Ijublj3nsk3 bsnks gJŽbS^k^SedS^SSke- ,; ^ETo XXV. — številka 38 j^^e'Jl: ob«, konference SZDL I^T6' Kranj, Radovljica, Sk. Loka , "~ Izdaja CP Gorenjski tisk •» o!i G,avnl "rednlk Anton Miklavčič "dvorni urednik Albin Ućakar £j- A S ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV NEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 17. 5. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poitednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poitednik, in sicer ob sredah in sobotah. Prodaja po znižanih cenah MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE, S POUDARKOM NA ŽENSKIH POMLADANSKIH KRILIH 40 - 60 % v prodajalni BLAGOVNICA, Kranj, Poštna 1 KRANJ OBIŠČITE NAS, UGODNO BOSTE NAKUPILI! Kej£?Iodu štafete v Kranj je govoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Polde r- — Foto: F. Perdan &Wril POpe!-^e Js tov. Vida Tomšič aktualn Perdan v prostorih kranjske občinske skupščine govorila o ne- t e1h iT j lomsi l°: F ^Inih vprašanjih žensk v ekonomskem in družbenem življenju naše družbe. — Štafeta mladosti na Gorenjskem Štafeta mladosti s pozdravi jugoslovanske mladine maršalu Titu za 80. rojstni dan je danes prispela na Gorenjsko. Njen prvi daljši postanek je bil ob pol devetih dopoldne v Skofji Loki. V kinu Sora jo je pozdravil predsednik občinske konference zveze mladine Škofja Loka Marjan Smld. V kulturnem programu so sodeloval] recitator-ji loške gimnazije in garnizije JLA ter pevski zbor domače osnovne Šole. Titova štafeta Je nato nadaljevala pot po Selški dolini do Železnikov. Pionirji in mladinci so jo nato nosili skozi partizanski vasici Draž-gošc in Jamnik. Ob 11. ur] so jo sprejeli Radovljičani. Okrog 1000 mladih je pozdravilo tudi štafeto s Triglava in štafeto z Jalovca, ki sta se pridružili zvezni štafeti. V Radovljici je ob sprejemu štafete govoril predsednik tamkajšnje občinske mladinske organizacije Drago Rozman. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji, pevci 'n harmonikarji. Uro kasneje so letošnjo Titovo štafeto sprejeli Tržičani. Pri spomeniku NOB sta se jI pridružili dve lokalni štafeti, in sicer so jih prinesli učenci z Loma in Podljubclja. Na slovesnost] sta govorila sekretar občinske konference ZKS Inž. Kristjan Perko In predsednik občinske mladinske konference Jože Klofutar. Tudi v Tržiču Je bil ob sprejemu štafete kulturni program. Mladi nosilci štafete so palico s pozdravi predsedniku Titu ob 13. uri prinesli v Kranj, že pred prihodom štafete je bil v stavb) občinske (Nadalj. na 2. str.) NE POZABITE, JUTRI, 18. MAJA, BO PO VSEJ SLOVENIJI OD 17. DO 19. URE ZBIRALNA AKCIJA OBLAČIL, OBUTVE IN POSTELJNINE Ženske ne potrebujejo posebnih pravic Na Gorenjskem Je razen na Jesenicah med zaposlenimi prek 50 odstotkov žensk. Čeprav si proizvodnje brez njih ne moremo zamisliti, je njihov delež v predstavniških in samoupravnih organih dokaj skromen. Da bi dobile odgovor na številna vprašanja, so kranjske družbenopolitične organizacije zaprosile Vido Tomšičevo za predavanje in razpravo o družbenem uveljavljanju žensk pri nas. Vida Tomšičeva je v razpravi potrdila, da v zadnjih letih v Jugoslaviji opažamo padec števila žensk med člani svetov KS, da jih je vse manj med odborniki ter poslanci zvezne in republiške skupščine ln, da skoraj ne odločajo pri politiki. Menila je, da je vzroke treba iskati predvsem v odtujevanju upravljanja neposrednim proizvajalcem in s tem tudi ženi. Zato je reševanje teh vprašanj odvisno predvsem od tega, kako bomo uspeli izvajati ustavne amandmaje, ki dajejo već pravic delavcem. Ko bo lahko neposredni proizvajalec razpolagal s svojim dohodkom, se bodo lahko uresničevale zahteve žensk in s tem tudi potrebe družbe. Enkrat za vselej moramo opraviti tudi z zastarelim mišljenjem, da je žena zaposlena le zato, ker smo revna dežela in da naj bi se takoj vrnila domov, ko bo mož imel dovolj veliko plačo. Pri tem se moramo zavedati, da se ženske lahko uveljavljamo le s svojim delom in le tako lahko sodelujemo pri vzpostavljanju enakopravnih odnosov v družini in družbi. Vsekakor pa bomo morali poskrbeti za večjo zaščito žene — matere. Vida Tomšičeva Je predlagala enoletni porodniški dopust, ki bi ga lahko žena brez škode nadoknadila s kasnejšim delom. V večji meri bomo morali urediti otroško varstvo, ki naj bo ženi na voljo v vsakem času. Vida Tomšičeva je govorila tudi o nočnem delu, v nadaljevanju razprave pa je odgovorila na vrsto vprašanj, ki so jih zastavili predstavniki delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organizacij vse Gorenjske. L. B. KRANJ 9 Kranj, 16. maja — Dopoldne ob 9. uri je bil sektorski posvet o priplavali na splošni ljudski odpor v občini, krajevni skupnosti, delovni organizaciji in v šoli. Hkrati so razpravljali o aktivnosti družbenopolitičnih organizacij ter društev v obrambnih pripravah. £ Komite občinske konference zveze komunistov bo jutri, v petek in v soboto organiziral seminar za kandidate za sprejem v zvezo komunistov. £ Pri občinskem odboru zveze združenj borcev bo danes ob 16. uri predsedstvo razpravljalo o programu socialne politike v občini. Q Včeraj je bilo v Kranju posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in oddelkov za narodno obrambo gorenjskih občin. Posvetovanja se je udeležil tudi predsednik komisije za splošni ljudski odpor pri republiški konferenci SZDL general Franc Poglajcn-Kranjc. Na posvetovanju so razpravljali, kako daleč so z obrambnimi pripravami v posameznih gorenjskih občinah. -Jk 0 Danes popoldne se bosta sestala oba zbora občinske skupščine. Obravnavala bosta urbanistični načrt Bohinja. Na dnevnem redu pa je tudi poročilo prisilnega upravitelja podjetja Transport Radovljica in poročilo o stanovanjski problematiki v radovljiški občini. 0 Jutri dopoldne bo v hotelu Jelovica na Bledu razširjena seja strokovnega odbora za turizem in gostinstvo Kranj, ki deluje v okviru republiške gospodarske zbornice. Na seji bodo razpravljali o poslovanju gostinstva in o turističnem prometu v prvih štirih mesecih letos. £ S svečano sejo delavskega sveta v petek v dvorani kina v Radovljici ob 10. uri bo kolektiv tovarne Verig Lesce proslavil 50-letnico obstoja tovarne. V soboto ob 10. uri pa bodo pred restavracijo Center v Lescah razvili tudi nov sindikalni prapor. Razen tega bodo ta dan podelili priznanja delavcem. A. 2. SKOFJA LOKA 0 Za petek ob 16. uri je sklican sestanek odbora konference za družbeno ftktivnost žensk Škofja Loka. Na dnevnem redu je razprava o delu konference in izdelava načrta dela za prihodnje ter izvolitev predsednice in tajnice. £ Aktiv mladih komunistov občine Škofja Loka bc^ imel »ejo 19. maja ob 17. uri. Sprejeli bodo akcijski program akti-Va mladih komunistov, razpravljali bodo o pripravah mladincev za sprejem v organizacijo zveze komunistov in o razmerah v samskem domu v Železnikih. TRŽIČ Q Preteklo soboto je odbor ZRVS Tržič organiziral v Pod-ljubelju predavanje, na katerem so seznanili prebivalstvo z orožjem, ki je v sestavu pešadijskih enot JLA. Predavanje je bilo namenjeno predvsem za prebivalce, ki niso. vojni obvezniki. Za zaključek predavanja so izvedli streljanje z vojaško puško. -jp 0 V petek je bila prva seja na novo izvoljenega koordinacijskega odbora za SLO pri ObK SZDL Tržič. Podano je bilo kratko poročilo o delu dosedanjega odbora in o smernicah novega odbora za delo v tekočem letu. V enajstčlanskem odboru so vključeni predstavniki specializiranih organizacij, ki lahko znatno pripomorejo k uspešnemu delu organizacije SLO v miru in predvsem v vojni. V programu so predvidena razna predavanja po gospodarskih in družbenih organizacijah o obrambi naše domovine. Koordinacijski odbor je tudi sklenil, da je potrebno vključiti v SLO tudi večje število žena in mladine. -Jp 0 Danes popoldne bo v Tržiču seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri bodo med drugim obravnavali poročila za četrto zasedanje konference, ki bo proti koncu maja. Na seji izvršnega odbora bodo razpravljali tudi o predlogu za povišanje članarine SZDL v krajevnih organizacijah. Istočasno pa se bo sestalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Na sejo so povabili predstavnike sindikalne organizacije v obratu Žita v Tržiču. Glavna tema razgovora bo redna preskrba s kruhom v občini in reševanje problemov delavcev, ki so zaposleni v tržiški pekarski industriji, -jk Po enotedenskem obisku v nekaterih zahodno nemških deželah se Je v soboto vrnila cija republiškega izvršnega sveta pod vodstvom predsednika Staneta Kavčiča. — Foto: F.«*1 Uspešen obisk Menil je, da bi Posa,ntn0 občinske skupščine, P0^' iz Prekmurja, morale n? zati tesnejše stike s svoj ^ delavci oziroma občani ' ^ Po enotedenskem obisku v nekaterih zahodnonemških deželah Bavarski in Bremnu se je v soboto vrnila delegacija republiškega izvršnega sveta, ki jo je vodil predsednik Stane Kavčič. Ob vrnitvi je član izvršnega sveta in član delegacije inž. Franc Razdevšek povedal, da je bil obisk uspešen. S predstavniki Bavarske in Bremna so se pogovarjali o možnostih za poglobitev gospodarskega in kulturnega sodelovanja ter o problematiki naših delavcev, zaposlenih na tem področju. Med obiskom so se pogovarjali tudi o turizmu, kjer so ugotovili, da bi bila potrebna večja propaganda našega turizma na Bavarskem in v Bremnu. Posebno zato, ker so gostje iz Zvezne republike Nemčije na drugem mestu po prenočitvah tujcev v naši republiki. Inž. Franc Razdevšek se je med obiskom pogovarjal tudi z našimi delavci in povedal, da so se leti še" posebno zanimali, kdaj bodo tudi v domovini za njih ustrezna delovna mesta. Štafeta mladosti na Gorenjskem (Nada!j. s 1. strani) skupščine koncert kranjske godbe na pihala in nastop pionirske folklorne skupine osnovne šole Matija Vaija-vec iz Preddvora. Ob prihodu štafete je govoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Polde Kejžar. V kulturnem programu do odhoda štafetne palice ob 13,20 so sodelovali recitatorji ter mladinska pevska zbora osnovnih šol France Prešeren In Lucijan Seljak iz Kranja. Naslednja postaja štaf^jj po poti po Gorenjskem J* u Kamnik, kamor je ,prI?j!L malo po drugi url P°P^W" Štafeto je pričakalo tudi * liko število delavcev, saj J bil maršal Tito pred v.oJ" zaposlen v dveh kamnu* podjetjih. .p Štafeta se je nato PosloVL od Gorenjske in se prek " nivca napotila v Gornji Mozirje, Šoštanj in Vclenj^ kjer bo prenočila. Jutri ^ nadaljevala pot po S ta jer* J. Košnji »OKROGLA MIZA« O PROGRAMU SOCIALNE POLITIKE — Časopis Komunist in komite ^ črnske konference zveze komunistov Kranj sta v soboto dopoldne v prostorih kranjske o ^ ske skupščine organizirala »okroglo mizo«, kjer so se pogovarjali o programu socialne P ^ ke v kranjski občini. Na razgovoru so sodelovali člani komiteja občinske konference ZK, v ^ stavniki organizacij ZK In predstavniki nekaterih družbenih služb iz kranjske občine ttf j, gi. O zanimivem razgovoru bomo Se pisali, obj avljen pa bo tudi v časopisu Komunist. 2. — Foto: F. Perdan /O ljubljanska banka ?2DA - H. MAJA 1972 Kompenzacija ni prinesla rešitve škofjeloška podjetja so se znašla v presenetljivem položaju: kljub darskim rezultatom jim grozi polom Sodeč Po analizi, ki jo je minulo sredo na seji zbora delovnih s[^nizacij skupščine občine Škofja Loka podal predstavnik j K Kranj, so loška podjetja lani gospodarila dokaj dobro. J*! Pa Je spričo splošne nelikvidnosti položaj mnogo manj v 2°at kot se zdi prvi hip. Številke pač ne povedo, da gre glavnem za poslovanje s fiktivnim denarjem in da so raa-ne vsi žiro računi blokirani. Toda o tem pozneje. 29-oH dognanja kažejo irtd • ■ni P°rast vrednosti 3? y^trijske proizvodnje in "°dstotno povečanje celot- ^ -...u ]ju\eeciii|e t^t-iui- kot ?.ohodka- Uspeh je več lU-i °£iten — čeprav ni zgolj PosIrvT^" teprav ni ZS°U ^aica pospešene aktivno-cii' amPak tudi odsev infla-Ijiv siban'- ManJ razvese-r» c so ugotovitve o nepo-Ptjj nih računih, ki še na-Jo«J „ skoko\ito »napredujeta',' ,Premembo na bolje na-£,ved«ie le dejstvo, da ob-raš?°Stl do d°baviteljev na- Jatv počasneJe kakor ter" e,.lz Poslovnih razmerij, je p?manjkanja sredstev stopn j samofinanciranja "c zmeraj nteka, saj znaša samo okrog 40 odstotkov. °stalih 60 odstotkov vlaganj 80 krili s posojili. Ce se povrnemo k prej ome" ^lenemu celotnemu dohodku, ki je dosegel 1 milijardo ^3 milijonov novih din, moramo brž poudariti, da skopaj dve tretjini zneska ustvarja industrija. Zato je od učinkovitosti slednje v mnogo-~ein odvisen končni finančni rc?llUat gospodarstva komu- ne °sehS'- S0 P0Prečni mesečni 8a t%H don°dki na zaposlene-in p°skočili za 21 odstotkov basalo 1497 din. se je njih delež v skupnem dohodku vendarle nekoliko zmanjšal (prej 16,1%, lani 15,9%). Podatek priča, da so bile gospodarske organizacije — navzlic inflaciji — pri »navijanju« plač bolj previdne kot doslej, da torej dejansko podpirajo načelo omejevanja pot rošnje. Ker smo nekatere najbolj značilne podatke trenutnega ekonomskega stanja objavili že v eni prejšnjih številk (izvoz!), naj tokrat dodamo le par besed o rentabilnosti, ki v industriji igra zelo važno vlogo. Zapišemo namreč lahko, da se* rentabilnost poslovanja naglo veča. Pri 4-od-stotnem porastu uporabe obratnih sredstev ter ob razmeroma skromnem vzponu števila zaposlenih (584 oseb) so doseženi rezultati zelo ugodni. Kljub nanizanim dejstvom pa strokovnjaki napovedujejo nič kaj rožnato prihodnost. Štirideset loških podjetij je, ustrezno predpisom o multilateralni kompenzaciji, prijavilo za 99 milijonov din dolgov. Po poravnavi, aprila letos, jih je ostalo še za 47 milijonov. Kompenzacija očitno ni dala zaželenih rezultatov, saj bi gospodarstvo Škofje Loke, katere- Mercator • 1 jfrj v Času od 10. do 21. maja 1972, vas vabimo na ogled razstave in prodaje pohištva v Delavski dom Kranj. Bogata izbira najnovejših izdelkov naše pohištvene industrije, pralnih strojev, hladilnikov, štedilnikov, preprog, odej in posteljnega perila po konkurenčnih cenah. Prodaja na potrošniška posojila, za garniturno pohištvo do 10.000 din. Brezplačna dostava na dom. Razstava je odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 19. ure. obisk in naklonjenost se priporoča Veletrgovina MERCATOR, PE preskrba Tržič. ga terjatve močno presegajo neporavnane obveznosti, sicer brž »zavilo vrat« težavam. Mnogi dolžniki so skregani z osnovami poslovne morale in preprosto ne prijavljajo zaostalih računov. Takšno stanje je najhuje prizadelo ži-rovski Kladivar, nadalje Alp-les, Iskro in Tehtnico iz Železnikov ter Transturist škofja Loka. Blokirani žiroji v vrednosti 30 novih milijonov ogrožajo celo izplačevanje rednih mesečnih osebnih dohodkov. Pametnega izhoda ni videti, zato prizadete upravičeno zajema malodušje. no ne znamo zaustaviti ljudi, ki brezobzirno izrabljajo svoj politični vpliv in zveze ter nekazno-v vano kršijo zakone; še Ugodnim gospo- ^ vedno nektmtroHrano dvi- gajo osebne dohodke, gradijo, investirajo in najemajo neupravičene kredite ...« £ »Preveč smo se navadili $ nediscipline,« sodi pred-9 stavnik SDK tov Jenšter-9 le. »Uprave mirno naroča-9 jo blago in surovine — Čeprav so blagajne prazne Q in čeprav predpisi strogo <£ prepovedujejo nadaljnje 0 zadolževanje, čutiti je po-9 polno pomanjkanje gospo-% darske morale, kar meji # že na kriminal... še ved- i ® Kaj potemtakem storiti? Bo res obveljala trditev direktorja Alplesa Janeza štera, ki pravi, da s pošteno igro, s falr plavem pri nas ne opraviš ničesar ter da dosledno spoštovanje sprejetih dogovorov vodi v polom? I. Guzelj /O ljubljanska banka KADROVSKI DIREKTORJI IZ FRANCIJE V ISKRI - Okrog 40 kadrovskih direktorjev is večjih francoskih podjetij, ki so na obisku v naši državi, je v ponedeljek dopoldne obiskala kranjsko Iskro. S predstavniki Elektromehanlk e so se pogovarjali o nagrajevanju, kadrovanju in o drugih vprašanjih v tem kranjskem podjetju. — A. 2. — Foto: F. Perdan PRIKAZ NOVIH GRADBENIH MATERIALOV - Podjetje Merkur Iz Kranja Je v petek po-poldne v sodelovanju s podjetji Lesonit Anhovo, LIP Bled, Glin Nazarje, Jugokeramika Zagreb in Dalmacija cement v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju prikazalo nekatere manj znane oziroma nove gradbene materiale. Zanlm anje je bilo veliko, saj se je prikaza udeležilo okrog tisoč obiskovalcev, med njimi okrog 130 predstavnikov gradbenih podjetij In nekateri gradbeni inšpektorji. Prikazan gradbeni material bo imelo podjetje Merkur v prihodnje na zalogi. — A. Z. — Foto: F. Perdan GLAS * 4. STRAN Takoj potrebujejo prostore za 100 otrok Marljiva krajevna skupnost Na drugi soji skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Radovljica so razpravljali o problemih otroškega varstva v občini. Ugotovili so, da bi v občini takoj potrebovali prostore za okrog 100 otrok. Največ težav imajo na Bledu, kjer obiskuje vrtec 109 otrok, prostora pa je le za okrog 70. Nič ugodnejše ni stanje v Radovljici in tudi deloma v Kropi. Skratka, v občini je prostor za varstvo 311 otrok, trenutno pa je v varstvo vključenih 380 predšolskih otrok, 55 šolskih otrok pa se hrani v teh ustanovah. Vzgojno-varstveni zavod Radovljica s sedežema na Bledu za zdaj upravlja sodem enot v večjih krajih: Bled, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna gorica, Kropa, Lesce in Radovljica. Vrtci so torej v tistih krajih, kjer je največ industrijskih delovnih organizacij. Seveda so težave z varstvom tudi v drugih krajih v občini, vendar pa so v omenjenih sedmih ponekod fce komaj kos novim in novim prošnjam. Starši, ki imajo otroke v vrtcih, plačajo 40 odstotkov stroškov, 60 odstotkov pa plača skupnost. Na skupščini pa so ugotovili, da imajo nekatere delovne organizacije v občini še vedno premalo razumevanja za denarno pomoč svojim delavcem. Kot zgled ostalim so navedli tovarno Plamen iz Krope, medtem ko kažejo določeno razumevanje tudi GG, LIP in Vezenine Bled ter krajevna skupnost Lesce. Posebej pa so na skupščini pohvalili vzgojiteljski kader, ki kljub prostorskim težavam uspešno opravlja svoje naloge. JR Oskar Grzinčič, predsednik sveta krajevne skupnosti Kamnik, ima vedno kopico načrtov, kaj vse bi morali v Kamniku še storiti za lepše življenje domačinov in turistov. Zanimiva so njegova razmišljanja, kako naj bi uredili skozi mesto enosmerni promet, izkoristili železniški predor v mestu za cesto ipd. Kanin ičani z delo«1 Telovadnica naj ostane last družbenopolitičnih organizacij Pretekli teden je bil v Krizah sklican sestanek vseh družbenopolitičnih organizacij in predstavnikov občine Tržič. Sestanek je bil sklican z namenom, da sc razčistijo nejasnosti o prodaji telovadnice TVD Partizan Križe veletrgovini Mercator, poslovni enoti »Preskrba« Tržič. Do nejasnosti je verjetno prišlo zaradi tega, ker je TVD dal prostore v najem poslovni enoti »Preskrba« Tržič, in sicer do L decembra 1972. leta. V najem so dali prostore z namenom, da bi zbrali potrebna sredstva za redno vzdrževanje stavbe. Zadnja večja vzdrževalna dela je društvo opravilo 1958. leta. Do sedaj je bil in je še doni TVD v Križah last splošnega družbenega premoženja, katerega upravlja skupščina občine Tržič. Vsi prisotni so bili enotnega mnenja in odločno proti prodaji telovadnice. Takšen je bil tudi sklep navzočih. Da bi se zadeve o lastništvu in preprečitvi prodaje dokončno uredile, so izvolili posebni koordinacijski odbor. V odboru so vsi pred-s! uvniki družbenopolitičnih organizacij v Križah. Naloga odbora je, da do izteka pogodbe s »Preskrbo« o najemu prostorov uredi lastništvo dvorane. Tako naj bi postala dvorana in celotna zgradba TVD Partizana last vseh družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Križe pod upravljanjem krajevne skupnosti. -jp Sicer pa so lahko zadovoljni krajevne skupnosti, ki la"kc vsak čas pokaže, da lani niso spali. Omenim naj le nekatera pomembna dela v mestu in okolici: Svet krajevne skupnosti je naročil načrt za rekonstrtg cijo Tunji.ske ceste in uredil javno razsvetljavo na tej cesti. Največ- pozornosti so posvetili uredia-i Parmove, Sad* nikarjevc, J . ..uškove, TuiU»' $ke, C, ,;(tvc jn Gasim Poli. Zasuli so opuščeni de« Mlinščico. Precej sredstev uporabili za ureditev p ka ob ljubi jan jevna skupnost je »redila otročke Zapričah. Krajevna skupnost KaiBflj* se |e uveljavila kot močan «° že nenosrečUiv čin'tel j so »loflofr :i cest.. *g •rišče pri eb uresničevanju skupnih P°tr meščanov. Ločani na novosadskem sejmu V petek zjutraj je poseben Transturistov avtobus odpeljal v Novi Sad 45 predstavnikov Kmetijske zadruge Škofja Loka, Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka, banke, Gozdnega gospodarstva in občinskega sklada za po- tudi safflO- Zakaj nezanimanje? spešc vanje kmetijstva, tem so se pridružili kmetje, ki so člani upravnih organov pri zadiugj in Gozdnem gospodarstvu soboto ogled* InnetijsKf tovr- Tretji kongres slovenskih zdravnikov Tretji kongres zdravnikov Slovenije bo v Ljubljani od 17. do 20. maja. Se nikoli doslej ni slovensko zdravniško društvo imelo toliko članov zdravnikov kot prav v sedanjem obdobju, zato bo tretji kongres v primeri s prejšnjima dvema leta 1968 in 1948 resnični kongres slovenskih zdravnikov. Tako so poudarili na nedavni tiskovni konferenci, kjer so novinarje tudi seznanili s temami, ki jih bodo obravnavali na kongresu. Sedanji položaj slovenskega zdravnika je takšen, da velja o tom spregovoriti tudi na kongresu. Nemalo težav je pri zaposlovanju zdravnikov, saj jih zelo primanjkuje posebno v odročnih krajih. Nemalo naših zdravnikov dola v tujini ali pa se šolajo v drugih republikah in v tujini, ker je fa kulteta za medicino pretesna. Kongres bo obravnaval dve večji področji. Eno od teh jo zdravstveno stanje prebivalstva in organizacija zdravstvenega varstva v Sloveniji ter življenjske in delovno razmere zdravnikov pri nas. Sledilo pa bodo še teme o kajenju in zdravju, o računalnikih v medicini, o hemofiliji, podana pa bo tudi zgodovini zdravstva na Slovenskem, Kongres slovenskih zdravnikov bo imel še dve posebnosti. V častnem predsedstvu kongresa bodo zaslužni slovenski zdravniki, ki že desetletja delajo na terenu in za svoje predano delo še niso dobili nobenega družbenega priznanja. Kongres bo letos prvič podelil tudi Gerbčevo nagrado enemu od najzaslužnejših slovenskih zdravnikov, enako priznanje pa bo podeljeno tudi pediatrični službi za Koprsko. Priznanje ima ime po velikem slovenskem zdravniku iz 17. stoletja, začetniku medicinske znanosti in znanstvene misli na Slovenskem Marku Gerbcu. L. M. Pretekli ponedeljek je bil v Triiču sestanek delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, ki ga je sklical občinski sindikalni svet. Sestanek je bil dobro pripravljen, toda tudi tokrat je bila udeleiba zelo slaba. Saj se jih je od 83 delavcev, ki so zaposleni pri zasebnikih, udeležilo sestanka le 13. Namen sestanka je bila obravnava in razlaga kolekthne pogodbe med delavce})! in zasebnikom ter medsebojnih odnosov med delodajalcem in delavcem. Po obširni razlagi kolektivne pogodbe je sledil razgovor. Pokazale so se nejasnosti glede dopusta mater z enim ali večjim številom predšolskih otrok. Kajti prišlo je ie do prvih nesporazumov in nepravilne razlage kolektivne pogodbe. Seveda v škodo delavca. Takšnih in podobnih primerov bo predvsem zaradi premajhnega zanimanja delavcev. Pri podpisovanju pogodb prihaja tudi do določenih za- stojev. Rok za oddajo pogodb na občinski upravni organ za delo je ie nekajkrat potekel. Kljub temu pa je pogodbe oddalo le malo zasebnikov. Zato bo pristojni delo prisiljen predafi kršilce sodniku za prekrške. Nepravilno sestavljene kolektivne pogodbe, v katerih se kratijo pravice delavcev, pa bo zavrnil kot neveljavne. Namen sestanka je bil tudi ta, da bi ustanovili sindikalno organizacijo zaposlenih delavcev pri zasebnih delodajalcih. Toda zaradi slabe udeležbe jim to ni uspelo. -JP Ločani so si v li 39. mednarodni sejem, ki je največja stna manifestacija v drŽavi in med največjimi kmetijs**! mi sejemskimi prireditvam*^ Evropi. Na letošnjem sejnih sodeluje 1120 domačih in 3W tujih kmetijskih proizvajaj' cev iz 25 držav Evrope, A* Amerike. Loški kmetij' ,ko je in ci so obiskali tudi scen1*' vas in se pogovarjali z clvem kmetoma. Bih so na posest skozi tv» m* 3c jm' Je zanimalo volivce *^KČ1* BeIe "ad Kra" $Zru JVraJevna organizacija kan- Se Je odI°čila, da or-« nizira zbor občanov, na ka-g0 ,m. naJ bi se temeljito po-Ojih predvserr> o vpraša-km^--SedanJe in Prihodnje te z ASke politikc' Mcd kme-PreH ve in oko!ice Je zat0 Ški kratkim prišel republi-?ekretar za kmetijstvo in arstvo inž. Milovan Zi-Predsednik kranjske ob- 8ozd dar mske skupščine Slavko Za-kffrf/' Predsednik občinske Voi?xrence SZDL KranJ Tone urh ■' predsed"ik sveta za dpv »,em in komunalne za-eve Mile Vozel, republiški 8SKT 1arlin Košir-pred- ni vniKi kmetijskih družbe-fcine°rSan!zac'i kranjskc ob-«ere 'td- Torej sestav, od ka- "a smo lahko veliko pri-Žei Vali- Nihče, kdor je pri- "la ta zbor, ni mogel biti dajala""3"' Razprava' ki Je ttrt »a. ki '1'a do poznih večernih Je bila plodna in korist- VeUko gozdov v roicah nekmetov VariK1,0 besed° ie imd to-ai jeMl!ovan Zidar. Odgovar-eial -na ^ev>uia vprašanja, je bQ|Je' da so lctos polkmet-. 'J obremenjeni (obdav- 6 t) Veni ' pa čisti kmetje. » c ne odteka drugam, denarar S"10 dose8li« da se ta s0]id c be zbira v kmetijskih v$ctn :,lnih skladih, pred-iojn:„V, zdl'avstvenem in poki,! "nskem. V Sloveniji smo kaj ,n krnetijskih davkih do-POveS?,e!ini' sa> so se le-ti stotk 1 dvakrat Po 12 od-Hje j v- prvo takšno poviša-boj j 1,0 Ieta 1964. Veliko ^raiJ!n!mirlJivo Pa Je- da *do<■>bu' ve- Zato je izobraževanje in vzgoja mladine ter odraslih ključnih elementov reševanja okolja. Tokrat mu bomo P03 tili posebno pozornost. Izobraževanje in vzgajanje občanov naj bi tekU) vJ^jh ------------j- — ■ -s-j---j- -------- —j — - .lavs14"* smereh: prek osnovnih in srednjih šol ter prek u^ jejot0 univerz in društvenih predavanj. GTZ je vsem £ui^n/,0 na osemletkam poslala razpis za najboljšo domačo na, ()p;-3-temo »Očistimo naš kraj«. Prvi izbor prispevkov boca ^ vila vodstva posameznih zavodov oziroma učitelji, TdC{L^j naj je tudi sodelovanje krajevnega turističnega društva. J-> ^.^o bi do 5. junija poslali po tri najboljša pismena deta. zbrane spise bo potlej pretresla posebna žirija str°y lYlCd-kov. Najbolj domiselne avtorje čaka več lepih nagrad, tem ko ostali udeleženci prejmejo spominska priznan .i a. ^ izdelkov mladih piscev nameravamo objaviti na P10 ^jj strani Glasa. Nagrade in priznanja bodo učencem P0^^ 15. junija, na sprejemu v enem od znanih turističnih *rc Gorenjske. Drugo plat osveščanja javnosti so, kot že rečeno, ^\\gf> delavske univerze in turistična društva. GTZ je pKBu u<~ por nim sklicala sestanek predavateljev s področja turiznw._ ^ svečen usklajevanju programov in metod dela. ^aV/°CJ,nja sprejeli kopico sklepov in poudarili nujnost oi■ganua'; ^ samostojnega aktiva poznavalcev vprašanj o različnih ot>_ ^. ogroženosti narave in o turizmu, nadalje nujnost sj1 |L,[i0 svojih vrst z osebami, ki bi spričo znanja lahko °" u-3ti popestrile vzgojne programe itd. Zveza naj skuša 0gO diateko, kajti predavanja, obogatena z diapozitivi, so n- ^ bolj učinkovita, l/v a janja je treba popestriti ter izobi "'^.^ nemu načinu dodati zabavno-ilustrativne vložke, a*TjJej zmeraj pritegnejo ljudi. Poglavje /ase bo seveda fi:,-'nC"' ta. organizatorji računajo s podporo občinskih skupščin tei lih zainteresiranih ustanov. r"d;°" Stvar je torej stekla. Kajpak bi bilo neumes'.;--' P^T^J vati, da se bodo rezultati pokazali že po nekaj rt~-'scJ!]'^o-so akcije »tempirane« na daljše razdobje. Preobrazba ciC^L ^ ve zavesti, vzgoja pametnega odnosa do prirode, do sveU« nas obdaja, je namreč dolgotrajen proces. Na Jesenicah za akcij0 Očistimo Slovenijo Tudi pri Turističnem društvu na Jesenicah so se žr y čili v akcijo Očistimo Slovenijo. Ustanovili so posebno k ^ sijo, ki si je ogledala posamezne kraje v občini in šesta program dela. ^ Z akcijo so seznanili najprej vse občane in poslali P^, meznim šolam v občini pismo, v kateiem opisujejo P° ^ akcije, v katero naj bi se vključili s pisanjem posebnih " o čistoči kraja tudi učenci osnovnih šol. . Do zdaj so se akciji prvi odzvali prebivalci na K°cr^sjjć Murovi, ki so že očistili okolico svojega kraja. Člani k.or% bi pa bodo še naprej opozarjali občane in jih spodbujali, se v čimvečjem številu odzvali akciji. v Turistično društvo Jesenice se je v akcijo \ kijučdo jimi že tradicionalnimi akcijami: Lepe rože je akcija, kf že tretje leto, akciji Smeti na svoja mesta in Napisi naj v redu pa sta letos drugič na programu dela društva. »• Prostor za smeti Tudi v Mošnjah so na sestankih že nekajkrat razpravljali, kako bi očistili naselje. Smeti in druge navlake je namreč zdaj dovolj na različnih mestih. Treba bi bilo torej določilj poseben pro stoi. Prav bi bilo, da o tem pogovorile »se ^'',njh ne organizacije. Na ra/'.K1 divjih smetiščih bi D'!o postaviti opozorilne skupno smetišče pa nemo označiti. /Q ljubljanska l Kivado navdušuje Kivab?aVn°~8lasbeni ansambeI UavdM° ? Jese™c že pet let . Ui>uJ« plesalce na plesih tonki*°.n:Ških> blejskih in bo-^Klh lokalih, radi pa po-iat0]'?. ansambel tudi organi-»n ^\ T^nih modnih revij Je ,bnih- prireditev. Fant-gOren1\ sodeNe.jo tudi na «otud- • Sejmih' igrali pa Su v, « . na slovenskem ple- kamor so jih Arr: 11 a«ani Avseniki. j0. ^n*el Kivado sestavlja-' Scn?ej Dobo Ssambla hc F višek, vodja harmonikar Žvcg- li p^,rail.c 52 Radovljice in Vi-, j-ncijan. Vsi imajo več let «'asbcnc šole. UkvnP'aV Se 2 g^sbo vsi dosti Ponudh'o J" imajo dovoI) nudb od vsepovsod, pa so so *Tn° 0sta,i amaterji. Vsi ^Poslcni in pravijo, da je bolje biti soliden amater kot slab profesionalec. Vedno prilagodijo svojo glasbo okusu publike, ki ji igrajo. Z njihovim igranjem pa so poslušalci izredno zadovoljni. Pozimi jih vabijo v bohinjski kot, poleti igrajo turistom na Bledu, ponudb jim nikoli ne zmanjka. Včasih so tako zaposleni, da so si omislili tudi ansambel, ki jih ob raznih prireditvah zamenja. To je ansambel Atlantis, za katerega pravijo, da igra solidno kljub temu, da je šele na začetku poti. »V začetku smo, v nekoliko spremenjeni sestavi, igrali v Švici, potem smo se vrnili in že nekaj let igramo po gorenjskih krajih,« pravi vodja ansambla Scrgej Dobo-višek. »Naš repertoar sestav- Jutri Mladinski zbori o peli v Predosliah v četrtek, 18. maja, bo v Kulturnem do-»kin *Predosljah revija Sol-*ov krnskih pevskih zbo- ***kdiES*4 obcine- Reviie nskih pevskih zborov nJskj občini že tra- in na * ne> sa.i so vsako leto ^adii, a na njih Prek tkoč *vci0' pevcev. Po sklepu po- tevskiK,jit zborovodij šolskih *«nj|? Zborov °osta na le-vsakt r€vi3»h nastopila z »ka y,°se^5etke po dva pev-I* „a, ra' 7-a prihodnje leto b; ' ■« ustvarijo pogoji, da Hov*!0,. žtevilo Vo sc nastopajočih --borov ustrezno po- zborov bo po vsaki reviji posvetovanje zborovodij mladinskih pevskih zborov. Na reviji v Predosljah bodo peli naslednji pevski zbori: eno-in dvoglasnl zbor osnovne šole »Stanko Mlakar« iz Šenčurja, ki ju vodi Nada Ma-rošek; troglasni zbor osnovne šole Predoslje pod vodstvom Branka Markiča; troglasni zbor osnovne šole »Matija Valjavec« iz Preddvora pod vodsivom Antona Dolinska; mladinski pevski zbor ekonomsko administrativnega šolskega centra iz Kranja pod vodstvom Janeza Močnika in mladinski zbor kranjske gimnazije pod vodstvom Matevža Fabjana. Naslednja revija mladinskih pevskih zborov bo v ponedeljek, 22. maja, ob 17. url v telovadnici osnovne šole »France Prešeren« v Kranju. P. Lipar riJ>Sfo^'TA L0KA — V Pctck. 19 maJ"a. ob 18- uri bri\ay] Podstavili bodisi s samostojnimi, bodisi s skupinskimi fr°Jko •Svo'm P°dob. Zato utegne biti ponovno srečanje s plado- 1Zred-no zanimivo, kajti osebnostni in likovni razvoj ^te, n'a, llslvarjalca pogosto menja oblike in išče nove prije-t?r°V° rešitve. Razstava bo odprta vsak dan med 9. in n*ed 15 jn is. uro, in sicer do 31. maja letos. (4g) °SJiovn' JJ°it>8 Pev-skih zborov *evi|. 801 nastopajo na diw tluU pevski zbori šol «iju slopnje. V prizadeva- *oi.4 se dvigne kvaliteta Pevskih zborov, iz-programska politika del0 ,a Sc že bolj ovrednoti ln vK'a šolskih pevskih 1 j a j o moderne skladbe, zelo radi pa zaigramo tudi domačo narodno pesem. Nenehno se izpopolnjujemo, stremimo za izboljšanjem. Udeležili se bomo tudi raznih glasbenih tekmovanj. Menim, da je osnova za kvalitetno rast nekega zabavnega ansambla predvsem v razumevanju in tovarištvu med člani, v solidni glasbeni izobrazbi, uigranosti in nenehnem izpopolnjevanju.« Članom ansambla Kivado se torej ni treba bati za njihovo kvalitetno rast, kajti z delom in trudom so že postali znani in priznani ter cenjeni prav zaradi njihove izvirne interpretacije skladb in uigranosti. Ne nazadnje so tudi številne ponudbe od vsepovsod zadosten dokaz, da so se kvalitetno dvignili m da jih lahko uvrstimo med ansamble, katerih glasba preseneti in pritegne še tako izbirčnega poslušalca in zadovolji še tako zahteven okus. D. SedeJ Jubilejni koncert godalnega orkestra V Kranju bo v petek, 19. maja, ob 19.15 v renesančni dvorani mestne hiše jubilejni koncert Kranjskega komornega godalnega orkestra ob njegovi 20-Ietnici. Od ustanovitve spomladi 1952. leta pa do danes je godalni orkester s svojimi številnimi koncertnimi nastopi in gostovanji doma in v inozemstvu dostojno zastopal kranjsko glasbeno dejavnost. Uspešno je tudi sodeloval na zveznih mladinskih festivalih na Re-ki, v Prištini, Slavonskem Brodu in v Kranju. Gostoval je tudi v Trstu in Franciji, kjer je izvedel več koncertnih nastopov. Pod vodstvom dirigenta Petra Liparja bo na jubilejnem koncertu v Kranju izva jal dela skladateljev: J. H. Fiocca, Benjamina fpavca, Petra Liparja, Benjamina Brittna in Aleca Rovvleva. Pred začetkom koncerta bo ob 18. uri v Prešernovi hiši otvoritev razstave slikarja Toneta Tomaži na z Jesenic, v kleti Prešernove hiše otvoritev razstave slikarja-grafika ŠJefana SimoniČa iz Kranja, ob 18.30 v mestni hiši otvoritev razstave akademskega slikarja Mihe Maleša, ob 19, uri pa bo otvoritev razstave ob 500-letnici rojstva Albrehta Diirerja. -ar Zamufena Ob uspelem koncertu na loškem gradu Odlično in še enkrat odlično! To je soglasna ocena vseh, ki so se pretekli petek zvečer potrudili priti na loški grad ter prisostvovati poldrugo uro trajajočemu koncertu Tolminskega vojaškega okteta. Osem fantov v sivo olivnih uniformah je namreč maloštevilnemu občinstvu priredilo glasbeno predstavo, kakršne bržkone ni nihče pričakoval. Zahteven izbor enaidvajsetih narodnih, umetnih, partizanskih, starih soldaških in črnskih duhovnih pesmi s a zapeli zares mojstrsko. Tudi najboljši poznavalec jim ne bi mogel očitati kakršnekoli napake. Njihovemu vodji, vojaku Urošu Lajovicu, velja izreči iskrene čestitke: v pičlih štirih mesecih je iz druščine nadarjenih rekrutov sestavit zbor, ki se lahko popolnoma enakovredno kosa s precej bolj znanimi in razvpitimi vokalnimi skupinami. Kilo ve zakaj so številni sedeži v paviljonu ostali prazni? .Je bilo krivo nezaupanje? Ne bomo pretiravali, če zapišemo, da so mnogi domači ljubitelji ljudskih pesmi zamudili veliko priložnost in da je kvaliteten umetniški dogodek minil kar preveč neopazni- L G. Ob stoletnici smiti pisatelja Valentina Mandelca Prejšnji teden — 12. maj« je minilo sto let od dne, ko je v hrvaškem Karlovcu za-tisnil svoje utrujene oči slovenski pisatelj, dramatik lil prevajalec Valentin Mandelc, po stroki klasični filolog kl p r of esor- sla v is t. RodH se je Valentin Mandelc dhe lfr. februarja 1837 v Kranju, že kot dijak Je bil sodelavec slovitih Vaj in bil pesniku Simonu Jenku najljubši sošolec In prijatelj. Manj znan je podatek, da jto bila prav MandelČeva sestra poslednja, dosmrtna Jenkova prijateljica, če že ne nevesta. Po mladostnih pesniških ki pisateljskih poizkus'h se je MamJefc v svoji zreii moški dobi bolj posvetil prevajanju. Kot eden prvih je obilo, posebno odrska dela, prevajal iz francoščine. Že prej pa Je lepo prevedel Goehejeve« ga Fausta. Vsekakor pa si je Mandelc svoje mesto v sloveaskl literarni zgodovini zagotovil že kot eden od najbolj vidnih »ve\j«vccv«. Kot človek je bil profesor Mandelc milega značaja, sila skromen, doivrodt-šen ln nikoli ni silil v ospredje, še mlad, (ttMP.aj petintridesetletnik, je v Karlovcu izbiral zaradi pljučne hol'.1 ml. Dramatično društvo iz Ljubljane je Maradelcu postavilo na grobu lep nagrobnik. Odkritje je bilo 13. novembra 1881. Reči pa moramo, da je M n" delcev grob v Karlocu lepo, celo prav dostojno, oskrbovan — tega pač ne moremo trditi ne za Valjav-čev grob v Zagrebu, ne za Menchi^er}cYiga v Krškem, niti za grob Joslpine Turno-pkvjkrike v Gradcu. Zato pa je treba lxreč} vse priznanje slovenskemu kultimao-umet-nfškemu društvu Triglav v Karlovcu, na čelu z dolgoletnim predsednikom Avgustom Grudnom. Karlovško slovensko društvo je obletnico smrti Valentina Mandelca počastilo pred dnevi tudi z imv;ln:ško akademijo v svoji dvorani in s komemoracijo ob probu na dubovškem poko^aTsču pr/ Karlovcu, č. Z. Jubilejna proslava v Ločah na Koroškem Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero v Ločah na Koroškem je v soboto, 13. maja, proslavilo 50 letnico svojega obstoja. Da bi bil ta visoki jubilej kar se da dostojno počaščen, 90 priredili v kulturnem donni v Ločah nastop pevskega zbora Jepa, kot gostje pa so sodelovali še pevski zbor Kočna iz Sveč na Koroškem ter pev-ski zbor »Viharnik« iz Rib-nega pri Bledu ln folklorna skupina iz Bohinja. Pred popolnoma polno dvorano sta poleg domaČih govornikov čestitala slovenskemu kulturnemu društvu tudi zastopnik jeseniške občine ln predsednik občinske skupšči- ne Radovljica tovariš S'anku Kajdtž. Gostovanje kar dveh skupin iz radovljiške občin« nr» tej prireditvi je lep doka* prijateljskih odnosov m:d domačimi ln zameji-Jrnu društvi, ki Jih podpirata ZKPO občbie Radovljica in kulturna skupnost. N. R. Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serbcn) Mene so določili, da bi stala pred volišči s transparentom, na katerem je pisalo: 'Glasujte za listo št. 2, za listo KP NEMČIJE! Za mir, proti vojni, za demokracijo, za pravičnejšo socialno ureditev!' Prav dobro smo se zavedali, kaj tvegamo in da nosilci našega volilnega gesla lahko doživimo napad s strani nacističnih nasilnežev. Zato smo sklenili, da se bomo nosilci pred voliščem vsaki dve uri menjavali. Jaz naj bi stala tam od osme do desete ure dopoldan. Tako sem Sla 5. marca 1933 na volišče in najprej oddala glas za našo komunistično listo, potem pa sem si obesila okrog vratu transparent s komunističnim volilnim geslom. Nedaleč od mene je stal s hitlcrjanskim geslom neki pripadnik SA. Do pol devetih se ni zgodilo ničesar, kar bi motilo glasovanje. Potekalo je popolnoma normalno, kakor da nI na oblasti Hitler in kakor da ni nacističnega terorja ln napadov na naše tovarile — napadov, ki so se spreminjali v prave bitke prav te dni in v katerih Je padlo več naših tovarišev. Toda moje presenečenje zaradi mirnega poteka volitev nI trajalo dolgo. Ura še ni bila devet, ko je pred naše volišče pridrvel hitlerjevski avto. Iz njega so stopili štirje uniformirani esesovci. Planili so k meni, zgrabili za transparent ln me vlekli z njim, dokler ml ga niso strgali z vratu ter ga vrgli v svoj avto. Terjala sem ga nazaj, a oni so me samo surovo odrinili in odr-drali, ker se na našem terenu, kjer smo bili komunisti in socialisti v večini, niso počutili varne. Potem sem odšla na sosednje volišče in povedala tovarišu, ki je tam nosil transparent, kaj se mi je zgodilo. Tudi socialist s socialističnim transparentom, ki ga na našem volišču ni bilo, Je bil še tam. Potem pa so od nekod pridrveli nacisti v uniformah SA in SS in nas s silo pregnal!. Do svo.i"1' volišč nismo več mogli. Zastra-žila jih je policija in z njo tudi pripadniki SA in SS, ki jih je Goring postavil za pomožno policijo. Od tedaj dalje so se le najbolj pogumni tovariši upali voliti za komuniste. Policisti, esesovci in esajevci so kričali na vsakogar, ki je vstopil na volišče: »Ce boš volil komuniste ali socialiste, boš visel!« Grozili so ljudem, da jih bodo pobesili sami, če ne bodo glasovali za naciste. Zlasti starejši ljudje in ženske so se prestrašili rjavih nasilnikov ln ob njihovih grožnjah oddali svoj glas za Hitlerja.« Taka je resnica, ki mi jo je izpovedovala Stefi Lehmann in je mnogo bolj verodostojna, kakor je Churchillovo zatrjevanje, da so 'za komuniste v zbeganosti in obupu glasovali mnogi volivci', v resnici pa so zbeganci in obupanci glasovali za Hitlerja, ki je kljub porastu svojih somišljenikov vsaj del odstotkov od 44,1 % zanj oddanih glasov dobil zaradi nasilja nad volivci s strani SA in SS. Nasilja namreč ni moglo zanikati niti uradno poročilo: »Na dan volitev so bile v Nemčiji ubite tri osebe, med njuni en pomožni policist. Tudi v dnevih pred volitvami Je bilo pri političnih spopadih več mrtvih.« (AdG 728D) Koliko in kdo jih je zakrivil, poročilo ne pove, ker so bili to nacistični oddelki. Hitler je na tak način dobil 17,270.000 glasov (Churchill je to število zaokrožil na 17,300.000). Po volitvah so zaradi prej omenjenih razlogov nacisti zaostrili teror proti komunistom zlasti v Prusiji, ki je oddala tri četrtine vseh komunističnih glasov (3,131.000). Naj navedem o teh volitvah in nacističnem terorju po volitvah še neko pričevanje Štefi Lehmannove: »Dan po volitvah sem obiskala prijateljico, zaposleno kot zobotehnico pri nekem zobozdravniku. Povedala mi je, da sta se zobozdravnik in lekarnar, ki je bil član NSDAP in član komisije, ki je štela glasove, pogovarjala o volitvah. Lekarnar je dejal, da pri štetju glasov nI bilo nobene prave kontrole ln da so 'neveljavne' glasove rdečih ln drugih nehitlerjevskih volivcev enostavno prišteli glasovom, oddanim za NSDAP. Ko ga je zobozdravnik vprašal, če rdeči in drugi niso protestirali proti temu, je rekel: 'samo črhnili naj bi! Sicer pa so jih tako in tako prijeli potem in zaprli. 'Napovedal je tudi, da taka usoda čaka vse, ki so oddali glas za komuniste, pa četudi bi se moralo število prebivalcev Nemčije zmanjšati za 4,846.000 državljanov. Poslali jih bodo za žice koncentracijskih taborišč in v nekaj letih ne bo v Nemčiji na svobodi nobenega komunista več... In res so nacisti začeli zopet zapirati. Ko sem šla koga od zaprtih obiskati, so mi dejali, da so ga 'premestili', kar je pomenilo, da so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče, ali pa da so ga 'izpustili.' Res so nekatere izpustili. Merilo je bilo njihovo obnašanje med prvo svetovno vojno in v času revolucionarnih rdečih bojev v Nemčiji. Tudi pri Fri-cu so ugotovili da je bil v svetovni vojni prostovoljec in da je bil kasneje 'lojalen'. Tako se je že po nekaj tednih vrnil domov in se skupaj z menoj lotil Ilegalnega dela. Ko so ga leta 1934 vnovič aretirali, pa je moral tvegati pobeg. Pobegnila sva v Jugoslavijo k mojemu sinu iz prvega zakona Slavku Federlu. Toda naj ostanem pri nacističnem terorju po volitvah. Nekateri, ki so se vrnili iz zaporov, so se vrnili težko poškodovani. Eden izmed mojih sosedov se je vrnil s podplutbami in ranami po vsem telesu. Toda večina je ostala v zaporih, njihovo število pa se je množilo z novimi aretirancl ali pa so aretirane enostavno prepuščali esesovskemu in esajevskemu rabeljskemu početju, ki so ga zganjali v svojih lokalih. V nekem kinu v Schon-hauserallee je imel svoj lokal neki esesovski oddelek. V te prostore in v prostore sosednjega lokala SS so esesovci vlačili prijete komuniste alt druge svoje nasprotnike. Da v teh prostorih mučijo in pobijajo žrtve niso niti preveč prikrivali, saj so bili sedaj neomejeni in za noben zločin kaznovani gospodarji v Berlinu.« (M. KI. Iz študijske snovi za roman 'Berlin') Stefi Lehmann navaja številne konkretne primere o nasilju nad nemškimi komunisti in proti- fašisti, nad katerimi bi se moral zamisliti sleh ni, ki piše o drugi svetovni vojni in dogodki", so pripeljali do nje. Tudi CHURCHILL BI MORAL BITI OBJEKTIVEN^ ZAPISATI RESNICO O NEMŠKIH KOMUN' STIH IN PROTIFAŠISTIČNIH SILAH Toda o teh molči, ker jih ni mogel najti . . .»s nemških strankah centra, katerih naslednici » v današnji Zvezni republiki Nemčiji 'krščcanL demokrati pod vodstvom Khisingerja in Str ^ sa' in ki sta kmalu po volitvah marca 1933 P stopili na Hitlerjevo stran prav tako kak0£rap. ro vse druge stranke in se počasi zlile z NSi^" Moral bi zapisati, kako je Hitler opravil .^j nimi vladami Nemčije in nemškimi politični strankami, med katerimi so bili prvi na vr j komunisti, ki jih je politično obglavil' že m 27. februarjem in 5. marcem 1933, po volitv pa njihove poslance sploh ni pustil v Reichsta*' 1933 Churchill bi moral zapisati, da 25. marca * v novem Reichtagu komunistični poslanci sp niso smeli na zasedanje, pa se zanje niso PoS1. vili niti socialni demokratje, ki so imeli v Rel stagu 118 poslancev, pa jih je še od teh glasova' samo 94 proti Hitlerjevemu polnomočju, kl mu ga dale vse druge stranke od strank Cen t ^ (73 poslancev), nemških nacionalistov (liber 52 poslancev) do drugih manjših meščansK strank. Vse te so bile za Hitlerja, pa tudi socia ni demokratje se mu niso postavili po robu, ^ prav so lahko pričakovali, da bo Hitler prepo1^ dal njihovo stranko takoj za KP Nemčije. i"1 21. marca 1933 jih je še potreboval in jim d» pravico, da še smejo sedeti in glasovati v ^elC. stagu, ker bi jim morda prišlo drugače na 08, sel, da bi se združili s komunisti v enotno\}t0\'e to, potem pa, ko je dosegel polnomočje, jim ' pokazal vrata. To se je zgodilo že 24. marca 1933, o čemer piše tudi Churchill: »Dne 21. marca 1933 je Hitler v potsdanisk' garnizijski cerkvi, v neposredni bližini grobni Friderika II., začel prvi državni z t trclj«** Reicha. V cerkvi so sedeli predstavniki vojsk*' simbola nepretrganega trajanja nemške moči, ' visoki voditelji SA in SS, novi možje prebujaj če se Nemčije. Dne 24. marca je večina državnega zbora (Relchtaga), ki Je zlomila ali zastrašila sleherni odpor, s 441 proti 94 glasovom Izglasoval" državnemu kanclerju Hitlerju štiriletna obsežj«* pooblastila za izjemno stanje. Ko je bil rax&v šen izid glasovanja, se je Hitler obrnil k *°c' »listom ln zaklical: 'In zdaj vas ne potrebuje"' nič več!'« (Churchill, str. 57) , Tako je nemška buržoazija ustoličila Hit|c| jev zločin. Druge evropske vlade razen Sovle^ ske zveze so skoro popolnoma zatisnile oči P1"'^ nacističnim nasiljem v Nemčiji. Protestiral . samo proti ravnanju z Judi, Hitlerjev teror T>{ ti komunistom pa so seveda z molkom odob vale in v Hitlerju videle celo jez proti 'konHin stični boljševiški nevarnosti z vzhoda'. i. Stališče Britancev Je nemško vlado ohra"r. dese*" Pohod organizira že «J ^ teto krajevna organizacija . Javornik — Koroška ^ pokrovitelji pa ■»JSate* podjetja: Zarja, Rožca, Gorenjka, Fo*«*3Fj J vinar ln nekatera drUgf'ri#. so pohod materialno P0,*L»J, Pohod bo 20. maja (# vsi udeleženci pa se b°d°kjef Pristavi zbrali ob 12-jf» fl-bo o svojih srečanjih » j^. tom spregovoril Miha »* ko. Vsakoletni množični r Jeseniške mladine na rr y vo Je akcija, s katero se jj, bolj uspešno prenašajo didje NOB na mlaj*«^.* nem pa sc mladi vkU«*" r, tudi v splošni ljudski ouf^ saj se prav na tem in ^ pohodih seznanjajo t preteklostjo ln obenem ^ obrambo v času vojne, ^-j zaradi tega velja Javorn-^ organizacij! ZB, kl Pohođ1i tos že desetič organizira, ^ priznanje ln pohvala. \° # že prerašča okvire ™H H organizacije In v prihodnJtaic< morali pri organizaciji t manifestacije sodelovati P»T vsi družbenopolitični deJa k| v občini. In ne na*«w v prihodnje bo tako "? jin* nlm manifestacijam m {$o treba zagotoviti tudi sti materialno pomoč. c jj. w Priprave na medobčinsko tekmovanje v prometu Pretekli teden se je sestal organizacijski odbor za izvedbo medobčinskega tekmo vanja v prometu. Tekmovale bodo ekipe od petega do vključno osmega razreda osnovnih šol vseh petih gorenjskih občin. Tekmovanje pod naslovom »Kaj veš o prometu?« bo 17. junija na dveh poligonih v Križah pri Tržiču. Ekipe, ki so zmagale na občinskih tekmovanjih, se bodo pomerile v teoretičnem in praktičnem znanju. V teoretičnem delu bodo izpolnjevali testne pole z vprašanji iz prometa, v praktičnem delu pa se bodo poizkusi'' spretnostni vožnji s Poni $ lesi. Med tekmovanjem v v g nji bodo na poligonu u »promet« prometni m"^11'^ pionirji. Za osvojena bodo prve tri ekipe pokale, v konkurenci P";j| meznikov pa bodo P° st* zlata, srebrna in bron3 odličja. Za izvedbo medobđfljj'j tekmovanja so ustanovi" ^ komisije za Izpolnjevanje 3 stov,. ocenjevanje vožnJe spretnostne vožnje. ^ Modna revija V sodelovanju s slovenskim narodnim gledališčem iz Ljubljane je tovarna čipk in vezenin na Bledu v petek popoldne v festivalni dvorani na Bledu pripravila modno revijo. Prikazali so okrog 70 modelov za jesen in zimo. Revijo so si ogledah ^ predstavniki trgovskih l11*^, podjetij. Podobno revij0 ^ do 27. maja v festivalni rani na Bledu pripravil' ^ paj z Murko in Almiro ^ činstvo. ^' /O ljubljanska bank* Kam pa bomo letos potovali žrebanimi Ha 5ibrž J'e Glas edini časnik Pone °Venskem' ki vsako leto fcrt!b Je kakih devetdeset iz- tla tai? svojih naročnikov ^ ako zanimiva potovanja »n krezplaćllu; pa še mauco ^^osilo na poti dobe udele- S0vL Vsakokratnega izleta. fr-oči t0 zmoremc> le s P°" trp0'°, Potovalnih agencij in ^; VSRm podjetij, s kateri-' smo v poslovnih zvezah. 'loto ZVxCsti bralci GIasa ^ Preit • **e spominjajo smeri bi]; -nj'h pot°vanj. Tako smo teta v Soriških Brdih, bili ?8l^VliPsmJU inctam.0tkr0g' t0j, 1 Sfno si Savinjsko in •o n 7° d°l«no, bili smo ce- «ki i Koroškem in v Kanal- ttoiai5' n' med zamejskimi li , Potem smo že potova- skj • po Jurčičevi Dolenj- leV Sl ogledali Tehniški mu- laite i n in čuda Tabor-lj e> ^ansko jesen smo osta- vai'a Gort-'njskeni in obisko-fotf omove slovenskih vel-litrn n Vaseh P°d Stolom, do-"o Drage, Bled in Bohinj. Hov« POt Pa smo si izbrali *SLs[ner' Saj nas b0 izlet lih T 2 "togimi kraji, ki Gorcn- niarsikateri preprost c0 n Jec ni obiskal. Na hitri-dj]a °Vet|ano, bo naša pot vo-kL. J* Kranja do Skot je Lo-«iotJ°..PolJanski dolini in čez coirm 10 v Cerkno; od tod se COtlovnapotiIi v Idri->°> čez ^do^L5rni vrh in Co1 v tia TrT 0 pa skozi Vipavo bo le , aj v Sežano. Od tod cc k.be kratka pot do Lipi-«au1?j?r se bomo dlje časa k .,' za,adi kosila in Ogle-W^nJv.!tega vzgojevališča Cev tlh k°n^ - lip^caji- loVs^°V sc bomo vračali po d drugi poti, in sicer ^anoe C0' Senožeče in pod t0t| *0rn do Postojne. Od l-Oga.V1 ČCZ Planino, Kalce, liam, , "? Vrhniko do Ljub-*kcm" Ve bomo na Gorenj-T • v Medvodah in Kranju, ie l Pot, k^. na hitro označena kasten V&C bomo videli v Pov^jj',1 krajih, pa nam bo Msov r!zaporednih za Prav I lasu- Seveda bi bilo *io ^.tako vam le svetujelke , a bi si naročniki za-r^lj • P'° Prebirali, jih iz-»Od0 • obranili. MnOtro več od doživetij na »rej J2U. če bodo že vna-pajnee? za Posebnosti in m i . tosti posameznih kra !5 i!l bo naš izl.-t do-Piv j ' K;-'r pa K, srečo vna-*rL'bani> -e °e ve — vsako lt>rCj 'e le muhasto — velja j,":['',vet vsem vedožclj- ^0,n'ko"rnX'V)' nio,v,1'';iim so" kaiti'Cn?U:V.od je bil potreben, ,s> izleti žele seznaniti udeležence tudi s krajevnimi posebnostmi, z zgodovino, z vel možmi, ki so tamkaj doma Ln opozarjati na naravne lepote onega dela naše ljube slovenske domovine. Naši izleti nikakor nočejo biti le kakega plehkega zabavnega značaja. Nismo pa protj veselosti, če hkrati dosežemo tudi oni drugi poučni, vzgojni smoter potovanja. Torej družimo prijetno s koristnim. Seveda bom pot opisoval tako, da bo čtivo razumljivo tudi preprostim ljudem, kj imajo za vse dobro in lepo odprta srca. Za ljudi, ki pa vse vedo, ki jim je že vnaprej vse jasno, seveda ti zapisi ne bodo primerni. Se pa res vedno najde nekaj redkih posameznikov (s tujo besedo jim pravimo snobi, po domače pa praznoglavi naduteži), katerim je popolnoma neznan znamenit rek grškega filozofa, ki je kot najvišjo svojo modrost izpovedal: »Vem, da nič ne vem!« To povem zato, ker je ob jesenskem našem izletu »Gorenjci spoznavajo Gorenjsko« nekdo pisal uredništvu Glasa ni-podpisano (anonimno) pismo, češ: »le kaj Gorenjce vodite po Gorenjski, saj jo že vsi dobro poznamo!« Površno že, toda vse poznati, vse vedeti, to ni nikomur dano. Saj celo svoj domači kraj le malokdo dobro pozna, včasih niti samega sebe ne . .. To res lahko rečem, kajti ko sem pisal o Preddvoru, o Naklem, o Besnici, o Mengšu in drugih krajih, mi je mnogo tamkajšnjih domačinov stisnilo roko z zatrdilom, da so svoj kraj šele zdaj pobliže spoznali in marsikaj zvedeli. In ga še bolj vzljubili ... PO SORSKEM POLJU Rana ura — zlata ura! Te stare modrosti se bomo morali 3. junija še kako držati, če bomo hoteli v enem samem dnevu koli-kortoliko zložno prepotovati tolikšen del domovine, čiste poti bo v eno smer kar 150 kilometrov; pot nazaj bo nekoliko krajša, ker ne bo ovinkov, le 105 kilometrov. S postanki v Cerknem, Idriji, Ajdovščini, Vipnvj in v Tomi'ju se bo pot tjakaj do Lipice kar precej zavlekla. Nazaj pa bomo hiteli brez postankov le tako bomo mogli opraviti vso pot v enem dnevu. Avtoitlsn bosta iz Kranja brzela po novi, popravljeni -cesti prek Sorskega polja. Spomnili se^bomo, sicer le mimogrede, tudi pesnika Sorskega polja Simona Jenka (1835—1869), ki je pred več kot sto leti zložil tako občutene ljubezenske pesmi, hkrati pa tudi borbene koračnice in budnice (Naprej, zastava slave, Morje adrijan-sko, Kralj Samo, Pobratimi-ja in druge). Vozili sc bomo skozi silar-sko Stražišče, raztegnjeno vas Bitnje, Zabnico, Dorfar-je, Sv. Duh in Virmaše. Opazili bomo, da so tu kmečke hiše drugače postavljene kot je v navadi drugje po Gorenjski. V teh krajih so loški škofje že ob koncu 10. stoletja iztrebili gozdove in tu .naselili svoje rojake z Bavarskega. Pod pritiskom okoliškega slovenskega prebivalstva so se nemški naseljenci v nekaj stoletjih prilagodili deželi, kjer so našli tako dober kruh. Le nemški priimki v vseh teh vaseh, ki smo jih omenili, pričajo o davnih naseljencih (šifrer, Triler, Hafner, Kuralt, Logonder, Taler in podobno). Da imajo te vasi res staro zgodovino, naj potrjuje le podatek, da se Zabnica omenja v listinah že leta 937. Torej bi letos smela slaviti kar tisočpetintridesct-letnico! In še tale zanimivost: ob Valvasorjevem času, to je okrog 1. 1698, so govorili v teh vaseh neko posebno mešanico nemškega in slovenskega jezika. TISOČLETNA LOKA rihodnje leto bodo v Škof, j i Loki, tem samosvojem gorenjskem kraju, ki ga označuje celo posebno narečje, slavili tiseč-lctnico dneva, ko je cesar Oton II. daroval freisinške-mu škofu Abrahamu Loko, Selško in Poljansko dolino. Tujcem je ljubek kraj pod gozdnatim Lubnikom (1024 m) seveda močno ugajal, saj je stal tik nad sotočjem dveh bistrih Sor in na robu rodovitnega Sorskega polja. In postavili so si grad in obrambni stolp. Okrog gradu je kmalu nastalo razmeroma veliko srednjeveško naselje, ki je zato že 1. 1274 dobilo mestne pravice. Škofja Loka je eno naših najbolje ohranjenih starih mest, ki svojega vidi/a, vsaj v jedru jn zasnovi, še ni kaj dosti spremenilo. Lahko torej rečem, da je poleg Ptuja še najbolje ohranilo svoj srednjeveški vnanji značaj. Seveda bi ob naši poti skozi Skoljo Loko moiali še kaj Tavčarjev spomenik pred graščino na Visokem; kip je delo kiparja Jake Savinška reči, npr. vsaj to, da so se tudi loški podložniki 1. 1515 pridružili splošnim kmečkim uporom. PISATELJI IN SLIKARJI Zal ni časa, da bi se v Loki Še kaj dlje pomu-dili. Spcšiti moramo dalje. In že smo v Poljanski dolini. Pot nas bo ves čas vodila skozi vasi ob kristalno čisti Poljanščici. A ko hitimo skozi vasi ob cesti, od Puštala do Zminca, Brod in Gabrka pa skozi Log in Poljane do Gorenje vasj in Ho-tavelj, si ne moremo kaj, da ne bi vzkliknili s pesnikom: »Kako lepa in zelena je ta dolina!« In res, nobenih ska-lin, nobenih strmin, vse blago, zaobljeno, neprevisoko, le polja, travniki in gozdovi — do koder ti seže oko .. . Zaljubljen v Poljansko je bil njen veliki sin, pisatelj Ivan Tavčar (1*51-1923). Njegova najlepša dela so posvečena tej dolini, da omenim le Visoško kroniko in povesti Cvetje v jeseni, V Zali in Med gorami. S slikovitim slogom in bujno domišljijo je znal upodobiti preteklost in naš čas. Ne bomo sicer mogli stopiti do pisateljevega rojstnega doma v Poljanah, visoko v brega nad cesto, niti ne bomo mogli do gosposke hiše« na Visokem, kjer stoji njegov spomenik (delo kiparja Jaka Savinška) in kjer je tudi njegov grob ... Malo graščino, ki stoji na desnem bregu Poljanšeice, malo pod Poljanami, je takratni ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, sloveč advokat in plodovit pisatelj, kupil za svoj rod, ki naj bi imel posle i tu svoj poletni dom. Tu na Visokem je dobil Tavčar tudi duhovno pobudo, da je le kot zrel moZ v je- senskih letih svojega življenja napisal čudovito Visoško kroniko, ki kar kliče po filmski realizaciji. (Scenarij je imel v zasnutku že pokojni režiser arhitekt Bojan Stupica.) Tavčar je knjigo posvetil svoji ženi — gospe Visošci.., Danes je Tavčarjeva graščina v drugih rokah — naneslo je tako, da je pisateljev rod povsem izumrl. Sedanji lastnik se ukvarja z gostinstvom in konjerejo. Pisateljev spomenik ob hiši in mavzolej / grobom poslednjega lastnika in njegove Žene, zdita zdaj tu precej zapuščena, kot bi jima bilo nerodno spričo novih časov na Visokem . . . Potem pa so tu še Poljane — rojstni kraj slikarjev Jurija (1855—1889) in Janeza Su-bica (1850—1889). Oba sta ponesla sloves Poljanske dolinfl v daljni svet. Slovenska umetnostna zgodovina ju je postavila na nadvse častno mesto realističnega slikarstva, saj sta s svojim delom močno vplhala na preporod slovenske likovne umetnosti. V neposredni bližini Poljan, onstran Poljanšeice * Primostu, ima svoj atelje sli« kar-parti/.an Ive Šubic. Le kateri starši, ki imajo oh cike v šoli, ne pozna jn njegovih ni enih ilustracij v učbenikih in v otroških revijah? Tako! Za danes dovolj; prihodnjič pa še kaj za slovo od Poljanske doline, recimo o rudniku skrivnostnega mana, o rožnato obarvanem ho-taveljskem marmorju, pa še o kiparju-samorastniku IV: ru Jovanoviču iz Žet ine nad Poljanami. In seve tudi o Cerknem, znanem kraju iz časov našega osvobodilnega boja, Tu bo tudi naš prvi odmor. Črtomir Zoreč GLAS * 26. STRAN > DOPUSTE NA MORJU REZERVIRATE LAHKO PRI NAS! POREČ, UMAG, HVAR, VRSAR, MAKARSKA, DUBROVNIK, KORČULA, KRK, SPLIT, KAŠTEL, 12, PALMA DE MALLORCA, COSTA BRAVA in drugod H IZLETI Z r LETALI IN AVTOBUSI r — n RIM, MOSKVA, PRAGA, LONDON, BARCELONA, BUDIMPEŠTA, GRČIJA, PARIZ, SKANDINAVIJA REZERVACIJE LETALSKIH IN ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC. MENJALNICA. INFORMACIJE TURISTIČNA POSLOVALNICA ĆREINA (V HOTELU CREINA), TEL.21-i>22 SOIK1 UTOJV3 industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov razpisuje na podlagi zakona o sredstvih gospodarskih organizacij odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: nizkotlačno črpalko črpalko — centrifugalno vakuum črpalko z elektromotorjem batno črpalko več reduktorjev z elektromotorji vrtalni stroj z elektromotorjem sekalni stroj z elektromotorjem trivaljčnik z elektromotorjem ventilator — veliki stroj za krivljenje pločevine krožni rezalnik z elektromotorjem stroj za rezanje tesnil z elektromotorjem strojna žaga z elektromotorjem več elektromotorjev kalorifer z elektromotorjem Licitacija odprodaje bo, v ponedeljek, 22. maja ob 8. uri v obratu IV (bivSi Standard) SAVE'Kranj. Pravico do sodelovanja imajo vse pravne in fizične osebe. ISKRA Elektromehanika Kranj želi zaposliti 1. 30 delavk za delo v montaži ali obdclovalnlci 2. 6 čistilk Pogoji: pod tč. L: najmanj 6 razredov osnovne šole, starost do 35 let; pod tč. 2.: starost nad 25 let. Delavke pod 1. bodo nagrajevane po učinku (100.000 do 150.000 S din), medtem ko bodo čistilke prejemale okrog 135.000 S din osebnega dohodka na mesec Pismene prijave pošljite do L junija na kadrovski oddelek Iskre Elektromehanike Kranj, Kranj, Savska loka 4. Lesno industrijski obrat GRADIŠ Škofja Loka sprejme takoj v delovno razmerje večje število delavcev za delo v primarni predelavi lesa Interesenti naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku Gradiš LIO škofja Loka, Kidričeva c. 56. Obrtno podjetje BISTRA Škofja Loka Obveščamo cenjene stranke, da smo odprli lokal za kemično čiščenje, pranje perila in barvanje oblek na Koroški cesti 37 v Kranju (poleg trgovine pohištva Dekor) Usluge opravljamo kvalitetno, v kratkem roku in po nizkih cenah. Se priporoča kolektiv BISTRA ŠKOFJA LOKA MAJA 1972 GLAS * 27. STRAN ŠKOFJA LOKA 10., 11. VI. 1972 mednarodne cestno hitrostne dirke Spet elitna p druščina dirkačev nPrave na dirko za Nagrado Loke 1972 so Letos stekle ftekoiu,3 dlrka za Nagrado Loke, že 23. po vrsti, bo tokrat Dren zJJ kasneje kakor običajno: 10. in 11. junija, teden dni lo san? no °PatlJsko revijo. Prireditelji, AMD Škofja Loka, bod0 *° namenili 42 milijonov starih din. Zvedeli smo, da Billlj0 kot Polovico te vsote — 56 odstotkov oziroma 23,5 Ulovan,3 đ,n ~~ P°žrle startnlne ln nagrade. Pokrovitelja tek-Stane J? sta podjetji Transturist in Iskra, direktor dirke je tlne t apež> organizacijski komite pa vodi predsednik ob-l0ne Polajnar. doslej absolutno nepremagljivim Italijanom Agostinijem. Drugo veliko ime je Britanec Billy Nelson, junak Nagrade Loke 69. Takrat je zaradi težav z motorjem startal zadnji, s precejšnjim zaostankom, na koncu pa osvojil drugo mesto. Le še krog ali dva sta manjkala in ujel bi vodečega Marzsovskega. Nič manj znana osebnost iz druščine pogumnih, ki pridejo v škofjo Loko, ni Nemec Die-ter Braun, četrti na svetovni rang lestvicj v kategoriji do 125 ccm. Med prikoličarji sta sodelovanje zagotovila Shauzu (SP 1971 — 2. mesto) in Auer-bacher (4. mesto). V zvezi z znano afero okrog dirke za svetovno prvenstvo 1973, ki naj bi bila v škofji Loki, so nas odgovorni zaprosili, naj javnosti pojasnimo, da objavljena odpoved kandidature ne pomeni tudi odpoved dirke. Dirka torej bo — odpade le naslov Grand prix. Ločani se kanljo leta 1974 znova potegovati za organizacijo spektakla, ki bi štel v točkovanju SP. I. Guzelj maja, se je kaceV'? Prijavil° kar 331 dir-ta, kir,1ZAVsch pctih celin svetih b°nčno levilo nastopajoče 0e iiia'pak mnogo manjši Proge k Saj S° ™?8«ivo-Hiisjj: 6 > m le za zdaj še ne Uio iok r,aZŠiriti- temveč sa-jone ^0,iko popraviti, orne-stanchr i p°štev Prihaja šest r<*W kategorijskih raz-125 co" motor.i' do 50 ccm, do Ccm do 250 ccm, do 350 Ce • Qo 500 ccm ter prikoli-«cii, p ,tako moči do 500 Hn,- gJed, v seznam ude- V'Ct!' Saj priča> da bomo «»W potl Lubnikom spet elitnih ^ldeli zbran velik del jekig-^dnarodnih mojstrov vt|ja a konjičev. Predvsem ^arna °?lenjti slovitega Finca Uvr^čen na> ^ani drugo-|tubičniuga v razredu do 350 ^e8a 1 centimetrov in tret-razredu do 500 'eto" Centirnetrov. Očitno Iti 30s v vrhunski formi, u- aprila, na Veliki na-" v Niirnburgringu, Veilstvo tUdi Za svetovno pr-skoZj c:,.mu Je uspelo priti UJ Pred legendarnim, Ki ZRN *i veli DE v Tokio fra f DELAVSKA ENOTNOST praznuje 20. novem-kr0 Cto-s ?voio tridesetletnico, tudi vi se uvrstite v n'fca n;em'2 Prijateljev, postanite bralec našega ted-v0 ' nar°čite se nanj! Delavska enotnost — zaneslji- "Vcenejši tednik na triišču. sprQa*en teSa, da vas Delavska enotnost vsak teden jetjul Seznanja z aktualnimi dogajanji v vašem pod-cm/ ' Va$em kolektivu, vašem kraju, v vaši organiza- GRADlVaŠi občini ~ VAS VSAK MESEC TVDI NA' hvsk*Ubilc,nem tridesetem letu smo v uredništvu De-Polnip enotnosti namestili dva bobna sreče in ju na-rnen.1 z bogatimi nagradami. Prvi boben sreče je na-ravn p na^'m novim in starim naročnikom, ki so poli nilročnino na Delavsko enotnost za prihodnjih ki ziySec.ev- Drugi boben sreče pa je rezerviran za vse, rried 'ra'°. nove naročnike na naš list. Vsak, ki zbere ttar0c\Sv?'''m sodelavci, prijatelji ali znanci pet novih do, hk °?' bo vsakokrat prejel bogato knjižno nagra- K nit^ PU ^uP°n za nasradno žrebanje. Če; rj? . se bosta že v tretje zavrtela naša bobna sre-hvsk a,'° ^as bogate nagrade. Bi morda želeli z De-^ba^f:?otnosti° v Tokio! Sodelujte v naših nagradnih ^Kpni{h' tudi VI POSTANITE PRIJATELJ DELAV- &NOTNOSTI, ki izhaja že trideset let. Na vrsti pokopališče Krajevna skupnost na Tr-steniku je znana, da ima dobro rešene komunalne zadeve. Zadnja leta so namreč na Trsteniku in v sosednjih vaseh veliko investirali v popravila cest, kanalizacije in mostov. Letos pa se bodo morali najverjetneje lotiti urejevanja pokopališča. Počil je oporni zid in ga bo treba popraviti. Pokopališče bi radi tudi razširili. Trsteničani bi prav tako radi v zadružnem domu uredili dvorano, ločili bife od trgovine, ki je v zadružnem domu, in dobili gostinski obrat, kjer bi se turisti in izletniki ki jih v teh krajih ne manjka, okrepčali. Vas ima tudi že nekaj turističnih sob. -jk Mladina iz Čirč še vedno brez prostorov Predmestje Kranja Cirče se izredno hitro razvija. Nenehno raste število prebivalcev in med njimi tudi mladih, ki si žele več koristnega razvedrila, čeprav jih je precej iz kmečkih družin in imajo malo prostega časa, bi mladinski prostor potrebovali. Zbirali bi se ob večerih, nedeljah in praznikih. Da so mladi prebivalci Čirč pripravljeni delati, dokazuje tudi uspešno delo nogometnega društva Čirče, ki že' dosega prve uspehe v tako imenovani divji ligi. K. S. Steklina Steklina je nevarna kužna bolezen, za katero zbolijo lahko vse domače živali, celo kokoši. Okuži pa se lahko tudi človek. Bolezen je smrtno nevarna. Najpogostejše žrtve te bolezni so domači mesojedi — pes in mačka. Okužijo se od divjih mesojedov — lisice, jazbeca, volka. Stekla lisica ugrizne npr. psa in ta potem zboli. Napačno je mišljenje, da starejši psi zbolijo za steklino zaradi starosti same. Tipična bolezen je pri psu iz nekaj zaporednih faz. V prvi fazi postane žival otožna in se ne meni več za hrano. Ce psa pokličemo po imenu, nas ne sliši, brez vzroka laja, grize verigo, požira razne predmete (kamenje in podobno). Iz gobca Se mu izceja slina, pogled ima moten, steklem. V drugi fazi bo-lezni obolela žival pobesni. Pes postane napadalen, grize okoli sebe vse, kar doseže, in glas mu je zamolkel. Običajno se pes ' v navalu besnenja odtrga z verige, tava brez cilja okoli, po-pada druge živali in ljudi ter z ugrizi širi bolezen, Tako sta;: nje lahko traja nekaj dni. Zadnja faza bolezni nastopi, ko so1 pojavijo ohromitve (paralize). Najprej ohromi področje glave, in sicer jezik, spodnja čeljust ter grlo. Zato je gobec psa v \ tej stopnji široko odprt in jezik mu prosto visi ven. Zaradi te paralize žival ne more piti niti jesti, ohromitev se širi tudi' dalje po telesu. Ko psu ohromijo noge, se ne more več gibati. Končno pride do ohromitve dihalnih mišic in žival se zaduši. ; Včasih se bolezen ne javlja v vseh fazah. Lahko manjka druga faza, to je faza besnenja, ko govorimo o tihi steklini. Tudi za steklino obolelo govedo postane, napadalno;' bode z rogovi, v'končni fazi pa prav tako pogine z znaki paralize. Obolele divje živali izgubijo strah pred človekom ter sredi belega dne silijo v naselja. V času vojne so možnosti za razvoj različnih bolezni povečane, kar velja tudi za steklino. Zavedati se moramo možnosti izbruha stekline v vojnem času, s čimer bi bila ogrožena živinoreja določenega območja in morda cele dežele. Ne nazadnje bi steklina zelo ogrozila tudi zdravje in življenje ljudi. Kako se zavarujemo pred steklino? Ker vemo, da so psi zelo občutljivi za to bolezen in da jo Od domačih živali največ širijo, skušamo doseči odpornost (imunost) psov proti steklini. To dosežemo z rednim vsakoletnim cepljenjem. Zakonsko je obvezno cepiti vse pse, ki so starejši od 3 mesecev. Bolezen preprečujemo tudi na ta način, da zmanjšujemo število divjih mesojedov, zlasti lisic, ter število potepuških psov. Dolžnost in pravica lovcev je, da uničijo vsakega psa potepuha oziroma psa, ki ni bil v tekočem leru cepljen proti steklini. Vedeti moramo, da iz leta v leto narašča število psov, hkrati pa narašča tudi število ljudi, ki malomarno pozabljajo, da so kot lastniki psov, poleg ostalega, tudi obvezni sodelovati pri zavarovanju ljudskega zdravja s tem, da poskrbijo za redno cepljenje svojih psov. dipl. vet. F. Malovrh V ponedeljek zjutraj so na aerodromu Brnik v Kranj Franca škerjanca in generalnega direkto letališča sezonsko pošto, ki bo odprta v polet ni.ške storitve pa bodo opravljali do 18.30. Poš adaptacijskim! deli na letališču. Pričakujejo enota poslovala tudi v ostalih mesecih leta. P nudi vse ptt storitve razen sprejemanja paketo prisotnosti direktorja Podjetja za PTT promet rja letališča Franca Severja odprli v prostorih nih mesecih vsak dan od 6. do 20. ure, blagaj-ta bo odprta do septembra, ko bodo začeli z pa, da bo zaradi vedno večjega prometa ta ošta Brnik — aerodrom je sprejemna pošta in v, ker so prostori premajhni. D. Jereb VELETRGOVINA IVI L. A sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas za novo blagovnico GLOBUS v Kranju: 1. poslovodjo kuhinje 2. dve kuharici 3. več točajk in servirk 4. dve pomožni kuharici 5. dve blagajničarki 6. dve delavki v kuhinji 7. čistilko 8. več vajencev za gostinsko stroko POGOJI: pod tč. L, 2. in 3.: kvalificiran gostinski delavec; pod tč. 3.: pridejo v poštev tudi priučeni gostinski delavci; pod tč. 4.: priučeni gostinski delavci; pod tč. 5.: kvalificirani gostinski ali trgovski delavci; pod tč. 8.: uspešno končana osnovna šola. Nastop dela je 15. julija Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: Veletrgovina Živila, Kranj, Cesta JLA 6, najkasneje do 15. junija. /O ljubljanska banka AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ obvešča vse svoje člane, da organizira občinski odbor RK Kranj, v četrtek, 18. maja zbiralno akcijo na območju mesta Kranja. Pri tej humani akciji sodeluje tudi naše društvo, zato vabimo člane naše organizacije, da jo s svojo udeležbo podprejo in na ta način pripomorejo k uspehu akcije. Zbirališče je na parkirnem prostoru na Planini ob 16.30. Vse člane, ki se bodo odločili, da v tej akciji sodelujejo prosimo, da nas o svoji udeležbi predhodno obvestijo na telefon 21-127 AMD Kranj. Avto-moto društvo Kranj PLANINSKO DRUŠTVO za Selško dolino Železniki razpisuje prosto delovno mesto OSKRBNIKA na Ratitovcu za sezono od 15. junija do 30. septembra Informacije dobite upravi PD Železniki. na METALKA LJUBLJANA TOVARNA TRIGLAV TRŽIČ razglaša prosto delovno mesto 1. finančnega knjigovodje Pogoji: srednja ekonomska šola in 5 let prakse v finančni stroki. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. OD s skladu z določili pravilnika o delitvi dohodka. R32' glas velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v pet*0* nalno službo tovarne Triglav. Oddelek za gospodarstvo in finance pri SKUPŠČINI OBČINE TRŽIČ razpisuje po določbah zakona o urejanju ln oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni Ust SR*j št. 42/66), zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju stavbnega zemlj'5** (Uradni list SRS št. 20/71) in odloka skupščine občine Tržič o urejanju in oddajanj« stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Gorenjske št. 11/70) javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč, za gradnjo stanovanjskih hiš in hišic za počitek, in sicef' I. Po zazidalnem načrtu Lom—1 del pare. št. 394/1 k. o. Sv. Katarina označeni s št. in 4 v izmeri ca. 2400 m2, za gradnjo dveh družinskih stanovanjskih hiš. Izklicna cena za 1 m' zemljišča je 12.— din in obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča. II. Po urbanističnem redu T 3 del pare. št. 841/1 k. o. Sv. Ana v izmeri ca. 400 m2, za gradnjo hišice za počitek s tujskimi sobami. Izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 26.— in obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča. III. Po zazidalnem načrtu Brezje I pri Tržiču del pare. št. 507/1 k. o. Bistrica, označen s številkami 3, 11, 13, 14, 15, 16 in 17, v izmeri vsaka ca. 400 m2, za gradnjo sedmih hislC za počitek. Izklicna cena za 1 m2 zemljišča je 26.— din in obsega odškodnino za pravico uporabe zemljišča. IV. Komunalne naprave, priključke do komunalnih naprav in stroške izdelave zazidalnih načrtov in lokacijskih dokumentacij plača bodoči investitor. V. Vse stroške v zvezi s prenosom pravice uporabe na družbeni stavbni parceli (davek na promet pravic in nepremičnin, odmera zemljišča, stroške upravnega organa in stro-ške zemljiškoknjižnega prepisa) plača tisti, ki bo pridobil pravico uporabe. VI. Natečaja se lahko udeleže pravne in fizične osebe. VIL Javni natečaj se bo izvedel z zbiranjem pismenih ponudb. Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici na naslov: Skupščina občine Tržič, oddelek za gospodarstvo rn finance s pripisom »za javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča«, najkasneje 15 dneh po objavi. Ponudbe, ki bi prispele po tem roku oziroma oddane po tem rok11 na pošto, ne bodo upoštevane. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisij* dne 31/5-1972 ob 9. uri v pisarni referenta za premoženjsko pravne zadeve skupščin6 občine Tržič. Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo. Ponudba se lahko glasi samo za eno stavbno parcelo za gradnjo družinske stanovanjs* hiše oziroma samo za eno stavbno parcelo za gradnjo hišice za počitek. VIII. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno. Ponudba mora vsebovati: a) podatke o ponudniku b) številko parcele, za katero je stavljena ponudba c) znesek, ki ga bo ponudnik plačal za 1 m2 zemljišča č) roke, v katerih bo pričel in dokončal gradnjo d) potrdilo o vplačani varščini IX. Udeleženci natečaja morajo plačati varščino, ki znaša za objekte pod I 1.200.— ^ za eno parcelo; za objekt pod II 1.040.— din; za objekte pod III 1.040.— din za eno Pa*j celo, na račun sredstev št. 5152-781/3 SO Tržič, ki se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspe1 pa vračuna v izklicno ceno. X. Rok za začetek gradnje je pol leta, za dokončanje pa tri (3) leta po objavi razpis** XI. Rok za plačilo izlicitirane odškodnine je 15 dni po podpisu pogodbe. XII. Interesenti dobe vse potrebne podatke pri razpisovalcu tega natečaja. mali oglasi 1 *f ^rejn?11^ dobro ohranjen Cejjp"! OBRAČALNIK. An-Ha ^c, Dovje 10, Mojstra-Vsav , 1628 *E ni.dan Prodajamo JARC Okt r°glo 24 pri Naklem Piv,.,. 2537 llCo t dve KRAVI in TE-ri2'iko. Naslov v pr'"°m oddelku 2629 ^EftPv noveJšo kuhinjsko ^1*0 d ' POMIVALNO 1ov "v t!ski BOJLER in koffeS^- Brenk Vera, Pron°Ska ,9' Kranj 2630 P>PanP0NY EXPRES. *rani ilan- Prebačevo 4, Prirt 2631 fljj^m dolge in kratke Hian Ver BANKINE. Rozmani ago- Rakovica 3, Pol • 2732 ^OHtmL Prodam 4-delno ^rak\JSK0 KREDENCO. Kroni MarJan- Hrastje 20, Pr01 2633 Otrosu?1^ mrežasto, okroglo, UrnJi. « "uezasto, okroglo, 2°,SJAJIC0- Stare, šor-h ' Kranj 634 nemški 0TKvt gl°b0k AVTn? VOZIČEK in lajA, ^ABIO blaupunkt. Po-šorlijeva 21, Kranj ttvcrvJJ °DF:R- Moste 94, Ko 2636 nad 500 kg težkega 2637 Pr0fVK- Brnik 74 (vrt) pm TRAVO za košnjo p,' LerklJe 112 2638 titjj PUNTE, BANKI-»Je n r £KO bobrovec. Gli- vp'oJa„>rklje 2639 :*ALMn material za CEN-V°n KURJAVO. Sakič ^ ^aclovrZJC 18' p- Brezje A'odno'J1Ci 2640 S^ranio Prodam dobro CEK i OTROŠKI VOZI-J?n od ,dvojčke- Ogled vsak Ma8th £ do 17- ure. Žabcil . rro, -ropa 125 zot JlK f^!n vPrežni OBRAČAL-^nčUr nr 2« seno. Luže 30, 2641 V6,r°Sj^ . rodovniško KRA-^ tol^rjave Pasme, po pr-I 124 uU-.Be/laj, Zg. Pirai- 2642 Medv ode 2643 **05a p. k" KranJ- Ulica ■Jreilnj p,Jade _ Naslov ^rani Y? in uprave lista: ,tavba 8 evolucije 1 le. J občinske skupščl-V Kn.fi ' račun Pri SDK nju 515M35 - Te-218 inja B in Jesenic. švltati — 1- kolo: Kranj : Kropa 65:56, Radovljica : Trhle Ui Kil ' Jesenice : Beksl 80:60, tekma Gotik : Gorenja vas Gotik%?digrana; 2- koIo: Kn>pa : Gorenja vas 48:40, Beksl : 8l:42 ' Jescnice : Trhle veje 79:73, Kranj : Radovljica J. Ažman Gorenjska nogometna liga Tržič ni več kandidat dve koli mesto je i je tako že izpadel iz konkurence za prvo mesto. redoslje 5:3, Sava neh boys : Tržič ^tič^ : trKZUltati: A1Plcs : Bohinj 1:0, Kropa : P 5:0( LgJe 3:2- Podbrezje : Preddvor 0:3, Ra be]'e£ Sce : Naklo 1:1. V srečanjih med tednom pa so bili za-hinj A1 naslednji rezultati Lesce : Šenčur 1:2, Kropa : Bo- °r^j 3. Ranch boyš : Naklo 4:3, Sava : Predoslje 2:1, Pod-: Tržič 0:8, Preddvor : Trboje 2:0. $W,y°C'stvu Je Sava s 36 točkami pred Ranch bovsom 34 in y UrJt-'m 32. SeniC(1rnI^t'inski ligi so ekipe dosegle naslednje rezultate: Je-SaVa .:Jnglav 0:3, Šenčur : Trboje 3:0, Jesenice : Šenčur 4:1, U? •* Trb°Je 8:0. Triglav Sava Jesenice Šenčur Tržič Trboje 15 10 3 2 43 10 23 15 8 6 1 47 11 22 16 9 2 5 33 22 20 16 7 5 4 40 23 19 10 1 0 9 3 31 2 16 1 0 15 7 76 2 lUl.nt?10nirski ligi so že končali z letošnjim prvenstvom. Re-1:1 ivi jih tekcm: A1Ples : LTH B 3:0' Sava B : Predoslje W. nc : LTH A 8:0, Šenčur : Preddvor 2:0, Preddvor : b$$L*5: LTH A : Alples 1:2. iLa- A skupina: Šenčur Triglav LTH A Predoslje Preddvor Alples izven konkurence Sava B LTH B B SKUPINA Lesce Sava A Jesenice Bohnj Naklo Tržič 10 7 2 1 32 9 14 10 6 1 3 2S 12 13 10 6 0 4 20 21 12 10 4 1 5 26 24 9 10 1 1 8 6 : 40 2 10 2 3 5 13 : 19 7 14 2 2 10 19 : 51 6 14 2 1 11 8 59 5 10 6 2 2 27 9 14 10 5 2 3 28 : 22 12 10 5 1 4 21 : 18 11 10 4 1 5 16 17 9 10 3 1 6 14 26 7 10 3 1 6 19 33 7 Pe; Sg°yem Pionirskem prvaku Gorenjske bodo odločale eki-tUrniri Triglav, Lesce in Sava A, ki se bodo pomerile na JU Prihodnjo ncdcljp; v Skorji Loki., P. Novak V letošnji sezoni so lepe uspehe dosegle na raznih tekmovanjih mlade igralke namiznoteniške-ga kluba Triglav. Od leve na desno: Tončka Novak, Darinka 2erovnik, Vinko Marušič (trener), Nada Jakopin, Zdenka Zakoič in Ljuba Novak. — Foto: P. Didič Ligaško moštvo prvak SRS Na zimskem prvenstvu v vaterpolu za republiški naslov sc je v kranjskem bazenu pomerilo sedem ekip. Prepričljivo je prvo mesto osvojilo ligaško moštvo Triglav pred Triglavom II in Koprom. Rezultati — 1. kolo: Koper : Iskra 17:4, Triglav I : Triglav II 12:2, Triglav III : Kamnik 8:3; 2. kolo: Vodovodni stolp : Kamnik 8:4, Koper : Triglav II 2:8, Triglav I : Iskra 21:0; 3. kolo: Koper : Triglav I 3:13, Iskra .•Triglav II 1:17, Vodovodni stolp : Triglav III 4:7. Vrstni red: 1. Triglav I, 2. Triglav II, 3. Koper, 4. Iskra, 5. Triglav III, 6. Vodovodni stolp, 7. Kamnik. Najboljši strelec prvenstva je bil Chvatal 12 pred Nadi-žarjem 10, švarcem 9, J. Reboljem 8 (vsi Triglav) ter Bradaškljo (Koper) 8. Med kranjsko sodniško l-ojko Maržič, Pičulin in Di so izbrali za najboljšega PiČull-na. -dh V II. in III. razredu Trboje in Duplje II V jj ^'žnote ravZredu. občinske na ?*e$to eniškc lige so prvo i so ,0svoJili igralci Trboj, L Uplie I. V Ponovljenem dvobo-ricl.i'vo s 5:0 prema- Duplje I. . Dij. dom I Triglav II Žabnica II Voklo II 10 9 1 10 4 6 10 4 6 10 3 7 10 1 9 49:18 29:37 23:34 21:37 15:17 18 8 8 7 2 viCa: 5°Je 10 9 1 48:15 18 V III. razredu je bilo tekmovanje neresno, saj ekipe niso odigrale vseh posamcz- ra»ij : Tolmin 77 : 66 V3 rrWir°lu, republiške ko-}la V"K| lige je ekipa Kra-vv°rizir žišču Premagala v.l>rvenfno ekiPo Tolmina. ? Pov«!Lpolčasu so domači-v >fcini,t nadi8rali goste in *e žig Pred koncem vodi" toČkami prednosti. V nadaljevanju so močno popustili, tako da so gostje precej omilili razliko. Strelci za Kranj: Omahen 16, Hlebec 4, Kern 2, čehovin 13, Ažman 10, Bidovec 2, Lasič 7, Torkar 19. J. A. nih dvobojev. Tekmovalna komisija sicer želi, da bi bilo tekmovanje čimbolj množično, toda s tako neresnim igranjem moštva delajo samo nered. Lestvica: Duplje II Šenčur II Visoko I Proleter Podbrezje D. dom II Visoko II 12 11 1 57:23 22 12 9 3 52:24 18 12 (9) 5 4 32:33 10 12(10) 3 7 21:37 6 12 (9) 3 6 20:30 6 12 (7) 1 6 18:30 2 12 (7) 1 6 12:32 2 Števila v oklepajih pomenijo, koliko dvobojev je katera ekipa odigrala. Že pri lestvici se vidi neodgovornost posameznih ekip. -dh OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET — Vsi trije gorenjski ligaši v ZCNL so se to nedeljo predstavili domačemu občinstvu. Pred rekordnim številom gledalcev (800) je Triglav odpravil jesenskega prvaka Litijo, LTH je bil uspešen v igri s Hrastnikom, medtem ko so Jeseničani morali priznati premoč enajsterice Adrie. Rezultati: Triglav : Litija 2:0 (0:0), LTH : Hrastnik 2:0 (0:0), Jesenice : Adria 1:2 (1:2). Pari prihodnjega kola: LTH : Usnjar, Litija: Jesenice, Tolmin : Triglav. KOŠARKA — Po desetdnevnem p-emoru so spet startali moški in ženske v slovenski košarkarski ligi. Od petih tekem so le dve točki osvojili Trigluvani, ki so na domačem terenu premagali Vrhniko. Branik je porazil Kroj, Maribor 66 pa Jesenice. V ženski konkurenci so Jeseničanke gladko izgubile proti Olimpiji, Maribor 66 pa je bil uspešen v Škof ji Loki. Rezultati — moški: Kroj : Branik 69:78 (26:33), Maribor 66 : Jesenice 74:59 (34:27), Triglav : Vrhnika 74:70 (40:33); ženske: Olimpija : Jesenice 77:43 (33:25), Kroj : Maribor 66 41:52 (11:32). Pari prihodnjega kola — moški: Novoteks : Triglav, Jesenice : Kroj; ženske: Jesenice : Slovan, Kroj prost. ROKOMET — V moški SRL so Kranjčani tokrat z odlično igro na domačem terenu odpravili tavorite za sam vrh ekipo Izole. Rezultat srečanja: Sava : Izola 15:11 (10:6). V prihodnjem kolu bodo Kranjčani gostovali v Kozini, kjer se bodo pomerili z domačim Jadranom. ODBOJKA — Kamniški odbojkarji v moški SOL gredo z velikim korakom k osvojitvi letošnjega republiškega naslova. Tudi v tem kolu so bili uspešni, saj so prepričljivo premagali Novo mesto. Jeseniški Kovinar pa je bil poražen v igri z Branikom. V ženski ligi so Jeseničanke gostovale v Celju, kjer so izgubile proti Gaberjem. V II. ZOL pa so Jeseničani doma po slabi igri morali priznati premoč Modrici. Rezultati — moški: Jesenice : Modrica 0:3, Kamnik : Novo mesto 3:0, Branik : Kovinar 3:1, Elektrokovina : Kovinar 2:3; ženske: Gaberje : Jesenice 3:0, Kamni-čanke so bile proste. Pari prihodnjega kola — moški: Kovinar : Kamnik; ženske: Kamnik : Branik, Jesenice : Fužinar. JUDO — VI. republiški judo ligi so Jeseničani premagali Nagaoko ter Velenje. Rezultata srečanja: Jesenice : Nagaoka 4:3 (37:19) ter Jesenice : Velenje 4:3 (27:22). NAMIZNI TENIS — Na II. pozivnem republiškem namiznoteniškem turnirju pionirk je v Kranju največ uspeha imela domačinka Zakojčeva, saj je vse svoje nasprotnice premagala z 2:0. Vrstni red: 1. Zakojč (Triglav), 2. Struc, 3. Režonja (obe Fužinar), 4. 2orž (OHmplja), 5. Gostenčič (Fužinar), 6. Jeler (Olimpija), 7. Crnovska (Fužinar), 8. Cadež (OHmplja), 9. Dobrič (Ilirija), 10. štucln (Triglav). SREDA — 17. MAJA 1972 še nekaj dni in po ulicah se bodo spet vili maturantski sprevodi. Dekleta v pisanih oblekah in fantjfe v črnih frakih in visokih cilindrih. Z gau-deamus igitur se bodo poslovili od dijaških let. Jeseni bodo že študentje. So se že odločili, na katero fakulteto ali višjo šolo se bodo vpisali? Matjaž Dolenc, dijak 4. b razreda kranjske gimnazije: »Odločil sem se za študij elektrotehnike. Fizika in tehnika me zanimata že od malega, zato odločitev ni bila težka. Poleg tega pa sem si v okviru dijaškega dne ljubljanske univerze ogledal delo na elektrotehnični fakulteti. Mislim pa, da bi bilo zelo. koristno, če bi se v okviru predmeta praktičnih znanj srečali s strokovnjaki različnih strok na delovnih mestih.« Vida Gartnar, dijakinja 4. č razreda kranjske gimnazije: »Nisem se še odločila. .Veseli me bakterio-logija, a ne vem, na kateri fakulteti bj to lahko študirala. Morda na medicini? Ali na biotehnični? Srednješolci smo vse premalo seznanjeni z različ- nimi smermi oziroma oddelki posameznih fakultet. Vemo, da na medicinski študirajo bodoči zdravniki, na pravni pravniki itd. Čeprav iz naših fakultet prihaja še vrsta drugih poklicev, često ne vemo, kje in kako bi uresničili naše poklicne odločitve in želje.« Irena Smodila, dijakinja 4. razreda kranjske gimnazije: »Študirala bom medicino. Odločitev ni bila težka. V drugem letniku sem bila na. obvezni šolski piaksi v Bolnišnici za ginekologijo ini. porodništvo v Kranju. Delala sem v laboratoriju. Ccz poletje pa sem se zaposlila kot strežnica. Od tedaj vsake počitnice pomagam v porodnišnici. Ko bom študentka, bom mogoče lahko v tej bolnišnici delala kot medicinska sestra in če bom študij uspešno zaključila, morda tudi kot zdravnica« L. Bogataj Mnogim bomo pomagali Rdeči križ Slovenije letos že četrtič pripravlja akcijo zbiranja oblačil, obutve, perila, posteljnine in drugih predmetov, ki jih občani ne potrebujejo več, a bi jih marsikdo še s pridom uporabil. Akciji se je tudi letos, kot vedno doslej, pridružila tudi organizacija RK Kranj, ki bo del poklonjenih predmetov odstopila RK v Metliki in Mozirju, ostalo pa bo razdeif.a pomoči potrebnim v občini. Veliko dela in priprav je potrebnih, da bo akcija potekala brez zastojev ln veliko truda so in še bodo vložili aktivisti RK, da bodo podarjene stvari zbrane in bodo z njimi razveselili tiste, ki novih ne morejo kupiti. je sestala tudi organizacija RK pri Vodovodnem stolpu. Izvolili smo poseben štab, ki akcijo pripravlja in bo vodil tudi izvedbo. Vsak aktiv;st pa je dobil določeno nalogo. Najprej je bilo treba obvestiti občane o akciji, kdaj bo, kako bo potekala, kaj lahko oddajo in podob- »Kdaj boste predmete pobirali in kako naj jih občani pripravijo?« »Akcija zbiranja obleke, obutve, posteljnine in drugih predmetov bo v četrtek od Franc Skumavc Kako pripravljajo akcijo, smo povprašali odbornika organizacije RK Vodovodni stolp Franca Skumavca. »Aprila sc je sestala občinska organizacija RK. Na seji smo se za akcijo dogovorili in določili, kaj naj naredijo posamezne krajevne organizacije. 2e nekaj dni zatem se naročniki in bralci glasa! ' .'••.1-'" ' ' W '■ .. . Pripravljamo NAGRADNO ZR EBANJE Več o tem boste lahko brali v naslednjih številkah ' -v 'ii. ■ Zamudniki; pohitite s plačilom naročnine 17. do 19. ure. Vse, kat boda občani darovali, naj bo uP£ rabno in čisto in po jno*n. sti tudi zlikano ter ^lt?\i0 kdo daruje posteljo, dru^ pohištvo, žimnice ali P°° ;7i no, naj sporoči organu^ J RK ali občinskemu od^r RK, da jih bo lahko prev^j Da pa kdo na akcijo & ^ pozabil, bomo občane pred akcijo še enkrat °D stili. V ta namen smo se r vezali s podmladkom j Soli Simona Jenka. Mla*°a bodo hodili od stanovanj* . stanovanja in pobirali že ^ pravljene pakete in obfn spomnili občane, da Je čas, če žele kaj darovati* »Bo pri akciji še kdo P°" magal?« »Pomoč je obljubila krajevna organizacija blj Vodovodni stolp, ki bo P£ magala pri zbiranju. KS dovodni stolp nam bo za ^ dan odstopila prostore, njih bomo uredili zbirni ce ter, kjer bomo predmete s<^ tirali in jih pripravili & premo. Člani avto-moto °/ štva Kranj pa bodo PodaIi jene predmete zastonj v°zl v zbirališča.« »Bo akcija uspela?« tak" se* »Pripravljamo jo praV zavzeto kot smo prejšnje veda pa je odvisno od °v nov, kaj in koliko bodo l ko poklonili. Morda je *e '-j.j da jih v imenu organiz^ . RK zaprosim, naj pcbtd& po predalih in omarah pregledajo, kaj bi lahko b| škode pogrešili. Verjefljjg marsikoga bodo s tem rs*H selili in mu pomagali vn ski.« L- P' r lip bled NUDIMO VAM vrata vseh vrst obloge iz masivnega lesa opazne plošče za gradbeništvo iso-span lesobetonski zidaki trgovina je odprta: ob torkih do 18. ure,. ob sobotah do n ^ ostale dneve pa do 14. ure. Naš naslov: TRGOVINA I i p bled - REČICA, tel. 77-328, intJj