Posairezua številka 10 vinarjev.
Slev. 258.	v иош v petek 10. novembra m
Leio XLIV,
ннБ Velja po pošti: —
Za oolo leto naprej , . K 28'— za en rneseo „ . . „ 2*2(1 za Nemčijo oeloletno . „ 29'-za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za 03 rneseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemali mesefino „ 1*80
= Sobotna izdaja: s
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ fl'— za ostalo inozemstvo . „ 12'—
■	Inserati: ■ ■
Enostolpna i o tit vrsta {Ti mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih narooilln primaren popust po dor,ovoru.
Enostolpna pttltvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, tzv emšl nedelje ln praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vosnl red
(ks* Uredništvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6/III. Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrona pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
folitičen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ulloi it. в. — Bačun poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telelona št 188.
Vprasaole bodočnosti.
Veliki dogodki so začrtani v zadnjih dneh in sicer v notranjepolitičnem kakor zunanje političnem oziru. Vprašanje proglasitve samostojne poljske države, avtonomije Galicije je načelo celo vrsto drugih vprašanj. Istočasno se nam obeta svoboda časopisja glede razpravljanja v notranjepolitičnih zadevah in vprašanja preskrbe z živili. Izvedena je koncentracija nemških in ukrajinskih strank. Češki Nemci so zborovali in so povdarjali znane vsenemške zahteve s posebnim pozivom na vse Nemce, naj pozabijo na vse to, kar je preie Nemce ločilo.
— Na Vseh svetih smo dobili novo ministrstvo. Radovedni imo bili, ali se bo kdo pri krmilu vlade spomnil, da bi bilo prav, ako bi bili tudi mi Slovenci in Hrvati zastopani v tem ministrstvu. Toda kakor smo videli, se ne prišteva jugoslovanskemu vprašanju pri nas še posebne važnosti. Na Ogrskem so vsaj nekateri vodilni krogi druzega mnenja. Vprašanje bodočnosti je vprašanje parlamenta. Nemci so že proglasili geslo, da hočejo sedaj nov parlament, parlament brez Galicije, ki bi jim brezpogojno zagotvoil večino. Ministrski predsednik se pogaja s strankami. Tendenca vseh teh pogajanj že razodeva, da naj osnuje Koerber parlamentarno vlado iri jo nasloni na nemški blok.
Zo pelo vojno posojilo.
Ni še končana strašna borba med evropskimi narodi, toda eno je danes gotovo: Odločilni udarec, ki so ga če-tverosporazumne države pripravljale za to poletje osrednjima velesilama, smo zmagovito prestali, odločilno odbili na vseh bojiščih. Res so sovražniki tod in tam pridobili nazaj nekaj pedi zasedenega ozemlja, tako n. pr. ob Sommi in na severnem bojišču, tudi Italijan je krenil za korak dalje, — toda kaj je to v primeri z žrtvami, ki so jih plačali za te brezpomembne uspehe naši sovražniki! In kaj so ti uspehi v primeri s tem, kar so nameravali doseči, ako bi hoteli v vojaškem oziru prekositi osrednji velesili in njune zaveznike! Lahko se reče: Izkrvaveli so za prazen nič. To je pa tem pomembnejše, ker so bili dobili naši nasprotniki v Rumuniji novega zaveznika, novo pomoč. A to pomoč smo razbili takorekoč z enim krepkim zamahom. Naši sovražniki nimajo pokazati niti enega samega podobnega uspeha.
Dejstvo je, da držimo danes, po strašnih naporih in pomnožitvi naših sovražnikov vse dosedanje in še nove velike pridobitve (Rumunija!) trdno v naših rokah kot zastavo in zagotovitev naših vojaških uspehov. Omagani stoje naši sovražniki ob svojem Sisifovem delu na vojaškem poprišču.
Kaj pa v gospodarskem oziru? Ali
nas morda sovražniki v tem oziru s svojo zaprtijo na morju spravili na tla? Niti od daleč! Res si moramo odreči marsikaj, toda zato nam pa ostaja ves denar doma. Naše banke, naše hranilnice imajo toliko denarja, kakor še nikdar. naša industrija ima zlate čase in tudi kmetijstvo ima sedaj boljše dohodke nego kdaj prej.
In če sedaj potrebuje država novih sredstev za vzdržavanje naših hrabrih čet, za brezpogojno končno zavarovanje doseženih sijajnih vojaških uspehov do odločilnega trenutka, ko jih bo ob mirovnih pogajanjih treba vreči na tehtnico, ako potrebuje Avstrija novega vojnega posojila, potem se ima tudi kam obrniti. Avstrijski narodi imajo
kljub vsem naklepom sovražnikov napolnjen mošnjiček in obenem dovolj državljanske zavednosti in požrtvovalne domovinske ljubezni, da bodo dali državi s polnimi rokami, kar potrebuje.
Seveda bo pa 5. avstrijsko vojno posojilo ravnotako kakor vsa prejšnja nudilo največje ugodnosti in koristi za naložitev denarja. Poskrbljeno bo tudi za vse mogoče olajšave in udobnosti pri podpisovanju. Naši sovražniki bodo imeli ol5 uspehu 5. avstrijskega vojnega posojila novo priliko priti do spoznanja, da nas tudi v gospodarskem oziru ne bodo!
Splošni volni polaj.
Zastopniki budimpeštanskih listov so dobili te dni s pristojne strani informacije o splošnem vojnem položaju, v katerih se tako-le opisuje položaj: Ententa splošno misli, da bodo osrednje velevlasti izsilile odločitev na zahodni bojni črti. To med tem ne stoji. Sedaj delamo najprej na to, da obračunamo s svojimi sovražniki na vzhodu. Italijani so pričeli pred nekaj dnevi z ofenzivo, kateri odslej ni primere v celi vojni zgodovini. Gotovo je, da se je polovica italijanske bojne sile vzdignila na noge, da prebije našo bojno črto. Uspeh je bil ta, da nas Italijani niso mogli na fronti, dolgi približno 10 km, potisniti nazaj niti za cel poldrugi kilometer, a tudi to ne povsod. Glede operacij v Rumuniji in Dobrudži se more s precejšnjo gotovostjo računati v doglednem času na kooperacijo Mackensenove in Falkenhaynove vojske. Glede vzhodne bojne črte se je dognalo, da so Rusi v zadnjem času umaknili s svoje bojne črte pri Dvinsku velike množice čet, katere so odposlali v Bukovino, oziroma na Erdeljsko. Z bojnega odseka pri Tolgyes so odpoklicane vse rumunske čete, a zamenjale so jih ruske formacije, dočim so bile te rumunske čete odposlane na druge dele rumunskega bojišča. Na frontnem odseku pri Tolgyesu se torej bo-rć naše čete z ruskimi četami, katere so prišle z bojne črte pri Dvinsku. Te ruske čete napadajo z veliko silovitostjo, zato so mogle tudi doseči nekaj krajevnih uspehov, ki pa nimajo nikake vojaške važnosti za tamošnji odsek bojne črte. Res je, da se Rusi ta trenutek ne nahajajo na ogrskih tleh; gre se tukaj le za popolnoma ozek obmejni pas blizu klanca Tol-gyes. Z ozirom na te razmere se more trditi, da je položaj na naših bojnih črtah zadovoljiv ter moremo s popolnim zaupanjem pričakovati razvoja bodočih dogodkov,
Nova preuredba Galicije.
»Berliner Tageblatt« poroča z Dunaja: Predloge glede na samoupravo Galicije, katere bo predložila vlada cesarju, bo izdelala posebna komisija. Tudi »Poljsko kolo« bo poverilo posebni komisiji nalogo, da sc peča s to zadevo. Omenjena komisija sc bo pečala tudi s sestavo gališkega ministrstva. Sklepi se bodo predložili državnemu zboru v obliki postave. V smislu ustave bodo morali dobiti dvetretinsko večino, ker gre za izpremembo državnih temeljnih postav.
Proglasitev kraljevine Poljske v Petrogradu.
Listi javljajo: V Petrogradu se jc izvedela novica o proglasitvi kraljevine Poljske v nedeljo zvečer. Hitro se je razširila. Vtis je velik, posebno ker se boje moralnih posledic tega koraka osrednjih velesil. Min. preds. Stiirmer je baje tudi nameraval proglasiti samoupravo Poljske. V nedeljo zvečer so so v Petrogradu posvetovali voditelji Poljakov. Tudi v Moskvi so se voditelji Poljakov posvetovali.
Sporazum proti_ proglasitvi kraljevine Poljske.
>Echo de Pariš« napoveduje skupen ugovor Rusije in njenih zaveznikov proti proglasitvi kraljevine Poljske.
Vprašanje Poljske postalo evropsko vprašanje.
Ruski veleposlanik v Rimu je izjavil, da je postalo zdaj poljsko vprašanje evropsko vprašanje. Sporazum ga bo moral svoj čas rešiti, če bodo postali Poljaki sokrivci osrednjih držav, ako sprejmejo njih dar. Vsekakor ne more Rusija uradno ničesar podvzeti, dokler ima sovražnik Poljsko' zasedeno.
Francozi in Poljaki
Pariz, 8. novembra. (K. u.) »Temps« poroča, da je neki poslanec obvestil min. predsednika, da bo v eni bodočih sej vprašal, kaj nameravajo zavezniki storiti proti manevrom Avstrije in Nemčije glede na proglasitev neodvisne Poljske.
Zflrnfenieealfflli nkraiinskili zastopnikov v državnem z&orn.
Včeraj ob 3. uri popoldne so se sešli člani narodno-demokratičnega in radikalnega ukrajinskega kluba v državnem zboru k plenarnemu zasedanju, da izvolijo novo predsedstvo in parlamentarno komisijo.
Dosedanji predsedstvi obeh klubov sta v znak protesta ob priliki p oglasitve samo. stojnosti Galicije glede neupoštevanja ukrajinskih zahtev odložili svoje mandate.
Po kratki debati se je sklenilo z ozirom na važna narodna vprašanja, pred katerimi stoji sedaj ukrajinski narod v Galiciji, skupen nastop vseh parlamentarnih zastopnikov galiških Ukrajincev in združenje obeh kubov. Novi klub se imenuje: Ukrajinsko parlamentarno zastopstvo za Galicijo. V predsedništvo novega kluba so bili izvoljeni: Podpredsednik zbornice Ju-lijan Romanczuk, načelnik kluba. Posla-ca dr. Petruševič in dr. Leo Bnrčynskyj kot načelnikova namestnika dr. Cehelskyj pa zapisnikar.
V parlamentarno komisijo se odpošlje-ta: dr. Evgen Lewickyj in dr. Trylowskyj; namestnika pa Lahodinskyj in Siengalevič.
Brezdvomno stopi v klub tudi ukrajinski soc. demokraški poslanec Semen Wit-tyk. Posvetovanja se nadaljujejo.
Vojaški kritik »Neue Fr. Presse« piše: Na Primorskem je mirno. Vprašanje je, ali je deveta laška ofenziva končana, ali se bo zopet pričela? Če si predstavljamo duševno razpoloženje naslednika vojvode d' Aosta (»Neue Fr. Presse« je torej mnenja, da je Aosta odstavljen), pridemo do sledečega zaključka: Z vojvodom d'Aosta nismo bili zadovoljni, ker so bili njegovi uspehi premajhni, žrtve pa velike. Novi poveljnik noče posnemati starih pogreškov, ampak on hoče delati sistematično. Uspehe prvih novemberskih dnevov si hoče najbrže najpreje zagotoviti, pridobljene postojanke utrditi, preskrbeti s strelivom in spo-polniti čete z novim moštvom. Potem poskuša lahko zopet udarec, pridobi mogoče zopet v globokosti 4 do 5 kilometrov na prostoru, potem pa zopet odmor in tako po tem načrtu naprej. Samo ne brezuspešno več dnevov napadati. Torej novi poveljnik hoče gotovo boljše delati kakor njegov predhodnik. Iz tega vidika se dajo vsi dogodki presojati.«
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. novembra. Uradno:
Položaj se ni izpremenil.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 9. novembra. Uradno: Na triden-tinski bojni črti deluje sovražno topništvo.
V dolini Travignolo smo ocl strelov sovražnika popolnoma porušeno postojanko observatorija Cima di Bocche izpraznili, da obvarujemo postojanko brezkoristnih izgub. Na Krasu jc sovražna artiljerija posebno delovala proti naši črti Fajti hrib Hudilog. Nadaljuje se zbiranje plena, ki ga je poraženi sovražnik popustil na bojišču. Včeraj smo v nekem kritju našli baterijo štirih gorskih topov in en 37 mm top. Sovražni metalci so metali bombe na oblju-
dene kraje ob spodnji Soči. Dva mrtva in nekaj ranjenih. Neko naš eletalo je obstreljevalo sovražne utrdbe Punta Salvone ob vhodu v piransko pristanišče.
Strašne izgube Italijanov v zadnji soški bitki.
»A Nap« poroča iz Milana, da so bile izgube Italijanov v zadnji bitki ob Soči strašne. »Avanti« pravi, da se je udeležilo bitke nad 150 italijanskih bataljonov. Cadorna je poslal vse rezerve s tirolske in s koroške bojne črte na Primorsko, da bi izsilil odločitev. Malenkostni njegovi uspehi nikakor ne odgovarjajo strašnim žrtvam.
Izmišljotine »Agenzia Steiani« o Trstu.
Z italijanske meje se poroča: Merodajnini rimskim krogom več ne ugaja brezvestnost, s katero širi »Agenzia Štefani« poročila o Avstriji. Nedavno je »Agenzia Štefani« poročala, da so iz Trsta odstranili civilno prebivalstvo. Sklicevali so se na pisma došla iz Trsta v Švico. Seveda so italijanski listi sklepali, da bodo Italijani kmalu osvojili Trst. Edini »Popolo Romano« je ostro grajal, ker se širijo taka fantastična poročila in opozarjal na razočaranje, ki nastane, ker izostanejo napovedani dogodki. Cenzura bi gotovo ne bila trpela take pisave nasproti poluradni korespondenci, če bi jo ne odobravali merodajni odgovorni krogi. Voditelju poluradne korespondence je vlada, kakor se trdi. naročila, naj ^Agenzia Štefani« zahteva od svojih poročevalcev v nevtralnih državah, naj bodo previdnejši. Zagrozili so, če se to ne bo zgodilo, bodo odvzeli brzojavkam »Agenzia Štefani« dovoljeno ji prostost cenzure,
Revolucijska propaganda v Italiji.
Milan, 9. novembra. V delavski borzi v Turinu, kjer je sedež oficijelne so-cijalistiške stranke, in v pisarnah lista »Avanti« so bile nove hišne preiskave. Pri tem so zaplenili veliko število letakov z revolucijonarno vsebino-
Sestanek JoHreja in Cadorna.
Rim. »Agenzai Štefani« poroča: Gene ral Jolfre in general Cadorna sta se 7. t. m. sestala v San Micbele di Mcriana.
Zakaj sta se sestala Joffre in Cadorna.
Javnosti ni neznano, zakaj sta se sestala Joffre in Cadorna. Francozi bi radi, da bi jim poslali Italijani kar celo armado na pomoč proti Nemcem. Francija že ves čas vojske poziva Italijo na pomoč, Cadorna se pa trdovratno brani, da so italijanski framazoni močno pritiskali na vlado Franciji v korist. Končno je prišel h Ca-dorni minister Bissolati. ki je zahteval, naj pošlje Cadorna 50.000 mož Francozom na pomoč. Ker jc Cadorna zahtevo zopet odklenil, je pričel Bissolati ruvati proti njemu. Neki polkovnik, Bissolatijev pristaš, je slabo poročal o Cadornu raznim ministrom, cla bi odnehal ali da bi ga odstranili. Cadorna je pa izvedel o zaroti; po vojnem sodišču je pustil polkovnika hudo obsoditi in je izdal celo proti Bissolatiju zaporno povelje. Bissolati le zato ni bil zaprt, ker se takrat ni več nahajal v vojnem ozemlju in ker jc pričel hitro posredovati ministrski predsednik Boselli. O uspehu posredovanj je šel Bissolati poročal v Pariz, a tudi Cadorna je hitro poslal svojega namestnika v Pariz, očividno zato, da je delal proti Bissolatijevim spletkam. Kaj bo opravil zdaj pri Cadorni Joffre sam, se bo pač kmalu izvedelo.
Kila ie zmaaafvMM?
j Koliko glasov sta dobila kandidata v Združenih državah.
Berlin, 9. novembra. (Iv. ur.) VVolff poroča: I'o brzojavki, ki je došla londonskemu zastopstvu Associated Press sinoči ob 9. uri, so našteli dozdaj 248 Wilsonovih in 243 Ilughesovili glasov; 10 glasov je dvomljivih. Volilna odbora obeli strank trdita, da sta zmagali s svojim kandidatom. \Vilson je pridobil v osrednjih vzhodnih državah.
Hughus govoril v voiiincm boju pet tisočkrat.
»Politiken« poroča iz Londona: Ilughes ie prepotoval v dvanajsterih
tednih in pol 30.000 milj, govoril je pet tisoč govorov in izgovoril 2,000.000 besedi. Njegova žena se je udeležila vseh njegovih shodov. Wilson je pa govoril komaj na dvanajstih shodih.
Ford in Edison za Wilsona.
Ford je rekel zastopniku »Daily Chronicle«, da če je tudi prav za prav republikanec, dela z vsem svojim vplivom WilsonU na korist z ozirom na njegovo mednarodno in delavsko politiko. Tudi Edison je podpiral Wilsona.
Koliko so stale volitve v Združenih državah.
»Tagesanzeiger« poroča iz New Yor-ka: Republikanci so izdali za volitve predsednika 1,886.000, demokrati pa 1,126.000 dolarjev.
Kalifornija in Minesota odločita.
Amsterdam, 9. novembra. (K. u.) Glasom nekega včerajšnjega Reuterje-vega poročila menijo republikanci, da Bo zmagali, ako bosta Kaliiornija in Minesota glasovali za republikanskega kandidata. Newjersey, Wilsonova država, je po veliki večini prešla na Hu-ghesovo stran. Hughes je zmagal z veliko večino tudi v severnih in zapad-nih državah izvzemši Ohio. Na drugi strani Missisippija so bile razmere ravno nasprotno. Država za državo je glasovala za Wilsona, tako da morata sedaj odločiti Kalifornija in Minesota. Zdi se, da je radikalna stranka mnenja, da je Wilson obvaroval deželo pred vojno in jo gospodarsko visoko povzdignil. Wilsonov liberalizem bo morda dovolj močan, da prepreči, da Roosevelt ne spelje vseh naprednjakov v republikansko stranko. Anglosaški življi so razen tega mnenja, da podpirajo Hughesa tudi ameriški Nemci.
Amsterdam, 9. novembra. (Kor. urad.) Reuterju so brzojavili včeraj iz New Yor-ka: Ker so se poročila o razmerju glasov z daljnega vzhoda zapoznila, je postal položaj tako nejasen, da kaj takega še ni bilo. Večino, ki jo je dobil Hughes v vzhodnih državah, so izravnali vedno višji Wilsonovi glasovi v zahodnih državah. Izid volitev še vedno ni gotov. Voditelji narodnih odborov obeh strank trdita, da je njuna stranka zmagala. Vsi jutranji listi so poročali, da je zmagal Hughes, tudi listi nasprotne stranke. A že pozneje izdane posebne jutranje izdaje so poročale, da je mogoče le zmagal Wilson. Razlika med glasovi je bila tako nizka, da se bo v zahodnih državah najbrže vnel ljut spor o tem, če so se glasovi veljavno šteli. Nekaj štetij bodo morali morebiti ponoviti, kar bo zaviralo izid volitev. Pozneje se je poročalo iz New Yor-ka Reuterjevemu uradu: V tej meri, kakor prihajajo poročila o izidih volitev, postajajo Wilsonovi pristaši srčnejši, ker je Wil-son najbrže zmagal v državah Kansas, Ida-ho, Washington in v vseh ostalih državah, v katerih se še o izidu volitev dvomi. Če je tako, bi bil še vedno Hughes z malo večino izvoljen. V Minesoti pa ima Wilson še vedno malo večino, brez Minnesote so pa Hughesove nade negotove. Demokrati v New-Hampshires nameravajo še enkrat šteti glasove, kar bo najbrže še v mnogo drugih državah potrebno.
Splošna brambna dolžnost v Ameriki,
»Frankfurter Ztg.« javlja iz New Yor-ka: Vlada je naročila generalnemu štabu, naj izdela zakonski načrt za službeno dolžnost. Načrt se bo predložil kongresu.
Vojska z Rosi io Rumuni.
Odpor, ki so ga Rumuni izvajali v začetku proti prodiranju armade Arz proti Moldavi, se je, ko so bili vrženi iz kotlin Gyergyo in Csik v obmejno gorovje, znatno povečal. Posebno v dolini Trotus in Bistrica so zbrali veliko čet. IV prvi, ki vodi čez Tirgul-Ocna proti Palanci, pomika sovražnik stalno ojačenja proti prehodom čez gorovje Csik, katerih glavni je prelaz Gyimes, v drugi dolini, ki se konča v Piatri, pa proti prelazom Bekas. Vendar so pa Rumuni dosegli le skromne uspehe; široki deli armade Arz stoje danes onostran razvodja obmejnih prelazov na sovražnih tleh, tako v dolinah Trotus in Uz. Nasprotno pa drže rumunske sile od v začetku ofenzive zasedenega severovzhodno sedmograškega ozemlja le še neznatne črte.
V dolini Trotus so pred nekaj dnevi sovražni oddelki skušali z obkolje-valnim manevrom zopet pridobiti obmejni greben. Priplazili so se skozi gost gozd od strani proti našim četam in se vrinili mecl bojno črto in rezerve. Njihova namera, da bi nas na ta način obkolili, se je hitro izjalovila. Obkolje-valna sovražna brigada je bila popolnoma uničena. Brigadir in en polkovni poveljnik sta bila ujeta. Kako velike so zasluge armade Arz se vidi iz tega, ker je tako hitro temeljito pomedla velik del vzhodne Sedmograške, kamor so vpadli Rumuni. V najkrajšem času ie
I očistila ves širok prostor od črte Sova-rad—Szekely—Keresztur do Moldave. Sedaj stoji dobro opremljena v zimskem gorovju in pripravljena za na-daljno prodiranje.
Falkenhaynove čete se v prelazih počasi pomikajo naprej in vedno bolj bližajo nižini. Najvažnejši izhod je južno od Braševa, kjer se na koncu gorskega pota zagleda mesto Bukarešt. Osrednji velesili sta desno krilo rumunske armade prisilili, da se je umaknilo. Levo krilo se še drži. Tudi v severni Vlaški Rumuni niso imeli sreče, osrednji sili sta jih povsod vrgli nazaj.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. novembra. Uradno: Bojna skupina generala konjenice nadvojvoda Karla.
Rumunski napadi južno ln južnovzhodno prelaza Szurduk zopet niso uspeli. Pri Spinih smo napredovali dalje, ujeli smo 150 mož in zaplenili 2 topova. Zahodno T61gyesa in pri Belboru so nemške čete zopet vrgle Ruse, ki so tam napredovali.
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Izvzemši živahnega streljanja na bojni črti na obeh straneh železnice Zloczow—Tarnopol nobenih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. novembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Na bojni črti na obeh straneh proge Zloczow—Tarnopol se je zopet zelo poživilo streljanje.
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla.
V severnem gorovju Gyergyo smo odbili napade Rusov. Sveži nemški napadi so vrgli Ruse, ki so napredovali pri Belboru ln v odseku TBlgyes.
Jugovzhodno od prelaza Rdečega stolpa smo nadaljevali svoje napade; prekoračili smo odsek Baiesti in vzeli Sardoin z obema sosednima višinskima postojankama. Ujeli smo približno 150 mož in zaplenili 2 topova. Protinapadi Rumunov niso uspeli, kakor tudi ne v predealskem odseku iu v Vulkanskih gorah.
Vojna skupina maršala p L Mackensena.
Prednji poizvedovalni oddelki so se v severni Dobrudži izognili na povelje boju s sovražno pehoto.
Prvi generalni kvartirni mojster:
pl. Ludendorff. * * *
Rumunsko uradno poročilo.
7. novembra. Na zahodni moldav-ski meji se položaj ni izpremenil. V Buscu dolini smo napadli in nekoliko napredovali. Ujeli smo 88 mož in zaplenili eno strojno puško. Pri Tabla Butti ljuto obstreljevanje. Pri Drag03lavelih smo odbili močan sovražni napad. Na levem bregu Alute se bije besen boj. V dolini Jiu se razvija boj za nas ugodno. Pri Oršovi se položaj ni izpremenil. Sovražnik je obstreljeval Giurgiu. V Dobrudži smo na celi bojni črti napredovali.
Rusko uradno poročilo,
6, nov. Vzhodno od vasi Lipnice Dolne in zahodno od vasi Slaventin je sovražnik večkrat napadel, da bi se polastil nadvla-dajočih po nas zasedenih višin.
Naš živahen ogenj s puškami in s topovi je odbil vse sovražne poizkuse. Boj se nadaljuje.
Sovražnik je v gozdnih Karpatih trikrat napadel pri višini 5781 (?), 10 vrst južno od gore Previ (?), a njegovi ponovni napadi niso uspeli. Vselej ga je naš ogenj odbil. Pri Kirlibabi je napadel sovražnik tabor nekega našega mladega, a hrabrega polka 3 in pol vrste vzhodno od Kirlibabe, a smo ga odbili. Sovražnik je še dvakrat ponovil napad. Med zadnjim napadom je vdrl sovražnik v naše strelske jarke in je zaplenil eno strojno puško. S protinapadom smo sovražnika iz strelskih jarkov vrgli in mu zopet vzeli zaplenjeno strojno puško. Južno od gore Lamuntele so naše čete vzele z naskokom celo vrsto višin in ujele 8 častnikov, 386 vojakov in zaplenile 6 strojnih pušk,61 zabojev streliva, 18 zabojev z naboji strojnih pušk.
Pri Predealu so bili Rumuni prisiljeni, da so se morali po trdovratnem boju nekoliko umakniti. Pri Lireštih v dolini reke Targalni smo odbili vse sovražne napadalne poizkuse. V dolini Jiu so potiskali Rumuni sovražnika dalje proti severu. Pri Donavi za nas ugodne praske z jezdeci in
s prednjimi oddelki pehote.
* • *
Konjenica osvojila vrh Omu.
Poročevalec »Az Esta« pri Falken-havnovi armadi poroča: Osvojenih vrh
Omu je visok 2506 metrov in najvišji vrh skalnatega, vedno zasneženega Buceca. Vojaško je osvojitev važna, ker so Rumuni s Clabucetu Bacului in s sosednih višin lahko nadlegovali desno krilo naših napredujočih čet; te nevarnosti zdaj ni več. Z zahoda je prijezdil neki močni nemški poizvedovalni oddelek, iz Predeala so pa prijezdili honvedski huzarji, ki so potem skupaj vzeli vrh. Že v mirnih časih je bil prihod na vrh prvovrstno turistovsko dejanje.
Bivši dobruški poveljnik pred vojnim sodiščem.
Švicarski listi poročajo iz Petrograda, da bo pred kratkim odstavljeni poveljnik dobruške armade Cajočevski prišel pred vojno sodišče.
Novi zračni napadi ha Bukarešt.
Basel, 9. nov. »Daily Mail« poroča iz Bukarešta: Zadnje dni so se vršili novi zračni napadi na utrdbe pri Bukareštu, Te napade smatrajo kot predznak za novo sovražno ofenzivo proti Rumuniji.
Prebiranja in naknadna prebiranja v Rumuniji.
Iz Curiha: Rumunsko vojno vodstvo je odredilo prebiranje letnika 1919 in odredilo naknadno prebiranje nepotrjenih do 45. leta starosti.
Izgube Rusov,
»Nationalzeitung« poroča: Zadnji izkaz kijevskega osrednjega poizvedovalnega urada poroča, da je od 1. julija 1916 padlo, bilo ranjenih in da pogrešajo — 1,879.288 mož; častnikov pa 91.531. Letal so izgubili Rusi 55. Padel je en general, trije polkovniki in dva podpolkovnika. Ruska mornarica je izgubila 6 častnikov, 25 podčastnikov in 200 mož.
Rusi utrjujejo donavsko črto.
Kodanj, 9. nov. Petrograjski »Ruski Invalid« poroča, da je rusko višje poveljstvo sklenilo na rumunski fronti utrditi samo donavsko črto. To črto bodo pa tako utrdili, da bo nezavzetna.
Živahno bojevanje pri Rigi.
Curih, 9. nov. Dopisnik »Corriere della Sera« poroča, da se na odseku pri Rigi opazuje živahno obojestransko bojevanje. Najbrže skušajo Nemci osvojiti ugodne postojanke, ker grozi zelo huda zima. Na vsak način nastopajo Nemci. Rusi skušajo napredovanje Nemcev preprečiti z ljutim ognjem težke artiljerije.
Brusilov kliče na pomoč.
List »New Age« poroča: General Brusilov je Angleško in Francosko nujno naprosil, naj mu pošlje več artiljerije, posebno težke in dobavi municijo. Namignil je, da mu sicer ne preostaja drugega, kot da se umakne. Je v slabšem položaju kot angleška armada v prvi zimski vojski. Na mnogih točkah svoje bojne črte more neprestanemu artilerijskemu ognju postaviti nasproti le pehoto; z lastnimi očmi da je videl, kako je bilo vsled pomanjkanja artiljerije pobitih na desettisoče njegovih vojakov. Stvar ne more iti tako naprej. Rusija je sedaj izgubila 6 milijonov in more vsak mesec izdelati le 30.000 granat.
List poživlja vojni urad, naj objavi Brusilovov klic na pomoč, namigne pa, da je dobil odgovor, da se ne more ničesar več storiti, potreba, kriti lastne težke izgube, onemogočuje razširenje izdelovanja municije.
Važen družinski posvet v Carskem selu.
Malmti, 9. novembra. V Carskem selu se je vršil važen družinski posvet, katerega so se udeležili, car, carica, dve carjevi hčerki, veliki knezi ter velike kneginje.
Ne da se ugotoviti, o čem se je govorilo. Ker jc bil nekaj časa poleg tudi telesni zdravnik Botkin, je verjetno, da so razpravljali o bolezni prestolonaslednika, sicer pa tudi politične zadeve. Posvet je trajal tri ure. Baje so podrobno razpravljali o važnih dinastičnih vprašanjih, ki se nanašajo na balkanske države. Car je prejel daljše lastnoročno pismo črnogorskega kralja Nikolaja. Zdi se, da se je črnogorski kralj pritožil nad gotovimi tendencami, ki se uveljavljajo v vodilnih francoskih in angleških krogih. Predvsem je črnogorski kralj odločen nasprotnik vseh stremljenj, da bi se ustanovila na Balkanu republika. Nadalje so baje razpravljali o značilnih strujah, ki merijo na prognanstvo italijanske dinastije. Če so razpravljali tudi o poljskem vprašanju ni znano.
Protipopov diktator v Rusiji?
Berlinska »Nationalzeitung« poroča iz Stockholma, da v Petrogradu trde, da bo car prepustil politično in diplomatično vodstvo Rusije Protopopovu,
Rusi vpoklicujejo Fince.
Stockholm, 9. nov. Kakor poroča Af-tenbladet«. se je zadnje dni več čolnom, v
katerih so bili finski begunci, posrečilo priti na švedsko stran. So izključno mladi ljudje, vzrok njihovega bega je nova ruska odredba, po kateri so vpoklicani vsi mladi možje na Finskem v starosti od 19. do 25. leta za kopanje strelskih jarkov. Istočasno so Rusi pobrali po Finskem vse orožje, posebno lovske puške in samokrese. Begunci pripovedujejo, da so na Finskem rekvirirali skoro vse konje ter sploh vso živino.
Srbski profesorji na petrograjskem vseučilišču.
Rotterdam, 9. novembra. Petro-grajsko vseučilišče je, kakor poroča »Temps«, ustanovilo dve novi stolici, ki sta jih zasedla belgrajska profesorja Stanojevič in Belič. Profesor Stanoje-vič je v svojem nastopnem predavanju govoril o »skupnosti političnih in intelektualnih koristih Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Pr^davnje, katerega so se udeležili srbski poslanik in vsi profesorji vseučilišča, je bilo z navdušenjem sprejeto. (Opetovano smo že povdarjali, da Hrvatje in Slovenci poznamo le skupnost z avstrijsko državo, vse drugo pa odločno zametujemo. To je naš narod sijajno izpričal na vseh bojiščih-Ur.).
Novi invalidi iz Rusije.
Dunaj, 9, novembra, (K, u.) Danes ob 1, uri popoldne je dospel na vzhodni kolodvor sanitetni vlak ogrskega Rdečega križa, ki je pripeljal zamenjane invalide iz Rusije.
Beilunaiin Hollweo o vzrokiU vojske.
Berlin, 9. novembra. (Kor. ur.) V današnji seji nemškega državnega zbora je izvajal nemški državni kancler Bethmann Holhveg.
Nadaljevanje in konec vojske.
Jedro temeljitih razprav minolih tednov glavnega odseka je tvorilo končno vedno vprašanje o nadaljevanju in o koncu vojske.
Znamenito priznanje Огеуа,
Naši sovražniki feovore le o tem, kako naj se vojska nadaljuje. O tem je govoril tudi lord Grey v društvu inozemskih častnikov. Angleški minister je ob tej priliki izpregovoril besedo, ki si jo moramo natančnejše ogledati. Rekel je, da ni nikdar preveč, če se razpravlja o vzroku vojske, ker bo vzrok tudi vplival na pogoje miru. Če bi bilo res, da se je Nemčiji vojska vsilila, je le logično, če zahteva Nemčija varnost glede na bodoči napad. Vsekakor je to znamenito priznanje. Seveda je na to trdil nasproti nemškim opisom vojnih razlogov, da ni bila vsiljena vojska Nemčiji, marveč, da jo je vsilila Nemčija Evropi.
Ker polaga lord Grey temeljno važnost temu vprašanju tudi glede na mirovna pogajanja, in ker smo tudi mi vedno tako sodili, sem prisiljen, da zopet ugotovim dejanski stan in razže-nem megle, s katerimi poizkušajo naši sovražniki zagrniti dejanski položaj.
Ruska generalna mobilizacija povzročila, da je postala vojska neizogibljiva.
Dejanje, ki je povzročilo, da ni bilo več mogoče izogniti se vojske, je bila ruska generalna (splošna) mobilizacija, katero so zapovedali ponoči od 30. na 31. julija 1914.
Rusija, Anglija, Francija in cel svet je vedel, da je bil ta korak enak napovedi vojske. Resnica predira pot. Državni kancler je na to obširno ovrgel Greyevo trditev, da je Rusija šelo potem mobilizirala, ko se je v Nemčiji objavilo poročilo, da je zapovedala Nemčija mobilizacijo.
O mobilizaciji Avstrije in Rusije.
Državni kancler je opozarjal dalje, da je Avstrija takrat, ko je Rusija zapovedala splošno mobilizacijo, mobilizirala glede na spor s Srbijo, le 8 ar-madnih zborov, nakar je Rusija odgovorila že 29. julija z mobilizacijo 13. ar-madnih zborov. Avstrija je izvedla splošno mobilizacijo šele potem, ko je že Rusija splošno mobilizirala.
Po besedilu zvezne pogodbe z Avstrijo bi bila lahko Nemčija mobilizirala že 29. julija, a tega ni storila. Rusiji je priznala še rok 12 ur, da se premisli in da lahko še v zadnjem trenutku reši svetovni mir. Tudi zavezniki in prijatelji Rusije so dopustili Nemčiji možnost, da je vplivala v korist miru, a vse je bilo zaman. Kako more Grey z ozirom na ta dejanski položaj govoriti o manevru, da bi bili miroljubni Rusiji izvabili mobilizacijo z nerodnim varanjem, ne morem umevati. Rusija bi ne bila nikdar storila usodnega sklepa, ako bi jo ne bila Anglija osrčevala.
Državni kancler je opozarjal na navodilo s 30. julija, ki ga je poslal istočasno z angleškim posredovalnim predlogom dunajskemu veleposlaniku. V tem navodilu je opozarial državni
kancler na nevarnost vojske, ako bi Avstrija odklonila posredovanje.
Diplomatična pred zgodovina vojske.
Kancler je govoril nato o diplomatični zgodovini vojske. Opozarjal je posebno, da je nemška diplomacija posredovala in pregovorila avstrijsko vlado, da se je pečala z Greyevim predlogom o posredovanju med Avstrijo in Srbijo pod pogojem, da pregovori Anglija rusko vlado, da ustavi rusko mobilizacijo.
O mednarodni zvezi v varstvo miru.
Kancler se je nato pečal z Greyevimi izvajanji o. ustanovitvi mednarodne zveze v varstvo miru. Rekel je:
Nikdar nismo prikrivali, če bi se mogel mir trajno zavarovati z mednarodnimi organizacijami in razsodišči. Nemčija bo pošteno proučila vsak poizkus, kako bi bila mogoča praktična rešitev, da se prepreči ponovitev take strašne katastrofe, kakršna je sedanja, in hoče sodelovati in to tembolj, če bo ustvarila vojska, kar zanesljivo pričakujemo, take politične razmere, ki bodo pravične svobodnemu napredku vseh narodov: malih in velikih.
Vprašanje razsodišča.
Prvi predpogoj, da se rešijo mednarodne stvari potom razsodišča, je, da se ne bodo več ustanavljale zveze z napadalnimi smotri. Nemčija je vsak čas pripravljena, da pristopi zvezi narodov, da, korakati ji hoče na čelu in krotiti motilce miru. Nasproti napadalnemu značaju sporazuma se je nahajala trozveza vedno v obrambni postojanki. Svet se pred vojsko ni nahajal v senci pruskega militarizma, marveč v senci obkoljevalne politike, ki naj bi zatirala Nemčijo. Nemški narod vodi to vojsko, da zagotovi svoj narodni obstoj in
{»rosti razvoj naroda. S kakršnimi koli si-ami more tudi še nastopiti Anglija, tudi mogočnost Anglije ima svoje meje in se bo izjalovila na naši volji, da hočemo živeti. Ta naša volja je nepremagljiva in nihče je ne more uničiti. Mirno in zaupljivo pričakujemo trenutka, ko se bodo o tem naši nasprotniki prepričali.
Boli Francozov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. novembra. Veliki glavni Stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Napade, ki so jih nameravali Angleži in Francoz imde Le Sars in Bou-chavesnos in južno od Somme pri Fress-cire, smo zadušili skoraj popolnoma že z zapiralnim ognjem.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.^
8, novembra popoldne. Južno Somme /e bilo ponoči primeroma mirno. Nemci so se omejali na obstreljevanje .novih francoskih postojank v odseku sladkorna tvornica — Ablaincourt. Na ostali bojni črti od časa do časa prekinjeni ogenj s topovi.
Letalna služba. Dve nemški letali sta bili sestreljeni v zračnem boju severno Pont-a-Moussona. Eno je padlo pri Vie-ville-en-Haye, drugo v smeri Vilcey-sur-Trey. Ponoči 7. t. m. je vrglo osem francoskih letal 1200 kg težkih bomb na letališče Fres.catti, 1200 kg pa na vojaški kolodvor Chembiy. Bombe so zadele.
Angleško uradno poročilo.
8. novembra popoldne. Sovražnik je ponoči močno obstreljeval našo bojno črto zahodno od Beaumont-Hamel, kjer je poskušal tudi presenetljivo napasti. Sicer se nič ne poroča. Vreme je trajno viharno.
Obstreljevanje Reimsa.
Švicarski listi poročajo o zopetnem obstreljevanju Reimsa. Več kot 200 granat je padlo v mesto. Več javnih poslopij je bilo zadetih; nekaj mestnih delov je gorelo.
Francosko poročilo z Balkana.
8. novembra. V ovinku Črne so Bolgari srbske postojanke trikrat napadali. Vrgel jih je besen ogenj topov in strojnih pušk v njih izhodne jarke nazaj; na bojišču so pustili veliko mriičev. Na ostali bojni črti topniški boji; pehota ni nastopala. Francoska letala so obstreljevala sovražne tabore severno Bitolja.
Dnevne novice.
Ч- Kranjska deželna banka sprejema predprijave za V. avstrijsko vojno posojilo in daje vsa tozadevna pojasnila.
+ Iz skupnih nemških posvetovanj.
Na skupnem posvetu krščansko-socialne in nemške narodne zveze na Dunaju so včeraj sprejeli več sklepov, tičočih se aprovizacijskih vprašanj v mestih, deželah in občinah. Vlado poživljajo, naj se pri preosnovi prehranjevalnega urada ozira na povzdigo produkcije.
-f V. avstrijsko vojno posojilo. V, avstrijsko vojno posojilo se prične podpiso-
vati v kratkem in sprejema že sedaj predprijave c. kr. priv. Splošna prometna banka (podružnica v Ljubljani preje I. C. Мауег), ki daje radevolje tozadevna pojasnila.
-j- Sklicanje hrvatskega sabora.
»Hrv. Riječ« poroča iz krogov poslancev, da se sestane hrvatski sabor dne H. decembra t. 1. Ogrsko-hrvatski državni zbor se pa sestane dne 7. decembra.
-f- Prehranjevalni urad. Dunajski list »Abend« poroča: Glasi se, da stavi baron B e c k, kateremu je bilo ponudeno vodstvo prehranjevalnega urada, zelo daleko-sežne pogoje z ozirom na pooblastila, katera mora imeti urad, in da so radi teh zahtev nastale glede ureditve novega urada ovire, V Avstriji boleha prehranjevalni urad od dneva njegove ustanovitve na vprašanju pooblastil. Razume se tudi, da hoče uspešno voditi ta važni urad in zato hoče imeti večje pravice. V prvi vrsti se gre za vprašanje, da se pritegne k delu prehranjevalnega urada tudi vojaštvo. To je v prvi vrsti poklicano, da uredi s svojo avtoriteto vprašanje prehrane na deželi.
Odlikovani duhovnik. Kakor poročajo iz Ajdovščine, je bil odlikovan za hrabrost pred sovražnikom č. gosp. solkanski kaplan Josip L i k a r s hrabrostno svetinjo. Častitamo!
-f Laški uradni jezik na Tirolskem odpravljen. Tirolski deželni odbor je odredil, da je v občevanju z državnimi oblastmi na južnem Tirolskem in v medsebojnem občevanju med deželnimi zavodi in uradi rabiti edino le nemški jezik.
—	Izselitev bolnišnice iz državnega zbora. Predsednik poslaniške zbornice dr. Sylvester je 9. t. m. dopoldne skupno s predsednikom gosposke zbornice knezom Alfredom Windischgraetzom naprosil ministrskega predsednika Koerberja, naj odredi, da se bo izselila bolnišnica iz državnega zbora.
Srebrno trobento je izročilo mesto Zagreb domačemu 25. domobranskemu peš-polku.
—Padel je kadetni aspirant Franc Skočir, 55. pp., 1. nad. s., doma iz Tolmina. Prvotno se je poročalo, da je bil le ranjen, sedaj se pa uradno poroča, da je mrtev (29. julija 1915).
—	Iz ruskega ujetništva so se vrnili v domovino sledeči invalidi: Inf. 7. pp. Lovrenc Wedenig; poddes. Oton Supitar, 4. d. pp.; inf. Ivan Sušanj, 5. dom. pp.; inf, Ivan Vratnik, 26. d. pp.; inf. Ivan Schummer, 87. pp.; inf. Ivan Adamič, 87. pp.; inf. Ivan Jessenig, 7. pp.; poddes. Alojzij Božič, 17. pp.; inf. Štefan Pevec, 26. dom. pp.; podd. Ivan Kotar, 17. pp.; inf. Nikolaj Pavličič, 17. pp.; inf. Ivan Tobias, 26. dom, pp.; inf. Franc Zupane, 26. dom. pp.; inf. Josip Bru-mat, 97. pp.
—	Poročil se je 7. t. m. v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Ljubljani g. Alojzij Presoli-Ipavitz.c. kr. davčni upravitelj v Novem mestu, z gdčno. Miro Lekše, učiteljico iz Sel na Koroškem,
—	Smrtna kosa. Umrl je v zagrebški bolnišnici na ranah, zadobljenih na laškem bojišču, g. Ivan Gerjol, uradnik ljubljanske kreditne banke. — V Zagorju na Pivki je umrl posestnik in občinski odbornik g. Ivan Bile, star 59 let. — Umrl je v Novem mestu bivši c. kr. kaznilniški paznik g. Ivan Florjančič.
Vlom. V noči od nedelje na ponedeljek je neznan zlikovec vlomil v podružno cerkev Sv. Duha v Celju. Vlomil je v nabiralnik in odnesel nabrani denar. Drugih stvari se ni dotaknil, — V isti noči je hotel najbrže isti zlikovec vlomiti v Marijino ali nemško cerkev v Rotovški ulici. Močna hrastova vrata pa so mu to zabranila. Zjutraj so našli odtrgano kljuko.
Umrl je v Zadru tamošnji stavbni svetnik Peter vitez Erco.
V rusko ujetništvo je prišel, kakor poroča iz bojnega polja našemu uredništvu njegov tovariš Čeh Jožef Koudelka, drago-nec Jožef Č e h o v i n. — Iz ujetništva sporoča Franc Jankovič, da je bil v bitki v Galiciji ujet in odpeljan v rusko ujetništvo. Najprej so korakali peš, potem so se vozili nekaj dni po železnici. Kam jih bodo poslali, še ne ve. Pismo je bilo odposlano 25. avgusta 1916.
Divji lovec. Neki 651etni stanovalec v Želimljah je v bližnjem gozdu nastavil zanjko in ujel vanjo nad 20 kg težko srno. V njegovem stanovanju so našli in zaplenili 10 kg prekajenega mesa.
LjuDljanske novice.
lj Vzpodbuden čin usmiljenja. Gospa Adela Petersova je izročila mestnemu županu znesek 100 K za nesrečno rodbino fotografa M. Zupan se je za ta dar iskreno zahvalil in pričakuje, da se bo morda našlo še kako zlato srce, ki se bo spomnilo zapuščenih otrok in skoraj slepega očeta. Magistrat bo darove hvaležno SDreiemal. — Našemu
uredništvu je izročila v ta namen trgovina K. Kregar 20 K. Najlepša hvala!
lj Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da so zadolžnice in zakladnice IV. avstrijskega vojnega posojila došle. Stranke, ki so to posojilo podpisale pri hranilnici, naj blagovolijo priti ponje.
lj Oddaja krompirja za uslužbence tobačne tovarne. Jutri popoldne od dveh naprej se bo oddajal krompir iz skladišča pri Milhleisnu na Dunajski cesti onim uslužbencem tobačne tovarne, ki so bili zamudili zadnjo priliko, preskrbeti se s tem živilom. Druge stranke se opozarjajo, da se jutri popoldne oddaja krompir izključno samo za tobačne uslužbence, zato naj nc hodijo tja delat gnječe.
lj Pohvalno priznanje je izreklo vojaško poveljstvo v Gradcu, nadpo-roSniku dr. Emeriku vitezu Grasselli ob priliki njegovega odhoda k vojaškemu nadzorstvenemu uradu za njegovo izvrstno službovanje.
lj Darila. Povodom Vseh svetih izročiti so nadalje mestnemu magistratu za vdove in sirote padlih Ljubljančanov sledeči : Tvrdka Anton K r i s p e r 200 K, g. Albert S a m a s s a 100 K in tvrdka St. C. T a u z h e r 30 K. — Gosp. fotograf Oskar Thurm izročil je županstvu 200 K v svrho razdelitve med pet ubožnih družin, katerih očetje so v vojni padli ali poslali za zaslužek nesposobni.
lj Izgubljena je bila včeraj popoldne srebrna elamska ura z zlato verižico. Pošteni najditelj naj jo odda oroti dobri nagradi v Sodni ulici 4/1, H. Pajnič.
lj Izgubil se je včeraj na Vodnikovem trgu ogrski notes in v njem bankovec za 20 K. — Pošten najditelj naj ga pošlje proti nagradi na Mar. Zivic, Nožice 9, pošta Radomlje.
lj Našla se je v neki ljubljanski cerkvi manjša vsota denarja. Več pove uprava našega lista.
pri vojna
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. novembra. Uradno: Fri Vojuši mestoma zmeren topovski ogenj.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Najnovejše.
Maršal nadvojvoda Friderik na sedmograškem bojišču.
Dunaj, 9. nov. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kmalu po zadnjem nadzorovanju našega jugo-zapadnega bojišča se je peljal maršal nadvojvoda Friderik na Sedmograško, da tam pregleda bojujoče se zavezniške čete in obišče sedaj od sovražnika oproščeno deželo in цјепо težko prizadeto vrlo prebivalstvo. Dospevši v Ko-losvar, kjer je bil najsijanejše sprejet od vojaških in civilnih činiteljev, je imel maršal sestanek s poveljnikom našega jugozapadn-ega bojišča generalom konjenice nadvojvodo Karlom. Maršal je mogel v svoje posebno veselje ugotoviti, cla je to ozemlje razmeroma le malo trpelo. Nadvojvoda Friderik je obiskal tudi mesti Braševo in Sibinj. V Predealu na rumunskih tleh, potem jugozapadno od prelaza Torz-burg in južno od prelaza V6rostorony, kjer so bili povsod boji v teku, je bil maršal priča nadaljnega zmagovitega prodiranja naših hrabrih zavezniških čet. Posebno zadoščenje je bilo za vrhovnega poveljnika monarhije, da je mogel pregledati bojišče južno od Predeala iz vi;le rumunskega ministrskega predsednika Bratianua, kjer se je ta čas nahajal sedež nekega višjega poveljnika. Večini višjim poveljnikom je maršal osebno izročil od vrhovnega vojnega gospoda podeljena odlikovanja. Z najtrdnejšim zaupanjem v izkušeno vojno vodstvo in v hrabrost zavezniških čet tega bojišča je zapustil maršal Sedmograško in se zopet vrnil v stan vrhovnega poveljstva.
Italijanska odlikovanja ruskemu čaru in
ruskima generaloma Aleksejevu in Brusilovu.
Rim, 9. novembra. (K. u.) »Agenzia Štefani«: Italijanski veleposlanik v Petrogradu marchese Carlotti in italijanski general Romei sta izročila 6. novembra ob obletnici, ko je prevzel vrhovno vodstvo, ruskemu carju italijansko zlato hrabrostno svetinjo; general Romei je izročil generaloma Aleksejevu in Brusilovu visoka italijanska reda.
Poročilo italijanskega mornariškega ministrstva.
Rim, 9, novembra. (Kor. ur.) Dne 7. t. mes. popoldne so izvedle skupine italijanskih in francoskih letal ofenzivno poizvedbo nad sovražno obaljo. Uspešno so se metale bombe na letalno postajo Poreč in
na pristanišče Buje, v katerem so plavale zasidrane stvari namenjene vojaški rabi. Kljub močnemu ognju obrambnih naprav in kljub protinapadu sovražnih morskih letal so sc vsa naša letala vrnila nepoškodovana. Sovražna morska letala so vrgla brez uspeha nekaj bomb na naše torpedovke, ki so se tudi nepoškodovane vrnile v svoje opirališče. (Opozarjamo na uradno poročilo našega vojnega vodstva z dne 8. t. m.)
Sobranje do 22. novembra odgodeno.
Sofija, 8. novembra. Sobranje je odobrilo trimesečni začasni proračun za 1. 1916 in sc je odgodilo na to do 22. novembra.
Bavarski kralj poselil našega prestolonaslednika.
Dunaj, 9. nov. Bavarski kralj Ljudevit je posetil te dni nadvojvoda Karla Franca Jožefa v njegovem glavnem stanu. Kralja so meščani burno pozdravljali. Prestolonaslednik je spremljal kralja v njegovo stanovanje. Opoldne je priredil prestolonaslednik zajtrk. Zvečer je kralj odpotoval,
Milijon ruških prosovoljcev?
Lugano. 9. novembra. Iz Kaira se poroča listu »Secolo«: Milijon grških prostovoljcev je odšlo iz Kairo v Solun, da vstopijo v Venizelovo armado. (Dober dovtip za sedanje resne čase).
Padli srbski dijaki.
Srbsko poslaništvo v Odesi poroča, da je izmed 2000 dijakov belgrajskega vseučilišča padlo 1300. Med častniki, ki so prišli na Krf, da se jih uvrsti med srbske prostovoljske zbore, sc nahajajo tudi člani ministrstva, vseučiliščni profesorji in zadnji guverner v Mitrovici. Vsi ti odidejo v kratkem na bojno črto. (»Кб!п. Ztg.«)
Preprečen nsnad na španski državni zbor.
»Berner Tageblatt« poroča iz Madrida: Anarhisti v Barceloni so se zarotili, da razstrelc tisto palačo v Madridu, v kateri zboruje španski državrii zbor. Policija je pa zaroto izsledila in preprečila načrt. Anarhisti so hoteli, z razstrelbo protestirati proti draginji in proti vojnim dobičkom.
Državni preobrat na Portugalskem.
Genf. »Agentura Radio« poroča iz Lizbone: Portugalska vlada se peča z odpravo ustavnih garancij. Portugalci so zelo razburjeni, ker so odgodili volitve. V Lizboni in v Oportu je vojaštvo pripravljeno za vsak slučaj.
K nemško-norveškemu sporu.
Kristianija, 9. novembra. (K. u.) Norveški brzojavni urad poroča: O vsebini norveškega odgovora Nemčiji ni še ničesar znanega. List »Werdensgang« piše: Ob sebi se razume, da se razmerje med Nemčijo in Norveško v minulih dneh, ko so se vršila pogajanja, ni v ničem izpremenilo. Šele z izročitvijo norveškega odgovora je prišel trenutek, ki more v enem ali drugem pravcu povzročiti izpremembo. List pravi, da Norvežani mirno pričakujejo razvoja stvari.
Strašna nesreča na Visli.
Ljublin, 9. novembra. (K. u.) »Ziemn Lubenska« poroča iz Kazimirja, da je vseh vernih duš dan pri prevozu nekega broda čez Vislo od 145 oseb našlo smrt v reki 124 ljudi. Kakor se je dognalo, je bil brod poškodovan. 21 oseb so mogli rešiti. Žrtve strašne nesreče so večinoma ženske delavskega stanu.
Požigi v celjski okolici.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.
V Celju, dne 8. nov.
Dne 4. t. m. proti 9. uri zvečer je bila alarmirana požarna bramba po strelu na Miklavževem hribu. V ognju je bilo gospodarsko poslopje posestnika Confiden-tija v Sovodni, 5 minut oddaljeni vasi pri Celju. Takoj prihitelim požarnim hrambam iz Celja in celjske okolice se je posrečilo ogenj lokalizirati, da se ni razširil na sosednja poslopja. Zgorelo je precej spravljenih poljskih pridelkov in orodja. — V nedeljo zvečer proti 7. uri zopet poči strel. Krvavo je rdečilo nebo v isti smeri nad mestom. Gorelo je zopet v Savodni, kakih 150 korakov oddaljeno od Confiden-tija. V plamenih je stala hiša in gospodarsko poslopje posestnice Srebočan. Veter je močno pihal in nosil ogorke po bližnjih strehah, ki pa so k sreči vse iz opeke, ker drugače bi bila brezdvomno zgorela cela vas. Požarne brambe so bile takoj zopet na licu mesta in so po večurnem napornem delu omejile ogenj. Posestnica Srebočan trpi ogromno škodo, Zgorelo ji je 12 svinj ter mnogo blaga v vrednosti par tisoč kron (je trgovka z drobnarijami) ter vsi poljski pridelki in pohištvo. Prebivalstvo Savodne je po teh dveh hitro sledečih požarih bilo zelo razburjeno. Oblasti so storile vse, da bi prišle na sled požigalcu. — Po teh dveh požarih je upalo prebivalstvo prihodnje noči mirneje spati. Pa zopet v ponedeljek proti 9. uri zvečer naznanita strela iz topiča ogenj v bližini. Zopet se v isti smeri zasvita nad mestom, in ljudje so v razburjenosti hiteli na kraj požara. Gorelo je v vasi Čret. 5 minut oddaljeni od
Savodne, V plamenih je stalo šele novo gospodarsko poslopje posestnika Štora. Požarne brambe so zopet takoj prihitele in neumorno gasile, Prišlo je takoj tudi vojaštvo in Teharčani s svojo brizgalno, in ogenj se je posrečilo omejiti na eno poslopje. Škoda je tudi tukaj velika. — Oblastim se je isti večer posrečilo, prijeti zločinca v osebi nekega berača, ki je obstal čisto mirne, da je zažgal pri posestnici Srebo-čan s cigareto po neprevidnosti. Ljudstvo Da je mnenja, da je ta berač samo orožje organizirane bar.de, ki zažiga po okolici. To se potrjuje tudi s tem, ker so hoteli neznani zlikovci v noči pred požarom pri Confidentiju vlomiti pri istem. Confidenti-jev sin sliši ponoči šum pri hišnih vratih in gre pogledat po vzroku istega. Ko odpre vrata, stoji pred istimi črno maskirani moški, ki takoj potegne dolgi nož in obenem zažvižga. Takoj priskočita istemu na pomoč še d črno maskirani postavi. Sin zbeži skozi vrata, zlikovci pa v gozd pri Sv. Jožefu. V noči nato izbruhne požar pri Confidentiju. — Razburjenje prebivalstva se je pa še bolj povečalo v torek proti 6. uri zvečer, ko zopet — četrtič — poči strel in signalizira ogenj. Zopet požar pri Confidentiju. Požarni brambi sta takoj zopet prihiteli in po parurnem delu omejili ogenj. Med tem ko je gorelo pri Confidentiju, so opazili v bližnjem grmovju dve postavi čepeti, enega vojaka in enega civilista. Oba sta zbežala v bližnji Jožefov gozd in se ju ni posrečilo prijeti. Na nekem drevesu so našli pritrjen listič z napisom: »Gorelo bo tako dolgo, dokler se ne konča vojska!« Upamo, da se oblastim kmalu posreči izslediti zločince in jih dovesti roki pravice, da dobijo zasluženo kazen. — Okolica je zastražena po varnostnih organih.	Č—a.
Važne izpremeaiDe orl prodali ШШ v
Ljubljflir.
Da se pride v okom pogostim pritožbam o neenaki razdelitvi kruha ter omogoči popolnoma enakomerno razdelitev vsega kruha, ki je dnevno na razpolago, ne da bi se bilo treba strankam nastavljati pred prodajalnami kru'1a. je mestna aprovizacija odredila sledeče:
l. Koliko naj dobiva vsaka oseba na dan kruha na svojo izkaznico.
Vsaka stranka dobi na svojo krušno izkaznico na dan 1 četrtinko hlebca kruha. Rodbina dveh oseb dobi torej na svoji dve krušni izkaznici dve četrtinki hlebca, t j. pol hlebca na d?n, rodbina 7 oseb dobi nasprotno na svojih 7 krušnic izkaznic 7 četrtink hlebca t. j. 1 in % hlebca dnevno.
1. Kaj je storiti stranki, da dobi vsak dan toliko četrtink hlebca kruha, kolikor ima oseb, oziroma krušnih izkaznic.
Vsaka stranka naj pride v nedeljo, 12. t. m. ali pa v ponedeljek, 13. t. m. in potem vsako drugo nedeljo oziroma ponedeljek po prejemu krušne izkaznice k onemu peku oziroma prodajalcu kruha, ki prodaja kruh za one številke, ki jih ima stranka zabeležene na krušnih izkaznicah. Vsaka stranka pa mora prinesti vse cele krušne izkaznice ter izročiti vse takoj prvi dan prodajalcu kruha.
3, Kaj ima storiti prodajalec kruha, da dobi stranka dnevno toliko četrtink hlebca kruha, kolikor je založila celih krušnic
izkaznic.
Ker je prodajalec takoj prvi dan odvzel stranki vse krušne izkaznice, tako da
stranka nima ničesar več v rokah, zato pa mora prodajalec kruha izročiti stranki posebno potrdilo, v katerem s svojim podpisom potrdi, da je stranka založila pri njem toliko in toliko celih krušnih izkaznic, ter da dobi pri njem skozi vseh 14 dni zgoraj označeno količino kruha, Stranka, ki je izročila n. pr. 3 krušne izkaznice, dobi potrdilo, da ima dobiti dnevno 3 četrtinke hlebca.
4. Kako bode torej stranka dobivala 14 dni kruh.
Stranki ni treba druzega, kakor da pride vsak dan h prodajalcu po kruh s potrdilom, ki ga je izdal prodajalec. To potrdilo prodajalca kruha ima namreč tudi 14 odrezkov. Prodajalec odreže sam vsak dan po jeden odrezek od svojega potrdila tako, da stranka ne more priti dvakrat na dan po kruh.
.5. Kaj pa z odrezki izkaznice, ki so določeni za moko.
Prodajalec, ki je dobil od stranke vse krušne izkaznice, mora takoj vrnit' stranki vse one spodnje dele krušnih izkaznic, ki so določeni za moko, katere naj stranka hrani, da lahko zanje nakupi o priliki moko.
6. Kake so toraj posledice te nove pre-uredbe.
a)	Stranka ne more zahtevati od peka dnevno več kruha, kakor toliko četrtink hlebca, ko'ikor je pri njem založila krušnih izkaznic.
b)	Pek je obvezan izročiti stranki dnevno toliko četrtink hlebca, kolikor je dobil od stranke celih krušnih izkaznic.
Odrezati in vrniti pa mora stranki kakor rečeno vse spodnje dele za moko.
c)	Vsaka stranka pride k prodajalcu kruha vsak dan po kruh, prodajalec pa odreže stranki od svojega potrdila po jeden odrezek, tako, da ima stranka štirinajsti dan še zadnji, t. j. 14 odrezek.
7.	Kedaj se prične s prodajo kruha po tej
preuredbi.
Po tej preuredbi prodaje se bode prodajal kruh že v nedeljo, dne 12. in ne šele v ponedeljek, kakor je bilo pomotno objavljeno.
Na nove krušne izkaznice se torej v petek in soboto še ne sme prodajati kruh.
8.	Prodajalci kruha in moke ter ostali pred-
pisi so razvidni iz plakatov.
Število prodajalen moke se je moralo zaradi boljše organizacije in kontrole zdat-no omejiti. Prizadeti trgovci naj tega ne smatrajo za nezaupnico ter naj se uklonijo neizprosni potrebi skupnosti.
Razpisuje se služba
na Prežganjem pri Litiji,
Nastop ob Novem letu.
Podpisano županstvo n; znanja vsem p. n. občinarjem, da se še vežno nahaja
v Dornbergu in kdor kaj od občine potrebuje naj se tja obrača. Za slučaj preselitve, se bo takoj objavilo.
Zadnja pošta naj se naslavlja Ri-henfeerg in ne več Dornberg.
Županstvo v Dornbergu pri Gorici
dne 29, oktobra 1916.
J. Mravlje
upravitelj.
za ljudi, ki Imajo sorodnike v Ameriki!	2-170
Kdor hoče stopiti v dotiko s sorodniki v Ameriki in dobiti od njih denarne podpore iu pisma, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinsko zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov:
Непгу C. Zaro, Bankier per Adresse Dresdner Bank, Berlin W. 8.
JL
JI
3CZ!
priden, poštenih staršev
se sprejme
v galanterijsko trgovino. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod .DCltilG 2928*.
Sprejme se proti takojšnjemu nastopu več
gozdnih
S VC6V
za dalj časa. — Kje pove upravništvo tega lista pod št. 2625.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš dobri oče, oziroma stric, gospod
TERCELJ
hišni posestnik in mizarski mojster
dne 9. novembra ob 5. uri popoldne v starosti 67 let mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabnega rajnika se prepelje jutri ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Karunova ulica št. 6 k Sv. Križu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem.
LJUBLJANA, 10. novembra 1916.
Globoko žalujoči ostali.
Brez posebnega naznanila.
ni
ljubljeni brat, gospod
JL
M	L,Tu?n,1'misrcem naznanjamo pretresujočo vest, da je naš edini
c. in kr. poročnik v rezervi pešpolka št. 47., odlikovan z Najvišjim priznanjem in bronasto hrabrostno svetinjo
v cvetju svojega življenja, šele 25 let star, v orjaških bojib na Krasu dne 10 oktobra padel junaške smrti za dom in cesarja, ter je pokopan na pokopališču junakov v Gorjanskem.
Na Dunaju meseca novembra 1916.
Marija, lika in Lenka Devetak
sestre.

SH 2G08
izdelovanje perila ::
FranCevo nelreje su
(„Filipov dvorec"), I. nadstr. 1Ш" USilliCe m prlrezo^arale les Зшавде perila.
se nahaja odslej:
дддИ1¥Ш||*|'иммт
©
Prsne "bolezni, oslovski kašelj, tiariuha, influenci.
Kdo n&j j eni s j iS S vroiin. ?
t Vsa>. ki troi na trajnem k^šlju	j 3. Vadušljivi.Kaferfm Sirolin tnafno
lažje je obvaroval se bolezr.i.nego jo zdraviti. !
kafarorn bronhijev, j
Se dobi v
vseh lekarnah S К.Ч-
0se3e s kroničnim ki s Sirolinom ozdrave.
olehče neduho ц. Skrofuzni otroci,pri katerih učinkuje Sirolin t ugodnim vspehom na splošni počufek.
spreiema
kr. prIvH sp
le sedaj
ometna banka
Podružflica y &jubljjani preje J. Мауег.
2630
1ЧИ1111ТТШ11И1 IIIIHIIII II HI II
^»nvorni uradnik: Jožel Gostipčar. državni poslanec-