VI. SEJE ZBOROV
1. Prve seje zborov
62.  člen
Prvo sejo vsakega zbora pripravi in skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po opravljenih volitvah delegatov.
Če prve seje zbora ne skliče v določenem roku doteda-nji predsednik zbora, je to nemudoma dolžan storiti pred-sednik skupščine.
Prvi seji predseduje do izvolitve predsednika zbora do-tedanji predsednik zbora oziroma delegat zbora, ki ga za to opravilo določi skupščinska komisija za volitve in imenovanja.
63.  člen
Predsedujoči na začetku seje ugotovi sklepčnost zbora in da na glasovanje dnevni red seje zbora.
Po sprejetju dnevnega reda izvolijo delegati vsakega zbora na predlog predsedujočega svojo 3-člansko komi-sijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki pregleda predložena potrdila o izvolitvi delegatov družbe-nopolitičnega zbora in pooblastila delegatov zbora zdru-ženega dela in 7bora krajevnih skupnosti.
64.  člen
Komisija se takoj sestane in pregleda predložena potr-dila oziroma pooblastila ter morebitne pritožbe, ugovore in opozorila, ki zadevajo postopek v zvezi z delegiranjerr delegatov.
Takoj ko konča komisija svoje delo, predsednik komisije poroča zboru o ugotovitvah komisije.
65.  člen
Zbor obravnava poročilo komisije in o njem giasuje. Zbor določi, ali se pooblastilo delegata potrdi ali razve-Ijavi. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
66.  člen
Če zbor združenega dela ali zbor krajevnih skupnosti ni verificiral pooblastila posameznega delegata, mora pred-sednik zbora o tem obvestiti konferenco delegacij oziroma delegacijo krajevne skupnosti, ki je delegata delegirala, in navesti razloge, zaradi katerih pooblastilo ni bilo veri-ficirano.
67.  člen
Mandat članom komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora traja do razpisa novih splošnih volitev za volitve delegatov v ta zbor.
Mandat članov komisij za verifikacijo pooblastil in imu-nitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora krajev-nih skupnosti traja do naslednje seje zbora, ko se izvolijo novi člani komisije.
Mandat članov komisij za verifikacijo pooblastil in imu-nitetna vprašanja, ki so bili izvoljeni na zadnji seji zbora pred razpisom splošnih volitev delegacij, traja do dneva volitev.
68.  člen
Po verifikaciji pooblastil delegatov nadaljuje zbor z de-lom in izvoli predsednika zborain morebitnega namestni-ka predsednika zbora.
8
69.  člen
Takoj po prvih sejah zbora združenega dela, zbora kra-jevrtih skupnosti in družbenopolitičnega zbora je skupno zasedanje vseh zborov, nato pa skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Skupno zasedanje in skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine in jo vodi do izvo-litve predsedstva za izvedbo volitev predsednika in pod-predsednika skupščine. Nato predsednik skupščine pre-vzame vodstvo seje.
70.  člen
Predsednik in podpredsednik skupščine in predsedniki zborov dajo po izvolitvi predsednika in podpredsednika skupščine na skupnem zasedanju vseh zborov slovesno izjavo in jo podpišejo.
Slovesna izjava se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in statutu občine Ljubljana-Siška ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samo-upravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresni-čevanje skupnih interesov delovnih Ijudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ljubljana-Šiška, mesta Ljub-Ijane, Socialistične republike Slovenije in Socialistične fe-derativne republike Jugoslavije.«
2. Sklicanje seje
71. člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora na podlagi progra-ma dela. Predsednik zbora skliče sejo zbora tudi na pod-lagi sklepa zbora, na pobudo delegacij, delegatov v zbo-ru ali na lastno pobudo.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet, delovno telo skupščine, ena petina konferenc delegacij za zbor zdru-ženega dela, ena petina delegacij za zbor krajevnih skup-nosti oziroma vodstvo posamezne družbenopolitične orga-nizacije oziroma delegati te družbenopolitične organizaci-je v družbenopolitičnem zboru.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejš-njem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina ene tretjine delegatov v zboru ali pa predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
3. Dnevni red seje
72.  člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, iz-vršni svet, občinski upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije v občini in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom.
Dnevni red za sejo predlaga zboru predsednik zbora.
73.  člen
Gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora in sklic seje morata biti poslana najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora vsem prejem-nikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z določbami 17. člena tega poslovnika.
Izjemoma se gradivo lahko vroči delegatom tudi kasne-je, vendar najmanj 7 dni pred sejo, če gre za nujne zade-ve, katere nimajo za posledico materialnih in finančnih obveznosti.
Za dostavo gradiva delegatom skrbi tajnik zbora.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda se da v razpravo tako, da se hkrati objavi v sredstvih javnega obveščanja ali na drug način in se pošlje tudi družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, IS in predstojnikom občinskih upravnih organov. S sklicem seje pošlje predsednik zbora tudi skrajšani zapisnik s prejšnje seje, če ni bil poslan že prej.
Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je določen v drugem odstavku tega čle-na; razlogi za tak sklic morajo biti obrazloženi.
Če je treba sklicati sejo zbora iz posebnih razlogov ta-koj, se seje udeležijo delegati, ki so imeli pooblastila za zadnjo sejo zbora.
Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, kate-rim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom.
74.  člen
V nujnih primerih lahko predsednik skupščine, predsed-nik zbora, komisija skupščine, delovno telo zbora, najmanj deset delegatov v zboru in izvršni svet na seji zbora pred-lagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga.
Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga.
75.  člen
O dnevnem redu glasujejo delegati na začetku seje, pri čemer upoštevajo zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje sališč in sporazumevanje, in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zboru.
4. Predsedovanje in udeležba na sejl
76.  člen
Seji zbora predseduje predsednik zbora. Če je predsed-nik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora morebitni namestnik predsednika zbora. Če je tudi ta zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da bi vodil sejo. V tem primeru začne sejo delegat, s ka-terim se dogovori tajnik zbora in jo vodi do izvolitve dele-gata, ki bo predsedoval seji.
77.  dlen
Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji zbora.
O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca.
Predsednik zbora ugotovi na podlagi poročila komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, če je zbor sklepčen.
78.  člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden mu pred-sednik ne da besede.
Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca obravnave.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
Predsednik skrbi, da govornikov nihče ne moti pri govo-ru in da delegatu ni kršena svoboda govora.
79.  člen
Predsednik daje delegatom v zboru besedo po vrsti, kakor so se prijavili.
Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave.
Če zahteva delegat v zboru besedo, da bi popravil na-vadbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je po-vzročil popravek. Delegat v zboru se mora v svojem govo-ru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
80.  član
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnev-nega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede delegat lahko ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave.
81.  člen
Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo dele-gata v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj 9 delega-tov, odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora.
82.  člen
Na seji sodelujejo brez pravice odločanja:
—  predsednik in člani izvršnega sveta;
—  člani delovnih teles skupščine oziroma zborov;
—  predsedniki  samoupravnih   interesnih  skupnosti,   ka-dar so  povabljeni  na sejo  samo zato,  da  povedo svoje mnenje o posameznih vprašanjih;
—• predsedniki družbenopolitičnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij, delovnih in drugih organizacij, stro-kovni, znanstveni in drugi javni delavci;
—  predstavniki upravnih organov
5. Vzdrževanje reda
83.  člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora, na skup-nem zasedanju vseh zborov oziroma skupni seji pa pred-sednik skupščine.
Za kršitev reda se na seji smejo izrekati naslednji ukre-pi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
84.  člen
Opomin se izreče delegatu v zboru, če govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, če seže govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in do-ločbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govo-rom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora.
85.  člen
Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, če se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, če na drugačen način moti delo na seji, če na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru na seji na predlog predsednika skupščine oziroma predsednika zbora ali delegata v zboru, katerega predlog podpre naj-manj devet delegatov.
Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut.
Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave.
Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji.
86.  člen
Predsednik zbora obvesti konferenco delegacije oziro-ma delegacijo KS in občinsko konferenco SZDL o dele-gatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen.
87.  člen
Če predsednik skupščine oziroma predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na skupnem zase-danju, skupni seji oziroma seji zbora, odredi prekinitev seje.
88.  člen
Predsednik odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja in iz poslopja skupščine vsak poslušalec in drug udeleženec ali navzoči, ki krši red na seji zbora.
Če je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
89.  člen
Vsi, ki so v poslopju, kjer zasedajo zbori skupščine, morajo upoštevati predpise o notranjem redu v skupščini.
6. Potek seje
90.  člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvo-lita pred prehodom na dnevni red, na predlog predsednika zbora, 3-člansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imu-nitetna vprašanja. Pristojnosti komisije so določene s 64. in 67. členom poslovnika.
91.  člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti po ugotovitvi sklepčnosti praviloma kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje in poročilo o izvršitvi sklepov te seje. Vsak delegat v zboru in predsednik IS ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku in po-ročilu.
O utemeljenosti pripomb odloči zbor na seji brez obra-vnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo ustrezne spremembe.
92.  člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
93.  člen
Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave dopolnil-no obrazložitev.
Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeležen-ci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi.
Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več govornikov, za-ključi obravnavo.
94.  člen
Predsednik zbora lahko med sejo prekine sejo zbora in določi, kdaj se bo nadaljevala.
Predsednik prekine sejo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja in če je treba dobiti mnenje ter v drugih primerih, če to sklene zbor.
Ce je seja prekinjena, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo zaključi.
95.  člen
Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil obra-vnave ali če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo.
7. Odločanje
96.  člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča veči-na vseh delegatov v zboru. Predsednik zbora med sejo po potrebi ugotovi sklepčnost seje zbora s poimenskim klicanjem delegatov.
Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverja-nja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno, da niso navzoči.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja tajnik zbora.
97.  člen
Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut.
98.  člen
Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem po-slovnikom določeno tajno glasovanje.
10
Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za pred-log ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom roke ali s posamič-nim izjavljanjem.
99.  člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, katerega zahtevo podpre najmanj še devet delega-tov.
Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani dele-gat v zboru izjavi »za« ali »proti« ali pa da »se vzdrži« glasovanja. Po končanem glasovanju se zaradi preverja-nja ponovno pokličejo delegati v zboru, za katere v se-znamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Klicanje delegatov v zboru opravlja tajnik zbora.
100.  člen
Zbor veljavno sprejme odlok ali splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine ali drugim predpisom ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o ka-terem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen.
8. Zapisnik
101. člen
O delu na seji zbora se piše zapisnik.
Skrajšani zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani, in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti.
V  zapisnik se zapiše tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
V  zapisniku morajo biti navedeni delegati delegacij kra-jevnih skupnosti oziroma konferenc delegacij, ki se seje niso udeležili.
V   zapisniku  družbenopolitičnega zbora  pa  se  navede tudi  delegate,  ki so odsotnost opravičili  oziroma izostali brez opravičila.
V   zapisniku   morajo   biti  tudi   poimensko   navedeni  vsi delegati, predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine in drugi udeleženci na seji, ki so sodelovali v razpravi in bistvo njihove razprave.
Za zapisnik seje zbora skrbi tajnik zbora, za zapisnik o skupnem zasedanju in skupni seji pa vodja skupne stro-kovne službe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik skupščine oziro-ma predsednik zbora.
Za hrambo izvirnih zapisnikov skrbi vodja skupne stro-kovne službe.
102. člen
Skrajšani zapisnik je treba dostaviti vsem delegatom, ki so bili na seji, predsednikom konferenc delegacij, vodjem delegacij KS, vodjem delegacij OZD in TOZD in vsem delegatom družbenopolitičnega zbora, članom izvršnega sveta in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij v občini.
Zapisnik je treba dostaviti praviloma s sklicem nasled-nje seje.
103. člen
Potek seje se posname na magnetofonski trak; ta je sestavni del skrajšanega zapisnika in se arhivira za ves čas mandatne dobe.
Vsak delegat v zboru lahko pred končno izdelavo sejnih zapisnikov zahteva redacijske popravke svojega izvajanja na seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bi-stva njegovega izvajanja.
V dvomljivih primerih odloči o popravku zapisnikov pred-sednik zbora oziroma predsednik skupščine.
9. Seje skupščin samoupravnih interesnlh skupnosil za območje občine
104. člen
Določbe VI. poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samouprav-nih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enako-pravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.