*t. 106 V Gorici, v soboto dne 17. septembra 1910, Izhaja trikrat na teden, in sicer t terek, četrtek in soboto ob 4. uri »popoldne ter stane po posti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana ; vse leto * . 15 K % » . . 10 „ ¦ :- . -/»»*-- ,j» -.-•^v~ '».'M. «%-_.,! "Posamične $f eviike^tanejOi fQ vi nT j V Oorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah. „S06AU ima naslednje izredne priloge : Ob novem letu »KaŽiptrt po Goriškem ,in Jradiščaast«** in dvakrat v letu »TozniTed ie-leulc, paraikov in poštnih ctm\ Na naročila bres dopoilaie naročnine se ne oziramo. TMaJ ML. Uredništvo 5 i nahaja v Gosposki ulici St. 7 f Oorici v I. nadstr. na J"—' Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-kfat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TaUfon it. 83----- »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tlaka in aal. Ljudsko štetje. m. »Piecolo« je povedal prav odkrito, kako hočejo postopati Lahi pri ljudskem štetju nasproti Slovencem. Služkinja v laški družini mora zapisati za občevalni jezik laščino — tako ukazuje »Piecolo«. Kako na široko sleparsko pa hočejo šteti, je povedal malo poprej, rekoč, da organi, katerim je poverjeno štetje, lahko kontrolirajo upise glede občevalnega jezika ter jih popravijo, na podlagi dejanskih jezikovnih potreb posatničnlkov. Kaj se to pravi? To se pravi, Ua izvedejo Lahi, kjer imajo v rokah ljudsko štetje, lahko velikansko ialziiikacijo. K-«r pokontrolirajo upise slede občevalnega je" zika pa porečejo: ta in ta rabi v svojem občevanju laščino; torej popravimo upis glede občevalnega jezika tako, da občuje ta in ta laško. Pa bi izbrisali n a p ov e-d a n i občevalni jezik, izjavo stranke glede občevalnega jezika bi izbrisali ter jo nadomestili s ialziiikacijo. Na tak način lahko .popravijo*, na tisoče napovedi; tako morejo prišteti Lahom na tisoče Slovencev in Slovenk. »Piecolo« bi rekel, da je »popravljeno na podlagi dejanskih jezikovnih potreb posamičnikov«. So stranke, o katerih bodo sodili ma-gistratni števni organi, da ne gre prerekati se ž njimi, marveč upisati, kar napovedo. Molče poberejo spise in pojdejo - saj potem lahko korigirajo, kakor hočejo in pri komur hočejo. V izvršilni odredbi k ljudskemu štetju je sicer razločno povedano, da mora števni organ vprašati osebo, kateri občevalni jezik naj vpiše, pri tem pa se Ima izogibati vsakega zavajanja in ne sme storiti ničesar, s čemur bi vplival na odgovor na to vprašanje - ali če bo v Gorici magistrat vodil ljudsko štetje, bodo piskali na ministerialno izvršilno naredho pa delali po svoje: ponekod pri Slovencih sploh ne bodo nič prašali po občcval-uem jeziku, drugod izvršijo vse prav, se bo pa pozneje »korigiralo«. Na tak način hočejo požreti v Gorici na tisoče Slovencev. Zato pa je potreba, da preštejemo tudi sami, koliko nas je. Zadnje čase so nas Lahi zopet grozovito zmerjali in stavili v nič. Se celo za potomce ritmov so nas proglašali. Ce res toliko držijo na svoje laštvo, bi pač morali biti v Gorici pri ljudskem štetju taki Lahi, da bi ne »pisali niti jed-nega Slovenca za Laha! Tak kulturni narod, kakoršnega se delajo naši Lahi, pač ne bo pobiral potomcev Hunov, da jih uvrsti v laški narod! To bi bilo vendar poniževalno, to bi bilo skrajno žaljivo za laški narod! Ali bojimo se, da vendar le zagrešijo tako poniževanje in tako žaljenje laškega naroda!! Najbrže naredijo na goriškem magistratu po končanem ljudskem štetju zopet tako, kakor so naredili pred 10 leti! Takrat so namreč razne napovedne pole Slovencev prepisali ter navedli laščino za občevalni jezik, originalne pole pa so vrgli v peči! Potem se ni bilo čuditi, da so >na-šte'i'< leta lUtMl. v Gorici samo 4754 Slovencev, Lahov pa 16.112! Prememba občinskega volilnega in Priobčujemo zakonski načrt o delni premembri občinskega reda in nekaterih premembah občinskega reda z željo, da ga pa deželi pazljivo prečitajo ter nam možje, ki se pečajo z občinsko upravo, podajo svoje mnenje o predloženem zakonskem načrtu. neželni zbor je proglasil, da je prememba občinskega reda potrebna tako, da se doda sedanjim volilnim razredom n o v v ol i I n i razred na podlagi s p I o-š n e v o I i I n e p r a v i c e; nadalje naj bode glasovanje tajno. Deželnemu odboru je bilo naročeno, inj sestavi zakonski načrt. Nadalje je deželni zbor sklenil naročiti deželnemu odboru, naj sprejme v nov načrt volilnega reda določila, ki bi se po njih kolikor mogoče preprečilo podaljšanje poslovne dobe starešinstva in županstva po preteku v to določenega roka. Deželni odbor je sestavil nov občinski volilni red ter dodal sedanjim trem volilnim razredom še četrtega, ki se vanj sprejmejo vse polnoletne osebe moškega spola, ki niso po posebnih določilih izvzete, ali izključene od volilne pravice. S tem bodo pritegnjeni k sodelovanju pri javni upravi tudi sloji, ki sedaj nimajo pristopa k njej. Deželni odbor je smatral potrebno, sprejeti tudi druge spremembe občinskega volilnega prava. Sprejel je v nov občinski volilni red (§ 40. in 4J.) natančna določila, ki jim je namen preprečiti, da bi se poslovanje županstva oziroma starešinstva zavlačevalo čez v to določeno dobo. Radi premembe občinskega volilnega reda se je izkazala tudi potreba po delni premembi starega občinskega reda. Pri tem je imel deželni odbor pred očmi okolščino, da se mora radi enostavnejšega razpravljanja starešinstvenih poslov jt. radi primernejše porazdelitve starešin na število volilcev, sedanje število členov starešinstva nekoliko skrčiti. V ostalem se nam zdi primerno seznanit5 javnost z obema zakonskima načrtoma, ki prideta v prihodnjem deželnozbor-skem zasedanju v razpravo. Delna prememba občinskega reda. Zakon z dne . . . velhv:;-:i za pokneženo grofovino Goriško in C-adiško, izvzemši glavno mesto Gorica, zadevajoč premembo občinskega reda. Na predlog deželnega zbora Svoje poknežene grofovinc Goriške in Gradiške ukazujem to-le: Člen I. Sedanje besedilo § 14. občinskega reda, izdanega z zakonom z dne 7. aprila 1864. dež. zak. št. 8 se razveljavlja in nadomešča s sledečim: §14. Starešinstvo je sestavljeno v občini z manj kot 100 volilcev iz 8 členov; s 100 do 300 volilcev iz 12 členov, „ 301 „ 600 „ „ 16 „ „ 601 , 1000 , „ 20 „ z nad 1000 „ „24 » Člen H. Ta zakon stopi v veljavo zajedno z zakonom z dne: .... veljavnim za pokneženo grofovino Goriško in Gradiško izvzemši glavno mesto Gorica, ki se-ž njim izdaja nov občinski vonlni red, in se uveljavi v vseh občinah, kje, poteče po razglasitvi tega zakona poslovna doba občinskih zastopov, in so vsled tega potrebne nove volitve. Člen III. Mojemu ministru notranjih stvari je naročeno, da izvrši ta zakon. Prememba občinskega volilnega reda. Zakon z dne .... veljaven za pokneženo grofovino Goriško in Gradiško, izvzemši glavno mesto Gorica, ki se Ž njim izdaja nov občinski volilni red. Na predlog deželnega zbora Svoje poknežene grofovine Goriške in Gradiške ukazujem to-le: Člen I. Občinski volilni red, ki je bil izdan z zakonom z dne 7. aprila 1864. dež. zak. štev. 8. in deloma izpremenjen z zakonom z dne 30. marcija 1908 dež. /.ak. štev. 13 se razveljavlja. Izdaja se za občine sledeči volilni red: Kapitan Hattcras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Joles Vera«. — Prevel 0. I. (r>*ij»). »Toda, kapitan ...,« hoče reči Johnson, a doktor mu namigne, naj ne sili sedaj vanj. To vprašanje je bilo treba prihraniti za bolj ugoden čas. Doktor je umeval nasprotovanje Hatterasa, a se ni strinjal z njim in upal Je, da svojega prijatelja odvrne od tega nasprotstva. Govoril je torej o drugih stvareh, kako bi bilo mogoče priti do severa naravnost ob obrežju, ter o nepoznani točki zemeljske oble, ki se zove severni tečaj. Kratko, ogibal se je nevarnih stranij pogovora do trenutka, ko se je naglo končni, namreč pri vstopu Alta-monta. Ta ni imel nikakega novega poročila. Tako je dan minit in noč je bila mirna. Očividno so bili medvedje izginili. XII. Ledena ječa. Naslednjega dne je bilo na dnevnem redu vprašanje o lovu, katerega so se imeli udeležiti Hatteras, Altarnont in tesar. Vznemirljivi sledovi se niso več obnovili in medvedje so bili odločno opustili svoj načrt za napad, bodisi iz strahu pred neznanimi sovražniki, bodisi ker niso mogli nič novega izvohati o živih bitjih pod velikim snežnim kupom. Za časa odsotnosti treh lovcev je hotel doktor pre-iksati obrežje zaliva Viktorija, da spozna, v kakem stanju je led in da preišče hidrografične razmere. Mraz je bil oster, vendar so ga prezimovalci hrabro prenašali; njihova koža se mu je bila že privadila. Orožničar je bii določen, da ostane doma in varuje hišo. Trije lovci so se pripravili na odhod; oborožili so se vsak s svojo dvocevko, vzeli s seboj tudi malo pemika-na za slučaj, da bi jih noč prehitela, predno se vrnejo. Dalje so vzeli tudi dolgi nož za sneg, ki je neobhodno potreben v teh krajih, in zataknil si je vsak po eno sekirico za pas svoje kamižole iz jelenje kože. Tako opravljeni, oblečeni in oboroženi so se lahko daleč napotili in kot spretni in drzni lovci so lahko računali na dober uspeh svojega lova. Ob osmih zjutraj so bili pripravljeni in so odšli. Duk jo je rezal pred njimi in mahal s svojim repom. Šli so na vzhodno gričevje, obšli svetilni stolp in se izgubili v planjavi, ki jo na jugu omejuje Bell-Mount. Doktor pa se je dogovoril z Johnsonom, da mu da v slučaju kake nevarnosti znamenje s krikom, potem pa je šel proti obrežju, da bi dospel do raznoličnega ledovja okrog zaliva Viktorije. Orožničar sam je ostal v Trdnjavi Previdnosti, a ne brez dela. Najprej je izpustil na prosto groenlandske pse, ki so postali nemirni v svojem hlevu; veselo so se valjali po snegu. Potem se je Johnson pričel podrobno pečati s hišnimi opravki. Preskrbeti je moral goriva in živeža, napraviti v shrambah red, zvezati marsikako ubito kuhinjsko posodo, popraviti ordje in prenarediti črevlje za dolge poletne izlete. Dela ni manjkalo in orožničar je delal s tisto mornarsko spretnostjo, ki ne pride pri nobenem opravilu v zadrego. Med delom se je spomnil pogovora prejšnjega dne. Mislil je na Hatterasa in predvsem na njegovo sicer junaško in častno svojeglavnost, v kateri ni maral, da bi Amerikanec, da, celo amerikanska šalupa prej ali zajedno z njim dosegla severni tečaj. »Vendar se mi zdi težko priti preko Oceana brez ladje,« si je rekel, »in če imamo širno morje pred seboj, bomo morali na vsak način pluti. Plavati se ne da tri sto milj daleč, in če bi bil tudi najboljši Anglež. Domovino-ijubje ima svoje meje. Sicer pa imamo še časa; gospod Clawbonny še ni izrekel zadnje besede o tem vprašanju; on je spreten človek, ki bo znal pridobiti kapitana za svojo idejo. Stavim celo, da pogleda razvaline Porpoisa, ko se bo vračal, in da bo natančno vedel, kaj se da iz njih narediti.« Tako je Johnson razt-išiljal in ni še bilo eno uro, kar so bili lovci odšli, ko začuje močan in razločen pok iz daljave kakih dveh milj. »Dobro!« reče stari mornar sam pri sebi, »nekaj so že. našli, ne da bi bili šli daleč, Ker se jih sliši razločno. Seveda je tudi ozračje čisto.« Drugi pok, potem tretji se ponovita drug za drugim. »No, na dobro mesto so prišli,« si misli Johnson. Še trije drugi streli zadone,,a že bolj blizu. »Šest strelov!« reče Johnson, »njihovo orožje je sedaj prazno. Boj je bil vroč! Ali so bili morda...« Pri misli, ki mu Šine v glavo, Johnson obledi; urno zapusti hišo in spleza v hipu na vrh stožčastega griča. Groza ga spreleti od tega, kar opazi. »Medvedje!« vikne preplašen. 38 Jutri v Št. Andrežu veselica v korist družbe sv. C. in M! >ES| JI |«*3#IK> POGLAVJE. ^ -O volitvt starešinstva. . O voljjui praMcjan izvoljivosti. ¦¦¦' ¦' ¦'¦¦¦"' •§ I.-".-'Volilci so'avstrijski državljani, ki so dopolnili 24. leto starosti in imajo po § 8., :si bi bili medvedje vseeno lahko vdrli, če bi bili prišli na pra. o misel; kajti vedeli so, koliko nasprotnikov imajo, m uot do njih bi že kako našli. Ujetniki so se porazdelili v vseh sobah Doktors-Housa, da nadzirajo vsak poizkus medvedov, vlomiti noter. Natezaft so ušesa in slišali, kako so medvedje letali semintje, zamolklo renčali in razkopavali s svojimi ogromnimi tacami sneženo zidovje. Vendar nujno je bilo, spraviti se na delo; čas je priganjal. Altamont sklene narediti strelno lino, da bi stre- ljal na napadalce; v par minutah izkoplje nekako luknjo v leden zid, kamor ustavi svojo puško; a komaj pomoli orožje venkaj, ko mu ga iztrga iz rok nepremagljiva sila. ne da bi bil mogel sprožiti. »Hudiča! proti taki sili ne opravimo ničesar,« za-kriči ves presenečen in hiti mašiti strelno lino. Ta položaj je trajal že črez eno uro in nič se ni dalo sklepati, kak bo konec. Vprašanje, ali naj planejo ven ali no, se je še pretresovaio in rešitev je bila težka, ker se ni dalo medvedov posamič napasti. Ker pa bi bili temu že radi napravili konec in te* ^e jim je zdelo pravzaprav sramotno, da bi jih zveri jele zuprte v ječi, so že nameravali kar naravnost planiti na nje, ko pride kapitanu na um novo sredstvo, s katerim naj bi se branili. Vzel je dolg železen pihavnik, s katerim je Johnson podpihoval ogenj v pečeh, in ga vtaknil v peč v žerjavi- potem je naredil odprtino v sneženo steno, a skozinskozi, tako da je ostala na zunaj še tenka ledena skorja. »S tem razbeljenim drogom bom odbijal medvede, ki ga ne bodo nKgli zagrabiti, skozi strelno lino pa boste lahko strel za strelom spuščali na nje, ne da bi nam mogle zveri iztrgati orožje.« »Izvrstno pogodil!« vzklikne Bell ter se postavi poleg Altamonta. Tedaj potegne Hatteras pihavnik iz žrjavice in ga bliskoma zasadi v zid. Sneg vzhlapi, ko pride v dotiko t razbeljenim železom, ter zacvrči z oglušujočim šumom. Dva medveda pritečeta, zgrabita za razbeljeni drog in strašno zatulita, v tem hipu pa počijo štirje streli drug za drugim. »Zadeti!« vzklikne Amerikanec. »Zadeti!« ponovi Bell. »Dajmo še enkrat,« reče Hatteras ter hitro maši od prtino. Priloga ..Soče" št, 106. zone 17, septembra 1910. Iz ajdouskega okraja, Veilke Zabije. — (C tik o v s k i n a-p a ti a i c i. Čukovske laži). Slučajno dobim v roke novostrujarsko glasilo »Novi čas«. Citam! Napad na »Orle«. — Dopisnik, ki piše one reči, dobi gotovo prvo darilo v laži. Ljudstvo, ki čita take likih Zabijali sami roparji in morilci. Da pa temu ni tako. naj stvaj natančneje pogledamo. Javnost naj izprevidi, da niso Zabeljski naprednjaki nikaki, roparji, da bi ljudi uapadulir^mpak— so zavedni in mirni. »Lažnjivi Kljukec« v svojem dopisu pravi, da so naprednjaki, ali kakor jih on imenuje »liberalne barabe« napadli .mirne«?! »čuke«. »Barabe« so škodovale tudi naši čukovski slavnosti. Na kak način le? No, ker naprednjaki niso prišli na njih slavnost. Seveda! Pred njih "Sluvnostjo« smo bili »cenjeni«, ker so se jim sline cedile po naših groših. Ker se pa nismo odzvali njihovemu vabilu in nismo šli poslušat njih kvant, smo pa »barabe«. Kje je doslednost? A? Pa povrnimo se k stv.'*n. »Naprednjaki so tuleč in kričeč k kamenjem napadli »čuke«. Tako piše dopisnik! Koliko je na tem resnice? Nič — čisto nič. Povedali smo že javnosti, kdo je napadel mirne napredne iante? »Čuki« in zopet »čuki«! Ker pa oni trde in celo v svojih listih pišejo, da so napa-dovalci liberalci, torej nekaj več besedi. Dopisnik pravi, da smo se v bližnji gostilni pripravljali na napad. E, gotovo jim ni bilo povšečii da smo ravno o prihodu stikov« v »Žabeljsko-liberaluo trdnjavo« zapeli par lepih pesmic. Kako so bulili z očmi batujski »čuki«, ko so videli toliko ljudi pred gostilno, ko so slišali kako znajo zapeti napredni fantje. Mislili so, da je v Vel. Žabljah vse klerikalno — a ni tako. Velike Zabije so napredna vas. Zapomnite si to?! Da smo jih izzivali, pravi dalje dopisun. Kaj pa »čuki«. Ko so šli mimo omenjene gostilne, kjer je stalo vse polno zavednega moštva, so zijali in kričali: »No! dajte nam krajcarček, da ga gremo zapit.« A! slišite! Ni li to izzivanje! Hoteli so s tem, da bi se naši začeli prepirati. A dejali smo: Taki so »čuki«! To je njih izobrazba. Ko so zapustili »batujski« telovadci »liberalno Ža-beljsko trdnjavo* (tako je namreč krstil oni talirani lemenatar Vrtovec našo vas) je prišlo do prepira. Na kak način? Naj stvar pojasnimo! Blizu klerikalne gostilne *AI Vrtovec« je bHa zbrana kopica mir-uih fantov, kakih pet po številu. Ti so mirno gledali za odhajajočimi Batujci. Noben ni zinil besedice. Dopisnik pa pravi, da so prihrumeli tuleč in kričeč. Kar pride neki »čuk« do enega teh fantov in se začne ž njim prepirati. Ko so slišali njegovi pristaši, da so v bližini naprednjaki. hajd takoj nanje. Pobirali so kalen je in metali na naše. Takoj v začetku sta bila ranjena naša fanta Emil in Maks Palik. Posebno slednji je dobil š, kamer nom veliko rano. Kdo ju ie neki udaril? »Čuk« —¦ bodi odgovor, »čuk« s čukov-sko. čepico. Kdo je pobiral kamenje? »Zopet čuk«. Kaj poreče k temu »mežnar- ' jev sin?« A! Upamo, da orožništvo po- I skrbi za take »tiče« primeren prostor. ' Pravi dalje dopisnik, da je ranjen tudi t eden njihovih pristašev. Kdo ga je ranii? Ako bi biTlcflo iz petorice naših pobral kamen ali ga celo vrgel, bi okolostoječi »čuki« gotovo videli, ker jih je bilo okolo vsakega vse polno. Sai je čuk nočna oti- j ca in .vidi, izvrstno po noči. Če Je pa pobiral in metal kamenje »čuk«, ga ni mo- j gel videti noben naših — ker jih je bilo ! samo pet po številu. Ker je kamenje frčalo od vseh strani na omenjeno kopico, je bil omenjeni gotovo ranjen le od svojih pristašev. Toraj! Sedaj bodi jasno, da niso napadli naprednjaki »čukov«, ampak »čuki« naprednjake. Da so vaši tolkli po naših, to je jasno in da so vaši pobirali kamenje, to je tudi jasno. Zapomnite • .si to! Imamo priče, ki bodo izpovedale, kdo je pobiral ono kot pest debelo kamenje. Naša fanta sta ranjena, krvava sta — in kdo Ju je? »Čukk, — katoliški kristjan. Član kat.' organizacije. Krščanski,mož. Za sedaj toliko, prihodnjič več. Gradiva imamo polno: Take bomo povedali, da si bodo »čuki« ušesa mašili. Tudi mi znamo molčati in javnosti prikrivati mar-sikake pregreške, pa ker se nas s takimi grdimi la/rni napada, ven s stvarmi v — javnost, — R e s n i c o 1 j u b. Družba sv. Cirila in Metoda. Podružnica sv, Cirila in Metoda v Št. Andrežu priredi, kakor že naznanjeno jutri veselico, v korist naše prepotrebne šolske družbe. Vspored je velezanimiv. Pripominjamo,! da se vrši po veselici ples in sicer v venčkih o komadov I krono. Pričakovati je obilo udeležbo. Trud podružnice in blag namen to zaslužita! , Iz Pevme, ¦— Na predjog rodoljubnega gospoda Josipa Kianščeka. veleposer stnika v Oslavju, je darovala vesela družba v krčmi Suligoj šolski družbi sv. Cirila in Metoda 7 K. — Denar hrani žen* ska podružnica sv, C. in M. v Pevmi. — Bog živi naše rodoljube! Iz Pevme. — Na veseli izid občinskih volitev 16. sept. 1910 so darovali občinski zastopnik: in drugi rodoljubi družbi sv. C. in M. 15 K 20 v. Srčna hvala! Domače vesti AH bo odslej mir? -— Da poskusim, ali klerikalci puste" pri miru Trgovsko-obrtnn zadrugo, ako jaz nisem predsednik, sem odstopil. So ljudje, ki menijo, da klerikalci bi radi škodili gospodarskemu zavodu zaradi osebne mržnje. Ako so zares Uiko nizkotni, potem se splača, do- prinesti tak dokaz. Jaz mislim drugače, liamreč, da je čisto vsejedno, kdo stoji v ospredju.napieumh vrst. Kdor je slučajno ooij v ospredju, v tega bo letelo več pušic. — Mene njihove pušice sicer ne ranijo, ker sem postal tekom 21 let zanje ueobčuten, vkljub temu se vmikam v o-zadje. — To sporočam somišljenikom, zlasti onim, .ki. se zatekajo k -meni v svojih zadevah s T. o. z. — A. G a b r š č e k. Slovenske paraleike na državni gimnaziji v Gorici. — Na razna popraše-vauja, kaj je pravzaprav s slovenskimi paralelkami na c. kr. državni gimnaziji ter kedaj bo vpisovanje v paraleike, javljamo, da so paraleike, kakor že z n an o, res dovoljene. Glede upiso-vanja in otvoritve pa ne \e gimnazijsko vodstvo še nič; izve pa to v najkrajšem času. — Toliko po informacijah, dobljenih pri gimnazijskem vodstvu. Kolesarska slavnost v Veiodrouiu v Gorici se bo vršila. Kedaj, naznanimo deiinitivno v torek. Vršila se bo najbrže 25. t. in. Umri je danes nagle smrti g. Jos. ji o š t j a n č i č, posestnik v Gor. Vrtojbi, "predsednik društva »Napredek«, vrl kmečki mož naprednega mišljenja, star naročnik »Soče«. Naj počiva v miru!,Preostalim naše sožalje! Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Nabiralnik v gostilni Marušiča v Solkanu 9 K, doslej skupaj 139.44 K; — Lud. Prem-rov, železu, inšpektor v p. 5 K; Na račun mesečnine je prišlo 30 K. Število dijakov, ki se priglašajo za ysprejem v kuhinjo, raste dan za dnem in večina njih želi imeti hrano brezplačno. Zganite se torej vsi prijatelji naše revne šolske mladine in podpirajte po svoji moči blagi namen »Dijaške kuhinje« z darili v denarju ali pa v živilih! Dobrodošel je vsak dar. Dr. Francesco Verzegnassl, bivši laški državni in deželni poslanec ter bivši deželni odbornik, je umrl v Perteole v Purlatiiji na svojem posestvu v starosti 73 let. Pokojni je bil laški liberalec ter je stal vedno med najhujšimi nasprotniki Slovencev. V deželnem zboru ni zamudil prilike, da bi se ne bil oglasil proti Slovencem; posebno goreč je bil proti ustanovitvi deželnega šolskega zaloga. Tudi v državnem zboru je rohnel proti Slovencem. Njegova smrt spominja na sloveče leto 1897. Takrat je bil on izvoljen iz ve-ieposestva za državnega poslanca. Bitka je bila strahovita; po čudnih potih so zmagali Lahi in izvoljen je bil dr. Fr. Ver-zegnassi. Takrat je izbruhnilo vse sovraštvo Lahov do Slovencev na dan in nastale so strašne demonstracije proti Slovencem. 22. marec 1897. pa je bil dal na to Lahom pošteno lekcijo z bojkotom: Verzegnassi se je pred nekaj leti odtegnil političnemu življenju ter živel v Červi-tijanu in v Perteole, kjer ga v; doletela smrt. Naj počiva v miru! Narodni kolek, jutri!!! — Za družbo sv. Cirila in Metoda se je prodalo letos do konca avgusta, o groza! 189.000 narodnih kolekov, to je za 3780 K manj kakor lani v isti dobi. To izgubjo moramo J Slovenci čim najhitreje zopet', popraviti, zato na delo! Na vsako pismo, dopisnico in razglednico prilepimo vsaj en kolek, pa ne na strani za naslov, ampak zadej. Z vsakega pisma, ki mi dojde, sodim jaz po številu prilepljenih kolekov stopinjo narodnega navdušenja dotičnega pošiljatelja. Jutri, to je v nedeljo, 18. t. m. imamo blizu Gorice dve veselici, eno v Št. Andrežu, drugo v Št. Mavru. Pri obeh veselicah bodo prodajali narodni kolek. Sezimo živahno po njem! Vsak rodoljub naj jih kupi nekaj, da bode mogel koieko-vati svoja pisma, ki bodo javno pričala p njegovi narodni zavednosti. »Ciril - Metodar«. Poroka. — Danes se je poročil g. Anton Č ar g o, c. kr. orožniški stražmojster v Št. Petru pri Gorici, z g.čno Josipino Čučat z Orsera. Vse najbolje! Odlikovanje, — Šolski svetnik G. Hendrvch, ravnatelj višje realke v Trstu, je dobil povodom svojega umirovljetija red železne krone tretje vrste. Moje kukalce. — Kaj mi kaže!! Sabine narodnjake vidim! Uh, kako gore za svojo narodnost! Polnih ust so in kričavi; vedno priporočajo »svoje svojim«. Jaz pa molčim in raje skrbno opazujem, koliko se sme njih kričavost ceniti. Zvesto si bilježim grešnike in grešnice, katerih vi* dim vedno polno, kedarkoli nastavim svoje kukalce. Ko pride dan plačila, že obdarim po vrednosti vsako od teh grešnih duš, ki določajo kriva pota itak težko si prisluženim vinarjem. Prvo darilo dobe rudeče bilježeni,to so ugledne narodne dume naših prvakov, ker hodijo črez prepovedan prag spletat pasje b i č e,. da potem nam vsem bolj boleče švigajo po itak že krvavečih plečih. Drugo darilo sem določil rudeče podčrtanim, to so mnogi uradnjki-Slovenci še v delu in že v pokoju, ker sami osebno greše, ali v družini trpe, da sg večkrat prestopa oje. O tretjem in četrtem darilu pozneje. Še nekaj. Da bode. občinstvo znalo po vrednosti ceniti te narodne odlikovan-ce, jih hočem tudi navesM, in sicer v tistem redu. kakor mi jih od -danes dalje pokaže moje kukalce. Pooozor! Nekdo, ki vse ve. Sankcijo je dobil od dež, zbora goriškega sprejeti zakonski načrt, ki spreminja prvi del § 41. lovskega zakona z dne" 15. tebr. 1896. Občinske volitve v Podgori so se vršile v sredo, četrtek in petek. Klerikalci so se trudili na vse mogoče načine, da bi kaj dosegli, ali pogoreli so tako gro^-zovito, da si zapomnijo to pogorelščino enkrat za vselej. Trudili so se tudi soc. demokratje, ali ves trud je bil zaman. — Naprednjaki so dobili v tretjem Nato znova vtakne drog v peč; v nekaj minutah je bil razbeljen* Altamont in Bell nabijeta znova puške iti se postavita na prejšnje mesto. Hatteras odmaši zopet svojo lino in vsadi v njo v drugič razbeljeni pihavnik. A to pot ga ustavi neprodirna plast. *Prokleto!« zakriči Altamont. s»Kaj pa je?*praša Johnson. »Kaj je? te preklete zveri vale klade za kladami, nas zazidavajo v hišo in žive zakopavajo!« »Ni mogoče!« v Vidite, pihavnik ne gre več skozi! to je na vse zadnje že smešno!« Več ko smešno, postajalo je že vznemirljivo. Položaj se Je slabšal. Medvedje kot zelo umne živali so se poslu-žile tega sredstva, da zaduše svoj plen. Kopičili so led drugega vrti drugega, da onemogočijo vsak beg. »To je že preveč!« reče stari Johnson ves razdražen, »da bi ljudje tako delali z nami, naj bi še bilo, toda medvedje!« , .^ J Po tem poizkusu je preteklo dve uri, ne da bi se bil kaj izpremenil položaj ujetnikov. Da bi planili venkaj, ni kazalo in se tudi m* dalo izvesti. Stene so že tako odebelele. da se nikak hrup ni več slišal od zunaj. Altamont se je nemirno izprehajal sem. iri.tje k : :.i' drzen Človek, ki se togoti, da je zadel na nevarno: .,! je večja nego njegov pogum. Hatteras pa je s-"strahom mislil na doktorja in na resno nevarnost; jki muVje pretila na njegovem povratku. »Oh!« vikne Johnson, »da bi bil gospod Clawbonny tukaj!« »No, kaj bi pa naredil?« odgovori Altamont. »Oh, prav gotovo bi nas znal spraviti iz zadrege!« »Kako neki?« vpraša smehljaje se Altamont. »Če bi jaz to vedel, bi ne potreboval njega,« odgo- vori Johnson. »Pa vendar, en svet pa le uganem, ki bi ga nam on dal v tem hipu!« »Kak svet?« »Da bi bilo dobro, ako bi kaj povžili; to nam ne more Škoditi. Nasprotno. Kaj mislite o tem. gospod Altamont?« »Pa jejmo, če se vam ljubi,« odgovori slednji, »dasi je naše stanje maJo neumno, da ne rečem poniževalno.« »Jaz stavim, da po obedu najdemo kako sredstvo, ki nam omogoči izhod.« Orožničarju ni odgovoril nihče, temveč so se usedli k mjzi- Johnson je kot doktorjev učenec skušal igrati vlogo modrijana v nevarnosti, a se mu ni preveč posrečijo* njegove*burke so mu ostajale v grlu. Sicer so se pa ujetniki že slabo počutili; zrak se je zgoščeval v njihovem hermetično zaprtem stanovanju; sveži zrak ni mogel prodirati .skozi dimnike, ki so slabo vlekli, in jasno je bilo. da ogenj ugasne v najkrajšem času in da se mesto kisika, ki ga vsrkavajo pljuča in peči, naseli ogljikova kislina, ki vpliva naravnost smrtonosno. Hatteras je opazil prvi to novo nevarnost in je nikakor ni maral prikrivati svojim tovarišem. »Torej moramo udreti venkaj za vsako ceno,« reče Altamont. -i »Da!« pritrdi Hatteras; »a počakajmo noči; na svodu naredimo luknjo, ki nam dovede svežega zraka; potem pa se,?den izmed nas postavi na to mesto in bo strelja! od tod na medvede. s. : »To je edini izhod,« pritrdi Altamont. Ko so se v tem zjedinili, so čakali trenutka za usodni poizkus, in med tem časom Altamont nikakor ni varčeval s svojim preklinjanjem nad stanjem, »v katerega so zašli,« kakor je rekel, »medvedje in ljudje in v katerem slednji nikakor ne igrajo najlepše vloge,« XIII. Rov. Noč se je bližala in svetilka v sobi je že jela oble-dovati, ker ji je primanjkovalo kisika. Ob osmih zvečer so biie priprave že skoro končane. Puške so bile skrbno nabite in na oboku snežne hiše je bila narejena odprtina. Delo je trajalo že več ur in Beli je bij ves zamaknjen vanje, ko zapusti Johnson spalnico, v kateri je stal na straži, in se urno vrne,k svojim tovarišem. Videlo se mu je, da je vznemirjen. »Kaj vam je?« ga praša kapitan. . -...*"¦ »Kaj mi je? nič!« odgovori stari mornar nekako pretrgano, in vendar...;.. ¦ Li »No,, kaj pa je?« de Altamont. : »Tiho! ali ne slišite nekega čudn&ga* šumenja?« »Od katere strani?« ¦ .c »Tam-le! v zidu čumnate se nekaj vrši.« Bell je prekinil s svojim delom in vsakdd je prisluš-kaval. Culo se je daljneje šuJienje, ki je nastalo v stranski steni; očividno se je delala jama v led. »Koplje se!« de Johnson. , " »O tem ni dvoma,« odgovori Altamont. »Medvedje? de Bell. »Da, medvedje!« reče Altamont. ... Li.. t , »Izpremenili so.svojo taktiko,« .reče stari mornar; »svojo nakano, da nas zaduše, so opustili.« *AH' pa mislijo, da smo že zadušeni,« edvine Ame-rikanec, ki mt| je srd hipoma naraščal . _, . »Napadeni bomo,« jr> vero y pokoljenje izza izraelskih časov. Tudi pokoju i kralj rld.-vard je imel med krstnimi imeni jinc David. Madjari stezaio svoje roke po hrvatski zemlji. — Kjer le morejo, nakupijo ¦hrvatsko zemljo. Posestvo NloS|nvina Je sedaj prešlo v tnadjarske roke. Ma^jar-ska banka hoče to ogromno pos&stro parcelirati ter naseliti Macljare. Mm jiitrov gozda s tega posestva so kupili neki veletfžci v Oseku. »FridoHn«, ~~ Vratislavaka sodnija je obsodila meniha Jos. Karnero m\ sedem mesecev ječe, ker je preveč intimno občeval z Učenci v Soli. Razne vesti. Bogoslovec ustrelil svojega političnega nasprotnika. -~ V Sučiui na Novčm Vitkovu je »ukrajinski« bogoslovec Šev-čuk z revolverjem ustrelil 2\ letnega Pavla Šalahuba. Bogoslovec je zagrizen »Ukrajinec«, ustreljeni pa'je bil pristaš Mm Seidlitz-nrašek je sa n» lelodcff trpele neprekosljiro »rid^tvo kater* trn« prednost pred «eni dmgimi d« stičnimi Čistil, kroglicami ia p-enSiotini, Cena orig, škailje K2-— Ponarejale se sodnJJsSo st&iedide. MoIIhd Frznc. žganje za ribanje tirota. — Bolefilne olaJloJoSe td ohrepCojoCe »t»-rorftano sredstvo proti trganja in prehl*j«Rjo TB»ke »r«t«. Or I jf. steklen ^oa K 1*60 Na prod«j po vseh lekarnah in mirodilflicph. Glavna lekarna L I0LL, o, Jn kr. Df0mt talolnu, Dan^j, Zaloga v in kuhinje z vodo v hiši se odda v najem s I. oktobrom. Več so izve pA'LotiL_?fetfft'.Y • S^feiju št.'"?.-..•* -s-i- **~ , Gitre, dobro ohranjeni sS™ Hiš? pove- apvavništvo ..Soče*. Lepi stavbeni prostori tik Bohinjskega jezera so seiaj še ceno bi proda]. Vprašanja nnj so stavijo na Vinko Hudovernika v Radovljici, Sprejme se fOteHgtDtuo gospodično za h*go$ii)o Zalttova so /nanjo slovoiiskoga in nomškoga jozika v govoru in pisavi. Ponudbe na naše upravništvo. 0)1) ^ril^ki Izgube naše preljube matere . JflSfrtjSŠtrekelJ ^JEtevletič - -8fc p»»<]pi*sflii^ 'pfcuy sr^no zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in z^aficeifl ti $^Fko, <#• izraženo sočutstvo. Še posebe se moramo zahvali** fctslit^ (Nli0\$'*ii, ki je tolažila drago pokojnico v dolgi bolezni ter o>i, ki j<^ je speljal* k večnemu počitku, nadalje gorjanskemu pevskemu ztvori* za gn^ljlj^o M^ II. ur« prfttlp^liH^e «*o oikla delo novega vodnjak^ v- r,%i ;\|d ,.^, \\A pomulhoni dražbi »ii^m^! pioii>|ilkon:> kHi katerega pnpnji tJO(to I i!i,i^(,'('*.lil'' - i. V^klif^ntt i-et ,;, vjl) |i)(i() K. ^'ViiiiiVnii |i^j|^ji^«««l \ i^r^iic ra-/vli1ni v ohfi. pisai-nN v fil , /V nilMlX, 1'^nii*lilijii lilijo imlc^ili r>"„ var-sčihM o,i v*-/ki icii^j K'i)''. ŽtiPfctfttfro i/ h flndrežu •|i,t> ir.?>.pl^iiiUrii |!>io. M*, *iU*|lW I- r. - Žitna trgovina = V GQRI(I se odda pod ugodnimi (K^oji. Naslov pove miSe iij>i';iv*iiStv( >. orkestri j on dobro ohranjen. Isti je stal 3000 K, - proda se ga po prav nizki ceni. — Natančneje se izve pri našem upravništvu. Šolske knjige za ljudske In srednje Šole* učiteljišče \? najnovejših ižtlajnl) Šolske zvezke na drobno in tlel»oto po najnižjih <i V nalogi Goriška tiskarna A. Calrsček V GORIC I Trgovski dom,'CorsoV^di 24. 2\f«pole<»t stopa/ od zmage do strne, t*ll umi je m rcs-nki prehrimue « je on nosil, v.mj meni se zv;Me. Okrepe pok? arjen!*& -r lodec, stord, da *& ie f {Varstvena znamka). v kratkem ČaSU 0D10- i9 tica in žWotaa lenost (mrtvost). Te kapljice tudi stor^ da človek raji je. I Cena steklenici 60 vin. • Irisiofoleiiijeva pijača iz kine ? in železa, H^fi^„^ | I Ena steklenica stane i krono 60 fin. ¦ ^ i Ivan Kravos na Komu it II. MRK* m hm JI. || sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-:*i^*KJB+r ske P°treb- ščine, potovalne potrebščine kakor: kov-Jege, torbice, denarnice, listnice _____ itd. — Izvršuje in sprejma v GSHE^ popravo različne koleseljne in kočije. jedil in pija6 == za gosttlničapje == se dobe^ d »Goriški Tiskarni" fl. Gabršček po ZOuin. komad. Za jesensko in zimsko dobo prihaja vsaki dan v veliki množini raznoVbstu 0 *jl)MI*io bla^o za ženske in moške obleke O liaillODeflill OZOrCih fh IHDderillll bariUfllll« V zalogi iftavan |f^f%p^^O lll&flO za k*««1« kl l«(]i «aJf«nejše za dame in gospode. .. SI. občinstvo iz mesta in dežele uljM^ V>iva» da se vsak posameznik prepriča o najini veliki zalogi in lepi izberi ter izredno nizkih cenah — brez konkurence. — Postrežba sti'Q>go (l^jii^ii in zanesljiva. Za obilen obisk se nnjlopleje pr^or^fia^vn >r • Hed^žet $? llorirrtfli - jopica. , «*? * * J A. »i Berini Ljubljana Dunajska cesta si 20. Lastni izdelki oljnatih bar?, lakov, firnežev in steklarskega kleja, Velika zaloga komičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & 3ančar trgovina oljnatih barv na drobno in debelo. Nekaj posebnega nudi letošnja jesenska moda. :. J.N) tipu dunajske lovsko razstavo, sva izbrala nekaj j najlepših izdelkov blaga a v-strijske, francoske in angleške ; industrije, katerega sva založila ne le v o v i g i n a I n e m i finem blag«*, temveč tudi po originalnih uzorcih posnetem blagu, cenejša vrste (imitacijo). Kot reklamno novost bova prodajala te vrste blago po izredno nizkih cenah. Cenjene čitatelje torej opozarjava na to najino poročilo ter jih prosiva, da si blago-vole ogledati pred nakupom blaga za jesen, najine velikan- ske izložbe, kjer je razstav- ljeno najnovejše blago za žen- ske obleke, kostume,,bluze ter razni najnovejši okraski, na- zivi itd. T^ Kdor pa nima prilike ogledati si na mestu naj ne razstave blaga, naj naroči po dopisnici nzorce najnovejše jesenske mode. Pregrad & Gernetič največja razpoiiljateljsln trgovina GORICA Trgovski dom Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga Cene brez konkurence. GORICA teo6IedaHIIilnl.St.l4 i|i M. Gal + r l| Kitni pasovi. - Preveze za život, g J g Elastične nogovice in preveze za 9 1,5 krčne žile. Ortopedični aparati in -| 11 razne priprave za liolnike. J* 1^ Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, n | s termometri, raznovrstni klisiirji, rt II zračne blazine in vsi gumijasti § s predmeti. g"! j Parfumi, miia, glavni, ščetke za % J » zobe, ogledala, čevlji za deževno g |W. vreme in nepremočljivi dežni r> plošči. ? Kretelle. Bretellc. POZOR l le v Gledališki ulici št. 14. oljkinega olja prve vrste Rajliljiik tvrik iz Istri, DalMdje, MilietMari ii lin s prodajo na drobno in debela. Prodaja na drobno; Kron —'96,104, 112, 1-20, 123 136, l'4i i*60, 1*80. 2'-, 240, za luči po 72 Tin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ PoŠUja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ____------— mila In sve&--------------j Cene zmerne. Bojuj se proti pijančevanju, dokler je še čas. Besi pijači adanega predno je uničeno njegovo zdravje, veselje do dela in njegovo premoženje, — in predno ga je pobrala smrt. Alkolin je sredstvo s katerim s« omogoči, da pijanec mrzi alkoholičue pijače. Alkoiifl je popolnoma neškodljiv in učinkuje gotovo. Alkolin je najnovejše sredstvo proti pijančevanju kar jih pozna današnja veda. in je rešil že tisoče ljudi revščine, bode in pogina. Alkolin se hitro raztopi in gc je možno dati pijancu v jed, ne da bi on to opazil. — Pijanec začne mnseti pijačo in ugiba, da mu je škodila prejšnja uezmerjjost, kakor s* večkrat z{,'°di- da se zagnusi jed. katere se je človek preveč najedel. Alkolin naj bi dajal ofo svojemu sinn-dijaka pred maturo, da ga odvadi pijač*. Kajti alkohol upliva slabo na možgane. Sploh kdor se koče odvaditi pijače, naj vzame 1 dozo Alkolin-a, -- Kdor se leči z AlkoHn-oui, pospešuje svoje x4ravje in prihrani denar, ki bi ga sicer fcdal za vino, pivo, Žganje it4. Alkolin Ktane 10 K ter ga razpošiljamo po povzetju. Naslov se glasi: ' ilkolin inslitol, Kopenhagen 532 flansko, Znamka za [mmhu >~> vin -••. Znamka' za diipisnifo 1<) viti. ?ranc Simčič, Jd~i„ik krojač Gorica, na Komu št. 6 Dr. S farne priporoča slavnemu občinstvu > preselivši se z Dunaja 11 ii- odprl svojo pisarno v Goriei, Via svojo krojaško delavnico. petrarea J, /. nadst. (pri mestnem vrtu, tik Trgovskega Doma]. Uradne ure: 9 12, 3 S. Ob nedeljah in praznikih je pisarna zaprta. Peter Gruden & Comp. f Komisijsko & agencijsko podjetje ¦ Stolni trg št. 9. GOR1CH Piana Dnomo It. 9 Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in deželi, da zastopam sledeče ivrdke: Zastopstvo in zaloga moke I. Bončar. Domžale umetnega Ledu V. Taner, eonca testenin rPefeatete" Žnideršič & Valenčič, II Bistrica jedilnega olja F. & G. Miacola, Trst raznih likerjev Franjo Pokorv, Zagreb zavarovalne zadruge „Croatiau proti pozam, Zagreb in razna droga zastopstva. Priporočam se cenj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da se bodem z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem udani Peter Gruden & Ccmp. Bdlikovana pekarija in sladčičarna Gonea Tfckališee Frana Josipa štev. 2 Podružnica v nI. Hnnicipio št. 2. Sprejema naročila za vsakovrstno peevo najfinejše vrste, pecivo za nove mase, godove, kolače za birmance, poroke itd. —. Vsa naročila izvršuje točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenaJv llouodošli utorci za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami ===== flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici Tržaška uiica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došia rau-nokar uelika množino raznorslnih uzorceu blaga kakouosli iz austrijskih in angležkth louaren najrazličnejših za vsaki stan. Agro-Merkur v Ljubljani. Qpcidi)i prostori Dat>e2s ^fdino^a ulica ŠM. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo-== vanje blaga ... POZOR! Umetna gnojila,galica,žveplo,krmila, semena,stroji in orodja. POZOR! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje, itd. Agro-Merknr preskrbi sploh vsano blago. — Agro-Herknr kupuje vse pridelke z=== in izdelke. ----------------- Cene iiajtiffodiiejjŠe! Postreižua točna! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke! ki se umivajo le s Pilnačkovim nedosežnim — milom - - » LJSNOL ti ki je na prodaj po 70 vin. kos aH pa škatlja s 3 kosi za 2 K. To milo, ki je zakonito varovano, izdeluje J. Pilnaček, c. kr. it založnik v Kralj. Gradcu na Češkem. LANOL se dobiva v Gorici pri sledečih tvrdkah: ToroŠ Drobnič in drug, IvattMč & KurinčiC, Fran Novak In na jese- B nicah prt g. M. Štrikar.