Poitnlna platana ¥ gotovini Cena Din 1*- 94. V Ljubljani, ponedeljek 30. fanuarfa 1999. Leto N Chamberlainov dežnik -namesto goloba miru na svetovni razstavi v New Yorku New-York, 29. januarja. Dela za svetovno razstavo v New-Yorku se z vso naglico bližajo koncu. Po volji Američanov in po reklami, katero uganjajo zanjo, bo ta razstava seveda največja, najzanimivejša in najveličastnejša, kar jih je kdaj videl svet. V okviru razstave bodo govorili po radiu skoraj vsi državni poglavarji sveta. Anglijo so Američani prosili, da bi poslala na razstavo svoje kronske bisere, katere tako skrbno varuje skrivna policija v londonskem Toweru. Italija je poslala na razstavo izbor največjih in najdfllgocenejših umetnin iz renesančne dobe, med njimi Michelangelova, Giottova, Leonardova in druga dela. Toda vse to za Američane ni bilo zadosti senzacionalno. Hoteli so dobiti^ še kaj dragega, še kaj prav posebnega, česar svet še ni doživel. In dobili so tudi to. Na razstavi bo poseben paviljon posvečen miru. Vrh paviljona bi seveda moral biti tradicionalni golob miru z oljčno vejico v kljunu. Toda organizatorji razstave so mnenja, da golob 6pričo silnega oboroževanja ni več dovolj dober 6imbol za mir, da je zastarel, da je nesodoben. Zato so šli iskat drugega znamenja, katero so dobili v — legendarnem dežniku angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina. Ta dežnik, ki je Chamberlaina spremljal na njegovih poletih v Munchen, Godesberg in na potovanju v Rim, bodo ovekovečili v marmorju in ga postavili na mesto, katero bi moral zavzemati mirovni golob. Amerika in svet bosta to novo znamenje gledala, se mu smejala, ne da bi se pri tem zavedala, da se smejeta nad profanacijo znamenja miru, tistega miru, ki ga ogroženo človeštvo potrebuje bolj kakor kadar koli poprej, če se bo hotelo ohraniti... Tragedija starega hišnika UstreK se je zaradi ljubosumnosti Maribor, 29. januarja. V gostilni v Smetanovi ulici je počil danes dopoldne ob pol 12 strel, Id je končal tragično življenje. Ustrelil se je 63 letni Ivan Gertman, popularni hišnik in hlapec gostilne »Pri grozdu« na Aleksandrovi cesti, Tei so ga vsi poznali le pod knenom »Johan«. Pognal si je kroglo iz samokresa v glavo ter je bil pri priči mrtev. Reševalci, ki so nemudoma prišli v Smetanovo ulico, so ugotovili smrt ter so truplo pustili na tleh poleg gostilniške mize, za katero je še pred nekaj minutami sedel in pil svojo četrtinko. Nato je priila policijska komisija, da ugotovi dejanski stan ter je izdala dovoljenje, da so mrtveca organi mestnega pogrebnega zavoda odpeljali v krsti na pokopališče. Življenje pokojnega Gertmana je bilo vedno izpolnjeno z nesrečo. Oženil se le kot mlad mož, imel je otroke, pa je prišla v družino nesreča. Žena mu je začela piti ter zanemarjati dom. Večkrat se je sporekel z njo, tudi jo je včasih pretepal, pa nič ni pomagalo. Nekega dne, ko se je ravno bril, sta se z ženo zopet sporekla. V jezi je zamahnil proti njej z britvijo in nesreča je hotela, da jo je zadel na vrat ter ji ga prerezal. V nekaj minutah je žena izkrvavela. Gerkman je prišel pred sodnike ter bil obsojen na pet let ječe, ki jo je presedel med svetovno vojno. Po vojni je prišel k gostilničarju g. Spa-tzetu za hlapca in hišnika. Bil je priden in varčen, vsi so ga imeli radi, vendar je nesrečna usoda visela še naprej nad njim. Ni imel miru. Vedno mu je bila pred očmi podoba umorjene žene ter je često govoril, da se bo moral tudi sam ubiti. V teku let si je privarčeval precej denarja, ki ga je naložil v avtobusno podjetje, Katero vozi med Svečino in Mariborom. Ta avtobus je bil njegova last ter je podjetje dobro uspevalo. Pred nekaj meseci pa se je seznanil z mlajšo žensko. ^ To »poznanje mu je bilo v pogubo. Kljub visoki starosti ga je prevzela ljubezen, opremil je svoji izvoljenki^ stanovanje, kupil ji obleko ter jo vzdrževal. Ko pa je zve- j del, da ima mnogo mlajšega tekmeca v ljubezni, ga je prevzel obup. Več dni je popival okrog ter pripovedoval ljudem, da se bo ustrelil. Svojo napoved je res danes uresničil. Mariborčane skrbi usoda dobrodelnih organizacij Zelo obiskano zborovanje v Gambrinovi dvorani Maribor, 29. januarja. Maribor je sedež številnih dobrodelnih organizacij, ki poslujejo na načelu samopomoči ter so za člane velikega pomena. Prav Mariborčani so pokazali poseben smisel za te organizacije, o čemer priča tudi dejstvo, da je Maribor sedež največje takšne organizacije v državi, ki obsega samo železničarje ter ima skoraj desetmilijonsko premoženje. Naravno, da je zlasti v Mariboru zavladala skrb za usodo teh dobrodelnih organizacij, če se izvede znana naredba ter se potegne ves denar teh ustanov v Belgrad. Zaradi tega je imel poziv »Dobrodelnega društva grafičnih delavcev v Ljubljani* za protestno zborovanje v Mariboru nenavaden odziv. Zborovanje se je vršilo danes dopoldne v Gambrinovi dvorani, ki je bila za toliko množico jborovalccv pretesna. Videli smo predstavnike skoraj vseh mariborskih pomožnih organizacij, ki jih imajo trgovci, učitelji, profesor', železničarji, številne delavske skupine itd. Referirala sta predsednik Učiteljske samopomoči v Ljubljani učitelj Kocjančič in tajnik zvzene organizacije grafičnih delavcev Slavko Dvoršak, V debati, ki ie sledila, so se oglasili še številni govorniki, ki so bili vsi soglasni v sklepu, da se novi pravilnik o humanitarnih organizacijah ne sme izvafati. Ob zakljuiku je bila sprejeta ista resolucija, kakor so io sprejeli na podobnem zborovanju v Ljubljani Zlom rdeče vojske v Kataloniji 300.000 vojaških in civilnih beguncev drvi proti francoski meji Barcelona, 29. januarja.. Umik republikanske armade se je po zavzetju katalonske prestolnice spremenil v divji beg proti francoski meji. Ker ni več govora o kakem enotnem poveljstvu, niti o kaki oblasti — saj so vsi ministri in voditelji že v Franciji, so ostanki vojske prepuščeni sami sebi in na milost in nemilost izročeni Francovemu zasledovanju. Rdeče čete se umikajo v gladu in strahu, ne da bi nudile nacionalistom tudi najneznat-nejši odpor. Bega jih Francovo letalstvo z bombardiranjem cest in razne vesti, ki se širijo o napredovanju nacionalističnih oddelkov. Tako se je danes zjutraj razširila govorica, da je nacionalistično brodovje priplulo pred Port Bou, mejno postajo proti Franciji ter izkrcalo večje oddelke vojaštva, s katerim nameravajo nacionalisti zapreti dohode čez mejo ter vseh 300.000 beguncev zajeti. Uradno nacionalistično poročilo pravi, da so Francove čete nadaljevale napredovanje v smeri proti francoski meji, ter so sedaj že 40 km severno od Barcelone. Nacionalno letalstvo je bombardiralo vojaške stavbe v Geroni in Figuerasu ter v pristanišču Palamosu. Na katalonskem bojišču so nacionalne čete zavzele na severnem bojišču vasi Organo, Mont-Major ter Figuols de Organa. Na srednjem bojišču so nacionalne čete osvojile kraje Avigno, San Juan de Olo, Vila de San, Calders in Talamanco-.ter važne položaje na Sierri Pineli. Na južnem delu bojišča so čete generala Franca prispele do Are-nys de Mar ter zasedle vasi v tem predelu. Isto-tako so nacionalne čete zasedle mesto Granollers in vse vasi med tem mestom in sredozemsko obalo. Veliko število sovražnikov je bilo ujetih ter zaplenjeno mnogo vojnega materiala. Nova fronta med rdečimi in nacionalisti gre sedaj od obale Sredozemskega morja pri Arenyu-su del Mar preko Granolersa, Sabadella, Salenta in Vivera do gorovja Sierra del Cadi. Od začetka bojev na katalonskem bojišču je padlo okoli 100.000 republikanskih vojakov, 68.000 pa jih je bilo ujetih. Poročajo o podrobnosti rdečega republikanskega nasilja v Barceloni. Po odredbi »španske čete«, katere organizator je bil bivši vojni minister Prieto, je bilo ubitih več desettisoč ljudi. Po stvarnih cenitvah znaša število ubitih 60.000. V okolici Barcelone je bilo onem koncentracijskih taborišč. V stanovanju predsednika rdeče vlade Negrina so našli blagajno, r kateri je bilo nakita v vrednosti 50 milijonov pezet. Razen tega so našli razne listine, ki obremenjujejo predsednika republikanske vlade in dokazujejo njegove zveze z mnogimi tujimi levičarskimi politiki. Vse listine bodo objavljene. Nemško sovjetska pogajanja v Moskvi Moskva, 29. januarja, o. V torek bosla dospela v Moskvo nemški poslanik von Schulenburg, ki se bo po daljši odsotnosti spet vrnil na svoje slui-beno mesto, ter Schnurre, načelnik srednje-evrop-skega oddelka v trgovinski sekciji nemškega zunanjega ministrstva. Temu obisku pripisujejo v Moskvi izreden pomen za bodote trgovske in politične odnošaje med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Schnurre je strokovnjak za gospodarska in politična raziskovanja in je s svojim delom pripravil Nemčija uradno po kolonijah Munchen, 29. januarja. Danes je imela poli tiftno-gospodarska komisija narodno - socialistično stranke v Miinchenu sejo, na kateri je o nemških kolonialnih ladevah govoril general von Kpp, drž. namestnik za Bavarsko in voditelj nemške Lige za kolonije. Dejal je med drugim: »Vpčni zakon o množenju življenja zahteva, da se v onake.n obsegu Siri tudi prostor za narode, ki rastejo. Navzlic vsem prizadevanjem za uravnovešen je mora med življenjskimi in gospodarskimi zakoni prej ali slej .priti do napetosti, katere ni moči rešiti drugače, kakor z razširje- vse cainejie trgovske pogodbe, kar jih je nova Nemčija sklenila, med njimi tudi trgovski sporazum med Jugoslavijo in Nemčijo. Novi trgovski sporazum, ki ga bosta sklenili Nemčija in sovjetska Rusija, bo določal izmenjavo nemških industrijskih izdelkov za sovjetske surovine. Pravijo, da bi po tej novi pogodbi Nemčija bila pripravljena Sovjetom dobavljati tudi orožje, če ji sovjetska Rusija da določena jamstva glede uporabe tega orožja, postavlja zahtevo njem življenjskega prostora. Kakor je nesmiselno canikavati življenjske potrebe plemena in naroda, prav tako nesmiselna je pravične nemško zahteve enačiti i napadom na mir. Nemffiji je nnjno potrebno, da čimprej izpopolni svoje gospodarske sile s pridobitvami i> kolonij. Dejstvo, da Nemčija nima kolonij, ustvarja položaj, ki ue bo vež dolgo vzdržljiv, zlasti še zaradi tega, ker današnja razdelitev zemlje grobo nasprotuje politični moči, dejanskim duhovnim silam rn pravim gospodarskim potrebam ljudstev na zemlji. Uspeh česko-nemških razgovorov v Berlinu: Nemška narodno socialistična stranka v ČSR bo uživala neomejeno svobodo <*raga, 29. januarja- Izžlo je uradno poročilo o razgovorih, ki sta jih imela češkoslovaški zunanji minister Chvalkovsky in nemški zunanji minister Ribbentrop preteklo soboto. Poročilo pravi, da *° razgovori potekali v popolnem soglasju in da so bila ob tej priliki urejena razna vprašanja, Id se nanašajo na obe državi. Med drugim je češkoslovaški zunanji minister sporočil Ribbentropu, da bo nemško-socialistična stranka s svojimi podružnicami na Češkoslovaškem lahko popolnoma svo- la po an inozemstvu, ministrskega tajnika Bohleja. Češkoslovaške oblasti je ne bodo ne ovirale, ne nadzirale. S tem sklepom so Nemci na Češkoslovaškem dobili tolike politične pravice, kakor jih uživajo v svoji domači državi. To dejstvo je izrednega pomena za bodoči razvoj nemštva v mejah češkoslovaške države. GOvor bolgarskega ministrskega predsednika: Bolgarija bo ostala v prijateljstvu z balkanskimi sosedami Sofija, 29. jan. Na zadnji seji bolgarske zbornice je spregovoril predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov, ki je v svojem govoru dejal ined drugim: Zdaj, ko mednarodni dogodki ustvarjajo razburjenost in strah, morajo mali narodi ojačiti svoja stara prijateljstva in iskati novih poti za obrambo svojih pravic in koristi. Bolgarska vlada vodi politiko miru in sporazuma ter se zaveda odgovornosti, ki jo ima pred narodom. Ta politika je prinesla lepe uspehe, ki jih je treba ceniti po njihovi pravi vrednosti. Omogočila je prijateljske odno-šaje s sosednimi državami ter sporazum z njimi. Ta politika je omogočila sodelovanje pri obrambi skupnih koristi Balkana. Ohranila je državi mir, ki ji je potreben za napredek. Bolgarija je stopila iz nevarne osamljenosti, v kateri je bila po sklenitvi balkanskega sporazuma. Ta politika je omogočila zgodovinsko spremembo v odnošajih z bratskim jugoslovanskim ljudstvom. Ta politika je naredila konec neslogi in krvavim borbam. Zato smo lahko pred dvema letoma sklenili pakt o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo, ki je velikega pomena za bodoči razvoj obeh držav. Tej politiki se moramo zahvaliti, da so tudi naši odnošaji s sosedno Turčijo postali prisrčnejši ter da so omogočili prijateljske odnošaje z Grčijo ter obnovitev gospodarskih zvez, ki bodo verjetno v kratkem času dovedle do sklenitve grSko-bolgarske trgovinske pogodbe. Dana bo tudi možnost, da se z obojestransko dobro voljo obnovijo stari prijateljski odnošaji z Romunijo. Prijateljski odnošaji in zaupanje do sosednih držav so ustvarili pogoje za pod-ois solunskega sporazuma kot prve miroljubne revizije neullijske pogodbe. 20 let po vojni je Bolgarija zopet dobila pravico do popolne neodvisnosti in svoje vojske. S tem je dana možnost, da se svobodno pripravi za obrambo meja in koristi domovine. Bolgarija bo nadaljevala svojo neodvisno politiko ter ne bo sprejela obveznosti do nobene velesile. Bolgarija mora ostati edini gospodar svoje usode. Vsi Bolgari naj bodo složni, da bi Bolgarija mogla nadaljevati svojo zgodovinsko pot in dostojno ohraniti svoje mesto med narodi. Spremembe v angleški vladi London, 29. jan. Danes je bila izvedena pre-osnova angleške vlade z naslednjimi spremembami: Admiral lord Chattfield, bivši mornariški lord, je postal minister za narodno obrambo namesto dosedanjega ministra Inskipa, ki je dobil ministrstvo za dominione. Sir Reginald Dorman-Smith je imenovan za poljedelskega ministra namesto Morrisona, ki je imenovan za kancelarja vojvodinje Lanchaster. Lord VVinterton, ki je do zdaj bil poljedelski minister, je imenovan za glavnega varuha državnega zaklada. Lord Stretkon, ki je do zdaj zavzemal na zadnje imenovano mesto, je dal ostavko ter ni več član vlade. Lord Chattfield, novi obrambni minister, je eden glavnih angleških vojaških strokovnjakov. Dorman-Smith je znan strokovnjak za poljedelska vprašanja ter bo imel nalogo, da bo vzdrževal zveze med krneli in vlado. Ena glavnih nalog novega ministra za državno obrambo bo pospešitev oborožitve. Opozorilo naročnikom! Vljudno opozarjamo vse naročnike, da se pri plačilu naročnin ne poslu« žujejo več starih položnic za ček. rač. št. 15.179, ki je bil prej za »Ponedelj. Slovenca«, ker te številke za vplačila naročnin za naše liste ni več! Vesti 30. januarja Predsednik angleške vlade Chamberlain je imel v soboto zvečer govor po radiu, v katerem je dejal, da hoče Anglija mir, ker je prepričana, da je mogoče vsak spor rešiti s pogajanji. Vendar pa mora biti oborožena, da bo lahko kos vsakemu naključju. Indijski voditelj Gandhi je v svojem glasilu začel hudo napadati vodstvo indijske nacionalistične stranke, oež da vlada v stranki nered. Zato ni upa, da bi stranka kaj dosegla za indijsko samostojnost. To je sposoben storiti samo Gandhi. Italijansko časopisje ostro zavrača vse predloge o sklicanju kake mednarodne konference za rešitev španskega vprašanja. Za špansko vprašanje ni druge rešitve, kakor Francova zmaga. Jugoslovansko vojaško odposlanstvo je včeraj odpotovalo iz Genove v italijansko vojno luko Spezio, kjer bo preštudiralo tamošnje pristaniške in obrambne naprave. Voditelji ameriških levičarskih organizacij so poslali predsedniku Rooseveltu nujno prošnjo, naj takoj dovoli izvoz orožja v rdečo Španijo. Bolgarski kralj Boris je v Rimu dvakrat obiskal razstavo avtarkičnega gospodarstva. V spremstvu italijanskega vladarja si je ogledal tudi letalsko mesto Guidono. Francoski finančni minister Paul Revnaud je imel snoči po radiu govor o dvigu francoskega gospodarstva pod sedanjo vlado. S številkami je dokazoval, za koliko je padla brezposelnost, za koliko so se povečali dohodki in koliko je narasla proizvodnja. Na koncu govora je dejal, da ima Francija mirno vest, da nikogar ne sovraži, da se pa tudi nikogar ne boji. Pred združeno enoto, odločno in mirno Francijo se bo moral vsakdo ustaviti. Med Nemčijo in Poljsko je sklenjen sporazum, da se bo nekaj Židov, ki so jih novembra mesca izgnali % Nemčije, lahko vrnil« nazaj, da urede svoje gospodarske posle. Vrhovni poveljnik francoskega brodovja, admiral Darlan, je včeraj priplul v Casablanco, kjer so ga sprejeli z vojaškimi častmi. Danes je nadzoroval pristaniške utrdbe v mestu. Naš poslanik v Budimpešti je priredil večerjo na čast predsedniku madžarske vlade Imredyju. Večerje so se udeležili tudi razni drugi politični odličniki in nekaj tujih diplomatov. Nacionalistična Španija bo za obnovitev države potrebovala veliko denarja. Kredite za obnovitveno delo ji moreta dati samo Francija in Amerika. Zaradi tega bo Francija imela vseeno precejšen vpliv v bodoči Španiji — pišejo italijanski listi, ki jim to dejstvo ni preveč po godu. Italijanski minister Farinaeei je govoril na velikem zborovanju v Miinchnu. V svojem govoru je poudarjal upravičenost italijanskih zahtev do Francije, zlasti glede Tunisa in Džibutija. Zborovanje priča, da bo Nemčija vse italijanske zahteve_ do Francije podprla. Vatikansko glasilo >Osservatore Romano« pozdravlja osvoboditev Barcelone in pravi, da bo zdaj prenehalo divje nasilje, pod katerim je moralo živeti barcelonsko prebivalstvo dve in pol leta. Predsednik Združenih držav Roosevelt je dovolil nakup 1000 letal za Francijo in Anglijo v ameriških letalskih tovarnah. Novi turški ministrski predsednik Rofik Saidam je poslal predsedniku dr. Stojadinoviču pozdravno brzojavko ob nastopu svoje nove službe. Ustanovitelj futuriima, italijanski akademik Ma-rinetti, je na ljudskem vseučilišču v Belgradu imel predavanje o sodobni italijanski književnosti in umetnosti. Predavanja se je udeležilo veliko odličnega občinstva. Jutrišnji govor nemškega voditelja Hitlerja bo trajal dve uri. V njem bo Hitler obravnaval vsa važna zunanjepolitična vprašanja, ki pretresajo svet, ter povedal nemško stališče do njih. Obisk nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Varšavi pomeni potrditev razgovorov, ki sta jih imela Hitler in poljski zunanji minister Beck v Berchtesgadenu pred tremi tedni. °otres v Chileju je po dosedanjih podatkih zahteval nad 50.000 smrtnih žrtev, nad 100.000 lju(Ji pa je bilo ranjenih. To število pa po zadnjih vesteh še daleč ni končno. Škodo cenijo približno na 20 milijard dinarjev. Vesti iz Belgrada Belgrad, 29. jan. m. Za pravoslavne binkoštne praznike pripravlja Jugoslovanska pevska zveza velik slavnostni koncert, na katerem bo nastopilo nad 8000 pevcev. Koncert bo prirejen v proslavo 100 letnice ustanovitve Pančevskega srbskega pevskega društva in Srbskega pevskega društva v Boki Kotorski. Belgrad, 29. jan. m. V Belgradu je bil danes občni zbor Društva za prirejanje velesejmov. Na njem je bil sprejet potreben sklep za čim uspešnejšo izvedbo letošnjih gospodarskih manifestacij na velesejmskih prostorih. Proračunski dohodki znašajo 4,350.000 din, izdatki pa 3,070.000 din. Odbor je dobil tudi pooblastilo, da se zaradi novih investicij na velesejmskih prostorih lahko zadolži za nadaljnje 3 milijone din. Stwv. 24. .i ' ' T«[ Ljubljana je lani zrasla za 103 stanovanjske hiše Nove stanovanjske hiše. Od 1. januarja do dne 31. decembra 1938. 1. je bilo postavljenih na področju iuMta Ljubljane skupaj 103 novih stanovanjskih hiš. Po velikosti so te hiše: pritličnih hi* 26, enonadstropnih 55, dvonadstropnih 3, trinadstropnih 12, štirinadstroznih 5, petnadstropnih hiš 1, šestnadstropnih hiš 1. Skupaj 103 stanovanjskih hiš. Šol, tovarn in bolnišnic nismo gradili. V teh novih stanovanjskih hišah je pridobljenih skupaj 394 novih stanovaij in sicer 399 .malih in 55 velikih stanovanj. Po obsegu prostorov se stanovanja uvrščajo v: enosobna stanovanja 102, dvosobna 205, trisobna 38, štirisobna 7, petsobna stanovanja 9, šestsobna 1, garsonjere (samske sobe) 32. Skupaj 392 stanovanj. Cenilna vrednost novih stanovanjskih hiš znaša skupaj 33,521.025 din. Zazidana ploskev novih stanovanjskih hiš znaša skupaj 16.836.99 m*. Zazidana vsebina novih stanovanjskih hiš znaša skupaj 201.767.56 m*. Od 1. januarja do 31. decembra t L je bilo izvedenih skupaj 41 stanovanjskih adaptacij in sicer 13 prizidav in 28 prezidav. S stanovanjskimi adaptacijami je bilo pridobljenih skupaj 19 stanovanj in sicer velikih 5 in 14 malih stanovanj. Po obsegu prostorov se stanovanja uvrščajo v: enosobna stanovanja 8, dvosobna 5, trisobna 4, petsobna 1, garsonjere (samske sobe) 1. Skupaj 19 stanovanj. Cenilna vrednost stanovanjskih adaptacij maša skupaj 1,044.600 dinarjev. Zazidana ploskev stanov, adaptacij znaša skupaj 1.872.75 m*. Zazidana kubatura teh stanovanj znaša skopaj 6.414.91 m1. Gospodarske nove zgradbe in gospodarske adaptacije (prizidave in prezidave). Od 1. januarja do 31. decembra 1938 je bilo dograjenih: novih gospodarskih zgradb 15, gospodarski prizidav 25, gospodarskih prezidav 28. Pridobilo se je tudi eno dvosobno stanovanje. Cenilna vrednost gospodarskih zgradb in gospodarskih adaptacij znaša skupaj 1,102.840 din. Zazidana ploskev gospodarskih zgradb in adaptacij znaša skupaj 2.859.85 m*. Zazidana kubatura novih gospodarskih zgradb in adaptacij znaša skupaj 14.207.72 ms. Vsega je bilo pridobljenih skupaj 414 stanovanj. Cenilna vrednost vseh navedenih del znaša skupaj 36,168.465 din. Z ozirom na gradbeno akcijo v letu 1937 izkazuje zaključek preteklega leta sledeče stanje: Število novih stanov, hiš v letu 1938 znaša 103, v letu 1937 pa 166, torej padec za 63 novih stanovanjskih stavb. — Število v letu 1938 pridobljenih stanovanj znaša skupaj 414, v letu 1937 pa ■ 486, torej padec za 72 stanovanj. Cenilna vrednost vseh gradbenih del znaša v letu 1938. 36,168.465, v letu 1937. pa 45,370.000 dinarjev, torej padec za 9,201.535 dinarjev. Statistike upoštevajo samo one zgradbe, za katere je bilo izdano uporabno dovoljenje L 1938., torej samo popolnoma dovršene stavbe, da n. pr. palače banke »Slavije« in palača Bate nista v statistiki, pač pa hotel »Slon« in trgovska hiša L C. Mayerja. Ce pa prištejemo številkam še obe nedodelani stavbi, bi seveda ne bilo oadca za zgradbe porabljenega kapitala. Pripombe o našem gledališča PrejeH «no naslednje pfaanjej , Prosim vas, priobčite po določbah tiskovnega zakona naslednje popravite k člankoma, ki sta izfia v 13. številki 17. t. m. in v 17. številki 21. t. m. v Slovenskem domu pod naslovom »Pripombe o našem gledališču«. Ni resnično in ni točno namigovanje, ki ga vsebujejo besede prvega članka: »Zanimivo bi bilo vedeti, ali je res, da so tedaj (med preiskavo o poslovanju gledališke uprave) ravnatelj drame gospod Golia, dramaturg gospod Vidmar in ravnatelj uprave gospod Mahkota podpisali visoko menico za nekatera potrebna plačila«. Res pa je prvič, da ta menica, ki so jo podpisali vsi člani uprave, torej poileg navedenih tudi upravnik Oton Župančič in ravnatelj opere M. Polič, kakor tudi oba uradnika računuvodstva gospoda Jurij Hočevar in Rudolf Rakovec, ni v nikaki zvezi s »preiskavo«, za katero je uprava sama zaprosila, in drugič, da se ni porabila za nekatera potrebna plačila, -temveč izključno za izplačila zaostalih gai gledališkim članom, da je delo lahko nemoteno teklo dalje. Ni res, da bi bil »lani izdan odlok, da je gledališkemu oeobju strogo prepovedana vsaka kritika vodstvenega poslovanja, češ da je gledališče državna ustanova, glede katere je vsako presojanje in obsojanje nedopustno«, temveč je res, da je članom Narodnih gledališč že po Uredbi o Narodnih gledališčih, po zakonu in po njihovih pogodbah prepovedana kritika vodstvenega poslovanja, kakor sploh sleherna kritika gledališkega obrata, lani pa je bilo članstvu Narodnega gledališča v Ljubljani izdano samo opozorilo na te določbe v Uredbi, zakonu in pogodbah. Ni res, kar trdita Vaši pripombi: »Med pravdo se je izkazalo, da konec koncev ni v našem gledališču za repertoar odgovoren nihče: upravnik ne, ker ima uradno določeno drugo področje, ravnatelj drame tudi ne, dramaturg ne, režiserji tudi ne... V tem času je torej nemogoče ugotoviti, kdo je uradno rdgovoren za naš gledališki repertoar!« — temveč je res, da je bila med pravdo točno citirana Uredba o NarOdnih gledališčih, kjer ie ’ popolnoma jasno povedano, kdo odgovarja za repertoar. In več kot to. Bilo je celo natančno razloženo, kako vsakoletni repertoar nastaja in kdo ga končno potrdi. ★ Priobčujemo gornji popravek, čeprav nt sestavljen čisto po določilih tiskovnega zakona m čeprav nam ni bil dostavljen po njegovih predpisih. Drugi del priobčimo v prihodnji številki. K popravku si ueojamo pripomniti najprej to, da naše ugotovitve potrjuje. Mi nismo v svojem članku trdui ničesar drtigega, kakor da so člani vodstva našega gledališča lani — okrog omenjene prebave — podpisali visoko menico za nekatera potrebna plačila. Popravek je mnenja, da temu ni bik) tako, da podpisanega zneska niso porabili za nekatera »potrebna plačila«, temveč izključno za izplačila zaostalih gaž gledališkim članom Po mnenju popravka torej plačilo zaostalih prejemkov tistim, ki e sv<*im idealizmom, požrtvovalnostjo in morda celo s stradanjem nosijo na ramah breme našega gledališča, ni »potrebno plačilo«, marveč nekaj drugega. Navzlic popravku si isojamo vzdrževati ja podčrtati svoje mnenje, da to te vr»te izplačila v našem gledališču dane« najpotrebnejša. Za gledališče bi bilo dosti boljše, če bi vodstvo skrbelo predvsem za to, da bi gledali- ško ooebje prejemalo tvoje plače n« v neštetih sramotnih obrokih, marveč redno in v celoti. S tem bi vodstvo gledališču, njegovemu osebju, sebi in umetnosti dosti bolj koristilo, kakor pa s še tako spretno sestavljenimi, pa v bistvu nerodnimi popravki. Zaostale gaie menda vendar še niso dokaz za dobro in spretno vodstvo gledališča — ne? Popravek dalje priznava, da je lani le bil izdan v gledališču odlok (ferman, opozorilo ali kaj podobnega), s katero je bilo osebju zelo naravnost namignjeno, da mora uradniško držati jezik za zobmi. Popravek našo trditev v bistvu spet potrjuje. Pristavljamo še, da je bilo omenjeno opozorilo izdano zaradi vedno hujših kritik, ki so prihajale iz vrst neredno plačevanega osebja in dobivale izraza zlasti na raznih burnih sestankih Združenja gledaliških igralcev. Glede tretje trditve v popravku pristavljamo, da bi je ne bili zapisali, če ne bi bili prepričani, da je res tako. I Dosedanje predstave razprodane. — Ljubljana oduševljeno govori o največjem filmu sezije. Grandiozno filmsko delo, ki Vam ostane v spominu mesece in mesece. ERROL H.TNM in 0LIVIA DE HAVILUND v svojih najboljših vlogah. Rezervi- Kino Natica 21-24 Predstave 16., 19. in 21. uri. — rajte si vstopnice v predprodaji! Iuoseuanje preastave razprodane. uiuuijoua wiboyijw Robin Hood : Občni zbor ŽSK Hermesa Ljubljana, 29. januarja. Ob pol desetih dopoldne je danes pred več kot sto zborovalci pričel predsednik g. Jesih redni letni občni zbor našega znanega delavnega in uspešnega kluba ŽSK Hermesa v velik sobi restavracije pri Šestici. Najprej je pozdravil vse navzoče in se jim zahvalil za obilno udeležbo in za zanimanje, nato pa je podal svoje predsedniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je klub v preteklem letu odlično delal. Po izčrpnem prikazu je prešel na program v letošnjem letu, v katerem je podčrtal kot najvažnejšo točko zgraditev modernega stadiona in dirkališča na sedanjem igrišču, načrt, ki ga je železniška direkcija že odobrila. Tajniško poročilo je prebral g. Otrin. Izčrpno je prikazalo delovanje in poslovanje uprave ter članstva v posameznih sekcijah. Za njim je o razmerah v klubski blagajni podal nazorno sliko blagajnik g. Plevel, ki je ugotovil celo majhno aktivo. Nato pa so po vreti podali svoja poročila načelniki posameznih sekcij. Zlasti je bilo zanimivo poročilo načelnika motosekcije g. Bregarja. Sekcija je bila v preteklem letu najagilnejša herme-žanska sekcija. Priredila je vreto uspešnih dirk, njeni člani pa .so bili tudi na tujih terenih prav zaželeni gostje. Tako je znani dirkač Ludvik Starič sedemkrat štartal na mednarodnih dirkah. Na dirke v Zagreb je Moto Hermes poslal kar dvanajst svojih vozačev, na dirkah po Večni poti je od skupnih dvajsetih tekmovalcev sekcija prispevala enajst svojih dirkačev. Cestne dirke na Rašico se je udeležilo dvaintrideset motoristov, ki so bili člani Hermesa, razen članov drugih klubov, ki so nastopili na tej dirki. Tudi na velikem uspehu Moto-Hermesa, na dirkališčni dirki, je her-mežanska moto-ekipa nastopila s tridesetimi dirkači. Blagajna moto-sekcije je prav izdatno aktivna, kar dokazuje, da so sekcijo upravljali ljudje, ki so bili dobri organizatorji in spretni gospodarji. Za bodočnost ima sekcija prav lepe namene, ki jih bo tudi izvedla, če bo le šlo vse tako po sreči in dobro kot je šlo doslej. — Za g. Bregarjem je o nogometni sekciji poročal g. Ilovar, ki je dejal, da so bili nogometaši v preteklem letu prav pridni; moštvo se je plasiralo na tretje mesto v krajevnem podzveznem prvenstvu. Delo pa je težko, ker ni denarja. O kolesarski 6ekciji je prav natančno poročal g. Otrin, ki je podal Ljubljana od včeraj do danes Izredno deta na reševalni postaji Današnjo nedeljo na« je že ob devetih dopoldne pozdravil sneg, ki pa se je kmalu unesel. Dan sam je bil pust Tisti, ki so še včeraj računali z lepim vremenom, so se urezali. Še sinoči je bilo nebo zelo lepo jasno, davi pa je bilo že oblačno. Ljudje so današnjo nedeljo preživeli večinoma doma ali pa tako kakor jo ob podobnem, zanikrnem vremenu preživi večina Ljubljančanov: v kinu, v gledališču, po gostilnah in po kavarnah. Ogromnega obiska je bil deležen film »Robin Hood«, ki ga te dni vrti kino Matiea. Nedelja občnih zborov Zdaj se je že začela sezona občnih zborov. Ubogi reporterji, ki morajo »letati« z enega na drugega, loviti podatke in ljudi, sedeti po tri, štiri ure in poslušati debate, ki jim niso prav nič pri srcu! Danes se je športno življenje v našem mestu izživljalo samo v teoretičnem pogledu. Lahkoatletska podzveza in klub Hermes sta imela svoja občna zbora, ki sta potekla prav lepo. Sicer pa je bila nedelja na Športnem polj« prav mirna. Nobene tekme ni bilo nikjer. Nemara, da je prav tako, saj se tudi športniki radi nekoliko odpočijejo od večnega »premikanja«. Katoliška skupina na nafrml najmočnejša Včeraj so bile na univerzi volitve novega odbora univerzitetne akcije. Zmagala je sicer lista, katere nosilec je bil Krivec. Toda v tej listi so se bili združili najrazličnejši elementi: od marksistov do najbolj gorečih »unitaristov«, naprednjaki, Ijo-tičevci, neopredeljeni, dalje kompaktno bolgarski študentje in poljski Židje ter še pisana zmes vseh drugih. Vse, kar »leze ino gre« se je zarotilo proti »klerikalnemu zmaju«. Zmagali so sicer vsi ti »združeni« s 620 glasovi proti 505, ki so jih dobili katoliški akademiki z nosilcem liste Leskovarjem. Ti dve številki sta pač najrazločnejši dokaz, da je katoliška skupina na naši univerzi daleč najmočnejša skupina. Letos je na reševalni postaji hudo delo. Lani je bilo do konca januarja 399 voženj, letos pa jih je že do nocoj ob osmih 431, pa imamo še tri dni do konca meseca! Delo je hudo, zlasti za telefonista, kar je popolnoma razumljivo, zdaj ko je v Mestnem domu ob obilni frekvenci vse združeno, gasilci, reševalci in ne nazadnje še privatna služba. Danes so reševalci vozili devetkrat. Zanimi-Hejši pa je le naslednji primer: Iz Žirovnice se je z vlakom pripeljal mlad kmečki fant Pretnar L. Reševalci so ga z glavnega kolodvora prepeljali v bolnišnico. Pretnarja so fantje ponoči hudo »ošti-hali«. Po vsem telesu ima rane. Dasi je težko ranjen, vendar se fti bati za njegovo življenje. Ponosi je v mesta še prav živo Zdaj so ob sobotah kar po vrsti v mestu razni plesi. Vsako društvene si že privošči plesno prireditev. Seveda ne gredo vsi prijatelji takoj v kraje, kjer se svet dvakrat vrti, ampak se nekateri prej še prav rad pomudi malo v kakšni krč-niici, kjer kmalu zleze pod nevidno kapo. Dobre volje postane, na vso moč dovtipen, glasan in močan — in v taki veri tudi po polnoči prileze iz gostilne na sveži zrak. Tam pa začenja uganjati norčije in vpiti, tako da drami mirno speče občane mesta Ljubljane iz sladkih sanj. Preneki »pravično 6peči« se skraja ustraši, ko zasliši nenavadno budnico. Prav nič si ni na jasnem, če morda niso kakšnemu tujemu cirkusu ušle divje zverine, ki so se priklatile v naše kraje; tako gromozanski džungelski klici odmevajo. Seveda imajo s »tulečimi derviši« stopiti v osebno poznanstvo stražniki, ki v znosnejših primerih uporabijo milo (pa ne »Zlatorog«), če je pa zadeva hujša, pa tudi silo. Najhujši rogovileži se na policiji prespe, potem pa se vzdramijo v trezno jutro s prijetno zavestjo, da bodo že v kratkem najmanj ob pet in sedemdeset dinarjev. Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« pregled dela ter ugotovil, da ima sekeija bana-vinskega prvaka in drugoplasiranega vozača X jugoslovanskem kolesarskem prvenstvu. Za letos ima sekcija lep program s celim nizom zanimiviht prireditev. Potem so podali svoje poročilo revi*, zorji. Stara uprava je dobila razrešnico s pohvalo* Nova uprava je bila izvoljena takole: reprezen^ tančni predsednik: dr. Mauri, predsednik: Jesihi I. podpredsednik: Bregar, II. podpredsednik: Lui kežič, I. tajnik: Maher, II. tajnik: Gregorc, bla^i gajnik: Plevel, gospodar: Berglez, upravnik igrici šča: Ilovar, odborniki: Lenard, Rupena, Seunig^ Heidegger, Kosirnik. Nadzorni odbor: Ciglar, inž* Koudelka, Gartner, Jug. Razsodišče: Javoršek^ Tomc, Jeruc, Borštnar. Načelniki sekcij: dr. MiloS Stare (moto-sekcija), inž. Jesih (nogometna), Otrini (kolesarska), Marinko (table-tenis). Načelnik pro-j vizornega odbora za gradnjo stadiona: Lukežičij V ta odbor so prišli še: Starič, Lukež, Ogrin (za moto-sekcijo), Maver, Abulnar (za kolesarsko), inS Jesih in Košenina (za nogometno sekcijo). Sledil je še razgovor o nekaterih važnejših podrobnostih^ nato pa je predsednik Jesih zaključil lepo uspeli občni zbor. Mariborski drobiž 90 delavcev odpuščenih. Število brezposelnfS v Mariboru in okolici raste. Hud udarec za delavk stvo je sedaj odpoved, ki jo je dobilo 90 delavcem v tovarni »Kovina« na Teznem. Delavci zaenkrat še niso odpuščeni, pač pa so dobili samo odpoved Tat zimske suknje aretiran. Na Glavnem trg je bil včeraj aretiran K. J., ko je prodajal zimak suknjo. Ni mogel navesti, od kod ima suknjo, p so na policiji mnenja, da jo je ukradel. Suknja jčl sive barve ter dobro ohranjena. S topovi nad Pohorje. Mariborski 82. artitej rijski polk bo imel dne 6. in 7. februarja ostro streljanje s topovi na prostoru med Gor. in Spod! Radvanjem, Razvanjem, Betnavo in Sv. BolfenkonJ na Pohorju. Nevarni prostor, v katerega bodq streljali z ostrimi granatami, bodo zastražili jaki ter bo označen tudi z rdečimi zastava Prehod skozi zastražen prostor je prepovedan ne sme priti nihče v bližino. V primeru, da kdo našel granato, ki ni eksplodirala, se je sme dotakniti, temveč takoj obvestiti občinsk urad ali orožniško postajo. Tudi vžigalniki granat so nevarni, če so ostali celi, pa se mor ravnati z njimi, kakor z nerazpočenimi granatami Ljudje se tudi opozarjajo, da pazijo na telefonske naprave. Konec strelskih vaj bo okrog 13 ter s ' bo objavil s trobentami. Od tega časa je preho dovoljen. Požar je nastal včeraj okrog 13 v baraki vojašnici Vojvode Mišiča ob Tržaški cesti, v kajS teri je bil vagon slame. Sumi se, da so znnetitf! ogenj otroci, ki so se tam igrali. Nenavaden spopad se je odigral včeraj po* poldne pred tovarno »Jugotekstil« v Melju. Ko eo' prihajale delavke po izplačilu iz tovarne, sta ss dve nenadoma 6tepli ter ee začeli strahovito obij delovati. Držali sta se za lase ter se vlačili sen# in tja. Delavec Franc Kumer je hotel obe sovraži nici pomiriti ter je pristopil, da ju razdvoji. Sd> pa slabo naletel, ker je planil še en moški ter obunkal. Red so potem napravili drugi delavi ki so prišli iz tovarne. Rabuko, ki je povroči] veliko razburjenja in govoric, so povzročili zr jeziki. Šahovske tekme v Mariboru Maribor, 29. januarja. Danes dopoldne in popoldne se je v MaribonL nadaljevalo tekmovanje za prvenstvo Slov. šahot* ske zveze. V kavarni Central sta nastopila dopol* dne Mariborski šahovski klub in I. moštvo SK! Železničarja. Za Šahovski klub 60 zmagali Pavli Kukovec, dr. Lippai, Stojnšek, Bien, Sterniša, medE tem ko je prof. Sila izgubil. Za SK Železničarji so nastopili Pocajt, Nosan, Ketiš, Kovač, Foravij Fišer, Kovačič in Eferl, ki je partijo tudi dobil,! Rezultat nastopa med MŠK in SK Železničarjem ti je bil 7:1 za MŠK. Popoldne je bila na stadionu SK Zelezničarfji igra med UJNŽB in Železničarjem I. Železničar L, je zmagal * izidom 5:3. Podrobni rezultati so tile: Od »Železničarja^; so dobili Vidovič proti Kustru, Knechtl proti Mf*! šuriju, Babič proti Skroblu, Foray proti Ruparja in Eferl proti Crtaliču, dočim sta partiji Mohor*, čič : Peče in Zetorovič : Starc končali neodlen čeno. Regoršek pa je izgubil proti Marvinu. Medarna prva specialna trgovina za med, Ljubljana, Židovska & nudi prvovrstni, sortirani cvetlični med lastnega prf«{ delka in od najizkušenejših čebelarjev, po najnižji centr Na debelo in na drobno. Hwrwey AH«n* 184 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Antonio bl bil nocoj zelo rad govoril s svojim prijateljem. Hotel mo je povedati, da se je podal na pot preko Alp z gotovim idealom v svojeni srcu. Z idealom, ki je bil po doživetjih v Pisi še močnejši. Hotel jo biti silno'kreposten, kakor je želel brat Francois, dokler n# bi slabega vračal z dobrim — in kako je s to željo v srcu zakrivil smrt človeka in šestih ubogih živali, ki si ne morejo pomagati. Njegov prijatelj pa je mislil, da ga zaničuje zato, ker mu ni prisodil nobenega poguma. Zakaj se je Vincenc neprestano oziral nanj? Zakaj je vedno šel za Antonijem že kot otrok? Da se njuno globoko prijateljstvo ne bi razdrlo, mora Vincenc zvedeti, kako in kje je Antonio odnehal in kje še vedno odnehava. To vse bi mu rad povedal Pripovedoval mu bo, kako je odnehal v Afriki. Vincenc ni bil edini med onimi, ki na visokih vrtoglavih potih trepetajo m zbolijo — priinojdunaj, da nel Odprl je vrata in stopil v sobo. Videl je, da ga njegov prijatelj težko čaka. Sveče so prijazno razsvetljevale sobo. Vincenc je ležal še vedno ves bled v postelji in se mu zadovoljno zasmejal nasproti. Stara ženica, pokrita s snežnobelo čipkasto avl>o m v čednih lesenih cokljah, je prišla zakurit v sobo. Bila sta kot doma, ko je npet odšla iz sobe. In tako sta se pogovarjala pozno v noc. Govorila sta o vsem mogočem, odprla drug drugemu na stezaj vsa okna m vrata svojini čustvom. Hodila ata noter, pa spet ven, in opazovala svoji tihe kamrice srca, niti najmanjšega kotička nista prezrla. »... in jaz verjamem,« je dejal Vincenc, »da bi v gotovih primerih'tudi ja/, lahko bil močnn in pogumen. ?Roxy< (Kino Union). Operetna zadevica, ki jo je vredno pogledati. Kup dobrih igralcev, kakor so temperamentna Barsonyjeva, Rakyjeva, Hans Holt, Halmay in drugi manj vidni, ki so vselej na mestu, solidni zunanji učinki (revija, zgradbe, prikupna Abrahamova glasba) in odlična Vaszary-jeva režija, ki v obravnavanju poteka dogodkov kaže izboren smisel za zlato pravilce »vsega po ščepec, pa nikjer preveč« — vse to l«o občinstvo prav prisrčno sprejelo. Iznajdljivi libretist Berkef-fy je eden redkih duhovitih mož v svoji stroki. Preokreti, originalno vpeljane nove situacijo, prebrisane domislice in gladek, hudomušen dialog — vse to je kaj simpatično, dasi bo ljubljanskemu občinstvu nemara vendarle za spoznanje manj všeč, ker ne bo moglo vsaj od časa do časa izbruhniti »v urnebesen krohot«, česar je navajeno od nekdanjih v Ljubljani tako pogostih nemških »komedij« in njihovih kmečko preprostih vicev«. Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 30. januarja: 12 Zvoki U ČeSko (pl.) -12.45 Porodila — U Napovedi — 13.20 Opoldanski kop oort Radijskega orkestra — 14 Napovedi — IS Zdravniška ura: Mladeničem in mladenkam na pot 'dr. A. Brecelj) — 18.20 B. Smetana: Valenuteinov tabor, suita (ploSče) — 18.40 Umetnostni spomeniki na Sttnjerskem: Sladka gora (g. dr. Fr. Stele) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ara — 19.50 Zanimivosti — 30 Sentimentalni in veseli napevi. Poje g. Drago 2nga-r, iirra Hudi jski orkester — 21.10 Komorni trio (gdč. Pt. Orni-kova, g. C. Seldbauer, g. M. Lipovšek) — 22 Napoved, poročila — 22.18 Za zabavo in la ples (plošče). Torek, 31. januarja: 11 Šolska nra: Nekatero xa.nl-mivosti Belgrada (g. Vinko Rupnik) — 1E Simfonični orkester iz 1'iladeifije (plošče) — 12.45 Poročita — 18 Napovedi — 18.30 Koncert na dveh harmonikah (bratu Goloba) — 14 N"povedi — 18 Pest’i spored, igra Radijski orkester — 18 t0 Problem malega naroda (g. dr. Fr. Veber) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nra — 19.50 Deset minut zabave — 20 Za dobro voljo (plošče) — 20.1S Ivo Šorli: Dve zgodbi o Tolmincih: a) Zgodbn o trdovratnosti ln trmoglavosti; b) Janez Trpin (izvajajo člani Nar. gled.) — 31.30 Tz Lebarjevega bogastva (Radijski orkester) — 32 Napovedi, poročila — 22.15 Iz Leharjevoga bogastva (nadaljevvajije), igra Rudi jeki orkester. ravajo presto prti italijansko mejo. To so gotovo opazili tudi vsi tisti, ki so od nas zadnje čase potovali v Italija in nazaj. Dosti bolj natančna je preiskava pri ženskah kot pa pri moških, ker so italijanske obmejne oblasti dognale, da 6e posebno ženske v veliki meri bavijo 6 tihotapstvom denarja in raznih dragocenosti. Zato imajo petsobno ženske uslužbenke, ki eo v ta namen postavljene na obmejnih postajah, prav precej posla. Italijanski državljani zadnje čase dobe potne liste za potovanje čer mejo le v izjemnih primerih, če na primer dokažejo, da je kak član njihave družine v tujini na smrt bolan ali pa če gredo k pogrebu. NZHJEmHH POSOJILNICO REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 POLEG HOTELA UNION nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru Poslužite se varčevalnega krožkaI Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila Veleslalom ZFO na črnem vrhu Današnje tekme triglavskega krožka Zveze fantovskih odsekov so bile prav za prav le uvod v nedeljsko prvenstva Zveze fantovskih odsekov. Ze ta uvod v tekme je pokazal, da bo prvenstvo ZFO prihodnjo nedeljo izredno zanimivo in napet«. Zal, do danes niso bili na startu vsi tekmovalci, ki bi prišli v poštev. Oba odlična tekmovalca Žvan Alojz in Žnidar Emil sta davi odšla pod vodstvom dr. Koudelke in Kleina Bruna in Koblarja Stanka v Cortino d’Ampezzo. Tudi prihodnjo nedeljo pri tekmah za prvenstvo Zveze fantovskih odsekov ne bodo mogli nastopiti vsi tekmovalci. Za današnje prvenstvo je nastopilo na Črnem vrhu 26 seniorjev in prav toliko juniorjev. Proga je bila za oboje enaka. Start za tekme je bil na Španovem vrhu. Proga je vodila mimo koče ASK Gorenjca do Černetove koče, kjer je bil cilj. Dolga jc bila kakih 1700 m, višinska razlika je bila 220 m. Tekmovalci so morali prevoziti 24 vratc. Izidi pri seniorjih so bili: 1. Baš Davorin (Jesenice) 2:35.6; 2. Polajnar Cvetko (Hrušica) 2:44; 3. Ogriz Viko (Jesenice) 2:46; 4. Zalokar Franc (Hrušica) 2:54.6; 5, Košir Jože (Jesenice) 2:55. Izve* konkurence je bil najboijši Miceli Marjan (Bratstvo) 2:10.5, V konkurenci je vozil tudi Praček Ciril, ki pa je imel to pot smolo — menda prvič v življenju. Kajti nikdar se še ni zgodilo, da bi bil Praček zgrešil vratca, kakor to pot. Dosegel pa je najboljši čas 44.4. Veliko lepša 6lika pa se nam je nudila ob tekmovanju juniorjev, ki so tekli po isti progi. Startalo je prav toliko tekmovalcev kot pri seniorjih, le s to razliko, da so bili juniorji mnogo boljši kot pa seniorji. V naših juniorjih za tekmovanje v alpski kombinaciji imamo tako dober naraščaj kot si ga le moremo želeti. Vsi trije jeseniški smučarski klubi, ki organizirajo mladino za smučanje, zlasti ASK Gorenje, imajo v svojih vrstah odlične tekmovalce. Tako se je danes zgodilo, da je na isti progi zaoistal junior Špec Ivan iz Jesenic komaj za 4 sekunde za Pračkovim ča6om. Uspeh je izreden, da skoraj neverjeten. Prav tako dobri pa so rezultati drugih juniorjev, kot Bertonclja Jožeta in ostalih. Juniorji so 6e zvrstili takole: 1. Špec Ivan (Jesenice) 1:48; 2. Bertoncelj Jože (Jesenice) 2:20,3; 3. Ravnikar Rado (Jesenice) 2:29.5; 4. Torkar Rado (Jesenice) 2:40; 5. Miceli Leon (Jesenice) 2.42.9; 6. Kovač Zvonko (Jesenice) 2:57.8; 7. Stare Marjan (Jesenice) 3:08; 8 Kovač Franc (Jesenice) 3:03.6. Izven konkurence pa je bil najboljši Kapus Karel, član Bratstva iz Jesenic. Njegov čas je 2:19. Gradjanski: Hajduk 1:1 Surovo obračunavanje med igralcf in med navijači — Policija izpraznila igrišče pri stanju tekme 1:1 Zagreb, 29. januarja. Danes je bila tukaj odigrana revanžna tekma v tekmovanju z a zimski pokal med Giadjenskim in Hajdukom. Ker je prva tekma prejšnjo nedeljo v Splitu končala neodločeno kljub premoči Hajduka, je vlaaalo 23 današnjo ttkir.o ogromno zanimanje. Tako se je zbralo že precej pred pričetkom tekme ha igrišču okoi 0000 ljudi. Najglasnejši sta bili dve skup'.i> splitskih navijačev, >d .vaterih je ena kljubovalno vihtela svojo veliko klubsko zastavo. Obe moštvi sta se predstavili v svojih najmočnejših postavah, le Gradjanski je postavil mesto L^nika, ki v zadnjih igrah ni pokazal posebne umetnosti, odličnega Antolkoviča. V prvem polčasu je bila igra zelo živahna in start obojih zelo oster. V 6. minuti drugega polčasa je bila tekma na vsej športni višini. Obe moštvi sta igrali tipični »W<-sistem, Hajduk nekoliko obramben z globoko nazaj potegnjenimi zvezami, Gradjanski pa vreče j odprt. Hajduk je [»večini prodiral po svojih krilih Urišiču in Alujeviču ter 'po izvrstnem srednjem napadalcu Joži Matošiču. Gradjanski je večkrat privedel žogo do nasprotnikovih vrat in je igral igro kratkih pasov, pri čemer je sodeloval ves napad pod vodstvom Wčlfla. Prvih deset minut ni bilo udarca na gol. Hajduk je začel z nevarnimi prodori v 14, minuti in je takoj zatem že zabil prvi gol. Mlajši Matošič je udaril z nogo v smeri proti levemu kotu, med potjo pa se je žoga zadela v nogo starejšemu Matošiču ter zavila točno v desni spodnji kot mimo presenečenega Glaserja. 1:0 za Hajduka. Zatem je bila cela vrsta novih napadov na obeh straneh, a ao vsi končali bodisi pri vratarju ali pa v avtu. Vse drugačna je bila igra v drugem polčasu. Obe moštvi sta začeli igrati zelo surovo. Gradjanski je zaigral približno tako’kot zadnjič v Ljubljani. Ker Dalmatinci niso ravno znani kot ovce, so enako surovo odgovorili. Glavna krivda za to pa je po splošnem priznanju na sodniku Podub-skem, ki je tekmo sodil v prvem polčasu še objektivno, v drugem polčasu pa je ocividno navijal za Gradjanskega. Prisodil je precej ostra strela proti Hajduku, katerima je sledil v 14. minuti gol za Gradjanskega. Po neprestanih napadih Gradjanskega in zelo ostri obrambi Hajduka je namreč levo krilo Zalant potisnil iz gneče pred Hajdukovimi vrati z glavo žogo v gol — 1:1. Ze so sledili prizori, ki jih je v Jugoslaviji možno videti menda samo v Zagrebu. Igralci so postajali čedalje bolj surovi, sodnik pa je igro izgubil čisto iz rok. Vrhunec je bil dosežen v 28. minuti, ko je Joža Matošič odgovoril na Hiiglov faul z brco, tako da je Hiigl padel. Zatem je nastal na igrišču pretep med igralci, pri katerem jo je skupil tudi Kokotovič. Dva so odnesli reševalci z igrišča. Pretep se je ponovil potem še med gledalci, ki so začeli poravnavati račune med se-i>oj, dokler ni nastopila z dvema močnima četama ua konjih policija ter razgnala množico z igrišča. Pri tem je bil težko poškodovan neki mladenič, ki je padel pod konjska kopita. Tekma se ni mogla nadaljevati. Tako se je končala ta težko pričakovana tekma med brati Hrvati s pretepom. Sla vi ja (S.) : Concordia (Z.) 2:0 kterajevo, 29. januarja. Tu se Je odigrala danes revanžna nogometna tekma v tekmovanju za zimski pokal. Kljub temu, da je bila Slavija favorit, ker je v Zagrebu preteklo nedeljo igrala neodločeno, se je nabralo na igrišču okoli 250p gledalcev. Mnogo ljudi pa je bilo tudi zunaj igrišča na pobočjih. Concordia je zaigrala dobro v prvem polčasu. Njena obramba je delala naravnost čudeže in napad Slavije nikakor ni mogel prodreti do njenih vrat. Concordia je imela v prvem polčasu več od igre kot pa Slavija in je v 26. minuti celo zabila gol, ki ga pa sodnik ni priznal. V drugem polčasu so bili igralci Concordie videti precej utrujeni zaradi široke igre v prvem liolčasu. Vodstvo so prepustili Slavi ji, ki je igrala skoraj ves drugi polčas na strani nasprotnikov. V 15. minuti je padel prvi gol za Slavijo. V 25. minuti spet Rajlič poda Šalipuri, ta pa strelja |iouovno neubranljivo v gol. Sledilo je še nekaj napadov, ki jih je izvedla Concordia, a končni rezultat se ni več spremenil. S to igro si je Slavija priborila vstop v polfinalno tekmovanje pokalnega prvenstva in se bo srečala še z zmagovalcem iz zagrebške tekme Hajduk : Gradjanski, če bo ta igra sploh kdaj končana, sicer pa pride takoj v finale z belgraj-ukim zmagovalcem, Jugoslavija : BASK 2:1 (2:0) Belgrad, 29. januarja. Na igrišču BSK-a so se danes nadaljevale ' kme za zimski pokal. Ker je preteklo nedeljo ugoslavija zmagala nad Baskom z enim golom razlike, je bilo za današnjo tekmo precej zanimanja, ker je Bask še vedno imel upanje, da se pribori do polfinalnih tekem. Tekma se je začela ob 13 in jo je gledalo 2500 ljudi. Vreme je bilo lepo. Igra je bila od začetka do kraja zelo lepa, napeta in ostra, polna razburljivih trenutkov. Že takoj v začetku se je pokazalo, da je Jugoslavija boljše moštvo in da je zaslužila zmago, čeprav je bila igra navidez pre-cej enakovredna. Jugoslavija je pokazala več skupnosti in odločnosti pred golom, česar smo posebno pogrešali pri Basku, ki je pred nasprotnikovimi vrati marsikaj zapackal. V začetku je kazalo, da bo Bask izločil svojega nasprotnika od nadaljnjega tekmovanja, ker je v 11. minuti Lah poslal žogo v mrežo in s tem izenačil rezultat. Rezultat je bil v tem trenutku 2:2 (z nedeljsko tekmo skupno). Tudi Jugoslavija se je tega dobro zavedala in je začela igrati z vso silo. V 25. in 44. minuti se ji je posrečilo zabiti dva gola. V drugem polčasu je živahnost tekme nekoliko popustila. Obe moštvi sta imeli mnogo prilik, da popravita izid, a je ves trud ostal brezuspešen. Jugoslavija^ je sicer imela od tekme nekaj več zaradi odlične obrambe, a je vendar končni rezultat ostal le 2:1 za Jugoslavijo. BSK : Jedinstvo 3:0 (1:0) Belgrad, 29. januarja. raKoj po tekmi Jugoslavija : Bask 6e je začela druga tekma med BSK-om in Jedin6tvom. Ta igra je v živahnosti sicer nekoliko zaostajala za prvo, v tehničnem oziru pa je bila na višji stopnji. Jedinstvo je energično začelo in izsililo nekaj kotov proti nasprotniku. V trenutku, ko je vse pričakovalo gol Jedinstva, je BSK nenadno izvedel zelo nevaren napad po desnem krilu Dragi-čeviču, ki je ostro streljal proti nasprotnikovim vratom. Zoga je verjetno odletela v aut, toda branilec Vukčevič jo je tako nesrečno odbil, da je zletela naravnost v gol. Usoda Jedinstva je bita s tem tako rekoč zapečatena. Igralci so postajali čedalje bolj nervozni, igralci BSK-a pa so prevzeli iniciativo v svoje roke. Premoč BSK-a je postala vedno očividnejša in se je še povečala v drugem polčasu, ko je to moštvo na polju odločno prevladovalo. V 10. minuti drugega polčasa je Dragičevič povišal razmerje na 2:0, v 31. minuti drugega polčasa pa Moša Marjanovič, ki je bil danes zelo uspešen, na 3:0. Zmaga BSK je bila zaslužena in bi bila lahko še večja. Najboljši mož je bil inter-nacionalec Moša Marjanovič. 2enski smuški tečaj na Pokljuki Pokljuka, 29. januarja. Danes je bil zaključen na Pokljuki v športnem hotelu smučarskega kluba Ljubljane ženski tečaj za alpsko kombinacijo, ki ga je priredilo ministrstvo za telesno vzgojo. Tečaj sta odlično vodila slovenska tekmovalca Frank Čarman in Tono Dečman. Tečaj, ki je spočetka potekel v dežju in megli, je prinesel zelo lepe uspehe. Vztrajnost tečajnic, ki so dnevno po sedem ur trenirale, se je zlasti pokazal v soboto in danes, ko so imele svoj zaključni nastop. V soboto popoldne je bil smuk s planine Li-panjce od prvega plaza mimo koče do podkoče v prvi dolini. Proga za smuk je bila dolga 1200 m, višinska razlika pa je bila 300 m. Uspehi so bili naslednji: 1. Stolzer Pavlina (Skala) 2:10. 2. Dr. Popovič - Dedijer Olga (Belgrad) 2:13. 3. Čop Vida (Jesenice) 2:18. 4. Cajič-Jenč Danica (Zagreb) 2 : 23. Skupno je nastopilo 12 tekmovalk. Vse tekmovalke so dosegle zelo dobre čase, le Praček Alojziji, sestri našega najboljšega alpskega tekmovalca, se je pripetila nesreča. Na progi je nerodno padla in se ni plasirala. Danes dopoldne pa je bil na travniku za športnim hotelom tek skozi vratca za ženske. V tem teku so tečajnice pokazale neverjetno veliko spretnost. 1. Praček Alojzija (Jesenice) 1:40.3 (50.3). 2. Weismann Zlata (Zagreb) 1:42. 3. Tausig Vida (Ljubljana) 1:43. 4. Urbar Ančka (Jesenice) 1:44. 5. Dr. Popovič-Dedijer Olga 1:45.50. 6. Stolcer Pavlina (Skala) 1:51.5. 7. Čop Sida (Jesenice) 1:53. 8. Cajič-Jenč Danica (Zagreb) 1:54. V primer, kako dobre uspehe so dosegle ženske v današnjem slalomu, navajamo, da je znani tekmovalec Stopar Branko prevozil progo v 42 sekundah, dočim je od žensk dosegla najboljši čas Stolzer Danica s 47 sekundami. Celotni rezultati v alpski ‘kombinaciji so naslednji: 1. Stolzer Pavlina 98.98 točk. 2. Dr. Popovič-Dedijer Olga 98.11. 3. čop Sida 95.77. 4. Cejič-Jenč Danica 93.56. 5. Weismann Zlata 93.05. Mednarodni teden v Ga-Pa Smuška tekmovan ja v Garmisch-Partenkirchnu prihajajo že vzaključno fazo. Ob prisotnosti državnega športnega vodje von Tschammer und Ortena sta v smuku zmagala Christel Cranz in Willy Walch. Podrobni rezultati: Smuk za moške: 1) Willy Walch 4.45 2 des.; 2) Harro Cranz (20 m pred ciljem padel in izgubil 10 sek.) 4^55 2 des.; 3) Pfeiffer 4.56 1 deset.; 4) Hansson (Švedska) 4.57; 5) Rudi Cranz 4.58 2 desetinki; 7) Schwabl, 8) Agnel (Francija), 10) von Allmen (Švica), 11) Chierroni (Italija), 12) Bur-net (Francija), 13) Berg (Norveška), za njimi pa še štirideset drugih, med katerimi je prav mnogo znanih imen. Smuk za dame: 1) Christel Cranz 5 min. 1 sekundo; 2) Grasegger 5.11; 3) Hoferer 5.13; 4) Nil-son (Švedska), 5) Steuri (Švica) 5.21, in druge. Slalom za dame: 1) Christel Cranz 2.9 9 desetink 2) Nilson (Švedska) 2.13 2 des.; 3) Hoferer 2.13 7 des.; 4) Steuri (Švica) 2.30 8 des. Tek na 18 km je prinesel veliko presenečenje. Zmagal je pred Norvežani Italijan Demetz. Rezultati: 1) Demetz (Italija) 56.25, 2) Janoa-zon (Italija) 57.92, 3) Compagnoni Ar. (Italija) 57.4S, 4) Compagnoni Sev. (Italija) 58.38. Prvi Štirje so torej Italijani. Na peto mesto se je š časom 58 min. in 54 sek. vsidral šele prvi Nemec, sudetski smučar Berauer. Odlični Norvežan Bro-dahl je bil šele šesti s časom 59 min. in 27. sek. Vremensko poročilo Bohinj, »Zlatoroge, 530 m: —4, delno oblačno, 15 centimetrov snega, osrenjen; Dom na Komni, 1520 m: —5, delno oblačno, 195 centimetrov snega, pršič; Dom na Voglu, 1540 m: —4, delno oblačno, 190 cm snega, pršič; Gorjuše, 1000 m: —7, oblačno, 50 cm snega, pršič; Pokljuka, 1300 m: —3, delno oblačno, 90 cm snega. Slovenski lahkoatleti so stožer vsake jugoslovanske reprezentance Z občnega zbora slovenske lahkoatletske podzveze Ljubljana, 29. januarja. Predsednik naše lahkoatletske podzveze, geometer g. Černe je pričel zbor ob pol desetih dopoldne, ko so v posvetovalno dvorano v hotelu Metropolu prišli še delegatje iz Maribora in Celja. Pozdravil je najprej vse prisotne, nato pa se je pričela verifikacijska debata o volivni upravičenosti, ki jo imajo posamezni klubi s svojimi polnomočji. Navzoče so bile po svojih zastopnikih tri četrtine vseh slovenskih lahkoatletskih klubov (18 klubov od skupnih 24-ih!). Po debati je podal tajniško poročilo g. Danilo Sancin. Bil je v svojih izvajfftijih zelo izčrpen, natančen in pregleden. Slovenska lahkoatletska podzveza je v preteklem letu opravila ogromno delo in si priborila velike zasluge z razširjenjem lahkoatletskega gibanja po vsej Sloveniji. Zdaj ima naša podzveza 24 klubov, želeti pa bi bilo, da bi jih imela 38 do 40, tako da bi vsa slovenska mesta, pa tudi vsi večji kraji gojili to prelepo športno disciplino. Podzveza je od ministrstva za telesno vzgojo dobila podpore, za kar je zelo hvaležna; želeti pa bi bilo, da bi v bodoče te podpore prihajale pravočasno in ne šele po dogodkih na zeleni trati. Z zvezo je bila podzveza ves čas v korektnih odnošajih, le z izjemo vprašanja o Kotnikovi verifikaciji za Concordijo (po našem mnenju je bil svoječasni sklep skupščine o tej zadevi izigran). Slovenska lahka atletika je v preteklem letu požela ogromne in sijajne uspehe zlasti pri Balkanskih igrah, kjer so njeni odlični atletje uspešno nosili skoraj vse breme zlasti pri tekih. Posebej je treba pohvaliti atlete Gorška, Pleterška, Krevsa, Martinija, Zgura in Bručana. Njeni lahkoatleti so osvojili državno prvenstvo v erosscountryju, osvojili pa so tudi večino mest v državnem prvenstvu za poedince (obe prireditvi sta bili na stadionu). Poseben uspeh pa je dosegla podzveza na matchu Dravska banovina : Julijska Benečija, kjer je njeno moštvo zmagalo (v Ljubljani) nad odličnimi italijanskimi lahkoatleti. Do dvoboja z Zagrebom ni prišlo, ker so Hrvatje pokazali premajhno agilnost in iniciativnost. (V oklepaju: zagrebška Concordia ponuja na široka usta dvoboj Primorju, kar pa po zadnjih stvareh in izkušnjah z zagrebško fairnesso, ki jih je klub moral doživeti, ne prihaja več v poštev; zanimivo je, da je klub Primorje ponudil Con-cordiji dvoboj v disciplinah balkanskega ali pa tudi olimpijskega programa, kar pa sta gg. Dobrin in Frančič — odklonila, dasi je bil predlog Primorja dober; pol matcha v Zagrebu, pol v Ljubljani! Razmerje z zagrebškimi klubi je sicer za silo znosno, želeti bi bilo le, da bi Zagrebčani vzgajali rajši — kakor mi — svoj lasten naraščaj, ne pa si »nabavljali« že gotove atlete — kakor n. pr.: Kotnika, Srakarja in zdaj še Mikiča ter druge. Vse v oklepaju je naša parenteza, — da ne bo zmote.) Blagajniško poročilo je ugotovilo zadovoljivo stanje v blagajni in v poslovanju. Vsemu odboru je bil predložen absolutorij z zahvalo, kar je bilo tudi sprejeto. Sedanji odbor je delal res vzorno vsa tri leta. Na vrsto so prišle volitve, kjer pa so pri razgovorih brez prave potrebe zastopniki nekaterih klubov prišli z nekaterimi ovirami. Končno je bil le dosežen pameten sporazum in je' bil izvoljen novi odbor takole: predsednik: geometer Černe, T. podpredsednik: Jugovec, II. podpredsednik: Finec (hkrati tudi predsednik kazenskega odbora), III. podpredsednik: inž. Lah, I. tajnik: Jež, II. tajnik: Pogačnik, blagajnik: Polak, odbomilti: inž. Bloudek, prof. Dobovšek, Cimperman, Hlade, Kolenc, Štok, zastopnik celjskih klubov, ki bo izvoljen še naknadno, ter revizorji Čampa, Starešina in Vidic. Izvoljen pa je bil tudi stari tehnični referent. Tehnični odbor bo še konstituiran. Nalogo ima, da na čelu s tehničnim referentom še bolj dvigne slovensko lahko atletiko. Sestaviti pa se bo moral tudi poseben odbor za zgraditev igrišč (načrtna gradnja lahkoatletskih terenov v vsej Sloveniji). Medklubskemu odboru v Mariboru je bila poverjena naloga, da organizira vse potrebno za lahkoatletski dvoboj med Dravsko banovino in Štajersko marko, ki bo v Mariboru. Poseben odbor pa bo pripravil tudi vse, kar bo potrebno za izvedbo dvoboja med lahkoatletskinia reprezentancama Jugoslavije in Italije. Ta match bo že letos, ni pa se gotovo, ali v Ljubljani ali v Trstu. Konec aprila pa bo v Trstu že povratni dvoboj med lahkoatletskima reprezentancama Dravske banovine in Julijske Benečije. Teniška senzacija v Parizu Pariz, 28. januarja. Menzel in Henkel sta po vrsti odpravila vse svoje nasprotnike. V četrtini finala je Menzel premagal Rouxa s 6:3, 6:3, 6:4, Henkel pa je odpravil Fereta s 6:4, 6:4, 6:3. Damski finale bo igrala Pannetierjeva, ki je premagala Simonovo s 6:1, 6:0 z zmagovalko polfinalne tekme Halff-Whee-ler. V mešanem doubleju sta Barbier-Bowden premagala dvojico Simon-Catteau s 4:6, 6:3, 6:2. V moški polfinale so se plasirali Henkel-Pelizza in Menzel-Bowden. Pariz, 29. januarja Včeraj zvečer je Francoz Pellizza potolkel v Parizu Nemca Henkla v štirih 6etih, Nemec Menzel pa je v treh setih gladko premagal Bow-dena. Danes je prišlo v Parizu do velike senzacije. Pellizza je v finalu postal teniški prvak Francije za pokrita igrišča. Premagal je še zadnjo zapreko — Menzla, gladko v treh setih — 6:2, 6:2, 6:1! Francija ima zdaj dva odlična igralca, Bolel-lija in Pellizzaja, ki bosta leto« v evropskem tenisu po vsem videzu še imela izredno besedo. Zadnje športne vesti iz sveta Današnja niedržavna tekma med Nemčijo ia Belgijo je bila odigrana v Bruslju v precej slabem vremenu pred 48.000 gledaici. Igra je bila burna, dobili so jo Nemci s 4:1. Mednarodni hokejski turnir na Rieserseeju. V tretji rundi za mednarodno prvenstvo Rieserseeja so danes zmagali Švedi nad EC Rieserseejeni s 3:1. Švedi so bili ves čas v premoči. V Cortini d’Ainpezzo je bil danes drugi dan tekem za svetovno prvenstvo v bobsleighu. Zmagala je Švica pred Anglijo in Belgijo. Vodi po drugem dnevu Anglija pred Nemčijo I. in Nemčijo II. V polfinalni tekmi za avstralsko teniško prvenstvo je danes v Melbourneju premagal Broni-vich Mac Gratha s 6:0, 6:3 in 6:4. Cravford pa je eliminiral Quista s 6:4, 3:6, 6:2, 6:3. V Garmiseh-Partenkirehnu so bili danes specialni skoki, v katerih je zmagal Norvežan Myrrha z 224 točkami. Skupno z Bradlom sta postavila nov rekord na olimpi jski skakalnici s 87 imi metri. Na tretje mesto se je plasiral Norvežan Sorensen. »D a i 1 y Mirrorc poroča, da se bo Joe Louis pomeril s Tommyjem Galentom 29. junija. Rezultati francoskega nogometnega prvenstva! Prva divizija: Sete : Metz 6:3, SA. Etien-ne : Cannes 2:1, Roubaix : Lille 0:0, Fives : Anti-bes 4:1, Olimpique : Lens 2:0, C Pariz : Havre 3:0, Rouen : Excelsior 2:2, Sochaux : Strassborgh 20:. — Druga divizija: Reims : Montpellier 3:0, Nice : Rennes 8:2, Redstar : Troyes 4:2, Longavy : Toulouse 30:, Boulogne : Colmar 5:2, Nancy : Valenciens 1:0, Girondins : Mulhouse 2:2, Ales : Dunkerque 2:2, Arras : Charleville 1:1, Hautmont : Dicppe'2:2. Današnji izidi v italijanski prvi diviziji so naslednji: Livorno : Bari 3:0, Ambrosiana : Lacia 2:1. Novarra : Napoli 0:0, Roma : Milan 1:0, Liguria : Modena 1:0, Juventus : Luchesse 1:1, Triestina : Torino 3:1. Po današnjih izidih vodita v italijijanski 1. diviziji Liguria in Bologna, vsaka s 24 točkami, Milan in Triestina sta na predzadnjem mestu z 11, Modena z desetimi točkami pa na zadnjem mestu. Triestina se je maščevala za svoj nedeljski poraz in se pomaknila za mestece višje. Buren občni zbor nogometne zveze Belgrad, 29. januarja, m. Danes dopoldne je bil pod predsedstvom dr. Andrijeviča v tukajšnji Delavski zbornici občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze, ki se je začel z branjem blagajniškega poročila. Takoj zatem je zastopnik Haška protestiral zaradi neizplačila ostanka 12.500 din, ki je bil podeljen svojčas Hašku kot pomoč za popravilo pogorele tribune. Hašk je od 25.000 din prejel samo polovico. Občni zbor je sklenil, da se mora Hašku ostanek izplačati. Na občnem zboru je bilo zastopanih od 684 klubov 639. Od 639 izročenih polnomočij jih je občni zbor verificiral 633. Slovenske klube zastopa na obenem zboru dr. Janko Kosti s 44 polnomočij, SK Kranj je poslal svojega delegata. Hermes pa je polnomočje izročil Zvezi železničarskih klubov. Po verifikaciji polnomočij so bile volitve nove uprave, ki ji je ostal na čelu še dalje dr. Andrijevič. Za drugega predsednika je bil izvoljen Slovenec major Vizjak, za člana zvezine uprave pa dr. Kosti; za informacijskega tajnika pa Kika Popovič, bivši zvezin kapitan. Občni zbor je bil nato prekinjen in se je nadaljeval okoli 5 popoldne. Najprej so bili stavljeni predlogi za reorganizacijo zveze, nato pa so govrili zastopniki zagrebške nogometne podzveze gg. Kraljevič Simič in Kovač. Zadnji govornik je predlagal, naj občni zbor sprejme v načelu predlog zagrebške podzveze, o katerem pa naj sklepa izredni občni zbor, ki bi bil v določenem času. Zagrebčanom jc odgo,voril zastopnik iz Niša Zefirovič, ki je dejal, da so vse te zahteve od strani Zagrebčanov stavljene iz političnih razlogov. Zagrebčani so na te očitke ostro protestirali. Govoril je nato zastopnik iz Skoplja Trivunac zelo pomirljivo ter je izjavil, da so zahteve Zagrebčanov do neke mere čisto razumljive. Dejal »•»•t krivično pripisovati takšnim zahtevam politično ozadie, ker so te zahteve samo materialnega značaja. Predlagal je, naj skupščina vpo-števa vsaj delna zagrebške predloge, u a ie Žovoril zastopnik slovenskih klu- bov dr. Kosti, ki je prelagal, da se z ozirom na to, ker imajo vsi delegati vezane mandate ter ne morejo sklepati o postavljenih predlogih, vsi ti predlogi odstopijo posebnemu odboru, ki jih bo podrobno preštudiral ter stavil enoten predlog, ki bo spremenljiv. Izjavil je, da slovenski klubi stoje na stališču, da je treba reorganizirati športne ustanove ter jim treba dati širšo samoupravo, zlasti v finančnem in upravnem oziru. Pa govoru dr. Kostla je govoril inž. Raka Milutovac, ki je s svojim temperamentnim govorom zelo razburij zagrebške zastopnike. Ti so proti njegovim očitkom ostro protestirali, ker pa Milutovac ni nehal, so v znak protesta zapustili občni zbor. Ko to poročamo, jih navzočni skušajo na vsak način še pridržati. Popravil »Slovenec« je v včerajšnji številki prinesel razsodbo celjskega sodišča o litoponski * .*' Tiskarski škrat pa je zvišal kazen g. Milo-•* , mesecev. Pravilno se glasi stavek: »Miloševič je bil obsojen po § 314. k. z. na 3 mesece zapora ...« Bralci naj pomoto oproiste. »Slovanski dom« lakaja nak delavnik ob 12. Mesečna naročnin* 12 din. ca inozemstvo 25 din. Fredništvo: Kopitarjeva nlira ft/TTT. Telefon 4001 dn «005. Cnravai Knmian«.u „n,. a Z* Jugoslovansko tiskamo ? Ljubljani: K. Cef Izdajatelj Inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik- *