pesmico ob zadnjem .slovesu. Družina Kotar Ob smrti našega nepozabnega možu m očeta JIRIJA SMlIJANiCA se zahvaljujemo primariju dr. Otonu Rajcu. zdravnikom ir> ostalemu osebju novomeške bolnišnice ter dr. Bienenfieldu iz Metlike, ki so mu lajšali trpljenje med bo'eznlje. Iskrena hvala vsem prijateljem lovcem ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, hčerka, vnukinja in nslalo sorodstvo. 'tarnam UGODNO PRODAM FIAT 750, dobro ohranjen. Naslov t upravi Usta. 664/64. POCENI PRODAM SPALNICO. — Kettejev drevored 36, Noro mesto. UGODNO PRODAM DIVAN, pomivalno mizo, mizo in štiri stole temne barve. Naslov v upravi Usta —. PRODAM ŠTEDILNIK »TOBI«. — Ogled Koštialova 16, Novo mesto. PRODAM KOMBINIRANO OMARO in t-ransistorski magnetofon. Medved. V Ragov tog 4, Novo mesto. SOBO ODDAM DIJAKU, brezplačno. Naslov v upravi lista. 670/64. VAJENCA ZA KOVASTVO, pod teovuštvo, avtogeno in elektro-virjenje ter izdelavo poljskega orodja, sprejmem takoj. Brezplačna hrana in stanovanje t hiši ali pa nadomestilo v denarju. Jože Zelezntk. Splošno kova-Stvo, Brestanica. GOSPODINJSKO POMOČNICO za dve leti išče družina. Plača dobra. Po tem času preskrblm delo v delovni organizaciji. Inž. Alenka Lukač, Vodnikov« 25 — LJubljana. SPREJMEM SUIOSTOJNO GO-SPODI VJSKO POMOČNICO k 4-Banski družini. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Inž. Aleksander Debenjak. Radovljica (Gorenjskal, Staneta Žagarja, n. h. TAKOJ SPREJMEM DEKLE aH mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Dr Jovan, Radovljica na Gorenjskem, Grad-rokova 9 a. NAJDITELJA IZGUBLJENI BUNDE od hotela »Kandija« do ulice Majde šile. prosim, da jo proti nagradi vrne v upravo lista 606/64 e ZDRAVILIŠČE ROGA/HM SLATINA - Materialni in časovni pogoji vam morda ne dopuščajo adravljonje v zdravilišču. Z majh nuni stroški lahko doma zdravite bolezni jelor. žolča, črevesja, čire, zaprtju in hemoroide z rogaškim »DonaU vrelcem. V Novem mostu ga dobile pri Trgovskem podi«*!u »Hmelinik telefon 21-120 In »standurd« telefon 21 158. Brežice: 6. kn 7. U nemški barv film »f\w>ootai reviju«. 8. in 9. 11. ameriški film »V svotu komodi ie« Rrud na Kolpi: 7 11. ameriški film »Tonku« Dolenjske Tnnlicr: 7 In 8. 11. angleški film »Ollver TVIst« Kočevje — »Jadran«: 6. in 8 11. amerrišk! barvni film »Baterflold« 8. 11. »Misel m MišuMcm. Od 9. do 10. U frnncoski film »Živeti svoje živlionje«. Od II. do 12. 11. angleški ftlni »V ritimi tvvl.sla« Kostanjevica: 8 II amer. barv. film »Alumo TI« Mokronog: 7, m 8. 11 ameriški barvni film »Sivim za tebe«. Novo mestu: 5 In 6. 11. jugONlo-Tnruki film »Skopjo 63«. 7. do 9. 11. amerlikl film »Raztreseni pro-fusnra. 10. In 11 11 francoski barvni film »Tulet Pariza« Osllnlca: H 11 -m.-- rilm »Ponosni ■■■K - iiik.i Predgrad: 8. II madžarski barv. film »Sonce na ledu« Rlhnica na Ikvlrnfskrui: 7 In 8 11. mv.i, k barvni tlim ...m, •on proti nasilniku« Matični urad Novo mesto Rojenih je balo 25 dečkov in 20 deklic. — Umrli so: Karolina Koz-mus, gospodinja iz zurkovega dola 2, 63 let; Vinko Gorenc, otrok la Vinice pri Smarjeti, 8 mesecev; Karal Brudar, kmet iz Šentjerneja 79, 63 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnic: rodile: Francka Petelin s Trške gore — Martino, Pavlina Movrin iz Dragatuša — Igorja, Terezija Rozman iz Gabra — Zeljka, Ljudmila Gršič iz Metlike — Borisa, Morija Južna iz Dra-gomlje vasi — Dartja, Marija Lavrič Iz Podlipe — Stanislava, Amalija Jakofčič Iz Krasinca — Jožeta, Albina Zbošnik iz Boriče-vega — Mirana, Marija Zorko iz Tmovca — Vesno, Jožefa Saje iz Dolnjega Karteljevega — Lucijo, Dragica Longo iz Velikega Podloga — Alenko, Ivanka Skubic iz Dolnje Prekope — Milana, Štefka AvguŠtinčlč iz Mirne peči — Marijo, Marija lic iz Šmarjeških To- — Sonjo, Milka Vukčevič iz Bojancev — Nenada, Marija Hočevar iz Mačkovca — Lojzeta, Cecilija Vovk iz Dvora — Izidorja, Marica Tomšič iz Šentjerneja — Lilljano, Marija Mohorčič iz Zollsca — Antona, Veronika Brajdlč. Iz Velike Loke — Romano, Štefka Ziberna iz Smolenje vasi — Jožeta, Katarina Cimerman iz Dobrave — Otmarja, Frančiška Luthar iz Uršnih sel — Martino, Anica Omahen .z Velike Bučne vasi — Rudija, Anica Kulo-vec iz Uršnih sel — Renato, Marija Hrovat iz Stavce vasi — Marto, Marija Brulc iz Straže — dečka. Marija Jarc iz Vrhpeči — deklico, Valerija Gruden iz Semlča — dečka, Jožefa Radovan Iz Loke — dečka, Antonija Metelko Iz Sela — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Alojzija Suban z Obrežja — Ivana, Ivanka Loko: iz Brežic — Zvonka, Kristina Res-nik iz Kostanjevice — Milko. Antonija Kane Iz Globokega — Albino, Terezija Kranjćič iz Pisec — Marijo. Doroteja Zupančič iz Rodne — Mor jetko, Terezija Djordjevlč iz Brezine — Liljano, Matilda Orač ner iz Mrzle planine — Marjana, Alojzija Smrdelj iz Studenca — Dragico, Irena Strgar iz Starega grada — Milenka, IJudmila Komo-čar iz Krške vasi — Damlro, nfri-da Tukera Iz Brežic — Belindo. razu in prsih; Ivan Sašek, sin delavca Iz Jablance, je podel s peči in al poškodoval desno nogo; Jože Saje, vnuk posestnika iz Gornjega Karteljevoga, se je vsedel v vročo vodo in se opekel; Stanislava Gor-ie, hči livarja iz Sadinje vasi, Je podla 2 m globoko in si poškodovala levo nogo; Franc Steklasa, delavec iz Rakovnika, si Je na cir-kularki poškodoval levo roko. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili » iskali pomoč v novomeški bolnici: Alojzu Vizlerju, delavcu Iz Velike vasi, je mešalec za beton poškodoval desno roko; Ljubo Brgles, ženo delavca lz Harmice, Je brcnila krava in ji poškodovala desni kolk; Franjo Bogovič, sin posestnika iz Prosinca, je padel na dvorišču in si poškodoval obe nogi; Miodrag Stojanovič, delavec iz Krškega, Je padel z zidarskega odra in si poškodoval glavo. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Janez Kaštelic, zidar iz Smihela, je padel po stopnicah in si poškodoval desno koleno; Miran Vidmar, sin delavca lz Broda, se je z vročim mlekom opekel po ob- Razpis delovnih mest »Dolenjka«, trgovsko podjetje na debelo in drobno v Novem mestu, sprejme poslovodjo za prodajalno v Mirni peči in 1 prodajalca — kvalificiranega delavca sa Isto prodajalno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe nasloviti na upravo podjetja. Posebno obvestilo Veterinarska postaja Novo mesto kupuje slamo. še ta mesec šole za življenje Občinski komite Z MS in Delavska univerza v Novem mestu bosta tudi letos organizirala šole za življenje in sicer v Skocjanu, Brusnicah, Straži in Žužemberku. Predavali bodo zdravniki, psiholo gi, pedagogi In sociologi. Sole bodo začele delati predvidoma v novembru. V podjetjih nameravajo organizirati specialne šole za življenje, namenjene zaposleni mladini. Poslušalci čestitajo in pozdravljajo Mnogi ljudje sprašujejo, kako je z objavo čestitk v RTV Ljubljana. V informacijskem oddelku RTV so mi takole povedali: Ob delavnikih stane posamezna čestitka 2000 dinarjev, skupna pa 500. Ob nedeljah je cena čestitki dvakratna, torej 4.000 dinarjev za posamezno in 1000 din za skupno. Pri skupnih čestitkah bodo uvedli novost: vsak našteti voščilec bo veljal novih sto dinarjev. S. Sk. MMIIIIIII.....UIIMIMMIllllllllMIllHlIilItli NESREČE Spet igra z ognjem! 30. oktobra dopoldne je v Bitni vasi pri Trebalnem pogorelo gospodarsko poslopje, last Alojzija Veršaja. Okoliščine kažejo na to, da je požar zanetil domači triletni otrok, škode je za okrog 900.000 dinarjev. Božo si je grel roko ... Med vožnjo po avtomobilski cesti 27. oktobra zjutraj si Je mope-dist Božo Poplašen hotel pogreti roko, ker pa ni znal krmariti z eno roko, je izgubil ravnotežje in je padel. Nesreča se Je zgodila blizu Trebnjega, kjer so ranjenemu mopedistu nudili tudi prvo pomoč. Nepreviden kadilec? 27. oktobra zvečer je začelo goreti gospodarske poslopje Jožeta Simoni!« na Stražnjem vrhu pri Za goljufijo 5 mesecev zapora Ravno nekako lelo dni je od tedaj, ko se je v novomeški pekariji zaposlil kot pek Vinko Pernat iz okolice Ptuja. Razvezani možakar je s posredovanjem A- M. spoanal vdovo M K. in začel zahajati k njej ter ji obljubljal zakon. Pogovori o bližnji poroki So postajali zmeraj pogostejši. Tako je nekoč izjavil, da je že naročil suknjo za poroko, drugič je nevesti povedal, da je dal delati poročne prstane, potem spet sta se pogovarjala o nakupu pohištva. Ko je prišlo tako daleč, da sta šla že jiohištvo gledat, so postala Pernatu tla prevroča, ker ni imel z M. K resnih namenov. Medtem se Je i« svojega Veronika je stražila pri vratih... Sonja in Veronika Reihard sta članici ciganskega cirku sa, ki je te dni obredel več dolenjskih krajev. 25. okto bra opoldne se je ta cirkus utaborll tudi na šentjernej-ski gmajni. Se Istega dne pa sta se Sonja in Veronika s starinskim osebnim avtomobilom odpeljali v Dolnji Mu barovao prosjačit. V tem kraju so bili ljudje že nekaj dni zbegani zaradi poplav, ki Jih je povzročilo močno deževje. To sta hoteli izkoristiti nenadni gostji in sta sto pili v hišo Antonije I.uzar Gospodinja Je ta čas molzla kravo. Nenovabljenki sta hitro skovali načrt, kako bosta preiskali sobe in odnesli kaj koristnega iz njih. Sonja je odšla po sobah, Veronika pa Je stražila pri vratih, da bi kdo ne motil. Ko Je Sonja že spravila v krilo 70.000 dinarjev, ki jih Je vzela iz aktovko v sobi, so nenadoma prišli lz šole domači otroci. Vero nlka Je tiščala vrata, vendar se jo eden od sinov kljub temu zmuznil mimo nje v hišo, drugI otroci pa so tekli povedat staršem, koga imajo v hiši. Ko ao starši prišli, pa so našli odprta vrata, ker sta Sonja in Veronika ie sedli » avto In se naglo odpeljali v Šentjernej. Varnostni organi so kmalu zatem uvedli preiskavo in storilki priprli; ada J Čakata na zasluženo kazen. In vino veritas Svetovni dan varčevanja — 31. oktober — in mesec boja proti alkoholizmu — november — sta si podala preko dneva mrtvih — 1. novembra — desnici, si ju prijateljsko, toplo stisnila in ju dolgo potresovala. Seveda, kar vse leto se nista videla, pa se jima je, starima znancema, stožilo. Snidenje je bilo veselo, bučno, kakor se za stare prijatelje spodobi; veselosti je botroval plačilni dan pred prvim in pa sobotno, brezskrbno razpoloženi dan varčevanja, ki se je, bodi zahvaljen, že nagibal v nič varčevalsko nedeljo, še praznično vrh vsega... November — muhasti, vetrovni, deževni, megleni, razmočeni in (včasih) tudi sneženi mesec — je mesec boja proti alkoholizmu. Lepo, da ima vsaka stvar svoj dan, teden ah celo mesec in če je november namenjen boju proti alkoholizmu, se bomo pač borili proti alkoholu, temu zlu modernega sveta, ki tako množično upro-pašča človekova jetra in značaje, njihove družine, skratka — vse po vrsti. Stari Latinci so dejali: In vino veritas, kar po naše pomeni: V vinu je resnica. Toliko lepih, koristnih pregovorov, rekov in misli so nam zapustili tile dobri Rimljani, da smo jim lahko od srca hvaležni zanje. Skupaj s pregovori so nam zapustili tudi »navodila« za uporabo (pred uporabo dobro pretresi!). In res, spoznali smo, da je v vinu (poleg vode) tudi — resnica... ... .Šolski avtobus. Poln otrok, ki se že vesele (čeprav meglene, čemerne) nedelje. Na sedežu zajetna škatla s škornji. »Ozimnica« za prezeble noge? Tik pred odhodom na sedežu udobrovoljen možak, škornji v škatli na njegovih kolenih. Otroci so menili: »Stric je skočil še na dva deci, da si priveze (nepokorno) dušo. Zamudil bo.« Ni zamudil; prišel je pravočasno, da je lahko mladež deset minut zabaval, ogledoval mlada dekleta, z več kot neokusnimi opazkami odgovarjal na opazke otrok. Vse njegovo govorjenje bi zgledalo, če ga zapišemo, takole..........____ (vsaka pika je beseda, ki je niti (časopisni) papir ne prenese, zaradi pomanjkanja prostora pa smo zabeležili le nekatere manj hude in pohujšljive izraze, ki so otrokom kaj dobro deli). »Stric« ni vedel za latinski pregovor, otroci tudi ne, jaz sem pa vedel, da iz njega govori alkohol, vino in da ga poslušajo — otroci!____ Izstopil je točno pred naslednjo gostilno, s škatlo in škornji.... F. GRIVEC Črnomlju. Na kraj nesreče so kmalu prispeli maverienski in črnomaljski gasilci, vendar ognja niso uspeli povsem pogasiti. Pogorelo je ostrešje poslopja, senik in orodje, živino pa je rešila prisebna gosimdinja. Kaže, da je požar zanetil nepreviden kadilec, sicer pa vzroke se iščejo. Zaustavljen med prehitevanjem V nepreglednem ovinku na cesti pri .lediiiscici je 31. oktobra ob 10.45 voznik osrbnega avtomobila I -l 241 62 Davorin Koda iz Domžal prehiteval tovornjak, ki ga je vozil Franc Malcrlč is Črnomlja. Med prehitevanjem jr tovornjak začel voziti |>o sredi ceste, na kar pa voznik osebnega avtomobila ni bil pripravljen. Osebni avto je trčil v tovornjak, pri čemer je nastalo za :10.000 dinarjev skinle. Franc je izsiljeval prednost Na Trdinovi cesti v Novem mestu se je 1. novembra zjutraj mo-pedist Franc Jonič iz Gor. Lakene. zaletel v osebni avto LJ 210-87, ki ga je vozil Jože Juretič iz Novega mesta Mopedlst Je pripeljal is Kristanove ulice, ne da bi upošteval prometni znak za »Nimaš prednosti«! Pri padcu Je bil rahlo opraskan, škodo na vozilih so ocenili na 80.000 dinarjev. stanovanja že presoli k nevesti v okolico Novega mesta in tako ženski ni bilo sumljivo, ko jo je Sktoro vsak dan prosil za 500 din ali tudi tisočaka- Denar mu je v upanju na bližnjo poroko dajala, tako da je izposojena vsota po njeni izjavi narasla na 50.000 dinarjev. •Letos v začetku februarja pa je Vinko Pernat z iingovo-rom, da gre z direktorjem Pekari je kupoval neko stroje na Primorsko, za vedno izginil z vsemi svojimi stvar mi. Ko je M- K. spomaln, da je ogoljufana, je zadevo pri Javila. Na Obravnavi, ki je bilo pred kratkim prod novome škim okrožnim sodiAcem, je obtoženec v glnivnem priminl goljufijo, trdil pa je, da toliko denarja od M. K. nikoli ni prejel. Upoštovaje več okoliščin, med njimi tudi tio, da je bil Vinko Pernat že šlirikrut kaznovan, enkrat tu di zaradi enakega kazni voga dejanja, mu j« ...>. i,..v izreklo kazen: 5 mosecov zapora in plačilo 20000 dinarjev usko davani vdovi M. K Glede ostaloga donarja, ki naj bi ji ga Pernat tevabil, je e>Klisoe (»škodamivi napotilo na civilno pravdo. IZŽREBANI VLAGATELJI pri KOMUNALNI BANKI v Novem mestu Med vlagatelji hranilnih vlog pri Komunalni banki v Novem mestu so bili 31. oktobra Izžrebani med tistimi, ki so imeli ta dan vloženih najmanj 20.000 din, lastniki naslednjih hranilnih knjižic: 1. 50.000 din dobi hranilna knjižica s št. 1471 2. 30.000 din dobi hranilna knjižica s št. 4-645 3. 20.000 din dobi hranilna knjižica s št. 2-2384 22 nagrad po 10.000 pa dobijo hranilne knjižice z naslednjimi številkami: 4752, 2-2156, T 514, 1426, V-550, 3845, 2-1872, 4-43, T 557, T-232, 2 395,- 2-1355, 2-721, 2 2004, M 1-1825. 2-970, 4-715. MII34, 2 1863, 3899, 3855 , 2747. DOLENJSKI LIST l-ASTNira IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bre-lioe, OrnomelJ, Kočevje, Motllka. K ovo mesto. Ribnica. Sevnica In Trcbr.jo UREJUJE r i: ••;!>:;: .i;i ODBOR: Ton« t ;.„•.,•«. (glavni m odgovorni uredniki, It.« Bačer, France Orlvec, UiloC Jakopac. Marjan Mo&kon, Jožici Tepper m Ivan Zoran IZHAJA vsak ootrtok - Posamezna številka 30 din - Letna naročnin« 1200 din, polletna «00 din; plačljiva Je vnaprej Za Inosomstvo 2400 d!n — TekočI račun pri podnilnlrt NB » Novem moetu: 600-11 008 9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN OPRAVE- Noro mesto, Glavni trg i - Poštni predal » -Telefon II 227 - Rokopisov m fotografij n* vračamo -TUJKA časopisno podjotle DELO r LJubljani