T«¥Aa i ,----- Izhaja 1. in 15. dne vsakega mesca, in velja za celo leto S gold. »O ki., za pol leta 1 gold. 30 kr. Tečaj V. V IJubljanl 15. julija 1865. fjist 14. L i raga lipa, bodi zdrava. Ki ponosno v zrak moliš. Pod teboj se bistri glasa. Sladke misli mi budiš. Koljko mojih že očetov Pod teboj sedelo je, Kjer so mračnih, tužnih dnevov Britke tuge jim prešle! Pač je slavna tebi dika Bila i ti vselej bo. Ker debela korenika Nosi toliko drevo. Neizmerno je število Onih, ki častijo te , Ker oziraš se tak milo V svoje zveste ljubljence. i. Koljkor kapljic biva v morji, Peska koljkor ima breg , Koljkor trave po zagorji. Koljkor jezerov i rek, Koljkor iiua zvezd višava. Koljkor ptic ves zračni strog, Toljko razkropljenih Slava Ima sim ter tje otrok. Le mogočno razprostiraj Svoje veje senčnate ► Vedno čversto pod se zbiraj Svoje sine ljubljene! Tedaj lipa, bodi zdrava, Ki ponosno v zrak moliš. Pod teboj se bistri glava , Sladke misli mi budiš! Miroslav Turk. Šolske darilu. Šolske darila veliko pomagajo, ali pa veliko škodujejo v soli, in ker se zelo ležko lako vravnajo, da koristijo, je mnogo odgojnikov, ki jih iz šole popolnoma izklepajo in pravijo, da bi bilo bolje, ako bi se ne rabile. Ti se ravnajo po pravilu, ki pravi: „Mladosti naj se kaže, da je učiti se dolžnost njena; če pa kdo to stori, kar je dolžan storiti, ne zasluži plačila". Pravijo, da se z darili mladosti že zgodaj cepi želja po sebičnosti ali sa-mogi llnosti, da potem nič ne stori brez dobička, in da se tako zatirajo žlahtne serene čutila i. t. d. Vse take in enake misli niso sicer napčne, temuč še celó vredne, da se globokeje pre-vdarjajo; pa vendar se to po drugi strani lahko tudi drugače in morda tudi tako dobro ali še boljše izpeljuje. Pomisliti je treba, da ima človek v sebi vedno dve moči: eno, ki ga napeljuje k dobremu, eno pa, ki nasprotuje dobremu duhu, in s ktero se mora človek vedno bojevati. Ako, postavim, otrok zapusti svoje igrače in prijetno domače življenje in gre v šolo, kjer mora mirno sedeti in pazno poslušati, — se mora gotovo večkrat zelo premagovati, da svojo voljo more popolnoma vravnati po nekem višjem ukazu, ki mu je zasajeno v sercu. Ali morda tako premagovanje ne zasluži pohvale in plačila? Prav je tedaj , da se na koncu šolskega leta resnično pridnim učencem dele darila, in da se s tem mladost spodbada; toda zelo je treba skerbeti, da šolske darila dosežejo svoj pravi namen, in da ne rodé več škode, kakor dobička. Prevdariti je tedaj treba h) Ido zasluži darila, b) kakošne naj bodo te darila. — Težko težko se dobro razsodi, posebno, če je v šoli več pridnih učencev, komu bi se dale darila. Tukaj se ne sme gledati ne na stan staršev, ne na druge vnanje okolnosti, temuč gledati se mora le na žlahtne dušne prednosti in po-polnomasti, ki si jih je kdo pridobival in pridobil; torej tudi dobra, bistra glava nima toliko zaslug, kakor druga manj zmožna, ki pa je vendar dospela z drugimi na enako stopnjo. — Učitelj ali kdo drugi, ki učence odločuje za darila, naj tedaj ne misli, da je to lahka in vsakdanja reč, temuč pripravlja naj se za to razsodbo tako, kakor za vsako drugo zelo važno delo. Zelo važen je tudi odgovor na vprašanje, kakošne naj bodo šolske darila. Preden se inore določiti, kakošne naj bodo darila, se mora vediti, kdo jih bo dobil in zakaj jih bo dobil. Namen, ki ga imajo šolske darila, gotovo ni drugi, kakor ta. da pridni učenci vidijo, da se njih pridnost pripoznava, in da se drugi spodbadajo, da bi pridniše posnemali. Darila morajo tedaj take biti, da obe te reči strinjajo in kolikor je mogoče ludi resnično dosežejo.^Nekteri dajejo otrokom za darila: denar, obleko in šolske knjige ubogim učencem. To sicer ni napčno, ker take darila hvaležno sprejemajo učenci in starši, toda vsak odgojnik mora spoznati, da take darila ne morejo veljati za slovesne častne darila na koncu šolskega leta. Take darila pri slovesnostih uboge učence nekako sramoté, ker ves svet vidi, da so ubožčeki, česar niso sami krivi, in marsiktera nevoljna misel se s tem vcepi v žlahtno serce, ki dela človeka nemirnega. Ubogim učencem naj se take darila dele o drugih prilikah med letom, ne pa pri slovesnem šolskem spraševanji. Vaj bolj sposobne za šolske darila so gotovo dobre knjige, v kterih mladost dobiva prave tečne hrane zunaj šole, in sicer ne le za kratke otroške leta, temuč tudi za pozneje čase. Ne-kteri priporočajo za šolske darila le molitevne bukvice, in pravijo, da so take edini pravi in tečni spomin nekdanje pridnosti i. t. d. Ne more se terditi, da bi molitevne knjige ne bile dobre za šolske darila, pa se tudi ne more sploh reči, da bi vselej dosegle namen, kterega bi mogle doseči šolske darila. Veliko imamo lepih slovenskih molitevnih knjig, pa koliko jih je sposobnih in ktere so pripravne za našo nježno mladost, se težko razsodi. Tudi druge primerne knjige naj se tedaj rabijo za šolske darila, posebno tam, kjer je mogoče, da se učencem deli po več knjig. „Tovarš" bi rad sostavil in pokazal imenik vseh bolj pripravnih molitevnih in drugih knjig za šolske darila, pa se skorej ne upa, da bi mogel pravo zadeti, ker to je težka težka razsodba; vendar pa svetuje, da bi se zbralo nekaj veljavnih šolskih in drugih v slovstvu izurjenih mož, ki bi vsako leto sostavili in oznanili imenik takih knjig, ki bi bile po njih razsodbi naj bolje za šolske darila. Se ve, da bi se ta imenik mogel vselej pokazati duhovski in deželski šolski oblastniji, ktera bi ga poterdila in potem očitno naznanila. Po taki poti bi prišlo veliko dobrih knjig med ljudstvo, in dobiček bi bil gotovo velik. Mladinoljubi in sploh Slovenci, prevdarite to važno reč! Obrazi iz odgojiluc povcstnice. Sv. Karol Baromej (rojen 1538; f 1584). Sveti Karol Baromej se sveti v cerkvi božji kakor svitla zvezda; svet pa vendar malo ve od lega, da je ta slavni mož za ljudsko odgojenje in podučevanje toliko storil, da ga malokdo prekosi. Povedali bomo tukaj poglavitne točke njegove delavnosti na tem polji; njegovo življenje poznajo že častiti čitatelji več ali manj iz družili virov. Ko postane Karol Baroinej 1. 1560. kardinal, osnoval je učeno družbo, tako zvano akademijo. Sčasoma je tukaj združil naj boljše glave iz med duhovnega in svetnega stanu, da bi učeni in omikani možaki svoje vede in mnenja eden drugemu razodevali, pismeno in ustmeno eden druzega podučevali in spodbujevali. Zbirali so se v vatikanski palači, kjer je Karol stanoval. Sleherni je od časa do časa imel učeno obravnavo; od tega so se potem razgovarjali. Učene obravnave in govori, ktere je vsak sam za sebe izdeloval, so se verstili. O tistem času je pisal nekdo kardinalu Komendone-lu tako le: „V hiši kardinala Baromeja se zbirajo vsi učeni in izverstni možje v Rimu. On sam v cvetji svojih let in na verhuncu svoje slave le misli, kako bi združil svoje življenje in svojo učenost s svojo visoko službo. Sreča in bogastvo, nad ktero se spodtikajo dostikrat ski^eni možje, pripomore temu mladenču, da vterjuje druge in sam sebe v kreposti in učenosti". Utrujen od opravil po dnevu je hotel svoj duh okrepčati naj bolj pošteno, kolikor je mogel in se še dalje izobraževati, druge pa, posebno dvorne vradnike, je hotel buditi s svojim zgledom, da ljubijo lepoznanstvo in učenost in se varujejo drugačnih kratkočasnic, igre, pijančevanja i. t. d. V pervih časih so imeli modroslovne in splošno učene pogovore; od lela 1563. obdelovali so le bogoslovje. Ko je Karol na vseučelisču v Padovi bil, je spoznal, kako težko so mladenči na takošnih krajih, kjer starši ne čuvajo nad njimi, vedno zdravi in krepki na duši in telesu, ker nimajo ne prijallov in ne vodnikov. Tudi je spoznal, kako revščina zaderžuje mladenče, da se ne navdušejo za učenost in vednost. Že ta čas si je namenil, da hoče v Paviji vstav napraviti za uboge dijake, in kardinal je speljal to blago misel. Iz svojega premoženja, ko je tudi papež nekoliko pomagal, vstauovil je v Paviji baromejski vstav. Pred vsem je bila ta naprava namenjena za uboge bogoslovce, drugih dijakov sicer tudi niso izklučevali; imeli so notri stanovanje in obilno postrežbo. To napravo so vodili skušeni možje, kteri so čuvali nad lepim za-deržanjem gojencev in so skušali med njimi buditi čednosti in učenosti, da bi bili potem v zgled vsi šoli. Pavija se je dolgo časa s tem zavodom oponašala in slavni možje v cerkvi in deržavi so iz njega izhajali. V deželnih zborih (provincial-synodenJ, ktere je imel ta sveti mož I. 1563., 1573, 1576, 1579. in 1582. v Milanu so bile sklenjene naj bolj koristne naprave: kako se imajo dobre bukve in spisi razširjati med ljudstvo in duhovščino; kako napraviti bukvarnice, kako vredovati in rabiti jih; kako napraviti in voditi šolstvo, in kaj^o podučevati v keršanskem nauku. Ukaze zadevajoče šolstvo je slavni škof po sklepu drugega deželnega shoda na svitlo dal pod imenom: „Postave in uredbe za društvo šol po keršanski veri". Dr. Dieringer od leh postav tako le piše: „Kolikor mi vemo, je bil Karol Ba-romej pervi, ki je sklenil, da hoče vse šolstvo tako osnovati, da mu cerkveni živelj ostane podlaga, da vse vodijo izbrani duhovniki, da so vsi, kteri podučujejo, ali so duhovni ali nedu-hovni ali samskega, ali zakonskega stanu, ali šolski bratje, ali šolske sestre, eno telo, ktero je razširjeno po vsi škofiji, ktero navdušuje in vodi ena misel in eno načelo. Dasi-ravno imajo v naj novejšem času toliko modrih šolskih postav, vredb in ukazov, vendar ni je nobene, ktera bi bila izdelana bolj primerno in pripravno v posamesnih rečeh, ktere potem obsegajo vso osnovo; kar pa zadene cerkveni duh in nravnost teh ukazov, jih pa kar nočemo primerjati. Mislimo si, Bog ve, kaj imamo, ko imamo višje in nižje, ljudske, obertnijske in nedeljske šole; ko imamo šolske prednike i. t. d., to vse najdemo v vodilih in ukazih milanskega nadškofa prav natančno in obširno; tudi niso pozabili na učence. Katoliški seminarji časte sv. Karola Baromeja za svojega pomočnika; tudi učitelji katoliške vere in misli nimajo skorej varha in patrona, kteri bi se bil za to več zaslug pridobil, ker on je postavil versko odgojenje v podlago vsemu podučevanju". Posebno skerbel je pa sveti škof za ¡zrejo in omiko gojencev za duhovski stan. Njegov general-vikar Ormanetti je pripravljal osnovati duhovne izrejalisča, kakor je bilo sklenjeno v tridentinskem zboru. Najel je namreč v Milani hišo; na škofove stroške so tam oskerbovali in po odločenih postavah vodili mladenče v življenji in nauku. Na svoje stroške je potem napravil na treh krajih svoje škofije nižje seminarije. V slehernem je bilo toliko gojencev, daje bilo dosti duhovnov, ako si izvoli večji del izmed njih duhovski stan. Da bi se stroški nepotrebno ne zviševali in gojenci enakomerno izobraževali, imel je sleherni teh zavodov svoj verhunec, do kterega naj pripelje gojence. Ako je učenec v pervem zavodu dostal, sprejeli so ga v druzega, in ko je tega doveršil, v tret- jega. Sedaj se še le začne pravo podučevanje za duhovski stan; učili so se modroslovja v velikem zavodu posvečenemu svetemu Janezu Kerstniku v Milanu, ali pa, če je bilo število preveliko, pri Jezuitih. Ko so to doveršili, so bili v mašnike posvečeni in vmesteni v prazne službe; naj bolj izverstne so pa stavili za dohtarje. Te naprave so vodili naj prej Jezuiti, pozneje pa po njih nasvetu mašniki iz družbe Oblatov Vodila ga je tukaj misel, da je tisto odgojevanje naj boljše, ktero se prične iz čistega namena za kakošno reč, in ktero se izveršuje po načertu, ktero je bilo poprej prevdarjeno in poterjeno; vse moči naj se zbujajo v soglasji; takošno izrejevanje, ktero tako skerbi za dušo in vzajemno dela, se nahaja naj poprej v duhovnih družbah. — Dve hiši je izročil ravno tem voditeljem: pervo, v kteri so se mladi duhovni dalje izobraževali, drugo pa, kjer so nevedne in ^enravne duhovnike poboljševali. Tako je Karol za javno podučevanje in odgojo, kolikor mu je njegova pastirska dolžnost nalagala, vsestransko skerbel. Poglejmo še, kaj je storil za tisti stan, iz kterega je bila njegova rodovina, namreč za žlahtni stan. S pripomočjo prijatlov je vstanovil gojilnico za plemiče, v ktero so jemali gojence tudi iz družili laških dežel. Ta vstav so vodili Jezuiti, pozneje Oblati, nadzornik je bil Karol sam, ki je resno zahteval, da se gojenci vadijo poštenega življenja v strahu Božjem, in da se k učenju priganjajo. Da bi to napravo bolj povzdignil, je bilo k sklepu vsacega polleta očitno spraševanje; sleherni je ta čas po svojem zasluženji bil ali pohvaljen in obdarovan, ali grajan in o-sramoten. Ko je kuga nehala, je vstanovil sirotišnico za ženski spol; nune sv. Uršule so jo vodile in gojenke toliko časa vodile, da so ali v samostan stopile, ali da so bile preskerbljene pri poštenih družinah. Iz tega, kar smo povedali, se očitno vidi, da Karol Baro-mej ni bil le velik svetnik, temuč tudi posebno zaslužen v po-dučevanji in odgojevanji. *) Družba naj veljavnejših iluliovnov njegove škofije , kteri so se mu prostovoljno ponujali, naj ravni« ž njiini po »voji previdnosti. vi.. Pomeiiki o slovenskem pisanji. XXX. U. Hote si olik a ti slovensko pisavo — hočem vediti, kaj se pravi o likati, in kaj je olika, o kteri se sedanji čas toliko govori in pisari. T. Govori in pisari toliko in tako, da človek skorej ne ve, kaj bi si mislil od nje. To je gotovo, da se ima ločiti prava olika od neprave. Nama je sedaj v čislih le beseda o-lika, s ktero se sklada obraženost ali izobraženost, omika, češka vzdelanost ter jugoslovanska pr os veta. U. Povej mi torej, od kod beseda olika, olikati, in ali se ne vjerna popolnoma s tem, kar nam zaznamnja oblika, o b I i k a t i. T. Zdi se mi, da je olika res nova beseda, ker je ne dobim v starih pismih. — Skoval jo je tedaj novi naprej, pa tako, da seje nam koj vsem priljubila. Izpeljuje se iz o-likati t. j. gladiti, ogladiti, in to se vjema ali a) z lika (der Bast-faden, liber) ali morebiti bolje liko, ličje, ker se glasi stsl. rus. čes. in polj. liko, le serb. lik (stsl. lik' chorus, li-kovati saltare); ali pa b) z lice t. j. obraz, podoba (vultus, forma, persona, skr. likh pingere, prim. serb. slikati), olikati kako reč se pravi: lepo, gladko ali lično podobo ji dati, in o-lika je gladka, prijetna podoba v vnanjem pa tudi notranjem ali duhovnem pomenu. U. Kdo bi pri tej razlagi ne mislil na nemški Bil d, bil-den, Bildung, in pri uni na lat. liber a) Bast, b) Bueh, Schrift, in kako pomenljiva je v obeh teh ozirih slovenska beseda olika! — Kaj pa mi kaže oblika, oblika ti, in ali ni ravno to, kar obleka? T. Oblika mi lahko ravno to pomeni, kar olika, iz ob in likati in tedaj misli na to, kar sva govorila od razločka med o in ob (I, 3), in kar pišeJanežič str. 145. Zlaga se oblika, v hrov. serb. tudi o b 1 i k' a moškega spola, menda s stsl. o b I' rotundus, oblica, obličati, obličaj kar nsl. obličje facies, figura , similitudo. U. Potemtakem se oblika, lice — obličje sklada z be- sedo obraz, in obraženost, izobraženost je ravno to, kar olika, olikanost? '/'. Obraz' je v stsl. res, kar lice: a) facies, forma, imago, in b) persona (cf. čes. obrazec Muster, Figur, Schema; obrazno pismo die Hieroglyphen, obrazivost die Phantasie, die Einbildungskraft i. t. d.) Razloči se pa glagol a) obraziti, obražati, obrazovati formare (bilden), in b) obraziti, obra-žati s e illidere, impingere (anstossen, sich verletzen), p. obraziti se v glavo, v nogo t. j. v češkem, kar v slovenskem udariti , obrezati se. Bere se, da je bilo nekdaj v navadi tudi samo raz i ti, ražati pereutere, maetare. 17. Prav kaže po tem obraz, obraženost, da mora obrezati na sebi, kar je divjega, sirovega, neličnega, kdor se hoče lepo olikati, da je prava olika velikral težka in težavna , ker se pridobi le z mnogoterim trudom in terpljenjem. — Precej davno je že, kar sem bral v nekem hrovaškem naše gore listu, da oblika izobraziti ali sobraziti, /sobraženost ni dobra, ker znači ravno nasprotno, kar pa bi radi povedali s to besedo. T. Da oblika sobraziti, ^obraženost ni prava, rad verjamem, ker nam a kaže herab-, de-; iz pomenja sicer res aus, heraus, lat. ex-, toda zaznamnja tudi, da se kaj doverši, do-žene, dopolni kakor lat. ex. Komur se zdi la oblika dvomna, naj rabi stsl. obraziti, obraženje, obraženost, ali pa zlasti v doveršnem smislu rsobraziti, raobraženje, izobraženost, kar razodeva, da prava olika vzobrazi človeka po gotovem vzoru ali licu. Ker ima stsl. obrazovati v znanivnem naklonu obra-zuju, obrazuješi, torej je tudi v nsl. bolje menda obratujem, obratuješ mimo obratujem, obratuješ i. I. d. XXXI. 11. Lepa se mi zdi tudi beseda omika, in pomenljiva je morda tako, kakor olika. T. Mikati pomeni 1) movere iz makniti — mekniti, umaknem — umikam, premaknem — premikam, telesno in dušno, nase vleči, vabiti; 2) peetere, peetinare, movendo purgare, hecheln, abstreifen, p. predivo se mika t. j. trese ter trebi, čisti pezdirja i. t. d. U. Tako se tudi duh mika t. j. giba in napreduje zmi-raj dalje in više v vednosti in umnosti, ter se čisti in trebi v djanji in spoznanji, da sleče ali sname terdo, nelično podobo, da se do dobrega omika in olika ali v/obrazi; pa se pri tem tudi zdela ali vzdela, kakor pravi Čeh. T. V zdelat i je v stsl. colere, vzdelan cultus, vzdela-nije-nost je poslednje leta tolikanj sloveča „kultura" (iz lat. colo, cultus, cultura a) bebaue, Bearbeitung, Anbau, b) trop. Bildung, Ausbildung) pervotno v telesnem, tvarinskem, potem pa v duhovnem, sličnem pomenu. Tako se rabi v sedanjem češkem pisanji v z del at i bilden, veredeln, v z de la nee ein Gebildeter i. t. d. U. Pač res so zdelani — možje vzdelani, dokler da se olikajo, omikajo, vzobrazijo skozi in skozi! Celo mi učenci smo konec leta zdelani, da se smilimo komu, — zlasti kteri se godijo ali zorijo v tisti hudi skušnji, da se zgodijo ali sozorijo v „maturi", da bi človek poreden skorej djal, da je „matura" beseda slovenska (stsl. niator', nsl. mater spang, matoren adul-tus lex. serb. mator, tudi meter, Balm, nioter betagt, cf. bemoostes Haupt)! — Povej mi slednjič še kaj o jugoslovanski besedi p r o s v e t a. T. Pro- je v slovensčini neločljiv predlog enacega pomena kakor pre- in se nahaja le v nekterih besedah: prodaja, prorok, proslor, prognanstvo. Na Bolenskem je slišati še v drugih besedah namesto pre-; -sveta po stsl. pisavi se da razlagati 1) iz svet' v pervem basu; gis v tem soglasu se reši na a, zatorej mora imeti pervi bas v naslednjem rešenem soglasu a, /cis\ ne pa fis za petje, tedaj ! * J. V 5., 31., 32. in 33. taktu naj stoje osminke \«s/ s piko. — V pesmi „sv. Alojzija" se nahaja v 4. in 8. taktu v spodnji versti napčno cis, biti mora le | * j. V 8. taktu naj se zbriše križec v zdoljni versti, kteri stoji pred tenorovim e, tako je napčen tudi križec v 12. taktu precej s početka nad tenorovim a. Verh tega mora biti v 9. taktu, v tretjem soglasu v tenoru četertinka e, v basu pa osminki e in d; v 10. taktu, v tretjem soglasu naj se v basu namesto cis postavi e, kterega ima tudi tenor, tako tudi v zadnjem soglasu v 12. taktu. V 7. taktu, kjer so v basu in drugem glasu napčno ritmično glasovi razdeljeni, naj se vravnajo po pervem glasu. Fftmc det-hiv, skladatelj. Iz štaj. Planine. 1'/. vneli slovenskih krajev beremo novice, in včasi res človeku serce veselja igra videti, kako lepo se razvija šolstvo in kako verlo napredujejo šole na mili naši slovenski zemlji. Na, „Tovarš", tudi iz naših krajev malo verstic, da svet zve, kako se nam tii godi. — Pri nas v planinskem tergu jc bila šola zidana, kakor se pripoveduje, lela 1822., in je res verlo poslopje. Podnčevala se je mladina od nekdaj v dveh izbah dopoldne in popoldne. Pred nekimi tremi leti pa se je vstauovila privatna šola pri fari, pol ure od terga, — v tergu ni tare, kjer se podučujejo otroci le poldneva t. j. en oddelek dopoldne, drugi pa popoldne. Priprosti ljudje ne spoznajo, da se otrok celi dan več nauči, kakor le poldneva, torej pošiljajo svoje otroke veči del k fari — pa kako! Sedaj imamo povsod prazne klopi. Novi župani zlagajo postave po svojem, ter menijo, da jiin je t na voljo dano, ali pošiljajo otroke v šolo, ali ne. — Radi bi ome- njeno šolo pri lari za terdno vstanovili, pa ni pripravnega poslopja. Občine so sicer prepustile kaplanijo za šolo, pa le s tem pogojem, da bi bilo pozno opravilo vsako nedeljo in praznik pri podružnici v tergu. Radovedni smo, kaj bo višja gosposka o tem sklenila. Želeti je, da bi se te homatije kmali rešile, in da bi ne bila taka, tako rekoč posiljena šola, na škodo celi fari. Zauikerneži se izgovarjajo: „Zakaj pa učitelj pri fari nič ue reče, če imam otroka doma". Žalostno dovolj I — ■ Kavno tako se nam godi zastran nedeljske šole. Mnogi tudi ojstri ukazi zahtevajo od učitelja, da naj podučuje odrasčeno mladost ob ne-deljih in praznikih, pa zapoveduje tudi staršem, da naj nikar ne branijo otrokom, si nabirati zakladov za časno in večno življenje. Tukajšnja fara je po hribih tako raztresena, da imajo nekteri zelo daleč v cerkev, in le to bi otroke zaderževalo, ko bi ob nedeljih in praznikih imeli ponavljavno šolo. Sklenili smo torej, o torkih in petkih vsakokrat po dve uri dečke iu dekleta posebej podučevati. Pa kaj pomaga, če pa učencev ni! Po dva ali trije prilezejo; vsi drugi pa ostanejo doma na polji ali na paši pri živini, ne pridejo nikamor, ra-zun ob praznikih v cerkev, pa še tii malokdaj. Kaj bo iz take mladine ? Vse bo pozabila, kar se je učila v vsakdanji soli; zraven pa nikdar kaj lepega ali koristnega ne sliši. Ni se tedaj čuditi razujz-danosti odrasčenih fantov in deklic. Kdo je tega kriv, to sam Bog ve. Bog daj boljše! Lopan. Iz Dramne. M. J. P. Prav željno pričakujem vselej 1. in 15. dneva mesca, ker že večidel drugi dan dobim našega „Tovarša". Resnično povem, da ga iz serca rad prebiram, ker vedno bolj spoznavam njegov namen iu njegovo vrednost. Tudi to se mi dobro zdi, da dopise nerazločno sprejema, iu torej vsakemu daja priložnost, da lahko razodeva svoje misli in želje. Velikokrat smo že brali, kako zani-kemo hodijo otroci v šolo; žalibog, tudi pri nas je tako. Pa morebiti bo kdo rekel, da je tega učitelj sam kriv, ker si ne zna tako vravnati, da bi ga otroci radi imeli, — ta pa se gotovo moti. Naši otroci imajo svoje učitelje radi, ja nekteri jih tudi spodobno častijo, toda le nekteri. Kdo pa je potem kriv, da otroci ne hodijo radi v šolo? Nihče drugi, kakor starši. — To hočem kratko razjasniti. Večidel naših farmanov niso učiteljevi prijatli, ker še ne spoznajo, koliko je šola vredna. Velikokrat se sliši: „E, kaj je šola, kaj je lerar; če mu mi nič ne damo, pa nič ne bo jedel". Ako pa učitelj otroka malo posvari, že godernjajo, rekoč: „Jaz ne pošiljam otroka za tega del \ šolo, da bi ga kdo kregal ali pretepal". Če pa otrok domu pride in hoče izdelevati kako šolsko nalogo, mu starši serdito reko: „Tukaj se ne boš učil, pokaj pa v šolo hodiš?" Ako pa učitelj ravna po dolžnosti in postavi, se staršem zameri, in zopet se sliši: „Le naj mi \ jesen pride po bernje, zapodil ga bom". Ako gospodi duhovniki naznanijo in priporočajo, kako potrebna je šola, in da naj starši pridno otroke v šolo pošiljajo, se zopet sliši, da je vsega tega le učitelj kriv. Bog daj, da bi nekteri starši kaj bolj premislili in vendar enkrat spoznali, da „šola le tam kaj zda in velja, če podporo od doma ima". Iz Metlike. V poslednjem listu „Učit. Tovarša" popisuje (». knitic, černomaljske glavne šole učenik , šolske zadeve v beli Krajui. Pri tej priliki pa, ko je napravil strašanski panegirikus na glavno šolo černomaljsko kot sredisče in Atene bele Krajne, opomni o seinški in zabavljaje tudi o metliški šoli s temi besedami: „V Semiču in v Metliki imajo podučitelje, vender pa v Metliki šola ni šoli podobna". («. Knitic, komu pa je naša šola podobna? Vi, ki naše šole gotovo niste uikdar vidili, ker se nobeden kaj takega ne spominja, bote blagovolili nam tisti zabavljivi lakonizem razjasniti; ako Vi mislite naše učenike, Vam hočemo potem odgovoriti, ako pa mislite šolsko poslopje, se vendar mi o tem tolažiti /.amoremo, da vsaj pri nas nekteri tako imenvani „skrivni kraji" niso nevarni. Kaj hočemo s tem reči, bo menda g. dopisnik dobro razumel. J. Šafer. Iz Radoljce. 8. junija smo imeli učitelji tukajšnje dekanije zbor. Vseh vkup nas je bilo pri tem zboru 17, in sicer: preč. gospod dekan, pervosednik, gosp. radoljski zakristan in 15 učiteljev. Šest učiteljev, namreč: iz boh. Bistrice, Ljubnega, Rateč, Doljega. Kranjske gore in Bele peči pa ni bilo pričujočih. — Vprašanja smo poprej tudi pismeno in še precej obširno izdelovali. Posebno se je o pervi in drugi reči vnel prav živ govor; ravno smo eni izgovorili svojo misel, so se že drugi oglasili in rekli, da take reči učitelju na deželi nič mar niso, da jih nikoli ne potrebuje i. t. d. In to je šlo tako dolgo, da se o pervih dveh vprašanjih ni nič sklenilo, ker skončal se je pogovor namesto o „Sprachbuch-n" pa le o „Praktični gramatiki". — O tretji reči so nekteri ravno narobe terdili, ker so liotli na tanko dokazovati, da drevesca iz semena rediti — se pravi — pri otrocih veselje do sadjoreje zatirali. — Na zadnje se je vendar za dobro spoznalo, kar je že letošnji „Tovarš" o tem govoril. — Govorilo se je tudi, da naj učitelj pri vsaki priliki otroke vnema za sadjorejo, ker tudi odrasčeni se kaj uče od otrok i. t. d. Učitelj naj skerbi, da si bodo mali sadjorejci napravili svoje drevesnice, ter naj jim iz svoje lastne drevesnice nekoliko drevesic podari, da si jih potem doma sami na kak prostorček posade in oskerbujejo; zakaj človeku le to pravo veselje dela, kar je njegova lastnina. — Ko imajo otroci že nekoliko lastnih drevesic, naj jih učitelj skerbno podučuje, kako naj jih lepo varujejo i. 1. d. Dobro je tudi, ako ima učitelj potrebno cepivno pripravo, da more malim in odrasčenim sadjorejcem včasi kaj pomagati i. t. d. — Kar pa zadeva 4. vprašanje, smo se veči del vsi o-pirali na razpis prečast. knezoškolijskega ljublj. konzistorja od dne 21. dec. 1863. štev. 1770/360. O peti reči smo bili zelo različnih misel; vendar se je na zadnje spoznalo, da — ako učitelj v take zadrege pride — naj napravi zapisnik, v kterega naj se postavi kraj , hišna številka, ime dolžnikovo iu dolg, ki se tirja i. t. d.; zraven naj se napravi tudi priloga, v kteri se gosposka potrebne podpore in pomoči prav vljudno in ponižno poprosi. — Dostavim naj še, da smo o pol devetih sveto mašo imeli, pri kteri so radoljški pevci in pevke kaj dobro peli. Po dokončanem zboru je nam oudašnji učitelj g. T. (udi svoje svilode skazoval, ki so se ravno hranili (pasli); ima jih že precej veliko. — Kakor zemljo, tako tudi tu marsikakega učitelja na šolskem polju suša stiska. I,epi pomladanski dnevi so marsikakega učenca zvodili na planine ali na Koroško. Z Bogom! —t. Iz Predoselj nad Kranjem. Ljubi „Tovarš!" naznanim ti, kako smo letos pri nas šolskega patrona sv, Alojzija praznovali! Ker ga zavoljo drugega duhovnega opravila nismo mogli praznovati pervi dan. smo pa to lepo slovesnost odložili na drugi dan. Pridne učenke so podobo svetega Alojzija ovile z lepim vencem. Zjutraj v četertek pred deveto uro so se začeli učenci in učenke, lepo praznično oblečeni, zbirali v šolski sobi. Sošlo se jih je 142, pa še niso bili vsi prišli, ker nekteri služijo in ho veseli, da jim gospodarji dovolijo le v šolo. Ob devetih so se /.verstili učenci po dva in dva, in šli smo z novo lepo šolsko zastavo v bližnjo bersko kapelo hv. Mihaela. Med potjo so otroci peli „O kam Gospod", in ko dospemo v lepo graj-Hko kapelo, se precej prične sv. maša, ki ho jo brali naš preč. gospod fajmošter in šolski katehet. — Pri sv. maši so učenci in učenke peli pesmi: „Jezus male k sebi kliče", od sv. Alojzija: „Začudite se nebeBa", potem dve od Matere božje, in od sv. Obhajila; in po sveti maši še nektere. Po maši gospod duhovnik govore iz življenja svetega mladenča, in vnemajo mladost, da bi ga posnemali i. t. d. Potem zapojo učenci in učenke še enkrat lepo pesem sv. Alojzija. Res, lepo vbrano petje gine in razveseljuje človeka, in še toliko bolj, če prepevajo mali, nedolžni otročiči. Po sveti maši postavimo otročiče v versto, dečke vkup in deklice vkup, ter jim kažemo skozi povečavno sleklo podobe: Rim, sv. Petra cerkev, Jeruzalem, Dunaj in še veliko drugih mest, cerkva, podob i. t. d. Potem gremo po lepem grajskem sprehajališču k malemu jezeru, in pojemo: „Kar svet mi podeli, do-pade malo mi", „Prijatle imeti, veselo peti, naj bolj se m' zdi", „Po jezeru" iu še mnogo drugih kratkočasnih in cerkvenih pesem. Pod košatini lipami se zopet vstopimo, in gospod katehet razdelč u-čencem iu učenkam podobice v spomin sv. Alojzija. Veselje in šum nedolžne mladine pri delitvi in prijetno žvergolenje mnogih ptičkov , se je prav dobro strinjalo h to šolsko veselico. Potem pa razpustimo veselo množico. Pa glej, ljubi bravec, čez tri dni je praznovala naša šolska mladost zopet prav vesel iu imeniten dan, namreč pervo sv. Obhajilo. — Naš skerbui duhovni gospod oče ho večkrat starše opominjevali, da naj otroke pridno pošiljajo v šolo, da se bodo kaj naučili, posebno keršanskega nauka. Iu res njih beseda ni bila glas vpijočega v puščavi; hodili ho pridno v šolo, ker se posebej nič ni za sveto Obhajilo učilo, kakor le v šoli. Naučilo so se bili potrebnih naukov in spustili so jih v nedeljo k pervemu hv. Obhajilu. V nedeljo zjutraj gredo otroci v šolo iu ko začuč vkup zvoniti, gredo otroci dva pa dva s šolskim banderom v božjo hišo na odločeni kraj. Lepo obnašanje malih in velikih je človeka v sercc ganilo; prava pobožnosl iu živa vera v živega Boga se jim je vidila že na obrazu. Med sv. mašo stopijo gospod fajmošter na prižnico, in prav ginljivo govore o vrednem prejemanji pervega sv. Obhajila. Rekli so, da kakor kdo pervič pristopi k Gospodovi mizi, tako večidel tudi pozneje v življenji prejema sv. Obhajilo. Govorili so še z mnogimi zgledi dokazaje o neskončni ljubezni in ponižnonti Zveličarjcvi, ki se našim dušam sam sebe daje v živež, o obilnih nebeških darili, s kterimi napolnuje serca ljubih otročičev, ki jih danes pervikrat k sebi vabi, — o sveti dolžnosti staršev, kako naj nedolžne in tako bogato obdarovane otročiče odslej še posebno varujejo, da jih hudobija ne spridi, in da naj jim tudi sami svetijo z lepim keršanskim življenjem. Pripovedovali ho tudi Pri nas v glavni deški šoli pri sv. Jakopu v Ljubljani smo slovesnost pervega sv. Obhajila in praznik sv. Alojzija združili in en dan opravili . kar je bilo tudi prav ginljivo in spodbudno za mladost in odrasčene. Vredn. več lepih zgledov, ki so poterjevali njih vnete besede. Povem le e-uega: Bil je deček, ki je bil pervikrat vredno pristopil k sv. Obhajilu, in sel je potem po svetu. Prišel je med spridene ljudi, kteri so szu pohujšali, tako da že več časa ni šel k spovedi iu k sv. Obhajilu, zraven je pa še zbolel in dobil merzelco. Prišel je domu čez dolgo bolan na duši in telesu. Njegova sestra mu je stregla, kar in kolikor mu je mogla; ker je pa spoznala, da je tudi na duši zelo bolan in je vidita, da se mu smert bliža, ga nagovori, da bi šla po duhovna; ali on še slišati noče od duhovne pomoči. Niki dan pa za kratek čas pregleduje bukve na polici, iu najde tudi mašne bukvice svoje ljube rajuce matere, in najde svojo nekdanjo podobico, ki jo je dobil pri pervem sv. Obhajilu. Ogleduje jo, in vidi na drugi strani zapisane ma-terne besede: „Oj, da bi vselej v svojem življenji tako nedolžen in čist prejemal sv. Obhajilo, kakor si ga danes!" Te besede ga tako pre-tresnejo, da se nič več ne brani, se spove in potem tudi krnali umer-je. — Gospod govornik še mnogo govore mladim sereem, in jim še to in uno tako lepo iu milo priporočajo, da so v očeh vseh poslušaveev migljale solzice pobožnega duha. Otroci zapojo: „So odperle se nebesa''' in po nekterih molitvah, ki so jih g-ospod duhovni pomočnik ž njimi molili, pristopijo novo povabljenci k Gospodovi mizi, in za njimi (udi precej odrasecnih. Potem zapojo: „Duša moja, poj veselje" — in zopet prav giuljivo glasno molijo zahvalne molitve. — Starši in drugi odrasčeni so iz cerkve grede želeli, da bi bili še mladi in da bi še mogli kterikrat vživati toliko veselje. — Po vsem tem sladkem duhovnem veselji jih zopet peljemo v šolo, kjer so dobili v spomin tega srečnega dneva lepe podobice in svetinjice in tudi nekaj kruha, da so se odtešali. — Vsak, ki je vidi) to lepo iu ginljivo slovesuost, rekel je gotovo: „Blagor šoli, blagor čedi, ki ima tako dobre duhovne pastirje!" J. Saje. Iz Ljubljane. Ker je v pismu z Dolenskega povedal „To-varš" že nektero v „zagovor revček a samca", naj pove danes še eno z G o renskega brez zamere iz prijatlovega prijatla še lanskega pisma, ktero ima tele tehtne besede: „Ko bi ne bil N. že od nekdaj tolikanj navujen, bi jih zdaj kar pustil, ker s svojim neslovenskim jezikoslovjem in svojo nerodno pisavo tako silo delajo. Ali hočejo mar iz nas Serbe, Hrovatc ali Čehe narediti? Če pišejo za Slovence, naj pišejo po slovensko. Kako zoperna iu zopernaturna je že lista toliko posiljena rov* pisava! Za naše šole in za naše ljudstvo to nikakor ni. Če morete, ki ste bolj učeni, kaj opraviti, povejte na pravem mestu, iu skusile, da se (o popusti. Saj ste že (udi iz staroslovcusčinc dokazali, da je to napčno. Čeravno pa, kakor naš hribovec pravi, „nisim na zbor učen", vender najdem, daje la pisava (udi polna nedoslednosti. Kdor koli že po pameti iu po slovenski izreki sodi, tega nikdar potcrdil ne bo. Če kdo tako izrekuje, kakor N. pravijo, se le pači iu ne ve, kako ljudstvo naše govori. Naj pride kdo le naše hribovce poslušat, in se bo lahko prepričal, kako razločno skoro polni samoglasnik in dostikrat clo s povdarkom pri ru izrekujejo. Da je r samoglasnik le vmišljena reč, je že dosti dokazano. Koliko druzega bi se poleg (e pisave (udi drugače pisati moglo!" — — Okrožnica tukajšnjega preč. knezoškotijslva dne '¿,2. preteč, m. s št. 323/43 naznanja, da slavno deržavno ministerstvo ukazuje zraven navadnih letnih sporočil o stanu ljudskih šol še vsakih deset let posebno popisovanje vseh ljudskih šol, ktero se mora pervič že za šolsko leto 1864/5 zgoditi, in potem vsako deseto leto, tedaj I. 1874/6 1884/5 i. t. d. Zgledi (blankveti) za to popisovanje se ob enem razpošiljajo , da bi jih izveršili šolski predniki, učitelji očitnih in posebnih (privatnih) malih šol, ki jih bodo potem okrajni šolski ogledniki zadnji čas do 10. okt. t. I. preč. konzistoriju poslali. — Zraven pa se tudi naroča, da naj se v okrožnici 21. sept. preteč. I. s št. 789/125 zaznamovani zapisniki, koliko je bilo to šolsko leto v vsakem okraji kupljenih šolskih knjig, brez odlašanja naznani, da se bodo mogle knjige za uboge učence za leto 1865/6 primerno razdeliti. — „Zemljepisna začetnica" se imenuje kratka geografija, ktero je za gimnazije in realke izdal in založil gimnazijski učitelj g. .Janez .lesen ko v Gorici. Namenjena je knjižica zlasti šolam, in reči se sme, da v rokah dobrega učitelja s porabo primernih zem azov ali zemljevidov bode zelo koristna mladini slovenski. Da bi vstregla tudi drugim za domačo rabo, je naše cesarstvo obširneje popisano. Na koncu je pregled mest in krajev na Avstrijanskem, po tem imena Kvropejskih in največih mest po drugih zemljinah s številom prebivavcev vred. Dosti dobra je beseda in ni sicer težka terminologija, česar nam je porok g. prof. Šolar, kteri je v tem podpiral pisatelja. Priporočimo to knjižico vsem šolskim prijatlom, učiteljem iu nadzornikom za spodobno porabo v šoli, in za darila konec šolskega leta. Dobiva se v Ljubljani pri g. Lerherju in tudi pri g. pisatelju. — Z današnjim dnevom končajo gimnazijalne, realne in normalne šole letošnje šolske leto. — V mestni glavni šoli pri sv. Jakopu pa bodo očitne spraševanja 23. t. m. (v nedeljski šoli za rokodelske učence popoldne od 3 — 6), v vsakdnji šoli pa 27. in 28. t, m. Ker je slavno c. k. deržavno ministersto z ukozom dne 27. marca t. I. tej šoli dovolilo postavno izpraševati tudi domače ali privatne učence (za vse štiri razrede), bode tedaj to posebno spraševanje tu 25. in 26. t. m., za kar naj se taki učenci 25. t. m. dopoldne od 10 — 12 oglasijo v reduti. Listnica G. B. v J.: Pravite, da naj hi „Tov." večkrat izhajal, da hi prinašal več različne tvorine i. t. d. To hi bilo lepo; toda. ali hi imel „Tov." potem več naročnikov in podpornikov od sedaj , ali manj . to se praša. — G. J. P. v K.: Ker smo že enaki dopis popred dobili, tedaj Vašega ne natisnemo; povestice pa. ki ste nam jih poslali za natis, so že davno natisnjene v malem zvezku, ki ga je pred nekaj leti si. kmetijska družba dala (s podobicami) na svitlo, in iz kterega ste jih Vi od besedice do besedice prepisali. Škoda za toliko praznega truda! — G. A. H. v J. in vsem. ki hočejo kupiti „Pesmi z» šolsko mladost": Posamezni zvezki so po 13 kr. — 100 vkup pa za tO gold. Odgovorni vrednik : Andrej Praprotnlk. Natiskal' in založnik : Jož. Rudolf Millo.