Političen list za slovenski narod.
Po poŠt! prejeman veljA: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administracij] prejeman velj&: Za eelo leto 13 gl„ za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat: 12 kr., ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 280.
7 Ljubljani, v torek 7. decembra 1886.
Letni!* XIV.
Kdo je kriv?
Prav dobro nam je došel članek v »Slovencu": „Kdo je kriv". Že kmalo kterega nisem tako pazljivo čital, kakor tega, ker resnica je skozi in skozi, čeravno sem ter tje za nas katoličane malo zbadljiva. Dovolite mi, da tudi jaz še nekaj besed dostavljam — znabiti le tudi ponavljam, pa nič ne de, naj slišijo tudi tisti, ki so nekako topouhi za take resnice.
Žalostno je sicer, a resnično, da v katoliški Avstriji je komaj toliko krščansko-konservativnih časnikov (političnih namreč), kakor imamo prstov na rokah. Veseli nas pri vsem tem to, da svojo slabost tako odkritosrčno pri poznamo; to nam je porok, da še nismo zgubljeni. — Zjokal bi se pravi krščanski rodoljub, kedar se ozre po širni državi ali ljubi ožji domovini ter išče političnih, katoliško-konservativnih listov, a najde le pustine in pogorišča. In še ti listi, kolikor se jih najde, če jih primerjamo z liberalnimi in židovskimi listi, kaki korenjaki, mnogoštevilni so ti, in naši —? Oj, kako mali in skromni! Kako imajo liberalni listi po 10, 20, 30 tisoč naročnikov, kako pa oni naši! Naj bi jih imeli saj toliko stotin, bili bi še zmirom lahko zadovoljni, a tudi tega ni. Kaj pa, da imajo nemški listi številnejše občinstvo, kakor slovenski, ter se mali narod z velikim ne more meriti; ali žalibog, da tudi pri nemških katoliško-konservativnih listih isto zapazujemo, kakor pri nas, da namreč imajo ti komaj deseti del naročnikov, kakor jih imajo liberalni in brezverni židovski listi. Ali se ne razodeva že tu jako očitno vnemar-nost za resnico in zanikrnost za pospeh naše katoliške reči? Naj bi se pač tako ne! Res, da stroškov imamo na vse strani zadosti in marsikomu je težavno več listov naročevati; a drugi časi, druge potrebe; drugi pomočki, druge dolžnosti. Pritrgajmo si kje drugej; naj tudi včasih malo boli, to pa ono priljubljeno uavado opustiti; če pa dobra reč malo zatajevanja, malo pritrganja tirja, mar li ne bomo imeli toliko požrtvovalnosti? Dobra reč ima že to lastnost, da se ne izvršuje brez trpljenja, brez požrtvovalnosti; le zatečen kamenj se vali v dolino sam po sebi.
Čedalje primerjam krščansko-politične liste — slovenske in nemške — z liberalnimi ter brezver-nimi, moj Bog, kaka je primera! Kako so naši pohlevni, krotki, ponižni, prizanašljivi, tako, da že zarad same pohlevnosti skoraj izhajati ne moremo. In liberalno - brezverni, oj, kako ponosni, odločni, zapo-vedljivi, da — predrzui so v svoji pisavi! Iz tega sledi, da pohlevnosti, krotkosti in ponižnosti politični listi ne smejo poznati, če hočejo sami sebi dobro! Oe bi bili naši katoliški časnikarji svoj čas bolje razumeli, kakor so ga; če bi se bili svojim nasprotnikom takoj od zašetka tako po robu postavili, da bi bilo nasprotniško strelivo in drugo orožje odleta-valo in nazaj na nasprotnika letelo; če bi se bili katoliški časnikarji framasonom in liberalcem z enakim orožjem nasproti postavili, s kakoršnim so ravno prej navedeni napadali altar in prestol, bi bilo danes pač mnogo drugače, kakor je, in to ne le po Avstriji, temveč tudi pri nas doma, po mestih in v domači fari.
Pojdimo stopinjo naprej in poglejmo časnikarske čitatelje. Tudi tu najdemo, da krščansko-politični časnikarji ne poznajo duha časa in njegovih zahtev. Dandanašnji rod ne poprašuje dosti po zlatu in še zlasti ne, ima-li taisto po 14 ali še več karatov, temveč je prav vrlo zadovoljen s talmi-zlatom ali če že mora biti — z zlatom po 6 karatov. Samo da se sveti, pa je dobro. Tako tudi: Kaj današnji narod poprašuje po jedrnatih, po duhovitih člankih in drugih sostavkih? Nič! Prepusti in predolgočasni so mu! Današnja doba je d6ba elektrike in sopara, doba fraz in površnosti. Židovstvo jo je razumelo in je na tej podlagi svoje liste ustanovilo in vspeh je bil gorostasen. Vse se trga, vse se puli za nje, ker so — pikantni! Kaj le bo pohlevno katoliško revšče, proti našopirjenemu židovskemu časniku, kjer fraze zavite v pikantne novice, laži in obrekovanja na vseh straneh iz lista strle.
Današnji rod sam fraze obrajta; ne čudimo se mu toraj, če rajše sega po listih, ki mu fraze prinašajo, kakor pa pošteno, katoliško berilo. Narod zahteva pikantnih novic, kričečih člankov, v kterih so tii pa tam tudi cepec pokaže, ne pa suhoparnih razprav o čemur koli že. Prvih, če resničnih ali izmišljenih, po tem se ne vpraša, donašajo mu pa židovski listi na ostajanje, katoliški in konservativni
le malo. Vzroka sta tukaj dva. Prvi je ta, ker imajo židovski listi mnogo naročnikov, toraj tudi veliko denarja na razpolaganje, toraj tudi povsod dobro plačane poročevalce, kteri jim vsako reč še popolnoma toplo sporočajo in dostikrat še toliko ne počakajo, da bi se popolnoma dovršila. Tako se zgodi, da ena reč se danes sporoča, jutri pa preklicuje, da „boIgarska deputaeija tri dni zaporedoma iz Sofije ua Dunaj odhaja" itd. Drugi vzrok je pa tudi ta, da so konservativni listi pri sporočanji mnogo prepočasni. To pa menda iz strahu, da bi kake reči ne sporočali, o kteri se še ne ve, ali je resnična ali ne. Tako postopanje je sicer hvalevredno, toda praktično ni! Dandanašnji bralci čitajo le tisto radi, kar je novo, če se mora včasih preklicati, e kaj zato!
(Konec prih.)
„©esterr. Reform - Verein" o splošnem položaji.
Dunajsko društvo „i5sterr. Reformverein" je imelo v petek (2. t. m.) v dvorani „zu den drei Engeln" sejo. Pričakovali so ogerskega antisemita poslanca Si m o nyj a, a ta se je izgovoril. Sejo je otvoril društveni prvomestnik pl. Gasser, in g. Mehrin-ger je govoril o političnem položaji. On je za mir, ker Avstrija bi prišla, ako bi bila nesrečna v vojski, v veliko nevarnost, še celo za obstoj bi šlo. — On govori za notranjo socijalno preosnovo, ki bi bila najboljša priprava za vojsko. Govori potem mnogo o razmerji Židov do kristjanov, ter pravi, mesta ostanejo zato krščanska, ker dobivajo vedno prirastek iz kmetov. — Dalje povdarja nesložnost niže in više duhovščine v židovskem vprašanji. (Te pač ni nikjer; kaj ima kristjan misliti o Židih, je določno naznanjeno v sv. veri, po kteri so se od nekdaj ravnali kristjani z duhovščino.) On pravi, gospodarski prepad je tako velik, da je le z bajoneti mogoče mir obraniti. Poskušalo se je sicer tu in tam kaj zboljšati, a ni ga poguma, da bi se to nadaljevalo. (Govornik pripoveduje, da v treh predilnicah še zmirom otroci in žene po noči delajo. Govornik nasvetuje resolucijo, v kteri zbor izreka začudenje, da se nekteri
LISTEK.
Carstvovanje Katarine II. (1762—1796.)
Po Solovjevu in drugih spisal J. Steklasa.
(Dalje.)
10. Vojni — druga turška in švedska.
Čim dalje so se pomikali Rusi v poljske pokrajine, tim mnogobrojneje so postajale čete kon-federatov; v Litvi so bratje Kozakovski, davni privrženci Rusije, obrazovali konfederacijo, ki se je zedinila s targoviško. Polovica dežele se je nahajala v ruski oblasti; kralj je naložil svojemu rodjaku Josipu Ponjatovskemu, da sklene primirje, ter je napisal pismo carici, v kterem obeča poljsko krono vnuku njenemu, Konstantinu Pavloviču. V Petrogradu pa je sovet višjih svetovalcev, kterim je Katarina ta predlog na razsodbo predložila, pronašel kraljevo namero za neiskreno, prisiljeno vsled okolnosti, protivuo objavi same carico, da ona hoče
vzpostaviti v Poljski vse po starem, ter mogočo pro-buditi sum inostranskih držav proti ruskemu dvoru. Katarina je odgovorila Stanislavu Avgustu z zahtevo, da naj pristopi k targoviški konfederaciji; kralj se je podal. Rusi so zavzeli Varšavo; konfederati so se zbrali v Brestu Litovskem (v grodnenski gube-niji, pri izlivu Muhavca v zapadni Bug, ena naj-jačih trdnjav v zapadni Rusiji, živahna obrtnost in trgovina s sosednimi deželami, 25.000 prebivalcev) meseca septembra 1. 1792 in poslali zahvalno poslanstvo v Petrograd. Iz Bresta je bila glavna uprava konfederacije prenešena v Grodno (guberinsko mesto na Njemenu; glasovita trgoviua z žitom, lesom in konopljo, 25.000 prebivalcev, ki so večidel židovi), kjer se jo Feliks Potočki s svojimi tovariši bavil s sostavljanjem novega ustava. Ruski poverjenik je bil Sivers, znamenit upravitelj Katarinine dobe. Sivers je spravil tudi kralja v Groduo, da bi prisostvoval na zboru, ki se je zbral v tem mestu. Kralj se ni rad podal, kajti previdel je, da se ta čin ne bode končal samo z novim ustavom. Avstrija in Prusija ste se sporazumeli nagraditi se za stroške
v francoski vojni s tem, da je Avstrija hotla za-meniti Belgijo za Bavarsko, a Pruska pa bi morala dobiti nagrado na račun Poljske. Meseca januvarja 1. 1793 je objavil pruski kralj, da mora on za časa vojske s Francosko neobhodno skrbeti za svojo varnost, in to tem bolj, ker morejo postati jakobinske namere in razdraženost duhov prav nevarne. Neposredno za to objavo pa so pruske čete stopilo na poljsko zemljišče. V marcu je izdal pruski kralj novo izjavo, da tako zvana domorodna stranka v Poljski, navdahujena s francoskim demokratičnim jakobinskim duhom, ne glede na svoj poraz, podpihuje povsodi tajni upor, zadobiva privržencev, posebno pa, da je s tim strupom napolnjena Velika Poljska, vsled česa se je on, kralj, bojujoč s Francosko, odvažil zavzeti poljske dežele, da bode od to strani varen; na tak način je Prusija osvojila Poznanj, Gnezen, Kališ, Seradž, Lenčico, čenstohovo, Torun, Dancig. 29. marca je bil izdan v Grodnu manfest carice Katarine, kjer se govori, da se premagana stranka novotarjev, neimajoča sredstev za javni odpor, trudi v srcu poljske republike razšjiOT
.iS-3!
P*
podjetniki ne ozirajo na določila postave, ktera pripoveduje otrokom in ženam po noči delati in da minister trgovine avstrijskim predilničarjem ni rekel druzega nego to, da on želi, da bi obrtnijske oblasti prve stopnje po mogočosti ozirale se na postavne določbe. (Resolucija je bila sprejeta enoglasno).
Gospod Mebringer je pripovedoval, kar je videl v Budapeštu, ter rekel, da je tam še slabše, ljudje nimajo dela, — a zgodilo se bode z Budapešto ravno tako, kakor z njivo, na kteri nove miši spodrivajo stare, da poslednjič obojim hrane zmanjka. Gospod Rasp govori o občinskih stvareh. On se spominja primanjkljeja treh milijonov. To pride od tod, ker v to poklicani nimajo pravega razuma. Ako ga pa nimajo, naj bi pa odstopili. — Sedaj je na Dunaji 60.000 ljudi brez zaslužka, in to pomeni 150.000 ljudi brez kruha. Dosihmal je bil anarhizem le med delavci, sedaj bode pa tudi med obrtniki.
Govornik potem omenja dogodka v Penzing-u pri Dunaji, ko se je odbornikom Dunajskega mesta podtikovala podkupljivost. Poslednjič se je pa reklo: Kaj pa, take malenkosti; vsak mora živeti. Ako se to malenkosti, človek res ne more vedeti, kje se veliko prične. Potem pripoveduje govornik o plinovem društvu, ter pravi, da je to društvo potrosilo dva milijona, da ni mestno starešinstvo odpovedalo obstoječo pogodbo. Samo to se ne ve, ali so potrosili ta denar iz ljubezni do svojih uradnikov, ali pa so ta denar drugi v žep vtaknili. Ko bi bilo mesto odpovedalo pogodbo plinovemu društvu, bi bilo mnogo prihranilo in s prihranjenim bi bilo lahko podpiralo obrt. Ko bi bilo mesto samo prevzelo električno raz-svitljavo, bi bilo tudi dvorno gledišče rabilo to luč. Sedaj pa velja za vsako občinsko sejo razsvitljava okoli 90 gl. Sicer mora vsakdo nevoljen biti, stopivši v mestno hišo. Stirnajst miljonov ne bo dosti, da se vse napravi; sama dvorana bode stala en miljon. Samo vzdrževanje tacega poslopja presega prihodke kake občine. — Slednjič so prišle ua vrsto še nektere notranje zadeve, potem se je zbor razšel.
Marsikaj času primernega se v tem društvu razpravlja, a merodajavni gospodje naj bi ne zapuščali krščanskega stališča. Brez pravega krščanstva se ne bode rešilo socijalno vprašanje; ako se človeška družba znebi teh pijavek, prišle bodo druge. Dostikrat ljudje, kteri kako stvar najhuje vdeljujejo, utihnejo kedar se jim usta z zlatim trakom zavežejo. Le krščanska postava, ktera naklada dolžnosti bogatinom in revežem, prvim očita trdovratnost in jim žuga z božjo postavo, druge pa tolaži in opominja k potrpežljivosti, more rešiti socijalno vprašanje. — Zidov se nam ni treba toliko bati, pač pa židovskega duha kteri zavzema sebično dejanje in brezobzirnost, ki se ne briga za božjo postavo, samo da najde pri vsem svojo korist.
Hrvatska Matica.
Glavna skupščina „M a t i c e H r v a š k e" je bila v nedeljo ob 10. uri dopoludne v vseučelišnem poslopji. Zbralo se je več odličnih književnikov, vse-učelišnih profesorjev, odbornikov »Matice", narodnih zastopnikov in mnogo vseučelišnikov. Predsednik Ivan Kukuljevič Sakcinski otvori zborovanje ter pravi v uvodnem govoru med drugim, da more »Matica" po knjigah, ktere izdajo tekmovati z enakimi zavodi drugih dežel. On obžaluje, da manjka takih odlič-
njakov, ki bi krog sebe zbirali ljudi, ki imajo voljo iu sposobnost delovati na književnem polji. Napredek ovira tudi to, da ženski spol ne razume hrvaškega jezika, toraj ne mara zanj. (Je tudi pri nas tako). Odbor »Matice" dobro pozna potrebo medsobojnega zbiranja in občevanja mladih književnikov in vsled tega po mogočnosti pospešuje zgradbo »Narodnega Doma", kteri bi imel poslati stekališče mladi inteligenci. Zahvaljuje se vladi za podporo 1500 gld. ter se nadeja, da bode vlada dalje tudi podpirala to prekoristno društvo; zahvaljuje se dalje marljivemu blagajniku in tajniku gospodu Kostrenčiču. Konečno se zahvali sam za svojo osebo »Matici", ki ga je o priliki 501etnice pisateljskega delovanja toliko počastila, ter obeta, da hoče tudi v prihodnje nevtrudno delovati na korist »Matice".
Tajnik in blagajnik g. Kostrenčič prebere izvestje tajnikovo in blagajnikovo. Iz prvega razvidimo, da je »Matica" izdala laui 6 knjig, isto toliko se jih letos tiska in to od odličnih pisateljev kakor od Kukuljeviča Sakcinskega, ki je pisal več životopisov hrvaških mož iz preteklosti, dalje od Vebeca, ki je opisal svoje potovanje v Carigrad.
Izdale se bodo te knjige takoj, kedar bode znano, kak vspeh bo imel natečaj za nagrado iz vstanovitve Koturove. Zbirka narodnih pesem je to leto zdatno narastla. Za letos misli »Matica" izdati daljni zvezek klasikov in sicer govore Ciceronove, ktere je prevedel Adolf Veber in pozneje še Hero-dota. Knjižico za hrvaške trgovce marljivo izdeljujejo dr. Vrbanic in dr. Lorkovic. Tudi hrvaško-slovenski rečnik se bode letos izdal, spisal ga je g. Musič. Prošlega leta je imela »Matica" 6131 članov; vsega skupaj je izdala 42.000 iztisov raznih knjig. Prihodkov je bilo 24.509 gld. 16 kr., za izdanje knjig se je potrosilo 20.478 gld. 14 kr. Od ostalih dohodkov je vloženo v glavnico 3469 gld., v blagajni je ostalo 562 gld. 2 kr., na dolgu je pa 3022 gl. Temeljna glavnica »Matice" imela bi znašati 63.288 gld. 51 kr., za nagrade je odmerjeno 43.924 gld. 50 kr.; od tega je potrošeno do sedaj 24.045 gld. 82 kr., ostane na razpolaganje 19.878 gld. 64 kr. Odštevši zaklad za gradnjo ostane še 16.688 gld. 57 kr. Draškovičeva vstanova je imela prihodkov 882 gld. 64 kr.; od tega je izdano 682 gld. 64 kr. ter ostane 150 gld.; ta vstanova šteje sedaj skupaj 16.847 gld. 56 kr. Koturova vstanova znaša 3372 gld. 64 kr., a Jakiceva 694 gld. 20 kr. Odštevši gradjeni zaklad ima „Matica" glavnice 38.328 gld. 77 kr. To izvestje se sprejme odobro-vaje na znanje; za pregledovanje računov so odbrani: Crnadak, Rubetic in dr. Marjanovic. Za skrutinatorje so izbrani: dr. Lobmaier, dr. Dočkal. V knjižnični odbor so bili odbrani: dr. Kispalič, Smičiklas, Tomic, Jos. Eugen in za namestnika H. Badalic. V gospodarskem odboru so: Lopašič predsednik, Eisenhut odbornik.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. decembra.
Notranje dežele.
V hrvaškem deželnem, zboru spravili so se poslanci minulo soboto učiteljem za hrbet in so nekteri neljubo po njih mahali. Na dnevnem redu
so imeli namreč načrt postave o osnovi nadzornega oddelka za ljudske'in srednje žole po deželi. Naučni odsek je predlog že sprejel z opombo, da bo le § 2 treba nekoliko spremeniti. Omenjeni paragraf zahteva, da naj se za deželne šolske nadzornike imenujejo le take šolske moči, ki so tehtne v pedagogično - didaktičnem, kakor tudi v znanstvenem oziru. Naučni odsek je pa rekel, da je to preveč zahtevati, in je zadosti, če ima kandidat le eno obeh lastnost, je že dober. Opozicija se je pa temu nasvetu nekoliko protivila, ker je trduo prepričana, da pri hrvaškem učiteljstvu zlasti v znanstvenem oziru ni vse zlato, kar se sveti, kakor je to sam potrdil historik Smičiklas. Dr. M ar kovic u so pa gospodje učitelji zdatno bolj pri srcu in pravi, da za domačo rabo so čisto zadosti učeni. Markovič je iz tega vzroka tudi prav toplo priporočal, da naj bi se za deželne šolske nadzornike ljudskih šol v prvi vrsti jemali izvrstni učitelji po učiteljiščih. Ko so se še nekteri oglasili za in proti, se je načrt sprejel v vladinem smislu.
Vnanje države.
Iz Bolgarske so novice jako redke postale. V vojaškem taboru je najnovejše to, da bodo vsem osmim pehotnim polkom po eno družino (kompanijo) pridali. Deputaeija je odšla po svetu in pravijo, da kakor hitro se ta zopet domu povrne, se bode takoj sobranje sklicalo in bodo kneza volili. Kdo bode pa bodoči knez, ni še nič gotovega, temveč je le ugibanje. Kmalo se čuje, da bode bodoči knez princ Waldemar Danski, kmalo zopet Battenberg in še kteri tretji, četrti. Najzanimiveja je pa najnovejša kombinacija, došla iz Belegagrada, da gre bolgarska deputaeija zato po svetu, da bo pri evropejskih velesilah priporočala kandidaturo srbskega kralja Mi-laua in bo ob enem zahtevala ustanovo personalne unije med Srbijo in Bolgarijo. Novica se je slišala že minulo jesen, takoj, ko je bil odšel Battenberg iz Bolgarije in se sedaj po listih zopet ponavlja; resnice bo težko kaj na tem. Ko se deputaeija povrne, bomo že zvedeli, kako in kaj je opravila po Evropi. Proti sedanjim vladarjem jela sta obračati svoje rogč Karavelov in Cankov; posebno je Karavelovemu prav veliko na tem ležeče, da bi se s Cankovim Draganom pobratil. Kakor se pa najnovejše novice glase, se bo Rusija tudi pri Cankovcih več ali manj opekla, Ue misli, da pojdejo za njo skozi grm in strm. Četrti kandidat na bolgarski prestol je pa princ Bogorides. sin bivšega guvernerja v Iztočni Rumeliji, in se je prav te dni v Petrograd odpeljal, če bi se dalo morda na kak način na bolgarski prestol splezati. Morda pojde, ker ima Bogorides v Petrogradu skušenega pokrovitelja, starega Giersa, s kterim sta si v sorodu. Od druge strani se pa zopet čuje, da mu Giers ne bo kdo ve kaj pomagati mogel, ker se samemu stol maje.
Na Nemškem je te dni v državnem zboru spregovoril besedo mož, ki ga po celi Evropi poznajo kot najbolj molčečega človeka — grof Moltke. Sedeli so ravno pri debati o vojnem budgetu in beseda je dala besedo. Kar se oglasi tudi molčeči Moltke in pravi: »Oboroževanja po sosednih državah z nekako naravno silo na to vlečejo, da se moramo ali na to ali pa na ono stran odločiti. Poglejmo le na sosede naše onostran Vogezov. Kar so le mogli, napeli so svoje vojaške strune in povem Vam, da taka napetost ne more dolgo trajati. Počiti bo morala; kajti dežela, kakor je Francoska, je ne bi prenašala, vsaj dolgo časa ne. Reklo se nam je, da bi bilo najbolje, če bi se s Francozi lepo sporazumeli. To bi bilo že vse prav, ko bi ne bilo tukaj Alzacije in Lorene. Dokler bode na Francoskem javno mnenje merodajno in bode zahtevalo omenjeni dve nemški pokrajini nazaj, ki jih nikdar dati ne moremo, pač ni misliti na kakoršno-koli sporazumljenje. Kar se tiče zveze z Avstrijo, Vam povem, da smo, kar se d d,, prijatelji! Toda velevlast mora gledati, da se lahko sama n&-se zanaša. Mir, ki ga še imamo, bi šel kmalo po vodi, če bi ne imeli.
vražji nauk, vsled kterega se nahajajo že v stolici in mnogih pokrajinah Poljske klubi, ki stoje v zvezi s Pariškim jakobinskim klubom; da, carica ruska, kralj pruski in cesar rimski niso našli drugega sredstva za ohranjenje občne varnosti, nego omejiti predele poljske republike. Za mejo med Poljsko in Rusijo je bila naznačena črta, provedena od iztočne meje Kuronije mimo Pinska čez Volin k mejam avstrijske Galicije; Rusija je dobila zemlje 4533 štirijaških milj in 3,000.000 prebivalcev; 11. julija 1. 1793 je zbor podpisal zgubitek označenih predelov; Prusija pa je dobila po njej zavzete dežele. Stanislav Avgust se je obvezal niti s kom vojevati, niti sklepati dogovore brez soglasja Rusije; število poljske vojske je zmanjšano do 15.000 mož; vpeljan je poprejšnji red, bivši do 3. maja 1791. Od Katarine opolnomočeni general IgelstrOm je posedel Varšavo z rusko vojsko.
12. Tretja delitev Poljske.
Ali s tim stvar še ni bila končana. Tajno društvo, osnovano v Varšavi, je začelo obči ti z Va-
troslavom Potockim, Kollontajem in Koscjuškom, ki so se bili podali v Draždane. Glavni članovi tega društva so bili: general Dzjalinski, kamornik Ven-gerski, trgovec Kapostas, rojen na Ogerskem, čevljar Kilinski. Meseca marca leta 1794 plane iznenada punt v Krakovu; ustanovila se je začasna uprava, ki je objavila vojno Prusiji in Rusiji, Koscjuško pa je bil proglašen za diktatorja in vojskovodjo; vzdignila se je tudi Varšava, kjer je zaglavilo Rusov, iznenada napadenih čez dva tisoč; Igelstrom se je komaj rešil; po primeru Varšave se je ravnala tudi prestolnica Litve Vilna. Koscjuško je bil 6. junija premagan pri Ščekocinah od zedinjenih ruskih in pruskih čet; skoraj ravno tisti čas so Rusi potolkli generala Zajončeka pri Helmu. Zapovednik Venjav-ski je predal brez odpora Krakov Prusom. Vest o poslednjem dogodjaju je dala v Varšavi povod strašnemu dogodku, ki je bil podoben prizorom istodobne francoske prekucije; Kazimir Konopka je razpalil narod z govorom, v kterem je trdil, da se nahaja v Varšavi mnogo izdajalcev, podobnih Ven-javskemu. in da jih je treba pokončati, ker v pro-
tivnem slučaju bodo oni sovražnikom pomagali. Razdražena množica se zaleti proti ječam, kjer so bile sumljive osebe zaprte, vlomi vrata ter obesi mnogo jetnikov. Med tem pa se je približala Varšavi ruska vojska pod zapovedništvom generala Jer-zena ter pruska pod poveljništvom samega kralja Friderika Viljema II. 12. avgusta so Rusi osvojili Vilno ter očistili Litvo poljskih čet. Ali pruski kralj je prenehal Varšavo oblegati, ker se je zbal, kajti v poljskih predelih, ki so spadali že k Prusiji, se je narod vzdignil proti novi vladi in ustaši so potopili v Visli prah, ki je bil odposlan pruski vojski. Sami Rusi so morali toraj to delo dokončati. Rum-jancev Zadnnajski, kteremu je carica izročila vodstvo vojne, da bi se po njenih besedah vojska ob-radovala, začuvši, da je vodstvo nad njim prevzel iznovič obožavani Belizar.
Rumjancev je zapovedal Suvarovu zediniti se z generalom Jerzenom ter udariti naravnost na Varšavo. Na potu proti temu mestu je razbil Suvarov dva poljska vojskovodja Sjerakovskega in Mokranov-skega. Koscjuško je hotel preprečiti zedinjenje Su-
zdatnega števila bajonetov za njim, ki ga podpirajo. Teai bajonetom je pa pri nas podpore treba, če pa državni zbor to podporo odbije, si bo zavalil veliko ; odgovornost na-se, odgovornost v tem smislu, ker i bo s to nebrižnostjo odprl sovražniku vrata v našo j državo. Nemška se je zedinila, edina ostane naj vsem napadom nasproti!" No, po teb besedah soditi, Moltke današnjemu oboroženemu miru ne zaupa kaj prida.
Iz Benetek dohajajo novice o velikem navalu, ki so ga framasoni nedavno na Laškem napravili. V Bagnacavalo umrl je neki zagrizen Gari-baldijanec, in ga je bilo pokopati treba. Ni nam znano, kaj da je bil povod, da se je pri pogrebu napravil velik proticerkven naval. Provzročil ga je pa mlad framasonsk postopač, ki je pri pogrebu s krepkim glasom zavpil: „Ob tla z duhovščino! Živela laška demokracija!" To mu je takoj toliko pomagalo , da so ga redarji prijeli in mislili zapreti. Tega pa zopet zbrana garibaldijanska sodrga ni dopustila. Kakor vihar zaleteli so se na redarje, ter so jim izpulili prijeto seme garibaldijausko. Ob enem jele so se pa dvigati pesti nad duhovščino, ktera se je takoj umaknila, vidoč, da je vsaka pametna beseda zastonj. — Irredentovska Italija se z velikanskimi koraki bliža svojemu propadu, v kterega se bo prej ali kasneje zvalila. Zgodovina nam spričuje, posebno pa francoska zgodovina, da so se celo cesarstva vselej razrušila, kedar se je cesar dvignil proti poglavarju sv. cerkve na zemlji. Dvakrat so imeli cesarstvo pod dvema Napoleonoma in obakrat je šlo po vodi, kakor hitro sta se cesarja sprla s sv. očetom. Osoda preganjala je pa še celo njuna sinova, da ni prišel nobeden do prestola. Kar je Francoze doletelo, tudi Lahom ne bo odšlo. — Kedaj? je le Enemu znano.
Po najnovejših sporočilih sklenili so Angleži s Kitajci pogodbo, veljavno za slučaj, če bi se Anglija in Rusija sprijeli. Angleži so obljubili, da če jim pridejo Kitajci na pomoč s svojim brodovjem, so jim Angleži porok za nedotakljivost vsakojake Kitajske zemlje, ktera bi bila pred Rusi v nevarnosti. Kitajcem je bilo to všeč in so takoj obljubili svoje brodovje, kolikor bi ga Augleži le potrebovali. Angleži so se ua to pomoč že več let zanašali in so znali Kitajcem tako na srce govoriti, da so jim le-ti več častniških mest pri mornarici izročili. Spominjamo se, da je svoje dni Kitaj oporekal, kedar so se Angleži polastili Hamiltonske luke ; o tistem protestu se sedaj čuje, da je bil nekako prisiljen, ker je Rusija na Kitajce pritiskala. Kakor čujemo, mislijo Angleži omenjeno luko Kitajcem vruiti. če jo bodo, je še drugo vprašanje, in prav to dejanje bo najboljše znamenje resničnega prijateljstva med Angleži in Kitajci. Kitajci se boje obeh, in dobro vedo, da sta jim oba nevarna. Vendar pa ravnokar Rus bolj, ker bi jih lahko zgrabil na severu in na zapadu po suhem in na iztoku pa na mokrem, kakor pa Anglež. Kljubu temu pa bodo Kitajci teško kteremu dobri zavezniki; ker je njihova politika vedno od trenutka odvisna, kje se jim več dobička ponuja.
Izvirni dopisi.
Iz Celja, (Občni zbor katol. pod p. društva) se je obhajal vsled naznanila pravilno 21. novembra t. 1., ter bil dobro obiskovan, tako, da je bilo v prostorni dvorani „pri Slonu" slednjič že težko dobiti sedež. Iz raznih sporočil smo zvedeli, da društvo že od leta 1879 sem srečno izvršuje svojo nalogo. Takratno dvorazredno slovensko dekliško šolo, ktero je društvo prevzelo v oskrblje-vanje, smo razširili v četirirazrednico, ktero letos obiskuje 222 deklet iz Celja in okolice. Mar-
vorova s Jerzenom ter je napadel poslednjega pri < mesticu Macjevicah, 12 milj od Varšave 30. sept. i leta 1794: Poljaki so bili popolnoma premagani; i Koscjuško je vrgel svojo sabljo proč ter zavpil: finis Poloniae ! (konec Poljske!). Bil je vjet. V istini je bil to razsoden dan za Poljsko: poslednje urav- j stvene sile so bile iztrošene; sovraštvo strank se je ! raznelo, in za Koscjuškom ni bilo več človeka, ki ! bi bil s svojo ličnostjo in splošnim poverenjem do I sebe mogel vzdržati soglasje. Zedinivši se s J^rze- j nom je osvojil Suvorov Varšavsko predmestje Prago j v strašnem napadu, v kterem ste se vzadnjič borili i obe stranki. Z osvojenjem Prage je bila vojna do- i končana; vodje punta so pobegnili čez mejo; Sta- j nislav Avgust se je odpovedal prestolu ter se podal I v Petrograd, kjer je umrl leta 1798; vazal Poljske, ■ vojvoda kurlandski Peter Biron, se je tudi čez eno j leto zahvalil za svoje dostojanstvo; oblasti litovska, grodnenska in kuronska so bile zedinjene z Rusijo; vojvodstva krakovsko, sendomirsko in Ijublinsko z Avstrijo; ostale zemlje z mestom Varšavo s Prusijo.
(Dalje prih.)
siktere zapreke so se delale društvu, kakor šoli; hvala Bogu in dobrim prijateljem: oboje stoji primeroma na trdnih nogah! Stroškov ima društvo zarad četrtega razreda to leto veliko; izredni n dohodkov pa skoraj nobenih!
Zraven tega, da društvo skrbi za ta šolski zavod, pripravlja tudi še hrano ob poludne ubožni šolski mladini iz okolice. Štirikrat na teden — ob dnevih, kedar je pred in popoludne šolski poduk — dobiva 140 učencev (60) iu učenk (80) toplo hrano. Za božič se bo tudi letos najrevnišim pripravilo nekoliko obutve in obleke. Toda društvena blagajnica ne bo mogla letos premagati stroškov za „božič-nico", zato se prosijo blagi prijatelji, naj nas blagovolijo podpirati. — Predsednik izreče najiskrenejšo zahvalo vsem blagim podpornikom, osobito prevzvi-šenemu društvenemu pokrovitelju, premilostljivemu gospodu knezoškofu ter priporoča šolsko mladino nadaljni blagovoljnosti vseh rodoljubov. — Potem se je igrala tombola, ki je dala čistega dobička nekaj nad 20 gold. — Ker mi je znano, da je finančna oblastnija kaznovala nektera društva, ktera so prirejala igranje tombole brez vladnega dovoljenja, naznanjam tukaj, da se mora za priredbo te igre prositi dovoljenja. Prošnja, kolekovana s kolekom 50 kr., se ima v ta namen narediti do c. kr. okr. glavarstva. V njej se pove: kdo napravi tombolo; v kakšen namen se ima porabiti dobiček; koliko tablic se bo razprodalo; po kteri ceni vsaka tablica; mora se dostaviti, da je podvzetnik pripravljen, plačati dotične davke in slednjič se mora zagotoviti, da se nebojo dajali dobitki v denarji. Taka prošnja se mora vložiti vsaj mesec poprej, ko se misli vršiti ona igra; kajti okr. glavarstvo pošlje prošnjo deželni vladi, namestnija pa finančnemu ministerstvu. Finančno ministerstvo potem v soglasji z ministerstvom notranjih zadev prošnjo vsliši ali odbije. Deželni finančni direkciji in pa loterijskemu ravnateljstvu se ob enem naznani (od ministerstva), kaj se je odgovorilo prošniku zastran njegove vloge.
Domače novice.
(Klub narodnih poslancev) ima v sredo zvečer ob 6. uri v „Matični" hiši posvetovanje o dnevnem redu prve deželno-zborske seje.
(Preširnovo besedo) priredi „Dramatično društvo" in slov. delav. pevsko društvo „SIavec" jutri dne 8. decembra 1886 v tukajšnjem deželnem gledališči. S posebne prijaznosti sodelujejo pri tej besedi slavni mešani zbor Šišenske čitalnice, g. I. Meden in g. P. Kajzel. čisti dohodek namenjen je slov. delav. pevskemu društvu „Slavec". Igralo se bo: Prvikrat: „Ponesrečena glavna skušnja." Komična slika, priredil Ig. Borštnik, in pa „Gluh mora biti." Burka v 1. dejanji, poleg francoskega „Le deux sourds" poslovenil J. Nolli; v tej nastopi g. Kajzel. Vstopnina kakor navadno.
(Zrelo jagodo) dobilo je vredništvo „Laib. Ztg." za Miklavža iz Ljubljanskega Grada. Dozorela je popolnoma Dravilno na ondašnjem dvorišči za sprehod.
(Kmetijska potovalna predavanja na Dolenjskem) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v mesecu decembru v sledečih krajih: Soboto 11. decembra ob 10. uri dopoludne v Toplicah; nedeljo 12. decembra ob 7. uri zjutraj v Semiču; ponedeljek 13. decembra ob 10. uri dopoludne v Drašičah; torek 14. decembra ob 10. uri dopoludne v Rado vi ci; sredo 15. decembra ob 10. uri dopoludne v P od zemlji. Predavanje bode povsod v šoli. Gosp. Pire predaval bode o trtni uši, o sredstvih, kako se je Dolenjcem ogniti veliki nevarnosti, ki jim preti vsled trtne uši, o važnosti kmetijske šole v Grmu, o kmetijstvu sploh itd. Predavanje namenjeno je le za odrastle kmetovalce.
(Pri včeranji volitvi) na Notranjskem dobil je v Logatci g. dr. Ferjančič 45, g. Globočnik 12 glasov. V Postojni jel je veter od druge strani vleči in je dobil g. Globočnik 59, g. dr. Ferjančič 34 glasov. Več volilcev iz idriške okolice ni bilo znabiti zarad snega; tudi od drugod jih je nekaj manikalo.
(Prvi občni zltor na novo ustanovljene podružnice c. kr. kmetijske družbe v Logatci) bode v nedeljo 19. t. m. popoludne ob 4. uri v šolskem po-ulopii v Dnlnii nm lngatci. Glavni odbor zastopal
bode tajnik g. Gustav Pire. Dnevni red je: 1. Volitev. 2. Predlog o ustanovitvi družbene drevesnice. Omenjati nam je veselo vest, da bode Logaška podružnica najmnogobrojnejša na Kranjskem, kajti vpisalo se je preko 60 udov. Največ zaslug pri tem pa ima gospod nadučitelj V. Ribnikar.
(Žandarinerijska postaja) na Grosupljem se je opustila, mesto nje pa so je ustanovila nova v S mar i ji pod Ljubljano.
(Šolske vesti.) Enorazrednica na črnem vrhu razširila se bo v dvorazrednico; ljudska šola v Trnovem na Krasu postane čveterorazredna. Na drugi mestni šoli v Ljubljani se je dovolil jeden paralelni razred.
(Učiteljske spremembe.) Začasna učiteljica gdč. Ivanka Praprotnik nastavi se za stalno v Postojni. Učitelja g. Likar v Godoviču in g. Piš v Št. Vidu pri Starem Trgu vzajemno menjata za službi.
(Dijaška kuhinja v Ptuji) je meseca novembra razdelila 513 porcij ter imela 76 gl. 95 kr. stroškov. Znova so darovali: sl. okrajni zastop Ormožki 10 gl.; Slovenci v Ljubnem mesečnine 5 gl. 50 kr.; č. g. Herg Lovro, kanonik v Mariboru 5 gl.; č. g. Franc Zmazek, župnik pri sv. Urbanu 5 gl.; č. g. Dav. Meško, kaplan pri sv. Petru niže Maribora 5 gld.; č. gosp. Franc Ostre, kaplan pri sv. Tomaži 3 gld.; Vsem dariteljem presrčna zahvala! Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Benko Hrtiš, gvardijan na Ptuji.
(Za zaupne može) k sostavi bodočih porotni-ških imenikov pri c. kr. Celjski okrožni sodniji poklicani so bili minuli petek gg.: dr. J. Sernec iz Maribora, dr. Tomšek iz Slov. Gradca in Ferd. Kada iz Ormoža.
(Samomor in nesreča.) V Trojanah se je v petek večer neki popotnik sam usmrtil. Žalostna smrt. — Za Jaselnikom pri Trojanah se je pa pred štirnajstimi dnevi neki težak tako nesrečno povozil, da so ga morali v bolnišnico v Ljubljano pripeljati.
(O domobranu ali črni vojski). Občinski načelniki imajo že po celi državi silno veliko dela zarad prve sostave za bodočo črno vojsko. Lahko si mislimo, kaj bo dela, preden si vsak župan v red spravi vse moške iz 23 letnikov, ki črni vojski pripadajo. Marsikje je šla trda s to sostavo, kar pa ni čuda, ker se pač ne more zahtevati, da bi bili župani ali njihovi tajniki v vsem izvedenci. Kjer delo na noben način ni moglo spod rok, ondi je poslala brambovska gosposka pomožno uradno osobje k županu, da mu spisuje domobrance iz 23 letnikov, kar se mora do marca bodočega leta dovršiti. Bodočo spomlad jel se bode potem sostavljati domobran in se bo najprej postavil na — papirji. V Avstriji bomo imeli 92 domobranskih batalijonov, na Ogrskem pa 93, kolikor je namreč tu in tam bram-bovskih batalijonov. častniki, podčastniki in moštvo se bo že sedaj na papirji tako vredilo, da kedar bo treba, se bo kar samo sklicalo in skupaj bo 185 batalijonov domobrancev samih čvrstih junakov. V batalijone se bodo uvrstili najprej domobranci druzega nabora t. j. od 37. do 42. leta in pravijo, da bo že teh zadosti. Prvi nabor od 32. do 37. leta se bode pa za sedaj menda določil za spopolnitev stalne armade, in pa za delavske kompanije, ki se bodo potaknile po trdnjavah, večjih in manjših vojaških postajah, po magacinih itd. Moštvo prvega nabora priredilo se bo že v mirnem času tistim vojaškim oddelkom, kjer se bo moralo v vojnem času k orožja oglasiti.
Telesnimi.
Beligrad, 6. dec. Bolgarsko deputacijo je kralj prav srčno sprejel. Deputacija je dobila od doma ukaz, že na Dunaji vprašati pri ruskem poslaništvu, če bi ji ne bilo možno zaslišani biti pri caru v Petrogradu.. V Sofiji se namreč nadjajo, da jim car ne bo vrat pred nosom zapiral.
Berolin, 7. dec. Princ vladar bavarski dospel je dopoludne semkaj. Na kolodvora so ga pričakovali: cesar, prestolonaslednik, drugi knezi, generaliteta in gosposka. Kar je bilo ondi cesarske rodovine navzočih, jih jo objemal in poljubljali so se. Cesar se je peljal s princem vladarjem v enem vozu v kraljevi grad. Narod ju je navdušeno pozdravljal.
Pariz, 6. dec. Floquet je rekel, da sprejme sostavo kabineta. Grevy jo poklical tudi Clemenceau-a, Ferry-ja, Brissona,
in D e v e s a. Princ Aleksander Battenberg dospel je semkaj.
London, 6. dec. Car je Kaulbarsa silno hladno sprejel!
Umrli ho :
3.	deo. Janez Pohl, krojač, 68 let, Stari trg št 22, spri-denje jeter. — brat Tobijas Vernik, mnih, 86 let, Marijin trg št. 5, Marasmus. — Jurij Vidak, brivec, 31 let, pred škofijo št. 11, jetika.
4.	deo. Meta Verbič, posestnica, 68 let, Krakovske ulice št. 6, jetika. — Štefan Makuč, pisar, 33 let, Cerkvene ulice št. 5, jetika.
V bolnišnici:
3. doc. Marija Rome, gostija, 66 let, Oedema pulm. — Franc Bedenk, dninar, 70 let, Pneumonia.
Tujci.
5. decembra.
Pri Maliču: Pokorny, glavni ravnatelj, z Dunaja. — Weissman, Peigel, Schiiffer in Stole, trgovci, z Dunaja. — J. Heiner, trgovee, iz Liittieha. — Ivana Hohengasser, zasebniea, iz Koroškega
Pri Slona: Laudig in Pfeierer, trgovca, z Dunaja. — C. Kroitzieh, potovalec, iz Ustja nad Labo. — Herman Botschan, potovalec, iz Češkega. — Janez \Veitzer, tovarnar, s soprogo, iz Gradca. — C. Perrič, potovalec, iz Zagreba. — Karol Burg-hardt, c. k. dvorni pošiljatelj, iz Udine.
Pri Bavarskem dvoru: Hren in Golob, zasebnika, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvoru: Alojzij Tuscliitz, uradnik, z Dunaja.
Pri Avstrijskem caru: Anton Krischka, brivec, iz Terbovelj. — Janez Zupančič, trgovski pomočnik, iz Zagorja.
Vremensko sporočilo.
0 §	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
6.	7. u. zjut. 2. u. po£. 9. u. zvec.	73955 738-75 738 32	—	0 4 + 12 —	1-4	sl. jvzh. sl. svzh. sl. vzh.	oblačno n n	000
Oblačno, normalom.
Srednja temperatura — 0'2° C., za 0 6° nad
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 7. decembra.
Papirna renta .5% po 100 gi. (s 16% davka) 84	gl 05	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	84	„ 60	„
avstr. zlata renta, davka prosta	114	. 60	„
Papirna renta, davka prosta . .	101	„ 30	„
Akcije avstr.-ogerske banke .	886	„ —	„
Kreditne akcije ......	300	,, 10	„
London.......126	„ 30	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......9	„ 971/2 „
Ces. cekini.......5	„ 96	„
Nemške marke......61	„ 90	„
St. 19.874.
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu Ljubljanskem je izpraznjeno službeno mesto
policijskega komisarja
z letno plačo 1200 goldinarjev in pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10% petletnic.
Prosilcem za to službo je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti, ktere treba za više upravno ali pa za sodniško službovanje, o dozdanjem poslovanji in o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti do
24. decembra letos
pri podpisanem magistratu in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstoječe gosposke.
Prosilci, ki so praktično izurjeni v policijski službi, imajo caeteris paribus prednost.
Mestni magistrat Ljubljanski
29. dan novembra 1886.
(3)
s""7886 Razglas. <2)
Deželni odbor s tem objavlja, da se bode po-berauje deželne naklade po 6 gold. od vsakega hektolitra (oziroma 6 kr. od vsakega litra) porabljenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozolije, likera in vsako vste poslaščenih žganih pijač) v davčnih okrajih Bistrica, Velike Lašče, Idrija, Kranjska gora. Kranj, Ljubljanska okolica, Ljubljana mesto, Kostanjevica, Litija, Metlika, Mokronog, Ra-doljica, Novomesto, Žužemperk, Kamnik, Trebno in Černomelj za 1. 1887 potom javne dražbe pod spodaj navedenimi pogoji v najem dalo.
Za leto 1887 je dražbena cona, ki se bode iz-klicala, za navedene okraje tako-le postavljena:
Bistrica...... 1600 gld.
Velike Lašče .... 1200 „
Idrija...... 1600 „
Kranjska gora.... 2800 „
Kranj...... 14000 „
Ljubljanska okolica . . 14000 „ Ljubljana mesto . . . 14000 „ Kostanjevica .... 400 „
Litija....... 6000 „
Metlika...... 400 „
Mokronog..... 1600 „
Radoljica..... 10000 „
Novomesto..... 1600 „
Žužemperk..... 600 „
Kamnik...... 12000 „
Trebno...... 400 „
Černomelj..... 400 „
Dražbena obravnava vršila se bode d ne 11. dec. leta 188 6 ob 10. uri popoludne pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani ter se bode vsak navedenih davčnih okrajev v namen zakupa posebej iz-klical. Pri tem se opomni, da se bodeta davčna okraja Ljubljanska okolica in mesto Ljubljana le skupno jednemu zakupniku oddala.
Druge določbe, pod katerimi se d& deželna naklada v najem, so objavljene v »Slovencu" od dne 1. decembra št. 275.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 2. dec. 1886.
Štev. 19.874.
Služba mestnega stražmeštra.
Po sklepu mestnega odbora je zopet popolniti izpraznjeno službo tukajšnjega mestnega stražmeštra, za ktero je ustanovljena letna plača 500 gld. in pravica do službene obleke.
Neobhodno potrebno je za to službo izkustvo v javnem | varnostnem službovanji.	_	j
Prošnja z dokazili v tem svojstvu in o dozdanjem pošlo- j vanji sploh, o starosti, e fizični sposobnosti in o popolnem znanji j slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu vložiti je do
24. decembra letos
pri podpisanem magistratu in sicer onim, ki so v javni službi, potem predstoječe gospodske.
Mestni magistrat Ljubljanski
2. dan decembra 1886.	(2)
ali jo tudi prodii
podpisani na Zgornjem Berniku. Hiša ima dva nadstropja, dve kleti, zidane stene, je varna pred požarom in tik ceste kakih deset korakov od zdrave tekoče vode oddaljena. Pripravna je za krčmo ali prodajalnico. Zraven poslopja se proda tudi nekaj vrta, kteri leži poleg hišo.
Kdor želi hišo v najem vzeti ali kupiti, naj se oglasi do konca tekočega leta. Cena in vse drugo se izve pri lastniku hiše
(3) Marku Kaplenku,
na /gornjem Berniku, pošta Cerklje.
žrebanje že o božiču!
K
Se d Žid. felOŽid.

Glavni dobitek v gotovini |
gld. 5
10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem 20°|0 — 4788
denarnih dobitkov.
i36)	Kiiifaem-srečkc dobivajo se
v loterijskem bureau ogerskega Jockej-kluba: Budapešta, Waitznergasse 6.
Lekarna Trnkčczy,
zraven rotovža v Ljubljani
na, velikem mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi 110 prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czyjevih firm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajarskem) ena pa v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kaplice za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mnukanje slasti pri jedi, slab želodec, urilk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srcu, zabil-sanje, gliste, bolezni 1111 vranici, na jetrih iu zoper zlat« žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl.
Svnrilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Tmktfczj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
_ TRGPFEM
NUR ECHT BEI
APOTHEKER 7RMK0CZV LAIBACH 1 STiiCK zo
Cvet zoper trganje (Gicht),
jc odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr., tucat 4 fl. 50 kr.
Ce ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnit t
Planinski zeliščni sirot tajski,
za odrasle in otroke, jo najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, j etiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 il. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi
Kričistilne krogljice,
ne smelo bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljaini 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj.
Zdravila za živino.
Štupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po žre vili, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bo-leznij, kašlja, pluč-nih in vratnih bolezni,j ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega inick a.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet k« konje.
Najboljše mazilo za 1 onje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrp-nenjl v bokn,v križi itd. otekanji nog, mehurjih ua nogah, izvinjeujl, tiSčanji od sedla I11 oprave, pri suSici itd. s kratka pri Vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl.
Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
zraven rotovža
in so vsak dan s pošto razpošiljajo.
(fl)