Ameriška Domovina
IVI’E W g /> Ul— H O M E
NO. 160
J^2/’	©*&&	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 20, 1968
SLOVENIAN
MOimiNO N€WSPAPCB
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Preseljevanje črncev se začelo preusmerjali
črnci se selijo iz velemestnih getov v boljše predele velemest in v predmestja.
NEW YORK, N.Y. — Predsednik Johnson je imenoval že davno posebno Narodno komisijo za mestne zadeve, ki naj pregleda vse težave naših velikih mest. Komisija le šele pretekli mesec poslala predsedniku svoje poročilo, ki v njem trdi, da odstotek črnega prebivalstva v naših velikih mestih raste in da bo 1. 1985 doseglo že 22 milijonov.
Do nasprotnega sklepa je prišel statistični urad za delo. Na podlagi gradiva, ki ga je urad dobil, je dognal, da je še pred 2 letoma res kazalo, da se črno prebivalstvo v središčih naših velikih mest množi. Zadnji dve leti se je pa pokazalo, da črno prebivalstvo v teh mestnih predelih na narašča, ampak celo pada. Jenjal je tudi dotok črncev z južnih držav. Ta je znašal 1. 1940 še 160,000, 1. 1966 je pa padel na polovico.
Mestna središča in njihova o-kolica, kjer navadno živijo črnci v veliki revščini, so se torej začela prazniti. Vzroki še niso popolnoma pojasnjeni. Že sedaj se pa da reči, da zmeraj večji odstotek črncev dviga svojo živ-Ijensko raven. Kakor hitro dosega ta cilj, se seli v predmestja. Črni predeli v predmestjih niso nobena redkost več. Dalo se je dalje ugotoviti, da se tudi črnci na jugu selijo iz svojih getov v predmestja, kar je znamenje, da se tudi tam njihova življenska raven dviga. To bo najbrže tudi vzrok, da se manj preseljujejo z juga na sever.
Iz tega bi se dalo zaključiti, da je glavni vzrok za nizko živ-Ijensko raven naših črncev nizek povprečni dohodek. Čim se črncem posreči, da več zaslužijo, si hitro sami pomagajo.
Ta družbeni pojav je gotovo zdrav, le vrši se še zmeraj preveč počasi. Odstotek črne revščine je vkljub napredku še zmeraj previsok, kar kazi gospodarsko, socijalno in moralno obličje naše dežele.	; i
Nekaj beduinskih plemen Sinaja zadovoljnih z Izraelom
WADI FIRAN, Sinaj. — Skupina šejkov, poglavarjev neukrotljivih beduinskih plemen južnega dela Sinajskega polotoka, se je zbrala na podnožju Sinajske gore z okoli 800 pripadniki plemen, nakar je eden od šejkov v imenu vseh izjavil, da so ti zadovoljni s postopanjem izraelskih vojaških oblasti z njimi in da jim bodo zato ostali zvesti, šejki so trdili, da zastopajo 16 plemen s skupno okoli 10,000 pripadniki.
Izraelski viri trdijo, da ta plemena niso nikdar priznavala egiptovske oblasti in jim nikdar izrazila pokorščine ali zvestobe.
LETALSKI PROMET JE TREBA PREUSMERITI
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada išče možnosti za razbremenitev glavnih letališč dežele, kjer je promet tolik, da morajo letala krožiti po cele ure in več v zraku, predno jim je dovoljeno pristati. Taka letališča so Kennedy International v New Yorku, osrednje letališče v Chicagu, Washingtonu, pa tudi ponekod drugod, tako na vzhodu kot na zahodu dežele.
Zvezni tajnik za promet A-lan S. Boyd bo pozval letalske družbe, naj same izdelajo načrt za razbremenitev glavnih letališče dežele. V ta namen jim bo predložil v začetku prihodnjega meseca svoj predlog v pregled in morebitno dopolnilo. Letalske družbe so delno že objavile nekatere spremembe, nove pa so v načrtu. Med njimi in zveznim tajništvom za promet je nekaj spora: letalske družbe trdijo, da bi bilo mogoče promet na velikih letališčih izboljšati z večjim številom letalskih nadzornikov, prometno tajništvo pa hoče del manj važnega letalskega prometa prenesti z glavnih letališč na manjša v okolici.
Promet med tem stalno narašča. Tako je na področju mesta New Yorka v zadnjem letu po-rastel za 7%, v Washingtonu za 20%, v Bostonu pa kar za 50%. Sorazmeren porast je v vseh o-stalih predelih dežele.
Delno oblačno z možnostjo heviht, soparno in vroče. Naj-Višja temperatura med 85 in 90.
V Rusiji preskušajo svojo “pilulo”
NEW YORK, N.Y. — Sem je orišla vest, da je ruska farmacevtska industrija izdelala lastno “pilulo” za preprečevanje spočetja in da so jo že začeli oreizkušati.
O njej razpravljajo v javnosti malo, ker so ruske oblasti posta-'e pozorne na naglo padanje roj-dev, posebno med pravim ruskim prebivalstvom, število rojstev je.padlo v zadnjih 10 letih sa polovico na 14 rojstev na tisoč oseb. Tako znaša letni prirastek na celotnem prebivalstvu comaj okoli 2 milijona, število mjstev pri muslimanskem delu prebivalstva v ruski Aziji je ned tem še vedno 35 na 1000 oseb.
Sovjetska zveza ima po urad-rih podatkih 238 milijonov prebivalcev.
Osfri boji v Vietnamu
V zadnjilh treh dneh je v o-strih bojih padlo okoli 790 rdečih in okoli 70 ameriških vojakov.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči nadaljujejo z napadi vse od Demilitarizirane cone pa v Mekon govo delto, ki so jih začeli preteklo soboto. V teh bojih je v nedeljo, včeraj in danes padlo skupaj okoli 790 rdečih, pa tudi okoli 70 ameriških vojakov. Rdeči so zavzeli postojanko milice južno od Da Nanga, katero je podpiralo 9 ameriških marinov. Vsi so v boju padli.
Sodijo, da je glavni rdeči napad na Tay Ninh severozahodno od Saigona imel namen razkriti rdečim trdnost in pripravljenost obrambe Saigona. Novi ameriški vrhovni poveljnik v Vietnamu gen. C. Abrams je posvetil tej nalogi svojo prvo pozornost in varnost glavnega mesta močno povečal.
Z obširnimi rdečimi napadi od preteklega tedna sem je Hanoi pokazal jasno, da zatišje na bojiščih od junija sem ni bilo namerno, ampak le potreba za reorganizacijo sil, kot je to ves čas trdilo ameriško vrhovno poveljstvo. Tisti, ki so hoteli v zatišju videti “dobro voljo” rdečih in tiščali na tej osnovi h končanju letalskih napadov na Severni Vietnam, so lahko ponovno spoznali, koliko je rdeča “dobra volja” vredna.
Južni demokratje bi radi imeli podpredsedniškega kandidata
ATLANTA, Ga. — Južni demokratje imajo že od nekdaj navado, da stavijo na vsako konvencijo celo vrsto zahtev, ki jih pa konvencija vsaj javno ne vpošteva. Tako so tudi letos povedali, da bi radi videli, da bi bil podpredsedniški kandidat iz njihovih vrst.
Na svojem sestanku v Atlanti so nabrali kar sedem kandidatov za to mesto. So to večinoma sedanji in bivši guvernerji naših južnih držav. Ako bo izbran za predse dniškega kandidata Humphrey, morejo le težko računati na uspeh svoje akcije.
Seveda bodo pa skušali dobiti to ali ono “kompenzacijo” na drugem področju.
Pie bo se da! ugnati
WILLOUGHBY, O. — Ellsworth Jefferson je v juniju kupil novo hišo na Ridge Acres in se hotel preteklo soboto vanjo seliti. Star je 33 let, ima ženo in 4 otroke, je redno zaposlen pri Reliance Electric Co. Vse bi bilo v redu, da E. Jefferson ni črn, hiša pa, ki jo je kupil, sredi čisto belega naselja.
Ko je pripeljal v soboto ob sedmih zvečer tovornjak s pohištvom pred novo hišo, je neki belec rekel vozniku in njegovemu pomočniku, naj razloži in naglo izgine. Skozi glavno okno nove hiše je nato priletela kanglica piva in mož, ki jo naj bi bil v okno, je prišel k vratom in dejal Jeffersonu, da “ima 10 minut časa, da spakira svoje in izgine.” Jefferson je poklical policijo, ki je bila v nekaj minutah na mestu in je moža prijela. Tovornjak s pohištvom je odpeljal, ne da bi to izložil. E. Jefferson je izjavil, da se ne bo dal oplašiti.
Župan H. E. Brichford, ki se je razgovarjal s sosedi, je dejal, da “ni nobenega problema” in da je “ta družina prav tako dobrodošla kot katerakoli nova”.
Hiše na Ridge Acres stanejo od $20,000 do $25,000. Njihovi lastniki se boje, da jim bo Jef-fersonova navzočnost ceno precej znižala, zato ga seveda niso nič veseli, pa naj župan govori, kar hoče.
Spomladi nov ntal ‘Ford’
DETROIT, Mich. — V zadnjih letih je uvoz tujih malih avtomobilov stalno naraščal in je sedaj že presegel 10% celotne letne prodaje. Našo deželo stane letno to nad poldrug bilijon dolarjev. Domača avtomobilska industrija je prišla do spoznanja, da je to tudi za njo dovolj obsežen trg, saj je presegel letno že milijon voz.
Tako so se vse štiri glavne avtomobilske družbe odločile zgraditi poseben majhen avtomobil s privlačno športno obliko, ki naj
stane izpod $2,000 in bo tako (jva Za vsako kupčijo in za skle-sposoben uspešno tekmovati z njtev miru!” uvoženimi tujimi avtomobili evropskega in japonskega izdelka.
Trdijo, da bo novi mali Ford “Delta” na trgu že pred prihodnjim majem. Imel bo 6-prekatni motor z okoli 100 konjskih sil.
Dolg bo 176 palcev, visok pa 62,
HANOI JE NA POTEZI!
Predsednik L. B. Johnson je dejal sinoči v Detroitu na konvenciji veteranov zunanjih vojn, da ne bo spremenil svojega stališča v vietnamskem vprašanju. Zdaj je na potezi Hanoi. Združene države so omejile letalske napade na Severni Vietnam, ta pa še ni dal nobenega dokaza, da hoče vojskovanje zmanjšati.
DETROIT, Mich. — Sinoči je govoril na konvenciji veteranov zunanjih vojn predsednik L. B. Johnson. Povedal je jasno in odločno, da nima namena spreminjati svojih stališč v pogledu vojskovanja v Vietnamu niti pred demokratsko konvencijo niti po njej. Poudaril je, da bo on v Beli hiši do 20. januarja in da se bo dotlej trudil za “časten mir” v Vietnamu. Če tega ne bo mogel doseči, je dejal, da je prepričan, da bo njegov napor nadaljeval njegov naslednik. “Dvomim, da bo zavzel kak ameriški predsednik bistveno različno stališče, ko bo nosil odgovornost in mu bodo na razpolago vsi podatki, ki pritekajo k predsedniku, ko bo odgovoren našemu ljudstvu za vse posledice k vsem drugim potem, ki so mu na izbiro,” je izjavil predsednik L. B. Johnson.
Predsednik L. B. Johnson je v svojem govoru veteranom pokazal, da ne mara votivnega programa v vietnamskem vprašanju, kot ga zastopa sen. E. J.
McCarthy. Ta se namreč zavzema za takojšnjo in brezpogojno ustavitev vseh letalskih napadov, na Severni Vietnam, za vključitev predstavnikov Osvobodilne fronte v novo koalicijsko vlado, ki naj bi potem sodelovala pri razgovorih za končanje vojskovanja. Združene države naj bi tudi končale v svoji vojaški akciji v Južnem Vietnamu “iskanje in uničevanje” sovražnika, ampak naj bi se iz notranjosti umaknile v večja središča ob obali in ob glavnih potih. Notranjost naj bi ostala rdečim, v kolikor jo ne morejo čuvati domače južno vietnamske čete.
Na pozive h končanju letalskih napadov, ki jih rdeči stalno ponavljajo kot nujen pogoj za prehod k dejanskim pogajanjem v Parizu, je odgovoril predsednik L. B. Johnson: “Naslednja poteza je njihova. V človeških odnosih ni bolj temeljnega pravila, kot tisto, da sta potrebna
med tem ko je Volskwagen dolg kasneje.
le 158.7 palcev in visok 69.
Fordu bodo sledili podobni avtomobili ostalih treh avtomobilskih družb, vendar predvidoma šele v letu 1970 ali celo
Tekma med Humphrey jem in McC arfhyjem postaja političen dvoboj
CLEVELAND, O. _ Priprave za demokratsko konvencijo so v polnem teku, pa se zmeraj bolj spreminjajo v političen dvoboj med podpredsednikom Humphreyjem in senatorjem McCarthyjem. Pri tem je Humphrey na boljšem. Ima že več delegatov na svoji strani kot McCarthy. Koliko jim ima prvi ali drugi, se točno še ne da reči, res pa je, da jih ima Humphrey več kot McCarthy.
To naravno hudo jezi McCarthy j a in njegove pristaše. Še bolj jih pa jezi, ker ima Humphrey mogočne zakulisne partijske varuhe, ki jih vodita — tako trdi McCarthy — predsednik Johnson in čika-ški župen Daley. Pri tem se Johnson ne meša v predkon-vencijske prepire, dočim se jim Daley ne more ogniti.
Daley mora namreč skrbeti za red in mir na konvenciji in zunaj nje. Poleg tega mora biti Daley pravičen na vse
strani. Ne sme na primer napraviti nobenega koraka, ki bi od njega imel več koristi Humphrey kot McCarthy. Ta cilj je seveda za župana Da-leyja nedosegljiv, saj mu McCarthy lahko vsak trenutek očita, kako po ovinkih podpira Humphreyja. McCarthyje-vi pristaši bi imeli na primer velik manifestacijski shod tik pred glasovanjem na konvenciji. Shod bi se vršil v parku, pa mestni urad za parke ne da dovoljenja, ker se boji, da bi se zborovanje utegnilo preleviti proti volji organizatorjev v divje demonstracije proti demokratskemu režimu.
McCarthy seveda tudi ni zadovoljen z delom glavnega strankinega odbora. Trdi, da je odbor slepo orodje predsednika Johnsona, kar je do določene meje res. Johnson se torej lahko odmika dogodkom v Chicagu, saj ima v glavnem odboru zmeraj partijski organ, ki bo rekel svojo besedo, v čigavo korist? McCarthy
trdi, da čisto gotovo ne v njegovo.	j
Tudi v odboru za verifikacijo si stojita nasproti Hum-phreyjeva in McCarthyjeva struja. McCarthyjevi pristaši zagovarjajo pritožbe, Hum-phreyjevi bi se jim pa najraj-še izmaknili.
Podoben je boj v odboru za volivni program. Tam je stanje toliko jasnejše, ker McCarthyjeva struja zagovarja odločnejšo politiko za konec vojne v Vietnamu, pa večjo aktivnost v boju za črnsko ravnopravnost, za več socijal-ne politike, pri čemur se McCarthyjevi pristaši ne sprašujejo dosti, kaj je mogoče doseči in kaj ne, dočim bi Hum-phreyjevi prijatelji najrajše ostali v meji možnega, da bi Humphrey imel tem lažje stališče, kadar bi začel kdo napadati njegovo politiko v Beli hiši. Tipično strankarsko je seveda pobarvan boj v odboru za pravila in dnevni red.
Tam lahko vsaka malenkost da nekaj prednosti ali dela nekaj škode tej ali oni struji. Zato je tam boj za razne malenkosti, kaj se na konvenciji sme zgoditi in kaj ne, posebno oster.
Štrajk elektronikov je obema strujama pripravil še posebno priliko za trenja. Dela na telekomunikacijski mreži verjetno ne bodo pravočasno končana, televizijske mreže bodo torej imele le omejeno možnost prikazovanja dogodkov na konvenciji. Treba bo torej izbirati med dogodki, kateri so važni in kateri ne. Naj bodo televizijske mreže še tako tankovestne, v vsakem slučaju se bodo zamerile eni ali drugi struji.
Tako stanje bo trajalo do prihodnjega ponedeljka, ko se konvencija uradno začne. Nekaj trenj bo čas spravil s sveta, pa ne vseh. Nadaljevala se bodo na konvenciji in za njenimi kulisami. Pa tako je bilo še vsako četrto leto.
Javno mnenje v ZDA proti ustavitvi vseh letalskih napadov!
Pri Harrisovem povpraševanju se je 61% povprašanih izjavilo proti ustavitvi vseh letalskih napadov na Severni Vietnam.
CLEVELAND, O. — Znani časnikar Louis Harris je povprašal po vsej deželi izbranih 4,393 volivcev, ki naj bi predstavljali povprečno mišljenje raznih predelov dežele in raznih plasti njenega prebivalstva, kaj mislijo o zahtevi po končanju vseh ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam. Od povprašanih se jih je proti končanju izjavilo 61%, zanj pa le 24%.
V skoraj sličnem razmerju so se povprašani izjavili tudi proti sprejemu zastopnikov Osvobodilne fronte v saigonsko vlado. Za vključitev jih je bilo 27%, proti pa 52%. Oni, stari izpod 30 let, so se izjavili: proti 57%, za pa 30.%
Izid povpraševanja kaže, da hoče ameriška javnost časten konec vojskovanja, pri katerem naj bi ostal Južni Vietnam neodvisen in nevtralen tako do ZDA kot do Severnega Vietnama.
Ameriško javno mnenje bi verjetno sprejelo vstop komunistov v vlado šele, če bi svobodne, tajne volitve po sklenjenem premirju pokazale, da je to res volja južnovietnamskega prebivalstva.
Papuanci nočejo neodvisnosti
CANBERRA, Avstral. — Avstralija ima v svoji oskrbi vzhodni del otoka Nova Gvineja. Bi se ga pa rada znebila, ker ima samo stroške z njim. Pa so primitivni Papuanci pametni. Vedo, da še niso sposobni za samostojno državo in je nočejo.
Imajo prav, Avstralija namreč investira v njihov gospodarski, kulturni in narodni napredek veliko več, kot bi mogli oni sami pri lastnih financah. Avstraliji se morajo zahvaliti, da so postali najnaprednejši del papuanskega naroda na Novi Gvineji, pa tudi, da jih ni spravila pod svojo oblast Indonezija, ki ima že zahodni del otoka.
Kako močno skrbi Avstralija zanje, se vidi po tem, da jim je sedaj ustanovila celo začetek pravega vseučilišča, akoravno je pod Avstralijo komaj 2.2 milijona Papuancev.
Iz Clevelanda in okolice
a
Kdo je izgubil—
Na romanju Marijine legije preteklo nedeljo so bila najdena moška očala in ura. Kdor je to izgubil, na kliče 431-5699.
Pozdravi—
S potovanja v Yellowstone park in druge predele Zahoda naše dežele pošiljajo pozdrave iz Salt Lake City, Utah: Antonija Stokar, Angela Cvek, Vinko Žakelj, Mary Mahne, Jennie Koser, Emma Gallien, Mary Bučar, Josephine Vesel, Mary Pokelsek, Louis Dular, Caroline Pibrovec, Frances Streli, Frances Hrvatin, Jennie Lukač, Leopolda Troha, Angela Traven in Mary Bučar.
Predavanje—
V	nedeljo, 1. septembra, zvečer ob osmih bo predaval v Baragovem domu č. g. Vinko Žakelj o “dobrih in nevarno škodljivih pojavih v razvoju merskega in cerkvenega življenja v pokoncilski dobi” in pose-oej o verskih razmerah med Slovenci v zahodni Evropi. Vsi že sedaj lepo vabljeni!
Zadušnica—
V	petek, 30. avgusta, bo v cek-vi sv. Vida ob sedmih sv. maša ja pok. Johna Fertaka ob 2. obletnici smrti.
Dobili so—
Pri Mariji Vnebovzeti so preteklo nedeljo dobili nagrade sledeči: $500 Dorothy Sega, 381 E. 156 St., $200 Vincent Vrhovnik, 19300 Shawnee Ave., $100 Mary Genelius, 24800 Zeman Ave., $50 R. Uszko, 1451 Clermont, $50 Milan Zajec, 1439 Larchmont, $25 Rocco La Penta, 711 E. 159 St., $25 Mrs. Jennie Muhic, 16002 Holmes Ave., durne nagrade sta dobila Joseph Kolosa in Susan Korenchan.
Konzulat SFRJ bo skoro odprt—
Konzulat Socialistične Federativne Republike Jugoslavije v Clevelandu bo skoro začel poslovati, kot je dejal včeraj sem došli konzul Anton Kacjan. Ta je bil zadnja tri leta predstavnik SFRJ v La Pazu v Boliviji. “Naši smotri obsegajo podpiranje trgovine in gojenje kulturne izmenjave,” je dejal A. Kacjan sodelavcu tukajšnjega lista Plain Dealer. “V tednu ali dveh” upa, da bo dobil dovoljenje Washingtona za redno poslovanje.
Pariški “razgovori” so popolnoma svoje vrste!
PARIZ, pr- — V Parizu se že nad tri mesece sestajata ameriška in severnovietnamska delegacija k “razgovorom” o vietnamski vojni. Ti razgovori so v resnici omejeni le na ponavljanje znanih stališč in izjav v od časa do časa nekaj spremenjeni obliki, toda ne vsebini.
Trdijo, da bodo “razgovori” o-stali taki vsaj še do predsedniških volitev v ZDA ali pa celo še do nastopa novega predsednika ZDA.
Brežnjevu se maje stolček?
DUNAJ, Avstr. — Evropski poznavalci za Sovjetsko zvezo in politične razmere tam trdijo, da se je položaj L. Brežnjeva, glavnega tajnika Komunistične partije, začel majati.
“češka kriza” je sprožila v vodstvu KP trenja in Brežnjev je izgubil dva važna položaja, ki sta mu dajala zadnjo besedo v vprašanjih varnostnih služb in v odnosih do tujih komunističnih partij.
6117 St. Clair Ave. — HXnderson 1-062* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
r~	NAKOCN1NA:	^
E* * Združene države:
(	$16.09 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za > me«ee«
Ea Kanado in dežele izven Združenih držav:
L $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Petkova izdaja $5.00 na leto
|	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
L $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months r	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio	___
No. 160 Tuesday, Aug. 20, 1968
Ob tretji obletnici Titovih reform
Sredi 1. 1965 je Tito objavil z velikanskim pompom svoje reforme. Dal jim je skupno ime; gospodarske in družbene reforme.	.	.
Kaj naj bodo gospodarske reforme, smo vsi vedeli, saj je dinar takrat postal tako malo vreden, da ga še pes ni hotel povohati. Kaj naj bodo družbene reforme, tega si pa ni mogel marsikdo predstavljati. Tisti, ki so zadevo vzeli zares, so mislili, da hoče Tito reformirati vseh 20 milijonov Jugoslovanov, kar jih pač je. Pokazalo se je kmalu, da tako daleč ne segajo njegove želje in cilji. Pod družbeno reformo je mislil dejansko le reformo komunistov in njihove stranke, torej le milijona ljudi. Že to je bil sil-a ambicijozen cilj. Prevzgojiti milijon ljudi ni mala stvar, je pa strašno težavna, kadar imaš pred seboj milijon ljudi, ki so se le izje-moma vključili v komunistično gibanje iz idealizma. Prevzgoja koristolovcev, koritarjev in pustolovcev na debelo se pa ni doslej še nikomur posrečila.
To je po ovinkih kar naravnost priznal sedanji glavni tajnik Zveze komunistov Jugoslavije Todorovič. Na nekem shodu v Vojvodini je brez ovinkov rekel, da so doslej reformirali le stranko in ne tovarišev in da so tudi delo na reformi stranke končali komaj na polovico. Kdaj bo pa prišla reforma tovarišev na vrsto?
To vprašanje je za komuniste sila važno. Bliža se namreč s hitrimi koraki čas njihovega letošnjega kongresa. Ali naj gredo na ta kongres s tovarišijo, ki plava še v stari miselnosti in ki se kar ne more navaditi na “samoupravni komunizem”, kjer izbrani tovariši ne bi mogli več poveljevati, ampak le svetovati. Če pridejo na kongres delegati s staro miselnostjo, potem bo ostal kongres cirkus: govorniki bodo rabili mogočne besede, povedali pa ne bodo nič novega. Delegatje jih bodo poslušali, bodo ploskali in glasovali, kot je treba.
Na tihem bodo že premišljevali, kako bi pokopali vsak načrt, ki ne gre v račun njihovim osebnim interesom ali pa interesom njihove ožje tovarišije. Tako se je godilo že na prejšnjih kongresih. Kdor tega ne verjame, naj bere tiste Titove govore, ki v njih krtači svoje vernike. To se je že nekajkrat zgodilo. Komunistična stranka bo radi tega prišla kmalu v precep: kaj naj napravi s kongresom, ki nanj delegatje niso duhovno dosti pripravljeni? Ali naj jih porabi le kot stroj za ploskanje in glasovanje, kongresni program pa razvija, kot da bi imela pred seboj le sodobne vzore komunističnega sveta.
To vprašanje ni le načelne narave, je sila praktičnega pomena. Titov režim ve, da za nove čase potrebuje komuniste novega kova, ker s sedanjimi ne pride nikamor.
To je slučajno zelo nazorno razlagal in potrdil sam Tito v svojem govoru na kongresu jugoslovanskih sindikatov. Tako odkritosrčnih izjav nismo od njega že dolgo slišali. Govoril je tako. kot govori v svobodni demokraciji voditelj opozicije. Tito je pa tudi igral vodjo opozicije proti lastnemu režimu, saj mu kaj drugega ni preostalo. Jugoslovanski sindikati so namreč v težavnem položaju. Ne vedo namreč niti, kaj so, niti, počemu so, niti kaj naj delajo, da bo kaj vredno. So torej v stalnem sporu z uradnim rdečim režimom in ga kritizirajo. Ako ga kritizira sam Tito, zakaj ga ne bi smeli sindikati, vsaj na tem polju naj izražajo voljo sindikalnega gibanja.
In tako je Tito za praznovanje tretje obletnice “gospodarske in družbene reforme” moral udariti po vseh napakah, kar jih je prišlo pri izvajanju reform na dan, in seveda tudi po tistih tovariših, ki jih delajo.
Tito je najprvo ugotovil, da je gospodarska reforma začela hirati že lani in da hiranje še ni zaustavljeno. Krivi so tisti tovariši, ki niso pravočasno skrbeli za pravilno zakonodajo, kako poživiti izvoz, kako gospodariti z devizami, kako reformirati banke, kako spraviti kreditno politiko na pravi tir, kako prisiliti podjetja, da ne bi proizvajala na zaloge, ampak narejeno blago tudi takoj razprodala. Škan-daliziral se je tudi nad begom domačih ljudi preko meje “s trebuhom za kruhom” in dolžil “odgovorne tovariše”, da se ne brigajo dosti za večjo zaposlitev.
Pri tem se je skliceval na svoj znani govor v Splitu 1. 1962. Že takrat je napovedal nevarnost, da se bo cela vrsta teh napak pokazala, pa so “vodilni tovariši” smatrali vse njegove zle slutnje za govorniško telovadbo, ki bo kmalu minula, potem bodo lahko gospodarili po starem. Tako je tudi bilo, kar je imelo za posledico, da je moral Tito po L 1962 že trikrat poskusiti reformo, pa mu je zmeraj spodletelo. Sedaj je Titu zmanjkalo potrpežljivosti, napovedal je rabo “kirurškega noža” in ne političnega pridigovanja. Tedni teko od tega govora, toda kirurškega noža še ni Tito pokazal.
Med tem se v Jugoslaviji sila hitro šopiri novi kapitalizem. Tekma za velikimi dohodki je neusmiljena, odriva na (
stran navadnega delavca, omogoča pa tovarišem, da si zagotovijo lepe dohodke ne glede na to, kako podjetje uspeva. Če ne uspeva, gredo delavci na cesto, tovariši si pa najdejo nova korita. Veliki dohodki so vir velikega premoženja, ki se dolgo ne da skrivati. Novi rdeči kapitalisti si radi privoščijo luksuzno življenje, imajo lastne hiše doma, na deželi za počitnice, na morju pa za kopanje. Tito je zagrozil novim rdečim kapitalistom, da jim bo pobral premoženje, na primer hiše, parcele itd. Če bo treba, jih bo pa tudi posadil v ječe.
Tito je torej sindikalne delegacije kar pošteno nahujskal. Kaj se bo iz tega izcimilo, ne vemo.
Zanimivejše je dejstvo, da se v novem rdečem razredu nabira na vrhu še več gnoja kot v kapitalističnem gospodarskem sistemu. Tudi v kapitalizmu smo imeli ljudi, ki se niso zavedali svojih socijalnih dolžnosti, toda takih pustolovcev, takih tatov in zlikovcev, kot so med titovci, pa ni bilo. Če bi jih kaj bilo pred vojno, bi se sedanji komunistični poglavarji sklicevali nanje vsak dan po desetkrat.
Značilen je naslov, ki ga je ljubljansko “Delo” dalo Titovemu govoru: “Ozdravitev gospodarstva...” Titovo gospodarstvo je torej ob začetku četrtega leta reforme še zmeraj bolno. Kdaj je pa zbolelo, ali ni morda bolno že od 1. 1945, ali ne nosi morda smrtne kali v sebi.
Odgovor na vprašanje bo morda lahko tudi služil za naslov prihodnjemu Titovemu govoru pred delavci. To bi pa vendarle še radi dočakali.	I. A.
j BESEDA IZ NARODA I
Lepo je bilo
CLEVELAND, O. — Zveza oltarnih društev v Clevelandu ja v dneh 10. in 11. avgusta prirej dila romanje v Lemont k Marjji, Pomagaj.
To je bilo moje prvo romanje z Zvezo oltarnih društev in prepričana sem, da ni bilo zadnje. Nepopisno vesela in ponosna sem, da sem Slovenka, katoličanka, kajti tako lepih Marijinih pesmi, tako pomenljivih in milozvočnih nima noben drug narod na svetu.
Romanja so se udeležili otroci, mlade žene, žene srednje starosti in stare mamice s palicami. Imele so bolne, žilaste in težke noge, vendar so korakale z nami v procesiji po Roženvenski dolini do Lurške votline z gorečimi svečami v roki.
Krono za Fatimsko Gospo je nosila Katherine Golinar iz fare sv. Kristine, kip pa je kronal brat Raphael Roberts, sin glavne predsednice Oltarnih društev Mrs. Katie Roberts. Četudi je predsednica bolehna, je bila na romanju navzoča s svojim možem in sinom Jožetom. Ko je brat Raphael položil krono na glavo naše Gospe, jo je objel in poljubil. Tako ganljivo je bilo, da so solze tekle nesramežljivo po naših licih.
Obiskali smo tudi samostansko pokopališče in molili za mir in pokoj vseh, ki tam počivajo. Med tem je glavna tajnica in blagajničarka Oltarne zveze Mary Farčnik položila na grob pre-vzvišenega škofa Gregorija Rožmana šopek rdečih nageljnov.
Res, lepo je bilo, in še enkrat pravim: Hvala Bogu, da sem Slovenka-katoličanka!
Iskreno zahvalo in priznanje izrekam voditelju romanja č. g. patru Danielu OEM, kateri je pripravil lepi spored v Lemon-tu.
Na našem romanju pa smo se spomnile tudi tistih bolehnih članic, ki niso mogle romati z nami. Mary Marinko, naša glavna podpredsednica, je glasno vodila molitve in prosila Marijo naj nakloni zdravje vsem bolnim članicam, posebej je omenila Paulino Stampfel in Mrs. Cimperman. Njena molitev je bila tako vroča in vdana, da ste drage bolnice lahko prepričane, da Marija ne bo zavrgla te iskrene prošnje in molitve. Zelo smo pogrešali dolgoletno članico Mary Otoničar, ki je bila zadržana.
Omeniti moram tudi čč. oo. frančiškane, patra Fortunata, patra Anastazija, patra Blaža in brata Roberta, sina poznane Mary Hochevar z Miller Avenue. Vsak od teh je imel v zvezi z našim romanjem svojo nalogo, katero je izvrstno izpolnil. Lepa hvala.
Ne najdem besed, s katerimi bi se mogla izraziti, kako lepo
in meni dopadljivo je bilo to romanje. To mora vsak sam doživeti, ker se opisati ne da. Zato ljubeznivo svetujem vsem tistim ženam, ki jim denarja primanjkuje, naj izrazijo otrokom željo, če jih ti želijo obdarovati za Materinski dan, naj jim darujejo “Romanje v Lemont z Zvezo oltarnih društev”.
Pojdite, drage žene in matere, prihodnjič z nami, ne bo vam žal, kot meni letos ni bilo. Pozabile boste dnevne skrbi in težave, pri Mariji boste našli tolažbe in moči za nadaljnje življenje.
Končno se želim zahvaliti patru Danielu za zadnji blagoslov srečne poti domov, ko smo že sedele v avtobusu. Hvala tudi Mary Gerl, organistki fare sv. Kristine za glasbeno spremljavo in vodstvo našega petja. Tako izvrstna je bila, da so jo hoteli frančiškani kar v Lemontu obdržati.
Čutil sem potrebo, da napišem teh nekaj vrstic iz veselja in hvaležnosti nad lepo uspelim romanjem Zveze Oltarnih društev iz Clevelanda.
Frances Nemanich, Članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu.
------o------
Izjava ljubljanskega Nadškofa o papeževi okrožnici
CLEVELAND, O. — Dne 25. julija 1.1. je bila objavljena papeževa okrožnica (enciklika) o urejevanju rojstev “Humanae vitae”. Vse odtlej prinaša o njej svetovno časopisje obširne komentarje. O njej pišejo katoli-gani in nekatoličani. V Ameriški Domovini od 16. avg. 1.1. je bil ponatisnjen na uvodnem mestu članek, kakor ga je prineslo v zvezi s to papeževo okrožnico glasilo slovenskih katoliških duhovnikov “Katoliški glas” v Gorici. Danes pa prinašamo izjavo ljubljanskega nadškofa dr. J. Pogačnika k tej okrožnici, kakor je bila priobčena v verskem glasilu slovenskih škofov “Družini” 18. avg. 1.1. (št. 16) pod naslovom “Izjava nadškofa Pogačnika, podpredsednika škofovske konference”. Izjava se glasi:
“Papeževa okrožnica o urejevanju rojstev ponavlja te-le gla-ne katoliške nauke:	namerni
splav, namerna sterilizacija in prekinitev zakonskega dejanja niso nikoli dovoljeni. Poraba kontracepcijskih sredstev, npr. diafragme ali pilule, ki preprečujejo spočetje, ni dovoljena. Obdobna zdržnost zakoncev, če so za to razlogi, je dovoljena.”
“Okrožnica bo morda povzročila ostrejšo ločitev duhov. Papež je imel mnogo poguma, da je te, za mnoge bridke nauke ponovil in s tem zavrgel življenjski slog mnogih, ki jim je prvi smoter užitek.”
“Katoličani, duhovniki in ver-;
ško borili proti rdečemu zmaju točijo polne čaše rujnega ter na-
na vseh krajih Slovenije in na vseh koncih Jugoslavije. Letos ob četrti stoletnici tistih strahotnih dni, se bomo v Milwaukeeju v Triglavskem parku v soboto, 31. avgusta, in v nedeljo, 1. septembra, poklonili spominu mrtvih na Grčaricah in Turjaku. V Grčaricah so bili sokoli in četniki izbičani odpeljani na morišče, pred izkopane jame in naperjene komunistične puške. Streli so prekinili življenja nepozabnih junakov. Med temi žrtvami počivata med ostalimi v skupni gomili, danes že pokriti z gozdnimi prerastki, zadnji starosta viškega sokola br. Rudi Marinčič in njegov rodni brat telovadni načelnik istega društva br. Milko. Dva dobrosrčna, inteligentna in poštena sokola, kot so bili drugi, toda odločna antikomunista. In samo radi tega sta brata Marinčiča v sklopu z drugimi sokoli, bila mučena in obsojena na smrt. Ti padli junaki so ljubili svojo domovino, ljubili svobodo in resnično demokracijo, zato so se borili proti komunističnemu zlu. Ti junaki niso umrli, ostali so nam svetla luč resnice, in za njimi ne žalujejo samo domači in prijatelji, za njim žaluje nebo in vsa priroda. Še danes po 25 letih v marsikateri hiši na vseh celinah sveta živijo soborci sokoli, četniki in domobranci. Vsi čutijo, da so veliko dolžni tistim, ki jih ni več, čutijo globoko spoštovanje do vseh padlih junakov, in se jih spominjajo z vso hvaležnostjo v svojih srcih. Marsikdaj na-
zdravijo v spomin padlim borcem, borcem za svobodo Jugoslavije in vsega sveta. Počivajte
v miru! Zdravo!
*
Nevidne gomile naših padlih borcev nas še danes opominjajo in vzpodbujajo, da se vselej in povsod zavedamo, da smo mi o-pravili samo pol poti v protikomunistični borbi. Zato, kjerkoli in karkoli smo, ne bodimo mlačni, ne vrzimo puške v koruzo. Zavedati se moramo, da še danes komunistične sile bijejo boj v Vietnamu z vsemi sredstvi, da bi uničile amerikansko in zavezniško vojsko in demokracijo in tako osvojili svet. Komunisti celega sveta pojejo o miru? Toda pod rdečo zastavo! Zavedati se moramo, da danes in jutri ameriški vojaki omahujejo v smrt, tako kot so padali naši. S svojo krvjo najajajo zemljo, zato ker ljubijo svobodo, ker hočejo, da bodo narodi in ljudje sami krojili svojo usodo. Zato je naša sveta dolžnost, da Ameriko in njeno borbo proti komunistični diktaturi podpremo z dušo in telesom, podpremo moralno, materialno in če je treba tudi z življenjem. Ameriški vojak se ne bori samo za blagodat svoje dežele in Vietnama, se bori za nas, za blagostanje, svobodo in mir vsega sveta.. In samo z zmago nad komunizmom bo sen naših padlih borcev dopolnjen in naša krivična usoda preteklosti bolj svetla v sedanjosti in prihodnjo-sti.
Vičan
Hej SAVAnl Ali veš, da je konvencija že pred vrati? Nju-jorški odsek marljivo dela na končnih pripravah in obvešča: sobotni spored z dvema glavnima govornikoma se bo odigral na Fordham univerzi — College
Center, 190th St. in 3rd Ave., Bronx, N.Y.
Dragi SAVin prijatelj! Glavni odbor te iskreno povabi, da se u-deležiš naše XI. konvencije. Ne obotavljaj se, ampak pridruži se nam.
niki, moremo biti samo veseli, da papež, naj višji učitelj Kristusovega nauka, brani človekovo dostojanstvo in svetost zakona. Med kristjani je zakon celo zakrament, ki daje zakoncem tudi božjo moč, da žive po svoji pametni naravi in tako tudi v zakonu spolnjujejo božjo voljo, ne strežejo pa svojemu poželenju, kakor tisti, ki Boga ne poznajo. Koliko srečnih družin je med krščanskimi zakonci! Krščanski zakonci pa, ki radi neugodnih razmer trpe notranjo stisko, ali zakonci, ki doživljajo padec, morda ponovno padce, vedo, da imajo v zakramentih pokore in sv. Rešnjega Telesa dovolj močno zdravilo. Pogum in luč jim daje tudi očetovsko vodstvo duhovnika.”
“Koncil je povedal, kakšno vlogo imamo na svetu kristjani, ko je rekel: “Kar je duša v telesu, to morajo biti kristjani v svetu.” Nauk Cerkve o zakonskem življenju sprejmimo radi tudi s srcem, ga skušajmo razumeti in ga tudi drugim prav tolmačimo! Krščanski zakonci naj si pa tudi med seboj dajejo poguma, da se med seboj prepričujejo, da je tudi v zakonu mogoče z veseljem spolnjevati božjo voljo.
❖
Ob izidu papeške okrožnice je izšla 7. avgusta 1968 obširna izjava nadškofa Pogačnika tudi v ljubljanskem tedniku TT (Tedenska Tribuna), št. 32.
D.
------o------
Kaeiosiik dr, Janez Kraljiš sedemdesetletnik
SAN FRANCISCO, Calif. — V svoji skromnosti čisto na tiho je 14. avgusta letos obhajal v San Franciscu v Kaliforniji 70-letni-co še vedno čil in mladosten dr. Janez Kraljič. Zdi se mi nepotrebno pisati o njegovem življenjskem delu, saj ga vsi poznamo kot idejnega 'Voditelja katoliške akcije v domovini, kot spi-rituala v ljubljanskem semeni-nišču, pozneje profesorja na begunski teološki fakulteti v Pra-glia pri Padovi in v Meranu.
Njegove odločne pridige proti komunistom med vojno so del slovenske zgodovine.
Pokojni škof Rožman je imel v dr. Kraljiča veliko zaupanje in mu cesto poveril delikatne tajne misije, ki še čakajo objave. Naj omenim samo njegovo poslanstvo pri nadškofu Margo-tiju za časa fašizma v korist primorskih Slovencev in pozneje intervencijo pri sv. očetu za škofa Rožmana, begunca. Papežu je ustno razložil tragedijo Slovencev, kar je v glavnem pripomoglo, da je Vatikan pravilno presojal takratni naš položaj.
Najlepši biser v njegovem značaju je velika ljubezen, zvestoba, vdanost, ki jih je imel do velikega škofa Rožmana, ljubezen, ki jo njegova smrt ni oslabila, še manj pretrgala.
Slavljencu naše čestitke!
Dr. L. V. ------o------
¥ spomin padlsm ¥ Sršarisaf?
MILWAUKEE, Wis. — Leta 1918 je zasijala jugoslovanskim narodom: Srbom, Hrvatom in Slovencem dolgo pričakovana svoboda. Letos mineva 50 let od tega zgodo vinskega dogodka. Petdeset let smo starejši in bogatejši na izkušnjah, ki so bile včasih polne sončnih žarkov, včasih pa grenkih s trpkimi spoznanji. Marsikdo je uspel v teh letih življenja, marsikomu ni šlo vse po sreči. Posebno za protikomunistične borce je mavrica bila različnih usod. Enim je naklonila preganjanje, trpljenje in prerani grob. Drugim je prinesla prijetne, pa tudi neprijetno zamejsko življenje, tretjim pa je bilo usojeno obračati hrbet z vetrom na vse strani.
Letos poteka 25 let, odkar so se protikomunistični borci juna-
/Z NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Z listom sem prav zadovoljna. Vas lepo pozdravljam!
Jennie Bizjak
*
Euclid, Ohio. — Spoštovani! V prigibu pošiljam ček v znesku $8.00 za naročnino za pol leta. Z listom sem vsesplošno zadovoljna in Vam .želim dosti novih naročnikov.
S spoštovanjem!
Silva Grasselli
■v
Kansas City, Kans. — Draga gospa Debevec! Prisrčna hvala za brezplačno pošiljanje Vašega lista Ameriške Domovine.
Vemo, da je tiskanje časopisov zvezano z velikimi stroški, zato smo Vam tembolj hvaležne in tembolj cenimo Vašo dobroto. Bog naj Vam povrne s svojim blagoslovom!
Ameriška Domovina je vez, ki nas Slovence v tujini druži v eno. Brez nje bi tudi spomin na domovino preveč obledel. Naj Ameriška Domovina še dolgo “zbira Slovence pod streho hiše ene!”
Šolske sestre pri Sv. Družini
v Kansas City, Kansas.
*
Madison, O. — Spoštovano u-redništvo! Tukaj Vam pošiljam
(naročnino za Ameriško Domovino. Zelo sem jo pogrešala, ko ste imeli počitnice, je kar nekaj
manjkalo. Četudi ne bi imela za kofetek, bi za Ameriško Domovino že kako skupaj spravila.
Joj, o joj, kako sem nepri-pravna za pisanje, berem pa zelo rada. Verjemite mi, rajši bi sla vinograd okopavat kot pa pisat!
Listu želim mnogo naročnikov, da bi nam še dolgo prinašal novice z vsega sveta. Lepo pozdravljam vse dopisovalce posebno g. L. Ambrožiča iz Kanade. Pozdrave pa tudi celotnemu osobju Ameriške Domovine. Zbogom!
Jennie Novak
*
Perry, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček za $16 za enoletno naročnino na Ameriško Domovino, katero rada berem.
Najlepše pozdravljam vse naročnike, uredništvo in upravo, psebno pa Mary Debevec.
Vaša zvesta naročnica
Anna Gustinčič
*
Chicago, 111. — Spoštovano u-redništvo in uprava! Tu Vam pošiljam ček za enoletno naročnino Ameriške Domovine, katero želim pravočasno obnoviti, da Vam prihranim delo.
Prav lepo pozdravljam uredništvo in upravništvo lista, posebno pa Mary Debevec.
John Mlakar
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Romali bomo — na grobove mučencev
Slovenci v Ontariju smo prvič r°niali na lepo kanadsko božjo Pot v Midland leta 1949. Tedaj 1® romanje vodil prvi slovenski župnik v Torontu dr. Jakob Kolarič CM. Brez dvoma je tisto Prvo romanje vodila misel pobožnosti; na grobovih kanadskih ^učencev so imeli veliko povedati Bogu; hvaležnih src so pri-sli tja in dolga vrsta prošenj za Svojce v zasužnjeni domovini in 2a pobite rojake je hitela proti ^obesom.
Letos izjemoma romanja ni bilo v mesecu juniju, bo pa zato V avgustu. Vodilo romanja bo še vedno vernost srca. Zunanje tehnične zadeve je pa prevzelo ‘Društvo Slovencev Barag a”. Naprosili smo g. dr. F. Blatnika, ki bo maševal in spovedoval v r°marski cerkvi v Midlandu. klaša bo malo pozno, pa bodo zadali tega romarji iz oddaljenih krajev še lažje prišli. Začela se
druge prijatelje in znance in naj jim pove, da bo letos slovensko romanje v Midland zadnjo nedeljo v avgustu, 25. avgusta, in bo sv. maša ob pol dveh popoldne. Bo to že dvajseto romanje in ni nobenih razlogov, da ne bi bilo največje in najlepše. Naj gre vest o romanju od ust do ust in še po telefonskih žicah. Na svidenje torej pri naših prijateljih, kanadskih mučencih, zadnjo avgustovo nedeljo.
Odbor “Društva Slovencev Baraga”
Ameriška Domovina — naš dnevnik — zopet prihaja
Še več kot štirinajst dni poštni štrajk v Kanadi je gotovo naredil več škode kot koristi. V Kanadi nas je odrezal od našega časopisa, ki ga naročniki vsak dan težko pričakujejo. Pa ne samo dejanski naročniki, tudi tisti, ki hodijo brat “Ameriško Domo-
„	^	vino” k sosedu aH pa k prijate-
b° ob 1.30, to je ob pol dveh po- lju. (Lepo je to, da ima ta naš
Poldne. Razlog za to pozno uro ta, da bomo imeli vse samo sWensko in nas pri tem ne bo ^'hče motil in mi ne bomo nikomur napoti. Tudi za spoved bo dovolj časa, ‘vsaj dve uri pred Sv- mašo bo slovenski spovednik ila razpolago. To je važno zlasti 2a tiste, ki bodo prišli na romali® iz krajev izven Toronta.
Kdor bo za romanje zvedel še-^ iz tega dopisa, naj obvesti še
časopis poleg naročnikov še bralce nenaročnike; še lepše in koristnejše pa bi bilo, da bi ti bralci-nenaročniki postali sami naročniki in bi s tem vsaj malo podprli prizadevanja, katerih sadove hodijo uživat k sosedu.)
Pa pravi pregovor, da ni nesreče brez sreče.. Verjetno bo tudi ta .prekinitev, ko “Ameriške Dbrhovine” toliko časa ni bilo na spregled, imela svojo do-
POSLUŠAJTE NAJNOVEJSE PLOŠČE
NA RADIO POSTAJI (HIN-FM101 GB SOBOTAH OD 2 - 3 POPOLDNE
PESMI IZ SLOVENIJE
LPY 707 “Veseli planšarji”:
Pet parov cokel * Spomin na Planine * Kovačeva polka * Kukavica * Na kravji bal * Med Veselimi planšarji * Jutro v planini * Pri Mičevih * Tam mi zibel tekla je * Pastirski rog.
LPV 716 Ans. “Beneški fantje”:
Beneška Zemlja * Na Laškem * Ljubezen v jeseni * Bela cesta * Študentovo slovo * Marvica * Tiha noč ! Preljuba moja mati * Po Furlaniji * O ja, ljubca moja.
LPV-S 719 Ans. Lojzeta Slaka:
Deželica sonca in grozdja * Na lojtrici * Po cesti gresta fanta dva * Znana polka * Temna noč se je storila * Nič ne hodi za menoj * Pod lipico zeleno * Nad Vasjo * Vinska trta * Na vrt *.
'LPY 720 B. Frank in Kranjci:
Dobro jutro ljubca moja * Ko Ptičica na tuje gre * En hribček bom kupil * Oglar * Lisička * Majolka * Le predi dekle, predi * Pod klančkom sva se srečala * Pojo: Greta Ložar, Olga Jež...
LPY-S 726 Slov. ans. Kvintet:
Na Gorenjjskem je fletno * Tiha tolažba * Sprevodnik Vanč * Po Koroškem, po Kranjskem * K sem še mihna bva * Vsak dan pa bajta stoji * Moje kozlarije * Kspavanka * Fant od fare * Poje; Banica Filipčič.
LPY 728 Ans. V. Skoka:
Krni se * Mežiški fant * čakala Sem te dragi * Pozdrav trobentarja * Za pticami * Za vse * Kajina pesem * Hajdinski bratje Pomladni vetrič * Pridi dragi v vas zvečer.
LPY 729 Ans. Lojze Slaka:
Na ohceti * Se snidemo * Rožic 116 bom trgala * Nič zato * Na Paši * Pod poncami * Po dekle * Brajde se praznijo * Ena ptička Priletela * čateška polka.
’LPV 733 Trio Kozlevčar:
Ktajolka * En glažek vinca * Oja, ^miraj vesel * Po domače * Ljubi 2®nir. in nevesta * Našim Jožetom * Pod brajdo * Nikol’ne bom Pozabil * To vince je za rajžo * Konček napitnic
LPS 735 Ans. T. Kmetec:
Ko so fantje proti vasi šil. V pozni uri * Starčkova pesem * Po Koroškem * Cvetoča češnja * Polka Janezu * Pri Lenartu * Na letovišču * škrjanček * Pohorskim fantom.
LP 12 Ans. Borisa Kovačiča:
Kjer je sonce * Kaj mi nuca planinca * Dobri stari časi * Kadar noč na zemljo pade * Pozabljen napev * Kadar v goro grem * Echo polka * Gore, gore * Tip, top polka * Bilo je nekoč.
LP 18 ans. Jočeta Krežeta:
Ob bistrem potoku je mlin * Na Kumu * Stara viža * Po štajerskih cestah * Sončni žarek * Zgodba Martina Krpana * Od Pece do kajžarja * Pred zidanico * Med rancarji na Dravi * Štajerski fantič.
LP 19 Ans. Milana Vitka:
Dobri prijatelji * Ostali so spomini * Veseljaki * Moj fantič je na Tirolsko vandral * V oktobru
*	Zunaj se dani * V zelenem gaju
*	Kot spominčice so tvoje oči * Tam dol na dravskem polju * Pozdrav iz dalj njega kraja.
LP 020 Hečkov trio:
Sončna Dolenjska * V Kamencah
*	Jerica * Pri kozarčku * Je bela cesta uglajena * Jutri pa * V naravi * Kadar grem prek njiv * Veseli Dolenjci ! Pomladno cvetje.
LP 021 Stanka Kovačič:
Moje sanje, sanje najine * Hitro, hitro mine čas * Brezskrbno življenje * Snežinke * Kam odletijo ptice * Zaigral v slovo * Reci dobra stara mamica * Ljubezen kot je najina * Večer ob morju * Steze poletja.
LP 022 Ans. Blumauerja:
Klic kukavice * Slovenska polka
*	Vaški zvonček * Razposajena harmonika * Slovo * Veseli Ribničan * Pri farni cerkvivi, daj-daj * Pesem Ljubljani * Sanjaj, sinko * Razigrani klarinet.
LP 023 Ans. Mihe Dovžana:
Moj vojak * Dobra volja * Včasih bilo je drugače * Zelenica * Lokvanj * Zlati prstan * Ko leže mrak * Vsak večer * Weekend * Ko te čujem gozd šumeči.
LPVS-Y V32 Kmečka Ohcet: Bod’ moja, bod’ moja * Na levo tri, desno tli ! Vasovanje * Moja dekle * Po gorah je ivje ! ^Prejem v fantovsko druščino * Oj drevi gremo snubit jo * 'En fhštar * Dober večer * Snubljenje ! Pa kolkr tolk * šranga * Kje “0rn jemal * Po cesti gre en stari mož.
CENTRAL NEWS STAND & VARIETY
256 Augusta Ave., Tel.: 924-5370 Toronto 2 -B, Ont., Canada
bro stran. Vsakdo je lahko spoznal, da nekaj manjka, če ni “Domovine”, ko prideš z dela domov. Saj smo lovili tiste novice, ki jih čez dan ponavlja radio in nam jih zvečer kaže televizija. Vendar pa razlago teh novic nihče ne poda tako pregledno in razumljivo, kot uvodniki v “A-meriški Domovini”. Ko sem po končanem štrajku poštarjev dobil vse zaostale številke A.D., sem prebral vse uvodnike in tako ponovil vse, kar se je v zadnjih treh tednih zgodilo okoli nas in po svetu.
Ko je pošta stala, sva se srečala s starim prijateljem Jožetom. Prvo vprašanje je bilo: “Kaj je novega po svetu? Sedaj nič ne vem, ker ni “Ameriške Domovine”.” Ni bil samo eden, ki me je tako vprašal. Kdor kaj da na naš svoboden slovenski dnevnik, ta mora biti vesel ob takih ugotovitvah. Res težko bi se bilo predstavljati slovenske naselbine po severnoameriškem kontinentu brez “Ameriške Domovine”. Obiščeš prijatelja v Montrealu; na mizi je “Ameriška Domovina”. Prideš v prerije, Slovenec ima naš dnevnik. Se približaš Skalnim goram in tam dobiš “Ameriško Domovino”. Pa jo bereš v Minnesoti ali kamor koli zaideš. Vendar pa bi jo moralo biti še več, lahko bi bilo še več naročnikov. Bil je fant novona-seljenec v gozdovih kanadskega zahoda. “Ameriška Domovina” je bila njegov spremljevalec. Ona ga je pripeljala k sorodnikom v Toronto in dalje v Hamilton in naprej v severni Ontario. Dokler ni imel ničesar, je imel naš dnevnik. Danes pa, ko ima dobro službo in še obrt in zdravo družino in veliko hišo, se je pa “Domovini” odpovedal, češ da je predraga. Kako nehvaležnost prevrednoti vrednote. Cele strani primerov bi lahko naštel in to iz lastne izkušnje, kako so nekateri segali po “Ameriški Domovini”, dokler so jo potrebovali. Ko so postali fizično močni, je ne poznajo več. Ali ne bi bilo lepo, ko bi se vrnili in tako pomagali podaljšati življenje našemu svobodnemu dnevniku “Ameriški Domovini”. Če bomo zvestobo delili, bomo zvestobo prejemali.	Por.
lo jih je le par, ki so si tedaj v tisti vasi delili oblast in zmago. Ogromna večina vaščanov je bila v nasprotnem taboru. Ti vsi so odšli z doma in po znani poti vetrinjske predaje v smrt. Nova “ljudska oblast” temu terencu ni priznala posebne nagrade, zato si jo je kar sam vzel. Šel je k svoji lastni sestri, ki je bila poročena v isti vasi. Imela pa je vsaj dvakrat manj imetja kot on. Bila je vdova, ki je prav tedaj zgubila dva sinova. Pobili so jih komunisti, ker sta bila vrnjena. Bila je sama, revna in še pohabljena povrhu. Na domu je imela edino hčerko. In od te sestre je lastni brat terenec zahteval in seveda tudi vzel za sebe eno največjo njivo.
Pa to še ni bilo zadosti. Šel je še k drugemu vaščanu in mu vzel vso konjsko opremo. Tudi pri tej hiši so bili pobiti štirje sinovi, oče in mati sta pa zaradi vseh prestanih težav in nesreč umrla. Tako je ostala na domu edina priletna hčerka.
Leto pa so tekla, mož se je postaral, prekoračil je že osemdeseto leto in prišel je čas za odhod v onostranstvo. Tedaj se je pa začelo zares. Bolezen je pritiskala, terenec pa ni mogel u-mreti. Misli so begale sem in tja; silile so v večnost, a se takoj vračale nazaj in brskale po preteklosti. Smrt je priganjala na ločitev, duša se pa ni mogla odtrgati od telesa, ker računi še niso bili poravnani. Pred motnimi očmi je viselo vprašanje: kaj pa, če bo morda le treba odgovarjati za vsa dejanja. Vest se je oglašala, žgala in terenec ni mogel umreti. Smrtni boj je bil strašen. Mož namreč kljub vsej komunistični pobarvanosti le ni popolnoma nehal hoditi ,v cerkev, zato je imel še iskrico spoznanja, ki mu je govorilo, da smrtjo le ni vse končano. V tem smrtnem boju je poslal še po duhovnika; ta mu je dal spoznati, da je le treba popraviti storjene krivice, preden bo stopil pred božjo sodbo. Pa je zopet mora' spoznati, da je veliko lažje delati krivice, kot popravljati jih (Konec prihodnjič)
—b
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
Ni mogel umreti terenec
Naš slovenski narod se je v vsej preteklosti vzdržal in ohranjal trden na dveh osnovnih vrednotah. Ni bil in ni narod bogatašev. S pridnim delom in poštenjem tako do sebe kot do drugih si je utiral pot skozi življenje. Kadar je delal v domovini je bil priden in pošten. Če je šel v tujino za kruhom (ali pa za svobodo!), so ga kot poštenjaka in pridneža hitro spoznali in ga zato cenili. Ko je mati prekrižala otroka, ki je odhajal v tujino, mu je z blagoslovom dala tudi naročilo:	“Bodi priden in
pošten.”
In umirajoči oče se je od otrok poslavljal s podobnim naročilom. Rod za rodom je dobival to duhovno doto in to oporoko.
Kako pa se zgodi, kadar človek zavrže te osnovne vrednote, naj pove resnična zgodba iz nedavne preteklosti. V nekem kraju v naši domovini Sloveniji je živel gruntar, ki je imel nekaj nad 30 hektarjev zemlje. Ni bil ravno dober gospodar. Močno je zanemaril, kar mu je oče zapustil. Zlasti gozdovi so zelo opešali. Pridnost ga torej že pred revolucijo ni krasila. In v revoluciji je kaj hitro,postal komunistični terenec. Upal je namreč, da bo kaj dobil, ko “bomo delili”. Z vso silo je delal za zmago komunistične revolucije.
Ko jim je bila ta zmaga res podarjena leta 1945, se je tudi naš terenec postavil na noge. Bi-
Bodi prijatelj prijateljem tvojih otrok
Pred časom smo objavljali “Vsak teden eno v pomoč modernim staršem”. Skušali bomo nadaljevati s temi kratkimi nasveti v upanju, da le komu koristijo: otrokom ali staršem.
Kakšne lastnosti mora imeti pravi prijatelj? Mnogo mladostnikov bo med lastnostmi dobrega prijatelja postavilo na prvo mesto: ZVESTOBO. Tej lastnosti pa sledijo: razumevanje, nesebičnost, potrpežljivost, spoštovanje do bližnjega, poštenost, da se lahko zaneseš nanj in da se zna obvladati.
Prav v sedanjih časih imamo toliko slabega mnenja o mladih ljudeh, pa jih je vendar mnogo, več kot mislimo, ki si izbirajo prijatelje od zgoraj naštetih lastnostih. Kaj ni lahko v zadoščenje staršem, če njihovi otroci iščejo v prijateljih tistih lepih lastnostih, ki jih starši sami želijo videti na svojih otrocih?!
Seveda ni nihče popoln, tudi tvoji otroci ne. Zato starši bodite previdni, ko govorite o prijateljih vaših otrok. Ne povdar-jajte preveč samo njihovih slabih lastnosti, če to ni res potrebno. Vaš dom naj bo kraj, kjer se bodo prijatelji vaših otrok dobro počutili in bodo dobrodošli. Postanite,- tudi sami prijatelji prijateljem vaših otrok. Kdor najde resnično dobrega prijatelja, je našel zaklad. (Po Krišto-ferju.)
— Povprečna ročna ura takne petkrat v sekundi.
tik-
LIII.
Take popoldneve in večere v prijetni zgovorni družbi ob polni skledi prekajenih prašičevih reber c in kmetskem hlebcu sor-ščnega kruha smo popili neverjetno število majolk dobrega — pristnega “Štajerca”. Saj je ob takem času vsak postregel z najboljšim, kar ga je bilo v zidanici, da je teklo kot olje in tako prijetno ščegetalo po grlu. In kmalu so pričele glave producirati same duhovite tako, da je oila zidanica vedno polna smeha. Štajerci v tem oziru niso iz zadnje moke. Včasih nisem prav nič vedel, kdaj smo se odpravili proti domu in ob kateri uri sem legel spat. Zjutraj sem se prebudil zdrav kot riba, a vedno sem zaželel — še pred križem —i, da oi ga kar na tešče zvrnil en kozarec. Ob vseh takih prilikah se je izkazalo, da sem ga zvečer premalo... zato se mi je zahotelo, da sem moral tisto jutro nadoknaditi. Ker je vinograd-nik-gostitelj najbrž tudi to pri sebi občutil, zato ga je navadno dal kako steklenico s seboj in dejal: to bo pa zjutraj za “piko odreti”. To je bila pametna navada in dobro se je obnesla.
Tudi g. kaplan nas je navadno po dvakrat v jeseni povabil na “puklbergarja”. Na štajerskem in morda tudi v drugih vinorodnih krajih je bila navada, da sta župnik in kaplan in včasih tudi mežnar, pobirala vino za biro. Vsak vinogradnik je imel nekako predpisano, koliko ima dati enemu in drugemu in včasih še tretjemu. Dobil je navadno — seveda ne vsi ob istem času — vsak svojega'pomagača, ki je oprtal brento na hrbet pukl — in sta šla od hiše od hiše in pri vsaki hiši so dolili nekaj litrov vina v brento. Kadar je bila brenta polna, sta pa nesla v sod, ki sta ga imela nekje v vasi ali bližini pripravljenega. Potem pa z izpraznjeno brento zopet nadaljevala nabirko itd.
G. kaplan je imel to lepo navado, da kadar se mu je to vino v kleti umirilo in izčistilo, je vselej povabil — konzumarje — na puklpergarja. To ime mu je dal zato, je dejal, ker je bilo na puklnih skup znešeno. Tudi na teh večerih je bilo prav prijetno in včasih se je celo zgodilo, da se je o polnoči ura ustavila. Navadno je bilo to vino dobro, zelo pitno vino. Bila je mešanica vseh vrst vin, a ker je dal navadno vsak le dobro vino za biro, ni bilo po njem nikdar kakega glavobola, glava po njem bistra in čista.
Ko je pred leti začelo prihajati sem preko luže jugoslovansko vino in seveda tudi razna štajerska vina in veleznani “ljutomerčan”, sem komaj čakal kdaj in kje bom prišel do njega in si ga pošteno privoščil. Saj Kanadi se težko dobi dobrega, doma pridelanega vina. Zato so uvožena vina precej iskana — od starejših ljudi. Mlajši svet, če pije alkohol, pripravi to z mešanico osladnih pijač. Ko je prišla prilika, da sem prišel do “lutomerčana”, se mi pa ni zdel pravi okus. Pa sem ga poskusil prvič, drugič, pa še tretjič in vselej sem mu dal drugo podlago — mesno, seveda —, pa se ni hotel okus popraviti in vselej sem bil bolan po njem. Čudil sem se temu in pripisoval sem raznim vzrokom. Pa sem potem pred par leti govoril z nekim Ljubljančanom in sva med drugim govorila tudi o tem vinu, pa sem mu potožil, da to ni več tisto vino, kot je bilo včasih. Bolan, da sem bil vselej po njem, če sem si ga le malo več privoščil. Smejal se mi je in povedal, da vsa slovenska' vina za izvoz
pridelujejo v Ljubljani, v tovarni za umetna vina, iz vinskega izvlečka — ekstrakta — tam ga pečatijo in razpošiljajo. Škoda je to za Slovenijo. Vse dobro ime, ki so ga imela slovenska vina v svetu, bo s tem uničeno. Treba bo precej truda in stroškov, da se bo to obnovilo in da bodo dobila slovenska vina zopet veljavo, kot so jo imela v svetu prejšnje čase.
Tako mi je življenje kar prijetno potekalo med Štajerci, ki so povečini dobri, veseli in družabni ljudje. Le en mali del je oil zelo zagrenjen in zgledalo je, da so ti ljudje na vse hudi. To so oili nemčurji, ki se kar niso mogli privaditi temu, da so ostali orez vsega vpliva ter da njihova “vsemogočna” Avstrija tudi na Štajerskem nima nobene komande več. . . Saj to res ni bilo lahko prenesti, da so padli pod komando najbolj osovražene države SHS, saj se je pred prvo svetovno vojno, posebno pa še med njo, stalno slišala protisrb-ska propaganda in pri vseh takih prilikah se je slišalo vpitje “Srbe na vrbe!” in slično. Zdaj so prav temu sovražniku morali biti pokorni in mu služiti. To v resnici ni bilo prijetno zanje; tako temeljit preobrat. In ko sem prišel pozneje v Prevalje na Koroško, sem imel priliko opazovati prav isti pojav. V nekaterih slučajih pri odrasli mladini je bila zagrizenost nemčurstva še večja. Kako so ti na vse načine grebli in ustvarjali strašno sovraštvo med sosedi in na splošno.
(Sledi še)
Cleveland
Stokers
FOOTBALL
(SOCCER) at the Stadium SAT., AUG. 24, 8 P.M. CLEVELAND vs.
KANSAS CITY
Bleacher seats	$1.00
Student tickets	$1.00
All lower deck	$3.00
Tickets on sale at the stadium or Richman Brothers
Farmarjev vedno manj
WASHINGTON, D.C. — Od leta 1900 se je število farmarjev v naši deželi zmanjšalo za 4.4 milijone.
CLEVELAND, O.
Delo za moške & ženske
Iščemo hišnika
moža in ženo, za 4-5 ur dnevno, 6 noči na teden. Zelo dobra plača. Morata imeti priporočila, prevozno sredstvo in skušnjo v čiščenju. Od polnoči do 4. ali 5. ure zjutraj. Kličite 943-3333.
(163)
Francija drli z Biafro
Iz nekdanjih francoskih afriških kolonij vozijo z letali orožje v Biafro, uporno Vzhodno pokrajino Nigerije.
LONDON, Vel. Brit. — Ko je francoska vlada pred par tedni uradno podprla Biafro, Vzhodno pokrajino Nigerije v zahodni o-srednji Afriki, ki se je lani v maju proglasila za neodvisno državo, je bilo jasno, da bo to pomenilo močno moralno oporo plemenu Ibo, ki se bori za svoj obstanek pred sovražnimi plemeni, s katerimi je živelo skupaj v nekdanji britanski koloniji in nato v neodvisni Nigeriji. Svet je čakal, ali bo De Gaulle ostal le pri besedah ali bo prešel tudi k dejanjem.
V zadnjih dneh je prišlo v javnost, da dovažajo letala iz nekdanjih francoskih kolonij, sedanjih neodvisnih držav Gabon in Slonokoščena obala, ki sta obe Biafro uradno priznali kot neodvisno državo, orožje v Biafro, za katerega plačilo jamči francoska banka. Menda naj bi v veliki meri pripravil De Gaulla k podpiranju Biafre predsednik republike Slonokoščena obala, ki je nekak generalov zaupnik in svetovalec za vprašanja afriške politike.
De Gaulle je previden. Pravijo, da bo počakal na izid sedanje “končne“ ofenzive zveznih nigerijskih čet proti Biafri. Če bo Biafra vzdržala, potem bo De Gaulle nastopil odločnejše in se zavzel za njo na diplomatskem polju in ji eventuelno, če to ne bo zaleglo, nudil tudi večjo pomoč v orožju in drugih vojaških potrebščinah. Da mu Biafra ne bo ostala dolžna za podporo v odločilnem trenutku, če ji uspe obraniti svojo neodvisnost, je nekaj, na kar v Parizu računajo. Po vsej verjetnosti bodo to koncesije Franciji za izkoriščanje petrolejskih polj in drugega rudnega bogastva Biafre. To menda ni ravno majhno.
Moški dobijo delo
Iščemo krojače
za izdelovanje ženskih plaščev v njihovi lastni krojačnici ali domu. Visoka plača od vsakega plašča. Oglasite se osebno na 2206 Lee Rd.	(160)
ženske dobijo delo
Obsežni parki
MINNEAPOLIS, Minn. — Na področju Minneapolisa je 152 u-rejenih parkov s skupno površino 6,000 akrov.
Female Help Wanted
Kitchen Help Wanted Morning and afternoon Waitress Wanted, also. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue EN 1-5214
______________ (x)
Secretary
General office work; light typing. Experience required. Call
UNIVERSAL HEAT TREATING INC.
870 Addison Rd.
361-1600
(161)
Baby Sitter needed
Mature lady, who would share home with mother, 2 children, 8 and 9. Mother works evenings. Collinwood area. 486-6463.
-(160)
Wanted Counter Girl
From 4:00 p.m. on, full or part time. Must be 21 or over. Call HE 1-5254 in the morning or EN 1-8864 in the afternoon. (x)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Restavrant in poslopje naprodaj
Ustanovljen 1904, sc proda radi bolezni, v St. Clairski okolici. Pišite na: Box 608, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
-(162)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo, 4-4, garaža, na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. Prebarvana lansko leto. Kličite 431-9798, po 4. uri pop.	—(163)
V najem
Oddamo 4 sobe spodaj, furnez, odraslim. Kličite 391-8693.
. (162)
Lastnik prodaja
Dobro dvodružinsko hišo, 5-5, dva furneza, garaža, v okolici sv. Vida. $10,500. Kličite 361-6719.
—(20,21,23 avg).
D. RAULJEN:	|j
Mrtvi ognjenik

Tam se zbirajo in si šepečejo zaljubljeni pari, ki jih čaka skrivnostipolna mesečna, zgodnjejesenska noč. Po kolenih se plazijo romarice in otroci na svetih stopnicah, na vsaki pomolijo in poljubijo pribito svetinjo, in ko se priplazijo do vrha, kjer pod oltarjem leži goli Nazarenec, potegnejo za zvonec, da oznanijo tudi drugim, kako so si pravkar priborili prvi obrok božje milosti.
Na robu gore se spušča prepadna strmina na mozirsko stran. Le pastirji varno cokljajo tod za razgubljeno čredo. Blizu roba nad strmino se na majhni planoti utabore posebno gorečni
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
DAIRY — DELICATESSEN — Des Plaines — Good business. Excel, loc. Store, 2 apts., warehse. Bldg. $47,000 Fixtures: $4,000. Inven. at cost. By owner. 824-3658.	(160)
TAVERN & REST. — No. side, factory trade. All eqpt. under 3 yrs. old. Compl. new kit. Chgo. Bear home games televised. 1967 gross $80,000. Open 7 a.m. 334-9470 bet. 10 a.m. and 2 p.m. daily. _________________________(163)
BARBER SHOP — Bellwood. Two story brk. bldg. 3 chair shop. 4 rm. apt. in rear, 6 rm. apt. 2nd fir. Garage. Reasonable. 544-2730.
(161)
REAL ESTATE FOR SALE
2	APTS. — St. Jerome—By Owner.
3	bdrms., IV2 baths, sep. heating. Full bsmt, 2 car gar. Nr. schools, transp., shops. 262-6696.
(160)
By Owner — 2-Story Brk. Cor. Hse. 3 apts. & cleaning store. 2 car gar. Upper 20’s. If desired adjacent 33%’ lot, $8,000.
2535 W. 59th St.	PR 8-8522
______________________________(160)
LEMONT — 6 Rm. Ranch. Gas ht, tile bath, cab. kitch., tile firs. Vi ac. lot. Low taxes. W-w crptg. liv. rm. and hall.
248-2998
(160) * 1
romarji. Po navadi taborijo tam tisti, ki jih je privedel vojvoda Peter. Ždijo vase zamaknjeni, molčeči, siromašni. Razvezujejo vsak svojo culo in čakajo večera. Noč bo dolga. Treba ob k spovedi, spovednice bodo oblegane vso noč. Ko pritisne hlad, poiščejo starejši zavetja v cerkvi. Mladina pa se rajši na tisti samotni planoti še pogreje ob velikem ognju, potem zaljubljena izginja še bolj na samo.
Že se je razlila mesečina, dolina je kakor zeleno jezero. Peter je bil nanosil polen in suhih korenin. Visoko švigajo plameni njegovega kresa. Petrovi romarji se počasi razhajajo proti cerkvi. Sam sedi nebrižno in strmi v ogenj. Sezul je bil svoje težke čevlje in vtaknil vanje umazane cunje, v katere je imel povezane ožuljene noge. Zdaj pa zdaj si pogreje noge ob ognju. Naposled se zlekne, položi glavo na prekrižane roke in se zagleda v zvezdnato nebo. Nekdo je brez pozdrava in ogovora prisedel k ognju. Peter ga ne pogleda. To da, ko že ima človeka pri sebi, ki ga mora hote ali nehote poslušati, reče Peter:
“Premišljujem, kako je pač zdajle pod nami, na drugi strani sveta, tam nekje pred Havano ali onkraj v San Frančišku.”
“Pha, tam,” se zasmeje Mirt. “Ti si pa kavelj, mar si blodil tam okrog?”
“Blodil, blodil, človek neznani! Toda, če me že poslušaš, naj ti povem lepo po vrsti. Kje je pač zdaj lisjak, ki me je bil spra-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER-COOK — Live in. Own room and board. Care for children. References.
EU 6-3193
(160)
HOUSEKEEPER-COMPANION — Mature (over 65 & on Soc. Sec.) exper., single. Live in. No. suburban home. Good cook. Refs. 623-3337.
FEMALE HELP
By Owner — 4 FLAT BRICK. 2-6’s, 5 & 4. 2% car gar. A-l condition. Nr. everything. 478-9514 or 478-8550.
(161)
BEAUTICIAN — Experienced. Full Time. Salary & Commission. Sauga-nash area. Closed Mon. 282-2715
(161)
WISCONSIN — 20 ml. west of Minocqua. 150 ft. lakefront. Good road & electricity. By Owner.
HI 5-0848
_____________________________(163)
NORTHFIELD — Cor. Brk. Ranch. Lge. liv.-din. rm. comb., 2 Ige. bed-rms., IV2 ba. Enel, breezeway, two frplcs., full bsmt., end. rumpus rm.
1 car gar. Lge. lot. Lower $30’s. 446-7409
(160)
HELP WANTED
Good Opportunity ACCOUNTS RECEIVABLE Experienced. Machine experienced preferred, but not necessary. Will train. Modern air conditioned office. Vacation and insurance. Permanent position. Free coffee. Apply. RANDOLPH PAPER CO.
2141 SO. TROOP STREET Phone: 738-1700, Mrs. HASSAN
(161)
MALE HELP
ENGINEERS
I *a .	>
V. >	Challenging opportunities
"ja' N' with a progressive State Highway Department
;	THE IOWA STATE HIGHWAY COMMISSION
V	NOW HAS OPENINGS IN DESIGN, CONSTRUCTION
V._	MATERIALS AND PLANNING
V	; ^ Send resume to: PERSONNEL DIRECTOR
- IOWA STATE HIGHWAY COMMISSION
1 fry	AMES, IOWA 50010
r r'	An Equal Opportunity Employer
-	'»-a	(162)
vil v Hamburg? Lisjak, pravim, tisti agent z maziljenimi lasmi in brki, ki jih je vihal kakor nemški cesar ... Eh, Hamburg, zmeda babilonska!... V pristanišču je zvečer stala ladja, velikanska in razsvetljena kakor cirkus. In tam naokoli je bilo pivnic in babovja in pregrehe, da mi je gomazelo po životu. Premisli, človek, kaj sem ti tam vse videl in doživel! Kaj golote in prešesti! Po resnici ti povem: prepaden in bled sem stopil drugo jutro na ladjo. Pa najsi sem bil skesan po taki noči, sem vendar bil tudi vesel, prijatelj, da sem lahko izginil od tod nekam v nov svet. Ne veš, človek, kaj se pravi, peljati se na ladji, ki zareže brazde v neskončno morje. Morje, zdaj prijazno kakor sam Bog oče v oltarju, potem naenkrat rohneče in razdivjano kakor izpuščene peklenske sile. Pa Amerika! Olrajt! Ne pravim, da tam ne bi bilo lepo.
Toda, ljubi moj človek, kako trdo je treba prijeti za kramp! In kaj vse mora prestati negoden ptič, ki je prhnil tako daleč izpod domačega neba! Bil sem
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Karen Sajovic, 183 Richmond Rd., Richmond Hts. 44143, tel. 261-1265 med 6 in 9 zv; blagajničarka Rose Intihar, zapisnikarica Adalyne Bober. Nadzorniki: Mary Redeye, Mary Ulyan in Stanley Bober. ABZ federacija za Ohio: Gayle Sajovic, John Tomko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsaki prvi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Mary Kolegar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. John Adamic, S.M. of G. Joseph Može, Reditelj, Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim-
v rudnikih in fabrikah, potepal sem se po farmah in preživel sem potepuh prenekatero noč ob ognju na samem. Črno sem se vozvaril z vlaki vse križem in se nazadnje pritihotapil tja na drugo stran Amerike. Ljubi moj človek, ko bi ti vedel, kod sem se jaz potikal, kaj spoznal in doživel! Po beznicah sem bil kakor doma, dostikrat sem ubeg-nil komaj za las nožu ali strelu. Nazadnje sem se vdinjal na veliki ladji in sem z njo drčal niz-dol proti Panami. Človek, kar ječal sem pod silo tistega sonca. Kjerkoli se je ladja ustavila, sem spoznaval hude pregrehe in kupčijo človeškega mesa, ki je na prodaj za vsak gnus in vsak greh. O, grozna potreba pokore me je žgala v možganih in v krvi in me je prignala nazaj v domače kraje. Lahko bi se bil izgubil, nihče me ne bi pogrešil, nikdo ne bi vedel, kje trohnijo moje borne kosti. Jaz pa sem vedel, da je po tolikšnem spoznanju treba delati pokoro — in zdaj sem tu ...”
merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Edward Arhar slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak.
—	Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši.
—	Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik William Chapman, 1525 E. 172 St.,; 1. podpreds. George Basilone; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar, tel. 481-3104; zapisnikar Arthur Eberman blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršali: Rocco La Penta, Simon Curk, Andy Mihevic; Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nachtigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachtigal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Miss Carolyn Budan, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o An n Stwan; nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič, namestnik John Perencevic. Garderoba: Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Margaret Švajger, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Franc Kovačič. Odborniki: Miroslav Boh, Anka Mihelič, Lojze Mohar, Slavka Žitnik. Nadzornika: Franc Sever, Majda Stanonik. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6:30 zvečer v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angie Žabjek,
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik John Culkar, 2. podpredsednik Joe Habian, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St, WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved, I. Hauptman, Z. Zakrajšek, S. Ger-din in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L, Mohar in F. Kastigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in. F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1968-69
Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki.
Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, taj. Frank Bavec, blag. John Tavčar, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, John Perencevich predsednik. Janko Rogelj, častni predsednik. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Tony Zadeli; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Ray Bradač, Steve Kasunic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi ponedeljek v mesecu: april, junij, avg., okt., dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Joško Jerkič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. Frank Janša, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Albina Mersnik; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
DIREKTORU SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek: predsednik John Troha, John Evatz; Joseph F. Petrie Jr., direktorij John Adams, Albert Pestotnik, Louis Modic, Stephen J. Kasunich, častni predsednik Frank Žagar. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
(Dalje prihodnjič)
———o--------
I Imenik raznih društev
Uimuiiummtuiuttnntitttituttttmmuttitmtttmtttmitutumntmmunimtmms
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin, Grosel, podpredsednik Cyril Štepec, blagajnik John Trček, zapisnikar Frank Hren, tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Richard Richard Spilar, Dan Pavšek, nadzorniki: Joe Hribar, Joe Kozar, Frances Somrak, pomočniki: Frank Sustarsich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Eugene March. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank MiheMch, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnica Stella Mahnič, blag. in zapis. Marj Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih, Angela Mago-vec. Seje so vsako 1. sredo v me-
secu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6301 St. Clair
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar. Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.	^
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Jernej Slak, prvi podpredsednik Frank Urankar, drugi podpred. Milko Pust, tretji podpred. Anton Vogel, tajnik Milan. Dolinar, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103 tel. 391-4842, blagajnik Berta Lobe; odborniki: Frank Kastigar, Elmer Kuhar, Andrej Kozjek, Janez Skubic, Vinko Vrhovnik, Vitko Sleme, Rudi Merc, Frank Lovšin, Emil Mauser, Lojze Petelin, Anton Cesar. Duhovni vodja č.g. Raymond Hobart; nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar; razsodišče: John Kovačič, Edvard Ljubi, in John Oster.
LOUIS MAJER SHOE STORE
i; 6410 ST. CLAIR AYE. CLEVELAND, O. 44103 Tel. 391-0564
razprodaja čevljev
Hitite! Razprodajo čevljev bomo končali to soboto, dne 2C avpsta.
Vsem letnih čevljem so cene znižane za 20% do 50%,
: pri vsakem nakupu je pa najmanj 10% popusta. Samo še :	ta teden!
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDKGTA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.KJL
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
1
IME
NASLOV MESTO .. DRŽAVA
GODE
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO