^bljcma, četrtek, 17. aprila 1958
^TO XXIV. Stev. 91 ueiiaja u« ruKA
“ASOPUNO založniško
eoturrj*
•fcJUDSfti* PRAVICA«
°du;ktob podjetja ure uodio
atAVNl CN ODGOVORNI o rednik «VAN SrNKOVKJ
*“k d>0 raien - Cen* ii dinarjev
Š š
ctjudSke*
PROLETARCU VSEH DEZEU ZDRUZlTE SEI
-fc J O O ■ K A P B A V l C A*
USTANOVLJENA C OKTOBRA ttM -	NARODNOOSVO-
BODILNO BORBO JI IZHAJALA KOm l »-DNEVNIK [N r ED NIK - OD OSVOBODITVE OO L JDUJA 1*91 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK . OD L JULIJA (Ml IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO*
IZ POROČILA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
lansko leto - leto še večjega uveljavljenja
1**1»	.	«	O	v	v	O
'Jzvoja, krepitve in izpopolnjevanja družbenega in poliličnega sistema
sedanjimi občinami smo dobili čvrsto teritorialne temelje dokaj stabiliziranega komunalnega sistema
j Beograd, 16. apr. (Tanjug). Na današnji seji Zveznega d °e8a sveta pod predsedstvom podpredsednika ZIS Ro-o*juba Colakoviča so odobrili poročilo ZIS za leto 1957, uravnavali gibanje gospodarstva v začetku letošnjega leta sprejeli več raznih predpisov s področja gospodarstva
Zveznega izvršnega rodila je posvečen zunanji poll-
ske posle, je ZIS razpravljal o	Naraščajo tudi	dohodki prebival-
razvoju in gibanju	gospodarstva	stva, zlasti na	vasi.
v januarju in februarju. Ugotovil Na nekaterih sektorjih pa je je, da je industrijska proizvod- videti težnje, ki bi utegnile ne-inja v primerjavi s prvima dvema gativno vplivati na nadalnji raz-I mesecema lanskega	leta narasla	voj gospo<iarstva in na	stanje
za 16 "/e, trgovinska	menjava za	na trgu> če	ne ^	storill
v I-------------1--J---------
v v({ a leto 1957 je razdeljeno tiki, mednarodnim stikom Jugo- I 13 %., v kmetijstvu pa imamo ustreznih’ukrepov. To vfelja "pred* 0 družb?1 'J- v niih govora slavije in narodni obrambi. Po- ugodne pogoje za nadaljnje pove- vsem za veliko investicijsko in ?u JuEln]!m .in državnem siste- ročilo ZIS pride na dnevni red Čanje proizvodnje. Razen tega so proračunsko potrošnjo, za zaosta-Stvi. ie’ nadalje o gospo- zasedanja Zvezne ljudske skup-1 zaloge blaga približno enake, ;an1e iZVOza industrijskih izdel-13'"*» ’ r^lni polltik!.i’?,de- ščin®'	' kakor lani decembra. Cene indu- koVj kakor tudi za nezadostno
ravju meriu. o ljudskem Na podlagi pregleda gibanja stnjskih izdelkov so neznatno urejen trg kmetijskih pridelkov lUrj in ’ Prosveti, znanosti, kul- gospodarstva, ki ga je pripravil narasle, cene kmetijskih pridel- Zato se je Zvezni izvršni svet notranji politiki. Del po- sekretariat za splošne gospodar- kov pa so nekoliko poskočile strinjal s tem, da lahko pristojni državni organi store potrebne
Iz poročila Zveznega izvršnega sveta Zvezni ljudski skupščini
ukrepe, s katerimi bomo v naslednjem obdobju zagotovili pravilen razvoj in gibanje gospodarstva oziroma preprečili morebitne pojave, ki bi utegnili motiti sedanji razvoj gospodarstva in stabilne odnose na trgu.
Popoldne se je seja nadalje-
V *ra(J> 16. apr. (Tanjug). — proizvodnja, zlasti potrošnih do-poznih možnosti prometa v celo-i2vrgnj r°č‘lu, ki ga je Zvezni brin, da bi ustvarili pogoje za hi- ti, na vzdrževanje, popravila in
skupjji ®yet poslal Zvezni ljudski trejše naraščanje delovne storil- modernizacijo prevoznih naprav	/
Priju u poudarjeno, da je nosti v vseh gospodarskih pano- v vseh panogah prometa. Iz sred-	_
ljenja ®ni do še večjega uveljav- gah, za čvrstejši položaj pod je- stev zveznega sklada in dotacij PrcdSBunik TltO HniSCOVU
Polnj ’ a^v°ja, krepitve in izpo- tij in komun ter za bolj stabilne smo porabili za dotacije gospo-
UtyjeB	družbenega	in	poli-	odnose na trgu.	darskim organizacijam pomorske- Beograd, 16. aprila (1 ar)jug).
s*v6nn Slstema naše dežele. Bi-1 Proizvodnja je lani na vseh ga, rečnega in zračnega prometa <>eneralni sekretar Zveze komu-n^inu Va^na je sprememba v i gospodarskih področjih močno 2102 milijona. Celotni obseg pro- nistov Jugoslavije Josip Broz Tito bili jv*.r®^delitve, tako da so do- narasla, zlasti v industriji in kme- meta se je povečal lani v primer- je poslal prvemu sekretarju CK lovnfj®arnezni proizvajalec in de- tijstvu. Posledica tega je bila, da javi s predlanskim letom za ka- KPSZ Nikiti Hruščevn ob nje-še pra . ®ktivi bolj realne in šir- je narodni dohodek v primerjavi kih 15 %, Celotni obseg prevoza govem 64. rojstnem dnevu na-bon av‘ce, komuna pa je prišla s predlanskim letom narasel za; v železniškem prometu je narasel slednjo brzojavno čestitko:
' j,.° izraza kot družbena or-, kakih 22%. Doseženi uspehi se za 9%, v pomorskem za 26%,
5S*»cija
proizvajalcev in po-
^Ov?ELAVSK1H svetih l*ECini mladi ljudje
tov kongres delavskih sve-r>ifesu ' doslej najmočnejša ma->onn'Ja v razvoju delavskega aoske avlJanja. Analizirali smo •avsltih 00 vrsti šeste volitve de-y 6314 svetov, ki smo jih imeli lavci .p°djetjih s 30 in več de-{1®nov ri,oljenih ^ bilo 128.607 plitve ,e avskih svetov. Glede na 1 "'avskihPre^ntem letu je število i1 4000° SVetov naraslo za ka-» Povpi y Slavnem zato, ker se ,25 v al® število .podjetij (za , 0rri) ertevi s predlanskim svpt;u*e a žensk v delav-1)0 za ? k c/Se te povečala približ-S° vefin)? ^ delavskih svetih 60 %ma mladi ljudje, saj je let si, ?tarih do 35 let, izpod
se za
zrcalijo tudi v povečanju delov- , v rečnem za 49 %, v javnem cest-
„	Pa	jih	je nad 55 %
Hill u"alni sistem se je v naši h vlad\H	še bolj utrdil. Zdaj
K?Vern k mnenie, da občina v ,1 srnein ?m,lnalnem sistemu J^lka- bUi
ne
o - ne majhna ne pre-iei. spremembami v lan-t r'alno .Srn° zgradili čvrste te-«?.bilizirliemelte in dobili dokaj
28fi	i^ani	srno	opu-
tako 5^nih občin in 12 okra-, a te bilo v začetku le-> in «ta V naši deželi 1193 Jtvijo ,u„ okrajev. Z vzposta-.giriij tljr(^v Proizvajalcev smo
»V imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in v svojem imenu Vam prisrčno čestitam ob 64. rojstnem dnevu z najlepšimi željami za trdno zdravje. Uporabljam to priložnost, da v imenu CK ZKJ izrazim najboljše želje za nadaljnje uspehe sovjetskih narodov pod vodstvom Komunistične partije ▼ razvoju svoje socialistične domovine in za krepitev vsestranskega sodelovanja med našima dvema deželama.<
S SEJE IZVRŠNEGA SVETA LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE
Sestav Izvršnega sveta LRS
Odslej bo Izvršni svet imel le dva odbora — odbor za notranjo politiko in odbor za gospodarstvo — Predsednika teh odborovt Janez Vipotnik in Tone Bole
Ljubljana, 16. apr. — Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher, razpravljal o spremembah in dopolnitvah uredbe o organizaciji in delu Republiškega izvršnega sveta.
V uredbi o spremembah in dopolnitvah, ki jo je Izvršni svet v zvezi s tem sprejel, so bile izvršene nekatere spremembe glede odborov Izvršnega sveta. Odbori so notranja telesa Izvršnega sveta — dejansko metoda njegovega dela — njihova naloga pa je v prvi vrsti obravnavanje osnutkov zakonov in predlogov predpisov Izvršnega sveta in drugih predlogov republiške uprave ter dajanje smernic upravi za pripravo zakonov in uredb.
V omenjenem osnutku uredbe, ki bo predložen Ljudski skupščini v potrditev, sta predvidena le odbor za notranjo politiko in odbor za gospodarstvo.
Delovno področje odbora za notranjo politiko je rajširjeno na celotno področje notranje politike, delovno področje odbora za gospodarstvo pa na celotno področje gospodarstva, tako da obsega zdaj tudi vprašanja gospodarskega sistema, dolgoročnega razvoja gospodarstva in priprave republiškega letnega in perspektivnega družbenega plana.
V skladu s principom, da naj bodo na čelu republiških svetov, državnih sekretariatov in sekretariatov IS člani Izvršnega sveta, so bile na zadnjih dveh sejah storjene naslednje ustrezne spremembe:
Imenovani so bili:
— za predsednika Sveta za socialno varstvo LRS tovarišica Ada Krivic,
— za predsednika Sveta za zdravstvo LRS tov. Niko Šilih,
— za sekretarja za blagovni promet tov. Miran Košmelj,
— za sekretarja za industrijo in obrt inž. Viktor Kotnik,
— za sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo tov. Jože Ingolič,
— za sekretarja za promet tov. Julij Beltram,
— za sekretarja za delo tov. Janko Rudolf,
Kot predsedniki svetov LRS oziroma državni sekretarji opravljajo še naprej svojo dolžnost:
— predsednik Sveta za kulturo In prosveto tov. Boris Kocijančič
— predsednik Sveta za znanost tov. Milko Goršič,
— predsednik Sveta za šolstvo tov. Vladko Majhen,
— državni sekretar za finance tov. Matija Maležič,
— državni sekretar za notranje zadeve tov. Mitja Ribičič.
Dosedanji sekretarji sekretariatov Izvršnega sveta bodo postavljeni na nova odgovorna vodilna mesta v državni upravi.
Za novega direktorja Zavoda za gospodarsko planiranje LRS je Izvršni svet imenoval dosedanjega pomočnika direktorja istega zavoda tov. Mirka Jamarja.
Končno Je Izvršni svet imenoval predsednika In člane obeh odborov: odbor za notranjo politiko in odbor za gospodarstvo. Za predsednika odbora za notranjo politiko je bil imenovan tovariš Janez Vipotnik, za predsednika odbora za gospodarstvo pa tovariš Tone Bole.
ODGOVOR ZAHODNIH SIL NA SOVJETSKI PREDLOG
Oblika in obseg priprav
naj bi bila po mnenjn zahodnih držav osrednji predmet »veleposlaniških pogajanj« v Moskvi
jih T« S obeh zborov, prebiValstva In ostalih oblik po-
om? številu občin kakih
JS k^rnlkov ‘ih 6,
>re
lot|avlJanov kandidiralo 130.000 tir! Poka,-!' Lar,sko leto je v ce-5\nSg?HŽiv’tenjsko sposob-kat fnelln^v.	nega sistema
l>rih	načel	in	oblik,	na
London* 16. aprila (Reuter). ZDA, Francija in Velika Britanija so se danes sporazumele, da se bodo začele jutri v Moskvi diplomatske priprave najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda. V skupni spomenici, ki je bila danes izročena ZSSR, tri zahodne države predlagajo, naj bi bila trenja med njimi in Sovjetsko V poslopju Zvezne ljudske skupščine so se danes prvič zbrali /vezo glede pripravljanja kon-novoizvoljeni poslanci Skupščine IV sklica. Kakor smo ie poro- ference prvi predmet, o katerem čall, bo to zasedanje trajalo tri dni. Med drugiin bo Skupščina razpravljali na sestanku za-tudi izvolila predsednika republike	hodnih	diplomatskih	predstavni-
nem za 58%, v zračnem prometu Jj™
J^ih odhir^n?Ž,ičn J pod1®*® ne storilnosti, v razširitvi in po-ta^jSein ti tako 1da je zdaj večanju zunanjetrgovinske me-
njave ter v povečanju potrošnje
LANI PETKRAT VEC SREDSTEV ZA KMETIJSTVO KOT LETA 1952
Lani je prišlo do nadaljnjih
pa za 81
V LETU DNI OKROG 45.000 NOVIH STANOVANJ
Skupna vrednost* gradbene proizvodnje je bila lani v primerjavi s predlanskim letom večja za kakih 29 %. Med letom smo zgradili kakih 45.000 stanovanj.
spomenici je tudi poudarjeno,' da je treba v diplomatskih pripravah proučiti bi-
stvena in proceduralna vprašanja, ker zahodni zunanji ministri >ne morejo za dlje časa odpotovati iz svojih dežel«, ko bi prišlo do sestanka zunanjih ministrov.
V današnji spomenici tri. zahodne države izjavljajo, da je iz sovjetske spomenice videti, da so v glediščih med sovjetsko in vladami zahodnih dežel še zme-
ob tej priložnosti proučili tudi gledišča raznih vlad glede glavnih vprašanj, razprave pa naj bi se razvijale tako, da bi ustvarile možnost za sporazum o teh problemih«.
Zahodne države tudi pripominjajo, da je »potrebno ustrezno upanje, da bodo doseženi konkretni uspehi glede specifičnih
rom znatna trenja tako glede na- problemov«, če naj konferenca tančne oblifce priprav, kakor tudi najvišjih predstavnikov rodi sa-glede njihovega obsega Zahodne t dove. Zato bi morali priprave
države nadalje poudarjajo, da je »bistveno važno, da hi diplomatske razgovore v Moskvi posvetili ne le načrtom 7,a sestanek nanjih ministrov, marveč da
zu-
bi
1,1 les 8ra^inio';državni*3 štetem sprememb” v" eŠtev7inatrijske Tl uspehi pa niso bili v skladu
Vsestransko sodelovanje
naše dežele na svetovni razstavi v Bruslju
ST mehan7zemZupTavllanjT proizvodnje.’ Pri'skupnem ' pove"- z obsegom sredstev ki smo jih in- | Bruselj, 5? j® tudfredna ™ £Sft.eanju industrijske proizvodnje za	Jugoslavga
16. apr. (Tanjug). — bo sodelovala skoraj
i^i u ^tva r i a n tp3 * ofa i Seva- ’ 17 %“ Je “narasTa^proizvodnja' po- Del krivde je tudi v graditvi raz- na vseh prireditvah na svetovni ^°CvP(?Pe*evanje^ Vwh tUtth trošnega blaga za 22%, sredstev košnih stanovanj in v premalo razstavi v Bruslju, ki bo trajala ki razvniL s^lallitič- za delo za 16% in reprodukcij- racionalnem izkoriščanju razpo- 6 mesecev. V posebnem paviljonu S* Jun^7le odnose in soloh kre- sklh potrebščin za 15%. Investi- tožljivih sredstev.	bo jugoslovanska razstava odruž-
e*elo lavlJo kot socialistično cije v kmetijstvu so znašale, če	Skupno število v gospodarstvu benem, ekonomskem in kulturnem
socialistično	gamo	dl.užbena sred- zaposlenih je naraslo za kakih življenju Jugoslavije, razen tega
Y.IX	istva, kakih 57 milijard. Skupnost 177.000 novih delavcev, kar po- ^ je jUg0siavija med 30 drža-
'JuARSKA POI ITI ' je dala na račun regresa v kme-	df?. se J® v Primerjavi s vami( ki prilizujejo v palači
"A —	'	tijstvu kakih 29 milijard. Skupni predl®lL ™ letom povečalo za znanosti SVoje pridobitve na raz-
*nesek investicil in regresov pet- za 7,7 %. Tudi produktivnost je nih področjih znanstvenih raz-
vseh gospodarskih panogah iskav po,eU bQ naša država SQ_
tudi v večjem številu kongresov, ki jih bo v Bruslju za 16%, v prometu pa za okrog 350, kot tudi ,na mednarod-
V. LKTl! iw
travni
viVffi ^podarske poli- ^S ^»s^j.fle	f,- P
stva stabilizacijo' gospo- nja kmetijskih strojev, vendar pa • d ^	.	r®a,	da	bi ustvarili smo uvozili večje število traktor- ■	nem -filmskem festivalu v belgij-
?im^arSkf3še ^Soje	za splošni	Jev in drugih kmetijskih strojev	ob)ikp notranje potrogn1e Celot.	fkem glavnem mestu v drugi po-	.. , -------------------- ---------------------------------
ca 0,J svrhr^ZVo-i za	razvijanje	iz tujine. Kmetijska proizvodnja	n) ^ investicfi ie bil večii za	!?vici maja ln v začetku junija,	nim ozirom	na samoupravljanje	,Tnr.M,.*icu n	.mu. irm
M« ,Ur>kcU ? efcia in	vsklajene-	Je narasla lani v primerjavi s	k kih 'fj % proračunski izdatki	, £nec junija so tr‘je dnevi do*	neP°srednih	proizvajalcev, kakor	VREWVNSKA	BHPOVED
"su«. ^C|on runu 1________ ;________________ «o	ut,	Pnmnnikanle	KBK "	/e'	proracunsKi	izaaiKi	i^p-j	i„..»___________ —____x>i___,_____-. _______
opravit} tako, da bi se na zadovoljiv način dogovorili o sestanku takšne vrste.
Po mnenju zahodnih vlad, je rečeno v spomenici, bi morala biti omenjena trenja v glediščih prvi predmet razprave med sovjetskimi predstavniki in zahodnimi veleposlaniki v Moskvi. Na koncu je izraženo mnenje, da je bolj verjetno, da bi takšna razprava privedla do sporazuma, „„„„ ,	kakor izmenjava nadaljnjih spo-
zavzema okrog 2500 kv. metrov menic
površine in je zgrajen pretežno j Ta'spomenica je odgovor na iz stekla, marmorja in lesa. Po predlog sovjetske vlade z dne mnenju številnih tujih arhitektov | j. aprila, naj bi se začele sodi med najzanimivejše zgradbe 17. aprila v Moskvi priprave na na razstavi,	|	konferenco najvišjih predstav-
V . razliko od mnogih drugih nikov. so se avtorji jugoslovanske raz-: stave ravnali po zamisli, da bi na lahek način, prek fotografij,
besedil, števil in vzorcev iz kipar stva in raznih umetnostnih panog prikazali dosedanjo izgradnjo in bodoči razvoj kot tudi možnosti Jugoslavije na vseh področjih. Glavni poudarek jugoslovanske razstave bo na industrijskem razvoju, družbenem sistemu s posebnim ozirom na samoupravljanje
Poslovilni obisk
Beograd, 16. aprila. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je danes dopoldne sprejel dosedanjega egiptovskega veleposlanika v Beogradu Huseina Ruždija na poslovilni obisk.
»ftfanT komunalnega Predimo.» » *. Pomanjkanje g	zdatk ^ «
» ti? ^vskega samouprav- tehničnih kadrov^v zadrugah Je	1»	%
_ ločeni za jugoslovanske kulturne tudi na značilnosti kmetijske pro- j
NadauBn3e delovne storil- Na ™44 zaarug pnoe samo 1	ga	zaCe11	gradiu Pred letom dni nizatorji imajo razen tega v na- T»"vPrt£ortu okroa »"naTviAie dn*IT
thSi da bi ®ievali smo prizadeva- 13B2 strokovnjakov. Samo kakih	plana	glede	spremembe	po	zamisU	zagrebškega	arhitekta	Črtu predvajanje dokumentarnih ne do 15 stopinj c.
n sistematično in hi- še zmerom pereče vprašanje. h?sti. Nadnu delovne storil- Na 5644 zadrug pride si da a|1evali smo pri7adeva-	strokovnjakov.	Samo	ki
st?nja in6 °uVefa,a osebna po- 25 % zadrug ima knjigovodje, ki sestave ^ /;boljšal življenjski poznajo finančno poslovanje.	osnovni
za četrtek, 17. aprila 1958.
Spremenljivo oblačno zlasti v opol-
bivalstva pa približno za 13%	‘,‘“'ullve.	!	izVodnje,	na	drugi	strani	pa na  ...........................    v	____
T _ .	....	i	, I Jugoslovanski paviljon, ki so kulturi, šolstvu in prosveti Oraa- 5an,sklh urf*h so. možne krajevne pa-
Lani smo izpolnili nalogo druž- ga začelj gradui pred ,etom dni nizatorji jmajo	davlne^	Temperatura ponoči mrt -2 ln
družbenih investicij v osnovna sredstva. Narasle so
Vječeslava Rihterja, je na vzhod- filmov. Ob paviljonu gradijo tudi	Nsd severno in srednjo Evropo se
nem koncu, tik ob britanskem poslopje, v katerem bodo izvež-	zrlin,!?a
j .‘'uarrt "uuijsai živllpnl^ki pozna ju uuanwiiu pusiuvaujc.	-	  ;----—	--	nern Koncu, tik Ob britanskem DOSlODie V katprpm hnHn	^uuiucjc	nizKega zračnega
ineulnaIvVa’ Predvsem Politika Zveznega izvršnega P^® ^sicer^a^dobrilT39 rnilijard pavil^onu in nedaleč od franco- bani jugoslovanski kuharji pri- hiadnetšim^raknm T^v^z^edfu^Aip” * Drizart enc®v' Hkrati; sveta na področju prometa je.	J	skega, ameriškega in sovjetskega pravljali naše narodne specialitete “"i1™ J?8 se gLa<y Pro« srednji E^r°pi
»aevali, da bi narasla1 bila usmerjena na povečanje pre-1 (Nadaljevanje na 2. tirani) paviljona. Jugoslovanski paviljon za tuje obiskovalce.
postopoma greben visokega zračnega pritiska.
SREČANJA Z DELEGATI NA Vil. KONGRESU ZKJ
JOŽE ERŽEN, Nova Gorica
PROGRAM ZKJ
osnova za delo vsakega komunista
SeSIa sva sc v nedeljo, v tistih nekaj prostih trenutkih med njegovim poklicnim delom ln politično aktivnostjo. Kot kmečki fant iz Otaleža na Cerkljanskem je med vojno sodeloval v NOB, po osvoboditvi pa se je posvetil političnemu delu med mladino. Pred leti je končal Ekonomskmkrednjo šolo v Ljubljani, zdaj pa Je direktor Zavoda pri Okrajnem ^udskem odboru. Hkrati je že drugo leto	sekretar	Občinskega	komiteja ZKS v	Novi Gorici	in	član
okrajnih vodstev	političnih	organizacij.
Povprašal sem ga najprej za	»Delam v deseti mestni or-
mnenje o osnutku novega pro- ganizaciji v Solkanu. Politično grama ZKJ.	delo in življenje prinaiata dosti
»Program je v resnici bogat najrazličnejših težav, ki jih je dokument našega dosedanjega treba rešiti. Osnovni problemi razvoja in perspektiv sociali- so pri nas v Novi Gorici vsem stične izgradnje ter je zato organizacijam skupni, obravnavamo pa jih ločeno in z različnih vidikov.	Potreben	bi	bil
organ, ki bi	vzporejal delo	or-
ganizacij. Doslej smo si pomagali tako, da so se večkrat sešli sekretarji osnovnih organizacij, se pogovorili o skupnih zadevah in sprejeli enotne sklepe. Osnutek novega statuta, o katerem bo razpravljal kongres, pa dopušča ustanavljanje krajevnih komitejev. Sodim, da se bomo morali v Novi Gorici po-služiti te pravice.«
Kaj sodite o pismu Izvršnega komiteja CK ZKJ?
»O njem je bilo že dosti govora in mislim, da se pismo tiče vsakega komunista. Gre za to, da moramo vsi spoštovati njegov duh in vsebino ter to upoštevati pri ocenjevanju raznih dogodkov v vsakdanjem življenju.«
Ste o njem razpravljali v va-
osnova za delo vsakega komunista. Po kongresu bomo morali
napraviti načrt za podroben ši organizaciji? študij v vseh organizacijah. Zla- »Zelo podrobno na treh sesti komunistom po vaseh bo pri Stankih. Ugotovitve v pismu smo tem potrebna pomoč tovarišev primerjali s stanjem pri nas, z večjim ideološkim znanjem.« kjer je tudi prišlo do raznih na-V kateri osnovni organiza- pak. Sklenili smo, da se je treba ciji ste vključeni in kakšni so varovati napak in primerov, ki njeni problemi?	jih graja pismo.	M.	D.
IZ POROČILA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA
Za boljše in bolj preskrbljeno življenje delovnega človeka
(Nadaljevanje s I strani)
bilo veliko povečanje potrošnje	, kumete o šolstvu. Lani smo še	beguncev v naši deželi
ali 73	a? %	niihnv	HpIpž	v	dnin	Prebivalstva. Celotni denarni do-	bolj razširili in razvili kulturno	moči Urada visokega K
nih investicijah	na	ie	narasel	od	hodki Pribevalstva so bili lani za	I sodelovanje z drugimi deželami,	urejeno. Vrnilo se je lo 620,
?o7 c/	f	kakih 167 milijard ali za 23,8%	„	„	guncev, pri nas jih Je «taw
večji od predlanskih. V okviru	SOCIALISTIČNI DRUŽBENI	ostali pa so odpotovali v drug
vesticije ^o ^raSe za kakih 72 takšneša POveCanja skupnih de- ODNOSI SO SE SE BOLJ dežele. vesucije so narasie za KaKin /z	ni^Riirnidtm in	UVELJAVILI
Sv delež ^skupnih fnvestici- piačn^s^d^vpfzl^jmi! y deiu poročila, ki se nanaša PRIZADEVANJE ZA DOSLEPNJ iah pa se ie zmanišal od 80.3 °/o li-iard.e ali za 24»9 pri ^emer .ie na notranjo politiko Jugoslavije, IN ENOTNO „ nvdisn.tom 'm -7 at, „ ian_ Plačni sklad v gospodarstvu na- je poudarjeno, da srno dosegli	NOV	NA	SODlSClH
rasel za 27,6 %, plačni sklad zu- v razvoju dežele lani nove uspe- M	nravosodja J®
naj gospodarstva pa za 16,7%. he. Socialistični družbeni odnosi 7Tc ianj d^ival v smeri na'
v predlanskem na 76.7 skem letu.
v lan-
Dohodki proračuna so narasli Socialni prejemki prebivalstva so so se še bolj uveljavili, družbeni J1?. .lai? ° .Llišč in drugl. spričo sprememb v sistemu nji- narasii iani v primerjavi s pred- politični sistem pa se je okrepil,	oreanov ter si P1?'
hovega finansiranja, večjih vpla- lanskim letom za 12,2 milijarde Socialistična zavest in družbena b	u- se njihovo delo
čil krajevnih davkov in taks, ka- oziroma za 10,7 %. Dohodki vasi disciplina sta prišli do izraza v 7.1’ a	Hn<?ledfle	1
ki°I	zna!?0«VeCltug0w***lr od proda;je kmetijskih pridelkov vsakdanji politični dejavnosti	Ittnnov.	ZlS	je
ske dejavnosti na vseh toriščih, so narasli v primerjavi s"predlan- državljanov ^nadaljnfo^zg^ad-	to"*dTbl
za 4M P?li3arde. ali "jo in krepitev naše socialistične gf ^^ejše’ *e - J
m/-vcfrvinn in npmčvt.pnO dd^ ,
»Spoznavajmo svet in domovino«
nova javna mladinska oddaja
Skupine mladincev in posamezniki bodo vsakih 14 dni tekmovali v odgovorih na vprašanja z vseh področij družbenega življenja
lani v primerjavi s predlanskim za 35,9 % Davčne dejatve vasi pa skunnosti.	,	. „
letom večji za kakih 61 milijard so narasle samo za 6 milijard (v Nekateri bivši kompromitirani	" ^"tožilstva""in K'
ali približno za 22 %. Skupni iz- primerjavi s predlanskim letom politiki, ostanki pripadnikov	’	nfJvohrnnilstva	Poro^0
datki QprtT,t ta iP3 o i	m!	za 10 %). Dohodki od obrti in pre-	bivših kvizlinških	organizacij, ".®®a, Sh« da	mnoga P0*
za 34.8 milijard aU za 11.2 % večji	voznih storitev so narasli za 2,4	del duhovščine ter	drugi nega-	komunalna, Pre”
od predlanskih.	milijarde, ostali dohodki prebi- tivni in deklasirani elementi pa £rHa’	možnosti	za P0”
TRG BOLJE PRESKRBLJEN	S? SkUŠaU	ovirati	izpolnjevanje	™ vnava^je s^rov brez
kot pr F m, AN britvi	kupna moč in potrosni krediti ukrepov za nadaljnjo krepitev j-..--g-	pr°bl
KOT PREDLANSKIM	prebivalstva so narasli, in sicer	ln razvijanje našega družbenega	P«V8X
Za trg je bilo lani značilno	ve-	za kakih 25 milijard, tako da so	sistema. Povečanje	sovražne de-	gospoda«1^
liko povpraševanje. Znatno so na-	znašali ob	koncu lanskega	leta	68	javnosti je	bilo v	največji meri	v7t°Th4Wilo	iz	le
rasli blagovni skladi, tako da je	milijard.	pogojeno z	živahnejšo dejavno-
bil trg preskrbljen znatno bolje Hranilne vloge so narasle lani stjo nekaterih reakcionarnih in	narašča.	1
kakor predlanskih. Trg industrij-	za blizu	10	milijard,	tako	da	so	protijugoslovansko	razpoloženih	koijpitfv wa<5F LJUDSKB
skih izdelkov je bil v glavnem znašale 27,5 milijarde. Življenjski krogov v tujini. Takšno dejav-	armade
stabilen, cene kmetijskih pridel- stroški so narasli lani približno nost so zlasti pospeševali neka-	. jz3-
kov pa so med letom nenehoma	samo za 2 %.	Spričo zvišanja	po-	teri dogodki na svetu ob koncu	Vse	lansko leto smo si P	kS
naraščale. Cene industrijskih iz-	vprečnih plač	za 16% in življenj-	predlanskega leta ter delna za-	devali,	da bi naša ljudska '
delkov na drobno so bile do okto- skih stroškov za 2 % so bile real- ostritev mednarodnih stikov v dobila sodobno orožje in boije bra na ravni predlanskih, potem ne plače lani povprečno za 14% lanskem letu. Ti elementi v de- na sredstva, da bi bila pa so narasle približno za 1 %. Do večje od predlanskih, in sicer v želi niso našli nobene podpore usposobljena za obrambo u tega je prišlo zaradi zvišanja cen	gospodarstvu	za 17 %, zunaj	go-	v uresničevanju svojih političnih	in	čimmanj odvisna od ™	j
obutve, umetnih gnojil, bombaž-	spodarstva pa za 5 %.	skomin in v poskusih sovražne	V	ta	namen smo kar n_ *no
nih tekstilnih in nekaterih drugih Na področju socialne politike dejavnosti so zadevali na odločen varčevali. Glavi cilj zaa. ie bil izdelkov. Cene storitev so nara- je Zvezni izvršni svet upošteval odpor naših delovnih ljudi. Or- raziskovalnega dela v JLA Jjj0 sle lani v primerjavi s predlan- potrebo, da se ustvarijo pogoji za gani državne varnosti so lani usposabljanje vojne mQ . z3 skim letom povprečno za 6 %. boljše in bolj preskrbljeno živ- uspešno izpolnili svoje naloge za samostojno proizvodni0 .jne Posledica znatnega povečanja ljenje delovnega človeka. Posebno ter pravočasno odkrivali in one- čim manjšo odvisnost °? .jniiri denarnih dohodkov prebivalstva pozornost je posvetil stanovanjski mogočali sovražno dejavnost, pri v preskrbi vojske s tehn in blagovnih skladov ob raz.me- jn komunalni izgradnji, ustanav- tem so jih državljani vsestransko sredstvi in ostalo opremo- ^ roma stabilnih odnosih na trgu je ijanju in izpopolnjevanju stano- podpirali.	ne naloge vojne industrij®
vanjskih skupnosti ter raznim Zaščita varnosti	državljanov	lani usmerjene na ProlZ e z®
oblikam samoupravljanja in sa-	in njihovega imetja	je zelo važ-	raznih novih tipov opvc ob.
mopomoči državljanov. Vsi do-	na oblika dejavnosti organov za	vojsko. Lani smo zgradili .
hodki skladov socialnega zavaro-	notranje zadeve. V prvih deve-	jektov za nastanitev 7sca6$
vanja so znašali lani 167 milijard	tih mescih lanskga leta so ti or-	gradimo pa jih še 155. pri'
400,000.000. Od tega smo porabili	gani ukrepali v blizu 114.000 pri-	smo nad 3600 stanovanj z ^0
165,2 milijarde, in sicer za zdrav-	merih kaznivih dejanj (dobra	padnike JLA, letos pa P s[bo
stveno zavarovanje 63,2 milijarde,	polovica teh dejanj se nanaša	zgradili še 7300. Razen t bgyt
za invalidsko in pokojninsko za- na prestopke proti imovini). uredili mnogo čitalnic. . na je varovanje 43,9 milijarde, ža otro- Izključno iz humanitarnih knjižnic itd. Zlasti pomeni ^ ške doklade 54 milijard, za zava-	razlogov in v duhu	načel Usta-	bila lani pomoč JLA naTO°ole i°
Posamezniki se	lahko	prijavijo za r0vanje ljudi, ki začasno niso v	novne listine OZN je naša dežela	gospodarstvu. Inženirske en, b„il>
leiS°oa?i6njih"Sta	teSainTdelovnem razmerju 2,1 milijarde,	po dogodkih na	Madžarskem	zgradile 119 kilometrov	25
čela.	Ne	morejo	pa	se	za	odgovore	za rezervne in druge sklade pa 2	23. oktobra 1956 nudila pravico	cest, več železniških P ^pji®
; Hz. posameznih	področij	prijaviiti	6tu-	mjiijardi. S socialnim zavarova-	azila in sprejela kakih 19.850	mostov, 3 predore itd. 0 blizti
Ho.nHo nouamovnlVi ctmlr Ta rPlrmrh	....	.	—	—	~	■	«	■*	1	1	»nčO	H w ...
nje ln se bodo torej najbodjfie skupine pojavile kar na treh oddajah.
-	  ,CT	.' ,r—	-_auajcaui. o Booiaiiiiin lavaaivd-	...	.........	..........,,	f'....... - --	.	nu'
Predvolilna	mladinska tek-1 naslovom »Spoznavajmo svet in dentje po^ran^ strok za tekmo- .m Je	75	miiij0na	dr-	beguncev.	ZIS	je	prek	Urada	vrednost	teh	del	je	znašala, ^
jvanja po okrajih in osrednje domovino!« Prva takšna javna	^	,	,	"	;	.	_ »nviinniv	‘ ‘	   ~	'	ux"
tekmovanje v veliki unionski oddaja bo 3. maja ob 20. uri v Ljubljfnera^l!cl^konttaS?t seV^ bivalcev.
temami Radia-	žavljanov	ali nad 41 % vseh pre-, visokega komisarja zahteval, naj	4 milijarde. S praktični!« ^
■ •	Jugaslaviji povrnejo stroške za	njem in sodelovanjem v posč'
■ vzdrževanje madžarski^ begun-	nji raznih objektov smo a k0v
pav Drveli	nrpipli	ARI	mili-	bili vp? tisn?' vrvinko-V Z3 ®
dvorani v Ljubljani so zelo raz- Filharmonični dvorani, potem pa buja, Slovenci med pomladjo rrnro-	  ?
gibali življenje mladih. Ocenje- se bodo vsakih štirinajst dni mla-	SKUPNOST	SKRBI	SE	ZA	107.000	cev.' Doslej smo prejeli '651 mili- bili več tisoč vojakov za
vanje bistrosti, iznajdljivosti, di v skupinah in kot posamezniki ^(V Pesem ljubezni m pesem sovra- OTROK PADLIH BORCEV jonov 378.000, za ostalih 4 mili- na dela, tako da se bf>d v-iiuC*1 znanja in spomina je v najkraj- pomerjali v znanju o razvoju na- stva (Kajuh), Rudno bogastvo na.se	jarde 569,013.000 pa nam je ob- ko se vrnejo iz vojske, a
šem času postalo stalna oblika rave, družbe in človekove misli. domovine, industrijski razvoj v slo- Skrb za otroke brez staršev, za jiublleno da jih bomo prejeli v gospodarstvo kot kvalu* manifestacij mladinskih kolekti-	__	1	aP“kri&stIna®:	g^ke	fa-	naknadno. Vprašanje madžarskih delavci.
vov. V mesecu dni smo zabele- „ Skupina treh tekmovalcev se odlo- ska pesem pesem ’v ritmu (Razvoj šizma ie bila lani v središču po-žili številna ’ podobna tekmova-	t^^naeisiV	bo	to	^	clfotae	iz	povojnega	repertoarja	ljub-	zornosti organov socialne zaščite,
nja po mladinskih aktivih in v teme ali poglavja določene teme (na banske Opero n por.	Za šolanje otrok padlih borcev
okrajih.	Pr- »Narodnoosvobodilni boj Jugoslo- Prvo tekmovanje 3. maja Je pred in žrtev fašističnega terorja je
vansklh narodov« ali »Pohod XIV.
Ugoden odmev prve radijske	divizije na Štajersko)	Vsaka	skupl-
ndrlnio io vznodhiiHil	Rndio	T Inh-	na tekmuje trikrat, dvdkrat	odgo-
oanaje je vzpoaDuail	Kaaio	LJUD	varja na tri ln tretjič	na dve	vpra-
ljano, da je uvedla	novp	redno	ganji. Vprašanja so v	vsaki stopnji
vse teSja. Sele ko skupina pravilno odgovori na tretji, najtežji stopnji, pridobi pravico do nagrade. Na vsaki Javni oddaji morejo skupine od-
štirinajstdnevno javno oddajo z
Prireditve v Pomurju v čast VII. kongresu ZKJ
V Pomurju pripravljajo številne slavnostne prireditve v počastitev VII. kongresa ZKJ. Osrednja akademija s pestrim kulturnim sporedom bo v Murski Soboti, podobne proslave bodo priredili tudi v vseh večjih občinskih središčih. V času trajanja kongresa se bodo sestali tudi
govarjatt le na vprašanja ene stop- za prijavo za prvo oddajo je 20. april.
Razgibati življ‘enje in delo	na vasi
S posvetovanja o delu mladine na vasi
Ljubljana,	16. aprila. - Vče-	je, vendar pa doslej še	niso do-
b.ni*wtivi	ter SP	raJ dopoldne	je bilo v dvorani	segli vseh pričakovanj.	Upošte-
številni	de^a^k°|ak ,^ ^® ^ Glavne zadružne zveze LRS po-	vati je treba, da aktivom mladih
svetovanje, ki sta ga priredila	zadružnikov še vse premalo po-
Centralni komite LMS in Glavna	magajo zadružne organizacije in
zadružna zveza Slovenije za vod-	drugi družbeni organi na vasi.
-	  -----.... stv.a T’adialkil°"far‘fC£,aVea Mjadlna Je sicer pripravljena ] ^eškrtljen?^	-
zacijah intenzivno študirajo pro- zadružne ter prosvetne delavce pogodbeno sodelovati z »druga- Uradl z ^	de] lz_
gram	ZKJ.	“ ^kva^aj°T®	ml’ t0da ljud?kl, °db0ld. ma[S‘k3e	plačali	lani	brezposelnim 1 mili-
I vaške mladine. Iz poročila kakor	nlS0 pripravljeni, da bi mladim	i_rdri	qR4 779 nnn	T „ni	nnd-
Razgibano politično in	kultur-	tudi iz živahne razprave je raz-	zadružnikom odstopili	zemljo. L ,, iCnnvencii in ^)orazilno delovanje	pred VII.	kongre-	vidno, da bo	treba različne ob-	Zato ni čudno, da marsikje akti-
seznanjali z zgodovino Zveze ko munistov in delovanjem kongresa.
V partijskih osnovnih organi-
durml. Prvi junaki tekmovanja »Spo- da]a skupnost lani kake 4 mili-znavaj svet ln dcmovmol. se bodo
ponri©rili v Veliki FiUhairmoTtični dvo-	Na skrbi skupnosti je se
rani. Če bodo hoteli pred tem Se 107.000 takšnih otrok.
k®j več zvedet! o tekmovanju, bodo V zadnjih dveh letih se je po-
zadostlll svojl radovednosti v pred-	,,,j,	__
zadnji radijski prilogi. Pred nasto- večala tudi skrb za otroško preponi bodo morali na Radiu Ljubija- hrano, zlasti za prehrano šolskih na opravtti jie obvezno avdicijo! Rok 0tr0k. Predlanskim smo imeli 9500 “	* šolških kuhinj, lani pa 11.770 in
v njih je dobivalo dodatni obrok nad 2 milijona šolskih otrok.
Ob koncu lanskega leta je uživalo zakonite pravice invalidske zaščite 28.857 vojaških vojnih invalidov, 64.705 družin padlih borcev iz prejšnjih vojn in 166.795 družin padlih borcev iz narodnoosvobodilne vojne. Invalidske doklade je prejemalo 41.215 invalidov. Skupni izdatki za invalidsko zaščito so znašali 10.127,241.000. Od ostalih oblik socialne zaščite je bila najbolj razvita socialna pomoč žrtvam fašističnega terorja, družinam, katerih hranitelji služijo v vojski in drugim gmotno
pisali več konvencij in sporazu-
som ZKJ bodo še razgibali po- jektivne kakor tudi subjektivne vi mladih zadružnikov pravza- ™a’xaJil ^^Hloči^Tnrfa^nep'1 murski študentje s svojim kul- težave ld ovirajo delo mladih za- prav samo životarijo.	I	zavarovanja. Tudi za' ureditev
turnim festivalom, ki se bo začel družnikov, čimprej odstraniti. Tako naj bi mladi zadružniki problemov s področla ljudskega 19. aprila in bo trajal do 3. maja. Res je, da so aktivi mladih za- y bodoče smatrali zadružni pro- zdravja smo lani mnogo storili.
V tem času bodo v vseh večjih družnikov v glavnem^ osvojili gram za svojega ter naj bi se
pomurskih središčih nastopale smernilee o novih obHkah in vse; b0rlli, da bi le-tega zadruga lah- NADALJN.H RAZVOJ SISTEMA s,udcnlske “
S seje Sveta za šolstvo LRS
NA PODROČJU PROSVETE, ZNANOSTI IN KULTURE
osrednje
skupine.	S.	K.
vedno bolj usmerjale poslovne zadružne zveze, ki bi s tem prevzele tudi določeno skrb za	Lani je bilo delovanje Zve-
uspešno udejstvovanje	aktivov	Znega izvršnega sveta na področ-
t in lil ima 16 aprila	Danes	je	jeti	osnovni priijcipl za nadaljnji	mladih zadružnikov.	ju prosvete, znanosti In kulture
■	•	R _	razv0j našega šolstva. Podrobno Na posvetovanju so razprav- usmerjeno predvsem na nadaljnji
bila	v	prostorin	t>	go raz{lenill celotni osnutek, pri	ljali še o pomenu kmetijsko go-	razvoj sistema družbenega uprav-
m	prosveto	LRS 11. reana s j {emer g0 pri nekaterih členih	spodarskih šol in sklenili predla-	Ijanja,	za ureditev organizacije
Sveta za šolstvo, ki jo je vouu tovlll precejgnj0 togost in ne- gati pristojnim organom, da bi znanstvenega dela ter na uporabo predsednik Sveta tovariš ViaaKo enakornernost> kar se nanaša zla- kmečki mladini, ki obiskuje to- ukrepov za razvoj materialne Majhen v prisotnosti zveznega se- ^ flene 0 strokovnih šolah, vrstne šole, omogočili opravlja- osnove in strokovne ravni posa-kretarja za kulturo in prosveto razniml pripombami so osnutek nje izpitov za polkvalificirane de- mezne dejavnosti v prosveti, zna-* IX-	nsdnika	m	čla-	dopolnili ln popravili, vep-	lavce. Med posvetovanjem so	nosti in kulturi. Komisija za redar	bo v svojih osnovnih elemen-	udeleženci izbrali tudi	posebno	formo šolstva odbora za prosveto
tih ostal nespremenjen, saj bodo	komisijo, ki bo proučila predloge	Zvezne	ljudske skupščine je lani
pozneje posamezpe republike s	in pobude, katere bo pozneje po-	aprila	zaključila sestavljanje
tovariša Bogdana Osolnika in čla nov sveta.
Glavni del seje je obsegal razpravo o osnutku splošnega zako
na o šolstvu in o osnutku zakona svojimi zakoni prilagodile posa- sredovala vodstvom organizacij, osnutka sistema izobrazbe in šolstvu Predvsem je bilo po- mezne člene svojim individualnim ki se ukvarjajo s problemi dela vzgoje v FLRJ. Zdaj pripravljajo soistvu. t-reuvseii j ., I----------------------i-	(ib)	kmečke	mladine.	—ifc	na pristojnem mestu osnovne do-
udarjeno, da so v tem osnutku za-1 razmeram in potrebam.
DNEVNIK
Predsednik Centralnega sve- mer znatno zavlekle. Od ,j3ti ta ZSJ Svetozar Vukmanovič sklenil, da je treba uvelJ je včeraj sprejel delegacijo sin- nujne ukrepe, da bi do *• jah-dikata transportnih in drugih končali vse priprave, da 0 ze„r delavcev Velike Britanije pod ko zasadili nad 173.000 I1 aindU' vodstvom Franka Cousinsa, ki lje s koruzo, krmilnimi m ^ se mudi pri nas na obisku. Bri- strijskimi rastlinami, kot J tanski predstavniki so se zani- ločeno v družbenem Plaa,'
mali predvsem za nekatera
Skupina slušateljev ^
vprašanja iz dela sindikatov in narodno obrambo Kanadele r
s področja gospodarstva. Na ra;j prispeia na batajniško -sprejemu sta bila tudi podpred- ližče. skupina je na re“ n® sednik Centralnega sveta ZSJ	letnem potovanju po
Mika Spil jak ter sekretar Cen- katerega gre vsako leto v p3j tralnega sveta Ašer Deleon. m jolskega programa.
Iz Kaira se je vrnil v Beo- bo ostala veC dni.	U
grad predsednik Komiteja za	#„c4ivalskl Pr „viH
kinsaenJie mu°dViinv Eaintu AdS n^boljših srbskih
tnci mlmitrn ™	gledališč se bo začel 19. e j
criL Sli!	dvorani Delavske um v« ^
II	Vrtrf, Beogradu in bo trajal s PrfeSti;
področja ter člana vlade Zdru- .. konca teea meseca. f
Jenih arabskih driav dr. Kaj- ^d°ekj”,?el v teh^fe
“”sv« r, .tokovno tob,.«.- ^ 1	f “»"f
vanje kadrov bodo v kratkem . .. i!LA„lr,,,nrlckjh avtorjeV' . ustanovili pri sekretariatu za deli Jugoslovanskih a .^It* delo Zveznega izvršnega sveta. XIII. zasedanje a o® Novi svet bo koordiniral delo tivnega sveta Medna {tJl J vseh ustanov, ki se ukvarjajo J® za telek°mumka_ ,. v 1 z izobraževanjem kadrov, kot so se bo začelo 20. ap . zbornice in združenja, zavodi za nevl> se bo udeležil^ jugoSy. delovno storilnost, centri za iz- slovanski predstavnik. ^dP1., obrazbo in druge. Po perspek- v|la Je b'la *zv°1;l1eIlt ig52-tivnem planu gospodarskega	nistrativni svet
razvoja dežele naj bi se do le-	Mednarodni uniji tel	*eb	A
ta 1961 vključilo v gospodarstvo	C*J Je včlanjenih 2'0
okrog 650.000 novih strokovnja- ministrativni svet 1 jro3 ■ kov.	organ te organizacije PaernlI P
Za letošnji mednarodni sejem izvoljenih članov, v tekstilij In tekstilnih strojev, ki se bo 5' maja začel .(oViP-v, bo od 13. do 21. julija v Leskov-	upravnega odbora =v a b^‘
cu, se je doslej prijavilo nad 140	poštnega sveta, ki	njici
ruvliom It Horlala Irt It tiiiino \T lld©l6Žili tildi PTCClS	|j/
podjetij iz dežele in iz tujine. V udeležili tudi pre okviru sejma pripravljajo tudi goslovanskih pošt nav»»‘ obsežen program strokovnih po- sedanjih bodo obra spr^
  k A _ i—i—iu	nanšno «mrnšnnia ih. "
svetovanj, na katerih bodo pro- nančna vprašanja	,,
učili probleme domačih surovin proračun za prihodn.1 # o® in cen v tekstilni industriji Ju- Predsednik Centra*” goslavije.	bora Sindikata kemiko^poto
Odbor za gospodarstvo 1^- slavije Dušan Sljan o°B(\cV vršnega sveta Kosova in Meto- val v začetku maja v . si”, hlje je na svoji včerajšnji seji kjer se bo udeležil kfn^enerj7. ugotovil, da so se priprave za dikata kemikov pri . b0 oo pomladansko setev v Kosmetu konfederaciji dela, zaradi slabih vremenskih raz- do 10. maja v Parizu.
Avstrijska delegacija v Beogradu
‘trifskTrifi’ 16- apr- (TanJue'- Av-delegacija pod vodstvom
naniQ političnega oddelka žuga n 8f ministrstva ter avstrijske-Heir£? u močenega ministra dr. sneia „ n* Haymerla je danes pri-v nif,? Beograd, kjer se bodo jutri
it0mi_-u jugoslovansko-avstrijske	,	.	.	  _ ....
aktu«, •unadaljevala P0§ajanja o Coty je začel davi posvetovanja, z e. Številna politična posvetova-°dncK	vPrašanjih s področja da bi našli izhod iz vladne krize	nja med raznimi skupinami so se
odnne„ “Piabanjin s področja "vijo	P1,6*3 Avstrijo in Jugosla-
gacii„ ^ejezniski postaji so dele-neEa sPrejeli predstavniki držav-deve retariata za zunanje za-
V
POSVETOVANJA V PARIZU PO PADCU GAILLARDOVE VLADE
BIDAULT ALI PLEVEN
naj bi poravnala spor s Tunizijo in zgladila nesoglasja z zahodnimi zavezniki?
Pariz 16. apr. (AFP). - Pred- bo predsednik republike obrnil, ski center skupaj s socialisti ln sedmk francoske republike Ren6 naj poiščeta izhod iz vladne kri- levičarske sile s komunisti imajo
I OtV ip rronctl rtairj nni>Tin+AimM«« »a	x___t_	,	.	.	v	,	vv,	,	,
praktično v skupščini vsaka svojo
PrisoelT c S Podajanji je včeraj dault in vodja Demokratske uni-ski vpIo “pograd tudi jugoslovan- je centra Rene Pleven, sta po Jože Zph i‘k na Dunaju prof- mnenju političnih krogov najbolj ^emijak.	verjetna kandidata, na katera se
v Franciji. V tej zvezi je sprejel | začela takoj po padcu vlade v predsednika Narodne skupščine j skupščini, že ponoči. Do krize je Andre le Troquera.	prišlo na koncu srdite in burne
Dva bivša predsednika vlade',' debate o vprašanjih Severne Afri-Ijudski republikanec Georges Bi- 1 ke in usoda vlade je bila odvisna J—-,i	•	izključno od poslancev desničar-
Kriza
maroške vlade
spričo zahtev po ekonomskih reformah
p .
roški 16' aP.r- (Taniu?); Ma- zahteve nasproti Franciji in Spackaj ip'jls . s*c' predsednik Si niji, da bi čimprej dosegel po-^ameH v odstopil. Kralj Mo- polno nacionalno enotnost in utr-stop _Jey sprejel njegov od- dil svojo neodvisnost.
ditpi;- ®e začel posvetovati z vo-Šli s^ranke Jstiklal, da bi natopil to. %*ze- Bekai je od * tam
8	1S11K1
ekonomsko
ŽllQ i?hod
ju* *aradi dolgotrajnega spora ______________
_ , istri-člani Istiklala v zvezi Sovjetski
Dve poti
New York, 16. apr. (Reuter).
veleposlanik v Wa-
ske stranke neodvisnih, katerih predstavniki so tudi sodelovali v koaliciji predsednika Gaillarda. Sedanja kriza, četrta v zad-
tretjino mandatov.
»Laglje je vreči Gaillarda, kakor najti izhod iz sedanje krize«, pod tem naslovom komentira konservativni -Figaro- danes padec šestmesečne vlade radikala Gaillarda v skupščini na koncu debate o politiki v Severni Afriki. Ta ocena je mimogrede rečeno edini skjapni element vseh
njih treh letih in pol, odkar traja današnjih komentatorjev ki v vojna v Alžiriji, je hkrati prva skladu s. Političnim prepričanjem kriza zaradi diplomatskih stikov Prediag^o čim čvrstejšo enotnost Francije z zahodnimi zavezniki. J*® narodnih, meščanskih strank, Neurejeno alžirsko vprašanje ter H0!* lesarske enotnosti delav-zamotanost mednarodnega polo- ln liberalnih skupin.
Mir pa v sodobnih pogojih pomeni predvsem miroljubno koeksistenco narodov in držav z različno druž-beno ureditvijo. Ta koeksistenca ne sme biti pasivna, koeksistenca na utrjenih blokovskih pozicijah. Biti mora aktivna, usmerjena k čedalje širšemu sodelovanju med narodi. Predvsem mora pomeniti ustvarjanje potrebnih pogojev za postopno reševanje spornih mednarodnih vprašanj, razorožitve, Osvobajanja velikanskih sredstev, ki se trošijo za oboroževanje, za gospodarski in kulturni napredek sveta, za pomoč nezadostno razvitim deželam, za konstruktivno miroljubno ekonomsko, kulturno, znanstveno in drugačno tekmovanje med državami z različnimi družbenimi sistemi, kakor tudi za dvig proizvajalnih sil družbe na višjo stopnjo z uporabo vseh novih dosežkov znanosti in tehnike.
(Iz osnutka programa Z$J)
p°l>tiko.
žaja Francije spričo sedanje osa mitve bosta zato dva odločilna elementa v vseh poskusih, da bi našli izhod iz krize. Usoda dosedanje francoske vlade je bila praktično zapečatena po snočnji šesturni debati v Zbornici o bri-tansko-ameriških »dobrih uslugah« Murphyjevega in Beeleyje-vega posredovalnega poslanstva.
in zunanjo shingtonu Menšikov je sinoči na ^,e8a	P?slanstv?-
nekem sprejemu izjavil, da imata I ^ma desničarskih poslancev je
P O L O 2 A J V FRANCOVI ŠPANIJI
Klobčič se zamotava
Klobčič protislovij v španskem političnem življenju se kar naprej zamotava. Čeprav je Fran-
Oi pxeu seuoj samo ave	..	.	■	vuv	icnui oc na miuiiu ih ucuiav
da uveljavita razorožitev,	Y	I	k	.Britanije in opo- je na videz trden, šivi, ki jih je
Sja^ranka Istiklal, ki se je osla- ZDA in SZ pred seboj samo dve	__.i,I?te^Yen.C^*	cov režim še na krmilu in čeprav
va
rp usmeri na hitrejši eko- vJCWAa ^vc^a m	se	nisia	~	*	*	na »ocu auaucu uu^ju. ie um
Pa	* razvoj dežele predvsem sklenili trgovinskega sporazuma, k	v J a.d° Y nasprotju s bo miuilo 27 let od padca druge
pa	čpnrav hi S7	koristmi Francije, da ohrani svo- španske republike, ki je bila za-
lo7nC^ala °d vlade, naj se 'od- ln da medsebojno trgujeta. So-j far(^la.I?a	da s° iz Londona sestavil pred 22 leti in pozneje,
DeJe n.«p,{ “	vjetska	zveza	in	ZDA	še	nista'	na	vseli	straneh	pokajo.	Te	dni
itiPv0ZAli!riiiSeVerni Afdki’ Zla' ^ela odstranj^ati 'nekatera proti: v t kr,-to	•	i, *• slovja španskega političnega in
izključno v neuspehu vseh dSS družbenega življenja. Generalska
žahtoJ ? svoJ vpliv v deželi, je Poti ločnp;ala °d vlade, naj se od-n°tosk^ usme^ na hitrejši eko-
Pa r?zv°j dežele, predvsem	-	---	 .
v]aH. gradnje industrije. Spor v	čeprav bi SZ rada navezala	trgo-
Širij1 f6 V zadnjih tednih raz-	vinske stike z ZDA.
vPra«„ • na zunanjepolitična	„
p°misiPniJa’ " sic?r zara* večiih	Vorošilev	na Poljskem ltiujutliu v 11CUSIJCI1U V5e„ aose.
SMr.sfe-is ssf?®
!!^g?k?odloS|nVoeretavUi S^L^IrSl ^ni^Sl Sprejem Pd Kardelju 1 rUSoDdeč PT ptočilu mednarod-
‘	------------------ dija CK KPSZ, zunanji minister RPnffrfl<i anr;i.	ne konference organizacije svo-
ro UO neusnpli mUlii Gromiko in drugi državni in .	^	,	ap	(TanJu^-	bodmh sindikatov je položaj de-
“u “OUSpeil miSIJl	partijski voditelji kakor	tudi	odpredsednik Zveznega izvrš-	lavcev	v Španiji	beden.	Čeprav
tan u-r*z’ apr. (Tanjug). Bri-	načelniki tujih diplomatskih	nega	sveta Edvard Kardelj je	j? osemurni delovni čas zagotov-
v,* in ameriški posredovalec	Predstavništev. Vorošilova	pa	danes	opoldne sprejel delegacijo	',’ein,.z	zakonom,	morajo	delavci
josP°ru med Francijo .in Tunizi- ^emlja^o članica prezidija CK sindikata trnnsDOrtnitl in LJb	P?,,.15	lJr
nes !,ely m Murphy, sta bila da-Junaila Poslovilnem obisku pri mlnlstru Pineauju. Iz lj ‘Za bosta bržčas odpotova-ke-7 nocoj ali jutri dopoldne, pta Je njuno nadalnje bivanje v ve w J zaradi Padca Gaillardo-lade postalo brez pomena.
a. sestanku s Pineaujem sta Heza-j'Plomata izrazila skrajno nWoljstvo zaradi »porazne Drefu vlade, ki ni mogla pre-kotUf,1 dejavnosti desnice proti pr°misu s Tunizijo«.
^o]cm bo obiskal Bonn
16. apr. (DPA). Ko-°')isl{ ff Meseca bo prispel na Pre(jSe. Bonn Prvi namestnik stas Mi,mka sovjetske vlade Ana-davno ,?^an; ki bo podpisal ne-Eodbo ^flenjend trgovinsko po-^2 kak^ed Zahodno Nemčijo in ^larnih *udi sporazum o kon-vprašanjih. Za Zahodno ^nanj; . sporazum podpisal Minister von Brentano.
KPSZ Furcova, prvi sekretar *in,dikata ^nsportnih in drugih dnevno; da zaslužijo toliko, da CK KP Belorusije Mazurov, in delavcev Velike Britanije pod se skromno preživljajo. V mno-sekretar CK KP Ukrajine Cer- vodstvom Franka Cousinsa, ki se gih pokrajinah so številni guver
vonenko.
imudi pri nas na obisku.
nerji celo uradno odobrili takšen delovni čas. Iz tega poročila je videti, da je položaj španskih delavcev zdaj mnogo slabši, kakor je bil v začetku našega stoletja.
Prejšnji mesec j« zajel Španijo velik val delavskih stavk. Proti stavkajočim rudarjem je vlada poslala policijo in vojsko in stavko polagoma s silo zadušila. V Barceloni je stavkalo 130.000 tovarniških delavcev. Proti režimu se bore tudi študentje. jMedicinci v Madridu so bojkoti-
navali v skladu s koristmi študentov.
PORAZ FRANCOVE POLITIKE V AFRIKI Zadnje dni marca so se začele na področju Rio de Oro velike vojne operacije, ki se zdaj na-
kakšen izhod v zvezi z morebitno spremembo sedanjega režima. Značilen je govor, ki ga je imel v februarju v ameriški trgovinski zbornici v Madridu bivši Francov zunanji minister Martin Artajo. Izjavil je, da je ameriška pomoč Španiji daleč od tega, da
dal ju jejo v sodelovanju s fran- j bi zadovoljila španski narod. Re-coskimi četami. Španski diplo- j kel je, da ne govori v imenu no.
mati niso pričakovali, da se bodo zaostrili stiki z Rabatom. Španija je sicer že lani obljubila, da bo svoje čete postopoma umaknila s področja Ria, ki naj bi se priključilo Maroku, pa je izpolnitev te obljube zavlačevala. Nedavno je maroški kralj Mohamed izjavil, da bo nadaljeval akcijo za popolno priključitev vseh področij Sahare Maroku. Gre za južni del bivšega španskega protektorata, znanega z imenom Španski Južni Maroko.
benega uradnega organa, marveč da izraža samo mnenje človeka z ulice. Artajo je eden glavnih predstavnikov organizacije Katoliške akcije.
Komunistična partija Španije se že nad leto dni vneto pripravlja na >dan narodne pomiritve< proti zvišanju življenjskih stroškov, proti frankistični gospodarski politiki, za amnestijo političnih obsojencev in emigrantov ter za politične svoboščine. Pozvala je tudi vojsko, naj ne nastopa
Večina tujih dopisnikov v Špa- proti tej meščanski, miroljubni niji se strinja v mnenju, da sku- manifestaciji, marveč naj jo z ša velik del predstavnikov Špan- vsemi razpoložljivimi sredstvi ske Katoliške cerkve najti ne- podpre.	Rade Nikolič
Velik uspeh laburistov
London, 16. apr. (Tanjug). Na volitvah za občinske svete, ki so te dni v tretjini občin v Angliji in Walesu, so laburistični kandidati prepričljivo žmagali. V
zadnjem tednu so bile volitve za 56 občinskih svetov, danes pa so volitve v Londonu in še oetih grofijah. Laburistična stranka je v 45 grofijah dobila 197 novih mandatov, izgubila pa jih je 29, kar pomeni, da je skupno dobila 168 novih mandatov. Na občinskih volitvah leta 1955 so laburisti v istih okrožjih izgubili 112 mandatov. Razen tega so prišli na oblast v Essexu in Lan-cashiru.
Adenauer v Londonu
London, 16. aprila (Tanjug). — kancler Ade-prispel na štiri-
Naš paviljon na sejmu v Merann v Italiji
(Nadaljevanje In konec)
KAJ SE DOGAJA V
KJE JE IZHOD?
INDONEZIJI	3
Kot KAKo se je ZAČELO J*5® in 'i^loge uP°ra navajajo gospodar-0xi?r?Vne argumente. Vladi pred-S !a®t tpl ’ da centralizirala vso ?®j8ostejI porabila večino	dohodkov za
čl milijonn?,aSel3eni otok Javo’ ki ima nad	liko	oviro za	sv°te načrte. Indonezija se	zahtevami.	V primeru	da	bi Sumatra osta	P?ar°c:|e	okrog Bikitingija	in	Padanga,
S na PrtrL^^leev. Na Sumatro pri- razprostira na področjih, ki so, kakor go- la v rokah upTnikov bi vlado na m	P°	Th	znakih	sodeč v°jašk° za’
j5y°2a, Punrr, 72 /o vseS.a	indonezijskega	vore	povsem	odkrito	ameriški	generali	otoku	morda	pripoznali	kakor ie^ to	PeCatena	usoda samozvane upornišlte vlade.
nnK nik Pa pravijo,	da od tega ni	»življenjsko važna za	obrambo	Zahoda«.	——t0	ne'	ki 23 vzneSh°
prodirajo proti glavnim oporiščem uporni
talstvom in padalskimi četami v kratkem času izpričale veliko moč in odločnost. Čeprav je monsunsko deževje oviralo premike čet, čeprav je porušilo mnoge mostove in čeprav so reke močno narasle, so vladne čete stisnile upornike na majhno področje okrog Bikitingija in Padanga,
j^taTnS “ŽS^X0°	°PreZn°	iZiaVU	fmPinSki
^	med	nipnimi	nrf»hiva1ri	kar	ZASNOVANA	OPERACIJA	CTTir	AT?ivrr)	jg	ODLOČIL
Lipora se je mudil i
^m\eg\‘ik°QdaTeč 'kakor^o? Moskve Skorje reke! ondan Sukaro^ z atentatom’,	Ln	napovedujeta0^‘možnost
t' r>annci''v.V med njenimi prebivalci, kar	.
,elo voi;, ed sprožilo upor. Indonezija je Tuje agenture so izdelale zelo natančen
Vpiii"' “prozno upor. inaonezija je *u^ “s'11"1'	zeio	naiancen	m»j	„ j.,	■,	'<ov> omogočili izhod iz krize Indonezije.
3« dru8eKa 16fela’ saj -ie °d enega konca načrt in izkoristile upornike? ki so začeli, sednik sukarno v tSjTni Tako^Do v^itti Urad^- PrDedstavnik upornikov v Singapuru v C otak° daleč kakor od Moskve	kak°r je rekel ondan Sukarno z atentatom,	ie nadalie^l	DoIvetolnnil	^ hu^^nJ	Ln	radl° Padang že napovedujeta možnost.
Nr S*' ama Sumatra je tako velika	s terorističnimi ukrepi, potem pa so na-	nreSsedniknm	da	se bo §verilska vojna nadaljevala. Prav
S iTni^ Vezi med posameznimi et- stopili z zahtevo po avtonomiji, prešli na	™	°	ta Vrsta v°jsk°vanja pa ima velike pred-
N daljemm.2lkovno dostikrat različnimi in geslo protikomunizma in naposled odkrili,	3an£e je samo voiaškeea	V niS	n0Sti Pa tem ozemlju- kjer se razprostirajo
Pokrajinami so zelo rahle, da so orožje v rokah sovražnikov, ki bi	“t® 3® ®'	T 3 J,!	neprehodne džungle.
^ Crn-Mrajevna samouprava in števil- radi Indonezijo ne glede na žrtve in njeno stranka '^Usllma"fa	„T
Povoi tolPe 80 omogočile krajev- nedotakljivost vključili v zloglasni pacifi-	L	„	RDEČA	RUTA
H°8t »d :inikorn izredno veliko neodvis-	ški Pas obrambe Zahoda — v SEATO. Iz-	^stov i^v^	,k°ih	••	Ci.m bolj se stiska obroi okrog Bukitin-
nalizma itVuega Poveljstva. Posledica cen-	koristili so gospodarske težave dežele v	ciio^ uoomikov^kar^nL«n™	nn««'	g,‘J	* f Padanga, tem bolj se uporniki raz-
f0dpori jf. blla, da so poslovni ljudje ob upanju, da bodo ob pomoči upornikov hi-	t	m °	glašaj0 za Protikomunistično falango. To
3>lh ‘ P° naročilu posameznih kra- tro strmoglavili vlado in v tem smislu po-	vrnite^mnrnTh Svn^	ke	MaS,JUml’	fesl° je Preračunano na to, da bi vzbudilo
flstva s,	kih Poveljnikov izvažali bo- novill dejanje generala Franca v tridese-	Snkarnnvih^oi^ « Vi v^sIJ°	ilmvečjo pozornost Zahoda. To je rdeča
J1 h Pr0(fa^atre naravnost v Singapur in tih letih našega stoletja. Operacija je bila	nofitifi^h	ruta’ s katero mahajo uporniki pred očmi
I k° zbirit na sv°j° roko> s Pretvezo, da nedvomno zelo dobro zasnovana. Vodili ali	Skl nntreben ^	k- • -a hm	ameriških množic in pozivajo bika v na-
®v,°jih nai° denar za razna javna dela na pa zasnovali so jo strokovnjaki, ki jih ima	j “ P«S ’ a 1 S1 PridobUl Pad. V sedanji vladi pravzaprav ni nobe-
tn‘h Potav r°^ih' Centralne oblasti takš- Indonezija malo.	g ®d ^ množican.	nega člana Centralnega komiteja KP, če-
* ne i! " seveda niso mogle'trpeti pa Vso akcijo so spretno maskirali z geslom	v°	S?f	prav Komunistična partija sodeluje v
kontrolirati.	boja proti komunizmu, kar naj bi po nji- dan^a v.lada p°Pus^la’ ’?1lso Pa Pričakovali, viadni koaliciji. Očitati Sukarnu, da je ko-
hovem mnenju uzakonilo pomoč od zunaj. nfk?	»	poikov-	munist, je tu dokaj nepripričljivo, ker se
Južna Koreja in Formoza s svojima vla-	Huseina,	mogla	začeti učin- množice še dobro spominjalo oboroženega
UPANJE DRUGIH
D v°jaškl TJ	Južna	Koreja in Formoza s svojima vla-	f00*311	“Cl"-	množice še dobro spominjajo oboroženega
Us ,ali zelo	P°kra'i‘nski poveljniki so dama, ki sta v očeh sveta že zdavnaj izgu-	JklniIii c t/m rt!' Uporniki so odkrito boja, ki ga je začela KP proti vladi leta
orr,,le obogati?!0 1 in neodvisni, ker so bili sleherni smisel za mednarodno odgo- ma+ln	^	se	utegnila	Su-	1948, in srditosti, s katero je to vstajo za-
s S]e> ki ’ I?arveč so kupovali tudi vornost, sta odkrito pomagali upornikom,	•	??ei	-e	,c	trl Prav predsednik Sukarno.
~	ultimat	as?s.°.	*#>.<»!».»***«•
pa je Diia v naceiu za	------------ razgovori na zadnjem sestanku SEATA v	nolitika ki od takrat tivpliavlin tcp
nkto vPrasl0n?ijo	ln iskala ^ načine’ kako	Uporniki so zavzeli	malone vso	srednjo	Manili ohrabrili zarotnike in jim napove-	okrog nje široke ljudske sloje Le-ti vi-
s	^initpi-	uredila. Toda moč krajev-	in	severno Sumatro in razglasili	splošno	dali učinkovito pomoč in mednarodno pri-	dijo zdaj v niei upoštevania vredno silo
.se Xev	ie	bila že prevelika. Čutili	mobilizacijo moških od	15. do 45. leta. Men-	poznanje.	kiJ šeiti splošne koTtf Indonezije i^njeno
Sukarno pa je pred zadnjim sestankom	neodvisnost. Njeno sodelovanje v vladni
fatnm no Irn+prpm na-i	i  u _ _ .. . vi ,	«	...
sik ali ra,ii ^ast so hoteli ustaliti, okre- žili z opremo, ki so jim jo metali s padali, s Hatom, na katerem naj bi objavila skup- koaliciji velja za poroštvo, da bo lahko ta dmne držav A tako da bi ustanovili po- Radio Bikitingi in Padang sta začela redno no poročilo, pretrgal razgovore in se odlo- vlada prebrodila težave ki jih preživlja LPodnor~ . tem So uživali ali nu- oddajati. Predvidena je bila istočasna ak- čil za vojaško, ali, kakor pravijo tu uradno, zdaj ta sončna, neskončno bogata in še n 1 0 Pa n- ^astihlepnim politikom. cija na otoku Celebesu, kjer so se uporniki za policijsko akcijo. Nagonsko in s svo- zmerom siromašna dežela Sn, e ln „ . ? samo upanje za domače preskrbeli z orožjem, ki so ga dobili s Fi- jimi velikimi političnimi izkušnjami, ki so Romantična politična pomlad Indone-vojake. Ne, to je bilo nnanie lininov. vtem ko naj bi Darul Islam okre- bile tolikokrat odločilnp za inHnn<>7iin ec mi««.. «11 «.« j« i_ x_________________________________________________
8? Sukarn \ndonezije. V deželi,
J?vljala _2°V vodstvom dosledr
tun* ~ ■ J= “nu ze prevelika. _	,
■■ ne in njihove skomine so na- da so’ upali, da bodo mobilizirance oboro
D^ražnikovV<t’aJke’ Ne’ t0 bil° upanje lipinov, vtem ko naj bi Darul Islam okre- bile tolikokrat odločilne za Indonezijo, se zije mineva ali pa je morda že minila Vo~ lla.,sukarnn,< onezije- v deželi’ ki je	pil akcije na Javi- Računali eo z naglim	je, čeprav skrivaj s težkim srcem, sprl-	jaki streljajo. Toda sami volaki ne bodo
ohu iala r ‘° v°dstvom dosledno uve-	padcem vlade oziroma s tem, da	bo Dju-	jaznil z glediščem Djuandove vlade in	odstranili krize Indonezije Kriza bo	od-
En, ljena ne?dvisno zi/nanjo politiko,	andova vlada sprejela ultimat	Ahmeda	ukfepl, ki jih je pripravljal energični na-	stranjena, ko se bodo napredne sile te	d»-
°rOiki to pr‘Padnikov SEATO, so za-	Huseina. Pričakovali so, da bo	Sukarno	čelnik generalštaba general Nasution. Mor-	žele lotile velikega dela izgradnje	in
tega vojaškega bloka videli ve- popuščal, da bi pozneje nastopili z novimi nariške in pehotne enote so skupaj ’	...	-
Demonstracije v Zahodnem Berlinu
Berlin, 16. apr. (Reuter). Okrog
vu;rm; g?
mi šolsVtva kT nfer-n0 r£f0V ral° ulicah proti ob“^ ventnm Ta Jr* C*J1 absol- zahodnonemške vojske z atom-
liidl	v	*	“u	5 -u skim orožjem. Nosili so zastave,
univerz ^tud^nHp 7nliWn • fr 'n transparente. Pohod je orga- Zahodnonemški canie narodnppn knnirro J° S n^z*ra^ mladinski odbor, ki so ga nauer je danes prispel na stin-španskih 5tndpntnv	V ustanovili pred nekaj dnevi v dnevni uradni obisk v Veliko Bri-
bi sklennli n	®	kamPanj' "B°j Proti atomski tanijo. Z njim so prispeli tudi zu-
Iriomiii^n ,..i — rzitetni avto- smrti**. To kampanjo so sprožile nanji minister Brentano ter več I bi Stlidpn* 1 vari'' možnosti, da Socialno-demokratska stranka in zahodnonemških predstavnikov,
I bi študentska vprašanja obrav- več drugih qrganizacij.	ki se bodo udeležili razgovorov 2
—	___________________ Macmillanom in predstavniki bri-
tanskega zunanjega ministrstva. Kot sodijo, bodo na teh razgovorih predvsem govorili o državniški konferenci, ekonomskih problemih v zvezi z ustanovitvijo svobodne trgovinske cone ter o obrambi in razorožitvi.
Poučeni krogi pravijo, da bo Adenauer zahteval od Macmilla-nove vlade zagotovila, da bo britanska delegacija na državniški konferenci podprla nemško zahtevo, naj bi razpravljalno združitvi Nemčije.
Pozitivna ocena
Dunaj, 16. apr. (Tanjug). Predsednik Sveta guvernerjev dr. Paul Winkler in generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo Sterling Cole, ki sta se teden dni mudila v Sovjetski zvezi kot gosta sovjetske vlade, sta danes na sestanku z novinarji izjavila, da so ju med njunim obiskom v SZ ljubeznivo sprejeli in da so člani sovjetske vlade in sovjetski znanstveni delavci izrazili pripravljenost, da vsestransko podpro Mednarodno agencijo pri njenem delu 'za izobraževanje strokovnih kadrov raznih dežel in izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene.
Upor
Pariz, 16. apr. (Tanjug). \ lionski ječi so se včeraj uprli Alžirci, večinoma politični zaporniki. Nad sto Alžircev, ki so skušali pobegniti, je bilo ranjenih. Policijske sile so takoj z orožjem posegle vmes in je nad 30 Alžircev v nevarnosti za življenje.
Do upora je prišlo potem, ko so Alžirci v zadnjih mesecih trikrat začeli gladovno stavko in zahtevali zboljšanje prehrane kakor tudi pravico, da lahko bero dnevnike.
Uradni krogi pravijo, da je dandanes v Franciji zaprtih po ječah skoraj 10.000 Alžircev, ki jih bodo zaradi »večje varnosti-v manjših skupinah v kratkem prepeljali v alžirska taborišča.
z le- ustvarjanja.
Živko Mili«
ko vse ostale uporabljajo več pare kot sodobne naprave,
Redna foto-telegrafska zveza Ljubljane z Zagrebom
Z današnjim dnem bo vzpostavljena redna foto-telegrafska zveza Ljubljane z Zagrebom. Tako bo prek tega mesta, ki že ima tovrstno zvezo z Beogradom, glavno mesto naše republike dobilo Se eno, to pot slikovno zvezo z vsem svetom. Naprave za žični prenos fotografij sta ljubljanskemu telefotocentru dobavili angleški tvrdki MUIRHEAD in MUFAX, z njimi pa je moč fotografirati do velikosti 24 X 25 cm po žici ali brezžično poljubno daleč in ne da bi zaradi tega trpela kvaliteta slike, prenesti v sedemnajstih ali celo v osmih in pol minutah. Med dosedanjim poskusnim obratovanjem teh naprav so v ljubljanskem telefotocentru — montiran je v novi poštni palači pri kolodvoru — razen iz Zagreba in Beograda sprejeli slike tudi iz Zahodne Nemčije, Anglije in Romunije ter jih tja tudi sami posredovali. Vsi dosedanji poskusi so uspeli v obojestransko zadovoljstvo
Akcija Zvezne industrijske zbornice
SKOZI DIMNIKE
nam uhaja mnogo preveč toplote
Presenetljive možnosti prihranka goriva v našem gospodarstvu
Zvezna industrijska zbornica je prek štirih specializiranih inštitutov, med katerimi je tudi kemični inštitut »Boris Kidrič« iz Ljubljane, izvedla informativno akcijo, ki je pokazala na presenetljive možnosti prihranka goriva v našem gospodarstvu. Skupine strokovnjakov so predlagale 91 podjetij iz T gospodarskih panog, za nadaljnjih 15 podjetij pa so napravile podrobne ekspertize.
Iz poročila omenjenih inštitutov izhaja, da v vsej državi letno porabljena energija vseh vrst (premog, koks, elektrika, nafta, plin) ustreza 30 milijonom ton rjavega premoga. K tej količini pa bi bilo treba dodati še 20 °/o izgub, ki nastajajo med procesom pretvarjanja energije iz njene prirodne oblike v uporabno.
Od teh treh milijonov vagonov premoga le manjši del koristno uporabimo, večji del se nekoristno izgubi, deloma neizbežno, ker je taka prirodna zakonitost toplotnih procesov, deloma pa bi se te izgube lahko prihranile. Prav ta zadnji del izgub — nepotrebne izgube — so bile predmet proučevanja v navedeni akciji Zvezne industrijske zbornice.
PRIPRAVE ZA RAZSTAVO »DRUŽINA IN GOSPODINJSTVO«
ŽIVLJENJE DRUŽINE
v stanovanjski skupnosti
Tudi letos bo pokrovitelj razstave predsednik Tito
Letošnje priprave za razstavo »Družina in gospodinjstvoki si jo je lani ogledalo na stotisoče obiskovalcev in ki je dokazala vso upravičenost, so se začele mnogo prej, temeljiteje in bolje organizirano. Razstava bo jeseni, v okviru Zagrebškega velesejma, pokrovitelj pa bo tudi tokrat predsednik Tito.
O dosedanjih pripravah je v ponedeljek govorila novinarjem tovarišica Pepco Kardelj, voditeljica organizacijskega odbora razstave. Poudarila je, da so letos v razliko od prejšnjih let poverili organizacijo velikemu številu najbolj poklicanih strokovnjakov in družbenih delavcev, ki imajo nalogo izvesti eno samo zamisel in je njih dejavnost usmerjena v en sam cilj: prikazati nove oblike družbenih odnosov v stanovanjski skupnosti, opozoriti na potrebe delovnega človeka, s tem pa vplivati na pospeševanje proizvodnje in potrošnje dobrin, namenjenih družini in gospodinjstvu. Naposled je cilj tudi prikazati, kako in s čim je moč vplivati na racionalizacijo in mehanizacijo del v individualnem gospodinjstvu.
PRIPRAV SE JE LOTILO VE C KOT STO STROKOVNJAKOV
Da bi bilo vse to na razstavi prikazano pregledno, imajo v organizacijskem oziru v načrtu naslednje razstavne sektorje: stanovanjska skupnost, servisi v stanovanjski skupnosti, indivldu-
Prvi obiski tujih turistov obetajo dobro sezono
Med sicer optimistična prizadevanja o uspehu naše letošnje tujske turistične sezone se nehote vsiljuje misel o recesiji na Zahodu. Toda turistični start v letošnjem prvem tromesečju je celo ugodnejši od lanskega: medtem ko smo lani v prvih treh mesecih izdali 17.593 viz za 18.995 tujcev, so naša predstavništva letos Izdala 28.270 tujcem 28.248 viz (indeks za število viz približno 150, za število tujcev 149). Štiri petine od teh viz so naša predstavništva izdala samo za turiste iz treh držav: Nemcem 4791 viz, Italijanom 4610 in Avstrijcem 4327 viz.
Po prejšnjih dogovorih s tujskimi turističnimi uradi je doslej na svojih krožnih potovanjih obiskalo Dubrovnik že več ladij s tujimi turisti. Tako je 23. februarja pristala grška ladja »Olim-ola« z 280 potniki, dva dni kasneje pa norveška ladja »Brand g| VI« z nemškimi turisti, ki je Du- gj brovnik obiskala tudi na povratku g 13. marca. V marcu je v Dubrov- g niku pristala ladja »American g| Express Line Independence« s §| 540 ameriškimi turisti. Gostje so g obiskali mesto in najbližjo oko- g lico. Med njimi je bil tudi pred- g stavnik nacionalne radijske mre- g že ($fBC) g. Leo Margolin, ki je s ob tej priložnosti posnel za radij- 1 ske oddaje naše narodne pesmi 1 pod naslovom »Pojdite z nami na g krožno potovanje«. B. F. “
alno gospodinjstvo, stanovanje in stanovanjska izgradnja ter trgovina in industrija.
S pripravami se ukvarja sedem strokovnih komisij, v katerih se je samo v Beogradu pri Centralnem odboru zbralo nad 100 strokovnjakov, med njimi predstavniki proizvajalcev, strokovnih združenj, Zveze trgovinskih zbornic, fakultet, Zavoda za stanovanjsko izgradnjo, Zveze umetnikov uporabijih umetnosti, Ljudske tehnike, Rdečega križa, Sveta za skrb za otroke Jugoslavije in njih vzgojo, Zveze ženskih društev. Zavoda za ekonomiko gospodinjstev itd. — skupno kakih 20 raznih organizacij. Podobni centri so bili ustanovljeni tudi v vseh republikah, kar pomeni, da je število sode-
lujočih strokovnjakov in organizacij mnogo večje.
TUDI LETOS ANKETA MED OBISKOVALCI
Na razstavi »Družina in gospodinjstvo« bo prikazano delovanje servisov z natančnimi ekonomskimi računicami, koliko je vredno delo posameznih strojev in koliko je družina oziroma gospodinja pridobila s tem, ko je našla pomoč in zamenjavo. Med razstavo bo prikazano tudi delovanje strojev kot tudi razne storitve, ki jih opravljajo servisi, kot na primer pranje perila v pralnici, varovanje otrok, ko je mati zdoma itd. Tako kot lani bodo tudi letos razpisali anketo med obiskovalci, ki bodo povedali svoje mnenje o vsem, kar bodo videli na razstavi, o kakovosti izdelkov (tekstilij, pohištva itd.), to pa bo dragoceno gradivo tako za trgovino in industrijo kot za organizatorje razstave.
N. Dj.
48 MILIJARD DINARJEV
IZGUBE V ENEM LETU
Vrednost teh »nepotrebnih« izgub je znašala po podatkih omenjenega elaborata 1. 1956 v naši državi nič manj kot 48 milijard din. S tem denarjem bi na primer lahko zgradili pet elektrarn, velikih kot Mariborski otok. Vsak odstotek prihranka goriva v državi predstavlja letno vrednost 1,7 milijarde din. Pregledi strokovnjakov na mestu samem so pokazali, da bi nekaj odstotkov lahko prihranili brez vsakih investicij, samo z uporabo primernejših asortimentov premoga, z boljšo manipulacijo in z izboljšanjem strokovnega znanja kurjačev. Nadaljnji prihranek pa bi brez težav dosegli z majhnimi Investicijami, večidel za nabavo merilnih instrumentov in druge drobne kotlovske opreme. Enkratna investicija 1371 milijonov din za 91 podjetij bi vsako leto prihranila 1137 milijonov din. Spričo teh ukrepov bi v podjetjih prihranili 17 odstotkov goriva.
V devetih pregledanih elektrarnah bi prihranili letno 164 milijonov din brez Investicij, samo z uporabo ustreznih vrst premoga. Pregledi so namreč ugotovili, da samo tiste elektrarne, ki so zgrajene na samih pre-g mogovnikih, uporabljajo pre-' mog, ki ustreza njihovim kotlom,
premog, ki ga je pač najlaže dobiti na tržišču, ne glede na to, da za njihova kurišča ni primeren in da zato nastajajo velike nepotrebne izgube. Komaj četrtina pregledanih kotlov je opremljena z najpotrebnejšimi instrumenti za spremljanje procesa izgorevanja, več kot polovica pa nima možnosti analize napajalne vode. Potrošnja goriva je zelo različna — od 4461 kalorij na kWh pa do 33.100 kalorij na kWh. (Naše nove elektrarne trošijo celo manj kot 3000 kalorij na kWh.)
POMANJKLJIVO STROKOVNO ZNANJE
V črni metalurgiji je oprema metalurških peči zelo slaba. Merilnih instrumentov primanjkuje, regulacijske naprave pa so nezadovoljive. Odpadne toplote iz Siemens-Martinovih peči in valjarniških peči zvečine sploh ne Izkoriščamo. Prav tako ne izkoriščamo toplote dimnih plinov.
V papirni industriji nastajajo velike izgube zaradi direktnega gretja' s paro. Parni kotli so zastareli in neekonomični, strokovno znanje kurjačev pa večidel sila pomanjkljivo.
V tekstilni industriji je povprečna starost pregledanih kotlov 39 let. Zaradi tehničnih pomanjkljivost in slabe manipulacije znašajo povprečne izgube v dimnih plinih 22 %>, v pepelu in žlindri pa 5 °/o, v enem podjetju pa kar 18 °/o, čeprav bi se brez vsakih Investicij lahko znižali na primerno vrednost. Neekpno-mičnost raznih vrst sušilnic dosega 80 %>. Naprave za barvanje kosovega blaga trošijo 40—60 %>
Sodobno opremljena kuhinja, kakrSno si želi vsaka gospodinja, ki se mora ukvarjati s kuhanjem za svojo družino
ki jih izdelujemo doma. pomanjkljivosti so ugotovili iu v industriji usnja.	«.
V	živilski industriji je J na kotlov že dotrajala, s j njihova povprečna starost
V	tej panogi je strokovno nje kurjačev dokaj slabo, ta ne Izkoriščajo niti obstoječ nične možnosti.
GOSPODINJSTVA -NAJSLABŠI POTROŠNIKI GORIVA Naši znanstveni inštitut* * sestavili vrsto predlogov, k je razmeroma lahko ures. jjh strokovnjaki pa so ob Pre» da. podjetjem kar na licu mesta li potrebna navodila. Ra^eI?n *e-so izdelali 13 obširnejših 1" meljitih elaboratov o topio« . problemih v naši državi, K jih predložili Zvezni industrij zbornici. V petih velikih , strijskih središčih so orga ^ rali seminarje za kurjače strojnike, ki se jih je ud® j| blizu 1100 slušateljev. Pr®,orT1!ii so jim o najvažnejših Pr0 mjje procesa izgorevanja, ekono toplote, zanesljivosti pogona stimulaciji osebja za večjo y ,j duktlvnost. Prikazali so strokovni	film. Sodelavci im»	,j
tov so v	vseh podjetjih na*	;n-
na veliko razumevanje in teresiranost delovnih koleKt ki radi	sprejemajo stroK
j navodila.	1flbgi
! Največji, pa tudi najs potrošniki goriva, zlasti drv, ^ so naša gospodinjstva. 9 ,cnka. njihovo veliko število
pa tudi	majhna racionaU2
pri kurjenju peči, ognjišč in ^ dilnikov zelo pomembna. u -ein , se tudi na tem našem dorTi sektorju izboljšala produkgradi' so izvršene priprave za fi0, tev dveh postaj za kontrolo # spodinjskih kurišč, in si^r te|i Ljubljani in v Beogradu. v.y dveh središčih bodo ugota ^ kvaliteto peči in štedilniko • jih. izdeluje domača *n“usL|j
Nasade požeske slive uredili na 40.000
V	sekciji za sadjarstvo in
nogradništvo Zveze kmetij-gozdarskih zbornic so stroko
ki s kmetijskih fakultet ter
štitutov in zavodov včeraj 00 ,^.e navali ureditev drevesnic p0“ v slive in novih nasadov sl‘ j0 krajih, kjer slive še niso ,,0 okužene s rastlinsko bol2 . šarenko. Nasade sliv bi lah;jti, dili tudi v več okuženih kr ^ toda samo v razdalji 500 n\jVe okuženega področja. Požeške , bodo zasadili na ozemlju 140.000 ha.
VSAKDAN IZGUBLJENIH 1400 DELOVNIH UR
P&Kada	časa
Ko kazalec na url zdrs) proti sedmi in se približa začetku delovnega dne, pljuskne življenje na ljubljanske ulice kot naraščajoča reka, ki prestopi svoje bregove.
Ljudje hite, se srečavajo, morda za hip postoje in spet hite za izgubljenim časom. Kazalec na url zdrsi Čez sedmo, reka uslba. a ne zamre. Razbija se v brezštevilne potočke, ki v žuborenju urnih stopinj vse hitreje In hitreje valovi.
»Eh. pri nas pa ne gre za minute.« Tako Je vsak dan. Vsak dan zamujenih na stotine delovnih ur. Številne pisarne so ob sedmih še prazne kot sredi noči. s Točnost Je marsikje neznan po-5 Jem, Zamuda Je prešla v meso In kri.
preSla Je v obveznost učinka delovnega dne, 2al Je točnost ena tistih točk v disciplinskem pravilniku, ki Ima nedvomno poglavitno mesto. Marsikje je ta točka pozabljena, ne-
Jioznana, Španska vas, pač nekaj ormalnega, nekaj, kar je pač zato, da je napisano.
•	KJE SO OSTALI?
V	bližnjem zvoniku Je odbilo tri-četrt na sedem. Stojimo pred Komunalno banko na Miiklašlcervi 8. Ulica zaživi, ljudi Je zmerom več.
Vrata Komunalne banke so Se vedno zapuščena. Deset minut pred sedmo se napoti v notranjost prvi uslužbenec. V nadaljnjih petih minutah mu Jih sledi Se 12. Tik pred vhodom se ustavita dve ženski ln se zapleteta v živahen razgovor. Do sedmih Je le Se pet minut. Promet na cesti dobi hujši tempo. V Komunalno banko drug za drugim zdrsi Se 16 uslužbencev.
Sedem Je.
2enskl pred vhodom še vedno živahno razpravljata. V banki Je doslej natanko 29 uslužbencev. Statistika kaže, da Je v Komunalni banki uslužbenlh skoraj 150 ljudi.
Vsak čas pričakujemo naval. V nadaljnjih petih minutah jih lagodno pride Se 22. Zenski pred vhodom se že skoraj poslovita, ko ena Izmed njiju pogleda na uro.
»Oh, saj Je komaj pet minut čez.«
»Potem se pa Se ne mudi. Moj Sef pride šele ob pol,- Skrivaj prisluhnemo pogovoru, oni dve sta že sredi svojega klepeta.
Preden odbije v zvoniku četrt na osem, Jih prihiti Se dvajset. Zdaj pride na cesto uslužbenec v črni halji, ki Je nekaj minut poprej priSel v službo. Napoti se proti Delikatesi. Vrata so Se zaprta. Jezno zagodrnja ln se napoti prek ceste v trafiko. Hip kasneje pride tz nje s svežnjem časopisov pod pazduho. V svežnju zapazimo tudi »uradno« knjižico »Tri sto čuda za svakoga«.
Sedaj Je v banki natanko 71 uslužbencev. Kje so ostali? Morda so na službenem potovanju! Morda so bolni? Morda pa še - pridejo?)
Ko 20 minut čez sedmo zapuščamo svoje »položaje- ženski pred vrati še vedno živahno razgovarjata. Sef pride Sele ob pol, časa Je torej ie na pretelcl
• ZAPUŠČENIH PET NADSTROPIJ
Oblaki dima iz sopihajočih loko-mtiv se s postaje nizko vale nad hišami. Vsak hip se ljudje vsujejo kot roj čebel skoz izhod ln se razlijejo na vse strani.
Veličastna poštna zgradba v Cigaletovi ulici ob trlčetrt na sedem še sameva. Nekaj minut kasneje že pri-hite prvi uslužbenci. Ko kazalec prileze do deset minut pred sedmo, naštejemo že deset uslužbencev.
Z vsako minuto se veča promet.
V	nadaljnjih petih minutah jih pride še osemnajst in preden udari sedem, jih prihiti Se enaintrideset. Ce bi sedaj prešteli vse uslužbence v petnadstropni stavbi, bi sklepali, da ima direkcija za PTT promet le devetln-petdeset uslužbencev, toda na plačilni listi Jih Je več kot stol
Dotok Je narastel šele po sedmi uri. V petih minutah po sedmi Jih pride štiriintrideset, potem naval popusti. V nadaljnjih petih minutah Jih lagodno pride Se osemnajst, do četrt na osem, ko zapuščamo Direkcijo PTT, pride še devet uslužbencev.
•	HISA Z DVIGALOM
Hiša v Zupančičevi ulici St. 8 Je od vrha do tal poslovna. V njej so številni uradi občinskega ljudskega odbora občine Šiška, ki Ima petinšestdeset uslužbencev, potem Je tu še Invalidska uprava z osemnajstimi ln Katastrski urad s sedemintridesetimi uslužbenci.
Skoz vhod te hiše torej vsako Jutro ponikne 120 ljudi. Danes jih Je prihitelo sicer le nekaj manj. Zato pa ti v precejšnjem časovnem razdobju.
Kq je ura pokazala deset minut pred sedmo, sta v hiši dva uslužbenca, do sedmih pa Jih prihiti še 16.
Po sedmi so promet nekoliko dvigne. V petih minutah jih pnde 15. Naval naraste v deseti minuti po sedmi, ko Jih prihiti še 23. Naval Je namreč pred dvigalom. Pred starim dvigalom, ki pelje na mah pet oseb do tretjega nadstropja in leze prav po polževo. Ljudje se vozijo do prvega nadstropja, nekateri tudi do drugega ali tretjega. Gneč« pied dvigalom se le počasi redči.
•	VPRAŠANJE CASA
»Hudir so te stopnice!«
»Ja, ja, človek še utrudi Se preden pride do pisarne.«
»Eh, pa kaj bi, saj gre vse v rok službe«, se iz gneče utrinjajo komentarji mimo političnih in najnovejših Športnih dogodkov.
Bolj ko se kazalec pomika proti osmi, bolj narašča promet. Do pol osmih pride še 29 uslužbencev in v poslopju Uh je zdaj 101.
»Kaj pa ta tu počne?«
»Pha, že nima drugega dela.« Se osoren pogled dveh uslužbenk v reporterja, ki z beležko v roki tiho stoji pod marmornatim stebrom. To Je bilo 14 minut čez sedem v prvem nadstropju stavbe na Miklošičevi o. 19, kjer domuje Državni zavarovalni zavod - Direkcija za Slovenijo.
V DOZ Je uslužbenih skoraj 130 ljudi. Toda ob sedmih Jih Je bilo na svojih delovnih mestih le 17. Prihod v službene orostore se ie Dovečal kas-
neje. V petih minutah po •sed"ljniO pride 17, do deset minut čez -e pa še 13. Ko ob četrt na osem f. 1 se ščamo svoje položaic, jih PrinAv, 65 18. Zdaj Je v pisarnah natar*5« uslužbencev.	stropi®'
Ko zapuščamo prvo nad na stopnicah srečamo še sedem ui,oZ bencev. Kdaj Je bila zasedba J^sa. celotna, Je verjetno vprašanje
•	AKTUALNA RACUNICA
Podobni prizori se Vrste * tetr, povsod drugje. Morda nam P°J'_ na da smo pikolovci, da gledam« prste, oziroma na minute, sl ogledamo zadevo natančneje, bi prav porazno Ilce.	,i	oO®
V	Ljubljani je približno Jno uslužbencev (mišljeni so lz‘ te uslužbenci oziroma uradniki), sj,iŽ-vzamemo, da povprečno vsaK • benec zamudi šest minut - t° J 1 p O" ste lahjco razbrali dokaj m ?apiU' vprečje - potem Je vsak dan ‘ lenih 1400 delovnih ur, hnr,„,0 s? 200 delovnih dni. Kaj ln	ne«"
lahko napravi v tem izgl,r času, pa presodite sami. ^ f.
Čeprav Je že sedem odbila, Je po ulicah Se zmerom ž*v’a
Z ZASEDANJA OBEH ZBOROV KOPRSKE KOMUNE
TEMELJ ZA RAZVOJ
pomorskega obalnega prometa
P°.dietia »Obalna plovba«, ki bo skrbelo za tovorni, potniški in tu-knirf111 , * Prome^ — Občinska zbora naj odločata v stanovanjski politiki Une — Jamstvo za nadaljnje povečanje gostinsko-turistične zmogljivosti
rajšnw,r’ aPrlla- — Na vče- Koper—Ankaran—Valdoltra In i
„1 jem Zaseda ni 11 Rta nha	'Prvf+rvnrv* Dinari rr 1
tudi
-joiiipm ^	-	  —	i	to, da je treba graditi čim bolj
zhn,	e<^anJu s^a °^a občin- Portorož—Piran—Savudrija.	Z ekonomično in preudarno.
°°ra med drugim sprejela jahto »Burja« pa_ turistične izlete Po daljši razpravi o položaju
v podjetju »Erma« sta zbora sprejela priporočilo okrajnemu ljudskemu odboru, naj skuša čim prej
mai oU.1	 —	—o****	J«*1W "iJUija* pa luj.iouluc iz.lt;
*°balno i 0 ustanovitvi Podjetja in križarjenja. Ce dobi podjetje sPodarslP ba*' Znano 3e> da g°- iz sestava reške »Jadrolinije« še sloveni u turistični razvoj ob potniški ladji »Ivan Cankar« in tega i, obali močno trpi zaradi »Karlovac« ter tudi zagotovilo za K®r ni živahneiše mnloohal- ivmnn rtntjjpiin Ifnlrnr in LV.HQ i
ZA PROSLAVO
»Dneva mladosti«
V štafeti mladosti od Razdrtega do Vršiča bo sodelovalo več kot 3500 oseb — Praznik jugoslovanske mladine in rojstni dan predsednika lita bodo v goriškem okraju proslavili tudi s številnimi športnimi igrami, izleti in podobnimi prireditvami
živahnejše maloobal- zvezno dotacijo, kakor jo sedaj prejema »Jadrolinija«, potem lahko takoj vzpostavi dvakrat na dan še progo Umag — Portorož — Piran — Izola — Koper — Trst. Razen tega pa bi dvakrat tedensko mogli voziti tudi na progi Koper—Reka. Izdatno pa bo lahko angažiralo tovorne plovne enote
Mite že srečko |
»leta obalne plovbe. Večina pro-0rftre}i,Se razvlJa PO cestnem Je i.«* ’ mec*tem ko ostaja mor-
razvija po cestnem je kot""’ “ledtem ko ostaja mor'
119	prirodna	promet-	za razvoz, izvoz in uvoz v tovor-
%nn c yeC ali “anj nelzko-, nem prometu male in velike obal. ratiu »p *sPložna plovba« v Pi- ne plovbe.
f^vnem ifcmfL,Veliko P?^ietie v Ob poročilu o stanju kreditih0 Plovbo	P^koocean-	I nega sklada za zidanje stanovanj-
??°vlnske	gra^1n	na^e	skih hiš sta zbora tako rekoč na-
*3no pionirs^T I i6 °Srav 8 daljevala razpravo o razdeljeva-^ogam obalno	prfV	f*	nJu kreditnega sklada ter o na-
1® lzHo+v... ne Plovbe ni utegni- felnem vprašanju vodstva in od-
ločevanja v stanovanjski politiki komune. Zbora sta grajala vsa tista podjetja, ki so že zasedla stanovanja, niso pa še podpisala kreditnih pogodb, kar zelo negativno vpliva na formiranje nadaljnje moči kreditnega sklada. Glede pravil kreditnega sklada pa sta izdala naročilo, da je treba do prihodnje seje pripraviti predlog o dopolnitvi pravil tako, da
—« » posvetiti, pa v teh njem n. hrževa njem, obnavlja-tov ta? graditvijo plovnih objekta	,re^°č ustvarila osnovo
obaw„°J dvornega in potniškega frevzJL Prometa, ki ga sedaj Plovbi n0V0 Poletje »Obalna
Podjetje, ki bo prevzelo Mh i„ “ne plovbe« več tovor-4akaj0 v Potniških plovnih enot, l°ge'	letos izredno važne na-
1)0 <3oinxu°^ vitev potniških prog ^ qi-0_ . videmskega sporazumejo °f^'zacija lokalnega potni-Sa pr-lf^eta, ureditev tovorne-ni SSjt* v mali in veliki obal-fiUjrjp itd. Naloge šo tembolj Pred ffle slovenska obala tik Botnifl; ®tlčno sezono. S tremi Jih	m°tornimi	čolni, ki
Movbp Podjetje od »Splošne Prot^fJ1’ bo organiziralo lokalni na dveh progah, in sicer
Fotografija prikazuje antični amfori iz rimskega mesta Poetovija.
najti primerno rešitev. Ker je tre- J Uporabljali so jih za shranjevanje ba zaradi naraščajočega turizma čim bolj dvigniti gostinsko zmogljivost, sta zbora z jamstvenimi in kreditnimi obveznostmi omogočila gostinskim podjetjem »Triglav«, »Galeb«, »Turist« in »Stadion«, da se bodo mogla udeležiti XXV. natečaja za najem investicijskega kredita.	(ž)
VREDNOST DOBITKOV 112 MILIJONOV DIN!
vina, olja in podobno. Sedaj sta v Mestnem muzeju Ptuj. — Pred dnevi je bil na Borlu občni zbor Društva muzealcev in konservatorjev LRS. Po ogledu gradov v Ormožu, Veliki Nedelji, Dornavi in Ptuju so si člani želeli ogledati še arheološki oddelek ptujskega muzeja. Ta oddelek je pa žal zaprt. V muzejski zgradbi je v prvem nadstropju mizarska delavnica; s tem je ogrožena stabilnost stavbe in oviran razvoj muzeja. Muzealci so izrazili nujnost izselitve
V Primorju so vsa leta doslej svečano proslavljali 25. maj »Dan mladosti« ter rojstni dan predsednika Tita. V krajevnih štafetah ter raznih prireditvah je sodelovalo na tisoče mladine, članov »Partizana«, planincev, gasilcev ter članov drugih množičnih organizacij. O letošnjem sporedu prireditev so pred dnevi razpravljali v Novi Gorici predstavniki Okrajne zveze »Partizan« ter zastopniki političnih organizacij. Osnovali so poseben 15 članski štab, ki bo vodil vse priprave.
»Dan mladosti« naj bi tudi letos v goriškem okraju proslavili s številnimi športnimi igrami, izleti in podobnimi množičnimi pri-
v nasprotni smeri kakor običajno. Goriški mladinci bodo prevzeli štafetno palico na Razdrtem pri Postojni 6. maja ob 16. uri popoldne in jo ponesli skozi Vipavsko ‘ in Soško dolino do Vršiča. Tam jo bodo dopoldne naslednjega dne predali tekačem iz kranjskega okraja.
Organizacijo štafete v severnem Primorju je prevzela Okrajna zveza »Partizan« Gorica. Prenočevala bo v Novi Gorici, kjer bodo nosilcem štafete priredili velik sprejem. Krajše svečanosti ob sprejemu štafete bodo tudi v Vipavi, Ajdovščini, Tolminu, Ko* baridu in Bovcu. Na glavno progo od Razdrtega do Vršiča, ki meri 160 km, naj bi se priključilo še okoli 15 krajevnih štafet
reditvami, za uvod pa bodo iz-	^
vedli tradicionalno	pozdravi	Prebivalstva	iz	spod-
dosti«
»Štafeto mla-Letos bo potekala proga
NA DOBRI POTI
Udeleženci konference so raz-
Na Kobariškem so se pogovorili o tem, kaj je treba
nudil* £	*	i	j i j* ■	i	.i	'1	nja sezonske ribje restavracije v
nudili kar največ udobnosti in razvedrila . Kobaridu, kar bi Drav aotovo
PRVOMAJSKE
LOTERIJE?
turistično sezono. Razen o strežbi in prehrani, čistoči posa-______________________________________meznih gostinskih podjetij in vasi, so govorili tudi o tem, kako bosta imela zbora odločujočo be- izkoristiti možnosti za razvoj tu-sedo tudi v stanovanjski politiki rizma. V občini je še precej skri-komune, medtem ko naj upravni tih zanimivosti, ki bi jih bilo odbor kreditnega sklada ohrani treba odkriti, za nje napraviti svojo pripravljalno in izvršilno nekoliko propagande, da bi tako vlogo. Zavzela pa sta se tudi za pritegnili turiste. Na konferenci
so imenovali tričlansko komisijo;
• Nedavno tega so se v Koba- oleandrove sadike. Razen tegp bo ridu zbrali vsi zastopniki podje- društvo uredilo tudi dostop v za-tij, ki na tem področju skrbe za nimivo jamo Kozljak pod Ma-turizem. Razpravljali so o tem, gozdom. Trgovsko podjetje Nadi-kako bi se čimbolje pripravili na ža bo. zgradilo bencinsko servis-
Kobaridu, kar bi prav gotovo privlačilo turiste. Prav tako tudi o možnosti ureditve kopalnega bazena ali umetnega jezera na Livku, ki bi ga pozimi lahko preuredili v drsališče. Govorili so tudi o vzpenjači, ki naj bi dr-
njega Krasa, Goriških Brd, trnovsko banjške planote, Idrije, Kobariškega in okoliških gorskih Vfisi, Loga pod Mangrtom in drugih krajev. Organizacijo teh lokalnih štafet naj bi prevzeli občinski Sveti za telesno vzgojo s sodelovanjem krajevnih vodstev političnih organizacij.
V glavni in stranskih štafetah naj bi v goriškem okraju sodelovalo nad 3 500 tekačev, predvsem iz vrst mladine, včlanjene v društvih »Partizan« ter tudi članov drugih političnih fer družbenih organizacij in društev. M- D.
po- no postajo Na občinski praznik, &1 od paškega doma na Liv-
9 h mam n n nnnrl n HeihU-atocnn	-	 .	_	.	.
25. maja, bo odprlo delikatesno trgovino, gostinsko podjetje pa gostilno z menzo za abonente. Gostinska podjetja naj bi skr-
ku do vrha Kuka, od koder je krasen razgled na Soško dolino, na Benečijo in Furlanijo, 'tja do morja. Pozimi bi le-ta koristila
DROBNO »TRGOVSKO VPRAŠANJE«
AVTOMATI
li Važh6 vpir ®am?,tna nedeljska no6. ZeleznlSka postaja. Potniki Stoli reifino i	*T°™r1!' kJ« bi lahko dobil znamke?« — »Kje bi
i?*««	,a11 prodajajo tod razglednice?« —
i	8	®®b°J>	ali	bi dobil zanj čokolado?« — Vprašanja
°*1	Navadno	takle: »Vse Je zaprto. Danei Je nedelja. Po-
buffetl ln trgovine ne poslujejo.«
'"•hanSL svetu Imajo za take skrbi avtomate, železne omarica z ?	m’ ^1 za denar izdajajo britvice, čokolado, bonbone,
*|oioni5? ~	na	desetine	podobnih drobnarij, ki Jih pogreša
{l°vek ° vodo, sendvič«, znamke, pisma, razglednice, stekleničke p y tujem kraju, kadar potuje, pa tudi kadar Je doma. lJlv0 iLnas avt°matov skorajda ne poznamo. Delno Je to razumna	s	papirnatimi bankovci ni mogoče prisiliti mehanizmov,
°*rJa nf. 0 *Hme,	cigarete,	britvice ln čokolado. Kovanega de-
vatt ve« v° lmeH. za pet dinarjev pa človek res ne more zahte-w,0l°n.1sWo 1 da se stehta, ali da mu avtomat Iztisne pet kapljic "Ho n,*® vode. Zdaj, ko imamo kovance za višje vrednosti, pa bi Pn * . uvesti »mehanizirano postrežbo« z avtomati.
?»«. Kolise avtomati zelo obnesejo. Gotovo se bi tudi pri h JeleilltSi f,a človek na potovanju, v tujem kraju, sredi noči, a681 za	Postajah,	ali na prostorih, kjer ni trgovin, v za-
rtutornati i.i?. mila, glavnik, cigarete, ali kakžno podobno stvar.
Ve ln	Posredujejo	peronske karte, vstopnice za prire-
.	Za-Jj? desetine drobnarij, ki Jih človek vsak dan potrebuje.
SP/nat 2a i?. ,Poznamo dve kategoriji avtomatov: tehtnico ln av-S oplS na l^bHzganJe kolonjske vode. Oba sta silno nezanesljiva. Wiiu “ Jfhtnlco, vržeš kovanec za pet dinarjev, kot piše v na-n^tomat	mirno in čakaš. — Cvenk — in nato smrtna tišina.
gumh ?. °Pota 1" umolkne. Čakaš na kolonjsko vodo, pritiskaš rt! J® Dot«. .e od nikoder. Zakaj ni vode? Avtomat ni napolnjen jinarjev vi Jen- Podobno je z listki za tehtnice. Ne gre za pet S«, P°tro’Sniu so padU v prazno ln se niso več vrnili. Skoda Je a?,lel ln k«. majhn#, večja Je Jeza, ker ne dobi, kar sl Je za-»Natov k"?<u avtomat obljublja. Koristno bi bilo, ko bi lastniki t»lauPani«	skrbeli	za njihovo delovanje. S tem bi odpadlo
nr? nasil „Naš,a Industrija, trgovine, organizacije pa bi lahko v daJe n.„?aml6 za proizvodnjo in ureditev •avtomatizirane« lh nszmč'|žOV’ kl prlha3aJo za tak naCln potrošnje v poštev.
ki naj bi pregledala vse vasi in
bela, da bi imela na razpolago	noleti	na	nlaninrpm
dobre mrzle prigrizke, prav tako smu<5a«em- P°le« Pa Planincem.
pa bo treba urediti več prenočišč. Kazalo bi, da bi gostinska podjetja uredila na kakršenkoli način boljšo dobavo raznovrstnih pijač. Morda bi kazalo ustano- i
Ko
r*stno izrabljenih sedem mesecev
e j 'so	”a Gorenjskem to zl- ka, posebno za Senčursko vas nel Ce Opatiji, in v Domu na Mežaklji
kt * oktobra “rlžem rok. »Svoboda« bo šlo tako i  .....
!efcai Jih i,? ?,aSela prirejati tečaje,	—-i
ni^nih rirl do sedaJ. imeli so ^JiV^Je 2, ?a gospodinje, dekle-?°®ti(vS'l tuni Iplbane, sedaj pa so T«nje	.kuharski
Nekateri so predlagali, da bi bilo treba tudi društvu »Partizan« priskrbeti nekaj čolnov, ki bi si jih lahko izposojevali tudi turisti za čolnarjenje po Soči.
hiše ob cestah ter dala predlog	viti samostojno obrtno delavnico i Ce	bi	vse	te	predloge uresni-
za odstranitev razpadajočih po-	za izdelavo nealkoholnih pijač,
slopij in zidovja, za ureditev od- Po vaseh bo treba urediti jav-tekanja gnojnice in podobno. Vse	no razsvetljavo ob glavnih ce- našal	lepe	dohodke,
hiše ob cestah in v središčih vasi	stah, namestiti kažipote in dolo-
bi bilo treba prebeliti. Razpisali	čiti dovoljeno brzino skozi glavne
bodo tudi nagradno tekmovanje	vasi. Turiste naj bi opozarjali tu-
za gojenje rož. Turistično dru-	dl s propagandnimi deskami na
štvo bo preskrbelo interesentom, razne turistične zanimivosti.
Veliko možnosti
za letni oddih
V jeseniški Železarni so letos dobro poskrbeli za oddih članov — Letovali bodo udobno in poceni — Izbira pa je zelo pestra
Večjo skrb kot dosedanja leta bodo letos železarji prvikrat lah-je posvetil letos sindikalni odbor ko letovali tudi v kateremkoli Železarne Jesenice za preživlja- kraju ali hotelu. Le-tem bodo nje letnega oddiha članov delov- plačali dnevno po 400 din. Tisti nega kolektiva. Le-ti bodo lahko pa, ki pojdejo taborit z lastnimi preživljali oddih v Opatiji, v ali izposojenimi šotori, bo sindi-Crikvenici, na Rabu, v Biogradu kalni odbor podjetja dal za 12 na morju, na Mežaklji in tudi v dni po 230 din na dan. Priznati kateremkoli drugem kraju ali je treba, da bo letos za jeseniške hotelu. V skupnem bo omogoče- železarje glede oddiha tako ure-no preživljanje letnega oddiha jeno kot še nobeno leto. več kot 2000 članom kolektiva, oz. njihovim svojcem. Največ, t. j. 900 oseb bo lahko letovalo v Crikvenici v domu kovinarjev Železarne Jesenice. 480 jih bo lahko taborilo v Biogradu na otoku Rabu, za 200 oseb je prostora v hotelu »Otokar Kerševan« v
V Turnišču bodo začeli zidati šolo
Turnišče v Prekmurju bo dobilo ze večkrat vztrajno zahtevano šolsko poslopje. V kratkem bodo & sredstvi, ki so jih dobili na razpolago, začeli graditi prvi šolski pavtijon Vaščani bodo pomagali s prostovoljnim de-Icm, prevozi, gramozom ln ostalim gradbenim materialom.
Poslopje bodo predvsem zgradlM v surovem staniu do počitnic, med počitnicami pa bodo opravili še notranja dela tako da se bodo tumiš-kt šolski otroci, ki so se dosedaj morali stiskati v skrajno neprlmer-čili, bi prav gotovo bolj razvili nih prostorih in Je zategadelj močno
turizem, ki bi temu področju pri-	‘‘i,1 hžy, i*inl	zbllr.'S1
i- t	v prihodnjem šolskem letu že v štiri. 1.	rih novih učilnicah.
Vse hiše ob cestah bodo na Kobariškem uredili in pobelili. Na sliki: Motiv iz Kobarida
Hoteli so ze oddani
>0
r,„,„	bo lahko uživalo oddih 60 oseb.
delo »Svobode« prežeto z mladim du- ,T .	,	.,	,	. ,	. ,
hom.	V vseh krajih bo trajalo letova-
»Kmalu bo morala mladina pre- nJe P° 12 dni, da se bo lahko ««ni tudl	« vzetl delo. Mi6liim pa, da to ne bo izmenjalo 10 do 12 skupin. Cena
fc«8Vj vsih ^W^ Skupno Je “- ‘^1“ Jzk^afa" v deTu S& dnevnim Penzionom je izredno je0® Vse tečaje ?ATOg«n'iSelJldeSi5,; bode« Sedaj nameravamo poslati nizka in to po 140 do 275 dinar-tiLtrebS * Emn	enega mladinca na tečaj za režiser- jev, tako bo omogočeno preživ-
"jej ^uspe^oTlo ^ 0' mlalim^to^išifa^SinTva.8?^ ljanje letnega °ddiha praV VSa' n?biti -?btlkamJ6 hS a*' m JjHji ^ertz pričami smo, da se mlada dekleta ln kemu članu kolektiva. Razen v Vsern Sadino^?eča1nSe fant;,e ne bodo razoCara11- Kr novo letovišče na otoku Rabu,
Siti,	dela	in	ku-
5elo tU J® med tečaji iz-£ajn( ? kultu-,?? kultumoprosvetno nastoSi? programom so te-Veleč? v Šenčurju, v Tak0	Naklem	ln	Vi-
l^din v dran^i letošnjo zimo prl-al»cev. r^ko sekcijo okrog 40 P« ni majhna števil-
^SvoK1 ja fl,‘i,lvnf>*<
“ y K"Peli
Jov " ha (KpJ0,svetno društvo »Svo-J«lavi, e4lnor^? ’■ združuje 150 čla-(arnkTf{r,1mladlh delavcev in WVa- NaS1'«9 vinogradniškega ZaheifVi, uspehov Je društvo W • Lani fP na dramskem pod-i'tlr'?or??aJ Da uprizorili kar pet »ki*1 n«sPet pripravljajo;
, V	ff^Jo	Carla Goldonl-
>nia dfustvu ®®randolina«.
!lVa i-Predvsp.m ®JaJ° tudl preda-5° mi? *unanl^ s Področja kmetij-1 Do^n' in	Ustanovili
ž!,SVoJ1 akti Pevski zbor, kl , Os? dramskn ,ostl dokaj zaosta-h ®kuplno	I
i Pr>mar,niStvenl Problem Je še Tole so mlade ženčurske kuharice. Mlade so in polne humorja, a”	kate„h"nl mMarici, ki zgublja vitko linijo, pravijo v šali »Slovenija-špel.«,
yit»i?*m dorn?svetn® dvorane v za- nasprotno pa se Je Cilke oprijel nadimek »Slovenija-kost«. ^OBrr^di fjdn. 138 bi lahko v nje) »Sedem mesecev smo bile skupaj. Sedaj mi bo zelo dolgčas po teh n»n©vSeka«t J,evnS,^ navihankah do Jeseni, ko bomo zopet pričele tečaje,« pravi tovari-prano V Kapital v kabini j	iica Erzinova (sedi v prvi vrsti druga z desne)
Turistična sezona Je pred vrati. Prve skupine tujih turistov že prihajajo. Gostinska podjetja se s polno paro pripravljajo na bližajočo sezono. Ljubljana se bo spet sprevrgla v vrvenje turističnega babilona. Povprašali smo nekaj vodilnih uslužbencev ljubljanskih hotelov, kako so pripravili svoja gostišča za novo sezono.
• TUJCI KOT TRANZIT
»Trenutno imamo polne roke dela, da bomo čim lepše sprejeli delegate za bližnji kongres,« je povedal direktor hotela »Union« tovariš Milan Juričev. »Dela nam sedaj res ne manjka. Naš hotel je precej star ln ga mdramo vsako leto obnavljati, kar nas stane 10 do 15 milijonov. Prav sedaj pleskamo nekatere sobo ln hodnike, urejujemo stranišča in dvigalo. Povedati vam moram, da hotel vzdržujemo ih preurejujemo iz lastnih sredstev.«
V hotelu »Union« imajo še goro načrtov. Sobe nameravajo opremiti z novim pohištvom in dograditi še 25 kopalnic. Preuredili bodo tudl kuhinjo ta olepšali okolico Na vrtu restavracije bodo zgradili večji bazen, obnovili točilnice itd. »Sobe imamo oddane že za vso
zidali še dvoje nadstropij, s tem bi dobild 34 novih sob in 6 apartmajev.
»V nadzidanih nadstropjih«, je pojasnjeval tovariš direktor, ko nam je kazal idejni načrt »Bi v glavnem zgradili le samske'sobe in. apartmaje, kajti teh največ potrebujemo. Nadzidek bi bil tudi sorazmerno poceni. Stal bi okrog 30 milijonov. Nekaj denarja bi kolektiv žrtvoval iz lastnih {sredstev, vendar bi kljub temu potrebovali posojilo'. Ce bi ga dobili, bi, pričeli graditi že jeseni in prihodnjo spomlad bi sprejeli že prve goste v četrto in peto nadstropje Nadzidek bi se morejo nam kaj kmalu amort ziral, tako da bi že v petih letih vrnili posojilo.«
menjati, zaradi zaprtih menjalnic, so se pri priči z avtobusi odpeljali na obed v Trst.
Se večje težave s® s sobami Naj povemo, da v ljubljanskem okraju deset občin nima niti ene tujske sobe. Tako se često pripeti*, da gredo tujci skozi Ljubljano kot tranzit, ker preprosto ne niti prenočiti.
® ČETRTO IN PETO
NADSTROPJE?
Hotel »Turist« pripravlja letos
za svoje goste nekaj presenečenj. __________„	______
Hotel Je bil namreč pred leti po- jevrstno politiko ki se precej ra/, polnoma renovlran, zato zaenkrat likuje od m-nulih let.
• SVOJEVRSTNA'POLITIKA
V hotelu »Slon« pa za letošnjo turistično sezono pripravljajo svo-
še ne-potrebuje zidarjev. Zato pa bodo- bolje opremili notranjščino. Deflavski svet hotela »Turist« Je sklenil, da bodo še letos v sobe namestili radijske aparate.
»Tudl naš hotel imamo že za vse
sezono, takorekoč za vsak dan. Po- leto naprej oddan,« nam je pove-god.be smo sklefili s 150 skupinam)............................ _	. -
J el 111
oaiiroma 3500 tfcrjstd. Prišli bodo malone z vse Evrope, nekaj pa jih pričakujemo tudi iz Amerike.
Potem nam Je tovariš Juričev nanizal še več problemov, s katerima tako rekoč odganjamo turiste - ■ -
glavno, da ne obratujejo ob nedeljah in praznikih, ko pride največ turistov, hoteli pa ne smejo imeti lastnih menjalnic
Naj v ilustracijo navedemo le en primer, ki se Je zgodil v lanski sezoni. Skupina 50 švicarskih tu-
»Letos smo odklonili precejšnjo število pogodb tujih agencij. To pot ni vzrok pomanjkanje sob, temveč nekaj povsem drugega. Tri četrtine hotela smo pustili nalašč praznega za individualne goste. Individualnih inozemskih turistov je namreč iz leta v leto več in le-te smo morali doslej odklanjati Ce pa logično premislimo, imamo od posameznih gostov mnogo več koristiL Skupina pride in gre. medtem ko se posamezni gostje dljfe časa zadrte v Ljubljani in tako pri nas
dal direktor hotela »Turist«’ tovariš Tone Kolar »Manjka nam sob. zlasti samskih in apartmajev. Letos se za naše hotele zaniima neverjetno veliko novih turističnih agencij Razen z agencijami, s ka-
------------ -	te rimi smo imeli pogodbe že lani, 	„
--J1®8®	države.	Največ	težav	Je	smo letos sklenili pogodbo še s 13	puste več deviz,« nam je pojasnil
nedvomno	z	menjalnicami.	Le-te	so	novimi. To kaže. da zanimanje za	direktor hotela »Slon« tovariš Renko,
oaprto samo dopoldne in kar Je naš turizem v tujini raste.«	Nadalje smo pobarali tovariša
Nadalje nam je tudi omenil, da	Renka, kako kaže z graditvijo nože sedaj opažajo močan porast tu-	vega trakta. Povedal nam je, da so
jih turistov v zvezi z ukinitvijo	že dobili poroka' — ta naj bi bil
triptikov Čeprav so letos tudi pre-	OLO Ljubljana. V Beogradu imalo
uredili depandanso hotel »Soča«,	— -------------------  •	....
sob še zmeraj primanjkuje.
Kolektiv hotela »Turist« name-
_______________ .	    ..	vp:	_	___
raciji »Slon«. S seboj so Imeli le svojski način. Hotel Je namreč stati! Jo valuto. In ker Je niso mogli tično dovolj trden, da bi lahko pri-
le 720 milijonov razpoložljivih sredstev, prošenj pa Je nič manj kot za 7 milijard. Polovico tega zneska bi potreboval hotel ’ »Slon«. Vendar kaže, da bodo najbrž dobili naproženi' kredit	T.	P.
IZ OSNUTKA PROGRAMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Znanost in umetnost
Znanost je postala v sodobni družbi zelo pomembna. Postala je eden izmed poglavitnih činiteljev, ki določajo skupni	potencial in	moč kake države. Znanstveni razvoj	in	napredek	industrijske proizvodnje
sta se stopila v enoten proces, tako da je postala znanost eden	izmed najvažnejših	vzvodov	za razvoj materialnih sil
družbe. Spričo tega	je	nadaljnji	razvoj proizvajalnih in
drugih sil narodov močno odvisen od tega, koliko je skupnost sposobna, da ljudem čimbolj približa dosežke znanstvenega mišljenja in prakse. Ena izmed nalog Zveze komunistov Jugoslavije je, da nenehno skrbi za zboljševanje pogojev za napredek znanosti na vseh področjih.
Socialistična družba mora in edino tudi lahko do najvišjih možnosti sprosti ustvarjalne sile v znanosti ter znanstvenim delavcem omogoči, da svobodno razvijajo svoje sposobnosti za odkrivanje zakonitosti in oblik gibanja narave in družbe, subjektivno dejavnost družbehih sil pa prilagajajo objektivnemu gibanju. Pot do znanosti mora biti odprta slehernemu državljanu, ki se čuti za to sposobnega in pripravljenega.
Sodobna znanost lahko, na nekaterih področjih uspešno izpolni svojo nalogo samo z združenimi napori in sodelovanjem večjega števila znanstvenih delavcev, seveda na temelju svobodnega individualnega ustvarjanja.
Socialistična družba posveča posebno pozornost napredku družbenih in političnih ved. Razvite družbene in politične vede, ki odkrivajo in utrjujejo zakone sodobnega razvoja družbe in njene zavesti, so močan faktor progresivnega družbenega razvoja in razvoja družbene človekove biti.
V povezovanju znanosti s potrebami družbe ima važno vlogo družbeno upravljanje v znanstvenih ustanovah, preko katerega se splošne koristi družbe povezujejo s konkretnimi interesi znanstvenega dela. V tem povezovanju je jamstvo za svobodo znanstvenega ustvarjanja, znanstveno raziskovanje pa je tako do skrajnih možnosti zaščiteno 'pred administrativnimi in nepoklicanimi intervencijami.
Zveza komunistov Jugoslavije je vedno pripisovala velik pomen razvoju nacionalnih kultur in umetnosti, podpirala ter z materialnimi in političnimi sredstvi pomagala k širšemu in bol) vsestranskemu razvoju vseh oblik kulturnega in umetniškega ustvarjanja.
V sistemu socialistične demokracije nastajajo objektivni pogoji za odpravo antagonističnih nasprotij med človekovo ustvarjalno naravo ‘in družbeno-političnim sistemom, med umetnostjo in državo. Intelektualna ustvarjalnost se osvobodi razrednih determinacij in omejitev; človekov družbeni značaj se začenja kvalitativno spreminjati in nastajajo stvarni pogoji za njegovo integralno, občečloveško funkcijo. Razvoj človekove ustvarjalnosti do najvišje mere postaja namen in sredstvo celotnega družbenega gibanja, s čimer se uresničuje istovetenje družbenega individualnega interesa in družbenega splošnega interesa, skupnega smotra. Socialistični družbeni odnosi, boreč se, da bi premagali prejšnje, kapitalistične družbene odnose, osvobajajo in afirmirajo človekovo zavest, idejno, intelektualno in ustvarjalno človekovo bit.
Zveza komunistov bo tudi v prihodnje usmerila svoja prizadevanja v to, da bosta umetnost in kultura sploh zares postali last ljudstva, da bo kulturna ustvarjalnost dobila množične temelje tako v smeri osvajahja kulturnih pridobitev kot predvsem v smeri spodbujanja kulturno-umet-niške dejavnosti in iniciative najširših ljudskih množic.
Zveza komunistov Jugoslavije se bo zavzemala za razvoj materialnih temeljev takšnih dejavnosti, za razširitev in zgraditev raznih kulturnih ustanov kot so: gledališča, kinematografi, galerije, muzeji, knjižnice, ljudske čitalnice itd. Spodbujala bo dejavnost družbenih organizacij, ki delujejo na kulturnoumetniškem področju, in vplivala na to, da se bo v njihovem delovanju odražala specifičnost vseh jugoslovanskih narodov, ob tesni povezanosti, sodelovanju in il-menjavi izkušenj pa tudi enotnost socialistične .skupnosti.
Ulil
VELIKI NAČRTI
»TRIGLAV-FILM« IN »VIBA-FILM« PRIPRAVLJATA ZA LETOS KAR SEDEM
CELOVEČERNIH UMETNIŠKIH FILMOV
Med drugimi točkami dnevnega reda današnje seje Sveta za kulturo in prosveto LRS je tudi obračun slovenske filmske proizvodnje v letu 1957 in predlog
Kljub temu, da se je podjetje j redno zanimivo tematiko otro ~Viba film- orientiralo predvsem j škega likovnega ustvarjanja. Ostali na kratke umetniške filme in do- i dokumentarni filmi »Viba filma
j so D11K,	—... in
mnogo manj, precej ^®"eenja in
kumentarne filme (teh je, in tolpa ne obravnavajo nič manj za-/ dober qdraz tega	* „re.
dokaj kvalitetnih, letos izdelalo1 nimivih tem. Tako posegata dva)nJeni‘1 manifestacij.	H riagnjih
i i :______________________________________________________________      ui____ ( rpižnip	In	nasifl	Ucl1.	'
Med našimi
revijami
V našem kulturnem so od nekdaj, danes žal m manj, dosti veljale literarne vije, saj so bile, spet, dani ^ „ v mnogo manj, precej za”es*L m J dober qdraz tega živjenj
J ^	W 9 k ki x	UvIfcClJ IV V Ca XX Lw vXX X X i ^ 1C LvO X&>UvXCl Xv . 1AAAX1XVXAX tv 1XX« A dl\V/	tu	U	v	o	/	y	■« J n
za razdelitev dotacije filmu v | kar lepo število) ima sedaj v na-i na pri nas nov način v problema-\ cejšnje število naisi	^ re-
letu 1958. S tem v zvezi sta obe. črtu tudi tri umetniške filme.j tiko sodobnega življenja in so- (	literarnih in ostalin k	anjgin
slovenski filmski podjetji »Tri- i Enega od teh (»Kala« po scena- dobnega človeka. To sta filma )	skuša, z večjim an
glav film- in »Viba film- pred-	I riju Ivana Ribiča in v režiji	An- i	»En dan patronažne sestre-, ki \	uspehom hoditi po is 1	p	treba,
ložili Svetu program svojega dela	dreja Hienga) že dalj časa	sne-!	naj bi osvetlil slabe stanovanjske (	samezne revije se, rec	j	ne_
za leto 1958. Zaradi zanimivosti majo, druga dva pa sta »Sedmi- razmere, alkoholizem in podob- )	dosti prizadevajo z vs	jgati
objavljamo programa Obeh slo-	na- po istoimenski knjigi in	sce-	no zlo, drugi pa življenje delav- \	katere tudi v obliKi	.ejav
venskih filmskih podejtij, iz ka-	nariju Bena Zupančiča ter	za-	stva v Ljubljani in sicer pome- (	kvaliteto, razširiti Krj5^.h se.
film
o zimskošportnem tačev, pekov in mesarjev v filmu j cev in območja^	pe-
terih je razvidno, kar lahko zapi- bavni	~	...v...	      .	Qa	r
šemo takoj v uvodu, da načrti udejstvovanju mladine »Tekma- »Ljubljana od zore do mraka-. \ stavkov. Pri tem je pr » vet)no naših filmskih delavcev niso po scenariju Jožeta Galeta.	Kakor »Triglav film-, ki je letos ( samezne ' revije dobi	6rno
majhni in da jih bo prav težko j Tudi pri »Viba filmu- je treba načrtno začel s proizvodnjo krat- ) bolj samosvoje P°teze’ rmjranih uresničiti.	I	poudariti njegovo prizadevnost kih lutkovnih filmov, tako bo tu- \ vendarle prešli od um r ■ jalnO
kratke filme. Razveseljivo je, di »Viba film- izdelal dva kratka f revij v še kar pestro	reVjja
.......................................... —	'	življenje, da skuša vsaKa i '
biti pač taka, kakršno zaht njeni smotri, nameni in d Ce zabeležimo vsaj infonn* zadnje številke nekaterih revij, omenimo na prvem m
Namreč: obe slovenski filmski i z,a
podjetji napovedujeta za letos nič manj in nič več kot sedem celovečernih umetniških filmov in tudi precej dokumentarnih filmov. Vsekakor bomo lahko veseli, če jim bo uspelo uresničiti vsaj pol tega, zaires obširnega programa. Ta želja je toliko bolj realna, ker smo v tem letu dobili pravzaprav samo en celovečerni film (umetniški lahko tukaj odpade) »Ne čakaj na maj- in je šele te dni dokončan mladinski film »Dobro morje- (predvajali ga bodo v dneh VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije).
Podrobneje sta programa »Triglav filma- in »Vibe filma- taka: »Triglav film- namerava izdelati v letu 1958 štiri umetniške filme, en koprodukcijski umetniški film, pet kulturnih filmov in pet lutkovnih filmov; »Viba film- pa tri umetniške, osem dokumentarnih in dva lutkovna filma.
Naslovi, scenaristi in režiserji umetniških filmov »Triglav filma-: »Dobri stari pianino- (tema iz časov okupacije), scenaristi Vito Zupan, Fran Milčinski in Igor Pretnar, rešiser Igor Pretnar; »Fant s papigo- (tema iz sodobnega mestnega življenja) po scenariju Ferda Godine naj bi režiral ali Fr. Jamnikar ali Fr. Kosmač; »Martin Krpan-, film po istoimenski mojstrovini Frana Lev-
da so teme teh kratkih filmov iz- lutkovna filma.
NAŠA SODOBNOST
Osnovna značilnost simpatična širina, ki jo uL«n» jajo prevodi odlomka iz ro j. 1 »Orlando-, moderne angleSK1e ) sateljice Virginie Woolfove, ši odlomek iz razprave indij ^ 'ga pisatelja Sisir Chatterje«
) isti pisateljici, nekaj Pes^‘. l dobnega češkega pesnika vi Zavade in zapis o tem P®s j. I kakor tudi izredno zanima oole* mev na znano dolgotrajno P?, miko v Naši.sodobnosti med _ pom Vidmarjem in Borisom herlom o idejnosti, odn°*v,iet-i miselnosti v umetnosti v so J ski zvezi. Sodobnost namreč tr 1 natiskuje v prevodu prvi dei
širne razprave sovjetskega {g
ln p itftor 1 Mihalla Lifšica, v kateri »v
rarnega teoretika in Pub
M6"
Rozman uVbdnlK
stika, po scenariju Mateja Bora, \ ključno sodobne in da ne gre zgolj | Ob teh zares obširnih načrtih / Dušana Pirjevca, aktualen,
»-ionrrurri-i/~» r-\/-vrt-i4 yr KonraVi	to naHomnA nrAnooonrlno ali na« aKoVi clA^ronctih filmclfih riAHiotii 1 hpn HVnHnil? r\ otnmCKpffl " ,
Stojan Batič: Najada
kritično zavrača Vidmarjevo o neodvisnosti umetniškega , od umetnikove miselnosti. »
I tristični del številke je , gat: zastopana sta le Janj^ nart s poezijo in Smiljan s prozo.
Razveseljiv je tudi
nameravajo posneti v barvah in v režiji Jožeta Galeta, in »Junak strašnega časa- (tema iz narodnoosvobodilne borbe) po noveli »Balada o trobenti in oblaku- Cirila
Jugoslovanski kulturni stiki
za reklamno propagandne ali na-	obeh	slovenskih filmskih podjetij) ben uvodnik o atomskem ^
ročene filme. S tem v zvezi je	velja	samo še	enkrat zapisati že-\ ževanju, zlasti še, ker smo ^
treba zapisati, da pripravlja »Vi- j	ljo, da bi vsaj večji del teh na- r uvodnike v našem revija*
ba film- ža letos tudi dva kratka 1	Črtov slovenski filmski delavci in) tisku skoraj do kraja zanernar
mud u m-uuciiu m uumiiu- wuu> filma čisto nedokumentarr}ih pre-	slovenski filmski podjetji uresni-\	«
Kosmača. »Triglav film- ima v> tenzij, in	sicer »Moj dežnik je	čili. Kakor kaže, dobre volje	zf SODOBNA	POTA ST* '
načrtu	tudi	koprodukcijski	umet-1 lahko balon- in »Stara hiša šte-	njihove strani	ne manjka. Scena- )	e.
niški film	»Krila-upanja-po film-1 vilka 3« po istoimenskih mladin-	rijev	tudi ne	in najbrž tudi ne\ Domala vsa številka je P0^
ski	predlogi	Sime	Simatoviča	v	skih zgodbah Ele Peroci j eve. Vrsto	sredstev. Koliko pa bomo od tega r £ena nedavnemu mariborske1’
koprodukciji	s	podjetjem	King	kratkih filmov na likovne teme	res videli v naših kinematografih,) kongresu Zveze Svobod in P	..
Bross iz ZDA. (Tema iz časa dru-, nadaljuje	»Viba film- s filmom	pa bo pokazal obračun ob letu.	\ svetnij, društev	Slovenije. Pri'L
ge svetovne vojne.)	I »Otrok in	risba-, ki posega v iz-	E. p.	( ša tako poročilo p0Sameznih
vornikov kakor tudi izV'ef\,aja* diskusije ali posamezna pjj.
nas srbohrvaščino ln makedonšCino, na Hrvat-) n^a govornikov v celoti, me skem, v Srbiji, Bill in Crni gori makedonSčl- (	mi	Borisa Ziherla m	j:s|(U'
no In slovenščino in v Makedoniji srbohrvaSčl-)	Kavčiča. Mimo govorov	in	0 i:[a
no in slovenščino Nekdo, ki opravi veliko (	ji	nrinhčpna tudi
maturo v Jugoslaviji, bi moral o dveh sorodnih )	J	so, priODCena tu	kolti1,
jezikih imeti vsaj toliko osnovnega pojma kot ( posameznih kongresnih . ^jše o kateremkoli tujem Jeziku, kar tudi ne bi ) številko pa dopolnjujejo K .(1 e bilo brez praktiCne koristi predvsem za ( ljudskopr«osvetne beležke W
iz posameznih društev Svo*3
OBZORNIK ŠT. *
jezikih imeti vsaj toliko osnovnega pojma kot	(	posameznih	kongresnih	aj|e
o kateremkoli tujem Jeziku, kar tudi ne bi	)	številko pa	dopolnjujejo K .1
Načelne variacije na konkretno predvsem Ljubljano.	Zagreb,	Beograd ln	Skopje,	potrebo	po	spoznavanju	kulturne	problematike	bilo brez praktiCne koristi predvsem za našo	(	H	v,0iP»ke	in v;
1	Dejstvo	Je,	da	rastejo	ln	žive	v	teh	večjih	v	drugih	središčih.	Priznati	bomo	morali,	da	tehnično inteligenco. Druga stvar, ki b| vodila)	‘.masKoprosvetne Deležne	d.
temo	mestih organsko zaokrožene in samosvoje kul- ta potreba Čestokrat zaživi šele iz zadrege, ko k poglabljanju medsebojn h stUtov, je načrt-
turne enote, ki so v smislu tradicije med sabo v marsikateri diskusiji, h kateri so nas pri- n o spremljanje kulturnega življenja v dnev-Problem Jugoslovanske kulturne skupnosti razll?nc. S takim stanjem Je treba računati tcgnill kot »poučene ln posvečene, moramo, ali nem in revialnem tisku. Tako spremljanje bo postaja zadnje čase spet aktualen, to pomeni, jn b||0 bj aoceia nesmiselno, a praktično tudi priznati, da o kakem novem (ne najnovejšem) morda ostalo v začetku v okviru Informacij, da prihaja v ospredje javnih diskusij, ki to nemogoče, Ce bi hoteli vsa prizadevanja usme- kulturnem pojavu na Jugu ali na Severu nič kasneje pa se bo nujno maralo razrasti: po-i« y . . s smeri vzplamtevale tudi rjtj na absolutni skupni imenovalec, po mož- ali prav malo vemo, ali pa moramo dajati zelo stati bi moralo naravno, da o novih hrvatsklh prejšnja leta. Ce so take debate navzven po nosu cei0 z enlm samim mednarodnim kultur- premetene diplomatske Izjave, če hočemo to knjigah pišejo enako prizadevno zagrebške,
ir
   ________________________________________________    m_	vc	______ ________-   Je domala brez Izvirnef!®
I!®uat!,1uMvf0r.n*n«irnJ,C|n nlm centrom v prestolnici države. Vse do sem svoje neznanje sramežljivo prSkriti. Vsa dosc-- ljubljanske in skopske revije, *d*a najde neka) poslovja, zato pa je V ŠteV^
-zen
v intimnejši obliki prijateljskih pogovorov In so stvarj precej jasne. Težave se začno šele pri danja »zbliževalna prizadevanja«, ki Jih sicer beograjska diskusija, ki ni zgolj lokalnega po- ( iji,n ,,px nrovndm; rnpfi njim1 prepirov, kar priča 1 o nenehni prisotnosti te p0jmu »sožitje« ln njegovem stopnjevanju »tes- nikakor ni bilo malo ln ki so na marsikaterem mena, svoj odmev tudi v drugih središčih, da)	"	’	kot	j®
teme v zavesti ali tudi podzavesti Jugoslovan-	nejge sožitje«. Pri tem gre vCasih za nejasnost	področju	rodila tudi že lepe uspehe, so bila	o pomembnem ljubljanskem gledališkem	dogod- (	nekaj zvenečih	avtorjev, K
skih kulturnih in ne samo kulturnih krogov,	stališč, drugič spet za ozko partikularistične	vendarle	v veliki večini primerov obupno kam-	ku vedo kaj več	tudi v Zagrebu ali Sarajevu J	nriliko .Tnhn	^tpinbeck-
2 o njeni pomembnosti za najširše plasti na-	p0gie(jei tretjič za ljubosumnost prioritete, ne	panjska,	nekako podobna ljubezni morja ln	In da izid nove	knjige pomembnega	make-V	.	,	1
sega umetmštva In kulturništva nasploh, 3. in	jetU{o pa so po sredi tudi objektivne ovire, In	meseca. V mnogih stvareh capljamo še zmeraj	donskega avtorja	z enako nestrpnostjo	kot v )	pisanega gradiva, ki 01 n
ne nazadnje pa tudi o nekaterih nerešenih ven(]ar se potrebe po neki resnični, pristni precej na začetku (Co pomislimo, da gre za Skopju pričakujejo tudi v Ljubljani ali Beo- ( rekli vseaa DO malem za	r-
ali nejasn.li vprašanjih s tega področja.	skupnosti iskreno zavedamo.	kulture, ki so sl geografsko tako blizu tn razen gradu. Knjižnemu občinstvu bi btlo treba v) .	.	...	„„ivnivO reP, •„
Ne da bi se spuščal-pregloboko v zgodovino, iflealna podoba take skupnosti bi se lahko tega združene v eni državi) in ta začetek se ustreznih prevodih posredovati Izbore del na-( PunaSa Številka zanimi	|cl
menim, da so že od romantike sem značilni razvua v tesnem In stalnem kontaktu med imenuje »medsebojno spoznavanje«, od spozna- ših klasikov in sodobnikov, pri čemer bi lahko / tažo O sodobni Kitajski "r
!iiup™?,h kulturnimi delavci omenjenih večjih središč, vanja do poznanstva Je izhojena doslej le ozka imenitno posredovalno vlogo odigrale poleg^fi, li lt k*7maf?i i0:^1
za vprašanje jugoslovanske kulturne problem kulture malih narodov, nadalje'Prob- ^“VTe So T\^a«'“manT^radnlh Tri štoJičaT kulturo Rorndnih narodov ln v logični kon- ________ ...	__
imenitno posredovalno vlogo odigrale poleg V f	v*	,	t
 —- ------------ -■------- -----	•	.7	i#oK»er ne uo iz omj an manj urauniji m simva,	založb tudi naSe revije in dnevni tisk Za pre- ) ^	V	r-i	kit^	„
lem kulture sorodnih	meglenih kolektivnih hotenj in občutenj pro- Ce smo resno zavzeti za ustvaritev l>rist- ceJSen del našega kulturnega življenja in kul-C bodi* in Še zapis O stal*1 s0
kietni združitvi obeh po^ov.	problem kulture	drla na individualno področje osebnih stikov,	nejge Jugoslovanske kulturne	skupnosti,	potem	turnih delavcev za zdaj žal	še zmeraj velja, da	/	Hndski obrti Posrečena	^
fin ne	samo kulture)	malih,	sorodnih naro-	taka sl!Upnost najbrž ne bo mogla postati ve-	bi se morali tega problema	korenlteje	lotiti,	se Intimnejc srečuje zgolj	na občasnih med-	(	■K1 °Dr^' ^osr®	liKOv0 j
\/krtini	l;ka ln nenehna resničnost. Drug drugemu mo-	K medsebojnemu poznanstvu	bi mnogo	prlpo-	republiških srečanjih, ali	pa da sc zgolj ta-)	tudi portreti	slovenskih	1	,	0»
ih« ih	I 8taP'JanJa	P°sa^*n'n naroamn	ramo postati privlačni in zanimivi, ne pa da	moglo znanje ln učenje sorodnih Jezikov	vvseh.krat spomni ln hkrati tudi osato obregne, ka-	(	umetnikov sai »Obzornik^	,e-
občutimo zgolj neko, sicer notranje pogojeno, višjih gimnazijah bi bilo treba uvesti kot samo- dar kdo neprevidno dregne v tuji osir ali pa )	,	saJ	ja	v	S«
kulturnega	tudi	močan	nacionalnoobrambni	po- a venijar precej zunanje Izživeto dolžnostno stojna predmeta oba sorodna Jezika, tako pri	ga namenoma ali	iz nevednosti prezre. Tako \	vsega začetka, odkar lZ	flpU
udarek	pred	raznarodovalnimi	poskusi	sever-	"	"	sodelovanje, ki bo	lntenzitetno naraščalo In naj )	Hanii ohliki rerinn	skrbi Za	v- in
nih, zapadnih in južnih sosedov in okupatorjev.	bt scas0ma prešlo v prakso, je laHko resničen ( '	^MnOS41
temelj za zgradbo	Jugoslovanske kulturne skup- I	larizacijo likovne	um	,
nosti v novih pogojih. Posamezne nacionai-	umetnikov. Tokrat	piše »r.	1lp0-
nnefi n#» hi nri tum n I ? l7inihilA nntnrntnri )
Skiajne tendence tega v Jedru sicer pozitivnega hotenja, ki so silile k zlitju, so seveda %e ob svojem nastopu bile obsojene na neuspeh, ker so prišle precej prepozno, v času, ko so narodne Individualnosti bile že formirane. Edina pravilna baza za ustvaritev Jugoslovanske kulturne skupnosti je mogla takrat kakor tudi pozneje biti le enakopravna skupnost sorodnih, a samostojnih narodov. Ta baza je morala doživeti hudo preizkušnjo v obdobju stare Jugoslavije 's težnjo po jugoslovanski integraciji v velikosrbskem okrilju. Načelno zdravi odpor proti takemu načinu poenotenja pa je skrival v sebi tudi slabe posledice pretiranega partikulariznia in domačega edlnozveličavja, kar ni ostalo brez sledov deloma In ponekod vse do dandanes Sele revolucionarna sprememba naših družbenih odnosov je staro težnjo po Jugoslovanski kulturni skupnosti postavila na nove. edino mogoče temelje, ki so enakopravna skupnost v isti državi združenih narodov. Ce torej z današnjega vidika pogledamo na zgoraj omenjeni problem kulture malih, sorodnih narodov, lahko ugotovimo, da sta njegova nekdanja nacionalnoobrambna značilnost in pomembnost v desetletjih prerasli v obdobje uveljavljanja naše kulture pred svetom. To. uveljavljanje je zato. ker smo majhni, uspešnejše v skupnih prizadevanjih ln, ker smo sorodni, tudi možno. Prav tnlio pa Je jasno, da to ni edini in zadn.il cilj teh naporov 1n iskanj, ampak gre tudi za pristnejšo skupnost pod domačo streho, pri čemer pa seveda spet ne smemo prezreti nekaterih posebnosti našega kulturnega razvoja v preteklosti, ki Je povzročila tako in takšne dejansko stanje, s kakršnim se še dandanašnji srečujemo in v njem živimo.
Za kulturno geografijo Jugoslavije je značilno, da se ne steka' — kakor na primer Franclja v Pariz — v eno samo vseobsežno središče, ampak se razrašča v več centrov — podobno kakor recimo Italija ali Nemčija Ta »mno-gosrediščnl tip« je plod zgodovinskega razvoja, njegova jugoslovanska posebnost pa je izražena v tem, da *o to ne zgolj pokrajinska, ampak tudi nacionalna središča. S tega vidika lAhko med take centre prištejemo pri nas
Miško K ranjec v srbohrvaščini
Prav te dni sem paberkoval po zapiskih in ugotovil, da se trenutno pripravlja nekako trideset knjig slovenskih avtorjev v srbohrvaščini. Prav gotovo moji podatki niso popolni in bo tega še nekaj več. To dejstvo človeka sili, da -začne premišljevati, hkrati pa začuti nekakšno obveznost tudi z naše strani. Pred nekaj tedni je v Sarajevu pri založbi »Svjet-lost« izžel Kranjčev »Imel sem jih rad«. Kako ta naš popularni pripovednik prodira na srbo-hrvatsko jezikovno področje, pa bo potrdila omemba tistih del, Kranjčevih namreč, ki bodo izšla v bližnji bodočnosti. Za njegovo petdesetletnico, ki bo jeseni, bosta izšla dva izbora, in sicer obsežna izbora njegove novelistike, eden v Zagrebu (»Zora«), ki sem ga uredil jaz, drugi pri beograjski »Prosveti«. Razen tega obljublja beograjski »Nolit« še »Faro sv.
Ivana«, ena izmed zagrebških založb pa bi rada izdala »CarnI nasmeh«.
Zapovrstjo sp zadnje mesece prišle na trg v srbohrvaščini dve knjigi Juša Kozaka (Moje rodno mesto, Sentpeter) in ena Ferda Kozaka. Pred tedni pa je v Sarajevu izšla v okusni izdaji Kranjčeva knjiga spominov na otroštvo pod naslovom »Volio sam ih«. Vse je prevedeno razen zadnjega osemnajststranskega sestavka, ki ima v izvirniku naslov »Babica«. Cemu je izpadla ta zaključna novela, res ne bi vedel povedati. Pač pa moram omeniti, da ni nikjer zapisano, kdo je prevedel to Kranjčevo delo' Šest strani obsegajočo uvodno besedo o pisatelju in delu je napisal Stanko Janež, lektor za slovenščino na sarajevski univerzi.
X. P.
nosti ne bi pri tem nIC izgubile, nasprotno, njihova individualna pomembnost bi rasla.
celo fia- (Mikuž o kiparju Borisu
, Ne bi bilo slabo na tak n d Taka praksa bi Imela tudi svoje do-bre ^	v	„n-
posledice za uveljavljanje naše kulture v svetu. ) UUStratlVmm materialu
' ske ustvarjalce in to ne I kovnike.
v*.	glO''
Dejstvo namreč je, da smo za tujce vendarle1 staviti Vse pomembnejše ■	[J-
v večini primerov Jugoslovani in Jih naše na- 1 •	■-	1
cionalne razlike in posebnosti manj vznemirjajo in zanimajo kot nas same. Prav zato je potrebno, da nam ta jugoslovanski kulturni koncept prodre globlje v zavest, da bomo znali tudi mi reprezentirati našo kulturo pred svetom kot Jugoslovani in da ne bomo delovali zmeraj ln povsod ,za prioritetni blagor enega od središč, pri čemer je seveda jasno, da bo
BOREC ŠT. 4
Uvodni članek je od središč, pri čemer Je seveda Jasno, da bo /	,TTT
manjši veCInoma povlekel krajšo slamico. Z V pripravam za VII. koufe,	W
boljšim medsebojnim poznavanjem b| se nuj- j komunistov napisal fia	frU
no "gnal tudi nivo »domačega lnternaclona- U	pod	nasi0vom
Morda rte bo odveč, Ce k tej podobi Jngo- ( mejniki v socialističnem	,ai'
iranske kulturne stavbe nriolšemo še nrav ) *__________,	,	 tUu*
Ilzma«.
slovanske kulturne stavbe pripišemo Se prav / Tl,tUO' sC kratek odstavek o materialni plati, ki tudi de- (Jugoslavije obravna greS3’ \t loma otežkoča Intenzivnejše sožitje. Nakup / nja dva - partijska konfe J srbohrvatske knjige (ki Je povprečno sicer ce-\ nr_vi npti	Kong*,,.^
nejša kakor slovenska), naročnina za kako za- )pravl Peu ln sesu‘ ,„ckt pr1** grebško ali beograjsko revijo, morebitni obisk \ posvečen tudi spomins* .j,ev pomembnejšega gledališkega dogodka v Zagre- ) vek Vinka Knola »Prej in. v pe"
bu — vse to so v proračunu slovenskega kulturnega delavca že kar 1:
Izdatki, ki jih le redkokdo tudi obratno. Ta objektivna ovira otežkoča
JIIU siuvcintvi-sii nul- \ ,	. ,,	, _,,nisti*'
Izjemni, »čezplanskl« / ko smo postali komunia a zmore Podobno Je \ obletnice smrti Borisa
z
predvsem konkretnejši stik	posameznikov tn	^ se “Borec«	spomin J	-ju
ne nazadnje tudi zategadelj	ostaja atmosfera	/ njegovega pisma Izvršne
sodelovanja bolj redka, sluCaJnostna In pol-	\t -iuHlinnO	le ,i de’
uradna kakor bi bila lahko	sicer.	^ boru OF za	LjUblJ“nu	nst8li
i. KaKor oi Dna lanKO sicer.	/	■* —-	nsto1 m'
Po vsem povedanem bi se lahko nepoučene- \ ob padcu Mussolinija- u mu	bralcu zdela podoba jugoslovanskih kultur-/,-	rubrik	1	.»nCŽ3
nih	stikov precej bolj pesimistična, kakor Je Ue razen	rednih ruDr‘''	ltti
v resnici. I.ahko mu zagotovim, da situacija ni / nizacij Zveze borcev, P .jter8 tako otožna in da Je že mnogo storjenega in \ nrppiPHa	Uri	nanolnien	z	„rip°'
da	ta mnogo večinoma pomeni tudi dobro. /pregleaa	ua	napoinj	,n	pP?
Toda, ker sem prepričan, da bi iz tega dobro \ nimi prispevki, spornim
InVil/n nAdtoln hnlln m amivm	(a	—	J
lahko postalo bolje, menim, da je o problemih, kl< zadevajo to našo še zmeraj nekoliko preveč nežno kulturno skupnost, treba včasih tudi kritično spregovoriti. Kajetan Kovič
vedmi bivših borcev.
t*
Stoglavi ZMAJ
llT.m Angelo Cerkvenik: J I	na	svetu	enakega.	Teža	ga	je	tako	Novoletni	navečer	je
ustrirri- —	a	j	__i	_x	t.	-	j..	,	—
ala D<*ra Plestenjak
na svetu enakega. Teža ga je tako	Novoletni navečer je Kondor-
pritiskala, da ni mogel več ho- ju jemalo sapo. Kazalo je, da ga diti. Tudi sedšl je že težko. V bo zadušilo. Poklical je zdrav-podzemeljske zakladnice njegove- nika. „ ga gradu so ga nosili, da	je pasel	»Zastrupili so meh
oči po neprecenljivem bogastvu	-»Ne, veličanstvo! Močan	krvni
biserov	In	zlata, pasel je oči in pritisk imate. Moram vam puščati
stokal:	kri.-n
»Kako. sem mršav!	Shujšal	Puščati kri? Puščati dragoceno
sem, shujšal/«	težo suhega zlata? Nikdar ne!
Sklical je zdravnike	in jim	»Dam vas, dam vas...« je
velel:	grozil knez, pa ni utegnil skonča-
»Sestavite in dajte kuharjem ti začetega stavka. Pritisk krvi tak jedilnik, da se bo najmanj mu je razgnal srce, mast mu ga podvojila teža mojega neboglje- je zalila.
nega telesa! Saj vidite, da ne mo-	Ljudstvo si je	oddahnilo, za-
rem niti hoditi, tako sem oslabelh kaj knez ni imel nobenega po-»Veličanstvo,« si je drznil ugo- tomca, in si odtlej vladalo samo. varjati deželni vrač, »saj ne huj- Pevec Slavec pa je na ves glas šate! Redite se. To ne bo dobro, zapel vse) deželi, vsem ljudem, Imate hud pritisk krvi. Utegnilo ne samo goram in drobnici: bi se primeriti, da bi vas zadela	»Stoglavi zmaj	zastrupil se
kap.. .■*
Knez, ki je bil prava jeza, je vzrojil in pri priči ukazal biričem:
»Obglavite predrzneža/«
Komaj je sodbo izrekel, že se je skotalila nesrečnikova glava. Nihče več mu ni oporekal. Nobena jed mu ni bila dovolj
je sam!
Je dolgo pil najhujši strup: zlato.
Stoglavi zmaj zastrupil se bo vsak, ki si v zlato vkoval bo um, srce h
Bis
Si orinsi. deSeli' obsežni dolini Stoglavi zmaj, knez Kondor, redilna. Kuharji so trepetali, on d r°v. ]/ &a Pogorja, ni bilo ki je vladal siromašni pastirski	)e komaj komaj še dihal.
ni biiuelno so kdal v davni deželi, je terjal plačilo davkov v	Bližal se je praznik novega	r
S biseri> verjetno .. suhem zlatu. Vsako leto ob no- leta. dan, ko so vsako leto polo- PneHr •)<* mn me] nistnii-n li.”?1’ kaaJT?; pas1iT Slavec je vem letu so mu morali rodovni žili kneza vpričo rodovnih sta- Zapuščena obležala je v travi - koli mu je trpljenje starešine izročiti toliko zlata, ko- rešin na tehtnico. Kondor se je p„ j0 naiei veter
Veter in piščalka
Qor,
stva
'itn,
.,	srce’	zapel	je	samo	Ukor	je	tehtalo	knezovo	telo	dal	že nekaj dni pred novim le- nn snrehodu^o^dohrnni
čredi ovac:	Moški	iv	ženske,	bolehni	starci	tom	stehtati	naskrivaj.	Teža	je
ISp
fes/1"* ^e^a' biserna si otr0u e nesrečnih so
Uj *
Jlce Potu so spehanih
&na SrnrtI
1 stoglavi terja: .Dajte ten? zlat“<\
• Golta ga stoletja že.«
§korec in njegov dom«
»Bi.
Si;
»Hm, sapo imam,« si je rekel,
Moški in ženske, bolehni starci tom stehtati naskrivaj. Teža je in še nedorasli otroci so dan in bila nezaslišano velika.
noč, poleti v peklenski vročini in »Malo, mnogo premalo!« je to- torej bi‘mogel’ igrati mrazu bredli po gorskih hudour- žil. »Lačen sem! Izstradati me ho- »Nimam pa rok « je zavzdihnil nikih, rekah im. potokih, bredli so čete h	1>to re( je tr’cba držati # ’
in iskali ter zbirali dragocena In je jedel, jedel.
nu1 za°imek°4 \ predlo§> 3 ka* pi dei 26ml; ■ del voza, 6. skraj-(L®snika q6, 8- dva enaka samo-,*«<*) i« tovarna aluminija 13 vp» ..tnusl,niansko moško Ith ,	’ 14 enota za upor.
kiA ’ 2- zn i 1 an8l- osebni za-va^r. fl. "*»*« vrt (kratica), 5. SfM8 'JsnjenfK 1 (srbohrv.), 7. to-Hleevi*! '^lkov, 11. če, 12. 0pska država.
zrnca zlata, da so ustregli nenasitnemu samogoltnežu. Tudi v prejšnjih časih, ko so deželi vladali Kondorjevi predniki, ni bilo prijetno, tako hudo, kakor za Kondorjevega knezovanja, pa ni bilo nikdar, zakaj Kondor je bil orjak. Rodovi so morali zbrati .milijone in milijone zrnc, da so zadostili knezovi požrešnosti. Pogosto se je ta ali drug rod pehal dneve In tedne, pa ni zasledil niti najskromnejšega zrnca iskane kovine. Zlata je bilo vsako leto manj, Kondorjeva teža pa se je večala iz dneva v dan.
Knez se je redil in redil. Dvorski kuharji so mu morali kuhati samo jedi, ki so pospeševale njegov tek in množile njegovo težo Ko je bilo knezu štirideset let, je bil tak debeluhar, da ga ni bilo
CERKNIŠKO JEZERO
Cerkniško jezero je narastlo. Voda je preplavila cesto med Zgornjim jezerom in Lazami. Zato otroci iz Laz ne morejo hoditi v šolo.
Da bi součencem Iz Laz omogočili reden šolski obisk, so se učenci Riko Koprivc, Jože Gruden, Jože Kandare in Franc Mulec odločili, da bodo součence prevažali v šolo vse dotlej, dokler voda ne bo upadla Vsako jutro in opoldne drči čoln s šolarji Iz Laz v šolo in nazaj Veslanje je za mlade roke precej utrudljivo, često jim nagaja tudi veter, vendar to delo zlahka zmorejo, ker vedo, da tako pomagajo svojim součencem, da redno prihajajo v iolo.
In je morala piščalka ostati za zmeraj ostati v travi...
Milni mehurček
Veselo nad rožami plava droben milni mehurček, sapa se z njim poigrava, sapa, ki piha jo Jurček.
Rahlo jo piha pod pisan balonček, še skloni se in ga odspodaj odrine, tedaj pa — eh — Jurčka nič več ne uboga balonček, vesel kvišku šine,
visoko pod sonce, in smeje se Jurčku: Hej
primaruha! Saj sem kakor majhno Sonce!
In se razpoči — od napuha.
Franc Forstnerič
Od»Rdeoe rože« do pionirske brigade »Ratitovec«
(Nekaj iz zgodovine pionirske organizacije)
»2e leta 1942,« tako Je pripovedoval Žumrov Marjan iz Železnikov, »so železniški otroci pomagali borcem. Tedaj so se zbirali v organizaciji, ki so jo imenovali »Rdeča roža«. To so bili Lotrič Stefan, ki je šel pozneje k partizanom in tam tudi padel, Bertoncelj Franc, ki je zdaj v
Ljubljani ln še nekateri drugi. Leta 1943 pa so tovariši z okrajnega komiteja sklicali sestanek pionirjev v Studenski grapi. Prišlo nas je šest: Bajželj Jožek, Kristan Lojze, Smit Janko, Demšar Jožek, ta je bil najmlajši, moj brat Lojze in jaz. Potem smo vedno hodili na sestanke ln skoraj vedno je prišla na sestanek tudi kaka mladinka iz okrajnega komiteta SKOJ:	Jana, Irena,
Urška, Mihela in druge. Od tedaj smo redno raznašali naše časopise. Nosili smo jih celo na vrt za hišo, kjer so bili Nemci. Redno smo obveščali partizane v Martinj vrhu o premikih Nemcev. To pa smo delali takole: V Martinj vrhu pri Kreku smo imeli pod skalo železno kanto in vsak dan je eden izmed pionirjev odnesel tja sporočilo, ki smo ga skupaj sestavili. Tam pa smo dobili literaturo, ki smo jo potem raznesli po Železnikih.
Imeli smo pravi bunker za našo hišo. Tam smo spravili bombe. V začetku 1943 smo jih pobrali iz nemških kamionov, ki so pripeljali v Železnike ln so
stali za cerkvijo. Tu smo imeli tudi telefonsko žico, kolikor smo je porezali na telefonskih drogovih in smo jo potem pošiljali partizanom. Tako smo delali vse do oktobra 1944, ko so partizani razrušili nemške postojanke in pregnali Nemce iz Železnikov.
Potem smo bili tesno povezani s partizani, najbolj z borci škofjeloškega odreda. K njim smo hodili tudi na položaje in dostikrat so leteli streli mimo naših glav. Kadar so prihajali Nemci, smo se umaknili k partizanom ali pa smo jim nosili hrano, ko so se borili.
Vedno več nas Je bilo. Postali smo pionirski odred »Ratitovec« in pozneje, ko so se nam priključili še pionirji s Češnjice s Prez-Ijevim Nackom, pionirji iz Rudnega, s Podlonka ln s Prtovča, pa smo se preimenovali v pionirsko brigado »Ratitovec« po zgledu partizanskih.
Za vse to delo smo prejeli ve8 pohval. Tovariš Veljko — Kavčič Franc, ki je bil tedaj sekretar oblastnega komiteja SKOJ za Gorenjsko, nam Je podaril Prešernovo Zdravljico z lepimi ilustracijami, ki je bila stiskana, v partizanski tehniki s posvetilom »Pionirskemu odredu Ratitovec ...« Na mladinski konferenci so nas obdarili z brzostrelko in s puškami. Kristan Lojze Je bil odlikovan z Redom hrabrosti, Demšarjev Jožek pa Je prejel Znak za hrabrost, vsi, ki smo delali od 1943. leta, pa slike maršala Tita s podpisom.
Potem smo še z večjim veseljem delali. Narezali smo ogromno palic za smučarsko delavnico v Cerknem in Izvedli še več drugih akcij, za kar smo prejeli na III. kongresu ZMS prehodno zastavico v trajno last. To zastavico hranijo še sedaj v šoli v Železnikih. Ostale dokumente, zapiske, žig in slike pa hranijo v Muzeju NOB v Ljubljani.«
MILOŠ MACAROL:
Napravimo si
elektromotorček
Ste že videli kdaj, kako majhen elektromagnet pri električnem zvoncu priteguje železno ko-tvico skupno s kladivcem, ki udarja po zvončku. Čeprav električni zvonec troši le šibak električni tok, njegova elektromagnetna sila ni tako malenkostna. Ce si napravimo, namesto navadne kotvice vrtljivo kotvico, lahko prav enostavno rešimo, da se bo
QOLar
p&ije, v tnŽLH
(Iz Pomurja)
^1*0v ti
; Gosn Junek je peljal v Na Muri je mlin in do tja bo mo-v na „ r Skuhala mu je rala Sarga. Tunek je nekajkrat Žal h rUn,"* P°*ne vreče. Bila je zavzdihnil, ko je gledal ubogo ži-vii 3 pSenica» kajti bli- val, kako rada bi se malo usta-*ibn r rad ZC,n *n takrat se go- vila in se malce oddahnila. Pa se li a^ot, ki *aložl s poticami ln Je še bolj udobno zleknil po vre-" »- e>ie „.p? se ne dajo zmeslti čah in nagovarjal siroto: »No,
“ohii? Je vS?', Kako ,e nek,! Sarga, daj. daj! Kar potegni. Vem,
a' suha i ar*a> Skuhalova da imaš naduho in da te tarejo
]( . Ji m Sl *n napol slepa; po- že leta. Pa kaj hočeva!«
8,aha°j flobro> kajti slama I* *sa	jedafo
1,1 nf. *n Je ***“• Je vlekla 0 PoirW. Vozu sedel Tunek <raI« v^ST' s*«*to. ki je «tai ’a n ek a »v, ? z en,*n očesom (w 'in in daleč, kjer naj bi
da Mura je
ura je bila še daleč.
i
-CMsOTj!-
Seveda ni Sarga odgovorila ničesar. Pač pa je Tunek na vozu raje mižal, da ne bi gledal sopihajoče reve. Le včasih je po-žmiril skozi trepalnice po cesti, da ne bi zašel voz z vrečami v jarek.
Zdaj se je cesta malo dvignila, kajti med Bakovci in Muro' je majhen brešček. Sargl so pošle moči do kraja. Naj ji je Tunek še tako prigovarjal, mrhača niti z ušesom ni mignila več, pa čeprav so ji sedale muhe prav na vrh uhlja. Torej, konec je bil z njeno močjo in Sarga je stala kar naprej in buljila v tla, kot bi jo bilo sram.
Tunek jo Je gledal z voza in si godrnjal: »No, taka je torej ta reč. Ne moreš več, Sarga, kaj? Pozimi so ti gospodar slabo polagali. Siroče! Pa naj bo, ti bom pač pomagal, drugače Skuhala ne bo jedel gibanic in potic. No, naj bo, da ne boš rekla, da sem neusmiljen človek.«
Nato je Tunek vzdihovaje vstal, si naložil na rame vrečo in stoje na vozu pognal z bičem Sar-go, kajti zdaj mrhača ni imela več vzroka uganjati mučenlštva.
Ko so srečavali ljudje usmiljenega Tuneka na vozu z vrečo pšenice na ramenih, so se dregali s komolci in se čudili Tunekovi pameti, ki je ni bilo ne konca ne kraja, kajti take ni uganil v Ba-kovcih še nihče. Sam sem videl, da je to rest
ta kotvlca pod vplivom elektromagnetne sile neznansko hitro vrtela. To se pravi: imeli bomo pravcati elektromotorček.
Kako to napravimo, Je razvidno iz priložene skice. Elektromagnet sl napravimo iz dveh železnih vijakov, katera namestimo na primerno kovinsko ohišje, ju spodaj izoliramo z dvema kartonastima ali juvidurnima kolutoma in povijemo s tankim papirjem. Nato namotamo nanju z lakom Izolirano, bakreno žico debeline 0,3 mm in sicer na vsakega po 150 navojev. Paziti moramo, da bodo navoji pri drugi tuljavici imeli nasprotno smer kot pri prvem. Najbolje se je ravnati kar po sami skici! Prvi konec žicc pritrdimo na ležajnl vijak (t. J. vijak, ki ima v sredi luknjico, kamor bo lepo sedla ln tekla koničasta os pletilke), drugi konec na drugi tuljavi pa priključimo na poseben vijak za priključek, ki ga moramo izolirati od kovinskega ohišja z dvema podložko-ma in z izolacijo vijaka z guml-
REBUSA
Jasto cevko (od ventila pri dvokolesu!). Na ta vijak bomo priključili s pomočjo tanke priključne žice en pol baterije, z drugim
vrtela dalje, dokler ne bo drugi krak zopet dobil kontakt z žico in s tem še hitreje pognal kotvico. Ce bomo žico pritaknili na desni strani, se bo rotor vrtel v levi smeri, če jo bomo pa pritaknili na levi strani, se bo rotor vrtel v desni smeri. Ta elektromotorček deluje torej na principu vključevanja in prekinjanja električnega toka, prav podobno kot električni zvonec.
Takšen elektromotorček Ima celo to prednost, da deluje enako
MEKHiNAsn Homec
emsje n aluminija
Ali KA3TICNE HA3C. f150K70m	'
tŽAJNt *IMK
Oi iz ncriLKt
■ XOTOR IZ OKROGLE ALI KVAOAATNt tlNE VAUCe
K BATERIJI
ŽICC ZA BOHOP TOKA SHt R *RT£KM ROTVKJA
HA VSAKE H VIJAKU IV 1S0 UA-V03M &AMVHC LAKI HANC Z:C* /DIMU** 0-3C ry.tr,I	/ja
NAVIJANJA P0 SKICI ■
!20URHA KOLUTA
VEZ IZ LCLtZHe ALI TRAFO-PLOČCI/IHC
l
V
koncem priključene žice, ki pa vodi od drugega pola baterije, pa se bomo narahlo dotaknili same vrtljive kotvice (tako kot kaže skica!) — našega rotorja, ki se bo hipoma zavrtel In brzel z blagim šumenjem. Zlco pridržimo tako, da bosta pola elektromagneta (t. J. glavici vijaka) pritegnili kotvico. Ko bo ta tik nad njima, bo tok že prekinjen In kotvlca sc bo zaradi vrtilnega momenta za-
45 mm ccti tCLCtNI VIJAK 6 PLOSKO SLAVICO (MAVOJ ‘rmmj
na istosmerni (baterijski) In enako na izmenični tok ter ga zato lahko priključimo tudi na mali transformator za hišni električni zvonec. Sicer pa si bomo takšne stvari v bodoče kar sami izdelali!
Gradivo za izdelavo takšnega elektromotorčka najlaže dobite pri Centru za pospeševanje tehnične vzgoje »Mladi tehnik«, ki ima svoj sedež na Glavnem odboru Ljudske tehnike, Lepi pot 6.
C
TELESNA KULTURA
J
OLIMPIJA : MODASPOR
NEVSAKDANJE PRVENSTVENO SREČANJE
Danes bomo v Ljubljani prisostvovali prvi prvenstveni tekmi za P?*?1 *vr°p!kib prvakov. Naslov tekmovanja Je zveneč. Strok Je okvir 22. držav, ln tako privlačen, da že zaradi tega pomeni ta dogodek izredno Športno doživetje za ljubljansko občinstvo. Po vsej Pr‘liv*c;, to tudi zasluži. Olimpija gl Je kot prvo Jugoslovansko moStvo priborila po nepretrganih enoletnih borbah čast, da brani barve Jugoslaviji. Z njo vred smo lahko vsi veseli in ponosni, da sl Je slovenska koSarka priborila tako visok renome med Številnimi evropskimi košarkarskimi velesilami.
Zdelo se mi Je potrebno poudariti predvsem to, ker ni nobenega dvoma, da današnja tekma ne bo na taki višini kot bi lahko pričakovali. Največ-Ja privlačnost bo torej le navdušenje zaradi tega, ker se bo zvečer Olimpija zanesljivo plasirala v drugo kolo tega tekmovanja. Bilo bi nepremišljeno, če bi prezrli nekaj pomembnih dejstev, ki so naredili lz carigrajskega nasprotnika, ki se je ob Bosporju krepko ln vztrajno boril, moštvo, ki v Ljubljani nima prav nobenih izgledov. Najprej, njihova postava ni popolna. Nato, prvič bodo igrali na odprtem Igrišču ,in naposled - nekateri igralci so poškodovani, medtem ko Je Olimpija brez vseh teh pomanjkljivosti na svojem igriču še vedno v formi ln trdno odločena poraziti tekmeca, ki bi bil še precej boljši.
Naša reprezentanca za Budimpešto
Subotica, 16. aprila. Po današnji trening tekmi jugoslovanskih nogometnih reprezentantov z reprezentanco subotlške podzveze, ki se je končala z zmago državnega moštva po zelo dobri igri s 17:1 je zvezni kapetan sestavil moštvo, ki bo v nedeljo Igralo v Budimpešti proti reprezentanci Madžarske:
Krlvokuča, Belin, Sljakovlč, BoSkov, Crnkovič, Krstič, retakovlč, Veselinovič, Kostlč, Zebec, Pašlč.
Rezerve so: Vidinič. Rajkov, Popovič, Mujič, LlpoSinovlč.
Gostovanje avstrijske reprezentance
V soboto in nedeljo bo košarkarski klub Branik na malem stadionu v Ljudskem vrtu priredil mednarodni turnir ženskih košarkarskih ekip re- ! prezentance Avstrije Lokomotive iz1 Zagreba in Branika. Spored tekem Je naslednji: v soboto ob 16. url: reprezentanca Avstrije-Branik; v nedeljo ob 11. url reprezentanca Avstrije—Lokomotiva (Zagreb); ob 15. uri Lokomotiva (Zagreb)—Branik.
—|—Brzojavke—
O BUDIMPEŠTA, 16. aprila (Tanjug) — v povratnem nogometnem srečanju za pokal evropskih nogometnih prvakov je domači Vasas premagal španskega prvaka moštvo Real lz Madrida z 2:0 (1:0). Ker je v prvem srečanju Real zmagal s 4:0, bo tako igral v finalu z zmagovalcem Manchester United : Milan.
• BOGNOR REGIS, 16. aprila (Tanjug). — Na čelu tabele mednarodnega šahovskega turnirja v Bog-nor sta pred sedmim kolom Jugoslovan Dimc ta angleški mojster Clar-cke
® SARAJEVO, 16. aprila. — B reprezentanca Jugoslavije Je Igrala trening tekmo z moštvom »Sarajevo« ln Je izgubila z 2:4 (1:1).
9 NEW YORK (AFP). v mestu Tulsa v ZDA Je bilo sinoči tretje srečanje med ameriškimi in sovjetskimi rokoborci. V petih borbah so zmagali gostje, v treh pa je bil rezultat neodločen.
• MILANO, 16. apr. (Reuter). Sinoči se je v Milanu začel košarkarski turnir za evrop. pokal. V prvem srečanju je Simmenthal (Milano) premagal Orlis (Praga) s 65:47 (S9:19). Sodelujejo še Honved lz Budimpešte.
MADRID, 16. aprila (Reuter). - Nogometno srečanje med Španijo in Portugalsko, ki je bilo v Madridu, se je končalo z zmago Španije 1:0. Edini gol je dosegel Dl Stefano s kazenskim strelom.
• TRST, 16. apr. — Plavalna reprezentanca Trsta Je v dvodnevnem tekmovanju premagala plavalce "*Schwimm Union« z Dunaja z rezultatom 103:102. Sandravale (Trst) je dosegla na 100 m prosto najboljši italijanski rezultat 1:07,3, ki pa ne bo priznan kot rekord, ker Je tržaški bazen dolg samo 33 metrov.
Zanesljivo lahko trdimo, da bo ljubljansko občinstvo to pot prikrajšano za lepoto Izenačene in dramatične borbe. Kajti že v Turčiji so domačini klonili lz najmanj opravičljivega vzroka: zaradi slabše fizične kondlcje. Nesporno je, da bo ta razlika prišla v Ljubljani še veliko bclj do izraza. Zato lahko optimizem v številnih Izjavah gostov pripišemo le njihovi nezaskrb-ljenosti, kajti če imajo le katero prednost, je to ta, da v Ljubljani ne morejo Izgubiti nič.
In vendar bi storili napak, če sl ne bi ogledali tekme na šišenskem Igrišču. Kajti, Igralcev takega formata kot je Turhan Terzol, ni mogoče videti pogosto. Njegovi dribllngl so razburjali budimpeštansko občinstvo, ko Je sam držal v šahu madžarsko reprezentanco. Njegovi meti iz daljave so delali Olimpiji preglavice do 10. minuta drugega polčasa. Igra Turkov ni primitivna, pač pa kar čestokrat pomeni mnogo, izredno temperamentna.
Zaradi vsega tega lahko sklenemo, da bomo zvečer prisostvovali nevsakdanji prvenstveni tekmi, na kateri bo mnogo zanimivega, katere največjl pomen pa bo v tem, da se bo ASK Olimpija kvalificiral za potovanje v Sofijo.
Kaj pravi Turhan Terzol
Na Bellevueu smo v torek zvečer kljub zgodnji url našli deset igralcev košarkarjev Modaspora, ki so se odpravljali k počitku. Ze lz tega ln iz razgovorov, ki smo lahko sklepali, da je njihova odločnost nastopiti v Ljub, ljanl čim uspešneje, kljub carigrajskemu porazu, nespremenjena. V Carigradu je bil najnevarnejši nasprotnik Olimpije branilec Turhan Terzol. Zato smo ga vprašali, če bo v Ljubljani zaigral prav tako blesteče ln odločno. Turhan je odgovoril:
»Celo na prvi tekmi v Carigradu nisem nastopil povsem zdrav. V ligaških tekmah sem si večkrat poškodoval ramo. Ker poškodbe nisem pravilno zdravil, so posledice dolgotrajnejše In neprijetne. Kljub temu pa bom na zelo dobrem igrišču Ljubljane dal vse od sebe.«
Vprašali smo ga še ali upa na zmago. Za trenutek Je obmalknil, nato pa odgovoril:
»Ne. Olimpija Je ▼ Carigradu zapustila tak vtis, da se v Ljubljani ne počutim kot Športnik, ampak bolj kot turist.«
Povedal nam Je tudi, da Je za njih zelo nenavadno Igrati na odprtih igriščih in da se bo nedvomno tudi poznalo na igri. Ob koncu Je še omenil, da se mu zdi, da so v Ljubljani preveč zaskrbljeni zaradi te tekme.
Ce bi lahko niegova izjava vplivala drugače, bi že sedaj čestital Olimpiji k zmagi in ji dal nekaj nasvetov za vllko hujšega nasprotnika - bolgarskega prvaka Akademiku.
B. Kristančič
Turški prvaki tudi v Mariboru
Košarkarji »Modaspora« lz Carigrada bodo v petek, 18. aprila nastopili tudi v Mariboru. Ob 16.30 bodo odigrali na novem bitumenskem Igrišču ob Tržaški cesti prijateljsko tekmo z Mariborom. V moštvu Maribora bo kot gost nastopil ameriški Študent Ted Lalller.
Brixi sestavil reprezentanco
Zagreb, 16. aprila. - Zvezni kapetan za tenis Predrag Brixl je določil teniško reprezentanco za srečanje Davisovega pokala s CSR, ki bo v Zagrebu od 25. do 27. aprila. Jugoslovansko | teniško reprezentanco sestavljajo Ke-retlč, Nikolič, Panajotovič in Plečevič.
Pred srečanjem za Davisov pokal bo se dvoboj mostnih reprezentanc Zagreba ln Beograda.
BOTVINNIK : SMISLOV
Nezmanjšana razlika
Moskva. 16. aprila. Sinoči se Je po zanimivi borbi nadaljevala XVI. partija za svetovno prvenstvo v šahu med Botvlnnlkom in Smlslovom. Velemojstra sta remizirala po 37. potezi. V dvoboju vodi Botvinnlk z 9.5:6.5.
Aurelio Gonzales
Asunclon, 16 aprila. - Aurelio Gonzales, trener nogometne reprezentance Paragvaja, ki bo na svetovnem prvenstvu na Švedskem Igrala v skupini s Francijo, Jugoslavijo in Škotsko, Je Izjavil, da je »srečen, ker v začetku njegovo moštvo ne bo Imelo srečanj z zelo močnimi nasprotniki.«
Gonzales meni, da Je v skupini Francija najmočnejša, razen Paragvaja seveda. »Toda - je dodal - čeprav so evropski nogometaši številčno močnejši od paragvajskih, nas bo hitrost naših igralcev izenačila s Francozi. Največja moč paragvajske reprezentance je v hitrem in točnem prenašanju žoge.«
Trener paragvajskih nogometašev Je Izjavil, da igrajo Jugoslovani počasi in da se težko gibljejo, kar vsekakor ni prednost v primeri z njegovimi igralci. »To sodim po gostovanju »Partizana« v Paragvtju, kjer Je tu naše moštvo Izgubilo pri obeh srečanjih.«
Kar zadeva njegovo moštvo, je Gonzales dejal :»Ce bomo premagali klimo in če nam prehrana ne bo delala težav, s bomo znašli med vodilnimi moštvi.« Gonzales meni, da bo bodoči svetovni.prvak Brazilija ali Argentina, kot favorite pa Je omenil še Madžarsko. Anglijo In Švedsko.
O taktiki igre je paragvajski trener dejal, da ni pristaš gledišča, glede na katerega pride moStvo na igrišče z že v naprej določeno formulo napada, j Gonzales je prepričan, da je najboljša taktika za vsakega igralca »da deluje po svoji osebni zamisli. To Je sistpm, ki najbolje ustreza latinskim igralcem«. Od južnoameriških sistemov ima Gonzales najrajši »paragvajskega«. Ta sistem je opisal kot »energično igro, v kateri Je žoga vednp v gibanju in v kateri se ne sme Izgubljati časa z nepotrebnimi driblingi, in pri kateri se strelja na vrata lz vsake pozicije ali oddaljenosti, ne da bi čakali na najbolj Idealen položaj«.
PREDSEDSTVO SZDL SLOVENIJE, LJUBLJANA,
TOMŠIČEVA ULICA 5 razpisuje naslednja delovna mesta za:
2 debatna stenografa 1 strojepisko 1 pisarniško moč
Pogoji: ustrezna šolska izobrazba ali večletna Plača po zakonu o javnih uslužbencih in pravil
Interesenti naj pošljejo prošnje z življenjepisom in dosedanjih službovanj na gornji naslov.
IZ PTUJU
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Četrtek, 17. aprila ob 20: E. Harris: »Molčeča usta«. Red Četrtek ln Izven.
Petek, 18. aprila ob 19.30: A. Remec: »Magda«. Abonma in izven. Gostovanje v Središču.
Sobota, 19. aprila ob 20: A. Remec: »Magda«. Abonma ln Izven. Gostovanje v Slovenski Bistrici.
Ob 20: Mozart: »Figarova svatba«. < Izven. Opera v štirih dejanjih. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Maribor - Opera. Opozarjamo vse obiskovalce na gostovanje mariborske opere s »Figaro-vo svatbo«, ki bo v soboto 19. aprila 1958, ob 20.
Ptujčani nabavite sl pravočasno vstopnice.
Nedelja, 20. aprila ob 14: A. Bemec: »Magda«. Izven - gostovanje v Poljčanah.
Nedelja, 20. aprila ob 19.30: A. Remec: »Magda«. Izven - gostovanje v Ločah pri Poljčanah.
Ponedeljek, 21. aprila ob 20: A. Remec: »Magda«. Izven.
Torek, 22. aprila: zaprto.
KINO
»PTUJ«: sovjetski film »Zvesti tovariši«.
IZ MURSKE SOBOTE
KINO
»MURSKA SOBOTA«: amer. film »Abbot ln Costello v tujski legiji«. Predstava ob 20.
MARIBORSKE VESTI
SLOV. NARODNO GLEDA«? ^
Četrtek, 17. aprila ob 19: CaE°van]e n» vesa umirajo stoje«. Gost
Teznem.	orndana ne'r8’
Ob 19.30: Smetana: »Prodan«
sta«. Red LMS 1.	hjtuuBI’®*'.1
Petek, 18. aprila ob 19.30. M »Zakonska matematika«, n
KINO ^.masco!* »UNION«: amer. barv. t“nen film »Zvezda Je rojena«.	j	01®
»PARTIZAN«: Italijan, barvn »Fant za vse«.	,, ^-nml &
»UDARNIK«: angleški barv »Abdulah Veliki«.
Vsem znancem in Pr^(atjj Je sporočamo žalostno vest, dne 16. aprila 1958 po te‘K‘0J, lezni preminil naš dobn oče in ded	-
Pavel Konstantinovi6
Beznikov
Pogreb dragega po|^8 0t> bo v petek, 18. aprila ■19 gice 15.30 iz Petrove mrliške v« na 2alah.	KoV,
Ljubljana, Pirniče, Har 16. aprila 1958.
Žalujoči: žena Jos1^, I Igor z družino, hči FR —,
riniftlnn ln r.stfllO SOf<
•odst'*'
Košarkarji kluba Modaspor lz Carigrada, ki bodo drevi igrali z
Olimpijo
se ne boji jugoslovanskega moštva
Umrl je tovariš
PAVEL BEZRUKOV
gradbeni tehnik Dolgoletnega, zvestega in požrtvovalnega sodelavca boW° ohranili v trajnem spominu!
Organi samoupravljanja in sindikalna podružnica Podjetja za vzdrževanje prog Ljubljana
Gonzalesove Izjav? so zelo samozavestne. Toda temu se niti ni treba čuditi. S tem sistemom Je Paragvaj prišel v finale svetovnega prvenstva, zlasti pa Je paragvajska reprezentanca presenetila svet s tem, ker Je premagala dvakratnega svetovnega prvaka -Urugvaj s 5:0.
Uspeh naših mladih smučarjev na Kaninu
Gorica, 16. aprila. — V nedeljo
je bli na Kaninu tradicionalni planinski smuk, ki so se ga razen najboljših Italijanskih udeležili tudi avstrijski lin Jugoslovanski smučarji. Proga za člane je bila dolga 2000 m ln Je imela še 40 vratič. Zmagal je De Nicolo (I) pred Munckenschna-blom (A), Gluckom (I), Pompanl-nom, Burrinijem in Siorparesom (vsi I). Jugoslovani so se uvrstili takole: 8. Sumi, 11 Lakota, 13. Klinar.
Lep uspeh pa so dosegli jugoslovanski mladinci, ki so zasedli drugo mesto (Limovšek), četrto (Preželj) ln peto mesto (Detičck). Zmagal je Italijan Kratter s časom 1:37,9, Limovšek pd Je dosegel čas 1:36,4.
Dva z Rakeka
Kranj, 16. aprila. — Danes se Je v Kranju nadaljevalo republiško prvenstva za posameznike. Do časa poročanja je nastopilo 15 tekmovalcev. Za prijetno presenečenje sta poskrbela Grom ln Kum z Rakeka, ki sta se nevarno približala znamki 900. Grom je bil celo za en kegelj boljši kot Starc v prvem nastopu, ki za zdaj vodi po obeh nastopih z rezultatom 1790 kegljev.
Današnji rezultati so tile: Grom 892, Kum (oba Rakek) 882, Stefe (Zvezda) 82S, Dominko (Ljubljana) 823, Žerjav (Kranjska gora) 806, Mlakar (Gradis) 797 itd.
V 82. letu starosti nam je umrla naša draga mama-sestra, tašča in teta
KATARINA MATIČ
Pogreb bo v petek, 18. aprila 1958 ob 15.30 iz žir^ nice na pokopališče na Breznici.
Žalujoči: sin Egidlj v Imenu sorodstva
m
Sporočamo, da je po težki bolezni dotrpel naš ne~ pogrešljivi tovariš
AVGUŠTIN ISKRA
magister farmacije ln upravnik lekarne Podčetrtek
Dragega pokojnika bomo spremili k zadnjemu v petek, dne 18. aprila 1958 ob 8. uri zjutraj na pokoP lišče pri Podčetrtku.
Zdravstvena postaja Podčetrtek
B D L A S S I E
(0
36
ti JiahJŽeina
K.KJMINALN1 ROMAN
S Tedom sva oblačila plašče, Barbara pa si je že pomerjala klobuk. Navsezadnje je Kay le prišla iz spalnice. Bila je v zelo lepi, globoko izrezani obleki, nosila je elegantne čeveljčke z visokimi, koničastimi petami. Ni bila našminkana, kar je še bolj poudarjalo njeno čisto polt. Ogrnila se je v kožuh in rekla:	•
»Pripravljena sem. - Vedno sem pravila, da bom nosila ta kožuh do smrti,« je dodala z nasmehom.
Ted si je pomel roke. »Poslušajte, prosim! Se nekaj zadnjih navodil. Izstopili boste, še preden bomo prišli do McDonaldovega stanovanja, ker bi nas lahko videl z okna. Brž ko bom naše) parkirni prostor, boste prišli vi, Barbara, k meni v avto. Kay, vi boste počakali Tussyja r>red McDo-naldovimi vrati. Ti, Tussy. boš zlezel na požarno stopnišče. To najbrž ne bo lahko.. .«
Pogledal me je: nemara sva oba imela v mislih isto reč. Ce bo kdo opazil črnca na strehi ali na požarnih stopnicah hiše, v kateri stanujejo sami belci, bo dobila policija v nekaj minutah vsaj ducat Dozivov. .
»Ce ne bo požarnih stopnic,« je nadaljeval Ted, »ali če bi se preveč videlo, Tussy, se boš skril za McDonaldoviml vrati. Bodi pripravljen, da boš vdrl, če bo treba.«
»Kako pa naj pridem skozi vrata?« sem pripomnil. »Ce me bo kdo opazil na stopnišču, bom moral pobrati šila in kopita.«
»Molči, ti večni črnogled,« je rekel Teddy. »Ce bi vsi ljudje kar naprej razglabljali in se obotavljali, kakor se ti, bi si prav gotovo ne priborili prav nobene zmage. Domenimo se za znake! Brž ko bo Kay nastavila oddajnik, bom trikrat zatrobil, kar ji bo povedalo, da je sprejem dober. Ce treh znakov ne bo niti še po petih minutah, pustite aparat tam, kjer je, Kay in si izmislite karkoli, samo da pridete čimprej iz McDonaldovega stanovanja. Recite, da vas boli glava, ali kaj podobnega.«
»Drevi mora biti vse končano,« sem vztrajal pri svojem.
»Najvažnejše je, da ničesar ne prepustimo naključju,« je nadaljeval Ted. »Ce ne boste slišali moje avtomobilske hupe... Čakajte, imam boljšo misel! Ce sprejem ne bo dober, bo Barbara telefonirala, s tem pa bo imela Kay zadosten razlog, da bo odšla. Ce bo oddajnik dobro deloval, bom zatrobil le v primeru, če bi bila Kay v nevarnosti. Tussy, takrat boš moral vdreti v stanovanje.«
»Zdi se, da je ta predlog najboljši,« je rekla Kay.
»Kdor hoče vlomiti, se mora dolgo zaletavati,« je imela Barbara pomisleke. »Stevu pa zadostuje sekunda, da ...« Stavka ni dokončala.
Teddy je pokimal: »Nič se ne bojte! Tussy bo verjetno našel kako okno. Ce okna ne ho, se bo Steve ob ropotanju po vratih tako ustrašil, da mu niti na misel ne bo prišlo, da bi... Za vsak primer bo Tussy oborožen.«
»Zlahka se bom rešila Steva,« je rekla Kay. »To pot ne bom prvič brcnila v piščal. Pojdimo!«
Barbara in Ted sta šla prva, midva s Kay pa sva čakala na stopnicah.
»Ali ste živčni, Tussy?« me je vprašala.
»Mirnejši bi bil, če bi poznal hišo.«
»Zal mi je, ker vam ne morem o tem povedati kaj več. Spominjam se le, da je Stevovo stanovanje v tretjem nadstropju.«
Steve je stanoval v 65. ulici. Ted je izročil oddajnik Kay. še prej pa se je prepričal, ali deluje. Kay ga je dala v torbo. Dekleti sta izstopili na vogalu.
»Pazite na torbo, ko boste slačili plašč,« je naročal Ted.
Zavila sta v 65. ulico, ki je bila polna avtomobilov. Nikjer praznega prostorčka, le pred razkošno restavracijo sva opazila vrzel. Pred vhodom pa je stalo opozorilo: »Parkiranje prepovedano!«
Teddyju sem rekel, naj tam ustavi, on pa je odgovoril, da naju bo vratar nagnal, še preden bova izstopila.
»Kar ustavi,« sem ponovil.
Stari vratar — oblečen je bil v pravcato generalsko uniformo — je prihitel k nama. Se preden je utegnil kaj reči, sem pohitel:
»Zelo važno je, da ostaneva tu kake pol ure.«
»Nimate pravice...« Potem je opazil v moji dlani desetdolarski bankovec. »Dvignite pokrov na motorju, kakor da imate defekt. Samo pol ure! Za kaj pa pravzaprav gre?«
»Zbrati moramo dokaze za zakonsko nezvestobo. Kar mirni bodite, ni pri vas.«
Prostor je bil dober, da si boljšega nisem mogel misliti. Z avtom sta stala komaj sto metrov od Stevgve hiše.
Dvignil sem pokrov, Teddy pa je pripravljal magnetofon. Takoj zatem sem izginil v senci sosednjega poslopja. Barbara je prišla prva in sedla
te Pr
v avto. Vratar nas je čudno gledal. k
spela nekaj sekund kasneje. Stisnil sem šel za njo in se ji pridružil tik pred vovim stanovanjem.	m ji ,,e
»Zunaj ni videti požarnih stopnic," s povedal. »Ko boste prišli gor in vstopi'1' ^ vpr vsaj deset minut, šele potem ga smete	'
šati. Oddajnik pa naravnajte, takoj! ^	^
v redu?«	z\'0VeC^
Prikimala je, nato pa pritisnila na toPila stanovanje 3-D. Vrata so se odprla, vs prs1 Kay je šla peš naprej, jaz pa za njo v . čeprav je debela obloga dušila korake. nestrP „ Slišal sem, kako je Steve odprl vrat > ggII, p nekaj rekel, in jih spet zaprl. Se rna jstrojL čakal, potem pa šel dalje. Ze v drugenj na d, sem ugotovil, da vsa stanovanja D 8led nonjce rišče in da so v levem krilu. Požarne stvv geP ^ našel. To spoznanje me je precej Pon,1jctropj je *bilo težko priti do njih. V vseh naas‘ #<», bila na koncu hodnika okna, pa jih n ^ o odpreti. Moral bi torej na streho ln se ^ spustiti v tretje nadstropje.	,	}vep^e%e
Ko sem prilezel na vrh, sem Prižflji0 ala Na vratih, ki so peljala na streho, ni P 10
ven
n*
naprave. Tiho sem jih odprl, zlezel znašel v gozdu televizijskih anten. „av8& Zaprl sem oči, da bi se čimpr®! videl- fljctl temo. Zdelo se mi je, da me ni	Artl\,g0'
je imela eno samo pomožno stopn*1 so dobro podkupili komunalno inšpekcij > ^ oD ^ tovil. Sezul sem čevlje, jih zvezal in >	o
čez ramo. Potem sem počasi stopil n les' ^ Bal sem se, da bo kdo kje za P° ® 0itna-prižgal luč in bom moral mimo svetles za pe bi bil dobra tarča, če bi me kdo itn . se& jS< nega črnega vlomilca. Tisti tren^V rpedo'
spomnil, da sem pozabil vzeti s se mokres,
»laJUDSKA PRAVICA«. T—---------------------
dnevne novice
*^VNISka DE2UBNA SLU2BA
S nuInp3 „J?r,avniSk:a dežurna služba ^ 20- dn ? na bolnikovem domu
^Uve^da^' °b nedelJah
*l;c-varpVS‘venl dom Center, Mlklo-
i eva c’ od Ar' Jerše Marjan, Miklo-, • starosš Jfil 39"151- Za otroke do 7
f°n 39-151	te od 1- do 20. ure te-
?«%radVStienI občine Ljubljana
?r' Setina°Mii12; do 16‘ aPrlla 19581 0ri 3i-28i	°^*	Velikovška 6, tele-
Vij^vitvem dom
občine Ljubljana
Nič r,!.;-. do 18. aprila 1958: dr. Ja-22.A, Rožna dolina, c. XV/la, 0ri 21-519 odsotnosti klicati te-
tyi«nt?eJl?ia dežurne služba v am-Ure toifi6 ~ Rlmska 31, od 8. do - Zdrav.. 21-797.
6 13	dom	Ljubljana-Moste
ii W. anSi	1958> dnevna ln nočna:
i-Mrvoo,	Zdravstveni dom Ljub-
i,.,,uste, tel. 31-359. V odsotnosti
*dra.
sss**
Ce, «gHtaT dr. Juvan ^Vnilr« 1 IP»n 31-359. V
3ravnika tnif.1* 3l“359- v odso1 i 18- amnie tel- LM 30-300;
v*ževa , i' dr‘ Stamač Milena.
“‘tl 2rt® “*• I8- tel. 30-738. V odsot->3. v®yjlka kličite tel. LM 30-300;
Gra-
Zlata, ZD odsotnosti
‘Ovnik- , J,”11	-3»».	v oos
.. Zdravstvi !te tel- LM 3°-300-
S /1iton	(,om	Rudnik: dr. Sir-
S?s°tnosti’oz 5' telefon 22-742. V i.3o°- V ‘ždfavnlka kličite telefon LM Ur® flalje ° deiurna služba že od
Va	dom
{'anski društvo Ljubljana vabi 11. an»nSestanck- 'tl bo v četrtek, 5 s®bi iF-, 1958 ob 19.30 url v klub-ii ? “stale Yarne Union, svoje člane ln „11 o lete* ? sestanku bomo razprav-v,;koj turlsHlltlw0gledlh ter Predvajali ' Vabljen Ulmov ln diapoziti-
^J^dltursko društvo Slovenije bo
JPrvl občm zbor 11. maja
22-831.
Šiška: Cerneto-
V času VII. kongresa ZKJ bo Drama SNG uvrstila v repertoar panoramo svojih najbolj uspelih predstav zadnjega časa. Med kongresom bo tudi nova dramska premiera: »Ani Kare-nlna« Leva Nikolajeviča Tolstoja v dramatizaciji N. D. Volkova. Razpored predstav je naslednji:
Ponedeljek, 21. aprila ob 20.30: Ivan Cankar: »Hlapci-.
Torek, 22. aprila ob 20.30: Eugene Glad-stone 0’Nelll: »Dolgega dneva potovanje v noč«.
Sreda, 23. aprila ob 20.30: Willlam Shakespeare: »Ukročena trmoglavka« Četrtek, 24. aprila ob 20.30: Bertolt Brecht: »S vej k v drugi svetovni vojni«.
Petek, 25. aprila ob 20.30: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Ana Karenlna«. (Prizori iz romana. Dramatska kompozicija N. D. Volkova.) Premiera. Sobota, 26. aprila ob 20.30: Ivan Cankar: »Hlapci«.
Nedelja, 27. aprila ob 20.20: Frances Goodrich-Albert Hackett: »Dnevnik Ane Frank«.
Ponedeljek, 28. aprila ob 20.30: Lev Nikolajevič Tolstoj: -»Ana Kareni-na«. (Prizori tz romana. Dramatska kompozicija N. D. Volkova.) Občinstvo lz Ljubljane in okolice opozarjamo, da bodo predstave izven abonmaja in da se bodo začenjale Izjemoma ob 20.30. Vse dramske predstave od 21. do 28. aprila bodo izven abonmaja. Rezervacije, pismene in te-lefonične, na Glavno tajništvo SNG, Cankarjeva 11/1, Poštni predal 27, telefon 22-526,
VESTI IZ KRANJA
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
Četrtek. 17. aprila op 20 Radovan Gobec -Planinska roža«. Opereta v S dejanjih izven, sobota. 19. aprila ob 20; Koncert. Gostuje Učiteljski pevski zbor OLO Kranj Izven.
Nedelja 20 aprila ob 1»; Radovan Gobec; »Planinska roža«. Opereta v 2 delanjih, (zven m za podeželje.
KINO
»STORŽIČ«: premiera ameriškega barvnega filma .»Zgodba o Jolsonu«. Predstave ob 16, 18 ln 29.
Z BLEDA
ii ne on JHtvl oocm zoor 11. maja n° v mn aPrila* kakor je bilo jav-o *’'eza&6niku SVV.
bo pr"*a *°Ia AO PD Ljubljana Ma-JiJavite ®ela 8 poukom pod Turncem. ž» Dmlv„druS,venl pisarni. Opre-u*t bo posodilo društvo.
wR E D fl v fl N I A
v^lkl
»“Jo čia~s',rnJa Siška-Dravlje obve-K,aPriia, vo, da bo v četrtek, dne flv0ran? T .ob 17‘ url Popoldan v ve-Kenermi*ut°stroja predaval rezerv-»Cet^J fhajor Lado Ambrožič o tu* Juan*i8 sovražr»a ofenziva proti tl J® v la!iJe leta i'1««. Predava-ni?a80slav»iiy Proslav 15. obletnice , k°nj v V, ”.borb NOV proti sovraž-brt ,mllano .]Stskl- ~ Predavanje bo tli ’®žbn diapozitivi ln filmom. -kii99 so t, jfa Slane obvezna, vablie-Jjkot turu . vsl rezervni podoficirji, Uh toJL ® ostalo prebivalstvo ome-‘urenov.	Odbor.
koncerti
i°Perni ,n koncertni večer bo k?nelovait u’ 21- aPrUa v Filharmoniji. Ii't°V6pv bodo operni solisti Vilma k	’ Božena Glavakova, Janez
ni,Samo Smerkolj ln Zdravko l9 ter žkester in zbor Radia Ljublja-b fšflu dlrlgent Uroš Prevoršek. Na b*t0v®?	,'?®la Koniuviča, Škerjanca,
S Čajkovskega, Borodlna, Offen-?'u v vJJStane' Vstopnice od 100 do
sSlters*«.
Uf}1 k, ni? petek, dne 25. ln v pone-
uii-2 ltvortl 28- t. m. obakrat ob 20.30 lij., • hipi; ° Beethovnove »IX. slmfo-taJ klan-^cnt dr. Fablen Sevltzky so-va« ,*• 'dmarjevu Bogdana Strl-So i Vston„? Brajnik In Zdravko Kolin*?, v DrnlC?. °d 399 din do 600 din tak«1® ln Abonenti Slov. filhar-be i- skunir,?c!nfrertne direkcije prav •iein drUgp * }zven Ljubljane (elasbe-ven*i *®devn • sindikati), ki naj poš-fllhn? Prijave na upravo Slo-‘armonlje - Imajo popust.
^tiico/
KINO
»►BLED-«: Italijanski film — drama »►Tisti iz sanj««. Predstava ob 20.
r lojnic in okolice
Zdravniško dežurno službo na Jesenicah trna dr Avgust Tancar. Gosposvetska cesta.
KINO
►►RADIO««:	japonski barvni film
►►Vrata pekla««. Predstavi ob 18 in 20.
»►PLAVŽ««:	ameriški barvni film
►►Piknik««. Predstavi ob 18 in 20.
VESTI "POVELJ
KINO
»DELAVSKI DOM«: jugoslovanski film »Naša pota se razidejo«.
CELJSKE VESTI
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 17 aprila ob 19.30. Marijan Marinc »Komedija o komediji. — Gostovanje v Vojniku Petek, 18 aprila ob 15 30: Levstlk-Kreft. »Tugomer. L arednješolsk abonma
Sobota, 19 aprila ob 20:	Levstlk-
Kreft; »Tugomer« Sobotni abonma ln Izven Nedelja, 20 aprila ob 10: Levstlk-Kreft:	»Tugomer.	Nedeljski do-
poldanski abonma In izven. '
KINO
»UNION«: ameriški barvni film »Pony express«.
»METROPOL«: amer. barvni film »Zgodba o Jolsonu«.
5130203
llMim
trtek
17
^EDALJSCA
i>	nn	a...
Drama
iin?,rlla ob 19.30: Ivvaszkle-uetle -------------- Abonma
„ 2Š?' 'BolXlla ob 19-39: D - (Stoji«*® v Nohantu«. ,
» le, ll“®a SO v prodaji.) pe?ž: “Poler ob 15-30: Iwaszkle-ni„®k pobmi® v Nohantu«. Abonma v Prodaji"8151- (Preostal® vst°P-
Kupujte srečke denarne loterije Rdečega križa Slovenije, saj pomagate s tem graditi mladinsko klimatsko okrevališče na Debelem rtiču.
OPERA
Cetrfek, 17. aprila: zaprto. •
Petek, 18. aprila: zaprto.
Sobota, 19. aprila ob 19.30: Donlzettl: »Lucla Lainmarmoorska«. Abonma red P. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, 20. aprila ob 19.30: Giordano: »Andre Chenier«. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 17. aprila ob 20: Rattlgan: »Globoko sinje morje«. Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 18. aprila ob 20; Manzarl: »Naši ljubi otroci«. Abonma Petek I. Vstopnice so tudi v prodaji. Mladini ni primerno.
Sobota, 19. aprila ob 20: Manzarl: »Naši ljubi otroci«. Izven Mladini ni primerno.
Bentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom
Sobota. 19. aprila ob 20- A. Koren:
»Ambasador«, veseloigra. Izven. Nedelja, 20. aprila ob 16: Br. Nušlč: »Žalujoči ostali«, komedija. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 20: A. Koren. »Ambasador«, ve-veloigra. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. 1 Sobota, 19. aprila ob 17: J. Pengov-N. Simončič: »Zlata ribica«. Nedelja, 20. aprila ot 11: J. Pengov-N. Simončič: »Zlata ribica«.
Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani bo v ponedeljek prvič uprizorilo marionetno igro »Srečni princ«, ki Jo Je po Oscarju Wildu priredil Mirko Mahnič.
Režija Mirko Mahnič, scena inž arh. Viktor Molka, scenska glasba Marijan Vodopivec, lutke akad. slik. Mara Kraljeva, kostumi Andra Avčlnova, slikar Lado Skrušny, tehnični svetovalec Ciril Jagodic. Sodelujejo: Miro Weber, Vera Štihova, Jože Pengov, Edi Majaron, Dušan Acčetto, Vida Kastelčeva, France Gajeta, Polde Dežman, Nace Simončič, Ela Bajčeva, Zdenko Majaron. dr. Franc Bajc. Darja Macarolo-va, Dušan Hrovatin Peter Dougan,
I Cvetka. Kuštrlnova, Crt Skodlar, Breda Vlntarjeva, Majda Podvršičeva, Milin Čenčur, Edi Čenčur, Vinko Sablat-nlk, Vinko Logar, Ivan Erceg, Matjaž Loboda, Ciril Zore.
Prodaja vstopnic od četrtka dalje (razen nedelje) na upravi Resljeva c. 36, (telefon 32-020) od 10 do 12 In pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni.
»KOMGRAP«
'^beno podjetje, BEOGRAD, Sremska ulica 4
ki
poziva vse delavce,
sluŽbo V letu 1957 z n-iim v delovnem razmerju, pa so »epre. . ZaPustili s soglasjem podjetja in imajo tri mesece hepre, lniene8a delovnega staža, oziroma imajo 6 mesecev lnjenega delovnega staža, pa so službo zapustili po lastni odpovedi,
jav'io zaradi sprejema plač preko tarifnega pravilnika za leto 1957.
Do t
aa_ a zneska nimajo pravice tisti delavci, ki sq svojevoljno 111 delo, ne oziraje se na dolžino delovnega staža.
Po i
n®l se
ki
Preteku
treh mesecev od objave tega oglasa izgube delavci,
ne bl prijavili podjetju, pravico do povečanja plače.
1310
Upravni odbor
Industrije volnenih tkanin
OKTOBARSKA
SLOBODA
Beograd, Višnjička 15
razpisuje
natečaj za izpopolnitev naslednjih izpraznjenih delovnih mest za:
1. Sefa biroja za napredek proizvodnje,
2. tehnika za delo v biroju za napredek proizvodnje,
3. referenta za tujo literaturo,
4. sekretarja organa samoupravljanja,
5. tehnika za delo v barvarni,
6. daktilo-koncspondcnta,
7. daktilografa I. in II. raz.,
8. blagovnofinančnega kontrolorja.
Pogoji:
pod 1.: tekstilni strokovnjak z višjo strokovno izobrazbo in najmanj 7-letno prakso v tekstilni industriji ali tekstilni tehnik z najmanj 0-letno prakso;
pod 2.: tekstilni tehnik z najmanj dveletno prakso v volneni tekstilni industriji;
pod 3.: popolna srednja izobrazba z znanjem nemškega jezika;
pod 4.: popolna srednja šola z znanjem strojepisja in event. znanjem stenografije ter 1 do 3-letno prakso v gospodar, organizacijah;
pod 5.: tekstilni tehnik ali tehnik kemičnega oddelka z najmanj dveletno prakso v volneni industriji;
pod 6.: popolna srednja i2»brazba s 4-letno prakso;
pod 8.: ekonomska fakulteta in 3-letna praksa v finančnih poslih ali srednja ekonomska šola s S-letno prakso.
Za vsa delovna mesta plača po tarifnem pravilniku podjetja.
Rok za vlaganje prošenj je 15 xlni od objave tega razpisa v dnevnem tisku.
1314
IZ 2ALCA
KINO
»2ALEC«: kitajski film »Belolaso dekle«.
IZ R0GA*KF SLATINE
KINO
»ROGAŠKA SLATINA«: JugOSlOV. film »Čeveljčki na asfaltu«.
RADIO LJUBLJANA
Spored za četrtek, dne 17. aprila 1958
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55
5.00-8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) - vmes ob 6.30-6.40 Reklame - 6.40-6.45 Naš jedilnik - 8.05 Rukovetl Stevana S. Mokranjca - 8.03 S kitaro pod oknom - 9.00 Dopoldanski divertlmento - 10.10 Za ljubitelje popevk - 11.00 Orkestralni odlomki lz oper ln baletov - 11.j0 cicibanom -dober dani - 11.45 »Jurčkov dan v pesmi ln besedi« - 12.00 Od melodije do melodije z majhnimi zabavnimi ansambli - 12.30 Kmetijski nasveti -Prof. Josip Priol: Sadne sorte ln sadni tipi - 12.40 »Po domači deželi« - 13.13 Spomini na Broadway z orkestrom VVerner Mtlller — 13.40 Popularne melodije iz orkestralne glasbe - 14.20 Zanimivosti lz znanosti in tehnike - 14.33 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Humoreska tega tedna -Mlhall Zoščenko: Dve veseli - 16.00 Z našimi in Inozemskimi solisti in skladatelji - 17.10 Popoldanski cocktail — 18.00 Radijska univerza - Bogdan Capuder: Boji za socializem v novih pogojih — 18.15 Karol Pahor: 3 pesmi za glas ln orkester - 18.45 Četrtkova reportaža - 19.00 Zabavna glasba vsem reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 19.50 Tedenski notranje-političnl pregled - 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov - 21.00 Ady Endre: Ljubil bi, če bi me luibill - 21.30 Ma-nuel Ponče: Sonata breve - 22.15 Reportaža s tekme za pokal evropskih prvakov ASK Olimpija - 22.30 V plesnem ritmu - 23.00 -23.15 in 23.30-23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda)
n. program (na valu 202,1 m in 93,9 mHz)
14.00 Od arije do arije - 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila - 15.25-16.00 Igra pihalna godba JLA
Spored za petek, dne 18. aprila 1958
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55 5.00-8.00 Dobro Jutrol (pisan glasbeni spored) - vmes ob 6.30-6.40 Reklame - 6.40-6.45 Naš jedilnik - 8.05 Glasbeni album - 9.00 Radijski roman
— Vladimir Babula: Planet treh sonc
- I. - 9.20 Iz našega arhiva zabavne glasbe — 10.10 Dopoldanski koncert solistične glasbe - 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov - 11.30 Za dom ln žene
— 11.40 Igra trio Dorka Skoberneta -
12.00 Tri rapsodije - 12.30 Kmetijski nasveti - Ing. Bine Stritar: Kako globoko bomo rahljali ln orali za bogate pridelke - 12.40 Veseli godci igrajo poskočne viže - 13.15 Od arije do arije
— 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo
- Majda Klemenčič: Novice lz pomladnega gozda - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Iz svetovne književnosti - Ku Yu: Svatba -
16.00 Koncert ob štirih - 17.10 Glasbena čajanka — 18.00 Iz naših kolektivov
- 18.30 Umetne in narodne pesmi poje ženski zbor »Svoboda« Laško - 18.50 Družinski pogovori - Mara Rupena: Vloga gospodarjenja v sodobni družbi
— 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame
— 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Mali koncert Zabavnega orkestra Radia Ljubljana - 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled - 20.30 Iz del Arcan-gela Corelllja - 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih - 22.15 Najnovejši po-smetki Nat King Cola z orkestrom Bll-ly May - 22.35 Plesna glasba iz nočnega zabavišča hotela Slon v Ljubljani
- 23.00-23.15 ln 23.30-23.43 Oddaja za tujino (prenos lz Beograda)
n. program (na valu 202,1 m ln (8,9 mHz)
14.00 Dela Jugoslovanskih avtorjev
- 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska hapoved - 15.lp Razgovor z volivci - 15.25 Zabavna glasba, vmes obvesUla - 15.55-16.00 Ljubljanska kronika
Štirje krožniki odlične »ARGO« juhe vas stanejo:
Goveja juha . Gobova juha Fižolova juha Grahova Juha
60 din 60 din 40 din 40 din
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO »UNION«
Jugoslovanski film
»VRNIL SE BOM«
Režija Jože Gale. Igrajo: Stevo 21gon, Irena Kolesar in Stane Sever. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja amer. filma »Pustolovščina v Burmi«. Predprodaja vstopnic od 9 do 11 ln od 14 dalje
KINO »KOMUNA«: jugoslovanski film »Samo ljudje«. Igrajo Tamara Miletič ln Milorad Margetlč. Režija Branko Bauer. Tednik F. N. 15. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21.
KINO »SLOGA«: ameriški film »Pustolovščine v Burmi«. V glavni vlogi: Erol Flynn. Tednik F. N. 15. Predstave ob 15, 17.30 ln 20.
KINO »SISKA«: ameriški film »Onstran v gozdu«. Tednik F. N. 15. Da-
nes zadnjikrat. Predstave ob 15, IT, 19 ln 21.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih, razen v Slogi od 9 do 11 ln od 14 ure dalje, v kinu Sloga pa samo od 14 ure dalje.
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova I:
Zaprto.
»LITOSTROJ«! ameriški barvni film »Strel čaka«. Predstava ob 20.
Brusilni stroj
znamke Klein-Stiefel, Fulda
prodamo
Stroj je avtomatičen za brušenje lesnih skobelnih nožev.
Delovna dolžina 700 mm.
Cena ugodna.
KOMBINAT LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE — LOGATEC
Telefon Logatec št. 1 ali Dol. Logatec št. 22
1439
^^^^^XV\XVVVl^^XXVvVCVVVXV4^X^X^X^X^.» .vvv«V\N
KINO »VIC«
Francosko-španskl barvm «m
MLIN LJUBEZNI«
Igra Carmen Sevilla. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Predprodaja vstopnic od 9 do 11 ln od 14 dalje
KINO »TRIGLAV«
Francoski film
»Ko bi vsi fantje sveta«
Brez tednika. V glavni vlogi: Helene Perdriere. Gilbert Gil ln Jean Gaven. Predstave: Ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat
Boris Papandopulo: LPY-23 »SIMFONIETTA« Komorni orkester Radia Zagreb Dirigent: Antonio Janigro
DROBNI OGLAS!
PRODAM DOBRO OHRANJENO Vespo.
Ogled od 16. ure dalje. Zaloška 26. PRODAM 2ENSKO KOLO (nemško).
Privoz št. 4/1. levo Prule.
MAVC MARIJA, KAMNIK Št. 14, pre-I kllcujem žaljive besede, ki sem jih Izrekla proti Frančiški Benedik. Ljubljana, Poljanski nasip št. 60.
1 odhtožbe.iem ^ 3i’ ^ 16 odstoplla
Tovarna letal »UTV/i«. Pančevo
Utve Zlatokrile 9 — telefon 457
obvešča svoje potrošnike, da bo na Spomladanskem mednarodnem zagrebškem velesejmu od 1. do 20. aprila letos sklepala pogodbe aa »voje Izdelke » paviljonu VL razstavni prostor 205. Id sicer:
• kompletne naprave za mletje In mešanje živinske krme,
letna smogljivosl od 1000 do 50.000 ton
e posamezne oaprave is gornjih kompletov, n. pr.:
— mlin kladlvar - različnih zmogljivosti za industrijo In kmetijstvo s ali brez ventilatorja za transport meljave
■— elevator — za vertikalni transport, eno- dvo- trl-ln štiridelni s priključkom na elektromotor In transmisijo, primeren za mešanje živinske krme, kakor tudi za mlinarstvo nasploh ■
— horizontalne mešalce — različnih zmogljivosti za mešanje kmetijskih In Industrijskih meljav — na najsodobnejši način
— pnevmatske transporterje s elklonetom
e aluminijasta okna, vrata, pregraje (n fasado, elemente
• šolsko opremo — kombinacija les-kovlna Dobavni rok bo določen po vrstnem redu prijave kupca.
1224
Wn„*'5<»}e
^le,8 ^briu« r?slta Časopisno založniške podjetje -Ljudska pravica«, LJ °o ri.ooj? Kopitarjeva 8/111, tel. 81-357. - Uprava Trubarjeva ulica 24,1
Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6, telefon 89-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12'II tel 20 507 tn Vi «21 - Kul-35»	•”»> jeva ofin, tei. oi-oai. - uprava uuua,|c,. uuw» «4, telefon 22-491 In 22-493 — Nsročnlnsk) oddelek Petkovškovo nabrežje 25. telefon 22 494 - Oglasni »drlelpk Kopitar teva ,Hea 4.
00 - Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 - Mesečna naročnine 250dln. za tujino SOOdin - Tekoči račun 60-KB-8-2-1393 - Poš im predal 42 - Poštnina plačana v gotovini —
MODlgA PRi?IC»
ČETRTEK, 17. APRILA 1958
Drobne
ZANIMIVOSTI
TISOČ GLASBENIH DEL
Moskovsko glasbeno založniško podjetje bo leto« tiskalo nad loflo glasbenih del v skupni nakladi! 7.5 mlltjcna izvodov. Pripravljajo zbornik brazilskih, mehiiškiih, francoskih in kitajskih narodnih pesmi.
ODŠKODNINA ZA UGRIZE Natanko 9.000 dolarjev odškodnine jo dobil poštar, ki raznaša pisma v okolici New Yorka, ker ga Je isti pes ugr.znia štirikrat zapored.
GUMB IN VOZNI LISTKI Na londonski železniški postaji Vlctorla so prejeli 15-lfttnega dečka, ki je spustil v avtomat gumb ln so se potem liz avtomata vsuli vozni llstkli, kil jih Je fant preprodajal.
TRIDIMENZIONALNA TEIiEVnZIJLA Neki Inženir \x francoskega Toulousa Je odkril postopek, ki baje daje televizijskim slikam videz tridlmenzlonalnostl.
Ameriški
• Pred časom so pisali vsi listi Ameriški listi so dali zdravni-® po svetu o angleškem zdravni- ku Robinsonu vzdevek -gusar ® ku Adamsu, ki jc svojim pa- ljubezni«, ker si je znal pridobiti © cientkam izvabljal denar In so zaupanje in naklonjenost bogatih
• ga kasneje tudi dolžili umorov, s^ark, ki so mu dajale vse, česar
• zdaj pa ima svojega -Adamsa« s* 3e Poželel.
• tudi Kalifornija. Tam sicer
Sin loži kalifornijskega zdravnika, ki je izvabil njegovi materi kopico dolarjev
Robinson je svoje bolnice skrbno pregledoval, uporabljal pri
Po desetih letih zdravljenja in niških stroškov, drugi del pa je
niso Izkopavali mrličev, zato aSuV^?aOVal’t uP°Jabl-1al Prt p tonskf ljubezni je Marie Cha- »simbol zaljubljenega srca«. Taft na	b	..	.	zdravljenju najnovejše dosežke pm umrla. V oporoki je zapusti- kole je rekel- -Starka osemdeseta p“ je ” ka,ifornijskega	medicinske znanosti in starkam	la Robinsonu	300.000 dolarjev,	tih let ima pravico do ljubezni
© zdravnika Walterja Robinsona	daljšal življenje, ker je vedel, da	Potem je njen	sin	vložil tožbo,	prav kot dvajsetletno dekle Od-
© bolj podobna osladnemu Ju-	bo od njih lahko dobil vse, samo	Takole je zapisal:	-Upošteval	ločno zavračam namigavanie češ
® naltu iz sentimentalnih roma-	če bodo dolgo živele.	bom poslednjo	željo	svoje mate-	da sem gusar ljubezni ker ’sdo-
• nov kot pa pravemu igralcu	’	‘	‘	-	■	~	  -5-*-1	•-	-	•
© kake -džungle na asfaltu«.
Se ob koncu druge svetovne vojne ni bilo v Dakarju prav nobene trinadstropne stavbe. Imel je 100.000 prebivalcev, zdaj pa Jih šteje trikrat toliko. Med vojno je bilo to za-hodnoafriško mesto oporišče zahodnih zaveznikov, po vojni pa se Je začel stekati v njem kapital družb, ki bi rade Izkoriščale afriško naravno bogastvo. Za kapitalom so prišli arhitekti ln tako Je zrasel tudi tale moderni nebotičnik, ki je zdaj v njem osrednja davčna uprava
-	-	  ijuuc^m,	iver
Pred kratkim pa je le prišel 6eš da Robinson dobi	še	štujem staro žensko, ki si želi v	Prea šestimi meseci je
pred sodišče. Pripetila se mu je	300 “Sočakov, zahtevam pa,	da	starosti podobnih	čustev, kot	jih	Anglijo kot štipendist slepi s®*
prva nezgoda -v kupčiji, ki je do- i	Ysf> kar ™ je moja mati je	imela v mladosti.«	riški študent narodnega
bro cvetela. Tožbo je vložil sin da a< dokler je bila pod njegovim j	Pravda še traja, ameriški tisk darstva Davis Duty. S seboj J
osemdesetletne starke, ki je umr-	yPJ‘v°m. Hlinil ji je ljubezen	in	na veliko piše o	tem sporu,	so-	pripeljal psico vodnico Binn«;
smrti, čeprav je imela lzJQa^1ll.™nogo	~	di,šče b,° moralo	odločiti, ali	se	ki Je morala po angleških***^
nlli tu tiaI Inf.j r lrarnntenO* *
iu i.aiaviie smra, čeprav je imela	m — ^ alSce do moralo odločiti, ali se ki Je morala po anglešktn
več	let	hudo	bolezen.	Robinson	jo	Je najhujše — izpostavil jo	je	zdravnik pregreši proti svojemu	nlh za pol leta v karanteno. &
je	namreč	prizadevno	zdravil	z	splošnemu posmehu. Zahtevam,	poklicu, če primeša k receptom	kratkim se Je spet vrnila h ‘‘
na]r>Vu?e 800 000 dolarjev.«	tudi ljubezen, oziroma o tem, ali	pemu gospodarju. Na slik*1 * .
^ i ^°bins°n se brani, češ da	je	takšna -kura« lahko stane mili-	dent s svojo varuhinjo v štude
dobil del darov na račun zdrav- jone...	ski	menzl.
in
Do zvezd
najmodernejšimi pripomočki -s svojo ljubeznijo«.
Marie Chapin je bila bogata. Robinson jo je spoznal pred desetimi leti, ko so ga STedi noči poklicali k njej, ker je dobila srčni napad. Takrat ji je bilo 70 let. Robinson je ugotovil, da ima starka slabo srce, ledvice in želodec, pravi balzam pa so bile zanjo njegove prijazne besede. Kmalu potem ji je umrl mož in ji zapustil več milijonov dolarjev. Robinson je potlej še bolj skrbel za vdovo. Izpovedoval ji je ljubezen, ona pa mu je pošiljala darila, ki jih je seveda sprejemal, da -ne bi užalil darovalke«: najprej avto, potem vilo pa turistično letalo in spet Cadillac, jahto, štirinadstropno stavbo sredi Los Angelesa, deret tisoč dolarjev ... Vrednost daril je dosegla skoraj milijon. Vse to je Chapinova podarila svojemu zdravniku. Kaj bi, ljubezen ne pozna meja ...
-Bodimo iskreni,« je rekel pred sodiščem eden izmed Robinsonovih zagovornikov. -Kako naj bi sicer porabila denar ženska sedemdesetih let? Z dolarji si je pridobila ljubezen in zdravje!«
/
RAZDALJA MED PLANETI SONČNEGA SISTEMA, merjena s Človeško življenjsko DOBO
Enoličnost uspavO
rentni npk-alrSna	I	3	_	—_1£_y\nravlj^
• Okoli Sonca se giblje devet
• velikih planetov. Njihove
• krožne poti so elipsaste in
• se skoraj neopazno razliku-
• jejo od kroga. Sonce je ne-
• kako v sredini teh elips, © pravzaprav v enem izmed ® njihovih žarišč. Kot je zna-© no, znaša razdalja od na-© šega planeta do Sonca' ka-© kih 150 milijonov kilome-© trov.
Vsi planeti imajo skupno 21 satelitov, in sicer Zemlja enega, Mars dva, Jupiter dvanajst, Saturn devet, Uran pet in Neptun dva. Razen tega ima Saturn Se obroče, ki jih sestavljajo velikanske množine kamenja in prahu
je dolga pot
Avtomatizacija bo prinesla na delovna mesta vrsto novih problemov
-Človek bi zaspal od dolgega časa,« večkrat pravi sosed, ki prav tako zdolgočaseno kot mi posluša enolični predavateljev glas. Narkotična moč monotonije pa se kaže tudi na drugih področjih. Znanstveniki so ugotovili, da človeška čutila nekako otopijo, če kar naprej zaznavajo iste reči v enakem zaporedju.
Psihologi so delali že najrazličnejše poskuse, pri katerih so bili ljudje kot prostovoljni poskusni zajčki v položaju, ko jim je bilo na vso moč dolgčas. Nedavno je skupina psihiologov na univerzi v kanadskem Montrealu zaključila raziskave v zvezi s petimi študenti. V posebnih celicah so bili ločeni od vseh zunanjih vplivov, vzdržali so štiri dni in noči. Zdravniki so jih nenehno kontrolirali. Rezultati teh poskusov sd odgovorili na vprašanje, kaj se z njimi dogaja, če se nič ne zgodi. Študenti so od dolgega časa spali, se prebujali, sanjarili, imeli privide, postajali živčni in razdražljivi, čutili bolečine, nato pa spet spali.
Vsi dosedanji poskusi pa še
centru nekakšna -prehodna po- j vladajo in ga začno opra-- ^ staja« za vse čute in neke vrste avtomatično. To se največkrat v budilka, ki uravnava delovanje javlja pri zelo specializirani'’ velikih možganov. Zdi se, da je lih, na primer pri tekočem ' j, i normalni učinek teh možganov j Vzporedno z uvedbo avtom% odvisen od zaznav, ki se spremi-1 zacije bo treba proučevati
88. letu življenja. Sele pred
; iiuiuiiiic ttamenja in pranu. i brimi 66 leti. Potem bi mu seveda Asteroidi ali tako imenovani *norali zaželeti dolgo življenje, za-planetoldi so majhni planeti, ki ka^ do zadnjega planeta našega prav tako potujejo okoli Sonca. son5neSa sistema bi prišel v Večinoma so od Sonca bolj oddaljeni kot Mars in manj kot Jupiter. Doslej je znanih okoli 1600 takih malih planetov, katerih skupna prostornina je manjša od prostornine meseca, zemeljskega spremljevalca. Najmanjših izmed njih ni mogoče opaziti niti z močnimi teleskopi.
Asteroidi imajo najrazličnejše geometrijske oblike. Nekatere izmed njih bi mogoče lahko uporabili kot odskočne deske za potovanje po vesolju, se pravi, ta nebesna telesa bi nadomestila velike umetne satelite, ki bi jih človek moral zgraditi izven zemeljske težnosti, če bi hotel potovati v vesolje.
Za nazornejšo predstavo o medsebojni oddaljenosti teh planetov si predstavljajmo, da bi s sončne površine poslali na pot na najbližji planet dojenčka, ki bi letel s hitrostjo 2138 m na sekundo, oziroma 7700 km na uro. (Za primer: sedanji umetni sateliti letijo s hitrostjo 8 km na sekundo.)
Vzemimo, da ima ta novorojenček srečo in da sreča na svoji poti vse planete. Ce bi se gibal z omenjeno hitrostjo, bi v enajstem mesecu življenja pohitel mimo Merkurja, v devetnajstem
od Saturna, planeta z značilnimi prstani.	,	z	omenjeno	hitrostjo bi prispel v
Ce bi ne počival niti trenutek, do nje v 600.000 letih, marveč bi kar naprej potoval, bi j Ob vsem tem spoznamo, da prišel do Neptuna kot starec z do- 1 bodo morale biti hitrosti vesolj-
Italijanskl neoreallst Gregorlo Sclltlan Je dvignil mnogo s svojim najnovejšim delom, ki Je razstavljenp v pariški gilet^ Salnt Honorč. V izložbenem oknu so pokazali podobo, pred ^a*e
S
muiiuic. » iziuzuencm oKnu so pokazali podobo, preu j se Je zbralo toliko ljudi, da je zastal promet ln je morala PoS^ vmes prometna policija. Ljudje so vzklikali, da je delo nen»°r » no, da kvari mladino in da temu umetniku manjka slehern* za spodobnost. Pod sliko je napis »Sola tatov«
mimo Venere, po 26 mesecih in smrtjo bi torej prišel do Plutona,
dveh tednih pa bi prišel od Sonca ne da bi se spominjal Merkurja,,	. „	wa„uol	ua
do Zemlje.	Venere in Zemlje,	ki bi jih videl1	niro odgovorili na vprašanje v
V petem	mesecu	četrtega leta	v zgodnjih otroških letih.	I	čem je skrivnostna sila sorememb
življenja bi letel mimo Marsa, z In še dalje: vzemimo, da bi in uspavalna moč enoličnosti
Sr^KoTi	mu	bilo	21	le^hl	nrpi starček lahko	potoval	še na-	Psihologi iz Montreala omenjajo
ii j	bilo	21	let, bi	se	prej, na najbližjo	zvezdo.	To bi	v svojem poročilu »Patoloeiia	,	b0
p s ovil od Saturna, planeta z bila ena v ozvezdju Centavra.' dolgočasenja« zapletene dogodke njaj°' Ce postanejo enolične, pri- patologijo dolgočasenja, karejj-
Z omenjeno hitrostjo bi prispel v možganih, med srednjimi in	m°tenj.	To	spoznanje	je	zelo verjetno povzročilo P*;.
” nnn 1-a<u	vmesnimi možgani pa je našel P°m^mbno ne le teoretično, mar- nje spremembe v dosedanja
tudi zuriški psiholog in Nobelov	vež ,tudl v Praksi, zakaj. zaradi	lovnih	pogojih in ureditvi 0
nagrajenec dr. Walter Hess cen-	enoličnosti pri delu v avtomatizi-	nega	procesa
ter, ki odloča o spanju in bede-	ramh toYarnah in pisarnah se je
nju. Ta center je odkril z elek-! ^azYil.'9 že_ Prec°j bolezni, zlasti trlčnimi dražljaji možganov. Kasneje sta ugotovila dva ameriška
skih raket mnogokrat večje in da bo treba najti novo gorivo, ki bo omogočalo znatno večjo hitrost, če naj bi ljudje res potovali na daljne vsemirske zvezde.
I živčnih. V avtomatiziranih pod-j jetjih delajo psihologi poskus« s
»Pijana« ladjo
Modni krik
Pariški čevljarji so pokazali na modni reviji v Londonu nove ženske čevlje, katerih eden je siv, drugi pa rdeč. Čevljarji pravijo, d« to ni nič grdega.
Na tisoče ljudi se je
psihologi, Js i; snipliravV Km1
glasbe in s postranskimi zaposlit- Jfedskega pristanišča vami, kot je na primer pletenje ftrmeh,s° v nemšk° la*° ter Pr nogavic, ki zmanjšujejo monoto- > Je Plu'a v pristanišč j^icof nijo, hkrati pa ne odvračajo de-ttem v°zila sem in tja, Pra z8dni8 lavčeve pozornosti od strojev. pijanec meri cesto. Navs-Enoličnost v manj drastični se je ladja le ustavila 0 .ija!3
a. j»   .i ••	X----a.	_	.i. .«	  4«
obliki nastopa tudi drugod. Ugo- šveds-a policija pa je ar, fja; tovili so, da delovni učinek veči- vse moštvo s kapitanom v_re ne ljudi popusti, ko s« po določe- pili so se, ker je najnilaJ51 "fliil nem času zmanjša njihovo zani- njih dobil sporočilo, da manje za delo, ker ga dobro ob- je rodil sin.
Za boljše posnetke planetov
Zvezdoslovcem, ki skušajo fo- ga načina fotografiranja _ si tografirati površino lažnih plane- nomskih objektov po n°'7,f
 ________________  ^_________________________________  nie>J,
tov, dela največ težav migotanje	stemu	ni več	treba	osVfj0
v zemeljskem ozračju, ker so slike	plošče	več ur,	marveč	zau
zaradi tega zabrisane. S prostim	nekaj	minut,
očesom — seveda skozi teleskop -so lahko doslej videli več, kot je pokazala fotografija, in sicer zato, ker oko lahko zaznamuje podrobnosti, kadar je ozračje nekaj trenutkov mirno, vse to pa se na fotografski plošči ne vidi, ker tra- j ja osvetlitev dlje časa. Znanstveniki so torej iskali fotografsko metodo, ki bi omogočila snemanje najmanjših podrobnosti.
Kakor kaže, je to uspelo trem zvezdoslovcem na ameriški zvezdami Dyen, ki so pritrdili na okularni del 60-centimetrskega | teleskopa posebno televizijsko ka- | mero. Tako so dobili lepe posnetke Jupitra, po istem sistemu pa >
fotografirati še druge 1 -Ne premikaj se: planete. Za razliko od poprejšnje- nama bo napravil P°r
Neki švicarski fotograf Je ujel na filmski trak zanimiv dvoboj vider za ribo. Dvoboj le »iirer tmiai le nekaj sekund vendar Je Imel fotograf nenavadno srečo, saj Je posnel dv^metra filmKa traku, s katerega posredujemo bralcem enega izmed zanimivih posnetkov.