Po9fn!nS pTačanS t gotovtnT T
Leto XIV«. štev. 18S
Ljubljana, nedelja 6. avgusta 1933
Cena 2.— Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241.
Naročnina znata mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40<—
Ui^iništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. pribor. Gosposka ulica 11, Telefon St 2440.
Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— Oglasi
Velesile protestirajo v Berlinu
Veleposlaniki Anglije, Francije in Italije so včeraj intervenirali pri nemški vladi zaradi kršenja avstrijske suverenosti
Naša industrija
V zadnjem času se v naši javnosti zopet mnogo razpravlja o problemih industrijske zaščite. Kar naprej bodi rečeno, da ne ravno na koristen in našemu splošnemu gospodarstvu ugoden način. Kakor rdeča nit se po teh razpravah vije tendenca, da je naša zaščitna industrijska politika v mnogočem po-gresna in oredrana ter da jo je treba temeljito revidirati. Ker je naša država v glavnem agrarna država, se premnogi povsem naivno vračajo v razmere pred 20 leti in postavljajo tezo, da bomo mi 1em lažje in tem bolje vnovčevali svoje poljedelske prizvode, čim širokogrudne-;e bomo pripuščali dostop industrijskim državam na saša tržišča. Ti krogi so mnenja, da bomo pomagali sanirati težke življenjske prilike našega kmeta, nastale zaradi katastrofalnega padca cen njegovih pridelkov, ako naženemo v enako katastrofalen položaj tudi našo industrijsko proizvodnjo.
Pred vsem je treba ugotoviti: londonska konferenca je tudi one optimiste, ki so od nje pričakovali preorientacijo ^gospodarske politike industrijskih držav, prepričala, da bo v bodoče vsaka država še bolj kakor dosedaj navezana sama r.a sebe. Ves tok gospodarskega razvoja gre v smeri avtarkizma, to je stremljenja, da vsaka država vse svoje potrebe, agrarne in industrijske, po možnosti krije z lastno produkcijo.
P.azvoj dogodkov v svetovnem gospodarstvu postavlja tudi Jugoslavijo^ pred nove probleme in nam nalaga dolžnost, da dobro razmislimo in napravimo načrt za sistematično izgraditev naše indusfrije, katere uspešen razvoj bo v znatni meri povzdignil splošni gospodarski nivo našega naroda. Ustvaril bo nove možnosti agrarnemu konzumu, s tem pa tudi pripomogel k izravnanju rentabilnosti fgrarne in industrijske produkcije.
Še posebej pa je ta problem največje važnosti za našo dravsko banovino, kjer je skoraj polovict. prebivalstva zaposlena v obrti in industriji. Zato imamo ravno mi Slovenci največ razloga, da s posebno pažnjo zasledujemo stremljenja, ki industriji niso naklonjena. Tu gre v veliki meri za našo kožo. ki jo tako lahkomiselno nosijo na trg oni, ki v zadnjem času in ob raznih prilikah vn^to uda.-jajo na boben proti zaščiti industrije.
Na žalost to niso samo razni naivni ali zlobni demagogi, nego so to deloma tudi nekateri gospodje industrijci sami. Mi gotovo uvidevamo, da naša industrija danes, vsaj po svoji večini, dela v zelo težkih prilikah. Kreditna kriza je tudi industrijo močno udarila in devizne težave strašno podražujejo sirovi-ie. Na ta način je izigran velik del carinske zaščite. Tudi je res, da je konzum-na sposobnost širokih slojev prebivalstva znatno padla. Toda časi visoke konjunkture so za nami! Kakor vsaka druga gospodarska panoga, se mora tudi naša industrija zadovoljiti z možnostjo vzdrža-nja. Zadovoljiti se mora s tem, da preboli sedanje težke čase in se ohrani pri življenju. Vsaka njena akcija, ki — vČa-si morda neupravičeno — dobiva na zunaj izgled, kakor da gre za poizkus izrabiti izredne prilike v neupravičeno lastno korist, škoduje interesom naše industrije desetkrat več, nego ji prinaša trenutnega dobička.
Sem spadajo tudi tendence po ustanovitvi novih kartelov. V to rubriko moramo računati še druge akcije za povečanje cen v dobi, ko razlika med cenami industrijskih in kmečkih pridelkov it? k neznosno pritiska na najširše sloje naroda in ko se po drugi strani pojavlja tendenca po znižanju mezd, torej redukciji samih produkcijskih stroškov. Naša tekstilna industrija na primer spada med one industrije, Id se tudi danes še ne smejo pritoževati. Tu v marsikaterem pogledu lahko govorimo o prekomerni zaščiti. Zaslužki te industrije so še vedno vsaj dobri, a vendar nam litijski primer zopet enkrat dokazuje, kako se skušajo delavske mezde v tej industrijski panogi znižati na minimum. Naša rudarska industrija se nahaja v veliki krizi. Priznavamo, da njena situacija ni rožnata, a ona je še v nedavni prošlo-sti imela čase visoke konjunkture in ogromnih dobičkov in ne sme biti sedaj desinteresirana na usodi onega delavstva, ki je zaradi redukcije premogovnih obratov zapadlo v katastrofalno krizo.
V teh težkih časih se še bolj kakor kdaj poprej postavlja v ospredje resnica, da je država socialna zajednica in da stališče privatnega interesa ne more obveljati tam, kjer prihaja v navzkrižje z velikimi socialnimi interesi. Zato je n. pr. tudi borba gotovih krogov proti dajatvam za Bednostni sklad neupravičena. Pa ne samo s socialnega stališča, temveč, če hočete, tudi s privatno interesnega, ker je omiljenje kri?e brezposelnosti istočasno tudi najboljše jamstvo Toti perturbacijam. ki bi v prvi vrsti -^dele baš našo veliko produkcijo.
Nedavno smo videli cirkular. ki ga s neka domača industrijska organizacija razposlala svojim članom in v kate-
London, 5. avgusta. AA. Ker je Italija že napravila demaršo v Berlinu za-stran poletov nemških letal nad Avstrijo in metanja letakov proti Dollfusso-vj vladi, je dala britanska vlada nalog svojemu poslaniku v Berlinu, da tudi on protestira pri nemškem zunanjem ministru. Tudi francoski poslanik Francois Poncet je danes izročil v zunanjem ministrstvu slično noto kakor Velika Britanija.
V političnih krogih izjavljajo, da je imela demarša prijateljski značaj in da se za zdaj naslania samo na pakt štirih in na uvod v ta pakt.
Odmev v avstrijskem tisku
Dunaj, 5. avg. AA. Poluradna »Reichs-post« odgovarja na trditev hitlerjevcev, da »Pariz trobi k umiku*: Evropska diplomacija je vzela avstrijsko-nemški spor v svoje roke. Nemški tisk tsji sleherno kršitev pogodb. Nemški javnosti je vlada skrbno prikrivala polete nad Solnogradom in zato ni čuda. da napravlja to tajenje na nemško prebivalstvo precejšen vtis.«
List oato pribija nepopustljivo stališče nemške vlade in pravi: »Še je čas, da si Nemčija premisli. Proti rajhu vstaja velikanska obtožnica«. Nato navaja list dogodke, s katerimi je Nemčija kršila pogodbe.
Berlin, 5. avgusta- d. Vlada pripravlja temeljito reorganizacijo celokupnega šolstva. Značilno je. da sestavlja ta načrt notranje ministrstvo in da so prosvetne oblasti pozvane samo od časa do časa k s.vleio-vanju in še to le v vprašanjih postranskega pomena. Osnovna ideja šolske reiorme je stroga izbira učencev, ki se bo pričala že v najnižjih razredih osnovnih šol in -»e bn stopnjevala do najvišjih učnih zavodov. Židom in vsem nasprotnikom režima bo dostop v višje šole skoraj popolnoma on»mo gofen. Načrt obsega Okrog 400 tiskanih strani in v podrobnostih določa, kdo ima pristop v višje šole. pri tem se ozira nj samo na daševne zmožnosti, marveč tudi na telesno konstiturijo in na politično orientacijo učencev in staršev. V tem pogledu bo nemško šolstvo poleg boljševiškega edinstvn--no na svetu. Kakor naglašajo narodni socialisti. bo namen šolske reforma v prvi vrsti ta, da vzgoji »novo generacijo zdravega nemškega narodas, v kateri bodo izločeni
Berlin, 5. avgusta. AA. Nemška vlada Js pri zasledovanju komunistov začela splošno pobirati tatee. Talci morajo odgova, 1 iti za one levičarje, ki jih policija rr> me a dobiti v roke. Tako bodo n. Pr. v R ^nburgu in Liibecku odgovarjal voditelji dozdevnih marksistov za vspjk zločin, ki ga bo kak levičar storJl ,če ga policija n« bo mo^a ujeti. Za vsak delikt pro ^gande in širjenja letakov z mrnidi na nacionalne socialiste in pa za vsak naiinid v inozemstvu zoper hitUfizem bo najmanj 10 osieb, ki pripadajo levičarskim krogom ln so že zaprte.
rem se »merodajnim činiteljem« očita, da premalo uvidevajo potrebo prospe-vajoče industrije za državo, zlasti za našo ožjo domovino. To je čisto gotovo po-grešno pojmovanje in mi menimo, da ni nikogar med našimi vodilnimi politiki, ki ne bi razumel potrebe in pomena zdravega industrijskega razvoja, zlasti za naše kraje, a tudi za vso državo. Samo treba je razumeti, da je njihova borba zelo delikatna in zelo težavna v današnjih prilikah, ko je velik del države še čisto agrarno orientiran in še ni prišel do razumevanja, da je v Jugoslaviji zdrava in dobro se razvijajoča industrija absolutno potrebna.
Na žalost ne moremo trditi, d«, organizirana naša industrija to borbo baš sistematično podpira. V zadnjem času izgleda, da ima Zveza industrijcev druge nujnejše skrbi. Tam se sedaj vodiio n<=>-ka posebna razračunavanja in to na način, ki ne služi nikomur v posebno čast. najmanj pa je v korist skupnim interesom enih in drugih. Vtis v javnosti je ta, da merodajni gospodje, ki se tu eo-ram publico razračunavajo, nimajo baš
O stališču Avstrije v tej aferi izjavlja list, da je bila Avstrija potrpežljiva da skrajnosti. Hotela je datT nemškim voditeljem časa, da prestopijo klin na lestvi, ki deli demagoga od državnika. Toda berlinski mogotci se niso ničesar naučili, in zato bodo pač morali nositi odgovornost. Nemška vlada bo imela izbirati med mednarodnim pravom in med bojem na nož zoper Avstrijo.
Ka| vse so Nemci zagrešili
Dunaj, 5. avgusta, r. V zvezi s sporom, ki je nastal med Avstrijo in Nemčijo zaradi narodno - socialistične propagande, objavlja poluradna dunaiska >Politische Korre-spondenz« daljše informacije iz uradnega vira. Med drugim pravi:
Nemški tisk si prizadeva prepričati nemško javnost in inozemstvo, da postopanje Nemčije proti Avstriji ne predstavlja nika-kega kršenja mednarodnih običajev in pogodb. To prizad evanje j? vsekakor svojevrstno, če se upošteva, da ni samo avstrijska, m2rveč tudi vsa mednarodna javnost prepričana, da postopanj0 Nemčije ni v skladu z mednarodnimi običaji. Nemška vlada ni odgovorna samo za svoje postopanj}, marveč do gotove mere tudi za postopanje svoiih državljanov, tem boli pa za d^jania oseb. ki so kot predstavniki stranke oh-enem t.idi predstavniki režima. Kršenje mednarodnih dogovorov in običajev pa dokazujejo zlasti naslednji dogodki-
1. še do danes nepojasnjen umor n vi-
vsi duševni in tele-sni revčki Od šolanja bodo izključeni tudi bolehni ali tel??no p<>-hablieni učenci. Svoje nehumane odredbe utemeljujejo hitlerjevei s tem. da hočejo izustiti in okrepiti nemško raso
Poklon italijanskemu fašizmu
Berlin. 5. avgusta, r. V Nemčiji se mudi na ekskurziji večja skupina italijanskih mladofašistov- Povsod jim je bil prirejen izredno svečan sprejem. Minister za propagando Gobbels jih je sprejel še s pr.iv posebno ljubeznivosti ter je imel pri tej priliki nagovor, v katerem ie med drugim jal: »O priliki svojega pojeta v Italiii sem spoznal velike uspehe fašizma v zadnjih 'istih. Vrnil sem se v Nemčijo z najiskrenejšo željo, da bi tudi Nemčija čim prej dose/la višino kulture, dela in notranje sloge, ki ,|o je pod fašističnim režimom že dosegla Italija.«
mo:»:fio preistatj kazen, če policija ne bo mogla aretirati pravega krivca. Med drugim bodo -a-etirani vaj dorasli čhnf krlvče-ve družine. Policijske oblaati si pa pridržuje'o , še ostrejše kazni.
Bcrlii. 5. avgusta. AA- Policija js nekega komunista. ki se je zatekel k svojim prijateljem, ubila, njegove prijatelje pa aretirala.
Oarmstadt. 5. avgusta. A A. Sokrivca pri umoril nekega hitlerjevca dne 26. februarja t. 1. je sodišče obsodilo na smrt. njegovega očeta na 10 let iefe. pet drugih obtožencev pa na ječo 3 do 7 let.
mnogo drugih skrbi. Naravno je, da v takih okoliščinah o interesu solidarnosti naše industrije ne more biti govora in da zaradi tega tudi njene upravičene akcije ne morejo najti onega odziva, ki bi ga zaslužile.
Vse to, kar smo zgoraj navedli, simpatij široke javnosti za našo industrijo gotovo ne dviga in tako stojimo danes pred popolnoma nerazumljivim dejstvom, da se tudi iz dravske banovine vedno češče čujejo glasovi o reviziji državne zaščitne industrijske politike. Ti glasovi iz dravske banovine so posebno opas-ni, ker značijo ogromno moralično in politično pomoč vsem onim, ki bi menda najraje videli Jugoslavijo kot primitivno agrarno deželo. Kaj bi to za Slovenijo pomenilo, o tem smo si vsi trezni ljudje pač na čistem, življenjski interes slovenskega ljudstva je razvoj industrijske in obrtne delavnosti in zaradi tega bomo mi vedno apelirali na razum in pamet slovenskega kmeta, delavca in meščana, a tudi na pamet, uvidevmst in treznost onih faktorjev, ki danes vodijo našo industrijo.
narja Bella na Tirolskem in v zvezi s tem razkritja o poslovanju gotovih uradov na Bavarskem:
2.	aretacija tiskovnega atašeja pri avstrijskem poslaništvu v Berlinu, ki se mu je 10 l*t priznavala diplomatska nedotakljivost. Aretacija tiskovnega atašeja predstavlja kršitev mednarodnega prava;
3.	od 10- julija 1933 dalje se vrši dnevno proti Avstriji naperjena propaganda v nemškem radiu, pri kateri se huiska h kaznivim dejanjem, zlasti neplačanju davkov, in se širijo alarmantne vesti. To početje p v očitnem nasprotju z duhom Društva narodov in z mednarodno radijsko konvencijo, ki ima glavni namen, da se radio ne zlorablja v sovražne namene;
4.	ponovni poleti nemških letal nad avstrijskim ozemljem z namenom, kršili red in mir v Avstriji. Dosedaj je bilo zabeleženih že šest takih poletov, ki predstavljaio grobo kršitev avstrijske suverenosti in mednarodnih pogodb.
Nedolžni so!
Berlin, 5. avgusta. Na pritožbo avstrijske vlade zaradi propagandnih poletov narodnih socialistov iz Nemčije nad avstrijskim ozemljem, je^ nemška vlada odgovorila, da kljub najstrožji preiskavi na vseh nemških letališčih niso našli nobenega sledu o letalih. ki naj bi bila letela nad avstrijskim ozemliem. Nemška vlada je odredila najstrožji nadzor nad vsemi nemškimi letališči
Požar je popolnoma opustošil mesto Korint
Atene, 5. avgusta, d. Požar, ki je predvčerajšnjim izbruhnil v Korintu, je trajal vso noč in ves dan in so ga šele danes pogasili. Ogenj je povzročil nepopisno razdejanje, ki je še mnogo hujše, kakor je bilo razdejanje po potresu 1. 1928. Skoraj se lahko reče, da je vse mesto opustošeno. Najhujše razdejanje je povzročil požar v trgovskem delu mesta, kjer ni ostala neprizadeta niti ena trgovina in so uničene tudi vse zaloge blaga. Nad 10.000 prebivalcev je izgubilo vse svoje imetje. Med prebivalstvom vlada silna žalost in potrtost. Mnogi so izvršili samomor. Koliko človeških žrtev je zahtevala katastrofa, se še ni dalo ugotoviti. Trenutno pogrešajo še okrog 100 ljudi .vendar pa upajo, da niso vsi našli smrti v plamenih.
Premestitve profesorjev
Beograd, 5. avgusta, p. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog prosvetnega ministra premeščeni naslednji profesorji in strokovni učitelji: Danilo Poljšak iz Beograda v Zemun, suplent Ladislav Vučetič iz Maribora v Split, prof. Marija Oršnik iz Leskovca v Celje, prof. Albin Mali iz Murske Sobote v Kranj, suplent Tomšič iz Ljubljane v Kranj, prof. Boris Rup-nik iz Novega mesta v Kranj, suplent Marjan Sterle iz Ljubljane v Kranj, su-plentka Klotilda Pavlič iz Ljubljane v Kranj, strokovna učiteljica Justina Boltan iz Šabca v Ljubljano, prof. Filip Peric iz Maribora v Ljubljano, prof. Boris Sokolov iz Vukovara v Maribor, suplentka Lela Fermevc iz Osijeka v Maribor, prof. K?.-rel Jirak iz Ptuja v Maribor, suplentka Marija Sovdat iz Celja v Maribor, prot. Vilko Rus iz Bjelovara v Ptuj, strokovna učiteljica Franja Koširjeva iz Ljubljane v Ptuj, suplentka Ivica Tejkal iz Kočevja v Mursko Soboto.
Strokovni uč;telj Miroslav Jugovič iz Maribora v Mursko Soboto, suplent Franjo Ahlin iz Kranja v Novo mesto, prof. Sto-jan Kordic iz Peči v Novo mesto, profesorica Marija Pernar iz Ljubljane v Celje, suplent Stane Melihar iz Maribora v Celje, strokovni učitelj Florjan Ščuka iz Murske Sobote v Celje, prof. Olaf Glo-bočnik iz Celja v Brod. strokovni učitelj Danilo Fon iz Novega mesta v Ptuj, prof Davorin Križ iz Šibenika v Ogulin, strokovni učitelj Stanislav Jurko iz Ptuja v
Hitlerjevska vlada za Avstrijo
Dunaj, 5. avgusta. AA. Vsi listi priobču-jejo vest, da so avstrijski nacionalni socialisti, ki so zbežali v Monakovo, že pripravili l-isto avstrijskih hitlerjevcev, ki naj bi prevzeli vlado. Kancelar naj bi bil Proksch, vodia avstrivske hittferjevske stranke, ki je pobegnil v Monakovo.
Dunajska policija je zidala komunike, v katerem pravi, da je to listo hitlerievskih ministrov zaplenila pri nekem hitlerievcu linška policija.
Nova razkritja avstrijske policije
Oumaj, 5. avgusta. AA. Pri nadaljevanju svoje čistilne akcije je policija odkrila nov tajen ceniter bitlerjevske propagande na Dunaju in zaplenila več šifriranih dokumentov in korespondence z zunanjepolitičnim odsekom vodstva hitlerjevske stranke v Berlinu. — Na Nižjem Avstrijskem je policija aretirala nekega nemškega državljana, pri katerem je našla šifrirano korespondenco z Nemčijo.
Nemški odgovor: 120 Avstrijcev izgnanL.
Berlin, 5. avgusta, d. Zaradi akcije avstrijske vlade, ki je v zvezi z razkritjem tajne Hitlerjeve centrale na Dunaju izgnala več nemških državljanov zaradi rovarje-nja proti državi, je tajna politična policija deloma že včeraj, v večjem obsegu pa dane« izvršila represalije ter izgnala okrog 120 avstrijskih državljanov. Nadaljnji izgoni bodo še sledili, ker je hitlerjevski režim odločen. izgnati iz Nemčije vse Avstrijce, ki ne podpirajo narodno - socialističnega ix>-kreta v Avstriji.
Novo mesto, prof. Ladislav Žimbrek iz Maribora v Zagreb, prof. Pavle Konrad s Sušaka v Šinje, prof. Luka Lončar iz Otočca v Šibenik, suplentka Jelena Guel-mino iz Beograda v Novo mesto in profesorica Marica Jukičeva iz Varaždina v Maribor. (Del profesorskih premestitev objavljamo med dnevnimi vestmi. Op. ur.)
Povratek ministrskega predsednika v Beograd
Beograd, 5. avgusta, r. Davi se je vrnil iz Sarajeva, kjer se je mudil na kratkem oddihu, ministrski predsednik g. dr. Milan Srskič. Dopoldne je imel dolgo konferenco z ministrom g. dr. Kramerjem, popoldne pa se bo vršila seja ministrskega sveta.
Minister Pucelj v Celju
Celje, 5. avgusta, d. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan PuoelJ se je danes popoldne pripekal v Celje, od koder potuje jutri zjutraj v Konjice na shod JNS. PopoMne se vrne v Celje, da prisostvuje prireditvi Društva kmečkih fantov in deklet v Celju.
Pogreb ponesrečenega Lečnika
Celje, 5. avgusta d. Danes popokane &o položili k zadnjemu počitku o smo šole a Frana Lečnika, ki se je 1. t. m. tragično ponesrečil na škrlatici. Pred mrtvašnico je zapelo pevsko društvo Oljka »Pomladi vse se veseli«, dijaški pevski zbor pa >Vi-gred«. Po ceHKvenih obredih so se ob odprtem grobu z ganljivimi besedami poslovili od pokojnika g. dr. Milko Hrašovec v imenu savinjske podružnice SPD in TK Skale, osmošolec Umek v imenu sošolcev, prof. Orožen pa imenu profesorskega zbora realne gimnazije v Celju. Po govoru dr. Hrašovca so položili Skalaši in člani SPD dva lepa venca k odiprtemu grobu Dijaški pevski zbor je zapel »Blagor mu« OMika pa »Zbogom o j prijatelj mili«. Pogreba se je udeležilo izredno lepo število ljudi. Mnogo je bilo dijaštva in članov Skale ter SPD. i7 Mozirja, Gornjega erra1**. Ljubnega in Luč.
Vihar vrgel kurjača iz lokomotive
Rim. 5. avgusta. AA. Iz Livorna poročajo, da je silni vihar, ki ie divjal na toskanski obali, vrgel iz lokomotive kurjača ekspree-nega vlaka Pariz - Rim. Truplo so našli ob progi strašno razmesarjeno
Stanovanja
za dijeke, nakup in prodajo šolskih knjig in vse, kar potrebujete, preskrbi najugodnejše „Jutrov" mali oglasnik.
Danes 47O ponudb in povpraševanj.
Poostritev sistema talcev — Ako policija sae bo mogla prijeti krivcev, fecsdo kaznovani njegovi sorodniki in comišjeniki, čeprav so nedolžni

solati
k * novi šolski reformi židje in nasprotniki režima ne bodo sprejeti v višje šole
irska vlada se boji revolucije
Vso javnost so vznemirile alarmantne vesti o pripravah za puč proti De Valeri — Strogi ukrepi vlade
Dublin, 5. avgusta, r. V javnosti so se včeraj razširile alarmantne vesti o skorajšnjem puču zoper režim De Valere. Te vesti, ki so se vedno bolj zgoščevale, so
prislile vlado k izrednim varnostnim ukrepom. Parlament je zasedla močno oborožena policija, ki ji je prideljen0 tudi vojaštvo s strojnicami in oklopnimj avtomobili. Vse vojaške edinice so v strogi alarmni pripravljenosti. Ti ukrepi vlade so izzvali v javnosti še večje razburjenje. Širijo se najbolj divje vesti, kojih izvor in verjetnost se sploh ne da kontrolirati.
Tako se pripoveduje, da se pripravlja atentat na De Valero, da bo pognan v zrak ves parlament, da bod0 angleške čete vkorakale v Irsko in slično. Vladnim demantijem nihče več ne veruje. V vladnih krogih izjavljajo, da so te alarmne vesti Izmišljene od nasprotnikov De Valere. S strani Anglije se nI bati nobene take akcije, ker so pogajanja, ki se vodijo, na najboljšem potu k uspešnemu zaključku ter je že skoraj v vseh spornih vprašanjih dosežen sporazum.
»Mariborski teden"
žanje pohvalo
lepo prirejena razstava je bila včeraj slavnostno otvorjena — NajboljSi Izgledi na zadovoljiv uspeli
Dosežen Je trgovinski
sporazum z Avstrijo
Pogajanja so bila včeraj zaključena — Trgovina z Avstrijo bo odslej stalnejSa — Kontingenti ostanejo
Maribor, 5. avigusta.
DopoMne ob 10. je bil na razstavišču v Prešernovi ulici svečano otvorjen »Mariborski teden*. Žuipan dr. Fran Liipold je k»rtria^dniV v nagovora pozdravil zastopnika vlade podfcana dr. Pirkimajerja, škofa Tomažiča, dalje mnogoštevilne predstavnike gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in drugih društev, zlasti pa vse one, ki so s svojim delom in inicijativo pripomogli k izvrstni organizaciji »Mariborskega tedna«. Nadaljnji pozdrav je veljal drugim zastopnikom oblasti, okoliškim županom, občinskim svetnikom in ostalim.
G. župan je omenil, da je prireditev predvsem revija dela naših pridnih orga nizatcrjev ter stremljenja, da napravimo iz Maribora širokoznario in živahno obi skano tujsko-prometno središče. Ze lanska prireditev je dobro uspela, letošnja pa na podlagi Izkušenj lanskoletno visoko nad-krihjuje. Predvsem je treba poudariti, da je prireditev letošnjega »Mariborskem tedna« na skupnem prostoru, kar je velika prednost za domačine, a zlasti še za tujce. Tujci, ki so prišli v Maribor v veliKem številu že danes in bodo prihajali tudi prihodnje dni, bodo lahiko videli poleg zabavnega dela tudi praktične strani Mariborskega tedna«. S tem b0 Maribor mnogo pridobil na ugledu v državi, kakor tudi izven nje.
Za županom je povzel besedo ipndban dr. Otmar Pinkanajer, ki je v daljšem govoru očrtal pomen in važnost te prireditve. čestital mestu Mariboru k lepi zamisJ rn izvedbi z iskreno željo, da bi se ta usta. nova ohranila trajno ter služila obenem tu-
Maribor, 5. avgusta
V okviru »Mariborskega tedna« se je pričel ob pol 10. kongres jugoslovenskega združenja plinarn in vodarn. Zbrali so sc v lepem številu delegati in strokovnjaki iz vse države, a tudi iz inozemstva, zlasti častno sta zastopani Češkoslovaška in Poljska.
Kongres je otvoril predsednik združenja inž. Bartl, ki je pozdravil zastopnika mestne občine podžupana g. Golouha, zastopnika mestnih podjetij g. Perica in mnogoštevilne zastopnike mestnih občin iz vseh krajev naše države, župana iz Pančeva dr. Vasa Isajloviča, župana i7 Bjelovara dr. Kvaternika, župana iz Vinkovcev g. Šumn-novca, zastopnika zagrebškega župana ban-skega svetnika inž. Domajnka, zastopnika mestne občine ljubljanske g. Rupnika, zastopnika mesta Celja direktorja Šubica, posebej pa še namestnika primatorja mesta Prage dr. Kellnarja, poudarjajoč, da njegova navzočnost jasno dokumentira, kako veliko zanimanje vlada med bratskim češkoslovaškim narodom za jugoslovenska težnje in prizadevanja. Dalje je pozdra vil češkega strokovnjaka inž. Hajtmana, predsednika Zveze jugoslovenskih. polj skih in čeških plinarn in vodarn direktor ja Rabzewskega, predsednika poljskega z druženja plinarn in vodarn direktorja Konopko, predsednika češkega združenja inž. Ledla, docenta dr. Keclika, docenta inž. Znižeka, inž. Jegličko, zastoknika Zveze nemških plinarn in vodarn inž. Kirch-nerja iz Vratislave, zastopnika Avstrijskega združenja plinarn in vodarn inšpektor ja inž. Sprinzla, zastopnika tehniške fakultete v Zagrebu prof. inž. Hanamana in druge.
Sledila so predavanja, nato je bila s
di propagandi našega naroda. Z željo, da bi prireditev kar najbolj uspela in pol pirala državno in nacionalno misel na se verni meji, je sporočil pozdrav g. bann in progrlasil razstavo za otvorjeno. — Na to je še čestital in želel blagoslova vsej prireditvi fenezoškof Tomažič, nakar Jo bi la Nj. Vel. kralju-na Bled poalana nasled nja brzojavka:
»Ko otvarjamo »Mariborski teden«, revijo gospodarskega, kulturnega in nacio nalnega udejstvovanja severne meje. Izražamo Vašemu Veličanstvu svojo globoka ljubezen in neomajno zvestobo in vdanost živelo Vaše Veličanstvo, živel vaš ppevzvl. šeni kraljevski dom! _ Za »Mariborski teden«: župan dr. Lipold.«
Nato so si gostje ogledali vse oddelk«' razstave in pa veselični prostor, kjer je bila prirejena tudi mala zakuska ■ prvo pokušnjo vina, ki ga je razstavljenih 75 vrst. Otvoritev »Mariborskega tedna« ee pozna po mestu, na ulicah je živahno vr venje. V Maribor je prispelo že precej šnje število tujcev glavni naval pa pričakujejo jutri in prihodnje dni, zlastj glede na to, ker je prometni minister 1 reme-nil svoj prvotni odlok glede ugodnosti po lovične voz.nine, ki velja za ves čas »Mariborskega tedna«, do vključno 18. t. m.
Ob 13. je priredila mariborska podružnica S L. D skupno kosilo zastopnikom ob lasti in gostom. Predsednik podružnice ravnatelj Pogačnik je pozdravil podbana dr. Pirkmajerja, župana dr. LipoMa. pred sednika SLD iz Ljubljane dr. Lovrenčiča, urednika »Lovca: Kapusa in druge udelo-žence.
kongersa poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravna brzojavka trgovinskemu ministru Šumenkoviču.
Na kongresu je bila po daljši razpravi sprejeta resolucija, v kateri se naproša vlada, da bi opustila vsako povečanje odnosno novo uvedbo fiskalnih obremenitev, naj si bo to od strani države ali .samoupravne oblasti. Sedanje obremenitve naj se podvržejo reviziji. Mimo tega naj se davčna stopnja skupnih davkov na poslovni promet, če ga že ni mogoče sploh ukiniti, zniža vsaj na polovico sedanje višine za blago domačetJ proizvodnje. Povišanje vjzni-ne za premog, ki je v veljavi od 1. julija 1933, naj se ukine in uveljavi prevozna tarifa za plinski premog, kakor je bila pred tem zvišanjem v veljavi. Slednjič naj se ne odobravajo nobene r.ove samoupravne obremenitve našega gospodarstva, ukine naj se tudi banovinska trošarina na premog in koks, ker je previsoka in močno podražuje proizvode, ki jih človek nujno potrebuje.
Ko je s sprejetjem resolucije bila izvršena svečana otvoritev kongresa, so sledila predavanja. Predavali so inž. Tomažič o razvoju mariborske plinarne, inž. Tive-kovič o nalogah vodovoda, inž. Bartl o organizaciji in instaliranju propagandnega oddelka ljubljanske plinarne, inž. Knez o uporabi avtogenično varjenih cevi za pli novode. — Opoldne so se delegati podali na Mariborski otok, kjer so imeli skupno kosilo, popoldne pa so si ogledali mariborski vodovod, plinarno in razstavo »Mariborskega tedna«. Zvečer ob 20.30 je bila skupna večerja pri »Orlu«, nedeljo pa bodo udeleženci kongresa izkoristili za izlet na Falo in v Ruše, odtod pojdejo še v Rogaško Slatino in druge kraje.
zaMeratl, da se Izvrši ugotovitev uradno
na njegove stroške. Davščina se plačuje banovinski blagajni. Vse vodne naprave so podrejene nadzorstvu bansae uprave, ki ga lahko prenese na druge organe.
Pri odmerjanju, pobiranju, izterjavanju, zastaranju itd. v tem pravilniku navedenih davščin je uporabljati smiselno določila zakona o neposrednih davkih in pravilnika o banovtnskih davščinah dravske banovine z dne 9. marca 1933. (Službeni list dravske banovine z dne 1. aprila letos.)
Ta pravitoik, iz katerega smo r glavnih obrisih povzeli gornje podatke, je stopil v veljavo že s 1. Julijem 1. 1933. Ministr. »ki svet je, kakor smo že poročali, odobril to uredbo, prcačun in pravilnik.
Osnovni pogoj izplačila »Jutrovecc posmrtnine
V enem samem mesecu so nesrečna naključja ugrabila iz »Jutrovega« kroga tri naročnike. V posebno svežem spominu je tragična smrt inž. Jožefa Mihevca, ravnatelja velike žage v Drvarju, ki je ipadel kot žrtev blazne maščevalnosti. Ravnatelj inž. Mihevc je bil zvest naročnik »Jutra« — to se je očitovalo po tem, da je imel naročnino vedmo v redu plačano. Po njegovi smrti, ki je najbridkeje prizadela njegovo družinico, je bilo takoj uvedeno .postopanje za izplačilo »Jutro-ve« posmrtnine in ker je izpolnjen glavni pogoj našega zavarovanja — da je namreč bila naročnina točno poravnana — bo zavarovalnica »Triglav« te dni izplačala posmrtnino 10.000 Din.
Na žalost je bilo pri ostalih dveh tragičnih primerih stanje drugačno. Pri enem kakor pri drugem ponesrečencu je bila naročnina že nekaj časa v za. ostanku in tako manjka glavni pogoj zavarovalne pogodbe, sklenjene med »Jutrom« in zavarovalnico »Triglav«. Ze lani smo nekajkrat na podlagi slič-nih žalostnih izkušenj opozarjali na važnost rednega plačevanja naročnine; poudarili smo nepotrebno izgubo ore-cejšniih tisočakov, ki so dandanes dvakrat bolj dobrodošli kakor kdajkoli — prav posebno za družini, ki morata poleg izgube redinika utnpeti celo kopo nepričakovanih izdatkov. Danes no-nov.no opozarjamo na to in priporočamo redno plačevanje naročnine, s čemer koristite sebi, naši upravi na olajšate delo in red.
Iz Ljutomera snujejo ncvo stranko!
Maribor, 5. avgusta. Kdor je nvslil. da mi brihtni Slovenci ne bomo med prvimi, ki se udeleže otvrr-jene tekme za osnovanje novi-h strank, ta se je seveda bridko zmotil. Kakor poročalo iz Liutomera. j" tamošnii ekonom Vekodav Štampir skupaj s sto političnimi somišljeniki iz ljutomerskega sreza poslal te dni notranjemu ;m;nistru nriiavo svoje stranke, ki jo ie krstil za »Kme^ko-delav-sko stranko«. Predlagatelji stranke so sicer vsi iz Liutomera. toda /a sedež svoje stranke so si izbrali Beograd, kier hočejo ustanoviti- svoj poseben centralni odbor. V programu imaio ustanovitelji nove stranke mnogo lepih stvari. Med drugimi tudi to. da se takoj odprejo blagajne vseh denarnih zavodov, ki naj izplačujem vse vloge. Odpravijo nai se trošarine in uvede brezplačno zdravljenie naroda. Vse državljane, v koliko nima;o lastnih sredstev, naj vzdržuje država. Tudi za živino je predvideno v programu brezplačno zdravljenje. Če pa krava kljub temu pogine, dobi lastn;k breznlačno nadomestilo.
Tako nekako obetajo ustanovitelji nove stranke, ki bodo — ako bo vlada njihovo namero smatrala za resno — postavljeni sedaj pred težko nalogo. da iz Liutomera ven najmanj po šestih banovinah organizirajo svoio stranko. Cela stvar izgleda smešna, aH je seveda v njej tudi mnoao resnega. To namreč, da se naš' ljudje kaj radi oklenejo kake dopadliive fraze ali pa demagoške besede ter misli io, da je politika stvar, za katero je treba le nekoliko dobre volje, vse drugo pa bo samo od sebe navrženo. Na to politične naivnost našega ljudstva so končno špekulirali tudi oni gromovniki. ki so po nedavnih taborih napovedovali, da so že preštudirali celokupni gospodarski in socialni položaj našega naroda in da bodo sedaj oni prevzeli politiko v svoje roke.
Po 7*-aku iz A^ril-** v Indijo preko Evrope
Newyork, 5. avgusta. AA. Francoska letalca Codes in Rossi sta davi ob 5.41 odletela rroti Novi Fundiandiji, od koder bosta krenila proti otoku SciMyju na Angleškem; tam se bosta odločila po vremenu, v katero smer se bosta obrnila. Ce jima bo mogoče, bosta letela proti Karačiiu v Indiji, ker hočeta potolči rekord 5.340 milj. ki sta ga postavila meseca februarja An-gileža Gayford in Nicholetts na poletu iz Anglije v Južno Afriko. Letalca sta vzela s seboj o koto 800 litrov be:vc;na. Ker je bilo letalo ze<lo obteženo, se je bilo bati, da ne pride do kakšne nesreče pri startu; in so pripravili aparate za gašenje ognja. Toda proti vsemu pričakovanju se> je letalo gladko dvignilo v zrak.
Letalo ie opremljeno z brezžično oddajno postajo, ki bo delovala na valovni dolžini 34 metrov. Meteorološke postaje napo-vedujeio, da bosta letalca imela ugodno vreme na treh četrtinah svoje Do-ti nad Oceanom, nato bosta zašla v oblake in dež. potem bosta pa sipet imela leoo vreime z vetrom v hrbtu
Po najnovejših poročilih sta letalca že prišla nad Atlantsko more.
Silna vročina na Španskem
Pariz. 5. avgusta. A. Iz Madrida poročajo. da vlada tam ž* Štirinajst dni silna vročina Temperatura *e stalno eihlip mnd 87 in stonini Celziia v s«ie> Včerai m v Cordobi in Badaiozn zabeležili epj(> 42 stopinj v senci. V teh krajih je v;č ljudi umrlo za eolncarico.
Beograd, 5. avgusta, p. Z Dunaja poročajo, da je bil dajnes tam parifiran dopolnilni trgovinski sporazum med našo državo in avstrijsko zvezno repu-bHko. Pogodba bo podpisana Drihodivi teden.
Kakor znano so se pričela pogajanja za dopolnilno pogodbo med obema sosednima državama na iniciativo avstrijske republike, katere trgovinska bilanca je bila v zadnjem času napram naši državi pasivna. Avstrijci so želeli ustvariti z novo trgovinsko pogodbo take pogoje za svojo trgovino, da bi jim bilo mogoče doseči ravnotežje v izmenjavi proizvodov. V relativno kratkem Času so se pogajanja uspešno zaključila. Treba je reči, da se je ustvarila trgovinska pogodba, ki je taka, da bi se glede na današnje gospodarske razmere ne moglo do-seči boljše. Obe Dosod-beni stranki sta pokazali mno?o razumevanja in dobre volje ter sta pristali pri pogajanjih na maksimalne konr.fv-siie.
Ljubljana, 5. avgusta
Danes ob 17. se je pričel na igrišču Ilirije medmestni lahkoatletski dvomateh med reprezentancama Gradca in Ljubljane. Tečno ob napovedani uri sta se obe reprezentanci postavili pred tribuno, in sicer gra-ška pod vodstvom g. Friebeja, ljubljanska pa pod vodstvom g. Danila Sancina. Gra-ško reprezentanco tvori 17, ljubljansko pa 14 atletov.
Najprej je pozdravil v Imenu mesta Ljubljane graško reprezentanco podžupan g. Jarc, ki ji je želel lepe uspehe. Za prisrčen sprejem in za izredno gostoljubnost se je zahvalil g. Friebe ter izrazil željo, da bi zveze med lahkoatleti Gradca in Ljubljane postale vedno tesnejše.
Takoj nato se je pričelo tekmovanje, ki je dalo danes naslednje rezultate;
Tek 200 m: 1. Kovačič (L) 23.6, 2. Zupančič (L) 24.1, 3. Tammel (G) 24.1, 4. Drechsler (G) 24.7.
Točke: Ljubljana 8, Gradec 1.
Doseženi časi so z ozirom na precej mehko tekališče dobri. Zmaga obeh Ljubljančanov je bila sigurna. Kovačič je prvih 100 metrov nekoliko ložiral, da je lahko v sigurnem stilu zmagal.
Izbirni tek 800 m; Tekla sta žorga A. ln Lejka. Ta tek naj bi odločil četrtega moža Ljubljane v jutrišnji štafeti. Zmagal je žorga A. 2:06.2, drugi Lejka 2:07.8.
Tek 800 m: 1. Sienkiewicz (G) 2:06.3, 2. Friebe (G) 2:07.3, 3. Gaberšek (L) 2:08.3, 4. žorga (L) 2:10.1.
Točke: Gradec 8, LJubljana 1. Skupno stanje: Gradec 9, Ljubljana 9.
Ta točka je pomenila presenečenje zaradi sigurne zmage obeh Gradčanov. Gaberšek in žorga sta izgubila, ker sta taktično tekla zelo slabo.
Skok v višino: 1. Alpassy (G) 1-70, 2. žgur (L) 1.70, 3. Marek (L) 1.60, 4- L.and-zettel (G) 1.55.
Pogajanja so bila pričeta v Beogradu, a so se kasneje nadaljevala na Dunaju*, kjer so se danes zaključila. Kot glavna dobra stran nove pogodbe se mora smatrati gotovo dejstvo, da bo avstrijska trgovinska politika v bodoče napram nam stalnejša, tako da se bodo trgovinski odnošaji med obema državama nemoteno razvijali in da se ni vec bati nepričakovanih moteni in popravkov. kakor se je dogajalo doslej. Nevarnost, da bi se kontingenti našega agrarnega izvoza zmanjšali, je sedaj odstranjena. Tako se bodo v celoti izvozili predvideni kontingenti prašičev, zelenjave in govedi.
Naš poslanik na Dunaju g. An as t asi-jevič je da-nes poseiil zveznega kance-larja dr. Dollfussa ter mu je v imenu naše vlade izrazij zadovoljstvo spričo doseženega sporazuma. Poslanik je poselil tudi ministra Sohwmyja, ki predseduje tudi gospodarskemu komiteju avstrijskih ministrov.
Točke: Gradec 5, Ljubljana 4. Skupno stanje: Gradec 14, Ljubljana 13.
Zmagovalec Alpassy je pokazal lepo tehniko. žgura je dokaj oviral mehki teren, Marek je precej odpovedal.
Met diska: 1. Schvrarz (G) 40 m, 2. Kamputsch (G) 39.40, 3. Stepišnik (L) 38.62, 4. Slamič (L) 36.79.
Točke: Gradec 8, Ljubljana 1. Skupno stanje: Gradec 22, Ljubljana 14.
Ta točka je končala s pričakovano zmago obeh Gradčanov. Stepišnik se vidno popravlja.
Skok v daljavo: 1. Stepišnik (L) 6.41, 2. Oberbauer (G) 6.31, 3. Putinja (L) 6.12 in pol, 4. Landzettel (G) 5.89.
Točke: Ljubljana 6, Gradec S. Skupno »tanje: Gradec 25, Ljubljana 20.
Stepišnik je prijetno iznenadil ■ svojimi sigurnimi skoki nad 6.30 in je v tretjem skoku dosegel svoj dosedaj najboljši skok 6.41. Putinja ni dosegel svoje običajne forme, pa je vendar zasedel tretje mesto.
Tek 5000 m: 1. Krevs (L) 16:09, 2. Poltzl (G) 16.11, 3. Starman (L) 16:49, 4. Roveda (G).
Točke: Ljubljana 6, Gradec S. Skupno stanje: Gradec 28, Ljubljana 26.
Zelo lepa borba med Krevsom in Pftltz-lom. čas je z ozirom na mehak teren odličen. Krevs je postavil nov jugoslovenski rekord, ki ga je dosedaj sam imel s 16:14.8.
Met kopja: 1. Alpassy (G) 50.15, 2. Putinja (L) 49.45, 3. Mayer (G) 46.33, 4. Pukl (L) 37.35.
Točke: Gradec 6, Ljubljana S. Skupno stanje: Gradec 34, Ljubljana 29.
Štafeta 4X100 m: 1. Ljubljana (Putinja, Zupančič, Kovačič, Cerar D.) 45.8, 2. Gradec (Glaser, Sienkiewicz, Oberbauer, Drechsler) 46.8.
Točke: Ljubljana 6, Gradec S. Končno stanie današnjega dne: Gradec 37, Ljubljana 35.
Jutri ob 17. se tekmovanje nadaljuje.
Bednostni sklad dravske banovine
S sredstvi sklada se bodo izvrševala manjša javna dela za zaposlenje brezposelnih in se bodo preskrbovali onemogli in zapuščeni
zorstva in ravnateljstva in od provizij raznih vrst, ki jih izplačuje tretjim osebam izvzemši potnike, davščino v višini IO'/« iziplačanih zneskov.
V Službenem listu kr. banske uprave •z dne 5. t. m. št. 63., je brala uredba o bednestnem skladu za dravsko banovino v letu 1933-34. Za Kritje izdatkov sklada proračunanih v znesku 9 milijonov Din s« pobirajo od 1. julija letos naslednje izredne banovinske davščine: 1. prispevki delojemalcev in delodajalcev, 2. davščina na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in na čisti dohodek obratov naštetih v prvi skupini čl. 42. zakona o neposrednih davkih, 3. izredna davščina na tantijeme, sejnine ln podobno, 4. dav-fcčina na zasužek in na pokojnine oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jn. goslavije, in 5. davščina na izkoriščanje vodnih sil.
po Drpvilniku plačujejo izredno davščino vsi nameščenci in delavci, ki so zavezan' socialnemu zavarovanju, in vsi prejemniki pokojnin iz sredstev samostojnih pokoininsKib ustanov, in sicer pol odstotka, če od svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek. Službodajalci in samostojne pokojninske ustanove plačujejo 1% izplačanih zaslužkov ali pokojnin. Država in banovina sta te davščine oproščeni, ostala samoupravna telesa pa Ie če ne izvršujejo pridobitnih poslov. Službodajalci odtegujejo davščino ob iznlačilu in jo odvajajo obenem s svojo davščino pristojni •davčni upravi.
Podjetja, zavezana Javnemu polaganijn računov, plačujejo 5 odstotno davščino od državnemu davku zavezanega čistega do bička. če donosnost ne presega 6% vlo žene glavnice. Ta davščina se stopnjuje po četrt %, če presega donosnost 8, "i*, 12 in 14% vložene klavnice. Pri Znosnosti preko 16n/(i vložene gilavnice znaša dav-šči"«»	Podjetoa, našteta v prvi sku-
pini čl. 42. zakona o neposrednih davkih, plačujejo pol °/o državnemu davku zavezanega čistega dohodika, če znaša čisti do hode it več kakor 120.000 Din. Pri čistem dohodku preko 200.000 Din znaša davščina
Podjetja, zavezana javnemu po^sranfa računov. plačuVjo od tantijem. dnevnic sejnin in drugih podobnih nasrri.d. ki jib izplačujejo ©lanom upravnega odbora, nad-
Za zaposilenje oseb, ki niso pristojne v Jugoslavijo, se plačujejo od prejemkov ki jih dobivajo na ozemlju dravske banovine iz službenega razmerja, davščina l°/o pri mesečnih prejemkih od 2500 do 3500 Din; za vsakih nadaljnjih polnih 100 Din me. sečno se davčna stopnja zviša za pol °/o. vendar pa ne sme znašati več kakor l2fl/o-Tei davščini so zavezano tudi pokojnine tujih državljanov z vštetimi onimii, ki se pilačnjejo v tujino.
Od vodnih sil, ki se izrabljajo za pogon v Kakršenkoli namen, se plačuje davščina, ki znaša 40 Din od konjske sile na leto, odnosno pri elektrarnah, ki jim služii vodna sila kot pogon, dve pari od vsake proizvedene kilovatne ure, dokler ta davščina pri elektrarnah te vrste ne doseže najvišjega zneska, ki ustre>za obdavčenju 40 Din na konjsko silo letno, če ukorišča vodno silo več oseb, plačujejo davščino v razmerju koristi, ki jo imajo od vodne naprave. Ta davščina se ne sme prevaliti na rabniKa. Pravilnik tudi navaja kako se ta davščina odmerja. Te davščine ne plačujejo: 1. naprave, ki služijo zasebnemu kmetijskemu gospodarstvu, od katerega se ne plačuje davek na podjetje po zakonu o neposrednih davkih, 2. naprave, ki pri devetmesečni vodi ukoriščajo največ deset konjskih sil. 3. vodne naprave za proizvajanje električne erergije. ki Je že obremenjena z banovinsko trošarino na rabo električnega toka, v kolikor se tok oddaja drugim proti odškodnini (oddaja energije lastnim uslužbencem za gospodinjske namene po režijskih cenah se ne smatra za prodajo), 4. vodne naprave, ki služijo izključno in neposredno humanitarnim, sanitarnim in melioracijskim namenom Plačevanje preneha za ves čas. dokler se vodna naprava zaradi višje sile ne more ukoriščati Vsaka izprememba o obsegu in načinu obratovania se mora nri ia viti najikasneje v teku enega meseca Ce davčni zavezanec ne more sam ugoto viti ali prijaviti potrebnih podatkov, sme
Sijajen uspeh beograjskih nogometašev
Beograd, 5. avgusta, p. Na igrišču BSK se je snoči vršila revanžna tekma med avstrijskim nogometnim prvakom FC Vien-no in domačim BSK. Kakor znano, je končala prva tekma med obema nogometnima enajstoricama z zmago gostov v razmerju 1 : 0. Tem večje presenečenje je prinesla sinočna tekma, ki se je zaključila z rezultatom 3 : 1 (1 : 1) za BSK. V drugem polčasu so pričeli gostje igrati zelo ostro, tako da sta bila dva Beograjčana ranjena in so ju morali odnesti z igrišča. Zmaga domačinov je bila popolnoma zaslužena, čeprav ie sodnik spregledal marsikatero napako Dunajčanov. BSK ie zaigral igro, kakršne Beograd še ni videl. Izreden je bil napad, ki je v drugem polčasu prenesel vso igro na nasprotnikovo stran.
Novi grobovi
V Sromliah pri Brežicah bodo danes popoldne položili k večnemu počitku ugledno gospo Franjo M a v s a r j e v o. — V LJubljani je po dali.išeim bolehanju umrl g. Ladislav F1 o r j a n č i č, uradnik uprave »Slovenskega Naroda«, Dva otročiiiSka objokujeta poleg vdove njegovo prerano smrt Pogreb bo jutri ob 16. iz HramAniSke ulice 9. — Pokojinima blag spomin, žalujočim na§e iskreno sožalje!
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno, toplo, precej stalno.
Dunajska vremenska napode za nedeljo-Jasno nekoliko manj toplo.
-«*>--
Velik zbor zastopnikov vodarn In plinarn
Poleg domačih strokovnjakov in delegatov so prispeli na kongres tudi odlični gostje iz inozemstva
Borbe jisniorjev za drž. prvenstvo v plavanju
Ilirijanski plavači in plavačice v odlični formi — Jadranova zmaga nad
Jugom v waterpolu
Split, 5. avgusta.
Danes so se pričela v Jadranovem kopališču plavalna tekmovanja za juniorsKO državno prvenstvo. Favorit za to prvenstvo juniorjev je bil od vsega početka Jug iz Dubrovnika, ki je prišel v Split s 35 plavači in plavačicami. Pri današnjih tekmovanjih pa se je izkazalo, da so Jugovci sicer nevaren nasprotnik, da pa bo po dosedanjih izgledih juniorsko prvenstvo, kakor se upa, vendarle odnesla Ilirija, ker so vsi njeni plavači in plavačice v odlični formi in so dosegli mnogo boljše čase kot v Ljubljani.
Prišlo pa je do velike senzacije, ki utegne povzročiti, da bo Jadran letos odnesel Petrinovičev pokal. Ta senzacija je bila zmaga Jadranovega juniorskega \vaterpoIo moštva nad dubrovniškim Jugom.
Na današnjem tekmovanju so se plavali samo predteki, ki so prinesli naslednje rezultate :
50 m juniorji, prosto: Ciganovič (Jug) 27, Petrovič (Ilirija) 28.8, Fux (Ilirija) 29, Ziherl (Ilirija) in čičin šajn (Jadran) 29.2. Vsi ostali preko 29 sekund.
V	finalu ima Ilirija 3, Jadran 2, Viktorija 2, Jug 1.
100 m juniorke, prosto: Grošelj (Ilirija) 1:22.4, Bradač (Ilirija) 1:26.4, Polič (Viktorija) 1:27.7, šiška (Ilirija) 1:27.8, Bjelo-vučič (Jug) 1:28.3.
V	finalu ima Ilirija 4, Jadran, Jug, KSU in Viktorija po 1.
100 m juniorji, hrbtno: Ciganovič (Jug) 1:21, Bjelovučič (Jug) 1:22.7, Vidovič (Jadran) 1:24.2, Veramenta (Jug) 1:25.1, Bo-tič (Jug) 1:25.1, Cičin šajn (Jadran) 1:26.
V	finalu ima Ilirija 2, namreč ZIcherla
in Hribarja, ki sta zasedla 7. in 8. mesto, Jug 4, Jadran 2.
100 m Juniorke, prsno: Bjelič (KSU) 1:36, Botič (Jug) 1:37.9, Bier (Viktorija) 1:38.7, Sever (Ilirija) 1:42.7, Polič (Viktorija) 1:45.6, Grošelj (Ilirija) 1:47.8, Babinek (Ilirija) 1:48.8.
V	finalu ima Ilirija 3, Jug in Viktorija po 2, KSU 1.
200 m juniorji, prosto: Ciganovič (Jug) 2:27.4, Cičin šajn (Jadran) 2:34.5, Mihalek (Ilirija) 2:34.7, Stocker (Viktorija) 2:34.8, Fux (Ilirija) 2:36, Petrovič (Ilirija) 2:42.8.
V	finalu ima Ilirija 3, Jug in Viktorija po 2, Jadran 1.
50 m juniorke, prosto: Grošelj (Ilirija) 34.3, Bradač (Ilirija) 35.3, šiška (Ilirija) 36.3, Bjelovučič (Jug) 36.4, Polič (Viktorija) 36.7, Kragič (KSU) 37.3. Prav odlični časi.
V	finalu ima Ilirija 3, KSU 2, Jadran, Jug in Viktorija po 1.
100 m juniorji, prsno: Botič (Jug) 1:25, šrepel (Concordia) 1:25.4, Matošič (Jadran) 1:25.6, Turkalj (Gradjanski, Karlo-vac) 1:25.6, Laškarin (KSU) 1:27, Hribar (Ilirija) 1:27.6.
V	finalu ima Jug 2, Ilirija, Jadran, KSU, Gradjanski, Viktorija in Concordia po 1.
Današnje water-polo tekme so dale naslednje rezultate: Ilirija:Viktorija 2:1. Gol za Viktorijo je padel iz 4-metrovke. Jadran: Jug 4:2. Nemogoč sodnik. Kravali med občinstvom. Jug:Ilirija 2:0. En gol iz 4-metrovke.
Jutri se tekmovanje nadaljuje In konča.
Lahkoatletski dvoboj Gradec: Ljubljana
Gradec vodi prvi dan s 37:35 — Krevs je na 5000 m postavil s 16:09
nov Jugoslovenski rekord
Naši kraji in ljudje
Jadranski dan v Ljubljani
Dobrih deset let je bilo treba, da je ideja Jadranske straže začela rezati široke brazde med narod. Pri nas v Sloveniji, ki obi-lujemo društev, je še celo bilo treba vztrajne propagande. A zato pa letos, ko se bližamo proslavi desetletnice oblastnega odbora JS, lahko s popolnim zadovoljstvom gledamo na uspehe. Lepo je naraslo število krajevnih odborov, novi se dramijo. Samo
turno združenje vseh sinov Jugoslavije, ne glede na njihovo ime in vero, ne glede na njihova politična in socialna prepričanja, zove vse Jugoslovene v svoj krog, da oja-čijo njene vrste. Le v strnjenem enotnem taboru bomo lahko mnogo, mnogo storili za napredek in obrambo našega morja tudi v sedanji dobi splošne depresije. Ako bomo znali in hoteli zediniti se v delu za ustva-
v Ljubljani se je letos število članstva po-četvorilo, domala popetorilo. In kar je glavno: dorašča nam nov rod, ki bo visoko dvignil prapor jadranske zavesti Okrog 40.000 mladih članov že šteje pomladek Jadranske straže. Dosti ugodna bilanca ob desetletnici jadranskega pokreta v naših krajih mora biti samo pobuda, da od uspešnega pričetka krenemo dalje k razmahu in poglobitvi ideje, k izvrševanju vsestranskih načrtov, k tvornosti, ki bo rodila neposredne koristi za Jadran, za narod, za vse nas v Jugoslaviji.
Imamo prekrasno morje, eno najlepših v Evropi. Obalo, ki bi bila tako razgranjena, vobče težko najdeš na svetu. Vedeti pa je treba, da pomorska država še ni tista, ki ima divno obalo zgolj zato, da jo vznešeni občudujejo tudi razvajeni turisti. Pomorska država tudi še ni tista, ki ima močno vojno mornarico. Pomorska država je ona, ki pretežni del prometa z inozemstvom razvija preko svojih pristanišč s svojimi ladiami. To poleg tujskega prometa ustvarja blagostanje vsemu narodu, to dokazuje zrelo vrednotenje neizčrpnega zaklada, ki ga ima država v svojem morju. A k temu je pri nas še dolga pot.
Jadranska straža, ki je narodno in kul-
ritev splošne in popolne pomorske zavesti, splošne nacionalne in državne jadranske orientacije, bomo ne samo stražarji Jadrana, temveč tudi graditelji pomorske Jugoslavije, kakršno hočemo, potrebujemo za obstanek in bodočnost. Samo taka Jugoslavija je lahko močna, napredujoča in varna pred vsakim grabežljivim tujcem. Ne pozabimo, da je na morju naša usoda!
Zato med nami ni nikoli dovolj in preveč poudarka, kako potrebna je propaganda jadranske zavesti med našim narodom. Tej svrhi morajo služiti številne akcije in potrebne so tudi prireditve, katerih spored lahko drami zanimanje za Jadransko stražo in neposredno s tem za naš sinji Jadran. •
Jadranski dan, za katerega je ljubljanski
krajevni odbor JS izbral današnjo nedeljo, bo nudil udeležencem mnogo užitka ln razvedrila. Opozarjamo na današnje popoldanske prireditve na Ljubljanici. Veliko zanimanje Ljubljančanov sta včeraj popoldne zbudili imenitno napravljeni oklopnica in podmornica, ki sta jadrno vozili skozi vse večje ljubljanske ulice in se proti večeru spopadli pred Narodnim domom ob sodelovanju zračnega ladjevja. Slavno olslop-nico preaočuje naša slika.
Smrt pisatelja Dinka šimunoviča
Prav te dni (2. avgusta) se je nekdo v praških »Nar. Listih« spominjal šest desetletnice pisatelja Dinka šimunoviča. Počastil ga je mesec dni prezgodaj, zakaj avtor »Mrkodola« bi bil šele 5. septembra dopolnil 60 leto. Usoda je hotela drugače; baš mesec dni pred jubilejem je Dinko šimunovič ugasnil v svoji bolniški postelji, ki je V nji hiral dolge mesece. Pobrala ga je tuberkuloza.
Lansko zimo so prišle v javnost vesti, da
živi šimunovič v pomanjkanju, ki mu je poslabšalo bolezen, častilci njegovega peresa so sprožili akcijo za narodni dar bolnemu pisatelju. Izvolili so si prav prikupno obliko; izdali so njegovo znamenito novelo »Alkar« v posebni knjigi, ki jo je pet umetnikov zastonj ilustriralo, tiskarna zastonj natisnila, knjigoveznica zastonj vezala itd. Tako so tudi vsi režijski stroški šli v prid bolnemu šimunoviču. Značilno pa je, da knjiga še vedno ni razprodana. Zagrebški listi morajo sedaj ob smrti apelirati na občinstvo, da jo kupuj in olajšaj položaj šimunovičeve številne rodbine. Vendar je izkupiček že prodanih izvodov zale-gel vsaj za poslednje mesece pisateljevega ugašajočega življenja. Njegovo hiranje je osvetljevala blagodejna zavest, da ni pozabljen.
Zakaj lahko bi bil tudi on pozabljen, kakor je marsikdo, ki ne more venomer opozarjati na se in z novimi spisi vpiti v c-vet: Glejte me, še živim, še oznanjam vero, da mora človek iskati tudi kaj drugega, ne samo gmotnih dobrin! šimunovič je bil pisatelj, ki je črpal svojo moč iz ljudstva, iz njegove svojskosti in njegovega naravnega etosa. Ni bil plodovit pripovednik in tudi ne vedno dovolj izviren, vendar bo z zbirko svojih novel »Mrkodol« ostal trajno ne le v hrvaški, marveč v vsej jugoslovenski literaturi.
Rodil se je 5. septembra 1873 v Knlnu kot sin ljudskošciskega učitelja. Oče je služboval v Koljanih pri Cetini in pozneje v Kijevu pod Dinar - planino. Pozneje se je tudi Dinko izšolal za učitelja in je služboval v Hrvacih pri Sinju in v Kraju na južni strani Sinja, dokler ni bil 1. 1913. Imenovan za profesorja obrtne šole v Splitu.
že v zgodnji mladosti je spoznaj svojevrstno življenje kmečkega ljudstva v dalmatinskem Zagc.-ji' ir. ta pokrajina, iz katere je zrasel tudi Ivan Meštrovič. je bila poslej največji vir šimunovičeve pripovedne umetnosti. Redkokateri kos sveta v Evropi je še danes tako patriarhalično nezavi-
Elitni kino Matica
_Telefon 2124_
Velenapeti detektivski film
Ključ
ljubezni
Telefonski abonent ne odgovarja
Gustav Diessl
Gustav Grundgens, Dorothea VVieck, Oskar Sima, Truns v. Alten, Bernhard Goetzhe, Tibor v. Halmay.
Danes nov Paramountov zvočni tednik!
Predstave danes ob 3., 5., % 8. in %10. uri zvečer.
Znižane ljudske cene!
PREMIERA!	SENZACIJA!
I
I
sen od sodobne civilizacije, kakor so nekatere bogatejše pokrajine dalmatinskega Zagorja. Tam, kjer je Kras, je kajpak beda, toda so kraji, kjer se razprostirajo rodovitna polja, zeleni pašniki in bujni gozdovi: tu je vladalo zlasti pred nekaj desetletji splošno blagostanje, ki pa ni slonelo na denarnem, marveč na naturalnem gospodarstvu. če ne bi bilo davkov in nekih drobnih, že nujnih izdatkov, bi kmet iz teh krajev sploh lahko pogrešal denar in bi vendar živel skoraj da gosposko — v njegovem, t. j. patriarhalnem smislu. Tu so se ohranile najlepše srbohrvatske narodne pesmi, tu so živeli stari običaji, priče na-rodno-rasne kulture, ki ne potrebuje tujih vzorov in vplivov.
Dinko šimunovič je dobro poznal ta svet, saj je bil »njegove gore list«. L. 1905. je izšla v zadrskem »Lovoru« njegova novela »Mrkodol«, ki je vzbudila splošno pozornost literarnega občinstva. Poslej se je začel oglašati v »Savremeniku« in 1. 1909. so izšle v izdaji Društva hrvatskih književnika njegove novele s skupnim naslovom »Mrkodol«. Ta knjiga je končno utrdila njegov položaj v literaturi: ž njo je stopil na eno najvidnejših mest hrvaškega slovstva.
»Mrkodol« se odlikuje povsem po poetičnih pokrajinskih slikah; v tem se je šimunovič oddaljil od realistov, s katerimi ga sicer druži snovno izhodišče in tradicija. Njegove novele kažejo veličastno premoč narave nad človekom, prirodnih sil nad individualnim življenjem, človek je otrok prirode in ona je njegova prva in poslednja vladarica. Med njim in prirodo pa obstoji v kmečkem svetu neko tiho in blagodejno premirje; tako pojmovana priroda ni človekova sovražnica. Večji neprijatelji so mu ljudje sami. Skladnost med prirodo ln boji med ljudmi (po načelu; silnejši, zvitejši ali izobraženejši zmaguje) tvorijo ozadje njegovih mojstrskih novel, ki v tem okviru obravnavajo usodo posameznikov (ljubezen, sovraštvo, smrt). Nad vso poeti-zirano šimunovičevo prirodo pa se razliva nekaj težkega, zamišljenega: tudi to je šimunovičev svojski element, odraz duše človeka, ki se z umstveno izobrazbo oddaljuje ljudstvu, s čuvstvi pa se ga trdno oklepa in žaluje za zašlimi časi in starimi življenjskimi oblikami. »Mrkodol« je bil že 1. 1910. v celoti preveden v češčino, posamezne novele pa tudi v druge jezike.
L. 1911. je objavil roman »Tudjinac«, ki pa ni tako dober kakor novele v prvi zbirki. Tu obravnava življenje inteligence, zato bolj konstatira kakor spontano ustvarja. L. 1914. je izšla druga novelistična zbirka »Gjergjan«. L. 1919. je izdal knjigo »Mladi dani«, ki pomeni nekako vrnitev k »Mrko-dolu«. Tu zopet opisuje cetinsko pokrajino in nje tipe. Drugi del »Mladih dana«, ki je izšel 1. 1920., se imenuje »Mladost«. Zadnje njegovo delo je roman »Poslednji Brnčič« (natisnjen 1. 1923. v Beogradu).
Dinko šimunovič je bil izvrsten stilist Njegov jezik je sočen in barvit in nekatere strani njegove proze bodo ostale Se dolgo vzor dobrega pisanja. Kulturno-politič-no se ni omejeval samo na Zagreb. Bodi temu nepozabnemu epiku severne Dalmacije ohranjen svetel spomin!	—o.
Izjava«
Dne 15. ln 18. marca 1932 sta bili priob-čeni v našem listu dve notici pod naslovoma: »Poneverba v industrijski blagajni« in »Aretacija zaradi suma poneverbe«, ki sta se tikali zasebnega uradnika g. Milka Hojana. — Lojalno izjavljamo, da so bile naše informacije nepravilne in neresnične in da g. Milko Hojan ni zagrešil nikake poneverbe in ni storil sploh nobenega nečastnega ali nepravilnega dejanja, tudi ne kot blagajnik v tovarni Pollak d. d. v Ljubljani in zato tudi zaradi tega ni bil odpuščen iz službe.	»Jutro«.
Zlati jubilej ižanskih gasilcev
Ig, 5. avgusta,
Ig se pripravlja na zlati jubilej gasilnega društva, ki ga bo proslavil 13. avgusta z zletom ižanske gasilske župe. Prišlo bo mnogo vojščakov sv. Florijana, kakor tudi drugih gostov. Proslava se bo vršila pod pokroviteljstvom g. ministra Ivana Puclja, z njim prideta zastopnik JGZ in poslanec Albin Koman. Svečanost bo povečala blagoslovitev nove motorne brizgal-ne. V dolgi dobi pol stoletja je moralo društvo mnogokrat nastopiti pri požarih. Da bo tudi poslej kos svoji nalogi, je izpopolnilo in zboljšalo orodje. Tako je nabavilo 360 m novih cevi in novo četvero-kolno motorno brizgalno s 36 HP. Od članov jubilantov so se živi: Avanco Franc, sedanji župni podnačelnik Škraba Janez ia Zrimc Anton. Načelniki so bili: Alojz Mi-nati, Fran Trost, dolgoletni tajnik JGZ in urednik lista »Gasilec«, nadalje Erjavec in Kozina. Prva dva sta že umrla. Sedaj na-čeluje društvu Fran Cebular, usnjar. Ižan-ci upravičeno pričakujejo, da bo redko slavje privabilo mnogo gostov, saj je skozi Ig prehod v Iški Vintgar, zveze z avtobusi »o pa zelo ugodne.
Spomenik ponesrečenemu športniku
Pred dnevi je poteklo eno leto, odkar se Je v Mednem pri Ljubljani z avtomobilom ponesrečil eden prvih in najboljših slovenskih
delavcev na športnem polju Joža Pogača r. Ob obletnici so prijatelji in znanci postavili skromen spomenik na kraju, kjer se je zgodila smrtna nesreča.
Odlična športnica na Bledu
Med velikim številom inozemskih gostov na Bledu je tudi gdč. Liselotte Landbeck z Dunaja, svetovna prvakinja v hitrostnem drsanju. Navdušena je nad lepoto Bleda in
vse Gorenjske. Obljubila je, da pride na Bled tudi pozimi, ko bo na zamrznjenem jezeru lahko pokazala svojo izredno umetnost v drsanju.
Zgledno in uspešno delovanje narodnega učitelja
Naklo, 5. avgusta. Na lastno željo je bil premeščen šolski upravitelj Josip Jerše k prosvetnemu od delku kr. banske uprave v Ljubljano. 16 let je bil pri nas in zapušča nevenljive zasluge. Razširil je dvorazrednico v štirirazred-nico in je bil vzoren voditelj in tajnik šolskega odbora. Tudi izven šole je delo-
val pri gospodarskih in kulturno-prosvet-nih društvih. Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu je bil soustanovitelj in tajnik. Za časa njegovega tajništva so se zidale štiri sušilnice za sušenje sadja. Po njegovi zaslugi je preurejen marsikateri sadni vrt
Zobe lahko
kupite
-pa
ne svojih!
\z9°

\z9u
bVie«»
Zobni kamen - uničevalec Vaših zob!
Od takrat, ko Vam zobni kamen omaja zobe, pa do takrat, ko Vam zob izpade, je dostikrat samo en korak! Kakor pa je zobni kamen nevaren, tako lahko ga je mogoče za vselej odpraviti: kar s Sargovim Kalodontom! Pri nas ima samo Sargov Kalodont znanstveno priznani sulforicinov oleat po dl!i Braunlichu v sebi. On odpravi zobni kamen polagoma in zanesljivo. Pravilna zobna nega je tale: po 2x na teto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2x na dan Sargov Kalodontl
Proti zobnemu kamnu
z izbranim sadjem. Sam je imel krasno drevesnico, katero neokrnjeno zapušča šolskemu odboru. Vsako leto je priredil predavanje o vrtnarstvu, pomladi je zalagal mamice z raznimi semeni, jim dajal nasvete o negovanju rastlin in zelenjave. Šolski vrt je preuredil, da je v okras vasi. Pogrešal ga bo tudi Sokol, katerega soustanovitelj in tajnik je bil, nadalje je bil
tajnik pri JNS in zadnji čas tudi občinski odbornik. Poleg tega je bil dolgoletni učitelj na obrtni šoli v Križah ter začasno njen voditelj in blagajnik. Odprtih rok do revežev in ubožnih otrok je vsako leto za Božič obdaril revne otroke z oblek-cami in šolskimi potrebščinami. Želimo mu na novem službenem mestu mnogo sreče!
proga Save spodaj in drobne vasice ob nji, obe bohinjski dolini in sinje jezero za njima, nad jezerom pa tihi, mrki, v nebo segajoči vrhovi triglavskih gora. Popotnik, ki mu malo hoje navkreber ni odveč, bo za svoj trud poplačan z užitkom, ki ga ves svet ne premore drugod.
človeka seveda ki je za visoke ture dobro podkovan, ima od Bistrice še skoraj več poti. Nad zelenimi pašniki in gozdovi Črna prst, pa vsi ti nešteti vrhovi na triglavsko stran, ki jim človek skoraj ne more vsem povedati imena — Tičarica in Mišeljski vrh, Draški in Debeli vrh s starim očakom Triglavom v ozadju — tu drži za dobrega turista na vse strani brez konca in kraja steza.
Kadar takole sedite doma in ne veste, kam bi se dejali — stopite na vlak, peljite se v Bohinj. Postregli vam bodo z vsem, kar imajo, in mnogo je, kar imajo Bohinj-
Tja v Bohinj, v Bistriško dolino . • •
Bohinjska Bistrica, kakor vse kaže, kar ne more iz svečanih dni. Ni še potekel teden, kar je planinski polk, ki se mudi v bohinjskih gorah na manevrih praznoval svojo krstno slavo, h kateri se je pripeljal skoraj cel vlak civilnih in vojaških gostov iz Ljubljane in od drugod, že plapolajo spet državne trobojnice nad Bistrico za praznik, ki ga danes slavi bistriški Sokol. Bohinjska Bistrica pa je tudi v resnici vredna svojih praznovanj. Saj je bohinjska dolina prav gotovo ena najlepših dolin na svetu, in kdor zanjo ne ve in je ne pozna,, je dvakrat grešnik: prvič, ker je že s samo to nevednostjo napravil krivico kraju in ljudem, in drugič, ker je samega sebe prikrajšal in opeharil za najlepši košček našega sveta.
Nekaj čudovitega je, kako pisana zemlja je naša Gorenjska. Kakor knjiga živih pravljic je, in če zalistaš po njej, se ti na vsaki strani odpre nova, čisto drugačna, čudovita povest. Čisto svoj je Kamnik s svojimi planinami, vsak zase sta Kranj in Tržič med Storžičem in Begunjščico. Svet, ki se ob Bledu razhaja po dolinah obeh Sav, pa je brez primere. Tam onkraj Jesenic dolina, v kateri se visoki gorski vrhovi sklanjajo naravnost nad raznimi polji ob svojih nogah, tu bajni Bled s svojim civiliziranim komfortom, onkraj Bohinjske Bele in Babjega zoba pa soteska, ki te skoraj brez vsakega prehoda pripelje v samo osrčje gora — saj leži Bohinjsko jezero skoraj neposredno pod stenami triglavskih strmin. V tem najčudovitejšem kotu naše zemlje živijo ljudje, kakršne boš sicer težko našel po naših slovitih letoviških krajih. Tem ljudem se pozna, da živijo tik pod stenami svojih vrhov, gozdovi, planine in skale so njihova domovina, kristalno čista Sava namaka ozek pas dobre zemlje ob vznožju. Duše ljudi so tu čiste kakor planinski studenci in težke kakor pot v goro. V ta kot civilizacija najbrž nikoli ne bo mogla seči z vsemi tistimi usodnimi vplivi, ki drugod lahko pest gole zemlje preobra-žajo v velikomestni luksus in trušč.
Bohinjska Bistrica je vozel, ki skozenj tečejo vse niti tega planinskega sveta. Kar ti srce poželi, vsega je tu na izbiro. Do jezera je kratek izprehod. če ti ni do hoje skozi par prijaznih bohinjskih vasi, te potegne avtobus do tja. če te mika v breg, ne da bi bil ravno previsok turist, lahko napraviš izlet skozi tihe, mirne gozdove gori do Koprivnika in do Gorjuš. To so vasi, ki so na prijazni planotici, obdani od smrekovih gozdov, planinskih pašnikov in triglavskih sten, najbolj zvesto ohranile svojega starega vedrega, samoniklega duha. Tu so stari naši piparji doma, gor-juške Cedre so znane vsemu kadečemu svetu. V Koprivniku, kjer je pred davnimi leti župnikoval naš dobri pesnik in menih Valentin Vodnik, je kraj vasi razgled-nik, ki so ga domačini svojemu gospodu na čast in v spomin na^vali s prelepim imenom Gospodovec. Vodnik je semkaj vsak dan hodil gledal svet pod seboj in pogled odtod je v resnici nekaj nepozabnega: bela
Pri nagnen.ju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na pol ju zdravniške vede o pre-snavljaniu zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ci: lepoto sveta in dobroto srca, pa še mnogo marsičesa, kar daje njihova prelepa zemlja, če ste slabe volje in mrki, pojdite v Bohinj — tu se vam bosta razvedrila in odprla duša in oko. če je z vami tako, da morate mrziti ves svet, pojdite v Bohinj — po tistih prisrčno smejočih se kmečkih hišah, kritih s skrljo in posutih z rdečimi nageljni, je resnična ljubezen doma in nekaj je bo prav gotovo tudi za vas. Če nimate denarja da bi razkošno izrabili svoj dopust, pojdite v Bohinj — za majhen pošten denar boste deležni poštene, dobre postrežbe.
In če boste prebili v Bistrici ali pa gori na jezeru en sam poleten večer, ko se od vrhov polagoma spušča mrak v dolino in se s planinskih pašnikov vračajo z njim črede goved, da se njihovi zvonci kakor najlepša večerna molitev oglašajo z bregov vse dotlej, dokler se po gorah in po vaseh ne razleže zadnja tišina — če boste doživeli en sam takšen božji večer, Bohinja ne boste mogli več pozabiti in ne boste mogli od njega več odtrgati srca.	fr.
Danes vsi na
sokolsko prireditev
v škof JO Loko!
8586
RadioSonlja v Jugoslaviji
Vzroki njenega zastajanja in nazadovanja
V prvih letih radiofonske službe je prevladovalo mnenje, da je radiofonija sredstvo za zabavo in takole mimogrede morda tudi za pouk. To se vidi najbolje iz tedanjih programov vnanjih postaj, ki so vsebovali večinoma glasbene točke, tupatam pa kaka predavanja in so šele v zadnji vrsti prihajale potem tudi dnevne vesti. Tak program vidimo tudi še dandanes pri naših postajah, dočim so ga inozemske že zdavnaj opustile. V drugih državah je radiofonija postala predmet največje aktualnosti in tako vsakdanja potreba za poslušalca, za vlade in javne korporacije pa glasilo za njihove izjave, tako da so tudi največja zborovanja s stotisoči udeležnikov samo neznatna malenkost napram mogočnostim radiofonskih emisij. Milijoni postajajo naročniki in poslušalci ter tudi ostajajo, ker jim je njihov radijski aparat postal ravno tako potreben kot vsakdanje či-tanje listov, žeja po novicah, po vesteh je velikanska in neugodne vesti se navadno pač tudi res lažje preneso, če se jim, ko se pošiljajo v svet, z mesta, ki je najbolj pristojno za to, takoj tudi doda primerno pojasnilo. Kar velja za ves svet, bi pač moralo veljati tudi za našo radiofonsko službo. Toda dejstva nam govore drugače.
V Jugoslaviji imamo tri radiofonske oddajne postaje.
Najstarejša je zagrebška, ki je začela delovati leta 1926. z oddajno energijo 0.8 kw. Leta 1928. se ji je ta energija zvišala na 2.5 kw. Zagrebška postaja je last zasebne delniške družbe in delnice se nahajajo v glavnem v domačih rokah. Na področju, ki ji pripada po izdani koncesiji, šteje zagrebška postaja samo okoli 18.000 naročnikov, dasi na tem področju živi okoli 6 milijonov prebivalcev, ki se prištevajo naj-prosvetljenejšim v vsej naši državi. Avstrija s približno istim številom prebivalstva ima 27 krat toliko naročnikov, namreč okoli 470.000.
Radijska postaja v Ljubljani je začela delovati leta 1928. in ima oddajno energijo 2.5 kw. Postaja je državna last in se je izročila v eksploatacijo »Prosvetni zvezi«, ki je sedaj razpuščena. Danes vodi postajo odbor iz krogov udruženja invalidov, število naročnikov ljubljanske postaje je relativno največje, namreč glede na koncesijsko področje, ter znaša okoli 12.000. — Slovenijo radi imenujemo jugoslovensko Švico, toda Švica, ki niti v kulturnem niti v gospodarskem pogledu nikakor ne nad-kriljuje Slovenije, ali pa vsaj ne bogve kako visoko, šteje okoli 10 krat več radijskih naročnikov kot pa Slovenija.
Beograjska postaja je začela delovati v mesecu marcu leta 1929. z oddajno energijo tudi 2.5 kw. Ta postaja je last delniške družbe »Marconi«, ki se nahajajo v njenih rokah tudi vse delnice družbe. Postaja šteje okoli 33.000 naročnikov na področju, ki po številu prebivalstva odgovarja Madžarski, katera ima okoli 8 milijonov prebivalstva. Toda število radijskih naročnikov na Madžarskem je 12 krat večje — okoli 360.000.
Kje ta kakšni bo vzroki teh poraznih dejstev?
»Zadruga jugoslovenskih radiofonistov« Je 27. aprila t. 1. predložila prometnemu ministru kot pristojnemu činitelju obsežno spomenico o položaju naše radiofonije in ugotovila v tej spomenici naslednja dejstva:
1.	Slabo programsko službo zaradi enostranskega in neumestnega varčevanja;
2.	nedostatek stalnih zvez med domačimi postajami, kar ima za posledico nesporazum v načelu izvajanja enotnih, določenih smernic radiofonske službe v Jugoslaviji in sicer na podlagi njenih bistvenih narodnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih koristi;
3.	nesistematsko in nesmotreno teritori-jalno porazdelitev področja postaj, ki bi morale delovati na to, da se odvrne premočni vpliv sosednih tujih postaj.
Uprave naših radijskih postaj dobivajo dve tretjini plačanih radijskih naročnin, kar znaša na leto okoli 13 milijonov dinarjev.
Od tega zneska gre Beogradu okoli 6.6 milijona, Zagrebu okoli 3.6 milijona, Ljubljani pa okoli 2.5 milijona. Beograjska postaja n. pr. izdaja za izvajanje programa na leto komaj okoli enega milijona, t. j. vsega okoli 15% svojih dohodkov iz naročnine, odnosno samo toliko, kolikor znaša njen dohodek iz objavljanja raznih reklam, med katere gre tudi največji del odsviranih gramofonskih plošč. Tehnično vzdrževanje programske službe, kakor tudi plače tehničnega in potrebnega upravnega osobja ter ostali neobhodno potrebni stroški ne presegajo poldrugega milijona dinarjev, odn. 6.6% dohodka iz naročnine. To razmerje velja v glavnem tudi za ostali dve postaji. Ves ostanek — izvzemši amortizacijo za
vplačano (?) delniško glavnico — pa se razdeli na tantijeme, nagrade ravnateljem, dividende itd. Zato je tudi mogoče, da je »Radio Beograd d. d.« izkazala v svoji lanski bilanci čistega dobička okoli — pol milijona dinarjev. Kolik je dobiček v resnici, pa seveda ostaja nerazkritna tajna.
Kakovost programa
seveda ni odvisna samo od zneska, ki se izdaja za njega izvajanje, temveč gotovo ravno toliko tudi od pravilnega pojmovanja nalog radiofonske službe. Toda tega pravilnega pojmovanja pri nas ni. Ni ga v Beogradu, ni ga v Zagrebu, ni ga v Ljubljani. Naše postaje se zadovoljujejo s posnemanjem programov inozemskih postaj, pač v prvi vrsti Dunaja, Pešte in Milana, in se nikakor ne lotijo razmotrivanja stvarnih in posebnih naših domačih potreb. Naše postaje pač tekmujejo med seboj v podajanju raznih že do ogabnosti presviranih in preplesanih operetnih in plesnih »šlager-jev«, uvažanih z Dunaja in Pešte, ali pa nam pod imenom »narodne glasbe« nudijo najbednejše cigansko škripanje in strganje ali pa kake brezimne diletante.
Posledica takega nezadovoljivega programa in še manj zadovoljivega izvajanja je pač, da se naše občinstvo vse bolj odteguje in da število radijskih naročnikov pada neprestano. In dokler bo trajal današnji sistem v vodstvu naših postaj, se ne moremo nadejati nikakšnega zboljšanja. Sodobni radijski programi so na vsem svetu ogledalo narodnega in kulturnega življenja, hotenja in stremljenja dotičnih narodov. So najmočnejša prooaganda zanje in najboljše priporočilo. To velja za ves ostali svet, samo ne za nas, kajti so naši radijski programi sramota za naše narodno in kulturno življenje in postajajo to z vsakim dnevom v večji meri. Zato pa je tudi res upravičena zahteva »Zadruge jugoslovenskih radiofonistov«, da naj se v kar najkrajšem času pozitivno reši vprašanje naše radiofonske službe in sicer v smislu, da bo upoštevala vse koristi radijskih naročnikov, ki s svojimi prispevki vzdržujejo radijske postaje, ali obenem tudi koristi naše narodne države v narodnem kulturnem, socialnem in gospodarskem pogledu.
Uspehi radiofonske konference v Luzemu
19. junija se je končala po pettedenskem posvetovanju radio-konferenca v Luzernu. Tedaj je izdala nov načrt valovnih dolžin oddajnih postaj evropskega območja. Ta načrt bo stopil v veljavo 15. januarja 1934 ob 00.01 srednjeevropskega časa. Veljaven bo dve leti.
Konferenca je imela pri svojem delu ogromne preglavice zaradi križajočih se interesov posameznih držav. Malokateri delegat je imel razumevanje za potrebe in želje delegata druge države.
Končno se je vendar odločila po dolgih debatah in posvetih za načrt, ki sta ga sestavila vodja nemške delegacije Giess in predsednik tehničnega oddelka »Svetovne Radiofonske Unije« Braillarda.
Posebne težave je imela konferenca s tem, da ni hotela nobena država opustiti niti enega vala in da se je vsaka branila večjih izprememb. V sedaj veljavni načrt (Praški načrt iz leta 1929) je morala vnesti preko petdeset novih oddajnih postaj, tako, da se ne bodo motile med seboj. Zato je bilo potrebno, da dela več oddajnih postaj na istem valu, toda razdalja med takima dvema postajama mora biti ca 3000 km.
Določena je bila tudi meja oddajne ja-kosti in sicer:
1.	Postaje, ki delajo spod 300 KHz frekvence (preko 1000 m) 150 KW.
Izjemo tvori Moskva I s 500 KW.
2.	Postaje med 550 KHz in 1100 KHz (545 m do 272.7 m) 100 KW.
Izjemno lahko ohranijo 120 KW že zgrajene ali še ne dograjene Leipzig, Budapest, Pariš, Praga, Rennes, Toulouse in Dunaj (Bisemberg).
3.	Postaje med 1100 KHz in 1250 KHz (272.7 m do 240 m) 60 KW.
4.	Postaje med 1250 KHz in 1500 KHz (240 m do 200 m) 30 KW.
Za nacionalni skupni val je določena energija 5KW, za internacionalni pa 2KW in 0.2 KW.
Val ljubljanske postaje je nekoliko spremenjen. Sedaj je Ljubljana na valu 575 m in ima 521.5 KHz. Po 15. januarja 1934, pa bo na valu 569.3 m (527 KHz) Iznebila se bo obeh sosed, ki sta jo motile pri oddaji (Freiburg in Grenoble). Postaja Grenoble se je preselila na val 309.9 m (968 KHz). Na ljubljanskem valu bo finska postaja Tampere in finski skupni val. Najbližje sosede ljubljanske postaje bodo Hamar (Norveška) in Innsbruck na valu 578.0 ter Bol-
Naši izseljenci v Južni Ameriki
Antofagasta, sredi julija.
Cilenski dopisi so v »Jutru« gotovo redka stvar, tem bolj, ker dandanes v resnici ne moremo poročati nič takega, kar bi moglo razveseliti naše rojake v stari domovini. čile je danes ravno tako, kot so vse druge države, v težki gospodarski krizi in ta kriza je še znatno težja za priseljence, kot je za domačina. Brezposelnost vsepovsod, a so zonet najbolj prizadeti priseljenci. In ni samo to. Celo tiste, ki imajo svoj zaslužek, tarejo težke skrbi. Ne zaradi njih samih, pač pa zaradi njihovih svojcev v stari domovini.
Zapustili so doma žene, matere, otroke, od katerih jim prihajajo poročila o težkem gospodarskem položaju in prošnje za nujno pomoč. Seveda, prej so dobivale vse take družine od svojih ljudi v inozemstvu redne denarne pošiljke, ki so pa danes popolnoma izostale, pa naj so ti ljudje v inozemstvu brezposelni ali pa zaposleni. Kakor vse ostale južnoameriške države, je tudi republika Cile prepovedala izvoz denarja v inozemstvo. Izseljenci, ki tako ne morejo pošiljati denarne pomoči svojcem v stari domovini, so si zato izmislili drug način, da bi jim pomagali. Namesto denarja so jim začeli pošiljati razne potrebščine, za katere bi drugače morali izdajati denar: obleko, obuvalo in druge take stvari. Toda kaj se dogaja? Ko prispe pošiljatev — tako se nam poroča iz stare domovine — je njena prva pot v carinarnico. Pokličejo potem naslovnika, pač žensko, ker so moški v inozemstvu — in tu je treba plačati ogromno carino, celo dva do tri tisoč dinarjev, znesek, ki ga naslovnica seveda ne premore. Tako leže te pošiljatve določen čas v carinarnici in se potem ali prodajo na dražbi za pokritje stroškov, ali pa vrnejo v Cile, v Ameriko.
Po našem mnenju bi vendar država ne imela pač nobene izgube, če bi se za take pošiljke ne zahtevala carina. Saj carine tudi ne dobiš, če se pošiljatev vrne odpo-šiljalcu, kateremu se tako napravijo le veliki stroški, velika škoda. Oškodovan je tako jugoslovenski državljan v inozemstvu, ker je hotel pomagati svojemu, ravno tako oškodovanemu jugoslovenskemu državlja-
nu, v jugoslovanski domovini. Ali bi se ne našel jugoslovenski poslanec ali senator, ki bi se hotel potruditi, da bi se dosegla za take pošiljatve carinska oprostitev, morda pod pogojem, da je pošiljatvi priloženo potrdilo naše jugoslovenske konzularne oblasti, da gre za pošiljatev izseljenca, namenjeno njegovim svojcem v nadomestilo prepovedane denarne pošiljatve?
Drugo, kar boli naše izseljence, je dejstvo, da so njihove družine v domovini zaradi izostanka denarnih pošiljatev zašle v velike stiske, da v veliko nesrečo. Zanašajoč se na prej redno podporo iz Amerike, so kakor prej, jemale pri trgovcih in obrtnikih živila in druge potrebščine na upanje, prepričane, da bodo te dolgove poplačale z amerikanskimi denarnimi pošiljkami. Ko so pa lete izostale zaradi prepovedi izvoza valute, so ostali nepoplačani ti dolgovi in marsikateri trgovec ali obrtnik, ki je obogatel z izseljeniškimi prihranki, danes zaradi takih dolgov rubi in prodaja borne njivice in hišice izseljenskim družinam. In koliko je takih družin, ki jim grozi taka nevarnost! Pa vprašamo, ali ni pomoči proti temu zlu?
Naposled naj še omenimo, da je velikanska laž ona spomenica, ki so jo poslali v ženevo oni hrvatski saparatisti za neko »samostojno Hrvatsko«. Pisalo se je, da je bilo na tej spomenici nad 300.000 podpisov. Kakor se je ugotovilo sedaj, je bilo na tej spomenici nič manj ko 58.000 podpisov hrvatskih izseljencev v Južni Ameriki čisto nesramno — falzificiranih! Tukajšnja »Naša Riječ« ugotavlja to dejstvo, priobčujoč zelo ostre resolucije iz jugoslovenskih či-lenskih naselbin, in imenuje spočetnike one »spomenice« — plačance Pešte, Dunaja in Rima. V resolucijah čilenskih jugoslovenskih izseljencev pa je rečeno, da so oni edini pravi predstavniki narodnega razpoloženja hrvatskih izseljencev v Cili in da ostanejo zvesti našemu narodnemu edin-stvu, katero bodo branili z isto ljubeznijo, s katero so se borili v vojni in dajali vse svoje imetje na oltar jugoslovenskega uedinjenja ter veliko svojih bratov, da so prostovoljno dali življenje na raznih frontah.
KMETIJSKI VISTNIK
Pot ob dalmatinski obali
Hercegnovi — mesto na terasah, z najlepšim zasebnim parkom na Jadranu.
Da sem zvečer v gružkem pristanišču šel c družbo okušat zlato kapljo, ki so jo vinogradniki tisto popoldne pritovorili naravnost z Visa; da so me nato pri večerji do smrti utrujenega ubile še gromoglasne pevačice v bližnji restavariciji in da sem šest majcenih ribic plačal domala z dvema desetačama — vse to se je zabrisalo v spanju in spominu, ko smo naslednje jutro dosti rano krenili proti poslednji postaji, proti Boki. Zavoj okrog Lapada, ko u beremo pot mimo škrbaste bariere skalovja, štrlečega iz morja, nam daje na ogled panoramo, edinstveno na vsem svetu. Ponosno plapola na Lovrijencu jugoslovenska trobojka. še sega do nas cvrkutanje ptičev, ki jih morajo biti prepolni vsi lapadski gaji. In zdaj se nam predstavlja Dubrovnik v jutranjem soncu, ponosen, svež navzlic starinski častitljivosti. Zares kraljevski. Gledamo njegovo debelo obzidje, rastoče iz skal, ki jih venomer pere belo, peneče se obrežno valovje. Zremo njegove stolpe in kupole, maestozne hotele in celo kolonijo krasnih vil, ki so poiskale svojo tišino in zdravje v bregovju nad majcenim belim kopališčem.
Ko smo že daleč mimo Lokruma, ko se že ponujajo očem Kupari, Srebreno, Mlini v tihotnem zalivu, ko nam je celo že Cav-tat tik pred očmi, postavamo še vedno na zadnjem delu ladje in strmimo nazaj v Dubrovnik. Dolgo, dolgo, domala vso pot, dokler ne zavijemo v Kotorski zaliv, ga vidi-
mo. Tako šele prav dojemamo njegovo veličino, njegovo staro gospodstvo sredi modrega Jadrana. A kaj nam, ki gremo od Dubrovnika nizdol, novim lepotam nasproti! Kako močan mora šele biti vtis na tujca, ki priplove iz Sredozemskega morja ali iz umazanije afriških, albanskih, italijanskih pristanišč, pa se mu na tako razdaljo pokaže belo mesto, očarljiva fata-morga-na . . .
Zadostovala je slednjič čisto majcena senzacija, da je pritegnila pozornost vseh potnikov na ladji, katerih število je bilo od Dubrovnika znatno pomnoženo. Ko smo se že bližali vhodu v Boko Kotorsko, je za-brnel visoko nad nami aeroplan. Vojaški, seveda. Daleč za seboj je vlekel bel balon. Z brega so zagrmeli topovski streli. Pa ne nam v pozdrav, marveč namerjeni v balon, ki so ga tudi zadeli. Nekdo nam pravi, da se tu vežbajo v obrambi pred letalskimi napadi češkoslovaški oficirji, ki doma na kopnem nimajo za to pripravnega terena. Daleč zunaj na odprtem morju plovejo dve, tri naše sive vojne ladje. Aeroplan spet za-kroži visoko v zraku, z belim balonom na dolgi vrvi. Obrežni topovi znova gromko zalajajo. — U, takole smo na lepem priče bojevanja na kopnem, v zraku in na morju. Dame, ki premorejo daljnoglede, in tisti gospodje, ki jim je že davno odklenkala skrb zaradi orožnih vežb, se razvnemajo v posvetu in strokovnjaški sodbi. O, teh strategov bi bil še Roda Roda srčno vesel . . -
Vso pot nas je parnik »Jugoslavija« peljal skoro tik ob obali, tu in tam jedva 200 m stran, da smo lahko prav natanko
zano na valu 559.7. Svojo energijo sme ojačiti do 100 KW.
Zagrebška postaja Je dobila val 276.2 m (preje 307 m), Beograd pa 437.3 (preje 429.7 m).
Jugoslovanska delegacija Je dosegla na konferenci še val 476.9 m, 629 KHz (za Skoplje) 241.9 m 1240 KHz! 230.2 m, 1303 KHz (za Sombor) in 211.3 m 1420 KHz (za skupni val).
Proučevanje mej starorimskega imperija
Novi Sad, 5. avgusta.
V četrtek sta prispela v Novi Sad arheolog ljubljanske univerze prof. dr. Balduin Saria in ravnatelj Narodnega muzeja v Budimpešti g. dr. Franc pl. Tompa. Ta dva arheologa sta prispela v Novi Sad v sporazumu z ravnateljstvom beograjskega Narodnega muzeja, da bi izvedla priprave za peto znanstveno potovanje arheologov po podunavskih državah, ki se bo začelo letos konec septembra.
Taka arheološka potovanja se organizirajo že pet let, njih namen pa je, prouče-
Peronospora in grozdna plesnoba na delu
Na kar smo vinogradnike pomladi ponovno opozarjali in česar smo pričakovali, se je, žal, zdaj uresničilo. Peronospora, ta največji škodljivec žlahtne trte, napada v zadnjem času močno trtne liste, kakor tudi še nerazvito grozdje. Osobito na štajerski strani po Halozah tja do hrvatsko-madžarske meje in v mariborskem okraju tja proti Pohorju je peronospora svoje škodljivo delo že precej opravila.
Ni dovolj, da je trtje v teh krajih malo obrodilo in slabo in pozno odcvetelo, tako da so mnoge finejše trtne sorte brez vsakega sadu, jih sedaj ta bolezen tako napada, da ne bo do jeseni na njih najbrž nič ostalo. Pa tudi v drugih vinorodnih krajih dravske banovine se dogaja isto. Če se zdaj nič proti temu v obrambo ne ukrene, utegne zavzeti ta poškodba še večji obseg.
Od peronospore napadeno grozdje postaja rjavo, posamezne jagode dobivajo temnorjave izdolbine in se naposled posušijo s celim grozdom vred.
Maja, junija in v začetku julija se ta bolezen še ni tako razvila, ker ni bilo še prave sončne toplote in ker so vinograd-
ogledali izjedeno skalovje, redka naselja in rastlinovje na njem. Zdajle, ko zavijamo mimo forta Mamola in Punte Oštre v bo-kokotorski zaliv, nam je vse še bistreje pred očmi. Posebno radovedni tipamo s pogledi, kako se je za bodoče čase utrdila naša nezmagljiva Boka . . . Vse v redu! Delfini, razočarani v požrešnosti, ker jim vso pot nismo prav ničesar privoščili, kakor vobče grabežljivcem ničesar ne damo, se prekucujejo kakor mesnati klobčiči v svetli, zaokroženi vodni brazdi, ki jo je na zavoju v zaliv zarezala mogočna naša ladja. Bili bi nam v veliko zabavo, da ni pred nami vse polno drugih mikavnosti. Režemo pot naravnost proti Hercegnovemu, ki se dviga pred nami kakor ogromna bela, s cvetjem okrašena visoka torta, zares. Saj še ne vemo, kaj vse nam bo pokazal lepega, ali dovolj je že sam ta pogled na mesto, ki ga zlato sonce obseva in miluje pozimi enako kakor poleti. Bilo je mnogo potnikov med nami, ki so se hitro vrgli v kopalne obleke in pižame, da se v kopališču, ki je prav blizu pristanišča, hitro užijejo izredno toplega morja. Vendar smo bili v večini, ki smo se kakor romarji vzpenjali čez številna stopnifiča, čez terase, na katerih stoji to romantično mesto, potopljeno v bujno vegetacijo. Zašli smo na trg vrhu zadnjega stopnišča in bile so nam na izbiro najde-belejSe črešnje, nešpljl, pomaranče. Domače? Majhni črni dedec se je boječe namuznil: Ne, stranske. To se pravi, italijan-skfi • • •
Zdaj vas povabim s seboj •• park, nekaj sto korakov stran od trga, v park, ki obkroža hotel Boko. Daleč po svetu gre njegov sloves. Saj zasebnega parka ni na vsem
vanje starih mej ln trdnjav rimskega Imperija. Iniciativo za take znanstvene ekskurzije so dali jugoslovanski in madžarski arheologi v sporazumu z rimsko-germansko komisijo nemškega arheološkega instituta v Frankfurtu.
Zgodovinski ostanki v Podunavju so mnogoštevilni in zelo važni. Doslej pa še niso dovolj znani in je potrebno, da jih intenzivno proučijo arheologi iz raznih držav, ker ni to področje važno samo za zgodovino in kulturo starih Rimljanov, temveč tudi za staro grško zgodovino. Letošnja ekskurzija bo krenila iz Budimpešte, priključili pa se ji bodo Nemci, Avstrijci, Angleži, Francozi, Jugosloveni, Madžari, Švicarji in Nizozemci. Smer potovanja bo iz Budimpešte preko Duna Fold-vara, Seksarda, Pečuha, Osijeka. Dalja, Vu-kovara. Novega Sada. Beograda, Pančeva, Vrše a in Kostalca v Turn Severin, kjer se bodo arheologi v kopališču Herkules razšli. Ekspedicija si bo ogledala rimske utrdbe pri Novem Sadu m rimske izkopine v Titelu, stari rimski grad v Beogradu, pri Pančevu znamenito Starčevo, nadalje Kovin in 'Šmederevo in stari rimski grad Vi-minacium pri Kostalcu.
nikl, kolikor so pač mogli, pravočasno ln ponovno škropili. V drugi polovici julija pa, ko je sončna toplota splošno bolj pritisnila in je tu in tam dež izpral škropivo raz liste, je dobila peronospora prost razmah in je pričela naglo svoje pogubonos-no delo.
Vprašanje nastane, aH se more v tem času še kaj pomagati, da se ta bolezen vsaj kolikor mogoče zajezi. Ako se bolezen še ni zajedla v jagode, se da še mnogo storiti enostavno s takojšnjim zopet-nim škropljenjem cele trte, osobito grozdja, z modro-galično zmesjo, v kolikor ni biio morda to delo v drugi polovici julija že obavljeno.
V tem času uporabljena bakreno-apne-na zmes mora Mti močnejša od prejšnjih, in sicer vzamemo na 100 litrov vode 1 in pol kg modre galice z dodatkom 1 in pol do 2 kg mastnega, to je dobro gašenega apna. Na 10 litrov tekočine pa 15 dkg galice in 15 do 20 dkg mastnega apna. Pri zmešanju teh dveh snovi, ki jih najprej vsako zase raztopimo, precedimo v večjo kad s približno 100 litri vode, najprej ap-neni belež in nato šele dolijemo raztopljeno bakrene^ galico, in sicer toliko, da v to apnenobakreno zmes pomočeni fenolfta-leinov papirček na lahno pordeči, odnosno lakmusov papirček pomodri. Ti papirčki
našem Primorju lepšega. Ko šetamo po stezicah, se nam ostriženo lovorovo zelenje zdi tako gosto, da ga moramo s komolci odrivati. Košate palme, ki se ponosno di-čijo z belimi tablicami: Phoenix Canarien-sis, so takšne, kakor da trpijo na elefantia-zi, bogme! In oranže šele! Tu so jih celi gaji, v pozni pomladi še polni, prepolni zla-tordečega sadeža. In citrusi so vmes (ci-trus bigaradia), da bi se tudi Gothe-u nasmehnilo srce in oko in bi še nam napravil takšno vesoljno reklamo, kakor jo je z eno samo pesmijo napravil Italiji . . •
Vse se nam v tem edinstvenem zasebnem parku predstavlja tako ljubko pravljično, da si še vedno nismo na jasnem, ali sta oranža in cltrus v teh krajih resnično doma, ali pa samo umeten okras ponosnemu hotelu. Ne, ne, Je že zadnji čas, ko moramo tudi glede vzgajanja okrasnega in sadnega eksotičnega drevja storiti svoje. Tropska in subtropska vegetacija v našem južnem Primorju ni samo privlačna za trope turistov, ki smo otroci hladnega severa, marveč Je ogromnega pomena za naše narodno gospodarstvo. Postavim eno samo ugotovitev iz naše revije za propagando turizma: letno izvažamo iz Italije za okroglih 300,000.000 (tristo milijonov dinarjev) pomaranč. In vendar uspeva ta sadež pri nas od Korčule nizdol vsekozi do Ulcinja. Letno res že pridobimo nekaj vagonov žlahtnega lastnega pridelka. Ali šele v zadnjih letih se je, večjl-del po zaslugi zasebnikov, začelo širiti emo-treno plantažiranje južnega sadja. Zamislite si, kakšen blagoslov bi značila za siromašno južno Dalmacijo ona težka vsota milijonov, ki jih letno gladko vržemo preko Jadrana! . . .
DOBRNA!
Za srčne, živčne in ženske bolezni!
Od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno pavšalno zdravljenje za ceno Din 1.200.— (stanovanje, štirikrat dnevno dobra hrana s kruhom, 20 kopeli, zdravnik, dovoz in odvoz z avtobusom, ta»<se in davek). Prospekti na zahtevo!	8593
se dobijo za nekaj par v vsaki drogeriji ali lekarni.
Pred sedanjim škropljenjem lahko skrajšamo trtne vršičke in zalistnike ali pabr-ke, osobito če so od peronospora že napadeni, toda rodne poganjke ne krajše kakor nad četrtim listom nad zgornjim grozdom, medtem ko pustimo zalistnikom le eno do dve peresci. Poganjke na rezttikih, namenjene za prihodnjeletni rodni les. skrajšamo, če so vršički napadeni, le za eno tretjino. Te bi lahko skrajšali tuc'i, če ne bi bili napadeni, toda pustimo jih št? neprikrajšana do septembra zaradi obrambe spodnjih delov za primer toče. S tem., da prikrajšamo predolge vrhove in da odstranimo vse odvisne nerodovitne poganjke, si prihranimo mnogo škropiva, grozdje pride bolj na zrak in do sonca, se lepše razvije ter hitreje in popolneje dozori. In prav letos bo treba skrbeti, da bo grozdje kolikor mogoče obsevano, ker je v razvoju in zorenju že tako zaostalo.
S točasnim ponovnim škropljenjem pa ni odlašati, ker se zlo z vsakim zamujenim dnevom poveča. Proti polovici tega meseca (avgusta) ali še pozneje izvršeno škropljenje ne koristi dosti, kajti če je peronospora že zajedena v jagodah, jih še tako močno škropivo ne reši več bolezni in pogube.
Neobhodno potrebno je zdaj tudi Sve-planje za ugonobitev prav tako nevarne bolezni oidija ali grozdne plesnobe, ki uničuje grozdje še bolj kakor peronospora. Od oidija napadeno grozdje se vidi. kakor da bi bilo posuto s pepelom, jagode se ne morejo razvijati ali se nekoliko razvijejo le na nenapadeni ftrani, k.nalu popokajo, iz njih izstopi jagodno seme, naposled počrnijo ter se posušijo, ker iib glavice plesnivca kakor one peronospore s svojimi miceliji (sesavkami) v notranjem preprežejo in izsesajo.
S sedanjim škropljenjem in žveplanjem (namesto posebnega žveplanja primsši-mo izgotovljeni apnenobakreni brozgi obenem \Yi kg finega žveplenega prahu ali 100gr sulikola na 100 litrov skupne tekočine) ohranimo liste in grozdje, če že ne čiste, pa vsaj delno zdrave, da morejo neokužene jagode naprej zoreti in istotako do-zoreti še zeleni poganjki.
Ako odpadejo vsi listi prezgodaj, na primer avgusta ali septembra, se ne more razviti in dozoreti povoljno ne grozdje, ne mladi poletni les, zaradi česar ostane grozdje zeleno, zelo kislo in trdo. Nedozoreli les pa poganja pomladi slabotno in je po večini nerodoviten, pozimi pa kaj lahko pozebe, če le količkaj pritisne mraz. Ohranjenje zdravega trtja ni torej povoljno samo za tekoče leto, marveč tudi za naslednje.	Fr. Gč.
Deset zapovedi za trgatev
1.	Na trgatev bodi pripravljen, vendar Jo odlašaj, kolikor le moreš, da grozdje čim bolj dozori.
2.	Ako se odločiš za rabo čistih vinskih fcvasnic, naroči jih pravočasno in pripravi matični kvaseč že 4 do 6 dni pred trgatvijo.
S. Poberi tn o<Tberi grozidje po zrelost!, najprej rano grozdje, zatem poznejše vrste, kakor druga za drugo zore, ob kar mogoče lepem, suhem vremenu.
4.	Odibiraj grozdje po vrstah tn zrelosti, loči bolno od zdravega, obdelaj naglo vsako zase, >gnivc* brezpogojno razsluzi ln nato poprej vsaj z naravnim krasnim mošitem ali grozdnim kivascem.
5.	Za napravo črnine in rdečine jemlj-i samo popolnoma zdravo grozdje, ker bolna jagoda lahko dobroto izipridi.
6.	Peoijaj ali robkaj grozdje, na vsak način vsaj za napravo črnine in rdečine.
7.	Naglo masti in prešaj belino, tudi dišečo ali buketno, n. pr. muškat, da ti že drozga ne porjavi zbog oksidacije, odnosno okisanja ali okisbe na zraku ali se drugače ne pokvari.
8.	Drozga za črnino in rdečino naj povre v neprodušno zaprti posodi pod kipel-no veho, toda ne predolgo; med tem Jo veOkrat premešaj in naposled naglo iz-prešaj.
9.	Rabi kipetoo veho ln uravnavaj Me«t-no in vretoo toplino, da novima povTe do kraja.
10.	Pouči se o ftvepliu in žve<plan}u v kletarstvu in bodi s rtjim skrajno oprezen ln varčen.	Andrej žmavc.
Tukajle. v Hercegnovem, v vsej Boki Kotorski pa na črnogorski rivieri uspevajo
_ kakor nam posebno zgovorno tolmači
sam park okrog hotela »Boke« — razen pomaranč, mandarinov in velikih citronov-cev tudi datljevke pa čudovito krasne gli-cineje, mimoze, oleandri, vmes tudi evka-llpt n magnolije... Oglejte si samo okolje bazena, hladi opojno, teplo ozračje! Nad vso gladino bazena se šopiri lokvanj, naokrog je najizbranejše drevje in cvetje. Da so mi slike, ki so jih tu posneli naši vneti amaterji z ladje! Tu so aparati klo-potali kakor za stavo. Tu je bilo poziranja, kakor da smo vsi skupaj na poročnem potovanju ... Moj nasvet: če vas kdaj povede pot proti Boki, v Hercegnovem vsekakor izstopite! Sem jaz že nekoč prej bil pred Hercegnovim, pa se mi ni dalo z ladje, morda sem se ustrašil črnega razpadajočega trdnjavskega stolpa in nekaterih drugih starinskih ostankov iz časov, ko je bil Hercegnovi še v turški posesti. Poslej bi šel vsaj vsako leto na pot, da mi je videti
1 Dubrovnik i Hercegnovi... Ugibam, komu Je naklonjena sreča, da lahko pozimi letuje v teh blaženih krajih, ki zime ne poznajo. Dnevni pension se suče okrog sto-taka. Oh, morda pa je boije, da naša pljuča ne potrebujejo same miline... A kai se zime tiče — prezanimivo mora biti njeno kraljevanje; spodaj ob morju solnce in Jug, visoko naokrog pa hladne krone sivih vršacev, ki jih spoštljivo ogledujemo, ko zarežemo pot dalje v kotorski fjord: Su-bra. Dobroštica. Orjen, Lovčen ...
Glej, vprav pred nami se ti orjaki sramežljivo zavijajo v megleni pajčolan!
—dr.—

Na sledi za pračlovekom
V Potočki zijalki nad Solčavo — Tujci hodijo krast znanstveno senzacijo — Nedvignjena bogastva solčavske doline
s
Kakor vsako leto je neutrudljivi prof. Srečko Brodar tudi za letošnje počitnice prišel k Sv. Duhu nad Solčavo, da nadaljuje svoja zanimiva in pomembna raziskavama v Potočki zijalki pod vrhom Olševe. e z Ojstrice lahko vidi turist veliko luk-nio. ki zija v hribu onstran solčavske doline. Če se potem povzpneš od Solčave do Sv. Duha, prideš do ene najstarejših slovenskih cerkvic in do ravnice, od koder imaš izredno lep razgled na Savinjske planine. Kmetje tu gori so dobri, napredni gospodarji. V višini 1200 m pridelujejo žito, zelje, oves itd. kakor dolinci. Samo letošnje neugodno vreme spravlja njihov pridelek v nevarnost, da si niso na jasnem. ali bodo zrnie prešali ali ga bodo mleli.
Pri Sv. Duhu smo naleteli na g. prof. Brodarja in na njegovo sodelavko, ravnateljico muzeja na Dunaju. Bil je toliko ljubezniv, da nas je povabil s seboj na og ed zijalke in njegovega dela. Šli smo 7, njim in spotoma nam je prof. Brodar sredi tega lepega planinskega sveta z živo besedo Govoril o davnih časih, ki so šli preko zemlje, o ledeni dobi, v kateri je neandertalski človek živel v Potočki zijalki in se preživljal v glavnem z lovom jamske iiedvede. ki so tacali tod okrog dolgi po 3 metre. Med pogovorom smo sredi najlepših gozdov in travnikov prišli do državne meje, od tam pa po novi poti, ki jo je dal zgraditi prof. Brodar, v višini 1600 m do velike, okrog 20 m visoke. 50 m široke in 100 m v goro segajoče votline. Pred vhodom v zijalko ao nas pozdravili kupi lobanj in kosti jamskih medtedov, iz čeljusti so se jim režali ostri čekani. Svet okrog zijalke je last ptujskega Muzejskega društva, ki ga je jjred leti za lepe denarje kupilo od domačega posestnika, da se bodo nemoteno lahko izvedla vsa potrebna znanstvena raz-iskavanja. Ob skromni podpori banske uprave plačuje Muzejsko društvo 5 delavcev iz Solčave, ki pod vodstvom pogumnega in navdušenega solčavskega študenta sistematično izkopavajo razne zemeljske plasti. Med kamenjem in gruščem leži vse polno medvedjih kosti in lobanj, in če velja pravilo, da so samo veliki možgani sredstvo za bistroumnost, je bil ta stari brlogar silno neumna žival. V njegovi čre-inji je prostora komaj za pičlo peščico, prerezih zemlje se razbirajo posamezne dobe, med katerimi je moralo biti po nekaj težkih tisočletij razlike. O kosteh, ki jih tu izkopavajo, pravijo, da so stare nad dvajsettisoč let.
Namen kopanja in Iskanja pa seveda niso kosti jamskega medveda. Teh bi lahko naložili cel vagon. Prof. Brodar sodi, da jih mora biti nad 10.000 komadov. Delov Potočki zijalki gre za tem, da se najdejo nove sledi predpotopnega človeka. Če bi vse hoteli preiskati, bi morali prekopati vso zemljo 15 m visoko in okrog 100 m visoko in okrog 100 m v dolžino. Da je v Potočki zijalki bival predpotopni človek, je dognana stvar. Tu so našli ognjišče, ob katerem je naš stari neandertalec živel svoje primitivno domačnostno življenje, tu so našli razna preprosta orodja iz silno trdega kamna za obdelovanje kože in naj-primitivnejša orodja iz kosti. Da »o med dvema ledenima dobama živeli tu gori ljudie in živali, priča tudi dejstvo, da so v jami našli zob takozvanega muškatnega jelena, ki živi v mrzli Aljaski še danes. Stene iame so se v teku časa vse prekrile s sigo, tako da jih ni mogoče posebej raziskati. Pod debelimi skladi sige pa bi se na stenah skoraj gotovo našli sledovi primitivnih risb, s katerimi je prastari človek v Potočki zijalki započenjal prve korake na poti človeške kulture.
Da delo, ki ga naš ugledni znanstvenik prof. Brodar neutrudljivo opravlja tu gori že nekaj let, ni prazna igra in tudi ni samo lokalnega pomena, nam dokazuje dejstvo, da je prof. Brodar že nekajkrat prišel na sled neznanim, tajnim raziskovalcem, ki po noči, kakor vse kaže, prihaja-jo preko meje in kopljejo po jami in iščejo. Podoba je, kakor da ves znanstveni svet mrzlično pričakuje nekakšnega velikega odkritja v Potočki zijalki, ki naj bi vso znanost o razvoju zemlje in človeka postavilo v povsem novo luč. Prav lahko ee utegne pripetiti, da bo Potočka zijalka postala nekoč tako slovito ime, da ga bodo morali poznati otroci po šolah vseh kontinentov.
Ko se vračaš z Oiševe proti Logarski dolini, se lahko skoraj na vsak korak prepričaš, da so kraji tu okrog svet samih zanimivosti in neznanih bogastev. Pri cesti spodaj je studenec s kislo vodo. ki vsebuje mnogo železa in žvepla ter je prav prijetnega okusa. Domačini jo radi piio za zdravje v bolezni. Po gozdovih roji vse po"no čebel. Smreka medi in daje toliko nektarja iz sebe, da kar kaplja od vej. Čebele, ki so todi na paši, so divje, ker domačini še premalo znajo kovati iz tega
kapital. Toda če obiščeta starega, vedrega, prijaznega Herleta, Vas bo postregel z najboljšim planinskim modom.
Sama lepa posestva so tod okrog, kmetje so, ki gospodarijo na svoji zemlii že po 500 let. Bili so ti ljudje prva fronta slovenskega življa tu ob vznožju Alp. Skoraj vsak gospodar ima svoj lov. V teku stoletij so si solčavski ljudje ustvarili svojevrstno kmečko kulturo in so ohranili svoj lepi stari govor. Vsako leto prihaja v
ta kot slovenske zemlje več gostov in turistov. Škof dr. Rozman letuje vsako leto v Solčavi. Solčavci pa se kar ne morejo odločiti, da bi sami vzeli tujski promet v svoje roke. Toda razvoja stvari ne bodo mogli zavreti. Krepki gospodarji so, pa bi z lastnimi sredstvi in ob združeni volji prav lahko pripravili svoj kraj za tujski promet tako, da ob enem ne bi tvegali svojega starega, podedovanega gmotnega in moralnega bogastva. Če Solčavci sami ne bodo v pravem času vzeli stvari v roke, bodo prišli tujci zidat hotele, in namesto gospod, bo domači človek na koncu lahko samo natakarica in vratar.
Ta zemlja je prelepa, da bi smela kdaj propasti. Solčavci pa so tudi dovolj podjetni in delavni ljudje, da tega ne bodo dopustili
Kopalci in turisti!
Uporabljajte	153
dr. Kmetovo mamilo
IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh
lekarnah 'n dro^erivih po 10 lin.
HOTEL BELLEVUE. nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo.	120

stursaaif«
LJIULJONO
Levstikova ulica na Vrtači
Slava nehotnega polka kraljeve garde
Kakor je »Jutro« že poročalo, Je pehotni polk kraljeve garde pretekli teden na svečan način obhajal svojo polkovno slavo. Na sliki vidimo polk med cerkvenimi obredi.
Velika sokolska svečanost ob bolgarski meji
V Knjaževcu ob Timoku so v nedeljo, 2. t. m., svečano proslavili stoletnico osvoboditve izpod turškega gospostva. Proslave se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Ob tej priliki je knjaževski Sokol razvil svoj prapor, poklonjen mu od Nj. Vel. kralja.
Letovanje društva )>Skrb za mladino« v Metliki
Zjutraj vesela, ko trenira šport
Po uspelem lanske mtaboru sta se društvo »Skrb za mladino« in Mladinski odsek Sokola I. na Taboru tudi letos odločila, da pošljeta nekaj najpotrebnejših na letovanje v Metliko, ki so jo malčki zaradi njene lepote in prijaznega prebivalstva tako zelo vzljubili. Dečki so se 17. julija v sijajnem razpoloženju pripeljali v belokranjsko metropolo. V prijazni Križevski vasi so si na lepem prostoru, ki ga je zopet dal mlinar g. Lovšin brezplačno na razpolago, postavili 6 velikih šotorov, v katerih, kakor sami radi zatrjujejo, izbor-no spe. Ga. Lovšinova pa skrbi za izvrstno in obilno hrano.
Življenje v taboru je nad vse živahno. Dečki se največ in najrajši kopljejo. Pod velikim jezom se v izredno topli Kolpi naj-
mlajši igrajo in učijo plavanja. Nad jezom pa se urijo v pravilnem in vztrajnem plavanju plavači, ki jih v taboru ni baš malo. Vkljub vnemi za kopanje jim vendar preostane nekaj časa tudi za ribare-nje, ki je zanje prava šola za utrditev v potrpežljivosti. Ko se ozračje ohladi, se mladi taborniki, ki so ves dan pod skrbnim nadzorstvom, zbero v taboru in se zabavajo z vsemi mogočimi igrami. Toda kmalu napoči ura počitka. Rog zatrobi, tabor se pomiri. Seveda so že po enem tednu vsi zagoreli. Hvaležni so društvu, ki jim je omogočilo tako lepo letovanje. Društvo »Skrb za mladino« pa je lahko ponosno na svoje plemenito delo, ki ga (kakor dokazuje to letovanje) vkljub težkim časom vrši vzorno.
V polšniških dolomitih
Polšnik pri Litiji, 5. avgusta.
Sv. Jakob, ki je odprl vrata svojih nebeških peči na stežaj, vleče živo srebro v toplomeru na vso moč k sebi v rajske višave. Polje zato najlepše obeta. Pa ni sreče brez nesreče. Dobili smo v vas nevšeč-ne goste črnuharje. Spet se oglašajo v naši okolici divji prašiči. Zadnjič so jih pričakovali zasavski lovci v gozdičih med Mamolom, Presko in Zambohom. Ves trud oboroženih mož pa je bil zaman, ščetinar-ji še nadalje lomastijo po kmetski imovini.
Zadnji živinski sejem je prinesel na Polšnik mnogo živahnosti. Ljudje so se že razveselili, češ: se že kažejo prijetni znaki, da kriza popušča. Prignanih je bilo nekaj nad 100 glav živine. Sami lepi komadi, kakor jih more vzrediti le kmet z naših travnikov, ki so kakor »živinorejski sana-toriji«. Sejem je bil živahen, kakor malo-kateri. Le neiaj repov ni našlo kupca, vse drugo je šlo v denar. Tako dobre kupčije so najlepše priznanje vrlim polšniškim živinorejcem.
Časih so polšniški domačini hodili na delo celo v zagorske rudnike. Zdaj, ob sedmih euhih letih, smo imeli precej brezposelnih. Za te naše bedne občane smo našli zaslužka pri gradnji ceste med Pu stim mlinom, kjer ima svoje obširne gozdove litijski veleposestnik g. Rado Slane, in Ljubcžem pri Preski. Ta nova cesta, ki jo gradi banovina, bo zlasti dobrodošla k.netom, ki so bili dozdaj čisto odrezani
od sveta. Moledovali so sicer za zboljša nie prometnih zvez vsa desetletja, a z* man. Šele zdaj, ob vladi narodne sloge, so bili vpoštevani tudi naši kraji.
Naš hribovski živelj vstopa zato samo zavestno v vrste vsedržavne JNS. In polšniški Sokol širi svoja krila! Lepe uspehe
Oskrbnina (stan, hrana in postrežba) dnevno: Din 75.—
Zdravnik: DR. FR. DERGANC
Sef-primarij v p.
DIJAŠKI DOM
v Ptuju
Internat za gimnazijce nudi gojencem popolno oskrbo, nadzorstvo pri učenju, pouk v glasbi in petju ter dobro vzgojo. — Celoletna hranarina znaša Din 5.000, plačljiva v mesečnih obrokih. — Prospekti in vsa pojasnila daje vodstvo Dijaškega doma.
___ _....... 8250
vaie°» O**
r* /epote *avc"a
404 "» ton D'g°-
00 in 1* '
FLIDA
Creme de chague heure
svojega dela bo pokazal na sokolskem dne- |	v naši sokolski četi. Te zaslepljence naj
vu 3. septembra. Zal, da se najdejo cdo	prepriča naš septembrski nastop, da so so
med nameščenci pri gradnji nove ceste ne I	kolska gnezda najjačje trdnjave jugoslo-
mirneži, kri ovirajo narodno vzgojno delo	venske misli.
Novo življenje na Mrzlem studencu
Gradijo se nove ceste, vile m planinske postojanke
Lepota planinske pokrajine privablja tu sem številne goste iz dolinskih letovišč, da si ogledajo naše gore in pestro planinsko življenje ter užijejo čistega zraka in toplega sonca-
Dan za dnem brne po lepi alpski cesti elegantni avtomobili in te3ti avtobusi, polni letoviščarjev z Bleda, Bohinja, Kranjske gore, Ljubljane, Zagreba in drusrih delov države. So pa tudi iz Avstrije, Nemčije. Češkoslovaške in Madžarske. Zlasti slednji, ki so sinovi ravnine, se ne morejo nagledati krasott nraših gora. Mnogi izletniki se vozijo z avtomobili od Mrzlega studenca naprej proti Rudnem1 i polju, kamor lepa bela cesta gre... Tu se izletnikom odipira na desni prelestna panorama Julijskih Alp z očakom Triglavom
Preftekli teden se je mudila na Mrzlem studencu komisija kr. banske uprave, ki ima nalogo proučiti teren za gradnjo novih planinskih cest. Komisijo so tvorili gg. višji gradbeni svetnik banske uprave inž. Ciril Pire, šumski direktor inž. Cvetko Božič ter šumski svetnik inž. Alojzij Ras in več drugih strokovnjakov- V sredo popoldne ee je komisija sestala z vabljenimi zastopniki občin in prizadetih vasi ter zasebnimi interesenti, ki soiznesli želje v pogledu gradnje novih cest Pri iem so naglašali, naj se čimprej zgradi potrebna gospodarska cesta, ki bo šla z Bleda preko Bohinjske Bele, Jame, Gorjuš, Koprivnika in od tam nizdol eez Podjetje, Jereko, Cešnjico in Srednjo vas k Bohinjskemu jezeru. S Koprivnika pa naj bd se gradil odcep ceste navzgor proti Mrzlemu Studencu ali Rudnemu polju, kjer bi se že obstoječa cesta podaljšala navzdol čez planino Uskovnico v Bohinjsko Srednjo vas k Bohiniekemu jezera.
Te planinske cesrte bi vezale gorske vasi in bi bile za razvoi tujskega prometa ogromnega pomena. Saj bi ee po njih prevažal
les po najkrajših potih v dolino ter bi se v kratkem času lahko dovažalo dobro planinsko mleko in surovo maslo v nižinska letovišča. Gsobito pa bodo te ceste privlačne za izletnike, ki bi se vozili z Bleda v Bjhinj ali obratno mimo velegorij od jezera do jezera in po dolinskih cestah zopet nazaj v svoja izhodišča. Avstrija in Švica, obe klasični deželi tujskega prometa, eta že davna) zgradili planinsko cesto v vsa p>memb-na velegorja in preko njih zvezale najbolj privlačna nižinska letovišča. Znano je, da se letovišča r ne vozi rad po isti poti nazaj, temveč si želi sprememb in te so možne predvsem po krožnih cestah...
Kazina na Mrzlem studencu je bila prejšnji ponedeljek oddana v najem Ivanu Slavcu iz Kranja. Uprarvlial pa jo bo hotelir Ivan Kenda z Bleda. To pogodbo bo še moralo odobriti ministrstvo za šume in rudnike v Beogradu. Kazino bodo po tej sezoni podrli in na njenem mestht napravili novo stavbo, ki bo v sklada z romantičnim okoljem- Imela bo lepe restavracijske prostore in veg sob za prenočišča. Sedanji najemnik Kazine, g. Jože Zajec, pa bo te dni začel graditi novo poslopje na planini Goreljku, kjer bo otvoril buftet. Gradnja Smučarskega doma SK Ljubljane lepo napreduje. Ce b*-) šlo vse po sreči, bo stavba v tej zimi izročena svojemu namenu. Blizu tega doma pa bo začel te dni graditi na svojem posestvu lesni industrijalec g. Heinrichar iz Bo-hiniske Bistrice lepo planinsko vilo.
Vse kaže, da ee bo življenje na visoki planoti Pokljuke kmalu docela izpremenilo-Pokrajina bo gubila na romantiki. Na me-sita oglarjev, drvarjev, pastirjev in koscev bo bivala tu mestna gospoda. Kravje zvonce bodo zamenjale hupe avtomobilov, radio in gramofoni, živina ee bo temu vrvenju umaknila še višje v gore, divjačina pa prav pod vrhove velegorja.
Dogodki za mejo
Fašisti v Klani
Pred dnevi so priredili fašisti v Klani zborovanje, ki se ga je udeležil tadi pokrajinski tajnik Gherbaz- Na zborovanje, ki je vršilo v šoli, so prignali precejšnje število ljudi, predvsem pa vso šolsko deco, ki je po sili organizirana v balilskih edinicah. Zborovanje je poteklo zelo klavrno in niti obljube, da bodo v kratkem razpisana n>va javna dela na ozemlju klanske občine, niso nič kaj navdušile zborovalcev, ki imajo že dovolj žalostnih izkušeni baš z javnimi de; li, pri katerih so bili vse doslej zaposleni Italijani, pa čeprav so jih morali pripeljati iz najbolj oddal jenih krajev, le domačini ne.
Na zborovanju je poročal znani Pini, fašistični politični tajnik in hkrati klanski po-deštat, o položaju fašizma v Klani in bližnjih vaseh. Njegovo poročilo pa je bilo le nov dokaz, kako malo privržencev si je med našim ljudstvom pridobil fašistični režim, četudi ga ustrahuje že celo desetletje in vnbi z vsemi mogočimi gmotnimi in moralnimi privilegiji med svoje pristaše. Na ozemlju velike klanške občine ie organiziranih 58 mož (večinoma občinskih in državnih nameščencev ter obrtnikov, ki bi 6icer ne .i>hili obrtnih koncesij) v stranki, 60 žena v ženski organizaciji, 72 fantov pri mladih fašistih 27 avantgardistov, 119 šolskih otrok v »Balili« in 110 pri »Malih Italijankah«. Organizacija »Mladih Italiiank< pa dosedaj sploh še ni mogla biti ustanovljena. Mlade fašiste in avangardiste 90 organizirali po izrednih naporih šele lani. V občini, ki šteje okro<7 2000 prebivalcev, potemtakem ni organizirana niti V« liudi, dasi si fašistične oblasti že vsa leta silno prizadevajo, da bi si vsaj tik za mejo pridobile čim več pristašev.
Sirotti Se vedno rovarl
Sirottijev režim postaja dan za dnem hujši in med slovensko duhovščino se vedno bolj množijo skrbi za naše ljudstvo, katere-ma je ohranila v cerkvi poslednje versko In kulturno zatočišče. Coriški administrator namešča po slovenskih vaseh ob vsaki priliki nove italijanske duhovnike, ki izganjajo slovensko besedo iz cerkve in ovajajo slovenske duhovnike, češ, da zbirajo v cerkvah slovensko deco in jo odtujujejo od italijanske domovine. Sirotti pa svojega delovanja in rovarjenja proti slovenski duhovščini in našemu liudstvu ne omejuje le na ozemlje soriške škofiie, marveč huiska mlado italijansko duhovščino iz dragih škofij celo proti njeni cerkveni oblasti.
Tako eo bili v dijaškem zavodu v Kopru nameščeni za nadzornike trije italijanski se-
meniščniki. Te dni bi morali biti poveefeni sa novomašnike. Pri vizitaoiji pa so tržaškemu škofu Fogarju nenadoma odrekli pokorščino. Postavili so se mu po robu, češ da kot duhovnik slovenskega ljudstva .<e bodo vzgajali v njegovem jeziku- Zaradi tega je tržaški škof odklonil posvetitev. Nekaj dni pozneje pa so škofa Skesano prosili odpuščanjša in mu priznali, da jih je na-bajskal k nepokorščini sam goriški apostolski administrator Sirotti.
V	Lokavcu pri Ajdovščini so pred dnevi slovesno blagoslovili novo cerkev. K blagoslovitvi je prišel tudi Sirotti, ki pa ni hotel pristati na to, da bi pri obredih sodelovala slovenska duhovščina. Vsa cerkvena slavnost se je izpremenila v fašistično manifestacijo, na katero so e silo prignali tudi precejšnje število slovenskih Vipavcev.
V	zadnjem času so se pričele v Gorici znova širiti govorice o skorajšnjem imenovanju novega goriškega nadškofa. Iz okolice administratorja Sirottija izhaja vest, da bo za nadškofa imenovan neki italijanski cerkveni dostojanstvenik. Slovenska duhovščina se imenovanju Italijana upira, ker ima že s Sirottijem sila žalostne izkušnje, vendar pa ni pričakovati, da bo Vatikan upošteval njene zahteve. Slovenske duhovnike tolažijo, da bo novi nadškof v narodnostnih ozirih nadvse toleranten
Med neštetimi
ponesrečenci
Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnic* »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svolcem nMnoro.
Zdravilišče — kopališče za srce in žene
TatzmannsdorS
(Burgenland)
Mineralne, močvirne in naravne ogljen-čevo-kisle kipelne kopelji. Nizka penzij-ska cena vključno zdravilne kopelji. Prospekte in pojasnila daje: Zdraviliščna direkcija ali zdraviliščna komisija Bad Tatzmannsdorf, Burgenland. po vseh potniških in prometnih birojih kakor tudi Osterr. Anzeigen-Ges. A. G. Wien I., BrandstStte 8.	177
»omače vesti
Prevzemite rudarsko deco!
Trbovlje. 5. av?uata.
Največ trpi pod težkimi razmerami v rudarskih revirjih mladina, ki je izpostavljena najhujšemu pomanjkanju. Vse človekoljubne akcije ne morejo za trajno preprečiti telesne propasti delavske mladine. Treba je misliti tudi ie na drugo odpomoč. Obračamo se na premožnejše posestnike dravske banovine s prošnjo, da sprejmejo po enega ali dva otroka v oskrbo, in to če le mogoče preko zime. ko bosta glad in beda po revirjih najhujša. Rjdarski otroci eo dobri in nadarjeni, zato bi se jim morala nuditi prilika, da bi redno obiskovali §j1o v dotičnem kraju.
Velika opasnoei preti tudi oni mladini, ki je dorasla Soli. Ta je izpostavljena še hujši nevarnosti, ker ji preti poleg telesne propasti še moralna. Roditelji bi oddali radi tako deco v uk, ali težke materialne prilike jim tega ne dovoljujejo. Zato se obračajo rudarji tudi na obrtnike in trgovce dravske banovine 9 prošnjo, da bi sprejeli v uk dečke in deklice iz naših rudarskih revirjev in e tem pripomogli naši deci do boljšega kruha. Vse one posestnike, obrtnike in tr-povce, ki bi se odzvali našemu odzivi, prosimo, da to eporoče Sokolski župi Celje-
♦	Kmetskl praznik na Bledu. Kakor vsako leto se bo vršil tudi letos tradicionalni' 'kmetski praznik na Bled<u na dan Malega šmarna, 8. septembra. Priprave za to narodno manifestacijo, kt je lani sijajno ns-pela, so že v polnem teku. Prireditveni odbor je delo razdelil na več odsekov, ki marljivo delujejo in pripravljajo gradivo. Iz obširnega programa navajamo le, da bodo prirejene razne razstave, predvsem živinska, mlekarska in sirarska razstava, revija io nagrajanje narodnih noš ter ve like konjiške dirke. Ker odpade letos odreditev na Krhkem polju, se bodo koncentrirale vse sile in sredstva za kmetskl praznik na Bledu, ki obeta zaradi tega prekositi vse dosedanje praznike.
♦	Na kmečko-mladinskem zborovanju v Celju, združenim s tekmo žanjic, bo danes govoril tudi minister g. Ivan Pucelj.
♦	Povratek letošnjih ameriških Izletnikov. V četrtek, dne 10. avgusta nas zapusti g. Avgust Kotlander, znani slovenski zastopnik v Clevelandu, ki je pripeljal letošnje poletje največjo skupino ameriških izletnikov po francoski progi H a vre - Newyork, v domovino na obisk. Vkrcal se bo v Le Havreu na najnovejšo francosko motorno veleladjo »Champlain«. Kličejo ga nujni posli po tako kratkem bivanju v domovini, zopet na njegovo službeno mesto v Clevelandu. Ameriški izletniki, ki jih je sam vodil iz .'merike. »e povrnejo šel« z luksuznim francoskim ekspres parnikom »Tle de France«, ter bo odpotovala prva skupina Iz Ljubljane 7. t. m. druga pa 26. t m. Vsem želimo že sedaj sreftno pot v želji, da bi nas spet kmalu obiskali. Kdor želi osebno govoriti a g. Kollandrom, naj se oglasi dne 8. ali 9. t m. v pisarni francoske linije, Ljubljana, Maearjikova cesta 14, palača »Grafike,.
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova e. 12
najugodnejši nakup oblek
površnikov in vseh športnih oblaCil
♦	Napredovanja šolskih nadzornikov. S
kraljevim ukazom so napredovali v višjo skupino šolski nadzorniki Fra.n Vrhovnik v Ljubljani, Rihard Pestevšek v Celju. Ljudevit Potočnik v Laškem, Fran Goru,p v Ptuju, Fran Karba v Ljutomeru, Gustav Lukežič v Kamniku, Ivan Bezeljak v Litiji, Fran Merijak v Logatcu ln LeopoM Levstik v Krškem.
♦	Spremembe v srednješolski službi. Na predlog prosvetnega ministra so (premeščeni: dr. Fran Jelašič s tretje moške realne gimnazije v Zagrebu na realno gimnazijo v Kočevju; Ivan Kolar z realne gimnazije v Kranju na I. realno gimnazijo v Ljubljani: Rafael Bučar z realne gimnazije v Novem mestu na I. realno gimnazijo v Ljubljani; Ivan Polovič s I. na il. realno gimnazijo v Ljubljani; Vladislav Mika z realne gimnazije v Užicu na II. realno gimnazijo v Ljubljani; Adolf La-pajne z učiteljišča na II realno gimnazijo v Ljubljani; Ladislav Mlakar z učiteljišča v Mariboru na realno gimnazijo v Mariboru; dr. Angela Piskernik s I. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Novem mestu: Viktor Grunter z realne gimnazije v Mariboru na učiteljišče v Mariboru: Ivo Zobec z realne gimnazije v Murski Soboti na realno gimnazijo v čakovcu.
♦	Osebna vest. Sreski načelnik za ljubljansko okolico g. Josip Zmidarčič je nastopil večtedenski dopust in ga bo nado. mešiča! sreski podnačelni.k g. dr. Zobcc.
♦	Imenovanja v policijski službi. V policijski službi so bili te dni imenovani za podnadizornike agentov I. razreda 8. položajne skupine Leopold Florian, Josip Kek, Franc Lavrič in Ivan Močnik, vsi pri upravi policije v LJubljani, Franc Toplak pa za policijskega stražnika pripravnika pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje._
RECEPT
za vlaganje kislih kumaric.
K 5-litrskemu loncu majhnih kumaric dodamo 200 gr soli in prav toliko drobnih čebulic, 15 gr poprovih zr-c, 12 listov lovorja, 2 polni pesti kopra ali sladkega janeža ln estragona Pri izbiranju damo zelenim kumaricam prednost pred rumenimi, lisaste in poškodovane odstranimo, nakar Jih dobro operemo in posujemo s soljo ter pustimo 12 Ur ležati. Zatem jih damo v ležeči legi skupno z omenjenimi zelišči v nov, zemljen lonec ali vsaj v takega, ki smo ga rabili samo za vlaganje kumaric. Nato dolijemo kumaricam razredčenega in prekuhanega Kisa, kateremu smo še prej primešali raztopino HADENON-tablet (na 100 kumaric 1 tableti). Kis mora segati za širino prsta nad kumaricami. HADENON-tablete se dobijo v drogerlji GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica.	8589
♦ Spremembe v železniški 8>užbl. Premeščeni so: Lovrec Frančišek, šef postaje Poljčane v Maribor gl. kol.; Čeh Josip iz strojnega odelenja direkcije Subotica v kurilnico Maribor; JuTjavčič Marij iz kurilnice Maribor v strojno odelenie direkcije Subotica; Toplikar Ivanka iz strojnega odelenja direkcije Zagreb v obče ode-lenje direkcije Ljubljana; Kovač Janez iz Dovja-Mojstrana v Moškanjce; Habe Fra-nja iz Ljubljane gl. kol. v Ljubljano gor. kol.; Maričnik Josip iz Poljčan v odelenje za kontrolo dohodkov G. D.; Saks Alojzija iz Ljubljane gL kol. v odelenje za kontrolo dohodkov G. D.; Deutscher Tomislav iz Maribora v odelenje za kontrolo dohodkov G. D.; Kulča*- Janez iz Moškanjcev v Preval je; Orlov Viktor iz LJubljane v ko. mercialno odelenje G. D.; 2van Anton : 1 Rogatca v Rogaško Slatino; Rustja Aiojz iz Brežic v Zagorje; Lorenci Janez lz Pre-valj v Brežice; Gorup Karel iz Ljutomera v Novo mesto; Keršmanc Karel iz Preser-ja v Notranje gorice; Mozetič Rafael iz Hodoša na Škofljico; Maliverb Franc z Rakeka v Ljutomer; Urbič Anton iz Ljutomera na Rakek; Lapajne Milan iz Logatca v Litijo; Seib;tz Viljem iz Dravograda v Brežice; Obr^n Franc iz Murske Sobote v Videm-Krško. V praktično vežbanje so dodeljeni absolventi II letnika držav prom. žel. šole v Beogradu; Magličič Mijo in Tomičevič Radoslav v Videm-Krško; Djulafič Milo in Stanič Milinko v Rajhen-burg; Kozmač Ivan ln Pajič Miloš v Sevnico; Petrovič Živadin in Orsič Jovan v Ormož; SoLdo Ivan in Djurdijevič Dušan v škof jo Loko; Momirovič Ljutomir v PojJ-nart-Kropo; Cvetič Rade in Pajovič Mili-voj na Bled-jezero; Stojkanovič Vukašin in Brankovič Borivoj v Prevalje; Bajra-movič Hazim v Velenje; štefanec Slavko in Vičič Franja v Kočevje. Napredovala sta: v 9. položajno skupino: Rabič Alojzij in v 10. položajno skupino Gregorc Meto.! Nameščeni so: za uradniške pripravnike: Majer Ivan, Maribor gl. kol.; Vohar Ignac Ormož; Mekina Adolf, Šmartno ob Paki; za zvaničnika II. kategorije: Jurca Ignacij, progovna sekcija Ljubljana gl. proga; za sliužitelda: Mrajc Anton, Ljubljana gl. kol.
♦	Razstava »slovenske cerkve«. O prili-
letošnjega jesenskega velesejma priredi Umetnostno zgodovinsko društvo s sodelovanjem uprave ljubljanskega veleseima pod naslovom »Slovenska cerkev« razstavo, ki naj nam instruktivuo pokaže este*-skv sliko naših cerkvž in svetišč, tega za naše ljudstvo in kraje nad vse karakterističnega pojava. Razstava nam bo prvič predočila v večjem obsegu tudi razne tipe nabožnih podobic, takozvanih »pildkov«, ki so igrali v preteklih dobah v našem narodu eminentno vlogo. Ta del razstave je prevzel naš domači poznavalec in zbiratelj male nabožne podobice, g. tajnik Pavle Winter. Naproša se tem potom lastnike podobic označene vrste, da bi jih blagovolili prepustiti v svrho razstave prireditveni komisiji, ki bo zbrani material pregle. dala. Prijazna obvestila naj se naslovijo najkasneje do 20. t. m. prireditelju tega oddelka razstave g. tajniku P. Winterju v Ljubljani, Gradišče 15-11, da si gradivo preje ogleda. Upamo, da se bo občinstvo dragevoloe odzvalo temu vabilu in tako omogočilo, da nam nudi razstava male po dobice kolikor možno obsežno in popolno sliko te velezajiimive, a pri nas še premalo poznane umetnostne panoeo
♦	Polovična vožnja za »Mariborski te. den« je odobrena in velja za prihod od 3. do 15. t. m., za povratek pa od 5. do 18. t. m. Pri odhodu z domače postaje kupite celo vozovnico, ki jo pa pri prihodu v Maribor ne oddajte, ker vam bo služUa s potrdilom o obisku »Mariborskega tedna« na legitimaciji za brezplačen povratek
♦	Zdravniška zbornica za dravsko bano vino vabi vse zdravnike, da se udeleže .prijateljskega sestanka, ki se bo vršil ob priliki Mariborskega tedna dne 12. in 13. t .m. v Mariboru. Prijave za stanovanja je poslati Zdravniškemu društvu v Mariboru.
♦	Obvezno zavarovanje nasadov je predpisala uprava mesta Koprivnice na svojem področju. Obvezno zavarovanje je predpisano zaradi tega, da bi imeli prebivalci v primerih poplav in drugih prirodnlh nesreč skromno pomoč za prvo silo. Pristojbine obveznega zavarovanja nasadov bodo znašale skupno nekaj preko 27.000 Din.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 63. letošnji številki: Ure.ibo gled«» proračuna izrednih izdatkov in dohodkov Bednostuega sklada ter objave bansk«-uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
♦	Javna lekarna v Mozirju. Gospa mag
pharm Zora Zore rojena Vovšek je zaprosila za predhodno postopanje za ustanovitev javne lekarne v Mozirju. Prizadete stranke naj v teku 15 dni vlože morebitne ugovore pri banski upravi v Ljub jani.
♦	Pomoč gladujočl decl rudarjev. Urad-
ništvo, zdravniki in uslužbenci OUZD * Ljubljani so nabrali za gfladujočo deco rudarjev znesek 1010 Din ter ga izročili Oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, ki izreka darovalcem naiiskrenej*«
zahvalo!	m ,
♦	Zrakoplovnl miting v čakovcu. Ob
lastni odbor aerokluba »Naša krila« v Zagrebu bo priredil v nedeljo 13. t. m. r čakovcu zrakoplovni miting, pri katerem b"-do razen civilnih sodelovala tudi nekatera vojaška letala. Za to zrakoplovno prireditev je v Medjimurju in tudi v Prekmuri"" veliko zanimanje.
♦	Madžari na našem Jadranu. Naš urad za tur isti 6n o propagando v Budimpešti deluje z velikim uspehom ta odpada v letošnji sezoni precejšen del posetnikov naših morskih kopališč na madžarske turiste. Zlasti v Crikvenici in na Rabu Je letos minogo letoviščarjev iz Madižarske.
♦	Za nedeljski oddih. V 8. številki llu strirane regije »žena in dom«, ki Je prav kar izšla, najde vsaka fena vse. kar jo bo zanimalo. Za nedeljski oddih Je več i* branih povesti, kakor je Andreja Mauro« sa »Po ovinkih«. Maksima Gorkega ne žen spomin lz mladosti »Sovražnik J. St^ vega humoreske »Lasulja« in pravnica:«• velike ljudi«. Za desetletnico Ch. G. Masa rykove prinaša toplo pisan izČrpen Manek »V spomin plemenite žene«. Za	£ pouk so namenjeni lepo ilustrlrani č^nkf kakor »Kašimirski haremi,, kratka raz£ra va o »Položaju kitajske žene«, člane* o ženskih stražnikih, ki so dandanes v nekaterih velemestih že precej udomačeni ter kratek pregled »Vsakdanjih grehov ki Škodujejo zdravju«. V delu Usta, ki i* posvečen ženi kot materi in gospodinji sta esej Milice Stupanove o »ženski ln vpra
Sanflu sedanja krize« ter Članek iste pisateljice o »Telesni kazni«. Stalne rubrike o novih poklicih, perutninarstvu ln vrtu so že od nekdaj znane po svojem izbranem gradivu, prav tako kakor tudi tisti del lista, ki ga Ima vsaka žena najrajši: Za pridne roke, z vsemi lepimi vzorci in izdelki. Za razvedrilo pa so namenjene izbrane smešnice. V 8. številki »žene in doma« je tudi življenjepis pisatelja Jožefa Conrada, čigar knjiga »Tajfun« Je izšla pred kratkim v založbi »Evalit«. »žena ta dom« se naroča v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10-1.
*	Sumljiva jutranja molitev prebrisane, ga tihotapca. V vasi Dobriijevo nad Zenico se je te dni na vse zgodaj zjutraj odigrala zanimiva tihotapska zgodba. Kmet Matan Jureš je bil znan kot prebrisan in predrzen tihotapec in so nanj skrbno pazili finančni organi, ki mu pa doslej še niso mogli pri.ti do živega. Te dni pa so zvedeli, da ima Matan v hiši večjo količino tobaka in da se prlpravlfia na pohod Drotl severu. Hišo so obkolili na skrivaj že sred: noči, Matan pa Jih je vendarle opazil, ko Je vstal ob 3. zjutraj. Napravil se je, kakor da ne bi bil opazil ničesar sumljivega. Na nevarnost pa je hotel opozoriti tudi druge stanovalce v hiši, da bi če le mogoče, na kak način pomagali skriti tobak in da bi ga tako rešili iz nevarne pasti. S palico Je začel butati ob strop in klicati hišne prebivalce k jutranji molitvi. V sobo so kimahi prišli še drugi stanovalci. Matan pa je pokleknil in pričel moliti na ves glas. Finančni organi so skozi okna opazovali to sumljivo jutranjo molitev in in ko se je Matan kar po kolenih med mo litvijo plazil v kot, so financarji prihro meM v hišo. V kotu so našli vrečo, polno tobaka, še več tobaka pa so našli v drug« sobi in sicer v postelji Matanove žene, k1 je preveč vneto igrala stokajočo bolnico
Danes meni
zdravo, lepo in štedljivo Lutz
♦	Veliko tihotapstvo denarja v Italijo.
Na mostu v Sušaku so kontrolni organi nedavno zalotili neko žensko, ki je skušala vtihotapiti na ono stran večjo vsoto dinarjev. Preiskava je dognala, da je ista ženska že večkrat prenašala preko sušaškega mostu večje denarne vsote po naročilu raznih inozemskih tvrdk. Ta ženska, Ana Goldananova po imenu, se je sploh baviU s tihotapstvom valut in so v njenem stanovanju našli 60.000 Din, ki jih je nameravala vtihotapiti v Italijo. Ano in njenega moža Zoltana Goldunana so finančne obla-obsodile na globo 100.000 Din, ki se ne da spremeniti v zaporno kazen. Proti zakon-oema je uvedena tudi sodnijska preiskava
Gospodinje, uprite se
suženjskemu delu, ki ga zahteva od vas vaš parket!
(Dalje v torek.)	8631
♦	Ponarejeni zlatniki. V Tu®li so zaprli tri sleparje, med katerimi je bil tudi neki mehanik iz Sinja, ki so izkoriščali ne-poučenost ljudi ta pohlep po zlatem sta rinskem denarju. Iz brezvredne Kovinske zmesi so izdelovali ponarejene starinske zlatnike, ki so jih po vaseh prodajali ženskam za okras in tudi mnogim starim kmetom, ki zaupajo samo kovanemu denarju. Ponarejene zlatnike so prodajal! po 50 Din. Ker se Je našlo v 'bfližmjih vaseh mnogo ničvrednega blestečega cvan-ka, so oblasti prepričane, da so zaaačenl sleparji dobro organizirane ponareoevalske družbe, ki Je Izvršila že mnogo sleparij po Bosni ta Hercegovini.
ZA ŠPORT IN SONČENJE
lACEITE — ,LA TOJA*
| Vsebuje glen zdravilnih vrelcev iz sončnega Španskega otoka LA TOJA.	8596
»CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg St. 10.
♦	Tatovi v vlakih. Letoviščarsko sezono prav spretno izrabljajo tatovi t vlakih, ki prežijo na neprevidne pasažirje, ki se vozijo na počitnice ali domov. Učiteljici Slavi Lopašičevi hs Samobora ki se je peljala pred dvema dnevoma na Zidani most, kjer je prestopila na drug vlak se je med prestopanjem v gneči pridružil neznan moški, ki ji je ukradel ročino torbico, v kateri je imela čez 3300 Din gotovine, zlato brošo ta več drugih predmetov ter več drugih predmetov ter dve legitimaciji. Fi_ nan6nemu svetniku Krešimiru Posedelu iz Splita pa je drug tat odnesel t vlaku iz škofje Loke košaro z razno obleko in perilom v vrednosti 6000 Din.
♦	Iz Ijubezml v smrt V Dubrovniku se Je v kratkem času odigrala že druga pretres. Hiiva ljubezenska tragedija. Ivo Primorac 26 letni mehanik, je ubil svojo 21 letno izvoljen ko Kristino Lukičevo, ki je služila kot sobarica pri neki obitelji, poU-.m pa tudi sebi vzel življenje. Povod tega bega iz življenja je bil odipor mladeničevih staršev proti zakonski zvezi z deklo. Tragedija se je odigrala v Ivanovem stanovanju in so sosedje slišali iz sobe najprej prepevanje nekih otožnih pesmi, potem pa so zaporedoma počili trije smrtonosni streli.
♦	Utekel Iz Ječe In »e obesil. Iz zaporov okrožnega sodišča v Kotoru je pred nekaj dnevi pobegnil neki Krsto Pribilovič, ki so ga par dni iskali vsepovsod brez uspeha Naiposled pa so javili neki kmetje, da so v malem gozdičku na bregu nad samimi sodnijskimi zapori našli obešenega neke ga neznanca. V samomorilcu je komisija takoj spoznala begunca Pribiloviča. ki
je obesil takoj, ko Je 6rečno utekel iz prenapolnjenih in zaradi tega slaibo nadzorovanih zaporov.

i.fOl/OLSKI DOfl
4 Z*'
MEDKLUBSKE KOLESARSKE DIRKE
Kolesarskega in motociklističnega društva »SAVE« se s sodelovanjem društva »SOČE« vršijo
v nedeljo, 13« t. m. ob 15. uri
na dirkališču 2SK Hermesa v šiški.
Dobiček paviljonov je namenjen brezposelnim rudarskim družinam.
Sodeluje godba Vič—Glince.	8611
Telefon 33-87.
SrCkana Martha Eggerth v opereti
Žena in diplomat
Tragikomedija človeka, ki se preveč dopade ženskam .. Danes ob 5., 7. ln 9. url,
jutri ob pol 9. url. Pride: »Gospa si ne želi otrok«.
♦	Tragedija atarega meniha. V pravoslavnem samostanu Kovilju se je ustrelil 79-letni menih Lovrenclde Jelovac, ki je Prebival v tem samostanu že 40 let. V smrt je šel zaradi tega, ker bi se bil moral te dni z ostalimi brati preseliti v nek fruškogorski samostan, ker bo samostan v Kovilju od sedaj naprej spremenjen r ženski samostan.
Danes vsi na
sokolsko prireditev
v Stepanjo vas! 8624
♦	Svojega očeta je ubil v Selevcih blizu Smederevske Palamke kmet Gjorgje Mar-čič. Z očetom sta delala na polju in se, kakor že večkrat, hudo prepirala. Med opoldanskim odmorom je oče zadremal, sin pa mu je preklal glavo s sekiro. Mrtvo truplo Je pokril s slamo. Umorjenega starca so našdi šele drugi dan in je sin orožnikom izjavil, da ga je umoril v veliki razburjenosti zaradi tega, ker Je starec tiraniziral vso rodlbino.
♦	Tudi poleti Je zdravje mnogokrat v nevarnosti, in to zlasti zaradi tega, ker so ljudje neprevidni, ko iščejo razna osvežila in hlad pred vročino. Posledice so prr>. hlad', glavobol, reumatične bolečine ln zo-bobo], proti katerim so Aspirin tablete »Bayer« najboljše obrambno sredstvo.
♦	Najboljša poletna pijača. Pri žeii 1r. utrujenosti Je potrebna pijača, ki ne osve, žnje samo trenutno, temveč tudi zviša o i pornost telesa. Po pijači, ki ni krepčilna. se vrneta žeja in utrujenost še v večji m<*-ri. Najboljša osvežilna in okrenčilna piii-ča za otroke in odrasle je hladna Ovomal-tine .
♦	Dr. Anton Hrovat, ordlnarlj bolnice krlžniškega reda v Ormožu, je odsoten od 10. do 31. t. m.
♦	Obledele otfeke barva v različnih bar vah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Gospod Ivan Pucelj, minister socialne politike in narodnega zdravja, nastop« v začetku prihodnjega tedma svoj letni dopust ta prosi, da se ta čas pošta ne naslavlja na njega, ker bi ostala neprečitana
u_ Načelstvo združenja gostilniških
podjetij v Ljubljani poziva vse restavracije in gostilne v LJubljani, da se ob priliki kongresa Učiteljskega udruženča, ki se bo vršil 15. in 16. t. m. t Ljubljani, gSede prehrane drže strogo cen, kakovo. sti in pogojev, ki so veljali obvezno za VBa gostilniška podjetja ob času letošnjih sokolskih slavnosti v Ljubljani.
u— Brzoturnlr Ljubljanskega šahovskega kluba. Na brzoturnirju Ljubljanskega šahovskega kluba, ki se je odigral v petek. 4. t m. je dosegel Sikošek Boris z 9 točkami od 11 možnih prvo mesto. Drugi je M. Longer z 8, tretji J. Gabrovšek a 7, četrti ta peti skupaj pa Ivo šorli in B. Cibic. s 6 točkami. Nagrade tri lepe knjige za ložbe »Modra ptica« ta še četrto darilo g. prof. dr. Ivota Bajca, so se razdelile tako le: »Napoleona« Emila Ludwlga Je dobil Sikošek, Ibannezove »Krvave arene« Longer, Flahertyjevo »Noč po izdaji« Gabrov-šek, ta Mauriacovo »Kačja zalega« Cibic ki je v dvoboju za knjigo potolkel šorlija. Klubov odbor se vsem tem, ki res dejanski podpirajo njegovo delo, prav lepo za-braljuje ta upa, da bodo njihovi svetli zgledi našli še mnogo posnemovalcev.
u_ Sokol I, Ljubljana-Tabor obvešča
starše in članstvo, da se vrača mladina iz taborjenja v Metliki v ponedeljek — jutri z vlakom ob 15.22. Starši naj prevzamejo svojo deoo na glavnem kolodvoru.
u_ Pevski zbor »Hugolln Sattner« v Mostah vabi vse prijatelje petda na vrtno prireditev, ki jo priredi danes ob 15. pri g. Bajcu na Selu. Za zabavo vsestransko
preskrbljeno.
u— Aeroklub Ljubljana opozarja prebivalce Ljubljane in okolice ,da je hoja preko novega letališča v Devici Mariji v Polju zaradi velike nevarnosti za pešca, kakor tudi za pilota in morebitne športnike strogo prepovedana. Posebno se opozarjajo starši, da zadevno pouče otroke. Prav tako se ne sme pustiti pse prosto tekati po letališču in tudi paša in gonja živine na ali preko letališča ni dovoljena. Sedaj še ni velikega letalskega prometa, razen v jutranjih in večernih urah, od 16. t. m. naprej pa bo postal letalski promet živahnejši in bo prekoračenje terena zvezano z veliki nevarnostmi. Kdor želi opazovati polete, naj hodi strogo ob mejah terena, nikdar pa naj ne skrajša ovinka s hojo preko letališča. Prav tako ni dovoljeno bližati se aparatom, ki pristanejo kjerkoli na terenu, določenem za letališče. Za morebitno potrebno pomoč so za to odrejeni pomaga«. Gledalci zaenkrat lahko stojijo poleg hangarjev, ne smejo pa stopiti na betonirane ploskve ali pa preko srednje črte ,ki teče poleg hangarjev. Pilot ima že dosti opravka s paž-njo na aparat itd., ter se ne more brigati še za neprevidnega gledalca.
u_ Ponovna pocenitev kruha. Na zadnji seji so se ljubljanski peki združeni v Pekovski zadrugi odločili, da so zaenkrat znižali ceno kruhu za 0.50 pri kg. Sklep zadTuge velja ne samo za ljubljanske, marveč tudi za vse peke v banovina. Isto časno so se peki dogovorili, da bodo cene v priuodnjih dneh ponovno znižali za drugih 50 par. Cena bo znižana torej za cei denar pri kg, in sicer najbrž že takoj po 10. avgustu.
u_ Razpisana Je vojna muzlška lože
njerska, artiljerijska, konjeniška, zrako plovna, strokovna mornariška in strojna mornariška podoficirska šola. Pojasnila in vse druge vojaške zadeve vam uredi Fr. Per, kapetan v p. Ljubljana, Maistroma ulica 14, nasproti vojašnice Vojvode Mi šiča.
u_ Zasledovanje pobegle ciganke. Po
okolici mesta so včeraj ln predvčerajšnjim preganjali 29 Uftno ciganko Cilko Rajn. hardovo, po rodu iz Krope, ki Je pobegnila iz kazcitnice v Begunjah. A ciganka, ld sr jo videli mnogi ljudje, se je znala svojim zasledovalcem tako spretno skriti, da J«; nikakor niso mogli lztaknitl. Iz mestne okolice je izginila skoro gotovo šele v kri lu noči in se nato pridružila kje zunaj tej ali oni ciganski družini.
u— Tatvine. Gostilničarju Leonu Mez-
goliču na Opekarski cesti je ukredel nekdo te dni ponoči iz kurnika na dvorišču 11 piščancev. V Tomšičevo gostilno v Hrena vi ulici sta prišla neznan moški in ženska. Takoj po prihodu pa sta jela motiti natakarico Anico Esihovo na vse mogoče načine. Zvabila sta jo celo iz gostilniške ga lokala, med tem pa ji je ženska pobrala iz predala nekaj nad 100 Din drobiža. Weananca, ki sta bila najbrže cigana, sta jo nato hitro popihala. Antonu šerbcu, izdelovalcu kemičnih preparatov je nekdo odpeljal z dvorišča hiše v Zgwnji šiški 230, črno pleskano kolo znamke Adl»r vredno 1000 Din.
u_ Od doma Je pobegnila te dni 16 letna Ana Ž., z Gline pri LJubljani. Dekleta so skoro gotovo zavedli neki tujci, kt so jo zvabili s seboj, najbrž s posebnimi nameni. Za usodo zavedenega dekleta se zanimajo tudi varnostne oblasti.
Za goste naš Slamič izredno skrbi in »prima« nam rizling dobavlja. Poceni z njim nam tožne duše vedri in bolne želodce ozdravlja!
u_ Danes vsi v šišk0 k proslavi 45 letnice Prostovoljnega gasilnega društva. Ve selica se bo vršila na senčnatem vrtu gostilne Stepič. Godba dravske divizije, komični nastopi, ples, šaljiva pošta, bogat srečolov. Vstop prost: Za obilen obisk s» priporoča odibor.
u_ Gasilno društvo LJublJana-BarJ® priredi v nedeljo 6. t. m. pri načelniku Vr-bincu vrtno veselico, združeno s plesom, srečolovom in prosto zabavo. Za prvovrstno jedačo in pijačo Je dobro preskrbljeno Veselica bo ob vsakem vremenu.
u_ Današnje in jutrišnje žegnanje v Beričevem bo tudi letos privaibilo množice v naš lepi kraj. Slovita gostilna pri Gradu bo nudila vse najboljše in minogo boba. Pečnikarjev avtobus pa bo publiko prevažal vsako uro izpred mestnega doma na Krekovem trgu. Torej na lep žegmanakl izlet h Gradu v Beričevo.
u— K otvoritvi strelišča v Škofljici bo danes odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13. in ne ob 11.58. kakor je bilo včeraj objavljeno.
u— Lepi dobitki Vas še vedno čakajo, ln
sicer na veselici šentjakobskega pevskega društva, ki se Je morala zaradi slabega vremena minilo nedeljo preložiti na to nedeljo 6. t m. in se bo vršila na vrtu g. ivlarenčeta na Dolenjski cesti. Prijazno vabljeni vsi!
Kis za vlaganje sočivja
priznano dober v drogeriji
KANC, nebotičnik in Židovska ulica
u— Najnovejša pridobitev v LJubljani,
je najmodernejši higiensko velemestno urejeni damski in moški frizerski salon »EIIy« v Gajevl ulici (palača ge. Zalazni-kove). V tem komfortnem salonu, opremljenim z najlepšo opravo, prvovrstnimi stroji ln kopalnico, se bodo Izvrševala vsa pod to stroko spadajoča dela, moderna ondulaclja. barvanje las, manlkura in lepotna masaža. Cenjenim damam ta gospo-uom se poset tega najmodernejšega salo. na najtopleje priporoča, ker nudi vsakemu obiskovalcu elegantno postrežbo ta vse ugodne specialnosti za pomlajevanje in olepševanje.
u_ Turistovske srajce, močne In poceni dobite pri P. Magdlč, Aleksandrova cesta.
DR. JOŽE JAKŠA
ordinira do konca avgusta samo vsako soboto« 8626
Iz Maribora
a— Razobesite zastave! Mariborska
mestna občina je na čast gostom, ki so dospeli na »Mariborski teden«, r čigar okviru se vrši kongres Jugoslovenskega plinarniškega in vodovodnega združenja, razobesila zastave na svojih poslopjih. Meščani se vabijo, da okrasijo tudi svoja poslopja z zastavami.
a_ Vsi udeleženci »Mariborskega tedna« se opozarjajo, da imajo na podlagi zadevne legitimacije, potrebne za znižano vožnjo, pravico udeležiti se velike efektne loterije, za katero so darovali krasna darila tukajšnji obrtniki in industrije!.
a_ Krajevna organizacija JNS za V. mestni okraj je imela v četrtek zvečer v gostilni »Pri Vipavcu« svoj redni občni zbor, na katerem je bila izvoljena nasled nja nova uprava: predsednik Janko Čer-ne, podpredsednik Josip Jurca ta Jostp Puc, tajnika Peter Sekolic ln Alojzij So jer, blagajnika I. Cimerman in Ivan So-vlnšek, odborniki so Herman Kralj. Robert Kenda, Ivan Meško, Frančo Dobrila Ferdo Kosem, Josip Majcen in Josip Beuc. dočim so v nadzornem odboru Štefan Po točnik, Ailojizij Gulič in Josip Puc.
a_ Prva mariborska dramska predstava na prostem bo na Rotovškem trgu v sredo 9. t. m. ob pol 21. Ob sodelovanju velike komparzerije bo uprizorilo mari borsko Narodno gledališče zgodovinsko dramo pisatelja Bratka Krefta »Celjski grofie«. Režijo vodi gl. režiser J. Kovlč. Vstopnice v predprodaji pri dnevni gledališki blagajni.
a_ Ekskurzija učiteljev v Ruše. Predvčerajšnjim so napravila udeleženci idejnega tečaja za učitelje femetsko-nadalje valnih šol v Mariboru, ki se je pričel 2. t. m., in bo trajal do 12. t. m., poisčoo ekskurzijo v Ruše, kjer so si najprej ogledali pod vodstivom inž. Teržana tamkajšnjo veliko tovarno za dušiK. Nato jih je vodil po novi šolfl šolski upravitelj Bregant nakar so si še ogledali Sokolski doin in pa letno gledališče ruškega Sokola na prostem, ki jim ga je razkazal 61an ljubljanskega Narodnega gledališča g. Janko. Vod stvo tovarne je nato ekskurziste pogostile v Črnkovi gostilni kjer Jih Je pozdravil v krogu mnogih Rtišanov župan Les Jak, za ljubezniv sprejem ta pogostitev pa se je zahvalil učitelj Kržišnlk.
a_ Dijaški dom v Mariboru »prejema ▼ oskrbo dijake mariborskih srednjih šol za 500 Din na mesec ali 4500 Din z* šolsko leto.
1 «— Pookušen samomor. Na polici*, Je
prihitel predvčerajšnjim popoldne neki trgovski vajenec, ki je povedal, da se zvija v frančiškanski cerkvi na tleh neka ženska v silnih krčih. Takoj so bili poklicani na pomoč reševalci, ki so prepeljali žensko v splošno bolnišnico. Tamkaj se je ugotovilo, da je kandidatka smrti neka 25 letna kuharica, ki je ispila steklenico li-zola. V obup jo je pognala beda in brezposelnost. Zdravniki so ji izprali želodec ln ji rešili življenje.
Iz Celja
ski dvomatch Gradec : Ljubljana v naslednjih disciplinah:
tek 100 m, met diska (izven dvomatcha), skok ob palici, tek 1500 m, met krogle, tek 400 m, met kladiva, tek 10 km, štafeta 4 X 800 m.
_________ ...	V prvi disciplini pričakujemo ugoden
prispeli tudi člani zagrebškega nogomet- placement obeh naših zastopnikov Kovači-fiega teama (ki so obenem tudi člani »Mer- ča A. in Zupančiča ;skok ob palici borba kurja«), ki bodo igrali ob 17. pri »Skalni | »višjega«, toda nesigurnega Gradčana
Si P O R T
Nadaljevanje lahkoatletskega dvoboja Gradec : Ljubljana
V uvodu zanimivega mednarodnega dvoboja lahkoatletov bosta nastopili danes ob 15. uri na igrišču Ilirije prvi nogometni moštvi Ilirije in Primorja. Ob 17. uri bo nadaljevanje lahkoatletske borbe.
Danes ob 17. uri se nadaljuje lahkoatlet-
e—Izlet Zagrebčanov v Celje. Društvo zasebnih uradnikov in trgovskih nameščencev »Merkur« v Zagrebu priredi dane3 svoj vsakoletni izlet v Celje. Gostje prispejo v Celje z izletniškim vlakom ob 10.17. Na celjskem kolodvoru bo sprejem, nato pa si bodo gostje ogledali Celje. Z njimi bodo
kleti« nogometno tekmo s celjskim tea-mom. Po tekmi bo sestanek »Merkurja« pri Steguju v Zagrebu. Zvečer se bodo gostje vrnili z izletniškim vlakom v Za-greb.
e__Letalski dan. Mestni odbor aerokluba
»Naša krila« namerava prirediti v prvi polovici septembra letalski dan. Predvidena je razstava civilnih letal ljubljanskega, mariborskega in zagrebškega aerokluba, poleti s potniki in produkcije z brezmotorni-mi letali.
e__Hišni posestniki v Celju In okolici!
V sredo 9. t. m. ob pol 9. zvečer se vabijo vsi na sestanek v hotelu >Pošti< (Rebeuschegg) v Celju, na katerem bo poročal predsednik pokrajinske ziveze g Frelih o oitidavčenju lastnih stanovanj in lokalov. Pridite zanesljivo vsi, ker je
stvar zelo važna!
e— Delavsko knjižico je ukradel v noči na soboto neki brezposelni delavec 33-let-nemu delavcu Nikoli jambroviču iz čakov-ca, s katerim je prenočeval na nekem skednju v Debru pri Laškem.
e__Tatovi koles na delu. V petek med
16. in 17. uro je bilo mizarskemu mojstru g. Uršiču iz Zavodne iz veže neke restavracije na Kralja Petra cesti ukradeno 900 dinarjev vredno *rno pleskano kolo znamke »Kosmos«, štev. 5,100.124. Včeraj dopoldne med 10. in 11. je nekdo ukradel dijaku Cirilu Božiču iz Celja iz neke veže v Prešernovi ulici 900 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Oppel«, št. 1,470.382, evidenčna številka 2 - 11.274 - 3, istega dopoldne pa je bilo mesarju g. Matiji Esihu izpred njegove mesnice na Bregu pri Celju ukradeno 12000 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Nero«, štev. 4003.
e— Tatvine pri kopanju. V zadnjih dneh so neznani storilci ukradli pri kopanju v Savinji uradniku Mestnega mlina g. L. par novih čevljev Juristu g. ž. novo uro, odvet-nikovi hčerki gdč. Sk. pa zlato zapestnico.
Schoberj a z zanesljivim Zupančičem- tek 1500 m v znamenju borbe v finishu med Gradčanom Friebejem in Krevsom; met krogle — nadmoč obeh Gradčanov Kam-putscha in Schwarza, med kaera se utegne vriniti Zupančič; tek 400 m — po rezultatih na papirju sta oba Gradčana Tam-mel in Drechsler močnejša, vendar zaupa-
mo železni volji Zupančiča in Gaberška; med kladiva — superiornost obeh Ljubljančanov Zupana in Stepišnika; tek 10 km — oba Gradčana Polzi in Haderer precej močnejša od obeh našfch Starmana in Sporna; štafeta 4 krat 800 m, ki bo višek vsega tekmovanja, kajti borba se bo vodila od startnega strela pa do cilja.
V predtekmi ob 15. bo nogometna tekma Ilirija I : Primorje I. Čeprav oba kluba ne moreta nastopiti v svojih najmočnejših postavah zaradi obveznih nastopov zunaj, je vsako dosedanje srečanje obeh rivalov vzbujalo vedno veliko zanimanje med ljubljanskim občinstvom. Pričakujemo, da bo današnja prireditev zaradi tega združila po dolgih letih simpatizerje lahke atletike in nogometa in s tem moralno in gmotno podprla idealna stremljanja naših atletov. Danes vsi na igrišče Ilirije!
Velike dirkališčne kolesarske dirke »Save«
bodo prihodnjo nedeljo s sodelovanjem »Soče« na igrišču »Hermesa«
Prihodnjo nedeljo, 13,
Iz škofje Loke Danes vsi na
8586
sokolsko prireditev
v Škofjo Loko!
Iz Kranja
r— Zvočni kino v Narodnem domu predvaja danes zadnjikrat ob 5., 7. in 9. zvečer prekrasno opereto »Friderika«, v dodatku lastni film »Proslava 701etnice Narodne čitalnice in zanimivo tekmo gorenjskih nogometnih prvakov SK Korotan Kranj : SK Bratstvo Jesenice.
r-- Za Kranjčane bo vozil odprt luksuzni avto na Veliki Klek (Grossglockner) do Franc Jožefove višine. Prijavite se pri av-topodjetju J. Goričan, Tržič.
Iz Trbovelj
t__Tombola podpornega fonda Zveze bojevnikov, skupina Trbovlje, se bo vršila nepreklicno 15. t. m. pri gasilskem domu na Vodi. Srečike so na razpolago pri vseh članih, katere se tem potom poziva, da se zarlašajo dnevno v društvenem lokalu gostilne Volkar, kjer je otvorjena tudi razstava dobitkov. Istotam so tudi srečke posameznikom vedno na razpolago. Ker »o dobitki jako dragoceni, upamo, da bo občinstvo pridno segalo po srečkah in s tem podprlo našo humanitarno akcijo. — Odbor.
Iz Hrastnika
h— Poziv slovenskim obrtnikom oziroma trgovcem. Iz Hrastnika bi se radi šli^ učit razne obrti oziroma trgovine 11 dečkov, ki so dovršili z dobrim, oziroma prav dobrim uspehom tukajšnjo sedemrazrednico. Povečini so rudarski otroci, katere bi bilo treba zaradi velike bede spraviti h kruhu in obenem obvarovati telesne in moralne propasti. Gospodje obrtniki in trgovci, ki bi bili voljni sprejeti katerega izmed teh dečkov v uk, naj se obrnejo po informacije na naslov: Lojze Hofbauer, učitelj v Hrastniku.
h— Smrtna kosa. Umrla je v petek v Studencih nad Hrastnikom 391etna rudarjeva soproga Ivanka Govejškova, iz znane Pirčeve hiše. Zapustila je 8 nedoraslih otrok; najstarejša hčerka je 17 let, najmlajša 7 mesecev stara. Preostali so potrebni nujne pomoči. — V isti vasi je nenadoma preminil v petek 31etni sinček mesarja Drnovška iz Velenja. Deček se je nahajal na počitnicah pri starih starših. Oba so pokopali danes zjutraj na trboveljskem pokopališču.
t. m. ob 15. priredi kolesarsko društvo »Sava« velike med-klubske kolesarske dirke na Hermesovem dirkališču v giški, pri katerih sodeluje tudi društvo »Soča«, z ozirom na krasne nagrade k posameznim programskim točkam, se dirkači dobro pripravljajo, kajti v konkurenci bodo ne samo naši najboljši kolesar, ski atleti, temveč tudi oni oddaljenejših klubov kakor tudi morebitni avstrijski konkurenti, katere je obetala dva poslati tovarna »Steyer - Werke«. Naloga bo torej težka, a izvedljiva, kajti znano je, da so naši kolesarji zmožni postaviti se po robu tudi še tako nevarnemu tujemu konkure-tu.
Obširen program, ki ga »Sava« ob tej priliki razpisuje, je sledeči: Pozdravni krog vseh sodelujočih dirkačev. Dirke seniorjev od 45 let dalje (3 krogi); nagrade k tej točki so; 1. gorski splašč, 2. plašč »Miche-lin«, 3 kolajna. Damska medklubska dirka na tri kroge; nagrade: 1. servis, 2. namizni nastavek, 3. ročna torbica. Dirka za klubsko prvenstvo vseh v podsavez »Ljubljano« spadajočih klubov (10 krogov). Nagrade svojim prvakom preskrbijo posamezni klubi sami. Medklubska dirka novincev, ne starijših od 17. let (5 krogov); nagrade: 1. tubolar, 2. plašč, 3. kolajna. Glavna društvena dirka »Save« 15 krogov); nagrade: 1. prehodno darilo kolo »Bilis«, za katerega se vozi dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Ce slučajno ne pride kolo v trajno last prejšnjega zmagovalca, bo todnevni zmagovalec deležen druge specialne nagrade, 2. dva tubolarja, 3. en tubolar. Humoristična dirka z nogami v vreči na kolesu (1 krog); nagrade so štiri ter nastavljene tako, da si jih morajo konkurenti snemati sami. Medklubske dirke ju-niorjev (10 krogov); nagrade: 1. dragocen pokal, 2. dva tubolarja, 3. en tubolar. Glavna dirka podsaveza »Ljubljane« (15 krogov; nagrade; 1. prehodno darilo kolo »Trophče de France« (tudi za to nagrado velja že goraj omenjeni pogoj, 2. dva tubo-
larja, 3. en tubolar. Dirka motorjev do 120 ccm (10 krogov); nagrade: l., 2. in 3. kolajne. Glavna medklubska dirka (20 krogov); nagrade; 1 dirkalno kolo »Steyer -Waffenrad«, 2. 2 tubolarja, 3. en tubolar, 4. cigaretna doza. Razdelitev nagrad bo isti večer ob 20. pri Stepiču v giški in so na vpogled v izložbi tvrdke »Tribuna« F. Bat-jel na Karlovški cesti 4.
Ob priliki te lepe športne prireditve si Je tudi društvo »Soča« nadelo nalogo, namestiti na igrišču svoje paviljone s pijačo in dobrim prigrizkom ter s čistim dobičkom kolikor toliko pomagati revnim rudarskim družinam v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. 2e z ozirom na ta dobrodelen čin se Je nadejati od strani publike čim večje udeležbe. Sodelovala bo godba Vič-Glince. — Zbirališče ob 13-30 pri stari šišenski cerkvi, nakar bo skupen odhod z godbo na športni prostor.
Vstopnina: sedeži 10, stojišča 5, otroci pod 12 letom 2 Din.
Dirka se po pravilih koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije in ima pravico voziti vsak v savezu redno včlanjen dirkač. Kolo vsakega konkurenta more ustrezati dirkališčnim predpisom. Vsak vozač vozi aa lastno odgovornost. Zadnji krog vsake točke se naznani z daljšim, zvonjenjem. Vsak dirkač dobi proti vplačilu 10 Din na-hrbtno številko ter se mu vsota pri oddaji številke povrne. Vsak dirkač dobi ob prijavi k dirki tudi poseben izkaz, na podlagi katerega sme osem dni pred dirkami trenirati na dirkališču. Izkaz velja tudi za prost v stop na dirkališče na dan prireditve. Nalogu vodstva se morajo dirkači brezpogojno pokoriti. Protesti se upoštevajo najkasneje 10 minut po izvršeni točki z vplačilom zneska 50 Din, ki se, ako je protest odobren, vrnejo. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe programa.
Prijave za vse dirke, dospele do 12. t. m., 10 Din. za poznejše 20 Din, sprejema društvena pisarna, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
ki: Podbevšek, Franzot Koch, Pribovšek,
Rohaček, Aljančič, Pungerčar, Kos, Scag-netti, Zuccato, Dežman, Tiran, Burger. V Kranj potujejo: Malič, Berglez, Kveder, Lah II, Varšek, černač, Ice, Lah, Sandi, Grintal, Hortner, Pfeifer. Opremo dvignite do 10. na igrišču, kjer vam da točna navodila o odhodu vodja pota g. Pfundner. — Old bovs moštvo odpotuje v Kranj danes ob 12. z glavnega kolodvora. Na kolodvoru naj bodo: Miklavčič I in II, Ve-rovšek, Lado Zupančič, Dekleva, Jenko, Pevalek I in II, Betteto, Oman in \Veibl.
SK Jadran. Zaradi odpovedi Diska, nogometaši ne potujejo v Domžale, temveč naj pridejo ob 8. zjutraj na igrišče Primorja.
SK Svoboda, Vič. Naslednji igralci naj se brezpogojno udeleže danes ob 8. treninga na igrišču Primorja: Pole, Jane-žič, Samec, Samar, Rihar, Luznar, Habiht, Kesnik, Skapin, šušteršič, Batič, Gruden. Blaj, Jakše, Jamnikar, Lupet, Jančigar, Povh, Marjetič, Gorenc in Košmrl Josip. Proti vsem, ki se treninga ne bodo udeležili, se bo postopalo v smislu klubovih pravil, sklepa odbora in tozadevnih kazenskih predpisih.
o k o 1
Rudarjem
Tako enostavno ie pranje s Persilom! Raztopite Persil v hladni vodi ter kuhajte perilo četrt ure, nato ga dobro izperite v topli In potem v hladni vodi. Persit opere perilo, da postane belo kot sneg ter tako čuva Vaš dragocen imetek.
so namenjeni prispevki, ki jih bo danes dopoldne pobiralo članstvo ljubljanskih sokolskih društev po mestu. Občinstvo vljudno prosimo, da pokaže tej akciji naklonjenost, da podpremo bedne rudarske družine in jih rešimo vsestranske propasti. Ob enem se usojamo opozoriti vse one, ki smo jim poslali okrožnice, da se odzovejo naši prošnji. — Pomoč je nujna! — Uprava Sokolske župe.
Dijaki so zgradili kočo na Čemšeniški planini
Sokol Preserje pod Krimom. 20 let Je minilo odkar smo ustanovili Sokolsko društvo. Da dostojno proslavimo ta jubilej, priredimo 13. avgusta popoldne javni nastop vseh oddelkov. Pri tej priliki nastopijo tudi oddelkih naših sosednih društev. Sodeluje godba Sokola I. iz Ljubljane. Od postaje, kjer bo sprejem pri popoldanskih vlakih, gre povorka do Kamnika pod žalostno goro, kjer se bo vršil nastop in narodna veselica, železniške zveze so na obe strani jako ugodne; krasna okolica in sama bližina mora privabiti prijatelje sokolske misli, da z udeležbo vidi in poveliča delo edinega podkrimskega Sokola. Zdravo!
Sokol Selca nad škofjo Loko prav pridno deluje telesno vzgojno kakor tudi ku'-turno-nzohraževalno. žal nima primernih prostorov, da bi mogel gojiti vse panoge telovadlbe. Kljub temu člani, članic« t«*-deca prav pridno vežibajo in se pripravljajo za javni nastop 13. t. m. ob 15. v bliž-
n r- i	i^n.nl I1..-_ • • ■ ^
Cemšeniška planina je Zagorjanom zelo priljubljena izletna točka. Vsako leto ee odpravijo večkrat skupine, ki prežive po nekaj dni na romantični planini, odkoder imajo krasen razaled na vse strani- Vendar nočno taborenje na prostem, kakor je sicer romantično, ni bilo za vse obiskovalce zadovoljivo. Naša dijaška mladina je porabila čas počitnic v delu za zgradbo smučarskega
iz Ljubljane skromen dom, v katerem se bo marsikateri turist lahko položil k počitku. Danes pohiti večje število prijateljev n» prijazno planino.
etnec in N1VEA
CREME * OLJE
Uživajte svoj prosti čas na zraku ln solncu, kadar le utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEA! Naglo boste zagoreli in opasnost solnčarice je domala odstranjena. Toda nikdar se ne solnčite z mokrim telesom, temveč ga vedno prej natrite. NIVEA KREMA učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneh pa varuje NIVEA OLJE pred premočnim ohla-
jenjem.
NIVEA se ne da nadomestiti niti ponarediti, ker vsebuje, kot nobeno drugo sredstvo za negovanje kože, Eucerit.
NIVEA je poceni: krema Din 3.50, 6.—, 12._ln 25._.
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob pol 16. in 21. velefilm »U žaru puste« ter Foxov žurnal.
STRA2IŠČE PRI KRANJU. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi dne 13. t. m. veliko javno tombolo in veselico. Vabimo vse, ki si žele poštene zabave. da posetijo to veselico.
RAKEK- Krajevni odbor Rdečega križa na Rakeku obvešča občinstvo in vsa dru-Stva v okolici, da priredi 10. septembra ob 15. pred železniško postajo veliko javno tombolo v korist fonda za Zdravstveni dom na Rakeku. Dobitki: kompletna kuhinjska oprema, 25 kg sladkorja. 1 vreča pšenične moke, 2 vreči koruznega zdroba in koruzne moke, 30 ms drv, prašiček In okrog 100 ostalih dobitkov v vrednosti več tisoč dinarjev. Srečke po 2 E>in. Zahtevajte srečke in pomagajte tako sebi kot dru-gtvu!
Službene objave LNP
CSeja u. o. 2 VTIL 1933.)
Prisotni gg. Rybar, Stanko, Kmet, Pevalek J., ravn. Šetina, Jugovec, Dorčec, 1 Malovrh, Melicer, Logar, ing. Kuljiš, Drufov-ka, Buljevič, Jenko, Kralj. Odsotni gg. dr. Kosti, inž. Debelak, Fridl in Vospernik (neupravičeno). Vzame se na znanje dopis JNS br. 1744. K dopisnici Jugoslavije se sporoča vsem klubom ponovno in zadnjič, naj pošljejo za tiskovine za znižano vožnjo vnaprej denar. Na dopis Litije štev. 12-33 od 1. VIII. se bo pLoieno odgovorilo. Poziva se Sava, Sevnica, da v smislu poziva JtNS pošlje dva izvoda — v overjenem prepisu — svojih klubskih pravil, sicer se sprejem v JNS ne more izvršiti. Na znanje se vzame dopis Litije od 23. VH., v katerem prijavlja nov odbor (preds. g. Hlede A., tajnik g. Vizler J.). Dopis TSK Slovana od 26. VH. se preda k. o. LNP..
Sprejme se za začasnega člana SK Ptuj, ki je zadostil vsem pogojem za sprejem v redno članstvo in se predloži v sprejem JNS. TSK Slovanu se na dopis od 18. VII. odgovori pismeno. Odobri so izdanje dveh izkaznic za teritorij Mo. Maribor.
Sporoča se klubom, da je smatrati večkratne prestope igralcev v isti sezoni iz kluba v klub za nesportno t^r se bo pron takim igralcem kazensko postopalo.
Poveri se g. Stanko, da izdela osnovni načrt za odigranje prvenstvenih tekem v letu 1933-34. Načrt se bo klubom doposlal pred redno glavno skupščino LNP.
Opozarjajo se klubi, ua se bo na redni sk upščini LNP obravnavalo vprašanje od- 1 igravanja tekem za pokal J. o. Istočasno se daje klubom na znanje tale sklep redne glavue skupščine JNS ex	»Predsedu-
joči obvešča, da je stavljen predlog, glasom katerega naj bi se pravila JNS spremenila v toliko, da bi imeli pravico pri-sostvovanja z glasovalno pravico na skupščinah JNS predstavniki JNS in podsave-zov in na vsakih 10 klubov po en elektor, katere bi odredila vsakokratna glavna skupščina podsaveza. Naroča se podsave-zom, da o gornjem obvesti klube na svo-
jem teritoriju, da bi mogli klubi zavzeti stališče v tem pogledu na skupščini podsaveza.«	Tajnik J.
Današnji nogomet v Celju. Danes ob 17. bo na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju pod pokroviteljstvom Mo v Celju nogometna tekma med zagrebškim in celjskim timom. Ker bodo Zagrebčani nastopili v močni postavi, bo moralo celjsko moštvo napeti vse sile, če bo hotelo doseči časten rezultat. Dobiček tekme je določen v dobrodelne svrhe.
Športni dan v Ormožu priredi danes kolesarsko društvo Drava z naslednjim sporedom: ob 11. promenadni koncert na Glavnem trgu, ob 12.30 stafetni tek po Ormožu, pri katerem sodelujeta Panonija lz Murske Sobote in kolesarsko društvo Drava. Start in cilj na glavnem trgu. Ob 14. nogometna tekma med Panonio in Dravo. Ob 17. medklubska kolesarska dirka pri gostilni Jamnik na Otoku. Po glavni dirki polževa dirka »malih« na triciklu. Po dirki veselica v gostilni Jamnik.
Odbor za izvedbo dvomatcha Gradec : Ljubljana. Vsi blagajniki in reditelji morajo biti danes na igrišču Ilirije najpozneje ob 14. Prvi se morajo javiti g. Karbi, drugi vrhovnemu reditelju g. Sancinu Mo-destu.
lz poverjeništva SZNS v Celju. Vsi gg. savezni sodniki se obveščajo, da je strogo prepovedano voditi katerokoli tekmo, ne da bi jih za to delegiral odbor za delegiranje sodnikov pri Mo. v Celju. Nadalje se obveščajo, da morajo najkasneje do vsakega četrtka opoldne javiti poverjeniku ev. zadržke delegiranja k tekmam Poznejše prijave se ne bodo upoštevale.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Za današnjo tekmo proti Iliri j imorajo biti točno ob 15. na igrišču Ilirije: Logar, Sla-mič. Molk. Bervar, Golob, Baum, Pišek II, Slamberger, Janežič, Caleari, Terček, Petelin, Strnad.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes igrajo ob 8. juniorji proti Slaviji: Mor-bacher, Kroupa. Glušič, Bizovičar. Gogala, Eiselt. Cvirn, Bačič, Derenda, Dernovšek, Aljančič, Pečan, Eržen. Ob 8.30 naj bodo v garderobi 2aradi trening tekme proti Re-
VESELITE
M M
m
SE!
čudo, odličen bonbon
/ nežen — prijeten — fin - h rani v - osvežujoč
nui prijazni češnjici. Društvo je izposlo. zavetišča. Gradivo so sami znosili in napra valo polovično vožnrjo na avtobusni progi | vili pod vodstvom tovariša Miloša Breliha Skofja Loka - Železniki in sicer bo peljal Prvi avtobus s kolodvora v škofj: Lok* že v soboto od vlaka ob pol 15. uri, tako da bodo ti posetniki lahko še prej napravili Izlet na Ratitovec, ki je ravno sedaj poln najlepše planinske flore. Polovična vožnja Pa velfia dalje tudi za nedeljo in ponede. ljek za vse avtobuse, ki vozijo v dolino Za povratek v nedeljo ali ponedeljek so zveze enako ugodne. Izkaznice za polovično vožnjo naročite pri društvu ali pa jih dobite pred odihodom v avtobusu. Pridite v čim večjem številni y prijazno selško dolino, da date novega poguma našim pridnim in vztrajnim sokolskim delavcem!
Sokolsko društvo Preddvor ima danes svoj nastop. Qb pol 15. bo povorka, nato skušnje, ob 16. pa nastop vseh oddelkov. Poleg tehničnega razporeda, ki ga bodo društva 5. skupine gotovo upoštevala in častno izvedla, vabimo predvsem članstvo društev: Cerloije. Kranj, Predoslje, Srn,led-nik-Tirboje, Stražišče in Šenčur, da pridejo k nastopu, temibold, ker je to nastop naše skupine in bo glede na številne prireditve drugod morda manj obisKan. Poleg dokaza sokolske zavednosti, bo imel vsak posetnik najlepši nedeljski izlet, ako pohiti pod gore v Preddvor, ki je zaslovel po svoji legi, zdravem zraku in lepoti daleč naokrog. Nastop bo na letnem telovadi-šču, ob viru zdravja, ki po svoji lepi legi nima primere. Pojdite in oglejte si sami. Udeležba za sokolsko članstvo obvezna, za prijatelje Sokolstva časten dokaz naklonjenosti.
veselje za staro in mlado, za odrasle tu za otroke. Vsi ga boste jedli — vsi boste klicali:
Kdor Kdor
je	počni
je KcKt je
počuti se bolje dobre volje.
Poslano
citajte
tedensko revijo
ŽIVLJENJE IN SVET
Odgovor na javno vprašanje lista »Pohod«.
Z ozirom na javno vprašanje, stavljeno v štev. 31 lista »Pohoda« našemu odvetniku dr. Egonu Staretu, smatramo za svojo dolžnost, da v obrambo ugleda osebe našega zastopnika javno izjavimo, da je g. dr. Egon Stare po našem nalogu pisal raznim ljubljanskim tvrdkam poslovna pisma v slovenskem jeziku.
Na našo izrecno željo in zahtevo je pisal poslovno pismo neki tvrdki v nemščini in to zaradi tega, ker smo želeli, da bo sodružabnik te tvrdke, po rodu Nemec, ki ne obvlada slovenščine, njemu osebno namenjeno pismo čital brez intervencije tretjih.
Toliko resnici na ljubo.
1117 FRANC BAR sinova dr. g o. z.
Velika kriminalna uganka
Žena, ki je moža spravila skoraj na vislice, dokazuje sedaj njegovo nedolžnost — Osem mrtvih, da bi se prikril umor pred 14 let!
Subotica, 5. avgusta. Iz vasi Ade je pred 14 leti izginil 18-letni Mihajlo Husag, sin dninarja Štefana Husa-ga in njegove prve žene Etelke, ki pa je tedaj že živela ločeno od svojega moža. Nihče ni vedel, kaj je z mladim Mihajlom in ko se je pri njegovem očetu zglasila Etelka, ji je stefan Husag pripovedoval, da so Mihajla vzeli s seboj neki francoski izletniki, ki so obljubili, da bodo fanta spravili v kadetnico.
Mati pa ni verjela, da je njen sin res v Franciji, in Je povsod poizvedovala za njim. Neka deklica, Elizabeta Požarjeva pa je tedaj pripovedovala po vasi drugim otrokom, da je Mihajlo ubit in pokopan na vrtu Husagove domačije. Etelka je to slišala in vse javila oblasti, ki je dala vrt prekopati in so 1. 1926. res našli tam že razpadlo trupo nekega mladeniča. Štefana Husaga so takoj zaprli in je na razpravi njegova bivša žena nastopala proti njemu kot glavna priča s trditvijo, da je umoril svojega sina, predno se je vnovič poročil. Sodišče v Subotici je Husaga obsodilo na 15 let robije, višje sodišče pa je to sodbo razveljavilo in je bil Husag na ponovni razpravi obsojen na smrt. Ta razsodba pa je bila spet razveljavljena In je bil Husag tretjič obsojen na 10 let robije.
Štefan Husag je že sedem let v Mitrovi-6ki kaznilnici. Sedaj pa je njegova bivša žena Etelka vložila prošnjo za obnovo oro-cesa, češ. da je pred dolgimi leti pričala proti svojemu možu iz jeze, ker jo je zapu-
stil, in da je prepričana, da Štefan Husag ni umoril svojega sina, ki ga je imel zelo rad. Izrazila je tudi dvome, da bi bilo let«. 1926. odkopano truplo res ostanek njegovega sina Mihajla.
čudno je, da žena, ki je spravila svojega moža skoraj na vislice, sedaj na vso moč dokazuje njegovo nedožnost, še bolj čudna pa je cela vrsta zločinov, ki so se odigrali v zvezi s skrivnostno smrtjo nesrečnega Mihajla, Pred 12 leti je bila umorjena mala Husagova hčerka iz njegovega drugega zakona in so takoj zaprli prvo Husagovo ženo Etelko v sumničenju, da se je z umorom maščevala nad svojim možem. Ker proti Etelki ni bilo nobenih pravih vzrokov, so jo kmalu izpustili. Skrivnostno smrt pa je storila deklica Elizabeta Požarjeva, ki je pripovedovala po vasi, da je Husag ubil svojega sina. Tekom poznejših let so neznani zločinci spravili s sveta še neke sorodnike Etelke in Štefana Husaga, tako da je z Mihailom vred na skrivnosten način izgubilo življenje devet oseb.
Etelka trdi, da pozna pravega zločinca, ki ima na vesti njenega sina Mihajla in mogoče tudi še druge, da pa si ne upa zaenkrat povedati njegovega Imen. Resnično je tudi njeno pripovedovanje, da so tudi njo pred leti napadli neznani zarotniki in da jim je le s težavo utekla. Etelka prosi, da bi čimprej obnovili ves proces, ter napoveduje. da bo na razpravi povedala še več podrobnosti.
Gospodarstvo
Naš gospodarski barometer v juliju
Iz statističnih podatkov OUZD v Ljubljani o gibanju zavarovanega delavstva v juliju
letos povzemamo:
Povprečnina		moških	ženskih	skupaj
članov	(—	49.422 3.351)	29.010 (+ 763)	78.432 (— 2.588)
bolnikov	( +	1.199 124)	799 (+ 5)	1.998 (+ 129)
odstotek bolnikov	( +	2.43% 0.39 )	2.75% (+ 0.06 )	2.55% (+ 0.24 )
povprečna dnevna zavarovana mezda v Din	(—	26.35 1.32 )	18.22 (+ 0.02 )	23.34 (— 1.03 )
celoletna dnevna zava rovana mezda v Din
1,302.351.60	528.580.40
(— 157.975.60)	(+ 14.418.40) (-
(številke v oklepajih pomenijo izpremembe nasproti juliju leta
1,830.932.— - 143.557.20) 1932.)
Letni padec zavarovanih delavcev se je izboljšal od 4077 v juniju na 2588 v juliju. Število moških delavcev je padlo za 3351. medtem ko je število ženskih delavcev naraslo od lanskega leta za 763. v juniju je znašal prirastek 134, v maju 252, v aprilu 275. Zaposlitev žensk izredno narašča, med drugim po temu vzrok tudi napredovanje tekstilne industrije.
Odstotek bolnikov je nekoliko večji od lanskega leta zaradi podaljšanja bolniško-
podporne dobe od 26 na 52 tednov. Kljub tema je prirast odstotka moških bolnikov nekoliko prevelik, najbrž zaradi zastoja v sezonski delovnosti.
Povprečna dnevna zavarovana mezda (ki ustreza dejanskemu zaslužku povprečnega delavca) je pri moških za 1.32 Din manjša in pri ženskah za 0-2 Din večia od lansjtega leta. Zaslužek delavk je torej neznatno večji od lanskih zaslužkov.
Na poslu za uspešen izvoz našega sadja
Naši izvozniki sadja ee že pripravljajo na izvozno sezono, ki bo zaradi slabše letine sadja, posebno jabolk, v nekaterih evropskih državah za naše kraje toliko večje gospodarske važnosti. Združenje sadnih trgocev in izvoznikov v Mariboru je na pobudo agil-nega predsednika g. Srečka Kranjca napovedalo dolgo vrsto strokovnih predavanj za člane in ostale zanimance. V Ljutomeru in Središču sta bila sadjarska sestanka raz-merno dobro obiskana.
Združenje je v najboljših zvezah z državnimi organi, ki so pozvani, da podpirajo naš izvoz v tujino, a predvsem z zavodom za pospeševanje zunanje trgovine v Beograda ki se je takoj odzval povabilu združenja ter odposlal na predavanja in sestanke interesentov svojega zastopnika g. dr, Milana Viteza. Na teh predavanjih informativnega značaja se obravnavajo vprašanja, ki so v današnjih za naš izvoz hudih časih še prav posebno važna za vsakega izvoznika. Ob fej priliki dobe naši interesenti tudi vpogled v delo centralne komisije za kontrolo izvoza sadja, ki ji je poverjena naloga, da po posebnih organih 9krbi za čim boljšo odpravo naših sadjarskih proizvodov v tujino. Sadjarstvo je danes med kmetijskimi panogami v naši državi, ki se v pogledu izvoza v tujino še vedno drži na zavidni višini, čeprav se temu izvozu od skoro vseh držav delajo najrazličnejše zapreke. Za dravsko banovino, ki pridela mnogo 6adja, zlasti jabolk. in slovi po kvaliteti svojega sadja, je še posebno važno, da se izkušajo te zapreke odstraniti.
Izvoznik sadja ee mora boriti z raznimi težavami, ki so posledica še ne čisto urejenih razmer v stanu trgovcev s sadjem. V časa svetovne gospodarske stiske prehajajo elementi ene trgovinske delovnosti mnogo laže v drugo ter na ta način zaradi nepoznavanja zanje nove stroke omogočajo s svxijim nesolidnim delovanjem nelojalno konkurenco.
Združenje sadnih trgovcev in izvoznikov, v katerem so včlanjeni vsi interesenti na izvozu sadja iz dravske banovine, si je stu-vilo pohvalno, a tudi težavno nalogo končne ureditve doslej neurejenih razmer. Pri tem je našlo popolno razumevanje in potrebno oporo pristojnih činiteljev, s katerimi bo izvedlo svoje namere le v korist našega sadjarstva. Povolini uspehi se že kažejo- Seveda je pri tem potrebno sodelovanje no samo državnih organov, temveč tudi vseh pravih izvoznikov in naših kmetov pridelovalcev. Ta prizadevanja združenja, ki jih ne pozdravljajo samo naši izvozniki, temveg tudi tuji interesenti, dosezajo razumevanje po vseh naših sadnih krajih, pa tudi v sosedni banovini. Zato bodo že v najkrajšem časni pokazala najlepše uspehe.
V nedeljo 6. t. m. bo imelo združenje na-dalinja predavanja v Vidmu ob 8. zjutraj v tamkajšnji osnovni šoli in v Rogaški Slatini popoldne ob pol 15. uri.
= Klirinški konto Jugoslavija - Švica. Po
podatkih »Informations EconomiQues« (Lau-sanne) z dne 26. julija so znašale terjatve iz izvoza švicarskega blaga (v oklepajih stanje 5. julija; vse v švicarskih frankih): skupna vplačila na Narodno banko kraljevine Jugoslavije v korist švicarskih upnikov 9,432.328.94 (8.874.229.85); skupna izplačila švicarskim upnikom 8,388-231.54 (7 milijonov 585.483.92); vplačila pri Narodni b3uki kraljevine Jugoslavije, katerih izplačila v Švici se še niso izvršila 1.044.097.40 (1 milijon 288-745.93); stanje nadalje prijavljenih, a še nedospelih ali pa sicer dospelih, vendar pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije še nevplačanih terjatev svicarskih up
skoro popolno mrtvilo. Zaključena sta bila samo 1 vagon bukovih in 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov. Slabemu prometu je treba iskati vzroke ne samo v zunanji reser-viranoeti, ampak tudi v pomanjkljivem notranjem ustroiu te panoge. Kakor eo denarne razmere še vedno neurejene, tako sta tudi lesna trgovina in industrija brez pravih smernic. Zato ie skrajni čas, da se lesna panoga v Sloveniji temeljito reorganizira in se omogoči izvoz lesnih izdelkov. Kakšno koristi bi lahko imela ta največja organizirana panoga v gotovih momentih, nam je v najboljši dokaz n. pr. neprestano povpra-ševanie po hrastovih dogah in 6odih za Ameriko. Res je. da ne razpolagamo v Sloveniji z ogromnim hrastovim materialom, kakor n- pr. Slavonija, vendar bi se tudi iz Slovenije moglo izvoziti lepo število dog. ."»osebno pa sodov, ako bi organizirane produkcije in razne sodarske zndruge nastopile združeno e pomembno količino in z enotno ceno. Enako je stanje tudi v produkcij' testonov. tavolet. tramov in drugih vnet. Enotna organizacija je danes imperativ za vse slovensko lesno gospodarstvo, če hoče uspevati
Devize.
Curih. Pariz 20.2475. London 17.10. New-7ork 379. Bruselj 72.155. Milan 27.15. Madrid 43.20. Amsterdam 208.65. Berlin 123.2", Dunai 72.80 (58). Stockholm 88.20. Oslo 85-95, Kobenhavn 76-365, Praga 15.33, Varšava 57-75, Atene 2.95, B.ikarešta 30.8.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu ) Beograd 1153. London 30.15. Milan 47.77. NewVork 665.58, Pariz 35.58. Praga 25 35 Curih 175-78 100 S v zlatu 128 S pap.
nikov 3,389.59258 (3,388.923.08); celotni znesek še neobračunnih švicarskih terjatev nasproti Jugoslaviji 4,433.689.98 (4 milijone 677.669.01); številka najzadnje izplačanega zaznamka 6774 (5975).
= Stanje baškega in sremskega hmelja. Iz Novega Sada poročajo: Po dež ji «se hmeljske kobule lepo razvijajo. Kjer pero-nospora in druge hmeljske bolezni ne nastopajo premočno, so nade na pridelek ugodne. Povpraševanje po hmelju je znatno, posebno za ameriški račun. Vse kaže, da se bo blago lahko spravilo v denar in po povolj-nih cenah.
= K včerajšnjemu članku o milijonskih izgubah sladkorja v naših goricah nam je
pisec g. Andrej Zmavc poslal še naslednje dopolnilo: Gospodarska izguba je z upoštevanjem ugotovitve v članku mnogo večja, kajti 1 hi grozdnega soka, ki bi bil za 2 stopinji zrelejši, bi bil najmanj 50 Din več vreden. Povprečna letna izguba samo pri nas znaša torej malo računano 400-000X50, to je 20 milijonov Din.
= Posojilnica v Starem trgu pri Ložu bo imela svoj redni letni občni zbor na praznik 8- septembra.
= V trgovinski register sta se vpisali tvrdki Jugoslovenska tvornica za impregni-ranje lesa Guido Riitgers, d. d. v Hočah, in Hoschek Rudolf, parna žaga v Sevnici.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Amanna Alfreda, lastnika strojnega mizarstva v Tržiču (narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Tržiču 5. septembra ob 9.; rok za oglasitev do 30 t. m.). V zadevi Kasimira Josipa, trgovca v Turškem vrhu. se za razpravljanje in sklepanje o prezadolženčevem predlogu na ?kle-nitev prisilne poravnave določa narok na 31. t- m. ob 9. pri sreskem sodišču v Ptuju.
= Naraščajoči produkcijski indeks v Poljski. Produkcijski indeks zavoda za proučevanje konjunkture in cen v Varšavi je v juniju nasproti maju Poskočil od 55-2 na 57.8%. Dvig se nanaša predvsem na !zven-sezonsko produkcijo premoga, ki je bila v prejšnjih mesecih zelo majhna, zaradi česar so zaloge pošle, potem pa tudi na oživ-ljenje industrijskih panog, ki so v zvezi z gradbenim trgom. Visoki sta bili tudi številk produkcije železa zaradi povečanega izvoza v Rusijo in tkaninske produkcije. V primeri e prvo polovico 1. 1932. je bil produkcijski indeks v prvi polovici letošnjega leta za 3% nižji.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 5. avgusta. Devizni promet na ljubljanski borzi je znašal v preteklem tednu 1.05 milijona nasproti 2.85, 2.91, 1-39 in 2-43 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Tudi v minilem tedna je dolar močno valoval. Deviza na Newyork v Curihu je popustila od 390 v petek predzadnjega tedna na 379 danes (včeraj 381). Na ljubljanski borzi je Newyork ček notiral v ponedeljek 4178.05 — 4214.31, a včeraj 4163.82 — 4192.08 (brez premije).
Na efektnih tržiščih naših borz ie bila čvrsta tendenca brez znatnejših tečajnih iz-prememb. V Ljubljani so v preteklem tednu notirale le državne vrednote. Zaključkov ni bilo nikakih. Prav majhen promel je bil v Zagrebu- Vojna škoda za kaso se je zaključila včeraj po 225 (enako v Beogradu); ostala je na isti višini kakor v predzadnjem tednu. Med tednom so razen Vjjnu škode zabeležile zaključke še naslednje državne vrednote: 7% investicijsko po 50. 4% agrarne po 26.50, 7°/o Blair po 33 in 6°-'-beglaške po 35.50 in 36. Od industrijskih vrednot se je zaključevala le Šečerana Osijek po 165 do 170, od bančnih pa je imela Priv. agrarna banka zaključek po 220.
Na lesnem tržišču ljubljanske borze je vladalo pretekli teden ob mlačni tendenci
Blagovna tržišča
RITO
+ Novosad?ka blagovna borza (5. t. m.)
Tendenca mirna. Prometa ie bilo 41 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 115 — 117.50; baška. okolica Sombor 112.50 do 115; srednjebaška 115 — 117.50; gornjebaška in baška potiska 117 50—120; gornje-banatska 115 — 117-50; slavonska 112.50 do 115 (vsa nova, 78 kg. 2"/o). Turščica: baška, sremska in baška okolica Sombor 66 do 68; slavonska 68 — 70; baška bela 69 — 71; banatska 64 — 66; baška. ladia Sava in Begej 70 — 72; baška. ladja Dunav in Tisa 71 — 73. Ječmen: baški in sremski novi, 64/65 kg 56 — 58. Moka: baška in banatska nova, »Og« in »Ogg« 225 — 245; >2« 205 do 225; >5« 185 — 205; >6« 155 — 175; >7« 115 — 125; »8« 57.50 _ 62.50; sremska in slavonska nova, »Og« in »Ogg« 220 — 235; >2« 200 — 215: »5« 180 — 195; >6« 150 do 160; >7« 115 _ 125; >8« 57.50-62-50. Otrobi: baški in eremski v j itastih vrečah 45 do 47.50; banatski v juta6tih vrečah 42.50 do 45.
VINO
+ Vinsko tržišče v dravski banovini (5.
t. m.) Povpraševanje po lanskem vinu se stopnjuje, čeprav ni k on sum posebno živahen, zaradi tega, ker so upi na prihodnjo letino od tedna do tedna slabši. Zmanjšani grozdni nastavek v dravski banovini, pozno in neenakomerno odevetenje in nastop trt-nih bolezni v zadnjem času silijo vinsk« trgovce k živahnejšemu nakupu. Zaradi tega se dvigajo tudi cene. Navadno ceneno vino že pohaja, a finejših sortnih vin ie se dovolj na razpolago.
Čitajte tedensko revifo „ŽIV1L JEN JE IN SVET4*
Marke!j in sin
ind. in Lrg. z usnjem in čevljarskimi izdelki dr. z o. z.
Stalna zaloga vseh vrst usnja. Najnižje cene. Lastna tovarna čevljev vseh vrst. Zahtevajte povsod čevlje znamke »MARŠI«. 8598
t
Globoko užaloSčenl Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je zatisnila včeraj svoje blage oči najboljša žena, mati in hčerka, gospa
Mara Urbancie
roj. Tršar
soproga poStnega uradnika
Na zadnji poti jo spremimo danes v nedeljo ob 15. popoldne. Pogreb se vrši iz hiše žalosti, De-vinska ulica 8.
Naj v miru počiva!
Globoko žalujoči soprog in otroci.
NARODNI MAGACIN
SPLOŠNA TEKSTILNA D. D.
Ljubljana, Mestni trg 17. prodaja le boljše blago po označenih cenah:
Kotenina 75 cm Sir.	Din	6.—	Creppe de Chine vse		42.—
Sifon 80 cm šir. .	99	7.—	barve .....	Din	
Sifon brez apreture	99	8.25	češka Bemberg svila	99	35,—
Sifon najboljši . .	99	9.50	Volnene Georgette .	99	38.—
Batist šifon . . .	99	12,—	Stof za m. obleke .	99	52.—
Platno za rjuhe 150			Angleški štof za mo-		
cm Široko . . .	9»	18.—	ške obleke . . .	W	200.—
Zavese trodelne . .	99	70.—	Kompletna podloga		
Preproge 90 cm Sir.	9»	24.—	za moške obleke .	99	107.—
Češka svila Ia 80			Stof za damske" ob-		
cm Široka ...	99	22,—	leke 140 cm . .	99	25.—
Trenchcoat volnen Hlače (pumparice) Športni jopiči . .
Din 660.— „ 108.— „ 165.—
8623
:n vse vrste moške in otroške izgotovljene obleke.
Tovarna POHIŠTVA
NAGLAS, Turjaški trg št. &
priporoča svojo veliko zalogo vsako-vrstnega pohištva po najnižjih cenah. ^^^^
VODOVODNE INŠTALACIJE IN CENTRALNE KURJAVE.
Smučarski klub »Ljubljana« razpisuje oddajo vodovodne Instalacije in centralne kurjave pri zgradbi Smučarskega doma na Ogo-reljku - Pokljuki. Proračuni in drugi predlogi so na vpogled v tehnični pisarni družbe »Oprema«, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 5 (nebotičnik). — Ponudbe je vložiti v imenovani pisarni najkasneje do 14. t. m. do 11. ure.	8616
Konzorcij za zgradbo
Doma smučarskemu klubu »Ljubljana".
SE LI BRIGATE ZA SVOJE ZDRAVJE ?
Toda mislite tudi na zdravje svojega obraza! Lice je od jutra do večera napudrano; zakaj ne mislite na to, koliko bi lahko trpelo zaradi uporabe podra srednje kakovosti!
V pudrih BOURJOIS:
Pudre SOIR DE PARIŠ Pudre PRINTENMPS DE PARIŠ Pudre MON PARFUM Pudre FIANCEE
imate absolutno dovršenost in neškodljivost v kakovosti, kar je vaši polti najbolj nujno potrebno in poleg tega veliko izbiro v barvnih niansah. Bourjois-parfumeur se trudi nenehoma, da vas ohrani lepo in mlado.
PARFUMEUR
Izdelovalec svetovno znanih rdečil za lice:
Cendre de rose in rouge mandarine.
CHA
SVEČICE
uporabljajo vodeče znamke kakor:
ALFA ROMEO, BUGATTI, CITROEN, DAIMLER, ESSEX, FL\T, FORD, GRAHAM, HUD-SON, LINCOLN, MERCEDES, PACKARD, PRAGA, SKODA, RENAULT, STEYR, TALBOT, STUDEEACKER, WILLYS itd.
Glavno zastopstvo
ROBERT VVEINBERGER Zagreb, Gajeva 10.
Kastaly-jin dekliški
počitniški dom,
veliko lastno posestvo tik ob Jezeru, v Unterach am Attersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočuo poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastaly, Wien Vin., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22. 210
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Nabavne zadruge trgovcev Mežiške doline r. z. z o. z. v Prevaljah.
ki se bo vršil
v sredo, dne 18. t. m., ob 14. uri v restavraciji g Fr. Lahovnika v Prevaljah.
, DNEVNI RED:
1.	Pozdrav načelnika
2.	Poročilo tajnika in gospodarja.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Sklep o likvidaciji ali Se o nadaljnjem obstoju.
5.	Slučajnosti.
Prevalje, dne 4. avgusta 1933.
Načelnik:
8617	KLUN JANKO.
HOTEL
„BELLEVUE"
8627
Krasne terase z divnim razgledom na mesto in planine. Priznano prvovrstna kuhinja in izborna vina, pivo ležak. Lepo urejene, čiste tujske sobe. Pension od Din 50.—. Kopel v hiši, avtogaraže, lastni gozdni park, izreden užitek za letoviščarje. Priporoča se P. ŠTEKK, hotelir in lastnik. Tel. int. 3042.
Sprejmemo urno, zanesljivo in natančno
za vodstvo skladiščne kartoteke tehničnega podjetja v Ljubljani.
Ponudbe je poslati pod »Ekspeditivnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 8632
za približno 50 m2 kurilne površine ter
za 30-35 KS rabljena In v dobrem stanju
kupimo.
Ponudbe z navedbo cene na »Publicitas« dL d., Zagreb, Ilica 9, pod »34909«. 8619

"rv---V-<,','.':'_*•■
i r. .	...	- ----- :'-- - - - --> ' - :: - ~	-;/1 : .---' ■ . ■
ZAHVALA
Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli za časa bolezni in ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata itd., gospoda
MATEVŽA KRUŠIČA
posestnika, mesarja, gostilničarja in občinskega svetnika občine Moste
se najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem krasnih vencev in cvetja, čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, občinskemu odboru občine Moste, zadrugi mesarjev, g. Jugu, viš. sod. oficialu, za tolažiine besede ob odprtem grobu, gasilcem, združenim pevcem Moste—Sloga, godbi »Sloga«; nadalje vsem onim, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili svoje sožalje.
Končno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1933. Žalujoča vdova JULIJANA, sin IVAN, brata, sestra in ostalo sorodstvo.
Zapustil nas je za vedno naš dobri soprog in oče, gospod
Ladislav Florjančič
uradnik pri upravi „Slov. Naroda"
po dolgi mučni bolezni danes, dne 5. t. m., ob 11. uri dopoldne.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. avgusta, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Hranilniška ulica št. 9.
V Ljubljani, dne 5. avgusta 1933.
PAVLA, soproga; MEDI in MILANČEK, otroka, in vse ostalo sorodstvo.
kraljestvo mode
Odprta ogrinjala
spadajo nedvomno med najbolj čislane modne pridobitve letošnje poletne sezije in so v veliko veselje visaki modni dami.
Vsi modni saloni sveta so si edini v sodbi, da se jim je s tem kosom garderobe posrečilo najti zaželjeno linijo. K temu pa velja pripomniti, da odprto ogrinjalo gotovo ni produkt tiste mode, ki skuša vstreči samo trenutni kaprici mode, in to tem manj. ker je z njim najden slog, ki odgovarja današnjim razmeram, po drugi strani pa vstreza ta novost tudi zahtevam vročih poletnih dni.
Prednosti odprtih ogrinjal so torej dvojne: v primeri z drugimi sličnimi ogrinjali je to ogrinjalo tudi mnogo cenejše, ker se porabi zanj manj tvoriva ali svile. Druga vrlina tega kosa je ta_ da je lahek in ljubek ter ga nosimo lahko tudi ob trenutnem hladnejšem vir e m en u.
Celo najstrožji modni kritiki morajo priznati, da so ta ogrinjala vise prej nego napravljena po neki dani shemi. Tu se res v vsakem posameznem primeru kaže svojstveni okus dame, njena modna kultura. Zato je povsem naravno, da gleda vsaka nositeljica tudi na to, da to ogri-
Madeira tvoriva
so prvotni produkt bidenmajerske dobe. Dones jih z uspehom zopet uvajajo v modo in se izkažejo tem hvaležnejše, ker so to izkljiučno pralni blagovi, ki pa kažejo v tehniki vezenja več stila nego ra^zne vrste svile.
Madelrsko vezivo se drži dosledno temeljne barve materiala, le obrobne luknjice so drugače izvezene, če je blago n. pr. ibelo, bodo obrobljene luknjice rdeče ali plave, če je blago peščene barve, pa bodo zelene itd. čimbolj preprosta je izdelava, tem večji je učinek celote.
njalo ne učinkuje enolično. Glede obleke, vrhu katere oblečemo takšno ogrinjalo, »o dovoljene največje svoboščine.
Linijo odprtih ogrinjal nam pojasnjujejo današnje skice, ki kažejo, da ne gtre samo za odprt plašč, ampak tudi za tri-četrtinska ogrinjala, za dolige in celo za kratke bolero-jopice. Izbera je torej dovolj velika in streže vsakemu okusu in žepu.
Kratka, jedi v a do pasu segajoča Jopica napravlja, zlasti če se nosi k bluzi in krilu, zelo mladosten vtis. če se zgoraj zapenja in ostane spodaj odprta, se ta vtis močno poveča (1. slica).
Posebnost letošnje mode Je temno ogri_ njalo k svetli obleki. To je nekakšne vrste tričetrtinski plašč, ki ga Obločemo vrhu svetlejše obleke, zaprte s podolgovatimi gumbi, če ima takšno ogrinjalo svetlo podlogo, ga lahko obrnemo in dobimo s tem nov kos garderobe, tako da ga uporabljamo kakor dva plašča (2. skica).
Jako lepi in modtai so končno odprti plašči iz svile, ki imajo na vrhu kep (3. skica).
Skakalna vrvica
je postala naravnost vsakdanji športni PTivesek moderne dame, posebno ' er pomaga fiiguri v pogledu gibčnosti in vit-
ko« ti Vsaka uama bi morala porab.ti četrt ure dnevno za takšno skakanje, ki koristi liniji gotovo bolj od kakršnekoli shujSevalne kure.
V ženskem svetiu se Je ta vrvica že take priljubila, da Jo nosijo dame ianes s seboj v letovišča in na morje, kjer se prav lepo prilega kopalni obleki. Da bi jo spravili v okvir mode, so si namreč mol-ni umetniki izmislili trik in &o napravil? iz nje pas h kopalni obleki.
Zdravniška posvetovalnica
Trpeča. Rdečica na nosu ima lahko lokalne ali pa splošne vzroke. Za ugotovitev prvih bi bila potrebna preiskava po specialistu, če niso kake motnje na sluzokoži nosne dupline. Večkratno umivanje z alkoholom bo vsaj začasno odstranilo ta neprijetni pojav. Ker ste pa sicer slabotni, bo najbrž vzrok rdečice v splošni konstitu-ciji. Verjetno tudi v motenju funkcije žlez z notranjo sekrecijo. Mogoče bi bilo potrebno, da bi jemali hormonske preparate, vendar naj o tem odloči zdravnik, ki vas preišče. — Ista. Vašemu očetu, ki ima tako slab mehur, da ne drži vode, moramo v gotovem oziru dati prav, če pravr, da za to ni nobene pomoči. V starosti Je namreč to normalen pojav, ker oslabe, kakor vse drugo, tudi mišice mehurja. Paziti mora. da se ne prehladi, ogiba naj se ostrih jedi in omeji naj vživanje tekočin, posebno zvečer na najmanjšo količino. — N. P. Pomanjkanje občutka za vonj je lahko v zvezi z motnjami sluzokože nosu atr pa gotovih delov centralnega živčnega sistema (možganov). Svetujemo vam preiskavo po otolarinologu. — U K. Kozmetični zavod za odstranjevanje dlačic z elektrolizo je v Beogradu. Terazije 1, dr. Ferenčak.
Pravila pri komim
1. Ne kopaj se takoj po jedi, paP pa šele dve do tri ure potem. S kopeljo se namreč moti prebava in hrana se lahko vrne iz želodca v usta in odtod zaide v pljuča.
2- Pri kopanju imej usta zaprta. Pri dihanju z usti prodre voda v sapnik in povzroči z refleksivnim razdraženjem živcev nenadno nezavest, kaiteri v običajnem govoru pravimo krč. Ne krč, pač pa navaden pritok vode ali hrane iz želodca v pljuča zakrivi hitro potapljanje in utopljenje.
3.	Razgret, utrujen ali izčrpan ne hodi nikdar v mrzlo kopel.
4.	Ne stopaj počasi v vodo, pač pa hitro, da se kri enakomerno razdeli. Vedno 6« je pa treba poprej ohladiti. Tudi glavo je treba večkrat zmočiti ali potopiti, da se zože i njene cevi; sicer je pritok krvi močnejši v slavi in pojavi ee glavobol.
5.	Najprikladnejši čas za kopanje le zt> traj in dopoldne. Dolgo se muditi v vodi, ni priporočljivo. Ce se pojavi občutek neugodja ali mrazenja, pa moraš takoj iz vode. Po kopeli osuši kožo z ostro brisačo in ko se oblečeš. se zmerno pregibaj.
6- Kogar oo vsaki mrzli kopeli boli glava, ga mrazi ali pa se mu pojavijo izpuščaji. naj mrzle kopeli sploh opusti, ker s»o to znaki nepodnašanja mrzle vode (idiosin-krazija).
7.	Kdor se prevelikokrat in predolgo mudi v mrzli vodi, mu postane koža snfca, razpokana in neprožna. NajbolHta obramba proti temu so izmenoma kratke tople prhe.
8.	Skakanje v vodo je dovoljeno samo v pripotnoflii dobrih plavačev, ki morajo tako dolgo opazovati skakalca, dokler ee ta ne pojavi zopet na površju in mu takoj prihi-te na pomoč, če se to ne zgodi v normalnem časi.
9.	Kdor ima revmatizem ali pa nagiba k tej bolezni, naj bo pri mrzlih kopelih zelo previden.
10. Nezavestne in utopljence je treba položiti tako. da imajo glavo navzdol; e tem se napolnijo možgani 9 krvjo in odstrani ee voda iz telesa.
adio
Nedelja, 6. avgnsta
LJUBLJANA 8.15: Dnevne vesti. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Potovanje po Evropi in tujski promet. — 10.30: O pedagoški literaturi. — 11: Radio orkester: ura uvertur. — 12: čas, plošče. — 15: Vesela ura, sodelujeta gg. Povhe in Danilo.
—	16: Radio orkester. — 17: Plošče. — 20: Solistični koncert g. Banovca. — 20.45: Harmonika solo. — 21.15: Radio orkester.
Ponedeljek, 7. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 19: Plošče. — 19.15: Esperantsko predavanje. — 19.45: Prenos iz Salzburga: Orfej in Euridika. — 22: čas, dnevne vesti, plošče.
—	BEOGRAD 17.55: Narodne pesmi. — 19: Plošče. — 19.30: Prenos iz Salzburga: Orfej in Euridika. — Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 19.30: Uvod v opero. — 19.45: Prenos opere »Orfej in Euridika« Iz Salzburga. — PRAGA 19.10: Prenos iz Brna. — 20.25: Klarinet s spremljavo klavirja. — 21.05: Koncert iz Moravske Ostra-ve. — BRNO 19.10: Mešan program. — 20.25: Ljubavne pesmi. — 21.05: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.15: Pesmi. — 17.45: Plošče. — 19.45: Prenos opere iz Salzburga. — 21.50: Plošče. — 22: Plesna godba. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12: Koncert. — 15.55: Plošče iz operet. — 17.25: Koncertna ura. — 19: Pevske točke.
—	19.45: Prenos opere lz Salzburga. — 22.05: Plošče. — BERLIN 21.05: Beethovnov koncert. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 20.05: Samospevi. — 21.05: Komorna glasba. — MtlHLACKER 20.10: Vesela ura. — 21.30: Orkestralen koncert.
—	23: Plesna godba na ploščah.
Torek, 8. avgusta LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti .— 13: Čas, plošče, borza. — 19: Radio orkester. — 20: Kaj je z vsem naturnim verstvom. — 20.30: Prenos iz Zagreba čas in dnevne vesti. — 22.30: Plošče. _ BEOGRAD 18: Narodne pesmi na
ploščah. — 19: Vokalen koncert. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Ciganska mu-zika. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Vokalen koncert g. Stjepana Ivelje. — 21: Slovanska glasba. — 22: Orkestralen koncert. — 23.10: Plošče. — PRAGA 19.10: Koncert iz Brna. — 20: Pevski koncert. — 20.20: Citre. — 20.45: Plošče. — 21: Vojaški koncert. — 22.15: Plesni komadi na dveh klavirjih. — BRNO 19.10: »ramel. — 20: Koncert pevskega zbora. — 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Lahka godba. — 18.35: Koncert. — 20: Orkester. — 22: Plesna godba. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12: Orkestralen koncert. — 16: Plošče iz zvočni^ filmov. — 17.20: Koncertna ura. — 19: »V 90 minutah okrog sveta«, orkester dunajskih simfonikov. — 21: Nastop članov dunajske opere. — 22.50: Plesna godba na ploščah. — BERLIN 20.05: Narodne pesmi. — 20.20: Wagnerjev koncert. — 22.30: Koncert iz Hamburga. — KONIGSBERG 21: Orkestralen koncert. —
V	_
* .4 H
Urejuje dr. Milan Vidmar
Na nemškem šahovskem kongresu v Pyr-montu so s težavo popravili razpoke, ki jih je novi »Grossdeutscher Schachbund« dobil že v prvih dneh svojega obstoja. S šahovskim komisarjem Pruskejem ni ilo. Stari »Schachbund« ni mogel živeti z njim. Zato je izstopil iz nove velikonemške zveze.
V	Pyrmontu je nastopil nov komisar, berlinski mojster Zander. Sam minister Gobbels ga je poslal. Zander je strokovnjak. Mogoče bo spravil novo zvezo do življenja. Prejšnji Schachbund pa ima slavno preteklost, ki bo še dolgo metala svojo senco na razvoj nacionalistične šahovske zveze tretjega earstva.
V	avgustu ima naš šahovski savez svoj kongres in turnir. Kongres najbrž ne bo prinesel nič novega. Turnir pa bo dal novega nacionalnega mojstra. Naš L. Ga-brovšek je bil že večkrat tik pred ciljem. Tudi v zemunskem turnirju je ostal drugi za Totom. Kaj če bi še malo pritisnil?
Šah se je menda tudi že vdal carinskim mejam. Nacionalnih turnirjev je dovolj. Nacionalnih mojstrov kar preveč. Mednarodnih prireditev pa ni. Nobenega velikega turnirja, nobenega spopada pravih internacionalnih mojstrov.
Na horizontu se svetlika kot edina mednarodna prireditev — božični kongres v Hastingsu s svojimi številnimi turnirji. Ta vsakoletni kongres je bil v boljših časih nameček, sedaj pa postaja polagoma najvažnejši del mednarodnega šahovskega življenja. Kam smo prišli!
Iz nemškega turnirja, ki ga je v juniju priredila kopališčna uprava v Swinemiin-du, prinašam naslednjo zanimivo partijo: Beli: L. Engels	Črni: K. Richter
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c 2—c4	e7—e5
To je sloviti budimpeštanski gambit.
3.	d4Xe5	Sf6—e4
Prvotna pot je bila: 3.---Sf6—g4.
4.	Sbl—d2	Se4—c5
5.	Sgl—f3	Sb8—c6
6.	a2—a3	Dd8—e7
Črna dama mora zastaviti lovcu pot.
Kmeta na e5 mora pospraviti takoj, sicer ga beli zavaruje (b2—-b4, Lcl—b2).
7.	e2—e3	Sc6Xe5
8.	Ddl—c2	---
Beli seveda ne menja na e5, da ne olajša lovcu na f8 življenja.
8	.------g7<—g6
Na g7 naj gre tedaj nesrečni lovec. Poteza slabi trenutno točko f6. Beli izkoristi ugodno priliko izredno spretno.
9.	b2—b4	Lf8—g7
Izsiljeno. Sicer zasede beli diagonalo.
10.	Sf3Xe5	Lg7Xe5
11.	Lcl—b2!	De7—f6
Napadeni skakač vendar ne more na
sramotno polje a6. Na e6 pa ne sme, ker je lovec na e5 v nevarnosti. Lovec zopet
ne sme udariti na b2, ker bi odtod bela dama napadla trdnjavo na h8.
12 Sd2—e41	---.
Ta udar je presenetljiv.
12	.------p*6—g7
Črni seveda ne sme zamenjati na e4.
13.	Se4—c31	---
Izvrstna poteza!
13	.------Sc5—e6
14.	F2—f4I	Le>—f6
Črni pleše ves čas po nasprotnikovi piščalki.
15.	O-O-O	a7—a5
Ta napadič ni dosti vreden.
16.	g2—g4	a5Xb4
17.	a3Xb4	0-0
18.	g4—g5	Lf6—e7
Boj za diagonalo al—h8 je končan. Beli ga je vodil krepko in duhovito.
19. Sc3—d5	f7—f6
20. Lfl—cL3	b7—b5
To diši po obupu.	
21. Thl—gl	b5Xc4
22. Ld3Xc4	c7—c6
23. g5Xf6	Tf8Xf6
24. Sd5Xf6	Le7Xf6
25. f4—f5	d7—d5
26. f5Xe6	Lc8 '■< e6
Lovca na c4 črni ne sme vzeti. Beli bi na 25.---d5Xc4 odgovoril 27. Tdl—
d8 +
27.	Lb2Xf6	Dg7Xf6
28.	Tdl—fl	Df6—e5
29.	Lc4—a2	De5Xe3+
30.	Kcl>—bi	Ta8—b8
31.	Kbl—al	Le6—f5 Lovec mora zavarovati točko g6. Na 31.
---Tb8Xb4 bi seveda sledilo 32. Tgl
Xg6+
Partija Je že zdavnaj odločena ln beli ima samo še skrb za brezhibno likvidacijo. Črni poskuša seveda na vseh koncih in krajih.
33.	Db2—ft>
34.	Df6—c3
35.	Tfl—f2
36.	Tf2—b2
37.	Tgl—el
38.	Dc3—d4
39.	TelXe4
40.	Kal—bi
Tb8—f8 Tf8—a8 Ta8—a4 De4—eč-Lf5—e4 Ta5—a8 d5Xe4 Ta8Xa2
Zamenjava kvalitet je likvidacijo zelo pospešila.
41.	Tb2Xa2	De6-b3+ 9e en poskus.
42.	Kbl—al	e4—«3
43.	Ta2—a7	Črni se vda. Za teorijo budimpeštanskega gambita,
ki še vedno ni dovolj preiskan, je ta partija jako važna. Beli je otvoritev igral izredno ostro.
Križaljka „Cowboy"
Navpično: 1. mednarodna lutkarska zveza, 2. pašniki (stepe) v Argentini, 3. štev-nik, 4. japonska okrogla slika, često naslikana ali vezena v svili, 6. enota teže zlata in dragih kamenov, 10. spevoigra.
Vodoravno: 1. nada, 3. isto kot 3. navp., 5. posnetek, 7. veznik, 8. reka v Švici, 9. slovanski kralj, 11. strelno orožje, 12. ni-kalnica, 13. zlato (frc.).
Rešitev križaljke „Kuharček"
Vodoravno: 1. Rus— 4. Iran— 6. Matin— 9. P M (Pugelj Milan)— 10. sos— 13. Pi-sa— 14. rt— 16. Poe— 19. Krk— 21. Dor— 23. Onek— 24. USA— 25. as—
Navpično: 1. Rim— 2. ura— 3. sat— 5. Niš— 7. dl— 8. ep— 10. sir— 11. ost— 12. SA— (Smole Andrej)— 15. Eros— 17. oko — 18. Erna— 20. kes— 21. du— 22. Ra—
Peen:
Smrt za komplikacijami
Jaz namreč nimam pojma o medicini. (Imam sicer slepič — kakor vsak normalen dvonožec, toda operiran še nisem bil, zato tudi niso nastopile komplikacije in sem še živ.)
Niti ne nameravam govoriti o smrti in komplikacijah v zdravniškem in pogrebnem pomenu teh usodnih besed.
V glavnih obrisih stvar sploh ni moja duševna lastnina. Ta nesrečna brblja Janez mi je zadnjič napolnil glavo in navrtal trebuh s svojo teorijo.
Da, — s teorijo! Zakaj pa ne!? Teorij danes kar mrgoli: Kant-Laplaceova teorija, četrt-tonska teorija, jonska teorija. Einsteinova teorija, elektronska teorija, vragzinaj kakšna teorija ...
Zakaj bi ne nastopil še Janez s svojo —a? »Teorija smrti za komplikacijami« ...To dobro zveni! Mnogo bolje kakor n. pr. »četr; tonska teorija«... v vsakem pogledu — bolje!
Mislim, da sem mu govoril o neki svoji zadevi, kako sem stvar že uredil pri vikših, pa je odjadrala po uradni poti do nižjih, prebrodila šest instanc, se spet dvignila do vikših, obtičala tam kakih 60 uradnih ur, spreiela končno svečani krst podpisa, odšla itd. itd. — skratka — deset dni za piškav nič ...
Tu pa me je pograbil v svoje krom-
sko - jeklene klešče moj Janez:
»Ha-ha! Malenkost! Atom, tomčič v kompleksu moje teorije! Kaj pa pomeni
—	prosim te — slučaj posameznika, če je ves kolektiv itak zapisan poginu?! Nič! Gane unt gar nihc!«
Začudil sem se malo: kaj govori? Kakšen pogin? Toda — kamenček je sprožil usodno lavino! Janez je naročil sveže pivo in že sem se dušil pod nezaslišano maso poglavij njegove demonske teorije:
Smrt za komplikacijami (nekaj poglavij iz teorije Janeza V. — kakor mi jih je pripovedoval m kolikor sem si jih zapomnil).
—	Rodi se n. pr. zamorček — enostavno, pod šotorom. Kličejo ga To-to ali Tu-tu; — pije materino mleko, jč banane, jagode, sočivje. Sonči se, kopa se v vodi, igra se z opicami in krokodilčki
—	ali pa tudi ne ... Solnce! Voda! Zemlja! človek — žival. Božanska enostavnost! Zdaj pa recimo, da vjamejo tega zamorčka beli misijonarji... ne! Drugače!
—	Rodi se pa v civilizirani deželi človeček. Enostavno? Kaj še! Dva doktorja, babica, krst. Zapišejo ga v matrike, opremijo ga z imenom in priimkom in če se oče ni sam razkrinkal, ga določi io »uradnim potom«. Dopisi, zapisi, kolki, tožbe — denar, denar, denar... Usodne komplikacije že ob golem dejstvu roj-
stva. Pa kaj šele pride! Tisoč praznih rubrik zija z belimi očmi na novo žrtev: vera, občina, srez, državljanstvo itd. itd. In ubogi beli človeček je — še preden je izpregledal! — že ujet v mrežo komplikacij : obvezan je na deset strani in — komaj rojen? zadolžen pri bogve kakšnih bankah!
(Toliko sem si zapomnil iz prvega poglavja te bogotajne teorije. Janez je pripovedoval vso zgodbo bolj vznešeno, obširneje in se mu sploh ni zataknilo, razen pri »krokodilčkih« ln pri »belih misijonarjih«. Poglavja o otroških vrtcih, o šoli in o vzgoji opuščam. Brez komentarja.)
Dobro! Ti predložiš za svoje delo račun. Račun znaša Din 1000 (z besedo: denarjev en tisoč). Uradnik (plačan!) ga prinese predstojniku (plačan!). Ta ga vzame na znanje, podpiše in odda po slugi (plačan!) v nadaljnje postopanje. Nadaljnje postopanje (5—6 oseb — plačanih!) ga vpiše, prepiše, rubricira, overovi, odda šefu (plačan!). Ta ga zopet podpiše in odda slugi (plačan!), ki ga nese blagajniku (plačan!). Zdai dobiš — ali pa tudi ne — svoilh Din 1000' Seštejva: papir, črnilo, kolek, tozadevni promille uradnikove plače, tozad. pro-mille slugine plače in plač nadaljnjega postopanja, črnilo, papir, črnilo, promille šefove in slugine plače, črnilo, blagajni-
kov promille, tvoj izgubljeni čas, obraba podplatov, prekobrojne cigarete, ki si jih pokadil zaradi upravičene nervoze in dolgega čakanja, četrtinke, ki si jih popil iz upravičene jeze nad neupravičenim odtrgljajem pri blagajni--koliko nese vse to? Od kod? — Katastrofa! Zakaj? Zaradi komplikacij!!
Kako se je ločil krapinski lovec od svoje boljše polovice? — Kakšen je kri-ževi pot ločitve sodobnega civiliziran-ca? Apoteoza komplikacije! (Sledil je matematično natančen stroškovnik te procedure. Ker ga nekateri poznate, ga ne bom leproduciral. Opazke neizprosnega teoretika Janeza opuSčam — že i* previdnosti!)
— Neka občeznana institucija je po trudapolnem desetletnem delu (tisoč petsto strokovnjakov) sestavila naslednjo formulo prehoda na dnevni red: »Kdor ima pravilen, od nas izstavljen orožni list, sme nositi orožje. Izstavljanje novih orožnih listov je do nadaljnega ukinjeno.« Plača strokovnjakov je znašala... (Imenoval je tako vsoto, da si je nisem mogel zapoditi. Mislim, da bi za tisti denar lahko zgradili podmorski tunel Le Hawre - Newyork!)
--Ugotovili so samo to: »Denar
je neznano kam izginil.« To ugotovitev pa demantira dejstvo, da so sprejeli na honorarjih in potninah (vožnja zastonj!) reci in piši: milijonov šest!
— Nato jim je senator W. S. predočil statistiko plač m najbolj zagrizeni suh-ci so uvideli, da tiči vzrok gospodarske katastrofe v brezupni kompliciranosti aparata in nadštevilnosti prohibicijskih uradnikov. Plače so požrle vse dohodke, da, nadkrile so jih za 25 odstotkov! Kdor noče piti, itak ne pije! Kdor pa hoče — ga tudi sto stražnikov ne udrži!
Častna beseda: Z. se je obesil samo zato, ker je med tisoč godovi svoje ne-številne žlahte pozabil na god tetke Kar-line. Ta bogata samica mu je to tako zamerila, da ga je brisala iz seznama dedičev. žrtev hiperkomplikacije sorodni-Skih obveznosti!
Diplomati zapada mislijo tako komplicirano, da ne morejo več slediti enostavnosti japonskega prodiranja!
Kompliciranost bo pomorila ljudi z... Ni več daleč čas. ko si ne bo upal tak obsojenec storiti niti koraka: bal se bo komplikacij na prostoru 150 kvadratnih centimetrov! Zato trdim... (Tukaj končam — namreč nisem vzdržal in sem pobegnil.)
Iz življenja in sveta
»Klimatofiziologija" —■ nova veda
Kako naj se odpočijemo?
NI za vse gorski zrak, pa tudi morje nI za vsakega!
Z modernimi znanstvenimi metodami, z novimi merilnimi aparaturami so v zadnjih letih raziskovali učinke počitniškega življenja in so ugotovili, da poveča dopust na morju ali v gorah človeško zmogljivost v telesnem in duševnem oziru.
To je bilo sicer že davno znano, a danes je mogoče te dobre učinke izraziti z natančnimi številkami. Poleg telesnih moči se dvignejo tudi duševne, n. pr. sposobnost za koncentracijo in za precizijska dela, ki zahtevajo tudi duševnih sil. Celo oko nam vidi bistreje in računi nam gredo bolj spod rok.
Takšnih dobrih učinkov smemo pričakovati seveda le tedaj, če smo med počitnicami po eni strani skrbeli dovolj za popoln mir pred napori poklicnega življenja in po drugi strani za gibanje, ki naj pospeši telesno presnovo in življenjska dogajanja v telesu sploh.
Prav za prav povzroča že vsaka sprememba kraja in podnebja v zdravem človeku blagodejne spremembe v presnovi, odpočitek v gorah ali na morju je v tem oziru enakovreden. Za človeka, ki ni popolnoma zdrav, p® ni vse eno« na počitnice. Tako za človeka z bolnim srcem visoko gorovje z napornimi turami in redkim zrakom absolutno ni priporočljivo, za živčno bolnega človeka pa spet ni pripravno ob morju. Zato bi moral vsak človek pred odhodom kamorkoli vprašati zdravnika za svet
Prav te razlike v gorskem in morskem
fodnebju proučuje danes posebna veda, i ji pravijo klimatofiziologija. Ta je pokazala, da vplivajo na človeka v obeh primerih čisto drugačni fizikalni činitelji.
Tako je na morju predvsem veter, ki pospešuje notranjo plinsko presnovo in zgorevanje hranil. Obenem vrši s kopanjem na koži nekakšno masažo, jo utrjuje, kakor utrjuje tudi delovanje notranjih organov, zlasti tistih, ki izdelujejo kri. Znano je, kako dober učinek ima morje na malokrv-ne in slabo razvite otroke.
V gorovju učinkujeta spet v prvi vrsti razredčeni zrak in močno ultravioletno žarkovje, poleg tega seveda tudi čistoča zraka. Redkejši zrak nas sili globlje dihati, kar je velikega pomena za dihalne organe. Organi, ki tvorijo kri, zlasti kostni mozeg in vranica, pa so isto tako prisiljeni k pospešenemu delu. Prof. Sevder-heim je pred nedavnim odkril, da se tvori pod vplivom ultravioletnih žarkov v krvi posebna snov, ki povečuje odpornost organizma proti vnanjim škodam.
Klimatske blagodati morja in gorovja podpira tudi aktivno športno udejstvova-nje človeka — a baš v tem oziru si človek pogostoma privošči preveč dobrega in si kvari celotni rezultat. Posebno v začetku počitnic bi se moral meščan, ki je vajen čepenja v zaprtih prostorih in ga sprememba ozračja že sama na sebi dovolj prevzame, varovati pretiranega pešačenja, plavanja, veslanja itd. Če si s tem namestu zdrave utrujenosti pribavi telesno izčrpanost, je to že znamenje, da je svojo stvar opravil popolnoma narobe.
Najčešče se pregreši počitnikar s predolgim vztrajanjem v vodi ali na soncu. Učinki takšnega pretiravanja so znani in ni treba, da bi jih še posebe omenjali. Človek, ki hoče poslušati svojo pamet, ve tudi prav natanko, kako mu je v vsakem položaju ravnati.
Indija Koromandija
Neki potnik, ki potuje po Švedski in Finski s kolesom in si pomaga z esperan-tom, opisuje del svojega popotovanja po Švedski takole:
Dolgo sem si ogledoval svetovnoznane nasade v gotaborškem parku. Občudoval sem vrbe, ki se sklanjajo nad bregom in se zrcalijo v vodi. Potem me je odgnala lakota v gostišče.
Prijazni stražnik je šel z menoj in mi pokazal restavracijo. V prvi sobi je sedela blagajničarka, ki je zahtevala od mene eno krono. Plačal sem in stopil v naslednji prostor. To je bila soba z mizo v sredi in z najrazličnejšimi jedrni. Na mizi je bilo goveje meso in svinjina, najrazličnejše vrste klobasnih izdelkov, sveže in kon-servirane ribe, prikuhe, krompir, mezga, maslo, sir, sladko in kislo mleko ter juha.
Na drugi mizi je stala skladovnica krožnikov, podnosov, žlic, vilic in drugega namiznega pribora. Ob stenah so bile razpostavljene mizice za goste. Kdor pride v takšno restavracijo, se lahko naje, kakor mu prija in vzame kolikor hoče, celo po dvakrat ali trikrat. In kdor pride prvič v takšen lokal, si gotovo privošči od vsega, kar vidi, tako je vse to vabljivo in mično.
Kadar se gost naje v prvi sobi. gre v drugo sobo in si natoči kave, lahko tudi po večkrat in če se mu ljubi, lahko sede k mizi ter lista v časopisu.
V tem znamenju hoče Roosevelt zmagati
še zmerom moderno
Parižanka nosi Se zmerom »chechio« s kopreno
Z lestvo iz Gradca v Budimpešto
Na najrazličnejše načine si ljudje služijo kruh in pridobivajo popularnost. To je hotel doseči tudi graški pleskarski mojster Franc Schaffler, ki je s prijatelji stavil, da pojde iz Gradca v Budimpešto z lestvo. Pri startu se je zbrala velika množica ljudstva ta Schaffler.je moško nastopil svojo pot.
Prehodil je z lestvo 565 km pota, pred Budimpešto je moral zlesti na tla in nadaljevati pot peš, ker mu je madžarska policija zabramla prodajati razglednice. Med-potoma je Schaifler izgubil 16 kg svoje teže, lestev pa se je skrajšala za dva klina.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« gren-čice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« vodia se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Drama na ladji
Med prevozom prekomornika »Bremen« 1z Newyorka v Bremerhaven ae je odigrala nepojasnjena tragedija. Ameriški milijonar Charles Ranger, ki se je vozil s tovarišem milijonarjem Wernerjem Heyem v isti kabini prvega razreda je bil ustreljen.
Oba bogataša sta se peljala v Evropo, kjer sta si hotela ogledati razne prestolnice. Na ladji sta tičala vedno skupaj. V torek sta se nenavadno dolgo mudila v svoji kabini ,iz katere je udri Heye nenadoma na krov s krikom: »Svojega prijatelja sem ustirelil!« Po njegovih navedbah sta se igrala s pištolo, ki se je nenadoma sprožila ta krogla je zadela Rangerja naravnost v srce. Ladijski zdravnik je našel Rangerja še živega ,mož pa je kmalu izkrvavel.
Heye je dobil po svojem opisu dogodka živčni šok ter so ga morali izročiti v zdravniško oskrbo, Rangerjevo truplo pa so izkrcali v Cherbourgu. Heyeja bodo zasliševale nemške oblasti, kakor to določajo zakoni mednarodnega pomorskega prava.
WE DO O UR PART
Po iniciativi predsednika Roosevelta — glej poročilo v včerajšnjem »Jutru« — se vodi v Zedinjenih državah velika gospodarska ofenziva za vzpostavitev prosperitete. Vsi podjetniki, ki podpirajo vlado, so dobili ta znak modrega orla, ki drži v krempljih dva simbola dela: strojno kolo in sveženj strel. Tri črke N R A so okrajšava za National Recovery Association, t. j. Združenje za nacionalno obnovo
Pritlikavec in njegova nevesta
Zaroka „bedastega Avgusta" s hčerjo trgovca
z diamanti
Amsterdamski in budimpeštanski listi so te dni objavili oznanilo, da sta se zaročila artist Andrej Fey iz Budimpešte in Anica Weiss, hči bogatega trgovca z diamanti iz Amsterdama. Vest je vzbudila v obeh mestih velikansko začudenje.
Andrej Fey je namreč širom sveta znani artist, in sicer velja za najmanjšega bedastega Avgusta v Evropi. V višino meri jed-va 70 cm. Narodil se je v baranjskem ko-mitatu pred pet in tridesetimi leti. Bil je tako šibak in slaboten, da sta ga oče in mati smatrala za nesrečo v družini. Imel je namreč zelo slabotno telo in veliko glavo.
Oče in mati sta ga smatrala za veliko kazen. Toda nekega dne je prišel v domačo vas cirkus in njegov lastnik, ki je videl fantiča, je takoj sklenil z njim pogodbo, da ga vzame v službo kot bedastega Avgusta. Tako se je zgodilo, da je Andrej Fey nastopil pot po svetu, hodil s cirkusom od kraja do kraja ter si služil boren arti-stovski vsakdanji kruh.
Ta potovanja so bedastemu Avgustu silno koristila ter obrusila njegovo prej topo pamet. Napotil se je v Budimpešto, kjer je kmalu postal prvovrstna atrakcija v on-dotnih manežah. Delal je komične skoke, produciral se je celo s saltom mortale, da
Pes vrvohodec
je občinstvu zastajal dih, izuril se je za zračnega akrobata in žonglerja, da mu ni bilo para med artisti. Tako si je odprl pot v Hagenbeckov cirkus in slednjič je prišel celo v Amsterdam.
Tam se je seznanil z Anico Welss, hčerjo bogatega trgovca z diamanti. Oče in mati Anice dolgo nista hotela ničesar slišati o njeni volji. Toda ljubezen premaga vse ovire in tako je prišlo zdaj do zaroke.
Andrej Fey bo seveda moral pustiti svoj sedanji poklic, kar mu ne bo posebno težko, ker je imel zadnja leta dobre ingažma-ne in si je prihranil lepe novce. In ker bo tudi nevestin oče priložil težko doto, čakajo bedastega Avgusta še lepi časi, gotovo lepši, kakor so usojeni marsikomu, ki se nikoli ni produciral z neumnimi šalami v cirkusu.
Strašna rodbinska
tragedija
Blizu Bruslja se je te dni primeril nenavaden, v svojih posledicah nadvse tragičen dogodek. Neko 38-letno mater, ki je hotela čez cesto v trgovino in je nosila v naročju svojega poldrugo leto starega otroka, je na ovinku povozil tovorni avtomobil.
Ker je zavora slabo delovala, šofer ni mogel ustaviti vozila ta avtomobil je vlekel nesrečno žensko 40 m za seboj. Otroka, ki ga je mati nosila v naročju, je pri tem tako razmesarilo, da je na mestu izdihnil. Nesrečno mater ,ki je bila tik pred novim porodom, pa je vozilo tako poškodovalo na glavi, da so jo komaj živo potegnili izpod koles. V agoniji je nesrečnica porodila otroka ,ki pa je umrl v rokah zdravnika, ki je pomagal pri porodu.
Ko je izvedela 701etna mati neerečnice, kaj se je zgodilo, jo je od groze pri priči zadela kap, mož nesrečne pokojnice pa if od obupa zblaznel in so ga morali oddat' v umobolnico, šoferja, ki je zakrivil ne srečo, je hotela množica linčati in policij? ga je komaj otela iz rok ljudstva.
Hitlerjevci organizirali nemire v Franciji
K.ot takšnega so ga pred kratkim predstavili ameriški listi svojim obcuaujocun citu-teljem. In naivni čitatelji so v resnici verjeli, da imajo na kalifornijski obali psa s talrgnlirri izrednimi sposobnostmi. V resnici gre za preprost fotografski trik: reporter je v Iskanju novih senzacij enostavno skopiral dve različni plošči na isti papir
Predor skozi Mont Blanc
V Chamonixu je bil nedavno sestanek, na katerem so obravnavali vprašanje predora skozi Mont Blanc. Predor naj bi posredoval najkrajšo zvezo med dolino Ar ve in Chamonixom ter Italijo, odnosno dolino Aosta.
Načrt predvideva zgraditev 5 km dolge ceste od Chamonixa do višine 1243 m. — Vhod predora naj bi bil na levi od slapa ori Blaitiereju, na italijanski strani pa bi držala k predoru 2 km dolga cesta pri En-trevesu. Predor bo imel po načrtu dve galeriji, ki jih bo vezala tretja galerija pc sredi. Stroški za gradnjo bi znašali 30(1 milijonov frankov predor pa bi bil predvidoma gotov v petih letUi,
Poročali smo že o hudih nemirih v Strasbourgu, kjer je prišlo do krvavih spopadov med policijo ln stavkajočimi, ki so se izdajali za komuniste. Francoska varnostna oblast je pri natančni preiskavi kmalu ugotovila, da so stavko organizirali hitlerjevski agenti, ki so prišli čez mejo. Po vesteh iz Pariza namerava vlada storiti resen korak v Berlinu, da prepreči v bodoče hitlerjevske načrte ob francosko-nemški meji. V borbi je padlo več policistov, mnogo pa jih je v bolnici. — Slika, ki smo jo dobili brezžično, kaže naval strasbourške policije na »stavkajoče«
Elektrika proti komarjem
„Električne mreže" uničujejo nevarne
žuželke
Odkar je človek spoznal, kakšni nevarni prenašalci bolezni so komarji, je izumil že nešteto pripomočkov, ki naj bi ga pred njimi ubranili. A vsi doslej znani pripomočki so le malo učinkoviti. Če uporabljamo kemične razprašilne snovi ali preparate za razvijanje dima, je učinek v najboljšem primeru le začasen, ker običajno ne uničuje komarjev, temveč jih le za nekaj časa prežene. Duh takšnih sredstev po navadi ni baš prijeten, izdatek pa ne majhen.
Najbolje so se obnesla še tako zvana mehanična sredstva zoper komarje in med njimi znane mreže. S takšnimi gostimi mrežami zakriva človek svoie ležišče ali pa okna. tako da neprijetne in nevarne živalce ne pridejo zvečer, ko zagorijo vabeče luči. v stanovanje. Z mrežami zastrta okna imajo pa spet ta nedostatek, da ne morejo komarji, ki so na kakšen način vendarle dospeli v hišo. iz nie. Takšni komarji so pa stalna infekcijska nevarnost, ki jo mreže naravnost konservirajo. To velja zlast' za infekcijske bolnišnice, kjer ogražajo stalno vse strežno in zdravniško osobje. Komarji in druge žuželke, ki prihajajo iz infekcijskih bolnišnic, so vrhu tega najhujši prenašalci bacilov.
V novejšem času so razni izumitelji staro mrežo zoper komarje izpopolnili tako, da komarjev ne zadržuje samo, temveč jih
tudi uničuje. Omembe vredon je v tem oziru n. pr. izum Dunajčana Dominika Filliera. ki je to dvojno nalogo mrež rešil z genialno preprosto uporabo elektrike kot uničevalnega sredstva. Fillierova or-gantinska mreža je opremljena z električno nabitim poljem v podobi druge mreže iz bakrene žice. Bakrena žica se SDoii s hišno napeljavo ali s posebnim akumulatorjem tako, da je za človeka samega brez nevarnosti, žuželko, ki prileti vanjo, pa v trenutku sežge. Samo v tem trenutku porabi nekaj toka, tako da je strošek zanj praktično enak ničli. V ostalem je bakrena mreža dobro zavarovana zoper kratki stik. V organtinski mreži je več odprtin, skozi katere more žuželka neovirano prileteti do električnega polja in — poginiti.
Neka francoska izumiteljica je uporabila elektriko kot ubijalko škodljivih žuželk ie bolj učinkovito v podobi posebne aparature, ki se postavi na prosto in ki privablja svoje žrtve z močno električno žarnico. Pri poskusih v močvirnatem ozemlju ob izlivu Rod-ina, kjer razsaja malarija že od pamtiveka, so v posamezinh nočeh s to pripravo uničili na desettisoče komarjev in ker gre tu skoraj izključno za samice, ki edine srkaj o ^udem kri in ki zlezejo povprečno 70 ajčec, si lahko mislimo, kakšen mora biti končni efekt v boju med elektriko in prenašalcem bolezni.
Preselili smo se
na Aleksandrovo cesto 7«
Velika zaloga oblek za gospode in blaga v poljubnih množinah
Drago Schwab, Ljubljana Sterilizacija v Angliji
Podobno kakor v Nemčiji, kanijo uvesti sterilizacijo duševno manjvrednih oseb tudi na Angleškem. Zadevni načrt je že izdelan ta ga trenutno študira minister za narodno zdravje.
Projekt predvideva v prvi vrsti sterilizacijo socialno nevarnih tipov, dočim namerava vlada osebam, ki trpe na podedovanih boleznih, prepovedati ženitev oziroma možitev s posebno novelo.
Angleški listi računajo, da bo zakon o sterilizaciji prizadel približno četrt milijona oseb.
Premostitev Nusle
Te dni je odprla tehnična komisija praške mestne občine ponudbe za premostitev doline Nusle blizu Prage. Načrte je vposla-lo 9 konkurentov. Odločitev pade v polovici septembra. Gradbeni podjetniki zahtevajo za zgradbo mostu nad dolino 40 do 50 milijonov Kč.
ANEKDOTA
Dramatitc: »Gospod ravnatelj, za svoja novo delo potrebujem najmanj 300 statistov.« — Gledališki ravnatelj; »V zgodovinskih nošah?« — Dramatik: »Ne, v civilu, da se razdelijo v prostor za gledalce.«
VSAK DAN ENA
»Dedek, ali si bil tudi ti kdaj tako majhen. kot sem jaz?« »Seveda sem bil!«
»No, potem si bil pa zelo komičen s svojo dolgo brado!«
HITLER V ARENI Pošast, ki jo je klical, se ne da ukrotiti
Cene malim oglasom
ženltve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie »e išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ta
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za Mro alt za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
*	besedo, snaia Din 3.—.
NajmanJSl znesek pri oglasih po 50 por za besedo fe Din 10.—-,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
VI ZAM0RETE DOMA
ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ah sebi zasigurati donosen položaj v industriji m tehničnih stro-kah z učenjem na
Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizu,
ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaki osebi možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazbe materijelno stanje, da dobi potrebno znanje v elek-?ro stro nT in arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, ri^aria^ nadzornika, pomočnika inženjerja in inzenjerja.
so pfsii Sumljivo in v jugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odIgovar-i a io če diplome. Vpis v posamezne sekcije se vrši stalno^ Za Sa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brez-pl£LČno se obrnite na Institut Polytechnique, 53-ter, boule-vard Suchet, Pariš (16-e),	H4
Vsaka beseda 50 par;
:ia dajanje na-slo-va ali ta šifro pa 3 Din- (1)
Uradnica
pn"»rri»tna pisarniška moč _ pn.rH>ln-oma sam/ostojna k-cresp^ndetinja. z znanjem slov. ' in nemške stenogra fijs, t d-a'jšo prakso, dobi takoj trajno nameščeaje. ponudbe e prepisi 4psrič-e-va in navedbo vseh do-»edanjih služb pod šifro »TeTama v Ljubljani« na OiT aeni oddelek »Jutra«.
22360-1
Korespondentinio
za st> venski in nemški jeiik ber stenografijo iščemo. Pi .<mene ponudbe t o-z:wčbo prejemkov in referenc pod šifro »Kontori-na oglas, oddelek »JutAi«.	22743-1
Natakarico
•aedTie run-anjosti, prijazno :.n pošteno, " e 8000 Din kavcije, sprejmem. Naslov oove ogl. oddelek »Jutra« 22769-1
Preddelavca
ali podmojetra za tkalnico gumij. preverc (Gummi-b;mJweberei) išče tvorni-c£. v Jugoslaviji. Prednost i.mdjo oni, ki so lS iz-obrazili t tekstilni šoli ifl ki so vešči izdelovanja rumajaetih trakov (Gum-mi bortel). Pogoji: Jugoslov. d-ž-avijani. Pomene ponudbe z navedbo p'ače io dosedanje zaposlitve na Jugomo^-e, Zagreb. Je!« čičev trg 5, pod značko »Budučnoet«.	22937-1
Kuharico
V ravo, zanesljivo, zmož-oo, z večletnimi spričevali
in sobarico
Vi j« biti a tudi več l«* v dobri hiši, sprejmem v zelo odlično hišo. Poo»dbe z navedbo starosti i.n dosedanjega službovanja na oirlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesta in zanesljiva«.	22940-1
Gostil, poslovodjo
Vi bi samostojno vodil obrat v ve'einduetrijskem kraju na Gorenjskem za gostilno, kjeT se iztoči f cca 170 h! vina. iščem I>op:se na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trideset tisoč«.	22905-3
Foio pomočnik
strokovni a<k za posnetke na ob'očuico, ee sprejme. — Vzamem dobro vpeljan foto-atelje v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečni pogoj«.	32740-1
Mesar, pomočnika
prekajevalca, izurjenega v obeh "strokah in pri čoku, sprejmem takoj. Biti mora sam.sk i, pošten pridan in do-bro izurjen, star 25 do 3o let. Če nisi pošten se ne oglasi. — Ponudbe na naslov: Toni Bule mlajši, mesar in prekajevalec v Mokronogu.	22917-1
Prodajalko
popolnoma verzirano v modni stroki sprejmem. Oferte nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Modna«.	23115-1
Prodajalko
špecerijske stroke, pridtM in pošten-o, kd bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, iščem. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tra in o mesto« 23188-1
Služkinjo
pridno in polteno sprejmem. Ponudbe na ogle«, oddelek »Jutra« pod šifro »Služkinja«.	23005-1
Prikrojevalka
danskega in moškega svilenega triko-perila (kom-binež, hlačic), z večletno prakso, popolnoma samostojna. dobi nameščenje. Ponudbe na Al-oma Oom-nany d. z o. z., Ljubljana ' 3	22960-1
Prvovrsten
mlinar
se sprejme. ValjčnJ Podbrezje.	23047-1
Čevlj. pomočnik
se sprejme v staino služ-bo z vso oskrbo v hiši jo nekaj plače. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Nastop takoj 88«.	?3<M8-1
Učenca
sprejme R. Kloje.nik, slikar, Maribor, ireaska c. St. 6.	23024-44
Močan fant
z S razredi meščanske šo-ie, se želi izumiti v trgo-
Prodajalka
zmožna samostojno voditi trgovino — želi prememu m-*sto. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutre« pod šifro »Boljše mesto«. 22997--
Gospodična
IC, se Irri'l	' Mig"- ■	--- ---j- • 1 h
vini — k'er bi iinei vso zmoiSna *seh gospodinjsK.n ■ • - • ....... -- službo.
oskrbo. Dra-go Platinovšek Hrastnik 119.	23006-4A |
del.
Učenca
za mehanično de'avnnco sprejmem takoj. Ponudbe pod »Mehanik« n« ogl. odd. Jutra.	231148-44 |
Učenec
s predpisano šolsko
ii-
., išče primerno Najraje, gre v mlekarno ali de ikateso. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nujno«.
22993-2
Šofer-mehanik
mlad, trezen, nekadilec, i odliftnimi spričevali, zaposlitve. Cenj. ponudb« prosi
PekliS
obraibo se sprejme za i.r- Alex, Ofi^ice. cesta VII govino Ivan Koč, Sv. Pe- ^ -jg r^ta Vič pri Ljub-tra cesta 23. 23143-44 I	2:SS1 -2
Učenko I	Dekle
i« l«pt» obrt, sprejmem e prMno in pošteno, vajeno celodnevno oskrbo. Naslov hišnih del in nekoliko me-v oglasnem oddelku Jutra danske kuhe. išče službo.
23118-44 | ponudbe ogla«, oddelek »Jutra« pod »Delavna«.
Pletiljo
samo izurjeno, za stroj št. 10 ter pletiljo za rokavice takoj eprejmem, Zg. šiška 191, Jančlga-]eva pot.	£3163-1
Krojač
iiurjen v izdelavi hla? it hlačevine (cajga), d,nbi takoj delo na dom. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 23245-1
Pek. vajenca
starega od 15 let naprej sprejme ta.koj Josip Knva-čiič, Trnovo, Koleziijska it. 23.	23165-44 |
Učenca
za manulakturno trgovino v Ljubljani ob svoji oskrbi se sprejme. Ponudbe pod »Ljubljana 12« na ogl. oddelek »Jutra«.	23208-44
Pleti.isko vajenko
na želijo s stanovanjem plačo, hčerko krščanskih staršev sprejme pletilstvo na Poljanskem aa. sipu št. 10.	29190-44
8:900-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, priden in pošten, vs-est.ranpk.o izurjen v vsakem delu, želi s 15. avgustom ali 1. sept. prem en iti sedanje mesto. Ponudbe na oglas oddelek »•Jutra« pod »Pridno«* in poštenost 5375«. 23029-2
Beseda l Din; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Dio. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; zm šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4)
Šofer, šola E. Ceh
Tyršt»a (Dunajska) cest« št. 36. Zahtevajte prospekt.
Posten fant
14 let star. dobi službo. Stanovanje, hra.na i.n plača. Dopise na podružnico »Jutra« v Marboru pod »September«.	22S92-1
Osebo z nekaj premoženja
iitčem v svrho skupnega gospodinjstva. Sprejme se t id; hranilna knjižica Mariborske mestne hranilnice IVMiudbe na po-druž. Jutra t Mo^lboru pod »Preskrbljen do smrti«. 22785-1
Mizarji, pozor!
Samski mizar, lastnik no-ve2-a k&mbiniran-pja mizer sikega stroja, sodelovn:.ma motorjema, se želi pridružiti po dorrovoru tud.i kot pomočnik. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Ugodno in takoj«.	22696-1
Skladiščnika
("prodajalca) s kavcijo sprejme Kic, Sv. Petra e. K	23116-1
šteparico
pr-wm6.too sprejme S'at-nar, Le«eva 8.
Prodajalko
zmožno kavcije v gotovini 5000 Din sprejmemo takoj v trgovino z mešanim blagom. Dopise z zahtevo plače na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj 1000«. 23237-1
Postrežnico
sprejmem za dopoldanske ure, katera zna natančno pospravljati par-ketirane sobe. Biti mora zelo 6nažna, mirnega obnašanja. Celovška 14.
23252-1
Kuharico
zmožno vseh gospodinjskih poslov se išče. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanieea službovanja, starosti ln zahtevo plače naj se pošlje na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožna ln ooštena«.	23184-1
Stalno zaposlenje
nudim v Ljubljani ln okolici. Kolesarji imajo prednost. Za odgovor pošljite znamko na ogl. odd. »Jutra« pod Kavcija 3000 Din«. 23205-1
Hišnika
Vi se razume na obdelavo vrta in katerega žena je nekoliko zmožna šivanja, iščem za takoj. N«s'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 22930-1
Brivskega
pomočnika
dobrega ondulerja sprei-mem v stalno službo. Koman Niko, brtvsko-frizerskl salon, Ljubljana, Poljanska 13.
23096-1
Stalno službo
dobi inkasant. Potrebna kavcija v gotovini 6000 Din. — Nastop 1-sptembrp. Poni.clbe nod »Vesten« na ogl. odd. »Jutra«.	23103-1
Kroj. pomočnika in šiviljo
Iščem, ki je valen f!ne konfekcije. — Pismene n«nudbe na osti. odde lok »Jutra« pod »Krn-<ač«.	330R7-1
Tapetnika
p-vvvrst.ne?a sprejme A. Amao v Tržiču. 23194-1
Postrežnico
ki razume vsa gospodinjska de'a in ima veselje dn ma:boesa otroka, siprej m«u takoi. Naslov pove og'a»ni oddelek »Jutra«.
23' 71 -1
G. Th. Rotman:
Nove nrigode gospoda
K**??* mpjrnika
Veselje bradatega sopotnika je bilo zdaj brez meje. Gospoda Ko z.a murni k a je to utogotiio. »Človek,« je zavpil, >nehajt^ se reglčati! Če ,.e, me bo potnpljenfe minilo!« In ko se posmehljivec le ni mogel obrzdati, ga je srdito potegnil za brado.
Fotografskega
pomočnika (co)
samostojnega delavca, sigurnega ln hitrega ko-pista, posebno za amatersko delo. povečave itd. sprejmemo v stalno službo. Ponudbe pod »Agilen« na ogl. oddelek »Jutra«. 23270-1
Dečka
iz revnejših slojev, Bole prostega, vajen krmiti krave, krepkega, razumnega vzamem takoj proti vsej oskrbi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »PoSt.en«.
23250-1
Natakarico
»prejmem takoj v vifiotoč Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23333-1
Stalno službo
dobi moški, ki vloži proti varni vikm'i#bi 25—50.000 Di.n. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »88«.	23320-1
Hlapec
zanesljiv, trezen, vajen vsake vožnje, se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trsrovska hiša«.	23343-1
Šoferja
i* vodstvo avtotaksg, kavcijo, sprejmem. Ponudbe n« podružnico »Jutra« v Mariboru pod: »Samostojno vodstvo«. 23297-1
Izurjeno pletiljo
takoj sprejme M. Alešo-vec, Cankarjevo nabr. T.
23315-1
Avtomehanika
samostojnega delavca ki zna avtogen. variti in stružiti, sprejmem. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod znamko »Mehanik«.	23288-1
Mtmm
Učenca
v trgovino mešanega boga sprejmem takoj s hra no in 6tanovanjenj v hiši Prednost imajo z meščan sko šolo ali gimnazijo. — Ponudbe na og'asni od de lek »Jutra« pod značko »Goreti js>ko«.	22931-44
Vajenca
za 2elezn'no ».prejmeim.n Ponudbe pod »Vesten« n« oglasni oddelek »Jutra«.
22835-44
Učenka
s S razredi meščanske Šole išče mesto v kaki boljSi trgovini, kjer bi imela hrano in stnnovan;e v hi S. M;nka Krelj. T-n;e 6, Skofja Loka. 22808-14
Vajenca
za kleparsko in instalacij
sko obr sprew Stanko Kezefle, Bohoričeva n'. S K944-44
Učenko
s hrano in stanovanjem sprejme kroiaški «a!on za dame in gnstpode. Nasl-ov v oglaeneim oddelku Jutra 22923-44
Učenca
Natakarica
mlada, z večletno prakso v samostojnem vodstvu gostilne, prevzame vino-i,.ič ali g. stilno na ra-č>n. Popise prosim na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj ali pozneje«.
23081-2
Natakarica
Proda se
celokupen, popolnoma inventar za kavarno ali restavracijo zelo ugodno. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	23072-6
Zaboje
rabljene, male in velike, prodaja Drogerija Grego-rlč, Ljubljana, Prešernova 5.	23075-6
Avtoplašč
PirelH. bela zvezda 720X 120, neodvit, popolnoma nov, pomotoma naročen, ceno prodam. Ponudbe pod »800« na podruž. Jutra, Jesenice.	23037 6
Pod tovarniško ceno!
Daim3Stni prti, posteljne garniture, alpaka jedilni pribori ter razne »Ipaka posode. Šapira, Dunejcka cesta 36.	23060-6
Prvorstne doge
za 4000 komadov % in ^ hI pivovarno sklh sodčkov prodam proti gotovini. — Blago je določeno za eks-port v Ameriko. Ponudbe pod »Prima blago« na ogil. odd. »Jutra«. 23044-6
Otroški voziček
so zapopadene vse ri- I Športni, za 130 Din napro-salne potrebščine ln t ti- | daj na Celovški cesti 94.
Enoletni trg. tečaj
STD vpisuje dnevno pred-pold.ne. Maribor, Zrin}cke-g« trg 1. Zahtevajte prospekte.	23026-4
Za popravljalne izpite
se pripravljajo dijaki vseh razredov v privatnem učnem tečaju. Pojasnila pri g. Bombaču, šolskem slugi na gimnaziji, Poljanska cesta.
33182-4
DrugI prikroj. tečaj za damska oblačila
se vrši od 14. avgusta do 2. septembra 1933. Zaradi večjega tečaja se zniža učnlna na 350 dinarjev, r kateri vsott
Sej m ar jem
predam nogavice ter Iko perilo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 233:9-6
Otroški voziček
»lobok, dobro ohranjen proda Vrančrč, Beethovno ulica 16-IL 23323-«
Blagajna št. 1
najnovejši model, naprodaj. — Vprašati:
i bo
Osebni avto
odprt Stevr, tiipe 2, sedežen, ki ee lahko preuredi za tovornega, z« 4000 Dim naprodaj v Ljubljani, Kariovška cesta 4.
229:30-10
Motorno kolo
D. Rad. dobro ohranjeno poceni naprodaj v Kolo-divore&i ulici »6. 23031-10
pn Mariboru »t. 18.
Studenci Jurčičeva
Kupim
Sachs motor
93->92-6 I po-cemi prodam ali zamenjam za pohištvo. Naslov v o-slasnem oddelku Jutra 22961-10
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova aii ia šifro 6 D tu. — Ogiasi socialnega značaja tu ka beseda 50 par: za dajanje nasloni ali za iifro pa 3 Din. (7)
Štirlsedežen avto
pripravem. malo rabljen, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 23145-10
Motor
850 kub. m, zadnja t'P*. skoro nov, po izredno niaki ceni prodam Freyer,
Roeleiflex kamero | m š.č« 23. ssoso-io
6X6, dobro o-hrajijeno
kupim. Dopise x navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kamera«.
22834-7 |
Hladilnik za avto
ipe Essex, tipe 29, kupi Štefko Kmotec, Slovenska Bistrica.	22888-7
dl ravnokar izdana knjl ga »Toaleta«. Prlglfl sitve sprejema do 12. avgusta P. Kune, last. konc. strok, šole, Ljub liana, Sv. Petra '•»sta 4/H
23156-6
Žeflezen štedilnik
dobro ohranjen, knpi I. Zlebnik, Domžal«. 22766-7
lepega vedenja in i do- I gtara 25 let, čedne zuna-
bro šolsko izobrazbo, od strogo poštenih staršev, »prejanem z vso oskrbo v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki Naslov pove ogl. oddelek Jutra«.	2290744
Službe išče
njosti, vajena kuhe »n Suvanja, želi takoj spremeniti' službo. Položi lahko do 5000 Din kavcije. Ada Hribar, Zagorje ob Savi.
22741-2
Elektromonter
in šofer
išče kjerkoli službo. Naslone prosi n« oglasni oddelek »Jutra« pod zna&bo »Zanesljiva moč 444«.
32730-2
Absolvent trg. šole!
g popolnim znanjem nem Plačilna natakarica
ščine, išče primemo name- zm,ožne kavcije, išče služ-
Instruktorico
za tretjo - gimnazijko | vrata 17 iščem takoi za na deželo. Vsa oskrba. Ponud. be pod »Nagrada — ma tematika«.	23279-4
Vsak* beseda 60 par; za dajenje naslova aH za Slfro pa 3 Din. (2)
stitev. Ponudbe oa oglas, oddelek »Ju.tra« pod šifro »Uporaben«.	22839-2
Pozor, podeželske občine in društva!
Tajnik z dolgoletno prak- i . ^ . . • . , w ■_, so ki je obenem uČiteli m trgo^n, m z dobnm g'asbe, bi izvrševal taj- |	is 6 kjerkoli
bo izvem Ljubljane. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«.
23239-ž
Trg. sotrudnica
s večletno praks« v mod-
niške posle, oziroma poučeval zborovo petje ali ffodbo brezplačno le proti >rostemiu stanovanju za ričlansfco družiino. Naslov
nameščenje. Nasiov v ogl. oddelku »Ju.tra«. 23269-2
Dama
t nekaj gotovine
lSče
Božič, Celje, PoWe 10 zaposiitve bodisi kot eo-22893-j |	io v kakem več-
spodinja v
Jem podjetju ali za sa-Dekle	I mostojno vodstvo manl-
staro 14 let, pridno te po- šega gospodinjstva. Pre-"teno prosi usmiljena »r- vzamem tudi vodstvo ca, da bi jo kdo vzel za manjše trgovine ln po-ct-oJo ali pa »topi v ka- ložim primemo kavcijo, krisnokoli učno mesto. — Ponudbe na ogl. odde-Naslov poslati Viktorju lek »Jutra« pod »Za-Pungartaik, gošt-anj.	nesljlva 262«.
22806-2 I	23226-2
i Mlad ozenjen par Samostojna	I br3Z otrok iš£ službo
modistka hišnika ali za hotel. Poželi m«« to e 1. ali 15. loži kavcijo. Kdor ml septembrom. Naslov pove službo preskrbi dobi oglasni oddelek »Jutra«. 500 D1d. Cenj. ponudbe 22751-2 I pod »Hišnik« na oglasnem oddelku »Jutra«.
Prodajalka 1	23233'2
pridna i.n poštena, dobra i _ , , manufaktu.rist.i.nja. želi za- JLlOOra KUnariCa po®'itev na deželi ali v I i večletno prakso, iell mestu. Naslon v oglasnem premeni-ti službo. Ponudbe oddelku »Jutra«. 22783 2 | na og'asni oddelek Jutra
pod štfro »Samostojna 10« 23307-2
Diplomirana sestra
instrumentarka, išče primerno službo. Cenjene ponudbe na podruižmico Jutra v Mariboru pod »Sestra 2329o-2
Laborant
s 7 letno prakso, po-22698-2 | šten, želi nameščenja v lekarni ali kjerkoli. Vo-Išrrvm c1ii5Ho I iaščine prost. Ponudbe na OKl odd. »jutra«
z, svojo sestro začetnico | — najra»e k majhnemu otroku. Pismene ponudbe na oglas. Dd-del-ek »Ju.tra« pod »Sam-o v Ljubljeni«.
22914-2
Plačilna natakarica
večletno prakso in ^ do- | brimi spričevali, vajena streči boljšim go.sto.m. zmožna slov. i.n nemškega jezika, ki razpolaga s kavcijo, želi mesto v restavraciji. hotelu ali kakem letovišču. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce-fin pod značko »Vsestransko poštena«.
Ključavničarski pomočnik
prost vojaščine, vešč v*eh v to stroko spadajočih del, išče zaposlen je kot touriač na parni žagi, ali pri kakem drugem obratu Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv ključavničar«.
2:909-2
Čedno dekle
jsdrarro i.n žirvah.n-0, išče boljše mesto natakarice. Nastopi labko takoj. Naslov po>ve oglasni oddelek »Jutra«.	22915-2
pod »Dobra moč«.
83305-2
Zaslužek
Kdor i i č e wslužka, plača »a vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor sadi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Di.n. (3/
Prodajalka
izučena v trgovini mešane«! b'«?a. želi plemeniti službo takoj a'i e 15. av gustom. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Pridna ter poštena«.	23017-2
Šivilj, pomočnica
g kroinfl fenVazbo. želi z«pos>'em:e v Celju Naslov mi podružnici »Jutra« v Celju.	23013-3
Klepar, pomočnik
vešč vseh. tudi inštalacij-«kih del, išče z«posli've
Nas.lov v ogla«, oddelku »Jutra«.	23036 2
Mls»do dekle
ki je dovršilo gospodinj sko šolo. vajeno vseh h;š nih de!, išče službo. Na (•lov pove o?!»Sni oddelek »Ju.tra«.	23039-2
Pokončavanje
mrčesa
t 9? let preizkušenim sred stvom brez strupenih pli nov. Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor Dunajska la/IV. 154 '
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
plteiranj«, montaž« bridge stot, pranje in likanje ve-isnin -očno vezenje, mo oogrami, strojno vezenje ra predt.isk najmodernejših vzorcev. Dunajska c. la/IV 155 8
Nova ideja!
Bre7!ko n-kuren-čna. Gomora rmo^.n<im agentom (ir.am) f:kstim in 25 %. -doper«. Dunajska cesta 36 23049 0
Vpeljane zastopnike
sprejmem takoj v stalno nameščenje za vso Jug" slavijo. Ponudbe na ogl .oddelek »Jutra« pod iifr
»S^urnoist«.	?3113-S
50 para entlanje
vezenje zaves. monog-a mov. aSurja. gumbn'C zastav. »Ju''ana«, Sv. P" tra cesta 55.	23310 J
Legatov trgovski tečaj v Mariboru
Začetek 9. eentembm. — Viri« o vonje v SIove.nsikn tli. št. 7.	23291-4
Otroški voziček
lep, moderen, malo rabljen
in stajica
23236-4 I j^o ugodno napri>da} t
Beethovnovi ulici št. 9/1II Ogledati predpoldo«
23114-6
Tri traverze
V) 7.75 mtr. dolge kupim. ] Ponudbe s ceno na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Trav-ena«.	23816-7 |
Postelj z mrežo
omaro, umivalnik z ercalom, sedežno banjo, Icarnise Itd. prodam. — Aleksandrova 4/III.,
23152-6
Potniki
Moške obleke
popolnoma nove ln moderen lestenc poceni naprodaj. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 23107-6
Kdor išče mesto pot nika, plač« za vsako besedo 50 pa*; »a dajanje naslov» aH za Šifro 8 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; za dajanje naslova alt za Šifro pa 5 Din. (5)
Potnik
lastnim avtomobilom, ▼ diravsiki banovini dobro uveden, išče zastopstvo tekstilne ali galanterijske stroke. Ponudbe na ogl.
Otroški vozički
najmodernejši modeli-, tri-cik-la, igralni vozički, najnižje ce-ne. — M. Tomšič, ftv. Petra cesta štev. 52.
23174-6
Taborniki
| Proda-m malo rabljen šotor (prostora do 5 oseb). Ogleda ee: Rožna dolina, cesta I, št. 9 (pod Rožnikom).	23200 6
Vrtne stole
,, , . _	, ... _ . lloSlijf.ve, proda Tritmč,
oddelek »Jutra« pod šifro G,.	TTŽaita ^ta 6,
»Uveden potnik«. 22oo6-5 ^^ ^	2324«
Zastopnika I Ročni voz (diro)
dobro vpeljanega kl ob- ^ Nae.I(>v »kuje trgovine «Jflezuino P	? ^
•n ki bi tudi prevzel raz- 1 pečavanje patentiranega
mn-ožinskega predmete pro- i StafO OmaPO ti proviziji, iščem. Ponud- M p^rjio (Sc.bubladkasten) be z navedbo referen« pod prodani za 100 Din. Na-»Kleines Muster« na ogl. | .«.].ov pove oglasni odde oddelek »Jutra«. 22822-6 | le-k »Jutra«.	22957-«
telefon 2605.
23243-6
Zastopnik J Bojler
išče zastopetrvo specerij- I , vod-o grelcem proda Tri-ske stroke ali posameznih buč Glince, Tržaška e. 6, predmetov kot bivši tr- " "	"" "
govec z dolgo:etm-o prakso v potovanju poznan in uveden pri trgovcih dravske banovine. Pismene ponudbe n« podružnico »Ju
lz
Mize
črnega marmorja,
tra« Celje " pod »Provizija I ^^f^^f™1^ in mali UU«. ^^ | b^gajno^rivra^o le
omaro za sladoled, biljard, posnemalec »Dla bolo«, lamperlje, dlvane in drug kavarniški Inventar proda poceni Ctzel I. v Celju, Glavni trg 8.	23286-6
iTi f
Ugiaai trg. značaj« po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa k« beseda 50 par; ca dajanje naslona aii ca šifro p« 3 Din. (6)
Linolej
cca 240 m', 6vetlosiv, S mm debel, D. L. W., v originalni tvorniški ovojni-m, v ko«ih
Biedermeier
garnituro
proda Trilbuč, OMnce — Tržaška c. 6, telefon 2605 23246-6
Ročni voziček
cca 60 m", I močno kovan, malo rab zelo poceni proda Material tjen, proda Jančič, Napo-trg., d. t o. z., Ljubljana, | leonov trg 6/III. 23277-6 iyršev« cesta štev. 36.
227CKMSI Otroški voziček
-r, .	,	, i eleganten, ugodno pro-
Zlato, srebro, platin dam. Stavba ob Tyrše-
ku.puje po najvišjih dnev- vi cesti nasproti Soko-
lih cenah Mariborska rafinerija zlata — Maribor Orožnio-va ulica 8. 186-6
Perje
8 Din kg. gosje, puh. t»»
volno in žimo
za madrace najceneje prodaja S--ga, VVolfova al. 12 (dvorišče).	207 »
Otroške vozičke in kolesa
ku.pite dobro in poceni pri S Rebolj & drug, Vošn.a kov« 4.	171-6
Lestenec
lep in mod-eren, za jedilnico, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	22843-6
la III, desno.
nadstropje II.
23233-6
Otroški voziček
moderen, globok, po nlkllan za nizko ceno prodam. Stjepan Kralj orlvec. Dunajska c. 58 Llubltana.	23231-6
Izredno ugodna prilika!
Po zelo niziki cen.! prodam otroški vozičeJt. hrastovo mizo (za raztegniti), več stoloT, umrvalnik in orig-Lu-tz-o-vo peč. srednje veliko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22812-6
Ord'nacijska soba
kompletna, in čakalnica, medikamenti. mširum-nti. knjige in pohištvo te' m° derna jedilnica naprodaj. Cen« nizka — tu d-' proti poznejšemu plačilu. Marija KolČ. S!oven:grader 39
22922 6
Otroški voziček
dobro ohranjen, moderen, naprodai. Povzve se v tr govini Rahne, Pokopališka št. 3. Moste. 22127-6
Voz desk
Supo. pudelne ln pisal no mizo prodam. Vpra šat.1 Gosposka ul tra fika.	23255-6
Na javni dražbi ugodno naprodaj
tovorni avto. motorno kolo ln novo pohištvo dne 10. avgusta 1933 ob 14 ln pol url Ze. Šiška 209 Motorno kolo. gra mofon. finalni stroj, ra dlo-apa^tl dne 9. av-P-ust« 1933 ob 11. url Jesenice, Murova 13.
23257-6
Grobnica
na pokoira^Sčn p'' Sv Križu n.m-ndn'. Ponudbe na ocr's«nl ndd"'<-V Jutm pr>d »Grohn;ca 192"?-
23278
Usro^fa orill^a za fo+ogma+erte!
p^noifiev 6	«
noiHocrAt) 1 '3.1 in
...1-Bi'—
m >. oifon
nf^-iKrjr C-	ntt
V?	J-) r>4
• .yr> ponrai. --TV>
Dorr klavir za 70"n ^'n 23294-6
Tovorni avto
1 in pol	tonski, vzame« najc-m,	plačam od kilometra,	dam garancijo. Naslov r	ogi. odd. »Jutra«.	23060-10
Ford avto
Seed-ež., nove gumi, v-ožen ca. 10.000 km, v popolnoma dobrem stan u, starega tiipe, naprodaj za 500 Din Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23034-10
Avto motor
Motor s prikolico kupim takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj«.
23046-10
Oljnate sode
čiste in v dobrem stanju kuipuj-e P. Setina, Radeče 22927-7
Sir
četrt-rrastmi (delavk!) potrebujem večje množine za stalno dobavo. Ponudbe x navedbo cene na naslov: Beniko, Ljubljana. Ga-jeva 5.	22954-7
»Puch« motorje
250 ccm, r doibr-em stanju, davek piačan w> 4*HJ(j Uil
in D-Rad
500, • prik-lio« jo lučjtj prodaj« Gregorio t St Vidu nad Ljub jano.
2284» 10
Mostovno
tehtnico
Kupim motor
od 250 do 500 mm!. Pla čam takoj v gotovini do 4000 Din. V ponudbah navesti starost, v oženili km ln v kakšnem sta-
ža teio od 8000 do 50001 nju je Jakob Poiajner, kg, rabljeno, vendar brei- Zabreznica p. Žirovnica
hibno, kupimo prot-i plačilu v gotovini. Ponudbe navedbo najnižje cene n« ogl. od- »Jutra« pod »Tehtnica«.	23035-7
23090-10
Pozor ženini in neveste!
KrasDe hrastove češnj^ve spalnice Din 4000, jedil-niče Din 4000, kuhinje Din 800, Vam nudi ia jamči za solid-ao delo tvrdka G>lamjer, Ljubno Podnart, Gorenjsko. Tam prodam motor s prikoltoo »Ariel«.	žlo«8-12
Novo spalnico
moderno, kupim aH zamenjam za perz-.js.ke preproge ali avto. Najoižje ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« [»od šifro »Ugodna sfialcica«.	22886-12
Orehovo iedilnico
novo, prodam. Naslov r oglasneem oddieku »Jutra« 22-73&-12
Nekaj pohištva
prodam, servis, nike^nasto posodo, evetit. c-elo spalnico in jedilnico. Vprašati je od ponedeljka daije od 3. do 5. v Gradišču 14, I. nad., levo. 23033-12
Pohištvo
Na obroke. Na hranilne knjižice, šperane orehove politlrane spalnice, črešnjeve masivne
politlrane spalnice šperane spalnice 3000 ples kane spalnice 1800 ltuh. oprava	850
kuh. kredence	450
postelje	200
Vse drugo pohištvo dobite najceneje pri mizarstvu »Sava«. Kolodvorska 18. Miklošičeva 6. Telefon 2780.
23111-12
Za 4400 Din
prodam novo črešnjere masivno, po'itirano spalnico (14 komadov). Vi-žin, mizarstvo, Skofja Loka. kolodvor.	23192-12
Smrekovo spalnico
temno flodrano, malo rabljeno, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23259-1?
Stalna razprodaja
oto-man, spalnih fotelje<v, divanov in m,ad.rocev pri Doiničarju, tapetniku v St. Vidu nad Ljubljano — nasproti cerkve. 23301-12
Avto B. M. W.
4 sedežni »Chabrlolet«, 8000 km vožen, Fiat ,, . 503, odprt, 4 sedežni, Mlin za mletje kosti Chevrolet, odprt, 4 ee-(Knochenimllhle) kuipi-m. — dežni, v zelo dobrem Do-pise z navedbo cene na I stanju, prodam po ugod-oglas. oddelek »Jutra« pod I ni ceni. — Na ogled v Mlinček«.	23153-® | garaži Stuplca, Slom-
škova ul. 6. 23160-10
Zrcalo
približno 160 cm viso- I Motorno kolo
ko, 60 cm široko ln pl- I Harley Davidson, v naj-salno mizo starinsko I boljšem stanju, tipa 28, kupim. — Beethovnova OHV, 350 cm1 prodam. 16rtV., vrata 19.	I Naslov v oglasnenf odd.
83159-7 »Jutra«.	23086-10
declmallo^no. ku-1 AVto R=lt nim. Ponudbe najvan- ^vornl^poce^ na-
21948-7 Pretnar, Tržaška 24.
1	23266-10
ko Skerjanc, Komenda,
Vojaški šotor I Motor »Ariel«
majhen, kuipim. Ponudbe I 500 cwm, « prikolico »ii na oglasni od del ek Ju.tra I brez, v zelo dobrem sta-
pod Mačko »Šiška«
233411-7
Knjige
njo, po ugodni ceni na prodaj. Naslov porve ojr'. oddelek »Jutra«. 23912-lf
Oglasi trg. značaja i 1 Din beseda; za a ;anj« naslova ali ia šifro 5 Din. — Oglasi socialnega »načaja pa vsaka besed« 50 par; za dajanje naslov« ali ia šifro p« S Din. (81
Fiat 501
rabljene nadomestne dele, hladilnik, šasijo, motor itd. poceni proda Hasel-baeh, avto delavnica. Celje 23087-10
Kolesa
Veliki Brehms Tierleben
prodam. Vprašati r deli-katesi Kovačič, Miklošiče-1 v» cesta.	22970-8 |
i« besedo. Ogla«) »o-cijalnega enačaja po 50 par beseda. Za dajanje naslona ali z« šifro 8 Din, orkvma 5 Din.	(Uil)
Vsaka beseda 1 Di n j t« dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (10)
Moško kolo
dobro ohranjeno prodam za 700 Din. Naslov po-ve oakeni oddelek »Ju.tra«.
23238-11
Za moško kolo
da gramofon im 30 plošč I. Romih, Koseze štev. 14 23273-1-1
. ... . Moško kolo
UluSmOOlie	malo rabljeno poceni
ilmuslna, 5 sedežna, naprodaj. Dalmatinova tapecirana z zelenim 13, gospa Pečnik, hiš-plišem, skoro nova. | niča.	23220-11
ugodno naprodaj. Naslov v »Jutru«. 22449-10
Oblačila
Motorno kolo
« prikolico, znamke Ariel. 549 ccm. bi zamenjal za šolo. približno 300 ccm. — Babič, strugar. Rečica — Laško.	22624-10
Prodam avto
znamke Mathis, t popolnoma dobrem stanju, z električno razsvetljavo, zaganja čem in skoraj novo pnevmatiko, pripraven za potmika «Ii r* veakega obrtnika. T3ksa za leto 1933 plačan«. Cena 6000 D;n. Ponudbe na tiskarno Krško.	22714-10
Tovorni avto
dvotonski, r brezhibnem 9t«.nju — 1 osebni avto. skor" nov, na jodličnejšib zrnim-k, ie radi nabave večjih votf agodno proda P' a čl ji vo delno v gotovini. delno v "iranilnih knji-fcah. ponndbe na ogi«««! oddelek »Jutra« P"d šifro »Prvovrstno«.	2i?90e-10
»Tatra«
6-sedežni, odpn z nastankom 36.000 km prevožen. 1 novim' guma mi za c-no 30 000 Din 'akoj prodam. Simo resni interesenti naj pošljejo evoje naslove na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod »Brezhiben 30« 23298-10
Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Dir. Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ca šifro 5 Din. (18)
Nov sokolski kroj
kompleten, prodam za 590 Din. Ogledati dnevno do poldan. Muc, Dolenjka e št. 88.	»3166-12
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Dio; m dajanje naslova ali » Šifro p« 5 Din. (12)
Pohištvo
Naprodaj ima več različnih spalnih in ku blnjsklb opr*v po zelo znižanih ceuah Josip Kurnlk, mizar. Zgornja Slika pod hribom.
21288-12
Pozor!	Pozor!
Ženini in neveste!
Oglejte t" moderne spalo ce io kuhinjske oprave i trdih in mehkih lesov. pt> najnižjih cenah pri mizar rtv« Ličen, Dueajek« S6 60 23318-1? 1
Vsaka besed« 1 Din; za lajanje naslov« ali ta šifro pa 5 Din. (15)
Hrastov okrogli le®
in doge kupuje proti gotovini M. Obran, Maribor, Loška uiica 15. 23054-15
Bukova drva
in triclkelJ
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«.	Ž3138-15
Prehrana
Kdor a a d i prebrano plač« ta vsak« beaede 1 Din; kdor ifiče prebrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro S Din, oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglarf 1 Din
Zdravo deklico
»taro 6 let, oddam za svojo. Naslov v oglasnem •vddelku »Jutra«. 22866-14
V dosmrtno oskrbo
na zelo prijazno d orno-vanjo sprejmem osebo, ki poseduje nekaj gotovine un hranilno knjižico. Naslov po<ve oglasni oddeiek -Jutra«.	23063-14
Gospode
poceni sprejmem na dobro domačo hrano v Podjun-ekega uiici 11. 83300-14
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (16)
Zamenjam vložno knjižico
Cel Hake posojilnic® 4. d. v Celju, z vlogo 60.000 Din — z enako vlogo Ljudske posojilnice v Celju. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celjn pod šifro »100% zamenjava«.	83015-16
Družabnika
e kapitalom sprejmem k lesni trgovini in žagi. —
Mlin
pa oddam v najem. Na razpolago dam 20 do 39 konjskih sil električne moči, za uporabo pri obrt* aH tovarni. — Dopise n« o-g!. oddelek »Jurt-ra« pod značko »Mlin«. 228101«
Kdo posodi
tTgcvon io obrtniku 30.00G Din na mesečno odplačilo po 2000 D;<d in dobre obresti — n« menico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Proti menici«.	22817-16
Kdo posodi takoj
trgovki in posestmi«! t dežele 10.000 D^n proti primernim obrestim io poroštvu aH vknjižbi n« prvo mesto. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 22960-16
Šoferju
avto-mehanlku
s kapitalom *J 100.000 Di» se trud! s-guma bodočnost kot družabniko na d«bri ?e!ole'ni	l>re» kon-
kurence — Pogoj trezen samovo-zač. ponudbe na oglasni oddelek »Jntir«« pod »Eksistenca 100.000«.
23129-1»
Kdo posodi
fta 2 meseca 10.000 Din na sigurno mesto. Ponudbe na ogl. oddeleJr »Jutra« pod »Točno«.
83256-16
Tiho družabnico
ca trafiko iščem a 15 tisoč kapitala,
Mlin
oddam ▼ najeta lastniku dobrih spričeval in obrtnega lista. Mlinarji i obrtjo za pekarijo imajo preditoat. Kača l&upan, Retmje, Triič. 23056-17
na ogl. odd. »Jutra« pod »Trafika«. 23214-16
15—20.000 Din
posojila
tiče stalni višji uradnik proti sigurni garanciji ln visokimi obrestmi. — Ponudbe prosim poslati v Celje, poštni predal 48.	23219-16
Družabnika (co)
tihi ali sodelujoči sprejmem v svrho razširjenja zelo rentabilnega uglednega spec. podjetja (trgovina ln obrt) v Ljubljani. Vložek ali posojilo, lahko tudi deloma v knjižici. V cenj. ponudbi navesti višino vsote pod »Absolutna sigurnost« na ogl. oddelek »Jutra«.
23271-1«
Funte in franke
Imam naprodaj. Prosim najvišje ponudbe pod srfrankl« na ogl. odde-les »Jutra-*. 23235-16
Mlaiša ločenka
8e<ina. iSče 500 Din poeo JPl-a. Ponudbe na pod ni* nieo »Jutra« v Mariboru pod značko »Starci«.
23313-1<■
Enodružinsko hišo
Ponudbe I (vilo) z vrtam kupim. ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Drun« 28110
Prvovrstno
gostilno
takoj vzamem v najem — eveot. tudi kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Resen reflektaot«.	23123-17
Kam pa,kam ?
Vaa ka beseda 1 Di.n j ta dajanje naslova »a *ifr» pa 5 Din. (18)
Danes koncert
Na čevabčiče, ražniče, ocvrte piske itd. in vese la zabava. Za o-bilen obisk se priporoča restavracija Carman, Zg. Šiška.
23077-18
Kam greš prijatelj?
Grem na domačo vese llco v gostilno »Jugo-| slavijo« nasproti artilje-rljske vojašnice. Tam dobim dobro kapljico in vse vrste jedila. In dosti zabave! — Dunajska cesta št. 71. 23212-18
Kdo b! posodil
večjo ali manjšo vsoto denarja drž. uslu.ž!ben<-u ?<n posestniku — na mp«-<-čno odplačevanj«. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Državni nelužbenec«.
Danes gremo vsi v Št. Vid
k Ivanu Zaletelju »Buffet«
kjer se bo vršila velika gasilska vrtna veselica. Za zabavo, dobro pijačo ■o jes.tvi.ne je preskrbljeno 23181-18
ie i Naznanilo
S^an-oo vljudno naznanjam ce-" njenemu občinstvu, da Kaitora gospodična sem prevzela gostilno bi posodila samostojnemu I Prt p- Mahnič. Zaloška samskemu trgovcu na de-Seli do 20.000 Din gotovine? Ponudbe e pogoji na og'asni oddelek Jutra pod »Mogoča simpatija«.
c. 10, Ljubljana, na račun ter bom skrbela, da bodo cenj. gosti na1-bolje postreženi. Za obilen obisk se pritraroča 22910-16 I Marija Boben. 23260-18
Dolžniki Kreditne banke
ki žele plačati e knjižicami:. naj javijo n« po dražoico »Ju.tra« v Mariboru pod »Prcvedem«.
23023-16
Knjižico
M<wtm-e hranilnice ljub' ;an ske za Din 7000 prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »7000«. 23135-16
Vložno kniižico
t manjšim zneskom Ljud »kp hranilnice, kupim. P» nudbe na oglasni oddelek »Jutra< pod »Kapital«.
23138-16
Lokali
j Vsaka baseda 1 Din; » dajanje naslova ali za iifro p* 5 Din. (19)
Lokal za mesarijo
za takoj al.i pozneje išče A u«ec, Poljanska cesta 21, dvorišče.	228-3-19
Bulfet v Splitu
dobro vpeljan, Da najipro-mei-nejšem prostoru ugod.no naprodaj. Dopise na ugia-s. oddeiek »Jutra« pod šifro »Buffet Pariš«. 223. 0-19
Gostilna
v bližini Celja se pro-
Hranilno knjižico
t vlogo do 15.000 Din. ftfem proti garanciji m mesečnemu odplačevani«
da na krasni razgledni točki, zavetišče za izletnike ln letovlščarje. K gostilni spada lepa . prostorna veranda, go-po dogovoru. Naslov pove spoaarsko poslopje, lz-o«'asni oddelek »Jutra«. vrstno urejen vinograd 23091-16 | 3 letnim donosom 7000 do 10.000 litrov vina od 221etna gospa žlahtne trte, ki se lah-prosi starejšega, dobro ko porabi v domači tuirane?a gospoda za ma- gostilni, zraven sado. In poeoilo. Ponudbe na nosnik, čebelnjak, lep og'«s. odde'ek »Jutra« pod gozd z bukovim drev-»Nesrečna v zakonu«.	Jem, približno 1000 m'
23167-16 | zrelega bukovepa lesa za sekanje, živina, ln-
Gostilno
na deželi blizu Ljubljane, z vsem inventarjem takoj prav ugodno prodam ali oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Gostilna«.
23122J9
Trg. lokal
v Kamniku
na Glavnem trgu, g skla d-iščem oddam s 1. septembrom. Ponudbe na ogl. odde tek »Jutra« pod šifro »600«.	23168-19
Pisarniške sobe in lep lokal
po ugodni ceni oddam. Drogerlja Herme6, Miklošičeva 30. 23158-19
Lokal za gostilno
aU vinotoč ali pa že vpeljano gostilno na prometnem kraju LJud-Ijane vzamem v najem z oktobrom ali pa pozneje, event. tudi takoj. Na željo nudim primerno kavcijo. Lokal bo prišel v pridne, strokovnjaške roke. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro: »V obojestransko korist«.	23157-19
Pisarno
s skladiščem
t neposredni bližini glav nega kolodvora oddamo takoj po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23172-19
Novozgrajeno hišo
» velikim vrtom in priti klinami, na zelo prometnem kraju tik železniške postaje takoj ugodno prodam. Poizve ee v Sevni-ci ob Savi it. 210. 22885-20
Prvovrsten travnik v Radvanju
4 orale velik, proti gotovini ugodno naprodaj. Pojasnila v trgovini Josip Krempl, Zg. Radvanje I>ri Mariboru. 22891-20
Trgovino
mešanim blagom, dobro vpeljano, v industrijskem mestu na Gorenjskem od rta-m takoj v najem Potreben kapital najmanj 60.000 Dim. Stanovanje na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Siguren plačnik«.
£8170-19
Dve posestvi
f ravnini, kjer se lahko redi 3—5 govedi, in to v ojrolici Celja »h Maribor« kupim proti tako.šnjemu plačilu v gotovini. — Ponudbe z navedbo cene na naslov; Ignacij D o r m i ž Liubljana. Kolodvorska 24 22856-20
Prodaja hiše
Dne 18. avgusta t. U oh 8. uri dopoid.ne, pride pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 16. naprodaj hiš« št. 11, Vodmat, Tovarniška ul>ca. Zaradi živahnega prometa je ze o pripravna za trgovino in gostilno, ki se Izvršujeta v njej že daljšo vrsto le-t. Kupnino bo mogoče pl čati po dogovoru z g'«v-nim upnikom. 22757 20
Kmečko po*>stvo
kjer se redi 3 živine, vse v dobrem stanju, v lepem kraju v ljubljanski okolici prodam. Naslon pove ogl oddelek »Jutra«. 22836^20
Trgovsko hišo
v centru Ljubi ;ane kupim Natančne podatke poslati n« oglasni oddelek Jutra pod šifro »Hiša«. 229-9-20
Dva lokala
1. nadstropju, primero« za pisarne, takoj oddam zraven pošte. Povprašati: »Kartoteka«, Šelenburgova št 6.	23199-19
Brivski in frizerski salon
centru mesta ter ob najprometnejšl ulici, zelo dobro vpeljan, s posebnim oddelkom, 3 kabin za dame z aparatom za trajno ondula cijo ter 4 oddelki za gospode zaradi bolezni ugodno prodam. Najemnina mesečno 1000 dinarjev. Stjepan Jako-povič, Zagreb, — Vlaška ulica 40.	23064-19
Kavarna-
Restaurscija
Novo zgrajena, najlepši položaj na Cmroku (Za greb) se da v najem od 15. avgusta t. 1. Pisme na vprašanja na Inter-reklam, Zagreb, Masa-rvkova 28 pod broi »P—3044«.	22346-19
Družabnika (co)
* 15.000 Din iščem za Belo dobičkanosno vpeljano podjetje v Ljubljani. Mesečni donos 1 odst. od kaoltala Id 1000 Din izplačano vsakega 1. v gotovini, brez sodelovanja. Pri event. sodelovanju po dogovoru. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Trajen zaslužek«.
23183-16
ventar. približno 100 hI vinskih sodov. Ta posestva se prodajo ali skupaj ali vsako zase., cena zmerna. VeS se Izve p-i-1 J. Strelni"!?.
Vodnikova h''cb jSt,.
I 7/II.	23283-19
Vmotoč
prer>romem v ren.tra mesta Po.™i.d'be na ogl. odd-elek •Jut.'«« pod značko »S sta.novanij-eim«. 22925-19
Mes^Žn°Kmel£C<>all ^rsko '"Sta-Ljudske 5000 do 3o.ooo | lacijsko delavnico
dinarjev kupim. — Po-
nudbe na ogl. odd.elek »Jutra« pod »Knližlce 12«.	23204-16
Inteligentnega
družabnika
za dobrovpeljano. 12 I. obstoječe podjetje v dravski banovini sprejmem. Doprinos kapitala nI važna stran, pač pa agllnost tn lep siguren nastop pri trgovcih. Prednost Imajo mladi trgovsko naobraženl go-snod'e. Uspph ln lepi eksistenca kakor tudi poznejši prevzem podjetja agilnim zasl<nira-B«. Ponudbe po* šifro-»A^ilnt družabnik« na cel. odd. »Jutra*
23206-16
30.000 Din nosoiila
Wptb proti v^fanft-"™ o-bre-
B-tim !n zavarovfl-nin na »t«vVW:.h na prv^TP mwt.n — Poizve se v pi«arm dr Fran"", nd-vtmika r !,mhl.ja-ni. Kralja P®»-r» trg 3.	22806 16
V najem
za vodovod, plin in centralne kur'avp. au-tosrenič-no varMifp. dobro vpe':a no, na ^»'o prometnem kra^ii t M^hKo-u takoj prodam samo pro'i gotovini. radi hoW.ni lastnika. Po-nn.^bo na pod-n?. Jutra Mflriboru pod »Dob^o oodčet-je«.	23025-19
Krasen lokal
s pritiklinami — naproti šišenske cerkve, s plinom in elektriko, pripraven za trgovino ali obrt. poceni odda Hibšer. fotn-g^a' na Sv. Petra cesti. 22971-19
Vsaki tieseda 1 Din: t* dajanj« naslova aH «a Šifro ta 5 Din. (17)
Trgovski lokal
centru mesta oddam z 8. septembrom. Naslov pove ogl. odd. Jutra.
23149-19
Lokal
v »trogem centru, obsegajoč 2 zelo svetli sobi. pripraven za vsako obrt. skladišče ali pisarno, vodovod. elektrika. oddam v naiem pod zelo ugodnimi pogoiS. Naslov nove o.gl. odd. »Jutra«. 23071-19
Lokal
oib (rosrposvetski cesti St. 12 takoi oddam. Vn-a5ati v I. nadstr.	23070-19
Lokal
za vsako obrt. na prometnem kra iu o-b želozmici. oddam za več let ali prodom z zemiii«čem vred. Naslov v ogl. odd. »Ju tra«.	23062-19
Gostilno
prometno, vzamem v na-iem. Po.nndbe n« portrnž n;co »Jutra« Jesen!ce pori »Takoj«.	23038-19
Trg. lokal
in skladišče
TrffOvillO	I s'c'®r,n,> separatno. bl1
s	,	I zu glavnega kolodvori od
in gOStllnO I dam V najem. Naslov !><»-dobro vpeljano, na pro v« oglaero odd-elek .Int-nt. motnem kraju tik farne |	23088-1«
eoi-kve odda m v najem. —
N«*'ov pove ogl. oddelek |	Len lokal
Parno pekarno
brez konkurence — pod Šmarno goro oddam s 1. oktobrom v najem pošteni in kavcije zmožni osebi-Ponndbe na naslov: Sajo-vic. Medvode. 22827-17
Veliko tranzit, klet
l drngal-om. primerno z« rt.nsko trgovino. widam v B»iem 1. La-pa.i^e. Moste. 7a!o&Ua cesta štev 22.
22851-17
»J intra«.
22906 17
Gostilno
v Kranju vzamem ▼ oa j«n s prvim novembrom Ponudbe ns ogl. od-d. Jn
nadalje dve sobici ■ r><-«johnlm vhodom n» ulico, eno dvosobno, eno trisobno stanovanje oddam v Celju. — Gosposka 3. PoInsnUfl
te* pod »Prvi november«, ^ale KroielJ, Lpsc* as 23147-17 pri Bledu. 33193-19
Brivski salon
oddelkom za dame, do bro idoč, v Ljubljani takoj naprodaj. Ponudbe na oglas, odde-lek »Jutra« po-d Šifro »Nizka najem-nina«.
23232-19
Prostoren loltal
t izložbo, odda.m na Tvr ševi cesti 36. 23240-19
Gostilno na mostu
s »lužbo mostmi.narja odda občina Marenberg. Po-n-udibe do 15. avg. 1933.
23254-19
Trgovski lokal
na prom-etmi tookii periferije Ljubljane oddam za 500 Din. Trgovina že vpeljana. Nas'ov pove o-glas. oddelek »Jutra«. 23274-19
Dvoriščni lokal
25—30 m' velik, iščem. Pomidibe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Lokal« 23317-19
Lep trgovski lokal
s skladiščem ter manjše stanovanje 6 kletnim prostorom v centru v Mozlrjah, na ugodnem prostoru takoj oddam. Polasnila ln naslov v Ogl. odd. »Jutra«
23253-19
Vsa.ka beseda 1 Di.n; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (20)
Trgovsko hišo
v sredini trga v Savinjski dolini, enonad-str., električna Inč. vodovod, vrt in hlevi, poceni naprodaj. Piačat-i poiovico, ostalo vknjžba. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »140.000«.	22814-20
Nedograjeno stavbo
« 400 m veliko parcelo
prodam na periferiji Ljub Ijane. V hi-ši je popolno ma izgotovljeno dvosobno stanovanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22855 20
Enostanovanj. hišo
z vrtom in njivo prodam. Vprašati: Tezenska št. 3. Pobrežje — Maribor.
22888-20
Stavbno parcelo
2000 m1 po Din 15 m». v bližin, žel. postaje Dev. Mar. Polje proda-m. — Po-oudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Aerodrom«.
22873-20
Graščino
Lep gradič z okrog' 100 johov vinograda, njiv in host-e. ko>n«n,;e, v lepi legi kinpim. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »•Plačam v gotovini«.
22951-20
Majhno posestvo
proda Franc Kren. Trčova Wev. 51 — Sv. Peter pri Mariboru.	23021-20
Nova enodružinska hiša
naprodaj. Vprašati: Po Knežje pri Mariboru. Cankarjeva 32.	2302-?-9Q
Hiša v Celju
z vrtom naprodaj. Naslov r>ri podružnici »Jutra« v Celiu.	2301.1-20
Nova hišica
(vilica) 4 sobe, kuhinja, velik vrt. ori Celju naprodaj za 93.000 Din. Po:a.s-n.i!a da;e Karol Brez.nik v Celiu, iTra-nkopaneka št. 1 23014-2"»
Do štiristanovajsfco hišo
k-u p i in v Liu.bl.iara. Po n.ud'be na oglasni oddelek »Jutra« pod snačko »66«.
22908-20
Hiše, vile, posestva
gostilne in parcele na h-bero. ReaJitetna pisarna Adflmič, Vošn-:«kova 4. za restavracijo »Novi svet«.
23129-20
Enodružinsko hišo
z vrtom, prodam za 80.000 Din. Do.'g 30.000 Din se labko prevzame. Ravno-tarn stavbna parcela tSOO k v. m. Poiše, Mala vas 40, Ječi ca.	23150-20
Arondlrano
posestvo
70 oralov (20 oralov njiv, travnikov), uro do železniške postaje, Idealna lega za sadjerejo, se ugodno odda v najem oziroma z živim mrtvim Inventarjem proda. — Ponudbe pod »Dolenjska« na oglasni odd. »Jutra«.
23197-20
Lepa prilika!
Zaradi nenadnega odpotovati 1 a prodam vi-sokopritlično hišo za manjše obrti ali več stanovanj. Naprodaj za 43.000 Din. Plača sp lahko tudi večji del v knjižicah. Jarše 64. — Sv. Križ pri Ljubi lani.
23097-20
Parcela
naprodaj v Zgornji Si-Ski poleg šole. Naslov Dove ogl. odd. »Jutra«.
"V3104-20
Pozor, upokojenci!
Oddam v na tem hišo z lepimi sobami in vrtom v Mali vasi št. d. Ježici. Zažeijene odrasle osebe. Pismene informacije na ogl8=nl oddelek »Jutra« pod »Šmarna gora«.
23191-20
Trisob. stanovanje
i kopalnico io prnikiina mi oddam z novembrom v Pražakovi ulici 10/111.
23161-^1
Hišni posestniki
prijavite prosta stanovanja ▼ brezplačno posredovanje Realitetnl pisarni Grašek, Masa rykova 12.	23201-21
Več stanovanj
poceni odda Realitetna pisarna Grašek, Masa rykova 12. 23203-21
Dvosob. stanovanje
kuhinjo, kopalnico, vrt,
skupna pralnica ln druge pritikiine oddam z novembrom ali preje Cena 800 Din. Bežigrad, Terstenjakova ul. 7.
23162-21
Komfortno
stanovanje
dvosobno, kopalnica, poselska soba. 5 minut od pošte, oddam novembra. — Informacije Tržaška 8. 23125-21
Dvosob. stanovanje
oddam proti knjižici Mestno hranilnico a'i Kmečke posojilnice in 6 % obrestim Ponudbe na oglasni odde-le k»Jutra« pod iifro »A« 22772-2J
Večje posestvo
v ugodni legi, s plodnim zemljiščem, pripravno za razne kulture ter potrebnimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, kupim. — Po, nudbe z obširnim opisom na ogl. odd- »Jutra« pod »Posestvo«.
23067-20
Vogalno hišo
enonadstropn-o, parket, plin. vse pritikiine in vrt. ugod no prodam, delno na knji-rioe. Moste-Ljubljana, 0'-glarje-va 15.	23275-20
Novo vilo
krasno, komfortno, p-odam Do-pise na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Blizu centra«.	23267-20
Stavbno parcelo
prodam v bližini šišenske cerkve event. tudi na kntižico. Poizve se Verovškova 53. 23264-20
Stanovanje
šolnino, pooeni odda.m 1. sept. na Glin-ca-h. cesta IX St. 21».	23196-21
Enosob. stanovanie
z elektriko io ma'o vrta oddam takoj ali pozneje pri kolodvoru v Dev. M. v Polju.	23186-21
Štiri sob. stanovanje
s _ kopalnico io pri tik lina mi, v centru s 1. novem brom na razpolago. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Mirno Ln soini&no«.	23207 21
Stanovanje
sobe i.n ku.hmj-e, v podpritličju vile takoj oddam mirni stranki brez otroK. Vprašat,; v Ru.tarj-evi ul. št.	23324-21
Vogalna parcela
v bližini sodnije naprodaj. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«
23227-20
Tristanovanj. hiša
v okolici Kamnika
no-va, z ograjenim sadnim m z el en :a dn' m vrtio-m. solnčni l egi. pri g'a vrni cesti, pripravna z« vsako obrt ali upokojenca, na proda.j za 85.000 Din. — Polovica plačljiva pri na kupu. drugo na obroke. — Po;a-s.ni!a daje P. Stare. Kamnik - Zsuprice štev. 45 23314-30
Trisob. stanovanje
z vsem k-omfortom, oddam s 1. septembrom v Siimon Gregorčičevi ulici št. 17/B pritličje.	23238-21
Več stanovanj
odda Tribuč, G: itice, Tržaška cesta 6, telefon 2605 232-4(1-21
Enosob. stanovanje
oddam s septembrom v Trnovem, Staretova ulica št- 25/L	28263-21
Hiše — vile — gostilne
posestva, mline,	žage. trgovine prodaja	Posredovalnica Maribor,	Frančiškanska ulica 21.	23058-20
Prodam
posestvo
z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju, z veliki-m sado-nosivkom io njivo, oddaljeno 5 min-n-t od Brežic. Točne jiši podatki se zvedo pri občini Zakot pri Brežicah. — Cena nizka.	23042-20
V najem iščem
majhno posestvo ali travnik. ter 2 sobi, v okolici Ljubljane — najraje proti St. Vidu, za takoj ali polne je. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Primerno 35«. 251121-20
Enodruž!nsko hišo in parcelo
t Ljubljani kupim proti gotovini. Ponud't>» na ogl. oddelek »Jutra« pod 6i.fr« »Navedba cene«. 23310-20
Parcelo
njivo ali travnik ku.pim Prevzamem tudi hipoteko A. M., Voidma-tfika ul. 2. Most«.	23325-30
Krasno posestvo
vse v ravnini pri glavni cesti v bližini Maribora, vsa nova gospodarska poslopja, velik sadonosnik, lepi zarasti! gozdovi, njiv ln travnikov za 14 glav živine, zaradi bolezni ugodno naprodaj e vsem Inventarjem ln pridelkom. Dopisi na podr. »Jutra« Maribor pod »Izvanredna prilika«.	23290-20
Kmečko posestvo
s solidno zidano hišo, do 5 ha zemlje blizu večjega kraja na štajerskem, blizu železnice kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na podr. Jutra« Maribor pod šifro »M. D. 109«. 23293-20
Prodam hišo
3 manjših »ob, 2 mansard-ni, kuhinja, pritikiine, elektrika in 1,100 mJ vrta Mal« va« 4ll, pošta Ježiea 23085-2«
Stavbno parcelo
ob tramvajski progi proda Pečnik, Dravi.je štev. 16.
23108-20
Enostanovanj. hišo
z Ieipim vrtom poceni pro da Kic, Zg. šiška št. 186.
23106-20
Tvornica sodavice
v dravski banovini, velik obrat, s tovornim avtom naprodaj. — Ponudbe pod šifro »Tovarna sodavice« na oglssnl odd. »Jutra«. 23170-
Nad 200 hiš
ea knjižice, proti prevzemu dolga, nekatere tudi na obroke, prod« Realitetna pisarna Grašek. LJubljana, Masarv-kova 12.	23202-20
Hišo
3 sobami, kuhinjo, klet io in vrtom oddam ra 500 Din mesečno v najem b!i©u L'U.b';«ne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23323-29
Lepo vilo
z vrtom prodam v LJubljani, Kodeljevo. Plačilo deloma gotovina, prevzem hipoteke ln knjižice. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vila z vrtom«. 23308-20
Hišo
s 3 sobami in vso prl-tiklino, lepim velikim vrtom, vse kakor novo v neposredni bližini trga 2alec prodam za 55.000 Din. Delno vzamem tudi na hranilne knjižice. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Mirni dom«.	23284-20
t a nov an je
Vsaka bsseda 1 Din: za da.ja.nj« naslorva ali za iifro pa 5 Din. (31)
Dvosob. stanovanje
kompletno — kakor tudi
enosob. stanovanie
oddam. Naslov pove og.. oddeiek »Jutra«. 22727-21
Solnčna stanovanja
6, 5, 3 sobna s kopalnico, komfortno urejena, del stanovanja uporabljiv za poslovne prostore zdravnika itd. oddam. — Ponudbe pod »Centralno« na oglasni odd. »Jutra«. 23173-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico in vsem komfortom oddam # 1. septembrom v novi hiši za 750 Din mesečno — v Pod-milščakovi ulici 14. — Ogleda se lahko vsak dan med 4. m 5. uro popoldne «3202-31
Stanovanje
3 parke ti ran ih eob, predsobe, balkona io pritlklin, oddam s 1. septembrom v Zadružni ulici 16, KodeJj-e-vo.	2326H-21
Stanovanje
e-o-be in kuhinje oddam od rasli družini. Naslov pove oglasni oddelek »Ju.tra«.
23306-21
Dvosob. stanovanje
lepo aolnčno takoj oddam. Ježlca 91, poleg avtopostaje Ruski car.
23338-21
Sobo in kuhinjo
r centru mesta oddam 1. septembra. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« ------čl
Enosob. stanovanje
« pritiklinami, novo, šolnino, i lepim razgledom poleg tramvajsko postaje, oddam. Dravlje 106, Sojar-jeva pot.	23336-31
Enosob. stanovanje
s pritiklinami, solnčno suho in zračno s souporabo kopalnice oddam. Zelezmi-karjevi 10, Spodnja Šiška.
23335-21
Štiri sob. stanovanje
s kopalnico oddam v Beethovnovi ulici 9. Več iato-tam v trgovini Breznik 22756-21
Trisob. stanovanje
solnčno, ves komfort, oddam takoj ali z novembrom v novi hiši na Ce-lovški ees-ti (igrišče Ilirija) Naelor: Lekarn* Bahovec 22778-21
Več trisobnih
stanovanj
io emo Sti-ri6obn.o, vse e kopalnicami, oddam v Beethovnovi ulici št. 15.
22956-21
Oddam
takoj mirno smuovanje t lepi legi, obstoječe ii 1 veSje io 1 male sobe ter pritiklin, sredi mesta, le etranki z 1 ali 2 odraslima osebama. Nasg-Iov v ogl odd. »Jutra«. 230411-21
Potrebna mi je takoj eo-parirana pra&na
solnčna soba
aH en o* oboo STANOVA-Nje. Ponudbe na ogl. od »Jutra« pod. »Državna uradnica 746«. 23045-21 a
Kompletno
2 #ot>no man-sard.no stano vam je za 2—3 osebe takoj oddam. Lepodvorska 23.
23051-21
Enosob. stanovanje
parketina.no. e pritiklinami takoj poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23141-21
Enosob. stanovanje
za 280 D;n o d d a m s 1 septembrom v Rožni dolini, cesta VII/1.1. 23140 21
Stanovanje
»obe, kuhinje in pritiklin, e posebnim vhodom, z co vembrom oddam. P-"t na Rak-ovo Jelšo štev. Vt.
«0*4-21
Komfortna
stanovanja
tri- te petsobno. odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije se dobi-jo istotam v družbeni pisarni.	22959-21
Dvosob. stanovanje
moderno — t pritiklinami oddam s 1. septembrom. Naslov: Tavčarjeva ulica štev. 8/m, vrata 7.
22998-21
Pristopajte
k Druš-vu stanovanj, na jemnikov. Gajev« ulica — Nebotičnik IIL 373 21
VeMko stanovanje
obstoječe iz 8 sob s pritiklinami. kopalnico itd., v I. nadstropju Scherbaum-ovega dvora v Mariboru 66 z dnem 1. sept. 1933 odda v najem. — Vprašati pri Mariborskem kreditnem za-vodu, Scierbaumov dvor 22890-2)
Trisob. stanovanie
kopalnico, oddam mirni stranici. Ogledati med 3. in 6. uro ne Jegiičevi (prej Ahacljevi) cesti štev. 1.
»198-31
Dvosob. stanovanie
takoj oddam v Roini do-Imi, cesta II štev. «
23155-31
Enosob. stanovanje
odda-m v Ljubljano, Kodeljevo 19. Ogledati do 6. uri zvečer.	23US9-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
23154-21
Stanovanje
kuhinjo in 2 so.b, ali brez kuhnmj« oddam v Savljah 4tev. 73, pošta Jezica.
Ž3C92-21
inosob. stanovanje
pritiklinami oddam takoj ali s 1. septembrom v Zetenl jami, Koroščevo 13 22872-žl
Dvosob. stanovan'e
t lepo verando, r pritličju oddam takoj ali s sept-em brom na Tržaški cesti 19.
22844-31
Stanovanje
dvosobno ali enosobno dobi manjša boljša družina, ki plača stanarino za detj časa naprej. — Pri vložbi primernega zneska se odda tudi dosmrtno. — Po nudibe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Mir«.
22786-21
Trisob. stanovanje
s k.uihitijo in pritiklinami oddam s septembrom oa Celovški cesti 56. Vprašati v pletami na dvorišču,
23301-21
Dvosob. stanovanje
parketirano, v bližini magistrata takoj oddam za 750 Din mesečno. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 23272-21
Enosob. stanovanje
odstopi stranka za takoj. Oddaja Jos. Pretnar, Tržaška 24.
23265-23
Dve stanovanj®
enosobno ln dvccobno, parket, elektrika. vrt, poceni, oddam. Zvezna ulica 14. Zelena jama.
23222-21
Štirisob. stanovanje
s kopalnico, visokoprl-tlično, oddam s 1. novembrom. — Naslov T ogl. odd. »Jutra«.
23225-21
Dvosob. stanovanie
kopalnico io pritiklinami pod Ro4n.ikom oddam s 1. septembrom. Naslov pove oglasni odd-elek »Jutra«,
22818-21
Trisob. stanovanje
s kopalni-co las pritiklinami, v cem-tru mesta oddam Povrprašati v Dalmatinovi ulici St. 5, pritličje levo.
22956-21
Dvosob. stanovanje
oddam proti knjižici Mestne hranilnice Kmečke posojilnice in 6 % obre »tim. Poond.be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »A«.	22772-21
Štirisob. stanovanie
z vsemi pritiklinami oddamo s 1. novembrom v palači »Viktor ia«. 22984-21
Mirno stanovanje
sobe ln kuhinje takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23229-21
Enosob. stanovanje
e pritiklinami, suho in zračno, iščem x novem brom. Naslov pove ogas oddelek »Jutra«. 23331 21
Dvosob stanovan»e
s kabinetom, za 600 Din, <-isok^pr:tl'čno. parketirano »a šolnino, oddam Ob Liub!jaj>;ci 33/1, Kodeli-evo 23326 21
Enosob. stanovanie
oddam v Zg. Si£ki St. 166
—	Spa-nčeva pot. 23316 31
Podpritlično
stanovanje
sobe io kuhinje, suho ter zračno, oddam v Sp. šiški
—	Podlimbarekega ul. 42.
23308-21
Stirisob. stanovanje
zračno ln suho z vsemi pritiklinami oddam. — Primerno tudi za pisarno. Poizve se Dvofako-va ul. 3, dvorišč«*, pitama.	23334-21
Trisob. stanovanje
s kuhinjo oddam e sep frembrom v vili zraven hotel* Bellevue. Cena 600 Ko.	22967-21
Enosobno
stanovanie
« prvtiklinami oddam Vodovodna c. 77. 23132-21
Stanovanje
dvei sob, predsobe io pri-tikfi.n v novem občinskem domiu v St. Vidu nad Ljubljano se takoj odda.
23131-21
Stanovanje
trisobno, tik sodišč«, oddamo za Dio 1300. dvosobno za 820 Din. Pojasnila: Adamič, Vošnjskova 4. za restavracijo »Novi svet«.	23130-21
Stanovanje
StTrisobno, z vsemi pritiklinami. visoko pritličje, plin, kopalnica, oddam e 1. novembrom. Pojasniila daje Joe. Platner, šubiče-v« 3.	23128-31
Stanovanje
trisobno, pritikiine, oddam za november. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 23078-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam takoj ali pozneje v Vodma tu, Ribniška ulica št. 27.
23093-21
Dvosob. stanovanje
s priitii.kliTiami oddam t» koi ali s septembrom v Bolgarski ulica štev. 21a.
23083-21
Trisob. stanovanje
druigo nadstropje, v Slomškovi ulici takoj oddam. — Več pri kamnoseku A Vodniku, pri glavnem ko lodvoru v Ljubliani.
23119-a
Dvosob. stanovanje
»o-l-nčoio in zračno, oddam i 1. novembrom. Naslov f oglasaem oddelku Ju.tra 231,17-211
Vsaka beseda 50 paj; *a dajanj« naslova ali z* Šifro t Dia. (21-a)
Udobno stanovanje
4r—5 sob, event. tudi celo vilo, vzamem v najem s 1. oktobrom na periferiji Ljubljane — najraje v Zg. Šiški blizu remize, ali na Ježici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oktober 1933«. 22729-31/a
Stanovanje
tiri- ali štirisobno, solnčno, v vili, z vntom, iščem za november ali februar — na Mirju ali Vrtači. Po nudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod iitno »3006«.
22776-21/a
Stanovanje
trisobno, ali dvosobno t kabinetom, iščem z novembrom. Pogoj: kopalnica, L na-istr., vzhodni cent-er. Ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod »Trije odrasli«.	23112-51/»
Stanovanje
z 1 ali 2 sobama in kuhinjo, iščeta 2 go-spodična, ki sta ves dar. odsotmi. — Ponudbe na ojrlas. oddeiek »Jutra« pod šifro »M^sto«.
230©9-21/»
Stanovanje
eno- ali dvosobno, išče tričlanska družina v bližini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Reden plačnik«.
S3105-21/«
Stanovanje
3 sob, kopalnice in pritl-kVlo, čisto, išče ma ošte-vilna družina v mes-tm ri november. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna stranka«.
23101-21/a
Stanovanje
eno- ali dvosobno, 6 komfortom, išče stna-nka brez otrok. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod šifro »Mjrno 9«.	23175-21/»
Stanovanie
eobe in kuhinje, blizu gimnazije išče zasebnic« — po možnosti še z avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zasebuica«. 23216-21/a
Dijaške t obe
Lepo sobo
opremljeno, zelo separtra-no. oddam boljSi osebi. — NaeJov r ogl. odd. Jutra.	23146-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodiom oddam takoj. Rožna dolina cesta 6, št. 4. 23068-23
Opremljeno sobo
oddam gospodu nižfleg* stanu za 150 Din mesečno ali pa sprejmem sostanovalca za lflO Din mesečno. Cegnarjeva uilica 4. na dvorišču, blizu bot-n-i ce.	23076-3»
Stanovalka
se sprejme. Naslov v odd. »Jutra«. £3053-23
Opremljeno sobo
oddam dvema osebama, najraje gospodičnama. Verovišek, Hrenova nI. 13.	23052-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Prude štev. 25.
23142-23
Opremljeno sobo
poceni oddam. ozir. sprejmem sostanovalko s 15. avgustom ali 1. sept. v Rožni dolini, cesta HI — »t. 7/L	23137-23
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22)
Dva dijaka
ali dijakinii
sprejmem po prav nizki ceni na stanovanje m brano. Vpreieti ustmen-o li premeno na naslov: Korenčan Julija. Ljubljana. Topniška ulica 12.1.
23003 22
Dijakinjo
sprejme boljša družina v vso oskrbo v centru Celja.
Klavir in nemška k-onver-zac-ija na razpolago. Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju.	23010 22
Dva dijaka
srednješolca, z dežele, sprejmem s 1. septembrom v prav lepo solnčno sobo. Klavir na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrbna mati«.
23144-122
2 dijaka
dijakinj njfuilhj srednjih šol se sprejmeta z vso oskrbo v lepo sobo, pomoč pni učenju. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod šifro »Uradniška družina« S3066-Ž2
Več boljših dijakinj
sprejmem v boljšo oskrbo v centru po nizki ceni. Naslov v oglasnem <»dd. »Jutra«.
83124-22
Mesečno sobo
opremljeno tn s strogo «e-pariranim vhodom takoj oddam. Poizve se v trgovini v F.orijanski ul. 1.
23095-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj ali s 15. avgustom. Hofi«r, WoJfova al. 1/IL 23177-23
Gospodično
eprej(m»:-m na staaovanje i vso oskrbo na Starem trgu št. 2&'HI levo. 23176-23
Separirano sobo
solojčao iaa čisto, v centru mesta oddam 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23169-23
Sobo
lepo. zračno, solnčno ln sračno, prazno ali opremljeno oddam s 15. avgustom pri pošti le boljši osebi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
23094-23
Elegantno sobo
oddam na Vrtači. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 23178-23
Sobo
8 posebnim vhodom, oddam v centru. Naslov pove oglasni c-ddelek Ju-tra.
83311-23
Dva dijaka
sredini mesta sprejmem na stanovanie in dobro hrano ter strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
23x95-22
Stanovanje
1—S sob io pritiklin, i£če md-reo zakonski par v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Staloa stranka.«
22952-21/a
Komfortno
stanovanje
solnčno, dvo- ali trisobno, išče za mesec november mirna io točna dvočlanska stranka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Br-fez otrok«. 22875-21/*
Majhno stanovanje
t kuhinjo, v pritličju, za samca, iščem v Vižmarjih Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	229ž4-2l/a
Solnčno stanovanie
dvo- ali trisobno, v centru mesta ali blizu išče mirma stranka. Ponudbe na og'as. oddelek »Ju.tra« pod »Banovlnska uradnica«.	22958-21/a
Dijaka
nižjih razredov sprejmem k tretješolou, z vso otkrbo Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	23268-22
V Celju
sprejme dva dijaka nlž-ješolca na stanovanje ln hrano bivša učiteljl-ca-vdova. Event. pomoč pri učenju, klavir ln nemška konverzacija. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celiu pod mačko: »Učiteljica«.
23285-22
6 dijakov
boJ.iBih staršev, sprejmem. Vestna vzgo:a. Pouk doma v šest-i-h jez:k:h. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23330-22
Sobo odda
Sobico
takoj fl.>d«m na Sv. P^-tre nasipu št. 53. 23185-23
Prazno sobe
krasno, čisto in zračno. ■ po-sebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam v Tavčarjevi ulici 2,11 — desno.	23221-28
Sobo
z 2 posteljama, na ieijo s hrano odda.m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23218 28
Opremljeno sobo
lepo, s 6kupnim vhodom oddam solidni gospodični v sredini mesta. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
23187-23
Solidnega gospoda
sprejme boljša družina v prijazno, zračno sobo ln na dobro domačo hrp.no. — Naslov pove ogi. odd. »Jutra«.
23210-23
Sobico
s posebnim vhodom oddam Poizve ee v trafiki Tivoli 23213-23
V Celju
Sfo gospa i dvema otrokoma stanovanj« z eno sobo in kuhinjo. — Ponudbe na podruž. »Jutru« v Celju pod »1. september«.	23009-31/a
3 sobno stanovanje
s predsobo, kopalnico, pralnico išče mirna snažna stranka odraslih oseb v okolici Tabora ali Friškovca za nov-emlber. Ponudbe na gi. odd. Jutra pod »Tabor 5«.
33079-21a
Stanovanje
dvosobno, v centru, išče za november mirna in točna stranka dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mesto 22«.
23073-21«
Stanovanje
sobe, kuhinjo io pritiklin (za 1 osebo) iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Snažna gospodična«.	231W-21/a
Stanovanje
1—2 sob io pritiklin, Sito iSčem s septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Gospa« 23102-21/»
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova »Ji za iifro s Ka. (23)
Sobo
strogo separirano, s kopalnico in klosetom, vse pod enim ključem, v novi hiši, solnčna lega; oddam takoj mirni osebi. Vprašati v Dvorakovi ulici 12, pritličje desno. 22758-23
Srednjestari gdč.
oddam v lepi vili z vrtom mesečno sobo g posebnim vhodom, z ali brez zajtrka io pranja perila. Ponudbe pod »A. P.« na oglasni oddelek »Jutra«. 22S57-23
Opremljeno sobo
zračno, i vrtom, oddam v vili. Telefon v hliši. — Kclezija, Gerbičeva ul. 26 22828-23
Sobo
lepo opremljeno, sepertr*-no. oddam solidni gosipo dični Pod Trančo št. 2/n. desno.	23002-23
Prazno sobico
malo, za dve osebi, ki »ta ves da.n odsotni, iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	£8126-23
Brezplačno
stanovanje
oddam proti dveuraemu hišnemu delu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod mačko »Ženska«. 23322-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ter uporabo kuhinje io pritiklin, oddam takoj ali po-ine-je 2 osebama po nizki ceni. Ljubljana VII — Kamniška ulica Stev. 22.
23306-23
Solnčno sobo
lepo opremljeno za takoj ali j>a s 15. avgustom ev. s souporabo klavirja dam v najem v centru mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
23249-23
Elegantno sobo
strogo separirano oddam boljšemu stolnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
23247-23
Lepo, veliko sobo
opremljeno, zelo mirno in čisto, oddam le stalnemu in solidnemu gospodu na Resli-evi eeeti 5, pritličje, levo.	23276-23
Separirano sobo
čedno. poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« . i	23321-28
Opremljeno sobo
za 1 ali 2 oe-ebi, oddam takoj ali s 15. avgustom v nebotičniku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23311-33
Čisto sobico
lepo opremljeno, s parketom in elektriko takoj oddam eolidod, točni io stalni osebi za 200 Din mesečno. Križevnižka ui. St. 7/L	22974-23
*§LAVII J A*
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V LJUBLJANI, Gosposka ulica telefon štev. 3176, 2376.
Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Ko vi Sad in Split
MladeniSko lepoto obraza ohranile s stalno uporabo dokazano fine Porenal-kreme. Mastna Porenal-krema, uporabljana preko noči. varuje, pomlajuje ln obnavlja kožo, a suna Porenal-krema kot podloga pudru, zožuje velike pore, drži odlično puder tn olepšava obraz. Porenal-kremam je odveč vsaka reklama, kajti učinkovanje preseneča! Ena tuba snhe ali mastne Din 18._.
V INTERESU VAŠE LEPOTE
Olepšavajoče Porenal-milo ustvarja blago, istoimensko penasto kremo, ki blagodejno deluje ne samo na čistočo, temveč tudi ne lepoto obraza ln rok. En komad Din 12.—.
Zahtevajte povsod ali pišite glavni zalogi: »NOBILIOR«, parfumerija, ZAGREB, Ilica 84. ln Jelačičev trg 15
Najfinejši puder, ki odlično drži. a ne prepušča znoja, zelo fino parflmlr&n, nežen, v prekrasnih barvah, zajamčeno neškodljiv, to Je Porenal-puder. edinstven svoje vrste. Ena Škatlica Din 24.—.
Ako imate Jako mastne Uc«, m Vam delajo ogret ln velike por«, ki m ne dajo prikriti tudi z najdebelejSo plastjo pudra ali Šminke. Ako pa redno masirate svoj obraz zjutraj tn zvečer ■ Pore-mlekom, boste dobili presenetljivo naglo Izredno lepo ln čisto polt. Ena steklenica z navodilom Din 32.—.
KlA
Vsak« beseda 50 par; x> dajanje naslova ali
*a šifro a. Oin. (23-a)
Starejši gospod
i VSe svetlo »o bo v b ' £:n i Mestnega doma. Ponndbe nj oeatHH oddelek Jutra ;.od »Hitro«. 22945^3/a
Elegantno Opremljeno sobo
T rentru, e etrogo se[>ari vhodom in i npo rabo kopalnice, išče go-i-pod, k: Sest« prihaja v I.jubijano. Pcnudbe pod »PrSietno stanovanje« na c*1. odd. Jutra. 23099-32a
Vsaka beseda 2 Dinj za (iajanje naslova ali šifre pa 5 Din (23)
Sobo
« Jtediloifcom išče eonMca
*aDw> v ee-nitrn. Ponudbe »d »Zmožna« na ogl. od dZ »Jutra«. L'303Ž-23a
Opremljeno sobo
&S--0, Me pr:\ at. Ponuube na oglasni oddelek Jutra t>,*j iifro »1. september«. y	23120-23/e
Kdo odda materi
z 11 letno dijakinjo prazno ali samo delno opremljeno sobo. Za hčerko pogoj popolna dnevna oskrba, ker je mati po večini odsotna res dan. Prednost imajo družine brez otrok ell z odraslimi dekleti. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenost«. 23215-23a
Sobo
• po«ebn:m vhodom, i5č-»"m ■r predmestju. — Bežigrad :,ma prednost. Ponudbe na {►glas. oddelek »Jutra« pod *u«vuko »Mir«. 23324-23/»
Vaaia bmied® 2 Din: n dajanj« naslov* ali šifre pa 5 Din. (34)
Simpatična dama
•ta.ra 30 let, inteligentna, ieli v svrho razvedri'« ziiania z dobro eituiranim gospodom. ki bi ji event. p^m-ieal iz m "mental ne denarne stiske. Starost po-s>t-ai»kega pomena. Dopise pod »Hvaležna ljubav« na podruimoo »Jutra« t Ma-ribor.u.	22887-24
Mlada gospodična
Inteligentna, želi znanja j boljišiim gr^ftodn-m. Pre riti ost imajo višji državni privatni u-odn:ki z lepim »vt-onM-bilom. Doipiee pid »Pkurin; nede]:«»ki izleti« ne. offiaf. oddelek »Jutra« _	22859-24
Želim dopisovati
s boljšim žele®mSki® urad-niikom. Ponudbe na ng'as. oddelek »Jutra« p'd šifro »fVamijema 3-:«. 2.S31 -24
Inteligentna gdč.
sim.patii.na, stara 22 ieii poročiti 30—50 let »t» rega Inteligenca. Le r<«ne ponudbe na oga?. odde>k »Jutra« pod >B!(md".nka«.
2i8tW-25
Mlade pse
Slstrofervne, nemške kratkodlake, prvovretaih staršev, proda Lovec v £gor-
n,5 S Ski št. 92, pri Ljub lja.nk	23302-2'
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova alt za šifro r» "S Din. (29)
Samec
stalni državni nameščenec
m i mesa in prijaznega značaja, "bi takoj poročil mladenko ali vd-ov-o s kapitalom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten namen 175«.
229:5-25
I>rž. uslužbenec
star 39 let, želi poročiti go^podič-no ali vdovo bre* otrok, staro od 25 do 35 let. Šivilje in Štajerke ima jo prednost. Dopise w oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Železničar 3S«.
23020-25
Izvanredna prilika!
Klavir dunajske tvrdke za •1600 Din naprodaj v Cerkveni ulici št. 21, vrata 13.	23016-2»
Mizarski stroj
najmodernejši, univerzalni »Teichert«, 600 mm, s 7 stroji, zet« pocenit naprodaj." Ponndbe na oglaem oddelek »Jutra« pod šifro »Vdelani motorji«.
22994-29
Ljubljančan
srednje star-oeti, osamljen, nesrečen v zakonu, želi prijateljico, o?aralj.eno, iz škofje Loke, Kranja, Radovljica ali z Jesenic. — Ponudbe z naslovom na osr. oddelek »Jutra« pod »Po-zneje skupno IžSvtije-nje.« "	23040-25
Posestnik
ln podjetnik
47 1. st., ločen, nastanjen v večjem mestu Slovenije. želi poznanstva e udlično damo od 36 do 40 let staro (ločenke Izključene), v svrho že-nitve. Samo resne ponudbe s sliko na Publl-citas, Zagreb. Ilica 9, pod »Glttck 34901«.
23055-25
Kmečki fant
posestnik v Ljubljani, star 40 let, želi poročiti kmečko dekle z doto v gotovini. Tajnost zajamčena. Samo resne ponudbe pod »Pridna na ogl. odd. »Jutra«.
23234-25
Mucka!
B" na komisiji; s 1. okt. brez službe. Tvoj pobče-k.
2i934-24
Znanja želim
• samskim, do 38 let starimi žel. uradnikom, pn-rmdbe na ig'as.ni oddelek ».Tiitra« pod značiko t>o*t 29«.	2-2953-24
Znanja želi
mladi gospodič s simpatično goeapodično. Dopisi po možnosti s sliko na ogl. od. »Jutra« pod šifro »'jjobav«.	23065-24
Simpatična
»V;rej$a inteligentna dama zaradi pomanjkanja znanja seznaniti se z &o-boerp.ninn boljšim dobro fituiranim gospodom nad 50 let. Cenjene ponudbe pol »Nada« n3 ogl. odd. »Jutra«. Jajnost čas*,na zadeva.	23043.24
Dva gospoda
želita poznanstva z dvema gospodičnama v evrho športa ln zabave. Slika zaželjena. Diskre-o!1a častno zajamčena. Postati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zabava«.
23091-24
Skrb s prodajo
tn nakupom posestva ter Iskanje poznanstva V zenitbene svrtie poverite /Daruvar?ami« Da-ruvar. ki ne zahteva za to provizije. Pop'« brpz-
pla?en.	23209-24
Mlajša ločenka
išče starejšega gospoda vdovca ali ločenca, event otrokom. — Ponudbe n« og!as. oddelek »Jutra« pod ToaSko »2enitev«. 23332-25
Pridna in poštena gospodična
z lepim imetjem, želi poročiti podjetnega gospoda. Ponudbe na podru-ž. Jutra v Celju pod šifro »Ta.koj« 232S0-25
Značajna gdč,
inteligentna, lepe pojave, stara 28 let, skrbna in premožna bi poročila drz. uradnika primernih let. Stroga dls-kreelja. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Vzorna Sena«	23296-25
Pralni stroj
rabljen, veliko gostilniško kredenco tn dobro ohranjena vrata in okm prodam. Erker, Reeljeva cesta 20.	23134-21a
Rabljen stroj
v dobrem etanjn, t obiiči kombiniran, s pora vn a' nikom (Abrichtdich-terehobel Maschine) kupim takoj. Franc Debt jak, kola rs k i mojster, Pnimskovo št. 90, p. Kranj. 230o0 29
Motor
na »eealmi plin. 35 HP, ln
žago venecijanko
kupi J. Jarc, Murske So bo ta.	22819 29
Pletilni stroj
prvovrsten, malo rablje, prodam. Brezplačen pouk. Istotam prodam
voziček na 4 kolesa
močan, okovan ln malo rabljen, vrtno mizo ter stole, vse skupaj zložljivo. Poljanski nasip 12/2, vrata 12.
23189-29
Šivalni stroj
Singer, pogrezljlv, skoraj nov, ugcdao napro-dal. Hrenova ul. št. 14. Hribar.	23108-20
Šivalne stroje
krojaške. čevljarske im ženske, malo rabljene, po nizki ceni proda Marija Kastelic, Rimska cesta 23 23180-29
po
Marelice
6 Din, breskve po 5
Din in hruSke po kilogram razipošiiji etržln, Kržko.
Kopališče
in letovišče
naravno, se priporoča — Sorlij Gorenja vas nad Skofjo Loko. Cfclodnevnj oskrba 32 Din.
19125 Si
Dekliški penzijonat
Seh osj> Hubertu«. Amtsiet tea. Avstrija: gospodinj »tvo. dunajska fin« kuhi nja. šivanje, vrtnarije, re ja perutnine, jeziti, glas ba, umetna obrt, ples. t« nis. jahanje, sabljanje, zimski šport. Meseč-no: avetr. šilingov 200.
21608-38
Najboljša okrepitev
po hri.pj «!i iivčn: bolem' — Hotel penston »Iri^lav« Bohinjska Bistrica. Siove nija 10 dnevno bivanje 40< Din. v »ezriji 450 Din.
204-Sf-
Rekonvalescenti
-a Golnika, To poišči c e itd. dobijo, ljetovanje i opora va.k v lepem in zdravem kraju po nizki ceni. Tra-žiite Informacije preko ogl. oddelka Jutra pod šifrom »Podipoloo odguvarja«.
22628-38
Vsaka beseda 1 Din. t» dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059

PREMOG suha drva
Pisalni stroj
že rabljen, poceni ku.pim .Vaslov: Dušan Filiipovič, Robbova 21.	23329 29
Vsak» beseda 1 Din. '.a dajanje naslova ali r.» šifro pa 5 Din. (301
Simpatična gdč.
trg. Izobražena, s pre-moženlem vrednim 350 tisoč Din želi znanja z dobro sltulranlm trgovcem a'l viSiJm tiradnl-kom. znafainlrrt. plemenitim. starim do 35 let. Samo resne doT>'se po možnosti s sliko ni »vrl. odd. »Jutra« pod šifro »Diskretno-?.
23337-25
Striženje 5
britje 3 Din
samo v Rapidu. Sv. Petra štev. 25. Smo najcenejši! Obiščite nas! 22986 30
In^rnittciie
Vsaka beseda 1 D'.n: 'A dajanj« naslova ali 'a Šifro pa 5 Din. (31)
! Vsaka besed* 1 Din; za dajanj« naslov* ali za šifro tn S Din. (26'
Pozor!
Harmonije od 200fi Din pianine od 10.000 D'n divb' te v r-vo-rnici Iv. Kacin Domžale. — Popravja in najcenejp. Zahtevajte cenik.	18914 26
Črn klavir
(Stutzfliigel) skoraj nov, I>roda Dobrajc, Maribor. Sodna 19.	23019-26
Pianfno ali klavir
'Stutzfltigel) kupi Kosi v Mariboru — Tattenbach ova št. 24.	23018-2C
Višji drž. uradnik
srednjih let ln postave, vdovec brez otrok. Seli ?aradi ne.po^nanstva dopisovati z 7nača1".o. Siv-l.ienii polno mlad<>nko ali vdovo brez otrok. — Sliki 7aMt"tin. OboV-st-nnitri dis^retn^t deva ?astl. Ponudbe ra cl. odd. »Jutra"
Podjetnik
»rednje [»■•stave, 3f» !et star — želi sna nja z gos.[*>dič no. v svrho resne :n iskre re ljubezni. — D»p;se na 0-rl«s oildelek »J'»t'»« pH lir-o »Izobrazb«! p>ist-an-»ko«.	23327 24
Prijetna dama
želi dopisovati z gospodom. Nemcem. 40 do 50 let starim. Ponudbe na oei. cdd »Jutra« pod slrfro »Welle 18«.
23251-24
Vsaka Deseda 1 Din: za dajanj« naslova aM za Šifro pa 5 Din (27,
Mlade lovske psičke
(•■•s-okrvne, nemške kratko d ake. plr.m. nitih staršev, p-cdn Ant. G dec. L:mibuš pri Mariboru štev. 22.
22809-27
Kunci
čistokrvni, sivi, belsrijski orjaki, naprodaj. Ljubljana. Rezija nska ulica 11. Kolezija.	23074 27
Psi jazbečarji
z rodovn;knm. naprodaj. Porzve se v Mrijski ulici št. 13.	23299-27
Preklic
Podpisani nisem p'ačn.ik za doigov-e, katere bi napravila moja žena Frančiška Kr0'šeij na moje ime — Kroželj Anton. Moste pri Ljubljani, Zvezna uJ. it. 8.	23217 31
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
(a
.1 a a oeseda 1 Dm. za dajanj« naslova »1! ta S:fro rw 5 Din.
Srebrne krone staro zlato in srehro
kopoje rafinerji« drag i. kr>vin v Ljubljana. Ilirsko ulica štev 36 — vh>d j V:d'i-vdanske oe^te. pri go stilni M.ii na.	7(
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenaf
CERNE - juvelir
Ljubljana, VVollova ulica 3
Vsaka onst-ila ) pir, za dajanje naslova ali za šifro r>a 5 Din. (33)
Izboren cviček
40 hi ali manjše množine po Din 3 liter proda K on rad Vidmar, St. Ru.pert. Dolenjsko.	22821 33
Fostrierja
enoletnega, barve pepof-nate, zelo lepega, prodafli. Vprašati Anton Kuhar, lovec. Preddvor, iiaše! i pri Kranju.	23057-27
Koroške brusnice
(Preif-elbeeren) prvovrstne, dnevno sveže, dobro pak" vane raipošnl.ja od 5 kg naprej [>o pošti ali brzo-voZno Zechner Henrik, l.r-gove«, Libeliče, Korošk).
22555-3?
Vina
dobrega, bizeljskega, lan-skoga 40 h! ugi.duo proda Postržin, Krško. 22904-33
Starj krompir
in fižol
fprepeličar) naprodaj. Zbllje 27 pri Medvodah 23151-33
kupujemo
vsake vrste, po najnižjih cenah, proti takojšnjemu plačilu. Iščemo tozadevne na-kupovalce v vseh krajih Slovenije.
Pismene ponudbe na
»JUGO« zadrugo MARIBOR Kopitarjeva ulica 12.
23289-33
Naznanilo!
Sporočamo, da smo svoje prostore preselili iz dosedanjih v še-lenburgovo ulico 7-1.
Glej dai i oglas!
Narodno d. d. Parket-union, Zagreb, Zastopstvo Ljubljana.
8585
S,
lotnte v »Juirovem« naiem oglasniku
Kozmetični zavod La-la Schimon
Vlaisavljevič
Langov trg 2, (Kib-njak), Zagreb.
Modema nega in strokov njaška masaža obraza, dovršena oistramtev vseh gub veikih por. ogreev. mozoljev. Pakovanja, pa mlajevanja. Strokovne na svete btezplaiVn-o Odgovar jamo takoj na D'smene vprašanja-	8318
Pri vseh na§ih zastopnikih in pumpah smo uvedli
SHELL
MOTORNO OLJE
v steklenicah po 1 liter vsebine.
Vidite b j kupujete,
nimate izgube, a dobivate garantirano SheHovo kvaliteto.
Po odstranitvi plombe se vliva olje iz steklenice direktno v motor.
Plačate samo olje,
a steklenica ostane nam in ni zaračunana v ceni olja.
Za daljša potovanja
priporočamo naše praktične »Shell Motor 03« kante.
Za dobro ohranjeno prazno kanto vračamo denar
8604
nglo Jugoslavensko Petrole jsko d. i
kokošji; purje,
GOSJE ln RAČJE
NAVADNO, 8 STROJEM CISCE-NO tn COHANO
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO In FRANKO
DOBAVLJAT VSAKI MNOŽINI
£. IPajdctf &a(iQvec
Telefon 59, 6o, 3, 4«
*
Umrla nam je preljuba mama, sestra, gospa
Franja Mavsar
roj. Strgar
Pogreb bo v nedeljo popoldne v Sromljah pri Brežicah.	8622 Žalujoči ostali Rodbine: MAVSAR, NIKOLIC, DR. ROSIC, STRGAR.
Šotori
LJUDSKI SAMOPOMOČI
v Mariboru
izrekam najiskrenejšo zahvalo za podporo, katero sem prejel po smrti g. Antona Škofiča. Priporočam vsem to prekoristno ustanovo.
Košnja, dne 3. avgusta 1933. 8614	VARŽIČ ANTON.
PERJE
kg Din 7.—, 10.—, sivo čohano Din 16.—, 24.—, belo čohano kg Din 44.—, belo čohano gosje spuhom kg Din 64.—, 84.—. Beli puh Din 160.—. Blazina, polnjena, 40x50 Din t»).—, 60x80 Din 27.—, 35.—. Pernica polnjena 120X180 Din 90.—, 135.—, z ružičastim ali plavim inletom. Vzorci brezplačno. Odprema po povzetju. Naročila preko Din 350.— pošljemo franko. Odeje, polnjene z vato ali puhom. Neodgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo
denar.
„Postelfinau H. Weiss, Zagreb, Ilica 76-e
spalne vreie, »p»rtei pit-šči, nahrbtniki. — Maks-o S a 1 g o k. d., OeijA.
220-6
Vkuhavajte
sadje in sočivje v
VVECKOVIH KOZARCIH
in kupite jih pri
JOS. JAGODIC
Celje 20 8424
3UU.H.I I RJUULJI nr
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik.
V vročini se dobro spi
FOTO AMATERJI!
Neobhodno potrebna vam Je ravnokar izttla
FOTOKNJIGA (Din 40)
Dobi se v vsaki knjigarni, foto-trgovinl ali pri Foto-Revlji, Zagreb, Dalmatinska 6.	217
žične vloge po 109 Din
Žične vioge iz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naroČilu se prosi, da 8» navede natančna notranja mera postelje.
„WEKAH, MARIBOR 1.
Odvetniška pisarna
v podeželskem mestu bivSe Štajerske se odda 1. septembra v najem. Ponudbe pod »Uvedena pisarna« na oglas. odd. »Jutra«.
8616-a
SOKO PECI
čudovito poceni ln dobre
iz brona, ne iz ploCevlne, za kurjenje % vsakovrstnim gorljivim materija-lom. Dobivajo se v vsaki trgovini z železnlno.
Iidelu je:
Vojvodjanska livnlca d. d. Novi Sad
205/a
Koliko škode lahko povzroči potenje!
Koliko nepi&ik ln Mprljetnocfl prt p • t • a j v! Toalet« upropašiena, eleganca, pravilno drtooj« i« ieneka dr atest komprom iti-rs-n«, mogo6. telo tigr°b« prijatelj« ... Ve« to umot« takrrviU D«pr>jeteD duh
po potu.
OOORONO Vam daje enostavno in tao«*ljiT9
»redstvio, Aa obvarujete toaleto r brezhibnem »teoju in da Vam oet*.ne koža pod pazduho povsem euba. Nabavite v trajno obrambo proti neprijertnenm po-
tenj.u
ODO-RO-NO
Nikar a« ne bojte, da Vam bi Odorono fco*t> draHI ait da bi Vam umazal tndi najbolj obintljSTO obieko.
Prodaj* »e v vseh trgwvi.noi • parfumerijskim in toaletnim blagom.
Glavno skladišče: M. Neumaon, Zagreb, Boikovič.ra 44
IZJAVA.
Izjavljamo, da gospod Josip Zemljič iz Celja ni več naš zastopnik in tedaj ni upravičen za nas sprejemati naročila. Opozarjamo ponovno, da nismo plačniki za dolgove, ki bi jih imenovani napravil na naš račun.
»HUBEETUS« Celjska milarna d. t o. z.
Celje, dne S. avgusta 1933.
8618
aa .MASA' poljski postelji
Patentiiana. stabilna tloi-Ijiva i močnim p.atoom Din 300.—. k temu zavoj Din 80.—. Makro da Igo
k d Ofijek.	220 37
, , MiloštmVa
F Storili ce*'o sam/ Sl v*tte	koži;
SLAVONSKE IPAIRIKIETIE
Zastopstvo za dravsko banovino:
LJubljana, Šelentmrgova uL 7/1.
dobavlja in polaga v vsaki količini in po pri-8584	znano najnižjih cenah
samo
NA1ROONO D. ID. IP AIR K lETU i OIN ♦ ZAGIBEB
James OUver Curvood:
71
Hči divjine
Roman
David se je uprl. Saj mu ni bilo nič! Potreboval je samo vode in mila; oboje je bilo v njegovi sobi. A Hauck je vztrajal, češ, da se tako ne spodobi in da bi bilo grdo videti, ako ne bi takisto imel pomočnikov kakor Brockaw. Rekel je, da je Brockaw tako nenadoma »izdrl« vso reč, da pred bojem nihče ni utegnil privoščiti Davidu dobre besede. Langdon in Henry naj gresta zdaj z njim, pa mir besedi.
David je res privolil, da sta ga spremila v njegovo sobo. Langdon, tisti veliki, ki ga je bil snoči tako sovražno pogledal, je nalil vode v veliko pločevinasto skledo, med tem ko je Henry, manjši izmed njiju, zapiral vrata. Zelo prijazna sta bila videti, posebno pa Langdon.
»Snoči' mi niste nič kaj ugajali,« je prostodušno priznal. »Mislil sem, da ste kak vražji policijski vohun, ki bi rad vtaknil nos v naše posle.«
Tako govoreč je stal z vrčem v roki zraven Davida, in ko se je ta sklonil nad skledo, mu je bil Henry baš za hrbtom. Potegnil je nekaj iz žepa in stopiJ bliže. Ko je David pomočil reke v vodo, se je ozrl na Langdona in zalotil na njegovem obrazu čudno, nepričakovano izpremembo — spet tisto strupeno zlobo kakor snoči. Prav ta mah ga je tisto, kar je držal Henry v roki, toli strahovito treščilo po glavi, da se je kar zrušil nad skledo. Vse, česar se je zavedal, je bila ostra, neznosna bolečina, kakor da bi ga bil prebodel z ža-rečim jeklom; nato ga je pogoltnil veliki, brezdanji prepad teme.
25. POGLAVJE »Našli so najino sled!«
V zmedeni noči, po kateri ga je neslo, ni David niti čutil bolečine, niti se ni Bog ve kako zavedal, da živi. A dasi ni ničesar čutil in ničesar opažal, je bil vendar videti živ. Vse je bilo mrtvo v njem razen tiste skrajne zavesti, ki ie skoraj že sama duša; bilo je, kakor da bi sanjal, in mnogo ur, mnogo dni, da mnogo let bi mu bilo utegnilo miniti ob teh saniah. Dolgo časa se mu je zdelo, da se nokam pogreza skozi temo; nato ga je pa zdajci nekaj pretreslo in
zazdelo se mu je, da se spet dviga. Izprva ni slišal ničesar. Širna
tišina ga je obdajala, tišina, tako globoka kakor brezdno, v katerem se mu je zdelo, da plava. Nato se mu je zdelo, da se ziblje, kakor da bi ga nesK blagi morski valovi. Taka je bila prva misel, ki je dobila obliko v njegovih borečih se možganih; da je na morju. Hotel je zaklicati, a bilo mu je, kakor da nima jezika. Strašno dolgo se mu je zdelo, preden se je napravil dan, iin še potem je bil to čuden dan. Drobne svetlobne iglice so ga zbadale v oči; srebrne pajče-vine so po bliskovo zamrgolele v temi, in hkratu sta se mu vrnila občutek in sluh. Bilo mu je, kakor da bi ga tiščalo deset ali dvajset rok in mu ne bi dalo ganiti ne s komolci ne z nogami. Slišal je glasove. Izprva se mu je zdelo, da jih je mnogo, nerazumljiv šunder glasov, a kmalu so se vsi ti glasovi zlili v dva.
Odprl je oči. Prvo, kar je opazil, je bil solnčni pramen na vzhodni steni sobe. Ta trohica solnca je bila kakor magnet, ki je zbral njegove izgubljene zmožnosti. Pred vsem mu je pa povedala, da je popoldne — pozno popoldne. A zdajci se je nekaj vrinilo medenj in med ta žarek zahajajočega solnca. Bil je obraz — dva obraza — najprej Hauckow, potem Brockawov! Da, Brockaw je bil tu! Stal je pri njem in ga gledal. Še vedno je bil podoben peklenščku. In skoraj spoznati ga ni bilo. Niti ni bil več slečen, niti nt bil krvav. Njegov obraz je bil zatekel; ustnice so bile razmesarjene, eno oko zaprto — a drugo je žarelo kakor oko živega satana. David je poizkusil sesti. Z velikim naporom se je prevalil na rob pograda. Glava mu je bila omotična, in nerodnega in brezmočnega se je čutil takisto kakor polna vreča. Na nogah je imel vezi, roke so mu bile zadrgnjene za hrbtom. Hauck, ki je stal ob znožju, se je režal kakor vesela pošast. In Brockaw--
B ročka w se je sklonil k njemu in zlovešče zabodel vanj svoje edino odprto oko.
»Veseli me, da nisi mrtev, Raine.«
Njegov hripav glas se je zavaljeno trgal izza oteklih, razbitih ustnic.
»Hvala,« je rekel David. Omotica ga je minevala, a bolečina v glavi ni hotela odnehati. Poizkusil se je nasmehniti. »Hvala!« Dokaj bedasto je bilo, da mu je prišla prav ta beseda na jezik. Brockawo-ve roke so se že bližale njegovemu grlu, ko ga je Hauck potegnil
nazaj.
»Ne bom se ga dotaknil oh!«
zdaj ne,« je zagodrnjal. »A drevi —
Členki so mu zaprasketali.
»Lažnivec! Vohun! Ogleduh!« mu je planilo skozi izbite zobe. David je videl v njegovih okrutnih, razbitih ustih vrzel, kjer so nedavno še stali. »Ce misliš — po vsem tem--«
Hauck je spet hotel potegniti stran. Brockaw je jezno odbil njegovo roko.
»Ne bom se ga dotaknil — a povedati mu moram, Hauck! Vrag naj me vzame z dušo in telesom, če mu ne povem! Naj ve--«
»Norec!« je kriknil Hauck. »Molči, če ne, tako mi--«
Brockaw Je zinil in se zasmejal, in David je videl opustošenje, ki so ga bili povzročili njegovi udarci. Kar zamikal je:
»Ce ne — kaj boš storil, Hauck? Nič ne boš storil! Ali mu nisem povedal, da si ubil tistega človeka iz McPhersona? Ali mu nisem povedal dovolj, da naju spravi oba na vešala?« Sklonil se je tik do Davida, tako da mu je puhnila njegova sapa v obraz. »Veseli me, da nisi mrtev, Raine,« je ponovil, »zato, ker bi te rad gledal, ko boš poginjal. Samo tega še čakava, da odrinejo Indijanci. Stari Vapi odide s svojimi ljudmi ob solnčnem zahodu. Žal mi je, a prej ga ni moči odpraviti; mrha poganska trdi, da pomeni srečo, če kreneš ta mesec, ko se živali misijo, ob solnčnem zahodu na pot Ti jo odkuriš nekoliko pozneje — kakor hitro bodo dovolj daleč, da ne bodo slišali strela iz risanice. Na Indijance se ni zanesti, jeli? Prikupil si se staremu Vapiju, in napak bi bilo, če bi vedel, da te mislimo poslati tja, kamor si ti poslal mojega medveda. Kako meniš?«
»Kaj mislite s tem? Mar me hočete umoriti?« je vprašal David.
»Ce je to, da te postavim ob drevo in ti poženem svinčenko v srce, umor — seveda,« je rekel Brockaw in zabolščal vanj.
»Umor--« je ponovil David.
To je bilo vse, kar je mogel spraviti iz sebe. Omotica se je vračala, bolečina mu je trgala glavo, in zdajci je omahnil nazaj. Krčevito je zbral moči, da bi ostal pokoncu, a vračajoča se slabost mu je segala iz možganov do dna želodca, tako da je samo zaječal in legel na obraz. Slišal je Hauckov ostri glas, njune oddaljujoče se korake, odpiranje in zapiranje vrat — ves čas se boreč, da ne bi spet utonil v tisto brezdanjo temo. Precej časa je minilo, preden se je spet spravil v sedečo lego, to pot previdno in rahlo, da ne bi zbudil bolečine v glavi. Čutil jo je, kako je gorela in skelela, kakor njegovi glavoboli v nekdanjih dneh.

Tako vprašujejo moški, kjerkoli se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetlo-plavimi lasmi očara vso svojo okolico. Njen uspeh je istočasno tudi uspeh SPECIALNEGA ŠAMPONA S. V. S. ki varuje svetle lase nevšečnega po-temnevanja in daje potemnelim lasem tudi brez sijaja svetel blesk in svilnato mehkobo, že prvi poskus vas bo
prepričal o tem! Oprema za enkratno uporabo Din 6 Oprema za trikratno uporabo Din 12 Dobiva se povsod.
RADIO ZA VSAKEGA
PHILIPS 2cevni baterijski sprejemnik
„Sava
z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po 90.-- Din

DIJAKOM SREDNJIH ŠOL
šola »Privatna Nastava«, Njegoševa 29, Beograd, Telefon 21-601 pripravlja za sprejemanje dijakov na gimnazijo.
Učenci, ki ponavljajo razred ali oni, ki so izgubili pravico na redno šolanje, morejo dovršiti dva razreda v enem letu in tako na-doknaditi izgubljena leta.
Učenci, ki so padli pri sprejemnem izpitu, ali ga niso polagali, morejo zanesljivo dovršiti sprejemni izpit in I. razred ter se do leta vpišejo redno v II. razred.
Pripravljanje priznano kot najbolje. Poučujejo strokovnjaki In najboljši profesorji ter je tako vsakemu pridnemu učencu zagotovljen uspeh.
V šoli se nahaja odličen pansionat. V pansionat-internat se sprejemajo učenci, ki se želijo šolati v Beogradu.
Pouk se prične z 11. septembrom	8610
TRAJNI KODRI
VODNA ONDULACIJA BARVANJE LAS
IN MANIKIRANJE
v novootvorjenem česalnem salonu
8613
ANKA ZAKRAJŠEK, Maribor
STOLNA ULICA ŠT. 1
USODA LJUDI!
Znamenita astrolog orol Helčn se Je odločil brezplačno Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede ua razdaljo, meji na ču-dovltost. Prof. Hel6n Vam pove po resnici vso Vašo usodo; napove Vam. kdaj lahko dosežet« uspeh ali najdete srečo Itd Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov gotovo vzbudi Vaše začudenje ln presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadlkulte vse se obrne na bolje.
C1 ta j te, kaj Vam pJSe prof. Hel6n:
Spoštovani prijatelji! Ze sama objava, da bom Izdeloval horoskope brezplačno. Je povzročila, da je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje. Svoje sposobnosti dajem sedaj na razpolago vsem. Sporočite mi svoje naslove, poklic, dan. mesec tn leto rojstva ta povem Vam o Vaši bodočnosti, sedamo?« lr. rreteklostl več. nego bi VI smatrali za možno. Samo izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj zavod- Astrol. laber. K. Havelka. Pra«?a 31 — Vinohradv. poštni predal 28, J.—350. Upam. da Vam pokažem boljšo pot v bodočnost ln ostajam Vaš prijatelj
prof. Helčn, astrol.
PHILIPS 2+1 cevni mrežni sprejemnik
l j	z vdelanim zvočnikom. Plač-
//7 /IV/Tn ljivo v 12 mesečnih obrokih ,,J UU/ Ufl	po 176.- Din.
»JADRAN«	Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU
H. SUTTNER, LJUBLJANA 8
Tyrševa (Dunajska) c. 1B (poleg nebotičnika). Zahtevajte brezplačni cenik!
PRODA SE DOBRO OHRANJENA
„LANZ" lokomobf Ia E
>ritiskom na 10 Atm. in pregrevačem. Kurilna površina 11 m2 z II
22—28—34 KS, s pritiskom na 10 Atm. in pregrevačem. Kurilna površina vso kompletno pripravo in dimnikom. Tudi ima treppenrost. lstotam se proda 1 vene-cianski gater, ki je še montiran, ter majhen dinamo od l'/2 Ks ter brusilni stroj. Vsi ti stroji so v prvovrstnem stanju in se prodajo samo zaradi povečanja obrata z večjo lokomobilo in polnojarmenikom. Ogledajo se na žagi v Leskovcu pri Krškem, Pismeno se je obrniti na Antona Petriča, Novo mesto.	8607
JESENSKI LIPSKI SEJEM 1933
Lepota In zdravje
Problema zob se ne sme razmotrivati samo s stališča lepote. Treba se je ozirati tudi na to, da so usta vrata, skozi katera prihajajo razne bolezni in infekcije in se je treba torej pobrigati tudi za to, da obolenja preprečimo. Z dnevno uporabo zobne paste GIBBS boste to dosegli, obenem pa boste imeli lepe in zdrave zobe.
M
ali
Začetek dne 27. avgusta Vsa pojasnila daje
ing. TOENNIES, LJUBLJANA
Dvorakova ulica štev. 3 IL — Telefon štev. 27—62.
M
8530
ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova br. 33.
OGLAS
Godominska vodna zadruga v Smederevu želi nabaviti potom direktne pogodbe
večjo količino hrastovega lesa za zgradnjo velikega lesenega mosta
Rcflektanti naj se obrnejo zaradi pogojev in obveščenja na upravo zadruge najdalje do 12. avgusta tekočega leta.
Ponudbe za dobavo Jesa se morajo taksirati po zakonu in poslati zapečatene z oznako nabave in z imenom ponudnika najdalje do 25. avgusta 1933 upravi godominske vodne zadruge v Smederevu.
Uprava godominske vodne zadruge v Smederevu
štev. 624 od 1. avgusta 1933.
8612
L SPOLNE BOLEZNI
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, brez živega srebra in saivarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se i znebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova
ulica 10, J. 17. CSR.	162
Največja stalna razstava
otroških vozičkov
v Jugoslaviji. Cenik s slikami brezplačno. Naročeno blago pošljemo franko postaja naročilca, brez zaračunavanja omota in vozarine. Nepovoljno zamenjamo.
»AVALA« tovarna otroških voričkov Beograd, Knez Mihajlova 47. 219
RaJaorveJSI modeli dvo-feoies, otroških in igračam vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šival« rrfh strojev. Velika »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokotes tat izbira. Najnižje ce-otročkih vozičkov. Ljubljana, Kariov&ka e. 4. ae. Ceniki franka.
ZANATSKA BANKA
kraljevine Jugoslavije a. d. podružnica Ljubljana
SE PRESELI
8600
dne 7. avgusta 1933 v Gajevo ulico štev. 6. (Dukičev blok)
Specijelni entel oblek, ažnriranje, predtisk,
najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79
1 mUitot
odjemalcev Ima tvornlca glasbil Melnel A Herold, torej veft ko vsa drug« glasbena firma v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni In zato zahtevajte tudi VI predvsem
Ucdafofr
te tvrdke, ki ge dobite brezplačno. Nudi se Vami Violina	od Din 69'—
Ročne harmonike	s B 69'— Mandolina a . 99 — GI tare „ . 148*— Havajska gltare, saksofona, kromatlčna in klavlrharmonl' ke Itd.
nieutd & MecM
tvornlca glazbll In har-j monlk, prod. podr.
Maribor št. 101
Urejuje Davorin RavJjen. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Ribmkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Val v Ljubljani
j