Podravje Ormož • Za razvoj turizma bodo morali bolj zavihati rokave O Strani 8 in 9 Podravje Gorišnica • Bo grad Muretinci ponovno odprt za obiskovalce? O Stran 4 Ptuj, torek, 22. avgusta 2017 letnik LXX • št. 65 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik V središču Ptuj • Za prenovo dela grajskega ostrešja potrebnih 145.000 evrov O Strani 4 in 5 Kronika Podravje • Dolgost življenja ne more biti problem O Stran 24 ■v Šport Motokros • Tretjič letos zadonela Zdravljica O Strani 13 Nogomet • Aluminij v gosteh do dragocene točke, Drava do popolnega izkupička O Strani 11 in 12 IffiHbkHir^D Podravje, Gruškovje • Turistična sezona na vrhuncu Priložnost tudi za nelegalne posle Več kot dva milijona potnikov je junija in julija prečkalo mejni prehod Gruškovje. Prav zaradi intenzitete dela, ki jo zahteva močno povečan promet, policija obravnava tudi večje število kršitev. Kljub temu da imajo veliko dela že s kontrolo dokumentov, so uspešni tudi pri odkrivanju tistih, ki bolj ali manj _ iznajdljivo skušajo čez mejo prepeljati"prepq-vedane droge- ali ..orožje.- Več na strani 3. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Aktualno• Prihodnji mesec po »avtocesti« že do starega mejnega prehoda Stran 2 V središču • Pozeba in toča oklestili tudi potrebe po sezonskih delavcih o Strani 2 in 3 V središču • Na Ptuju vedno več (uvoženih) avtomobilov o Stran 5 0 ^^Uirodno jFabcivne ■ v lasbe nun uiiuiiii MESTNA OBČINA PTUJ w Ptuj 2017 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU mw<»< i i w v V1»E«T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 22. avgusta 2017 Podravje • Zanimanje za sezonska dela presega ponudbo Pozeba in toča oklestili tudi potrebe po Zaradi vremenskih ujm, ki so močno prizadele predvsem vzhodni del Slovenije, je povpraševanje po sezonskih delavcih nekoliko Sadjarji in vinogradniki v poletnih in jesenskih dneh iščejo sezonske delavce za pomoč pri obiranju sadja, a je povpraševanje po delavcih manjše od prvih napovedi, opažajo na mariborski in ptujski območni službi Zavodu za zaposlovanje. »Letos je zaradi pozebe nekoliko manjše povpraševanje na območju Ptuja in Ormoža. Na območju Območne službe Maribor so v začetku leta 2017 izvajalci sezonskih del napovedali 204 potrebe po sezonskih delavcih na področju sadjarstva in vinogradništva. Žal pa je večina izvajalcev konec aprila 2017 odpovedala velik de- lež potreb po sezonskih delih zaradi neugodnih vremenskih razmer (pozeba).« Sicer pa zaznavajo porast zanimanja po sezonskih delih med brezposelnimi: »V zadnjih letih povpraševanje po sezonskih delih iz vrst brezposelnih oseb presega ponudbo sezonskih del. Seveda pa je interes brezposelnih oseb odvisen tudi od pogojev in plačila pri izvajalcih.« Na območju Ptuja in Ormoža je podalo potrebo po sezonskem delu v kmetijstvu (trgatev) na Zavod za zaposlovanje le podjetje P&F Jeruzalem za približno 100 oseb, plačilo znaša 6 evrov na uro bruto za 100 % doseženo normo. Na mariborskem območju pa so tri podjetja oz. organizacije objavile potrebo po vsega skupaj 80 delavcih. Izmed teh so največjo potrebo po delavcih objavili v Univerzitetnem kmetijskem centru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer od konca avgusta do sredine novembra v Hočah in Limbušu potrebujejo 50 delavcev za obiranje jabolk in grozdja. Predvideno plačilo je 3,50 evra, delo poteka od ponedeljka do petka od 7. in 17. ure, v soboto od 7. in 15. ure. 20 delavcev od septembra do oktobra za obira- nje grozdja potrebuje podjetje Dveri-Pax iz Jarenine (plačilo znaša 3,70 evra), še deset pa Meja Šentjur (plačilo znaša 3,60 evra na uro, nudijo tudi toplo malico). »Stalni« sezonski kader Največ povpraševanja na zavodu je trenutno po sezonskih delavcih v kmetijstvu, in sicer v hmeljarstvu, sadjarstvu ter vinogradništvu. Kot še opažajo na mariborski in ptujski območni službi zavoda, se število potreb po sezonskih delih iz leta v leto zmanjšuje - lani in predlani je bilo napovedanih več kot 300 potreb po sezonskih delavcih, v letošnjem letu le nekaj čez 200. Te pa zaradi nenaklonjenega vremena večinoma niso bile realizirane: »V letu 2016 in v letu 2017 smo se soočali z odpovedjo velikega števila potreb po sezonskih delih zaradi neugodnih vremenskih razmer. Zato je tudi v letu 2017 odprto vprašanje po realizaciji napovedanih potreb po sezonskih delavcih v napovedanem obsegu.« A razlog v zmanjševanju potreb niso samo neugodne vremenske razmere, pač pa tudi to, da so se nekate- Potrebe po sezonskih delih na mariborskem območju Izvajalec | Kraj dela Vrsta dela Obdobje dela Delovni čas Plačilo Univerzitetni kmetijski center Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Hoče, Limbuš Obiranje jabolk in grozdja Od konca avgusta do sredine " novembra Od ponedeljka do petka od 7. in 17. ure, v soboto od 7. in 15. ure 3,50 € na uro, malice in prevoza ne zagotavljajo 50 Delo na prostem in v skupini, dobra fizična kondicija. Več informacij na 02 613 08 5 DVERI-PAX, d. o. o., Jarenina, Obiranje Od septembra do Od ponedeljka do 3,70 EUR na uro, pokritje Več informacij: 031 335 Jarenina Kapela, okolica grozdja oktobra sobote od 7. do stroškov prevoza na delo do «o 094, g. Martin Jaušovec Maribor, 17. ure sedeža podjetja, za prevoz na Jeruzalem druge lokacije poskrbi delodajalec MEJA ŠENTJUR, d. d. Selce, Trate Obiranje grozdja Od 4. 9. 2017 do 15. 10. 2017 Od ponedeljka do sobote od 7. do 17. ure 3,60 EUR na uro, nudijo toplo malico 10 Delo v skupini, dvigovanje lažjih bremen, občasno delo na višini Vir: ZRSZ, OS Maribor Videm, Podlehnik, Žetale • Gradnja avtoceste in regionalne ceste Prihodnji mesec po »avtocesti« že vse do starega mejnega prehoda Dela tako na bodočem avtocestnem odseku med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje kot na vzporedni regionalni cesti tečejo skladno s pogodbenimi terminskimi načrti. Nove preusmeritve prometa se obetajo že prihodnji mesec. Na DARS so priznali, da povečan promet v času turistične sezone in povišane temperature zraka na dinamiko del vsekakor vplivajo, vendar: »Izvajalci s prerazporeditvijo posameznih delovnih faz ter z deljenim delovnim časom usklajujejo dinamiko izvedbe del oz. jo prilagajajo nastalim razmeram na način, da bi te čim manj vplivale na njihov potek. Za zdaj so izvajalci pri tem uspešni, saj na gradbišču - kljub omenjenimi težavam - ne beležimo zamud.« Na prvi etapi avtoceste (od Dra-žencev do bodoče oskrbne postaje pri Podlehniku) delavci izvajajo zaključna dela na drugi polovici avtoceste in dela na vzporedni regionalni cesti. »Po dokončanju del na drugi polovici avtoceste, predvidoma septembra letos, sledi preusmeritev prometa ter dokončanje dela avtoceste, ki se sedaj uporablja (vertikalna in horizontalna signalizacija, protihrupna ograja, ureditev brežin itd.). Na drugi etapi avtoceste (od Podlehnika do državne meje) se dela izvajajo na desni polovici bodoče avtoceste (gledano iz smeri Dražencev proti Gruškovju) ter premostitveni objekti,« so povedali na DARS. Predvidoma prihodnji mesec bodo promet na drugi etapi preusmerili na del novozgrajene avtoceste, in sicer do starega mednarodnega mejnega prehoda. Hitrost bo ostala omejena na 50 km/h. Prvih sedem kilometrov avtoceste, od Dražencev do Podlehnika, bodo predvidoma končali letos novembra. Rok za dokončanje preostalih slabih šestih kilometrov do meje s Hrvaško je januar 2019, vendar na DARS pričakujejo, da jih bodo za promet odprli že jeseni prihodnje leto. Vzporedno avtocesti gradijo tudi regionalno cesto, ki bo tekla v koridorjih obstoječih lokalnih in regionalnih cest. Od Pobrežja do Podlehnika bo regionalka tekla po levi strani avtoceste (gledano proti meji s Hrvaško), pred Podleh-nikom se bo prek nadvoza spustila na desno stran. Za oba odseka vzporedne ceste veljajo isti pogodbeni roki kot za avtocestna odseka. Eva Milošič Prometni zastoji letos krajši kot lani dopoldan ri 12017 I Prim | (v km) | 2016 (v km) | 2015 8. julij 0 4 6 15. julij 4 7 11 22. julij 5 8 11 29. julij 1,5 6 17 5. avgust 2 1 5 12. avgust 3 2 6 Na DARS so v sodelovanju s policijo tudi za letošnjo turistično sezono pripravili različne ukrepe za povečanje pretočnosti prometa proti morju. Z rezultati so zadovoljni: kljub zapori ptujskega mostu čez Dravo so bili zastoji na bodoči avtocesti obvladljivi. Uporabniki avtocesti vzporedne ceste od Podlehnika proti Žetalam bodo morali potrpeti še dobro leto dni. Foto: EM Maribor • Košaki po soglasje za dokapitalizacijo Upnikom bodo ponudili delnice po 10 evrov Mariborska tovarna mesnih izdelkov Košaki, ki je od julija ponovno v postopku prisilne poravnave, bo čez dva tedna pri delničarjih iskala podporo za dokapitalizacijo. To naj bi po razvrednotenju osnovnega kapitala in razlastninjenjem obstoječih delničarjev izvedli s pretvorbo terjatev upnikov v lastniški kapital družbe. Družba Košaki TMI bo k pretvorbi terjatev v kapital povabila upnike, na katere je učinkovala leta 2012 uvedena prisilna poravnava, ki je bila leto pozneje pravnomočno potrjena. Ti bi morali biti poplačani do letošnjega julija, a družba zaradi slabšega poslovanja od načrtovanega ni uspela zagotoviti zadostnih finančnih virov. Zdaj jim namerava ponuditi pretvorbo terjatev v stvarni vložek. Če bodo delničarji na izredni skupščini, ki bo 4. septembra, ta predlog podprli, bodo spremembe osnovnega kapitala izvedene pod pogojem, da bodo navadni upniki prenesli na dolžnika najmanj 300.000 evrov terjatev, ločitveni upniki pa najmanj 150.000 evrov. Od prejšnje prisilne poravnave je družbi ostalo za skupaj 3,2 milijona evrov obveznosti, od tega je približno 920.000 evrov navadnih terjatev, preostalih 2,3 milijona evrov pa je finančnih terjatev in so zavarovane z nepremičninami družbe. Po predlogu bodo upniki zanje prejeli novoizda-ne delnice v vrednosti 10 evrov, in sicer navadni upniki po eno delnico za vsakih 60 evrov prenesenih terjatev, zavarovani upniki pa po eno delnico za vsakih 20 evrov prenesenih terjatev. Glede prihodnjega poslovanja je vodstvo optimistično. Na domačem trgu nameravajo povečati obseg prodaje predvsem svežega mesa in storitev, v manjši meri pa tudi obseg prodaje mesnih izdelkov. Prav tako nameravajo povečevati izvoz svežega mesa. Prav pri svežem mesu si v Košakih obetajo visoke rasti prodaje. Potem ko so v letih 2011 in 2012 klavnico za nekaj časa celo zaprli, s tem pa podrli mostove s kupci svežega mesa, pa od leta 2015 vnovič pridobivajo zaupanje kupcev na tem segmentu. Letos jim je uspelo pridobiti večje kupce svežega mesa, kot so Panvita MIR, Hofer, Mercator in Eurospin, do konca leta pa je predviden začetek sodelovanja na področju svežega mesa tudi s Sparom. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 22. avgusta 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 sezonskih delavcih manjše kot prejšnja leta. ri izvajalci v zadnjih dveh letih odločali za redno zaposlitev delavcev. Kaj pa plačilo? Urne postavke so različne. Nekateri izvajalci pokrijejo tudi stroške prevoza na delo do sedeža podjetja in poskrbijo za prevoz na morebitne druge lokacije dela ter malico. Za sezonsko delo zaradi dodatnega zaslužka poprimejo tudi številni brezposelni, dijaki, študentje in upokojenci: »Delo ni enostavno, saj gre za delo v različnih vremenskih situacijah, tako vročini kot v hladnem. Prav je, da vsak preizkusi, ali mu takšno delo ustreza ali ne. V letih, ko je nastopila kriza, so se številni ljudje odločali za to obliko dela, saj so tako pridobili dodatni zaslužek in s tem izboljšali svoj položaj. Za delo so se takrat odločali tako brezposelni, dijaki, študentje kot tudi upokojenci. V zadnjih letih je število potreb nižje, zato običajno ostajajo v delu tisti, ki so že »stalni« sezonski kader pri sezonskih deloda- jalcih, ki delo poznajo, obvladajo in dobro opravljajo.« Slovenska podjetja iščejo vse manj tujcev, saj za delo poprime vse več domačih Sicer pa se Slovenci spogledujejo tudi s sezonskim delom preko meje, v Avstriji, kjer je sezonsko delo bolje plačano kot pri nas. »V Avstriji so plače določene s kolektivno pogodbo za kmetijstvo, tukaj gre za zaposlitve za določen čas, delodajalci plačajo tudi nadure in dodatke za delo ob nedeljah in praznikih, krajša dela se lahko dela opravljajo po pogodbi za malo delo, mesečno plačilo pa ne sme presegati 425,70 evra.« Sezonska dela po Evropski uniji lahko najdete na portalu Eures. Delavce v tujini iščejo tudi nekatera slovenska podjetja, a je tega vse manj. S točnimi številkami na zavodu sicer ne razpolagajo, pri tem pa dodajajo: »Tuje sezonske delavce pridobivajo delodajalci neposredno, tako da podatkov o številu nimamo, se pa je število tujih sezonskih delavcev pri nas v zadnjih letih zmanjševalo, ker se je več domačih delavcev vključevalo v tovrstne zaposlitve.« Monika Levanic V P&F Jeruzalem mesta v» v 1 večinoma že zasedena Večje število delavk in delavcev za obiranje grozdja je pred kratkim iskalo podjetje P&F Jeruzalem Ormož. Kot so zapisali, bodo z izbranimi kandidati podpisali podjemne pogodbe. Predvideno plačilo je 6 evrov na uro bruto za 100 % doseženo normo. Koliko ta znaša, je po besedah vodje marketinga P&F Jeruzalem Ormož Sonje Erčulj težko napovedati, saj je norma odvisna od sorte grozdja in terena. »Tako kot prejšnja leta bomo tudi letos potrebovali okoli 200 oseb, saj bomo morali pohiteti in v čim krajšem času potrgati grozdje. Suša nas je namreč prisilila k zgodnejši trgatvi.« Kot je še dejala, so mesta po večini že zasedena. Delavci večino predstavljajo domačo delovno silo. Gre za stalni kader, ki delo že dobro pozna. Foto: Arhiv Foto: Arhiv Podravje, Gruškovje • Turistična sezona na vrhuncu Priložnost za nelegalne posle Več kot dva milijona potnikov je junija in julija prečkalo mejni prehod Gruškovje. Prav zaradi intenzitete dela, ki jo zahteva močno povečan promet, policija obravnava tudi večje število kršitev. Kljub temu da imajo ogromno dela že s kontrolo dokumentov, pa so uspešni tudi pri odkrivanju tistih, ki bolj ali manj iznajdljivo skušajo čez mejo prepeljati prepovedane droge ali orožje. Eden najbolj obremenjenih kopenskih mejnih prehodov v državi je mejni prehod Gruškovje, na katerem imajo policisti izjemno veliko dela. Zraven tega je predvsem letos zaradi gneče, ki jo povzroča izgradnja nove avtoceste, povečan promet tudi na mejnih prehodih Zavrč in Leskovec. Kot so pojasnili na Policijski upravi Maribor, se število kršitev v času turistične sezone ravno zaradi večjega prometa na mejnih prehodih poveča: »Največ kršitev je odkritih na mejnem prehodu Gruškovje, skozi katerega je junija in julija potovalo 2.430.774 potnikov, medtem ko je skozi mejne prehode na območju PU Maribor v tem obdobju skupno potovalo 3.209.297 potnikov. V juniju in juliju so policisti na mejnih prehodih na območju Policijske uprave Maribor obravnavali 60 kršitev s področja prepovedanih drog ter 101 kršitev s področja Zakona o orožju. Vsi postopki so bili obravnavani kot hitri postopki v skladu z določili Zakona o prekrških in so se končali z izdajo odločbe o prekršku in zasegom predmetov.« Na področju drog je šlo v večini primerov za zasege manjših količin (največkrat konoplje), pri orožju pa za hladno orožje (npr. gumijevke, teleskopske palice itd.), katerih posest je v Republiki Sloveniji prepovedana. V posebej prirejenem prostoru kar 21 kilogramov konoplje Med količinsko večjimi najdbami tega poletja je primer iz 2. julija, ko so policisti PMP Gruškovje in preiskovalci Finančnega urada Maribor pri srbskem vozniku odkrili 52 zavojev konoplje. »31-letni srbski državljan se je na območje Mejnega prehoda Gruškovje pripeljal ob 11.45 iz smeri Hrvaške. Preiskovalci Finančnega urada Maribor in policisti PMP Gruškovje so med temeljito mejno kontrolo vozila, prtljage in potnikov odkrili dva posebej prirejena prostora ter večje številko pake- Mejni prehod 2015 (junij) 2016 (junij) 2017 (junij) Primerjava števila potnikov, ki so mejo prečkali junija 2015 in junija 2017 Gruškovje 815.037 833.357 937.711 +122.674 Zavrč 133.604 139.235 159.451 +25.874 Zgornji Leskovec 27.519 32.761 42.423 +14.904 SKUPAJ 976.160 1.005.308 1.139.585 +163.425 Vir: xy Zanimiva je primerjava števila potnikov, ki prečkajo mejne prehode v poletnih mesecih. To smo naredili na podlagi letnih analiz in poročil, objavljenih na spletnih straneh policije, in ugotovili, da se število potnikov na našem območju v zadnjih letih precej povečuje. Junija 2015 je tri mejne prehode na območju Spodnjega Podravja prečkalo 976.160 potnikov, letos 1.139.585; torej v le dveh letih kar 163.425 potnikov več. To nedvomno pomeni več dela tudi za mejne policiste in več nevarnosti za kriminaliteto. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča na Ptuju je zoper 31-letni-ka odredil pripor.« S prodajo navedene količine prepovedane droge bi si osumljenec ob uspešni neupravičeni prodaji v Sloveniji lahko pridobil približno 105.000 evrov. »Najpogosteje so med kršitelji, glede na državljanstvo, osebe, ki v poletnih mesecih tudi najpogosteje potujejo skozi mejne prehode na območju PU Maribor, v večini primerov gre torej za državljane EU,« še odgovarjajo iz PU Maribor. Po izkušnjah policistov so najbolj obremenjeni konci tedna - glede na število potnikov - za nami. Največ dela na mejnih prehodih imajo ob koncih tedna v juniju in juliju, kot vsako leto pa izstopa glede na promet potnikov sredina in konec julija; 15. in 16. 7., ko je v dveh dneh mejne prehode na območju PU Maribor prečkalo 173.992 potnikov, ter 29. in 30. 7., ko je mejne prehode prečkalo 181.126 potnikov. Večje število potnikov pričakujejo še v prihajajočih dneh v avgustu, nakar naj bi se stanje bolj ali manj normaliziralo. Dženana Kmetec > Foto: PU Maribor tov s posušenimi deli rastlin. V postopek so se vključili kriminalisti PU Maribor in 31-letniku zasegli predmete pomembne za nadaljnji kazenski postopek ter pakete, za katere se je izkazalo, da je v njih okrog 21 kilogramov prepovedane droge konoplje. Srbskemu državljanu je bila odvzeta prostost zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186/I. člen Kazenskega zakonika). 3. julija so kriminalisti osumljenca privedli preiskovalnemu sodniku in zoper njega podali kazensko ovadbo. Kaj vse so mejni policisti odkrivali v zadnjih dveh mesecih »Nekoliko izstopa število odkritih teleskopskih palic. Med 12. in 14. avgustom (7.00-7.00) so policisti tujcem na PMP Gruškovje zasegli šest teleskopskih palic (in 1 boksar). V vseh primerih gre za hladno orožje. Tujcem je bila izdana odločba v hitrem postopku zaradi kršitve 24. točke 1. odstavka 81. člena Zakona o orožju, ki pravi, da se z globo od 500 do 1.500 evrov za prekršek kaznuje posameznik, ki prenaša preko državne meje orožje ali strelivo, ki ga ni dovoljeno nabavljati, imeti v posesti ali nositi,« odgovarjajo na PU Maribor. Foto: SM 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 22. avgusta 2017 Ptuj • Posledice poletnih neurij na grajskem kompleksu Samo za prenovo dela ostrešja potrebnih Letošnja poletna neurja marsikomu niso prizanesla. Tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož so kar trikrat zapored povzročila škodo, z udarom strele, zaradi česar so imeli težave in okvare na računalnikih, tiskalnikih in telekomunikacijah, nadaljevalo pa se je z dvema škode. Del te naj bi krila zavarovalnica, a velik problem bo zagotoviti preostanek sredstev za ureditev problematike zamakanja na oknih, V začetku julija letos je neurje, ki se je razbesnelo nad Slovenijo, na našem koncu povzročilo veliko škode. Številni objekti so bili poškodovani, drevesa izruvana, ceste zaprte, pridelek zmaličen in neuporaben. Močen veter v kombinaciji z dežjem in točo je škodo takrat povzročal tudi na grajskem poslopju Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. „Nevihta s točo je 11. julija povzročila zamakanje v domala vseh prostorih na severni strani gradu in tudi odkrila opeke na severnem delu strehe. Ostrešje je bilo poleg osrednjega grajskega kompleksa poškodovano domala na vseh grajskih stavbah (konjušnica, ži-tnica, stolpi) in tudi na objektih, ki so v občinski lasti in jih prav tako upravlja PMPO. Prav tako je podrlo ali poškodovalo drevesa na grajskem območju," pojasnjuje Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Sanacija škode na grajskem poslopju je bila ocenjena na 28.000 evrov, del bo sicer krila zavarovalnica, a koliko jim bo ta priznala, koliko pa bodo morali kriti sami, v muzeju še ne vedo. „Letos je res izjemno leto, kar se tiče neljubih vremenskih oziroma izrednih razmer. Med drugim smo imeli letos tudi udar strele, ki je povzročil težave in okvare na računalnikih, tiskalniku in telekomunikacijah," še dodaja Lorenčič. Takoj ko so dokončno sanirali nevšečnosti, nastale zaradi julijskega neurja, je 10. avgusta letos razbesnjena narava povzročila dodatno škodo. Posledice so vidne tako na objektih kot okolici ptujskega gradu. „Posledice julijskega neurja smo do začetka avgusta sanirali. Stroški sanacije julijskih posledic neurja na objektih in odstranitev podrtih dreves so ocenjeni na slabih 28 tisoč evrov, škoda, nastala v zadnjem neurju, pa še ni ocenjena. O tem in o problematiki zamakanja grajskih prostorov skozi okenske odprtine je PMPO Ministrstvo za kulturo sproti obveščal. Problematika zamakanja je večplastna in alarmantna, saj ogroža tudi zbirke v ptujskem gradu. Obnovo severnega trakta strehe je ministrstvo po nastali škodi v zadnjih neurjih uvrstilo med nujne oziroma izredne projekte in zagotovilo sredstva za sanacijo celotnega severnega trakta. Obnova strehe na severnem grajskem traktu, za katero bo lastnik prispeval sredstva iz državnega proračuna, pa je ocenjena na 144.226 evrov. Muzej je že izvedel javno naročilo, in če ne bo zapletov, upamo, da se bo obnova začela že septembra," pravi direktor Lorenčič. Dober lastnik skrbi za svojo lastnino ... Izpostavlja, da je PMPO upravitelj številnih objektov in zemljišč, ki so v državni ali občinski lasti, ob tem pa dodaja: "Grajski kompleks, spomenik državnega pomena, ki je v državni lasti, zahteva redno vzdrževanje in številne investicije. PMPO se trudi po svojih najboljših močeh, a že košnja grajskega griča je za muzej velik strošek, kje je še vse ostalo. Osnova za vse nadaljnje temeljite in trajnostne posege na grajskem griču je izdelava kon-servatorskega načrta za celoten kompleks. Vseboval bo smernice tako za objekte kot za ureditev krajine. Slednji je predviden za leto 2018. V letu 2017 poteka re- Foto: arhiv PMPO Sanacija strehe bo zajeten finančni zalogaj. dno vzdrževanje (košnja grajskega kompleksa, odstranjevanje zarasti itd.). Prav tako je predvideno, da se bo v letu 2017 nadaljevala sanacija grajskega obzidja (med južnim Karlovim portalom in južnim okroglim stolpom ter na vzhodnem delu, ki pomeni nadaljevanje lansko leto saniranega dela obzidja)." Letošnje leto je bil velik uspeh, ki so ga dosegli, tudi odstranitev garaž pod gradom. ZVKDS OE Maribor je lani podal negativno mnenje glede »garaž« ob parkiri- Neurje je dobesedno izruvalo drevesa. šču pod gradom, o čemer je muzej obvestil Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (Izpostava Ptuj), ki je marca letos izdal odločbo o nujnosti odstranitve objektov. Maja letos so jih tudi odstranili. Za ureditev preostalih Gorišnica • Bo grad Muretinci po dolgih letih ponovno odprt za obiskovalce? Gradu želijo vdahniti srednjeveško življenje Če bo vse posreči, bo grad v Muretincih v občini Gorišnica najkasneje prihodnjo jesen po nekaj letih ponovno odprl svoja vrata. V njem bi obiskovalci preko različnih delavnic in dogodkov začutili utrip srednjeveškega življenja. Kulturno-umetniško društvo Baron se skupaj s partnerjema Botra, d. o. o., in občino Gorišnica na razpisu preko LAS Haloze poteguje za denar iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Če bodo uspeli (skupščina LAS Haloze je projekt že odobrila, čakajo še na žegen Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja), bodo del gradu Muretinci obudili s srednjeveškim križniškim viteškim (SKV) programom. Projekt, v okviru katerega bi uredili srednjeveško kovnico in tiskarno ter prostor s sodobno opremo oziroma novo tehnologijo), je ocenjen na okoli 57.529 evrov, od tega se vodilni partner (KUD Baron) nadeja okoli 43.200 evrov evropskih sredstev. Tabori, srednjeveške V • I • večerje, vodeni ogledi ... Med zidovi muretinskega gradu, ki že več let sameva, bi izvajali srednjeveške delavnice in razno-razne dogodke, med drugim tudi srednjeveške večerje. V medgene-racijsko sodelovanje bi vključili 50 udeležencev (otroke in starostnike). »V okviru tega novega SKV programa se bodo v urejenem prostoru izvajale otroške srednjeveške delavnice, srednjeveške delavnice za starostnike in srednjeveške večerje. Predmet projekta je tudi manjša ureditev okolice gradu, kjer se bodo izvajali srednjeveški tabori. Partnerji projekta bodo urejen prostor uporabljali za različne namene, predvsem za trženje. Obiskovalci si bodo lahko vodeno ogledali kapelo in se seznanili z zgodovino gradu Mure-tinci in križniškega reda. Izvedba projekta prinaša dodatne turistične programe za obiskovalce,« je dejal predsednik društva in 12. princ ptujskega karnevala Janez Golc ter še dodal, da pogovori s turističnimi agencijami, ki bi pripeljale obiskovalce, že potekajo. Društvo Baron sicer izvaja podobne srednjeveške dogodke na različnih lokacijah že več kot desetletje. Kot opažajo, se atraktivnih programov udeležuje vse več ljudi. Od kazina do medicinsko-poslovnega centra Muretinski grad je v lasti križni-škega reda. Kot je dejal prior kri-žniškega reda Janko Štampar, so se za grad v preteklosti zanimali številni interesenti, med njimi tudi Izraelci, ki so želeli narediti igralni salon oz. kazino, na kar pa v križniškem redu niso pristali. Spomnimo, da je pred več kot letom dni Občina Gorišnica s partnerji želela ustanoviti podjetje Synergos medicina, ki bi v gradu vzpostavilo medicinsko-poslovni center, a iz te moke (za zdaj) ni bilo kruha. V muretinski graščini je sicer pred leti deloval dom upokojencev. »Bilo je že malo morje projektov in idej, vsi gledajo samo na osebni zaslužek, meni pa je to škoda ... Nazadnje se je javil KUD Baron iz Prvencev, predsednik društva in princ karnevala Janez Golc, ki se ukvarja z viteškimi dejavnostmi. Otroke uči, kako so v srednjem veku kovali denar ter izdelovali sablje oz. meče. Dejal je, da bi v ta projekt vključil tudi starostnike, poleg tega pa že doslej vzdržuje okolico gradu. Meni osebno so te srednjeveške obrti všeč, tudi križniškemu redu je v interesu, da grad zaživi. Pripravljeni smo tudi kaj prispevati, urediti osnovno infrastrukturo (voda, elektrika ...). Če bi uspeli s tem projektom in bi pridobili nekaj evropskih sredstev, nekaj pa bi dal križniški red, bi to bilo idealno,« je dejal Štampar in še dodal, da so z društvom že sklenili dogovor glede brezplačnega najema dela gradu do leta 2023 v zameno za vzdrževanje. »Če je grad prazen, propada, kar pa nam zagotovo ni v interesu,« se še zaveda prior Janko Štampar. Monika Levanic torek • 22. avgusta 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 145.000 evrov ocenjeno na več deset tisoč evrov. Začelo se je neurjema, ki sta povzročili več deset tisoč evrov ki ogroža tudi zbirke v ptujskem gradu. Foto: arhiv PMPO težav pa potrebujejo finančna sredstva, ki jim bodo omogočala normalno delovanje. Neurja, ki so jih prizadela, jim stvari le še otežujejo. A upajo na posluh tistih, v imenu katerih upravljajo izjemno pomembne objekte. Številna redna vzdrževanja in ostalo, kar je mogoče, v Muzeju financirajo sami, a večjih projektov in investicij brez podpore in pomoči države ter občine ne bodo mogli izpeljati. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Število prvič registriranih vozil narašča Vedno več (uvoženih) avtomobilov Slovenci očitno brez jeklenih konjičkov ne moremo. In kot kaže statistika, jih potrebujemo vse več. Primerjava številk lanskega in letošnjega junija kaže, da se je bistveno povečalo število prvič registriranih avtomobilov, še bolj pa - zaradi spremembe zakonodaje in uvedbe obvezne registracije koles z motorjem - cestnih motornih vozil. Na UE Ptuj pa narašča tudi število registriranih vozil iz tujine, v le enem mesecu (junija letos) je bilo prvič registriranih kar 100 uvoženih vozil. Kot vse kaže, se Slovenci zelo radi prevažamo z različnimi prevoznimi sredstvi. Primerjava podatkov, ki jo je opravil Statistični urad RS, kaže zanimive rezultate. Primerjali so namreč junij 2016 in junij 2017 in med drugim ugotovili, da se je letos več potnikov vozilo z mestnimi avtobusi (skoraj za četrtino več potnikov kot v juniju prejšnjega leta), in sicer kar 4,6 milijona. Tudi avtobusi v medkrajevnem in mednarodnem javnem linijskem prevozu so v juniju 2017 prepeljali za 4 % več potnikov oz. skupno 2,4 milijona potnikov. Prav tako povečanje beležijo na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, pa v slovenskih pristaniščih, kjer so v juniju 2017 zabeležili 12.617 potnikov, kar je za 7 % več kot v istem obdobju lani. A kljub temu da se več vozimo z vsemi naštetimi oblikami prevozov, to niti slučajno ne pomeni, da število osebnih avtomobilov upada. Vsaj če sklepamo po številu na novo registriranih vozil. Junija letos je bilo v Sloveniji prvič registriranih 10.214 osebnih avtomobilov, od tega kar 7.638 novih, kar pomeni, da se je ta številka povečala za kar 15 %. Še bolj opazen je porast prvič registriranih cestnih motornih vozil, kar 15.580 ali za 37 % več kot v juniju 2016. Kot ugotavljajo na SURS, je na povečanje v največji meri vplivala uvedba obvezne registracije koles z motorjem (mopedov). Na Ptuju v prvi polovici leta na novo registriranih 512 avtomobilov več kot lani Opazen porast prvič registriranih vozil je tudi na Upravni enoti Ptuj. Pripravili so primerjavo števila prvič registriranih vozil v prvi polovici letošnjega in lanskega leta in prvič registriranih vozil v juniju. V tabeli so podatki o prvič registriranih vozilih na območju RS (vsa nova vozila in vozila, pripeljana iz tujine). Opazno je po- Prvič registriranih vozil v Sloveniji je vedno več, a ne gre le za nova vozila, vedno več je namreč uvoženih avtomobilov. večano število registriranih vozil v letu 2017 v primerjavi z enakim obdobjem 2016. V prvi polovici letošnjega leta je bilo na Ptuju prvič registriranih 512 vozil več Registracijske organizacije Januar-junij 2016 januar-junij 2017 junij 2016 junij 2017 Upravna enota Ptuj, AMZS, d. d., Dominko, d. o. o., TEVE Ptuj, d. o. o., LEV, d. o. o. 1584 2096 279 326 VIR: UE Ptuj. Vozila prvič registrirana v Sloveniji (nova vozila in vozila pripeljana iz tujine, ki so prvič registrirana na območju RS). kot v enakem obdobju lani. Če primerjamo le junija obeh let, je prav tako več registriranih vozil letos, in sicer 47. Zanimiv je še en podatek, ki smo ga razbrali, in sicer, da je veliko vozil, ki so prvič registrirana (niso pa nujno nova), iz tujine. V prvem polletju lanskega leta jih je bilo 538, letos pa že 598. Pa še: junija letos so na Ptuju registrirali 326 vozil, od tega skoraj tretjino oz. natanko 100 vozil, uvoženih iz tujine. Dženana Kmetec Foto: CG Ormož • Investicijo v celoti pokrila ormoška občina Na meji dveh občin nov cestni odsek Na meji med občinama Ormož in Ljutomer so zgradili nov, 400 metrov dolg cestni odsek, ki zajema vasi Hermanci in Ilovci. Čeprav večji del ceste poteka po ljutomerski strani, je izgradnjo, težko okoli 50.000 evrov, v celoti financirala občina Ormož. V začetku meseca so namenu predali približno 400 metrov na novo zgrajenega odseka ceste, ki meji med vasema Ilovci in Hermanci oziroma občinama Ljutomer in Ormož. Čeprav večji del ceste poteka po ljutomerski strani, je izgradnjo, vredno okoli 50.000 evrov, v celoti pokrila ob- čina Ormož. Dela je izvajalo podjetje Asfalti Ptuj s podizvajalcem, Komunalnim podjetjem Ormož. »V naši krajevni skupnosti, ki šteje 1200 ljudi in osem vasi, smo vsake pridobitve izredno veseli. Tako je tudi danes, ko stojimo pred tem odcepom, ki povezuje šest hiš, tri na strani Novec, torej ljutomerske občine, in tri na ormoški strani,« je po kratkem kulturnem programu, ki ga je pripravil Kvartet Jeruzalem, prisotne nagovoril predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak. V nagovoru je izpostavil še dobro sodelovanje med občino, krajevno skupnostjo in izvajalci del. Na odprtju ceste sta bila prisotna župan in županja dveh občin ter predsednika sosednjih krajevnih skupnosti. Zakaj bi poslanci morali skakati na glavo? Novo pridobitev je skupaj z množico vaščanov pozdravil tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je ob tem še izpostavil mačehovski odnos države do podeželja: »Priča smo strašni centralizaciji. Če ste danes poslušali poročila, je bilo Ljubljani in Domžalam odobrenih 140 milijonov evrov kohezijskih sredstev za gradnjo kanalizacije, občine na obrobju pa ne dobimo iz te finančne perspektive praktično nič. Mislim, da bi poslanci v Ljubljani morali skakati na glavo, pa na žalost tega ne delajo.« Odprtja sta se udeležila tudi županja sosednje občine Ljutomer Olga Karba ter predsednik KS Železne Dveri Marjan Munda. Še preden so prerezali slavnostni trak, je novo cesto blagoslovil domači župnik Janez Mohorič. Domačini so nove ceste izjemno veseli, saj so morali doslej do svojih domov hoditi po prašni makadamski cesti. Ob njenem odprtju so pripravili pogostitev, na kateri so se zbrali številni občani obeh občin. Monika Levanič Podravje, Slovenija • Letošnja suša bo presegla prag za razglasitev naravne nesreče y Skoda večja kot leta 2003 Letošnja suša bo zagotovo presegla prag za razglasitev naravne nesreče, je konec minulega tedna povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Območja, kjer poškodo-vanost pridelkov presega 30 odstotkov, lahko računajo na finančno pomoč iz proračunske rezerve. Za ta območja bo po oceni škode, ki bo predvidoma znana oktobra, torej po spravilu pridelkov, pripravljen program finančne pomoči. Če bo kmetom zmanjkovalo krme in bodo zaradi nakupa krme v likvidnostnih težavah, Strni-ševa predvideva tudi možnost, da bi, podobno kot pri pozebi, sprožili postopke za brezobrestne kredite za obratna sredstva. Jugovzhodna regija je bila letos v suši najbolj prizadeta, saj na tem območju beležijo največji vodni primanjkljaj glede na 30-letne padavine. O deležu škode Strniševa težko govori, so pa že sprožili vse postopke, da bodo regijske komisije škodo ocenile. "Škoda za celo Slovenijo bo lahko še večja, kot je bila leta 2003, ki je znana kot največja suša v zadnjih 20 letih. Takrat smo beležili ekstremno sušo in ekstremno škodo. To leto bi lahko bilo še slabše kot takrat," je poudarila Strniševa. Ob tem je pojasnila, da je suša močno prizadela severovzhod države, Prek-murje, Podravje, Primorsko in Obalo. Od leta 2003 je to že šesta suša po vrsti. Strniševa opozarja, da je prav pogostost suš velik problem, ki kaže na resnost podnebnih sprememb. "Naša prva naloga je namakanje, kjer je to možno. V programu razvoja podeželja imamo podporo za namakalne sisteme, tako velike kot individualne. Delež sofinanciranja bomo s prihodnjim letom dvignili, možno bo pridobiti do 70 odstotkov sofinanciranja," je izpostavila državna sekretarka. Prvi razpis s takimi pogoji bo na voljo predvidoma naslednjo pomlad. Obenem bodo na ministrstvu dvignili delež sofinanciranja tudi za protitočne mreže, za oroševanje proti pozebi in rastlinjake. Strniševa je dejala, da so v preteklem programskem obdobju podprli 380 investicij namakanja na kmetijah v vrednosti 3,2 milijona evrov, devet milijonov so vložili v devet velikih namakalnih sistemov. Še vedno pa ne dosegajo želenih ciljev. "Na prvem razpisu za namakanje iz tega obdobja smo razpisali sedem milijonov evrov za velike namakalne sisteme, a smo dobili le dve pozitivni vlogi v višini 800.000 evrov. Še vedno je to investicija, za katero je treba pridobiti veliko soglasij. Napredek je, ni pa tako hiter, kot bi si želeli," je dodala. Postopek za postavitev namakalnega sistema je zahteven in dolgotrajen, povsod tudi ni na voljo vodnih virov. (sta) Foto: ML 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 22. avgusta 2017 Ormož • Pošta Slovenije odprodaja poslovalnice in druge prostore Za poslovni prostor v Podgorcih še iščejo kupca Pošta Slovenije je za poslovne prostore v Podgorcih v občini Ormož želela iztržiti 73.200 evrov, a kupca ni našla. Nekdanja poštna poslovalnica bo ponovno naprodaj predvidoma jeseni. Pošta Slovenije je 20. julija na spletni dražbi dražbene hiše Unija prodajala 50 nepremičnin, razpršenih po vsej Sloveniji, med temi tudi že zaprto poštno poslovalnico v Podgorcih. 93,9 kvadratnega metra velik poslovni prostor, zgrajen leta 2006, so na prvi javni dražbi prodajali za 73.200 evrov, a kupca ni bilo. Prostore bodo ponovno skušali prodati v jeseni, po kakšni ceni, pa za zdaj še ni znano. »Na dražbi nepremičnine nismo uspeli prodati. Povpraševanje se je začelo v obdobju po dražbi, zato pričakujemo pozitiven odziv na naslednji dražbi, ki bo predvidoma jeseni. Cene za dražbeno blago oblikujemo sproti (pred dražbo) in so odvisne od več dejavnikov, ki pa jih zaradi poslovnih interesov ne razkrivamo,« je v zvezi s prodajo nekdanje poštne poslovalnice v Podgorcih pojasnila strokovna ko-ordinatorka v službi korporativne- ga komuniciranja v Pošti Slovenije Megi Jarc. Prostori v Podgorcih so sicer prazni od decembra 2016, ko je poštni urad zaprl svoja vrata, delo s pismi in položnicami pa je prevzel pogodbeni izvajalec podjetje Ama-lja trgovina, gostinstvo in storitve, d. o. o., v tamkajšnji samopostrežni trgovini. Pošta Slovenije je poskusila prodati tudi 43,41 kvadratnega metra veliko stanovanje v Ormožu na naslovu Poštna ulica 4 po izklicni ceni 19.800 evrov, a neuspešno. V tem trenutku na voljo 35 nepremičnin V tem trenutku je za prodajo primernih okrog 35 nepremičnin. Po večini gre za poslovne prostore (nekdanje poštne poslovalnice), nekaj je tudi stanovanj. Nepremič- Prostori v Podgorcih so prazni od lanskega decembra ... nine so razpršene po vsej Sloveniji. Glede na to, da je v večini objektov pošta pred kratkim še obratova- la, so prostori dobro vzdrževani in primerni za takojšnjo uporabo. »Nepremičnine so namenjene dez- investiranju v skladu s strategijo družbe. Večji del nepremičnin, ki so trenutno namenjene prodaji, je povezanih z optimizacijo poštnega omrežja, saj se zaradi nadomeščanja klasične izmenjave sporočil z elektronskim poslovanjem občutno zmanjšuje obseg poštnih in drugih storitev, ki jih občani opravijo na poštnih okencih. Spremenjenim okoliščinam se Pošta Slovenije prilagaja tudi tako, da v skladu s svojo strategijo optimizira poštno omrežje z uvajanjem t. i. pogodbenih pošt ter v manjši meri tudi z zmanjševanjem števila pošt. Pošta Slovenije izbranemu pogodbeniku, ki prevzame v upravljanje pogodbeno pošto, vedno najprej ponudi, da dejavnost opravlja v njenih prostorih. Od pogodbenika oziroma dejavnosti, ki jo opravlja, pa je odvisno, ali se odloči, da bo dejavnost opravljal v prostorih Pošte Slovenije ali v lastnih prostorih,« je še sporočila Jarčeva. Sicer pa bo že naslednja dražba 23. avgusta, kjer boste na spletni dražbi dražbene hiše Unija lahko dražili 18 nepremičnin, med temi tudi dva poslovna prostora v Mariboru (poslovni prostor v velikosti 230,10 kvadratnega metra po izklicni ceni 59.000 evrov ter v velikosti 107,7 kvadratnega metra za 42.000 evrov; v ceno nepremičnine ni vključen DDV). Monika Levanic Foto: ML Podravje, Slovenija • Nov razpis Eko sklada Krediti za okoljske naložbe zdaj dvakrat ugodnejši Slovenski okoljski javni sklad (krajše Eko sklad) je prejšnji teden v Uradnem listu RS in na svoji spletni strani objavil nov javni poziv. Občani bodo lahko zaprosili za ugodne kredite za različne okoljske naložbe, po novem jih bo mogoče odplačevati kar do 20 let. Na Ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da bo obrestna mera kreditov ostala enaka (trimesečni EURIBOR + 1,3 %), vendar bo odplačilna doba z največ 10 podaljšana na največ 20 let: »To velja za naložbe v gradnjo ali nakup nizko-energijske in skoraj nič-energijske stanovanjske stavbe ali v obsežnejšo obnovo stavb, ki vključuje izvedbo najmanj treh ukrepov tega javnega poziva.« Znesek najvišjega dodeljenega kredita na posamezno vlogo se bo zvišal: ta je doslej znašal 20.000 evrov (več samo za finančno zahtevnejše naložbe), zdaj pa dvakrat toliko. Javni poziv bo veljal do objave zaključka, več informacij je mogoče dobiti na spletni strani Eko sklada ali v pisarnah mreže ENSVET (tudi na Ptuju, v Slovenski Bistrici, Ormožu in Ljutomeru). Eko sklad za okolju prijazne naložbe ponuja tako ugodne kredite kot nepovratna sredstva. Za sofinanciranje je trenutno mogoče zaprositi za naslednje ukrepe: Eko sklad bo letos posameznikom in gospodinjstvom izplačal predvidoma okoli 19 milijonov nepovratnih finančnih spodbud, izplačila subvencij zasebnim in javnim podjetjem bodo znašala okoli 5,4 milijona evrov. zunanje stavbno pohištvo, izolacija fasade ali strehe, sistemi za prezračevanje z vračanjem toplote (rekuperacija), toplotne črpalke, električna vozila, sončni kolektorji, kurilne naprave na lesno biomaso, priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, celovita obnova stanovanjske stavbe, skoraj ničenergijske stavbe in nakup stanovanjske enote v tri- in več-stanovanjski stavbi, obnovljeni v skoraj ničenergijskem razredu. Za kredit je mogoče zaprositi za vse naštete naložbe, poleg njih pa tudi za ukrepe: zamenjava azbestne kritine, hišni kompostnik, čistilna naprava za pitno vodo, oskrba s pitno vodo, zamenjava cevi in oblog, ki vsebujejo nevarne snovi, izolacija tal in kleti, priklop na javno vodovodno ali kanalizacijsko omrežje, hibridna ali električna osebna vozila, male sončne, vetrne in vodne elektrarne, male čistilne naprave, nizkoenergijske in skoraj ničenergijske stanovanjske stavbe, prekritje objektov z rastlinsko odejo, gospodinjski aparati razreda A+ in višjega razreda, namestitev po-nikovalnega sistema za padavinske vode, priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, nakup in namestitev hišnih protipoplavnih pregrad, priklop na toplovodno omrežje daljinskega ogrevanja in kondenzacijski kotli. EM Foto: CG Slovenija • Europark praznuje Sladkih Europarkovih 17 Pred natanko 17 leti je nakupovalno središče Europark v Mariboru odprlo svoja vrata. Rojstni dan in odlični poslovni rezultati - v lanskem letu so njihovi zakupniki imeli kar 140 milijonov evrov prihodkov od prodaje - so gotovo več kot dober razlog za praznovanje. V lanskem letu je nakupovalno središče Europark obiskalo 7,4 milijona obiskovalcev, kar pomeni okrog 20.000 ljudi dnevno. Poslovni rezultati za leto 2016 so izjemni, z njimi pa je seveda zelo zadovoljna tudi Simona Mandl, center managerka Europarka, ki je na novinarski konferenci minuli teden razkrila odlične rezultate preteklega leta: »V primerjavi z lanskim letom beležimo kar 4 % rast prometa, kar dokazuje, da smo si prizadevanja za razvoj zastavili na pravilen način." Ob tem dodaja, da so z obiskom izjemno zadovoljni in da ta nakazuje, da je nakupovalna izkušnja v Europarku iz leta v leto boljša, za čimer stojijo tako investicije in vsakodnevni trud vseh zaposlenih. Izpostavlja še nenehne no- vosti v ponudbi, s katerimi skušajo obiskovalcem približati evropske in svetovne trende. Trenutno je v Europarku kar 120 prodajaln, buti-kov in gostinskih lokalov s pestro ponudbo domačih in svetovnih blagovnih znamk. Fokus njihovega delovanja pa je kupcu ponuditi najboljšo možno izkušnjo nakupovanja. Kot je pojasnila Mandlova, je lansko leto obeležila prenova parkirnega sistema, letos pa bodo kar 800.000 evrov vložili v izboljšanje energetske učinkovitosti. Prepričani so, da so dobri rezultati plod spremljanja svetovnih trendov na vseh področjih, tudi v dizajnu. Prav zato so v zadnjih letih veliko lokalov obnovili, zadnje tedne so odprli tudi nekaj novih trgovin, ki so tako vizualno kot z vidika ponudbe še dodatna popestritev nakupovalnega središča. Europark Maribor upravlja podjetje SES Spar European Shopping Centers (Sparova evropska nakupovalna središča), ki letos praznuje 10-letnico svojega obstoja. So upravitelj okoli 30 nakupovalnih središč na območju srednje, južne in vzhodne Evrope, zakupniki na lokacijah nakupovalnih središč SES pa so v letu 2016 dosegli vrtoglavih 2,85 milijarde evrov bruto prihodkov od prodaje. Dženana Kmetec Kako bodo praznovali? Praznovanje Europarkovega rojstnega dne se začne v soboto, 19. avgusta, ob 19. uri na Trgu Leona Štuklja v Mariboru s tradicionalnim koncertom, na katerem bodo nastopile skupine Kingstoni, BQL in Dan D. V petek, 25. avgusta, se praznovanje iz mesta seli v Europark, ko bo najmlajše zabaval Ribič Pepe, dan kasneje pa bo za glasbeno poslastico poskrbel Dejan Vunjak. Foto: arhiv Europarka Center managerka Europarka Simona Mandl (levo) in Petra Romih, vodja marketinga, sta na novinarski konferenci predstavili poslovne rezultate tega nakupovalnega središča, načrte za prihodnost ter dogodke, ki jih prirejajo v sklopu praznovanja. torek • 22. avgusta 2017 Podjetništvo ŠtajerskiTEBKlK 7 Gornja Radgona • Jubilejna 55. Agra Poudarek je na povezovanju Najnovejše in najboljše iz kmetijstva in živilstva bo letos že 55. leto združeno na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Od sobote, 26., do četrtka, 31. avgusta, se bo na radgonskem sejmišču predstavilo preko 1800 razstavljavcev iz 36 držav. Ključni dogodek letošnjega sejma bo srečanje skupine držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske. Posebna pozornost sejma AGRA bo namenjena mednarodnemu letu trajnostnega turizma, ki izpostavlja pomen razvoja turističnih kmetij, hrani iz naše bližine, trajnostnemu kmetovanju in gospodarjenju z gozdovi ter kmetijski tehniki za visoko učinkovito in trajnostno kmetovanje. Država partnerica sejma bo Kitajska, z državnimi in pokrajinskimi predstavitvami se bodo predstavile številne druge države in regije. Ob navedenem pa bo seveda AGRA predstavila vodilne svetovne blagovne znamke kmetijske in gozdarske mehanizacije, novosti na področju opreme in sredstev za pridelavo človeku in okolju prijaznih živil ter vrhunske pridelke, prehran-ske izdelke, jedi, vina in produkte slovenske živilskopredelovalne industrije in dopolnilne dejavnosti kmetij. K nakupom domačih dobrot in izdelkov bo obiskovalce vabila Agrina tržnica, na kateri se bodo predstavljali slovenski ponudniki -turistične kmetije ter drugi pridelovalci in proizvajalci. V šestih dneh več kot 150 dogodkov Med več kot 150 dogodki sejma AGRA bodo odmevali številni stro- AGRA TRADICIONALNO SVEZ! 55. MEDNARODNI 'KMYfj-SKUW^ftSKTSEJEM 26. - 31. 8. 2017 Gornja Radgona MEDNARODNO LETO TRAJNOSTNEGA TURIZMA ZA RAZVOJ DRŽAVA PARTNER KITAJSKA FOTO: Agra Sejem AGRA bo odprt od sobote, 26., do četrtka, 31. avgusta, od 9.00 do 18.00. Cena vstopnice za odrasle je sedem evrov, za dijake, študente in učence pa štiri evre. kovni posveti, okrogle mize, predavanja in predstavitve o aktualni problematiki v kmetijstvu in živilski industriji. Predstavile se bodo vladne in nevladne institucije, države in regije, poslovna in strokovna združenja ter organizacije. Rdeča nit predstavitve kmetijskega ministrstva bo pospeševanje vpetosti kmetijstva, gozdarstva in prehrane v mednarodno okolje. V okviru tega ministrstvo posebno pozornost namenja sodelovanju držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske, zato bo letošnji sejem AGRA zelo zaznamovalo intenzivno mednarodno dogajanje. Druga osrednja tema bo pobuda za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Predstavitev ministrstva bo ob omenjenem usmerjena tudi v izboljšanje stika med potrošnikom in prehransko industrijo; v zmanjševanje škod v kmetijstvu in gozdarstvu, ki so posledica podnebnih sprememb ter posledično v pomembnosti zavarovanj v teh panoga; vedno aktualna pa je tudi tematika odprave administrativnih ovir. Novost - tekmovanje otrok v vodenju teličkov Sejem bodo oživile predstavitve avtohtonih živali, govedi, konjev, prašičev in drobnice v hlevih in maneži, predstavitve čebelarstva, malih živali ter rib v ribniku. V okviru razstave avtohtonih pasem živali bodo predstavljeni tudi lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj, cikasto govedo, kr-škopoljski prašič, drežniška koza, jezerko-solčavska ovca, štajerska kokoš, kranjska čebela. Na ogled bo tudi čebelarsko razstavo s prikazi in prodajo medu in izdelkov iz medu, literature, panjev in opreme za čebelarje ter degustacije medenega peciva in medu. 1^1 ■ POMURSKI SEJEM www.pomurski-sejem.si Organizirane bodo tudi zanimive delavnice in vodeni ogledi na osrednjem sejemskem vrtu, na perma-kulturnem in demonstracijskem vrtu ter v trajnih nasadih hmelja, slovenskega trsnega izbora, starih sort jablan in v gozdno parkovnem nasadu. Med novostmi jubilejnega sejma pa organizatorji izpostavljajo Agrin otroški pokal za vodenje telička, poligon zeleni dragulji narave s predstavitvijo sort konoplje v kombinaciji z zdravilnimi zelišči in kmetijskimi pridelki, medovitih posevkov, namakalnih sistemov in energijskih točk, vzorčnih nasadov. MV Osebna izkaznica AGRA 2017 • 1.820 razstavljavcev • 36 sodelujočih držav • 24.000 m2 razstavnih površin v halah • 29.000 m2 zunanjih razstavnih površin • 3.000 m2 razstav živali • 15.300 m2 vzorčnih nasadov, maneža • Skupaj 71.300 m2 razstavnih površin • Število obiskovalcev 2016 - 123.000 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 22. avgusta 2017 Ormož • Za razvoj turizma bodo morali bolj zavihati rokave Neprivlačen delovni čas muzeja in prenočitvenih kapacitet, premalo Ormožani bodo morali glede razvoja turizma nekoliko bolj zavihati rokave. Čeprav se število turistov zadnja leta povečuje, med večjimi pomanjkanje prenočitvenih kapacitet, premalo promocije in skromna ponudba pa tudi slaba cestna povezava. Na Turističnoinformacijskem centru Ormož so od januarja do julija letos našteli 1.773 obiskovalcev, kar je za 18,7 odstotne točke več kot leto poprej, med temi 1.363 domačih in 410 tujih. »V letošnjem letu smo do konca julija zabeležili povečanje obiska gostov v našem TIC-u (2016: 1.494, 2017: 1.773), od tega je bilo letos 1.363 domačih in 410 tujih, v enakem obdobju (januar-julij) lanskega leta pa je bila ta številka 1.195 domačih in 299 tujih gostov. Tudi v juliju je v letošnjem letu večji prihod (251 gostov). Tu so zajeti dejansko samo gostje, ki se ustavijo v naši enoti v ormoškem gradu. Točnih podatkov, koliko gostov se giblje v naši destinaciji, pa na žalost nimamo. Z obiskom turistov smo zadovoljni, številke dosegajo naša pričakovanja. Povečuje se trend gostov, ki v naše kraje prihajajo z avtodomi, vedno več je tudi skupin kolesarjev. Povečuje se delež tujih gostov. Omeniti pa moram tudi naš festival Ormoško poletje, kjer smo lahko gostili obiskovalce iz širše štajerske in prekmurske regije,« je zadovoljna Simona Kosi, v. d. direktorice Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož, katerega del je tudi TIC Ormož. Obiskovalce po njenih zagotovilih zanimata predvsem jeruzalemska vinska cesta ter pestra ponudba vin, poznanih daleč po svetu. Številne pritegnejo tudi ormoški grad, lagune ter kulinarika: »Dejansko jim je Ormož ena vmesna točka, recimo med Ptujem in Prekmurjem ali Hrvaško. Tukaj so predvsem tranzitni gostje, ki pa nadaljujejo svojo pot največkrat na vinsko cesto; predvsem Svetinje in Jeruzalem. V mestu samem si največkrat ogledajo muzej in grad, obiščejo vinsko klet, se sprehodijo po mestu in se odpravijo na ormoške lagune na Dravi.« Ormoški TIC največkrat obiščejo domači, slovenski gostje, približno 30 % pa je tujih. Med temi najdemo Avstrijce, Nemce, Belgijce, Nizozemce in Lu-ksemburžane ter Italijane, vse Turističnoinformacijski center Ormož, kjer turisti najdejo informacije, je ob nedeljah in praznikih zaprt, ob sobotah pa deluje samo do 14. ure. i i S več je tudi Špancev, Francozov in Madžarov. Po besedah Ko-sijeve pa je zaznati tudi obisk turistov iz sosednje Hrvaške, Poljske in Češke, sem in tja tudi iz Rusije, ZDA, Kitajske. Prevladujejo družine predvsem zaradi bližine termalnih krajev. Več je tudi upokojencev, ki potujejo z avtodomom. Kot poudari Kosijeva, gre za večinoma dobre goste. Avtobus obiskovalcev ne more prenočiti v enem objektu Med večjimi problemi turizma na širšem Ormoškem pa poleg slabe prometne povezave ostaja pomanjkanje prenočitvenih kapacitet, ki bi lahko goste zadržale dlje časa. Hotelskih namestitev prak- Turisti si radi ogledajo ormoški grad. tično ni, nekaj ležišč ponujajo zasebniki oz. peščica turističnih kmetij. »Slabost našega turizma je zagotovo premajhno številko namestitev. Na enem mestu v tem trenutku ne more prenočiti avtobus turistov. Ko se pa nam zgodi takšna situacija, jo rešimo pač tako, da turiste (če jih seveda to ne moti) prerazporedimo na več lokacij, za katere potem poskrbimo, da so čim bolj blizu,« pojasnjuje Kosijeva in dodaja: »Glavni izziv ormoškega turizma je zagotovo obuditev hotela v centru Ormoža, za katerega pa bo potrebno dobro javno-zasebno partnerstvo, če bo do te obuditve prišlo. En od hoto: ML Benedikt • 90 let PGD Benedikt Lepo in humano, a tudi težaško poslanstvo Zametki gasilstva v Benediktu segajo že v leto 1910, ko je župan Trotkove vasi Franc Kocuvan dal pobudo za ustanovitev prostovoljne požarne brambe, vendar do njene ustanovitve zaradi odklonilnega stališča drugih županov v fari ni prišlo. V letu 1912 pa je začela delovati podružnica vojaškega veteranskega društva pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Prvi poveljnik je bil kmet Franc Kaučič iz Ihove, tajnik pa Franc Kocuvan. Delovala je do leta 1920. Leta 1927 pa je končno prišlo do ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva Benedikt; tudi tokrat je bil tako kot že leta 1910 pobudnik Franc Kocuvan. Že takoj ob ustanovitvi so začeli zbirati sredstva za začetno in osnovno dejavnost, leta 1930 so imenovali gradbeni odbor Ponosni so tudi na svoje tekmovalne dosežke, prvi pokal za prvo osvojeno mesto so v svoj dom prinesli že leta 1972, do danes se jih je nabralo že 290, veliko pa je tudi različnih pisnih priznanj. Svečane uniforme so prvič oblekli leta 1999 na praznik gasilskega zavetnika sv. Florjana. za izgradnjo skupnega sokol-skega in gasilskega doma. Leta 1933 so od PGD Sv. Trojica kupili rabljeno vprežno brizgalno z nekaj metri cevi, ki še danes deluje. Prvi društveni prapor so razvili leta 1935. Šele leta 1937 so začeli tik ob občinski cesti graditi skromen gasilski dom, kjer danes stoji znatno povečan gasilski dom, ki so ga odprli leta 1938. V tem času je imelo društvo 21 aktivnih in 10 rezervnih članov. PGD Bene- dikt je aktivno delovalo tudi med II. svetovno vojno. V gasilskem domu še danes hranijo motorno brizgalno, zmogljivosti 800 litrov na minuto, ki so jo namestili na gasilski voz. V letu 1957 so pomagali pri gradnji zadružnega doma, na katerega so kasneje namestili električno sireno. Kmalu pa so začeli intenzivno izobraževanje članov oz. vodstvenega kadra. Prvo gasilsko vozilo so pridobili v letu 1967. Ne glede na številne kadrovske probleme in zamenjave, ki so jih spremljale, je bilo društveno poslanstvo vselej na prvem mestu: skrb za izobraževanje, pridobivanje znanja različnih specialnosti in opremljanje ter prostori. V 90 letih delovanja so kupili šest vozil, dve cisterni in štiri druga različna vozila za prevoz moštva. Od leta 2002 pa so lastniki sodobne gasilske avtocisterne, tega leta so za ves trud in skrb za požarno varnost prejeli zlati grb občine Benedikt. Lani so obnovili fasado na obeh svojih objektih, menjali tri garažna vrata in uredili okolico. Pri tem so jih tako kot vedno podprli tudi občani. Odlično sodelujejo z GZ Lenart. domačimi društvi in občino Benedikt, ki jim zagotavlja sredstva za delovanje. „Lepo je biti gasilec, to je humano in prostovoljno delo, pogosto tudi težaško in neprijetno, ki zahteva veliko časa in odgovornosti. V statutih prostovoljnih gasilskih društev je lepo zapisano, kaj je naše delo, žal pa moramo pogosto opravljati tudi stvari, ki niso niti približno skladne z našo dejavnostjo. Hvaležni smo za vsako pomoč, materialno in finančno. Vsa naša vozila so opremljena za gašenje klasičnih požarov. V prihodnje pa je naša prednostna naloga posodobitev zasebne zaščitne opreme," je ob jubileju povedal predsednik PGD Benedikt Jože Maurič. Poveljnik je Franc Lakner. Na uradni slovesnosti ob 90-letnici društva so podelili tudi štiri odlikovanja Gasilske zveze Slovenije: plamenici I. stopnje sta prejela Drago Raj-šp in Drago Ješovnik, plame-nico II. stopnje Jelka Hojnik in plamenico III. stopnje Dejan Rajter. V sklopu prazničnih dni so izvedli tudi veliko združeno gasilsko vajo gasilskih enot, policije, reševalne postaje Lenart in helikopterja Slovenske vojske, ki si jo je ogledalo okrog tisoč ljudi. MG Foto: zasebni arhiv PGD Benedikt je 90-letnico proslavilo v sklopu 18. praznika občine Benedikt, prvega julija letos. V veličastni gasilski povorki je sodelovalo 250 članov, članic in gasilske mladine, različna gasilska vozila, od najstarejših do najnovejših. torek • 22. avgusta 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 9 TIC-a, pomanjkanje • • promocije problemi ostajajo Turističnoinformacijski center ter muzej z neprivlačnim odpiralnim časom, izzivov pa je tudi ta, da Ormož in njegovo okolico začnemo promovirati kot eno destinaci-jo, povezani s skupnimi močmi in ne 'vsak za sebe'. Turizem smo ljudje, povezani ljudje. Ljudje, ki vedo, da skupaj zmoremo več.« Povprašali smo še o podatkih o zasedenosti prenočišč v letošnjem letu, a kot so nam sporočili s TIC-a, s temi podatki ne razpolagajo. Na vprašanje, koliko je sicer vseh ponudnikov prenočitvenih kapacitet ter koliko ležišč ponujajo, pa Kosijeva še odgovarja: »Velika pohvala in zahvala gre domačinom, ki skrbijo, da se kapacitete na našem območju povečujejo. Začel je delovati glamping na Kogu, vedno več je tudi postajališč za avtodo-me (Svetinje, Puklavec, Hlebec, ormoški ribnik), večji med ponudniki namestitvenih zmogljivosti pa so na turističnih kmetijah (Sonja Ozmec, Puklavec, Hlebec). Čeprav ne v naši občini, ampak kot 'našega' pa imamo tukaj še Vinski hram Brenholc na Jeruzalemu.« Zaposlena zgolj ena oseba, v času dopustov na pomoč priskoči študentka Pomanjkljivost turizma na Ormoškem je zagotovo tudi neprivlačen delovni čas Turistično informacijskega centra. Vrata te pisarne namreč niso odprta ob nedeljah in praznikih. Tudi ob sobotah, ko imajo ljudje največ časa, morajo pohiteti, da bi jo ulovili še odprto, saj namreč poleti deluje le do 14. ure, pozimi pa do 13. ure. Medtem ko med tednom deluje od 9. do 17. ure (v poletnem času) oz. 16. ure (v zimskem času). Na vprašanje, zakaj delovnika ob koncu tedna ne spremenijo, Kosijeva odgovarja: »Zavedamo se, da je turizem zagotovo tudi delo ob koncu tedna, ampak nam trenutno kadrovska zasedba tega ne dopušča. V novoustanovljenem javnem zavodu, katerega del je tudi TIC, sem trenutno zaposlena ena oseba. V poletnem času mi v času dopustov pomaga študentka. Ko se bo naš zavod kadrovsko okrepil, pa sem prepričana, da bomo naš delovni čas predvsem v soboto kot tudi v nedeljo lahko prilagodili. Podaljšali bomo lahko tudi poletni Slovenija • Proračunjulija s 171,6 milijona evrov primanjkljaja Za 57,6 milijona več davčnih prihodkov kot lani Državni proračun je julija zabeležil 171,6 milijona evrov primanjkljaja, potem ko je julija lani znašal 214,5 milijona evrov. Primanjkljaj v tem delu leta je običajen, med drugim zaradi izplačil druge tranše dohodnine. V prvih sedmih mesecih je proračun izkazal 107 milijonov evrov primanjkljaja. Kot kažejo danes objavljeni podatki ministrstva za finance o realizaciji proračuna, je državni proračun julija zabeležil 637,3 milijona evrov prihodkov, kar je 95,9 milijona evrov več kot julija lani, odhodkov pa je bilo za 808,9 milijonov evrov oz. 53,1 milijona evrov manj kot leto prej. Prilivi od davčnih prihodkov so dosegli 569,2 milijona evrov, kar je 59,7 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani. Realizacija dohodnine je bila skladna s pričakovanji - na tej postavki so zabeležili negativno stanje v višini 50,6 milijona evrov, kar je po pojasnilih ministrstva za finance za ta čas v letu običajno. Julija je bila namreč izplačana druga tranša dohodnine z neto učinkom -162,5 milijona evrov. Prilivi od davka na dodano vrednost (DDV) so glede na julij lani narasli za 1,4 milijona evrov na 322,3 milijona evrov, medtem ko je bila realizacija trošarin višja za 7,9 milijona evrov in je dosegla 147,9 milijona evrov. Država je v juliju počrpala 8,3 milijona evrov evropskih sredstev, medtem ko je v enakem obdobju lani realizacija iz tega naslova znašala en milijon evrov. Julija je bilo treba izplačati manj drugih tekočih domačih transferjev kot julija lani, znižali so se za 2,2 odstotka na 371,8 milijona evrov. V primerjavi z lanskim julijem so bila v absolutnem znesku višja predvsem izplačila subvencij, in sicer za 31,8 milijona evrov oz. za 434,4 odstotka. Izplačanih je bilo 39,1 milijona evrov subvencij. Nekoliko višji so bili tudi izdatki za blago in storitve, ki so narasli za 24,9 odstotka na 57,7 milijona evrov, ter transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki so dosegli 105 milijonov evrov, 4,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Relativno višji so bili tudi investicijski transferji pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, in sicer za 286 odstotkov oz. za 1,7 milijona evrov. (sta) delovni čas, v zimskem času pa mislim, da je delovni čas med tednom med 8. in 16. uro več kot primeren.« K temu pa dodaja: »Imajo pa turisti pred vhodom v TIC na voljo QR-ko-de, kjer lahko dobijo osnovne informacije. Informacijsko tablo imajo pred gradom, nekaj informacij je na voljo tudi na tablah na avtobusni postaji in pred trgovino Špar. Kolikor mi je znano, so tudi domačini do turistov prijazni in jim z veseljem podajo informacije in napotke, ki jih zanimajo, tako da redkokateri odide iz mesta brez informacij.« Monika Levanic Hlebec: »Vino je najbolje prodati na domačem dvorišču« Na Turistično vinogradniški kmetiji Hlebec Kog, ki leži na obronkih Ljutomersko-Ormoških goric, se že druga generacija ukvarja z vinskim turizmom. Obdelujejo preko 40.000 trt, letno pridelajo okoli 20.000 do 25.000 litrov vina. »Vino je naš paradni konj. Zaradi njega delamo vse drugo. Ugotovili smo, da je najbolje prodati vino na domačem dvorišču, zato ne hodimo na vinske, temveč na turistične sejme, da torej dobimo gosta k hiši,« razlaga Milan Hlebec starejši iz Turistično vinogradniške kmetije Hlebec Kog in zadovoljno pripoveduje, da opažajo vse več gostov. Po njegovih besedah se je način dopustovanja nekoliko spremenil, saj si turisti poleg nekajdnevnega morskega oddiha želijo tudi pestrejših počitnic z raznoraznimi aktivnostmi in uživanjem v neokrnjeni naravi oz. čudovitih razgledih, kar gostje doživljajo tudi pri Hlebčevih: »Turisti se k nam vračajo predvsem zaradi pokrajine, čistega zraka, odlične hrane in dobrih vin.« Na leto imajo okoli 1000 gostov. Največ je tujcev, domačih turistov je le okoli deset odstotkov. »Prevladujejo Belgijci, Nizozemci, Norvežani in Nemci, zadnja tri leta opažamo tudi več Poljakov in Čehov. Zadnja leta pa opažamo, da je nekaj manj Avstrijcev, najbrž tudi zato, ker imamo dražje gorivo; namreč včasih so Avstrijci hodili v Slovenijo tankat, jest in pit. Zagotovo pa je k temu pripomogla tudi njihova propaganda - če ste se kaj vozili preko meje, ste lahko opazili njihove jumbo plakete z napisom: Zaveden Avstrijec troši denar doma.« Hlebčevi so eden izmed ducat ponudnikov z nočitvenimi kapacitetami na širšem Ormoškem. Na voljo imajo sedem sob z dvema ležiščema: »Julija so bile kapacitete približno 50 % zasedene. Glavna sezona se pričenja po 15. avgustu. Ker smo vinogradniška dežela, goste, ki prihajajo k nam, zanima predvsem raziskovanje vin. Tako povprašujejo po degustiranju vin pri različnih vinarjih. Zanima jih tudi pohodništvo, kolesarjenje in jahanje ter obisk mest v okolici.« Pri Hlebčevih, kjer goste velikodušno razvajajo tudi z lokalno kulinariko, se turisti v povprečju zadržijo dva dneva. Na vprašanje, kako bi jih zadržali dlje, pa Milan starejši še odgovarja: »Predvsem s pestrejšo ponudbo. Gostje pogrešajo tudi primernejše urnike oz. delovne čase TIC-a in muzejev. Turisti po navadi pridejo v mesto popoldan, ko so te ustanove zaprte in to je gotovo velik problem. K večjemu razvoju turizma pa bi pripomogle boljše cestne povezave in večja promocija turistične ponudbe. V niti enem samem turističnem prospektu Prlekije ni.« Trikrat večji obisk muzeja, prevladujejo domači turisti Turiste zanimajo predvsem ormoški in velikonedeljski grad ter grajska pristava, a ta ima podobno neprivlačen delovni čas kot Turističnoinformacijski center Ormož. Ob nedeljah in praznikih si namreč muzejske zbirke ni mogoče ogledati, ob sobotah je na ogled med 9. in 14. uro, med tednom pa od 8. do 15. ure (na informativni tabli še piše, daje ogled možen po predhodni najavi). »Muzej je bil že odprt vse dni v tednu in tudi z daljšim odpiralnim časom, vendar obiskovalcev ni bilo oz. jih je bilo premalo. Zato je danes odprt tako, kot ste navedli, lahko pa si obiskovalci po vnaprejšnjem dogovoru ogledajo naše zbirke tudi izven odpiralnega čas,« je dejala Manica Hartman iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki sicer pravi, da so podatki o letošnjem obisku razveseljivi: »Z obiskom smo lahko v primerjavi z lanskim letom zelo zadovoljni, saj seje obisk krepko povečal. V lanskem obdobju smo v Pokrajinskim muzeju Ptuj-Ormož, OE Ormož, v obdobjujunij-julij beležili 233 obiskovalcev, od tegaje bilo 58 tujcev. V letošnjem letu smo v istem obdobju zabeležili kar 719 obiskovalcev, od tega je bilo 55 tujcev.« Kotje še dejala, so med obiskovalci predvsem domači turisti, sledijo Avstrijci in Nemci, pa obiskovalci iz Hrvaške, Slovaške, Švice, Češke, Italije, Poljske, Anglije, Belgije in Francije. Na vprašanje, kaj si najraje ogledajo, pa Hartmanova odgovarja:» Obiskovalci, ki se ustavijo v Veliki Nedelji, si ogledajo etnološko zbirko in grajsko kapelo; tisti, kijih pritegne Ormož, pa si ogledajo tako zbirke kot razstave v ormoškem gradu in v grajski pristavi. Trenutno jih zelo pritegne razstava starih likalnikov iz 19. stoletja, mnogi pridejo tudi zaradi klasicističnih poslikav v ormoškem gradu in zanimive predstavitve arheoloških najdb iz nekdanje ormoške prazgodovinske naselbine. Za vsakega obiskovalca se najde kaj, kar si z veseljem ogleda.« »Muzej je bil odprt dlje časa, vendar obiskovalcev ni bilo oziroma jih je bilo premalo,« na vprašanje, zakaj takšen urnik, odgovarja Manica Hartman iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Foto: ML -oto: ML 10 Šia/m&TEDNIK Kultura torek • 22. avgusta 2017 Ptuj • Nocoj pričetek Dnevov poezije in vina Še tretji letošnji ptujski festivalski presežek Nocoj se začne še tretji veliki ptujski poletni festival - Dnevi poezije in vina. Uradno se sicer začne z jutrišnjim večernim dogodkom na Vrazovem trgu, a je nocojšnji večer predpremiera v več slovenskih (in tujih) mestih. O tem smo se pogovarjali s producentko festivala Anjo Kovač. Foto: Ada Cajnko Za vsakim uspešnim moškim stoji še uspešnejša ženska. Anja Kovač, producentka festivala Dnevi poezije in vina, stoji za dvema: za programskim vodjem Alešem Štegerjem (na desni) in častnim gostom festivala Andrejem Brvarjem. Do danes ste organizatorji odštevali dneve do pesniškega srečanja, nocoj pa jih boste - na Večeru pred Dnevi - pričeli šteti. Koliko dni bomo uživali v pesniški družbi in kje vse - poleg Ptuja -vas bomo srečevali? Anja Kovač: »V festivalskem vrvežu bomo letos uživali pet dni - po t. i. Večerih pred Dnevi, ki danes potekajo v Krškem, Ljubljani, Mošnjah, Selcah, Volčah in Zgornji Kungoti, se jutri selimo na Ptuj, kjer bomo z večernim pesniškim branjem ter predstavitvijo novega projekta - Odprtega pisma Evropi - svečano odprli festival. A tudi med festivalom nas bo pot zanesla s Ptuja in bomo obiskali še Potrno na avstrijskem Štajerskem, Varaždin na Hrvaškem, Ormož in Tovarno umetnosti v Majšperku.« Pesniški festival ni samo pesniški, saj se vanj vključujejo tudi drugačna dogajanja: koncerti, pokušnje vin, vizualne umetnosti ('skriti grafiti') ... Kaj vse poleg pesniškega dogajanja bomo torej doživeli na Ptuju? A. Kovač: »Poezija je rdeča nit in osrednje gonilo Dnevov poezije in vina in obiskovalcem jo skušamo približati na različne načine: skozi branja in pogovore, pa tudi z razstavami, koncerti in najmlajšim skozi otroške delavnice. Letos tako pripravljamo umetniško instalacijo z naslovom Velika začetnica primorskega umetnika Eneja Gala, ki že stoji na Mestnem trgu, in t. i. Deževne verze - poezijo, na ptujskih mestnih ulicah izpisano z nevidno barvo, ki se pokaže samo ob dežju, kar bo domačinom pesniško vzdušje podaljšalo še nekoliko v jesenski čas. Na Vrazovem trgu si bodo obiskovalci ponovno lahko privoščili Oddih v verzih na klopeh podjetja Kreal, pri tem pa zapisali verz ali dva, ki se jim bosta pri tem utrnila, in se zadnji večer festivala potegovali za nagrado za najboljši verz. Na osrednjem festivalskem odru bosta po velikih večernih pesniški branjih nastopili dve domači in dve tuji glasbeni zasedbi: na jutrišnjem odprtju bomo lahko poslušali Bilbi, zatem pa se bodo zvrstile mednarodna zasedba Rundek Cargo Trio, slovenska skupina iz avstrijske Koroške z imenom Bališ ter za konec zasedba Brest s pevko Vesno Zornik. In ker se poezija rada druži z vinom, naj povem, da bo vsak večer na Vrazovem trgu deloval t. i. Vinski oltar, kjer bo mogoče pokušati vina različnih vinarjev: Ptujska klet, Kobal Wines, Gorjup, SiSi, Gone, Verus, Steyer, Puklavec Family Wines, M-enostavno dobra vina in biodinamični Zorjan (vsi Štajerska), Janko Kobal (Bizelj- sko-Sremič), Ščurek (Brda), Mon-terosso (Hrvaška) in Tuske Pince z Madžarske, saj je fokus letošnjega festivala prav madžarska poezija. Poglobljenemu druženju vina in literature bodo namenjene sedaj že tradicionalne Hude pokušnje, po nekoliko bolj praktični in zabavni plati pa bomo vino, trto in njuno zgodovino spoznavali na vinskem kvizu in vinski delavnici pod vodstvom Jožeta Rozmana v soboto popoldan. Najmlajšim bomo čare vina za zdaj še prihranili in jim poezijo približevali ob soku in piškotih na pravljičnih uricah pravljičarke Liljane Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, na projekciji filma in ustvarjalnih delavnicah v Mestnem kinu Ptuj ter na dvodnevni delavnici s pravljičarko Simono Kopinšek. A to je le delček dogajanja, ki čaka Ptuj v prihodnjih dneh, zato vabim bralce, da obiščejo našo spletno stran www.stihoteka.com in tam preverijo celoten program!« Med letošnjimi festivalskimi novostmi sta dve večji pesniška promenada in odprto pismo Evropi. Nam ju predstavite? A. Kovač: »Projekt Odprto pismo Evropi, ki ga letos pripravljamo prvič, si bo prizadeval enkrat na leto s previdnim izborom avtorja in močno literaturo nagovoriti Evropo - njene državljane in njene odločevalce - ter jih opozoriti na aktualne družbene probleme: kulturne, politične in ekonomske, saj bi si želeli, da svet vsaj za en dan prevzame drugačna govorica, kakor smo ji sicer priča. Prvo pismo je za nas napisal belgijski avtor Stefan Hertmans, minulo soboto je bilo objavljeno v številnih evropskih medijih (pri nas v Sobotni prilogi Dela), na jutrišnjem odprtju pa ga bo avtor sam prebral na osrednjem festivalskem odru. Upamo, da bo nagovorilo tudi Ptujčane in drugo zbrano publiko. Medtem ko z Odprtim pismom Evropi festival začenjamo, ga bomo s Promenado poezije v soboto počasi zaključevali in vabimo vse domačine, da se nam pri tem pridružijo, saj bomo na ulice med Sončnim parkom, tržnico, Mestno hišo in Muzikafejem pripeljali glasbenike, ulične umetnike, folklo-riste in seveda pesnike, ki bodo na premičnem odru v ideji in izvedbi Dušana Fišerja med enajsto dopoldan in eno popoldan brali svojo poezijo. Pa še pika na i: vsi skupaj bomo maskirani, zato vabimo tudi obiskovalce, da se nam pridružijo v maskah.« In po zaključku festivala, v soboto, 26. avgusta, se odštevanje do naslednjega ptujskega pesniškega srečanja najbrž spet začne s številko 365 ...? A. Kovač: »Pravzaprav bomo na zadnji festivalski dan odštevanje začeli s številko 361, saj bodo 22. Dnevi poezije in vina potekali med 22. in 25. avgustom 2018 -datumi, ki si jih za poezijo in vino rezervirajte že sedaj!« jš Ptuj • Nina Pušlar na ptujskem gradu „Neverjetno je, da je vsakič lepše..." Ptujsko festivalsko in koncertno poletje 2017 se uspešno nadaljuje in dosega nove vrhunce. Eden takih je bil petkov koncert Nine Pušlar, izjemne slovenske pevke, vrhunske interpretke, ki je navdušila blizu tisoč obiskovalcev, kar je brez dvoma eden od vrhuncev na grajskem hribu to poletje. Še enkrat se je pokazalo, da je dvorišče ptujskega gradu izjemna odrska kulisa, ki pa je žal premalo-krat izkoriščena. Koncerti po slovenskih gradovih z naslovom „Malo drugače" z Nino Pušlar pa so brez dvoma vrhunski glasbeni dogodek. Ptujsko grajsko dvorišče, ki je gostilo že peti koncert po slovenskih gradovih, je navdušilo tudi Nino Pušlar in njene glasbenike, ki so v dobri uri in pol trajajočem koncertu občinstvo spravili na noge. „Neverjetno je, da je vsakič lepše. Ta današnji pogled je nekaj najlepšega, kar sem videla kadarkoli, skupaj s tako številnim občinstvom je še lepši. Tega pa ne bi bilo brez mojega ansambla. Hvala tudi Katji Višič, organizatorici koncertov," je bila navdušena Nina Pušlar. Prvi pa je na grajskem koncertu stopil na oder ptujski igralec Tadej Toš, da bi vse skupaj uspešno potekalo. Stara vraža namreč pravi, da mora Nina Pušlar je na dvorišče ptujskega gradu privabila blizu tisoč obiskovalcev. pred umetnico prvi na oder stopiti moški. Pevka, ki je leta 2005 zmagala v Bitki talentov druge sezone, je že teden zatem posnela svojo uspešnico Ni ona, tudi ptujsko občinstvo jo je vnovič slišalo in uživalo. V tem obdobju se je občinstvu zapisala s številnimi uspešnicami (Ni ona, Vse, kar rečeš mi, Objemi me zdaj, Slečeno srce, Dež, Odhajam z vetrom, Ta svet ne zna živet, Kdo še verjame, Svet je tvoj, Poljub na klopci, To mi je všeč ... V glasbeno kariero Nine Pušlar je leta 2014 svež veter prinesel prvi avtentični slovenski muzikal Cvetje v jeseni, v katerem je nastopila v vlogi Mete Presečnikove. Pevka, ki se zaveda, da samo trdo delo in vztrajnost dajeta rezultate, s svojim petjem navdušuje vse generacije, posebej pa še mlade. Njene pesmi pa so tudi najpogosteje izbrane pesmi v projektu družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Organizatorica koncertov Katja Višič je povedala, da so pri organizaciji koncerta imeli polno podporo lokalnega okolja. MG Laurent Binet: Sedma funkcija jezika Ko bralec išče neko knjigo, med drugim kdaj izbere kak naslov tudi zato, ker se je z avtorjem že srečal in mu je bil ob prejšnjem srečanju všeč. Ampak zmeraj pa ni tako ... L. Bineta smo v našem bralnem kotičku spoznali v zvezi z zgodbo o atentatu na Heydricha na Češkem med drugo svetovno vojno, če se spomnite, enkrat v začetku leta. Bil nam je všeč in smo ga tokrat spet izbrali z romanom Sedma funkcija jezika. Zelo ponesrečeno. Avtor naredi mešanico med kriminalko in znanstvenim jezikoslovnim esejem. Zgodba namreč govori o tem, kdo in zakaj je ubil nekega jezikoslovca. Pri čemer v raziskovalni vlogi usoda poveže dva zelo različna človeka, ki v normalnem življenju ne bi nikdar sedla za isto omizje. In da se kriminalno raziskovalni del dogajanja v romanu ne bi končal na 50. strani (kaj več dogajanja, na silo raztresenega po različnih svetovnih mestih, niti ni), preostalih 420 in še nekaj strani Binet zapolni z znanstvenimi razpravami o semiologiji - vedi, ki preučuje pomen jezikovnih znakov. Zakaj bi jezikoslovca zanimala kriminalna zgodba, če lahko bere znanstveno razpravo v strokovnih revijah - in zakaj bi torej posegel po tej knjigi? Pa obratno: zakaj bi ljubitelje kriminalk zanimalo razpredanje o pomenu jezika in znakov ter razne teorije sprtih znanstvenikov - in zakaj bi torej posegel po tej knjigi?! Da bi bilo še bolj »napeto«, Binet v stilu Browna (ki je v svoj roman vpletel skrivnostne iluminate) izumi skrivno združbo za govorniško tekmovanje, organizirano hierarhično, pri čemer tisti na nižji govorniški lestvici izzivajo h govorniškemu dvoboju tiste zgoraj, in če dvoboj izgubijo - sek, jim odsekajo prst. (Ali še kaj drugega, kot boste lahko prebrali na strani 416, če boste do tja vzdržali! Pa ni razloga, da bi ...). Vse za govorniško čast in jezikovno slavo? Bolno! Nikar se še vi ne zmotite, pustite knjigo ležati na knjižni polici. Itak jo bodo že kmalu premaknili na tisto poličko za 1 evro. Ocena: 1. js Foto: MG Nogomet Dobili, po kar so šli - tri točke Strani 12 Nogomet Drava s prvo-, Aluminij z drugoligašem Stran 12 Motokros Tretjič letos je zadonela Zdravljica Stran 13 Športno plezanje Mina začela serijo, Janjajo je končala Stran 13 Rokomet Ozmec in Horvat trinajsta naSP Stran 14 Padalstvo Zmagal Vindiš in prva ptujska ekipa Stran 15 Nogomet • 1. SNL, 6. krog E-mail: sport@radio-tednik.si - Končno tudi do točke v gosteh tednik Foto: Črtomir Goznik Na tekmi v Domžalah se je z zadetkom in podajo izkazal Žiga Škoflek Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogometaši Aluminija so serijo srečanj z najboljšimi slovenskimi ekipami v gosteh zaključili z remijem v Domžalah. To je v devetem medsebojnem obračunu šele tretji remi Kidri-čanov, na prvo zmago še vedno čakajo. Kidričani so bili po 26 minutah igre v zaostanku dveh zadetkov, do konca pa so še tretjič letos uspeli rezultat preobrniti (podobno kot proti Krškemu in Celju). Domači strateg Simon Ro-žman je precej spremenil začetno enajsterico, saj njegove varovance v četrtek čaka povratni dvoboj zaključnega kro- ga kvalifikacij za Ligo Evropa proti Marseillu v gosteh (prva tekma 1:1). Po poškodbi se je znova v prvi postavi znašel tudi Jure Matjašič, nekdanja člana Aluminija Lovro Bizjak in Ivan Firer pa sta začela na klopi. Na drugi strani je kidričevski trener Slobodan Grubor začel z enako enajsterico kot proti Gorici, že drugič zapored je v obrambno vrsto postavil Vr- banca, Jurčeviča, Muminoviča in Jakšiča. Ožbolt za vodstvo 2:0 Začetek je bil za goste izjemno slab, saj je po napaki Ta-hiraja do žoge prišel Matjašič, lepo je asistiral Alenu Ožbol-tu, ki je iz strani natančno zadel - 1:0. Kidričani bi se lahko ekspresno vrnili v dvoboj, a je Nunič v 5. minuti iz roba ka- zenskega prostora zadel »le« vratnico. Kidričani so v nadaljevanju poskusili z dvema streloma od daleč (Muminovič, Mesec), nato pa so si privoščili veliko napako v obrambi, ki so jo domačini kaznovali. Na visoko podajo v kazenski prostor so ob Hadžiču skočili trije igralci v rdečih dresih, pozabili pa so na Ožbolta, ki je iz obrata močno in natančno zadel v polno -2:0. Tokrat je zares sledil hiter in učinkovit odgovor gostov, po podaji Tahiraja s strani je namreč Žiga Škoflek z glavo meril izjemno natančno in Milič je bil nemočen - 2:1. Prvi polčas so sicer zaznamovali številni koti domačinov, izvedli so jih kar 12 (Aluminij 2), pri katerih pa so bili Janžekovič in soigralci dokaj zanesljivi. Odličen drugi del Drugi del so gostje odprli s 100 % priložnostjo v 48. minuti: Škoflek je stekel sam proti Miliču, namesto strela pa se je odločil za podajo, ki pa ni našla naslovnikov (akcijo so spremljali Mesec, Tahiraj in I. Men-sah). Pobudo so Kidričani zadržali tudi v nadaljevanju, počasi so pletli mrežo okoli gola in si ustvarjali številne polpriložno-sti, v katerih je bil velikokrat íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íhíztu! CRADIOPTUJ ^ «a aflietu www.radio-ptuj.si Simon Rožman, trener Domžal: »Nujno je bilo spočiti nekatere nosilce igre, zato so priložnost dobili mlajši in jo zvečine tudi dobro izkoristili. Škoda je, da nismo uspeli zadržati prednosti, a rezultat je na koncu realen: nam je pripadel prvi, gostom pa drugi polčas.« Žiga Škoflek, Aluminij: »Zelo sem ponosen na ekipo, ker smo se po zaostanku 2:0 uspeli pobrati in osvojiti točko. Odigrali smo dobro srečanje in več kot uspešno parirali ekipi Domžal. Skozi celotno srečanje smo bili vsaj enakovreden tekmec, zato je delitev točk po mojem mnenju povsem zaslužena.« udeležen hitri I. Mensah. Proti koncu srečanja se je pritisk Aluminija stopnjeval, po podaji I. Mensaha je Nunič v 78. minuti tako še drugič na tekmi zadel okvir vrat. Dve minuti kasneje se mu je vztrajnost bogato obrestovala, po natančnem predložku Škofleka iz strani je iz šestih metrov z glavo zadel v polno in poskrbel za končni izid srečanja - 2:2. Drugi polčas je bil iz strani Aluminija izpeljan zelo dobro, pozitivnih stvari je bilo kar nekaj: imeli so večjo posest žoge od tekmecev, D. Mensah je poskrbel za določeno mirnost v igri, Vrbanec in Škoflek sta odlično sodelovala na desni, I. Mensah in Petrovič pa na levi strani, Nunič je bil vedno na pravem mestu ... Aluminij bo v tekmi 7. kroga v nedeljo na domačem stadionu gostil Triglav iz Kranja. Jože Mohorič Turkalj strelec na Islandiji Kidričani imajo v sezoni veliko težav v obrambni vrsti, igralci iz lanske zasedbe pa odlično igrajo v tujini. Tako je Vedran Turkalj na Islandiji dosegel edini zadetek na tekmi Vikingur Reykjavik - Akureyri (0:1), že pred tednom je bil izbran celo za najboljšega igralca kroga. V prvi postavi praškega Bohemiasa pa se je medtem ustalil Milan Kocič. Domžale - Aluminij 2:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Ožbolt (3.), 2:0 Ožbolt (26.), 1:2 Škoflek (29.), 2:2 Nunič (80.). DOMŽALE: Milic, Rom, Klemenčič, Gačan, Balkovec, Žužek (od 68. Husmani), Volarič, Čerin, Gnezda, Hodžič, Matjašič (od 56. Bizjak), Ožbolt (od 61. Firer). Trener: Simon Rožman. ALUMINIJ: Janžekovič, Vrbanec, Jurčevič, Jakšič, Muminovič, D. Mensah (od 73. Bartulovič), Mesec, Tahiraj (od 51. Petrovič), Škoflek, Nunič, I. Mensah (od 85. Kranjc). Trener: Slobodan Grubor. PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 6. KROGA: Domžale - Aluminij 2:2 (2:1); Maribor - Krško 3:2 (1:0); Triglav Kranj - Gorica 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Poplatnik (26., z 11 m), 1:1 Kapič (57.), 1:2 Edafe (84.), 1:3 Gulič (86.); Ankaran Hrvatini - Olimpija Ljubljana 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Šti-glec (50.), 1:1 Medjele (57.), 1:2 Abass (78.), 1:3 Abass (90.). Tekma Rudar Velenje - Celje je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije. 1. OLIMPIJA 6 5 10 16:2 16 2. MARIBOR 6 5 10 13:5 16 3. DOMŽALE 6 2 3 1 11:6 9 4. KRŠKO 6 2 2 2 10:11 8 5. GORICA 6 2 1 3 6:7 7 6. RUDAR VELENJE 5 2 0 3 5:8 6 7. ALUMINIJ 6 1 2 3 8:12 5 8. CELJE 5 1 2 2 5:10 5 9. TRIGLAV KRANJ 6 0 4 2 5:8 4 10. ANKARAN HRVATINI 6 0 2 4 6:16 2 Balajicu aplavz, Mariboru točke: Maribor - Krško 3:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Bajde (17.), 1:1 Kovačič (63.), 2:1 Bohar (74.), 2:2 Škrbič (82.), 3:2 Pihler (96.). MARIBOR: Obradovič, Palčič, Šme, Billong, Ogrinec (od 71. Ka-bha), Pihler, Bajde, Kolmanič, Kramarič, Zahovič (od 13. Omore-gie, od 72. Bohar), Mešanovič. Trener: Darko Milanič. Domači strateg je na sobotnem obračunu odpočil igralce iz najboljše enajsterice, priložnost so dobili igralci, ki sicer igrajo manj. Ti so dolgo trli odpor gostov iz Krškega, pri katerih je bil z glasnim aplavzom sprejet njihov trener, nekdanji odlični igralec Maribora in ena od igralskih legend vijoličastih Stipe Balajič. Ko je s svojim sedmim zadetkom v sezoni Miljan Škrbič v 82. minuti izenačil izid na 2:2, so se vijoličasti znašli v škripcih, a so se iz primeža remija izvlekli dobesedno v zadnjem napadu na srečanju: v 96. minuti je iz kota podal Bohar, strel Kabhe z glavo je vratar gostov Zalokar še ubranil, strela Aleksa Pihlerja iz bližine pač ne več - 3:2. Pred derbijem tesni zmagi vodilnih Maribor in Olimpija sta se z zmagama utrdila na vrhu lestvice, sedaj imata pred najbližjimi zasledovalci že velikih sedem točk naskoka. »Večni derbi« v nedeljo v ljubljanskih Stožicah bo tako resnično dvoboj dveh trenutno naših najboljših ekip. Ti sta se sicer v svojih obračunih mučili skoraj do zadnjega sodnikovega žvižga, a sta na koncu vendarle slavili. Maribor pred potjo v prestolnico čaka v torek še odločilni obračun za Ligo prvakov z izraelskim Hapoelom iz Berševe (prvo srečanje 2:1 za Hapoel), ki bo zagotovo v kar precejšnji meri vplival na nedeljsko razpoloženje vijoličastih. Ti pa imajo v najslabšem primeru zagotovljeno najmanj igranje v skupinskem delu Lige Evropa, kar je vendarle uspeh, ki ga doslej ni uspelo doseči še nobenemu drugemu slovenskemu klubu (Domžale ga lahko premierno dosežejo v četrtek, ko se bodo v povratnem srečanju merili z Marseillom v gosteh (prva tekma 1:1). Mnogi sicer menijo, da Domžale trenutno igrajo v Sloveniji najlepši nogomet, a točk z njim vendarle (še) ne znajo osvajati v daljših serijah. To pa je v prejšnji sezoni spomladi odlično uspelo Gorici, ki se je takrat zavihtela na končno 2. mesto, tudi tokrat so slavili drugič zapored. Kako dolga je lahko njihova serija tokrat? 12 Štajerski Šport torek • 22. avgusta 2017 Nogomet • 2. SNL, 3. krog Dobili, po kar so šli - tri točke Fužinar Ravne Systems - Drava Ptuj 2:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Kolar (37.), 1:1 Verhovnik(47.), 1:2 Vajda (65.), 1:3 Marcius (71.), 2:3 Pečnik (88.), 2:4 Marcius (90.). FUŽINAR: Curanovič, Pečnik, Kobold (od 77. Krel), Acman, Vrabič, Fasvald, Ver-hovnik, Kovač, Grilc (od 46. Jelič), Zamernik, Celner (od 38. Stočko). Trener: Edin Os-manovič. DRAVA: Domjan, Flis, Petek, Lonzarič, Tomažič Šeruga, Špom, Školnik, Vajda, Kolar (od 46. Šalamun), Čeh (od 86. Kukovec), Panikvar (od 46. Marcius). Trener: Simon Sešlar. Nogometaši Drave ostajajo po treh odigranih krogih prvenstva v 2. ligi pri polnem izkupičku. V soboto so na Koroškem pred lepim številom gledalcev, zbralo se jih je več kot 400, potrdili status favorita proti novincem v ligi, ekipi Fužinar-ja. To vodi Edin Osmanovic, ki je v sezoni 2012/13 vodil tudi ekipo Aluminija, v moštvu pa se dokazuje tudi nekaj mladih igralcev Celja (Kovač, Pečnik) in Rudarja (Acman). Nogometaši v modrem so dobro začeli srečanje in takoj prevzeli pobudo. S konstantnimi napadi so v prvih 30 minutah nizali polpriložnosti, do tistih izrazitih, t. i. 100 %, pa ob zgoščeni obrambi Ravenčan-ov niso prišli. »Pomembno je bilo tudi to, da tekmecem nismo dopustili priložnosti, celotna obramba je delovala zbrano,« je ob tem dejal Simon Sešlar, ki je tokrat prvič v sezoni začel srečanje z Nastjo Čehom v prvi postavi. Brez presenečenj, do prvih zmag Radomlje in Dob V 3. krogu so prav vsi favoriti upravičili pričakovanja in vknjižili zmage. Sploh prvih sta se veselili ekipi Kalcer Radomlje in Roltek Dob, ki spadata v ožji krog favoritov za sam vrh lestvice. Na tem ostajata ptujska Drava in ljubljanski Bravo, Mura je svoje srečanje odigrala v ponedeljek zvečer. Med neporaženimi ostajata še ekipi Jadran Dekani in Tabor Sežana, na dnu pa sta le še dve ekipi, ki nista osvojili niti točke - Brda in Krka. REZULTATI 3. KROGA: Fužinar Ravne Systems -Drava Ptuj 2:4 (0:1) Kalcer Radomlje - Zarica Kranj 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Po-ljanec (32.), 1:1 Roglic (34.), 2:1 Grvala (36.), 3:1 Hajric (88.); Rogaška - Cherrybox 24 Tabor Sežana 1:1 (1:0); strelca 1:0 Gulič (23., avtogol), 1:1 Stančič (81.); Brda - Jadran Dekani 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Ščulac (69.), 0:2 Stepančič (75.); Nastja Čeh (Drava) se je tudi na srečanju v Ravnah izkazal s številnimi asistencami. Po pol ure igre so »do diha« prišli tudi domačini, ki so trikrat zelo lepo izpeljali protinapade, a zadetka jim ni uspelo doseči. To pa je uspelo Ptujčanom v 37. minuti, ko je izjemno aktivni Niko Vajda pre-igraval po levi strani, njegovo podajo v sredino pa je Andraž Kolar brez oklevanja spremenil v vodstvo - 0:1. Ob polčasu sta pri Dravi vstopila Marcius in Šalamun. »Načrt je bil, da smo z dvema hitrima in svežima igralcema nevarni iz protinapadov, saj smo glede na njihov zaostanek pričakovali ofenzivo domačinov,« je povedal Sešlar, ki pa se mu je načrt hitro podrl, domačini so namreč že v 47. minuti izenačili na 1:1. Gostje pa se niso zmedli, Nafta 1903 - Krka 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Oštrek (64.); Farmtech Veržej - Bravo 1:2 (1:1); Brežice Terme Čatež - Roltek Dob 1:4 (1:3); strelci: 0:1 Jarovič (8.), 0:2 Cesar (12.), 0:3 Cesar (41.), 1:3 Seferovič (42.), 1:4 Leskovar (48.). Srečanje Ilirija 1911 - Mura je bilo odigrano v ponedeljek, po Simon Sešlar, trener Drave: »Pogoji za igro so bili kljub občasnemu dežju zelo dobri, žoga je bila kljub nekoliko visoki travi zelo hitra - možno je bilo igrati kombinatorno. Tekma je skoraj v celoti potekala po naših notah, le tisti prejeti gol v 47. minuti je nekoliko zmotil naš ritem. Stvari smo hitro postavili na svoje mesto in zasluženo vknjižili tri točke.« sklepu redakcije. 1. DRAVA PTUJ 3 3 0 0 11:5 9 2.AŠKBRAVO 3 3 0 0 6:1 9 3. JADRAN DEKANI 3 2 1 0 5:1 7 4. MURA 2 2 0 0 8:1 6 5. NAFTA 1903 3 2 0 1 2:1 6 6. TABOR SEŽANA 3 1 2 0 5:4 5 7. BREŽICE-ČATEŽ 3 1 1 1 3:5 4 8. KAL. RADOMLJE 3 1 1 1 4:6 4 9. ROGAŠKA 3 1 1 1 3:5 4 10. ILIRIJA 1911 2 1 0 1 6:4 3 11. ROLTEK DOB 3 1 0 2 4:3 3 12. FARM. VERŽEJ 3 1 0 2 2:4 3 13. ZARICA KRANJ 3 0 1 2 3:6 1 14. FUŽINAR RAVNE 3 0 1 2 4:9 1 15. BRDA 3 0 0 3 2:8 0 16. KRKA 3 0 0 3 2:7 0 ampak so znova vzpostavili premoč v igri. To so kronali v 65. minuti, ko je po globinski podaji Čeha odlično reagiral Niko Vajda in znova povedel svoje moštvo v vodstvo - 1:2. Nekaj minut kasneje je bilo že + 2, saj je še eno podajo Čeha s strani v zadetek spremenil Matic Marcius - 1:3. Ptujčani so imeli v tem delu popolno premoč, lahko bi že »zaprli tekmo«, a Čehu z 11-metrovke ni uspelo ugnati domačega vratarja Darjana Curanoviča. -Robnik, Maučec, Ficko, Vol-majer (od 69. Lah), Vok, Čuk (od 61. Leskovar), Meznarič, Sorko, Grmek. Trener: Marko Lešnik. Po presenetljivi zmagi v minulem krogu proti Dobu v go-steh so se veržejski nogometaši nadejali popolnega izkupička tudi v tekmi z novincem - ljubljansko ekipo AŠK Bravo. Gostitelji so začeli spodbudno in z zadetkom Tadeja Čuka po-vedli ter si ob terenski premoči priigrali še nekaj polpriložnosti za povišanje vodstva. Žal jih niso izkoristili in gostje so se še do polčasa vrnili v igro z zadetkom Milana Dajiča. Nadaljeva- Farmtech Veržej - Bravo 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Čuk (21.), 1:1 Ba-jič(37-),i:2 Frelih (86.). FARMTECH VERŽEJ: Irgolič, Vidovič (od 36. Golob), Kolar- Nogomet • Pokal Slovenije, 2. krog Drava s prvo-, Aluminij z drugoligašem Nogometna zveza Slovenije je v petek na Brdu pri Kranju izžrebala pare 2. kroga pokala Slovenije. Med osmimi pari ni nobenega prvoligaškega, vsi člani elitne lige se bodo merili z nižjeligaši. Izmed ekip z območja MNZ Ptuj je lažjega tekmeca dobil Aluminij, ki se bo v gosteh meril z Jadranom iz Dekanov. Na Ptuju so imeli glede izbire tekmeca manj sreče, dobili so Celjane. V začetku septembra si tako lahko navijači na Mestnem stadionu obetajo zanimiv obračun, poseben bo tudi za trenerja Sešlarja, ki prihaja prav iz Celja. Mariborčani bodo gostovali v Sežani pri ambicioznem drugo-ligašu, najbolj zanimiv obračun pa čaka ljubitelje nogometa v Murski Soboti, kjer pri Muri gostujejo branilci pokalnega naslova - Domžalčani. Pari 2. kroga (6. september): Drava Ptuj - Celje Jadran Dekani - Aluminij Tabor Sežana - Maribor Mura - Domžale Kalcer Radomlje - Olimpija Ljubljana Šampion - Gorica Koper - Triglav Kranj Krka - Krško JM V zadnjih minutah bi lahko bili zaradi tega kaznovani, saj je Tilen Pečnik po samostojnem prodoru z lepim zadetkom znižal na 2:3, a je bil odgovor Matica Marciusa ekspresen -že v naslednjem napadu je po podaji Flisa s svojim drugim zadetkom postavil končni izid srečanja 2:4. V 4. krogu bo Drava na domačem stadionu v nedeljo, 27. 8., ob 17.00 gostila ekipo Jadran Dekani. JM nje je bilo v znamenju Ljubljančanov, saj je za popolno zmagoslavje poskrbel David Frelih, ki je iz prostega strela z okoli 30 metrov premagal Irgoliča. Marko Lešnik, trener F. Veržeja: »Morda je poškodba Vidoviča v zgodnji fazi tekme pomenila prelomnico. Gostje so narekovali silovit ritem in sodoben stil igre, zato je njihova zmaga povsem zaslužena. Moji igralci si zaslužijo čestitke za bojevitost in željo po doseganju čim ugodnejšega izida. Nove točke bomo iskali v naslednjem krogu proti Krki v Novem mestu.« JM, NŠ Boks • Pokal Kaferne Lovrec suveren v Ločah Boks klub Intercom Celje in Kaferna Loče sta v soboto v Ločah izvedla 2. Pokal Kaferne, na katerem je bilo na sporedu sedem dvobojev. Vabilo organizatorjev je dobil tudi mladi ptujski boksar Leon Lovrec, ki je v zadnjem obdobju intenzivno treniral pod vodstvom Ivana Pučka mlajšega v novih prostorih BK Ring iz Ptuja. V Ločah pri Poljčanah je bil Lovrečev tekmec v mladinski konkurenci v kategoriji do 69 kilogramov David Muhič (BK Intercom Celje), ki pa ni imel orožja, da bi se lahko upiral enemu najboljših mladih ptujskih boksarjev. To nadarjenost je še enkrat več potrdil v ringu, kjer je bil suveren in je ves čas narekoval tempo borbe. Lovrec je tudi vsilil svoj stil borbe, nasprotnika je popolnoma nadziral in onemogočil, hkrati pa s prodornimi udarci prišel do čiste zmage. Z njegovo predstavo je bil zadovoljen tudi njegov trener. V soboto javni sparing na Ptuju V prejšnjih letih nas je BK Ring iz Ptuja navadil na javne sparing boksarske revije na prostem pred njihovimi klubskimi prostori. Pred 14 dnevi so že naredili podobno, manjšo pred njihovimi novimi prostori na Grajeni, v soboto od 15. ure naprej organizirajo veliki javni sparing, na katerem bo na odprem olimpijskem ringu na prostem pod streho na sporedu približno deset zanimivih dvobojev. David Breznik Ivan Pucko ml. in Leon Lovrec (BK Ring) Štajerski z novim pogledom na dogajanje STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. liiglstririjte se na wwm&idmkoii torek • 22. avgusta 2017 Šport Štajerski 13 Motokros • Dirka za SP na Švedskem A Tretjič letos je zadonela Zdravljica »Trdo, trdo, res trdo smo delali za ta uspeh. Zaradi tega sem izjemno vesel, da mi je po številnih poškodbah in ponesrečenih dirkah uspelo zmagati na dirki. Velika zahvala vsem v ekipi, družini, tudi navijačem, ki so mi ob slabših rezultatih stali ob strani in me spodbujali,« je takoj po dirki na Švedskem povedal aktualni svetovni motokros prvak razreda MXGP Tim Gajser. Za 20-letnikom iz Pečk pri Makolah še zdaleč ni nepozabna sezona, a je po nekaj indicih, da je že povsem blizu najboljšim, na daljnem severu Evrope končno strnil dve odlični dirki in slavil zmago za veliko nagrado. To je njegova tretja v sezoni (po Argentini in Mehiki), a prva po aprilu. V Uddeval-li se je tako slišala Zdravljica ... Najboljši slovenski moto-krosist se je veselil dirke v Uddevalli, kjer je že pred dvema letoma doživel prelomni trenutek sezone, trda švedska proga pa mu je tudi letos prinesla veliko zadovoljstva. Kvalifikacijsko dirko je v soboto dobil Nizozemec Jeffrey Herlings. Gajser je kvalifikacije končal na 3. mestu. Z dobrima startoma je bilo vse lažje Gajser je v prvi nedeljski vožnji v konkurenci po nekaj od-peljanih krogih izkoristil padec Francoza Febvreja in se mimo klubskega kolega Bobriševa odpeljal v vodstvo. Prednost pred tekmeci je naraščala iz kroga v krog, na koncu je dru- gouvrščeni Herlings zaostal skoraj 10 sekund. »Zelo dobro je bilo. Imel sem nekaj težav, ker sem moral zaradi vode zamenjati očala, ampak po dobrem startu sem si zagotovil lepo prednost ter jo obdržal do konca,« je po razpletu prve vožnje, kjer je dirkače sicer nekajkrat zmotilo močno deževje, dejal Gajser. V drugi vožnji je ponovil hiter start, boljši je bil le Febvre. Gajser je celotno drugo vožnjo pretil Francozu, na koncu pa mu je ob zadnjem naletu nekaj minut do konca dirke pot zaprl eden izmed za krog zaostalih tekmovalcev . Z drugim mestom v drugi dirki in skupnimi 47 točkami je zanesljivo osvojil švedsko veliko nagrado. »Druga vožnja je bila zelo zanimiva, saj sva se s Febvrejem ves čas borila za zmago. Za nami so težki časi, a zdaj sem spet nazaj,« je bil po uspehu nasmejan Gajser. JM, sta Konec tedna v Radizelu Naslednja dirka svetovnega prvenstva bo 3. septembra v Združenih državah Amerike. Konec tedna bodo slovenski motokrosisti tekmovali na dirki državnega prvenstva v Ra-dizelu, nastopil bo tudi Tim. Dirka za SP na Švedskem, rezultati: i., 2. dirka GP 1. Tim Gajser, Slovenija Honda 25 22 47 2. Romain Febvre, Francija Yamaha i5 25 40 3. Gautier Paulin, Francija Husqvarna 20 20 40 4. Clement Desalle, Belgija Kawasaki iS iS 36 5. Glenn Coldenhoff, Nizozemska KTM i6 i6 32 6. Jeremy Van Horebeek, Belgija Yamaha i4 i5 29 7. Antonio Cairoli, Italija KTM i2 i4 26 Skupni vrstni red v svetovnem prvenstvu: 1. Antonio Cairoli, Italija KTM 63i 2. Jeffrey Herlings, Nizozemska KTM 530 3. Gautier Paulin, Francija Husqvarna 526 4. Clement Desalle, Belgija Kawasaki 5i9 5. Tim Gajser, Slovenija Honda 453 6. Romain Febvre, Francija Yamaha 44i Foto: Hondaproracing.com Tim Gajser (243) je na Švedskem vpisal tretjo letošnjo zmago za veliko nagrado. Za njim je zaostal tudi Jejjrey Herlings (84). Športno plezanje • EP v balvanskem plezanju Mina začela serijo, Janja jo je končala Bogata bera odličij V Munchnu se je konec tedna sklenila sezona evropskih prvenstev v športnem plezanju. Julija je v Italiji v težavnosti medaljo za Slovenijo osvojila Mina Markovič (srebrno), niz sta v Nemčiji na EP v balvanih zaključila Janja Garnbret in Anže Peharc. Mina je tokrat obstala v kvalifikacijah. V bavarski prestolnici je najprej potekalo EP v balvanih, nato je bila na sporedu še zaključna tekma balvanske sezone. Izjemen uspeh je znova dosegla 18-letna Korošica Janja Garnbret, ki je v tekmi za EP osvojila srebrno medaljo, pred njo je z odločitvijo v superfi-nalu končala le Srbkinja Staša Gejo. Ta sicer študira in trenira v Mariboru, vadi pa tudi pod vodstvom Janjinega trenerja ... Gambretova je s tem dosež- kom osvojila zlato medaljo v kombinaciji težavnosti, hitrosti in balvanov. Naslednjo medaljo - bronasto - za Slovenijo je v balvanih med fanti osvojil Anže Perahc. Janja pa je bila nato najboljša v zaključni tekmi sezone balvanskega plezanja, s čimer je potrdila končno 2. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Prvo mesto je osvo- jila Britanka Shauna Coxsey, tretja je bila Japonka Akiyo No-guchi, četrta pa nova evropska prvakinja Staša Gejo. Medtem ko se je sezona svetovnega pokala v balvanih s sobotnim finalom končala, pa se bo sezona svetovnega pokala v težavnosti nadaljevala že konec tedna v italijanskem Arcu. UR Janja Garnbret med plezanjem pred številnimi gledalci na izjemnem prizorišču v Munchnu. Skupaj so slovenski športni plezalci letos na dveh evropskih prvenstvih osvojili kar štiri kolajne. Na julijskem evropskem prvenstvu v težavnostnem in hitrostnem plezanju v italijanskem Campitellu je s srebrom v težavnosti navdušila Mina Marko-vič. V Munchnu, kjer je bilo na sporedu drugo letošnje evropsko prvenstvo, in sicer v balvanskem plezanju, pa sta Janja Garnbret in Anže Peharc poskrbela še za tri odličja. Iz vidika osvojenih medalj je bilo uspešnejše le EP leta 2008 v Parizu, kjer so Slovenci domov prinesli pet medalj. Takrat so se med dobitnike kolajn vpisali Natalija Gros, ki je zmagala v balvanih in kombinaciji, Maja Vidmar je bila druga v težavnosti, Mina Markovič je v težavnosti osvojila tretje mesto, bronast je bil v kombinaciji tudi Klemen Bečan. Tenis • Mednarodni turnirji Nina in Maja do četrtfinala Nina Potočnik (Galtena, 465. na WTA) je nastopala na ITF--turnirju v Gradcu v Avstriji, kjer je nagradni sklad znašal 15.000 evrov. 20-letna Ptujčanka je bila 2. nosilka. V uvodnih dveh krogih je bila boljša od domačinke Arabelle Koller (6:2, 6:3) in Američanke Frances Altick (2:6, 6:3, 6:0). Višja ovira jo je čakala v četrtfinalu, kjer je igrala z Madžarko Anno Bon-dar. Ta se po enoletnem premoru vrača na igrišče, pred letom pa je že zasedala 303. mesto na WTA-lestvici. Dvoboj vrstnic je dobila Madžarka z rezultatom 4:6, 6:3, 1:6. Maja Makorič (TK Terme Ptuj, letnica 2001) je pretekli teden nastopila na mladinskem ITF-turnirju 4. ranga v Kranju - Triglav open. V 1. krogu je ugnala 8. nosilko, leto starejšo Italijanko Auroro Zantedeschi (7:6(7), 6:4), v drugem pa še Kazahstanko Adelaido Allakhverdiyevo (6:4, 6:3). V četrtfinalu je doživela pravi mrk, Slovakinja Michaela Kadleckova ji je zavezala dve teniški kravati . V tem tednu bo zanimivo na igriščih ŽTK Maribor v Mariboru, kjer se bo nadaljevala slovenska serija mladinskih ITF-turnirjev (AS Open). V glavni žreb so uvrščeni tudi Maja Makorič, Blaž Vi-dovič in Filip Jeff Planinšek (vsi TK Terme Ptuj). JM 14 Štajerski Šport torek • 22. avgusta 2017 Nogomet • 3. SNL sever Videmčani dvakrat ugnali Dabanoviča Rokomet • Prijateljska tekma A-ligaš boljši ob B-ligaša KETY EMMI BISTRICA-VIDEM 1:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Polegek (12.), 1:1 Krajnc(i8.),i:2 Božak(75.). KETY EMMI BISTRICA: Da- banovič, Motaln, Ramot, Hru-šman (od 70. Iršič), Topič (od 60. Bečaj), Lipoglav, Polegek, Kolar, Horvat (od 87. Gore-čan), Bloudek, Kusič. Trener: Marko Križanič. VIDEM: Krušič, Koren, Bra-čič, Kostanjevec, Antolič, Ca-futa, Plajnšek(od 70. Kovačič), Hliš (od 60. Lončarič), Božak (od 90. Kmetec), Krajnc, Te-ment. Trener: Primož Gorše. Nogometaši Vidma so uspešno začeli sezono 2017/18, saj so slavili na gostovanju pri tekmecu iz MNZ Ptuj, ekipi Bistrice. Po visokem pokalnem porazu proti Radomljam (1:6) 3. SNL sever REZULTATI 1. KROGA: Kety EMMI Bistrica - Videm 1:2 (1:1), Šmarje pri Jelšah - AjDAS Lenart 2:0 (0:0), Dravinja - Pohorje 2:1 (1:0), Tehnotim Pesnica - Zreče 3:1 (1:1), S. Rojko Do-brovce - Korotan Prevalje 0:1 (0:1), Mons Claudius - Fosilum Šentjur 5:2 (2:2), Dravograd Avto Grubelnik - Šampion 2:2 (2:0). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma (na fotografiji Dominik Božak) so z zmago začeli sezono 2017/18 v 3. ligi sever. so se varovanci Primoža Gor-šeta tokrat le zbrali in kljub dejstvu, da spet niso nastopili v najmočnejši zasedbi, vknjižili prve tri letošnje točke, s katerimi bo pred nadaljevanjem nedvomno lažje. Srečanje je bilo trdo, pravo prvenstveno, a nikakor grobo, o čemer pričata le dva rumena kartona, ki so ju prejeli domačini. Ti so pred prvenstvom precej okrepili svoje moštvo, ekipa je glede na lani precej prevetrena, v moštvu pa je kar nekaj »zanimivih« posameznikov. Uvod je minil v »otipavanju«, nato pa je že sledila prva Rokomet • Svetovno prvenstvo U-19 v Gruziji Ozmec in Horvat trinajsta na SP Pričakovanja pred SP U19 za kadete v Gruziji so bila v taboru Slovenije precej visoka. Štiri zmage, trije porazi »Čeprav smo pred našim tretjim večjim tekmovanjem ostali brez treh nosilcev igre, kape-tana Kosija, Kavčiča in Ocvirka (omenjena trojka je lani igrala za Jeruzalem), so naša pričakovanja segala k boju za medalje. Slab štart in poraz v 1. krogu predtekmovanja proti Tuniziji nas je drago stal. V osmini finala smo naleteli na Hrvaško, ki je bila v danem trenutku boljša. Tako smo na koncu premagali Egipt in SP končali na 13. mestu. Naš izkupiček so bili štiri zmage (Mehika, Srbija, Rusija, Egipt) in trije porazi (Tunizija, Španija, Hrvaška). Če potegnem črto čez prvenstvo, lahko povem, da smo razočarani z doseženim. Kako ne bi bili, ko pa smo s to ekipo leta 2015 osvojili srebrno medaljo v Gruziji na Olimpijskem festivalu evropske mladine in leta 2016 4. mesto na Evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Pred nami sta še dve veliki tekmovanji, in sicer bomo v letu 2018 gostitelji EP U20 v Celju. Verjamem, da se lahko vrnemo k visokim uvrstitvam. Prvaki so postali Francozi. Zame pričakovano. Mislim, da jim v popolni sestavi lahko pariramo le mi,« je po vrnitvi iz Tbilisija povedal Dominik Ozmec, ki zaradi težav s poškodbami v Gruziji ni pokazal svojega pravega obraza. Ozmec, ki je letos uspešno maturiral na ptujski strojni šoli, je na prvenstvu odigral 3:38:42 ure in dosegel 9 zadetkov (met 9/13). Horvat četrti strelec Drugi reprezentant iz Ormoža, sicer trenutno član Ribnice, Gašper Horvat, je bil četrti strelec ekipe s 24 doseženimi goli (met 24/49). Horvat je na igrišču v Gruziji prebil 2:48:13 ure. »Nismo in ne smemo biti zadovoljni z doseženim. Vredni in sposobni smo veliko več. Zaslužimo si kritiko. Verjamem, da bo drugo leto boljše. Čestitke pa Franciji, ki je osvojila še tretje veliko tekmovanje zapored. Res gre za odlično ekipo,« je še povedal Horvat, 195 cm visoki levi zunanji igralec, ki je v preteklosti v dresu Jeruzalema osvajal tudi zlate kolajne pri mlajših selekcijah. Svetovni prvaki so postali Francozi, ki so s to generacijo osvojili trojček (OFEM 2015, EP 2016, SP 2017). Podprvaki so Španci, bronasti Danci in četrta Hrvaška. situacija, ki je zaznamovala srečanje. Božak je namreč ob pomoči vratnice zadel, žoga je krepko prešla golovo linijo, nakar jo je domači vratar Jaka Da-banovič izbil. Sodniki, na čelu z glavnim Tadejem Mežnarjem, zadetka začuda niso priznali ... Videmčani so obstali kot vkopani, domačini so krenili v protinapad in iz njega zadeli za 1:0. Šok Videmčanov ni dolgo trajal, saj je že kmalu zatem iz prostega strela zadel Krajnc -1:1. Do konca prvega dela igre so gledalci nato gledali dokaj izenačeno tekmo, a izid se ni spremenil. V nadaljevanju so gostje unovčili izkušnje, zagospoda-rili na igrišču, bili odločnejši v dvobojih, kar se jim je na koncu obrestovalo. Po nekaj obetavnih situacijah je petnajst minut pred koncem zadel Dominik Božak - 1:2. Rumeno-zeleni so nato imeli še dve lepi priložnosti, še posebej lepa je bila Krajnčeva, a ostalo je pri minimalni, a zasluženi zmagi varovancev Primoža Goršeta. Videm v 2. krogu ponovno čaka gostujoč obračun, v soboto bodo gostovali v knežjem mestu pri ekipi Šampiona. tp V letu 2018 bo to reprezentanco letnikov 1998 in mlajših prevzel trener Jeruzalema Saša Prapotnik. »Slovenija bo gostila EP, kar za fante in strokovni štab ne bo lahka naloga. Pritisk, pričakovanja javnosti ter zveze in tudi fantov po uspehu bodo zagotovo veliki in ne bom nam lahko. Bomo pa se lahko prepričali, ali smo iz pravega testa, tako mladi športniki kot mi trenerji,« je k temu dodal Prapotnik, ki se veseli vrnitve Ozmeca v klubski dres. Seveda fanta najprej čaka kratek odmor, saj je v reprezentanci prebil več kot mesec in pol. Enostavno preveč, kar pa ni všeč ormoškemu klubu, ki zagovarja krajše priprave mlajših reprezentanc. KU JERUZALEM - DRAVA 34:29 (16:13) JERUZALEM: Balent, M. Šu-lek, Firšt Šeruga; T. Šulek 2, Munda, Voljč 1, Čudič 5 (3), Ni-edorfer 2, G. Hebar 1, R. Žuran 7, Šoštarič, Vujovič 5, Mesaric 1, Ciglar 2, T. Hebar 1, Rajšp 1, Cirar 6. Trener: Saša Prapotnik. DRAVA: S. Žuran, Polutnik; Krajnc, Osterc 4 (1), Mlač 1, Re-isman 2, Krabonja 1, Rožman 3, Maroh 2 (1), Falež 2, Blažič, M. Žuran 5, Jerenec 8 (1), Bedrač. Trener: Nikola Bistrovič. Za ormoškega 1. A-ligaša je to bila tretja (Veszpremi KSE, Vidovec, Drava), za ptujskega 1. B-ligaša pa šele prva pripravljalna tekma. Lažje od pričakovanega so se v okrnjeni zasedbi (manjkali Kocbek, Kavčič, Kosi, Ozmec) zmage veselili Ormo-žani. Na začetku 2. polčasa so gostitelji pritisnili na plin in celo povedli s +10 (32:22). Zadnjih petnajst minut je trener Jeruzalema Saša Prapotnik ponudil minute mladincem, kar so izkoristili gostje in omilili poraz. V torek, 22. 8., bodo Jeruzalem-čani gostovali pri hrvaškemu 1. A-ligašu Varaždinu. Tinek Hebar (igralec Jeruzalema): »Mislim, da smo odigrali kar dobro tekmo, čeprav smo zapravili nekaj zicerjev. To bomo popravili z novimi treningi. Treningi so naporni, mi pa se trudimo, da bi letos prišli za kakšno mesto višje kot lani. Mladi dobivamo veliko priložnosti, kar nam bo pomagalo tudi v mladinski ligi. Moji osebni cilji v tej sezoni pa so čim več minu-taže in trdo delo še naprej.« Nikola Bistrovič (novi trener Drave): »Naše priprave potekajo po planu; začeli smo 1. avgusta, ciklus je dolg šest tednov, sedmi teden začnemo prvenstvo. Danes smo prvič na velikem igrišču in hvala Ormožu, da so nam prišli nasproti, da odigramo tekmo z močnim tekmecem. Videli smo, kje smo, kaj bo treba popraviti - čaka nas še veliko dela. Fantje so motivirani in menim, da imamo dober potencial. Cilji so vedno definirani s finančnim vložkom in igralskim kadrom. S to ekipo smo lahko na sredini 1. B-lige. Lahko posežemo še višje, ampak to bo odvisno od dela, ki ga bomo vložili.« KU Kasaške dirke v Ljutomeru Štirikratno slavje Slavičevih Na nedeljski kasaški prireditvi v Ljutomeru se je v osrednji dirki - kvalifikacijah za nastop na slovenskem kasaškem der-biju (Ljubljana, 3. 9.) - pomerilo deset kasačev, kar osem pa bi si jih lahko zagotovilo nastop na najprestižnejši dirki kariere, a jih je le šesterica prečkala ciljno črto. Na derbiju se bo za lovorjev venec potegovalo 12 kasačev, zato bo preostala šesterica udeležencev DP 4-le-tnikov znana konec tega meseca, prednost nastopa pa bodo imeli konji z višjim zaslužkom v dosedanjem tekmovalnem obdobju. Kvalifikacije na 2600 metrov dolgi stezi je dobila Virginia Dream z Milanom Ža-nom iz Komende (kilometrski čas 1:18,4), od članov ljutomerskega kluba pa so si ljubljansko udeležbo zagotovili Izabela II (Mitja Slavič), ki je bila druga, Louise Luna (Jože Sagaj ml.) kot tretja in Lušt (Matej Osol-nik) kot šesti. Tokratne dirke so bile v znamenju Slavičevih, ki so skupno osvojili kar štiri zmage. V spominski dirki Marka Slaviča st. sta se za 1. mesto potegovala njegov sin Marko in vnuk Mitja, slavil pa je Marko s triletno Peterko I (1:18,8). Mitja je bil z Vanillo MMS drugi (1:19,6), a je slavil v odprti dirki s petletnim Deluxom MS in s kilometrskim časom 1:14,1 dosegel osebni rekord ter najboljši rezultat tokratnega tekmovalnega dne. Figura AS (Simon Slavič) je že v svojem prvem nastopu zmagala (1:18,5), Jernej Slavič pa je z Arrived Starom slavil s kilometrskim časom 1:16,4. Preostali zmagi za ljutomerski kasaški klub sta zabeležila brata Janko in Jože Sagaj mlajši. Janko je prvo mesto osvojil z Donino (1:16,8), Jože pa je v konkurenci francoskih kobil slavil z Brevedes Baux (1:17,7). NS Gašper Horvat je bil na svetovnem prvenstvu dvakrat izbran za najboljšega igralca tekme. Zmaga Marka Slaviča (konj št. 6) v očetovi spominski dirki Foto: NS torek • 22. avgusta 2017 Šport, pogovori Štajerski TEDNIK 15 Padalstvo • 39. Ptujski padalski pokal Zmagal Vindiš in prva ptujska ekipa Na letališču v Moškanjcih so v soboto kljub slabšemu vremenu (popoldan je rahlo deževalo, predvsem pa je pihal sprejemljiv veter, op. a.) izvedli 39. ptujski padalski pokal. To tradicionalno tekmovanje padalcev v skokih na cilj so pripravili člani Aerokluba Ptuj, ki jim je v enem dnevu uspelo izpeljati vseh osem serij. Sodelovalo osem ekip Osnova za tekmovanje je izposojeno vojaško letalo Pilatus PC-6 Turbo porter; gre za lahko tovorno letalo, ki ga v Slovenski vojski uporabljajo za prevoz tovora in gašenje požarov, občasno tudi za skoke padalcev. Vanj gre deset padalcev, ki so tokrat skakali v zelo hitrem ritmu. V dopoldanskem delu so vse ekipe opravile tri serije, popoldan še preostalih pet. Na tekmovanje je bilo prijavljenih osem ekip iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Slovenije, prav tako pa sta dodatno skakala še dva posameznika. O kakovosti sodelujočih ekip in udeležencev je kratko oceno podal najboljši ptujski padalec Peter Balta: »Sama sezona padalskih skokov gre počasi proti koncu in sedaj imajo vsi tekmovalci za sabo že precejšnje število skokov. Zaradi tega je bila kakovost skokov kar na visokem nivoju za takšno tekmovanje, kot je ptujski padalski pokal.« Balta, ki je bil absolutni favorit med posamezniki, je v peti in šesti seriji nabral dvakrat po tri kazenske centimetre, šest jih je dodal še v preostalih šestih serijah, tako da je bil na koncu z 12 kazenskimi centimetri med posamezniki drugi. Zmagal je njegov klubski sotekmovalec Gorazd Vindiš, ki v tej sezoni - kljub temu da ni opravil veliko skokov - kaže odlično formo. V treh serijah je dosegel tudi »ničlo«. Ugnal tudi evropskega prvaka Po nastopu je bil član prve ekipe Aerokluba Ptuj vidno zadovoljen: »Zmaga na domačem tekmovanju mi pomeni veliko in je dodatno motivacija za delo naprej. Razmere v zraku so bile za padalce zelo težke, a sam sem opravil s skoki zelo dobro. Dosegel sem sedem kazenskih centimetrov, kar je manj kot centimeter na skok, kar sam ocenjujem za vrhunski rezultat. S tem sem premagal vso konkurenco, ki je bila kar močna, med njimi je bil tudi evropski prvak Peter Balta.« Peter Balta in Gorazd Vindiš sta tudi člana udarne ekipe Ptuja 1, katere člani so bili še Boris Janžekovič, Matej Ko-stanjevec in Tonček Gregorič. Suvereno so opravili s konkurenco med ekipami, njihov skupni rezultat po 40 opravljenih skokih je bil 87 kazenskih centimetrov. Na 2. mestu je bila ekipa Rijeke s 159 kazenskimi centimetri in na 3. mestu Ptuj 2 s 183 kazenskimi centimetri. Za drugo ptujsko ekipo so tokrat skakali Matevž Cestnik, Tomaž Korpar, Marko Veselič, Dejan Veselič in Igor Vidovič. Gledalci, ki so prišli na letališče v Moškanjcih, so od blizu videli na stotine atraktivnih padalskih skokov. Glavni organizator in vodja tekmovanja Rezultati, posamezno: 1. Gorazd Vindiš (AK Ptuj 1.) 7 cm 2. Peter Balta (AK Ptuj 1.) 12 cm 3. Timo Toivonen (AK Rijeka) 14 cm Ekipno: 1. Aeroklub Ptuj 1. 87 cm 2. Rijeka 159 cm 3. Aeroklub Ptuj 2. 183 cm Boris Janžekovič je o 39. ptujskem padalskem pokalu povedal: »Kljub slabšemu vremenu je tekmovanje dobro uspelo. Nanj smo se pripravljali že dalj časa, saj smo že pred približno letom dni dobili potrditev Slovenske vojske za izposojo letala. V zadnjih mesecih smo dobivali tudi prijave ekip na naše tekmovanje - to je standardno pokalno tekmovanje v tem delu Evrope.« Prihodnje leto bo Aeroklub Ptuj že 40. organiziral Ptujski padalski pokal, ki sodi med najstarejša športna tekmovanja v Spodnjem Podravju. Za padalce je pomembno tudi zaradi prijetnega druženja in izmenjave izkušenj na letališču v Moškanjcih. David Breznik Kolesarstvo • Marko Hozjan, KK Perutnina Ptuj »Timski duh je zame v športu najpomembnejši« Marko Hozjan, kolesarski biser KK Perutnina Ptuj, se je pred kratkim vrnil z evropskega prvenstva na Danskem. Med starejšimi mladinci je osvojil odlično 30. mesto na cestni dirki, kar je glede na dejstvo, da bo v kategoriji mladincev lahko tekmoval še naslednje leto, izjemen dosežek. Marko je sicer star 17 let in prihaja iz okolice Ptuja. Za kolesarstvo se je odločil pred petimi leti, njegova pot se je začela pri dečkih B. Najtežji so bili prvi meseci, saj je po njegovih besedah težko navaditi telo na takšen napor. Iz dneva v dan je napredoval in vsako sezono dosegal boljše rezultate, s katerimi je dobil potrebno motivacijo in voljo za prihodnost, kjer bo vse še poskušal nadgraditi. Le nekaj dni je od EP na Danskem. Kakšni so prvi vtisi, kako je bilo na dirki? M. Hozjan: »Vtisi so seveda izjemni, saj je bilo to moje prvo tekmovanje na tako visokem nivoju. Skozi celoten teden je bilo v ekipi super vzdušje, škoda je edino to, da nam ni uspelo doseči odmevnejšega rezultata, za katerega smo si vsi prizadevali. Trdno verjamem, da nam bo enkrat v prihodnosti to tudi uspelo. Kot smo predvidevali, je dirko krojil veter in občasno tudi dež, zato je bilo še toliko težje. Konkurenca je bila izjemna, zato sem z razpletom dirke vseeno zadovoljen.« Dosegel si odličen rezultat, čeprav ti je bila na začetku dirke dodeljena vloga 'pomaga- Marko Hozjan: »Rezultata so mi iskreno čestitali, saj je to dela v klubu.« ča'. Kaj se je spremenilo med samo dirko? IVI. Hozjan: »Ko ti je dodeljena vloga pomagača, končen rezultat ni pomemben, ampak le to, kaj se dogaja med dirko. Že od samega začetka sem [i vsi v klubu zelo veseli in so trditev dobrega in uspešnega pomagal kapetanu do boljše pozicije. V nadaljevanju sem prišel v ospredje in tam vozil nekaj časa, dokler kapetan ni utrpel okvare kolesa in ga je moral zamenjati. Takrat sem se pomaknil v ozadje in ga počakal ter pripeljal nazaj v 'peloton'. Pri tem sva oba porabila ogromno moči, kar je vplivalo na sam zaključek dirke. V zadnjem krogu sem se poskušal prebiti čim bolj v ospredje, ampak časa je bilo vedno manj, gneče pa vedno več. Glede na to, da med dirko nisem imel prostih rok, je končno 30. mesto zelo soliden dosežek.« Je ta rezultat z reprezentanco do sedaj tvoj največji uspeh v karieri? IVI. Hozjan: »Največji uspeh mi je uspelo doseči julija v Italiji, kjer sem zmagal na kriteriju v mednarodni konkurenci, seveda pa mi rezultat z EP ogromno pomeni in mi daje veliko motivacije za prihodnje leto.« Kako so tvoj odličen rezultat pospremili v tvojem klubu Perutnina Ptuj? M. Hozjan: »Rezultata so bili zelo veseli in so mi iskreno čestitali, saj je to potrditev dobrega in uspešnega dela v klubu. Veliko mi pomeni, da se v klubu dobro razumemo in med sabo spodbujamo, saj je zame timski duh v športu najpomembnejši.« Že kmalu te čakajo priprave v Italiji za SP. S kakšnim motivom potuješ tja? M. Hozjan: »Priprav se zelo veselim, saj bodo moje prve in jih že nestrpno čakam. Med samimi pripravami nas čaka nekaj dirk, na katerih bom poskušal doseči dober rezultat, saj bi z njim potrdil dobro formo in tudi sebi vlil precej samozavesti za prihodnje tekme.« Zaenkrat si v vlogi rezerve, a verjetno vseeno upaš da boš potoval na SP. M. Hozjan: »Žal je letos šte- vilo reprezentantov omejeno na štiri člane, vseeno pa bom treniral in tekmoval po najboljših močeh ter skušal potrditi dobro formo. Nikoli pa ne veš, kaj se lahko zgodi pred samim SP.« Glede na to, da si starejši mladinec šele prvo leto, lahko najboljše dosežke v teh starostni kategoriji od tebe šele pričakujemo. M. Hozjan: »Čeprav sem prvo leto v tej kategoriji, se ne obremenjujem s tem in skušam dirkati po najboljših močeh in biti v stiku z najboljšimi ter poseči po najvišjih mestih, saj mislim, da je to cilj vsakega športnika. Letos sem že dosegel nekaj izjemnih rezultatov, s katerimi sem potrdil, da dobro delam in to mi samo daje motivacijo za naslednje leto, kjer bom vse še poskušal nadgraditi in doseči še odmevnejše rezultate v tujini in doma.« Kako bi do sedaj ocenil svojo klubsko sezono pri Perutnini Ptuj? M. Hozjan: »Sezona se mi zdi kar uspešna, sploh glede na to, da v samem začetku nisem imel sreče in prave forme. Skozi celotno sezono me spremljajo tudi padci, ki poberejo precej moči. Vseeno ni najpomembnejše, kolikokrat padeš, ampak kolikokrat se pobereš - kljub vsej nesreči letos ostajam pozitiven in upam samo na najboljše v prihodnosti.« Tadej Podvršek Foto: Marjan Keiner Kakšni so tvoji cilji v kolesarstvu? M. Hozjan: »Cilj vsakega kolesarja oz. vsakega, ki ima voljo in je motiviran, je nastopati na največjih dirkah na svetu in tekmovati zraven najboljših na svetu. To seveda ne more uspeti vsakemu, saj je za to potrebno ogromno odrekanja, talenta, sreče in še česa. Sam se trudim po najboljših močeh v upanju, da mi nekoč uspe priti v svetovno serijo - UCI World Tour.« 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 22 avgusta 2017 Prejeli smo Ptujski sejmi SEJEM - tržna ustanova, a na Ptuju predvsem družabno-družbeni dogodek, kjer se ob določenem času in na določenih krajih srečujejo tako kupci kot prodajalci, kjer bi eni želeli prodati določene proizvode in izdelke, drugi pa kupili, kar pač potrebujejo. Na Ptuju imamo po vrstnem redu v letu tri sejme, in sicer spomladanski JURIJEV (23. 4.), poletni OŽBALTOV (5. 8.) in nato še v jeseni KATARININ (25. 11.) sejem. JURIJEV sejem je prvi od treh tradicionalnih sejmov na Ptuju (23. 4.) in poteka na mestnih ulicah in trgih. Tu se zbere pisana druščina proizvajalcev in prodajalcev skoraj iz vse Slovenije, kjer ponujajo najrazličnejše izdelke. Dobi se vse od suhe robe, različnega orodja, novih in starih oblačil ter obutve, nekatere tehnične stvari in poleg ostalega veliko kiča. OŽBALTOV sejem je drugi po vrsti (5. 8.) in poteka več ali manj podobno JURIJEVEMU sejmu, tudi ponudba je približno enaka. Sovpada pa tudi z občinskim praznikom mestne občine Ptuj in za povrh so v mestu organizirane tudi druge številne prireditve. KATARININ sejem je zadnji v letu (25. 11.), ki je po obsegu in ponudbi podoben ostalima dvema. Je pa številčno najbolj zaseden s prodajalci in tudi z obiskovalci, kajti ljudje predvsem z podeželja imajo več prostega časa, ker so pridelke že pospravili in si bodo po napornem celoletnem delu lahko malo oddahnili. Bolšji-kramarski sejem ob Puchovi cesti, ki je novejšega datuma in je vsak četrtek, ima ponudbo bolj ali manj podobno kot na preostalih treh sejmih, vendar v precej manjšem obsegu. PUSTNI sejem poteka praviloma po svečnici v predpustnem času. BOŽIČNO-NOVOLETNI pa se odvija v božičnem in prednovoletnim času. Svoj čas je bil tudi vsakomesečni živinski sejem na prostoru današnje Qlandie in je bil razdeljen na dva dela, in sicer na prostor, kjer so bili privezi za živino (konji in krave), ter prostor, namenjen za vozove in traktorje, kjer so prodajali in kupovali predvsem odojke (prasce). Tako so vsak prvi petek v mesecu kmetje lahko prodajali in po potrebi kupovali živino, vendar je ta sejemska aktivnost očitno zamrla. Kupci so prihajali iz vse Slovenije, prodajalci pa iz širšega območja Ptuja in tudi iz Hrvaške. Je pa bila prava zanimivost ta sejem obiskati že zaradi kupcev-prodajalcev, predvsem pa zaradi prekupčevalcev - mešetarjev, ki so bili najglasnejši. Med njimi so imeli vodilno mesto Hrvati in na račun njih je marsikateri prodajalec prodal svoje živinče po nižji ceni, kot je želel in predvideval, in marsikateri kupec dražje kupil, kot je nameraval. IgnacHabjanič Puconci • Državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom „Prekmurci so trdni, zavedni Občine Cankova, Puconci in Tišina so pri OŠ Puconci 16. avgusta pripravile osrednjo prekmursko slove-nik je bil Marjan Farič, predsednik prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota. Prekmurje danes deli in sooblikuje skupno slovensko usodo, vendar vse do začetka 20. stoletja ta povezanost skozi tok celotne zgodovine ni bila tako samoumevna. Zasluge za danes slovensko Prekmurje gredo v veliki meri prav spretnostim in diplomatskim veščinam člana jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci, našega prleškega junaka dr. Matije Slaviča, predvsem pa njegovemu poznavanju narodnosti, jezikovnih, zemljepisnih in gospodarskih, političnih in zgodovinskih razmer v Prekmurju, je spomnil slavnostni govornik Marjan Farič. Jugoslovanska vojska je oblast na ozemlju Prekmurja prevzela 12. avgusta in jo pet dni pozneje, 17. avgusta 1919, na množičnem zborovanju v Beltincih, kjer se je zbralo več kot 20.000 ljudi, predala civilnemu upravitelju. Šele s priključitvijo Prekmurja državi SHS je bilo tako razrešeno dolgo tleče narodnostno vprašanje tukajšnjih ljudi, ki so po 900 letih ločenega razvoja pod madžarsko krono znova postali del Proslave v Puconcih se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. matičnega slovenskega naroda. „Tudi v času tuje nadvlade so Prekmurci skozi svoj jezik in kulturo znali ohraniti svoje nacionalno bistvo. Še več, prekmurski protestantski pisci so Prekmurje in Prekmurce že v 18. stoletju s prvo prekmursko knjigo vzpostavili kot nacionalni in posledično tudi kot politični subjekt. Prekmurci so bili in so ostali Slovenci, prek- murščina je postala slovenski knjižni jezik," je poudaril Farič. Kljub temu so vsa ta zgodovinska dejanja ostala komajda opažena vse do leta 2005, zaradi naše nevednosti, pomanjkanja zgodovinskega uvida, domoljubja, pomanjkanja državljanske zavesti, ideološke zaslepljenosti, morda celo zavestnega samozanikanja. Ta zgodovinski dolg je bil deloma poravnan šele leta 2005, ko je državni zbor prisluhnil pobudi pomurskih poslancev, s katero smo končno pretrgali s to neznosno zgodovinsko slepoto in ignoranco. Od tega leta 17. avgust praznujemo kot državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. „Zgolj suha formalnost zakona, ki ta dan uvaja kot državni praznik, ne Foto: MG Juršinci • Plakete in priznanja ob 23. občinskem prazniku S svojim delom bogatijo skupnost in sebe Letos so v občini Juršinci za izjemne dosežke na posameznih področjih življenja in dela občine podelili pet priznanj, tri plakete in eno zahvalo. Priznanja so nagrajencem podelili na osrednji občinski proslavi, ki je bila 12. avgusta. Vincenc Horvat iz Kukave je priznanje občinskega sveta prejel za več kot 20-letno aktivno humanitarno delo v občinski organizaciji RK Juršinci, kjer je bil do lani tudi tajnik, in drugih društvih, gasilskem, čebelarskem, organizaciji Karitas. Vincenc pomaga povsod, kjer je potrebno. Zdenka Ernejčič iz Hlaponcev je predana članica KD Hlaponci, kjer deluje od leta 2007. Aktivno sodeluje pri izvedbi vseh društvenih prireditev, skrbi za urejenost vaškega doma, širše okolje pa jo pozna tudi po ročnih delih, ki jih razstavlja ob različnih priložnostih. Na letošnje priznanje občinskega sveta Juršinci je ponosna tudi Frančiška Šoštarič iz Bodkovcev, nadvse aktivna članica Društva gospodinj Juršinci, ki se ukvarja z ročnimi deli, odlično kuha in peče, pomaga pri izvedbi druže- nja z varovanci Doma upokojencev Juršinci, sodeluje na tekmovanjih v kuhanju kisle juhe, prleškega piskra in izdelovanju rezancev na star način. Poznajo pa jo tudi po izdelovanju cvetja iz krep papirja. Posebno zgodbo je v desetih letih spisalo Kulturno društvo Hlaponci, ki je naslednica Agrarne skupnosti Hla-ponci. Sedemdeset članov s svojo razvejano dejavnostjo skrbi, da Hlaponci živijo bogato kulturno in prireditveno dejavnost, ki poteka skozi vse leto. Nadvse pomembna pa je tudi njihova skrb za urejenost vaškega doma in okolice. Priznanje občinskega sveta je letos prejelo tudi Društvo motoristov MK Au-spuhi Juršinci, ki je bilo ustanovljeno pred 10 leti na pobudo lastnikov motociklov. Z udeležbo na motorističnih srečanjih doma in v tujini širijo prepoznavnost občine Juršinci. Pisno priznanje s plaketo občine Juršinci bo odslej krasilo kmetijo Marice in Milana Čuša iz Gabrni- ka. Na kmetiji treh generacij se že več kot 23 let ukvarjajo s pridelavo zelenjave, predvsem integrirano pridelavo slovenskih avtohtonih vrst paprike, že 35 let se ukvarjajo tudi s trsničarstvom. Delo na kmetiji opravljajo z velikim veseljem in v slogi, v zavedanju, da je samo delo tisto, ki vodi do uspehov. S plaketo je občina Juršinci nagradila tudi podjetnika, avtoprevozni-ka Stanka Zorka iz Grlincev, ki se je za samostojno pot odločil pred 24 leti. Prevoze blaga in izdelkov izvaja za Kmetijsko zadrugo Ptuj z dvema tovornjakoma. Svoje delo opravlja vestno in zanesljivo. Na plaketo občine Juršinci z letnico 2017 je ponosna tudi ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek, ki jur-šinsko osnovno šolo uspešno vodi že od leta 2003. Pod njenim vodstvom so bile v teh letih izvedene številne investicije v vrtec in šolo za dvig kakovosti izobraževanja in predšolske vzgoje. Šola se ponaša z nagrado za najbolj športno šolo, pridobila je naziva in zastavo eko šole in kulturne šole. Za predano in izjemno opravljeno delo pri pripravi zbornika občine Juršinci skozi čas pa je posebno zahvalo prejela odgovorna urednica Marija Hernja Masten. MG Foto: Mirko Moleh Plakete so prejeli: kmetija Marice in Milana Čuša, podjetnik Stanko Zorko in ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek. Na fotografiji z županom občine Juršinci in podžupanjo Dragico Toš Majcen. ■ i^ai^ ■ ji & M « * Vi ^SflMJnpn .-J 1 1, ► v. —■■ ■ -— fed J , j^M v m » Ii 1 1 1 LI 1 • * T *n * \ \ \ \ " ■ ' Foto: Mirko Moleh Priznanja občinskega sveta Juršinci so prejeli: Vincent Horvat, Zdenka Ernejčič in Frančiška Šoštarič ter KD Hlaponci in Klub motoristov Juršinci za 10-letnico delovanja. torek • 22. avgusta 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 in pogumni ljudje, zmožni velikih dejanj ...!" snost ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Med gostije bil tudi predsednik države Borut Pahor. Slavnostni govor- Slavnostni govornik Marjan Farič, predsednik prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota in podpredsednik Zveze društev generala Maistra Slovenije. zadošča. Ta dan kot praznik vseh, ne le Prekmurcev, mora to v kolektivni zavesti Slovencev šele postati: ponotranjiti ga moramo vsi Slovenci, da ga bo praznovala vsa Slovenija," je poudaril Farič. Čas je za novo prekmursko samozavest, ki bo utemeljena na izročilu domoljubja vseh zavednih Slovencev, med njimi zlasti prekmurskih rojakov in Prle-kov, ki se niso izogibali ne dunajskega, ne beograjskega, ne pariškega parketa ter tako s svojo samozavestjo vplivali na tok celotne slovenske zgodovine. „Prekmurci in Prekmurje smo enakovredni gradnik te države, na to se predvsem v centru odločanja mnogokrat pozablja. Bogastvo te pokrajine ni samo zemlja, so predvsem ljudje, njihov ustvarjalni in intelektualni potencial, ki smo ga v Prekmurju, žal, z izseljevanjem vedno izgubljali," je sklenil Marjan Farič in dodal, da v Prekmurju živijo zavedni, trdni in pogumni ljudje, ki so zmožni velikih dejanj. 100. obletnica združitve Prekmur-cev z matičnim narodom čez dve leti je ponujena priložnost, da v pripravah na ta praznik Prekmurci ponovno strnemo vrste in uveljavimo svoj glas v širši slovenski javnosti. Predsednik države Borut Pahor je poudaril, da se Slovenci zelo zavedamo pomena državne meje, kot elementa naše su- verenosti. Odločitev arbitražnega sodišča tako omogoča ureditev življenjskih pogojev ljudi na obeh straneh meje, da se bodo lahko ne glede na potek te meje počutili varno, sprejeto in bodo lahko razvijali svoje nacionalne, kulturne in druge teme. V kulturnem programu, ki je bil nekaj posebnega, so prekmurski Slovenci pokazali svojo vrhunsko ustvarjalnost na številnih področjih, skozi preplet zgodb posameznikov oz. skupin so dali jasno vedeti, da pokrajina, ki je sicer oddaljena od prestolnice, premore veliko pameti, le priložnost mora dobiti. MG Foto: MG Ptuj • X. Rimske igre Ptuj (ponovno) mogočno rimsko mesto Pretekli konec tedna se je Ptuj vrnil v čas, ko je bil mogočna rimska Poetovio, ki ji je vladal cesar Trajan. Na izjemen in spektakularen način so nas letošnje, jubilejne, X. Rimske igre vrnile v daljno preteklost. Mestu so zavladali gladiatorji, senatorji, barbari,vestalke in drugi prebivalci, ki so prikazali, kako se je živelo pred 2000 leti. Letošnje Rimske igre, s katerimi društvo Poetovio LXIX že deset let obuja spomine na čase pred 2000 leti, so se začele v četrtek s pripravo tabora na Štukih, plesom ve-stalk, obredom častitve in daritve Vesti ter predajo prehodnega meča Andreju Klasincu, predsedniku društva Poetovio LXIX. Dan kasneje, v petek, se je v kampu na Štukih začel tridnevni otroški tabor, v popoldanskih urah pa so vanj ponovno prišli odrasli Rimljani in Rimljanke, ki sta jih po zboru nagovorila Kla-sinc in župan MO Ptuj Miran Sen-čar. Tako kot v četrtek so dogajanje sklenili s spuščanjem lampijončkov. Najpomembnejši del Rimskih iger, povorko, na kateri prikazujejo pomemben delček, so tradicionalno izpeljali v soboto. Krenila je po Krempljevi ulici, mimo Mestne hiše do tržnice, kjer je bil izveden še prikaz skupin. »Rimske igre niso karneval, so festival zgodovine,« je na tržnici več tisoč gledalcem dejal Klasinc, medtem ko je Senčar v svojem govoru izpostavil pomen bogastva in pestrosti zgodovine mesta Ptuj. Dodal je še, da ima pri tem veliko zaslugo ravno rimski čas, ko je Poetovio bila eno najpomembnejših mest. Kako se je v teh mestih živelo pred 2000 leti, pa so prikazovale skupine iz povorke. Pripravili so prikaz sprejema nove vestalke, predstavili so se vojaki, pa barbari, s katerimi so se bojevali tudi gladiatorji iz Pulja. Kljub nekaj kapljam dežja pa je bil pester tudi sobotni popoldanski del, ko se je dogajanje preselilo v kamp na Štukih. Tam so se urejale rimske pričeske, predstavljale začimbe tistega časa, izpe- Štajerski TEDNIK www.tednik.si s Stajerskitednik - — Stajerskitednik Foto: Dženana Kmetec Tudi letos je bil ples vestalk del programa, ki ga je spremljal senat (zgoraj). ljana so bila nekatera predavanja, vodenje skupin po taboru ... V teatru so se gladiatorji borili, na svojega pa so lahko stavili tudi gostje. V poznih nočnih urah so zaključili program, kar nekaj skupin pa je v taboru prespalo. Tudi zadnji dan letošnjih Rimskih iger je bil pester. V nedeljo se je zaključil otroški tabor, sodelujoči pa so predstavili, česa vse so se v teh dneh naučili o zgodovini rimskega časa, razglasili so tudi nagrajence letošnjih iger, predali sabljo in počastili Trajanov steber. S tem so se X. Rimske igre za letos zaključile, a organizatorji imajo z njimi za prihodnje leto še velike načrte. Prvotni cilj je, da bi bil kamp na Štukih odprt vsaj 150 dni v letu. Dženana Kmetec Foto: Dženana Kmetec Boj med vojsko in barbari je bil neusmiljen. Štiri dni je bilo pestro dogajanje tudi v kampu na Štukih. 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 22. avgusta 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Setve in sajenja na vrtu seveda še niso končani Čeprav smo v drugi polovici poletja, se gredice na vrtu še ne smejo izprazniti. Suša, ponekod pa tudi neurja s točo, vse to je letos na vrtovih naredilo veliko škode, ravno zato pa je zdaj čas, da začnemo misliti na jesen in zimo. Še veliko lahko posadimo ali posejemo. Botanične družine, da ne bo zadreg Čeprav sem jih že večkrat zapisala, pride vedno znova prav, posebej zdaj, ko bo treba z vrta pospraviti veliko vrtnin. Vsekakor so kolobarju izrednega pomena metuljnice. Mednje uvrščamo vse stročnice: fižol, bob, grah kot bolj poznane in sojo, lečo, čičeriko, dolgo vigno, mungo fižol, mehiški lima fižol in zagotovo v naslednjih letih še kakšno novo stročnico. Najpogosteje za pridelovanjem me-tuljnic na prostem priporočamo sajenje kapusnic, ki so del družine križnic. Križnice niso samo zelje, ohrovt, cvetača, nadzemna kolerabica, kitajski kapus in brokoli, mednje uvrščamo tudi nekatere korenovke, kot so repa, podzemna koleraba in redkev ter redkvica. Poleg njih pa so še nekatere nekoliko »modernejše« vrtnine križnice, mnogi ste se že zaljubili v rukolo, azijske listnate rastline so križnice. Prav tako pa v to družino uvrščamo še dve zelo priljubljeni in koristni rastlini za zeleni podor, to sta oljna redkev in bela gorjušica, pa tudi oljna ogrščica in repica sta križnici. Ne nazadnje, iz te družine je tudi hren. Naslednja botanična družina so razhudniki. Mednje uvrščamo paradižnik, papriko in jajčevec, nikoli pa ne pozabite, da je sorodnik teh vrtnin tudi krompir. Prav tako pa uvrščamo v to družino tudi perujsko, volčjo, andsko jagodo (jabolko) oz. Physalis peruviana in tomatillo oz. Physalis philadelphica. Zelo dobro poznate tudi rastline iz družine kobulnic. Družina ni zapletena, ker verjetno prav vsi veste, da v to družino uvrščamo korenček, peteršilj in zeleno, manj znana sta pastinak, komar-ček in sladki komarček in koriander. Ne pozabite pa, da sodijo sem tudi nekatera zelišča, to so Foto: Miša Pušenjak Letos je s krompirjem veliko težav, zdaj ponovno žene v zemlji in s tem izgublja kakovost. koper, janež, komarček, sladki komarček in kumina. Na ozek kolobar najbolj občutljiva pa je zagotovo družina lobodovk, po slovensko špinačnice. V to družino poleg špinače in blitve ali mangolda uvrščamo tudi pese, med njimi seveda rdečo peso. Spet nekoliko manj zahtevna družina so košarice. Vanjo uvrščamo solato, endivijo in radič, brez katerih ne znamo vrtnariti, še manj pa pripraviti dobrega obroka. Košarica pa je tudi regrat, ki ga nekateri že se-jejo tudi na vrtu in črni koren skupaj z nekaterimi drugimi, še bolj redkimi koreni. Ne smemo pozabiti bučnic, kamor uvrščamo buče in bučke, kumarice, lubenice, melone in manj znane čajoto, grenko kumarico in spet še nekaj novih kumaric, ki jih poimenujejo z različnimi imeni, vse pa sodijo med bučnice. Zadnja botanična družina, ki ima na vrtu več predstavnikov, so še čebulnice, kamor uvrščamo čebulo, šalotko, česen in por, pa tudi zelišča, kot sta drobnjak in kitajski drobnjak (kitajski česen, grmičasti česen ...). To so najpogosteje zastopane botanične družine pri nas. Poleg njih pa seveda prihajajo na vrtove vedno nove vrtnine iz drugih družin. Špajkovke je družina samo z AVGUST 2017 Veliki srpan 1 TOREK Peter 31. teden 00 09 00 odiQ:Q0 16 SREDA Rok 1íi— 2 SREDA Alfonz ¿910:00 Od 11:00 17 Četrtek Pavel sSr" do 17:00 3 Četrtek Lidija fS 18 etek elena PETEK Dominik * 19 SOBOTA Lfudevit do 1500 od 16:00 5 SOBOTA Marija m 20 NEDELJA Bernard & 6 NEDELJA Ljubo 0011:00 21 PONEDELJEK Ivana M leiten A do OB 00 fe 7 PONEDELJEK Kajetan 3?. leden □ 22 TOREK Timotej 8 TOREK Miran dO 08:00 Sonirii vzhod 05:10 Sonini zahod 20:21 od 18 30 23 reda Tip ÍO 15:00 cd 16:00 9 SREDA Janez 24 Četrtek Jernej 10 ČETRTEK Lovrenc dO «00 od 17:00 25 PETEK Ludvik 11 PETEK Suzana do 13:00 od 19:00 26 SOBOTA Viktor 12 SOBOTA Klara tío 10.00 ISf 27 NEDELJA Jože M" 13 NEDELJA UUiana mí1 do 11:00 od 12:00 28 PONEDELJEK AvcuStin 35- teden d017:00 Od 58:00 14 PONEDELJEK Demetrij leden ^^ 29 TOREK Janez I] 15 TOREK Mariia, Marijino vnebovzetje m 30 SREDA Roza Uíprimcr-i/ela Pripravimo shrambo za spravilo sadja motwl«, cvfiaía, WiM < 588 "ISES. Srtvrnega pfiroínaka Marije Itujn la lelo 2017 ZalOtlM A¡3¡¡. Vrjtfrncc, T: Ol 3SÍO U¡ enim članom na zelenjavnem vrtu, to je motovilec. Motovilec torej ni v sorodu s solato, radi-čem in ga brez skrbi lahko sejete tam, kjer ste porezali solato. Krompir in njegove težave Mnogi me sprašujejo, kaj se dogaja s krompirjem. Krompir je seveda letos dal veliko skozi. Večina ga je v času zmrzali že imela posajenega. Mnogim je pomrznil, mnogi tega niste opazili, pa je vendarle bil poškodovan zaradi mraza. Vse te rastline so pognale stebla iz skritih kalčkov, za katere pa so značilna visoka stebla, veliko stebel, predvsem pa večja občutljivost, tudi večja potreba po vodi. Nato ga je prizadela še suša in predvsem previsoke temperature. To obdobje suše in vročine je jemal kot obdobje počitka, zato se je mnogim zdaj začel mladiti, kot pravijo. Ponovno je ozelenel (ali pa tudi ne), najslabše je, da je v zemlji na že dozorelih gomoljih pognal nove klice ali pa kar majhne gomoljčke. Kaj zdaj? Če ste opazili ta pojav, je nujno, da nadzemne dele uničite. Lahko jih pokosite ali pa poškropite. Gomolje lahko pustite v zemlji, da se kožica utrdi ali pa jih tudi izkopljete. Oboje je možno. Če ostanejo gomolji v zemlji, mora biti gredica še pokrita, posebej če so le-ti tik pod površino. Drugače jih lahko sonce dodatno poškoduje. Če je zelenje propadlo zaradi bolezni, potem je gomolje najbolje kar izkopati. Če pa je z gomolji v zemlji vse v redu, potem je zdaj zelo smiselno zelenje do konca varovati pred boleznimi. Uporabite bakrena listna gnojila ali pa domače pripravke, ki sem jih že večkrat naštela za varstvo paradižnika. Smiselno jih je uporabiti vsaj vsakokrat po dežju oz. enkrat tedensko, saj so jutranje rose že zelo močne. Podobno se lahko zgodi s korenčkom, zato preverjajte, ali je še brez dodatnih korenin in trde sredice. Kaj še lahko posejemo ali posadimo V sredini avgusta je še vedno čas za setev, zagotovo pa presajanje letnih solat. Veseli bodo prav gotovo tisti, ki imajo radi mehkolistne solate, saj bodo v prijetnem jesenskem vremenu spet lepo uspele. Še vedno je tudi čas, da jih posejete. Solate lahko presadite tudi med rastline paradižnika. Če želimo namreč obdržati zdrav paradižnik, mu moramo še vedno redno odstranjevati zalistnike, med drugim pa je dobro ob vsakem pobiranju odstraniti tudi vse liste, ki sežejo do obranega plodu. Listov ne trgamo, odrežemo jih s škarjicami ali nožem. Če boste to naredili, potem je pri zemlji Foto: Miša Pušenjak Mlado čebulo imate radi vsi, zdaj je čas za setev sorte majski sre-brnjak, da ne bo uhajala v cvet. že dovolj zračno in svetlo, da lahko posadite sadike solate. Tla rahlo prerahljamo, kar najlažje naredimo z orodjem, ki ima tri zobe. Poleg solate lahko pod paradižnik posejemo še motovilec in/ali špinačo. Letne sorte solat lahko sejete vse do konca avgusta, sadike pa presajate še prva dva tedna septembra. Še vedno je smiselno posaditi sadike grmičastih bučk in kumar za zdrav jesenski pridelek. Za setev endivije in letnega radiča je praktično prepozno, imajo pa letos številne trgovine in vrtnarji na razpolago sadike. Za njihovo presajanje pa je še vedno čas. Posadite tudi kitajski kapus. Še vedno lahko posejete tudi nizek stročji fižol, seme zvečer pred tem namočite v vodo ali kamilični (žajbljev) čaj. Zdaj je tudi čas za setev čebu- le, ki jo boste spomladi uživali kot mlado čebulo. Posejana (ne iz čebulčka) ne bo zacvetela. Najraje se v ta namen seje sorta majski srebrnjak. Posejmo še križnice, da bomo zdravi pričakali zimo V tem času lahko še presajamo sadike nekaterih kapusnic, predvsem kitajskega kapusa. Križnice so vrtnine, ki jih moramo začeti uživati v jeseni. Tako boste odporni in zdravi preživljali zimske tegobe. Kitajski kapus lahko v tem času samo še presajamo, saj je za setev že prepozno. Se vedno pa lahko tako sejete in tudi presajate nadzemno kolerabico. Slovenci imajo veliko raje bele sorte. A imajo rdeče sorte poleg običajne količine številnih mineralov, vitaminov in tudi antioksidantov še rdeče barvilo, ki prinaša še dodatne koristi. Večina pri nadzemni kolerabici uporabi odebeljeno steblo - nadzemni gomolj, liste pa zavržejo. Pa je v njih skrito še večje bogastvo narave. Če pridelate kolerabico na vrtu in so listi sveži, jih ravno tako uporabite v zelenjavnih jedeh. Še vedno lahko posejete tudi črno redkev, čeprav bo do zime ostala nekoliko manjša. Ljubitelji lahko znova posejete tudi mesečno redkvico, ki ne potrebuje svoje gredice, posejte jo med vrste solate. Ka-pusnice bodo dobro uspevale za krompirjem, ki ste ga zdaj že izkopali. V tem primeru ni potrebno gnojenje, saj ste krompir zagotovo dobro pognojili. Med križnice sodi tudi rukola, ki jo v jeseni ponovno sejemo. Njen predhodnik je lahko katera koli vrtnina, samo kapusnice oz. križnice ne. Gredic pred setvijo ne gnojimo. Rukolo lahko režemo. Divja rukola v večini krajev Slovenije prezimi na prostem. Še bolje pa se obnese v zimskem rastlinjaku, kjer ne sme manjkati. Kot vidite, s sajenjem in setvijo še zdaleč niste zaključili. Gredice še ne smejo ostajati prazne, da našega največjega bogastva - zemlje, ne bodo uničevali vreme, padavine, veter in sonce. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Bulava snet na koruzi, prizadeti od toče in suše Na posevkih koruze, ki sta jo prizadeli toča in sedaj še suša, se pojavlja v večjem obsegu okužba s koruzno bulavo snetjo (Ustilago maydis). Gre z glivo, ki se po okužbi razvija najpogosteje na storžih in tudi na drugih delih koruzne rastline vključno s koreninami. Najprej opazimo majhne nabrekle bule, ki se intenzivno razvijajo. Pokrite so s srebrno sivo ovojnico, ki pa se kmalu osuši in začne pokati. Pri tem se začne prašiti črni prah. Gliva prezimi v obliki klamidospor, ki potem kale in razvijajo promicelij in na njem se razvijejo sporidiji, ki okužijo koruzo. Kot vdorna mesta za okužbo koruze so poškodbe od toče, škodljivcev ali posledic stresa rastlin zaradi suše. Letos je posebej na prodnatih površinah Ptujskega in Dravskega polja že opaziti na koruzi pojav koruzne bulave sneti, ki je povezana s poškodbami toče in stresom zaradi pomanjkanja vlage, posebej pri manj odpornih sortah koruze. Obramba proti koruzni bulavi sneti je praktično edino setev odpornejših sort in pravilna obdelava tal zaradi ostankov rastlin. Stadij razvoja bulave sneti predstavlja tudi različno stopnjo okuženosti s toksini. Namreč same spore, ki se razvijajo v zaprti bulavi sneti, niso strupene. Po dozorevanju, ko bule pokajo in se izločajo spore, se iz njih razvijajo tudi toksini. Prav tako pa se na okuženih koruznih rastlinah razvijajo tudi druge glive, posebej iz rodu Fuzarium, ki pa proizvajajo nevarne toksine. Na zdravstveno stanje živali vplivata tudi odpornost in občutljivost živali na toksine, tako da negativnega vpliva na zdravje živali ne moremo v celoti izključiti pri krmljenju zelo okužene silaže s koruzno bulavo snetjo. Posebej občutljive so lahko visoko breje živali in živali, ki so v stresnem obdobju zaradi drugih dejavnikov. Pri visoko brejih živalih lahko pride tudi do abortusov. Posledica prisotnosti toksinov v krmi so zmanjšanje ješčnost in plodnostne motnje. Povzemam pa nekaj priporočil za krmljenje okužene koruze z bulavo snetjo, ki jih navaja (Verbič 2006). Svežo koruzo, okuženo z bulavo koruzno snetjo do 5 %, lahko krmimo živalim neomejeno, v primeru večje okuženosti pa ni priporočljivo. Močno okuženo koruzo (ko opazimo od 80 do 100 % okuženih rastlin) siliramo prej, da zmanjšamo delež odprtih sneti. S tem zmanjšamo prašne delce in posledično je tudi manjši delež toksinov. Če je koruza dosegla tudi dovolj visok delež sušine (nad 60 %) je okužene posevke koruze z bulavo koruzno snetjo priporočljivo silirati. Če ocenimo, da je do 30 % rastlin okuženih z bulavo snetjo, lahko takšno silažo krmimo govedu brez omejitev in ni pričakovati zdravstvenih težav. Če ocenjujemo, da je okuženost močna do 80 % okuženih rastlin, potem omejimo v obroku količino takšne silaže. Pri visoko brejih živalih do 5 kg na dan, pri drugih pa do 15 kg na dan. Če je okuženost rastlin od 80 do 100 %, pa takšno silažo uporabimo le pri pitancih, izognemo pa se krmljenju plemenskim živalim. Pri koruznem zrnju, ki se pospravlja bolj pozno, lahko v letošnjem letu pričakujemo zaradi okužbe z bulavo snetjo posledično razvoj plesni in večjo prisotnost mikotoksinov iz rodu Fuzarum v zrnju. Torej bomo morali letošnji pridelek koruznega zrnja preventivno pregledati na vsebnost toksinov. Če bo po močnem sušnem obdobju sledilo obdobje dežja v zgodnji jeseni, bo na posevkih koruze pospešen razvoj plesni in posledično tudi okuženost z nevarnimi toksini. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. Kmetijska svetovalna služba, KGZS Zavod Ptuj Vir: KZ Ptuj torek • 22. avgusta 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Azalea Vsak ansambel ustvarja svoj zven Začetki ansambla Azalea segajo v december 2007. Ime so dobili po zaščiteni roži, rumenem sleču (azalea pontico), ki raste v Gabrju pod Gorjanci, kjer je tudi sedež ansambla, je povedal Alen Malnar. Trenutno zasedbo sestavljajo: Alen Malnar, Meta Smo-lič, Gregor Sotošek in Luka Adamič. Meta zaključuje študij pedagogike - razredni pouk, ukvarja se tudi z aerobiko, Gregor zaključuje študij glasbene pedagogike, Luka je študent strojne fakultete, Alen pa je zaključil študij na zdravstveni fakulteti in si pridobil naziv diplomirani zdravstvenik. Preigravajo narodno-zabavno glasbo, slovensko in tujo popularno zabavno glasbo, zimzelene uspešnice ter dalmatinsko glasbo. Lastno glasbo ustvarjajo sami in v sodelovanju z drugimi avtorji. Največ skladb so ustvarili skupaj z Markom Pezdircem, Janijem Lipičnikom, Matjažem Vrhom, Jožetom Skubicem, Vilijem Ber-tokom, Martinom Juhartom, Rokom Lešem, Matejo Sitar, kot v pravljici, Ta tvoja igra in nekatere druge. Pripravljamo tretjo zgoščenko, ki bo luč sveta najverjetneje ugledala konec leta 2017. Vsak ansambel si ustvari svoj zven, ves čas pa je treba ta zven nadgrajevati. Zagotovo pa imamo živahne polke in hudomušne polke," pravi Alen Malnar. „Udeležili smo se že vseh večjih festivalov: Ptuj, Vurberk, Slovenska polka in valček, Ste-verjan, kjer smo letos prejeli 3. nagrado strokovne komisije, kar je brez dvoma dokaz, da delamo v pravi smeri. Na festivalih je res večja udeležba trio zasedb z di-atonično harmoniko, saj nas je tudi več kot kvintetov, vendar se je v zadnjem času pojavilo tudi nekaj novih kvintetov, ki se bodo zagotovo udeležili tudi festivalov," je povedal Alen Malnar. Festivali so lahko odskočna deska za ansamble, veliko prinese tudi prenos po televiziji. Včasih ni pomembno, če osvojiš nagrado, pomembno je, da se ansambel maksimalno potrudi in da je s svojo izvedbo zadovoljen, še povedo člani ansambla Azalea, ki se že pripravljajo na izdajo svoje tretje zgoščenke, na snemanje novih skladb in videospotov. Naro-dno-zabavna glasba je v razcvetu, veliko je glasbenikov, posledično tudi ansamblov. Za obstanek na sceni pa je potrebno veliko dela, vaj, nastopov, podpore najbližjih in poslušalcev, kot tudi odrekanja na drugih področjih. MG Alenom Vogrincem. Repertoar ves čas dopolnjujejo z novimi in tudi starimi nepozabnimi hiti, ki jim ljudje radi prisluhnejo. „Plonk ceglc polka je bila prva uspešnica, ki smo jo prepevali v srednješolskih letih, sledile so ji še Razvajenka, Don Juan, S teboj je Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1976 Tednik je leto začel z novim odgovornim urednikom - Francem Fiderškom. Nestrinjanje z združitvijo Tednika z Radiem Ptuj je povzročilo odhod dolgoletnega odgovornega urednika Antona Baumana in nekaterih novinarjev. Na gospodarskem in drugih področjih je predvsem govora o stabilizaciji in integracijah, ki so po prepričanju partije neuspešne povsod tam, kjer slabo izvajajo podpisane samoupravne sporazume o združevanju. Cvetko Dopli-har, ugleden družbeno-politični delavec v občini Ptuj in republiki Sloveniji, je prejel nagrado Borisa Kraigherja, Jože Štrafela pa Bloudkovo nagrado za dosežke na področju telesne kulture. Za najboljša športnika za leto 1975 so proglasili Mikija Prsteca in Alenko Šolar. Predstavniki občinskih skupščin in kulturnih skupnosti občin Piran, Ptuj in Škofja Loka ter Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije so v Škofji Loki razpravljali o nadaljnjih skupnih prizadevanjih za obnovo in vzdrževanje najstarejših slovenskih mest; največ o financiranju, ki naj bi postalo skupna skrb celotne Slovenije, da bi vsa tri mesta, ki so kulturni spomeniki prve kategori- je, ohranila svojo podobo, kot so jo imela pred stoletji. V ptujskem zdravstvenem domu so uvedli pritožno knjigo, v katero lahko pacienti vpišejo morebitne nepravilnosti in predloge za izboljšanje zdravstvenega varstva. Ob novi magistralni cesti Ptuj-Macelj je podjetje GP Stavbar iz Maribora zgradilo motel Podleh-nik s 100 posteljami in 360 sedeži v restavracijskem delu. V Volk-merjevem naselju bodo zgradili 820 novih stanovanj. Raziskave zazidalnega kompleksa so stale 1,5 milijona dinarjev. Za raziskave zemljišča, kjer so začeli graditi nov zdravstveni dom v Ptuju (prve ambulante so odprli 20. novembra), pa je bilo treba odšteti 280.000 dinarjev. Zaradi arheoloških raziskav gradbenih parcel v Ormožu, je investicija v vsako stanovanje povprečno za 20.000 dinarjev višja. V Rabelčji vasi so pri izkopu kotlovnice arheologi odkrili dva prazgodovinska soda, v enem so našli še koščice, najbrž od češenj. Prve pogodbe za proizvodnjo sladkorne pese V Ormožu so 2. aprila podpisali pogodbe za proizvodnjo sladkorne pese, ki naj bi jo letos posku- Z Ifigenijo na Tavridi je ptujsko gledališče nadvse uspešno gostovalo v Prešernovem gledališču Kranj.Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1976 Peko za obnovo starega Ptuja Tovarna Peko je zaslužna, da ima Ptuj eno najlepših prodajaln. V vogalu Murkove in Trga mladinskih delovnih brigad ni samo uredila sodobne prodajalne, poskrbela je tudi za celotno obnovo Murkove 2. Za vse skupaj je porabila skoraj pol milijarde starih dinarjev. To je edinstven primer doslej na Ptuju, da je neka tovarna zunaj Ptuja vložila denar v obnovo ptujskega kulturnega spomenika. sno posadili na okrog 100 ha.. Za potrebe tovarne sladkorja v Belem Manastirju bo pridelek v celoti odkupil PIK Belje. Gasilsko društvo Jablane slavi 90-letnico obstoja. V letošnji akciji Očistimo svoje okolje so v Ptuju v petih urah zbrali 108 kubičnih metrov najrazličnejših smeti ali skupaj za 40 avtomobilov. V ptujski občinski skupščini so ocenili, da je delegatski sistem zaživel, da pa so delegati in delegacije še premalo povezani z delegatsko bazo, in da ima ta še vedno premajhen vpliv na odločitve v delegatskih skupščinah. Turistično društvo Ptuj in KS Ptuj sta razpisala nagradno tekmovanje za lepo cvetje na oknih in balkonih in urejeno okolje družbenih in zasebnih stavb ter poslovnih prostorov na območju krajevne skupnosti Ptuj. Tekmovanje bo trajalo do konca oktobra. V okviru MDA Slovenske gorice 76, sedež je imela v Dorna-vi, je vzporedni vodovod Skorba-Ptuj-Podvinci gradilo okrog 500 mladih. Vrednost njihovega dela, ki so ga opravili v času od 6. junija do 28. avgusta, je ocenjena na milijon in pol dinarjev. Pri odko-pavanjih rimskega naselja na območju med ptujsko bolnišnico in Rabelčjo vasjo so pomagali tudi mladi ptujskih srednjih šol. Znano je, da je mimo mestnega pokopališča v Ptuju in Rabelčje vasi vodila rimska cesta. Ob Volkmeijevi cesti pri mestnem pokopališču so od-kopali temelje rimskega naselja. Z Vlakom bratstva in enotnosti je letos v Slovenijo pripotovalo okrog 1200 udeležencev, med njimi je bilo največ tistih, ki so med drugo svetovno vojno na svojih domovih sprejeli izgnane Slovence. V Ptuju smo gostili okrog 20 udeležencev iz Knica, Gornjega Milanovca, Po-žege in Arandjelovca. Uspel referendum za izgradnjo šolskega prostora Tudi Tednik se je z obsežno prilogo aktivno vključil v priprave na referendum za gradnjo šolskega prostora v občini Ptuj (21. novembra je za samoprispevek, za gradnjo srednješolskega centra v Ptuju in osnovne šole v Markovcih glasovalo 87,33 odstotka volilnih upravičencev). Občinski štab za zbiranje sredstev za ceste, ki ga je imenovala občinska konferenca SZDL Ptuj, pa je občane pozval k vpisu posojila za ceste. Iz lokalnih sredstev naj bi do leta 1980 v občini Ptuj modernizirali skupaj 86,6 km cest v skupni vrednosti več kot 52 milijonov dinarjev. Zbrani znesek, nekaj nad 30 milijonov dinarjev, za več kot 53 odstotkov presega republiško obvezo, za dobrih 22 odstotkov pa občinsko. Ozke ulice v starem delu Ptuja niso primerne za motorna vozila so izpostavili na javni razpravi o mestnem prometu, 3. junija v organizaciji KS Ptuj. Občani se bodo morali navaditi, da se z avtomobilom ne bomo mogli stalno pripeljati do vhoda trgovine ali gostilne. V prvi fazi, ta bo izvedena takoj, bosta mestno središče sekali le dve enosmernici: Prešernova-Bezjakova in Krempljeva-Mikloši-čeva. V drugi fazi (do leta 1985) pa se bo tudi Krempljeva-Mikloši-čeva predala pešcem. Prva mednarodna zmaga za Milana Slano Prve mednarodne dirke na kartodromu v Hajdošah se je udeležilo več kot 60 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Slavil je Milan Slana (AMD Ptuj). Ptujske toplice so novo kopalno sezono pričele z novim letnim olimpijskim bazenom. S tem so tudi uradno odprli Turistično gostinski center Ptuj oz. po ljudsko Ptujske toplice. Fazna gradnja se nadaljuje. Komunalno podjetje Ptuj je v Budini odprlo novo mehanično delavnico. Gasilsko društvo Biš je staro 100 let, dr. Jože Muršec je pred 100 leti vaščanom Biša podaril ročno brizgalno. V delavskem domu Franca Krambergerja so svečano podpisali dogovor o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976/1980. V tem času naj bi bil v povprečju družbeni proizvod na letni ravni porasel za 8 odstotkov, povprečna letna stopnja zaposlovanja pa za 3,3 odstotke, pospešeno naj bi se razvijale Slovenske gorice in Haloze. Tudi v občini Ptuj so ustanovili počitniško skupnost, da bi občanom zagotovili množični oddih in rekreacijo. V ptujski občini skoraj 89 odstotkov občanov ne zna plavati. To je alarmanten podatek, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Pri IS SO Ptuj so imenovali poseben občinski štab za omilitev posledic po suši. Prebivalci Zgornje Polskave - Kočno so prispevali večino denarja in prostovoljnega dela za izgradnjo več kot 16 km vodovodnega omrežja. Novo preobleko - od vrha kupole na stolpu do temeljev - je dobil ptujski magistrat. Trenutno največje de-lovišče v občini Ptuj in tudi v Sloveniji je gradnja hidroelektrarne SD-II. Novih delovnih prostorov so se razveselili ptujski železničarji. Turistično društvo Ptuj je izdalo načrt mesta Ptuja. Na 8. festivalu narodno-zabavne glasbe so slavili Revirčani. Ob prazniku republike je eno svojih delovnih zmag v tem letu, z obnovljeno fasado nekdanjega dominikanskega samostana, slavil tudi Pokrajinski muzej Ptuj. Tik pred novim letom so v Ptuju ponovno pričeli razpravljati o gradnji kulturnega centra. Od prve ideje v letu 1946 je preteklo že 30 let, zgodilo pa se ni še nič ...! Zdaj naj bi planske dokumente dopolnili tudi z idejnimi projekti za izgradnjo kulturnega centra. Prebivalci velikonedeljskega gradu pa si najbolj želijo, da bi jim dedek Mraz prinesel - VODO. Pripravila: MG 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 22. avgusta 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK sataraš, beli žganci, ohrovtova juha, rdeča kisla juha, zelenjavna juha, cvetačna juha, kostna juha, pečen juha, testenine sadna solata pečen mesni sir, pražen krompir, ocvrt oslič, pečen polnjene bučke z piščanec, mlinci, z gobami, solata krompirjeva solata, jabolčni zavitek krompir, kumarična mletim mesom, pire, endivija, sadje s fižolom, slivov kolač solata, marelični zelena solata, bela jogurtovo pecivo z kompot pita nektarinami Jogurtovo pecivo s polento in nektarinami Sestavine: 150 g zmehčanega masla, 80 g sladkorja, 1 vrečka vanilijevega sladkorja, 3 velika jajca, 160 g instant polente, 100 g mletih mandljev, 1 žlička pecilnega praška, 200 g jogurta, 3 nektarine. Kremasto umešamo zmehčano maslo, navaden in vanilijev sladkor. Enega za drugim vmešamo jajca. Hitrost mešalnika nekoliko znižamo in počasi vmešamo še polento, mlete mandlje, pecilni prašek in jogurt. Testo pretresemo v manjši pekač (naš je bil velik 20 x 30 cm), obložen s papirjem za peko, ga enakomerno razmažemo in po vrhu pogladimo. Nekatarine operemo, dobro osušimo in narežemo na rezine. Razporedimo jih po testu (napikamo jih v testo s hrbtno stranjo navzgor). Pecivo pečemo pri 180 stopinjah Celzija 55 minut oziroma tako dolgo, da se po vrhu lepo zlato rjavo zapeče. Pečeno pecivo nekaj minut hladimo v pekaču, potem pa ga preložimo na rešetko in pustimo, da se povsem ohladi. Ohlajenega razrežemo na poljubno velike kose. Polnjene bučke Sestavine: 2 bučki, 300 g mletega mesa, 1 paradižnik, 1 čebula, 2 stroka česna, sol in poper, peteršilj, 2 žlici olja, nariban sir. Bučke operemo, po dolgem prerežemo na pol in izdolbemo sredico. Izdolbeno maso drobno nase-kljamo. Zrezano čebulo s sesekljanim česnom pražimo na olivnem olju. Dodamo nasekljan paradižnik, izdolbeno sredico bučk in meso ter vse skupaj nekaj časa pražimo. Začinimo s soljo, poprom in peteršiljem. Z maso nadevamo bučke in jih položimo v pomaščen pekač. Pečemo približno 25 minut pri 180 °C, potresemo z naribanim sirom in pečemo še približno pet minut, da se sir zapeče. Zraven ponudimo solato, po želji pa še pečen krompir. ZPS • Dovoljena velikost ročne prtljage Pravice letalskih potnikov: nove smernice Evropske komisije Pri potovanju z letalom poznamo dve vrsti prtljage, in sicer ročno, to je tista, ki jo vzamem s seboj na letalo, in oddano prtljago, ki jo oddamo ob prijavi na let. Poznate svoje pravice v primeru izgubljene ali poškodovane prtljage? Na ZPS so zbrali informacije o pravicah letalskih potnikov in priporočila, kako ukrepati,ko gre s prtljago kaj narobe. Prevoznik je odgovoren za škodo, če je bila oddana prtljaga uničena, izgubljena ali poškodovana. Izpolnjen pa mora biti pogoj, da se je to zgodilo na letalu ali v času, ko je bil za oddano prtljago odgovoren prevoznik (to je v času, ko se je potnik že prijavil na let). Pri ročni prtljagi je prevoznik odgovoren, če je škoda nastala po njegovi krivdi. Pozor: prevoznik ni odgovoren za škodo, ki je posledica napak ali slabe kakovosti prtljage. Poškodovana ali uničena prtljaga: zahtevek v sedmih dneh Če pri prevzemu prtljage ugotovite, da so na njej vidne poškodbe, poškodovana pa je tudi vsebina, morate to nemudoma prijaviti na okencu za »izgubljeno prtljago« (Lost&Found). Tam boste od osebja dobili zapisnik o prijavi škode ter navodila, kako morate ukrepati (vložitev pisnega zahtevka s potrdilom, da kovčka ni mogoče popraviti, predložitev predračuna/računa za nov kovček ...). Najkasneje v sedmih dneh pošljite letalskemu prevozniku pisni zahtevek za povračilo škode skupaj z zahtevanimi dokazili. Zamuda pri dostavi prtljage: zahtevek v 21 dneh Če prispete v kraj, kjer nimate stalnega bivališča, prtljaga pa ni bila pravočasno dostavljena (zamuda), ste upravičeni do povrnitve stroškov za najnujnejše nakupe v času, ko ste čakali nanjo (izdelki za osebno higieno, oblačila...). Letalskemu prevozniku morate predložiti seznam nakupov z originalnimi računi. Zahtevek za povračilo škode, ki ste jo utrpeli zaradi zamude pri dostavi prtljage, morate skupaj z računi poslati letalskemu prevozniku najkasneje v 21 dneh po prejemu prtljage. Izgubljena prtljaga Če prtljaga ni prispela niti v 21 dneh od takrat, ko bi sicer morala, se šteje za izgubljeno, vi pa ste upravičeni do odškodnine. Odškodnina temelji na popisu izgubljenih stvari. Pri izračunu nadomestila se upošteva starost, vrednost izgubljenih predmetov ter računi za njihov nakup. Zahtevek s popisom stvari pošljite letalskemu prevozniku. Omejitev višine odškodnine Če je prtljaga uničena, izgubljena ali poškodovana, je višina odškodnine omejena na največ 1.000 »posebnih pravic črpanja« (SpecialDrawingRights, Foto: splet SDR) na posameznega potnika, kar je trenutno približno 1.200 evrov. Pravice letalskih potnikov Če pride do zamude, odpovedi leta ali zavrnitve vkrcanja, od osebja pri okencu za prijavo leta ali pri izhodu za vkrcanje nemudoma zahtevajte ustrezne informacije o vaših pravicah in jih tudi uveljavite. Prevoznik vam je namreč dolžan zagotoviti te informacije v pisni obliki. Če pri uveljavljanju pravic niste uspešni, morate letalskemu prevozniku čim prej posredovati pisno pritožbo. Če pravic niste mogli uveljaviti pri letalskem prevozniku, se lahko pritožite pri pristojnem organu v državi EU, od koder naj bi poleteli. Če potujete z evropskim letalskim prevoznikom iz tretje države v eno od držav EU, se lahko pritožite v državi, kjer je letalo pristalo. Vedno pa lahko za pomoč in nasvet, kako ukrepati, povprašate v Evropskem potrošniškem centru oziroma v drugih centrih v mreži ECC-Net. Seznam centrov s podatki, kako lahko navežete stik, poiščite na spletnem portalu www.epc.si. Na ZPS še dodajajo, da je pogoj za uveljavljanje pravic potrjena vozovnica in pravočasna prijava na let. torek • 22. avgusta 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da se je mestna občina pri grajenski športni investiciji - tam so zgradili igrišče za odbojko na mivki - zelo scajhnala. Globoko je segla v občinski mošnjiček in jim kupila - mivko. Če bodo Grajenčani pridni, dobijo prihodnje leto kak kanister bitumna, da si sami zamešajo asfaltno mešanico in položijo asfalt po svojih neurejenih cestah. V zahvalo za takšno dobro občinsko proračunsko kuhanje sta župan in direktorica uprave prejela kuhalnici - da bosta še naprej mešala meglo. A če pogledamo županov izraz na obrazu, nam ta pove neko znano izjavo: »Ne čujem dobro ...« Govori se ... ... da so »pijane in zadrogi-rane omladince«, ki so lomili lipe pri toplicah (kot take jih je prepoznal glas ljudstva), proglasili za vandale. Le kak izraz bi potem morali uporabiti za župana in mestni svet, ki so odobrili posek drevja vsepovsod po mestu -nazadnje na tržnici... Hani-bali? Drevesni Stalini?Zeleni udbovci? Mestni lubadarji? ... da je pravzaprav nenavadno, da slovenska obmejna statistika kaže, da je mejo z ljubljeno južno sosedo prečkalo v juliju manj potni- Foto: Tajno društvo PGC kov kot lani, sosedje pa govorijo o turističnih rekordih. Očitno nekateri v 'lepo našo' priplavajo, ilegalce z juga pa štejejo dvojno ... ... da smo pred kratkim slišali, da so pri nogometni ekipi Aluminija za okrepitev svoje igralne vrste dobili nogometaša, ki je zadnjih nekaj let preživel v - komi. Šele ko smo videli to 'komo' napisano, smo razumeli, da je bil tip v mestu Coma, ne v komi... ... da se vojaške zaveznice velikega ameriškega brata strinjajo z njegovo ugotovitvijo, da ima Severna Koreja jedrsko orožje. Presenečenje? (Najbrž se strinja tudi pomembna zaveznica Slovenija, Presenečenje?) Kot so se strinjale glede Natove ugotovitve o kemijskem in še kakšnem orožju pri Sadamu v Iranu (čepra v ga potem niso našli. Presenečenje?). Ker če brat kihne, so prehlajeni vsi »zavezniki«. Zlasti tista pomembna iz Ljubljane, brez katere Nata niti ne bi bilo... Vsaj po njihovem prepričanju ... ... da nas je moderna in-ternetna tehnologija povsem zasužnjila. Ali zunaj dežuje, človek ne ugotavlja več na zastarel način (da bi pogledal skozi okno ali stopil na hišni prag in stegnil roko), ampak pogleda na ARSO, kaj tam kaže. »Vse je rdečo, poberimo perilo!« Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 6 6 1 5 7 8 2 4 8 7 5 1 9 1 3 5 1 2 6 7 9 9 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€€ GG Bik vv © €€ GGG Dvojčka VVV ©©© € GG Rak V ©© €€€ G Lev VV © €€ GGG Devica V ©©© €€€ GG Tehtnica VVV ©© € GGG Škorpijon VV ©©© €€€ G Strelec v ©©© GG Kozorog VV © G Vodnar VVV © GGG Ribi VVV ©© GGG Torek, 22. avgust 09:00 Lenart, prostori DPM na Trgu osvoboditve 6, Poletje v Lenartu, LenArt, zabavne in ustvarjalne delavnice za otroke, Vsak dan, do četrtka, 24. avgusta 10:00 Ptuj, CID, Oblikuj svoje poletje, filmska delavnica, za mlade od 11 do 18 let, vsak dan do petka, 25. avgusta, med 10. in 12. uro, kako posneti svoj film 18:00 Lenart, Dom kulture, Poletje v Lenartu, LenArt, lutkovni muzikal za otroke, Peter Klepec 18:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, Ekološka kmetija Forštnerič, ogled razstave zaščitenih in ogroženih rastlin Slovenije ter ogled rastlin in zelišč na kmetiji Forštnerič, avtor Marjan Šenica Sreda, 23. avgust 07:00 17:00 18:00 18:00 19:00 20:30 23:00 Slovenska Bistrica, izpred avtobusne postaje, Pohodniški izlet v Logarsko dolino Ptuj, Grajska ulica 1, zbirno mesto DomKulture Muzikafe ob 16.45, 21. festival Dnevi poezije in vina,Huda pokušnja, degustacija vin in pesniško branje, vinar - Verus vinogradi, pesniški gost Laura Accerboni, moderator Jože Rozman Spodnji Velovlek, prostori PGD, 14. praznik ČS Rogoznica, turnir v namiznem tenisu in šahu Majšperk, 90 let PGD Majšperk, gasilska vaja Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, dvorišče, literarni večer s pesnikom Andrejem Brvarjem in razstava njegovih del Ptuj, Vrazov trg, 21. festival Dnevi poezije in vina, odprtje, osrednji dogodek, premierno branje Odprtega pisma Evropi, belgijskega avtorja Stefana Hartmansa, koncert Bilbi Ptuj, Stara steklarska delavnica, Dnevi poezije in vina, predstava Petra Božiča Mravlje so še na zvezdah Četrtek, 24. avgust 10:00 Ptuj, Vrazov trg, DomKulture Muzikafe, 21. festival Dnevi poezije in vina, srečanje z Andrejem Brvarjem ob 10.00 v prostorih Ozare, voden ogled knjižnice ob 10.00, Vesopolis se predstavi ob 11.00 v DomuKulture Muzikafe, zasebno branje pri Branki Bezeljak ob 14.00, Odprto pismo Evropi ob 15.30, Huda pokušnja ob 17.00 v Ptujski kleti, Film Brezmejno ob 17.30 in 19.30 v Mestnem kinu, zasebno branje pri Turinovih ob 18.30, degustacije vin med 19. in 23. uro na Vrazovem trgu, Veliko pesniško branje ob 20.30 na Vrazovem trgu 18:00 Slovenska Bistrica, grad, strokovno vodenje po razstavi Štajerski Herkul, po sledeh freskantskih naročil Ignaca Marije grofa Attemsa Petek, 25. avgust 10:00 Ptuj, Vrazov trg, DomKulture Muzikafe, 21. festival Dnevi poezije in vina, zasebno branje, vodstvo po razstavi Veliko je lepo ob 10.00, pogovor s častnim gostom festivala, čilskim pesnikom Raulom Zurito ob 11.00 v DomuKulture Muzikafe, zasebno branje v Prešernovi 23 ob 14.00, pogovor o sodobni madžarski poeziji v DomuKulture Muzikafe ob 15.30, Huda pokušnja ob 17.00 pri Nevenki Dobljekar, pogovor s Svetlano Slapša ob 18.00 na ptujskem gradu, zasebno branje Anti-kvitete Trop in Cvetličarna Roža ob 18.30, degustacija vin do 23.00, veliko pesniško branje ob 20.30, koncert Bališ, plesna zabava s starimi ptujskimi rokerji New Ex ob 23. v Stari steklarski delavnici 15:00 Kidričevo, 5. Poletni dejavni dnevi za otroke, mlade in starše 18:00 Majšperk, Breg, galerija Tovarna umetnosti, 21. Festival Dnevi poezije in vina, odprtje razstave Globine vidnega Apolonija Simona 18:00 Sp. Velovlek, prostori PGD, 14. praznik ČS Rogoznica, turnir v kartanju (šnops) in pikadu 18:00 Majšperk, KPC, 90 let PGD Majšperk, slavnostna akademija, kulturni program, nagovori in predstavitev Zbornika PGD Majšperk ob 90-letnici 19:30 Slovenska Bistrica, grad, Znane melodije s Petro in Sergejem Ruprehtom in saksofonistom Otom Vrhovnikom 20:00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, 21. festival Dnevi poezije in vina, pesniško branje 20:00 Lenart, Dom Kulture, Poletje v Lenartu, LenArt, koncert uglasbene poezije, Ditka in Feri Lainšček, Ne bodi kot drugi Sobota, 26. avgust 18:00, Destrnik, športni park, nočni turnir v malem nogometu za pokal Vrbenčar Mestni kino Ptuj Velja za teden od 22. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 28. avgusta 2017. - dobro, 3 znaki - odlično Sreda, 23. avgust: Zbogom Berlin. Četrtek, 24. avgust: 17:30 in 19:30 Dnevi poezije in vina, film Brezmejno. Petek, 25. avgusta: 10:00 Kino vrtiček na Dnevih poezije in vina: Časovna kad Doktorja Proktorja, filmska ustvarja I niča in igralnica Moj časovni stroj; 17:00 Zbogom Berlin; 19:00 Pariz lahko počaka; 21:00 Voznik. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 28. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončk-om z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Matic Vrtič, Zamušani 40 A, 2272 Gorišnica. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 22. avgusta 2017 RADIO)))TEDNIK Pravila za objavo prispevkov in oglasov Zakonodajni referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper Radio Ptuj in Štajerski tednik na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji-določata in objavljata pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa in časopisnega prostora ob Zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki bo potekal v nedeljo, 24. septembra 2017. 0 načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov odloča uredništvo samostojno, v skladu z uredniško politiko. Med volilno kampanjo bosta Radio Ptuj in Štajerski tednik skladno z Zakonom o medijih objavljala popravke oziroma odgovore na objavljene informacije ter pri tem odrekla objavo vsem, ki bi popravke ali odgovore poskušali izrabiti za posredno referendumsko kampanjo. Radio Ptuj in Štajerski tednik vabita vse zainteresirane k oglaševanju in sporočanju oglasnih vsebin in sodelovanju v pogovornih oddajah. Volilni oglasi ne smejo kršiti zakonov in drugih predpisov. Skladno s 7. členom Zakona je obvezna navedba naročnika oglasa, ki tudi odgovarja za točnost in resničnost navedb v oglasu. Cene oglasov so v skladu s cenikom družbe Radio-Tednik. Naročniki volilnih propagandnih sporočil morajo objavo naročiti z ustrezno opremljeno naročilnico in vnaprej poravnati celoten znesek naročenega oglaševanja. Dokler predplačilo ne bo opravljeno, sporočila ne bodo objavljena. O objavi oglasov naj se naročniki dogovorijo z marketingom družbe Radio-Tednik (vodja marketinga: Bojana Čeh, tel. 02 749 34 30, e-pošta: bojana.ceh@radio-tednik.si). Pritožbe Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati ali njihovi zakoniti predstavniki, bralci in poslušalci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. it Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo TV OKNO Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta: v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ O A Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojni kova c. 3 2250 Ptuj r Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. * * Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri ^ 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica Radio-TednikPW] ŠtajerskihEDNIK 89.8.98.2-I04-.3 OOOOOl Jfc Janez Novak izmed zelo privlačnih nagrad: športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12.2017...... Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 1S evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Lepi spomini ne bledijo! hvxMn'J IZ VSEBINE »/«če w«Hi um htr*n 3) KikiM «mu** raijrio v Ptuj«(ttta Ui«f»efs obrnit* Pobfci«® 7) PETO BRIGADIRSKO POIETJE V OBCMI PTUJ Za zdravo pitno J^ vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor S SUt KMMIU» OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas aii vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! i Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | www.tednik.s tednik@tednik.si 3838898114427 torek • 22. avgusta 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 ZA ŠOLO DELOVNA OBLAČILA, ROKAVICE, OBUTEV ZA VSE POKLICE IN PRAKSE gradbenik, mehanik, kmetijec, medicinec, šofer M MALOPRODAJA UGODNE AKCIJSKE CENE ZADNJIH ŠTEVILK ZAŠČITA PTUJ d.o.o., Rogozniška cesta 13 08:00 Volem OŠ Destraik-Tmovska vas 119:50 (joslilnn p l :.i"jl'I ' 10:511 Oddaja iz ptcicklosti 12:00 Video si rim I ! vin! Italijanska trgovina - v živo ! S:O0 (U:.l.i|.i iz občine Majšperk 20:(j0 Kmečke i.tc čili Destrniku 21:40 Majiperit- Oddaja iz prctekbsli I 23«0 Vitko strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si (>K:00 70 let PGD Podvinci 09:10 Ljudski pevci se predstavijo 10:50 Utrip iz Ormoža I2:(XJ Vid«) strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Tekmovanje v oranju s starodobniki 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Viden strani 08:00 Oddaja iz občine Hajdina 10:0(1 Oddaja iz občioe Starce 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Oddajo iz občine Hajdina 21:00 Hajdina- Oddaja i/ preteklosti 22:00 Sieda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava I16d.2252 DORNAVA; info@siplv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044, www siplv.sl Marketing: Megamarkeling d.o.o.; 02 74 9 34 27: 031 627 340 www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimiregijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM traktor IMT 558, letnik 1980. Inf. na tel. 041 312 624. PRODAM teličko simentalko, staro tri tedne. Tel. 070 250 441._ PRODAM telici, breji v devetem mesecu in eno v petem. Tel. 051 208 622._ PIŠČANCE, štiritedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246, Rešek, Starše 23._ NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možnost dostave, naročila na telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23. DOM STANOVANJE PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2, v pritličju, v Bistrici ob Dravi, ali menjam za vikend ali manjšo hišo v okolici Leskovca ali Vidma. Energ. iz. št. 2015-105-17-17567. Tel. 031 669 145. Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, srca naša nikoli ne bodo pozabila. SPOMIN Danes mineva 21 let, odkar si nas zapustila, draga t Matilda Markovič IZ GREGORČIČEVEGA DREVOREDA 13, PTUJ 14. 3. 1904-22. 8. 1996 Novembra bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil dolgoletni prijatelj Stanko Draškovič IZ GREGORČIČEVEGA DREVOREDA 13, PTUJ 6. 11. 1940-18. 11. 2007 Vajini najdražji v Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Napovednik dogodkov lahko odslej najdete tudi na Facebook strani Štajerskega tednika facebook.com/StajerskiTednik RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I0473 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 www.vitavera.si ^m'« TEDNIK SPOMIN Minilo je eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Oto Sagadin PREPOLJE 118 Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. v Štajerski TPniiiii www.tednik.si Pl ■l Stajerskitednik 1 bllNIK - Stajerskitednik Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 www.tednik.si tednik@tednik.si Destrnik • Tradicionalno srečanje upokojencev Spodnjega Podravja Dolgost življenja je civilizacijski napredek, zato ne more biti problem Tradicionalno srečanje upokojencev Spodnjega Podravja je letos potekalo na Destrniku v organizaciji DU sv. Urban Destrnik. Udeležilo se ga je blizu 1000 upokojencev, največ doslej. V Spodnjem Podravju deluje 43 društev upokojencev z 12.000 člani, ki so povezana v Pokrajinsko zvezo društev Spodnje Podravje Ptuj. Sobota, 19. avgusta, je bila njihov praznični dan, dan druženja, veselja, prijateljevanja in izmenjave izkušenj v društvenem delovanju; življenju nasploh. Prijazno dobrodošlico z željo po veselem druženju so jim izrekli župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, predsednik DU sv. Urban Destrnik Branko Go-ričan, predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman, direktorica hotela Delfin Izola Nina Golob in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Franc Hojnik, ki je še posebej pozdravil upokojence iz Središča ob Dravi in občine Sveti Tomaž. „Mi starostniki moramo svojim zanamcem nekaj zapustiti, četudi sami nimamo. Bodimo aktivni, pozitivno naravnani, čim več se smejmo, smeh je namreč pol zdravja, pa skupaj moramo držati. Samo na ta način bomo slišani, včasih pa tudi uslišani," je poudaril, Destrničanom pa se je zahvalil za gostoljubje. Demografski rezervni sklad nujno potreben Slavnostna govornica Marija Pukl, podpredsednica Zveze društev upokojencev, je predstavila nekatere najpomembnejše aktivnosti Zveze oz. zadeve, ki se še kako dotikajo današnje in prihodnjih generacij upokojencev. V prvi vrsti gre za demografski rezervni sklad. V Zvezi so zakon preučili, nanj imajo veliko tehtnih pripomb, tako kot nekateri drugi (sindikati), ki pa zahtevajo obrazložitev in tudi uskladitev z upokojenci. „Za nas upokojence in tudi bodoče upokojence je ta sklad izjemnega pomena. Iz strategije dolgožive družbe, ki jo je pred kratkim sprejela vlada, izhajajo resna opozorila in resne usmeritve, kaj vse bo treba narediti v naši državi, da bomo vzdrževali zdravstveni, socialni, šolski in druge sisteme. Razmerja med tremi generacijami se spreminjajo, starejših je vedno več, ampak to ne bi smel biti problem družbe, saj naj bi bila dolgost življenja civilizacijski napredek, dosežek. Kar je dosežek, pa ne more biti problem. Zahtevamo neodvisnost in samostojnost sklada, ker bo samo tako možno gospodarsko upravljati sredstva sklada, da se ne bodo ponovno razpršila in preusmerila drugam, da se bo ustvaril donos in da bo to tista rezerva, ki bo vedno na razpolago upokojenski blagajni. Tega zdaj nimamo. Upokojenci moramo biti blizu sprememb, ne smemo se jim izmikati, saj bomo sicer na nekaterih področjih izlo- čeni, kar se že sedaj dogaja pri različnih karticah. Zveza društev upokojencev ima tudi zato velike naloge na področju izobraževanja in usposabljanja," je izpostavila Marija Pukl in se zahvalila vsem prostovoljcem za njihovo izjemno delo, ki ga opravljajo v projektu Starejši za starejše, ki je bil nagrajen z evropsko nagrado Državljan Evrope. Pomen tega projekta bi morala spoznati tudi naša vlada, še posebej ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kako povrniti zaupanje v pokojninski sistem S tem delom, ki ga opravljajo prostovoljci na terenu za vse, ki so pomoči potrebni, dejansko opravljajo delo, ki bi ga morala država, a ga ne. ZDUS bo šel v akcijo, da se to, ta pomoč, ki je sedaj prostovoljna, tudi sistemsko uredi. Treba pa bo spremeniti tudi nekatere določbe zakona o prostovoljskem delu. V Zvezi si tudi prizadevajo za medgeneracijsko urejanje vprašanj, tudi v demografskem skladu morajo biti viri natančno določeni. »Tako bi morali biti deleži koncesnin od vode, lesa, kazni civilnim osebam itd. Bistvo demografskega sklada pa je v tem, da mladi generaciji in aktivnim vrnemo vero (zaupanje) v obstoječi pokojninski sistem. Danes namreč pogosto slišimo: 'Kaj pa bi plačeval, saj tako ne bom imel pokojnine.' Uspešni bomo le, če bomo enotni, če bomo šli z istimi cilji naprej, če se bomo posvetovali, upošte- vali in delovali usklajevano,« je sklenila slavnostna govornica Marija Pukl, »ker tudi upokojencem dela ne bo tako hitro zmanjkalo«. Na Destrniku so v soboto podelili tudi posebne zahvale, ki so jih prejela društva, ki so se izkazala pri organizaciji športnih tekmovanj oz. s športnimi dosežki. Prejeli so jih: DU sv. Urban Destrnik, DU Zavrč, DU Polenšak, DU Zagojiči, DU Miklavž pri Ormožu, DU Ptuj, DU Budina-Brstje in DU Markovci. V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke Urbančan-ke, članice TD Destrnik, Stari prijatelji iz Kicarja in hišni ansambel DU Markovci. V družabnem delu srečanja pa so za prijetno razpoloženje in druženje poskrbeli člani ansambla Marki iz Prekmurja. MG Foto: MG Slavnostna govornica Marija Pukl, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije. Napoved vremena za Slovenijo Osebna kronika Rojstva: Marina Viher, Klepova ulica 40 a, Ptuj - deček Luka; Alenka Strelec, Prvenci 21, Markovci - deček Anže; Sandra Ta-šner, Mezgovci ob Pesnici 49 a, Dornava - deklica Hana; Katja Sever Prejac, Trgovišče 19, Velika Nedelja - deček Liam; Jasmina Rakuša, Tibolci 54 a, Gorišnica -deklica Ema; Sonja Kovačec, Cun-kovci 12 c, Gorišnica - deklica Zala; Brigita Peršuh, Jastrebci 51, Kog - deklici Iva in Zara; Nataša Vrbnjak, Trajanova ul. 14, Ptuj -deček Jure; Larisa Juvančič, Har-dek 16, Ormož - deklica; Ines Novak, Mariborska c. 39, Dravograd - deklica; Suzana Poljanec; Nova vas pri Markovcih 49, Markovci -deček Noel; Mateja Gabrovec, Va-reja 41 a, Videm pri Ptuju - deček Tai; Biserka Erhatič, Stanošina 8 a, Podlehnik -deklica Sia; Milena Lakoše, Prvomajska ul. 52, Miklavž na Dravskem polju - deček Nace; Špela Podgrajšek, Šolska ul. 8, Oplotnica - deček Erik; Petra Muhič, Žitence 35, Jurovski Dol - deklica Sofia; Janja Frank, Ul. Roberta Kukovca 17, Maribor - deklica Brina; Martina Vidovič, Soviče 23, Videm pri Ptuju - deklica Lana; Simona Žumbar, Be-lšakova ulica 32, Ptuj - deček Oskar; Maruša Zorli, Zamušani 54 a, Gorišnica - deklica; Dinka Kos, Čermožiše 90, Žetale - deklica Neli; Alenka Vnuk, Polenci 1, Polenšak - deček Valentin; Jasna Auer Antončič, Zlatoličje 7, Starše - deček Ben; Darja Zemljič, Zg. Leskovec 10 c, Zg. Leskovec -deklica Zala; Tamara Horvat, So-betinci 14 a, Markovci - deklica Pija; Mojca Maroh, Ul. 25. maja 8, Ptuj - deček; Maja Kodrič, Bukovci 146, Markovci - deklica Zala; Evelin Strelec, Grajena 14 a - deklica Sara; Petra Živko, Tajna 58, Fram - deček Val; Amela Karalic, Žabjak 65, Ptuj - deklica Nejla; Petra Novak, Breg 53 a, Majšperk - deček Lovro; Darja Verlak, Stojnci 117, Markovci - deček; Natalija Matjašič, Zlatoličje 72 a, Starše - deček Jakob; Gabrijela Galun Krajnc, Lancova vas 74 b, Videm pri Ptuju, deklica - Iza; Al-binca Skuber, Volkmerjeva c. 24, Ptuj - deklica Eva; Natalija Arnuš, Gorišnica 172 a, Gorišnica - deklica Lia; Natalija Krajnc, Turniška ulica 16, Ptuj - deček Teo. Umrli so: Stanislav Horvat, Hum pri Ormožu 19, roj. 1927 - umrl 4. avgusta 2017; Katarina Sven-šek, roj. Cestnik, Lancova vas 1, roj. 1930 - umrla 8. avgusta 2017; Franc Koletnik, Ptuj, Kraigherjeva ul. 18, roj. 1955 - umrl 4. avgusta 2017; Anton Dolinar, Vitomarci 5, roj. 1932 - umrl 5. avgusta 2017; Vilhelmina Vin-cencija Burjan, Skorba 44, roj. 1928 - umrla 8. avgusta 2017; Dušica Mužerlin, roj. Grajfoner, Zg. Pristava 5, roj. 1956 - umrla 8. avgusta 2017; Štefan Cigan, Lovrenc na Dravskem polju 85 d, roj. 1933 - umrl 10. avgusta 2017; Ana Lesjak, roj. Šibila, Apače 291, roj. 1954 - umrla 11. avgusta 2017; Stanislav Krajnc, Sestrže 60, roj. 1962 - umrl 10. avgusta 2017; Albina Horvat, roj. Štebih, Lasigovci 4, roj. 1931 -umrla 12. avgusta 2017; Pavla Kralj, roj. Keček, Pavlovci 27, roj. 1946 - umrla 13. avgusta 2017; Jožef Zupanič, Ptuj, Pivkova ul. 11 a, roj. 1934 - umrl 16. avgusta 2017. Poroke - Ptuj: Damjan Tekmec, Ptuj, CMD 13, in Sanja Horvat, Bukovci 101 d; Stanko Roškar in Irena Munda, Ptuj, Ulica 25. maja 8; Davorin Cingesar, Kicar 141, in Amalija Pivko, Stojnci 22; Niko Vinkler, Lešje 14, in Sabina Petek, Ptu, Ulica 25. maja 6; Roman Krajnc, Ptuj, Gubčeva ul. 19, in Sabina Angel, Bolečka vas 3; Emil Aracki in Sabina Ciglar, Spuhlja 105 a; Dušan Pajnkihar, Rodni Vrh 13, in Petra Topolo-vec, Dežno pri Podlehniku 15; Aleksander Kukovec, Dragovič 33 b, in Suzana Horvat, Dragovič 29 a; Dejan Lovrenčič in Marina Cmrečnjak, Ptuj, Ulica Vide Alič 42; Matej Hergan in Mateja Špec, Spodnje Jablane 43 d.