Poftntno ofoionci v gotovM Leto XXI., št. 36 L]ubl]ana9 sreda 14. febrnarja I940 Cena 1 Dii Upravnurvo LiuPliana ^.natlievo 3 - f eieton štev 312k 3123 3124. 3125 3)26 llnseratm adJelek: Ljubl|ana, Selen- ourgovo ui - le i 3492 in Podružnico Maribor Graiski trg št. 7. Telefon št 2455. Podružnico Celie Kocenova ulico 2 Teieton št 190 Računi on oošl ček zavodi« Ljubljana št 17749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Grajski trg štev 7, telefon štev 2-55; Celje, Strossmayer|eva ulica štev. 1, telefon štev. 65 Rokopisi se ne vračajo. rd oreh za Moskvo Naval sovjetskih čet na finski utrdbeni pas od dne do dne silnejši. uspehi pa nikakor ne odgovarjajo človeškim in materialnim žrtvam Oslo, 13. febr. j. (Norske T. B.} Sovjetska ofenziva na finsko utrdbeno črto na Karelski ožini se nadaljuje z nezmanjšano jasnostjo in postaja pregled položaja v posameznih odsekih tega bojišča čedalje težji. Po sodbi tujih vojaških opazovalcev je bil ponedeljek najbolj krvav dan na karelski fronti. Sovjeti so v ponedeljek vrgli v napad pel novih divizij, ki se jim Je po učinkoviti topniški pripravi posrečilo vdreti na nekaterih mestih med Sum-mo in jezerom Vuoksi v Mannerheimovo črto ter zasesti nekatere utrjene točke. Istočasno so skušali Rusi zajeti finske čete s prodiranjem po ledu v Finskem zalivu ter proti zapadni obali Ladoškega jezera. Ta nakana se sovjetskim četam sicer ni posrečila, opasen pa je položaj zaradi utrditve sovjetskih čet v posameznih točkah Mannerheimove črte. Finci so zaradi tega takoj izvedli protinapade proti svojim izgubljenim forom, vendar pa — mnogo je bil kriv tudi silovit mraz — niti 11. niti 12. februarja niso mogli oteti izgubljenih pozicij. Včeraj so Finci izvedli ponovne napade na izgubljene postojanke, vendar pa so bili tu napadi izvršeni le v majhnem obsegu, ker so se morali Finci zaradi nezmanjšane silovitosti sovjetske ofenzive omejiti bolj na obrambo svojih preostalih postojank. Kakor vedo povedati najnovejša poročila iz Haparande, se je snoči Fincem z nekaj silovitimi protinapadi končno le posrečilo vreči sovjetske čete iz zavzetih fcrov v Mannerheimovi črti. vendar pa še ni popolnoma jasno, ali je Manncrheimo-va črta že popolnoma očiščena sovjetskih gnezd ali ne. Gotovo je toliko, da Rusi niso več v tistem ugodnem položaju, kakor so bili 11. in 12. februarja. Postojanke, ki so jih Finci iznova zavzeli, se sedaj očišču-jejo in pri tem šele prihaja na dan. kako velikanske izgube so utrpele sovjetske čete pri svojem vdoru v Mannerhe'movo črto. Število mrtvecev gre na tisoče in tudi število uničenih sovjetskih tankov in drugih oklopnih vozil sega daleč nad sto. Zelo veliko je tudi število sestrelienih sovjetskih letal, ki so lz zraka podpirali prodiranje sovjetske pehote in motoriziranih čet. NnvzMc temn. rta so b"* sovW«Ve ?efe vržene iz zavzeHh nozici.l v Mannerheimovi Prti. na se rtnnp« »i^h nunndi na vse! nlenl nadaljujejo z nezmanj- 5ano silovitostjo. Finsko vsjno poročila Helsinki, 13. febr. s. (Fin. tel. as.) Finsko vrhovno poveljstvo je obiavilo včeraj opoldne naslednje Doročilo o vojnih operacijah dne 11. t. m.: Na kopnem: Na Karelski zemeljski ožini ie nadaljeval sovražnik napade z največjo srditostjo Najhujši je bil prtisk pri Summi. kjer je v akciji več scvjets ih divizij. Napade podpirajo topništvo, tanki in letala. S pomočjo 150 tankov je sovražnik napadel tudi med jezerom Moula in reko Vuoksi. Boji se nadaljujejo. Ob reki Tajpale ie sovražnik napad:-l po 4urni tooniški pripravi. Napad je bil odbit. Poskusi sovražnika, da bi prišel našim postojankam za hrbet preko ledu na Finskem zalivu in Ladoškem jezeru, so bili preprečeni Uničili smo 22 sovražnih tankov. pa tudi sicer je imel sovražnik velike izgube. Severnovzhodno od Ladoškega lezera so bili sovražni napadi odbiti na vseh točkah. Pri Ajtojokiiu je sovražnik izgubil 10 in 11. t m. 380 mož in mnogo orožja. Pri Kuhmu smo zavzeli več sovražnih postojank uničili smo en tank. nadlo na le 700 sovjetskih vojakov. Drugod nič posebnega. V zraku: Naše letalstvo le uspešno bombardiralo taborišča in zbirališča sovražne vojske. Letalska akcija sovražnika se le omejila v glavnem na bolno cono. kjer oa 1e bila zelo srdita. Po dosedanjih podatkih 1e bilo 6 sovražnih letal sestreljenih za tri nadaljnje pa še ni potrdila. Helsinki, 13. febr. s. (Reuter). Današnji finski vojni komunike pravi, da so sovjetske čete včeraj nadaljevale svoje napade pri Summi in ob reki Tajpale. Vsi napadi so bili odbiti z velikimi izgubami za na|>adalce. Finci so Izvedli več uspešnih protinapadov. Na severu Ladoškega jezera ln pri Kuhmu so Finci Istotako odbili več sovražnih napadov. Finci so uničili večji del sovjetske trenske kolone, ki je štela 100 vozil. 4 sovjetska letala so bila včeraj sestreljena. Moskovski ksimsnlke Moskva. 13 febr. AA. (DNB) Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojaškega okrožja pravi: Dne 12 februarja le bilo nekaj delovanja naših oglednih patrulj in živahno pehotno in topniško streljanje na več mestih Na Karelski ožini se je sovj tsMm četam posrečilo zavzeti 32 u*rdb, med njimi 21 betoniranih in opremljenih s topništvom. Zadnje tri dni je v osvojenih utrdbah padlo v naše roke 230 strojnic in 23 topov Zaradi slabega vremena so sov-let&a letala izvedla samo nekaj oglednih poletov. Položaj Finske postaje resen Zurich. 13 febr. z. »Neue Zurch^r Zei-tung« poroča iz Stnckholma da si v ta-mošnjih nevtralnih krogih kljub junaškemu odooru Fincev ne delajo nobenih iluzij dede Finske in smatrajo, da je postal po- ! ložaj Finske zelo resen. Dasiravno so iz- še mogoče oceniti posledic bombardiranja. gube na sovjetski strani ogromne, so imeli v zadnjih borbah tudi Finci občutne izgube, tembolj, ker nimajo rezerv. Nevtralni opazovalci računajo z možnostjo, da bodo morali Finci zapustiti prvo utrieno črto sovražniku. To pa ne bo prevelikega stra-tegičnega pomena, ker se bedo lahko umaknili na drugo, še močnejše utrieno črto. Trenutna Da v tem pogledu še ni Drišlo do odločitve. Možnost nemškega vpada na Finsko London, 13 febr. s. (Reuter) Finec profesor Tankred Borenius. ki stalno predava v angleškem radiu o položaju na Finskem, je izjavil danes, da se po prepričanju Fincev nahajajo v sovjetski armadi na finskem bojišču dobro izvežbani nemški oficirji. Finci pričakujejo, da se bo na Finskem v kratkem pojavila nemška ekspedici jska vojska in da bo pad!a Fincem enako v hrbet. kakor je to sovjetska vojska storila na Poljskem. Strahovito bombar "iranje Nautsija na severu Oslo, 13. februarja. AA Norveška telegrafska agencija javlja iz Kirkenesa. da so sovjetski bombniki včeraj strahovito bombardirali finske postojanke v Nautsiju. Ni Zadnje dni so bile akcije zaradi velikih snežnih žametov v tem odseku precej neznatne. Sovjetsko letalstvo je bilo tudi včeraj aktivno. Moskva bo zahtevala trava oporišča ob Baltiku London, 13. februarja. AA. (Havas). Dopisnik »Daily Express« v Stockholmu poroča, da prihajajo iz Talina vesti, da namerava Rusija zahtevati od Estonske in Le-tonske še nove vojne baze. vpoštevajoč tudi tu letalska oporišča, da bi ojačila in pospešila napade na Finsko z juga. Dopisnik poudarja, da je na podlagi poročil, ki jih je prejel estonski načelnik generalnega štaba, general Lajdoner. konferiral z generalom Bertijem, načelnikom letonskega generičnega štaba. Poleg tega je predsednik republike Ulmanis izjavil v poslanici, ki jo ' je poslal letonski vojski da se je treba pripraviti na bližnje velike žrtve. Ko bo odbila odločilna ura, pravi Ulmanis, bo moral vsaj po en član družine obleči vojaško uniformo. Riga, 13. febr. s. (Reuter). Letonski zunanji minister Muntcrs je danes zanikal vse vesti, da bi sovjetska vlada izvajala na Le-tonsko kakršenkoli pritisk. Dejal je, da ni povzročala sovjetska Rusija Letonski od sklenitve nove pogodbe v oktobru dalje no benih težav. Sovjetska vojsik?? hoče streti odpor Fincev, še preden b& začel sneg kopneti Helsinki, 13 februarja AA. (Reuter) Po soglasnem mnenju vseh vojnih strokovnjakov je sovjetska ofenziva proti Mannerheimovi črti vsak dan močnejša. Sovjeti hočejo očitno streti finski odpor, še preden bo začel sneg kopneti. Sovjetski napadi so imeli včeraj gotove uspehe, vendar se na strani braniteljev ne kažejo nobeni znaki slabosti. Na bojišču pri Summi se na prostoru, širokem 7 milj, bori 35-000 do 50.000 sovjetskih vojakov. Sovjetska poročila naglašajo, da so sovjetske čete v toku včerajšnjega dneva zavzele večje število novih položajev. Vojaški strokovnjaki v Helsinkih trdijo, da ne gre za utrdbe same Mannerheimove črte, temveč za utrjene položaje pred to črto in naglašajo, da so morale sovjetske čete plačati vsako ped zemlje s krvavimi izgubami, ki znašajo več tisoč vojakov. Na severu Finske se navzlic dva metra visokemu snegu vodijo neprestano borbe posebno v pokrajini Salmijarvija. Sovjetska letala so bombardirala v toku včerajšnjega dneva več finskih mest. _ Stockholm, 13. februarja. AA. (Kavas) Včerajšnje borbe na karelskem bojišču so bile mnogo srditejše kakor prejšnjega dne, ko se je zdelo, da je borba dosegla vrhunec. Sovjeti so vrgli v prve vrste še veliko večje število tankov in oklopnih avtomobilov. Posamezni tanki so težki po 70 ton. Sovjetske čete se trudijo na vse mogoče načine, da bi predrle Mannerheimovo črto ter zavzele Viborg. Vse letalske sile, ki so na razpolago, so zdaj zbrane na karelskem bojišču. Sovjetski letalci ne opustijo ničesar, da bi preprečili prihod finskih ojačenj, vendar se je Fincem posre- čilo pripeljati ojačenja po gozdnih poteh kjer jih niso mogla najti sovjetska letala V finskih krogih prevladuje vedno bolj mnenje, da sedanje o|H:racijo proti Mannerheimovi črti vodi osebno maršal Voro-šilov. Glavno vprašanje, ki sedaj zanima finske kroge, ni toliko problem, ali se bo Fincem posrečilo še nadalje upirati se, kolikor vprašanje, ali bodo Sovjeti še nadalje mogli vršiti napade v množicah z dovajanjem vedno novih in svežih divizij. Junaška smrt finskega svetovnega rekortiecja Helsinki, 13. febr. o. Znani finski tekač na dolgih progah Gunnar Hockert, svetovni rekorder na 3000 m je padel preteklo nedeljo v bojih na Miinnerheimovi črti. Hockert je bil poročnik ter se je po izbruhu vojne večkrat odlikoval v državnih pa-trolnih akcijah. lo.ooo zavezniških prostovoljcev Bruselj, 13. febr. p. Agencija Beiga poroča iz Londona da tam računajo, da bo Anglija v najikrajšem času poslaia na Finsko okrog 10.000 prostovoljcev. Od-del-k ifrancosk h in kanadskih prostovoljcev so že foimiran; m bodo že v prihodnjih dneh krenili na Finsko. Vprašanje poljskih prostovoljcev za Finsko še ni dokončno urejeno. Razen tega bodo zavezniki poslali Finski tisoč vojn.h letal in sicer 400 takoj, ostanek pa čimprej kakor tudi večje število protiletalsk h in protitankovskih topov z vso potrebno m uničijo. Zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu Pomen in namen prihoda avstralskih in novozelandskih čet v Egipt in Palestino London, 13. febr. s. (Reuter). Prihod avstralskih in novozelandskih čet v Egipt je izzval ne samo v Angliji, temveč po vsem svetu veliko pozornost in časopisne komentarje. >Times« naglaša v svojem uvodniku predvsem, da so vsi pripadniki avstralske in novozelandske vojske prostovoljci, ki so prišli na križarsko vojno za svobodo in pravico ter za neodvisnost malih narodov. Nič ne kaže bolj učinkovito edinosti angleškega imperija kakor nedavni prihod kanadskih čet in malo pozneje avstralskih in novozelandskih. »Daily Telegraph« vidi v prihodu ekspedicijske vojske predvsem poudarek edinosti angleškega imperija, obenem pa tudi nov dokaz za moč angleške vojne mornarice. Poudarja, da nobena druga mornarica na svetu ne bi zmogla naloge, da brez motnje spremi vse brodovje na tako dolgi poti. »Dally Mali« navaja v primerjavo število avstralskih in novoaelandskih čet, ki so se borile na angleški strani med svetovno vojno. Tedaj je prišlo v Evropo 412.000 Avstralcev ln 128.000 Novozelandcev. Tedaj so se prišli borit proti cesarski Nemčiji, pravi dalje list, danes pa proti nacionalno socialistični. Z vsega sveta se zbirajo svobodni možje v borbi za svobodo. Mnogi listi posvečajo pozornost vprašanju, kakšnemu namenu služi zbiranje zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu. Angleški listi poudarjajo predvsem, da gre v prvi vrsti za obrambo Sueškega. prekopa, kl predstavlja eno najvažnejših prometnih žil angleškega Imperija. DrugI važni moment, kl ga poudarjajo Usti, pa je dejstvo, da sta Anglija ln Francija dali jamstvo malim balkanskim državam in je Turčija njuna zaveznica. Zbiranje vojske na Bližnjem vzhodu služi torej tudi za primer, da bi morali Anglija in Francija izpolniti svoje obveznosti. »Manchester Guardian« poudarja, da imata sedaj Anglija in Francija na Bližnjem vzhodu zelo močno strateško pozicijo, ki lahko služi tako za defenzivne kakor tudi ofenzivne svrhe. Rumunija in Turčija, ki jima je Anglija dala jamstvo, sta bili ogroženi od obeh edinih velesil, ki bi ju mogli ogrožati. Ce bi se sedaj ti velesili odločili za udarec proti Rumuniji ali Turčiji je jasno, kakšna bi bila dolžnost Anglije. Tudi ameriški Usti se bavijo s pomenom prihoda ekspcdicijskih vojsk na Bližnji vzhod. »New York Times« pravi, da je na ta način preprečen vsak morebitni poizkus Nemčije, da bi razširila vojno. Ne da bi padel en sam strel, služijo te vojske kot močno svarilo Nemčiji in Rusiji za primer, da bi poskusila ena izmed obeh udar na Bližnjem vzhodu. »New York Herald Tribune« tolmači prihod avstralske ln novozelandske vojske kot pripravljalni ln varnostni ukrep. Avstralske čete poslane v Palestino Kairo. 13. febr s (Reuter) Avstra'ske čete. ki so bile snoči izkrcane ob Suškem prekopu, so bile deloma poslane v Palestino in so danes že dospele v odrejeno taborišče. Potovale so s posebnim vlakom, nato pa s kolono motornih avtobusov. Ta- borišče iim je pripravil škotski polk. ki ie stacioniran v Palestini. Ena izmed ladii. ki ie pripeljala avstralske in novozeland ke čete v Eg:pt, pripada poljski trgovinski mornarici in ima poljsko posadko. Ob priliki prihoda novozelandskih čet sta izmenjala njihov poveljnik general Freyberg in morna iski minister Churchill prisrčne pozdravne brzoiavke. Kairo, 13. febr. s. (Associated Press.) Število avstralskih in novozelandskih čet, k so včeraj prispele v Egipt, cenijo ne-oficielno na 20.000 do 30.000. Zb!ran je nemških čet v prstškttratu Bratislava. 13. februarja s (Havas) Iz vzhodne Nemčiie Dorrčaio o več ih pre-mikarj"h nemških čet. Iz C škp in Moravske odhajajo nemški oddelki zla ti na S'o-vašl»o. V zvezi s premikanjem čet so tudi mnoge aretai-ije ki s<-> bile zadnje dni izvršene na ozemlju protektorata zlasti med pristaši bivše dr. Beneševe češke narodno-socialistične stranke. V češko-moravskem orotekloratu ie ves železniški promet v nerednem stanju. Vozne rede menjajo vsukih 24 ur. Tud; v Pragi sami ie opaziti posebne vojaške priprave. Vojaško poveljstvo se ie preselilo iz središča mesta v predmestja, enako vse vojaške upravne oblasti. Dne 11 f bru-arja ie bila odrejena nova rekviz:ciia konj. Bolnišnice v pretekteratu s« dehfe nalog, da do 1. marca p1 ipra^ij» 50.010 postelj. Sudetski Nemci, ki so vojaški obvezniki. so se vrnili s fronte in so po naročilih opasti nameščeni na ros°bno važnih mestih s posebnimi nalog?mi Obdržali so uniforme in orožje in inrMo nalogo, da so pripraviieni za vsak n~imer G"-'tno se prioravliaio večie voiaške oo?raciie. v katerih naj bi tudi češko-moravski pro-tektorat igral pomembno vl^go. PstnanjJ arje živ"l na Češkem in Moravskem New York, 13. febr s (Rerter) »New York Times« poroča o hud^m pomanjkanju živil v češko-moravskem Drotekto-ratu Zaradi stalnega izvoza živil v Nemčijo bo kmalu tako primanjkovalo moke. da ie ne bo dovoli niti za kruh Tudi k-me za živino nrimanjkuie. Nemška vlada je sicer naročila, da mora biti do p- nVadi v protektoratu vzreienih 100.000 orš^ev. vendar zanie ni krme. F*rodnkciia masla in masti znaša camo 12 procentov o^edvojnega stanja Vso orodukx"'io m^r^arine morajo pošiljati tovarne v Nemčijo. Sovjetska proizvodnji mi nemško kontrol® Francoski diplomatski krogi o dalekosežnem pomenu nemške sovjetskega gospodarskega dogovora Pariz, 13. febr J. (RSV). Sklenitev sov-jetsko-nen škega gospodarskega dogovora v Franciji ni nikogar presenetila, ker so jo že dolgo pričakovali. V francoskih diplomi t^kih krogih pravijo, da ta dogovor, ki je bil pravkar podpisan v Moskvi fak-tično daje Nemčiji možnost, vključiti Sovjetsko unijo v nemšk; ž vljenjskj prostor. Pogodba za Nemčijo prav tako kakor za Sovjetsko unijo ni toliko važna zaradi tega. ker ureja izmenjavo dobrin med obema državama marveč bolj zaradi tega. ker daje sedaj Nemčiji možnost, da iah-ko realno računa s sovjetskimi viri, ki jih potrebuje Nemčija za preživljanje svojega prebiva stva. ter za obratovanje svoje industrije. Zdaj bo nastalo poglavitno vprašanje za Nemčijo kako naj njeni tehniki te sovjetske vire organ z rajo. Nedvomno je, da se bo z novim dogovorom zelo povečala izmenjava blaga med obema državama, ker je t^ nujna potreba Nemčije in si bo ona zaradi tega z vsemi silami prizadevala pod svojim vodstvom čim všje dvigniti številke sovjetske proizvodnje. V francoskih diplomatskih krogih na-gla5ajo, da Je Sovjetska unija pod carskim režimom že b:la nekoč v sličnem položaju ter je pristala na nemško sodelovanje. Ta nemški vp iv kj je po vojni izginil, se je s sedanjim trgovinskim dogovorom v polni meri obnovil. Sklenitev gospodarskega dogovora apada po mnenju teh krogov popolnoma v načrt nemške ožje kolonizrei jske politike, katere posamezne stopnje so n. pr. tudi repati iacije narodnih manjšin in pa pokroviteljstvo nad mal mi državicami, kakor je n. pr. Slovaška, ki nima nikake gospodarske samostojnosti več, marveč je kolon ja, ki dela samo še za Nemčijo na nemško povelje. Splošna so^^ba v poučenih krogih Je, da bo sklenjeni gospodarski dogovor Nemčiji omogočil kontrolo nad vso sovjetsko pioizvodnjo, kakor tudi nad transportom in razdelitev vsega blaga. Sele zdaj, ko je vklna dalekosežnost sklenjenega dogovora, postaja razumljivo, zakaj so se pogajanja med nemškim delegatom Schnmrejem in sovjetskimi opolnomočenci v Kremlju tako počasi razvijala. Sovjetska unija je pač oklevala, da bi pristala na tako tesno sodelovanje z Nemčijo in je to verjetno storila na ponovni nemšk- pritisk še bolj pa zaradi neuspeha svoje vojaške akcije na Finskem, za katero si od Nemčije obeta pomoči. Glede dalekosežnlh posledic, kl jth utegne imeti novi trgovinska dogovor med Nemčijo in Sovjetsko unijo so si v mero dajnih francoskih krogih popolnoma na jasnem n dogovora v tem pogledu niti najmanj ne podcenjujejo. Zadovoljstvo v Nemčiji Bera. 13 febr. J. (Havas). Ves nemški tisk ie z izrednim zadovoljstvom in velikim ravdušeniem zabeležil vest o sklenitvi nemško-sovjetskega gospodarskega dogo- ga gospodarskega dogovora. Berlinski dopisnik lista »Basler Nachrichten« poroča, da v merodajnih nemških krogih zatrjujejo. da ie sklenjena pogodba neprimerno več kot samo »gospodarski dogovor«, marveč da gre za sklep o najširšem sodelovanju med Nemčijo in Sovietsko unijo, sodelovanju. ki je predvideno za dolgo dobo. Švicarski dopisnik še priDominia. da z merodainih strani ni mogoče zvedeti nikakih podrobnosti, kako si Nemčija in Sovjetska unija zamišliata praktično izvajanje podpisanega dogovora. Sovjetski petrolej za Nemčija Bukarešta, 13. febr. s. Posebni oo^.snik i>Daily Telegrapha< objavlja zanimivo poročilo o vseb:ni sovjetsko-bolgarsKe trgovinske pogodbe, ki dobiva še pose'jen pomen po sklenitvi nemško-sovjetskega trgovinskega sporazuma. Po informacijah dopisn ka douoča sovjetsko-bolgarska trgovinska pogodba predvsem pošiljanje sovjetskega petroleja preko Bolgarije v Nemčijo. Načrt je že izdelan v vseh podrobnostih. Iz Bakuja bo šel petrolej najprej po železnici Ln po daljnovodih v Batum. Taon ga bodo prevzeli petrolejski parniki. Glavni del transportov bo šel od tam v Varno, manjši pa v rumunsko luko Galac. Iz Vame bo petrolej transpoi-tiran po železnici ao Ruščuka, deloma pa preko Niša do Beograda. Ker Bolgarija sama nična na razipolago dovolj cisternskih vagonov, so jih bolgarske državne železzi.ee naročile 120 v Nemčiji in Italiji. Iz Ruičuka in iz Beogiuda bi prevažale petrolej 70pet ladje po Dunavu do Bratislave. Po tem načrtu bi Sel prevoz od Bakuja do Bratislave samo okoli 500 km po železnicah, vso ostalo pot pa po morju oziroma po Dunavu. Wdlesova misija London, 13. febr. z. V tukajšnjih krogih smatrajo, da potovanje namestnika ameriškega zunanjega ministra VVellesa ne bo ostal brez vpliva na vojno v Evropi. Računajo namreč s tem, da do konca tega potovanja ni pričakovati niti nemške niti zavezniške ofenzive. Verjetno je tudi, da bo izostal pričakovani nemški letalski napad na Anglijo. Berlin, 13. febr. z. Merodajni berlinski krogi so glede potovanja Wellesa po Evropi še vedno skrajno rezervirani ln odklanjajo o tem vsako Izjavo. Prav tako ni mogoče v Berlinu dobiti nobenega pojasnila glede trditev, da je prišla iz Washing-tona pobuda, naj bi se do konca Welleso-vega potovanja ustavile vse vojaške operacije. Sumner Welles. državni podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu, ki bo te dni na željo prezidenta Rocsevelta odšel na svoje informacijsko p-t^vanie po Evropi. je bil rojen v New Yorku leta 1S93. vora. od katerega si obetajo močne gospo- i Po odlično dovršenih študijah na vseuči- darske okrepitve obeh držav. V nemških gospodarskih krogih oa optimizem glede gospodarskega prometa sklenjenega dogovora ni tako nedBljen. Kakor poroča berlinski dopisnik Švicar kega lista »Cor-riere del Ticino«. nemški trgovski in industrijski krogi spričo sklenitve gospodarskega dogovora ne kažeio tistega zadovoljstva in optimizma, kakor v političnih krogih. Nemški gospodarstveniki sedijo, da bo preteklo še mnogo časa preden se bo pogodba lahko v resnici izvajala v vsej svoii obsežnosti, zakaj zaenkrat le poglavitna ovira, da v Nemčiio ne more prihajati dovoli sovjetskih poljedelskih pridelkov. transportna kriza, kl le v Nemčiji enako občutna, kakor v Sovjetski uniji. NemSlri listi zaenkrat ne navalalo nobenih podrobnosti ter nobenih določb nove- lišču v Harvvardu je leta 1915. vstopil v diplomacijo kot ataše na ameriškem veleposlaništvu v Tokiu. Njegovo drugo diplomatsko mesto ie bilo v Bvenos Airesu, od koder je bil pozvan v državno tajništvo za zunanje zadeve (zunanje ministrstvo) v Washingtonu kot šef oddelka za Južno Ameriko. Ko le bil Roosevelt izvoljen za oredsed-n ka. ie bil Sumner imenovan za ameriškega poslanika na Kubi. od koder oa ie bil kmalu zopet pozvan v zunanje ministrstvo ter imenovan za državnega tainika ali p^m^nika zunaTref»a m;n:rtra Sumner Welles pozna z'asti t-meliito južnoameriške zadeve in ie kot strokovnih spremljal zunaniega ministra Cord^la Hulla na vseameriško konferenco leta 1936.. medtem ko ie lansko leto v Panami sam vodil delegacijo Zedinjenih držaa. Zagrenjeni Madžari Po Italijanskih virih se je napetost med Rnntnnijo la Madžarsko zopet povečala — Gaf encu pojde v Rim Rim, 13. febr. z. V tukajšnjih političnih krogih s skrbjo zasledujejo naraščajočo napetost med Rumunijo in Madžarsko. »Lavoro Fascista« piše, da se je po beograjski konferenci Balkanske zveze napetost med Budimpešto in Bukarešto silno povečala, ker so Madžari razočarani nad stališčem, ki ga je zavzela Rumunija. Na prizadevanja Turčije in drugih držav se je rumunska vlada obvezala, da bo odstopila po končani evropski vojni Bolgariji vso južno Dobrudžo in tako skoraj stoodstotno zadostila bolgarskim zahtevam. Bolgarija se je za to obvezala, da se bo pridružila Balkanski zvezi ln vodila skladno politiko z ostalimi balkanskimi državami. Kar ae tiče madžarskih zahtev, pa je ostala Rumunija popolnoma nepopustljiva ln je vse madžarski zahteve zavrnila Zaradi tega se je napetost med Rumuiijo ln Madžarsko znova tako poostrila, da predstavlja po mnenju italijanskega tiska novo nevarnost za mir v Podunavju. Italijanski list4 so mnenja, da Je napočil fnM ko bodo morale druge države posredovati T' * V" ' " " * ' . * t ———> « Rim, IS. febr. a. Vesti o skorajšnjem obisku rum.unskega zunanjega ministra Ga-fenca v Rimu, kl so bile te večkrat razširjene, a vedno zopet deman tirane, postajajo sedaj po mnenju rimskih krogov vedno bolj verjetne. Naraščajoča napetost med Rumunijo in Madžarsko povzroča Italiji resne skrbi. Zato bi bil obisk Gafenca v Rimu zelo zaželjen. Ni izključeno, da bo Italijanska vlada povabila rumunskega zunanjega ministra na razgovor v Rimu. ★ Rumunski odgovor na angleški protest London, 13. febr. z. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo prihodnje dni izročen v Londonu odgovor rumunske vlade na angleški protest glede povečanih dobav rumunskega petroleja za Nemčijo. Odgovor bo baje povsem zadovoljiv. V Londonu na-glašajo, da ne zahtevajo od Rumunije ničesar, kar bi presegalo meje njene nevtralnosti Anglija Je samo proti temu, da bi dobivala Nemčija sedaj od Rumunije več petroleja, kakor ga je poprej. Za merilo naj bi služile dobave v zadnjih treh letih pred Izbruhom vojne. Vprašanja in odgovori v angleški zbornici Chamberlainova kratka izjava o stališču angleške vlade do Wellesovega poslanstva v Evropi London, 13. febr. a (Reuter) V spodnji zbornici je bilo danes popoldne na ministrskega predsednika Chamberlaina stavljeno vprašanje glede prihoda ameriškega državnega podtajnika za zunanje zadeve Wellesa v Evropo. Chamberlain je odgovoril, da bo angleška vlada pozdravila obisk zastopnika predsednika Roosevelta m mu stavila v popolnem zaupanju na razpolago vse informacije, ki lahko predsedniku Rooseveltu pomagajo, da si ustvari mnenje o sedanjem položaju v Evropi. Na trgovinskega ministra je bilo stavljeno vprašanje o trgovinskih odnošajih s Sovjetsko Rusijo. Sir Andrew Duncan je odgovoril, da vlada od izbruha vojne dalje ni publicirala nobenih podatkov o trgovini s posameznimi državami. Kar se tiče Sovjetske Rusije, pa je dejal, da je bi] v oktobru sicer sklenjen sporazum za izmenjavo angleškega cina in kavčuka za sovjetski les, da pa tega sporazuma ni bilo mogoče izvajati. Delavski poslanec Morrison je kritiziral vladni sporazum z železniškimi družbami, s katerim je bil garantiran povprečni dohodek zadnjih let Morrison je dejal, da s tem vlada Se povečuje dobičke železniških družb, ki so z dvigom akcij zaradi povečanega prometa v vojni profitirale že 100 milijonov funtov. Transportni minister je odgovoril, da ima doseženi sporazum z železniškimi družbami prednost, da s tem vlada plača za uporabo železnic v oni meri, kakor jih rabi, obenem pa je dobiček družb v skladu s povečanim prometom na železnicah. Finančni minister sir John Simon je dal nekaj pojasnil o zamenjavi starih državnih papirjev po 4 in pol procenta v nove po 2%. Označil je dosedanje rezultate zamenjave kot nad vse zadovoljive. Od 350 milijonov funtov, ki jih je vlada predložila v zamenjavo, je bilo zamenjanih 236 milijonov funtov. Samo 99 milijonov funtov je morala vlada dosedanjim podpisnikom izplačati, za nadaljnjih 15 milijonov funtov pa še manjkajo podatki. Predvsem so se zamenjave poslužile razne finančne ustanove, v veliki meri pa tudi privatniki. Država bo z zamenjavo prištedila v prihodnjih petih letih vsako leto 6 milijonov funtov. Gospodarska vojna Pretekli teden je bilo potopljenih skupno 6 trgovinskih ladij London, 13. febr. s. (Reufer). Po podatkih, ki jih je objavila danes angleška admi-raliteta, »o bile v preteklem tednu potopljene tri angleške trgovinske ladje s skupno 19J85 tonami in 3 nevtralne z 10.128 tonami Izmed 8.284 trgovinskih ladij, ki »o od začetka vojne dalje plule v konvojih, jih je bilo doslej potopljenih 18, med njimi dve nevtralni. Angleška admiraliteta Je nadalje objavila, da rabi še 10.000 prostovoljcev-mornar-jev, starih 18 do 45 let, ki bi služili na pa-trolnih ladjah ob angleških obalah. 10.000 prostovoljcev je it sedaj v enaki službi Poljske trgovinske ladje v zavezniški službi London, 13. februarja. AA. (Havas). Skoro vse poljsko trgovinsko brodovje, to je okrog 90 ladij, je pobegnilo iz Baltiškega morja ln sodeluje sedaj z zavezniško mornarico. »Daily Sketch« prinaša to vest iz službenega vira in pravi, da so vse te ladje zapustile poljske vode nekaj prod začetkom vojne in pobegnile v nevtralne luke. Nato ao v skupinah ali posamič prispele do zavezniških luk. Nemci sami pottapiH parnik „Vacamau Rlo de Janelro, 13. febr. s. (Reuter). Admiral Harwood, ki je dospel na angleški križarki »Hawkins« v tukajšnjo luko, je izjavil novinarjem, da je posadka nemške trgovinske ladje »Vacama« včeraj ponoči sama potopila svojo ladjo, ko bi jo bila morala zapleniti neka angleška križarka. Angleške vojne ladje so rešile vseh 10 častnikov in 36 mornarjev z nemške ladje. Nove žrtve min in torpeiov London, 13. febr. s. (Reuter). Nemška podmornica je ponoči brez svarila s torpedom potopila švedski parnik »Orania« (1.800 ton), ki je plul brez eskorte. Parnik se je potopil v treh minutah. Vsa posadska se je sicer vkrcala v rešilne čolne, toda angleške vojne ladje so doslej rešile samo 10 mož Ostalih 14 še pogrešajo. Zaradi mine ali torpeda se je v nedeljo potopila 4.100-tonska norveška motorna ladja »Smestad«, ki je bila na poti iz Norveške v Nevv York. Vsa posadka je rešena. London, 13. febr. s. (Reuter). Ob angleški obali se je včeraj zaradi mine ali torpeda potopil norveški parnik »Nidarholm« (3400 ton), ki je bil na poti iz Amerike na Norveško. Posadka je rešena. Na Norveško je dospelo tudi 14 mož posadke 1200 tonskega estonskega parnika »Linda«. ki je bil potopljen na poti iz Anglije v Goteborg. najbrž od nemške podmornice. Posadko je vzela na krov švedska ladja »Brigita«, nato pa je tudi to s strojnicami obstreljevalo nemško letalo. Holandska družba Holand-Amerika, lastnica v soboto potopljenega parnika »Bur-gerdijk«, je zahtevala od holandske vlade, da preišče potopitev ladje in podvzame primerne ukrepe. Ladja je vozila tovor pšenice iz Amerike na Holandsko in torej ne more biti govora, da bi bila imela na krovu vojno-tihotapsko blago. «Burgerdijk« je že 13 holandski parnik, ki je bil potopljen kot žrtev pomorske vojne in tretji, ki so ga potopile nemške podmornice. London, 13. febr. s. (Associated Press). Ob vzfrodni angleški obali se je danes potopila angleška ribiška ladja »Bird«, (226 ton). Vseh 9 mož posadke je rešenih. Zavezniki in izvoz iz Amerike v Evropo Pariz, 13. febr. s. (Associated Press). Z ozirom na vesti o povečanju trgovinskega prometa Zedinjenih držav z nevtralnimi evropskimi državami izjavljajo v francoskih vladnih krogih, da bodo skušali zavezniki preprečiti vsak povečan izvoz v evropske države, ki mejijo na Nemčijo, ker nimajo Jamstva, da to blago ne bd bilo poslano v Nemčijo. Ugotovljeno je, da ae je v mnoge izmed teh držav uvoz od izbruha vojne dalje že podvojil oziroma potrojil. Egiptska kraljica pričakuje veselega dogodka Katro, 12. febr. AA. Kraljica Farida pričakuje za konec marca vesel dogodek. Trgovinska pogajanja Nemčije s Španijo Bera, 1*. febr. J. (Havas). Kakor poroča berlinski dopisnik Usta »National Zei-tung< odpotuje v kratkem v Madrid nemški ministrski svetnik VVohltat, kl velja za specialista v problemih tičočih se gospo-dansko-trgovinskih razgovorov. Njegovo potovanje tolmačijo kot željo nemške vlade, da prične z nacionalno Španijo razgo-j vore o poživljenju trgovinskih stikov med i obema državama Premoženjske zaplembe na Slovaškem Berlin, IS. febr. J. Nemški list »Schvvarz-w&lder Bote« poroča, da Je na Slovaškem na delu posebna preiskovalna komisija, kl JI načelu je slovaški propagandni minister Mach ln kl so ji dodeljeni tudi zastopniki raznih drugih ministrstev. Ta komisija raziskuje zgodovino premoženja raznih uglednih osebnosti lz slovaškega javnega življenja. Preiskava Je bila doslej izvršena že v 50 primerih in od tega Je bilo v 11 primerih odrejena zaplemba premoženja do-tične osebe v državno korist. Komisija v vseh 50 primerih, ki jih Je doslej preiskala še ni izdala nobenega imena. Kakor poročajo iz merodajnih krogov. Je bilo v 11 pozitivnih primerih doslej zaplenjeno večinoma premoženje r obliki posestev, sestoje-člh iz polj in gozdov. Thyssenovo imetje zaplenjeno Amsterdam, 13. febr. J. (Havas) Po odredbi nemškega notranjega ministra Fri-cka sta Izgubila znani nemški velelndu-strijalec Fritz Thvssen ter njegova žena, ki se ta čas nahajata v Švici, s 4. februarjem nemško državljanstvo. Vse Thysse-novo Imetje, ki ga cenijo na približno 200 milijonov mark Je bilo zaplenjeno. Kakor poročajo tuji politični opazovalci lz Berlina, so Thvssenov beg iz Nemčije oblastva do sedaj skrbno prikrivala, ker so se bala, da bi napravil na nemško Javnost zelo neugoden vtis. Thyssen Je bil namreč spočetka eden glavnih podpornikov vodje raj-ha Hitlerja ter Je od leta 1933 do spomladi 1939 vsestransko podpiral nacionalno socialistično gibanje. Thyssen bi moral postati poslanec v rajhstagu Velike Nemčije, a je še pred tem v začetku novembra 1939 zapustil Nemčijo. Navzlic pritisku nemške vlade se Thvssen poslej ni več maral vrniti v Nemčijo. Ker njegove nepatriotlčne geste ni bilo več mogoče prikrivati Javnosti, se Je nemška vlada odločila da ga črta iz nemškega občestva. Anketa o novih davčnih ukrepih Beograd, 13. febr. p. Finančni minister dr. Sutej je sprejel danes deputaci jo centralnega predstavništva zveze trgovskih združenj pod vodstvom predsednika Ne-deJjka Saviča. Deputacija Je izročila finančnemu ministru obširno spomenico ter mu obrazložila velike težave, kl Jih je povzročila v gospodarstvu poslednja davčna reforma. Finančni minister je deputaci jI raztolmačfl razloge za te finančne ukrepe. Napovedal je, da bo v najkrajšem času sklicana konferenca strokovnjakov ministrstva ter zastopnikov gospodarskih zJbornlc, da skupno praktično prouče posledice zadnje davčne novele za gospodarstvo ln da ugotove, katere odredbe bi se mogle omiliti. Cilj davčne reforme Je bfl, da se bremena pravilno razdele, ne pa da bi se oviral razvoj gospodarstva. Imenovanje notarja Beograd, 13. febr. p. Za javnega notarja v Metliki je imenovan Anton Jakopič, notarski pripravnik v Mariboru. Iz ssdne službe Beograd, 13. febr. p. Za starešino sre-skega sodišča pri Sv. Lenartu je imenovan dr. Matko Zor jan, državni tožilec pri okrožnem sodišču v Mariboru, za sodnika okrožnega sodišča v Murski Soboti pa starešina sreskega sodišča v Prevaljah dr. Fran Cerašek. Upokojen je Mihael Blljan. sodnik sreskega sodišča v Gornjem gradu. K sreskemu sodišču v Laškem je premeščen Miha Jereb, sodni pristav v Murski Soboti. Za pristava pri okrožnem sodišču v Ljubljani je imenovan Alfonz Fi-šinger, sodni pripravnik. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Nič novega na zapain Angleški izvidniški poleti nad Severnim morjem in severozapadno Nemčijo Pariz, 13. febr. J. (Havas.) Komunike francoskega generalnega štaba pravi, da na fronti ni bilo pomembnejših dogodkov. Angleško letalstvo je po ponovnih poletih nemških letal nad Severnim morjem prevzelo sedaj iniciativo v tem prostoru. Včeraj je večje število angleških izvidniških letal preletelo Severno morje ter prodrlo precej daleč nad severozapadno Nemčijo. Bila so takoj napadena od nemških lovskih letal, vendar so se vsa angleška letala vrnila nepoškodovana v svoja letalska oporišča v Angliji. Eno nemško izvid-niško letalo se je včeraj pojavilo nad severno Francijo. Berlin, 13. februarja. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo sporoča, da ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Daladier na konferenci generalnega štaba Pariz, 13. febr. a (Reuter.) Ministrski predsednik Daladier je prisostvoval včeraj v glavnem stanu vrhovnega poveljnika zavezniške vojske Gamelina konferenci, ki so se je udeležili najvišji francoski vojaški dostojanstveniki Hitlerjev posvet z generali? Berlin, 13. febr. AA. (DNB) »Daily Te-legraph« je prinesel vest, da je imel Hitler te dni v kancelarski palači važno konferenco z maršalom Goringom ln genera- loma Keitelom in Brauchltschem. V poklicanih krogih izjavljajo, da je vest popolnoma izmišljena kakor so izmišljene tudi mnoge druge vesti britanskega tiska. Prav ta dan, o katerem trdi londonski list, da se je vršila omenjena konferenca, Hitlerja sploh ni hilo v Berlinu. Novo nemško vojaško odlikovanje Berlin, 13. februarja. AA. (DNB) Nemški listi objavljajo danes fotografije novega odlikovanja, kl ga dobe samo tisti častniki, podčastniki in vojaki, ki so v treh zaporednih naskokih v treh raznih dneh sodelovali in pri tem pokazali posebno hrabrost. Pri tem velja pogoj, da je pehota z orožjem v roki prodrla v sovražne postojanke. pa bodisi pri naskoku ali pri ogledniškem delu ali pa pri napadu. Holandska in Belgija Amsterdam, 13. febr. j. (Havas.) V slojem današnjem ekspozeju pred poslansko zbornico je holandski zunanji minister van Klefens na vprašanje nekaterih poslancev glede odnošajev z Belgijo odgovoril, da sta Belgija in Holandska v najtesnejših medsebojnih stikih, da pa nI v teh stikih nobenih tajnosti, kakor bi kdo utegnil sklepati po krizi, ki se je skoraj istočasno pojavila na vodilnih mestih obeh armad. člani vlade o prizadevanju za Se tesnejše zbližanje z Bolgarijo Sofija, 13. februarja A A. Današnji listi obširno poročajo o beograjskem bivanju bolgarskih gospodarskih delegatov pod vodstvom ministra Zagorova »Utro« in »Zarja« prinašata poročila posebnega dopisnika, ki je dobil tudi več izjav. V obrtniškem domu je rekel predsednik vlade Cvetkovič med drugim sledeče: Zelo sem vesel, ker se je ustanovila bolgarsko-jugoslovenska trgovinska zbornica. Danes sem izrazil to veselje tudi pred bolgarskim ministrom dr. Zagorovom Vse je lepo, kar je dobro izvedeno in izpeljano. Naj bi bilo še več takih dejanj v odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo. Finančni minister dr. Sutej je izjavil: Mi smo za tesno sodelovanje z bratskim bolgarskim narodom Želimo, da bi čimprej prišlo do še tesnejšega sodelovanja med obema narodoma. Če se ne jxxicenjujejo slovanski narodi na Baikanu, potem lahko pride do splošnega sporazuma. Mi Slovani moramo biti zedinjeni, da ne postanemo žrtve velikih narodov. Kot finančni minister bom podprl iz srca vse ukrepe za sodelovanje med obema narodoma. Na sprejema r bolgarskem poslaništvu Je pravosodni minister dr. Markovič izjavil: V načelih radikalnega programa stoji na vidnem mestu zbližanje z Bolgarijo. Popolnoma verujem v odlične rezultate gospodarskega sodelovanja med obema narodoma. Naša naroda morata ostati solidarna in zedinjena, kajti dva kmetijska naroda se Lažje razumeta, kakor j^a dva industrijska. Od srca pozdravljam zbližanje med našima dvema bratskima narodoma. Minister dr. Andres je izjavil: Ustanovitev zbornice ima dvojni pomen: Oiaj alo se bo sodelovanje med gospodarstveniki obeh držav in zajamčili se bodo z učinkovito zaščito trgovski interesi obeh držav in s tem se bo pospešil sporazum med dvoma narodoma. Prepričan sem, da bo prijateljsko sodelovanje med njima v najkrajšem času dalo velike rezultate. Sporazum med Bolgari in Jugosloveni bo temeljni kamen za resničen -balkanski mir. Carinsko unijo med obema našima bratskima državama žele vsi in zanjo je treba ustvariti pogoje. Sija baltskega sveta Včeraj je bil na razpravi kmetijski oddelek LJubljana, 13. februarja Današnja seja banskega sveta je bila posvečena razpravi o kmetijstvu. Dopoldne so načelnik in posamezni referenti podali pet preglednih uvodnih poročii na popoldanski seji pa je bila debata. Dopoldanska seja se je začela ob 8.30. Pred prehodom na dnevni red je ban dr. Natlačen podal kratko Izjavo glede objave svojega govora v našem listu. O tem poročamo na drugem mestu. Nato je prišel v razpravo proračun kmetijskega oddelka Poročila kmetijskega oddelka Načelnik oddelka Inž. Podgornlk je podal splošen pregled stanja in razvoja poslov kmetijskega oddelka ter Se posebej ekspoze o njegovem proračunu. Kmetijski oddelek je lani storil vse, da položi temelj blagovnim proizvodnim zadrugam. V okviru ljubljanskega velesejma je bila organizirana tudi velika kmetijska razstava, ki pa spričo sedanjih občih razmer ni našla pričakovanega odziva med kmetovalci. Kmetijski odsek razpolaga pri svojem delu z okrog 200 javnimi nameščenci. Kmetijskih Sol je v Sloveniji sedaj 5, kmetij-sko-gospodinjskih pa 10, od tega 8 zasebnih. Banovina je pospeševala vse panoge kmetijstva Selekcijskih zadrug je 153 s 5500 člani Na sejmih plemenske živine Je bilo prodanih 330 živali za milijon dinarjev. Ovčjereja bi se mogla podvojiti, tako da bi se v dobršni meri domača tekstilna Industrija zalagala z domačimi surovinami. Celih 5% narodnega dohodka prihaja od prodaje kravjega mleka, kl vrže letno svojih 260 milijonov din. Za obnovo vinogradov je bilo iz posebnega fonda doslej izdanih brezobrestnih posojil za 200.000 din. Letni izvoz sadja gre v tisoče vagonov ln izkupiček znaša do 100 milijonov Hin Urejenih je bilo 125 novih sadnih sušilnic, tako da jih je sedaj, javnih in privatnih 480. Jeseni bo pričela obratovati gorenjska mlekarska šola v Kranju. V Ponovičah bo dokončno urejena konjarna, zasilni prostori Vinarskega ln sadjarskega zavoda v Mariboru bodo razširjeni, posestvo v S večini bo dobilo nova viničarska In gospodarska poslopja Težko bo rešiti oskrbo kmetov s semenskim krompirjem, ker Je bila zadnja letina izredno slaba Ovčje-rejo bo treba razširiti na vso Slovenijo po posebnem načrtu ln organizirati bo treba tudi prodajo volne. V vinarstvu bo treba nadaljevati obnovo vinogradov, olajšati prodajo blaga ter zavarovati cene. Sadjarstvo bo treba podpreti posebno glede na domačo porabo sadja ln njegovo pripravo za prodajo. Pripravljeni so načrti za večja sadna skladišča, kl se bodo upravljala na zadružni podlagi. Inšpektor di. Hribar Je poročal o poslovanju veterinarskega odseka. Veterinarjev je v banovini okrog 60, od tega 20 bano-vinskih. Od kužnih bolezni sta povzročili največ škode slinavka ln parkljevka, kl sta bili zanešeni k nam iz Hrvatske z vtlho-tapljeno živino. Lani je bilo okuženih po teh dveh boleznih nad 6300 goved, svinj ln ovac. Lani je bila cepljena polovica vseh prašičev proti raznim boleznim. V druge banovine je bilo lani Izvoženih 810 konjev, bikov volov, krav, telet, svinj ln koz ter preko 500 prašičev, v Inozemstvo pa nad , 6200 teh živali ter nad 11.000 kokoSL V splošnem je bilo preteklo leto nepovoljno za zdravstveno stanje živine. Poročilo o gozdarskem odseku Je podal njegov šef Inž. Božič. Gozdarsko šolo ▼ Mariboru je obiskovalo 35 gojencev, Jeseni je bilo nanovo sprejetih 33 gojencev. Buno-vinske gozdne drevesnice so lani oddale sKoro Stlrl milijone sadik, v zalogi pa j'Jl imajo Se 13 milijonov. Poročilo govori potem o pospeševanju pogozdovanja ter omenja, da so se gozdovi lani močno izkoriščali, ker je cena nekaterih gozdnih proizvodov porasla Za gozdnotehnitel odsek je poročal vtšjl svetnik Inž. Strancar. Hudourniška dela so se Izvajala na 39 mestih v 20 srezlh Po dosedanjih skušnjah se more z gotovostjo pričakovati, da se bodo izvršena dela obnesla tudi v slučaju najhujših poplav ki so do sedaj znane. Do danes je bilo Izvedenih v banovini za 32 milijonov din hudourniških del. Nato našteva poročilo program hudourniških del za leto 1940—41. Za agrarne operacije Je podal poročilo koridsar Pokora. Glavna ovira, da ae kmečka posestva ne morejo gospodarsko dvigniti na primerno višino, so razkosanost posestev, neurejene posestne razmere ln nepotrebne služnosti. Izvedba komasacij zemljišč Je vsled tega ena glavnih naiog komisije za agrarne operacija. Be&sta K razpravi o kmetijskem oddelku se je priglasilo 20 govornikov. Navajali so deloma splošne, deloma krajevne želje in potrebe glede pospeševanja kmetijstva v njegovih najrazličnejših panogah. Med drugim so se slišale zahteve po banovinskl tovarni za galico, po večji podpori prizadetim po toči in poplavah, po večjem številu živinozdravnikov, po izdatnejšem podpiranju moderniziranja gnojnih jam, po nabavi semenskega krompirja, po boljši zdravniški oskrbi itd. Ob 13. Je bila seja prekinjena Nadaljevala se je popoldne ob 16.30. Na popoldanski seji je bila končana razprava o kmetijskem oddelku, ki se je gibala v enakih mejah, kakor ona na dopoldanski seji Govorniki so zahtevali več sadnih sušilnic, podpore za zatiranje sadnih škodljivcev, preprečenje prevelikega izsekavanja gozdov, boljšo kontrolo nad izvoznicami kl se dodeljujejo zadrugam, sistematično borbo proti alkoholizmu, državno podporo za Izvoz sadja, olajšanje pogojev za odplačevanje kmečkih dolgov, podpore za obnovitev vinogradov Itd. Nekateri govorniki so se povrnili še tudi na včerajšnjo pro-tikomun i stično debato ter s konkretnimi primeri dokazovali potrebo sistematične ln pozitivne borbe proti komunizmu. Zastopniki sadjarskih okrajev so ob tej priliki opozarjali tudi na velike špekulacije, ki jih je bilo opažati pri izvozu sadja, ko je kmet lzkupll le neznaten denar, prekupčevalec pa Je vtaknil v žep ogromen dobiček. Vsem takim tn sllčnim pol s vam, ki Jih preprost človek občuti kot krivico, Je treba posvečati kar največjo pozornost, ker tudi nje komunistični agitatorji brezvestno in demagoško zlorabljajo. Ob 20. Je bfla seja končana Prihodnja bo Jutri ob 8.30. Na dnevnem redu Je razprava o proračunu prosvetnega oddelka. N$v sneg in nov mraz po vsej državi Beograd, 13. febr. p. Danes Je tudi Beograd zajel mrzel val. Od snoči dalje sneži, temperatura pa je zdrknila globoko pod ničlo. Pojavila se je zopet zloglasna košava, ki je tako silna, da je ulični promet skoraj popolnoma zamrl. Zagreb, 13. febr. o. V Zagrebu ln po vsej Hrvaški od snoči neprestano sneži. Novi sneg je povzročil nove neprilike v železniškem prometu. Na liški in sušaškl progi promet kljub snežnemu metežu sicer Se ni prekinjen, toda na progi Osijek—Koprivnica—Varaždin je obtičal med Koprivnico in Varaždinom v zametih na odprti progi tovorni vlak, zaradi česar je promet na tej železnici postal nemogoč. Na vseh ostalih progah Imajo vlaki zaradi snega znatne zamude. Po vsej Slavoniji ta severni Bosni dlv jajo od snoči snežni meteži, zaradi česar je promet na cestah popolnoma zastal, železniški promet pa je močno oviran. Iz Osjeka poročajo, da že 10 let ne pomnijo tako vztrajnega snežnega meteža, kakor so ga doživeli snoči in danes. Snega je od snoči zapadlo že nad pol metra, pa še vedno nadalje gosto sneži. Poročila lz Dalmacije' govore o snežnih metežih in novem pritisku mraza tudi ob Jadranu. Avtobusni promet z zaledjem je skoro v celoti onemogočen, a tudi ladijska zveza z otoki je zaradi snežnih viharjev deloma prekinjena. Koiikcrdat med špa-nI j o in Vatikanom Rim, 12. febr. a Kakor zatrjujejo v poučenih krogih bo v kratkem sklenjen nor konkordat s Španijo, Podrobnoeti sicer be niso znane, vendar pa se je izvedelo, da je Vatikan v sporu glede imenovanja Španskih škofov popustil m priznal generalu Francu enake pravice, kakor jih je Imel svoječasno španski kralj. Brez pristanka generala Franca Vatikan ne bo mogel postaviti nobenega škofa v Španiji Upokojeni učitelji Beograd, 13. febr. p. Upokojeni so učitelji in učiteljice: Antonija Petriani v Teznu, Francka Stanovnik v Celju, Pavle Lampe v Ljubljani Ivanka Merhar v Šmarju pri Ljubljani Leopold Baebler v Radovljici Viljemina Kožuh v St Ilju v Slov. goricah, Marica Rus v Kamniku, Roza Krapš v Ljubljani, Bcža Koser v Do-brepoljah ln Ivan Debeljak, sreski šolski nadzornik v Litiji Budimpešta, 12. febr. a (Reuter). Po vsej Madžarski je zopet zapadel visok sneg in vlada hud mraz. Mnoge železniške zveze so prekinjene, brzovlak Rim — Budimpešta je dospel v Budimpešto z zamudo 7 ur. Zemonska: Spremenljivo ki pretežna oiblačno vreme. Snežilo bo v severnih, deževalo pa v južnih krajfo. IVasi kraji in ljudje Bolgarski minister dr Zagorov v razgovora z gg. dr. Andresom In Popovom pri posvetovanju v ministrstvu trgovine 40 vlakov, I46O avtomobilov in 19.009 pešcev gre čez železniški prelaz na Gosposvetski cesti vsak dan Ljubljana. 13 februarja Ljubljana v železnem oklepu — to oač ni prazna fraza, ki so si jo izmislili fantastični tehniki in novotarji. temveč bridka stvarnost, ki daie snov za debato časopisju in Domenku v družbi dan za dnem Največ graje ie zadnji čas deležen prelaz na Gosposvetski cesti, kjer je pre-ko tira izpeljana električna cestna železnica in morajo tramvajski vozovi zelo pogosto čakati Dred spuščenimi zapornicami. Nai bo človeku, ki ima oogled iz bližine v stvar, dovolienih nekaj vrstic v pojasnilo občinstvu. Vse kaže. da mnogi izmed Dasantov. ki hodijo redno čez Drelaz bodisi Deš. bodisi z vorežno živino, kolesom ali motornim vozilom, ne ooznaio železniških predpisov o zaDiranju in odpiranju zapornic. Lani sem imel priliko ugotoviti da niti nekateri železničarji ne poznajo teh predpisov ali se vsa i nočejo ravnati po njih leznlce pripeljejo mimo nič manj kakor 280krat. Pretežni del ogromnega toka. ki lije čez Drelaz. gre mimo čuvajnice med 6. in 20. uro. torej v 14 urah. Pa to so številke iz navadnega delovnika in razumljivo ie. da se promet v času veleseima in pa v tržnih dnevih še Domnoži Po vseh teh številkah bomo razumeli, da službo v čuvajnici lahko vrši samo človek velike duhaorlsotnosti in železnih živcev. Da ne bo večjih nesreč. priporočamo vsem Da-santom. a zlasti še voznikom cestne železnice. avtomobilistom in voznikom z vorež-no živino, največjo orevidnost in mirno kri. Pešce oa orosimo. nai bi ooustili razvado, da z vso naglico beže na obe strani, kakor hitro se oglasijo signali, in s tem Dogosto-krat preprečijo, da bi čuvaj mogel o pravem času zapreti prehod. Iz vsega je razvidno, da 1e služba čuvaja na prelazu težavna in odgovorna Občinstvo ki razume njegov Doložaj. mu pojde Dri izvrševanju dolžnosti na roko. Zanimiva sodba v litoponski aferi Popolno zadoščenje industrij cu Fran ju Mediču Ljubljana. 13 februarja Vrhovno sodišče v Ljubljani je izreklo ! zadnje dni januarja 1940 sodbj v znani ' zadevi industrij ca g Franja Medica iz i Ljubljane. V začetku leta 1939 se je mno-Slu- i go pisalo v domačem in tujem časopisju žbuioči čuval ie dolžan, da spusti zapor- j o tožbi Metalne d d. v Celju proti g Menice pet minut pred prihodom vlaka iz I diču zaradi nelojalne konkurence. Metal-ene aii druge smeri, dvigniti oa jih sme i na d. d., ki je sedai prenesla svoi sedež v šele. ko ie na sklepu vlaka zapazil pred- ! Beograd, ie ovad la industrijalca Franja p^ane signale in ko se je vlak oddalji! že ■ Medica, g. inž Mirka Pibern ka obrato-na mani sto metrov. Kako dolgo so torej j vodio tovarne Medič-Zankl da'ie g. Milo-zaoornice zaprte, ie odvisno od brzine in j ševiča Evgena. bivšesa direktorja Metnlne doižme vlaka Varnostne naprave na Go- d. d. v Celju g. Jezernika Karla stavbe- SDOsvetski cesti so bile svoi čas izpopolnjene z avtomatizacijo tako. da sta tračnici leveffa tira od k lometrn 432.775 do km 433.040 med sebjj električno izolirani. V trenutku ko zavozi vlak na poti iz Liubljane na izoliran: d?l proge, se pričnejo žarometi svetlikati z intenzivno rdečo lučjo Zarpmoti so do dva in dva pritrjeni na 2 m visokih drogovih oba-krai prehoda Svetloba teh žarometov je tako močna da ustreza svojemu namenu tudi pri sončnem svitu. Da je opozoritev pasantov na bližajoči se vlak — svell ka-nie se prične, ko ie ša 285 m pred prehodom — še izdatnejša, udarja še električno zvonilo na glasno donečo zvočno skodelico, ki je pritriena poleg žarometa na drogu. Kakor hitro začno te naprave delovati, ie prepovedan vsak prehod ali prevoz preko proge. Pri vlakih, ki vozijo v Ljubljano, začno svetlobni in zvočni signali delovati šele takrat, ko začne čuvaj zapirati zapornice. Razumljivo ie. da mora čuval poleg dviganja in spuščanja zapornic opraviti še mnogo drugega dela. do vrhu Da mora še vedno oaziti na telefon, na uro in vozni red. zakaj samo sekunda raztresenosti bi lahko Drivedla do velike nesreče. V 24 urah pasira prelaz do 40 vlakov ln še več. Osebnih avtomobilov, ki oriDeljejo nrmo, so našteli v 24 urah 1180, tovornih 243, avtobusov 37. motornih koles 490 koles 740. živinskih vprea 520 in pešcev 18 933. medtem ko vozovi električne cestne že- nika v Celju in g Detelo Karla iz Ljubljane. da so izkoriščali v cilju konkurence poslovne skrivnosti Metalne d d. in da je na tej Dodlagi g Medič zidal tovarno za proizvajanje litopona v Domž^Tah. Pred okrožnim sod:ščem v Celju se ie vršilo več razprav pri kater;h je bila zaslišana cela vrsta prič in štirie izvedenci. Izvedenca univerzitetni Drofosor dr inž Guzelj in m!n'steriialni načelnik inž. Gulič sta sodišču dokazala, da ne gre za nobene poslovne tajnosti in sta s poseb- nim poudarkom Dobila oričevanla inž Hirsch a ki živ: sedai na Nizozemskem ter ugotovila, da imata tovarni veliko razlik ter da ne gre v predmetnem primeru za industrijsko špijonažo Okrožno sodišče v Celju na osnovi vsega Dribavlieneneži. Kavarna »Central« danes v sredo ln Četrtek vs« noč odprta PRVOVRSTNA DAMSKA KAPELA. MM»mmt»m«M(M>>MMIM«(M(t: Nov sneg na štajerskem Maribor, 13 februarja Snoči je spet pričelo naletavati Davi je precejšnja burja odnašala sneg « streh Suhega, drobnega snega ie zapadlo na novo do davi ob sedmih za 11 cm Kjer so bili snežni zameti in na planinah, pa ga je zapadlo ponekod do 1 m Po napovedi tezenske postaje se napoveduje za mariboski okoliš oblačno in vetrovno vreme s snegom v presledkih. Snežna OTala so morala spet čistiti ulice in ceste, da se je lahko promet nemoteno razvijal. Avtobusa, ki prihaja iz Ljutomera v Maribor ob 8.15, danes ni bilo, ker ni mogel zaradi novega snega odpeljati ljutomerskih potnikov Tudi celjski avtobus je ime! težave, vendar pa je s tričetrturno zamudo prispel v Maribor. V železniškem prometu ni bilo motenj Dopoldanski nemški potniški vlak je imel samo 10 minut zamude. — Bodoče matere morajo Daziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne Franz-Jo-sefove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov OrI res S. br. 30474-32. Bibliografija naših stikov s Čehi in Polivki Obsežno delo dr. Otona Berkopca Slovanski institut v Pragi je pravkar Izdal 422 strani velike 8« obsegajoče bibliografsko delo dr. Otona Berkopca »češkik a slovenska literatura, divadlo, Ja- i zykozpyt a n&rodopis v JugOslavii.« Spis je izšel kot šesti zvezek zbirke »Prameny k dejinain vz£jemnych stykfl slovan»kych«. V predgovoru pravi pisec med drugim; »Prvi del bibliografije češko-slovaško-ju-goslovanskih vzajemnih stikov prinaša popis gradiva iz slovenskih, hrvatskih in srbskih knjig Ln časopisov, kolikor se odnaša na češko Ln slovaško literaturo, narodopis. jezik in gledališče. Zaobsega razdobje od začetka 19 stoletja do 1. 1935. V tem letu se j« pisec lotil na pobuiio praških slavističnih krogov, Slovanskega Instituta in Slovanske knjižnice zbiranja gradiva. Iz tehničnih vzrokov mu ni bilo mogoče izpopolnjevati popisa tudi z gradivom iz poznejših let, kajti jugoslovanske časopise in knjige je bilo treba pregledovati ne samo v Pragi, marveč tudi v jugoslov. knjižnicah. Ta časovna meja pa v ničemer ne zmanjšuje ceno bibliografije kajti v bodoče se bo to delo nedvomno nadaljevalo. Zaradi velikega bogastva bibliografskega gradiva o češko-slovaško-jugoslovanski vzajemnosti se je bilo treba začasno omejiti samo na izdajo prvega dela bibliografije, ki obsega gradivo k stikom na področju lepe književnosti, slovstvene zgodovine, je-ziko:s'ovja narodopisja in gledališča, čeprav je pripravljen za tisk tudi material lz ostalih panog (likovna umetnost, glasba, filozofija, pravo, narodno gospodarstvo, politika itd.). Samo samostojne knjige o Cehih in Slovakih, kakor tudi knjižne prevode je pisec sprejel v ta del ne glede na njih vsebino, kajti mnoge med njimi obravnavajo narodno življenje Cehov in Slovakov z več strani hkrati. Ker je izšla lani ob obletnici smrti T. G. Masaryka samostojna bibliografija »Masaryk in Jugoslovani«, je bil tapuščen ves material, ki se nanaša na Masaryka.« V nadaljnjem delu svojega predgovora navaja dr. Berkopec metodična načela svoje bibliografije ln pojasnuje težkoče, s katerimi je bilo zvezano njegovo delo. Koliko obsežnih, celo fizično utrudljivih priprav je bilo treba za prvo tako bibliografijo čeških ln slovaških stikov s Slovenci, Hrvati in Srbi, priča že samo dejstvo, da je moral sestavljalec pregledati 207 slovenskih in 398 srbskohrvatskih časopisov in drugih periodičnih izdaj. Njih seznam je objavljen že v tem delu bibliografije. »Čeprav obsega skoraj vse glavne jugoslovanske časopise«, pravi pisec nadalje, »je vendarle ostalo obilo nepregledanega materiala. Vzrok je v tem. da nima nobena jugoslovanska knjižnica popolne zbirke časopisov. Slovenske knjižnice Imajo dokaj popolne zbirke slovenskih periodik, toda hrvatske ln zlasti Se srbske, kažejo presenetljive vrzeli. V največjih beograjskih knjižnicah man^kn vrsta srbskih časopisov, a mnogi važni ča- Dr. Oton Berkopee sopisi so nepopolni. Te vrzeli sem skuSal izpopolniti v raznih knjižnicah, kolikor je čas ciopuščal. vzlic temu ne morem trditi, da bi bil izčrpal vse, »kar je na razpolago v jugoslovanskih knjižnicah.« Med zanimivimi Izsledki svoje bibliografije navaja pisec odkritje, da so med naj-plodovitnejšimi prevajalci češke in slovaške literature v Jugoslaviji ln med literarnimi de'avcl na področju češke in slovaške književnosti nekatera doslej zelo malo znana imena. Nato navaja pisec posamezna najznačilnejša, bolj ali manj znana imena iz starejše in mlajše dobe. Zanimiva je ugotovitev, da so jugoslov. časopisi kazali pred vojno večje zan'm«mje za čeSko in slovaško kulturo nego po vojni. Zato pa I konstatira pisec velik kvalitetni napredek v prevodni književnosti. »Mladi jugoslov. prevajalci dajejo prednost umetniški višini češke literature, ki jo poznajo bolje kakor njih predhodniki. Po njihovi zaslugi imajo danes jugoslov. čitatelji v rokah najboljSa dela moderne češke proze in poezije A tudi tu še pogrešamo — vendar pogosto brez krivde prevajalcev — dela nekaterih vodlnih čeških in slovaških pisateljev. Izmed pomenljivih pesnikov 19. stol. je Hrvatom in Srbom domalega nedostopen K. H. Mžcha, medtem ko so iz Vrchllc-kega prevajali največ. (V časopisih je izšlo 117 prevodov). Tudi Sv. Cech, Neruda, Machar in Jelinek so bili pred vojno dokaj popularni; izmed povojnih pisateljev je najbolj priljubljen Jifi Wolker. Malo znani so Se vedno Capek-Chod, Tereza Novakova, Božena Benešova. Maria Majerova, dalje Kopta, Halas, Hostovsky L dr.« Berkopčeva Bibliografija Je razdeljena takole: Prvi del obsega slovenske, hrvatske ln srbske knjižne spise o Čekih in Slovakih. V drugem delu so prevodi v slovenščino ln sicer posebej v knjižnih izdajah ln posebej v časopisih. V tretjem delu je na enak način opisan obilna material v srbskih in hrvatskih knjigah in časopisih. V četrtem delu so bibliografsko navedeni vsi članki lz zgoraj omenjenih področij in sicer posebej slovenski, posebej hrvatski in srbski. V pe t e m delu so češki in slovaški motivi v slovenski ter v hrvatski ln srbslci literaturi. Najskrom-nejSi Je šesti del, ki navaja izvirne če-Ske in slovaške tekste ▼ slovenskem, hrvatskem ln srbskem tisku. Serijo teh pregledov zaključuje seznam pregledanih časopisov in knjižnih zbirk in sicer posebej slovenskih in posebej hrvatskih ln srbskih. Važna ln že kar nujna Izpopolnitev, ki bo najbolj pripomogla k uporabnosti te bibliografije, je osebno kazalo; le-to samo obse- Na]starejši industrijec v Sloveniji V Celju praznuje danes duševno in telesno čil in krepak tvojo devetdesetletnico g. Adolf Westen, ustanovitelj in predsednik velikega industrijskega podjetja A. Westen d. d. Po večletnem delovanju v Belgiji se Je g. Westen v sedemdesetih letih preselil v Avstrijo ter Je vstopil v službo takrat svetovno znane tvrdke Haardt (f Cie Leta 1894. se Je naselil v Celju, kjer Je ustanovil tvrd- ko VTesten lz skromnih začetkov Je g. testen z izkustvom, vztrajnostjo in solidno-stjo razvil svoj obrat do današnjega vele-podjetja, ki spada ne le med prve industrije naše države, temveč uživa mednarodni sloves Tvrdka VTesten je eden največjih industrijskih eksporterjev Jugoslavije, njeni izdelki gredo v polovico sveta, — ltest novo posodo najdeš na vsem Balkanu, v Mali Aziji, v Egiptu, v Indiji, v južni Afriki Danes zaposljuje lVest novo celjsko podjetje okrog 1500 nameščencev in delavcev. Simpatičnemu staremu gospodu, zaslužnemu pospeševatelju naše industrije želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let v njegovi drugi domovini Jugoslaviji. Za&sf fe šel Perko v Savo Kranj, 13. februarja Kakor smo včeraj poročali, je v Kranju skočil v Savo 25-Ietm čevljarski pomočnik Janez Perko iz Križ pri Tržiču Perko se je že več dni zadrževal v Kranju m sicer ▼ gostilni »Na podrtini«, kjer je bil v natakarico močno zaljubljen V nedeljo mu je natakarica, ki je poročena, dala vedeti, da ne mara zanj Perko se je zaradi tega opil in se je popoldne skušal v njeni sobi obesiti, kar pa je še pravočasno preprečil neki njegov prijatelj. Zaradi tega sta se oba stepla. Ko se je proti večeru Perko iztreznil, je postal miren in je odšel spat. Prenočil je v isti gostilni in je vstal zjutraj ob 7. Ko je zvedel, da je preko noči natakarica izginila, je brez besed zapustil gostilno in odšel k Savi Na bregu je pustil aktovko in listek, katerega je menda napif-al še prejšnji dan in se nanaša na neko denarno posojilo Ta listek in aktovko je našel potem tekstilni risar Antonov, ki je o najdbi obvestil policijo. Ko so utopljenca potegnili na suho, je zdravnik ugotovil, da je smrt nastopila zaradi utopljenja, saj ni bilo na mrtvecu opaziti nikakih znakov nasilja. Pri mrtvecu so našli 22 din, uro m nekaj drobnarij. Kraj, kjer je skočil v vodo. so ugotovili po stopinjah v snegu. Odtod ga je voda zanesla kakih 300 m daljo. ga 26 dvostolpčnih, drobno natisnjenih strani. Iz njega je mogoče videti, kdo Je največ pisal o češki literaturi odnosno lz nje prevajal, dalje Je kazalo važno glede na ugotovitev psevdonimov in kriptonirnov. Dr. Berkopčeva bibliografija je podroben in vesten obračun literarnih stikov Slovencev, Hrvatov in Srbov s Cehi in Slovaki za dobo 135 let. šele na tej podlagi bo mogoče kdaj pisati zgodovino teh stikov in medsebojnih vplivov. 2e prvi del tega obsežnega bibliografskega dela nam kaže, da Je bila duhovna fluktuacija s češke (manj s slovaške) strani na slovanski Jug mnogo večja, kakor bi se zdelo površnemu pogledu. Za vzajemnostno misel, ki ji nič ne more vzeti kulturnega pomena in vzpodbuja-jočega učinka na celotno narodno življenje, najsi sta sicer še tako oddaljena ideal in stvarnost, je delo dr. Berkopca močno oporišče in eden največjih dokumentov. Prevajalci, literarni zgodovinarji ln drugI bodisi teoretično, bodisi praktično zainteresirani kulturni delavci so šele s to knjigo dobili pregled vsega., kar je bilo na literarnem poprišču že storjeno in kažipot k temu, kar je še treba storiti za razširjenje kulturne vzajemnosti, ki korenini v sto-tridesetletni tradiciji. Za delo moramo biti hvaležni marljivemu ln prizadevnemu se-stavljalcu, ki se je z njim trajno uvrstil med naSe največje bibliografe in Slovanskemu institutu, brez katerega bi ne izšel ta dragoceni priročnik za zgodovino vzajemnih slovanških stikov. Benito MussoUni, »Doktrina f ašizma" Kakor je »Jutro« že zabeležilo na dragem mestu, je založba Vallechl ▼ F1-renzl Izdala v slovenskem prevodu znamenito razpravo ustanovitelja fašističnega gi- bomai@ vesti O krajevnih imenih Direacija poste, telegraf* ia telefona ▼ Ljubljani objavlja: »Pošta Markove! pri Ptuju spremeni dne L marca »voj naslov v Sv. Marko niže Ptuja.« Tako bodo skoraj polpoganski Markovci vendar dobili lepo in pošteno krščansko ime. Prav. V nekem beograjskem listu pravkar lahko prebirate daljšo razpravo o prečudnih krajevnih imenih v Jugoslaviji. Ker se danes na tem svetu vse spreminja in ker le izprememba krajša nam čas, ne bo odveč, če si ogledamo tudi nekatere kraje, nt pa samo banovine. Kdor Ima pismene stike s rvojcl, razkropljenimi po Jugoslaviji, ali poslovne zveze daleč po državi, vc, kako rada sc Izgubi pošta. Nič čudnega, ko pa niso pri nas pogosta le rodbinska Imena Jovano-vlčev, Petrovičev in Pavlovičev kakor nagih Novakov in Kovačev, marveč Ima tudi kar po 50 vasi eno In isto Ime. Kako se pri tolikšni zmedi ne bi zmešalo onim. ki morajo odpravljati pošto t posamezne kraje, pa so naslovi pomanjkljivi. V mnogih primerih so vaščani ie sami zaprosili za Izpremebo krajevnega imena ln Jim je bilo ustreženo. Prečudno pa je, da za to ne zaprosijo v tistih krajih, katerih imena nikakor niso poetična, marveč prečudno obeležujejo zgode ln nezgode dotičnega kraja. Cesa vsega se nauči človek, fe prelistava krajevni leksikon Jugoslavije! Takole se imenujejo posamezni kraji: Blato, Ba-bina greda, Babina luka, Babina poliva, Babino selo, Babina poljana, Brca in Brce, Grbavcl, Jarci, Skandalci, Svinjare, Smr-dan, Smrdič, Smrdin, Smrduša ln Stale. Zamislite si, kako je prcbivalcu kraja, če mora povedati, od kod je doma, kakor se mi lahko potrkamo na prsi, da smo Ljubljančani, njegova vas pa se imenuje n. pr.: Aleluja, Ba, Veliki Bisag, Supruga, Zabava, Kava. Kadrovci, Kij, Kijanl, Nebojse aH celo Svrzigače. Mar se prebivalci teh krajev trkajo na prsi kot Alelujci. Veliko-bisažniki, Kavarnarji, Kijevci ali Svrziga-čani, kakor se n. pr. žlahtna kaplja z vinogradov nad Slovensko Bistrico imenuje ritoznojec? Možu. ki razpravlja v beograjskem listu o teh imenih, se vidijo čudna tudi imena: Videm. Vič in Car. Poudarja pa. da Imamo hvala Bogu veliko število krajevnih imen polnih poetičnosti in muzikalnostL Tu se posebno izkažejo imena: Bistrica, Borje, Brezje, Gaj. Gorice, Jablanica Podgorje, Hrastie, Cerje in več podobnega. Teh ni nikoli zadosti — na, zraven pa Je naša poštna direkcija dala lep vzgled, kje je tTeba pri morebitnem preimenovanju krajev iskati nsva imena. V pratikl. Prava Sim Pedro Mate čaj, deluje lahno odvajajoče ln Vam s tem urejuje prebavo Dobi se samo v originalni zavojih po din 5.— ln 18.- DROGEIUJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5. » L ba-u^Ke upiave. Zaradi zasedanja bonskega sveta. g. ban dr. Marko NaUaCen v petek ne bo sprejemal strank, * Spominska plošča Ljubi Jovanovlču. Ko Je leta 1928. uiurl znanstvenik in politik Ljuba Jovanovid, o katerem so rekli, da je mozeg radikalne stranke, je mestni svet v Kotoru sklenil, da uglednemu rojaku vzida spominsko ploščo na rojstni hiši ln Imenuje kak trg po njem. Ljuba Jo-vanovlč je že kot študent zaradi krivošlj-ske vstaje proti Avstriji pobegnil v Črno goro in v Srbijo, kjer je dosegel visoke časti: bil Je profesor vseučilišča, akademik, minister ln predsednik Narodne skupščine. Spominsko ploščo bodo šele zdaj vzidali na pobudo kotorskega Ljudskega vseučilišča. Spored svečanosti bo v kratkem objavljen. • Visoka leta zavedno Slovenke. Danes praznuje na Bledu svoj 86. rojstni dan zavedna Slovenka gospa Julija Sarloi yJeva. Na Bledu preživlja jesen svojega življenja s avojo hčerko pai sinahl ln je vkljub visoki starosti še izredno zdrava in čila. živo se zanima za »Jutro« ln »Slovenski Narod«. Pri tako visokih letih šiva, piše in čita brez očal. Njen humor in vesela narava sta živ izraz njenega življenja. Pred svetovno vojno je živela v Ljubljani, kjer je v strogo narodnem duhu vzgojila sina ln hčerko. Sin Ferdo, ki živi v New Yorku, i je stalni podpornik Sokola Ljubljana H. I Juh: lan tka je že okrog 25 iet vdova in živi od skromne pokojnine, vendar Je na stara leta zadovoljna v svobodni državi Ob visokem prazniku se Jo spominjamo številni prijatelji z Iskreno željo, da ba tako čila in zdrava učakala Se mnoga vesela leta! • Osemdesetletnico rojstva praznuje dane« v Kočevju v krogu svojih otrok, vnukov ln pravnukov gospa Kristina H6nlg-mannova, roj. Zalokarjeva. še vedno zdravi in čvrsti gospe, daleč na okrog znani gospodinji gostilne »Pri Kikelmatlu«, čestitamo tudi mi z željo, da bi tako zdrava učakala vsaj še devetdesetletnico! • Novi grobovi. Umrla Je v ponedeljek v Ljubljani po dolgi ln težki bolezni v starosti 56 let gospa Minka Schillerjova, rojena Knafeljčeva. Pogreb nepozabne blage ' žene in dobre mame bo danes 14. t_ m. ob , 14. uri popoldne lz mrtvaške veže splošne bolnišnice. Zapustila Je tri še nepreskrbijene otroke. — V Smartnem pri Litiji Je umrl v visoki starosti 88 let kemik, g. Anton Penik. Pogreb bo danes ob 15 iz hiše žalosti na šmartlnsko pokopališče. Pokojnik je bil ves čas poštenjak, in ugleden mož. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! • Diploma. Na tehniški fakulteta ljubljanske univerze je bila diplomirana za Inženjerja arhitekta gdč. Milka Bahovcc lz Ljubljane, čestitamo! • Slikar Vanka je postal ameriški državljan. Tudi pri nas dobro znani hrvatski slikar Maksimiljan Vanka, ki že vrsto let prebiva v Ameriki, Je sporočil, da Je pred božičem pridobil ameriško državljanstvo. Če bodo prilike ugodne, se bo letos še vrnil v domovino, prej pa bo priredil veliko pomladno razstavo svojih umetnin. Maksimiljan Vanka je prvi hrvatski slikar, ki bo kolektivno razstavil v galeriji mesta Nevv Yorka. • Izgledi na filh sezonskih delaveev. V Medjimurju ln Prekmurju se je zadnje dni mudil odposlanec francosko-jugoslovenske-ga Izseljenskega društva Za sezonsko delo na Francoskem se je doslej prijavilo mnogo ljudi lz pomurskih krajev Upajo, da bo letos odšlo na delo kakih 12 do 15.000 fantov ln deklet. Odposlanci nemško-jugo-slovanskega Izseljenskega društva bodo sezonske delavce sprejemali konec februarja. Vsega skupaj bo morda letos odšlo 25 do 30 000 Pomurcev v Nemčijo ln Francijo. Lani jih je bilo na sezonskem delu vsega skupaj okrog 13 A00. • Dom na Bjelašnici pod plazom. Plani-narski dom na Bielašnici je postal v noči od petka na soboto žrtev plazu. Ker je nastopila odjuga, so se nad domom odtrgale velike množine snega Plaz je zdivel proti domu SK Jugoslavije na Martvanju podrl drvarnico, se odbil in zrušil kuhinjo ter odtrgal streho. Drugi del plazu je o'trgal hišico na Martvanjskem Izvoru in je odnesel v Vrtečno. če bi se bila nesreča zeodi-la naslednjo noč ko ie nnšlo tja ?ori precej smučarjev, bi bilo gotovo tudi več snvtnih žrtev. • Zgodba o divji mački Vsakovrstne pripetljaje divjadi in zverjadi poročajo letoe iz raznih krajev. Nenavaden dogodek z divjo mnčko se je primeril te dni v Pueem Selu na Hrvatskem Post? ^načelnik Niko-la Milojevič je ugotovil da mu je nekdo na dvorišču zadavil velikesra pitanega purana ln ga odvlekel do drvarnice. Drugi dan Je našla služkinja drva v drvarnioi zrušena ln ko jih je spravljala v red, 1e našla pod njimi veliko divjo mačko z zdrobljeno glavo. Divja mačka Je pač svoj plen privlekla do drvarnice, ker pa purana nI mogla splaviti skozi zaprta vrata se je sama sp1a7rf^a v drvarnico, tu pa so ce sprožila drva in jo ubila. • Nenavadna čsiplja. V okolici Slska Je lovec Marakovič ustrelil čapljo botaurus stellaris, ki se je od bog ve kod zatekla v te kraje. Barve je sive kakor divji zajec, njen glas pa je podoben mukanju. To vrsto čapelj štejejo med najbolj pretkane ln najprevidnejše ptice, ki se zna Imetno skrivati s svojo prirodno barvo. Ako pa se človek loti te ptice z roko, mu lahko z dolgim kljunom razlije oči. Na doslej še nepojasnjen način proizvaja ta čaplja takšne vo-lovske glasove, da se čujejo na daljavo do 3 km. Najbrž se je zaradi mukanja teh ptic razvila ljudska vera v povodnega moža, ki s skrivnostnim klicanjem vabi ljudi, da bi jih utopil v močvirju. Lovec Marakovič je čapljo zadel v vrat in jo izročil zagrebškemu zoološkemu muzeju. • Polovična voznina je dovoljena vsem delegatom in članom jugoslovanskega Tou-ring-k^uha za udeležbo na skupščini, ki bo 17. in 18. v Beogradu. I fcr £ SE VtHA v g in v nih v log Kletmi d Arlcn, ttcvcrl> Roberta ter Izvrstno drealrana psa Bučk la Kin-Lln-lin jan. FIlm Je prirejen po znanem romanu pisatelj« J. Olive* Curvvoodo. Filmska drama s daljnega severa, kjer »e bore ljudje ln živali za svoj borni obstanek. Za njih velja samo en zakon: »Ubij, sicer boš ubit!« FIlm brutalnih pustolovščin, velikih opasnostl, hrepeneče ljubezni m neizmernih prLrodnih krasot. — Kot dopolnilo: KRVNA OSVETA, film lz življenja železniških gangsterjev. Borba ljudi, ki ae ne strašijo smrti ter poznajo le svojo dolZnost!— Premiera dane«! Kino Sloga. tel. 27-30. Ob 16., 19. In 21. url banja ln voditelja Italijanske države Benlta Muasolinlja. V tragičnem razdobju evropske zgodovine, ko ae ne toliko na bojiščih kolikor v krčevitih krizah duha ln v poskusih moralnega prevrednotenja vodijo borbe za duhovni obraz bodočnosti ln za nove socialne, politične in gospodarske pogoje človeškega življenja — v tem času preloma in prehoda je treba sesgatl po dokumentarnih spisih lz prve roke^ Tak spis je Mussolinijeva »Doktrina f a S i z -m a«. Nastal Je v času, ko Je fašistično gibanje v Italiji, ki Je poteklo bolj lz neposredne reakcije na določene pojave ln iz volje po akciji kakor pa lz obsežnih miselnih priprav, s svojo udarno silo ln pre-snavljajočo prakso pokazalo na vseh področjih italijanskega javnega življenja svoj jasni in neizpodbitni učinek. Skladno z na-turo italijanskega človeka, ki nI nagnjen k filozofskim razmišljanjem ln k ustvarjanju apriornih sistemov, je šla tudi v tem primeru praksa pred teorijo, šele pri praktični prestavbi italijanske države in družbe, ob uvajanju reform, ki so segle s svojim korporativnim sistemom globoko v družbeno in gospodarsko strukturo, je nastala potreba teoretične utemeljitve in jasno postavljenih ideoloških smernic. To je značilna razlika na primer s francosko revolucijo, ki so jo že prej idejno pripravili enci-klopedisti in Rousseau. pred njimi pa njihovi angleški vzorniki in učitelji. Italijanski fašizem je pričel torej šele po svojih uspehih v akciji formulirati ideologijo v tistem zaokroženem, sistematično zasnovanem okviru, ki je zanj značilen še danes, četudi noče biti niti sedaj statična stranka, marveč gibanje, dinamičen vzgon iz sedanjosti v prihodnost, kakor je bil od samega začetka. Zato Ima ideologija pri njem manjši pomen, kakor na primer pri revolucionarnem marksizmu. Psihološka razlika med obema gibanjema je prav v tem, da je fašizem, kakor se je izoblikoval v Italiji, tok, ki nima v naprej določenega, za vse čase trdno postavljenega smotra, marveč nosi življenje v bodočnost s silo svoje volje ln s svojo notranjo disciplino; pri tem ne ruši in uničuje vseh staiih vrednot, marveč jih samo prilagojuje svoji volji ln svojim potrebam ter jih uvršča v svoj posebni vrednotni sistem. Zato je mnogo teže pisati o filozofiji faš'zma kakor — postavimo — o filozofiji marksi -.ma ln liberalizma. Vsekako Je bil Benito Mussolini, ki je dal italijanskemu fašizmu smer, vzgon,'7 smoter ln osebno gibalno energijo, najbolj poklican, da mu sestavi ideološki okvir in ga opredeli tudi nasp%ti drugim pojavom. To je storil v najbolj določni ln jasni obliki prav v encikl.-ipedijsko zgoščenem traktatu »Doktiina fašizma«, čeprav ima proučevalec tega gibanja sedaj že ogromno literaturo, med katero zavzemajo posebno mesto članki ln govori Benita in delno tudi njegovega brata Arnalda Mus-solinlja. Nietzsche, Sorel. Peguy in nekateri italijanski filozofi in sociologi so s svojimi idejami in kritičnimi razčlembami vidno ali nevidno zastopani v tej gibčni doktrini, ki je nič ne more »vezati na večno, zakaj jutrišnji dan je skrivnosten in nedoumen«. Kdor koli se bo hotel s katerega koli zrelišča zanimati za miselne smernice fašizma, za njegove duhovne, etične, religiozne in zgodovinske zasnove, za njegovo gledanje na državo, družbo, narodnost, dalje za njegove socialne in politične nauke, bo našel v Mussolinijevi »Doktrini fašizma« najbolj avtoritativne podatke. Ti podatki so spisani v izrazito pojmovnem jeziku in močno zgoščenem stilu in se berejo večidel kot sentence In aforizmi. ki iim je treba šele komentarja, da postanejo jasni v vsej svoji vsebini. Za prvi del so ob koncu dodane opombe, ki osvetl.hreio marsikatero preveč zgoščeno sentenco. Slovenskemu prevodu nI mogoče očitati — razen nekaterih jerlkovnih malenkosti — nič drugega, kakor da se nekoliko pretesno oklepa izvirnika in je zato tu In tam malce trd. Nedvomno pa bi ni bilo lahko prevajati | Banjo m kitare PREMIERA! Dick Povvell, Pet O Brien, PrLscila Lane Humor. ples, muzika. — Kdor si teli lzneblti ae vsaj malo sedanjih skrbi — naj si ogleda ta fllin! — KINO MATICA, teL 21-24. — Ob 16., 19., 21. uri. • Neprestani potarl t Sisku. V teku zadnjih oeuiih dni Je bilo v Slaku osem požarov, ki so napravili sa okrog pol ndlljona dinarjev škode. Vsa pogorela poslopja so bila dobro zavarovana, po večini nad ceno. Tolikšno StevUo požarov je pripravilo oblastva do odločne preiskave, ki pa Je zaenkrat še brezuspešna. Najbolj ao ogorčeni gasilci, ki morajo dan za dnem, oziroma noč za nočjo hiteti na pomoč Policijsko predstojnlštvo ▼ Sisku je zahtevalo revizijo vseh zavarovanj v mestu, rta ae ugotovi prava vrednost zavarovanih poslopij • Tatvina dragocenega nakita. Pred velikim senatom v Splitu sta se morala v ponedeljek zagovarjati češka begunca Karel Fliger ln 191etna Ljudmila Svobodova oba lz Tabora, ker sta 10 Januarja ukradla češkemu beguncu Francu Sonnenschelnu različne dragocenosti, vredne okrog sto tisoč din. Po tatvini sta s avtom pobegnila na Makarsko, kjer so ju prijeli. Veliki senat Je oba obsodil na 3 mesce zapora. • Nevarni atreU na avalovanja. V Lipovcu y Hrvatskem Zagorju so Imeli veliko dvojno svatovanje, ker sta stopila v zakonski stan sin ln hčerka posestnika Ivana Tur čina. Nabralo ae Je polno avatov m Je bila zvečer pri plesu huda gnječa. Neki Gavro Urovlč. ki se Je bil preveč nalokal vina. Je začel zafrkavati plesalce ln že Je nastal prepir ln pretep. V največjem vrvežu Je nekdo ustrelil v svetilko V temi je nastalo vpitje, streli so padali dalje. Nekomu Je vendar uspelo spet prižgati luč ln napraviti red. Na tleh so našli vsega v krvi Gavra Urovlča; tudi njegov brat Valentin je dobil nevarne poškodbe. • Pet avtomobilov Je zgorelo. V Splitu je v noči od nedelje na ponedeljek nastal požar v garaži Alberta Perančlča na Solln-skl cesti. Z garažo vred Je pogorelo pet avtomobilov ln osem motociklov Garaža Je bila zavarovana za 100.000 din, Skoda pa je neprimerno večja. • Nenavaden blagoslov novoporočoncc-ma. Pred nekaj dnevi je kmetski fant Mlša Petrovič lz Dolnjih Karlovcev v Slavoniji odvedel lepo kmečko dekle Branko Nova-kovtčevo Sknvaj sta se poročila, ženlno-vl starši so bili prav veseli Po potih dneh so tudi nevestini starši povabili zeta ln hčerko domov, da bi se sprijaznili ln da 1lma dajo blagoslov. Lepo su ju pogostili. Sredi najlepšega razpoloženja pa je nevestina mati rekla zetu. da lahko kar sam odide domov, hčerki ne bo dovolila znova zapustiti starše. Ženin Je vzrojil, nastal Je prepir. Nevestini sorodniki so navalili na ženina, strahovito so ga pretepli, nato pa vrgli na costo. Zaman je Ihtela nevesta Ko je hotela za ljubiienlm možičkom, so jo svojci zadržali v hiši Vmes Je morala poseči oblast ln je Branka Izpovedala, da hoče na vsak način živeti z možem Zadeva pride pred sodišče, ker Je ženin vložil tožbo proti vsem ki so mu z batlnaml ln pestmi dali poročni blagoslov. • Vlak ga Je razme>arll. Ob železniški progi pri reščunlci blzu Zagreba so naš.i 321etnega Vladimirja Stelnbergerja lz Se-noine ulice vsega razmesarjonega Sodijo, da Jc Sel Stelui>erger zvečer na obisk k prijatelju na Peščenlcl, ko pa Je zamišljen stopal čez progo, ga je povozil vlak Zapustil Je mater, vdovo po profesorju, ln sestro učiteljico. • Opozorilo! Ker sc Sirijo govorice, da Je živina v St. pavelski graščini oboleia na zastrupljenju od klajnega apna, katerega je graščina pri nas kupila, sva dala klaj-no apno kemično pieiskati in se je ugotovilo, da je apno neoporečno ln popo'noma j zanesljivo ter da je bil prašek ki je bil ; krmljen živini, drevesni škropi'ni prašek z arzenom pomešan, katerega pa nikoli nisva v svoji trgovini prodajala. Opozarjava, da bova neresnične govorice zasledovala. — Sv. Pavel pri Preboldu in Sv Peter v Savinjski dolini, dne 12. februarja 1940 — Norbert Zanier-sin. — Pravilnost potrjuje za graščino Prebold: Franc Lah ( —) • V nacionalni url bo drevi ob 19 20 predaval g. Rudolf Dostal o slovenskih literarnih anekdotah (čebeličarja dr. Jakob Zupan in Blaž Potočnik). • Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Berislavičeva ulica 11. V sredo 14. spis, ki je stilistično ln miselno v toliki meri zgoščen. Knjižico sprejemamo kot Informativni prispevek k literaturi o sodobni problematiki v slovenskem jeziku. Zaradi tega odpada sleherno kritično razglabljanje idej in stališč, gibanja, ki ima za sebe in zoper sebe že celo biblioteko prikazov, traktatov in polemik. IBriljantna in nadvse duhovita komedija — delo režiserja REN® CLAJLR.4 Strah na gradu Robert Dona-t — Jean Parker Dan on ob 16^ 19. ln 2L uri. Film ogromnega uspeha po vsem kulturnem svetu! — KINO UNION, tel. 22-? 1 MMlMMMIMMiMM———————Ml—IIIHI hI Zapiski Rene Schhkcle umrl. V Parizu je umrl nemški pisatelj Rcne Schickeie, po rodu iz Alzacije. V nemščini je spisal med drugim znamenito gloda-iško igro »Hans in Schna-kenloch« in trilogijo »Das Erbe am Rhe^n«. Veljal je za enega izmed predstaviteljev nemške ekspresionlstične proze. Eden njegovih najboljših spisov je kratki roman »Meine Freundin Lo«. Pred leti je Schik-kele začel pisati francoski, kar je opravičil z avtobiografskim delom »Le Retour«. V francoskem jeziku je izdal še nedavno roman »La Veuve Bosca«, ki je vzbudil znatno pozornost. Dr. Sto jan Bajlč, Delovno pravo in vojna. Kot ponatis lz »Organizatorja« je izš o predavanje, ki ga je imel v društvu »Pravnik« privatni docent ljubljanske univerze, znani strokovnjak za delovno pravo dr. Stojan Bajlč. Pisec razpravlja s pravnega stališča o službenem razmerju in vojaškimi vpoklici in z vprašanji, ki so s tem v zvezi, dalje o zaposlitvi civilnih delavcev pri vojaških delih, potlej o službenem razmerju v času pripravljalnega, mobilnega ali vojnega spanja, o pritegnitvi uslužbencev k zaščitni službi pred zračnimi napadi o podaljšinju delovnega časa v Izjemnih razmerah, o vprašanju socialnega zavarovanja v dobi vojaškega službovanja Vse to so vprašanja. ki se tičejo interesov vseh nameščencev in delavcev Ugledni strokovnjak zaključuje svojo razpravo z apelom k združitvi vseh naših sil pred nevarnostmi, ki jih prinaša nova vojna v Evropi. t m. ob pol 21. bo predaval g. dr. Franc Peslotnik o duševnih boleznih ln o tem, ail so ozdravljive. Vstop piosL Iz L|ub1}ans u— Težkoč«» Akauemlje znanosti. Včeraj je obiskal predsednik Akademije znanosti ln umetnosti v Ljubljani, prof. dr. Raj-ko Nachtlgal bana dr. Natlačena ln pri njem Interveniral v raznih važnih zadevah Akademije, zlasti pa • njenih denarnih skrbeh. Sredstva, s katerimi razpolaga dane« Akademija, so, kakor znano, povsem nezadostna. o— Važno opozorilo za rezervne oficirje! Drevi ob 20. bo v dvorani »Zvezde« važno predavanje za rezervne oficirje. V smislu naredbe komande dravske divizijske oblasti je udeležba na tem predavanju obvezna za vse rezervne oficirje glavnih rodov (pehote, topništva, konjenice, tnženjer-stva ln letalstva). Pri vstopu Je oddati na osminko pole napisano ime z vojaškim činom radi nadaljnje evidence vojne oblasti Pričetek predavanja bo točno ob dvajsetih u— Vpisovanje v tečaj za mlade matere ln odraslo ženstvo v zavodu za zaščito otrok (Dom kraljioe Marije) Je vsak delavnik dopoldne tudi telefonično na štev. 44-71. Tečaj bo ob torkih in petkih od pol 17. do 18. ure. Pričetek tečaja bo 27. t. m ob 17. Večerni tečaj bo vsak ponedeljek ln sredo od 20 do 21.30. Vsak tečaj traja 12 ur in je brezplačen Pričetek večernega tečaja bo 28. L m. ob 20. LEPO DARILO za dijaka ali vojaka: smo izpopolnili s 1 Šivalnim priborom z ogledalom in poleg dobite še: 1 kom toiletnega mila; 1 aparat za britje. 1 čopič za britje. 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobne ščetko, 1 zobno pasto, 1 steklenico kolonske vode vse to za Din 30.— oko Želite, da Vam pošliemo po pošti vplačajte gornji znesek plus din 4.— za priporo^nino na ček. rač. 13285 ah v znamkah na naslov: Foto Tourist — Lojze Smue, LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8. n— Poniladek RR na klasični gimnaziji puredi v četrtek ob 20. v frančiškanski d varam akademijo z izbranim sporedom, ki ga bodo Izvajali sami dijaki ln pevski zbor pod vodstvom prof. Danila Cerarja. Vsi prijatelji in bivši dijaki klasične gim-naz:je vljudno vabljeni Vstopnice se bodo dobile v četrtek ves dan pri blagajni Pax et bon um. u— V okviru rednih tedenskih predavanj pri Sadja'ski in vrtnarski podružnici Ljubljana I. bo drevi ob 19. uri v kemijski dvorani L drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici zanimivo predavanje lz rastlinskega živi jen jeslovstva. Predaval bo g. višji sodni svetnik dr. Edvard Pajnič: O udomnčenju naših divjih rastlin na lepotič-nem vrtu Svoja izvajanja bo g. predavatelj pojasnjeval s skioptičnimi slikami, razen tega pa tudi s primeri iz svojega her-barija. Vstop ptost. u— Kitarski mojster Stanko Prek bo pnitdiJ zopet samostojen koncertni večer, na katerem bo izvajal izključno dela slavnega italijanskega skladatelja Paganinija. Ko je bil Paganini že slaven violinist, je štiri leta gojil samo kitaro ln napisal za ta instiument tudi preko 140 skladb. Ksu kor rečeno, nam bo zaigral g. Prek v ponedeljek 19. L m. na svojem koncertu v mali filh^rmoni^ni dvorani izključno le Paganini jeve skladbe. Prodaja vstopnic r knjigami Glasbene Matice. (—) n— Koncert pevskega društva »Sava«. Kakor vsako leto, bo tudi letos marljivo pevsko društvo »Sava« priredilo svoj običajni koncert, ki bo v nedeljo 3. marca t. 1. ob 16. v Sokolskem domu v štepanjl vasi. Lanski koncert je ostal vsem udeležencem v najboljšem spominu, saj so pevci pod taktirko g. Venturinija odlično rešili svojo nalogo. Društvo zasluži, da bo koncert čim bolje obiskan. Zato na koncert že danes opozarjamo. u— Angleško društvo v Ljubljani opozarja svoje člane na današnji redni letni občni zbor, ki bo ob 20. uri v društvenih prostorih, Tavčarjeva ulica 12, z običajnim dnevnim redom. u— Koncert Prelovčevlh skladb bodo izvajali solisti, ter ženski, moški In mešani zbor Ljubljanskega Zvona dne 21. t. m. v dvorani Narodnega doma v Kranju. (—) n— Vabimo na prosvetni večer godbe »Zarje«, ki bo v soboto, 17. februarja, ob 20. uri v dvorani gostilne pri »Keršlču« v Šiški (Frankopanska ulica). Spored Je pester, vstopnina nizka! (—) n— Prostovoljna gasilska četa zn severni del Ljubljane nam je poslala: Čujemo, da nekdo brez pravega pooblastila nabira prostovoljne prispevke za našo gasilsko četo. Opozarjamo, da imajo pravico nabirati prispevke le četni člani, ki se pa morajo Izkazati s članskimi legitimacijami ln overovljenimi nabiralnimi knjigami, odnosno s polarni. u— pozor, polenovka! Ker Je letos težko dobiti običajno norveško polenovko, je vpeljala tukajšnja tvrdka Jo«. Menardi osolje-no polenovko. Njena kakovoot je ista. 6e ne boljša od navadne prednost je Se v tem, da se namaka samo 24 ur (medtem se večkrat menja voda, da se odstrani sol); pristavi se z mrzlo vodo, in ko zavre, kuhaj 20 minut, nato poljubno pripravi. Ker vladajo glede tako konzerviranih rib tu pa tam predsodki, poskusite — prepnea' se boste, da so iz borne. lX>biJo ae v vseli ugo-vmah. (—) u— Ljudska univerza ▼ Ljubljani r ' imela letni občni zbor z običajnui- ^ne -nim redom, v torek dne 20. t. m. oo lčv na Državni trgovski Soli '.Gregorčiče l. ca). Odbor. u— Podpornemu društvu sa gluhonenn« mladino je daroval g. Josip Strancax. Župnik v Rihenbergu pri Gorici, v pooasuu spomina na blagopokojnega sodolca dr. Otona Papeža 100 din. Iskrena hvala! KINO' 'MOSTE " SE ODDA V NAJEM <«• sprejme poslovodjo Takojšnje pismene ponudbe na Sokoisko društvo Ljubljanar-Moste. Občni fcbor Fillnu-uiouične cLru2.be v Ljubljani. V prostorih Glasbene Matice Je imela Fllharmonična druiba v LJubljani, ta naša najstarejša glasbeno-kulturna organizacija, redni letni občni zbor, ki Je od ustanovitve družbe dosegel častitljivo število 238. Širšo slovensko javnost zanima delovanje Filharmonične družbe v glavnem v toliko, kolikor je družba po prevratu aktivno posegla v glasbeno-kulturno udejstvovanje naše vodilne glasbene institucije — Glasbene Matice v LJubljani. Na prvi videz Je soditi kakor da Je delovanje F!l-harmomčne družbe bolj sekundarnega pomena, vendar Je njena povezanost z Glasbeno Matico tako konkretna, da si danes Glasbene Matice brez Filharmonične družbe ne moremo več predstavljati. Pod predsedstvom veščega kulturnega delavca, skladatelja Antona Lajovica se je društvena uprava tudi v preteklem letu prvenstveno trudila, kako bi z izdatnimi sredstvi nudila svojo pomoč Glasbeni Matici, kar so poudarjala vsa poročila društvenih funkcionarjev: tajnika, blagajnika ln gospodarja. Na dnevnem redu občnega zbora so bile tudi volitve novih odbornikov ter so bili izvoljeni: dr Mirko Hribar Anton Lajovlc, Avgust PerLot ln Lucijan Sker-Janc. medtem ko nominirajo ostale člane družblne uprave Glabena Matica ln njene podružnice. Občni zbor Je v redu vodil druZ-bin predsednik Anton Lajovlc ln nam že to Ime dovoljno Jamči kontinuiteto v glasbeno-kulturni smeri, ki si Jo Je Ftlharmonič-na družba začrtala takoj ob svoji pomladitvi — s postankom Jugoslavije. n— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20 bo v posvetovalnici seja upravnega odbora. Tajnik L n— Huda nesreča v tovamL Mestni reševalci so včeraj prepeljali aa kiruršk; oddelek Franceta Kovika l81etnega vajenca v Rojinovi tovarr* v Slomškovi ulici Kovika, ki Je doma e KrcsniSkih Poljan. )e zgrabila transmlsija, da so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico. Gorenjski sokelski prosvetarji so zborovali V nedeljo dopoldne so sc zbrali v Sokolskem domu v Radovljici proevetarji Gorenjske sokolske župe k posvetu, ki bo doprinesel mnogo dobrega k napredku sokol-skih društev na Gorenjskem Vodil je zborovanje starosta župe in njen proavetar, popularni sokolski ideolog br. Jak« Spicar, mnogo pa »o tudi govorili številni delegati društev in čet, tako da je bila podana prav nazorna slika prosvetnega gibanja r iupi, ki šteje 32 edinic. Potrebna je še večja povezanost med topo in društvi, župa bi morala »meti toč ji vpogled ▼ delo, ki ga opravljajo posamezne sokolske družine K temu »pada rodno obveščanje o sokolskih prireditvah. Predvsem seveda je treba posvečati «krb idejni vzgoji članstva, kar se )c okušalo doseči x idejnimi tečaji, ki »o bili t Tržiču, ▼ 2irovnici Brcznici, na Javornfltu, ▼ Gorjah, v Podbrezjah, ▼ Radovljici m ▼ Mojstrani Idejni tečaji pa niso zaključo-ni marveč se bodo vršili tudi letos. Sokolski tisk je vreden vsega uvaževanja Toda: kar naročiš, plačaj 1 Tisk je slika organizacijskega in propagandnega dela; Škodljivo« sokolskega gospodarstva je kdor, četudi nehote, ruši njegovo moč! 2up« razpolaga • svojim lutkovnim odrom, z gledališko knjižnico in z glasbenim arhivom. Zupni prosvetni odbor je vsekdar vestno prisluhnil potrebam prosvetne izobrazbe članstva in dela po društvih. Izdajale so se okrožnice — žal da tudi urgenc ni manjkalo Posebna prosvetna poročila so podali delegati društev Bled, Blejska Dobrava, Gorje, Jesenice, Koroška Bcla-Javornik, Kranj Ljubno, Mojstrana, Podbrezje, Podnart, Radovljica, Stražišče, Skofja Loka in Žirovnica. Iz poročil je bilo razvidno, da je so-kolsko udejstvovanje, kljub nekaki splošni desorientaciji vedno sveže in živo. Popolnoma prodano starim sokolski m idealom, ki jih mora čutiti v sebi resnični Jugosloven. NaglaSala se je potreba pojačevanja narodne zavesti, kakor tudi potreba pobijanja pojavov, ki nam niso v čast. V načrtu je župna akademija, glede tantijem pa se je opozarjalo, naj se prireditelj vedno pouči, ali je avtor član avtorske centrale, ker sicer ona nima prava pobirati tantijeme, marveč le avtor igre, ki naj se z njim dogovori prireditelj še pred uprizoritvijo. Vse društvene edinice prejmejo knjigo »Junaška žena«, ki jo je iz češčine prevedel br. dr. Makso Kovačič. Po statističnem poročilu br. Mirana Špicarja je bil izvoljen novi župni prosvetni odbor, katerega predsednik je sedaj že 10. leto br. Jaka Špicar. Z najboljšimi pogledi v bodočnost je bil zbor zaključen, v sklepu, da Sokol ne pozna poti nazaj I Iz Celja e— Sestanek rezervnih oficirjev V ponedeljek popoldne ie bil v Celjskem domu sestanek celjskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev, ki je razpravljal o po-kretu za čim tesnejše sodelovanje med slovenskimi pododbori Udruženja rezervnih oficirjev in za čim večjp izpopolnitev vojaškega strokovnega znanja rezervnih oficirjev Seji je predsedoval predsednik celjskega pododbora g dr Vrečko, ki je v uvodu pozdravil delegata ljubljanskega pododbora predsednika inž Ladislava Buvca in predsednika propagandne sekcije dr Vinka Vrhunca Po dolgi, temeh.ti razpravi so bili sprejeti soglasn sklepi o koordinaciji dela ljubljanskega, mariborskega in celjskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev in o ustanovitvi skupnega akcij skega odbora, ki bo v naprej vodil vso akcijo za poživljenje dela med rezervnimi oficirji Zvečer ob 20 30 je bil članski sestanek celjskega pododbora URO v mali dvorani Narodnega doma ki je bila nabito polna rezervnih oficirjev. Referent je bil g. dr Vinko Vrhunec ki je v skoraj dveur-nem govoru obširno razpravljal o posebnih nalogah našega zbora rezervnih oficirjev in seznanil zborovalce s potekom široko zasnovane akcije po vsej državi, da se s sodelovanjem našega zbora aktivnih oficirjev in naših priznanih vojaških strokovnjakov čim boij spopolni strokovno vojaško znanje rezervnih oficirjev, na katerih bodo slonele največje odgovornosti, če nastopi trenutek, ko bodo morali braniti neodvisnost, svobodo in nedotakljivost naših mej. FLNO ČAJNO PECIVO IN BONBONI ! BONBON 1EKA KLFF — Prešernova 1. Delovanje celjske »okolske župe. V nedeljo je bila v Narodnem domu v Celju reana skupščina celjske sokolske župe, ki obsega 57 sokolskih edinic in sicer 51 društev in 6 čet. Na skupščini so bile po dele-gaUh zastopane skoraj vse edinice. 2upni starešina br. Smertnik je po pozaravu starešini Saveza SKJ Nj. Vel. kralju Petru EL naslovil bodriine besede na zbrane sokolske delavce. Poudaril je, da ima sokolstvo v današnjih težkih časih velike naloge. Potrebno je, da sokolstvo čimbolj strne svoje vrste da ga bo našla domovina pripravljenega. Sokolstvo mora biti nasproti 3 svojim idejnim nasprotnikom strpno. Sokolska župa je mnogo storila v pogledu socialne akcije. Starešina je omenil napredek v telovadnicah ter na kulturnem, prosvetnem in narodno obrambnem področju. Poročila funkcionarjev so bila razveseljiva ter so pričala o vztrajnem delu in lepih uspehih Zelo zado oljive uspehe izkazuje župm socialni odsek župa je kupila zemljišče v Lokah pri Mozirju za taborjenje sokolske mladine število sokolskih pripadnikov je ostalo neizpremenjeno vrste so se razčistile. Celjska sokolska župa stopa letos v jubilejno 30. leto, Sokolsko društvo Celje-matica v 50., Sokolsko društvo v Zagorju pa prav tako v 50. leto svojega plodo nosnega delovanja Letos bo v Celju med-župni zlet s sodelovanjem vseh sokolskih žup dravske banovine. Lepo uspela skupščina je bila zaključena z vzklikom Nj. Vei Kralju Petru II., zborovalci pa so zapeli himno »Hej. Slovani!« Na skupščini je bila izvoljena skoraj vsa dosedanja župna uprava, pritegnjeni pa so bili še nekateri novi odborniki. e— Tretji debatnl večer Sokolskega društva Celja-matice zaradi gledališke predstave in drugih prireditev ne bo drevi, temveč šele v sredo 21. t. m. ob 20. v mali Glavna k^lektnra drž. razr. loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANJNŠEK, LJ L BLJ ANA, BEETHOVNOVA 14, Javlja lzla žrebanja z dne 13. februarja V. razreda 39. kola: DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN DIN 12158 47711 73423 8978 73902 13024 3G938 65932 142 21037 45307 66086 89944 284 19479 39730 71445 81905 98342 št. 39408 62499 št. 80873 29037 75329 št. 81977 št. 26422 27925 44714 7496 70S61 97509 št št 80 000. 60.000. 50.000. 30.000. 24 0U0. 20000. 16 000.— št. 12.000.— št. 10538 21744 65680 97000 PO DIN 10.000.— 10004 30762 32448 34668 37259 57134 60120 71161 72293 73136 91039 96968 5115 51050 83001 PO DIN 8.000.— 10502 15928 27450 30030 33481 37774 81299 86225 95023 PO DIN 6.000.— 21698 23496 26053 29086 30704 34652 44330 46733 52863 55962 58193 59363 76388 85854 87436 91069 PO DIN 5.000.— 8826 9113 11015 11695 17304 18937 25D60 32y09 37490 41651 42595 43658 48625 53057 58939 61104 64909 65198 70492 73124 74191 78800 81771 89686 93898 97643 PO DIN 4.000.— 1619 6352 7950 11737 15977 18423 20022 20059 27063 34661 35576 36212 41964 44512 54388 65468 65789 70546 75050 75641 76248 77314 77418 78246 85476 92765 93779 95090 95257 96997 dvorani Narodnega doma. Tema debate )»: Dr Miroslav Tyrš: Naša naloga, smer ln cilj. e— Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo drevi ob 20. v celjskem gledališču slovito Straussovo opereto »Cigan baron«. Predstava je za abonma. e— Huda nesreča. V Lašah pri Sv. Petru na Medvedovem selu se je 551etna pre-užitkarica Marija Mahajnčeva doma pri močno zakurjeni peči močno opekla po levi roki in levi strani telesa. Oddali so Jo v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Zbor starokatoliške cerkve v Mariboru. Po nedeljski službi božji je bil v Narodnem domu redni občni zbor starokato-liške cerkvene občine. Izčrpna poročila so podali predsednik Fr. Čoš, tajnik župnik Fr. šegula in blagajnik F. Podgornik. število vernikov je narahlo za 80. Zbor je počastil spomin pok nadučitelja A. Paherja in poštnega višjega kontrolorja M. Urban-ca. Denarni promet izkazuje 25.403 din. V glavnem je ostal dosedanji odbor s predsednikom F čošem. podpredsednikom Leopoldom Rejo, tajnikom župnikom šegulo in blagajnikom Podgornikom. Pregledniki računov sta Ivan Cerinšek in Stanko Za-vadlav, delegata za letno sinodo pa Coš in Podgornik. NAZNANJAM, da je tvrdka JAŠ 8 LESJAK? Maribor, Ulica 10. oktobra 2, prenehala obstojati. — Obenem naznanjam svojim cenj odjemalcem, da bom v kratkem otvorii popolnoma renovirano, najmo-derneje opremljeno trgovin in prosim, da me tudi v novem podjetje počastijo s svojim dobrohotnim zaupanjem. M ah s Jas. Prodaja vstopnic za gostovanje Mra-kovega gledališča je danes še pri »Putni- ka«, Jain, v Četrtek, 15. L ol oa dan vprt- zoritve, pa pri dnevni blagajni, ker ae tragedija »Stari Rimljan« ne bo ponavljala i bo gostovanje le enkratno, naj nihče zamudi te prilike. a— Otvoritveno predavanje letošnjej. materinskega tečaja bo drevi ob 20. v Lju. ski univerzi. Predava ga. dr. Leben-K!< menčeva o negi in zdtavju otroka a— lz gledališke pisarne V soboto 17. m bo druga ponovitev »Cigana barona« ; sicer za red B Da ne bo navala pri večer ni blagajni, se priporoča pravočasna nabo va vstopnic pn dnevni blagajni. a— »Toti list« pred sodiščem. Včeraj df poldne se je moral zagovarjati pred tukai cnjim okrožnim sodiščem urednik »Toteg; lista« g. Božo Podkrajšek zaradi neke prvo aprilske objave v preteklem letu. G. Pod krajšek je bil na podlagi tiskovnega zako na obsojen na 1200 din globe, pogojno z:i dobo 2 let a— Deček na begu. 8-letni Albin Vamp iz Levstikove ulice je neznano kam pobeg nil z doma Starši so v skrbeh za njegov« usodo Stvar so sporočili policiji, ki iščt pobeglega dečka. a— Moško zapestno uro je našel poster najditelj na ulici Lastnik jo dobi pri po liciji. a— Ni vedel Pred okrožnim sodiščem se je zagovarja! 30-letni razna^alec kruha Ivan Zlatar iz Trbonja. ker je lani v bli žini meje brez dovoljenja vojaške oblasti delal razne posnetke zaklonišč in položajev Slike je Zlatar potem prodajal posameznim vojakom, ki so kupovali posnetke za spomin. Zlatar se je zagovarjal, da ni vedel da je fotografiranje vojaških naprav prepo vedano. Nepoznavanje zakonov ga seveda ni razbremenilo Obsodili so ga na mesei dni zapora, pogojno za tri leta. a— Temperament 26-letni Anton Kranjt iz Maribora se je moral včeraj dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom ker je 11 septembra 1939 v neki gostiln v Cvetlični ulici dajal duška neki tuji miselnosti. Obsojen je bil na leto dni zapo ra. y§ o kontroli cen Nadalje Je bilo Izžrebanih 8e veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljenl telefonlčno, eventuelna pomota ni izključena. Srečke so še na razpolago. Prihodnje žrebanje bo v sredo, 14. t. m. Minister za trgovino ln industrijo je predpisal na podlagi uredbe o pobijanju draginje naslednjo uredbo o kontroli cen: Minister za trgovino ln industrijo in minister za socialno politiko in ljudsko zdravje določita, kateri predmeti iz čl. 1 uredbe o pobijanju draginje bodo spadali pod kontrolo cen po predpisih te uredbe. Pod predpise te uredbe ne spada prodaja lastnih proizvodov kmetovalcev. Cene se ne smejo povišati brez odobritve Uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci (predelovalci) ne morejo za predmete, za katere je po čl. 1 te uredbe določena kontrola, v notranjem prometu povečati cen, če tega povečanja cen predhodno ne prijavijo pristojni oblasti in ne dobe odobritve v smislu naslednje določbe. Pri prijavi morajo predložiti vse dokaze, ki opravičujejo nameravano povečanje cen. Prijava je lahko posamična ali skupna za več podjetij iz dotične stroke. Skupna prijava se predlaga preko pristojnega prisilnega združenja s področja iste banovine odnosno uprave mesta Beograda. Pristojno oblastvo je dolžno, da izda proizvajalcem (predelovalcem j čim hitreje in sicer najkasneje v 15 dneh, uvoznikom in trgovcem na debelo pa najkasneje v ? dneh po prejemu prijave odlok, s katerim odobrava ali pa prepoveduje prodajo po povišanih cenah. Oblastvo lahko odredi tudi nižjo cene od tiste, ki je bila v prijavi zahtevana. Odobrena cena velja kot maksimalna za prodajo v sedežu dotičnih obrti. Odobreno povišanje cen mora pristojna oblast takoj sporočiti uradu za kontrolo cen in objaviti na običajen način v svojih prostorih, kakor tudi po tisku Te objave je tisk dolžen objavljati brezplačno. Revizija sedanjih cen Za predmete, ki spadajo pod predpise te uredbe, bo urad za kontrolo cen proučil povišanje cen, ki je nastopilo pred uve-ljavljenjem te uredbe, če uratl dožene, da to povečanje cen ni opravičeno, ho predpisal po zaslišanju odbora za kontrolo cen maksimalne cene za dotične predmete. Te cene bo takoj objavil po tisku in radiu. Predmeti, za katere se na ta način določi maksimalna cena, se ne smejo prodajati \ trgovini na debelo po višjih cenah tire? posebne odobritve v smislu te uredbe. Minister za trgovino in industrijo lahke v soglasju z ministrom za socialno politiko določi za posamezne predmete, ki spadajo pod predpise te uredbe, maksimalne cene za vso državo. Te cene se bodo lahko spreminjale samo po naknadnih odločbah urada za kontrolo nad cenami. Za predmete, na katere se nanašajo predpisi te uredbe, mora prodajalec pri vsaki prodaji v naši državi proizvajalcem (predelovalcem) in trgovcem za predelavo c nosno nadaljno prodajo izdati obvezen račun. Račun mora jasno označiti kakovost prodanega blaga. Kontrola v poslovnih prostorih Proizvajalci (predelovalci) in prodajalci na debelo tistih predmetov, za katere je po tej uredbi določena kontrola, so dolžni legitimiranim organom kontrole dovoliti pristop v svoje poslovne prostore in jim na njihovo zahtevo dati na vpogled vse poslovne knjige in vse dopise in tudi vsa potrebna pojasnila o poslovanju z imenovanimi predmeti. Organi kontrole imajo pravico ugotoviti tudi količine tega blaga, ki ga imajo proizvajalci na debelo. Vsi organi kontrole morajo hraniti najstrožje kot službeno tajnost vse podatke, za katere so zvedeli pri vpogledu v poslovne knjige ln korespondenco. Pristojna oblast za kontrolo nad cenami je banska uprava, ki je teritorialno pristojna za sedež dotične prodajne obrti. Uprava mesta Beograda pa za svoje področje. Kontrolorji cen Minister za trgovino in industrijo bo postavil po potrebi strokovne kontrolorje cen pri pristojnih oblastvlh z nalogo, da vodijo vse posle v zvezi s kontrolo nad cenami, lahko pa poleg tega postavi v važnejših trgovinskih ali industrijskih središčih tudi krajevne kontrolorje z nalogo, da nadzorujejo izvajanje kontrole ln podpirajo pristojna oblastva pri Izvrševanju funkcij, ki jih predpisuje ta uredba. Preden Izda odlok o povišanju cen po te.1 uredbi, bo pristojno oblastvo. če bo mogoče. vprašalo za mnenje krajevni odboi za pobijanje draginje. Pritožbe na odločbe banskih uprav odnosno uprave mesta Beograda se vlagajc na ministra za trgovino tn Industrijo v roku 15 dni po sprejemu odloka Pritožba pa ne ovira odloka, da ne bi mogel biti Izvršen. Proti odločbi ministra za trgovine in industrijo in proti odločbi urada za kontrolo cen ni dopuščena tožba na državni svet. Urad za kontrolo cen Urad za kontrolo cen. ki se bo ustanovil pri ministrstvu za trgovino in industrij'. bo imel nalogo, da skrbi za izvedbo te uredbe, zlasti pa: a) da proučuje gibanje cen v državi in vzroke morebitnih sprememb pri predmetih, za katere je po tej uredbi uvedena kontrola nad cenami, b) da izdaja ukrepe glede povišanja cen. ki je nastopilo pred uveljavljanjem te uredbe; c) da daje pristojnim oblastvom navodila za izvedbo kontroie cen ter vsa potrebna obvestila in pojasnila v zvezi z izvajanjem te uredbe in zaradi tega da se spravi v sklad postopek, d) da prevzame pobudo in sodeluje z ostalimi pristojnimi ustanovami pri vprašanju preskrbe s posameznimi predmeti, kakor tudi pri ra-cioniranju potrošnje predmetov pri katerih se pojavlja pomanjkanje v večji meri Odbor za kontrolo cen Na čelu urada za kontrolo cen stoji šef ki ga postavlja minister za trgovino in in dustrijo Šel urada vodi posle urada v sodelovanju z odborom za kontrolo cen. ki se bo ustanovil pri tem uradu Ta odbor za kontrolo cen tvorijo po en predstavnik kmetijskega ministrstva ministrstva za socialno politiko in notranjega ministrstva Glavne zadružne zveze potrošniških za drug. osrednjega tajništva delavskih zbor nic. Centrale industrijskih korporacij. Trgovinske zbornice in obrtne zbornice v Beogradu Člani odbora bodo imeli svoje ^mestnike Sef urada za kontrolo cen pa v predsednik odbora Odbori za pobi ian je draginje In brez estne Špekulacije po čl 10 uredbe o po oijanju draginje in brezvestne špekulacij« oedo preiskali katere cene so v dotičnem področju občutno poskočile Proučevali bedo razloge in upravičenost takega gi banja cen. morebiten pojav pomanjkanja posameznih predmetov ra tržiščih in bodo o vseh teh vprašanjih dostavljali poročila uradu za kontrolo cen. Pristojna upravna oblast bo skrbela za sklicanje in dele odborov za pobijanje draginje. Kazni Uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci (predelovalci), ki bi prodajali blago po višjih cenah brez prijave in odobritve v smislu določb te uredbe, bodo kaznovani pri veleprodaji z zaporom 6 mescev in denarno kaznijo do 50.000 din. pri nadrobni prodaji z zaporom 30 din in denarno kaznijo. Z isto kaznijo bodo kaznovani tudi uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci (predelovalci), ki bodo v nasprotju s to uredbo prodajali po višjih cenah predmete, za katere so cene maksimirane, kakor tudi tisti, ki za prodajo predmetov, ki spadajo pod predpise te uredbe, ne bodo izstavljali računov, nadalje tudi tisti, ki ne dovolijo pristopa v delovne prostore in vpogleda v poslovne knjige in korespondenco v smislu te uredbe. Kazni izrekajo oblastva, predvidena v čl. 18. uredbe z zakonsko močjo o pobijanju draginje. Minister za trgovino in industrijo bo v soglasju s finančnim ministrom določil proračun osebnih in materialnih izdatkov za izvedbo te uredbe. Finančni minister bo v mejah svojegs proračuna dal trgovinskemu ministrstvu na razpolago potrebna sredstva v obliki izrednega kredita. Podrobnejše dolečbe za izvajanje te uredbe predpisujeta minister za trgovino in industrijo in minister za socialno politiko. Ta uredba stopi v veljavo z dnem ko je objavljena v »Službenih novinah«. I OostMjdjifske vesti = Vprašanje povišanja železniških tarif. Beograda poročajo, da se pripravlja po-vno povišanje železniških tarif, češ da je podražil premog in mora železniška prava zdaj kupovati premog za 15% ražje nego prej. Ta beograjska vest je v liko netočna, ker dobavljajo naši premo-ovniki železniški upravi premog še vedno o starih cenah, ki so bile določene pred .ema letoma in veljajo od 1. aprila 1938. o teh cenah bodo dobavljali premog do onca marca t. 1. Za novo proračunsko le-o pa še niso določene cene, ker sprejema ^ezniška uprava še do 16. t. m. ponudbe remogovnikov za dobavo premoga v letu 940/41. Zapeka; lenivost črevesja so vzrok mro-goterim boleznim. 1—2 ARTIN-dražeje dr. Wandera, vzete zvečer, omogočajo drugo jutro lahko izpraznjenje. — 2 kom din 1.50; 12 kom din 8.— ; 60 kom din 27.—. s- br- 7724<34 Banovinski proračun za 1. 1949-41 Banski svet je v ponedeljek pričel raz-ravijati o banovinskem proračunu za leto J40-1941. Proračun predvideva 139.8 mi-.jona din izdatkov in prav toliko dohodkov in je za 2.8 milijona din večji nasproti proračun za leto 1939/1940. Primerjava -> proračuni prejšnjih let nam nudi na-• ednjo sliko (v milijonih din): 1935/1936 83.6 milijona din 1936/1937 97.6 w „ 1937/1938 120.3 . „ 1938/1939 130.0 1939/1940 137.0 „ „ edlog 1940/1941 139.8 w . V zadnjih petih ietih se Je proračun dravske banovine povečal za 56 milijonov din ali za 67% (v gornjih zneskih niso vpoštevani proračuni banovinskih zavodov in ustanov, temveč je vpoštevan med .zdatki le prispevek tem zavodom in ustanovam). Najobčutnejše je bilo povečanje proračuna leta 1937/1938 (za 22.7 milijona din), ko je banovina prevzela namesto občin stroške za vzdrževanje ljudskih šol in ie za kritje teh izdatkov uvedla posebno banovinsko šolsko doklado najprej v višini 26%, naslednja leta pa v višini 35%. Precejšnjo obremenitev banovinskega proračuna je povzročilo tudi 63 milijonsko posojilo banovine za sanacijo Zadružne zveze. Anuiteta za to posojilo znaša okrog 5 milijonov din. Za kritje povečanih Izdatkov nI v proračunu novih davščin, le pri nekaterih je predviden povečan donos. Vrhu tega je za kritje izdatkov predvidena nova postavka 2 milijona din kot izkupiček za prodane banovinske nepremičnine. Donos 50% splošne doklade. 5% cestne doklade. 5% zdravstvene doklade in 35% Šolske doklade Je previden v višini 69.'< milijona din. medtem ko je bil v dosedanjem proračunu predviden 68.3 milijone din Tudi je predvideno povečanle ionosa banovinske trošarine na električno energijo od 2.0 na 2.2 milina »n banovinske trošarine na jedilna olja od 2.3 na 2.8 milijona din. V kakšni meri 1e upravJMeno to povlSanje oredvidenega donosa žal ne moremo presoditi ker banska uprava ne objavlja ovojih zaključnih računov deakor a pr država ali občina), iz katerih b1 mogli vsaj za prejšnja leta ugotoviti dejanski donos posameznih dav«č'n Znono 1e le. da Je bilo v letu 1938'1939 docr- no 100 6% proračunskih dohodkov V ?vezi s pričakovanim večiun donosom dok'»de na neposredne davke je vsekakor vpoštevati. da se dviga davčna osnova na podlagi katere se odmerja banovincka dokiada Vpoštevati na je tudi novo davčno reformo. k1 opro-Sča zemliarine vse kmetovalce katerih katastrski čisti donos ne presega 1000 din. V dravski banovini je računati, da se bo zaradi tega osnovni davek zem ljarine zmanjšal za kakih 20% in bo v enakem razmrrju odnadla tudi banovinska dokla-da na zemljarlno. ki so jo doslej plačevali mali kmetie s katastrskim čistim dono-sem do 1000 din. Ta izpadek bo znašal pri banovinskih dokladah 2 in poi do 3 mililone dinarjev De'oma se bo ta izpadek kompenziral z višje odmerjeno osnovo, k jr bo povzročila najnovejša davčna reforma, toda zavedati se moramo, da se i no,To davčno reformo povečajo predvsem dopolnilni davki in posebni davki, na ka-<*re se rt- pobira banovinska doklada. Banovinska trošarina na bencin je sicer Bor> Trepča in Trbovlje Pod gornjim naslovom objav!ja beograj-ao »Narodno blagostanje« v svoji zadnji številki članek v katerem pravi med drugim naslednje: Na čelu vse jugoslovenske ndustrije so danes Bor, Trepča ln Trbov-je. Prvi dve podtietij proizvajata kovino, '.retje pa premog. Pri enem je angažiran ingleški kapital pri ostalih dveh pa francoski Danes so Bor. Trepča in Trbovlje trije izvori deviz ne v valutnem smislu, nego v smislu plemenitev pla/i'nih sredstev, s KateHmi se lahko kupi vse To je argument, da tuj kapital lahko služi državi tako in v toliko, kakor in v kolikor ona sama to hoče. Bor in Trep ča dobavljata predmete, ki imajo značaj 7lata. S p'odukcijo razpolaga država, ki jo dirigira tla, kjer to zahteva naš nacionalni inteies. Njima se prldnižuje Trbovlje Mi smo država, ki je zelo siromašna v či nem p; emogu. Nismo v tem pogle du absolutno siromašni, kajti tudi pri nas morajo biti znatna ležišča črnega premoga vendar tega premoga nismo našli, ter nismo žrtvovali dovolj kapitala. Mi pa smo država, ki ima lahko presežke v rjavem premogu in lignitu. Nekaj let je bila naša premogovna industrija v skrajni krizi. Ni bilo kupcev, mnogo denarja pa smo izdali inozemstvu za koks, ki je specialni proizvod, in za črni premog. Prišla pa je vojna in zgodil se je čudež. Naša država je postala izvoznica premoga Borze Na jugosloven klh borzah notlrajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.75 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30.50 ln v Beogradu po 31.08. Bolgarski klirinški čeki so se bili v Beogradu zaključili po 90. v Zagrebu pa so se mudili po 93. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 425 — 430 (v Becgi-adu je bil zabeležen tefe>1 427 — 4?9). Tudr v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. De\1ze Ljubljen«. Oflclrlnl tečaji: London 175.60 — 178.80, Pariz 99.25—101.55. NevvTork 4425 — 4485. Curih 995 — 1005. Amsterdam 2351 — 2389, Bruselj 745 — 757. znižana od 2.4 na 2 milijona din, vendar je zelo verjetno, da bo spričo sedanjih omejitev v avtomobilskem prometu donos še v večji meri nazadoval. Donos banovinskih trošarin na alkoholne pijače je predviden v nespremenjeni višini 18 milijonov din. Kakor je znano, je bila namesto banovinske trošarine na vino in žganje uvedena državna trošarina. Ker pa je v proračunu predviden nespremenjeni znesek 18 milijonov din, moramo iz tega sklepati, da ima banska uprava zagotovila da bo iz donosa državne trošarine na viro in žganje dobila enak znesek, kakor ga je doslej prejemala od banovinske trošarine. Donos 2% takse od prenosa nepremičnin je predviden v višini 11 milijonov din na-spioti 10.8 milijona din v prejšnjem letu. Zdi se nam. da bo ta znesek previsok. Res je. da je danes veliko povpraševanje po nepremičninah, toda lastniki nepremičnin nir>o nagnjeni k prodaji in je verjetno, da bo v prihodnjem proračunskem letu mnogo manj posestnih sprememb kakor v nor-malnin letih in da bo zaradi tega tudi donos 2% takse od prenosa nepremičnin manjši. Značilno Je tudi ponovno povišanje predvidenega donosa banovinske trošarine na Jedilna olja. ki znaša 1 din pri kilogramu Leta 1938/1939 je bil donos te trošarine predviden v višini 850.000 din, lan« Je povišan na 2.300 000 din. sedaj pa na 2.800 000 din. kar kaže. da je donos te trošarine neprimerno večji, kakor je bilo prvotno predvideno. Enaki razlogi, ki smo jih navedli glede trošarine na bencin, veljajo tudi glede trošarine na pnevmatiko, ki je predvidena v nespremenjeni višini 3 milijone din. čeprav je glede na recukcijo avtomob^ske-ga prometa pričakovati, da bo tudi donos te trošarine nszadcval. Končno j? še nmeniti. da v proračunu ni več med dohodki postavke 1.4 milijona din kot plačilo države za oskrbne stroške v banovinskih bolnišnicah po S§ 7 In 8 zakona o bolnišnicah, iz česar moramo sklepati da banska uprava ne pričakuje tega dohodka od države. Navzlic večletnemu prizadevanju, da bi se spremenil način razdelitve dohodkov dravske banovine iz skupnega banovinskega fonda prometnega davka in iz fonda skupnih banovinskih trošarin, je tudi letos ostalo vse pri starem in bomo dobili od zneska 100 milijonov din, ki se razdeli med banovine iz donosa prometnega davka, le 2 9 milijona din. od skupnih banovinskih trošarin pa le 9.5 milijonov din, torej enake zneske kakor prejšnja leta, čeprav prispeva dravska banovina v ta dva fonda skoro štirikrat toliko, kolikor prejme lz njih. Za našo banovino skrajno krivični ključ bo torej ostal nespremenjen tudi v letu 1940/1941. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.91 _ 220.11, Pariz 122 66 — 124.96, New York 5480- 5520, Curih 1228.18- 1238.18, Amsterdam 2903.63 — 2941.63, Bruselj 920.11 — 932.1L Curih. Beograd 10, Paritz 10.00, London 17.72, New York 446, Bruselj 75.10, Milan 22.52 Amsterdam 236.90, Berlin 178.75 Stockholm 106.20, Oslo 101.32, Kobenhavn 86.15, Sofija 5.50, Budimpešta &0, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 425 — 430. 4»/» agrarne 52 bi., 4% severne agrarne 51 — 52, 6% begluške 77 den., 6°/o dalm. agrarne 72 bl„ 6% šum-Pke 69 den., 7«/0 Blair 89 den., 8®/» B air 97 den.; delnice: Narodna banka 7450 den. Trboveljska 240 — 245, Gutman 60 bL, Beograd. Vojna škoda 427 — 429, 4% agrarne 53 den. (53.50), 4"/o severne agrarne 50.75 den., 6°/o begluške 76.75 — 77.25 (76.75), &>/, dalm. agra.me 70.75 (71) 6°/» šumske 59.50 — 70.50, 7<>/0 invest.' 98.25 den. (98.50), 7% Sel gman 100.50 den., 7«/0 Blair 89.50 den., Narodna banka 7500 den., PAB 195 — 197. Blagovna tržišča žito Chlcago. 13. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 9.975, za julij 97.25, za sept. 96.50; koruza: za maj 56, -f- Novosadska blagovna borza (13. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica; baška okol. Novi Sad 199 — 201; gor. b. 200 — 202 srem. 196 — 198; slavonska 197 — 199; ladja Tisa 203 — 205. Rž: baška 155 — 157.50. Oves, baški, sremski in slavonski 150 do 152. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 167.50 — 172.50. Koruza: baška nova 125 — 127; nova pariteta Indjija. 125 — 126. M<>ka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 302.50 — 312.50; »2« 282.50 — 292.50; »5« 262.50 — 272.50; »6« 242.50 — 252.50; »7« 212.50 — 222.50; »8« 137.50 do 390 — 400. Otrobi: baški in sremski 127.50 do 130; ban. 125 — 127.50. Bolgarsko-scvjetslta trgovinska pogjo£fea Sofija, 13. febr. Popoldne ob 17. sta predsednik vlade ln zunanji minister dr. Kjoseivanov ln sovjetski poslanik Lavren-tljev Izmenjala ratlfikacijske listine sov-jetsko-bolgarske pogodbe za trgovino in plovbo. Ta pogodba je bila podpisana 5. januarja letos v Moskvi, Po zmagoviti bitki Minuta vojnega ognja Francoski mornariški minister Campln-chi je imel v radiu govor, v katerem je med drugim dejal, da je treba za zmago volje ln orožja. Navedel Je potem zanimive Številke. Tako je dejal, da velja 200-kllogramska bomba, ki jo vržejo na podmornico, 6000 frankov, en sam torpedo pa 530.000 frankov. Da je potopil nemSko podmornico, je francoski vojni brod »Sirocco« uporabil pet granat, ki so veljale skupaj 54.000 frankov. Ena sama minuta vojnega ognja s križarke »Foch« velja 72.000 frankov. Bojna ladja »Dunquerque« je veljala več nego milijardo frankov, bojna ladja »Rl-chelieu« 2 milijardi frankov. Nova strojnica V ameriSki vojski so uvedli strojnice na motornih vozilih. Vozilu streže šofer, njegov tovariS pa je zaposlen pri mltraljezl Sprehodi pszimi so važnejši kakor v drugih letnih dobah Z zdravniškega stališča so zimski sprehodi Se važnejši nego ob vsakem drugem letnem času. Poleti si lahko odpremo okna, pozimi tega že zavoljo dragega kuriva ne moremo. Se več, pozimi moramo skrbeti za to, da zadelamo vsako luknjo in režo, skozi katero bi utegnil prinajati mraz v stanovanje. Ker nam v zaprtem prostoru tako primanjkuje zraka, si moramo poiskati nado- mestila s sprehodi. Ce se pri tem vedno gibljemo, bomo kaj kmalu premagali prve mrzle minute. Tisti, ki teh sprehodov niso vajeni, pa morajo pričeti s potrebno previdnostjo, prve krati se ne smejo muditi predolgo na mrzlem zraku. Ce se pa malo utrdijo, se jim kmalu ne bo treba bati niti nahoda, nasprotno: zimski sprehodi jim bodo marsikakšen nahod preprečili. Milje in vozli Celinska In morska milja — Iz mornarskega jezžlka ITornarji nimajo samo svojega posebnega jezika, temveč tudi svoje posebne mere. Ali veste n. pr., kaj predstavljajo »morske milje« in »vozli« ? Morske milje so nekaj drugega nego kopne milje. Sama beseda milja izvira iz latinskega števnika za 1000, mille. Rimljani so merili po »1000 korakov«, in sicer po dvojnih korakih, kar bi dalo po naše 1471, 5 m dolgo progo. Danes računamo milje po astronomskih določitvah, in sicer znaša celinska, tako zvana geografska milja V15 dolžinske stopinje ob ravniku. Poedina ljudstva pa se glede velikosti te dolžinske stopinje vsaj v prejšnjih časih niso mogla zediniti in tako se dogaja, da so si razne geografske milje še danes malo neenake. Med tem ko je nenška geografska milja dolga na pr. 7420.44 m, je angleška za 96 mm daljša, francoska pa za 1015 mm krajša. Tej celinski milji stoji nasproti morska ali navtična milja. Ta znaša Vso stopinje zemeljskega ravnika, zavoljo razlik v računih pa niha med 1852 in 1855 m. Angleš- I ka morska milja obsega z 8 kabelskimi dolžinami n. pr. 1854,965 m, nemška pa ima z 10 kabelskimi dolžinami 1852 m. Ce opravi kakšna ladja na uro 10 morskih milj, pomeni to torej, da prevozi 10-krat 1852 m ali 18,520 km. Mornar pa pravi temu v svojem jeziku, da je ladja prevozila 10 »vozlov«. Izraz »vozel« za dolžinsko mero Izvira še iz prvotnega načina, kako so določevali brzino kakšne ladje. To brzino so začeli v drugi polovici 16. stoletja meriti z vrvico, ki so jo spuščali med vožnjo v vodo in ki je imela v razdaljah po 7 m z vozli označeno mero. Vrvico so prvotno odvijali z ročnega vitla, pozneje z bobna in po brzini, s katero se je odvijala, so določali brzino ladje. Pri tem so računi temeljili na opazovanju, da opravi ladja v 14 sekundah isto toliko vozlov merilne vrvi. kolikor morskih milj na uro. Cas so merili s peščeno uro, ki je tekla točno 14 sekund. Ker ustreza število vozlov, kakor rečeno, številu morskih milj na uro, pravi mornar morski milji tedaj tudi vozel in oba izraza pomenita isto mero. Petstoletnica Eton Collegea Gojenci Eton Collegea Imajo strogo predpisano obleko in nosijo cilinder Pred nekoliko dnevi je prišel v neko turinsko banko starejši mož, da bi uredil neko nakazilo. Uradnik je listino, ki jo je predložil mož, dal v kontrolo ln ko se je hotel klient že odstraniti, ga je poklical nazaj ter ga prosil, naj stopi za trenutek v ravnateljsko pisarno, kjer mu bodo sporočili nekaj važnega. »Papir, ki sem vam ga Izročil, je vendar v redu?« je dejal mož malo prestrašeno. »Nobene skrbi«, je odgovoril uradnik, »daje vam celo pravico do lepe vsotice ...« Klient je stopil k ravnatelju in tu je zvedel, da je nakazilo, ki ga je predložil, Po nepazljivosti je izgubil aoo tisoč lir ( zvezano z nagrado milijon lir, ki so jo bili izžrebali v aprilu 1936. Srečni dobitnik je bil ves iz sebe in je izjavil, da ne more razumeti, kako se je zgodilo, da je bil to iz-žrebanje spregledal. Ta nepazljivost je bila vzrok, da je na obrestih Izgubil 200 000 lir, imel je šf srečo, da se mu je rešila vsaj glavnica. Cez dve leti bi zapadla tudi nagrada. Strel v glavo — krsgla iz nosa... Kihanje mu je prihranilo operacijo Angleška lahka križarka »AJax«, ki se je udeležila pomorske bitke * nemško oklop-nico »Graf von Spee«, se je te dni vrnila v domače pristanišče Plymouth, kjer Je bila posadka navdušeno sprejeta šola, ki slovi zaradi svojega duha in vzgoje po celem svetu IVERI KorrrpefitenčnAh sporov ima dovolj pogostoma tudi vsak poedinec s seboj. Kot žrtev Je vsako pomanjkanje lahko prenašati. Meje določa vsakemu človeku njegova moč. Lahko si zelo točen, pa ne prideš nikoli ob pravem času. Vsakdo verjame rad to, česar si želi. Milijonar, ne da bi vedel Med številn'mi nezgodami, ki so se dogodile lansko leto v Zedinjenih državah, so bile nekatere zelo nenavadne. Joseph Foy-der iz Jerseya si je nekega dne zobe čistil s takšno vnemo, da mu je zobna ščetka nenadno zdrsnila iz rok. Rontgenska preiskava jo je ugotovila v njegovem želodcu. Zelo neprijeten doživljaj je imel Frank Miška lz Templa. Hotel je prečkati cesto, ko ga je nenadno oplazil neki avtomobil. Miška je ugotovil, da navzlic hudemu sunku nima nobene rane — toda na cesti je stal nenadno v samih spodnjih hlačah. Avto mu je bil hlače enostavno slekel. Umor iz konkurenčnih V Parizu se je zgodil umor, ki 1e zbudil veliko pozornost. V nekem znanem notelu so našli umorjenega nekega 23-letnega Paula Leizerja. Policiji je bilo znano, da pripada umorjenec neki tihotapski tolpi, ki ji je načeloval njegov oče. Pravih dokazov za to pa oblasti doslej niso imele in zato niso mogle izvršiti nobene aretacije. Leizerjev je oče izginil in oblasti so ugotovile, da je morilec on. Sin se je nameraval ločiti od očeta in ustanoviti konkurenčno organizacijo. Leizerji so kot begunci prišli v Francijo in so se tu kmalu spustili v milijonske posle. V zadnjih petih mescih so spravili iz dežele za 45 milijonov frankov vrednosti za kar sc dobivali provizije. ki so znašale do 30 odstotkov izti- hotapljenih imetij. •__ Požar v premogovniku v Ch^rl€iT3l|ii Iz Bruslja poročajo, da je v eni najglobljih belgijskih premogovnih jam v Marchi-ennesu pri Charleroiu nastal hud požar, ko se je neka električna turbina preveč segrela Katastrofa se je zgodila v globini 1220 m. Trideset mož je bilo na dnu. ko so zgoraj opazili dim, ki se je vali) iz ventilacijskih cevi Delavce so takoj opozorili na nevarnost, a samo štirje možje so se utegnili rešiti z dvigalom. Reševalna dela so posebno težavna, ker so morali zapreti ventilacijske naprave, da bi zrak ne imel dostopa do požarišča. Doslej so spravili na dan pet mrtvih, našli pa so še deset trupel. Na žrtvah ni videti opeklin izgubile so življenje s tem, da so se zadušile. Vitamin v čaju Japonski raziskovalci so v čaju ugotovili neko količino vitamina C. toda po ameriških raziskavah je ta količina tako neznatna, da ne more imeti nobene posebne uloge za preskrbo našega telesa s tem vitaminom. Najslabše je v tem oziru s tako zvanim črnim čajem, v katerem ni praktično skoraj nič vitamina. | Eton College je ena največjih angleških srednjih šol, ki ne uživa slovesa samo doma, ampak tudi v inostranstvu. Letos bo zavod obhajal petstoletnico svojega obstoja. Popolen naslov zavoda se glasi v originalu: »The King's College of Our Lady of Eton, beside VVindsor«. Kolegij je ustanovil kralj Henrik VI. 1.1440, toda stavbe zanj so bile dovršene šele 1.1523. Zavod uživa velik sloves po tem, da se nahajajo njegovi bivši gojenci na najodličnejših položajih v britskem imperiju. Seveda ni Eton College najstarejša šola svoje vrste na Angleškem, zato pa je najpopolnejša po metodah in uspehih svojega pouka. Statistični podatki navajajo, da se nahaja na angleškem ozemlju najmanj štirinajst srednješolskih zavodov, ki so starejši od Eton Collegea. Med njimi sta Westminster, ki je bil osnovan 1. 1339. in Winchester iz 1.1382. Najstarejša srednja šola na Angleškem pa je St. Peter's York, ustanovljena 1.627, druga najstarejša pa St. Alban's School, Herfordshire iz 1.948 Vendar pa popularnost angleških srednješolskih zavodov ne izvira iz njihove starosti, marveč iz duha in vzgojnih metod, ki vladajo na njih. Stari učenci Etona bodo proslavili pol tisočletni jubilej šole deloma v Windsoru, deloma drugod po svetu. Rooseveltov odposlanec Ameriški dri. pod tajnik Summer \Velles, ki pride v Evropo, da se seznani s položajem v vojskujočih se in nevtralnih državah Če še ne veš, zdaj izveš: da se bije velika bitka med sovjeti in Finci že dvanajst dni v mrazu 30 stopinj pod ničlo; da je urugvajska vlada nakazala Finski sto tisoč pezov podpore; da je rumunska vlada predpisala na petrolej, namenjen za izvoz v inozemstvo, posebno takso, ki doseže 15 odstotkov vrednosti; da je generalni guverner Kanade, lord Twecdsmuir, podlegel poškodbam, ki jih je dobil prošli torek, ko je padel po stopnicah. Do Imenovanja novega generalnega guvernerja bo izvrševal njegove posle najvišji sodnik Kanade; da predlagajo španski intelektualci, naj bi se podelila letošnja Nobelova nagrada za književnost švicarskemu tisku, ki zastopa nepretrgoma tezo nevtralnosti; da je prispela skupina turških novinarjev na ogled Maginotove linije; da so delavci v Lvovu začeli stavko, ker sovjetske oblasti jemljejo prebivalstvu živila, kar povzroča lakoto; da so v Bruslju otvorili razstavo francoske kulture v zadnjih sto letih. Razstava i prikazuje med drugim kipe Rodina. Bour-dela in drugi francoskih umetnikov; da se je madžarski zunanji minister grof Csaky zaročil s hčerjo grofa Horinskega. Poroka bo spomladi; da bo društvo madžarskih boievnikov iz svetovne vojne postavilo spomenik Dadlim borcem madžarske narodnosti na Piavi. William Darnell iz West-Frankfurta je dobil pred devetnajstimi leti po nesrečnem naključju strel v glavo in krogla mu je obtičala nekje v njej. Lanskega septembra, baš ko je mislil na operacijo, ki naj bi mu to kroglo odstranila, je kihnil — in krogla mu je zletela iz nosa. V Mephisu je neki vrabec prenesel žve-plenko starega tipa v svoje gnezdo na cerkvenem zvoniku. Ko je hotel žveplenko vgraditi v gnezdo, se ji je glavica po naključju obdrsnila ob skriljasto ploščo, gnezdo in zvonik sta začela goreti. Plameni pa so raztopili celo vrsto lednih ocur-kov in njih voda je ogenj spet pogasila. Omeniti je vredno tudi primer Jennyja Hollanda iz Fredonie. Jenny je v svoji nepazljivosti stopil na svinčeno vznožje nekega prometnega signala. Ta korak je sprožil železno cev z napisno desko, da je zletela v zrak in Jennvja tako udarila po glavi, da se ie zgrudil neza^sten. Ko se je zbudil, je njegov prvi poj. led padel na napis, ki je velel: »Varnost pred vsem!« A N E K D O T A Med nekim gostovanjem v New Yorku je ime) pevei Caruso na avtomobil«!: srn izletu v okolico hudo nezgodo. Njemu samemu se ni zgodile nič, vendar mu je bil šel strah tako v kosti, da je stopil v bližnjo kmečko hišo, da bi si malo opomogel. Farmarjeva družina ga je sprejela kar najprijazneje in ga pogostila. Ko bi moral naprej, se ji je Caruso zahvalil s prisrčnimi besedami, a aa bi vedeli, kemu so tako postregli, je sklenil, da jim izda svoje slovito ime. »Ali veste, komu ste izkazali gostoljubnost?« je vprašal. »Jaz sem Caruso!« Na moževem obrazu se je pokazalo ve-•rOip Pomisli žena,« je vzkliknil, »Ro-binson Crusoe je stopil pod našo streho! Kdo bi si bil tc mislil!« VSAK DAN ENA »Joj, kako lep snežak!« »Kakšen snežak neki — jaz sem tvoj Pepe in čakam tukaj nate cele tri ure!« (»420«, Rim) /W iitL ^EVACO: 37 Juan KOM AN. »Gospodična,« je rekel Klotar, »prebogato me poplačujete za to samoumevno pomoč. Sicer pa, kdo ve, ali je vobče moja zasluga, da sem se prikazal v trenutku, ko vas je ta plemič nadlegoval s svojo navzočnostjo.« »Kaj hočete reči?« »Nekaj čudnega, in bojim se, da mi ne boste verjeli. Toda prisežem vam: res je tako. Ko sem se davi zahvalil dobrim ljudem, h katerim me je spravil namestnik de Ulloa, in sedel na konja, sem imel namen, kreniti dalje proti Parizu. Komaj pa sem prejezdil sto korakov, sem mahoma obstal... in čez nekaj trenutkov sem že dirjal proti .Milosti božji'. . tako namreč pravijo tej hiši. Sam sem se čudil temu nenadnemu sklepu, da celo upiral sem se. Saj nisem imel tu nikakega opravka. Toda skrivnostna moč me je gnala, in tako sem prišel ... nehote ...« »Nehote?« se je zdrznila Leonora. »Drugače vam ne morem razložiti. Nujni, važni opravki me kličejo v Pariz... In vendar sem obrnil Parizu hrbet in krenil proti tej hiši. Očital sem si zpmudo. obenem pa sem v mislih ponavljal: K .Milosti božji' se mi najbolj mudi... tam moram biti, prej ko mogoče!... Ako je to- rej v mojem dejanju kaj zasluge, gospodična, tedaj ta zasluga ni moja, ampak neznane moči, ki me je privedla.« »Res čudno,« je zamišljeno dejala Leonora. »Toda verjamem vam, gospod. Saj še ni dolgo tega, kar sem nekega žalostnega dne sama govorila besede, ki mi jih ni narekovala moja lastna volja, ampak skrivnostna, neznana moč...« »Morda ista, ki je vodila mene,« je Klotar za-mrmral. »Morda!« je dejala Leonora. Spet sta se za trenutek spogledala, sama ne vedoč, kaj plete med njima to sočutno vez. Obema je bilo, kakor da sta že davno prijatelja. »In kai mislite zdaj storiti, gospodična?« je vprašal Klotar. »Neutegoma moram nadaljevati svojo pot v Pariz, kamor se mi na vso moč mudi.« Klotar se je nekai trenutkov obotavljal, nato pa prostodušno ponudil: »Sami ste videli, kakšne nevarnosti vam pretijo na poti. Dovolite mi torej, da vas spremljam do Pariza. Naj vam bom za telesnega stražnika, dokler vas ne predam očetovemu varstvu.« Leonora se je zganila in lepe obrvi so se ji namrščile. Nekam suho je odvrnila: »Nevšečnosti so mi za malo, nevarnostim pa kljubujem. Rajši potujem sama. gospod de Ponthus: hvala vam torej za vljudno ponudbo.« »Vkliub temu ne morem dovoliti, da bi se izpostavljali,« je mehko rekel Klotar. »Ker pa spoštujem vašo voljo, da potujete sami, vas bom sle- dil od daleč, pripravljen, da prihitim na vaš prvi klic.« Zdrznila se je v ljubki nestrpnosti. Razvajeni otrok v nji se je uprl takšnemu vsiljenemu varstvu ... Ko je Klotar to opazil, se je odmaknil, kakor da se hoče posloviti. Poparjen je bil videti in prejšnja plahost ga je znova prevzemala. Toda Leonora je živahno stopila za njim ter mu pomolila krasno ročico, ki jo je rahlo, spoštljivo poljubil. »Ostanite pri meni.« je veselo dejala. »Malce vročeglava sem, vajena, da ustrežem vsaki muhi, ki me obide. Toda zaupanju, ki me vleče k vam, se ne morem upirati. Bodite mi torej sopotnik, dokler ne pridem k očetu.« »Gospodična,« je rekel Klotar, »vaša velikodušnost stoterno prekaša mojo zaslugo.« Stopila sta iz hiše. Leonora je našla rjavca privezanega. Ponthus ji je pomagal nanj, zaiahal svojega konja in odjezdil z njo proti Angoulemu. Bel-Argent je klopotal za njima. Govorila sta malo. Klotar je bil boječ, Leonora pa ponosnega duha in vrhu tega vsa zatopiiena v svoje misli Oba sta bila potrta: on je mislil na' mater, ki bo našel v Arronškem dvorcu njeno sliko in zgodbo, ona si ie v duhu obujala pouuuo sestre, za katero je žalovala. Vkliub temu sta kdaj pa kdaj skrivaj pogledala! drug drugega. Toplo čuvstvo med njima se je šele porajalo.1 Toda na dnu srca, v tisti globini zavesti, ki jo umi le malokdaj doseže, jima je rahlo vstajala prva bleda, plaha zarja vzajemnega občudovanja... XVIII Medij Bilo je v revni sobici dokaj zanikarne gostilne na robu mesta Angoulema, prve, ki jo je bil zagledal don Juan ob svojem prihodu. Ustavil se je bil, meneč, da zaradi utrujenosti ne more več strpeti na konju; v resnici ga je trlo samo gorje. Don Juan je trpel. Don Juan je v svojem srcu jokal. Mar je po tem takem don Juan poznal pravo ljubezen? »Gospod,« ga je ogovarjal Jakomin, kadar nimate denarja, si izberete najdražjo gostilno, kadar je pa mošnja polna, zavijete v brlog. Ne morem vas razumeti in vas ne morem.« »Ne poskušaj, Corentin,« je odvrnil Tenorio, »nikar ne poskušaj. Niti sam se ne razumem...« »Mhm. Toda pogledal sem v kuhinjo. Obupna je, gospod!« »Nisem lačen, Corentin. Ne bom večerjal.« »In klet, gospod, je kratko in malo grozna.« »Žeja me sicer. A pil bom samo vodo.« »Toda jaz. gospod, sem neznansko lačen in žejen dobrega vina « »Ali bi ti srce dalo, da bi se vpričo svojega obupanega gospodarja namahal in nažlampal?« »Oh. kje, gospod, za nič ne! To storim v kuhinji, ne vam na očeh!« »JU11U>( K. 98. n. n. wJatrovott poročilo o banovfli Izvajanjih proti komunizmu LJubljana, 13. februarja. Na današnji seji banmkega sveta je ban dr Natlačen podal pred prehodom na dnevni red sledečo Izjavo: »Preden preidemo k nadaljevanju razprave o predmetu, ki je na dnevnem redu, ▼aa guspodje člani brniškega sveta, pro-ftrn, aa mi dovolite kratko pripombo. Našim sejam prisostvujejo tudi časnika-ji. Na naše seje prihajajo zaradi tega, da. bi svoje bralce in vso našo javnost o ruvie.n delu obveščali. Gotovo ne bi hotel mu najmanj podcenjevati vrednosti tega deoi. Hvaležni smo novme xjem in časopisju. ki tudi v tem pogledu vrši vestno ir; -JtSteavo svojo obveščevalno službo. To-d& gospodje člani banskega sveta, misli: u, da soglašate vad z menoj, ako pravi." da mora biti ta obveščevalna služba, £..o naj ima objektivno sploh kako vrednost, lojalna in poštena. Gospodje člani bonskega sveta! Val ste dUojdi včeraj mojo uvodno besedo. Dobili ste tudi y roike točno besedilo mojega govora. Tudi poročevalci časopisov so dobili v roke besedilo mojega govora. Ako pa prEucsjiite to, kaj sem vam govoril s tega mesta o komunizmu, z onim, kar po-njOti danes neki dnevnik, mi boste gotovo v«, priisnall, da je to poročilo prava po-tvurba mojega govora. Ugotavljam to dejstvo s tega mesta z fcsk enim obžalovali jem, tembolj, ker res sano žeJim, da bi bili v borbi zoper ko-rr; -i' i r.fnn složni. Apeliram pa obenem na g-. ■ -j«ie časnikarje, naj se resno potrudijo ia bodo njihova poročila o delu v tej zoomici vseskozi lojalna ta. pravilna.« Poleg »Slovenca« Je poročalo o tem govoru »Jutro« in v ne- i... vrstah zagrebški »Hrvatski dnevnik«. C^.au listi v državi govora niso zabeležili, i: objavljamo danes zaradi primerjave o.iginal banovih izvajanj in naše poročilo, k. je moralo iz prostornih obzirov biti znatno krajše. Edina razlika, na katero bi se mogel nsi^i^uti kakšen očitek netočnosti, je v tem. da ie glede mlačnega zadržanja časopisja napram komunizmu govoril g. ban 0 »delu tiska«, pri nas pa stoji »ostali tisk v državi«. Toda ta razlika je samo besedna. kakor se jasno vidi iz originalnega teksta. Morda smemo dedati. da je edino res-lično ck) tvor oo zagrešil »Slovenski dom«, banovo izjavo objavlja kot »javno in adno obsodbo .Jutra'«, češč da smo o edeljkovi debati v banskem svetu »po- 1 ali v komunističnem smislu« in s tem z a potrdili svoje »odkrite zveze s ko- i zrnom«. S tako taktiko gospode se f a nikakor ne da doseči uresničenje ii ei. ijene želie g. bana. da bi se proti iunizmu vodila složna idejna borba. Izvirno besedilo fearjsvih Izvajanj iorbi proti komunizmu posvečene odstav-iz banovega ekspozeja navajamo v lednjern dobesedno po iiektografiranem ju, ki je bil na seji razdeljen članom .okegit sveta in novinarjem. Podčrtana ona izvajanja, ki smo jih posneli v svo-u včerajšnjem poročilu. Gosp. ban Je '...rej dejal: -V začetku L 1939 se Je opazilo popu-iiije komunistične akcije, kar je v zvezi ue uspehom komunizma v Španiji ln z repi i vi jo narodnega socializma v Srednji ropi. Zlasti s priključitvijo Avstrije k ničiji in z ustanovitvijo češko-morav-- .ega protektorata eo se zelo poslabšale eze tukajšnjih komunistov z inozemskl-i. V drugi polovici lanskega leta pa se Je -munistična akcija pojačila, in sicer po izoruhu vojne in zlasti po sklenitvi zveze ed Nemčijo in Rusijo ln razdelitvi Poljske, ko so se boljše viki pojavili na Karpatih. Značilno za pojačano komunistično akcijo pri nas Je dejstvo, da se komunisti več ne skrivajo v tajnih društvih in tajnem tisku, temveč da nastopajo v formalnem ozira ua povsem zakonit način. Sodelujejo pri raznih revijah ali pa izdajajo samostojne knjige — vse v skladu s formalnimi predpisi zakona o tisku. Znani letak »Vsemu delavskemu ljudstvu« ln »Kaj hočemo«, v katerem se med drugim zahteva sprememba družabnega ln gospodarskega reda z naslonitvijo na Sovjete, Je bil tiskan Ha povsem zakonit način. Je to metoda, ki eta misliti. Vsekakor Je to znak, da bo treba r večji meri kot doslej komunizmu stopiti nasproti tudi z idejno borbo. Naša Javnost se te svoje dolžnosti mnogo premalo zaveda. »Slovenec«, Slovenski dom«, »Domoljub«, »Straža ▼ viharju« so listi, ki imajo pobijanje komunistične propagande na programu; iz njihovega kroga izhajajo tudi brošure zoper komunizem ln nedavno je Izšla knjiga, v kateri se na poljuden način prikazujeta človek ln družina pod oblastjo komunizma ln se odkrivajo njegovi pravd cilji. Del tiska pa molči, kot da se ga ta državo in narod apropaščujoča akcija ne tiče. Ne bom se motil, če trdim, da je velik del naše Inteligence, zlasti mlajše, v tem ozirn pasiven ne zaradi tega, ker se ne zaveda nevarnosti ali ker je za politično življenje sploh gluh, ampak zaradi tega, ker si noče dobrega razmerja s komunizmom »pokvariti« za slučaj, če bl ta vendarle prišel na oblast. To nenačelno oportunistično stališče, ki računa »za vse slučaje«, Je ono, kar naši borbi proti komunizmu jemlje ndarnost in učinkovitost. Pomislite samo, da ljudje s tako miselnostjo vzgajajo mladino, vodijo tečaje, načelujejo društvom, posegajo v javno življenje z besedo ln tiskom: kakšni morajo biti sadovi takega dela? To so takozvani »filokomunlsti«, ki jih najdete v vseh slojih prebivalstva, v vseh stanovih, v mnogih sicer neoporečnih društvih, v mestu ln na deželi, in ki okužuje-jo zdra.vo okolico, kjerkoli se pojavijo. So družbe, ki takih ljudi med seboj ne trpe, so društva, ki so svoje vrste neizprosno prečistila, so ustanove, ki niti trenutka ne bl zamudile, če bi se javil sum, da hočejo v tej stvari ostati »neopredeljene«. Vendar so to šele začetki, in sicer prav šibki začetki. Morda se je doslej akademski mladini še najbolj posrečilo, da vsaj v svojem krogu pod ostrim projektorjem načelnosti osvetli gibanja ln obsodi, kar je obsodbe vredno. Drugod pa nas čaka Se mnogo dela. Ce se ne bomo sami, zase ln vsi skupaj, uprli tej bolezni, nam bo lzpodkopaia zdravje, ki nam ga ne bo vrnil nihče več. Ne pozabimo, da država pri najboljši volji ne more drugega kakor postopati po zakonu, z zakonom pa se taka bolezen ne zdravL Ni čudno, da se Je komunistično gibanje, primerno idealizirano, razpaslo celo že med srednješolsko mladino. Imamo dokaze, ki jih je dala preiskava v večjem številu naših srednješolskih mest, da so srednješolci naravnost stopili v službo predstavnikov komlnterne, delajo po njihovih navodilih, lovijo pristaše, korespondl-rajo z enakomlslečimi m s takimi, ki ne kažejo dovolj odpora, razširjajo Ilegalno propagandno literaturo ali urejujejo ln razširjajo lastne propagandne liste ln lističe, ki si često nadevajo obleko nacionalnih aspiraclj, da bl ostali masklrani. Dvoje Je značilno pri teh pojavih. Najprej to, da se na stanovanjih takih srednješolcev najdejo zaloge tudi vsega ostalega opozicijskega ilegalnega tiska, kot da so ti dijaki kot nosilci srednješolske komunistične akcije obenem tudi centri za vso ostalo opozicijsko akcijo. Drugo pa je, da take dijake najdemo eno leto na eni srednji šoli, dru- vzrok ta selitve, Izvemo, da so bili na prejšnjem zarodu Izključeni radi suma komunistične usmerjenosti.« Poročilo ▼ ffJvtrti" O teh izvajanjih ft. ban« smo ▼ »Jutru« poročali takole: »Posebno obširno )e razpravljal ban o pobijanju komunizma. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji ln ustanovitvijo češko-moravskega piotektorata Je komunistična akcija popustila, ker so se poslabšale zveze tukajšnjih komunistov z inozemskimi. Po izbruhu volne pa se Je znova oiačila, posebno zaradi nemško-ruske zveze in pojava boljševikov na Karpatih. Značilno Je, na nastopajo komunisti formalno povsem zakonito in sodelujejo ori raznih revijah ali izdajajo lastne knjige. Proti komunizmu bo treba nastopiti spričo tega tudi z idejno borbo. Ban je pohvalil »Slovenca«, »Slovenski dom«. »Domoljuba« in »Stražo v viharju«, ki imajo pobijanje komunistične propagande na programu, ostali tisk v državi pa molči. Ban misli, da iz opor-tunizma, ki računa »z vsemi slučaji«. S tem pa trpi udarnost in učinkovitost borbe proti komunizmu. Komunizem se le razpasel celo že med srednješolsko mladino. pri čemer 1e značilno, da se baje na stanovanjih srednješolcev nahajajo zaloge tudi vsega ostalega opozicijskega ilegalnega tiska, kakor da so ti dijaki kot nosilci srednješolske komunistične akcije obenem tudi centri za vso ostalo opozicijsko akcijo.« eležke ,Hrvatski dnevnik" o predlog« JNS »Hrvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku o predlogu Jugoslovenske nacionalne stranke za sodelovanje velikih opozicijskih strank. Izraža se o uspehu tega predloga precej skeptično. Pravi, da so ambicije radikalne in demokratske stranke ter njuna medsebojna nasprotstva tako velike, da je tesnejše sodelovanje težko izvedljivo. Radikali se bavijo sedaj s predlogi g Cvet-koviča, ki je sicer v JRZ, ali želi izvesti koncentracijo radikalov istočasno pa očuva-ti koalicijo s Koroščevimi Slovenci in Ku-lenovičevimi muslimani, držeč jih vključene v JRZ. Na drugi strani so v imenu JNS stavili ponudbo politiki, ki nikdar niso pripadali Narodno radikalni stranki in napram katerim so radikali najmanj tako nerazpo-loženi, kakor napram predstavnikom radi-kalskih frakcij izven glavnega odbora NRS. »Hrvatski dnevnik« misli, da se bo Aca Sta-nojevič lažje odločil za kompromis s starimi radikalskimi prvaki, ki bi dal zedinienim radikalom oblast, njemu vodstvo. Miši Trifunoviču pa mesto prvega podpredsednika in ministrsko stolico, kakor pa da bi se odločil za tesnejšo zvezo z JNS. Na drugi strani, izvaja dalje glasilo dr. Mačka, so demokrati in radikali stari nasprotniki. Nasprotstva med njimi se niso dala izločiti niti v okviru nekdanje Združene opozicije. Tesnejše vezanje z radikali bi bilo za demokrate na terenu opasno in bi zlasti nastale težke osebne borbe za mandate. Demokratska stranka smatra sebe za edino predstavnico demokratske misli med Srbi in intimno želi, da bi se radikali zedi-nili, da bi dobila tako monopol na opozicijo v upanju, da se ji bo potem pridružil tudi del radikalov. Kar se pa tiče gesla o srbski opasnosti, ki naj bi zedinila srbske stranke, je to geslo fikcija. Po vrh je pa tudi sigurno, da JNS ni pripravljena graditi na- ; črte na osnovi tega gesla in naj- j manj n j en slovenski del. Končno »Hrvatski dnevnik« ipak ne izključuje povsem možnosti, da bo predlog JNS dosegel uspeh, smatra pa, da bo tak ; uspeh le formalen. Praznovanje treh jerarhov V ponedeljek je bil praznik Treh Jerarhov, pravoslavnih svetnikov, ki so patroni Narodno radikalne stranke. Stranka jih slavi vsako leto z družabnimi prireditvami svojih organizacij. Pa tudi JRZ, ki jo ! Celje, 13. februarja Umor na Spodnji Hudinji pri Celju, čigar žrtev je postal v ponedeljek zvečer 32-letni orožniški podnarednik Ivan Meden iz Celja, je bil danes glavni predmet razgovorov prebivalstva. Vsi nestrpno pričakujejo trenutka, ko se bo oblastvom končno posrečilo prijeti zloglasnega razbojnika Josipa Haceta, ki je, kakor je preiskava danes ugotovila, izvršil umor na Spodnji Hudinji. Zasledovani e morilca Ko so poveljnik celjske orožnike čete major Vindakijevič, predstojnik mestne po licije Uršič in vodja kriminalnega oddelka celjske policije Zavec v ponedeljek kmalu po umoru ugotovili na kraju zločina dejanski stan in druge podrobnosti, so se s pomočjo policijskega psa Rolfa, ki je last kolodvorskega restavraterja Hobacherja v Celju, v spremstvu 10 orožnikov podali na lov za morilcem. Policijski pes je sledil morilčevi sledi do Catrove žage na Spodnji Hudinji, potem pa je sneg, ki je začel zvečer padati, zabrisal nadaljnjo sled. Na cesti so našli prazno steklenico radenske kisle vode, ki jo je bil morilec očividno izgubil. Vojak, ki je stal zvečer na straži pri vojaškem skladišču blizu Catrove žage. je čul od Catrove žage ropot, kakor bi nekdo hodil po deskah. Očividno se je hotel morilec tam skriti, kar so mu pa njegovi zasledovalci preprečili. Krenil je dalje po cesti proti Bežigradu. Tam je srečal nekega vajenca, ki se je peljal s kolesom. Sunil je vajenca s kolesa, mu vzel kolo in z njim pobegnil v smeri proti Teharju. Okrog 21. i so videli v neki gostilni na Teharju moškega, ki je identičen z razbojnikom Hacetom. Zasledovanje je trajalo do polnoči, a je bilo kljub vsem naporom žal brezuspešno. Ob tej priliki so ugotovili, da je izvršil »lace v noči od nedelje na ponedeljek vlom v neko trgovino v Vojniku ter odnesel ma- j nufakturnega blaga in jestvin v skupni vre- j (Jnoeti okrog 10.000 din. Ko je Hace odha- j Je dr. Stojadlnovič proglasil za naslednico Narodne radikalne stranke, si je privzela stare radikalne patrone ln strogo pazi, da vse njene organizacije slave ta strankin praznik. V Beogradu so bOe letos kar štiri proslave Treh Jerarhov: prvo Je priredil glavni odbor NRS, drugo organizacije JRZ. Dr. Stojadlnovič je proslavil radlkalskl praznik s svojimi prijatelji v svoji vili. Oetrto proslavo je priredil minister dr. Laza Marko-vič s svojimi somišljeniki. V Sloveniji je proslava potekla kaj tiho. Z ozirom na težke čase se Je banovinsko tajništvo JRZ odreklo prireditvi družabnih večerov ter je pozvalo somišljenike, da praznujejo praznik v tihem spominu. Le ljubljanska organizacija Jugorasa Je imela spominski sestanek, na katerem je upravnik kuhinje v Delavski zbornici, bivši župnik g- Andrej Križman, v kratkem nagovoru obeležil pomen treh svetnikov za slovensko delavstvo. Zemlfora^iki za tezo dr. Mačka V Somboru je bil v ponedeljek zbor srbske zemljoradniške stranke, na katerem je govoril kot prvi govornik Lazar Tupanja-nin, ki je obširno razpravljal o ideologiji zemljoradniške stranke. Ko je potem razložil vsebino sporazuma med predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom, je s poudarkom naglasih »Kar se nadaljnje preureditve države tiče. vam rečem, da bodo o tem odločevale kroglice. To je naša želja, želja zemljoradniške stranke in bratov Hrvatov Bratje, čuvajte to našo državo. Granice banovine Hrvatske niso državne meje in krona bo računala z interesi tako Srbov kakor Hrvatov. Zaradi tega ne bo zabolela glava nobenega Srba in naj potem živi v Srbiji, ali pa izven nje.« Nove nemške podmornice V francoskih pomorskih krogih domnevajo, da so poslali Nemci zadnie dni v Kanal in na angleško obalo celo vrsto novih podmornic čemur ie tudi pripisati izredno veliko število potopiienih angleških in nevtralnih ladij. Po informacijah francoskih pomorskih strokovniakov so nove nemške podmornice mnogo maniše od dosedanjih in imajo le tonažo okoli 300 ton. Razvijajo pa izredno veliko brzino pri vožnji. Francoski rušilci so zaradi tega dobili nova navodila za borbo proti nemškim podmornicam j® izvrši! Josip Hace jal z bogatim plenom, je na cesti izgubil svojo fotografijo, delavsko knjižico nekega 16-letnega dekleta ter prometno knjižico za kolo in listnico oboje last čevljarskega mojstra Ivana Kosa. Hace je vlomil lani 28 oktobra ponoči v Kosovo stanovanje na Cesti na Grad, vdrl v spalnico, v kateri so spali Kosovi, in odnesel nekaj obleke in večjo vsoto denarja. Del blaga, ki ga je ukradel pri vlomu v Vojniku, je hote! v ponedeljek zvečer v kletni sobi v Glu-šičevi hiši na Sp. Hudinji prodati dvema dalmatinskima krošnjarjema. V tem pa se je prikazal pri vratih podnarednik Meden, nakar je sledila tragedija. Kacctovi zl&čivl v celjski ®!s?lica Hace je pred tedni izvršil vlom v neko hišo na Ljubečni pri Celju Ko je ponoči nalagal ukradeno blago pred hišo na kolo, ga je zasačil domači sin in zaklical, kdo je zunaj. Hace pa je oddal proti njemu nekaj strelov, ki so k sreči zgrešili, in je pobegnil. Vse kaže, da je izvršil Hace v noči od petka na soboto tudi vlom v hišo na Cin-karniški poti štev. 2. v Gaberju. kjer stanuje železniški uradnik Janko Hočevar. Pred nekaj tedni je tudi vlomil v Bcrgle-zovo hišo na Krekovi cesti in ukradel s hodnika v prvem nadstropju skoraj novo moško kolo, last vojakega uradnika Antona Sagadina. Nekaj dni pozneje so videli Haceta, ko se je vozil s tem kolesom po državni cesti iz St. Petra v Savinjski dolini proti Celju. Pred nekaj dnevi je vlomil Hace v hiio višjega poštnega kontrolorja v pokoju Iva Gamsa na Mariborski cesti v Gaberju in ukradel Gamsovo kolo. To kolo sta našla orožnika Meden in Mauko v ponedeljek v Trnovljah pri Celju in ga zaplenila. Dobila sta tudi opis onega moškega, ki je bil pripeljal kolo v Trnovlje. Popoldne sta opazila omenjenega moškega, ki je še! po cesti proti Celju. Bil je dobro oblečen. Na sebi pa aktovko. Orožnik* sta ms aiedfla do Spodnje Hudinje, pri Ghišičevi hiši pa Je i»-giaiL Ko ata vprašala nekega moškega, ki jima je prišel nasproti, ali je morda videl neznanca, je moški povedal, da je neznanec ravno zavil proti Glušičevi hiši. Neznanec je bil Josip Hace. Orožnika sta ga takoj našla v kletni sobi v Glušičevi hiši in ga hotela aretirati. Hace pa je hitro ugasnil svečo, ki je gorela na mizi, ustrelil orožnika Medena, ranil orožnika Mauka, skočil nato skozi okence, oddal še nekaj strelov in izginil v temi. Bilo je to okrog 18.45. KroSnjar je spoznal Haceta Oba dalmatinska krošnjarja, ki sta bila priči umora, in še nekega tretjega krošnjarja so v ponedeljek zvečer aretirali. Ko so prvima dvema krošnjarjema danes dopoldne na policiji predočili razne slike zločincev, med njimi tudi dve sliki Josipa Haceta, je ©den izmed krošnjarjev, ko je opazil Hacetovi sliki, takoj spoznal v Hacetu onega moškega, ki je umoril orožnika Medena. Krošnjar je tudi priznal, da je okrog božiča kupil od Haceta površnik. Izgleda, da so nekateri dalmatinski krošnjarji kupovali od Haceta blago, ki si ga je bil prisvojil pri svojih zločinskih podvigih. Hacetovi pajdaši Celjska policij« v zadnjem času v zvezi z orožništvom aretirala štiri moške, ki so bili s Hacetom v zvezi. Vse kaže, da je izvršil Hace sam ali pa skupaj s svojimi pajdaši skoraj vse zadnje vlome in tatvine v Celju in celjski okolici. Da Haceta kljub vnetemu zasledovanju doslej še niso mogli izslediti in prijeti, je očividno krivo dejstvo, da so mu izvestni ljudje dajali po-tuho in mu nudili pribežališče. še tri Po raznih okolnostih sodijo, da ja irrp> šil Hace delno sam, delno pa v družbi tvojih pajdašev dvojni roparski umor r Se*-čah pri St Pavlu pri Preboldu, dvojni roparski umor v Medlogu pri Celju in roparski umor ▼ Malih Braslovčih. Orožništvo in policija sta alarmirala vea varnostni aparat t celjskem okrožju in tudi drugod. Vsi mrzlično iščejo Haceta, ki tokrat najbrž ne bo mogel več uiti roki pravice. Naprošen je vsakdo, ki bi opazil Har četa, da to takoj javi najbližji orožniški ali pa policijski postaji. Obdukcija Medenovega trupla Danes ob 13. je bila v mrtvašnici na okoliškem pokopališču sodna obdukcija trupla umorjenega oroiniškega podnarednika Ivana Medena. Hace je z dvema kroglama zadel Medena v prsi. Obe krogli sta prebili Mcdenovo beležnico in pet stotakov, ki jih je imel Meden shranjene v beležnicL Meden je umrl zaradi notranje izkrvavitve. Policija in orožniki so popoldne še ugotovili, da je razbojnik Hace izvršil v noči na soboto vlom v pisarno veletrgovca Zanggerja na Masarykovem nabrežju. Suknjič, ki ga je poleg drugega ukradel v pisarni, so našli pri nekem dalmatinskem krošnjarju, ki ga je kupil od Haceta. Nadalje so našli pri dalmatinskih krošnjarjih vse manufakturno blago, ki ga je Hace i ukradel v noči na ponedeljek pri vloma v trgovino trgovca Bana v Vojniku. Pogreb umorjenega orožnika Medena bo ▼ sredo ob 14. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Otvoritev planiške proge za smuk V nedeljo dopoldne z mednarodno udeležbo SK Ilirija poleg US Planice leto za letom Izpopolnjuje smuške naprave v Planici Za skakalnicami, ki so zdaj že štiri, je Ilirija lani pod Cipernikom očistila strm plaz ln priredila v njem prav prikladno progo za slalom. Letos Je v njenem spodnjem delu zgradila prvo vzpenjačo na snegu, ki je za tekmovalce, pa tudi za smučarje izletnike dragocena pridobitev. Ko bo njena trasa položena dokončno in tudi Se podaljšana, se bo tamkaj lahko vsak po mili volji ln brez vsakega truda na-smučal tudi iz najtežjih poglavij smučarskega znanja. Kot novo letošnjo pridobitev Planice je treba omeniti še progo za smuk, Id so jo od lanske Jeseni izpeljali Izpod Mecesno-vega vrha po široko Izsekanem gozdnatem delu do planote nad 100 m skakalnico, od tod pa jo potegnili po senožetlh v dolino, ki Jo doseže tik pred državno mejo ob železnici. Za prireditev te proge so bila potrebna znatna terenska dela, predvsem pa je bilo treba podreti velike komplekse drevja v njenem prvem delu, kar vse Je bilo seveda združeno z znatnimi stroSkl. Toda zdaj Je glavna smer za ta 3500 m dolgi smuk Idealno začrtana in to nedeljo bo ta standardna proga tudi že otvorjena, V nekaj vrstah Zeleniški smuk 1940 Po 10 letih je prehodni pokal prejel SK Tržič Preteklo nedeljo je SK Tržič izvedel svoj tradicionalni smuk z Zelenice za prehodni pokal tvrdke Glanzmann—Gassner, ki si ga je po desetletni borbi priboril v trajno last z letošnjo zasluženo zmago nad jeseniško Skalo. Oba kluba sta poslala v ta boj svoje najboljše tekmovalce, toda domačini so pokazali, da so na pobočjih Zelenice edini gospodarji. Proga je vodila s Zeleniškega sedla preko plazov Begunj-ščice do cerkve pri Sv. Ani. Dolga Je bila 2500 m ln imela 600 m višinske razlike ter je bila v odličnem stanju. Premoč Tržičanov se Jasno vidi lz rezultatov, ki so bili naslednji: 1. Ankele Rlko 2:53.5, 2. Carman Frenk 3:04.5, 3. Lukanc Slavko (vsi trije SK Tržič) 3:04 6. 4. Urbar Slavko 3:10, 5. Koblar Stanko 3:10.4, 6. Klein Bruno 3:13.9, 7. Praček Ciril 3:17 8, 8. Stumpfl Tone (vseh pet Skala) 3:19, 9. Klemene Ivan 3:21.7, 10. Stransky Sigfrid (oba Tržič) 3:14.3. Začetek prvenstva v srbski ligi Pri nas in še kod je pravkar pritisnila nova zima, na jugu pa bodo kljub temu ie prihodnjo nedeljo začeli tekati za žogo. Srbska liga bo otvorila spomladanski del prvenstva z X. kolom, za Bezono 1939/40 z naslednjimi srečanji: v Beogradu BSK —Grad Janskl (S) tn Jugoslavija—ŽAK, v Sarajevu Slavlja— Bask, v Zemunu Zemun—Jedlnstvo in V Bnrovu Bata—Vojvodina. Kakor znano, je v tej ligi zdaj na vodstvu BSK s 16 točkami, nadaljnji vrstni red pa je naslednji: Jugoslavija, Slavlja (S), Grad lanski (S), Vojvodina, Bata, Je- dinstvo, 2AK, Bask in Zemun. ★ Dva nova svetovna rekorda. Danska plavačica Ranghild Hveger je v nedeljo dosegla svoj 34. nov svetovni rekord, in sicer je plavala na progi 500 m prosto 6:27.4 ln tako že drugič tolkla rekord, ki ga je branila belgijska plavačica Caroen. — V hitrostnem drsanju Je norveški drsalec Johansen dosegel nov svetovni rekord na progi 5000 m a časom 8:14.8, ki je za 2.4 sekunde boljši od dosedanjega Ballan-grudovega. Novi rekord pa ne bo mogel biti priznan, ker drsališče ne ustreza mednarodnim predpisom. Boksar Evstahij Baloh, član zagrebškega Herkulesa, sicer pa po rodu lz LJubljane, bo v soboto 17. t. m. gostoval za barve SK Varaždlna proti Pekarskemu iz Maribora v težki kategoriji proti državnemu prvaku Ipavcu. Baloh ae sedaj pripravlja za nastope v tujini, pa mu bo ta nastop prišel zelo prav za trening. V Beograda tekmujejo v »langlaufa«. Beograjsko »Vreme« objavlja na vidnem mestu poročilo o Junlorskem »langlaufu« na Avall. že samo naslov članka kaže. da ga je pisal velik ljubitelj naše športne terminologije, pa tudi v podrobnostih Je nanizal celo vrsto bujnih cvetk, ki bl se Jih moral list »Vremenovegac obsega sramovati. Med drugim pravi, da Je proga zna-šala nekako okoli 8 km in j« bUa tudi pro- za čim boljšo udeležbo na tej otvoritveni tekmi v smuku je Ilirija zastavila mnogo truda. Svoje tekmovalce je zbrala v posebnem tečaju pod vodstvom Jeseničana Žvana, za zadnje dni pa Je povabila vanj tudi naše »kanone« v alpski vožnji — Pra-čka, Lukanca, Koblarja ln še nekatere, ld bodo najbrže startall tudi v nedeljski konkurenci. Razen elitne domače udeležbe pa bo Imel prireditelj na startu tudi nemško zastopstvo, ln sicer štiri dobre smukače Eckerja, dolgoletnega trenerja v Franciji, ki je delal skupno z znanim Allalsom, in dalje Se KSrnerja, Elchmanna ln Russa. Slednji Je že preteklo nedeljo tekmoval na 30 km v Mojstrani. Pogajanja za nastop nekaterih Italijanov so uspela tako daleč, da so lz Cortine Javili, da bodo sigurno poslali nekatere, če bodo le pravočasno prejeli dovoljenja nadrejenih športnih oblastev. Za najboljšega Jugoslovenskega tekmo-valca Je razpisano darilo ljubljanske podružnice Touring-kluba, ln sicer spet nekaj neobičajnega na smučarskih tekmah — novo kolo. Prireditev obeta Mtl po vseh pripravah sodeč po državnem prvenstvu v Tržiču največjih te vrste pri nas. cej težka. Prvi Je priSel na cflj neki Mfr- rinkovič, drugi neki Gajič itd. Kako dolgo ao smučali in kako je sploh poteklo to zgodovinsko smučanje na Avall, se ne d& nikjer ugotoviti... 15 let ali še več prirejamo pri nas smučarske tekme v vseh priznanih disciplinah — da celo v nepriznanih — ln za vse razne potrebe imamo krajane domače Izraze, toda pri »Vremenu« ln menda tudi pri Srbskem zimskosportnem savezu, kjer so zdaj sploh popolnoma samostojni, se še nihče ni potrudil, da bi našel domačo besedo za »lariglauf«... Mladinske tekme v smuškem teku Prireditev SmK Ljubljane v nedeljo dopoldne v Zg. Šiški Smučarski klub Ljubljana razpisuje an nedeljo dne 18. t- m. klubsko mladinsko prvenstvo v smuškem teku v treh kategorijah. Za Juniorje od 16. do 18. let na 6 km, za naraščaj od 14. do 16. let na 4 km ln za naraščaj pod 14 leti na 2 km. Pravico starta imajo le klubovi člani ln neoc^ ganizirani. Start ob 10. v Zgornji filški. Prijave v nedeljo do 9.30 v gostilni Martine v Zg. Šiški. Zmagovalci prejmejo praktična Razpis medklnbskega prvenstva Zasavja v alpski kombinaciji SPD Trbovlje (smuškl odsek) priredi svojo tradicionalno tekmo v alpski komp blnaclji na Mrzlici v nedeljo dne 18. februarja. Start za slalom na Mrzlici bo ob a smuk pa ob 14.30 tudi na Mrzlici. Cilj na starem sejmišču v Trbovljah. Tekmovalci dobe lepa darila, prvi pa naslov prvaka Zasavja za leto 1940. Udeleženci uživajo vse članske pt atlas članov SPD v domu na Mrzlici. Prijavni-na din 10.—, na dan tekme din 20.—. Prijave je treba poslati na smuškl odsek SPD (g. BaumgartenJ. Tekmuje se po pravillli JZSS. Tečaj za tekmovalce v amnikem Smučarski klub Ljubljana priredi tečaj aa tek za začetnike in tudi ostale mlajše tekmovalce. Tečaj vodi g. Ilovar. Sestanek tečajnikov v četrtek dne 15. t. m. ob 1&. pri stari cerkvi v SiškL Slovenska plavalna zveza. Predajna ln obenem L redna seja bo v četrtek 15. t. m. ob 18. v klubski sobi kavarne Union. SK Reka. Redna seja, zadnja pred občnim zborom, bo drevi v gostilni Lovšin. Dostrovane sportske novosti« štev. 7. so Izšle. Vsebina: BSK Je osvojil Cvetkov*"«?-/ pokaL — Naši profesionalni ; v Berlina. — Lestvica najboljših cvi< >skni plavalcev ln plavačic v ae? ,r i v. j9. — Beograjčani in reorganlzaclv. ; jsloven-akega športa. — Gostovar i : ačarjev ln hokejistov v Ga-Pa Je bilo bolj neuspelo kakor uspelo. — Štiri leta skakalne šole v Planici itd. Vmea Je Se polno zanimivih člankov in pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Post« ..ezne številke so po 1 fllOi MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ta besedo. Din 3. duvRa vt«ui ogl tu, in eu Kramo pn •tojblno Din S. za Slfro ali dajanje naslovov plavajo oni. kl lAčej«, llužb. .NaJmanjAt inrat-k ta enkratno objavo o^Ihjsh l>lii 12._, Dopisi Id ienltve m- eara^uimjo po Din t.— ta vsako besedo. Din 3.— davkh Ka v«ak oglaa ln enkratno pristojbino Din 5. M Slfro ali dajanj* naslovov Najmanjši tnesek ta enkratni« objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi *«■ tara^nnajo po Din 1,— ta Ih-*.-<1<>. Din 3. davka ta vsak ogla> UD enkratno pristojbino Din 5 ta Slfro ali (lajanje paslovov. Najmanjši cneaek ca enkratno objavo oglasa Din 17.__ Vlogo Kmečke hr»n. in posojilnice r St. Vidu nad Ljubljano din 1VOOO ugodno prodam. Rudolf Zore, — Ljubljana, Gledališka ul. 12 3107-16 Slu žbo dobi Natakarico mlajšo, katera govori tudi nemško, išče prvovrstna re »tavracija. Dobi fiksum in procente. Karakaševič. re stavrater, Ruma (Srem). 2893-1 Prodajalko 2čem za avtomatski buffet ki zna pripraviti in aranžirati mrzla jedila. Ponudbe na Josip Smerdel, Sušak. Priložiti sliko in prepise »pričeval. 3051-1 Več pletilcev Jtatere bi izveibali na novih cotton strojih, sprejmemo takoj. — Tovarna Vidmar, Ljubljana, Savlje 18. 3086-1 Postrežnico pridno in pošteno, sprejmem takoj za popoldan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3093-1 Frizerko «olidno in dobro delavko, iščem za stalno mesto. Nastop po sporazumu. Javite se na Alfonz B.inovič, frizer. Split, Peristil 7. 3099-1 Natakarico prvovrstno in dve pomival-ki sprejme gostilna pri »Levu«. 3098-1 Postrežnico pridno in pošteno, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31X2-1 Tovarna usnja in jermenov išče inteligentnega mlajšega uradnika z znanjem državnih in nemškega jezika, strojepisja in sposobnega za poslovanie f strankami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligenten«. 2986-1 Brivca Slovenca z damsko frizerskim salonom vabi občinstvo za trg z okolico 15 vasi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3101-1 čedno dekle zmožno za pomoč v gostilniškem gospodinjstvu sprejmem. Osebno in ponudbe s sliko: Anton Rejc, Celovška 66. 3113-1 Strojnik, monter z dolgo et.no prakso pri elektrarnah, parni žagi rudniških napravah ln sllčno, vešč v elektroteh nlki ln varjenju ter v montaži ln popravilih strojev žel! premenltl mesto. Dopise na ogl. odd. Jutra pod Strokov njak« 2698-2 Blagajničarka 5 4 letno prakso v restavraciji, zmožna nemščine in strojepisja, dobra računa-rica, želi premeniti mesto, tudi izven Liubliane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje«. 3103-2 Postrežnico od 10. do 15. ure, iščem takoj za vsa dela. Ciglič, Mestni trg I l/I. 3110-1 Službe išče Mizar z lastnim orodjem išče služ bo, grem tudi privatnim strankam za popravo pohi štva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizar«. 2844 2 r/. Radi bolezni oddam pod ugodnimi pogoji lep trgovski lokal stare trgovine z mešanim bla gom v najem 25. februarja. Lokal je v industrijskem središču v neposredni bližini farne cerkve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3090-19 Hranilne knjižice 3 proc. obveznice in druge vrednostne papirje kupimo in plačamo najbolje. Banč no kom. zavod, Mariboi. Aleksandrova 40. 2254-lb Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišiih cenah in takoišniem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 2 3105-16 Knjižice Mestne hranilnice Skofia Loka, Okraine hran. in pos Škofja Loka. Zadružne gn spodarske banke. Praštedio-ne, vseh podružnic, kupimo proti takoišnn gotovini. — Rudolf Zore, Liubliana. Gledališka ulica 12. 3106-16 Divan zelo dob ro ohranjen in pregrinjalo. poceni naprodaj. Nabernik, Gradišče 2/II. 3100-6 Francoščino in nemščino slovnično in fonetično pravilno, poučujem in pripravi iam za izpite. Grem poučevat tudi na dom. — Groharjeva cesta 2, vhod Tržaška cesta l/I., vrata št. 3088-4 Iščem osebo katera poučuie italijanščino v Kraniu. takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3095-. Lepe stavbne parcele v neposredni bližini mesta Cel I a naprodai — Vprašati pri Faningei, Glavni trg 8 Celje. 2677 2c I NAJLEPŠE ČTIV0 Ravlien ? ZGODBE BREZ GROZE ■ mu um—————miliwiwmwi himii — Klabund; PJOTR • RASPUTIN Ravlien: ČRNA VOJNA Ptomnson: SIVKO Maferieva: RUDARSKA BALAOA Dvostanovanjska hiša z lepim sadnim in zeleniad-nim vrtom, v bližini več tovarn, v letoviškem kraju Gorenjske, 5 minut od že leznice naprodaj radi preselitve. Cena 85.000 din. Naslov v vseh poslovalni-cah Jutra. 3104-20 ! 11'. Trisobno stanovanje v centru, solnčna lega _ oddam 1. maja. Informacije od 10,—12. ure. Bleiwei-sova 20/1.. levo. _ 2613-21 Enosob. stanovanje kletno, oddam takoj na Tyrševi cesti 179. 3109-21 Enosob. stanovanje manzardno, oddam 1. marca v vili Zrinjskega 17, samski osebi. _ 3111-21 Enosob. stanovanje (din 300) oddam za 1. marc. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3115-21 Spalnico b orehove korenine in ve< kuhinjskih oprem proda po stari ceni Krie Franc, pohiitvo, Vrhnika. Ogleda se na skladišču v Ljubliani. Prečna ul. 6. nasproti Mestnega kopališča. 3073-12 WFff¥IT1 * Kupim klavir ali pianino. radio in pisalni stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačujem«. 3117-26 r Ijill. mri* Prijazno sobico oddam v vili na Mirju. _ Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 3097-23 Komfortno sobo oddam takoj blizu Uniona boljšemu gospodu ali go spodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3108 23 Sobo prazno, p.ia-.no. svetlo, najrajši s prehrano za svojo hčerko, ne predaleč od centra. Išče za takoj ali poznejši čas veliko odsotna, poštena ln mirna šivilja. Reflektlra samo na stalno sobo. — Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Prijazna soba«. 2858-23a JJt Prodam navadno toda snažno pohi štvo 2 postelji, 2 nočni omari, umivalnik, kuhinjsko mizo. 2 stenski sliki,, železen šteIMnik. Mestni trg 11/11., Pejakovič. 3114-12 Kupim stružnico varilni aparat, vrtalni stro| in orodie za ključavničarja. Cizel, Kotnikuva 21/11. 3116-29 VMtfiJH*;* Fižol za kuho dobite poceni pri Sever & Komp., Gosposvetska c. 5. 2709-33 Izjava Podpisani sem na zadnji sok. maškaradi na Prevaljah nepremišljeno žalil sestro Vidic Albino, članico Sokola v Dravogradu, kar obžalujem. Černec Adolf, član Sokola Prevalje. 3096-31 Ramo MODROCE patentne posteljne mreže audi solidno ln po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mesto* trg 13 . JUDDODDDDCOCO: KlISUE ENO VECBIfVNE lOGOGlAflKA \\ PURA NASIP/3 S0K0I Sokol v Slovenjem Gradcu Je imel v soboto zvečer občni zbor. Starosta br. Rojnik Ivan Je v uvo-u pozdravil zastopnika oblastva sreskega načelnika br. Hrašovca in nazdravil prvemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Nato Je pozdravil zbrano članstvo, ki je prišlo, da sliši poročila funkcionarjev o delu in da z nasveti pomaga upravi pri njenemu delu. Zbor je bil zelo živahen, saj je bilo več govornikov in govornic, ki so dajali smernice za bodoče delo. Prečitana je bila tudi resolucija glede narodnoobrambneea dela na severni meji. Pri volitvah je bila izvoljena v glavnem sta^a uprava z malenkostnimi spremembami. V pozni uri je zaključil starosta br. Rojnik Ivan obini zbor in članstvo je zapelo slovansko himno »Hej Slovani«. Sokolske smučarske tekme v Slovencem Gradcu. V nedeljo popo' ne so pohiteli naši vrli smučarji v naravo da na tekmah poskusijo svoje moči. Pri tekmi članov na 2 in pol km so bili doseženi tile rezultati: 1. Vybomy Stanko 8.47, 2. Vresmnik Jože 9.37. 3. 2olnir Bo^an 11.55 Članice na 1 50 km: 1. Fritz Mara 7.20. 2. Virsovnik Ricti 8.74, 3. Grein Hilda 8.51. Naraščaj: 1. Gologranc Pepo 7.50 f najboljši čas dneva). 2. Rojnik Ivan 8.47. 3. Rozman Vinko 9 25. ženska de^a: 1. Romik Minka 3.27. 2. Razberger Vida 3 52, 3. Ferber C5c:ka 3 54. Nižja moška deca1 1. Zorman Jože 2.54, 2. štruc Josio 2.5e, 3 2cle7,nikar Mar,jan 3.11. V tej skupini moramo omeniti malega Strnadovesra Janezka, ki je kl>ub svoji mladosti prvič tekmoval in bo še. ko dorase. dober smučar. Višja moška deca. 1. Golež Oto 2.58. 2. Juvan Vinko 3.06 3. Gorečan Zvonko 3.09. Po tekmah so bili vsi tekmovalci pogoščeni s čajem v mali 'vorani Sokolskega doma. nlh vlogah oa*toplJo Heybaiova, K"ranči, Lupšo, Kogejeva in Vidaiijeva. DiiHglra Nl-ko Stritof. V sototo bo nastopil v Verdijevem »Trubadurju« Boris Popov v partiji grofa Lune. Popov je naš stari znanec, pevec velike kulture in formata, ki je nastopal na največjih odrih po Evropi. Razen nj.ga bodo peli še Franci, Basičeva in Kogejeva. Dirigiral bo dr. švara. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. 14.: Cigan baron, Gostovanje v Celju. četi tek 15.: Stari Rimljan. Gostovanje Mrakove družine. CELJSKO GLEDALIŠKE Sreda, 14.: Cigan baron. Gostovanje mariborskega gledališča. R D 0 Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din ZALOŽBA »CESTA< UllBMANA — ILNAFLJEVA CJL f KAMENČKE » žolču, ledvicah in sečnem mehurju topi ie ieč> nnh>;vt ->olečine DUBRAVKA ČAJ Mnogi so ie ozdraveli poskusite te ri. - I škatl din «0.—. i z d e I u i e Kem jovsoo ie ISEKMET B MARINKOVA \i SRFMSK1I. KAKI OV l EV Fruška gora. U ZAHVALA Vsem, kl so našo predobro mamico, drago ml soprogo, sestro in teto Antonijo Dovč roj. Jisrkovič spremili na njeni poslednji poti ln ji darovali prekrasno cvetje izrekam mojo Iskreno zahvalo. Posebno zahvalo Izrekam gg. zdravnikoma primariju dr. Lavriču ln dr. Arku za vzorno skrb ln požrtvovalnost, Cč. duhovščini, usmiljenim sestram v bolnici, uslužbenstvu in čč. sestram v Del. domu, gasilski četi v Šiški in cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, Se enkrat vsem skupaj: Bog plačaj! Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja, dne 20. februarja ob 7. zjutraj. Ljubljana, dne 13. februarja 1940. Žalujoči: JANKO, MAJDICA In ostalo sorodstvo Potrtih src naznanjamo je naS predobri oči stari oče, ded, piaded, stric m tast, gospod PENIK ANTON KEMIK previden s tolažili svete vere v visoki starosti 88 let mirno v Gospodu zaspal. Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v sredo 14. II. 1940 ob 15. iz hiše žalosti na farne pokopališče. Šmartno pri Litiji, Ljubljana, Hotlč, Pariz. Žalujoče družine: PENIK, SKREM, 2AK in KR II LIKAR. Naš« DRAMA Sreda, 14.: Na prisojni strani Re^ B. četrtek, 15.: Praznik cvetočih češenj. Ret četrtek. Petek, 16. ob 15 : Hudičev učenec Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Sobota, 17.: Profesor Klepec Red A. »Hudičev učenec« kot ljudska pre. — 12: Mojstri lahke glasbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Fantazije (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Reportaža iz ljubjanske mestne. plinarne. — 18.40: Nove davčne določbe (g. Štefan Voljč). — 19: Nap.»vedi. poročila. — 19.20: Nac. ura: Slovenske literarne anekdote (g. R. Dosta!). — lil 10: Objave. — 19.50: Rastlina, čudoielna kemična tovarna (g. Maks Vrabor). — 20: Samospevi ge. Pavle Lovšetove. pri kavir-ju (prof. Pavel Šivic). — 20.45: Rap rševa 83 — Telelou iT-62. JOSIP BEZJAR — Maribor, iiosposka ul. «5. Telefon iO-tn. Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje do L3. februarja 1940. | G. Th. Rotman ... . ......... j SAMBO IN PETER POTUJETA 76 Toda vrli mož se je kmalu opomogel, in ker je uganil, da se je inorala zgoditi nesreča, je sklenil pomagati novim prijateljem. V njegovem spremstvu so se spustili po strmini in tako prišli np kraj nezgode. Tam je dr. Tol-stonog pravkar molil blatno glavo iz valov. ZAHVALA Ob težki Izgubi naše drage mame, babice in prababice, gospe F ANI STARY rej, Lanlnisk se od srca zahvaljujemo za številne sožalne izraze prav vsem, ki ste se nas spomnili v tem najhujšem času. V KRŠKEM, dne 12. februarja 1940. JOSIP, ELZA in ROZA, otroci; Družine STARY, SLUGA, 2AJDELA in LAMJNŠEK !NSER«R V ITE V »JUlltU* ' 1 4 ,.iwi>.Ml olje lezko dobivate: Pomagajte sami sebi! OBNAVLJAJTE RABLJENO MOTORNO OLJE 1 »REGENTOL« aparat za regeneriranje (obnavljanje) rabljenega olja Vam nudi ogromne prihranke. VE FILTRIRANJE — TEMVEČ REGENERIRANJE ! ZA USrLH JAMČIMO! Zahtevajte ponudbe prospekte ali predvajanje! Sainopi oduja Dezidei Eislei Beograd, Vojv. Giigora St. 15. Tei 4J 949. Za vsa sočustvovanja izkazana ob nenadomestljivi Izgubi najine nadvse dobre, ljubljene mamice, gospe Marte FRELIH ro]. Bergant se vsem najiskreneje zahvaljujeva. Posebno prečasti-tima gg. kaplanu Pogačniku in dr. Marjanu Doklerju za tolržilne besede, s katerimi sta ji lajšala težke ure; nadalje vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku, tako: čč. duhovščini, pevskemu društvu »Grafika« ter pevcem »Sloge« za prekrasne žalostinke, g. Vitku Gvidu za lepe, ganljive poslovilne besede ter neštetim darovalcem vencev ln mnogega cvetja. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 16. t. m. ob pol 7. v cerkvi sv. Jakoba. V LJUBLJANI, dne 14. februarja 1940. EMIL in EVGEN Urejuje Davorui Ravijen. — izdaja Konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarne a i kol tiskai narja Fran Jeran — Za uiserauii del je odgovoren Alojz Novak. — Yai v Ljubljani.