St. 186. V Gorici, v torek dne 26. novembra 1912, iBtaala trikrat na teden, in sicer v torefc, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Ooricl na dom pošltjana: vse leto . ¦ 15 K ¦/. » . . *0 » V, » . • s » Za NemttmLM$to*. -*• ¦¦te*i Ameriko in inozemstvo* K SM.^h Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Oradiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red.žej;,. leznic, parnikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLI1 Telefon St. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadštr. na desno. Cpravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 1 v .1. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru^ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Izjava. •Podpisano uredništvo obžaluje, da se Je v listih »Soča« (z dne 21. V. 1912) in .Primorec« (z dne 24 V. 1912) priobčil članek »Mladeraška Marijina družba«, 'ki je žaljive vsebine za osebno čast preč. g. P. Bonaventure Savec, preklicuje vse ono žalitve in izjavlja, da ne more preč. g.u B. Savec nič nečastnega ali nepoštenega očitati. V Gorici, 'dne 26. novembra 1912. Uredništvo »Soče« in »Primorca«. Trgovska visoka šola. Na Dunaju, 2-1. nov. Prizadevanje ekspertnih akademikov, priboriti, ekspertni akademiji na Dunaju uiicijetoo priznanje trgovske visoke soie, zavzema vedno večje-kroge. 21. t. m. je bilo v veliki dvorani nižje-uvstnjskega obrtnega društva občno zm-rovanie eksponruh akademikov, ki je bilo sijajna manifestacija za upravičenost njih zahtev. Kefenral je eden slušateljev eksp. akad. o pomanjkljivostih tega zavoda, ki je sedaj samo del trgovskega muzeja, pov-Uarjal potrebo trgovske visoke šole, pred-očii v glavnih potezah organizacijo nove soie in razpravljal o vplivu te šole na v praksi živečega trgovca. Eden absolvirani eksp. akad. je uspešno dokazal, da je trgovska visoka šola eminentna potreba in zahteva najširših trgovskih, industrijskih in lobrtnih krogov. Tako važna korporacija kakor je državni železniški svet, je soglasno sklenil že pred par. leti, da se morajo absolventi eksportne akademije smatrati za enakovredne absolventom tehnike, juridične fakultete in drugih visokih šol. To se je sklenilo z odobravanjem treh iministerstev; trgovskega, železniškega in ministerstva javnih del. Da se naučmi minister vit. Hussarek, ki je ob jednem vseučiliški profesor, pj-teguje za zahteve eksp. akademikov, je znaik, da smatra trgovsko visoko šolo res za zavod, na katerem se bo gojilo znan-stvo in- sicer trgovsko znanstvo, ki je danes še le v začetku velikega razvoja. Trgovska visoka šola, ki bi naj se razvila ČUDAK. Poljsko spisala Eliza Orzeszkova. Prevel Stanko Svetina. (Konec.) »Kaj hočete napraviti s tem denarjem, dragi prijatelj?« sem ga vprašal in ga nehote prijel za 'roko. iPo besedah, ki so postajale .čimdalje bolj nerazumljive, sem spoznal popolnoma, kako težko težko krivico so 'napravili ljudje temu človeku. »Torej, kaj naj napravim z denarjem?« je odgovoril že z mnogo tišjim, slabejšim glasom kakor prej, »vse boste zvedeli... Hotel bi, da bi se iz odstotkov tega denarja... razumete, (gospod, iz odstotkov — vzgojila dva otroka — en deček in ena deklica... aH je mogoče tako?* »Nobene •ovire ni pri tem, in ta svota za to zadostuje 1« sem rekel presenečen. Te besede so obsijale njegov obraz s sijem veselja. iz že 14 let obstoječe eksportne akademije, na kateri se je število slušateljev tekom let podvanajsterilo, bi vzgojila avstrijski trgovini generalni štab, ki bi bil zmožen* po- svoji kvaliteti biti uspešen konkurent naraščaja tujezemskih visokih šol. Ker naša država nima lastnih kolonij, mora gledati, da si tembolj po kvaliteti svojih izdelkov in po organizaciji svoje trgovine pridobi vedno novih trgov in odbije konkurenco. To je le tedaj mogoče, če ima akademično izšolani trgovski naraščaj. Od strani profesorskega zbora je s strokovnjaškim izvajanjem in izborno satiro iu temelje val upravičenost trgovske visoke šole profesor Grunzel, kapaciteta na narodno gospodarskem polju. Isto so pov-darjali in zagotovili svojo pomoč drž. poslanci Friedmann in Gtinther, ki je ob jednem predsednik izpraševalne komisije na eksp. akademiji. Žalibog ni bilo nobenega slovanskega poslanca na zborovanju, dasi so bili vsi klubi povabljeni. Ker je slušateljstvo eksp. akademije po polovici slovansko, bi bilo pač želeti, da bi bil prišel kateri slovanski poslanec na zborovanje tembolj, ko se vedno vpije o zatiranju Slovanov na Dunaju in živimo v dobi zapiranja Komen-skega šol, a .gospodje slovanski poslanci se niti ne potrudijo, stopiti v stik z delom inteligence dunajskih Slovanov in zagovarjati njene zahteve. Pač pa je došel od predsedstva državne zbornice dopis, ki se vrlo toplo zavzema za eksportne akademike. Nadalje so razne trgovske in obrtne korporacije se potegnile za trgovsko visoko šolo. Celo iz daljne Kanade in Kavkaza so došli telegrami, ki kažejo, kako si tudi v tuzemstvu živeči avstrijski trgovci želijo stanovske visoke šole. Jugoslovanski poslanci so deputaciji slušateljev eksp. akademije obljubili svojo podporo, in želeti je le, da izpolnijo ob primernem času to svojo obljubo. Opozarjamo našo javnost, da obstoja na Dunaju društvo jugoslovanskih študentov trgovskih znanosti: »Jugoslavija-' ki, dasi je mlado, je "krepko in številno ter zasluži podporo in pozornost jugoslovanske javnosti. »Hvala Bogu!« je šepetal in je sklenil roke. »Toda zdi. se mi, zdi se mi, da je treba to napisati.« »Seveda, treba je, da diktirate svojo poslednjo voljo, ker ne bodete imeli dovolj moči, da bi jo sami napisali« »Napišite jo, prosim, saj veste kakj, in jaz se (bom podpisal...« Sedel sem k mizi, napisal hitro listino, nato pa so se podpisali za1 Joahimom kot priče njegove .poslednje vollje dva meščana, ki sem ju poklical in zdravnik, ki je prišel obiskat bolnika. To je vzelo celo uro. Ves čas se je zdelo, da se Činjski živo zanima za vse, kar se je vršilo; z nenavadno lesketajoč: in se pogledom se je oziral okrog, toda razun odgovora, ki ga je dal z razločnim, toda tresočim glasom, ni govoril ničesar. Ko so bili njegovi papirji s škatljioo, kakor tudi testament zapečateni in so trije tuji ljudje odšli, je dvignil roke kvišku in je vzkliknil: »Hvala Bogu!« Nato se je obrnil k meni in je rekel z nasmehom: »Solnce je zopet zasijalo.« l^črtic o izseljeTiji. Dr. Slane. (Dalje.) Oblačijo se Slovani kakor Američani. Narodni noši bi se v Ameriki smejali in posnemanje je pač velik činueij. Slovan se hitro amerikanizira. V Ameriki se vidi, kako fant s svojo nevesto po štacunah hodi, kupujoč jej oalo. Fon^sno vesela hodita od štaeune do štaoune. In potem u-ravnavata svoje stanovanje. .Križi svetih treh kraljev ne smejo manjkati nad vrat-mi, okoli na stene obesijo podobe svetnikov in svetnic v prav bujnih barvah in v cenenih okvirih. To vse se je kupilo pri trgovci»h-rojakih. »To domovanje ne kaže reve, ne blagostanja, ali nekaj zdr-žuje ravnotežje med obema. Narodni okus se kaže v tem domovanju, v katerem je videti pretiravanje dekoracije, olepšanja stanovanja; hišni bogovi Slovanov so red in okraski. Preobilo je cvetlic iz papirja in obilo se najde čipk, dra-perij preprog na oknih, ki pa kažejo spretnost slov. žen v tej narodni industriji. Fino izdelane preproge na oltarjih v cerkvah Slovanov in krasni cerkveni plašči so rpčna dela teh Slovank in posebno Poljakinj.« V stanovanju je najti kak muzikalni instrument, če drugega ne, harmonika; v stanovanju Hrvatov tamburica. Slovani ljubijo vrtnarsko delo. Nekaj zelenja morajo imeti okolo svojih hiš. Cajba s tičkom nad veznimi vratmi daje ubogim bajtam nekaj vabljivega. Glede snažnosti zavzemajo Slovani v Ameriki p r v o mesto. Misliti moramo, da so Slovani še le v razvoju k večji omiki. Kako so bili umazani Irlandci, prvi Nemci, ki so prišli v Ameriko! — Slovani v Ameriki hitro napredujejo v omiki, tukaj jih ne zadržujejo razni boji za ohranitev narodnosti in se lažje v gospodarstvu gibljejo. Zdaj ne morejo dosti domu pošiljati prihrankov, zdaj se hitro privadijo večjim zahtevam življenja, boljše stanujejo, boljše se hranijo. Zdaj imajo svoje cerkve, svoje časopise. To stane dosti 'denarja. Sami si morajo pripraviti vse, država ne da dosti. Pred 10 leti je stanovalo do 25 fantov pri ka- Zaprl je oči in zdelo se mi je, da je zaspal toda čez minut_ je pravil zelo tiho: »Ako bi vedeli, kako sem o tem neprenehoma, neprenehoma premišljal... v pisarni — in pri mizi tamle... in cele noči, ko je bilo po svetu tiho kakor v grobu in ko sem sedel sam pri mM in pisal — pisal, da mi je roka omahovala. Mislil sem, da bosta dva, ki bodeta z menoj, z mojim delom prišla k boljši usodi kakor jaz in Marijana, in potem zopet dva... 'in tako dolgo časa — daigo... Ljudje me niso imeli radi, posmehovali so se mi, .preganjali mene in Marrjano, a jaz sem;si mislil — morda bodo otroci teh ljudi, ki naju. preganjajo, imeli nekoč z mojo pomočjo, z mojim prizadevanjem mak) pameti v glavi in solnce v življenju. Mislil sem in veselil sem se, da jih nagradim nekoč s kruhom za ono kamenje, ki so ga meta'1'i name.« Molčal je še nekaj časa in potem je še rekel: »Hotel sem zaslužiti kar največ — toda več nisem mogel — hvala Bogu tudi za to.« Sedel sem .pri postelji, dtial sem nje- kem zakonskem paru, zdaj k večjemu osem in prej so ležali na lesenih pričnah, zdaj dobi vsak dobro postelj. »Utis, ki ga človek dobiva, je, da so Slovani v Amerik; prizadevno ljudstvo, ki je sposobno, da se višje popne, ker je v njih zdržna moč, ki tudi najtežje delo opravlja. Omikanejši Slovani živijo kakor drugi Američani v ednakih gmotnih razmerah, le bolj pri-prosti so in diči jih prav srčno družinsko življenje; muziko ljubijo, stremijo po znanosti omiki.« Telesno so Slovani po večjem krepko ljudstvo, posebno v mladost'. ,Pod amer.ičanskem obnebjem ne trpijo dosti, navajeni so v Evropi na zimo in vročino. Huda zima je na Poljskem, vročina na Krasu jugoslovanskih krajev. Slovani prihajajo prav krepki v Ameriko, njihovi v Ameriki rojeni otroci pa niso taki, kakor bi se dalo pričakovati od pode-dovanja lastnosti starišev, da bi bili jaki; bledi so. Seveda ne živijo tukaj v zdravem zraku, v mestih celo ne; preveč jih živi v edni hiši. Jetika zahteva marsikatero žrtev; slabokrvnost je razširjena med otroki Slovanov v Ameriki. Iz otročje postelje vstajajo Slovanke hitro. Američanke so v tem oziru razcartame. Pa ker prebijejo Slovanke toliko porodov, se sta-njo že zgodaj, Slovenka je odgovorila na vprašanje, kaj misli o Američankah, da so iste za nič, ker imajo !e malo otrok. Jako zanimivo je. v življenju slovanskih izseljencev v Ameriki, da so jaka trdno sklenjeni po društvih. Slovani se družijo v manjših društvih, pa tudi v razsežnih, velikih. Revni, nevedni večinoma prihajajo v Ameriko, pa koristi zdrutženja, organizacije v tujini precej razumejo in slovanske organizacije postajajo vedno večje. Slovanski izseljenci še le v Ameriki pridejo do spoznanja svoje narodnosti. »Ja, der letzte Knecht, der an den Herd der Vatergotter streifte, ist uns in fremden Lanfcien hachwillkommen.« »Zadnji hlapec, ki se je dotaknil domačega ognjišča, nam je v tujini dobro došel.« (Pride še.) govo roko v obeh dlaneh m nisem otpiil oči z njegovega obraza, ki se je odbijal potolažen miren, z zaprtimi očmi w'$'-smehljajočimi ustnicami s svojo voščeno rumenkasto barvo iOd beline blazinic. V sobi je bila popolna tišina, za ma-T,mi okni je že plaval sivi mrak jesenskega večera, iParkrat je še odprl .oči in ko se je njegov pogled srečal z mojim, je za-špetal tiho: »Hvala Bogu!« Bil sem (prepričan, da bi bil še pristavil: »da ne umiram zapuščen!« Zakaj globoka hvaležnost se je svetila v njegovih ugasu jo čih očeh, ko se je trudil stisniti mojo roko; zašepetal je komaj slišno: »Kako ste dobri napram meni! hvala ...« ¦PosledSriji občutek tega nlbogega, izmučenega, zaničevanega, temnega življenja je bila hvaležnost, poslednja beseda njegova, zahvala; Na+o ni več odprl niti oči niti ust. Noben .trepet, noben krč ni trpinčil1 njegovega telesa, nobeno hropehje se nt oglasilo v prših. Umrl je, kakor je živel, brez hrupa, brez tožbe, brez žalosti, sredi tišine in somraka. Zborovanje v Zadru '• ¦ *' - , v 55;' istočasno so imeli skoro vsi občinski zastopi. Dalmacije izredne seje, v, katerih so ;bUe izražene simpatije Dalmacije balkanskim Slovanom in, izrečeni protesti proti razpustitvi občinskih zastr/pov v Splitu- in Sibeniku. Zborovanje je poteklo mirno, dostojno. Kriza narašča. ; Iz balkanske krize nastaja evrop s k a kriza. Konflikt med Avstrijo in Srbijo }e poostren s si n č a j e nt (P r oh a s-ka; Z (Dteia; poročajo, da ko [e prišel avstrijski konzul Edl, ki ima nalogo preiskati slučaj Procbaska, v Skoplje, so mm rekR srbske oblasti, da ni treba,.da gre v Prizren, ker je Proelfmska na pot« iz Pri-zrena v Skoplje. Preteklo je 24 ur pa *Pro-chaške ni bito; ministerialni tajnik Rakfc, ki je ibil dan Čdlii za spremstvo, je rekel Mii, ko je ta hotel na vsak načm odpo-: toyau v Hizieh, uaostuuc on š&M ur v'« S'kopij.u. Ko je pretekel ta čas; in -. Pro-cbaske še ni bilo, Je rekel Udi, daodpotujis na vsak način v Prizren. Tu pa so m>u povedali, daje železnica v Verteovič razdrta, da torej ne more odpotovati^-r-jSeve-da, če je to vse res, če ni to zrastlo le na želodcih" nemških žurrialistov. • • *Šaraoiuprava«, vladno glasilo v Be-lemgradu, pravi, da naj se le izvrši točna preiskava, 'ki pokaže, kdo je kriv;.Srbska viada ni nikoli postopala veksatorično proti Avstriji in drugim sosedom, in ni imela nobenega interesa na- tem, da-bi se bilo Prochaski zgodilo kaj-: nevšečn.čga/-| Zato srbske vlade ne 2-adcne n obena kri vda. ¦ < << Nemški listi soglasno povdarjajo, da je bila v BelemgradiU sprejeta z-največjo, radostjo vest o ruski mobilizaciji in da ta mobilizacija daje" SrWrp\1&um, zoperstavljati se zahtevam-'Avstrije. . Poročajo, da v Belemgraduv izbilo 24. t. m. pod predsedstvom kralja .dol go rh i,-mistersko posvetov a nj:e, " ki se je sukalo okoli l u k e ob J&drattskem morju in okoli vprašanja Albanske' avtonomije. " 's Pašic je rekel svoj čas Ugronu, avstrijskemu poslaniku, da dobi odgovor.-, kadar se vrne kralj. Sedaj se je vrnil in Pašič je rekel, da ne more dati nobenega odgovora, dokler ne bo konec vojne; Po •končani vojni pa se rešijo vprašanja tako, da bo zadovoljna tudi Avstrija. . .-«. Ne'kako v ozadje stopa te idTil-btHkan-ska vojna in v ospredju stoji d iplomatična vojna, pred vsem napetost med Avstrijo in Ruis i j o. »Zeit«, ima iz Berolina dopis diplomata, kipravi med drugim: Zdi se, da se Srbi nočejo rdati zahtevam Avstrije, ali se bodo ke-sali, ko bodo videli, da postopa Avstrija resno in morda okupira Belgrad. Rusi-j a b i i n t e r v e ni r a 1 a 1 e, a k o bi videla, da Avstrija hoče Srbijo ugonobiti, ali to se n e .z g o d i. Ako pa bi Rusija atakirala Avstrijo, nastane evropska vojna. Torej od Rusije je sedaj vse odvisno, pravijo; no pa tudi od pameti avstroogrških -diplomatovF ¦' "Nemčija se nahaja z' Rušijo /sVdaj: v boljših bdnošajih- nego leta- .1908,- '\za časa aneksije Bosne. Zato se drži Nemčija bolj v strani in nemški cesar je priporočil tudj avstrijskemu prestolonasledniku zmerno postopanje. . Od r u s k e strani, in sicer inkrogov dame, se čuje glas, da ti krogi ne misli;.;; na nikak spor med Rusijo I ji Avstrijo. Sasonov je rekel, >da so ncmško-ruski odnošaji tako sijajni,, da bi se vsak nastali spor avstro-nuškf po voljno rešil." Iz rherodajnih krogov v Petro-gradu se zatrjuje, da Rusija nima vojnih namenov in da sc.chdno-ša j i ruš ko-avstrijski'" niso nič poslabšali. Ruska vlada stoji ";ria stališču, da se mara avstrosrbsk} sp&rsešiti mirno po končani vojni in bodo iniele ve-velelasti pred seboj jasen položaj.;;. Države so oborožene in pripravljene, zima je pa tudi tu. — Upajmo,' da:prav ker so oborožene, se bodo sporazumele, za tako rešitev perečih balkanskih vprašanj, da ne pride do evropske vojne,, ki bi vzročila neizmerno gorje, i...'*•&* Sofijska pisrtia; IV.' A :¦ * ¦ Razgovor z bulgarskim ''L&$&&L$••.. tranjrh zadev in narodnega zdravja Ljud- skanovjm. Skromen in ponižen je pritlični dom z leseno verando, takozvani Battenbergov dvorec, v katerem se nahaja ministerstvo, notranjih zadev 'm narodnega zdravja. V prvih letih svoje vlade je stanoval v tem malem dvorcu knez Battenberg. Ko je Bul-garija :po berolinskem miru prenehala biti turški vilajet, seje loteval mlad! Batterfbergec težke naloge organ izovati to novo državo. Sofija je bila velika vas, vse je bilo iztočno, razmere in ljudje. Trnovsko veliko sobra»n)e je dalo Bolgariji povsem svobodoumno, strogo demokratsko konstitucijo. Mladi knez ni bil kos svoji nalogi. Z njim so se igrali voditelji strank in predvsem ruskj generali, ki ifti le poslal sar, v deželo. ,Kaka ironija je bjHa to vendar, da'so'ruski generali 'vpiHjalif v Bulgariji demokratsko ustavo, o kateri ni smela niti. sanjati tedanja Rusija. Ono Battenbergova dobit je bila polna' protislovji, mlada bulgarska demokracija* nemški knez, ki mu je bilo vse tuje in k! bi najrajše vladal po reakcionarnih načelih svoje hesenske domovine, in s sabljo žvenketajoči, objestni ruski generali, ki so imeli prav malo smisla za zakonodajo iu prosvetljeno sodobno upravo. -"¦' ' Na ta prva leta bulgarske, zgodovine Silaminja torej ta skoraj lesena hišav v kateri je centralna uprava najvažnejše in maj-. siliiejše balkanske države. Pri nas .bi bil) težka najti kakega okrajnega glavarstva, ki ima tako tesne, nedostattie;" prostore: Hodnik je čakalnica, poleg železne pri-proste peči visi na steni manifest, v katerem oznanja car Ferdinand Turčiji' vojsko. V sobi ministrovega tajnika pa visi-ogromen zemljevid evropske Turčije, vse to" bo odslej bulgarska; zemlja. • : - - • : \ Minister Ljudskanov je dobro znan tudi- avstrijskim Slovanom. Visoke postave je. dolga melirana"br-ada obdaja' energično,-skoraj marcialično-lice. V kabinetu Gešova je eden najsposobnejših, najvplivnejših. Ukcčenost in fadma nepristopnost. naših eksceleinc je tu na slovanskem jugu neznana stvar. Skoraj smo sredi živahnega razgovora. »Zanima me predvsem, kako se or-ganizuje uprava v oslobcjenvh krajih.« »Bulgarska, pravi minister, je strogo ustavna zemlja. Nimam kreditov, da bi. za zavzete kraje mogel takoj imenovati 'bolgarskih uradnikov. Ker se pa mora v teh krajih takoj vpeljati nova bulgarska uprava, pomagamo si na ta način. Bulgarski konzuli v turških mestih morajo prevzeti nove upravne agende. Prejšnji buigarski konzul v Carigradu je prevzel civilno upravo v Serezu, oni v Odrinju.pa uipravo v Lozengradu. Kakih pet dni po zavzetju kakega kraja ostane dotični kraj pod vojaško oblastjo.. Ako nam nedostaja konzularnih uradnikov, pošiljamo iiz Bulgarije našo upravne uradnike, ne da bi drugi zavzeli njih mesto. Vse to je seve provi-zoričnO; Povsodi tam, kjer so bili doslej turški mitisariii, uradujejo že bulgarski uradniki. Kar se pa tiče pravosodja, ni sjeve sedaj še civilnih, spdjšč, ampak v zavojevanih krajih sodijo vojaška sodišča. Brž pa ko bo sobranje dne. 1. decembra sklicano, bom zahteval potrebne .kredite, da bomo zamogli takoj stalno imenovati ( potrebne upravne uradnike. Do novega ieta mora biti gotova bulgarska upravna. Organizacija v zavojevanib krajih.«. »Ali ima pač B,ulgarija dovolj inteligence, ki naj zasede vsa ta mesta?« . Da. dobro razumemo odgovor g. mi- : nistra, predočiti si moramo dejstvo, ki je značilno za bulgarski. politični režim. Ako je imenovano novo ministerstvo, odpuščeni so skoraj vsi upravni uradniki in na njih mesto /pridejo pristaši vladujoče. stranke. Oni dan, ko nastopi službo »novi minister, je ministerstvo v obsednem stanju. »Prijatelji,« klienti, agitatorji in pri-ganjači vladne stranke se priporočajo ministru, da bi jih 'imenoval za mesto »prijateljev« stare stranke, ki je padla. Vsaka stranka ima svoj štab uradnikov in brž ko ona pride na vlado, zahtevajo njeni pristaši, da se jih imenuje za uradnike. Ti so imenovani, pa le kratko .časa uživajo vse ugodnosti vladnih jasel, kajti brž ko vla-¦ Vzeli jih bomo izmed pristašev dnu-«?ih strank opozicije, ker vladna stranka nima dovolj inteligence.« V tem izrednem slučaju torej ne bo obveljalo strogo .strankarsko načelo. »Za katere stroke' pa bodete ]**. lubciVall inteligenco drugih- slovanskih narodov?« ' ¦ ¦¦ »Pri nas nedostaja v prvi'vrsti strokovnjakov'vseh vrst. Potrebujemo strokovne učitelje, zdravnike, tehnike. Upravni uradniki in sodniki, morajo biti domači. s;novi, to je načelo, po katerem se moramo ravnati, brezpogojno. Da bi le vojna srečno končala, potem pa nas čaka o-grornno delo," ki ga moramo'izvršiti v i-menu civilizacije'. /Nikdar nismo pričakovali, da bo naša V0'j šlo darov za ranjence na Balkanu brez razlike narodnosti' v1'znesku K ' 190'54.' Mnogi darovi so bili poslani od zasebnikov in občin naravnost Centrali avst. družbe Rdečega križa na Dunaju. Domače vesti. V soboto je predaval v Trgovskem Domu g. dr. A. Dermota o reformaciji, re-voluciji in evoluciji. Predavanje je bilo skozi in skozi zanimivo, tako da je zaslužilo večji obisk kot je bil! V soboto 30. t. m. bo predaval vseu-čiliški profesor Miler iz Zagreba. Razprava proti »SočJ« izza prejšnje-ga lastništva. —. Včeraj dop. se je .vršila j pred tukajšnjo okrajno sodniio razprava ; proti.»Soči« radi nekoga članka v- mese- | ou maju priobčenega ~: torej pod preJ-šitjhii lastništvom — s katerim se je čutil Žaljenega po Vipavskem . znani kapucin | 'pater Bonaventura, ki je bil tačas v Sv. j Križni. Stvar' ni prišla pred poroto, marveč pred okrajno sodnijo, Šlo je v J?laV" k i m u t n-i&ij e z $ -p jpj. Am&ej- I n, Cibič"KafKDeI^Dt'f^^9t^- nem za zanemarjenje dolžne paznosti. Med razpravo sta se stranki poravnali, Odtod danaSnia izjava na uvodnem mestu. Pravni zastopnik patra B. je umaknil tožlbo, nakar je okrajni sodnik Vinci razglasil razsodbo, s katero , se odgovorni urednik »Soče« oprošča obdolžitve. Učiteljska usposobljenja pri jesenskem terminu v Gorici so si pridobili sledeči kandidatje in .kandidatinje: a) s s love ris k.i m čič Ivan, Zofija; Fakin Vineencij, , Ipavic Armrn, Ivančič Ljudmila, Jug Ignacij, ¦ Jurko Emilija, Kabaj 'Ljudevit, (Kancler Antonija, Klavora Adoif, Lenarčič Ema, Pahor Sila-vica, Pečar EMizaibeta, Požar Ljuolnila, Rusija Karol, Rukli Marija, Savli Valerija, Ščuka Franc, Škof Franc, Stih Josipina, Štrukelj Maks, Troha Fran, Visenjak Jerica, Vodopivee Alojzij, Žagar Ferdinand, b) s slovesnskim in nemškim učnim je z i k o m: Ambrožič Josipina, Cej Ma.-ija, Dereani Jvanka, Dugar Marija, Ocrup Urbana, HorvaJ Ernst, Janovski josipina, Jurko Olga, Konig Marija, Kuhar Ivan, Lekše Marija, M 1 e k u ž L j u d-rn i l a (z odliko), Pagon Frančiška, Slokar Albina, Sob.an Josipina (z odliko), Stegu Angela, Surz Marija, Šalamun Marija, Vrečko Martin; c) z italijanskim učnim jezikom: Aragni Angela, Bisener Mari a, Rrancovig Marija, Brumat Antonija, Camisig Pia, Caoicig Ana, Degrassi Marija, Grassi Alma, IIM-cher Viljemina (vspascb. tudi za nemški učni jezik), Kurschetn Lidija, Macuz An»toc nja, Miani Aina, Moretti Marija, Razza Emilija, Santolini Marcela, Sossioh Marija, Stanta Carmela; -d) z nemškim učnim jezikom: Deise Jožef, K o t-u i k S t a n a (z odliko), Lenček Hermi-na, M a y r Valerija (z odliko), Rutar Erncsta, Steuerer Herta, Sutter Evgenija,-Stramrner Marjeta, Šcjrli Marija, V i-. pa u-z Karo lina (z odliko), Vipauz Marija, W a g n e r A d olif (z odliko); e) Fainj Henrik iz druge skupine za m e*š č a iiš ke š>o I e :z Italijanskim u č n i m i z p i to m. — Do; p o 1 n i 1 n e i zp i tej z posatnezn i h p red m e-t o v a 1 i učni h jezikov: Bortolotti Marjeta, Faini Avgust," FeHuga Ferdinand, Hren Adalibert, Katnik Valentin, Medic Hinko; Vrtovec Ciril-; I z f rancoš č i -ne: Bortolotti Marija, Gutman Marjeta, Mozetič Zora, Rcssi Pia. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju je v časm od 1. oktobra do 15. novembra 1912. prišlo darov vsega skpaj 142 K 50 vin. — Društveni odbor razpošilja ravnokar letno poročilo, v katerem slika kritični položaj, v katerega je zašlo društvo vsled pomanjkanja sredstev za upoštevanje množečm se proženj bednega dijaštva. Naj uikdo, ki mu pride to poročilo v roke ali zve sicer za težki položaj društva, ne zamudi darovati vsaj skromen znesek v prid društvu na naslov njegovega blagajnika: D r. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I. Braunerstrasse 10. Plača goriškega župana. '—. Goriški župan Jurij Bombig ima sedaj plače 6000 K; od leta 1913. pa hoče imeti plače 8000 K, torej 2000 K več. Ta svota je v proračunu za 1913. — Vedno večje doklade in vedno dra;žji magistrat! V meščanstvu vzbudi ta novica pač splošno ogorčenost. Zborovanje »Goriškega učiteljskega društva« bode v četrtek, 'dne 5: decembra 1912: v 'Gorici v dvorana »Trgovskega I>oma« ob 10. uri dopoldne. — Dnevni red: 1. Problem »izobraževanje« na dnevnem redu II. kongresa za izobraževanje mladine in mladinoslovje { v Monakovern od 3.-5. oktobra 1.1.), predava gosp. pro~ iesor dr. K. Ozvatd. 2. Prddlogi. 'Radi zanimivega predavanja pričakuje polnošte-vilne udeležbe odbor. Oglas. — Daje se v splošno znanje, da so od danes (naprej po noči po vojaštvu zastražene in z vojaškimi stražami z nabitimi puškami zavarovane vse važne železniške zgradbe, katere leže v okrožju Kcriške posadke, in sicer predora m galeriji v soškj dolini, južno od Sv. Ahaca, sol. kanskf most, prehod pod železnico na severnem koncil državnega kolodvora, predor kostanjevi^ m most južne železnice Pri PodgorI, Po teh zgradbah muditi se smejo edino le železniški uslužbenci. Prehod preko železniškega mosta pri Podgori je prepo- vedan. Vojaške straže imajo ukaz, da streljajo na vsakega, ki se ne ustavi na prvi poziv ali ki bi se na sumljiv način vedel okoli omenjenih naprav. — C. kr. okrajno ;gla varstvo. Golobje-plsmonoše, —. Tukajšnje c. kr. okrajno glavarstvo razglaša: Iz javnih ozirov prepoveduje c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici kakor c. kr. redarstvena oblast, na temelju § 7. cesarske, najredbe od 2^grto j®54. VJt 96. drž. zak. za tmesmokrk) kakor tuldTza ves goriški p&litični okraj rejo, nakupovanje in prodajanje 'gojtfbov-pismonoš. Prestopki te zapovedi se bodo kaznovali po določbah^ 11. omenjene naredbe z.globo od |~2~-$oo K ali z zaporom do 14. dni. Okoli 300 Turkov se je peljalo v nedeljo popoludne mimo Gorice po1 južni železnici. Bili so to ujetniki iz Tripolita-nije, ki se sedaj vračajo iz Italije domov. »Goriška Slovenska Mladina.« — Z vojaškim orkestrom se bo vršila prihodnjo nedeljo dne 1. decembra od 8—12. ure zvečer plesna vaja »G.. S. M.« v dvorani Trgovskega Doma. Tam-buraški odsek »G. S. M.« vabi vse one, ki imajo veselje in gojijo zanimanje ter bi imeli resno voljo redno zahajati k tam-buraškim vajam, k zadnjem« tozadevnemu' posvetovalnemu sestanku, ki se bo vršil prihodnji četrtek, dne 28. t. m. ob 8Va uri zvečer v gorenph prostorih' kavarne Central. Tu ne sme veljati nikak izgovor, kdor ima veselje do tamburaškega zbora, naj se vsak odzove vabilu. Podrobneje o teoretičnem poučevanju in tamburaških vajah na sestanku. Prihodnja odborova seja se bo vršila v četrtek 28. t. m. ob 9. uri zvečer v gor. prostorih kavarne Central. »G. S. M.« Špionaže je osumljen neki Bernard Steinmetz. Nahaja se v tukajšnjih zaporih. Steinmetz je baje doktor filozofije. Izpred sodnlje. — 19-letni Leopold Toplikar in 31-letni Anton Ličen iz Oseka sta bila, obsojena radi tradobnega poškodovanja, obtožena, da sta porezala trte, prvi na 4, drugi na 2 meseca ječe. Listnica uredništva: Dopisi in kar je dnugeg. še ostala, prihodnjič! Prosveta. Odborova seja »Matice Slovenske« -dne 18. nov. 1912. — Gradivo za veliki tehniški siovar je abecedno urejeno tudi že v okviru poed-inln črk. — Tisk zemljevida slovenskega ozemlja na-preduije; vsi deli so bili v prvi korekturi, nekateri tudi že v drugi in tretji. — .Knjige za I. 1912. se dotiskujejo. — Sprejme se drama A. Fun-tka »Tekma«. — Na podlagi predsednikovega poročila se .razpravlja o literarni | zapuščini dr. K. Štreklja; za Matico je najvažnejše gradivo »iNarodrtih pesmi«, »Pravljic in pregovorov«. Za novega u-rednika »Narodnimi pesmim« se imemuje g. dr. Josip Glonar, uradnik vseučiliške knjižnice v Gradcu. Štreklievo »Zgodovinsko slovnico slovenskega jezika«, ki je v nekaterih poglavjih ( za kaikih 25 tiskanih pol) povsem za tisk izdelana, ki ji pa nekatera druga poglavja čisto manjkajo, bo laže in uspešneje izdala »Jugoslovanska Akademija« v Zagrebu. — 'Glede nabave Štrekljeve slovenske knjižnice za Ljubljano je predsedništvo Matice stopilo v zvezo z vodstvom tukajšnjo Licejske 'knjižnice in muzeja »RudoMina«; Matica bo rada sopodpisala tozadevno prošnjo, k: bi šla na visoko vlado. — V okviru Matice Hrvatske se izdeluje naičrt za veliko ilustrirano delo v Istri, ki bi se mu pozneje pridružila stična dela o Banovina, Sloveniji, Dalmaciji, Bosni. Matica Slov. je ta načrt izročila v presojo slovenskim strokovnjakom. Knjiga bi morda mogla iziti kot skupna edicija obeh Matic. — Za 1. 1912 manjka z oziram na proračun še 3000 kron udnine. Članov je plačalo dozdaj 2.463. sporočilo, dia je Procfiaska pHsel včeraj opoldne zdrav In. živ v Skoplje, V kljub temu pa bo konzul Edl vseeno odpotoval v Prlzren, da tam na licu mesta preišče celo afero in poda avstrijski vladi natančno pojasnilo. Internacionalni položaj. D u n a j, 26. nov.: Internacionalni položaj, zlasti spor med Avstroogrsko in Sr- \ 'bijo, se danes presoja nekcrlifeofboli opti- j. mistično. Zatrjuje se, da je Nemčija prev- I žela pošredovaino nalogo med Avstroogr-sko in Rusijo. Danes prevladuje mnenje, da so vsi ' evropski kabin, ti edini v stremljenju, da I se morajo spori poravnati mimo in da se mora ohraniti mir za vsako ceno. Avstrijsko-srbski spor naj se, če ne • gre drugače, reši na evropski konferenci. Zborovanje proti vojni na Slov. Štajerskem. , Q e;l j e, 26. nov.: .Na Bizeljskem v Št. Petru v Savinjski dolini in v Št, Jurjii od južni 'železnici so se vršila velika zborovanja naprednega kmečkega ljudstva proti vojni, ki nairn grozi. Sprejele so se tudi primerne resolucije. Proklamacija socialistov proti vojni. ' Velikanski itianifestačnj sprevod. Dunaj, 26, nov.: V Bazeljski katedrali se je vršilo včeraj zaključno zborovanje mednarodnega socialističnega kongresa, teigres je zaključil z vzprejetjt.m dolge proklamacije na vsa evropska ministrstva. Proklamacija pa je bila v vseh tukajšnjih listih popolnoma konfiscirana. Po zaključku zborovanja se je vršil velikanski manifestačni izprevod, katerega se je udeležilo nad 100.000 udeležnikov iz vseh stanov, ki so vsi enodušno dali duška v prilog miru. Pogajanja za premirje. Sofija, 26. nov.: Pogajanja za premirje se vrše v Bačlskeju. Na bulgarski strani se pogajanje presoja ugodno. Poučent politični krogi zatrjujejo, da ne pride samo do premirja, temveč, da se Turčija z balkansko zvezo pogodi tudi v najkrajšem času že »tede glavnih točk za sklep miru. Z druge strani se pa nasprotno zatrjuje, da je potek pogajanj nezadovoljiv in da bodo pogajanja najbrž že jutri prekinjena. Lastnoročno pismo nemškega cesarja ruskemu carju. Dunaj, 26, nov,: Nemški cesar Je. poslal ruskemu carju "lastnoročno pismo, Trdi se, da je Nemčija pripravljena posredovati med Avstrijo in Rusijo. Smatra se, da napetost popušča. V enakem smislu se ; je izrazila tudi ruska agentura, ki vse vesti o ruski ¦ mobilizaciji demehtira. ¦ Špijoni. . Budimpešta, 26. nov.: V Oršovi je bila baje včeraj aretiranih 8 Rusov, kj so osumljeni, da služijo špijonstvu,. Veleizdajiiik. ; ., Budimpešta, 26. nov.: V Panče-vem je bil včeraj aretiran tamkajšnji srbski duhovnik, češ da je zagrešil veleizdajo in žaljenje veličanstva. Zveza slovanskega učiteljstva. Dunaj, 26. nov.: X« se je vr$Uu\. konferenca Zveze slovanskega učite!jstya,-.. ki je med drugim sklenilo tudi, izdelati . poseben memorandum o bednem položaju naprednega učiteljstva na iKranjskem. Prihodnja seja Zveze slovanskega u-čiteljstva se ibo vršila v Ljubljani ob priliki sokolskega izleta.. Interpelacija radi razpusta občinskih za-stopov v Splitu in Šibeniku. Dunaj, 26. nov.: Hrvatsko-slovenski klub je danes v državnem zboru inter-peliral radi razpusta dalmatinskih občinskih svetov v Šibeniku in Splitu. Parlament. Dunaj, 26. nov.: Pardament razpravlja o predlogi o razredni loteriji. Vlada je predložila 6-nmesečni proračunski provizorij. Telefonska poročila. Zadnje vesti. Procbaska najden. Nahaja se v Skoplju. Dunaj, 26. nov.: Avstrijsko zunanje mlnisterstvo je dobilo od konzula Cdl-a, ki ga Je poslala avstrijska vlada v Prizren v svrho preiskave Prochaskove afere, Srbi na bulgarskem bojišču. Bel g rad, 26. nov.: Dve srbski diviziji ste odšli izpred Bitolja na bulgarsko bojišče. Hartvvig prj srbskem kralju. Bel«rad, 26. nov.: Ruski poslanik Hartwig je bil včeraj sprejet od kralja: imel je ž njim dolgo posvetovanje. Tu vlada mnenje, da je Hartvvig sporočil srbske, mu kralju važne ukrepe ruske vlade. Temu se pripisuje velik pomen. AvstrtKsrbskj spor. Bel g rad, 26. nov.: Srbska vlada v najkrajšem času sporoči Avstriji da bo potreba avstro^srbski spor odložiti toliko časa, dokler ne konča balkanska zveza vojne s Turčijo. Smatra se splošno, da dunajski kabinet predlog sprejme. Razne vesti. »Akad. društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju« priredi svoj drugi redni občni zbor dne 28. nov. 1912 ob 7*8. zvečer v restavraciji »Siegel« iNeulimgg. HI. s sledečim vsporedom: Citarije zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo odbora. Razdelitev trakov. Samostojni ¦-predlogi. Slučajnosti. Začetek točno ob V28 zvečer; slovanski gostje dobrodošli! Akad.-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu bo imel svoj I. redni občni zbor za zimski tečaj dne 29. t. m. db 8 uri zvečer v prostorih gostilne Brinovšek, Jako-minska ulica. Turčija upa, da bo trajala vojna celo zimo. — iKIjub temu, da je bila Turčija že tako grozovito poražena in kljub koleri se še debi v Carigradu ljudi, ki sanja- • jo, da bo trajala vojna celo zimo in tačas bi se Turčija jačila, zavezniki pa bi bili ob vse svoje najboljše moči. Turki mislijo •navsezadnje, da bode še zma«govalci v balkanski vojni! Neki turški major je umrl v bolnišnici v Safiii. Pri njem so našli dve ženski uSesi z dragimi uhani. Kolere ni v Bulgariji. — Prihajale so vesti, da je kolera tudi v Bulgariji. Ali' uradno se poroča, da je bil obolel na- koleri en vojak, 'ki je pa ozdravel; dnugih slučajev kolere ni bilo. ŽMje v Beigradu so poklonili srbskemu kralju Petru lovoro venec z napisom: Kralju zmagovalcu. Dalje na 4. strani. t S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naša neporabljena mati oziroma babica Ana Sila roj. Skok v 77. letu svoje starosti, danes dne 25. novembra 1912. ob 5V2 uri zvečer\ mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši dne 27. novembra ob 3. uri popoldne iz hiše 7.^ , losti Sv. Petra cesta Št. 13. OORICA, 25. novembra 1912. Zalnloet ostali. Prva sodna razprava v Skoplju. — Pred srbsko vojno sodnijo v Skopljiu je stal Dimče Trepev in 4 tovariši njegovi, obtoženi plenjenja pri mutiam-edanrih. Plenili so preoblečeni v turške vojake. Trepev je dobil 15 let ječe, drugi 10—12 let. Kako je napovedala Črna gora Turčiji vojno pred 162 leti. — Jeseni leta 1750. je prišla Orna gora zopet v prepir s Turki, Napoved vojne se je izvršila v jako čudnih oKolnostih. Bosanski vezir je pozval takrat črnogorskega vladarja, naj mu takoj pošlje 12 krasuJh deklic v starosti 12—15 let. »Če mi iiih ne pošlješ«, je predrzno zahteval vezir, »tedaj uničim tvojo deželo in odpeljem v suženjstvo stare ki mlade!« — Črnogorski vladar je hitro sklical vse starešine posameznih plemen ' fh po kratkem posvetovanju so odposlali vezirju sledeči odgovor: »Ali smo ti že kdaj plačali davek? Davek, ki bi ga ti radi plačali, !bi bil kamen z naših gor, a namesto dvanajstih deklic ti pošljemo 12 prašičjih repov, da moreš ž njimi okrasiti svoj turban.« — Ta odgovor je zadoščali, da je turški vezir napovedal vojno, ki se je pa končala z groznim porazom Turkov. 10.000 Črnogorcev je premagalo 25 tisoč Turkov. Bulgarski natakarji v vojni. — Organizacija .natakarjev v Bulgarji šteje 720 članov. 700 od teh jih je šlo na vojno. Nekateri so se vrnili težko ranjeni, nekateri so padli za domovino, doma pa pustil; žene in otroke. Za ranjence, vdove in otroke nabirajo darove; tudi med Slovenci. Turki delajo grdo z ujetniki. — Poročajo, da v ječah Baout Paša je zaprtih nad 400 ujetnikov, Bulgarov in Srbov, s katerimi postopajo Turki prav grdo. P»> cele dneve jim ne dajo nič jesti. V obrambo Carigrada so spravili Turki v Carigrad več tisoč fanatičnih svojih podložnikov iz Anatolije. TuršKa artilerija je dobila baje obilo novih Krup-povih topov ter jih postavila pred Carigrad v obrambo mesta pred Bulgari. Dum-dum kroglje, dasi so prepovedane, rabijo Turki v vojni. V Sofiji so v bolnišnicah zopet konštatirali rane, povzročene od teh prepovedanih projektUov. r Z bojišča, — Natančnost bulgarske cenzure je prisilila mnoge korespondente, da so dogovorili z redakcijami poseben ključ. Tirpatam se je temu ali onemu pač posrečilo spraviti v svet poročilo, ki bi je bulgarska cenzura, ki gleda na prednost uradne agenture in gotovih izvoljenih listov, gotovo ne pripustila. Tako je nemški žurnalist dogovoril geslo »potrebujem denar« za padec Odrina. Zgodilo pa se je, da so mu nekega lepega dne faktično pošli tudi zlatniki, srebrni franki in tudi papirnati bulgarski levi. Brzojavil je po denar. Uredništvo je reagiralo na to brzojavko: »Odrin )e padel.« Ko tri dni ni dobil ničesar cd uredništva, je korespondem zopet brzojavil, zdaj pa ekspresno: »Potrebujem denar!« Nato je dobil brzojavni odgovor: »Poročilo tri dni staro!« Konzul Prochaska v Prizrenu, o katerem se je že toliko pisalo, je star 35 let. Oče njegov je ftbil zaveden češki odvetnik, mati pa je Nemka in otroci Nemci; oče je umrl. Mati živi z mlajšim sinom v Brnu. Avstrijski mornarji v Carigradu so dobili 25. t. m. ukaz, da se imajo takoj ukrcati na Tadije; istotako zdravniki in strežnice; navzočnost ladji tam ni več potrebna. Ostane pa pred Carigradom še križarka »Aspern« in pred Solunom »Marija Terezija«. Socialistični kongres v Baslu proti vojni. — Včeraj zjutraj je bil v Bashi ot-vorjen kongres socialistov proti vojni. Delegatov je 528, iz Avstro-Ogrske 79. Čitali so v več jezikih manifest proti vojni L geslom: Vojna vojni! Glede Balkana poživljajo tamkajšnje socialiste, da naj storijo vse potrebno, da po končani vojni ne uničijo (Ugodnih rezultatov dinastije in militarizma. Za največjo nevarnost miru smatrajo pa napeto razmerje med Angleško in Nemčfjo in poživljajo socialiste teh dveh držav delati propagando, da se odstrani obstoječi antagonizem. Atentat na avstrijsko ladjo demontiran. — Neki ogrski list je raznesel vest, da so prišli na Reki na sled nameravanemu atentatu na neko avstroogrsko vojno ladjo v ladjedelnici. Ali z uradne strani se demontira ta vest. Pred poroto v LJubljani je bil obsojen na 3 in pol leta ječe neki Jakob Ferlič, 24 let star, ker je z lopato uibil Franceta ffitiija. Poučne kinematografične predstave uvedejo v šolah v Parizu. Baje se uvedejo take predstave tudi v avstrijskih šolah. Kavarna, ki skozi 150 let še ni bila zaprta niti eno uro. — Leta 1762, torej pred 150 leti je bila otvorjena v Benetkah na Markovem trgu velika kavarna Florjan in od takrak naprej, torej skozi celili 150 let kavarna ni bila zaprta* niti eno uro. Vedno je bila gostom na razpolago, popolnoma vse eno, oib kateri uri podnevi ali ponoči so jo posetili. Gotovo je to rekord svoje vrste, katerega ne bo tako laWko nadkriliti. 5000 K je poneveril sluga ofer. glavarstva v Zadriu Peter Vidovič ,in pobegniti. Oživel je, ko je slišal glas svoje žene. — V bolnišinici v Paviji je ležal bolan Angelo Tulotti. Zdaj mu je (bi!b bolje, zdaj slabše. Pred-par dnevi je zatisnil oči in sodilo se je, da je umrl. Prišla je žena k postelji njegovi, vsa žalostna, ali ko je poljubila svojega moža in izrekla njegovo ime. je vzdihtiil in odprl oči. Sedaj se rnn obrača zdravje na bolje. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorid. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. OabršCel: {odgov, J. FabčiS. Zalaga: Družba za izdajanje listov >So(a« in »Primorec«. Slovenskim kamnosekom še nudi najlepša in gotova bodočnost. ! Ponudbe pod „Kamnoseška obrt" na upravništvo tega lista. 476—3 se išče za lepo razvito inclustrijelrio podjetje z lepim dobičkom. Glavnice kron 15—20.000. Priglas pod zavitkom »Dobiček" na upravo lista. HITRO* >, NAPREDOVANJE LE NA ^PRISTNEM z najnovejšim predmetom brez konkurence. Ne zahteva se nikake znanosti. Dnevni zaslužek do 30 kron. Zahteva se lepo vedenje in znanje jezikov. Vstop tak o j ali po dogovoru. Ponudbe naj se pošlje pod „Potnik 100", * glavna pošta Gorica. 477—h Stara, največja in najbolje vpeljana kamnoseška obrt na Spodnjem Štajerskem se pod jako ugodnimi popoji I Javno priznanje. I , I Čislani gospod Franc Wi]heim, lekarnar v I A Neuenkirchen, Nižje-Avstrijsko. A I Pred leti ste mi poslali 6 zavojev Vašega V zdravilnega Čaja Wilhe!m. Kako dobrodejno je . I t* čaj vplival, ne bom nikdar pozabil. Vsled A 1J bemoroid J f w sem bil skoraj nezmožen za delo. Vaš Caj mi y I je podelil novo življensko moC. Radi tega bom I j^ istega priporočal vsakemu bolniku. L Priporočani se z odličnim spoštovanjem . V vedno hvaležni J Dr. M. P. Jovano?ic. A Vukovar na Donavi, 18. marca 1911. | Gena 1 zavoja K 2. .6 zavojev K10- * Kjer se ne dobi v lekarnah in mirodi'ničih se pošlje direktno. T Trstu se dobi v lekarni: Dr. Vittorio Stravallo , Al Kedentore , Piazzsi Cavana, najemnik Mario Lang; E. de Leiten-burgovi nasl. rAlla Salut«", Via Giulia 1, previs : Silvio Giraldi. 420b-4 Slovenska mesnica v Gorici, ulica Treh kraljev 16 (Oia Ire Re 16) pri hauarni Dogana Največja izber v Gorici govejega mesa, tele* tine in svinjine. Meso Je prve vrste. Bobi se vodno svežo divjačino In doma pitano knretnino. Cene zmerne, brez konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostav- lja meso na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča udani 42+-15 Andrej frandolič, mesar. KrotaSka delavnica Franca Simčič j se nahaja v Gorici, na Kornu štev. 6 (nasproti Turkove l»i*lvilice). Priporoča se za obila naroČila. — Izdelek ličen, cene zmerne. 444 -s Glavna zaloga Palma psdpetnikov ^ [A. Drufovka 3. Novost! Oobfllpl 1912 I>. R. G. ML štev. 526081. Novost! Nouoletne šaljiue razglednice, ki se jih še dosedaj ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo, humoristično in vzbuja, senzacijo. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je izbrana ' . in vsaka razglednica v zavitku. ISfelo se prodajalci. Habighorsf $ C.a Bochum i. ID. — Remčija. Poštni predal št. 149. . S. 450—16,; P.. 149— Le ml edino prodalo. 2:0 originalnih uzoreev poroti vpošiljatvi 75 vin. 25 komadom. /....;.......K 1-— 50 , "..............., 175 ioo -; •..¦¦'.-. .*:"'.'.. . . .'.'.-. . ., 3 — •Povzetje stana" 40 vin. vec, - V plačilo s« »prejme znamke Vseh delov sveta. m ^Goriška ljudska posojilnica-' vpisana zadruga ^ omejenim Jamstvom. (V lastni nlil, Gosposka ulica it« 7, I. nadstr.) — Talofon it. 7». Bafinn poitne nraatlBlce Itev. 837.315. • • , ¦ • Na občnem zbor« dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vlogo se obrestujejo po 4V, %. Stalne večje vloge t enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje poflojjl* niča sama. '¦' '" ' ¦ \ Hranilne vloge se sprejemalo od vsafcogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5r/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Slavni dolail se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. doc. 1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kroii. -r- Hranilne vloge: 1,103.254-98. —Posojila: 1,068.002—. — Reservni z a k 1 a d: 100.461 56. — Vrednost his: 383 538 29. ^ Kupujte samo dvokolesa HjR|fC|iaM9 ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCfOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in slikanje (vezenje). Stroj 1eLe brezstmno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče" predmete se dobi po to- vairiški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu it. 9. CARICA.