Posamezna številka 30 viaarjetf. Slev. 194. i LMaiiL t pedeoet m 26, flvgism m es Velja po poSU: sa ia oelo teto naprej.. K 50-— sa eo mesec „ .. „ 4.80 sa Nemčijo oeloletno. „ 55*— >• ostalo Inozemstvo. „ 80- V Ljubljani na dom Sa oelo leto napre].. K 48-— n aa meieo „ .. K 4-— V iprivl prelsman nittii« „ 8*50 aa Sobotna Izdajaš ms Z« oelo leto.....K 10-— h Nemčijo oeloletno • „ 12-— saoitilotnommttva. „ 15 — Leto E Vi. Inserati: Cnostolpaa petitvrata (59 mm Široka ln 3 mm visoka ail n|e proator) ia enkrat . . , . po 50 v u dva- la večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni tartL l Poslano: e ■» unoatolpna petitvrsta K 1 Izhaja vsak dan livzemšl ne« delje tn praznike, ob 3. nrl pop. Redna letna priloga vosni red MT Uredništvo je t Kopitarjev! ulloi itn. S/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklram pisma se ne oh sprejemajo. — Oredniikega teletom štev. 50. » Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št 6. - Račon poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, boen.-hero. št. 7563. — Dpravclškega teletona S t. 50. De?-- >*a ustava, deželno gospodartvo In dr* Susteršič. Fran pl. Šuklje. IV. Deželni avtomobil. Deželni avtomobil po cesti! Res, lepo ga je videti! Ni prevelik, elegantno je zidan, okinčan s kranjskim deželnim orlom, tako da mora veščemu od-mah biti jasno, da je avtomobil last vojvo-dine kranjske, v njem pa poleg šoferja oblastno sedi zasebni strežaj ali uradni sluga g. deželnega glavarja! Drug prizor! Na ljubljanskem kolodvoru čaka potujoče občinstvo na brzo-vlak Trst - Dunaj. Kar priropoče deželni avtomobil, iz njega se dvigne g. dr, Šušteršič ter služabnik njegov ponese za njim popotno torbico na peron do železniškega kupeja, v katerem se bode kranjski deželni glavar peljal na cesarski Dunaj, tam kot državni poslanec zastopal deželne koristi in blaginjo slovenskega naroda. In še zanimivejši tretji prizor! Izven kranjskih mejnikov je, morda sredi planinske krasote vknežene grofije Tirolske in po prašni veliki cesti prihrumi zopet naš deželni avtomobil okrašen s kranjskim grbom, notri pa sedi glavarska zakonska dvojica, bržkone nikakor ne v uradnih poslih, marveč na potu v prijazno letovišče v tirolskih Dolomitih. Zvedavi domačini pa, kateri — morda na postaji — izvedo, kaka visoka gospoda se je pripeljala in čegava last je avto, porekč morda z znano tirolsko hudomušnostjo: »Mora pač bogata biti pritlikava dežela Kranjska, da toliko drage razkošnosti dovoljuje in plačuje svojemu deželnemu glavarju, ali pa ga mora posebno srčno ljubiti in nad vse častiti!« Kajti prefrigani in avtomobilov od svojih tujcev dobro vajeni Tirolci natančno vedo, da je avtomobil presneto draga stvar ter da vožnja s takim motorskim vozom neprimerno več stane nego celo vožnja v salonskem vozu najdražjega luksus-vlaka! Mi Kranjci vobče nismo na glasu, da bi bili posebnovrstni zapravljivci. Tudi prejšnji naši deželni upravi se taka nečednost nikakor ni mogla očitati. Najmanje mojima neposrednima prednikoma v deželnem glavarstvu! Gromadno krivico bi delal vsakdo, kdor bi hotel ranjkega dr. Jos, Poklukarja ali celo Otona pl. D e t e 1 o blagega spomina razkričati kot potratneža in slikati ju kot razsipalca deželnih dohodkov. Kako pa in radi česa se je nabavil deželni avtomobil? Moja misel je bila in z nabavo tega dragega občila hotel sem baš — š t e d i ti za deželo! Najdragocenejše namreč tudi v deželnem gospodarstvu je človeška delavna moč. Uveril sem se bil, da komisije zlasti v deželnem stavbenem uradu mnogo preveč stanejo, zlasti v tem pogledu, ker preveč in predolgo absorbujejo tvorne sile naših deželnih tehnikov in uradnikov, Recimo na primer, da je deželni inženir moral na kako komisijonelno obravnavo na kranjsko deželno mejo pri V i -niči ob Kolpi. Belokranjske železnice tačas še ni bilo. Ako tudi obravnava sama na sebi bila dovršena v par urah, zgubilo se je toliko časa z vožnjo tja in nazaj, da se niti znositi nisem mogel nad dotičnim uslužbencem, ako se mi je iz Vinice vrnil stoprav čez pet dni! Med tem pa je popolnoma počivalo in zaostajalo drugo njegovo uradno delo. Torej da se odpravi očitna ta nedo-statnost, da se štedi in varčujes tvorno uradniško silo, radi te-g a sem po temeljitem posvetovanju z načelnikom stavbenega urada ter sporazumno s tedanjim cestnim referentom se odločil za nabavo deželnega avtomobila. Nikoli nisem pa pri tem mislil na uporabo tega občila, recimo, v reprezentacijske namene. In niti sanjalo se mi ni, da bi se deželni motorski voz kedaj mogel zlorabljati za zasebne vožnje! Deželni avto se je nabavil tekom leta 1911. Za preskušnjo sva se peljala jaz in stavbni nadsvetnik K 1 i n a r do Logatca in takoj nazaj, potem sem ga rabil le še enkrat, in sicer pri priliki, ko je visok uradnik iz poljedelskega ministrstva prišel na Kranjsko, uradno si ogledat deželno poljedelsko šolo na Grmu. Gospod je imel na razpolago samo en dan; torej da se je mogel vršiti koli kaj resni ogled, dal sem mu na razpolago deželni avto ter sem se sam z njim peljal na to uradno inšpekcijo. Izrecno pa naglašam, da ta skrupuloz-na ohranitev uradnega značaja omenjenega občila nikakor ni izvirala iz moje osebne tesnosrčnosti. Nasprotno, soglasen sklep je bil deželnega odbor a in po njegovem strogem naročilu je moral deželni stvabni urad izdelati talco-zvani »Red za vožnje z deželnim avtomobilo m«. Predpisi njegovi nikoli niso bili preklicani, torej imajo še do danes svojo obvezno moč. V svoji zasebni registraturi hranim še en eksemplar baš označenega avtomobilskega reda. Kajti mnogoletna politična skušnja me je do dobrega uverila, kako prepotrebno je politiku skrbno zbiranje važnejših dokumentov: pisem, listin in uradnih spisov. Mimogrede le bodi povedano, da se sam čudim, koliko zanimivega gradiva se je tekom let že nakopičilo po predalih in miznicah prostorne moje pisalne mize. Kaj veleva tedaj »Red za vožnje z deželnim avtomobilom« z dne 1. decembra 1911, št. 20.619? Merodajna sta pred vsem §§ 1. in 2. celega, devet paragrafov obsegajočega uradnega predpisa. § 1. se glasi dobesedno: »Za vožnje z deželnim avtomobilom pridejo v prvi vrsti vpoštev potovanja v one kraje, ki ne ležijo v bližini kake železniške postaje.« In § 2, nadaljuje: »Za uradna potovanja v kraje, ki ležijo ob železnici, naj se avtomobil rabi le tedaj, če je ž njim mogoče v primeri z železniško vožnjo čas izvenuradnega potovanja izdatno skrajšati, dalje za opravke, pri katerih se je treba isti dan po krajših presledkih premikati iz enega kraja v drugega, ter za komisijske vožnje, katerih se udeleži več oseb.« Jasneje se skoraj ne morejo določiti in omejiti pogoji, pod katerimi je poraba deželnega avtomobila sploh dopustna! Ostali §§ 3. do 9. vsebujejo natančne predpise o prijavi uradnih potovanj, določajo voznega reditelja, kateri naj obenem skrbi kolikor mogoče za združitev raznih potovanj itd. Z eno besedo, ako bi se v 'iobi dr. Šusteršičevega deželnega glavarstva v deželnem dvorcu bili držali tega predpisa, izdanega stoprav 1. dec. 1911, izključena bi bila vsaka zloraba deželnega občila, kajti navedeni predpis ni bil omejen zgolj na deželne uradnike, temveč obsega sploh in brezizjemno vse one, kateri se hočejo posluževati deželnega mo-torskega voza Tudi deželni glavar ni nikjer izvzet, tudi njemu se je tedaj bilo pokoriti pravokrepnim določilom. A kaj se je zgodilo dejanjsko? Že leta 1912. se je — sodim, brez potrebe — nabavil drugi avtomobil, potrebščina za te vožnje je narastla od proračunjenih 6208 K že na 30.894 K, tekom let so postajale uradne vožnje deželnih uradnikov čim dalje bolj redke in naposled se je izcimil sedanji istiniti položaj, da edini deželni avtomobil — drugi je prenehal — služi skoraj izključno ali vsaj večinoma g. deželnemu glavarju, in to ob času, ko so stroški takih voženj in cene vseh materijalij za avtomobilski promet tako gorostasno poskočili, da jih navaden bogataš niti od daleč več ne zmore. A dovolj neprijetne te zadeve! Zapt* ščam jo z neko splošno opazko. Oglejmo 4 enkrat sedanje načelnike deželne avtonon* ne uprave od češkega »vrhnega. deželnega maršalka« počenši do deželnega glavarja kranjskega ali goriškega, in našli bodema, da jih je mogoče razpredeliti v dve kat«« goriji, v gospode, kateri v istini delajo, in v take, kateri pretežno vsaj le reprerf z e n t u j e j o. Umevno je, da bogate kroN novine za silo še shajajo, ako se njih de* želni poglavar večinoma omejuje na d«h želno reprezentacijo. Drugače pa je z man limi in siromašnimi deželami, kakor je g^ pr. naša Kranjska. Tu nikakor ne zadošča^ da jo deželni glav:, dostojno ali celo sijaj* no zastopa na zunaj, ne, dežela kranjska sme in mora celo zahtevati od svojega gla* varja, da je prvi in najmarljivejll izmed njenih delavcev. In kako je v tem pogleduj g. šusteršičem? Javna tajnost je, d« je v zadnjih letih deželna uprava dejanjskdl bila izročena nadarjenejšemu in mnogo pridnejšemu dr. L a m p e t u , dočim ja deželni glavar, ako namreč ni bal v kaki pravdi zastopal deželo kot p 1«« č a n i njenadvokat, le bolj omejil n* vnanjo reprezentacijo. Priznavam, da se mu je le-ta vobČ* posrečila, priznavam tudi, da se naš gon spodar deželnega dvorca v tem pogledu lahko sklicuje na enega izmed svojih to« variiev, na mnogoletnega deželnega gla« varja šlezkega, grofa Lariscb-Moe« n i c h a , o katerem ves svet ve, da le re* prezentuje, da le za dekoracijo služi bogati deželici. Toda baš la primera šepa< in celo na obeh nogah! Prvič razpolagal mala Šleška z velikim bogastvom, dočim smo mi Kranjci reveži, drugič pa, k e H grof Larisch sam nosi stroške deželne reprezentance, a ne kakor njegov kranjski kolega, ka* teri jih — glej deželni avtomobil — z gracijozno lahkoto odvali od sebe ter naprti potrpežljivemu kranjskemu davkoplače« v a 1 c u ! f^ekaš misSi o vof^em gospodarstvu. Dr. Fran O g r i n. Dolgoletna vojna je povzročila, da je državna uprava — deloma s sodelovanjem državnega zbora — uredila oskrbovanja m porabo živil in skoro vseh drugih potrebščin. Kompleks dotičnih postav, na- Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) Duhovnik. V tem razumevanju učne avkloritcte ,ie vidim one ostrosti mišljenja, kakor smo 'e bili vajeni pri g. Devilleu v poprejšnjih razgovorih — (mogoče, da temu ni sam Kriv, ampak samo njt^jov sistem). Posebno eno mi ni jasno: ali je ta avktoriteta obvezna ali ne. Ako gre samo za način izpeljave, se še lahko dam voditi od avktori-:ete, ki ji pripisujem samo relativno vred-iost, ker si nazadnje lahko rečem, da bom poslušal tudi, če bi moj voditelj zablodil; 3a gre za vero, torej za brezpogojno pre-ničanje, da je oznanjevani nauk resničen, 30 imela avktoriteta zame ali obsolutno •rednost, to je, bo nezmotljiva, ali pa tploh ne bom mogel opreti vere nanjo. Če >om v tem slučaju veroval, ne bom vero-/al radi avktoritete, ki jo bom imel za ne-:aiotljivo, ampak ker mi bo reč sama 'šeč in sc bo skladala z mojim prepričanem. Zato gotovo ne bom vsega veroval, .ar mi bo podal ta nauk, ampak samo to, :ar mi b.o ugajalo; kdo poleg mene bo iz stega vzroka ravno to zavrgel in bo ve-oval druge dele tega nauka, tretji zopet 'rutfe. In tako. če bo vera sploh mogoča, bo vsaj edinstvo v veri nemogoče, nemogoča verska družba — in nobena Cerkev ne bo mogla obstojati. Ta nazor se mi zdi zelo trden, a še trdnejša se mi zdi izkušnja, ki ga potrjuje. Poglejmo, kaj se resnično godi pri nas. Ta relativna, neomejena avktoriteta občine in pastorja zadostuje nekaj časa tistim, ki se dajo od nje poučevati in ne razmišljajo o njenni relativnosti, ki, kakor je dejal Don Pardoval, mislijo o dobrih delih in ne o dogmah. Toda poleg teh, nad njimi, mora biti čisto naravno sloj takih, ki razmišljajo o degmi, jo preiskujejo, analizirajo — in jo uničujejo s silo neizprosne logike principa svobodne sodbe o veri. In tako kljub polovičnega povratka k tradiciji, o katerem smo ravnokar govorili, kljub temu, da jc večina protestantov zapustila dogmatična vprašanja in se obrnila k dobrodelnosti, kljub celi dobi probuje in vseh njenih plemenitih namenov, protestantska vera vedno v enakem groznem tempu v vrstah takozvanega gornjega sloja razpada, izginja in tudi sv. pismo razpada na kosce. Ne samo da zametujejo posamezne dogtne, kar je žc Lutra ostrašilo, ampak tudi radikalno zanikujejo božanski izvor krščanstva. In nobenega sredstva ni, s katerim bi mogli ta proces ustaviti, ker izvira, kakor sem rekel, prav iz jedra protestantizma, iz zametavanja nezmotljive avktoritete v verskih rečeh. Ali mogoče pretiravam? Prosim, spomnite se na žalostno, pa tipično usodo »Evangelijske alianse«, ki je hotela ustaviti to razpadanje; ko so se prvič zbrali v Londonu, so mogli še 9 točk formulirati, na drugem shodu v Genevi že 4, na tretjem v Parizu samo 3, na četrtem v Berolinu leta 1866. so črtali že celo božanstvo Kristusovo, petega shoda pa seveda sploh ni bilo. Prosim dalje, da se ozrete po današnjih učilnicah in stolicah za protestantsko bogoslovje. Mogoče ni dandanes v celi Nemčiji niti ene stolice, kjer bi ne bilo Harnackov, Ritschlov, Lipsiusov, Bender-jev, ki uče, da je bil Jezus eden izmed veliko sinov Jožefa in Marije, da ga je narodova fantazija obdala pozneje z uredbo čudodelnosti, da je češčenjc Jezusa mali-kovalstvo itd. Če tako delajo z vogelnim kamenom krščanstva, z božanstvom Kristusovim, si lahko mislite, kako delajo šele z drugimi dogmami o Trojici, o učlo-večenju in prihodnjem življenju! — Gotovo se še spominjate, gospoda, kaj se je zgodilo nedavno, ko jc neka občina na VCurtemberškem tožila svojega pastorja Schremfa, ker jc izpustil apostolsko vero iz božje službe; profesor Harnack, katerega so učenci vprašali za svet v tej zadevi, se je izrekel tudi proti simbolu. In koliko profesorjev in bogoslovskih pisateljev je pritrdilo Schremfu in Harnacku, ker so gledali v njihovem nazoru rezultat polstoletnega znanstvenega dela protestan-tovske teologije! Kako jc ostali del verujočih obupno zaklical, da so zavržene žc vse formule evangelijske vere, od avgs-btirške začenši, lc apostolska vera jc še ostala, in če še to zavržejo, ne bo sploh več mogoče povedati, kaj pravzaprav evan^elmka Cerkev veruje; — narečni 1 najvišji duhovni svet pruski je moral iskati nemogočega prehoda med pogoji obstoja katerekoli religije in načelom protestantizma o prostosti vere ter je zadevo prav pitijsko reši!: Harnackovo postopanje je obsodil, dodal pa opazko, »da noče niti apostolske vere, niti nje posameznih členov proglašati za neobhodno obvezno versko pravilo«. Klavern izhod in priznanje,, da protestantska vera nima ničesar, ka» bi še branila. Govoril sem o Nemčiji; v Švici in na Nizozemskem ni s protestantsko teologijo nič drugače. Na Nizozemskem, kjer sc Renanova bogokletstva vznemirjala prebivalstvo, se je izmed 1800 pastorjev 1500 izreklo za njegovo »Življenje Jezusa«. V skandinavskih deželah so pred kratkim progi asili prostost govora in pisanja o religiji, toda žc veliko tamošnjih bogoslov-cev sc skuša z nemškim racionalizmom. Na Angleškem je na zunaj nekaj več reda in discipline v tem oziru radi tega, ker so iz katoliških časov ohranili cerkveno hierarhijo, zato pa se odceplja vedno več sekt ocl uradne Cerkve; skoro vsak dan si kak pastor izmisli novo krščanstvo in c peščico svojih pristašev ustanovi samo sto,no Cerkvico; in odkriti angleški pisa telji nc prikrivajo strahu za bodočnost svoje Cerkve. Kakor znano, jc to porajanje sekt v Ameriki naravnost gorostasno; najbolj čudaška njihova verska opravila in veroizpovedi mejijo celo na poganstvo. redb in odlokov je tolik, da ga že koma obvladuje upravni jurist, kaj šele nejurist. Pri tem moti še to, da nobeni naredbi spričo danih razmer ni usojeno dolgo življenje. Večkrat se zgodi, da se razveljavi ena naredba v najkrajšem času z drugo. Vzroki temu so trojne vrste. 1, Splošne gospodarske in prometne razmere se trajno spreminjajo, 2, urejajo večkrat naredbe nekaj, kar obstoji v neznatni množini oziroma se z današnjim skrčenim uradnim aparatom ne ga izvršiti. Ravno ker se hoče danes že vse gospodarsko in prometno življenje s paragrafi voditi, obstojajo naredbe velikokrat le na papirju. 3. Se še vedno nismo zavedli, da kar odgovarja razmeram na Dunaju ali na Nižjem Avstrijskem, ne more biti obenem prikladno za Kranjsko in Koroško. O vojnem gospodarstvu, o dobrotah in pogreških raznih central, vojnih uradov in uradičev — posebno bujno se razvijajo na Dunaju —bi se dale pisati cele knjige. Vsaka država, ki vodi danes vojsko, je bila prej ali slej primorana, upeljati svoje vojno gospodarstvo. Težko pa se je izdalo kje toliko postav in naredb in ustanovilo toliko gospodarskih uradov kakor pri nas. Na Dunaju jih je do 50. Nikdo ne bo oporekal, da niso potrebne naprave: zavod za promet z žitom ob času vojne in njegove podružnice (žitni zavodi), sladkorna in pe-trolejska centrala, centrala za bombaž in volno itd. Navezati pa ves promet z industrijskimi izdelki v državnih mejah na razne vojne zveze (Kriegsverband) kakor so: zve£A za izdelovalce usnja, opeke, cementa, kmetijskih strojev, papirja itd. itd., pa je razvoju dotičnih industrijskih panog in splošnemu gospodarstvu prej škodilo kakor koristilo. Kaj posebnega n. pr. naj koristijo zavodi kakor: komisija za cunje, komisija za smolo in centrala za smolo, komisij« za stari papir in komisija za staro železie itd.?! V interesu države same in državljanov bi bila tedaj korenita revizija vojnega gospodarstva. Dotaknimo se le nekaj predmetov: I. oddaje in porabe žita in sočivja; II. prometa z živino; III. cen, IV. produkcije v kmetijstvu in industriji. K I. a) oddaja žita. Letos se je izvršil lep uradni popis vseh posetvenih ploskev. Namen tega popisa je bil, da se more zra-čunati za vsakega posestnika, ugotovivši srednji donos pri raznih vrstah žita in sočivja, množina pridelkov. Primerjaje pridelke, potrebo za preskrbovanje družine in delavcev ter potrebo za seme, naj bi se natanko ugotovilo, koliko ima posamezni* posestnik odvečnega žita, ki je oddati. Račun je lep v teoriji, ali v praksi se pokažejo hibe. Že koliko sme posestnik pojesti, je težko učinkovito ukazati. Pa vendar, dotične številke se lahko vzamejo za merilo. Težje je že določiti potrebo posameznih semen. (Letos seje posestnik ene stvari več, drugo leto manj, ako nc uspe eno seme, se posejc mogoče drugo.) Popolnoma nezanesljivo pa je preračunjanje na podlagi posetvenih ploskev in dozdevnega .donosa, koliko je kdo pridelal. Na količino donosa vplivajo razne razmere: lega in dobrota zemljišča, skrb in zmožnost gospodarja pri obdelovanju in spravljanju. Vrhu-tega zmanjšujejo donos vsakokratne utrne: toča, moča in suša. Torej na ta način se pridelek ne da natanko določiti. Preosta;a še popis zalog od hiše do hiše. Ako naj je ta natančen, bi bilo treba preiskati vse kote stanovanja in gospodarskih poslopij, prebezati slamo in seno in pregledovati v vinorodnih krajih istočasno na domu in v zidanici posestnikovi, ker sicer lahko romajo in tudi resnično romajo zaloge sem Ea tja. Ko so se enkrat zaloge ugotovile, i bilo pa še treba jih zmeriti oziroma stehtati. Ako pa bi popisovalne komisije postopale na ta način, potem bi imele pol dne samo pri enem gospodarju opravka. Dejstvo je tedaj, da se. pridelek posameznikov le malokrat pravilno določi in Ida se v večina slučajih vzame ali preveč ali pa premalo za podlago. Tako je enkrat udarjen posestnik, drugokrat pa skupna prehrana. Razven tega pride v poštev, da ne dozore istočasno vsi sadeži. Pšenica, ječmen .in rž se n. pr. oddajajo že ta mesec, oddaja prosa, ovsa, fižola in krompirja pa je šele pozneje in oddaja koruze šele pozimi oziroma spomladi mogoča. Zato je preračunanje odvečne zaloge pri raznovrstnih pridelkih posamič in skupno nemogoče ali vsaj popolnoma nezanesljivo. Ko pride do oddaje same, odda le malo posestnikov celo predpisano množino, vsi drugi imajo razne izgovore. Dogaja se, da store uprav oni, ki imajo mn'0 pridelkov, svojo dolžnost, dočim se boljši posestniki skušajo izmuzniti. Nastane sedaj vprašanje, kako naj se pobira oziroma re-kvirira. Posestnik pridržuje zaloge iz več vzrokov: 1. Se boji za svoj obstanek; 2. hoče kazati napram drugim slojem in napram Jržavi, ki se zatekajo v sili k niemu, neko moč, in 3. rabi denar za razna potrebščine ter skuša zato prodati tudi zasežene pridelke pod roko po visoki ceni. Od posestnika bi se dalo tedai na dvoien način dobiti vse odvečne zaloge: a!) z zvišanjem prevzemnih cen in b) s tem, da se mu dajo istočasno namesto denarja predmeti, ki jih najbolj potrebuje, t. j. obleka, čevlje in usnje. Prevzemne cene so se sicer letos zvl-iale in se plača v avgustu za 100 kg pšenice ali rži 70 K. To je pa za posestnika premalo vabljivo, ker dobi pod roko za 20 kg tri- do štirikrat toliko. Na drugi strani pa državna uprava z ozirom na delavske in mestne sloje zopet ne more prevzemnih cen nesorazmerno zvišati. Preostaja tedaj b) protidajatev in natura. V tem oziru je državna uprava že sama storila prvi korak. Za naprej prejme od centrale za kože in usnje vsak, ki odda en vagon posušenega lubja, 3 kg podplatov. Kar so tukaj storile, narede državne oblasti lahko tudi pri oddaji kmetijskih pridelkov. Poskus bi se gotovo sijajno obnesel. Pri tem se ne smemo strašiti pojava, da s tem upeljujemo izmenjavo blaga za blago. Ta zamenjava je itak že popolnoma v cvetu in sicer tako med tovarnami (veletržci) in detajlisti, kakor med temi in porabniki. Mnogokrat bi se dalo doseči tudi več z lepa, sporazumno, kakor pa s silo, ki jo n. pr. nudijo določbe §§ 24. in 25. min. naredbe z dne 26. maja 1917, drž. zak, štev, 235, in druge naredbe. V tem slučaju bi se porazdelil občinski kontingent v sporazumu s posestniki. Nekaj vsak rad da in še rajši, če je videti, da da prostovoljno. K I. b) Poraba. Postavno so določene v uporabo razne količine za samopreskrbovalce in ne-samopreskrbnike. Da pa bi posestniki preveč porabili zase, svojce in delavce, za .to naj skrbi institucija mlevskih izkaznic. Ne more se reči, da se s tem ni prav nič doseglo. Toda pogumnejši posestniki in mlinarji se znajo izogniti tudi najstrožjim predpisom. Vsak dan vendar ne more biti kontrolor v istem mlinu, ponoči pa tudi ne opravlja službe ravno po mlinih. Ako bi hoteli zagotoviti mlevskim izkaznicam popolni uspeh, potem bi morali stražiti mline noč in dan, straži pa dati dovolj jesti, ker bi se sicer dala podkupiti od mlinarja. Skratka, posestnik skuša na razne načine toliko zmleti, kolikor ravno rabi zase, Iz tega nastane vprašanje, ali bi ne kazalo posestnika, ki je oddal predpisano množino pridelkov, oprostiti dolžnosti, da sme mleti le proti mlevskim izkaznicam. S tem bi odnadle šikane in pota zanj, vrhu-tega pa bi se požuril, da čim preje odda predpisano množino. (Dalje.) prav se kažejo v tem zgodovinskem trenutku. V vestibilu južnega kolodvora je bil nabit te dni ukaz novega mestnega poveljnika v Trstu, kapitana Purschke — dosedanji komandant admiral Koudelka je šel na dopust, s katerega se več ne vrne — ki prepoveduje Častnikom in vojakom nositi palice brez zdravniškega dovoljenja, kape morajo nositi na glavi in ne v roki, bluza mora biti vedno zapeta, ovratnik srajce ne sme viseti čez ovratnik bluze; nižji mera zmeraj pozdravljati višjega; iz-gov sem opazil, ne velja, ker nižji mo. »jega opaziti. Ta ukaz je izšel v petem letu svetovne vojske. Po Trstu se govori o sledečem dogodku: Na predvečer cesarjevega rojstnega dne je svirala vojaška godba tudi pred nemškim konzulatom. Ko je svirala nemško himno, se dva gospoda nista odkrila. Tu pristopi zelo visok častnik k njima in pif, paf, prisoli vsakemu po eno imenitno zaušnico! To se je zgodilo v petem letu svetovne vojske. Odbor našega dramatičnega društva je izdal oklic, v katerem vabi občintvo, da ga denarno podpre, če hoče izvršiti veliko kulturno nalogo, ki si jo je društvo nadelo. Odbor toži, da ni našel onega odziva, ki ga je pričakoval; nabrana svota je tako majhna v primeri s stroški, da je ni vredno omenjati. — Sezona se ima začeti, šest umetnikov po poklicu je že angažiranih in plača jim začne teči, posluje že dramatična šola, ki jo obiskuje 36 učencev, a odboru manjka denarja. Dramatično društvo rabi še 50.000 K, da bo v stanu zadoščati prevzetim obveznostim. Tudi »Slovenec« je pozival večkrat Tržačane, naj kaj žrtvujejo za gledališče, naj zlasti bogatejši sloji za-gotove obstoj temu tako važnemu kulturnemu zavodu. Osupnili smo pa, ko smo brali, da je našel klic dramatičnega društva med tržaškim občinstvom, ki je vsepovsod dobro znano pa svoji darežljivosti za narodne in kulturne svrhe, tako rahel odziv. Ideja o potrebi in podpiranju slovenskega gledališča v Trstu naj se popularizira in demokratizira z energično in neumorno agitacijo, pa bo šlo; sedaj pred za-čc" m sezone in med sezono je ravno pravi čas. Tržaško pismo, T r s t, 23, avg. 191S. Mala Ljubljana in nepoznani Št. Janž sta bila te dni pozorišče dogodkov, ki so vzbudili pozornost ne samo slovanskega, ampak tudi drugega sveta. Kakšen pomen slutijo v ljubljanskih dogodkih, kjer se je položil temelj češko-polj»lti-jugos!ovanski trozvezi, naši nasprotniki Nemci, se razvidi iz strupenega načina pisanja njihovih časopisov (»N. Fr. Pr.« in »Reichspost«). Slovenska prestolica je videla že mnogo prireditev in manifestacij, pri katerih smo tudi pozdravljali brate z juga in severa, ali vse te prireditve so bile bolj »en-tre nons«, skoraj bi rekli lokalnega pomena; dogodki zadnjih dni so pa tolike politične važnosti, da smo trdno prepričani, da jih bo za?.namenovala tudi splošna svetovna povcstnica. Tržaški Slovenci smo bili pri teli prireditvah, zlasti pa na slavnosti v Št. Janžu mnogoštevilno zastopani, V normalnih časih bi bila seveda udeležba še številnejša,' a v cluhu smo bili vsi v Ljubljani, oziroma v Št. Janžu. Naj omenimo tu med drugim le to, da je napravilo navdušenje za Jugoslavijo, ki smo ga občudovali na kranjskem ljudstvu, na nas najboljši vtis. Mi Tržačani smo namreč v preteklem času radi Kranjcem očitali narodno nezavednost in mlačnost; kar smo pa te dni doživeli, nam je dokaz, da so ti časi, hvala Bogu/ za nami in da se je tudi kranjsko ljudstvo zbudilo k novemu narodnemu' življenju. — Od tržaških italijanskih listov sta samo »Gazzetta* in »Eco« prinesla o slavnostih kratki notici, »Lavoratore« je pa molčal do danes. V petkovi večerni izdaji prinaša znani napad »N. Fr. Pr.« na škofa Jegliča (to se je »Lavoratoru« zdelo menda najbolj važno pri vsej stvari) in popravlja na podlagi poročila v »Napreju« o ustanovnem občnem zboru N. S. poročila »nacionalističnih« slovenskih listov, ki da so poročali, cla je sodrug Kristan izjavil, da hoče tudi jugoslovanska socialnodemokratič-na stranka pristopiti k N. S. Ker »Naprej« poziva sodruge, naj se izjavijo, ali naj v tem historičnem trenutku socialisti pristopijo k N. S. ali ne, pravi »Lavoratore«, da je po njegovem mnenju to nepotrebno, če jugoslovanski socialisti vzdržujejo zveze z delavsko internacionalo in če so prepričani, da je ta najboljša zaveznica malih in zatiranih narodov. Sicer pa prepušča »Lavoratore« slovenskim sodrugom, cla odločijo sami v tem oziru, upa pa, da bodo vezi delavske internacionale, utrjene po skupnih bojih in skupnih interesih močnejše kot vezi trenotne in dvomljive vrednosti, če- Reka, 23. avgusta 1918. Medtem ko razni politični krogi namigujejo, da pripravlja avstrijski ministrski predsednik ustavno reformo — podmena, ob kateri se Nemcem ježijo lasje in kateri se avstrijski Slovano dvomljivo na-smehujejo — so na Mažarskem odprli vse registre in mislijo, da bodo Jugoslovani pod krono sv. Štefana plesali kakor se bo zljubilo mažarskim magnatom in šovinistom. Kdor pozna mažarske politične razmere, ve, da se mažarsko ljudstvo v resnici ne meni preveč za politiko, čeprav njihovo časopisje trobi v svet, da so Mažari politično in kulturno zrel narod. Neki bivši mažarski okrajni glavar mi je pravil naravnost neverjetne reči, ki se godijo na pr. ob priliki kakih volitev. O kakem sa-moodločevanju ali narodni zavesti mažarsko ljudstvo večinoma nima niti pojma! Vse drugače pa je z našim jugoslovanskim delom naroda, ki ni posredno ali neposredno pod mažarskim žezlom. Večina hrvatskega sabora se sicer še noče izreči za politično in državno skupnost, vendar ljudstvo, ki je svoječasno volilo te zastopnike, živi V jasnem prepričanju, da mora priti do zedinjenja. Posebno živo je to prepričanje pri primorskih Hrvatih. Nič manj pri reških Hrvatih, ki so mažarski vladi zadnje čase trn ne samo v peti, ampak tudi v očeh! Seveda če misli mažarska gospoda, da bo napravila ž njimi kakor s svojimi ljudmi, tedaj se silno nevarno moti. Na ukaz ministrstva, kateremu so poročali od izvestne strani, da imajo reški Hrvatje svoje politično glasilo, ki zastopa »jugoslovansko propagando« in jo z vsemi sredstvi razširja, je reška državna policija prepovedala vsako prodajanje »Primorskih Novin« v mestu. Naše časopisje ne sme torej ne na fronto in ne na Mažarsko! Svoječasno je mažarska pošta na ukaz policije plenila ljubljansko časopisje, da ni moglo priti v roke naročnikov. Iz zanesljivega vira sem zvedel, da prihajajo tozadevne denuncijacije od gotove strani tukajšnje laške mažarofilske klike. Ravno od tam prihajajo tudi natolcevanja in laži na vojaško oblast, kateri je podrejena pisemska cenzura in »Nachrich-tenstelle« v političnih ozirih. Seveda brez uspeha. Naši ljudje ne poznajo fanatizma in slepega navdušenja, ampak delajo vsak po svoje z združenimi močmi za uresničenje naših pravic. Prepoved prodaje in razpečevanja »Primorskih Novin« na Reki je sicer ma-terijalni udarec, nikakor pa ne more prestrašiti našega vernega hrvatskega ljudstva, ki veruje kljub vsem policijskim prepovedim v uresničenje svojega ideala, Morda ni več daleč dan, ko se odpro oči mažarski gospodi in njihovim zavezni- kom v preganjanju našega jugoslovanskega naroda! Mariborsko pismo. Maribor, 25. avgusta 1918. Maribor spada brezdvomno med mesta, ki so najmanje storila za socialno po-vzaigo ljudstva. Najmanje! In vendar je še s tem rečeno preveč. Najmanje znači vendar nekaj; a mariborsko mesto ni storilo v tem oziru čisto nič. To pa z ozirom na sestavo našega mestnega sveta tudi ni čudno. Volilni red izvira še »von anno dazumal« in široki ljudski sloji, ki bi potrebovali socialnega skrbstva, v mestnem svetu sploh nimajo nikakega zastopstva v mestni hiši. Tako so tam lepo med seboj samo gospodje, ki se jim ni treba beliti glav s socialnimi vprašanji, ker so vse te stvari zanje že rešene. Starostno zavarovanje stanovsko vprašanje, so vse tej gospodi neznani pojmi, ker so za starost 2e preskrbljeni, a glede stanovanj istotako. Končno pa je fačel duh časa trkati tudi na vrata mariborske mestne posvetovalnice. Glasilo našega mestnega sveta, »Marburger Zeitung«, namreč samo poudarja, da se bo morala tudi mariborska mestna občina zbuditi iz dosedanje letargije. Omenjeni list piše namreč: »Neobhodno po« trebno je, da se občina Maribor začne ba-* viti z važnim vpraašnjem stanovanjske in zemljiške politike ter osnuje v ta namen poseben referat. Tako kakor dosedaj, ne more in ne sme iti dalje. Maribor je kot drugo največje mesto Štajerske delžan, paziti na to, da mesto nc bo stalo > lirno ali morda še celo nazadovalo. Prei.ivalstvo bo gotovo z največjim zanimanjem sledilo velikopotezni stanovanjski in zcmljiŠčni politiki občine. Na mestnem zastopu je, da poseže tu vmes in začne z moderno, dale-kovidno občinsko politiko.« Gut gebriillt, Lowe! Toda kdor bi pričakoval od občinskega zastopa v njega sedanji sestavi kake dalekovidne, moderne politike, ta bi se bridko motil. Treba pač drugih ljudi! V okoličansko nemško šolo v Krče-vini je začel »Schulvercin* že sedaj loviti slovenske otroke. Toda naše ljud: tvo je danes že toliko prebujeno, da bodo našli Nemci med njimi le malo kalinov. Vsekako pa bi se moralo tudi od naše strani kaj ukreniti, da se preskrbi za siromašne otroke hrana in obleka, ker bi sice utegnilo siromaštvo prignati marsikaterega naših v nemško šolo. Boli z Milni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 24. avgusta. Uradno: Italijansko bojišče. Italijanski letalci so obiskali ponoči na 23. avgusta Bolcan in Gries. Sovražnik je vrgel nad 30 bomb, ubil je več prebivalcev in poškodoval bolnišnico. Na fronti se niso bojevali nobeni večji boji. Albanija. Bojne sile generalnega polkovnika barona pl. Pflanzer-Baltina so prebile 22. av* gusta med Beratom in Fierijem sovražne črte in napredovale s svojim napadom na višine južno od Xumenija, Istočasno smo vpadli severnozahodno od Berata v italijanske postojanke. Včeraj smo razširili uspehe pri Beratu in odbili silne protina« pade. Naše vrle čete so priborile prostora tudi v gorovju Silores. Naši eltalci so z uspehom obstreljevali letalne naprave pri Valoni. Dunaj, 25. avgusta, Uradno: Italijansko bojišče. NiČ novega. Albanija. Naš napad z uspehom napreduje. V ljutih bojih so padle včeraj severno od Fierija italijanske postojanke mostišča. Naše čete so zasledujoč prekoračile Semeni. Tudi pri Beratu in v ozemlju gorovja Siloves smo napredovali dalje. Naši letalci so nadaljevali bombne napade na Valono, Dunaj, 25. avgusta zvečer. Uradno: Čete generalnega polkovnika barona pl. Pflanzer-Baltina so vzele Berat in Fieri Načelnik generalnega štaba. Bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. avgusta. Uradno: Bojni skupini kraljeviča Ru-perta in general, polkovnika p 1. B o e h n a. Anglež je razširil svoje napade do ju-žnovzhodno od Arrasa, proti jugu čez Sommo do Chaulnesa. Armade generalov pl. Belowa in pl. Marvvitza so zlomile naval številno premočnega sovražnika. Najmočnejši topovski boj od Arrasa do Chaulnesa je, ko je napočil dan, uvedel bitko. Pred sovražnikom, ki je izpadel na obeh straneh Bovellesa. so se umaknile naše prednje Čete na povelje proti Croisillesu in St, Ldgerju v boju. Severnozahodno od Bapaume smo sprejeli boj na črti St. Leger-Achiet le Grand-Miraumont, na njej so omagali jutranji napadi sovražnika. Popoldne ponovljeni naval jc pridobival v smeri proti Moryju tal. Pruski polki, ki so nastopili iz severnovzhodne smeri k protinapadu, so vrgli čez Morv prodrlega sovražnika zopet nazaj. Sovražni napadi, izvajani v smeri proti Bapaumeju, so potisnili naše črte na Behagnies-Pys, kjer so ustavile krajevne reserve sovražnika in odbile zvečer še večkrat ponovljene močne napade. Na obeh straneh Miraumonta je omagal štirikrat ponovljeni naval pred našimi črtami. Namestni stražmojster 2, baterije rezervnega poljskega artiljerijskega polka št. 21 je tu uničil z enim samim topom 6 sovražnih oklopnih voz. Vzhodno od Ha-mela se je ustalil sovražnik na vzhodnem bregu Ancre; njegovi v Albertu začeti napadi so omagali vzhodno od mesta. Da dobimo zvezo ob Pysu, smo opustili našo črto od Miraumonta do vzhodno Alberta ob Ancri. Pruske čete so odbile južno od Somme, kjer so že v. avgusta zabranile angleško prebitje, tudi včeraj zjutraj proti Cappyju-Foucaucourtu - Vermandovillersu naperjene napade zahodno od navedene črte. Na obeh straneh Avre, ob Oisi in Ai-letti manjši pehotni boji. Francoz je nadaljeval med Ailetto in Aisno svoje napade; j popoldne smo'odbili delne napade; zvečer | je izpadel sovražnik po najmočnejšem bo-bnečem ognju z velikim, enotnim napa- j dom. Napad se je popolnoma izjalovil. S ■ protinapadom smo vrgli, sovražnika, ki je ] Berlin, 25. avgusta zvečer. Uradno: Težki angleški napadi na obeh straneh Bapaume. S silnim nastopom sil poskuša-no sovražno prebitje sc je izjalovilo. Uvedeni lastni protinapadi, da zopet pridobimo izgubljena tla, šc napredujejo. Veliko razstreljenih oklopnih voz leži pred in za našimi črtami. Francozi so izvajali južno od Ailette močne napade, katerih glavno moč jc zlomil lastni uspešni napad. ameriška vlada japonsko laž, Po besedah ameriške izjave nameravajo zavezniki pomagati Čeho-Slovakom proti nemškim in avstrijskim-ogrskim vOjnim ujetnikom, kar je ravno taka laž, kakor japonsko obvestilo, da ogrožajo Nemci sibirsko železnico. i v Rusiji. Boji v Rusiji se nadaljujejo. Boljševiki so vzeli mesto Kopal. Ob Donu in na vzhodni fronti so se pa morali umakniti. Donski k ozn k i so vdrli v saratovsko gu-bernijo iu sc ob Volgi bližajo Cavičinu. »Izvestija« poročajo, da se je posrečilo boljševikom v Moskvi zadušiti veliko zaroto in da so zadušili v gubernijah Volog-da, Vladimir, Vjaesta in Orel v krvi po-skušene vstaje, O položaju pri Petrogradu ni nobenih poročil. Japonci prodirajo v Usuriji za hrbtom zaveznikov. Ker ne vemo, kje stoje tam rdeče garde, si ne moremo ustvariti slike položaja, a dopustna je domneva, da so prišli za hrbet rdečim gardam, ki nastopajo do (>00 milj južno od tam proti Čeho-Slovakom in drugim japonskim zaveznikom. Rusko uradno poročilo, Moskva, 22. avgusta. (K. u.) Uradno: Na semeričenski fronti so porazile čete sovjetov 2000 mož .. . močni oddelek čeho- začasno prodrl proti Crecyju au Mountu, j Slovakov, ki jc podvzel napad na Semipa- 1.! _] —___1 _ - I * I r pri Juvignyju in Chavignyju, v njegove izhodne postojanke. Pripravljene postojanke in sovražna krdela so s posebnim uspehom napadle naše bojne letalne skupine v soteskah Vezaponina. Poročnik Udet jc priboril svojo 59. in 60. zračno zmago. V zadnjih dneh so priborili poročnik Laumann svojo 25, in 26., namestni. narednik Dorr svojo 22. in 23., nadporočnik Auffarth svojo 21,, nadporočnik Grein in poročnik Biicher svojo 20. zračno zmago. Berlin, 24. avgusta. Uradno. Boji med Scarpo in Sommo, Omagali so angleški napadi jugovzhodno od Arrasa in. v smeri proti Bapaumi. Sovražnik je pridobival jugozahodno od Bapaume in vzhodno od Thieppala tal. Večkrat izvajani napadi od vzhodno Alberta do Somme so omagali z velikimi izgubami. Med Ailetto in Aisno smo odbili napade Francozov. Berlin, 25. avgusta. Uradno: Bojni skupini kraljeviča R u -preta in generalnega polkovnika pl. Boehna. Z uspehom so se bili boji na pred-polju jugozahodno od Yperna. Na obeh straneh Bailleula in severno od prekopa La Basse smo odbili sovražne delne napade na naše črte. Anglež je nadaljeval med Arrasom in Sommo svoje napade. Močna pehota, ki so jo vodili oklopni vozovi, je nastopila zgodaj zjutraj s sunkom med Neuvillo in St. Legerjem, omagala je s težkimi izgubami pred našimi črtami. Straže, ki so stale v St. Legerju, so se umaknile na povelje v bojne črte vzhodno od navedenega kraja. Napadi sovražnika so se tudi pred Mory-jem izjalovili. Močne sovražne sile so večkrat naskakovale našo fronto, ki se razteza po bojih 23. avgusta zahodno od Be-hagniesa—Bapaume—Warlencourta. Težišče napadov z nastopom številnih oklopnih voz je bilo namerjeno proti Bapaumeju. Napadi so omagali. Poročnik Engelhardt je tu zadnje dni sestrelil osem oklopnih voz. Na naše od Ancre odstavljene črte je i sovražnik ostro pritiskal in je planil j popoldne iz Courzellesa in Pozieresa na napad proti Martinpuichu-Bacentinu. Pruske čete so s protinapadom trčile v krilo sovražnika in so ga vrgle čez Pozieres nazaj. Sovražnik je poskušal od vzhodno Alberta do Somme z večkratnimi močnimi napadi, da prebije naše črte. Med šestkratnim navalom proti središču bojne črte je pripeljal sovražnik zopet veliko oklopnih voz. Prusi, Hesi in Virtemberžani so odbili sovražnika, vrgli so ga do La-boiselle in čez cesto Albert-Briay in mu zadale težke izgube. Po zaključenem boju smo tu ponoči premestili nazaj črte, ki so štrlele daleč v sovražnika. Od Somme do Oise se je omejevalo bojevanje na topovski ogenj in manjše pehotne boje severno od Roye in zahodno od Oise, Ob Ailetti in Aisno so sledili proti Crecyju-au-Montu in na obeh straneh Chavignyja silnemu ognju večkrat močni napadi, katere so izvajali posebno pri in ju/no od Chavignvja v gostih valih; odbili -mo jih s težkimi izgubami za Francoze, Konjeniški strelski polki so se ob tej pri- nosebno odlikovali, Saše bombne skupine so vrgle ponoči 'a t. m. na pristaniške naprave na .•(-j;:!,ko zgradbe m na sovražm- labore 75 oč kilotfromov bomb j latinsk. Na neki drugi točki navedene fron-1 te so zasedle čete sovjetov mesto Kopal i in potisnile poraženega sovražnika v gore. I Kmetje so organizirali oddelke, ki podpi-| rajo čete sovjetov. Na Askabadcrski fronti j so vzele naše čete z uspešno izvedenimi ; podjetji postajo Učhodži. V Orenburgu so j se sprli koza.ki z menševiki, vsled česar so i zaprli, voditelje mešnevikov. Moskva, 23. avgusta. (K. u.) , Na jugu zahodno od Voroneša in j nem delu ozemlja ob Donu sovražnik svoje napade. Posrečilo se mu je, da se je ustalil ob zgornjem in spodnjem Mamošu in ob ne važni h pritokih Dona. Pri Alamiju so obšli čete sovjeta in jih prisilili, da so se morale nekoliko umakniti in zavzeti bolj osredotočeno postojanko. Na i vzhodni fronti smo se morali umikati tudi ' v smeri proti Kadilsku in pri Pišungu. Pri Kazanu smo beležili uspehov; čete sovjetov so zasedle Veliki in Mali Usloni, veliki > ribiški vasi na desnem bregu Volge na-: sproti Kazanu, ki je štiri vrste od Volge oddaljeno. Razveseljiva poročila prihajajo j tudi s severa. Naša postojanka v Arhan- Uradno: v sever-nadaljeval i Hussarek svetoval Japonsko poročilo. Amsterdam, 23. avgusta, (K. u.) Preko 1'okiia se poroča uradno iz Vladivostoka: Sovražni oddelki so napadli čete generala^ Kaliukova, ki so jih odbili. 8000 sovražnih čet stoji pri Usponkt iu Bimakom proti združenim čelani zaveznikov in »o postavile na ladjah ha Usuriju strojnice. Čete sovražnika ob Amuru štejejo 19.000 mož, v Bajkalskem ozemlju pa 18.000 mož. Poleg teh razpolaga sovražnik še z nad 65.000 možmi neoboroženih avstrijskih-ogrskih in nemških vojnih ujetnikov, Pollfline novice. i i Iz S. L, S. Krajevni odbor S. L. S. I I se je ustanovil včeraj doc 25. t. m. za ob- ! j čino Podhružko v kamniškem okraju. Sprejemi pri cesarju. 24. t. m. jc ; j cesar sprejel običajna poročila, potem pa j j v posebnih avdijencah španskega vojaškega atašeja, majorja don Pedra de Obrego-| n >"-Mat ti, železniškega ministra barona i pl. Banhansa, podmaršala grofa Maren-zija in deželnega poslanca bar. pl. Chlu-meckega, Preosnova Hus&arekore vlade. Poroča se, da bodo morali še predno napoči jesen, preosnovati Hussarekovo vlado. Skupno /inančno ministrstvo prevzame naj-j brže sedanji trgovinski minister baron Wie-j ser; tudi finančni minister baron Wimmer j namerava odstopiti, ker bo imenovan za ! generalnega guvernerja Avstrijsko - ogrske | banke. Trgovinsko ministrstvo bo prevzel j sekcijski načelnik dr. Riedl, za. finančno j ministrstvo imenujejo imeni sekeiiskih tia-.; čelnikov Grimma in Joasa. -J-' Zasedanje delegacij. »Parlamen-j tarna korespondenca- poroča, da misli 1 avstrijska vlada at zasedanje delegacij, se je v zadevi delegacij grofom Burianom in j:.1 nemškonacionalnim poslancem, r!a se mu zdi velevažno in nujno parlamentarno obravnavanje pred vsem zunanjih zadev bolj kol notranja relitika. Če bi zborovale delegacije, bi se dr::avni zbor pozr.ej-j sklical. Kar tiče septembersko zasedanje di-žavnega zbora, p.VJ nameravajo sklicati finančni odpele k seji 10. septembra, toda sklicali ga še niso. • Skupni ministrski svet je zboroval 24. t. m. Predsedoval mu je zunanji minister grof Burian, Navzoči so bili: oba ministrska predsednika, vojni minister in oba .s porekel gelsku je trdno v naših rokah. Sovražniki j trgovinska ministra. ' Ministrski svet sc je vodnimi letali do- poskušajo naš položaj z gnati. Poraz boljševikov pri Caricinu, Moskva, 23. avgusta. (K. u.) Tukajšnje časopisje poroča: V severnem kavka-škem odseku so se umaknile čete sovjetov pod sovražnim pritiskom v Caricin. Čete sovjetov se umikajo tudi v jekaterino-slavskem odseku. V odseku Onega so se angleške in francoske čete zopet umaknile. Kijev, 24. avgusta, (K. u.) Kijevskaja Misl« poroča: Donski kozaki so vdrli ob severnem Donu v saratovsko gubernijo; zasedli so tudi severno od Carkina breg Volge. Preprečena r.arota v Moskvi. Moskva, 23, avgusta. (K, u.) »Izvesti-ja« poroča, da so odkrili v Moskvi veliko zaroto protirevolucionarjcv, ki jc nameravala preprečili odpošiljanje čet na češko. j pečal izključno s finančnimi in z vojnimi gospodarskimi vprašanji. V vseh vprašanjih ; se. je dosegel popoln sporazum. O zunanjih j političnih v prašanjih in o Poljski niso go-; vorili. Ker nista bila navzoča oba prehra-| njevalna ministra, niso mogli razpravljati o ; razdelitvi ostanka ogrske žetve in o od-; škodnini Avstrije za njo. Predvsem so se 1 pečali z vprašanjem valute, Dr. Wekcrle j se je odpeljal 24. t. m, nazaj v Budimpešto. Lekcija zastopnikom nemškega i kurza. Korespondenca Pijovega društva, ki ; ni nikdar posebno nasprotovala, neinike-j mu kurzu, katerega je uvedel dr. Seidler, j je objavila članek, v katerem odkriva, da 1 jc pohvala, s katero so do zdaj neznane i veličine Humerja, Teufla, Pantza in druge slavili v N. Fr. Presse, opozorila široke ob-j jektivno sodeče nemške avstrijske politi-i ke, da niso zaupali nemškemu kurzu. Po ; tej brci nemškim kurzovcem nadaljuje: 1 Seidlerjevo mesto je zasedel kot ministrski slovaško fronto. Pri zaprtih belih gardistih j predsednik Hussarek. Morebiti se bo nadomestil nemški kurz /. edino v Avstriji mogočim avstrijskim kurzom. Notranje politično ozdravljenje ip zelo odvisno, če bodo delali nemški nacionalci bolj avstrijsko in pametno nemško politiko, kakor plača proslaka je znašala mesečno do 500 ; do zdaj. Samo z Nemci proti drugim naro- | so našli natančno izdelani načrt namerava-J ne oborožene, vstaje. Celo mesto so razde [ lili v okraje, v ksterih so zaznamovali bi j še, v katerih so nameravali postaviti stroj nicc. Sredstev je dovolila ententa veliko; rubljev. Časopisi poročajo o poskušenih vstajah v gubernijah Vologda, Vladimir, Vjatka in Orel, katere so v krvi zadušili. Japonsko poročilo. Amsterdam, 24. avgusta. Central NevvS': objavljajo sledeče japonsko poročilo: Japonci so prodrli v Usuriji čez Niko-laievsk in izliv Vmurja do postojanke, ki leži 600 milj severno od fronte zaveznikov. Trockij o nastopu Ja(>oncev. Moskva, 24. avgusta. (K. u.) Kresna- j »a Guzcta jc objavila 23. avgusta sledeči lrockijev oklic: Vsem! Ko so pripravljali Japonci svoje izkrcanje v Vladivostoku, je , naznanil japonski generalni štab kabinetom zaveznikov, da ogrožajo sibirsko železnico nemški in avstrijsko-ogrski vojni 1 ujetniki. Poslal sem nato ameriške in angleške častnike iz Moskve na sibirsko /.*■■ 1 I •.vilic o, ki so morali oficielno potrdili, lV!nrr>:jnvpjiu' v slu/bi brezpogojno PO-goj znanje še »nega, posebno kakega v Avstriji domačega slovanskega, na Tirolskem italijanskega jezika v besedi ju v pi-Mli- iirssii Jie.jiusia.aiEliiMiili » kakem drugem avstrijskem deželnem jeziku vloženih vlog in dopisov. V železniški službi naj se varuje, v kolikor to zahtevajo koristi službe in obrata, nemški jezik, toda nikakor se nc sme predpisati nemški državni jezik. Noben deželni jezik, četudi ni še na višku izobrazbe, ki je materni in občevalni jezik prebivalstva velikih oze-melj, sc ne sme izključiti iz urada in iz šole. To velja posebno o slovenskem jezi« ktt v obširnih ozemljih od srednje Drare d« Jadranskega morja. Državne koristi zahtevajo absolutno, da se Nemci s Slovenci sporazumejo. Dalje zahteva program »Mi* litarischc Rundschau narodno samoupra-vo koroških in štajerskih Slovencev in narodno šolo. Odpravi deželnih meja s« upira, pač pa pravi dobesedno: Dolžni smo, da se nasproti Slovencem v smislu obst©* ječe ustave marsikaj popravi, kar se je z*i mudilo) j „ '"f" Socialisti in narodno vprašanje* Trzniti Lavoratore* z dne 24. t. m. prinaša na uvodnem mestu vsebino Regen-to ve ga in Petejanovega članka v Naprej ju< glede sodelovanja socialnih demokra*! tov v Narodnem .svetu. O Petejanovih vajanjih (Petejan se izreka za sodelovat nje) pravi, da temelje na zmoti, kajti ni n«l političnih, ne narodnih vprašani, o kateriH bi meščanske stranke mHile tako, kako« socialisti. Zato je vsako sodelovanje 4 meščanskimi strankami neplodno in za ma* loštevilni slovenski delavski proletaria# naravnost nevarno, ker ga bo mnčnejš«! meščanstvo potegnilo eioslavno za seboj* Slovenski socialisti tudi ne morejo biti z<| tako rešitev jugoslovanskega vprašanja* Ki jo zagovarjajo vse narodne stranke, tfcH se namreč pripoje Jugoslaviji vsi Italijani teh dežela proti njihovi volji. Jugoslovan«^ ska socialistična stranka naj se na lastaoi i pest bori /u Jugoslavijo, kakor se je doslej j borila xa vsa narodn.i in rfospodarskal ! vprašanja. Ako se bo pa pridružila me4 ščanskim strani-am, utegne proti lastni volji postati njihovo orodje \ Bosanski sabor, ki bi -'mel biti sftlii cau konccm septembra, se nc sestane) Vzrok: izjavi! bi se za majniško tleklara-c djo, kar pa nt všeč ne Nemcem, šc mani pa Ma žarom. Mažarsko nasilje na Slovaškem. Urednica ustavljenih praških »Narodmtf Listov,, gdč. Miloslava Sis, jc obiskal^ Slovaško, Komaj je dospela v Szent Mi-klos, so m začele nadzorovati policijski m vojaške patrole in koj naslednji oan sp jo tri ure zaslišavali. Prihodnji dan (o f« vojašifa straža aretirali! in odvedla v tri ure oddaljeni kraj, kjer so jo po daljšem! sraslaavan-,u za pet let iz Ogrske izgnali, U sicer kot sumljivo osebo, ki občuje s sum-Ij.vimi eiementi in uganja propagando z« češkoslovaško državo. Na obmejno po« stajo jo je spremil oborožen vojak. Na postaji sc jo pridržali > 2t ur in po'em od^ 8'iuli čez mejo. -f Upravne reforme na Ogrskeat, Ogrski ministrski predsednik dr, Wekerlo pripravlja novo ureditev komitatov; namesto dosedanjih 68 bo v bedoče le 48 komitatov. Razen lega nameravajo upravi komitatov podržaviti. r Slepi in gluhi. Nemški narodni svet za srednje Štajersko je zavzel nasproti dnevnim političnim vprašanjem riaslednjel stališče: Nasproti poslancem sc mora uveljaviti načelo, da morajo brezobzirno pobijati vsako ministrstvo, ki ne daje jamstva, da se bodo nemške zahteve, predvsem nemški državni jezik, ločitev Galicije in zavarovana nemška pot do Jadrana takoj in v celem obsegu izpolnile, Z ozirom na pogajanja v Solnogradu o nem-ško-avstrijski gospodarski zvezi se j« srednještajerski nemški narodni svet obrnil na nemški narodni svet za Avstrijo « prošnjo, naj nemudoma v imenu vseh narodnih svetov pošlje na merodajno mest« vlogo, da nemški narod v Avstriji nujna zahteva, da se sklene z Nemčijo najdaleko« sežnejša gospodarska zveza in da se morajo vočigled volji nemškega naroda M Avstriji brezpogojno zapostaviti vsi tesno-srčni pomisleki z državnega stališča, kako* tudi sebična prizadevanja posameznih in-teresiranih skupiu. Poljsko vprašanje se sme samo tako rešiti, da ne bo v škodo ali nevarnost avstrijskim Nemcem in zvezi a nemško državo. V vprašanju narodne av-! tooomije se mora postopati sporazumno t : nemškimi narodnimi sveti v mešanih j ozemljih. j- Vprašanje Poljske, Uuuaj, 24. avgn-1 sta. (Kor. ur.) Princ Radziwill se je tik pred ; odhodom z Dunaja posvetoval /. na Dunaj ; došlim ministrom za Galicijo vitezom pl. j Galccki. Danes siu st' več časa. razgovarjala Galecki in vjrof Pr^fezdiecki, W*kerle o poljskem vprašanj«. ' Nasproti nekemu dopisniku je izjavil dr* Mekerle o poljskem vprašanju, da on po-polnoma soglaša s poljskim stališčem. Ogr-i ska goji že iz tradicicmelnih razlogov nasproti stremljenjem Poljakov najiskrcnejše simpatije. Stališče ogrske vlade v poljskem vprašanju sc i>opo!noma krije z nazori, ki jih zastopa zunanji minister grof Burian. IVekerle ima vtis, da so s« prvotne velite' »vito e v Adamih orc\}pvgo;^orjh ip noma premagale in da se utegnejo še viseče stvari za vse dele zadovoljivo rešiti. -j- Poljski odmevi o posvetih v nem-škfm glavnem stanu. Varšavska »Gazela Foranna«, ki zastopa pasivistično stališče, piše, aa jc na javno mnenje na Poij-JKem vplivalo olajševalno in pomirjevalno, ker v glavnem stanu ni padla načelna odločitev. Ob sedanjih razmerah, ko sc nadelo samood'očbe priznava po vsem svelu vsaj v teoriji, ni mogoče misliti, da bi se spre- C- :li sklepi, ki prejudicirajo usodo Poljske, rez sodelovanja zakonitih zastopnikov {»oljskega naroda. Ta čas pa Poljska nima egalnega zastopstva in sedanji državni svet nima pravice nastopati kot zastopnik celokupnega naroda; v njem so opravičeni narodni zastopniki le medstrankarsko izvoljeni člani, ki so pa v manjšini. Kot narodno zastopstvo je opravičeno hing;rati edino le deželni zbor. Princ Radzivvili je opustil vsak nasvet in predlog, ki bi bil važen za bodočnost celokupnega naroda ter je v tem ravnal v polnem soglasju z mišljenjem dežele. Želeti se mora, da bi se načelo lojalnosti nasproti javnemu mnenju tudi v bodoče vpoštevalo. Tudi časopisje, ki zastopa aktivno politiko, piše skrajno zmerno. Uradni »Monitor Polski« na pri-i mer pozdravlja, da ie «v centralnih državah očividno prišla do besede prava državna pamet« in da »so metode strahova-nja enkrat za vselej zbankrotirale.« -f Ministri v Galiciji. Minister za javna dela vitez pl. Homann, finančni minister dr. baron pl. Wimmer in minister dr. vitez pl. Galecki so odpotovali v nedeljo, 25. t. m. v Krakov. Od tam se odpeljejo deloma z železnico, deloma z avtomobili, da prepotujejo Galicijo in pospeše akcijo za obnovitev po vojski oškodovane dežele. -f Posveti agrarcev z vlado. Dne 23. t. m. so se zastopniki agrarcev več časa pogajali z vlado o zadevah prehrane. Posvetov so sc udeleževali poleg ministrskega predsednika Hussareka tudi finančni, poljedelski in minister prehrane. Šlo je pred vsem za preskrbo z mesom. Agrarni poslanci so opozarjali, da način, kakor zdaj dobavljajo živino, ni primeren in da se mora živina zelo varovati, ker se lahko zgodi, da jo ne bo več. Nabava živine in njen transport naj se poveri poklicanim činiteljem, ki ondo skrbeli za to, da se živina ne bo uničevala kakor se zdaj velikokrat godi. Poslanci so zahtevali: 1. Odpravijo naj se premiie za dobavo živine 2. Zniža naj se kontingent klavne živine in 3. naj sc določi pravični ključ za dobavo živine armadi med Avstrijo in Ogrsko. Vlada je obljubila, da ie bo pečala s predloženimi željami in zahtevami posebne z ozirom na znižanje kontingenta vojaštvu in civilnemu prebivalstvu. Vlada bo tudi upoštevala željo, če ne kaže, da s 2 zvišajo brezmesni dnevi in se morebiti vpelje vsak mesec cn brezmesni teden, -f- F'rehr&n 8 Uhr BI.« poroča, da se pečajo poleg nameravanega davka o enkratni oddaji premoženja tudi z vprašanjem davka na premoženje, a vsi načiti so še v obrisih; le to stoji, da nas bodo, osrečili vsled vojske z eno vrsto teh dveh davkov. -f- Železničarji s priznanimi ugodnostmi nezadovoljni. Z ozirom na uradno poročilo o priznanih ugodnostih železničarjev so razposlale organizacije železničarjev obvestilo, da železničarji niso zadovoljni s tem, kar so jim pripoznali in da so se uvedla nova pogajanja. Kar so pripoznali, ne zadošča in železničarji morajo pritiskati na to, da bodo ugodnosti deležne vse kategorije železničarjev. -f Novih pregledov oproščencev ne bo. Minister za deželno hrambo pl. Czapp je izjavil: Oproščencev letnikov 1892 do 1866 glede na vrsto nesposobnosti ne nameravajo vpoklicali in so tozadevna poročila časopisov pomotna. -j- Posveti v Solnogradu. Koresp. urad poroča: Posvetovanja med Nemčijo in Avstrijo v Solnogradu, ki so do zdaj zadovoljivo napredovala, se bodo nadaljevala v povečani komisiji, ki ji pritegnejo strokovne poročevalce in zastopnike Bavarske in Saške. Do zdaj so se pogajali o načelnih vprašanjih bodočega razmerja, o katerih bodo sklepale vlade. Zdaj se bodo pečali s podrobnimi vprašanji, ki tičejo predvsem vprašanja carinskih tarifov, -j- Grof Sternberg za odpravo splošne vojaške dolžnosti. Bivši poslanec grof Adalbert Sternberg je priobčil v »N. Fr, Presse« mirovni članek, v katerem piše o razorežbi tako-le: Mirno gledam na za-pad, pa naj se pripeti ondi karkoli; moje zaupanje je trdno kakor skala. Kontinen-talci smo se na splošno vojaško dolžnost tako navadili, da niti ne vemo, v kako škodo nam je. Anglosasi pa to vedo in zato vodijo vojno proti možnosti, da bi morali sami vpeljati vojaško dolžnost. Odtod po- pularnost vojne na Angleškem in v Ameriki. Tam živi stoletno sovraštvo proti stalni armadi, kaj šele proti splošni vojaški dolžnosti. Pri nas odtezamo široke sloje tri leta njiho emu poklicu, kar jc brezprimerna narodnogospodarska izguba, srednji stan oviramo, da bi si v mladih letih izvolil poklic, ker vsakdo dela maturo, da ne bi mu bilo treba tri leta služiti. Na Angleškem je mladi mož že ravnatelj obrata, dočim pri nas šele nastopi službo. Na Angleškem in v Ameriki stopi 15letni mladenič v banko ali tovarno in si zasluži svoj kruh, obenem pa pridobi toliko vednosti, da dobi s 24 leti že odgovorno mesto. S 50 leti se kot trden, premožen mož umakne mlajšim ljudem. Največjo škodo povzroča vojaška dolžnost, ker omejuje svobodo preseljevanja. Svet je velik in mladeniču se odpirajo vse prekomorske službe, ako bi se smel izseliti. V državah s splošno vojaško dolžnostjo je kakor priklenjen. Koliko sreče in blagostanja se je pokopalo v ljudski vojski! Ako bi centralni velesili v tem oziru podali izjavo, bi pri Anglosasih veliko pridobili. -f Nemško socialistično časopisje na fronti zopet dovoljeno. »Arbeiterville« poroča, da se sme list od 18. avgusta dalje zopet pošiljati vojnopoštnim naročnikom. Isto dovoljenje je dobila tudi »Arbeiter Zeitung«. Slovensko časopisje roma seveda še vedno v ogenj. + Wilson proti posebnim mirom. »Times« poročajo iz Washingtona: Wilson je izjavil, da ne more pričeti pogajanj o posebnem miru z Bolgarijo ali s Turčijo, če bi tudi kaka ieh dveh držav, kar ni verjetno, ponudila poseben mir. -j- Zahteve Amerike. Senator Lodge je izjavil v senatovi komisiji za zunanje reči v Washingtonu, da se mora mir diktirati in se ne sme doseči potom pogajanj z Avstrijo-Ogrsko in Nemčijo. Brezčastncmu sovražniku se morajo vsiliti sledeči mirovni pogoji: Popolna obnovitev Belgije, brezpogojna vrnitev Alzacije-Lorene, varnost Grške, neodvisnost Srbije, Rumunije, Poljske in Slovanov, svobodo Rusiji, kateri se morajo vrniti v Brestu-Litovskem odtrgana ozemlja, Carigrad mora postati svobodno pristanišče in Palestina ne sme zopet poslati turška. Najvažnejši med vsemi je mirovni pogoj, da ustanove Čeho-Slovaki in Jugoslovani neodvisne države, ki bodo ustavile skupno s Poljsko pohod Nemčije proti vzhodu. Nemcem samim se sme pripustiti samo, da sami določijo obliko lastne vlade. 4- Italijani se uče angleščine in francoščine. Agenzia Štefani poroča: Naučni minister je zapovedal, naj v bodočem šolskem letu ustanove vsi literarni oddelki modroslovnih fakultet tečaje za francoski in angleški jezik in literaturo. Lord CeciS o dr» S@5f?tsK London, 24. avgusta. (K. u.) Lord Robert Cecil je podal zastopniku Reuterjeve-ga urada o govoru državnega tajnika dr. Solfa sledečo izjavo: Z enega vidika pomenja govor velik napredek, ker se v načinu razločuje od vsega, kar je prišlo do zdaj z nemške strani. Dr, Solf je podal prese-' netljivo izjavo, da so velenemci brez vsakega vpliva na vlado in sicer je to izjavil precej potem, ko je bil Kuhlmann odpuščen, ker se je spri z velenemci. Izražanje, katerega se je poslužil Solf o Belgiji, gre bolj daleč, kakor vse prejšnje izjave. Izvajanja kolonialnega državnega tajnik o brestovskem miru se mi zde najorigi-nalnejši del njegovega govora. V resnici je označil mir za začasni • ukrep, izveden z namenom, da se ustanove neodvisne države na temelju narodnosti; v resnici ni nobenega razloga, da se more kaj takega trditi. P rvič čujemo o brestovskem miru, da je začasen; vedno so ga obravnavali kot prvi plod. vojske. Nobenega razloga ni, da si predstavljamo za del nemške politike ustvarjati dejansko neodvisne države. Nasprotno. Ko je prišlo odposlani-štvo iz Etske in od drugod, ki so ga pred vsem sestavljali Ncmci, k cesarju, da prosi aneksije, se mu je odgovorilo, da bodo prošnjo dobrohotno proučevali. Nemčija ne zasleduje politike, da te države naravnost anektira; pač jih pa želi spraviti v svoj tir in pod svoje nadzorstvo. Te države so teritorialno v ta namen ustanovili. Pri-poznavam Solfovo spretno obrambo v Brestu-Litovskem sklenjene pogodbe, toda če jo proučimo, vidimo, da je skozi in skozi neiskrenita. Pečajmo se zdaj z nemškimi kolonijami, Ne sprejmem Soltovega nauka, da je hotela Nemčija mirno afričansko državo. Ako trdi Solf, da je Ealfour ali kak drugi britski državnik predlagal, naj se končno anektirajo afričanske kolonije britski državi, to ni točno. Tak predlog se ni nikdar predlagal. Balfour in drugi so rekli, da je Nemčiji nemogoče zopet dobiti nadzorstvo nad njenimi kolonijami. Ministrski predsednik je rekel, da bodo odločili o nemških kolonijah na mirovni konferenci. Stoji, da ' velikega svetovnega vprašanja nc bo naša dežela sama odločila, marveč se mora najti ureditev skupno z zavezniki. Solfov govor vsebuje opazke o zdravem človeškem razumu, o strahotah vojske itd. To so splošnosti, s katerimi soglaša vsak mož v naši deželi. Njih doka-zilno moč pa popolnoma odpravlja dejstvo, da dokler sc ni sreča zasukala, nismo nikdar slišali takih misli. Vse to nenadno govorjenje o zahtevi po miru kaže, če je iskrenito mišljeno, da je bil Solf ali nenadno preobrnjen ali pa stoji med svojimi rojaki skoraj osamljen. Strasten pred-borilec miru sem, a sem tudi prepričan, da ga ni mogoče doseči brez zmage in brez priznanja Nemčije, da je doživela poraz. Dnewm@ novice. — Na Mal. Šmaren dne 8. septembra se bo vršil kakor vsako leto popoldne ob 2. shod na Homcu, in sicer najprvo ob 2. mirovna pobožnost v cerkvi, ob 3. politični shod na prostoru pred Društvenim domom. Vsi, od daleč in blizu, pridite na shodi — Redovna vest. Za provincijalno prednico avstrijske uršulinske provincije ie izvoljena preč. g. M. Katarina Majhnič, prednica uršulinskega samostana v Škofji Loki. — Umrla je v Kranju dne 22. t. m. gospa Antonija Rebolj, rojena Dolenc, soproga občeznanega živinskega trgovca Ignacija Rebolja »Jahača«, — Ujetnik — vseučiliški profesor. Za časa bojev na Piavi je prišel v avstrijsko ujetništvo italijanski prostovoljec Giacomo Satelli, profesor kemije na milanskem vseučilišču. Mladi učenjak je star šele 27 let, a že s 23. letom mu je bila podeljena katedra na vseučilišču. Giacomo Satelli je sin Vespuccia Satellija, znamenitega pravnika. Mladi Satelli je dospel kot ujetnik v Budimpešto, kjer je prišel v dotiko s prijateljem svojega očeta, vseučiliškim profesorjem dr. Doleschallom, ki je zanj posredoval pri vojaških oblasteh. Ogrsko domobransko ministrstvo ga je določilo za voditelja kemičnega laboratorija budim-peštanske tehnike. Učeni ujetnik je kot vojni fanatik prostovoljno stopil v vojsko; sedaj se zdravi v bolnišnici v Novem Sadu. — 200 železniških voz sladkorja za Švico, Bernski »Bund« poroča, da odpošljejo v jeseni 200 železniških voz sladkorja iz Češke v Švico. Samo po sebi se razume, da bi to ne bila nobena senzacija, če bi bil mir. Ta transport sladkorja ima samo ta namen, da popravi našo valuto v inozemstvu. Pri nas pa je znatno pomanjkanje sladkorja, ali pa se moramo posluževali saharina, dočim jedo v Švici naš sladkor, ki bi ga morali mi dobiti. Daleč smo prišli. — Za tržaško šolo. Na narodnem slavju v Št, Janžu sta vrli Dolenjki gdč, Mira Vencajzova iz Mokronoga in gdč, Lojzka Pungaršičeva iz Škocjana prodali vsaka po en blok za šentvidsko šolo v Trstu, skupaj 200 K. — Poštna vest. Promet z zasebnimi poštnimi zavitki je pod obstoječimi pogoji od sedaj dalje dopuščen tudi na naslednje vojne poštne urade: 145, 292, 397, 415, 433, 530, 581, 648, 1062. — Sestanek hrvatskih mesinih županov. Zagrebški župan dr. Sukulj je sklical župane hrvatskih mest na sestanek za dne 30. in 31. avgusta v Zagreb, na katerem bodo razpravljali o aprovizaciji mest. — Z Reke. Grozno maščeva-n j e, Bivša tobačna delavka, 20letna Elizabeta Blečič je iz ljubosumnosti in maščevanja ustrelila na 19letno Lino Toničič in jo smrtnonevarno ranila. Potem je ustrelila dvakrat na 38letnega pomorskega kapitana Viktorja Štefančiča in ga zadela na rami in na levi roki. Toničič so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so se zdravniki izjavili, da je njeno stanje smrtno nevarno. Kapitan pa se nahaja v nekem zasebnem sanatoriju. Ljubezenska drama se je izvršila v kapitanovi vili v Kantridi, in sicer v njegovi spalni sobi, od katere je imela Blečič poseben ključ, Zanimivo je, da je c, kr. žandarmerija odrekla svojo pomoč, čeprav je vedela, da grozi Blečič s smrtjo obema in da nosi s seboj revolver. Pred kratkim se je kapitan Štefančič ponovno ločil od Alice Crespi, s katero je živel štiri leta. Crespi je starejša sestra Elizabete Blečič. Zdi se, da je bil umor med obema sporazumno dogovorjen. — Tatvine in zavarovalne družbe. Neznani tatovi so ukradli v vili Podhorski večjo množino perila in živeža. Pred kratkim je hotel g. Podhorski zavarovati svojo vilo proti tatvinam, toda zavarovalna družba Generali je ni hotela zavarovati, ker se izvrši v enem tednu samo v Primorju povprečno 160 do 200 tatvin. — Navijalec cen trgovec Jeronim Petronio je bil obsojen na 300 kron globe, ker je prodajal suho meso po 36 K 1 kg. — Otrok požrl k o -n j a. Petletni Štefan Varga se je igral z malim konjičkom in ga požrl. Zdravnik je po kratki operaciji rešil otroka in konja. — Vsled pomanjkanja živeža se je zgrudila na cesti 46letna Marija Lak- mann, — Vročina je še vedno velika. Zdravstveni odsek je letos brez posebnega dela, ker ni bilo do sedaj še nalezljivih bolezni. — Svari se pred nakupom. Od srede zvečer do četrtka opoldne je neznan tat ukradel 10 rjuh, last hotela Tratnik, v Dravljah pri neki perici. Rjuhe so označene s celim naslovom. Komur je o njih kaj znano, naj to takoj sporoči proti dobri nagradi najbližnji orožniški postaji ali pa državni policiji v Ljubljani. — Dijaška kuhinja v Kranju je sprejela v šolskem letu 1917—18 50 ubožnih dijakov na hrano, med temi 25 brezplačno, dočim so ostali odplačevali mesečno po 5 do 12 kron za kosilo in večerjo; koncem leta je ostalo še 39 prehranjencev. Izkaz o dohodkih in stroških izkazuje dohodkov 7069 K 26 vin., stroškov 8613 K; primanjkljaj je torej znašal 1543 K 74 vin. — Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Zatičini je na svojem občnem zboru dne 25. avgusta sklenila, odstopiti od Zadružne ccntraie in zopet pristopiti Zadružni zvezi v Ljubljani. — Zamenjana je bila pelerina v župnišču v Št. Janžu. Kdor ima zamenjano pelerino, naj sporoči uredništvu Slovenca, UubSiatiske novice. lj Padel je enoletnik Viktor Rožnik, ki je služil pri c. kr. bos.-herc. pešpolku št. 2, dne 15. junija 1918 na Monte Solarolo v Italiji. Bil je bivši učenec VII. razreda tukajšnje I. drž. gimnazije. Doma je z Gline pri Ljubljani, Odlikovan je bil po smrti z veliko srebrno svetinjo 1, razreda, lj Gledališki arhiv. Iz pisarne: Vzlic vsem pozivom se je doslej vrnilo le malo izposojenih muzikalij in knjig gledališkemu arhivu. K sreči se je končno našel i m e -n i k vseh tistih debelokožnikov, ki imajo razne igre, klavirske izvode, partije, kostume i. dr., nc da bi jih arhivu in garderobi vrnili. Med dolžniki so društva, zavodi, pevci in pevke, ki jih bo gledališče moralo tožiti in njih imena objaviti, ako do 1. septembra 1918 ne vrnejo gledališču nujno potrebnega imetka. Naše gledališče je narodna zadeva, zato se bode proti brezobzirnežem v bodoče postopalo brezobzirno. To se javlja vsled sklepa ravnateljstva gledališkega konsorcija z dne 22 avgusta 1918. — Arhivar. lj Z ljubljanske fronte. Z včerajšnjim popoldanskim kamniškim vlakom so naše čete prodirale vsaka na svoj določen cilj. Generalni štab je v II. razredu ravno obravnaval zadnje podrobnosti operacij, kai se zasliši obupen klic »Stenice«. Žrtev je bilo več, po nobena popolnoma snedena. Štab je nato nadaljeval svoje ofenzivno priprave stoje na hodniku. Protestirati pa moramo, da sovražnik s takimi ostudnimi sredstvi krši mednarodno predpisano sna-go na železnici. — Na Bledu so se vojni dobičkarji polnoštevilno zbrali k vojnemu posvetu. Kolikor je doslej znano, so soglasno sklenili, da se splošna beda in pomanjkanje blaga izrabi za novo, njihovi potrebi primerno zvišanje vseh cen. — Sicer nič posebnega. lj Oddaja sukanca c, kr, civilnim državnim upokojencem (tudi njih vdovam in sirotam). Sukanec se bode oddajal v sredo in četrtek 28, in 29, t, m. od 2. do 6. ure popoldne v skladišču Vegova ulica št. 8. Na vrsto pridejo v sredo stranke s črkami A—P, v četrtek s črkami R do konca, Vsaka stranka dobi eno vretence. •V Štajerske novice. š Duhovne vaje za žene. Letos se bodo zopet obhajale duhovn vaje za žene pri sv. Jožefu nad Celjem, Začetek v ponedeljek 2, septembra zvečer ob 6. uri. Sklep v petek 6. septembra zjutraj. Prav važne in priporočljive so v teh časih duhovne vaje za ženstvo. Vsaka naj prinese živež seboj. š Angeljska nedelja 1. septembra se bo obhajala pri sv. Jožefu nad Celjem. Ob 10. uri bo opravilo v cerkvi in zunaj cerkve, ako bo veliko ljudi. š Cesarjev rojstni dan se je v Gradcu sicer obhajal, a tako ne, kakor bi se za glavno mesto dostojalo. Razen javnih poslopij ni bilo nad 30 zastav videti v celem mestu, niti v najbolj obljudenih ulicah ne, Nemci so pač hrbtišče države! š Gradec. Pilot-učenec Friderik Ku-cher v Talerhofu se je dne 19. t, m. pri vajah smrtno ponesrečil. Dne 22. t. m. je bil z vojaškimi častmi na centralnem pokopališču v Gradcu pokopan. Vso pozornost udeležencev pogreba pa je vzbudil priplul zrakoplov iz Talerhofa, ki je tudi ponesrečenemu pilotu-učencu skazal svojo zadnjo čast. Ko se je pogreb ponvkal iz mrtvašnice h gomili, je zrakoplov krožil nad celim pokopališčem in ko je duhovnik končal mrtvaške molitve, pa se je zakrožil zrakoplov v polni nižini nad gomilo ter vrgel v odprti grob svež šopek cvetlic v spomin svojemu ponesrečenemu učencu. Vse je s solznimi očmi strmelo nad tem nenavadnim sočutnim prijateljskim zadnjim slovesom. Primorske novice. p Županstvo Temnica, t. č. v Lipi, naproša vse begunce, ki se niso še povrnili v svoio občino (iz Kostanjevice vse), da mu lim prej sporoče: Ime in priimek gospo darja, bivališče, hišna številka (pred evakuacijo), število družine (tudi vojakov), poklic gospodarja in sinov istega |kmet, kamnosek, bičar itd.). To je zelo važno vprašanje, gre se Kostanjevici: biti ali ne biti. Kdor si ni še ogledal svoje domovine, naj to čim prej stori ter podpisanemu pismeno ali ustmeno sporoči: hoče li se nastaniti v Kostanjevici ali pa v kaki drugi občini, kjer da mu sezidajo hišo na državne stroške; za po vojni uničena posestva bo država bržkone vse plačala po zakonu o vojnih škodah. Vsekakor naj vsakdo pregleda, kako stvari stoje, in Dremisli, ali si more urediti toliko polja, da bo mogel z družino živeti (mislim, da tega ne bo mogoče še več let). Zgoraj omenjene podatke prosim, da se mi vpošlje vsaj do 8. septembra t. 1. — Županstvo Temnica-Lipa. Župan: Ivan Trampuš. p Premoženje so zaplenili 22letnemu Edvardu Pocar iz Gorice, sedaj odsotnemu, ker je osumljen zločina proti vojni moči države po § 327. v. k. z. Prosvefia« pr Za urednika biografskega besednjaka je imenovala Jugoslovanska akademija v Zagrebu profesorja dr. Davida Bogdanoviča. pr Jugoslavija Jugoslovanom. Izšla je drobna knjižica (64 strani), ki smo si je že davno želeli kot poljudno pojasnilo našega jugoslovanskega vprašanja v celoti. Iz naslovov posameznih sestavkov je razvideti važnost in zanimivost njene vsebine. — 1. Slovenci, Hrvatje in Srbi smo en narod! 2. Jugoslovanska zemlja, 3. Kdaj so se naselili Jugoslovani v sedanji domovini in nekoliko naše zgodovine. 4. Sedanji položaj Jugoslovanov v raznih deželah monarhije. 5. Koliko velja danes Slovenec v primeri z Nemcem ali Mažarom. 6. Gospodarsko izkoriščanje Jugoslovanov. 7. Izseljevanje Slovencev — naseljevanje Nemcev. 8. Jugoslovanska deklaracija. 9. Jugoslovanska država. 10. Težave, ki se stavljajo na pot jugoslovanski državi. 11. Kaj nas uči zgodovina? 12. Le vstani, borni narod moji 13. Zmagujoča sila ideje. 14. Razmerje med jugoslovansko državo in Avstrijo. 15. Jugoslavija (naša) in druge jugoslovanske države (izven Avstrije). 16. Na delo za Jugoslavijo! — To je vsebina male brošurice, ki naj bi prešla v meso in kri celemu 7'8-milijonskemu jugoslovanskemu narodu v monarhiji, zlasti pa nam Slovencem. Kaže nam prejasno, da nam gre pri tem vprašanju za narodni biti ali nebiti; zato mora odjekniti in odmevati od vasi do vasi, od doline do doline, od gore do gore, od moža do moža klic: ' »Hočemo jugoslovansko državo!« — nočemo biti več pod kruto kuratelo Nemcev ,in Mažarov, »Jugoslovansko državo hoče- Imo!« tako mora klicati pastir na paši, ta klic naj ponavljajo žanjice na polju, ta vzklik naj zaori iz ust koscev na travniku, iz ust gospodarja za vozom in plugom. V gosposki palači in preprosti kmečki koči, , v pisarnah in rudniških rovih, v rokodelskih delavnicah in zakajenih tovarnah, povsod naj doni tisočeri klic: »Hočemo jugoslovansko državo! Svobodni hočemo biti!« Vi vsi, ki ljubite ta krasni košček božje zemlje, ki jo imenujemo slovensko domovino; vi vsi, ki želite, da bi na tej zemlji živel srečen in zadovoljen rod; vi vsi, ki želite, da bi ta zemlja ostala lastnina vaša in vaših otrok; vi vsi, ki ljvbite svoje otroke in jim želite lepše in srcinej-še bodočnosti; vi vsi, ki ljubite svoj narod in želite, da bi se ta narod ohranil ter živel srečno in zadovoljno; vi vsi kličite neprestano: »Hočemo jugoslovansko državo!« — Delajmo tako od moža do moža in pripravljajmo tla veliki dobi, ki prihaja, tako, da bodo naši poslanci takrat, ko pride odločilen trenutek, mogli pokazati: Evo, za nami je ves narod in narod hoče to in zato mu morate dati, kar zahteva. Vsi pa imejmo neprestano v spominu be- sede našega nepozabnega Kreka: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečevali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje.« — Tako izveneva mala glasnica srečnejše naše bodočnosti, ki naj bi je ne pogrešala nobena zavedna slovenska družina. Kjer živiš v občini ali župniji, ali vasi ali trgu navdušen mož ali mladenič, dekle ali žena, naberi večje število naročnikov in naročite si knjižico skupno v velikem številu, saj je skoraj zastonj (a 50 vinarjev). Naslov: »Tiskarna sv. Cirila, Maribor.« Nekateri smo to že storili in veseli smo tega. Želeti je, da bi prišlo te knjižice vsaj 100 tisoč izvodov med narod, da bi se razširjala in pojasnjevala njena vsebina, zemljepisne razmere s pomočjo zemljevida, v naših izobraževalnih društvih in pri raznih shodih, da bi bila najimenitnejši predmet naših pogovorov dotlej, da se uresniči naša samostojna, svobodna Jugoslavija. pr Hrvatsko politično biblioteko je pričel izdajati hrvatski poslanec dr. Lorkovič. Te dni je izšla prva knjiga te biblioteke, in sicer: »O slobodi« (On liberty) od Stuarta Milla. Cena knjigi je 4 krone. pr Nova odkritja o Palestrinu. Iz Rima poročajo: Don Casimiri, korni dirigent v Rimu, je našel v arhivih kapitlja Sv. Janeza v Lateranu in S. Maria Maggiore važne listine, ki izpolnjujejo bistvene vrzeli v tem, kar smo doslej vedeli o življenju velikega glasbenika Ivana Pierluigi da Palestrina. Doslej ni bilo znano, kakšne učitelje je imel kasnejši kralj glasbe, in vendar ni bilo verjetno, da bi bil začetna vodila sam iz sebe iznašel. Najdene listine nam povedo, da je bil Palestrinov učitelj neki slaven Flamec, Firmin Le Bel. Iz listin izhaja tudi, da denarne razmere Pa-lestrine niso mogle biti tako zelo razdejane, kakor se je doslej opisovalo. Vsekakor je imel Palestrina z izdajo svojih del ogromne stroške, ki z dohodki niso bili vedno v ravnotežju. Don Casimiri je o najdenih listinah izdal knjigo: Giovanni Pierluigi da Palestrina, Nuovi documenti Biografici (Roma, edic. del Psalterium P. S. Giov. in Laterano). •ske no¥»ce. g Kvašenje žita za seme. Izmed žitnih bolezni so poleg snežne plesnobe najbolj razširjene razne vrste sneti. Naiuspešncj-še sredstvo proti snetjavosti jc namakanje ali kvašenje žita. Ljubljanska podružnica Zavoda za promet z žitom je razposlala kakor lansko leto tudi letos poduk o zatiranju snetjavosti; brošuro je priredil za naše razmere g. adjunkt c. kr. Kmetijske družbe Kranjske, dipl. agr. A. Jamnik. Naši kmetovalci so ss dosedaj posluževali pri kvašenju žita večinoma živega apna ali pa pepela. V imenovanem letaku so navedena še razna druga sredstva in je v letaku tudi navedeno, kje se ta sredstva dobivajo, ki se uspešno uporabljajo za kvašenje žita. Kmetovalci prejmejo imenovane letake brezplačno pri županstvih in pri žitnih ko-misijonarjih. g Carina r.a sladkor je odpravljena na Hrvatskem. g Bosensko industrijsko in trgovsko banko z glavnico 6 milijonov kron ustanovi v Sarajevu več nemških in maža:'skih bank. g Sladkorna pesa. Glasom ministrske naredbe z dne 20, februarja 1918, št. 65, § 1., se sme sladkorna pesa porabljati za krmljenje živine le z od časa do časa izdanim dovoljenjem deželnih vlad. Ker se pa na Kranjskem goji malo sladkorne pese in še ta le izključno v svrho za krmljenje živine, je c, kr. deželna vlada za Kranjsko v sporazumu s c, kr. uradom za ljudsko prehrano dovolilo, da se sme vsa na Kranjskem leta 1918. pridelana sladkorna pesa brez ovir po krmit i. g Češko-hrvatsko banko nameravajo ustanoviti na Reki. »Information« poroča, da bo imela banka glavnice 18 milijonov kron. Njen namen bo, financirati že obstoječa hrvatska podjetja v hrvatskem Pri- morju in ustvarjati nova. Banka bo stre-mila, da bo podpirala hrvatsko industrijo, obrt in trgovino. Ustanovniki te banke so vse večje hrvatske in češke banke. Občni zbor »Slovenske Streže" in »Slovenske krščansko-socl-jalne zveze" za vse slovenske dežele se vrši v Ljubljani dne 10. septembra. Razne novice. r Brez srajce. Srajca je, s katero se olikan in omikan človek razlikuje od divjakov. Srajca predstavlja tisočletni razvoj človeka in njegov napredek v omiki in kulturi njegovega življenja. Srajca je, s katero stoji in pade človeška civilizacija. Snemite z dandanašnjega človeka srajco, pa slečete z njega vso človeško kulturo, zbrišete z njc-ga vse znake civiliziranega človeštva; postavite ga poleg okvirja človeške omike in ga ponižate v revno stvar, ki bo imel z desetimi zapahi zaprt pristop v današnjo družbo, ki se bo sam sebe sramoval in docela propadel. Takega pomena je sama neznatna srajca. Splošna navada predvojnega človeka je bila menjati srajco enkrat ali dvakrat na teden. V delavskih stanovanjih je srajca svečan dan sobota po končanem delu. Obleči čisto, četudi oprano srajco, to je bilo večkrat najpreprostejše razkošje najbolj revnih ljudi. A danes te srajce ni več! Nič ne more bolj drastično označiti grozno obubožanje današnjega človeka in današnje kulture, kakor ravno dejstvo, da si dandanes tisoči in tisoči ljudi nago telo zastirajo samo z eno vrhnjo obleko, ker srajce nimajo. To pa nikakor niso samo nizki sloji nesrečnega proletariata, ki živijo brez srajce. Ocl dne clo dne raste med prebivalstvom število nagih ljudi. Ljudje, kateri so pred vojsko živeli srečno in večkrat vzorno čisto in redno družinsko življenje, pokrivajo danes telesno nagoto visoko in s skrbno zapetim vrhnjim krilom. Med meščanskim prebivalstvom nima srajce dobra tretjina otrok. A brez srajce so tudi njih stariši. Po deželi je revno prebivalstvo tudi že v slabih, razcapanih srajcah. Pa saj so imeli še pred vojsko le pičlo zalogo perila. Zdaj je staro perilo vse izrabljeno, a novega ni in ni denarja, da bi si nakupili novega perila. Prišli smo že tako daleč, da proda ta ali oni srajco s sebe. Tako smo padli. .. Ali je imela vojska toliko ugrabiti? Mar naj nam ugrabi tudi srajco s telesa? Kaj nismo prišli že na skrajno mejo možnosti, ali ni že čas skleniti mir? Bomo li zdržali — brez srajce? r Petrograd. Od ruske revolucije ni bilo nobenemu mestu posvečene toliko pozornosti kakor Petrogradu, kjer je nad široko Nevo vladal batjuški car, zboroval prvi republikanec Kerenski, ki pa se je moral umakniti še bolj repubPkanskemu diktatorju in revolucionarju Trockemu. A ne menjavajo se tu samo voditelji, vse mogoče ruske stranke in stanovi so zamenjali svoje postojanke. Ginjen sem stal nekoč v Parizu pred palačo mestne posvetovalnice, pred katero so za revolucije tekli potoki krvi, koliko bolj bo pretresalo tujce, ko jim bo dovoljeno priti pred vladno Tavrijsko palačo v Petrogradu, kjer so delovali brzostrelni topovi ter strojne puške, katerih v pariški revoluciji še niso poznali. Dasi strmimo že nad početjem pariških komunistov, bomo strmeli še v veliko večji meri, ko bomo čuli o groznih činih petrograjskih rdečih gardistov, Tako rad se spominjam v resnici lepega in ljubkega Petrograda, Slikovita je Seina s svojimi dičnimi nabrežji in številnimi mostovi, lepa je Temsa, ki vali svoje rumene valove poleg marmornatega parlamenta londonskega, ali še vse lepša je Neva s svojimi prospekti zimske palače, s trdnjavo Pctropavlovslc in s petro grajskimi otoki. Kar nagledati se nisem mogel in trikrat sem se vrnil, da bi se nasitil z onim razgledom. A Petrograd ima še eno posebnost. To je Ncvški prospekt, unikum cele Evrope. Njemu nekaj podobna je »promenada svobode v Lizboni, ki je tudi širša in napolnjena s palmovimi drevoredi in prekrasnimi vrtovi in parki, ali elegantnemu, dva kilometra dolgemu Nevškcmu prospektu se ne da primerjati. Neizrečen užitek je človeškim očem, ko plavajo v nedogledno daljavo Nevškega prospekta, ki ga noč in dan oživlja pestre življenje dvamilijonskega mesta. In tako nekako sredi mesta stoji velika in imenitna katoliška cerkev sv. Katarine. Ravnokar sem čital, da jo je oborožena drhal oropala zlate oprave in opreme, ne da bi jo bil kdo branil. Čudim se, da se ni tako že prej zgodilo. Pri rokah nimam prav nobenih virov, ne vem njenega izvora, a občudujem idejo zgradbe katoliške cerkve ravno na Nevskem prospektu. Človeku sc nekam čudno zdi, da stoji ravno na Nevskem prospektu katoliška cerkev, tu med palačami ruskih' velikih knezov in kneginj, v sredi bank, hotelov, restavracij, gledališč, da vsakega petrograiskega meščana takorekoč v oči bode. Tujec bi jo iskal vsekako skrito V kakšni stranski ulici, kakor na primer y Moskvi, kjer moramo iskati katoliške cerkve daleč zunaj na mestni periferiji. In vendar je bila imenitna ideja zgra< diti katoliško cerkev na Nevskem pro-< spektu, saj je tu pravi pravcati kontrast svoie okolice. Dočim okoli nje vse samj hrum in šum, drdranje električnih tram-i vajev, avtomobilov, vozov in kočij, vsepo-* vsod živahno velikomestno življenje, vlada' za njenim portalom globoki, sveti mir. Stanoval sem v približno 6 minut odt daljenem zavodu blizu vzhodnega kolo^ dvora vzhodne železnice Petrograd—Men skva. Takoj naslednjega dne sem šel ^ cerkev sv. Katarine. Bil sem iznenaden« Oj, da vidiš to veličastvo, opremo in čij stoto! Med oltarji se posebno odlikuje tar lurške Matere božje. Hram je bil stal| no odprt in vsak trenutek jc vstopil ka* toličan ali katoličanka, ki je pokleknil^ in odmolila par očenašev pred oltarjeml Matere božje. Nikdar nc bom pozabil teljj trenutkov, ki sem jih preživel v veličast^ nem in tajinstvenem hramu sv. Katarin* na Nevskem prospektu. J Cerkev ie bila oropana vsekako vsled odloka o zaplembi cerkvcnega premožen nja. Ne morem sicer reči, koliko so sli, a gotovo je, da nc toliko, kolikor sd| odnesli iz katerekoli si bodi pravoslavni cerkve. ----------- a Cena in teža kruhu. Od torka, dnG 27. avgusta dalje se bode pekel 600 gra< mov težak kruh, ki stane 64 vinarjev. —< Pekarne se opozarjajo, cla mora tehtati sveže pečen hleb kruha polnih 600 gra-i mov ter da se ne sme zaračunavati višje kakor po 64 vinarjev. Tozadevni prestopki se bodo sodno zasledovali in kaznovali. a Cena pšeničnemu zdrobu za otroke do tretjega leta. Pšenični zdrob za otroka do tretjega leta, ki se oddaja mesečno y vojni prodajalni v Gosposki ulici, stane od torka, 28. avgusta nadalje 1 kilogram 2 K 80 vinarjev, Kdaj se bode dobil zdrob z£ september, se objavi pravočasno v listih, a Oddaja kumar. Mestna aprovizacija bo oddajala kumare jutri v torej, 27. avg» dopoldne ra trgu (pod Mahrovim zidom); 1 kilogram stane 80 vinarjev. a Kis na rumene izkaznice D, Stranka z rumenimi izkaznicami D prejmejo kis y torek, dne 27. t. m. dopoldne pri MiihU cisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10, št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, liter stane 1 K 50 vin. Stranke naj pripravijo drobiž. Katoliška bukvama v Ljubljani išče dobro ohranjen izvod: Tominšek, »Grška slovnica« in ga plača nad prodajno ceno, Najdena je bila dne 25. avgusta na južnem kolodvoru ženska srebrna ura 7. ovratno verižico, ljubitelj jo dobi pri Josipu Kovaču v Hrenovi ulici St. 17. Našla se je večja svofa denarja. Dobi se pri Mariji Šuštar, Trnovski pristan 24, I. nadstropje. Sprejmejo se takoj ali s 1B. septembrom blagajničarfea n kavarno:: kuharica &«vo in pomiualSca...........m™™™«"................ Kje, pove uprava lista pod štev. 3018. SA PRODAJ je v Spodnji Idriji na najlepšem prostoru dppnaiiBstropfia fiiigi c gospodarskimi poslopji in zemljiščem za eno kravo. Hiša ima lepe gostilniške prostore, mnogo sob za tujce, verando, obokane kleti in bleve, prostor za malo prodajalno in traiiko. V gospodarskem poslopju je prostor za večjo prodajalno in mesnico; poleg je mostna tchtnica. Vse stavbe so ▼ najboljlem stana. Pojasnila daje: Okrajna hranilnica in poso le boljše dekle, sprejme takoj proti dobri plači Franja ZIDAR, Ljubljana, Dunajska cesta 31. I. Meč iiapnoo ži¥ega apna ima naprodaj Valentin URBANdiČ, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1. -:- Oddajajo se samo celi vagoni! jilnica v Idriii 4 sedeži, skoraj nov, SE PRODA. IVAN HOCHMOLLER, z malim posestvom ali z mesnico se vzame v najem ali se kupi. Naslov na upravništvo »Slovenca« pod št. 2984. Mesto hiSnega In pisarniškega oskrbnika se odda pri tiskarni Ig. pl. Klaln. mayr & Fed. Bamberg, LJubljana. s primerno šolsko naobrazbo SPREJME A. SUŠNIK, trgovec s špccerijo In žepnino v Ljubljani, Zaloška cesta, — Hrana TRGOVCI! ČEVLJARJI 1 kakor gumijevi, oblika podkve, in GINČK-ŽREBLJI iz železa za pritrjevanje na podplate sc naroče pri zastopniku RAJKO KOTNIK, GUŠTANJ (Gutenstein), KOROŠKO. — Vzorci od vrste po 5 kg proti povzetju. 30!6 2974 Beljak, Eugenstrafle 15. STrti^ r UL jabolka, brusnice, robidnice, in maline kupi in dobavi sode izvozno podjetje za sadje (»Obst-oxportunternehmunga, Gradec. Mnrschallcpisse št. 13. Prispevsjie za sklad S. L. s. V NAJEM SE VZAME hiša in nekaj polja obdelavo, če mogoče na Notranjskem ali pa na Dolenjskem, Cenj. ponudbe naj se pošljejo na uprav.« ništvo »SLOVENCA« pod Itev. 2980. 3009 Tu so kupujejo tudi sodi vseh velikosti. po4 |UT, 2971, SPREJME SE za takoj izurjen »strojnik" ki se razume pri električni napravi, na parno žago na Notranjskem. — Naslov pove upuvgtftvo »Si»qyENCA« Podpisani župnijski urad razpisuje službo orcfatKsta in cerkovnika ki ima prosto stanovanje, hlev, sadni in telenjadni vrt, drva, nekaj polja, kolek-luro v žitu in kruhu ter plačo po dogovoru. Cecilijnnec, ki |e obenem rokodelec, Ima prednost. Nastop službe s 1. januari-lem 1919. 2975 Župnijski urad Št. Martin na Dhoiici, p. Poreče ob jezeru, Koroško. mL „„, vldllU 4v[■ dobavlja slovenska tvrdka ANTON Z. FINŽGAR, VARAŽDIN j (Hrvatsko). Uofsno kreditni zairad za iShžhsj voino ozemije naznanja, da je iJ»«i» «E\ sta S ittA V ;Y H [Jl pričelo poslovati v svojih prostorih v Ljubljani, Poljanska cesta št. 2 (c. kr. finančna prokuratura). 2969 --:: Uradne ure od 9. dopoldne do 2. popoldne. ::- I j^manjkanje črnila v * * 1 mm ZAHVALA. Za premnoge dokaze tolažilnega sočutja v bolezni in ob smrti naše iskreno ljubljene matere, oziroma stare matere in t=išče, sestre in tete, gospe Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin £0 5E13A* S VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vcncc, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim! JU. rsi W TKfVS vdove c. kr. višj. dež. sodnega svetnika, ter z a mr.ogobrojno častno spremstvo na zadnjem potu pokojnico izreka teci potem uajprisrčnejšo zahvalo RODBINA VLADIMIR VOJSKA, c. kr. čraov. oskrb. oficijal. RUDOLFOVO, meseca avgusta 1918. 3025 bo vedno ohčutpeje radi pomanjkanja steklenic. Nudim Vam zato „8fesm" črnilni ekstrakt v vseh barvah, kakor tudi ekstrakt za kopirno črnilo. Za urade, trgovce itd. Nikak vojni nadomestek, Zajamčeno. Prihranka 50 odstotkov. Nudim nadalje ti U mmmmmmmm® slil P ove& do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško pn vsaki fotografiji Umiril Roofefe prvi fotografski in povečevalni zavod _::: " V LJUBLJANI :::-- KOLODVORSKA ULICA št. 34 a. Za snnogobrojae dokaze iskrenega sočutja, ki so nem dašli povodom smrti našcs?a nepozabnega brata, cčnia, strica in svaka, gospoda v O SAM izrekamo tem patom vsem našo n-ijprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa sc zahvaljujemo p. n. zastopnikom javnih oblasti in raznih društev, cenjenim stalnim gostom in prijateljem pokojnikovim za udeležbo pri pogrebu ia sa poidonjeno krasno cvetje, slavnemu pevskemu zboru »Glasbene Matice« za ganljivi žalostinki, končno vsem, ki so tako številno spremili blagega pokojnika na njegovi zadnj: poti. 3023 ŽALUJOČI OSTALI. zaire čudovito n?g!o Vzorčna steklenica 4 K velika stekle-]-": aica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: j Lekarna »pri upanju« : ;jf.iCevolec korcr-i LRIabaisam" v treli dneh brez bole Cln odpravi kur.'a ooaia, liradavlos, trdo kožo. Uspeh IzajamCenl Ceno 3 li, j loncu 7 K, b lončkov 10 K iPosip. praSck „ltr," odstrnnja naglo pot na rokah in ncqah. Cena K 2*50, 3 Ska-tlje 6 K. Krema t „Clroe" omehsa razpokane roke. Cena 4 K, 3 lončki MM najtrdov. revrnatiz. bolečine, ko jc žc ;vs« odreklo, in pri "—' ' otllh zobeh. Ce ni uspeha, denar nazal. Cena 3 K, 3 pnSice 7 K,