Poštnine, plačana v gotovini. Let3 XIV«, štev. Ljubljana, nedelja is. avgusta 1933 Cena 2.— Din upravmšLvo; Ljuoljana, Knatljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon št. 2455. E>odružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodib: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Poljska spreminja Vsak dan in od vseh strani slišimo, da se je ustroj državnega, socialnega in gospodarskega življenja zadnjih sto let preživel in izživel ter da ga je treba nadomestiti z novim. Ne bomo na tem mestu razmotrivali, ali je res tako ali pa se samo tako zdi, ker so se posledicam blaznega razdejanja v svetovni vojni pridružile še obupne stiske gospodarske krize, tako da so množice v veliki meri izgubile orientacijo in trezno razsodnost, z množicami pa cesto tudi voditelji. Naj bo tako ali tako, dejstvo je res_, da vidimo danes po vsem svetu, zlasti pa v Evropi nekako tavanje za nečem novim. V vseh državah, celo v močnih in konsolidiranih demokracijah se pojavljajo zahteve in stremljenja po korenitih reformah. Značilen pojav teh teženj je tudi ta, da menda nikdar v evropski zgodovini še ni bilo dobe, ko bi bilo na dnevnem redu toliko ustavnih sprememb manjšega ali večjega obsega kakor rav-r.o v zadnjih dveh, treh letih. Tem državam se je pridružila tudi Poljska, kjer je revizija ustave sicer v razpravi in programu že več let, a je ravno sedaj postala neposredno aktualna. Prva leta nove Poljske so dokazala, da ustava, zgrajena na starih liberalnih demokratskih načelih, ni kos novim zahtevam in potrebam našega časa. Notranja trenja prvih osem let so privedla mlado republiko na rob propada in sreča za poljski narod je, da se je v težkem trenutku našel mož dejanja in energije, ki je z močno roko zaustavil pripravljajoči se razkroj. Zasluge maršala Pilsuclskega so kljub nasprotujočim si mišljenjem domačih in tujih kritikov za poljski narod in njegovo komaj na novo porojeno držnvno samostojnost nedvomne in poznejši rodovi bodo njegovo ime uvrstili med bleščeča se imena velikih borcev poljske zgodovine. Ustava poljske republike že prav za prav od leta 1926., ko je Pilsudski posegel v kaos parlamentarnih strankarskih bojev, ui več v polni veljavi, dasi formalno še velja. Že ob svojem takratnem nastopu je Pilsudski napovedal njeno spremembo, ker je za omejitev par-h. rnentove vsemogočnosti hotel ustvariti zakonito podlago. Vendar delo ni šlo prav od rok. Izdelali so se sicer razni ustavni načrti, vladni osnutek sta izdelala maršalov brat Jan Pilsudski in minister Makowski, toda vladna večina takrat v Sejmu ni bila dovolj močna, dn. b> izvedla ustavno reformo legalnim parlamentarnim potom. Še manj uspeha pa ?o imeli načrti opozicionalnih strank, ki niso došii niti v razpravo ustavnega odseka. Prvotno se je pričakovalo, da se bo nsva ustava oktroirala, toda do te^ra ni prišlo in izgledalo je, da je vprašanje r.ftave izgubilo aktualnost ter da se na legalizacijo obstoječega stanja več ne misli. Danes pa je že znano, da pripravljalna dela sploh niso bila preliinjena. Vlada je očividno čakala, da se polež« prvo razburjenje in da dozori čas. Na letošnjem velikem zboru poljskih "egio-narjev prve dni avgusta je predsednik vladnega blcka Slav/ek v navzočnosti prezidenta republike in članov vlade slovesno napovedal reformo poljske ustave. Predlog nove ustave predloži vlada že na prihodnjem zasedanju Sejma in je odločena, da na vsak način izvede svoj načrt in postavi novi notranji red na zakonite temelje. Najvažnejše določbe nove ustave so one, ki omejujejo pomen in vpliv parlamenta in prinašajo prezidentu zvišanje njegove moči. V prezidentovih rokah se ima koncentrirati vsa državna oblsst. Samo prezident naj imenuje vlado, b rez parlamentarne ingerenc°. in \r1ada n?j bo odgovorna le njemu. Glavno delo ljudskega zastopstva ima biti sklepanje pro-ročuna; spremeni pa dos»dar.v> razmerje obeh zbornic tako, da postan** glede zakonodajnih funkcij senat parlamentu ravnopraven. Velika pa2nja je posrečena sestavi senata, kateremu bo sploh odmerjena važna vloga v novem državnem življenju. Za senat ne bo veljala splošna in enaka volilna pravica. Tretjino senatorjev bo imenoval predsednik republike, ostali dve tretjini pa bo volil »cvet naroda«. — izbrani zaslužni državljani, ki so bili odlikovani z redom »Virtuti militari« ali pa s »Križem neodvisnosti«. S to reformo je zariguran odločilni vpliv prezidenta ir. vlade, od katerih so odvisna bodoča oblikovanja z imenovanimi redi, zagotovljen pa je bistven del^ž soodločanja bojevnikom, ker je red »Virtuti mi-litari« pridržan samo za zasluge na bojišču. Bojevniki in lesrionarji so že danes glavni steber vladajočega režima in bodo torej tudi za naprej najzanesljivejša opora za politiko Pilsudskega. Pilsudski hodi konsekventno po poti, ki si io je začrtal sam in ki jo smatra kot edino pravo in rešilno za poljski na-za svobodo in neodvisnost mlade '-žave. Nova ustava nai bo krona r>ie--ovp^a dosedanjega prizadevanja. Pil-lidski vidi rešitev v vladi močne roke Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 £*oribor. Gosposka ulica 11, TelefoD št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. VSA EVROPA NAJ PRIDE POB NEMŠKO KOMANDO Blazni apetit nemških in madžarskih imperialistov — Nemci zahtevajo tudi Švico, Madžari pa od nas najmanj koridor do Jadrana Pariz, 12. avgusta, r. V tukajšnjih krogih pristašev Briandove panevroip-ske ideje z največjim zanimanjem razpravljajo o tem, kako stališče zavzema sedanja Hitlerjeva Nemčija do ideje Panevrope. Odgovor na to podaja »Panevropska revija«, ki jo izdaja znani pobornik te ideje grof Coudenhove Kalerghi. V najnovejši številki navaja revija med drugim tudi odgovor narodno socialističnega voditelja dr. Wil-helma Kubeja na tozadevno vprašanje, ki mu ga je zastavil Cooidenhove Kalerghi. Odgovor pravi med drugim: Nemčija ne odiklaniia Panevrope, marveč dela z vsemi silami na to, da se ta ideja ustvari. Toda Hitlerjeva Nemčija hoče tudi na tem polju primernih reform in stavi k Briandovemu predlogu svoje protipredloge in pogoje, izmed katerih so glavni: 1. Nemčija se mora osvoboditi vseh obveznosti, ki jih ji je naložila sramotna versaillefka mirovna pogodba. 2. Roparska Francija mora poprej plačati Nemčiji odškodnino za vse zločine, ki so jih zakrivile njene bele in črne tolpe v Poruriu. Porenju in Šleziji. 3. Nemškim narodnim manjšinam na Poljskem, Češkoslovaškem, Danskem, v Belgiji, Italiji in Jugoslaviji se mora dati Pravica in prilika, da se po svobodnem plebiscitu izjavijo, ali hočejo ostati v sestavu sedanjih držav, ali pa se priključiti Veliki Nemčiji. 4. Avstrija, Alzacija-Lorena, nemška Švica, Lichtenstein, Luksemburg in Šlezvik se morajo takoj brez vsake posebne procedure pripojiti Nemčiji. 5. Flamci so drugo pleme kakor Va-lonci in se jim zato prizna pravica združitve z Nizozemsko ali Nemčijo. 6. Predsedstvo panevropske federacije prevzame ona država, ki je po številu orebivalstvo, po svoji zgodovini fn stopnji svoje kulture za to poklicana, a to je edino Nemčija. 7. Reparacijske pogodbe se takoj razveljavijo in denar, ki so ga pod tem koroške Slovence Zanimiva inSormacija celovškega lista — Slovenski voditalfi so hitlerjevsko ponudbo o&klonili Celovec, 12. avgusta s. Tukajšnji režimski »Karntner Tagblatt« objavlja na podlagi avtentičnih informacij na uvodnem mestu vest, da sta dva vodilna narodna socialista posetila odlične člane slovenske stranke ter jim predlagala, da bi oba poslanca slovenske stranke v koroškem deželnem zborn glasovala proti raz vel javi jen ja mandatov narodnih socialistov. Zato bi bili narodni socialisti pripravljeni za slučaj zmage narodnega socializma v Avstriji, dati Slovencem gotove koncesije. K temu javlja isti list, da so koroški Slovenci gladko odklonili to ponudbo. Kongres narodnosociali* stične stranke Berlin, 12. avgusta. AA. Od 31. avgusta do 2. septembra t. 1. se bo vršil v Nlirn-bergu kongres nacijon ilno socialistične stranke. Na kongresu bo imel Hitler tri velike govore. Po končanem kongresu so na programu velike ljudske zabave, med drugimi tudi izstrelitev 25.000 raket. Jutri bo v Berlinu velika revija napadalnih oddelkov nacionalno socialističnih oddelkov. Udeležilo se je bo 10.000 članov. Prišli so iz Potsdama, Frankfurta na Odri in s Pomorjanskega. Razprava zaradi požiga berlinskega parlamenta Lipsko, 12. avgusta. AA. Proces zaradi požiga parlamenta bo prišel pred lipsko sodišče šele proti kv.-~\i septembra. Natančni datum bo določen šele po 18. septembru, ki je poslednji rok obtožencem, da si izberejo svoje zagovornike. Kakor poroča dortmundski »General-Anzeiger«, je lipsko sodišče pisalo vsem osebam, ki so v listih izjavile, da imajo kakšne dokumente o požaru ali pa da lahko o tem podajo kakšno izjavo. Sodišče jih poziva, da mu te dokumente pošljejo ali pa osebno prinesejo. Davek za rodbine brez otrok Hannover, 12. avgusta. AA. Vodia tukajšnje delovne fronte je imel govor, v katerem je orisal stališče oblasti do nemške rodbine. Med drugim je dejal: Zakon bo prisilil vse Nemce, ki nimajo otrok, bodisi po lastni krivdi ali pa brez nje, da bodo morali plačati davek za tiste, ki dajejo državi otroke Navdušen sprejem Herriota v Bolgariji Na vsej poti od državne meje do Sofije so mu bile prirejene velike ovacije Sofija, 12. avgusta, č. Sofijska pa tudi vsa bolgarska javnost je z velikim zanimanjem pričakovala prihod bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota v Bolgarijo. Njegov prihod je bil napovedan že za včeraj popoldne, a je bil francoski državnik zadržan v Carigradu, tako da je prispel šele davi ob 6. v Svi-lengrad, kjer ga je pričakovala velika množica ljudstva, ki je navdušeno manifestirala za Francijo. Na postaji Kakovski, kjer je vlak stal nekoliko dalj časa, je Herriot stopil iz vlaka ter se razgovarjal s kmeti, se zanimal za žetev in gospodarske razmere v okraju. Do Plovdiva se mu je pripeljal nasproti bolgarski ministrski predsednik Mušanov. Tudi tu se je zbralo na postaji mnogo ljudi. Zupan Zdravkov in učenci francoskega kolegija so izročili Herriotu dva šopka cvetlic. Herriot se je zahvalil za sprejem in je naglasih da živita Bolgarija in Francija v dobrih zvezah, njegova posebna želja pa je, da bi vsi narodi živeli v slogi, da bi se tako s skupnimi napori odpravila kriza in obnovilo blagostanje vsega človeštva. Tudi v Plcvdivu se je Herriot razgovarjal z meščani in kmeti, ki so mu priredili viharne ovacije, zlasti ko je poljubil neko dekle. Herriot se je dal tudi slikati v družbi plovdivske dece. Danes popoldne ob pol 14. je prispel v Sofijo, kjer so ga na postaji sprejeli zastopniki vlade, civilnih in vojaških oblasti ter delegati kongresa ra-dikalno-demokratske antante. S postaje 6e je Herriot odpeljal v francosko poslaništvo, kjer je bil gost francoskega posla- nika Gambona. Ostali francoski delegati pa so se nastanili v hotelu »Blgarija«. Ob prihodi v Bolgarijo je Herriot podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal, da obžaluje, da prihaja šele prvič v državo, ki ima mnogo pogojev za gospodarski napredek. Silno ?o ga zadivila bolgarska plodna polici. Obžaloval je, da ostane le nekaj dni pri Bolgarih. Francoski delegat Mandel France ie izjavil novinarjem, da ie načrt o podunav-ekem bloku vendarle zelo dobra ideja, fe se bo le uvedel preferenčni sistem za trgovino med državami, ki bi se združile v ta blok. V tem pogledu je Francija že mnogo storila tudi za dvig cen agrarnim pridelkom ter ie uvedla preferenene sporazume z Rummijo. Jugoslavijo in drugimi agrarnimi državami. Kar se tiče boljševizma, i« France iziavil. da ni več tako ekppanziven in da v Franciji pred njim ni nikake nevarnosti. V ponedeljek se Herriot spet odpeli* v Carigrad, odkoder odpotuje 10 dni nato v Odeso. Iz Rusije se bo v Francijo bržkon« vrnil preko Poljak«. in zato kaže vladni ustavni načrt odločno avtoritarno smer. Duh današnje dobe se ni ustavil pred poljskimi mejami. Upamo in želimo, da bi nova ureditev prinesla bratski slovanski državi ono trdnost, kakor jo zahteva njena geografska lega med dvema silnima avtokratski-ina sosedoma. Umik irskih fašistov Dublin, 12. avgusta, d. De Valera je dobi1 prvo bitko v borbi z O' Duffvjevimi modrimi srajcami. Zaradi strogih ukrepov, ki jih je izdal glede jutrišnje parade »modrih srajc«, je general O' Duffv preklical vsa prejšnja navodila in odredil, naj se vrše proslave padlih vojakov po krajevnih cerkvah. De Valera je dalje odredil, da se smejo jutrišnje cerkvene svečanost' v Dublinu udeležiti le voditelji parlamentarnih strank. Arthur Griffith, Michael Collins, Kevino Higgins in člani Cosgravove stranke so zaradi tega sklenili, da se te proslave ne udeleže, češ da je brez pomena, če proslavi mož. ki so p.ndli za svobodno irsko državo ne sme prisostvovati občinstvo. naslovom izsilile zmagovite države od Nemčije, se mora Nemčiji takoj povrniti. »Panevropska revija« dodaje tem nemškim pogo.,em kratek komentar in ugotavlja, da si Hitlerjev režim že z vsemi sredstvi prizadeva, da vcepi te načrte vsemu nemškemu narodu. Tudi ves sistem Hitlerjevega režima stremi za tem. Sklicujoč se na potrebo plemenskega čiščenja, je hitlerizem začel iztrebljati vse, kar mu je na potu. Prav tako je odstranil zadnje sledove parlamentarizma. svobodo besede in tiska, da bi tako lažje tudi duševno pod.armil nemški narod in ga pripravil za svoie bodeče načrte. Budimpešta, 12. avg. r. Odkar se je povrnil ministrski predsednik Gombos iz Rima, se na Madžarskem neprestano razpravlja o možnosti revizije meja in mirovnih pogodb. Trdno pričakujejo, da jim bo v tem pogledu pomagal Mussolini in skušal dobiti pristanek Male antante na »minimalni« madžarski revizionistični program. Revizionistična liga je v zvezi s tem sestavila svoj program in ga predložila tudi ministrskemu predsedniku. Ta program obsega naslednje glavne točke: 1. V primeru priključitve Avstrije k Nemčiji se mora Madžarski vrniti Gra-diščanska. 2. Glede na Jugoslavijo je vse odvisno od stališča Hrvatske. Madžarska pa mora za vsako ceno dobiti koridor do Reke in svoboden dostop do Jadranskega morja. V tem primeru bi se Madžarska zadovoljila s popravo meje v Vojvodini. 3. Glede Rumunije je Madžarska pripravljena pogajati se o tem, da se osnuje vmesna država, ki bi obsegala bivšo Sedmograško. Grof Bethlen bo priredil predavalno turnejo po Angliji, na kateri bo pojasnil madžarske revizionistič-ne težnje, kakor je to nedavno storil v Nemčiji. 4. Glede Češkoslovaške so madžarski revizionisti nepopustljivi in bi se pogajali le o morebitnih koncesijah v pogledu Podkarpatske Rusije, ki je zelo kompliciran problem in v zvezi s Poljsko ter Rumunijo. Glede Slovaške odklanjajo vsako samo delno revizijo, marveč zahtevajo vso. V poučenih krogih zatrjujejo, da je Mussolini Madžarom odsvetoval staviti tako velike zahteve in jim priporočil, naj bi se zadovoljili z manjšimi korekturami meja, samo da bi prodrlo načelo revizije mirovnih pogodb, nakar bi se s časom že dalo doseči še kaj več. Nemci izzivajo dalje Radio še vedno hujska proti Avstriji — Nova Intervencija Anglije in Francije v Berlinu. Pariz, 12. avgusta, r. »Pariš Soir« poroča, da sta francoska in angleška vlada storili nove korake v Berlinu in pozvali nemško vlado, naj takoj ustavi sovražno propagando proti Avstriji, ki se je zopet za-počela v nemškem radiju. Berlinska vlada je izjavila, da Habichtovega govora ni mogla preprečiti, ker je prepoved takih govorov prepozno prispela v Monakovo. V ostalem pa je nemška vlada obljubila, da bo ukrenila vse potrebno, da se incidenti z Avstrijo ne bodo več ponavljali. Z največjo napetostjo čakajo sedaj v Parizu in Londonu, ali bo nemška vlada zopet prelomila dano besedo. Če se bo to zgodilo, napoveduje omenjeni list odločno akcijo Anglije in Francije. Tudi ostali francoski listi poročajo v tem smislu in poudarjajo, da pomeni postopanje Nemčije očito provokacijo Francije in Anglije, pa tudi Italije. Izkazalo se je. da je bila intervencija Italije v Berlinu prav tako brezuspešna in pokazalo se bo, ali bo Mussolini dopustil, da postivijo Nemci izia-ve Rima na laž. London, 12. avgusta r. Dejstvo, da Je imel sinoči v monakovskem radiju nemški novinar Honig, ki je bil nedavno izgnan iz Avstrije, zopet govor, v katerem je otrtro napadal avstrijsko vlado in avstrijske oblasti, je vzbudil v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih največje presenečenje, ker je nemška vlada šele včeraj ponovno obljubila francoskemu In angleškemu poslaniku, da bo nadaljnje provokacije Avstrije nemudoma preprečila. Med Londonom in Parizom se je vršila danes živahna izmenjava misli, do konkretnih sklepov pa še ni prišlo, ker je večina angleških ministrov odsotna iz Lon-dona in so v Londonu mnenja, da Je za nadaljnje korake v Nemčiji neobhodno ~*treben sklep celotne angleške vlade. Pariz, 12. a v,etu s t a r. Senator dr. Arm-bruster je obvestil ziunanjega ministra Paul Boneourja, da bo takoj po z'cpetnem sestanku parlamenta vložil interpelacijo in zahteval pojasnil o razvoju avstrijslfo-npraških odnošajev in o odgtovoru nemške vlade na franocsko-angle£'ko demaršo v Berlinu. Svarila in grožnje iz Londona London. 12. avgusta, g. Nocojšnji listi soglasno ugotavljajo, da je Nemčija z novimi včerajšnjimi napadi iz Avstrije izgnanega novinarja Honiga proti Avstriji v monakovskem radija že v drugič prelomila dano obljubo. »DailT Herald* pravi, da bosta Francija in Anglija na podlagi te nove nemške kršitve razpravljali o izrednem zasedanju sveta D rušiva narodov, ker angleška vlada noče zapreti svojih oči pred tem novim incidentom, za katerega sedaj ni ved nobenega opravičila. List ugotavlja dalje, da preti Nemčiji nevarnost, da izgubi »voie-ga najboljšega prijatelja v Evropi, Italijo. Pričakovati je namreč treba, da se bo Italija pridružila Franciji in Angliji in da bo zahtevala energične ukrepe, da se napravi konec nemškemu vmešavanju v avstrijska zadeve. »Morainig Posti piše na uvodnem mesta, da povzročitelji poostritve avstrijsko. nemškega konflikta delajo Nemčiji zelo slabe usluge. List se bavi s stališčem velesil v konfliktu z Berlimom ter izvaja, d* je za sosede Nemčije, pa tudi z«a Anglijo, ki je neposredno manj interesirana, najpametnejše, da ojačijo svoja oboroževa-vanja v svrho obrambe. Za Anglijo je torej potrebno ojačenje vojnega brodovja. Po istem listu se nadaljuje izmenjava misli med Londonom, ParizJom in Rimom. Kubanski predsednik se je vdal in odstopil Zapustila sta ga tudi vojaštvo in policija, vlada pa je demisionirala Washington, 12. avgusta, r. Po vesteh iz Havane se je revolucionarni pokret proti predsedniku Machadu razširil tudi na kubansko vojsko. Del vojaštva se je uprl ter zavzel trdnjavo Cabano, odkoder so začeli streljati na taborišče Machadu zvestih čet v Columbiji. Med obema taboroma se je vnela ljuta bitka. Naposled so se uporniki morali umakniti, vendar pa imajo še vedno v rokah trdnjavo Cabano. Tudi v Havani je prišlo do velikih uličnih bitk in je moral Machado s člani vlade pobegniti v vojaško taborišče. Po ulicah so se vso noč vršile velike demonstracije in šele proti jutru je vojaštvo pregnalo revolucionarje. Machado se je nato zopet vrnil v Havano. Sedem oficirjev, ki so se pridružili revolucionarjem, so po prekem sodu obsodili na smrt in jih takoj ustrelili. Medtem se je sestal vo jaški svet, ki je pozval Machado, naj v roku 24 ur zapusti deželo, ker bi sicer prišlo do krvoprelitja. Trenutno še ni znano, ali se je Machado temu pozivu vdal. Ameriški poslanik mu je ponudil azil v Zedinjenih državah. Po še nepotrjenih vesteh se je uprla vsa gar-nizija v Havani, nakar je Machado pobegnil v spremstvu petih avtomobilov, oboroženih s strojnicami. Havana, 12. avigrusta AA. Predsednik kubanske republike Machado se je vdal. Zunanji urad je formalno obvestil diplomatski zbor, da bo Machado odstopil. O nasledniku še ni padla odločitev. Odposlanstvo letalskih oficirjev je obvestilo ameriškega poslianika, da so letalski oficirji proti generalu Herrari, dosedanjemu vojnemu ministru in da odklanjajo njegovo imenovanje za predsednika republike. Havana. 12. avgusta AA. Ves Machadov kabinet je podal ostavko. Vojaške enote na vsem otoku so se pridružile gibanju proti predsedniku Machadu. Tudi 400 mož .policije, ki je bila doslej zvesta predsedniku. se je pridružijo Mactoadovim nasprotni kom. Boji se še nadaljujejo Havana, 12. avgusta, g. Od danes opoldne divjajo ljuti pocestni boji, ki so zahtevali že mnogo' smrtnih žrtev. Več tisoč glava množica je opoldne napadla palačo predsednika, vdrla v vse prostore palače ter jih opustošila. Veliko število oboroženih revolucionarnih tolp koraka po cestah ter pleni v hišah pristašev liberalne stranke, od katerih je bilo nekaj ustreljenih. oddih — na počitnice Še prej pa vnovčite vse odvisne stvari, ki so v napotje. Kupcev nudi „Jutro" vedno dovolj. Danes 420 ponudb in povpraševanj. Hitlerju je pomagal do moči židovski kapital Senzacionalna razkritja bivšega Hitlerjevega intimnega zaupnika — Narodni socialisti so zbrali za svojo stranko nad pet milijard dinarjev Praga, 10. avgusta. O Adolfu Hitlerju in njegovem po-kretu se mnogo govori in piše kar je prav razumljivo že z ozirom na njegovo naglo zmagoslavno prodiranje, ki v zgodovini menda nima primere. Sodbe o njem so seveda prav različne, ker »emškl fi/ktatnr ni mož kompromisov ali popuščanja in ie zlasti proti svojim nasprotnikoiu in ^elo proti onim, ki ne priznavajo brezpogi/jnr njegovega poslanstva, trd in neizprosen. Hitlerjeva vsemogočnost v Nemčiji ima pred vsem za posledico množino panegirične literature, ki nekritično glorificira ne le njegovo delo, marveč tudi njegovo osebo. Druga plat zvona pa se zdi ravno tako malo kritična. Ocene Hitlerjevih sovražnikov, ki seveda v današnjih razmerah morejo zagledati beli dan samo v varni oddaljenosti od nemških mej, tudi v bodoče ne moreio veljati kot čist vir za objektivno presojanje. Še manj seveda žurnalistične senzacije o nearij-skem poo}-ze« z 90 km. Rasa! V pozni popoldanski uri nas soae* Iga, da smo nestrpni kakor sršeni. Nad sasav-ekimi hribi se ie vzpela mavrica, do polovice sega njen lok v ogromen črn oblak, ki obeta nevihto. Ali od juga je zavel topel veter, ohladil nam je potna čela, n« bo in ne bo ne dežja ne treska. Nismo žrebali, kdo pojde prvi y srak. Razume se: najnestrpnejši. Jaz. V odprtem letalu še nisem sedet Pomagajo mi v trup, kakor dobra dojilja neokretnemu otroku. Ko se preko dveh železnih klinov srečno skobacam v kotanjo, iz katere mi štrli samo glava, me še prepasajo preko ramen in navzkriž, da menda obsojenca na električnem stolu v Sing-singu ne bolj zanesljivo. In očala mi opasajo preko mojih lastnih, da mi jih veter v višini ne ugrabi. Kape pa ne poveznem čez lobanjo. Naj me vendar veter nekoliko zbrihta! Motor zabrni, propeler zapoje kakor Čmrlj, bolj in bolj burno se vrti in se v soncu svetlika kakor čarobno kolo. Kazalec, ki kaže brzino, nervozno njiha in miglja okrog številke 100. »Polet!« Solncu naproti Letalo po rahlem sunku odrine z mesta, le še parkrat poskoči kakor kobilica. Nato se začne vzpenjati. Imam občutek, da ležem navzgor po baržunasti preprogi. Malce se »Pelikan« še zanjiha, ko ga v bok zadene južni reter. Toda v velikanskem zavoju si je že priboril dostojno višino, nekaj izpod 500 m. Takole je razgled najlepši. Kako bi iskal in izbiral besede, da vam vso to lepoto opišem? Tako obsežna je. tako brezbrežna prekrasna naša pokrajina, da se presenečene oči ne morejo kar hitro napasti vseh drobnjav. Nad Fužinami smo, kaj ne? Temna Ljubljanica se tu svetlo pretaka preko jezovja. V ovinkih se nato leno zvija proti Vevčam. Studenec je pod nami kakor letovišče sredi zelenja. Po lokah se je gosto razraslo drevje. Tista bela oaza sredi polja je Devica Marija. Pogled sega daleč, do cerkvic na zasavskem vrhov-ju. Ko pa zavije letalo na levo, mi je hudo žal le eno: da so se prevzetne Kamniške planine zakrile z gosto meglo. Poljane se zdajle, v času zdravega zore-nia. kažejo v najčudovitejši pestrosti, v rjavem, v zelenem, v zlatem, v rdečem. In ceste so bele, kakor s sladkorjem posute. A kje je Sava, tisti naš dragi zeleni trak, ki povezuje ljubljansko pokrajino kakor dehteč, pisan šopek. Skoraj je ni videti. Zajedla se je ob desni breg. Z letala poševno vidim samo belo, prostrano sipino. Suša je. Ustne imam suhe od vetra, od 6olnca, ki mu letim nasproti. Nova Ljubljana Vsa razgreta in svetla kliče Ljubljana. V premočrtnem poletu naravnost nad njo! V smeri proti Rožniku! Pogledujem zdaj na desno, zdaj na levo: na široko razrasle Moste, nad prostrano bežigrajsko predmestje, do Viča in Rožne doline. Iščem z očmi vse prijazne vasi ljubljanske okolice, Tomače-vo in Jezico in Št. Vid, Tacen in Šmartno in Šmarno goro. Na levi Štepanjo vas in še dvajset drugih, ki jim imena ne vem. Včasi pa se moj pogled ujame v okroglem zrcalu nad mano in vidim: ves zaljubljen strmi tudi pilot Rado Hribar nizdol, samo zdravo zadovoljstvo sije z njegovega pogumnega obraza. Neštetokrat se sprehaja takole visoko in višje. Če bi bilo letenje »nevarno«, !»i on imel razlogov dovolj, da pusti »tega zlodja« in si poželi dolgo življenje. Tako pa... ali se ne zdi danes tudi njemu tale pokrajina najlepša? Saj lepša biti ne mor«. Navzlic vročini ne leži čad nad mestom in deželo, nobena meglica ne zastira razgleda. Ljubljana, toplo pozdravljena! Od nikoder drugod, kakor iz zračne višave, ne moremo pohlepneje in čarobneje dojeti tvoje rasti in podobe. Že nekaj let je, kar sem se prvič zasukal visoko nad teboj. Kakšna razlika, kakšen napredek! Nič več ni strahotno raztrganih ulic, podobnih škrbastemu zobovju. Osrčje mesta je bogato zgoščeno, nova Ljubljana pa tudi nezadržno raste daleč ven med zelenje. Ravno tekč ulice, kakor gosposke matrone se košatijo nove palače. Med njimi kraljuje nebotičnik. Dejal bi, da je kakor ogromna svetla ustna harmonika. Te bele orglice, skozi katere pojemo slavo novi Ljubljani!... Tivoli, jojme: torta! Ne morem pomagati: ogromna, prekrasno naci iana torta. Kopališče Ilirije je štiri oglata narezan, dosti velik smaragd. Vidim kopalce, podobne termitom. Vidim ljudi na ulicah, ki se radovedni ozirajo navzgor, kakor žejni vrabci, vidim tramvajske tračnice, na njih se pre- mikajo rdečkaste škatlice žveplenk. Gledam na glavni kolodvor, na štreno črnih kač. Neverjetno prostran je Masarvkov trg. Opazujem delo v umazani strugi Ljubljanice. Čudovito srčkani so novi parki in nasadi, najlepši gotovo oni fletni rondo na Hrvatskem trgu. Ali najsilnejši je vendar pogled na morje zelenja za Gradom, daleč tja čez Golovec, na Dolenjsko in v Zasavje. Tu se spočije oko, tu se napoji srce, da utripa v eni sami hvali: Pesem, pesem, pesem! Ti, naša zemlja! Dokoder so črte najlepše razpeljane in zaokrožene, tam je Plečnikova Ljubljana. Zdaj na povratku se spet izgubljam nad kasarnami, nad Zeleno jamo, nad Selom, že sem spet na deželi. Še en pogled na idile vzdolž Ljubljanice, na vlak, ki truden sopiha iz savske soteske, potem se malce zdrznem. Predsedniku Radu Hribarju ne da žilica miru, da se ne bi zavrtel tudi v spirale. Svedrasto navzgor, potem spet kakor pšica poševno nizdol. Še nekaj vijugastih krogov nad letališčem, nato nazaj nad hrastove gaje, proti Savi. Tam taborijo Hudoroviči. Zaokret. Jadrno, vedno nižje, tik nad drevjem, na letališče. Rrrsk... buti letalo ob zemljo, zdrči po ravnini, v velikem loku zavije proti hangarju, kakor besen zmaj, dvigajoč za seboj rdečkast, ognjen prah... O, ta naša zemlja, trda je, ali lepa, nepopisno lepa. Po njej smo, kar smo in kar še postati hočemo. Neizmerno okrepčan in vesel zrem za letalom, ki se znova dviga in nese proti Savi tovariša Toneta Zobca. Nato Črnogorca Milana. In vedno ustrežljivi predsednik še in še sprejema na letalo nove mlade pasažirje, jim kaže lepoto naše zemlje in jim tudi preizkuša pogum v velikih spiralah. Pa ni več strahu med nami! Kdor se je enkrat napil krasote naše zemlje z viška, bo še in še žejen. V zračnih višavah se ne more zaleteti ob noben konfin, ne ob telegrafski drog, ne ob pijanca. Tu se vdano potopiš v brezbrežje. Glej, svet je lep, človekovo stvarstvo je silno, ti sam pa si mušica, borna mušica. Topel večer in prijazen pomenek sta nas združila pri zakuski blizu kantine v gaju. In tam smo ob najpopolnejšem zadovoljstvu, ki se samo sebi smehlja, ugotovili, zroč na letališče, da je ljubljanski Aero-klub edini v vsej Jugoslaviji, ki lahko reče, da je dobil več, kakor je kdajkoli mogel pričakovati. Veselimo se prihodnje nedelje! D. Ravljen. Zlata, srebrna in — prva poroka Izredno trojno slavje v ugledni ljubljanski družini Ljubljana, 12. avgusta. V hiši št. 23 na Rimski cesti vlada v družini dvornega svetnika v p. g. Frana Vedernjaka že nekaj dni svečano razpoloženje, ki je danes doseglo višek. Je pa tudi vzrok za to: dvorni svetnik g. Fran Veder-njak praznuje redko slavje, zlato poroko s svojo verno življenjsko družico gospo Floro, roj. Hohlovo. Temu zlatemu dogodku pa sta se pridružila še dva: istočasno namreč praznuje tudi njima hči ga. Elza srebrno poroko z dr. Henrikom Stesko, sodnikom upravnega sodišča, a hčerka srebrno-poročencev in vnukinja g. dvornega svetnika in soproge se poroči danes v frančiškanski cerkvi z geometrom g. Tonkom silno čvrst in elastičen, gibek duševno kakor telesno. Ni čudno! Zgledna življenjska družica soproga Flora prisrčno skrbi zanj in ga s prijetnim humorjem zabava, kadar seveda gospod ni vprežen pri sejaii raznih društev, zlasti humanitarnih, (jk*-spod Vedernjak je bil vedno naroden in napreden mož ter je kot sodnik pokazal Mtkičem - Bojkamenskim. K takim trem važnim dogodkom, ki jih združene praznujejo kar tri generacije, že kaže čestitati res najiskrenejše. Dvorni svetnik g. Pran Vedernjak, ki se je rodil v Ptuju, bo 1. oktobra letos dosegel lepo starost 78 let. Navzlic letom pa je še Elitni kino Matica Telefon 2124 Danes Ob i, S, In uri BRIGITA HELM evropska Greta Garbo v čarobni muzikalni komediji SVATBENO POTOVANJE V TREH OSKAR KARLWEIS —- SUSI LANNER — OSKAR SIMA Umetniško vodstvo Joe May Glasba W. Jurmann in D. Kaper Dopolnilo Paramountov zvočni tednik svojo neupogljivost posebno v procesu zaradi septembrskih dogodkov v Ljubljani, katerih žrtvam se oddolžimo letos z odkritjem spomenika. Kot sodni predstojnik je bil precej časa tudi v Idriji, od 1899 pa je v Ljubljani, kjer mu je dala zadoščenje šele po prevratu narodna vlada, ki ga je imenovala za dvornega svetnika. Po upokojitvi je prevzel slavljenec predsedstvo naše najvažnejše socialne institucije, Pokojninskega zavoda, ki ga je vodil celih sedem let na splošno zadovoljstvo vse in-teresirane javnosti in oblastev. Grenka kaplja v življenju gospoda in gospe je bila smrt ljubljenega sina, ki je umrl pred nekaj let kot ravnatelj poljoprivredne šole v Bitolju. Njim zet dr. Henrik Steska pa je po rodu iz Litije ter je po študijah v Ljubljani, v Gradcu m na Dunaju stopil 1905 v politično službo. Dr. Steska, ki je tudi član izpraševalne komisije za politično-upravni strokovni izpit pri naši banski upravi, je priznan strokovnjak v svojem poklicu, ta vedno in povsod delaven znanstvenik, ki veliko piše v naše revije in je tudi zvest sotrudnik >Jutra« ter »Slov. Naroda«, kakor sta tast in tašča naročnika naših listov. Prav prisrčne želje gredo danes tudi mlademu paru Vanifi Steskovi in geomefcru Tomku Mikič - Bojkamenskemu, da bi v sreči in zadovoljnost'. preživela prav tako lepa slavja, kakor oba starejša para. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-čica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. "V jutrnem solncu- vrh gore 1 OJ m A ctnC in utr- neobcutljlv* »J* zvečer zo-jena s športom ^ se pC. pet razvajena ženska, polnoma fT^ptitovtEUda negovanadokoncevPeurc dl Creme de chaque nežno. nje polt čudovito lepo » no / 7 \_ I-IIDA Creme de chaque heun Delavski dom bo te dni dograjen Ljubljana, 12. avgusta. Na vogalu Bleiweisove in Gospoevetske ceste ee je dvignila v višino treh nadstropij impozantna stavba Delavskega doma, ki je v kras vsej okolici in v ponos Ljubljani. 9tavbo so pričeli graditi lani proti konci centralna kurjava. Vsak oddelek, moški, kakor ženski ima posebno dnevno sobo, skupne umivalnice in snažilnice. V tretjem nadstropju dobe spalnice vajenci. Ti ne bodo preskrbljeni samo s stanovanjem, marveč bodo imeli tudi svojo avgusta. Gradbena dela je prevzela stavbna tvrdka inž. Josip Dedek. Ondi je bila nekoč gramoznica, ki so jo sčasoma spet zasuli. Pri prvih delih je bilo treba velike previdnosti in so morali dolgo časa kopati in preizkušati, preden so prišli do zdravega terena- Z zgraditvijo Delavskega doma }e izvršila mestna občina zelo pomembno eocialno-kulturno delo. V novi zgradbi dobe zatočišče socialne ustanove, ki jih Ljubljana še vedno pogreša. Delavski dom bo važen faktor pri vzgoji in splošnem kulturnem podvigu našega delavstva, zraven pa bo stavba rešila stanovanjsko vprašanje vsaj za kopico onih, ki eo bili doslej brez strehe in doma. V prvem in drugem nadstropju bodo prenočišča za stalno nameščeno delavstvo v Ljubljani, za ženske kakor za moške, ki bodo imeli ločene dohode do svojih bivališč. Sobica bo stala približno 150 Din mesečno, to pa s kurjavo, razsvetljavo in snaženjem ter pranjem posteljnega perila vred. V hiši bo učilnico pod strokovnim pedagoškim vodstvom. V visokem pritličju bo nameščena Borza dela. Razporeditev pisarniških prostorov bo vzorna in imajo popolnoma ločene vhode, odnosno izhode delavci in delavke, delodajalci in nameščenci urada. Tudi bodo tam posebne čakalnice, tako da ne bo nobenega postavanja in zbiranja na cesti, kakor eo ee bali nekateri sosedje, ki so bili proti temu, da se zgradi stavba na sedanjem prostoru. Spodaj v kleti bo javna kuhinja, ki bo do dveh tretjin pod trotoarem. Izdajala ee bo tam samo enotna, toda tečna hrana. — Karantenska štacija bo v L nadstropju- Delavski dom, M bo takorefeoč pravi delavski hotel, bo upravljala mestna občina po socialno - političnem uradu. Stavba je že do mala popolnoma dogotovljena, in sicer pod vodstvom g. inž. arh. Mušiča. Otvoritev bo sredi oktobra. Prisrčno slovo Z včerajšnjim dopoldanskim brzovlakom Je g. general Dragomir Popovič s svojo gospo zapustil Ljubljano. Na kolodvoru so se zbrali številni odlični predstavniki in slovo je bilo nadvse prisrčno. V imenu Ljubljane »e je poslovil župan g. dr. Poc. pospe Desanki pa so posamezni predstavniki in dame izročili obilo prekrasnih šopkov. Zbran je bil seveda ves oficirski »bor s divizionarjem Cukavcem na čelu, svirala je vojaška godba. Bil je to ponoven dokaz izredne priljubljenosti g. generala Popoviča in njegove gospe, ljubljanske rojakinje. Letno gledališče v Rušah r« mhm; m mm, f itlfl^ Takole prijetno in hladno Je v letnem gledališča v Rušah, kjer bodo danes popoldne spet ponovili učinkovito prirejene »Bokovnjace« »JUTP.Or 5t. 1SS 4 Nedelja, 13. M. 1933 Za napredek lepe Dolenjske Še mnogo dela in žrtev je Trebnje, 12. avgusta. Ni še dolgo tega, kar so Dolenjci planili na dan iz svoje dotedanje otopelosti in se pričeli živahneje zanimati za povzdigo in napredek svojih krajev. To delo je bilo težko, ker so dolga leta zapuščenosti in zapostavljanja zapustila mnogo občutnih sledov, katere bodo le dolga leta zopet mogla izbrisati. Za povzdigo naših prikupnih in lepih krajev bi bil predvsem potreben sistematičen načrt, ki bi ga bilo potem treba dosledno izvajati. Potrebe dolenjske strani naše banovine so izredno velike. Predvsem elektrika. A ne le za razsvetljavo, nego sploh za vsako gospodarsko življenje. Danes je nemogoče izvajati kakršnakoli večja dela brez nje, niti vodovodnih, ker bi potrebne pogonske sile bile brez elektrike mnogo dražje. Enako je nemogoč razvoj katerekoli industrije v naših krajih, četudi je narava sama ustvarila vse pogoje z zelo dobrotno roko. Niti letoviščarstvo ne more uspevati brez elektrike v zaželjeni meri, zato je življenjskega pomena začetek že zasnovanih del za elektrifikacijo dolenjskih krajev. Ko bo vse to izvršeno, bo mogoče z mnogo manjšimi stroški misliti na nešteto drugih potrebnih javnih del, katera sedaj pomanjkanje elektrike onemogoča. Enako važen problem naših krajev so komunikacije. Naše ceste kmalu ne bodo mogle več ustrezati prometu, ki se iz leta v leto vse bolj razvija in zadaja skrbi. Čeprav je naša glavna cesta zvezna gospodarska žila med mnogimi važnimi pridobitnimi središči naših krajev, ji vendar oblasti posvečajo vse premalo pozornosti. Danes še sicer kolikor toliko zadošča potrebam, vendar pa javna dela niso namenjena sedanjosti, nego vedno prihodnjim letom in celo desetletjem. Glede na stalni razvoj naših krajev je to vprašanje prav tako pereče, kakor vprašanje elektrifikacije. Vsako leto zamude pomeni velik zaostanek v napredku in blagostanju teh krajev, ki so vsi že itak v dolgih letih zapostavljanja in zapuščenosti dovolj pretrpeli drugim krajem v prid, zaradi česar so sedaj njihove zahteve toliko bolj upravičene. Kraji, ki so doslej živeli zaradi izdatnejših dotacij boljše gospodarsko življenje, uživajo že desetletja naravnost ogromne koristi od svojega gospodarstva in tujskega prometa, zato zdaj ne bi bilo treba do zadovoljivih uspehov nepravično, ako bi dolenjski kraji dobili večje pomoči. Kakor nudi Gorenjska s svojimi mikavnimi planinami mnogo razvedrila letovl-ščarjem in tujcem, tako ga nudi tudi naša Dolenjska, ki se preliva iz griča v grič. Dolenjska lepota je nasprotna od gorenjske, pa vendar je ne smemo niti malo zapostavljati, ker nam obisk tujcev, iz leta v leto večji, dokazuje brez naše samohvale, kako lepe naravne pogoje imajo naši kraji za rajvoj tujskega prometa. In kolikor se lokalni činitelji tudi z osebnimi gmotnimi žrtvami trudijo za napredek svojih krajev, toliko malo pokazujejo za to delo zanimanja merodajne oblasti, od katerih bi upravičeno največ pričakovali. Med tem ko vsa gorenjska in štajerska leto višča uživajo vse mogoče popuste, najbolj občutne pri brezplačnem povratku do mesta stalnega stanovanja za vse letoviščarje, naša dolenjska letovišča ne uživajo teh pravic, čeprav so uradno priznana kot letovišča. Kako paradoksno je tako postopanje, nam najjasneje dokazuje dejstvo, da imajo te popuste in olajšave letovišča na Štajerskem, kamor zahajajo vsekakor bolje situirani ljudje, kakor v naše kraje, dočim k nam zahajajo srednji sloji, katerim je ceneno življenje važnejše, vsak lu-ksus pa nemogoč. In kljub temu imajo bogatejši popuste na vseh straneh, povprečno situirani sloji pa nikjer. Zanimivo bi bilo sedaj le še vedeti, zakaj se prav za prav podeljuje nekaterim krajem pravica naziva letovišča, ako niso s tem povezane tudi vse olajšave, katere država dovoljuje letoviščarskim krajem. Vzporedno z vprašanjem elektrifikacije, povzdige komunikacij in pogojev za uspešni razvoj tujskega prometa bi bilo potrebno tudi sicer skrbeti za higiensko povzdigo naših vasi z zgradbo prepotrebnih zdravstvenih domov in drugih ustanov, ker je Sizifovo delo pospeševati le enostranski razvoj, dočim vse druge javne potrebe ostajajo še dalje zanemarjene, kakor so bile doslej. Upamo, da bo v tem in v prihodnjih letih posvečeno Dolenjski več pozornosti, ker uvidevnost od strani oblasti tudi vzgojno prav dobro vpliva na narod, ki dobi zaupanje in potem tudi sam prav rad marsikaj žrtvuje. Sistematično in smotreno izvajanje gospodarske obnove in povzdige naših krajev je danes imperativ, katerega nihče ne sme prezreti. S. N. Položaj naših ljudi v Argentini Obupno pismo iz Buenos Airesa — Brezposelnost in glad V nedeljo smo objavili dopis iz Anto-fagaste, v katerem nam je naš dopisnik očrtal položaj naših izseljencev v Čili. V naslednjem objavljamo dopis, ki govori o položaju jugoslovenskih izseljencev v Ar-gentiniji, kamor se še dandanes zelo radi izseljujejo ljudje iz naše države. Prepričani smo, da bo ta opis tamošnjih razmer marsikoga odvrnil od tako tveganega poizkusa. Dopis se glasi: Buenos Aires, sredi julija. V državah Južne Amerike je položaj izseljencev obupen. Gospodarska kriza je silno težka. Jugosloveni, ki so se izselili v te države, preživljajo danes svoje najtežje dni. Najmanj 40 odstotkov našega iz-seljenstva je danes popolnoma brez zaslužka. Tisoči so že mesece in mesece brez dela in toliko in toliko jih je, ki ne delajo že leto dni in še več. Tisoči Jugoslovenov v Južni Ameriki danes dobesedno stradajo. In ne sme se pozabiti, da so ti ljudje v najboljših letih življenja. Pomoč je nujno potrebna, toda kako?! Seveda: omogočiti se jim mora delo, zaslužek. To je najvažnejša točka našega izseljenskega vprašanja, to je 99 odstotkov vsevkupne pomoči, ki se more nuditi našim izseljenim rojakom. Razmere tu so res zelo težke, toda če se stvar presodi nepristransko, se mora uvideti, da je možnost zaposlitve tu vendarle mnogo večja, kot pa v katerikoli evropski državi. Južnoameriške države, in tako tudi Argentina, so v začetnem stanju svojega razvoja, z ogromnimi upi za bodočnost. Tu mora potemtakem življenje teči veliko bolj živo, kot pa drugje. Toda izseljenec se nahaja v tujini. Ne pozna ljudi, ne običajev, ne jezika. Zato mora imeti kako za-slombo, ki naj bi pač bile organizacije, katere naj bi skrbele za njegovo zaposlitev in se tudi drugače zanimale za njegovo življenje. Sistematično zaposlovanje! Vse take organizacije naj bi se združile v zvezi, ki naj bi imela svoj sedež v Buenos Airesu, središču našega južnoameriškega izseljenstva. Zveza bi morala dobivati podporo iz izseljenskega fenda, ker je to izseljenski denar, a če bi to ne zadostovalo, naravnost iz rednega državnega proračuna. S to podporo bi se krile glavne potrebe vseh organizacij zveze. Taka organizacija bi zelo veliko koristila i izseljencem i domovini i v gospodarskem i narodnem pogledu. Treba je namreč priznati, da je vse kaj drugega, če se izseljenec vrača v domovino gospodarski okrepljen in navdan z ljubeznijo do domovine, kot pa če se vrača gol, bos in razcapan ter s polno glavo pre-vratništva, s katerim ravno take do skrajne obubožanosti dospele in zato tudi njihovemu pogubnemu vplivu lažje pristopne izseljence pita tu izdajalska protidržavna emigracija. Kar se tiče reimpatrijacije, je treba reči odkrito, da ta ni nikakršna rešitev izseljenskega vprašanja. V domovini je itak dovolj brezposelnosti in največ naših ljudi je ravno zato šlo čez morje, ker doma ni OMB PRI SPLITU HOTEL BELLEVTJE, nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do 80.—■. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo. 120 Baška, hotel Grandič morsko kopališče. Poceni bivanje. Prospekte gratis. 179 bilo dela in zaslužka zanje. Zato je tudi nesmiselno, da bi vračali domov ljudi, prave berače, ker bi prinesli domov še večjo bedo, kot so jo zapustili. In reimpatrijacija tudi stane ogromnega denarja. S tem denarjem bi se tu dalo ljudem pomagati, da bi premagali najhujše težave, prišli v do-glednem času do kruha in zaslužka in se potem vrnili v domovino prerojeni in gospodarski okrepljeni. Reimpatrijacija je potrebna samo v izjemnih primerih. Če ima izseljenec doma možnost za življenje, tu pa propada, potem ga je pač treba poslati domov. Da se res zadovoljivo reši naše izseljensko vprašanje, je pa predvsem pač najnuj- nejše potrebno, da prihajajo v tukajšnja naša državna predstavništva res pošteni in sposobni ljudje, ne pa, kakor se je le pre-rado dogajalo, taki, ki so svoje službovanje v Ameriki izkoriščali v svoj osebni prid. Treba nam je takih, ki imajo dušo in srce za izseljence in njegove potrebe, da bodo naši izseljenci mogli imeti polno zaupanje vanje in v njihovo delovanje. Na vprašanje, ali je v današnjih časih priporočljiva izselitev v Argentino, pa pač ni treba še posebnega odgovora. Če je že sedaj najmanj 40 odstotkov naših izseljencev brez dela in zaslužka, menda vendar ne bomo priporočali, naj še drugi prihajajo stradat semkaj! Duhovi zahtevajo denar Nenavadno praznoverje po južnosrbskih vaseh — Vas Bogojevcl se že od velike noči bori z duhovi, ki zahtevajo denar za cerkev Skoplje, 10. avgusta. V mnogih srbskih vaseh na jugu so se že često pojavili primeri nenavadnega praznoverja in tudi prave verske blaznosti. Mnoigi taki primeri s-o nekaj dni razburjali kako vas, .pa so se potem polegli in pozabili ter se pozneje v drugi obliki pojavili spet v kaki drugi vasi. Bili so primeri, da se je med veselim rajanjem na kaki sva.tibi eden od jostov naenkrat presenečenem društvu predstavil kot zaupnik tega ali onega svetnika ter pozval potem vso vas, naj v nočnih urah koplje na gotovem. mestu, da bo odkrila tam starodavne relikvije. Baje so taki božji navdahnjene i odkrili že nekaj ostankov starodavnih cerkva. Med vsemi takimi ta podobnimi primeri prazn.ovenjp. im verske blaznosti pa ima rekord vas Bogojevci bllizu Pločnika. V tej vasi se namreč že od lettošnjjiih velikonočnih praznikov ponavljajo duhovi, ki zahtevajo od vaščanov, naj vrnejo denar, za katerega so ndihovi predniki prikrajšali božje hranne. Med velikonočnimi prazniki se je v imenovani vasi v hiši kmeta Damjana Milenikoviča prvič udejstvotval tak duh kot neizprosen izterjevalec cerkvene imovine. Domačin hiše, v kateTi so se prvič pojavili duhovi kot neizprosni izterjevalci, je spilošno znan kot miren in pre-vdaren kmetovalec in tudi od njegove rodbine ni nikogar, ki bi bil kazal znake nag-nenja k raznim blodnjam Duhovi pa se pojavljajo tudi v drugih hišah in to že ves čas od svojega prvega poseta. Ko je Damjan ves preplašen pripovedoval sosedom o prvem obisku drnhov, kako se je sredi noči v sobo vlila nenavadna svetiloba kakor od mo&nega bliska, ta kako se je začelo po vsej hiši strahovito ropotale in gTimenje, med katerim pa »o nekatere ženske njegove rodbine slišale votle gilasove: »Vrnite denar, ki so ga va/ši predniki vrzeli cerkvi!< Vsi prebivalci »o takrat preplašeno zaMinjali nevidnega izterjevalca, naj se toenejše izraizl, kaj hoče, pa jim je med ropotanjern in treska-njem samo donelo nekaj o vrnitvi cerkvenega denarja da ne bo pogubljena vsa družina. Kmalu so se začeli duhovi na podo- ben način v nočnih urah uveljavljati tmdl po drugih hišah to so se va&čani seveda zatekli k popu, misleč, da bo on s svoj-o molitvijo, križem in blagoslovljeno vodo gotovo odgnal duhove, pa naj bodo oni svetniški ali zilobni. če so zlobni, se bodo ustrašili molitve, križa in blagoslovljene vode, če pa so dobri, bodo pa gotovo privoščili mirno življenje revnim vašča-nom. To pričakovanje jpa se ni uresničilo. Vedno še ropota in bobni po raznih h.I5ah in če strahota i obiski teden ali otva prenehajo, in so bili ljudje že prepričani, da so se jih duhovi usmilili, pa so se nenadoma nočni obiski duhov poja.vilB 5e v hiuGši obliki. Duhovi so doslej še nevidni, a kakor pravijo vaščani, ni pred njtmi vama nobena ključavnica. Ko si ipo strahovitem ropota in vriščiu ljudje opomorejo od strahu, najdejo odprte vse svoje, prej še tako skrbno zaklenjene shrambe. V shrambah pa ničesar ne maijka in hočejo duhovi najbrž z odpiranjem dokazati svojo veliko moč, da bi si lahko sami vseli, kar zahtevajo. Glasovi, ki se slišijo med peklenskim hruščem, ne povedo ničesar razen tega, kar je že slišala Milen-kovičeva rodbina. Zanimivo je tudi, da bo si dmhovi r nesrečni vasi iz/brali tekom tednov nekaj zaupnikov. Ti zaupniki bo mlade ženske lz raznih zadrug, ki večkrat na teden popolnoma spremenijo svoje obnašanje. Po vasi hodijto kakor mesečniki, ponoči pa jih nobena sila ne obdrži doma in jih navadno zjutraj najdejo starši in možje v kakem gozdu zatopljene v molitve. Te ženske pripovedujejo potem, da jim etabo-vti pred svojimi poseti zapovedujejo, naj se zatečejo v kak gozd ali pa na pokopališče. V hišah, ki »o bile že večforat deležne obiskov duhov, so nekajkrat že prenočevali oMastni organi, ki so upali, da bodo ob takih prilikah razkrinkali čudne duhove. To pa se jim ni posrečilo, dasi so slišali v hiši nenavaden ropot in čudne gla-sove, glede katerih pa niso mogli dognati, od kod prihajajo, ker so vpili vsi člani družine v svojem strahu m. razburjenju. KMETIJSKI VESTNIK Širjenje kitajskega Priljubljeno rodbinsko kopališče na gornjem Jadranu z lepimi m prostranimi plažami. — Dolgo obrežno šetališče s prekrasnim parkom in moderne vile. Izvrstna voda in električna razsvetljava. Dnevni izleti po kopnem in morju, tenis igrišče in razvit plavalni in ribarski šport. 176 obdelovanja žita »Potreba je najboliši učitelj«, so rekli že stari Grki. Ta rek se je letos prav uresničil pri ^aših dolgoletnih prizadevanjih, da bi uveljavili in razširili kitajski način obdelovanja žita. ki se je prav dobro ob-nesel, kjerkoli so se ga resno oprijeli. Tudi tisti, ki se na naša lanska pisanja o novem načinu obdelovanja žita zdaj oglašajo, se po večini hvalijo z doseženim uspehom. Nekateri redki pa niso dosegli pričakovanega pridelka, kar sami upraviču-jejo s tem, da se niso točno držali navodil, temveč so žito le enkrat okopali in obsu-li namesto trikrat, kakor smo pisali. Ker se zanima neka socialna javna ustanova v naši banovini za uspehe teh poizkusov, prosimo, naj nam pošljejo vsi, ki so napravili lani poizkuse, svoja poročila in po možnosti tudi fotografije, ker so gotovo tu in tam fotografirali ta čudež rodovitnosti. Kakor je resničen rek, da je za vojno treba denarja, denarja in spet denarja, tako je treba za vsak še tako koristen nov nauk pouka, pouka in spet pouka. 2e več let smo naglašali, da kupuje dobra polovica naših srednjih in malih kmetov večino leta krušno moko. Dokler se je dal kupiti kruh iz izkupička za les, živino, hmelj in vino, je še nekako životaril naš kmet. Danes pa ne nese nobena kmetijska pa- noga toliko, da bi mogel naS kmet dobiti iz izkupička za prodane pridelke dovolj denarja za nakup krušnega žita. Poudarjali smo iz leta v leto, da bo treba pač povečati v naši banovini pridelek žita, če hočemo obvarovati sebe in otroke gladu, ki že trka na vrata. Kako pa naj povečamo žitni pridelek, ko je lanska suša prisilila našega živinorejca, da je v škodo prodal živino, a nI denarja za nakup umetnih gnojil. Kakor je važno gnojilo za množino pridelka, vendar pa ni poglavitno za obilno letino. Vedeti namreč moramo, da živi rastlina v 90 odstotkih svoje gmote iz tistega dela zraka, ki mu pravimo ogljikova kislina, in iz vode in svetlobe, kar je vse zastonj. Le desetino dajemo v gnoju zemlji, ki nam povrne stoterno naš trud. Glavno je potemtakem, da gleda vsak kmet, da ima čimveč teh najcenejših tovajm, ki jim pravimo žitne bilke. Pri večini naših kmetij pa je obseg prav omejen, saj sestavljajo večino naših polj takšne njive, kjer rase komaj po mernik posejanega žita. Njive se ne dado raztegniti, ker stoje po mejah mejniki in čuvajo strogi zakoni posestno stanje vsakega državljana. Da se pa ukreniti nekaj drugega. Podaljšati se da z majhnim trudom klas ter povečati množina klasja ln teža posameznega zrna. že večkrat so priporočali odbiranje ali selekcijo, ker le tako se dado dobiti rastline z boljšim donosom in se ta donos podeduje od roda do roda. Likovič Joža : žalostna gora Zadnjič se mi je stožilo po naših krajih in ljudeh konec Barja. Nič me ni zadržalo v mestu, nad katerim je že dolgo ležalo poletje, belo in žgoče. Rože so že davno zgubile pomladansko, sladkobno svežost. Okna gosposkih hiš se ne bleščijo, tesno so zaprta, bogatini so odšli k morju. Samo otroci iz predmestja in mali ljudje so še ostali, ti si poiščejo cenenega oddiha pri okoliških vodah za Rožnikom in ob Savi, med črički in leščevjem. Mesto je nehalo utripati, komaj se zvedavim dimnikom še zlju-bi, da puhajo črne saje, ki se kmalu raz-gube v migotajoči sopari. Tako sem si zaželel samote in češmi-lja, rad bi stopil na tihe košenine, nekam v toplo reber, prav pod lipe na naši Žalostni gori, kjer ni laži in puhlosti! Počasi sem spel v breg; tukaj ni bilo treba stopati z natanko istimi koraki, kakor jih predpisuje gospoda v mestu. Tudi sem smel zreti v boSji svet z lastnimi očmi in nemoteno uživati razkošje rosne narave... Spočelo se je belo avgustovo jutro brez oblačka in skrbi, ono jutro, ko se sredi stvarstva neslišno poslovi poletna noč od strmečih zvezd in ne veš, kdaj se dotakne zemlje sonce s svojim zlatim čelom. Pravljični smehljaj Barja v teh jutrih je nepopisen. Malo megle, malo hrepenenja, oblaček nad Pokojiščem, zgoden čolnar na Ljubljanici___ Na Žalostni gori je pozvonilo sedmo uro. Potem je pognal samčka Šentajnar na tretjem hribčku, zdramil se je Sv. Lovrenc na prijaznem holmu in vsa božja žlahta pod Krimom. Od Preserja so se vsule prve ženske, ki so se vračale od rane maše; v hlevih se je oglašala živina, jutro je mežikalo pri slehernem oknu in lini. Pred Kamnikom sem se spustil v goščavo; zlate mimice so br-zele po kosmatem lapuhovem perju. Ko-bilarji so se oglašali v lazu, rosa je ka-pala z mladih brez. SvilenČaste pajčevi-ne so se skrivnostno pregibale, se trgale in zgubljale v vlažni senci. Na Sodnem vrhu in Žabjem gradu so žvižgali razposajeni kosi, ki so se napili medenega vinčka v češmilju. Na pobočju se mi je odprl jasen razgled po Barju. Nad vasmi so se svedrali tanki dimčki, sto skritih jaškov je oživelo, sto rjavih hiš je obiskalo sonce, tisoč src se je zganilo! Še en veličasten smehljaj se je utrnil preko planjave: Bog je šel s svojim nevidnim prstom preko zemlje in se je dotaknil najnižjega bitja. Čudovito tihožitje ! Edino vlak je kalil to svečano razpoloženje poletnega jutra. Kakor nabrekla, pretegnjena pošast je drvel čez barjanski svet, se hrupno vrgel preko mostu na Ljubljanici in za hip postal, neprestano sršeč in nezadovoljno goltajoč. Pa se je zopet zagrizel v breg, divje vrisnil in se zgubil med skalnimi za-sekami. Tako sem se po dolgem času približal našemu svetišču na gori in postal vrh stopnišča, ki vodi na mehko trato. Tam je ostalo še vse pri starem, nedotaknjeno in sveto. Semkaj še ni seela neusmiljena roka, ki ji pravimo kultura. Štirinajst postaj križeveara pota. počrnela opeka, mahovi na zidovju, železne vezi na oknih... Obšel sem križev pot. Nič se še ni odkrhnilo od drage častitljivo-sti in skromnosti! Podobe so ohranile nekdanji sij, Jezusov obraz ie ostal kro-tak, Judje krvi željni, jeruzalemske žene objokane in drobne. Oddrznil sem stranska vrata in pobožno vstopil. Ta-jinstven somrak je napravljal svetišče skrivnostno, večnost se je selila med oboki; po ozkih stopnicah, ki vodijo nekam na stranski kor, so tihotapili mra-kovi in se sramežljivo odmikali. Obrazi svetnikov so bili beli, oči velike in polne hvaležnosti, Marija na oltarju pogreznjena v žalost in bridkost. Poljubi romarjev so se še svetili na marmornih stopnicah pred velikim oltarjem, na zlatih svetinjah in zaobljubljenih spominih. Nobene groze in tesnobe zaradi misli na večnost, sami spomini in zaobljube, ki ne vežejo ampak dvigajo in osrečujejo ubogega človeka. Semkaj so prihajale naše matere, da potožijo težave in martre Njihovi obrazi so bili podobni gramplastim jabolkam, ki prezgodaj dozorijo in nagubajo rdečkasto kožico. Molitev teh žena je bila priprosta, konča-vala se je s tisočerimi križi, ko so ustnice šepetale prastari amen. Kleče so se plazile okoli velikega oltarja in trpele z Marijo sedem žalosti. še se spominjam nekega romarskega dne v poletju, ko smo šli z materjo na Žalostno goro, kjer je bilo veliko opravilo. Množice romarjev so se vsipaie s širneea Baria, od polhovgrajskih globoč do ižanskih zavodov, kjer se je nekoč igral hudič s Krimom, od Menešije do rakiških senožeti. Gospodarji, nerodni pastirji, matere, čolnarski hlapci, dekle- ta s kito rožmarina v molitveniku. Čudoviti prizori! Težke kmečke obleke, barvani naglavni robci, zaguljeni čevlji iz kravjega usnja, razpokane dlani, revščina in vonj po senu, srca pa mehka in polna otročje udanosti. Po maši smo sedli z materjo v breg pod cerkvijo, da se pokrepčamo s sladkimi odpustki. Romarji so iskali senco v leščevju, dekleta so se smukala med brinjem. Čudovit pokoj poldneva je ležal vsepovsod, na Barju, med revnimi kajžami, pod lipami, vrh zlatega cerkvenega jabolka, kamor se je zatekla ne-vgnana postolka. Še železna kača je nehala drgetati, vsa mrzla in strupena je ležala sredi poljan in njiv, noben pisk ni presunil poldanskega miru. Čreda brezbrižnih oblakov se je gnetla nad Lipovcem, v bukovju je štel detel kratke minute, kačji pastirji so se bliskali nad mrtvo mlakužo. Na Žalostni gori je pa sladko prizvanjalo. Ko so se udarjali bronasti klicarji v starodavnih linah na svoja široka prsa, je romala moja duša po vrheh naših gora nad Barjem, od cerkve do cerkve, od znamenj na razpotjih do Komina na Ljubljanici, pokle-kala pred bornim domačim pragom ter se vračala mirnejša in vedrejša. Še barjanska zemlja, ki tako težko rodi, se mi ni zdela tedaj črna in grenka. Vse je bilo polno ljubke prikupnosti, sv. Trojica nad Vrhniko, graščinska Bistra in vsa boljša žlahta od Figarčka do Mrku-na na Bregu, mlin na Izvirku, čegar vrata so kamenita kakor graščinska pod goro. košati orehi, polni zlatega leska, krtine na ledinah, jaški, kjer smo se tolikokrat igrali in čakali bogve kaj. V zvezi s tem smo lansko leto priporočali tako zvani kitajski način obdelovanja žita s sajenjem, presajanjem, okopa-vanjem in obsipanjem žita. Kakor pa rade padejo še tako dobre besede na kamenita tla in ne obrode sadu, tako smo se prav bali, da bo tudi z našim novim naukom enako. Zavedali smo se namreč, da je težavno verjeti v samo pisano besedo. Naš kmet bi bil prišel že davno na boben, če bi poslušal vsakogar, ki mu kaj kvasi o novotarih pri kmetovanju. Toda že v jeseni smo bili veselo presenečeni, ko smo dobili od raznih strani vprašatia, kako je razumeti to, kako ono pri kitajskem načinu obdelovanja žita. Ta pisma in mnogi vpraševalci nam nalagajo dolžnost, da letos ponovno obrazložimo ta uspešni način, kako bomo pridelali več kruha v naši banovini. Kitajski način obdelave žita je prav enostaven, saj je povsem sličen obdelavi koruze. Z riževnikom (markerjem) potegnemo po dobro prebranani njivi po 20 cm narazen po dolgem ln počez vrste. Na križišča posadimo kakšne 3 cm globoko po tri zrna najlepšega žita, ki smo ga po klasih odbrali, če je mogoče že na njivi. Cas setve je kolikor mogoče pospešiti, tako da pride žito že v drugi polovici septembra v zemljo-Najbolje je sejati v pognojeno krompirišče, kamor se seje navadno ječmen. Ker porabi na ta način sejano žito le eno četrtinko prostora za isto količino pridelka, vzamemo lahko polovico krompirišča za ječmen, drugo polovico pa za pšenico ali rž. Kdor le more, naj potrosi pred vlako še po 50 kg 6uperfosfata in kalijeve soli na mernik poset ve (eno osminka ha). Po preteku 3 do 4 tednov zrase žitnim rastlinicam že tretji list. Tedaj populimo odvišne bilke iz šopa vse do ene, tej pa prigrenemo toliko prsti, da obsujemo rastline za kakšne 3 cm na visoko, tako 1a je najnižje kolence lepo obsuto. V nadaljnjih 3 tednih se obsuta rastlina tako obrase, da požene že kakih pet obrastnikov iz obsute bilke. Ko dobijo leti tretji list, jih spet obsujemo za dobre 3 cm. Ce je jesen topla, lahko obsujemo žito še tretjič že v jeseni. Kadar pa je neugodna jesen, ga moramo obsuti v zgodnji pomladi, dokler se žito še ne premakne in ne prične rasti. To je vsa umetnost kitajskega obdelovanja žita. Najvažnejše je pri tem, da se držimo prav do pike vseh točk navodila, kajti opustitev ene same točke nam popolnoma skvari uspeh, kar so se lahko letos prepričali tisti, ki so zgrabili ta novi način le površno kakor tisti rojaki pisca tega članka pred leti, ki so mislili, da je skrivnost v žitni sorti. Pokradli so mu skoro ves pridelek in ga vsejali na navaden način. Ko je žito dozorelo, so pa videli, da so sejali čisto navadno domačo rdečo goli-co, kar jim je pisec tudi pritrdil. Pa pravijo trdoglavneži, da je preveč dela z novim načinom, a pri koruzi jih ne plašijo sajenje, dvakratno okopavanje ln obsipa vanje, čemu bi ravnali baš z žlahtne jšimi žiti po mačehovsko? Poglejmo, koliko dela res vzame ta reč. Mernik posetve nam da za 20 ur dela pri sajenju in 60 m* pri poznejšem obdelovanju, skupaj torej 80 ur ali osem delovnih dni po 10 ur, kar bi zneslo v denarju 160 Din, če računamo 20 Din za delavca na dan brez hrane. Dva delavca nasadita žito na mernik posetve v enem dnevu, trikrat ga pa okopljeta in obsujeta v treh dneh. Kolik je pa dobiček? Po dosedanjem načinu setve je dal mernik posetve največ šest mernikov pridelka. En mernik je šel 6pet za seme in jih je ostalo Ie pet za rabo. Na novi način pa se posejejo na merniku posetve največ štirje kilogrami pšenice, ječmena ah rži (odnosno pol kg prosa) m nam ostane že pri semenu mnogo prihranka, na primer pri pšenici 20 kg v vrednosti 40 Din. Pridelek na površini ene osminke hektara po kitajsko obdelanega žita je najmanj štirikratni dosedanji pridelek, mogoč pa je tudi do osemkratni. — Na enem merniku posetve torej prav lahko pridelamo 24 mernikov, to je za 18 mernikov več kakor dosedaj (ali v denarju 900 dinarjev več.) Toda pri nas ne gre toliko za denarno vrednost povišanega pridelka, kakor za pridelek sam, ker še dolgo ne bomo pridelali dovolj krušnega žita za domačo porabo. Pomislimo, da je v naši banovini skoro 100.000 bajtarskih družin, ki imajo po nekaj sežnjev zemlje in kopico otrok. Tem malim posestnikom so namenjene te besede. Prepričani smo, da bo kljub neki odpornosti počasi vendar prodrl ta naš koristni nauk do zadnje vasi. Gotovo se bodo našli tudi letos novi pionirji, ki bodo z poizkusom dokazali za besedo nedostopnim sosedom resničnost naše trditve. Kitajski način obdelovanja žita bo pregnal iz naše banovine stradanje in njegovo naj-zvestejšo spremljevalko, jetiko! i■ 1 n ii naim To smo uživali tedaj, ko smo sedeli ▼ bregu pod cerkvijo, med nami pa mati, vsa v soncu in ožarjena. Ona je trpela za nas, da smo mogli uživati vso to lepoto še mnogokrat in vedno lepše. Nje sem se spomnil sedaj, ko sem stopil iz svetišča in se napotil proti domači vasi nad Bregom. Ko sem se pod noč vrnil v Ljubljano, mi je bilo kakor jetniku, ki mu izvablja spomin na pomlad in prostost le bolečino in grozo. Ozračje med ozidjem je bilo sparjeno in težko, obrazi po kavarnah dolgočasni in neiskreni, luči brez lepega bleska in prijetnosti Nekje v predmestju so se utrinjali pijani glasovi, daleč na železnici so se oglašale lokomotive, ki so vse nestrpne pričakovale, kdaj bodo zdrvele v nove daljave ter se v jutru srečale z zlatimi zarjami. Nebo nad mestom je bilo zamazano-rjavo, polno dimastih spuščajev, brez zvezd... Samo nad Barjem so se smehljale bele božje poslanke, tako nizko so migljale, kakor da vabijo na pot, ki vodi v one kraje, Žalostna gora! Rad bi se še enkrat odpočil na tistih mahovitih samotah, kraj lipovega drevoreda, kjer krikajo murni tako svobodno in nemoteno. Tam bi zadremal, morda bi se oglasili zvonovi in se potrkali na bronaste prsi, iz katerih bi privrela pesem o mladosti, mesečnih nočeh in tihih stezah. Morda bi se sklonil kakor nekdanje dni nad me dobri obraz matere, morda bi začul zvonkljanje črede, pesem pastirjev, ki se osamljena zgublja nekje v Barju. Žalostna gora! Kdaj se povrnemo za vedno v tvoje naročje, kjer nam bo pri-zanešeno z razočaranjem in lažmi!... »TUTRČkltiSJ a 13* september 1908 v Ptuju Kako je najeta druhal napadala skpnSčinarje CMD Preteklo je 25 let, odkar se je vršila glavna skupščina CMD v Ptuju. In že so se oglasili z brošurami in članki bivši nem-škutarski glavni kanonirji, med katerimi 6e posebno odlikujejo dr. Camillo Morocutti, dr. Grassl, dr. Plachkv in dr. Miihleisen, ki raznašajo v inozemstvu lažnive, zlobne vesti o *>ovenskih razmerah. Povejmo kratko, kako je bilo. Ko so v prvih dneh septembra 1908 zvedeli ptujski nemčurski mogotci, da se bo vršila 13. septembra glavna skupščina CMD, večera sprejela mirne skupščinarje CMiD, ki so se pripeljali z dopoldanskim vlakom v Ptuj. Ko so videli Slovenci, da se jim že na potu od kolodvora do mesta bliža najeta sodrga, so krenili po stranski ulici mimo pošte in minoritske cerkve v Narodni dom. Med potjo jih je ves čas obdajala nemčur-ska tolpa, ki jih je obdelovala z gorjačaml in obmetavala z gnilimi jajci, ali pa s takimi, ki so bila napolnjena s kemičnim črnilom. Policija je seveda vse to mirno gledala in pazila, da se sodrgi ni skrivil kak las, so takoj informirali vsa sosedna nemška in nemčurska mesta in trge, da se bliža »napad na njihovo posestno stanje«. Ptujski občinski očetje so pod takratnim županom Ornigom sklicali občinsko sejo, na kateri so ogorčeno protestirali proti sklicanju skupščine ter so pozvali prebivalstvo na odpor proti Slovencem. Za primeren sprejem Slovencev so poklicali na pomoč v glavnem mariborsko, celjsko in celovško policijo, seveda pri tem tudi ni manjkalo stražnikov iz raznih drugih manjših krajev. Ko se je na predvečer ptujskih dogodkov vršila pevska vaja v zgornji dvorani Narodnega doma, se je naenkrat na ulici pred Narodnim domom pojavila najeta nemškutarska druhal. ki je izražala-misli svojih voditeljev s palicami, kamenjem in levjim rjovenjem. Ni trajalo dolgo, že so vdrli v Narodni dom in razbili vsa okna. Med njimi se je posebno odlikoval urednik zloglasnega lista »Štajerc« Linhart, ki je z »železom okrašeno« palico v rokah navduševal najeto b?.ndo. Se bolj so prišle do izraza njihove metode rva dan glavne skupščine, ko je nemškutarska druhal z navdušenjem prejšnjega žanda.rmerija pa je bik na ukaz župana Orniga zaprta na magistratu, da ne bi mogla vršiti službe. Med napadenimi in ranjenimi so bili sedanji senator dr. Miroslav Ploj, pokojni dr. Žerjav Gregor, pokojni gostilničar Muršec, takratni državni poslanec Miha Brenčič, učitelj Šerona in več dam. Med najetimi napadalci pa je bilo seveda tudi mnogo Ptujčanov, ki še danes živijo nemoteno v Ptuju in ki se še niso mogli prilagoditi današnjim razmeram. Še vedno rovarijo in izzivajo. Tedanja skupščina CMD se je vršila med neprestanim divjanjem nemškutarskega Ptuja, ki je po svojih eksponentih preskrbel za kamenje, gnila jajca in črnilo. Policija, namesto da bi posredovala in razgnala razgrajajoče maso, je aretirala v Narodnem domu prof. Zelenika in dr. Žerjava. Proti aretaciji so se zavzele nekatere narodne dame, seveda brezuspešno. Ti napadi so se ponavljali in zvečer je bil ves Ptuj na nogan ter spremljal skupščinarje z neprestanim žvižganjem in gorjačami do vlaka. Odmev ptujsk:'h dogodkov so bili dogodki v Ljubljani, kjer je dne 20. septembra 1908 tekla kri Adamiča in Lundra. Avstrijci kupujejo naša posestva ob meji Pred končno prodajo gornjeradgonskega gradu — Zadnji čas, da zajezimo siidmarkovsko prodiranje v Slovenske gorice ci na naši strani pa 1100 ha zemljišč e 154 Gornja Radgona, 12. avgusta. Odkar je naša vlada dovolila leta 1929. tidi inozemcem nakupovati posestva v obmejni coni, opažamo, da avstrijski državljani zelo radi kupujejo v našem okolišu lepa vinogradna in druga posestva. Konec junija 1933 je bil od gornjeradgonskega graščinskega posestva, katerega lastnik je Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt na srtavbišči. Vse te številke ee zvišujejo od leta do leta, seveda v prid inozemcem. imeti je treba odprte oči, kajti kdor pozna nemško mentaliteto, ne bo prav nič dvomil, da bodo Nemci na podlagi tega po nafti brezmejni indolenci pridobljenega posestnega stanja ob prvi priložnosti izvajali nadaljnje zahteve po naši obmejni zemlji in re- Ihmajn. odprodan nad 38 orelov obsegajoč gozd na Orehovskem vrhu 3» bornih 50.000 E>in. Ker naši ljudje dandanes tudi te cene niso zmogli, je postal novi lastnik zopet Avstrijec iz Radgone. Leta 1929. je bilo naših dvoiastnikov 131, avstrijskih pa 189, torej naših za okroglo 40 "/o manj; lastnina naših dvolastnikov pa je na drugi strani le neznatna trohica v primeri z avstrijskimi, če pomislimo, da imajo naši tam preko je-dva "222 ha zemljišč in 3 stavbišča, Avstrij- klamir&li zase pravico do vseh Slovenskih goric. V zadnjem času eo začeli prihajati v Gornjo Radgono razni kjpci iz Avstrije ogledovat si preostalo posestvo nekdanjega grajskega veleposestva, katero tvori po dosedanjih odprodajah eamo še grajski prič sredi trga z gradom, obširnimi gospodarskimi poslopji in z okrog 30 orali njiv, travnikov, sadonosnika, vinogradov in da. Obstoja nevarnost, da bo lepega dne še to posestvo v rokah tujca. Kakor doznavamo, je to posestvo ponudil sedanji lastnik v nakup tudi kr. banski upravi v Ljubljani za skrajno nizko e-ciio, za katero ne bi bilo mogoče sezidati niti nov« srednje vile, kamoli pridobiti poleg že obstoječih poslopij še tako obsežna zem-jišča, arondirana sredi trga. Grad sam je impozantna stavba na vzvišenem vinorodnem griču nad Gornjo Radgono- Vsa poslopja se grupirajo okrog dveh velikih kana-liziranih dvorišč ter imajo poleg centralne kurjave inštalirano še električno razsvetljavo in rezervoar sa toplo in mrzlo vodo; pod gradom pa eo ogromne^ kleti. V neposredni bližini gradu so lepi in obsežni gospodar eki in delavniSd prostori, nadalje tovamt-Sko ustrojena klavnica in tri stanovanjske hišice za služinčad. Graščina bi se gotovo dala adaptirati za kak humanitaren zavod, kar bi bilo velikega pomena ne samo za obmejno občino, temveč za vso banovin>, saj takih zavodov primanjk lje in so vsi obstoječi prenapolnjeni. Sicer pa bi bil potreben nakup tega grajskega posestva od strani banske uprave predvsem iz nacionalnih ozirov, da pride na ta način nemška trdnjava vendar enkrat v naše roke. Res je sicer, da hočejo nekateri Avstrijci nalagati svojo gotovino plod> nosno v ceneni nakup naših posestev, javna tajnost pa je tudi, da deli Siidmarka še dandanes lepe podpore za nakup slovenskih P06e6tev ob meji. Delovanje Siidmarke ;e v zadnjem času v pogledu zbirk silno oživelo. V Radgoni visi polno reklamnih letakov za različne akcije Siidmarke. Zato naj se na skrajni severni meji ustvari močna narodna trdnjava kot mejnik, ki bo lahko zajezil prodiranje tuicev s pomočjo Siidmarke naše prelepe Slovenske gorico Modema zvezdarnica na Jadranu Brač, 10. avgusta. V teku prihodnjega proračunskega leta namerava beograjska zvezdarnica zgraditi svojo podružnico na Jadranu. Kje bo zgrajena, še ni določeno, v poštev pa prihajata v prvi vrsti otoka Brač in Hvar Teren na otoku Braču je stalen in še ni bilo tam nikdar kakih plazov in tudi iz najstarejših dob niso zabeležene kake spremembe v terenu. Nadalje je zrak popolnoma čist, ker ni na otoku nobenih tovarn. Ker se zvezda*rnice gradijo na visokih mestih, bi bila na Braču zelo primerna Vidova gora ali Vidovica. ki je najvišja točka nad morjem med vsemi otoki Jadranskega morja. Razgled z Vidove gore sega po kopnem od Šibeniških vrat do Pelješca. na drugi strani pa obsega vse otoke srednjega dela primorske banovine. Kadar je dovolj jasno, se vidijo tudi obrisi italijanske obale. Na Braču je že zvezdarnica, ki sicer ni moderna, a je bila do nedavna ena največ- . -ie perico« « ..bi »vel P potem ^ *ote p;; oe do « b»o pen* ■ao. ce. r K se do do 0 z dob"- enlo i« - IOm oG\etne dnu op sti rano P®n \uWnV často vroče P< GTJ 8-55 GAZELA^ TEPPENT1 NOVO MILO jih na Balkanu. Ureditev modeme astronomske postaje na Braču bi bila torej samo nadaljevanje stare tradicije. Zvezdarnica na Braču bi imela tudi ugodne zveze s severno stranjo otoka, Z ureditvijo zvezdarnice pa je tesno zvezano vprašanje elektrifikacije otoka. Na elektrifikaciji so zainteresirane občine Milna, Bobovišče, Ložišče, Nerežišče, Drače-vica in Bol. Otok Brač je že zvezan s podmorskim kablom- za telegrafsko in telefonsko zvezo in ima tako dovolj pogojev, /1 . NIVFA otnee tn crEMe . oui Uživajte svoj prosti čas na zraku in solncu, kadar le utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEA! Naglo boste zagoreli in opasnost solnčarice je domala odstranjena. Toda nikdar se ne solnčite z mokrim telesom, temveč ga vedno prej natrite. NIVEA KREMA učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneb pa varuje NIVEA OLJE pred premočnim ohla- jenjem. NTVEA ge ne da nadomestiti niti ponarediti, ker vsebuje, kot nobeno drugo sredstvo za negovanje kože, Eucerit. NTVEA je poceni: krema Din S.50, 6.—, 12.— ln 25.—. iS let vzorno v službi našega letalstva Naš popularni pilot Turko ima za seboj nad 3000 poletov boru. Julija 1919 je bila eskadrila premeščena v Novi Sad in ž njo tudi g. Turko. Kmalu nato je sodeloval v borbah v Albaniji. Iz Poagorice je prišel 1921 v Mostar, kjer je bil nameščen kot učitelj letanja v novi pilotski šol1'. 1924 je prišel v lovsko šolo, kjer je vzgojil naše najboljše ikro-bate. 1925 je položil izpit za tehničnega uradnika. Kot tehnični oficir in pilot je služboval pri vseh naših polkih, dokler ni 1930 prišel k zagrebškemu polku, kjer služi še danes in je na glasu enega najbolj sposobnih tehničnih oficirjev in kot najboljši pilot. Doslej je v Jugoslaviji sodeloval pri vseh tekmah in mitingih in vzbujal s svojimi atrakcijami senzacije. Posebno je še v spominu njegov polet 1929 okoli Evrope, ko je preletel izven konkurence preko 2500 kilometrov z najlažjim letalom. Takrat so pisali vsi svetovni časopisi o tem poletu. Pobaral sem ga o njegovih doživljajih in Danes poteče petnajst let, odkar je dobil pilotsko diplomo naš najboljši slovenski pilot Ernest Turko, mednarodno znani letalski akrobat. Rodil se je 1899 v Trstu in kot devetnajstleten mladenič je vstopil 1918 v pilotsko šelo v Dunajskem Novem mestu. 13. avgusta istega leta je dobil kot prvi Slovenec mednarodno pilot sko in akrobatsko diplomo, nakar je bil dodeljen prvi borbeni eskadrili. Takoj po prevratu se je javil v Ljubljani kot dobro-voljec-pilot. Lotil se je težavnega dela, da iz starih aparatov in z vseh vetrov zbranega moštva sestavi eskadrilo. Tako je nastala 1. jugosloven.c.ka letalska četa v šiški pri Ljubljani. L. 1919. je segel zopet kot pilot v borbo na Koroškem, kjer je izvršil preko 13 posrečenih poletov, ki so mu prinesli laskave pohvale takratnega komandanta dravske divizije generala Smi-ljaniča. Takrat je g. Turko sodeloval pri eskadrili, ki je bila stacionirana v Mari- mi je odkritosrčno povedal takole: »V teku 151etne pilotske službe sem doživel toliko lepih in tudi nevarni!} epizod, da bi lahko napisal cele knjige o tem — toda sedaj še rajši uživam v letanju. Ko se vse dem v svoj aeroplan, kjer se počutim mno-ff*i bolj varnega kakor kje drugje, pozabim na ves ostali svet. Letenje mi je strast — če ne letim, nisem zdrav — vse mi je pusto in prazno brez tega. Vse je lepo na svetu, muzika, planine, umetnost — tod3 preko letenja ni nobene lepote. Letalstvo pomlaja človeka, daje mu vero v življenje in dovolj energije, vzgaja človeka kakor le malokateri šport. 15 let ž_ letim, a se mi zdi, da sem šele včeraj začel — in leteti bi hotel še in še. Šele tam v čistih višinah je človek sproščen vezi, sam uživa. Višine so mu življenje in samo na živlic-(je misli.« Ernest Turko ima za seboj preko Z000 poletov in okoli 2000 ur letenja, kar ie že blizu rekordov. Menda ga ni aeroplanske ga tipa. s katerim ne bi bil letel, od najstarejših p* ilo najnovejšega. Pod veščo njegovo roko dobi tak aparat pravo življenje. G. Turko je zasledoval kot aktiven letalec ves razvoj našega letalstva, in danes je ponosen, ko gleda na našo zračno silo, ki vzbuja občudovanje vseh strokovnjakov. K temu razvoju je nemalo doprinesel tudi Ernest Turko... Mlad je še po letih ta naš ponosni akrobat, šele 34 jih ima, a naša želja je, da bi še v bodoče tako doprinašal svoje k vedno večjemu razmahu našega letalstva. Naj nam še vzgoji čim večji kader mladih, sebe vrednih, navdušenih pilotov! P V objemu Boke Kotorske Kakor da smo se spokorni ločili od vsega šumnega sveta, prehajamo v bajno tišino Boke Kotorske. Vsi smo na palubi, vsi tihi. Izgubiti nočemo niti enega pogle-ga, niti enega odtenka in spremembe, ko naša ladja reže povsem mirno svileno gladino. In vse zremo dvojno: visoko pogorje, mesteca in vasi ob bregovih, oljčne gaje nad njimi, posamezne cerkve pa zopet vojaške naprave — vse kakor v čarobnem zrcalu išče v vodi svojo drugo podobo. Dostojanstveno plove naša ladja, čeprav mora neprestano iskati prave smeri, da najde pot skozi številne zavoje. Pozdravili smo prekrasno šumo Savino, ki se šopiri s svojo rajsko tišino nad Hercegnovim, skrivajoč stari pravoslavni samostan. Pri Meljinah nas pozdravlja kolonija po zdravju hlepeče mladine. Tik poleg je Zelenika, tu je konec železne kače, trudne stoje na postaji tri lokomotive bosansko-hercegov-ske železnice. Mi se poslavljamo od vsega šumnega sveta, mi tiho plovemo v objem Boke Kotorske ... Gladina se širi, s hribov veje prijeten hlad. Koliko zelenja na obeh straneh. Sre-brnkaste oljke se gosto družijo s temnimi borovci in cipresami. Poživljajoča je barva raznih obnovljenih vojaških poslopij, neko mrko silo izražajo hangarji v Gjeno-viču, njihove strehe se od daleč zdijo kakor svinčene. Zato pa tiči komaj zadrževana živahnost v letalih, ki jih ogledujemo pohlevno pripravljena za polet. Nu, zaenkrat se razliva nad nami blaženo poldne! Mornarji raznašajo s skodelami menažo. Daleč pred nami jadrata dva velika mor- nariška čolna k skladiščem na nasprotni breg, tovoreč prehrano ondotni samotni posadki. Skozi ožino Verige — trne samo pove, kako so časih lahko zaprli dohod v zaliv — zaidemo v pravi bokeljskl raj. Daleč na. levo za ovinkom, da ga niti ne dosežemo z očmi, je starodavni Risan, nekdanja prestolnica zadnje ilirske kraljice Teute. Pogled vsakega popotnika, čim priplove parnik skozi Verige, priklene nase kameniti Perast in pred njim v morju dva biserčka, dva čudovito lepa otočka: Sv. Gjorgje in Gospa od škrpjela, preblaga Gospa škrp-jelska, od davnine priprošnjiea bokeljskih mornarjev. Njej so se poklanjali, preden so nastopili dolgo pot po morju, njej v pozdrav so zadoneli streli, kadar je Boka zopet sprejela svoje trdo preizkušene sinove pomorščake v mehko varstvo. O, tudi še danes romajo semkaj ob gotovih praznikih tisoči vernikov. In poleg tam cerkvica svetega Gjorgja z ruševinami starega sa-mostančka, z majhnim grobljem in vitkimi cipresami — koga je ta otoček mogel lepše navdihniti, kakor Boeklina, da je ustvaril svojo čudovito sliko »Otok mrtvih«! Kakor sokolje gnezdo je na desnem bregu našlo svoje počivališče majhno naselje Gornje Stolivo. In zopet plovemo mimo mesta, ki si pere noge v vodi, a je tihot-no, kakor izumrlo. Le malo je videti prebivalcev; nekatere hiše. lepe starinske, ka-menite hiše so povsem zapuščene, neusmiljeno propadajo. Odkod, zakaj ta tužna slika? Star pomorščak nam ve povedati: »Bokezi — saj veste, stari pomorščaki, iz- kušeni, umni ljudje ... dovršijo šole ali se drugače potepd po svetu, daleč po svetu, na vseh koncih jih najdete ... Ustvarijo si bogastva in nov dom... Na Boko morda ne pozabijo, ali ne vrnejo se več v razpadajoči dom,'razen, če pridejo še kdaj na obisk... h Gospej od Skarpjela ali k sv. Tripunu ... Tako je. vidite:« Sestra Perasta po zgodovini in slikovitosti je Dobrota. Ko plovemo mimo nje, razločno zremo belo vijugasto kačo lov-čenske serpentine, zarezane v živo skalo. »Enorm!« vzklikne mlada Nemka, že hudo navdušena, da bo lahko z avtom pohitela tja preko na Cetinje. Spodaj v tišini, naslonjen na svojo Akropolo, na utrjeni hribček Sv. Ivan, spokojno počiva tik pod sivimi stenami prastari Kotor. Radi bi mu pomahali v pozdrav — ali oglasil se je zvonec, ki zove h kosilu. Navdušen, da se je tik pred poslednjim pristankom tako čudovito združile lepo z dobrim, se je grla-to razpžl neki češki tenor. Avtomobili so čakali pripravljeni, kakor vedno, da so prevzeli popotnike in jih v mogočnem poletu ponesli proti Cetinju. Le redki, ki smo kdaj že bili tam, smo se zadržali v Kotoru, da pošetamo med njegovimi starinskimi ulicami, da si ogledamo slavno katedralo in druge zanimivosti ter nato z avtomobilom zdirjamo daleč naokrog, od Kotora mimo Risnja do Herceg-novega, in tam pričakamo povratka »Jugoslavije«. V popoldanski vročini nas je katedrala prijazno sprejela v svoj hlad. Starina in bogastvo dihata v nas. Osem sto let je stara cerkev, ki hrani sarkofag z relikvijami sv Trifuna ki so bile prepeljane iz Carigrada. Kako je že bilo ? Po naključju so Bokelji prišli do svojega svetnika. Silovita burja je pritirala prevažalce relikvij v mirno zatišje in potem Je svetnik ostal v Boki. Ne more se pritožiti zaradi časti in bogastva. Vsako leto v februarju se njemu na čast obnavljajo slavne parade bokeljske mornarice, ki jim z naivdanejšo pobožnostjo prisostvuje v zgledni harmoniji katoliški kakor pravoslavni živelj. Kanarski marmor iz devetega stoletja krasi oltar, za štirideset kilogramov je srebra v treh lustrih, vsega skupaj pa premore katedrala preko 650 kg srebra. In koliko tudi zlata! Treba vam je pogledati v zakladnico, ki nikakor ne zaostaja za obiljem romanskih cerkva. Relikviarij sam, do katerega vodijo posebne stopnice, je tudi za tebe, nevernih, vreden ogleda. Srebrni sarkofag nosijo roke dveh angelov, znotraj — pravijo — je svetnikova glava vsa v zlatu. Le dvakrat ali trikrat na leto se otvar-ja sarkofag, v katerem je shranjen tudi križ, ki je z njim Marko d'Aviano blagoslovil armado Ivana Sobjeskega, ko so Turki oblegali Dunaj. Tu je tudi shranjeno znamenito razpelo kraljice Jesene, žene srbskega kralja Jovana Uroša iz početka trinajstega stoletja. Nič vesel se ne poslovim od Kotora in njegove stare slave. Ni zaslužil usode, kakor jo dandanes preživlja. Res da od vsepovsod prihajajo tujci, v evropskih listih čitamo vznešene slavospeve. Vendar ni več one plodne tvornosti, ki je ustvarja'a bogastvo in dajala rast tudi junaški romantiki. In ko se ti enkrat zasidra v srce melan-holiia spremlja človeka na vsej poti z avtobusom po cesti, ki se vije tik ob bregu. V ostalem: priporočam to pot. Dolsra je od Kotora do Hercegnovega 49 km in stane manj ko štiri kovače, na ogled pa nudi tisto, česar z ladje ne moreš doseči. Spoznaš sredino in podobo mest, ki si jim prej z morske gladine pogledal samo v tožni obraz, spoznaš življenje, ki je nekam mlačno, samotno, vendar vedro, da veš, kakšno je. Kakšne velikanske ovinke premeri naš avtobus! Zdajle smo že spet vzporedno s PerastOm in njegovima otočkoma, komaj streljaj daleč od njiju, čim bolj se bližamo izhodu, tem več je življenja. Zlasti še v Gjenoviču in v Zeleniki. Mornarji ubijajo prosti čas. kakor jih je volja. Jutri bo nedelja ... Nad Meljinami, kjer je mornarska bolnica, izstopim. Vzpnem se na Savino, skozi bujni prirodni park, mimo samostana, mimo vojaškega pokopališča. V pozni popoldanski uri, ko sonce najlepše zlati vhod v Boko Kotorsko, padem na Her-cegnovi. še enkrat premerim njegova stopnišča in terase, nato spokojno pričakam pred majhno, ljubko krčmo na bregu prihod »Jugoslavije«. Topel večer nas spremlja proti Dubrovniku. Tam spet pričakamo jutra. Na po-vratku proti Splitu se iz omotične sopari-ce prerijemo nad Korčulo sitozi silovito nevihto. A najprijazneje nas, od sonca bo-žana in v čistem pol gorskem, pol morskem ozračju nedeljsko nasmehljana sprejme Makarska. Uro postanka, da si lahko ogledamo imenitno kopališče in nekaj drugih zanimivosti. Sonce nas spremlja vso pot da Splita, da nam v pravi jadranski svetlobi prikaže tiste lepote brega ln otoka, ki jih pri odhodu na pot zaradi megle nismo Videli. Tu je Orni-*. da!eč zadaj je Klis, v svojo senco vab' Marjan Spet smo pod njim, spet smo v Splitu. In to se pravi: doma. —dr.— Propagandna vožnja IS Din v Dolsko ln nazaj Izpred Mestnega doma (avtobusi Pečnikar). — Vsako uro! Na lep izlet! Na gasilsko prireditev k Medvedu! 8293 11 't J domače vesti Letalski dan Prihodnjo nedeljo bomo imeli sijajen nacionalni praznik: Otvoritev letališča Ljubljana in veliki letalski miting. Pričetek te pomembne slavnosti, o kateri bomo še spregovorili, bo ob 15. z naslednjim obsežnim sporedom: 1. Pristanek potniških letal iz tu- in inozemstva ter pozdrav gostov. 2. Blagoslovitev letališča po knezoškofu g. dr. Gregorju Rožmanu. 3. Pozdravni krog domačega letala »Loj-ze« in najhitrejšega vojnega letala »Hawker«. 4. Let vojnih dvosedov v skupini. 5. Metanje in pobiranje poročil. 6. Spuščanje s padali. 7. Zračna borba med dvosedom in eno-sedom. 8. Zračne akrobacije vojnih letal. 9. Akrobacije artista domačina Janeza Mrvarja med kolesi letala in preskok z letala na avtomobil. 10. Bombardiranje iz zraka. 11. Tekma balončkov na razdaljo. 12. Poleti občinstva z letali nad Ljubljano. ♦ Prvi kmetskl praznik na Murskem polju se bo vršil v nedeljo 3. septembra na Cvertu pri Ljutomeru po naslednjem sporedu: Ob 8.15 slovesen sprejem g. ministra Puclja in drugih gostov na postajališču v Ljutomeru. Nato se razvije velika povonka skozi Ljutomer v uro oddaljeni Cven. V sprevodu bodo gg. ministra, senatorje, narodme poslance in druge goste soremiljali na Cven kolesarji, fantje v na rodnih nošah na konjih, razne skupine vozov in društvene korporacije, godibe in drugo občinstvo. Videli bomo razne vesele narodne običaje in opravljanje različnean kmečkega dela. Podana bo živa slika iz življenja naših Muropoljcev pri delu in oddihu. Takoj po prihodu povorke na Oven bo slavnostno zborovanje konjerejske za. druge, ki .proslavi ta dan 25 letnico svojega obstoja. Obenem hočemo manifestirati za našo jugoslovensko idejo in dati dušika naši narodni zavednosti. Razdeljene bodo tudi nagrade za premirane konje in gjovejo živino. Ob 13. bo skupen obed pri ge. Katiki Rajhovi na Moti. Popoldne bo velika dirka, ki jo priredi Kolo jahačev in vozačev. ♦ Kongres zgodovinarjev. V dobi od 21. do 9. avgusta se bo v Varšavi in Krako-vu vršil mednarodni kongres zgodovinarjev. Jugoslavijo bodo na kongresu zastopali dr. Jovo Radonič, član Srbske kraljevske akademije znanosti, ter dr. Vasilije P >povič in dr. Vikitor Novak, oba univerzitetna profesorja v Beogradu. ♦ Spremembe v banovinski službi. Z odlokom kr. banske uprave dravske banovine so imeaevani: praktični zdravnik dr. Joža Bohinc za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Cerklje; Simon Drobnič za uradniškega pripravnika T*ri sreskem načelstvu v Radovljici; Andrej Rihtaršič za zvaničmka-cesfcnega nad. zornika pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu; Viktor Demšar za banovinskega uradniškega pripravnika cestnega nadzornika pri sreskem cestnem odboru v Radovljici; Milena Sp-nekovič za banovinsko obrtno učiteljico Pti drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani; Vincenc Slivka za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem načelstvu v Slovenrjigradcu; Nuša Šavnik za banovinskega pristava pri ban-ski upravi; Vinko Zlokarnik za banovinskega ekonomskega uradnika pri s.f.ošni bolnici v Mariboru; Erhart Lederer za banovinskega cest. n a dzo rni k a-zr an ičn i k a pri sreskem cestnem odboru v Logatcu, Anka Mikič pa za banoviosko zvaničnico 3. skupine pri banski rpravi. ♦ Službeni list dravske banovine obnavlja v 65. letošnji številka: Pravilnik o opravljanju izpita za posluževalce električnih naprav; pravilnik o odmeri in izplače-vanju potnega pavšala za uslužbence davč-nih uprav; iapremembe m dopolnitve sipi. ska liu.ksncnih predmetov: odločbo o razveljavitvi odločbe glede povprečnih cen za 153 Kopalci ln turisti! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseb lekarnah in drogeriiah po 10 Din. POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „ Ju tra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. VI niste narnfmk '' Telefon 33-87. B kino ..'•>OtfoiSKI DOM' Jjjft. Martha Eggerth in Herman Thimig v krasnem velefilmu Ljubezen je vsemu kriva Borba princese proti človeku, ki ga prav za prav ljubi . . . Danes ob 5., 7., 9., v ponedeljek ob %9. uri PRIDE! PRIDE! »TRI SESTRE« CEJN£. t 10, 8, 6,5,4- D lis_ razme tipe avtomobilov ter objave banske uprave o pobiranja občinskih trošarin. ♦ Slikarji na našem Jadranu. V Splitu se mudita nemška slikarja Hans Sinwald in WaLter Komet, ki snemata pejsaže ob naši morski obali. Prvi dela za veliki nemški list »Di& neue Welt«, drugi pa pripravka gradivo za razstavo v Newyorku. ♦ Olajšave študentom na naših ladjah. Z odlokom ministra za promet je odobrena polovična vozna cena vsem študentom inozemskih šol, ki potujejo po naši državi z namenom, da spoznajo našo državo. To ugodnost bodo uživali, ako se izkažejo z dijaškim izpričevalom, potrjenim od do-tične šole. Z istim odilokom je odobrena polovična vozna cena tudi vsem dijakom v naši državi na podlagi uradnih dijaških dokumentov. Ta olajšava velja tudi za ekspresne in ostale ladje rečne plovitbe. ♦ Parnik »Treči Dalmatinski, se je ponesrečil 23 morskih mi.l(j od pristanišča Brimdisi in mu je, kakor se je naknadno ugotovilo, kot prvi prihitel na pomoč italijanski parnik »Seleno«, ki je tudi prevzel vso posadko, ki šteje 26 mož. Posadka ponesrečenega parnika se je potem vkrcala na tovorni parnik »Bosanko« iz Dubrovnika. Ta parnik je skušal rešiti tudi ladjo na ta način, da jo je vleke' proti obali. Zaradi prevelike količine vode v notranjosti pa so bili vsi napori zaman in so popokale vse vrvi. Ponesrečeni parnik je vozil, kakor smo že poročali, 6500 ton bauksita v Rotterdam in je na tovoru škode preko enega milijona Din. Po Šibe-niku se je sedaj raznesla vest, da so se na skrivaj vkrcali na nesrečni parnik trije mladeniči, ki oo utekli svojim staršem i« šibenika in okolice. Ker vesti o rešeni posadki ne omenjajo teh mladeničev, domnevajo, da so se utopili s tovorom vred. Po-morske oblasti so glede treh slepih potnikov že uvedle po izved>o v and a. ♦ Koroške vesti. Kranjska industrijska družba kot lastnica žične tovarne v Bistrici v Rožu je ustavila obratovanje zaradi splošne krize in prevelike konkurence od strani vetij i h enakovrstnih avstriiski h tovarn. Do zadnjega je bilo zaposlenih v tovarni 119 delavcev in 18 nameščencev. Upanje, da se jim preskrbi kaka druga zaposlitev, je le majhno. Vsi zainteresirani krogi oa bodo zastavili vse silo za odpo-moč. — Tuijsk: promet na Koroškem je tudi letos razmeroma povoden. Med gosti je marveč Čehov in Dunajčanov. Letos je bilo na Koroškem tudi več jugoslovenskih študentov, ki so potovali po deželi. »Mi smo se obiska iskreno veselili — pravi >Koroški Slovenec« — m upamo, da so bili z -nami zadovoljni tudi oni«. — čebelarja Janeza MiskuJmika v Kasazah je zadela nesreča. Zgorel mu je čebelnjak z 28 panji. ♦ Državni upokojenci bivše Avstrije, ki imajo pravico do pokojnin v Jugoslaviji po zakonu, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 14 v februarju 1. 1931., ter so že pred leti predložili Narodni skupščini svoie prošnje, naj se do konca tega mese-ca javijo v restavraciji Narodnega doma v Celju, da se dogovorijo glede nove prošnje za pokojnine. ♦ Zveza grafičnih delavcev In delavk Jugoslavije, ki im? svojo centralo v Zagrebu, je iimela z zaključkom leta 1932. 5202 člana. Na skrbi pa ima zveza okrog 1500 brezposelnih članov in je iziplačala na pod. porah okrog 7 milijonov dinarjev, kar znaša nad 71 odstotkov vseh dohodkov zveze aH 7 5 odstotke' od tega, kar plačujejo organizirani grafični delavci v blagajno svoje organizacije. Brezposelnost grafičnih delavcev jeposebno velika na področju savske banovine. Tam je brez posla že preko ene tretjine članov. ♦ Pevcem in pevkam Učiteljskega pevskega zbora. Vse člane in članice pevskega zbora opozarja odibor, da so vrše vaje redno vsak dan od 7. ure zjutraj naprej samo dopoldne, ter prosi posebno one, ki se niso udeležili prve vaje, da zanesljivo pridejo k naslednjim vajam. Skupščuiski koncert je pred durmi in je nuino potrebno, da ne izostane nihče od vaj, ter se drži svoie obveze. Vaie eo v Glasbeni Matici. ♦ Spominski križ pok. eportnhku Poga-čarju je postavila družina pokojnika m ne znanci, kakor je bilo pomotoma pono-čano. ♦ Poroka. V Šmarju pri Ljubljani sta se poročila g. Mirko Pugelj, profesor drž. konservatorija v Ljubljani, in gdč. Marija M 1 e k u š, hčerka upokojenega ban>\ ega svetnika g. dir. Mlekuša. Bilo srečno! ♦ Zaradi hude vročine v Zagrebu hiti dnevno na Savo okrog 8000 Zagrebčanov šilo bi jih gotovo še veliko več, pa jim opravki ne dovoljujejo obiska precej oddaljenih savskih kopališč. Temperatura vode je že dosegla 25 stopinj. Pcleg mno. gih radosti, ki jih nudi Sava v tej vročini, so pa tudi nevarnosti, kajti v letošnji ko palni sezoni je utonilo v Savi pri Zasrefbu že 13 oseb. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperatura, 4. relativna vlaga v »/•- 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 12. avgusta Ljubljana 7, 764.8. 19.0, 80. Si, 1, —: Ljubljana 13, 762.0, 31.2, 38, ENE1, 3. —.— Maribor 7, 763.7, 22.0, 80, Wl. 3, —, Zagireb 7, 763.5, 23.0, 80, mirno, 0, —, —; Beograd 7, 763.3, 23.0, 90, mirno. 0, —, —; Sarajevo 7, 763.4, 24.0, 80, mirno, 1, _, —; Skopi ie 7, 763.6, 24.0, 60, mirno. 0, —, —; Split 7, 762.3, 28.0, 60, NE1, 3. —I Rum-bor 7, 761.4, 24.0, 80, mirno, 0. —. —; Rab 7, 762.9, 28.0, 40, N2, 3, _, —. Temperatura; Ljubljana —, 18.0, 33.4, — Maribor 29.1, 20.0; Zagreb 35.0, 21.0; Beograd 34.0, 19.0; Skopilje 35.0. 19.0; Split 35.0, 25.0; Kumfoor —, 22.0; Rab —, 26.0. Sarajevo 34.0, 22.0. Solnce vzhaja ob 4.57, zahaia ob 19.12- Luna vzhaja ob 21.42, zahaja ob 12.46. Kdor pije Raden sko zdravilno vodo, bo dočakal starost! Ta voda osveži vsakogar, pospešuje tek ter napravi tudi najnavadnejšo jed okusno. Celo naša Marjet-ka, ki je slab jedec, poje po kozarcu Radenske zdravilne vode še enkrat toliko in hitro izprazni krožnik. 8636 Naj k Slamiču nas danes spet popeljejo stopinje na prvovrstni sladoled in na presladke dinje! ♦ Starec, ki je prehodil 2000 km. Nad 70 let stari Vasilij Temič iz Banjeluke se je peš napotil v Romunijo, da bi obiskal svojega brata, ki je menih v samostanu Su. čari. Pri svojem bratu je ostal nekaj dni, potem pa se je peš napotil proti domu. V Subotici so ga vsega izčrpanega in sestradanega zajeli orožniki, meneč da je kak berač. Starca, ki je prehodil peš okrog 2000 km, bodo sedaj na občinske stroška odpremili domov. ♦ Nesreča šmarskega župana. Župan občine Šmartno pri Litiji je imel v petek opravek v Sv. Križu. Prisedel je na motorno kolo k domačinu g. Kepi. Naglo sta drvela proti Pilu, kjer sta na raznih ser. pentinah srečala na ostrem ovinku voznika, ki jima je vozil nasproti. Vozač je zaradi ozke ceste zapeljal v breg ob cesti. Niti vozaču niti kolesiu se ni primerilo ničesar. župana pa je pritisnil sunek oh breg in mu zlomil v členku levo nogo. Pr<«. peljan je bil taki>j k zdravniku in nato » ljubljansko bolnico. NOVOST V KNJIGOVODSTVU Anton žnideršič je opisal v knjigi »Reforme v knjigovodstvu in pisarniški opremi« svojo več let preskušeno saldno kontrolo, ki je tako zanesljiva, da knjiži knjigovodja brez napak. Z uvedbo te kontrole odpade vsako kolačijoniranje (iskanje napak) in konti so vedno zanesljivo pravilni. Razen tega so v knjigi opisani razni pripomočki, ki so praktični za vsako pisarno. 8696 Knjiga se dobi v vsaki knjigarni za Din 25.— ali po pošti pri upravi »Detajlista«, Ljubljana — poštni predal 37. ♦ žrtve eksplozije v Gaju. Eksplozija parnega kotla mlatilnice, ki se je pripetila, kakor smo že poročali, v Gaju pri Ko-vi.mu, zahteva vedno več žrtev. Opekline nesrečnih otrok so tako strašne, da je vsa zdravniška nega brezuspešna. Rodbina žanka Gjule je izgubila pri tej nesreči že štiri otroke. Na mestu je bila mrtva 8 letna hčerka Marica, v bolnišnici v Beli cnkvi pa so potem uimrli še trije dečki. Tudi posestnik Kaster, pri katerem se je dogodila nesreča, ima štiri otroke hudo poškodovane v bolnišnici. Uvedena je preiskava, da bi se ugotovilo, kako je prišlo do strašne nesreče. Najbrž je bil kotel star in pošku-dovan, kajti zadnjič so ga strokovnjak! pregledali pred tremi leti. ♦ Krvav zločin ciganov. V bjelovarskl okolici je bilo v zadnjem času že več krvavih zločinov, ki so jih izvršili cigani. Te dni se je vrnil iz kaznilnice cigan Janko Gjurgjevič, ki je bil obsojen zaradi uboja Takoj po vrnitvi, je nagovoril dva svoja tovariša, da bi se maščevali nad logarjem Andrejem Muhvičem, ki je nekdaj pričal proti ciganu Janku. Zarotniki so se v vasi Brezina najprej napili, potem pa so se napotili v žabjačfci Ing in napadli taon z gor-jačami logarja Muhviča. Udrihali so po njem, dokler ni obležal brez glasu na tleh. Meneč, da je mrtev so ga zavlekli na železniško progo Bjelovar_Rovišče pred prihodom vlaka proti Zagrebu. Logarjevo puško pa so vrgli v jarek ob progi. K sreči pa se je hudo ranijeni uimaknil s proge. Železniški delavci so ga pozneje našli v jarku ob progi in odpremili v bolnišnico. Orožniki so vse tiri napadalce že aretirali in oddali sodišču. ♦ Strašen zločin ljubosumnega moia V vasi Dorobamki blizu Velike Kikinde, kjer so naseljeni Romuni, se je zaradi ljubosumnosti odigrala krvava tragedija v rodbini bogatega ktmeta Vasilija Primesou. Vasilije se je pred nekaj leti poročil z lepo in bogato Amarijo, hčerko neke prijateljske rodbine. Zakon pa ni bil srečen, ker je bil Vasilije silno ljubosumen ln je doma neprestano povzročal spore v domnevi, da se okrog njegove žene sučejo neki (lisjaki iz Kikinde. Sosedje so ljubosumnega moža še dražili in je bil zaradi tega v hiši še večji pekel. Vasilije je večkrat kar na lepem pustil svoje delo ter hitel domov, da vidi, kaj počne njegova žena. Te dni je bil na občinski seji, ki je trajala pozno v noč. V njegovi odsotnosti pa je prišel Iz neke oddaljene vasi na obisk njegov brat Figor, ki je zvečer z Vasilijevo ženo sedel na vrtu. Ko je ljubosumni mož prišel domov in ni videl v sobi luči, iz vrta pa je slišal glasove, je v svoji ljubosumnosti po- Danes meni zdravo, lepo in štedljivo Lutz DANESTVSI 8712 NA ŽEGNANJE V ZG. ŠIŠKO kjer bo velika gasilska veselica, poleg gasilnega doma. Kis za vlaganje sočivja priznano dober v drogeriji KANC, nebotičnik in Židovska ulica Pri nagnjenju k maščobi, protinu in sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesja ter trajno pospeši prebavo. Mučno in umazano delo ? Denar in čas prihranite, ako uporabljate za Vaš parket »LUSTROL« parketno voščilo z brizgalko. Zahtevajte ga pri vašem trgovcu ali pa direktno pri LUSTRA V. LAZNIK Gosposvetska cesta št. 8. (poleg Slamiča) 8702 grabil revolver ter planil na vrt ln začel že od daleč stireljati na ženo in na njenega dozdevnega ljubimca. Ustrelil je štirikrat in ko sta oba padla, je Vasilij prižgal vžigalico m ugotovil, da je ustrelil ženo in svojega brata. Hotel je ustreliti tudi sebe, pa mu je orožje odreklo. ♦ Sestanek vojakov Iz svetovne vojne, združen s spominsko svečanostjo se bo vršil na Brezjah v torek 15. t m. VabMeni vsi bivši vojaki, da se sestanka gotovo udeleže. Pripeljite s seboj svojce in prijatelje. ♦ Izlet na Urško gwo nad Slovenjgrad- cem priredi ^utri v ponedeljek godba j-Zarja« iz Šoštanja. Zvečer bo na Urški koncert. ♦ Najidealnejšl čas za turlstiko je te dni. Planine so skoro brez meglic, tako da turisti lahko v polni meri uživajo vse krasote visokogorskega sveta s krasnim razgledom na vse strani. Vročii>n nri tem nikogar ne moti. Veliko število turistov naskoči vsak dan Triglav, v vseh kočah v Julijskih Alpah in Kamniških planinah ter Kaiavankah pa imajo vsak dan dovolj obiskovalcev. Nedeljski izletniki so posebno navdušeni za Kamniško Bistrico, iz Tuhinjske doline pa nam poročajo o velikem številu obiskovalcev, ki jih letos beleži Menina planina, na kateri se je ravno ?,daj pričela sezona jagod. Največ izletnikov Prihaja iz Savinjske doline, precej pa tudi Ljubljančanov, ki imajo najlepšo zvezo s Peregrimovim avtobusom, ki odhaja ob 11.55 iz Ljubljane. ♦ Almanah mariborskih učiteljskih abl-turientov »Mladi utripi«, se dobiva v knjigarni Tiskovne zadruge, Učiteljski knjigarni in Jugoslovanski knjigarna. V Ceiiju pa v knijigarni Leskovšek, G-iavni trg. ♦ Revija »Zdravje« objavlja v 6. letošnji Številki zanimivo razpravo dr. F.r. Kolte-rerja o zdravilnem pomenu naravne mineralne vode, zaključek razprave dr. Stje-pana Iviča »Zdravljenje pljučne tuberkuloze operativnim potom«, zaključek inž. Lindtnerjevega članka >živila in kuhinjska posoda« ter poročilo o konferenci hi-gieničarjev v Ljuiblljani. ♦ Sanatortij v Mariboru, Gosposka 49.. tel. 23-58 zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zonerne. Vodja urimarii dr. čarnič. ♦ Prodaja lesa. Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg št. 34, prodaja potom pismene ofertalne licitacije dne 25. t. m, ob 9. dopoldne ca 1400 kuh. metrov iglastega lesa, ca 250 kub. metrov bukovino za hlode iz razlaščenega dela gozdov velo-posestva Turjak. Natančni pogoji se dob« Pri gornji upravi in pri gozdarju v Krvavi peči. ♦ Novost za LJubljano Je giotovo najmodernejši higiensko urejeni damski ln moški frizerski salon Blly v Gajevi ulici (palača ge. Zalaznikove), ki vzbuja pri poset-nikih, posebno pri damah, veliko zanimanje, ker je popolnoma komfortno velemestno izdelan z najlepšo opravo modernimi stroji in kopalnico. Salon nudi vsakemu obiskovalcu z vsemi kosmetičnimi sredstvi za lepoto in pomlajevanje prvovrstno postrežbo. ♦ Med poletno vročino ni dobro pdtle velikih količin raznih pijač, ker telo slabi pri odstranjevanju takih tekočin. Dobra pa je pijača, ki osvežuje in istočasno dovaja telesu hranilne snovi. Taka dobra in koristna pijača je hladna Ovomaltina. ki ima izvrsten okus ter prija deci in odraslim. Pripravi se v nekaj sekundah. ♦ Hladilnike na električni, plinski ln petrolejski pogon dobanrtda na obročno odplačevanje >Elekfcrolux«, Ljubljana, Mestni trg 25-fl. ♦ Obledele otfeke barva v različnih bar vah in plisira tovarna Jos. Reich. ♦ Darujte podpornemu druitvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-1II. ♦ Christofov učni zavod, privatna trgovska šola, LJubljana. Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno, zahtevajte pro- spekt. . ♦ Klavir, glasbeno teorijo poučujem in gTem na dom. Franc Babič, škofja Loka št. 33. Iz Ljubljane u— Krajevna organizacija JNS za Kra_ kovo-Trnovo sklicuje za ponedeljek 14. t. m. ob 20. širši članski sestanek v gostilno pri >Sokliču« Pred konjušnico, v svrho razgovora in priprave za večje prireditve, katerih uspeh naj bi bil namenjen nacionalnimi potrebam okraja. Zaradi važnosti in nujnosti dnevnega reda vabi na polno-številno in točno udeležbo krajevni odbor. u— Tovarišice maturantinje I. 1918 dr* učiteljišča v Ljubljani! Sestanek ob 15 letnici bo 28. t. m. ob 15. pri Čadu pod Rožnikom. Pridite! Na veselo svidenje! Mina Selam. u— >Danes je pa najhujše!« so včeraj ugotavljali Ljubljančani, brišoč si pbt s čela. In bilo je v njih mnogo upanja, da se bo vreme sprevrglo. Pa popoldne s*o zaman kukali na barometer, ni se dosti premaknil. Proti večeru pa je začela vso Ljubljano ugonabljati soparica in od daleč se je slišalo zamolklo grmenje. Kako se bo obrnilo? Nedelja bo odločila. u_ V objemu smrti. Okrog 17.30 je nastalo na špici nekoliko panike med kopalci. Naglo se je razširila vest, da je neka mladenka gagala in da so jo v zadndem hipu rešili iz vode. Bila je to 15 letna dijakinja Vera Zirovnikova, stanujoča v Ja-nežičevi ulici 12. Ko so jo potegnili i t vode, je bila nezavestna. Z umetnim dihanjem s-o jo skušali spraviti k zavesti, ker se jioa pa to ni posrečilo, so poklicali reševalce na pomoč. Reševalni avto je mladenko prepeljal v bolnico, odkoder nam zvečer poročajo, da je še vedno ne-zavestm a. u— Na veliki cvetni veselici, ki jo priredi pevsko društvo Krakovo Trnovo v ne-delijo 13. t ni. v gostilni Slovša, Kolezijska ulica 19, bo prav prijetno. Dobra uijača in jedača, godba, lepi dobitki, petje in ples. Kot posebna točka solo-ples najstarejšega trnovskega para, ki se bo&ta vrt-^a kar no eni nogi in nastop zamorcev. Kdor si želi prijetnesa razivedrila, naj pride v nedello v Trnovo. u— Silna vročina bo danes. Kdor rn^re, naj se odpelje izpred Mestnega doma hladit v Mlinščico in v Savo v Dolsko. Poleg blago d a ti Save, Mlinščice bo vsakdo deležen še dolskega zdravega, osvežujočega hladnega zraka, prijetne zabave '.n rajanja na veselici gasilnega društva, ki se bo danes vršila pri Medvedu na lepem sadnem vrtu. Avtopodsictce Pečnikar bo Ljubljančane prevažalo z avtobusi vsako uro izpred Mestnega doma po znižanih cenah lo tja in nazaj. u_ Danes popoldne se vabijo vsi Sokn II in sokolsko misleče občinstvo na proslavo 20 letnice Sokola v Preserju pod Krimom. Sprejem na postaji Preserje ob 14.15 nato sprevod na telovadišče, kjer bo nastop in narodna veselica pri znanem >Rjavčku«. Godba Sokola I. in Sokoli ia pod Krima bodo gotovo privabili vse. u— Današnja gasilska veselica na Viču se bo vršila na prostorih gostilne pri Novaku, a ne pri Mareku, kakor Je »Slov. Narod« pomotoma poročal. u— Danes vsi v Trnovo na veliko vrtno veselico pevskega društva Krakovo-Tmo-vo, ki se bo vršila v gostilni Slovša. Kole-zijska ulica. Godba, ples, krasni dobitki in polno smeha in zabave. Zvečer bajna razsvetljava z lamipijoni. u— Gasilno društvo Vlč-GUnce priredi danes popoldne običajno vrtno veselico nn vrtu g. Novaka na Viču. Za obilen obisk bo priporoča odbor. u— Kopalci! Dane« bo na Ježici pri »Angelci« vojaška godba in »le« u— Reven dijak je včeraj med 11. in 12. uro od šelenburgove ulice do hranilnice dravske banovine v Knafljevi ulici izgubil 200 Din v papirju po 100 Din. Ker pa denar ni bil njegova last, temveč od društva, se prosi najditeifl, da ga "rme t uvravi »Jutra«. u_ Privrženci kulta nagote. Ob obali Save je od dneva do dneva živahnejše. 2e zgodaj zjutraj odhajajo na Posavje in proti Tomačevu gruče iz mesta in iz predmestij. Pozneje prispejo na kopanje z avtobusi in s kamniškim vlakom. Okrog 11. že kar mrgoli ob obeh obalah, v vodi m na produ. Sezona je v teh pasjih dneh menda dosegla višek, vse uživa v kopanju v vodi, na solncu in zraku. Vroči, na pa je postala menda tako huda, da so postale nekaterim kopalcem celo odveč kopalne hlačke in kopalkam kopalni kostumi. Orožniki s« ra.zgnali te dni večjo družbo, okrog 12 nagcev obojega spola, ki so se kopali ob Savi nižje doli proti Jar_ šam. Bili so to Ljubil j ančani, pristaši kulta nagote. Oblasti vodijo ->reiskavo, kajt) pri nas še nismo tako napredovali, da bi bile take stvari dovoljene brez kazni. (primati} dt.^t.dbetgattc ne otdtnita 8654 do konca avgusta Očesni zdravnik DR. R. BASSIN zaradi odsotnosti ne ordinira do 3. septembra. Ljubljana, Aleksandrova c. 4. RENTGENOLOG Dr. JOSIP HEBEIN sanatorij Leonišče, do septembra ne ordinira. 8697 ZOBOZDRAVNIK DR. JOŽE RANT ne ordinira od 14. do 3L avgusta t. L 8710 ZOROZDRAVNIK Dr. MIRKO KAMBIČ ne ordinira do 12. septembra. 8699 Iz Celja e_ V počitniški koloniji Kola Jugoelov, sester v Celjiu, ki bo od 18. avgusta do 2. septembra v Bakarcu, je še nekaj mest prostih. Prijave sprejemata ga. Marica Sernečeva, Celje, Gregorčičeva ulica 1, in ga. Ana Zupančičeva, Gregorčičeva 5. Sedanji letovalci v »Celjskem domu« v Bakarcu poročajo, da je tako krasno vreme, morje je topJo, vročina pa ne prehuda, ker pihljajo prijetne sapice od morja in gor. e— Dobrodelni koncert v korist slepega skladatelja g. Edvarda Interbergerja bo priredila celjska železničarska godba pod vodstvom kapelnika g. Albina Petermana danes ob 10.30 v mestnem parku. Na spo. redu je osem točk, med njimi šest skladb g. Interbergerja. e— Avtobusna zveza na progi Celje-Ko-zje- Podsreda je z današnjim dnem zopet upostavljena, ker Je most med čretom in Košnico, ki je bil poškodovan, že popravljen. ZOBOZDRAVNIK dr. Stane Vrhovec se Je preselil v Mestno hranilnico Krekov trg st. 7 kjer zopet redno ordinira Kdor je Kdor je M Zakaj ne brani mamica jesti mali Nevenki toliko sladkarij ? Ali ne more to škodovati zdravju male? Nikakor ne! Saj o&a J6 odlične bonbone in ti so neškodljivi zobem in želodcu. $ počuti se bolje ta je dobre volje. čudo osvežuje, se prileže, prija. PROIZVOD: UNION, ZAGREB •— Tujska sezona na višku. Lepo, soLač-no vreme je v zadnjih tednih privabilo v Celje in okolico ter v kopališča Laško, Rimske topilice, Dobrno in Rogaško Slatino mnogo novih gostov. Kopališča so izredno dobro zasedena. V Celju je sedaj okrog 150 letioviščarjev. Obisk znamenitih kopeli v Savinji je rekorden. Savinja ima že 22 do 23 stopinj toplote. Velik naval letovišča rjev in turistov je v gornji Savinjski dolini. Planinski dom, Tillerjeva ln Piskernikova koča, Plesnikov hotel in Logarjev dom v Logarski dolini so prena. polnjeni. Mnogo gostov, ki ne more dobiti sob v Logarski dolini, se je nastanilo v Solčavi, Lučah in na Ljubnem, kjer čakajo, da se izipraizmi kaka soba v Logarski dolini. Tujski promet v gornji Savinjski dolini se razrvija zelo razveseljivo. Vse kaže, da bo treba kmalu misliti na gradnjo novih poslopij za turiste in letoviščarje v divni Logarski dolini. tmiicchi zopet znižal cene. e_ Brezposelnost stalno pojema. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 86 breziposeLnih (52 moških in 34 žensk), posredovanj pa je bilo 51 (za 26 moških in 25 žensk). Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 731 brezposelnih (700 moških in 31 žensk) napram 752 (730 moškim in 2-ženskam) dme 31. julija. e_ Onesnaženje Savinje. Kljub javnim kritikam, da se izteka v Savinjo iz Voglai-ne dalje proti Polulam in Tremerju neka karbolu ali li-zolu sli&na tekočima, ki oku-žuje vodo in širi neprijeten duh, se razmere še niso izboljšale. Skoro vsak dan priplava po Savinji ista tekočina in povzroča ostre pritožbe kopalcev. AH v tui-ako prometnem Celju res ni mogoče odpraviti tega škandala?! ADVOKAT HOČEVAR MIRKO naznanja, da je otvoril svojo advokatsko pisarno v CELJU, Razlagova ulica 3. 8685a Iz Maribora a_ Spored Mariborskega tedna na Mariborskem otoku: danes od 16. ure dalje: mednarodne skakalne produkcije in neofi-cielno srečanje Avstrije in Jugoslavije. Na startu sami priznani mednarodni mojstri. Od 15. do 19. ure velik koncert, vojaške godbe. Vstopnina 5 Din za ves dan. Ponedeljek od 15. do 18. ure velik koncert vojaške godbe. Vstopnina 3 Din za ves dan. Torek od 16. do 23. ure koncert »Drave«, ob 21. uri velika bengalična predstava ter nastop najboljših jugoslovenskih akrobatov na žici nad velikim bazenom v svitu žarometov. Mimo tega še velika veselica, ples itd. — Na veseličnem prostoru bo danes dopoldne od 11. do 12.30 ure koncert godbe »Lira«, od 20.30 do 23. ure pa koncert godbenega društva železniških delavcev in uslužbencev, v ponedeljek od 20.30 do 23. ure koncert godbe »Drava«. V torek od 20.30 do 23. ure koncert godbe »Lira«. a— Na svoji zadnji seji je uprava »M. T.« sklenila, da so počenši od sobote 12. t. m. otroci v spremstvu staršev tudi pri obisku razstav »M. T.« oproščeni vstopnine. a— Da se ugodi številnim prošnjam x dežele, ker pripravljajo večje skupine obisk razstav »Mariborskega tedna« je uprava »MT« sklenila na svoji zadnji seji dovoliti pri legitimacijah za polovično vožnjo popust od 25 odstotkov pri skupinah od najmanj 10 oseb in popust od 50 odstotkov pri skupinah nad 20 oseb. Legitimacije s popustom za omenjene skupine se dobe izključno v pisarni »M. T.«, Gosposka ulica 36, palača banovinske hranilnice, ki poslu-jr. do 15. t. m. od 7.30 do 21. ure. Istočasno se je znižala vstopnina za razistave za skupine, ki ne kupijo legitimacij, od 5 Din na 3 Din. Vodja skupine mora tudi take obiske najprej prijaviti v pisarni »M. T.< a— Posetniki velike bengalične noči na Mariborskem otoku v torek dne 15. t. m. se vljudno opozarjajo, da veljajo dnevne vstopnice za ponoven obisk zvečer, toda le takrat, ako jih lastnik v ta namen pusti potrditi ob zapustitvi otoka. Vstopnina je ie 5 Din za osebo. Avtomobili in motorna kolesa vozijo na otok le do 19.30 ure. Zapustitev otoka je možna šele po 21.30 uri. Avtoizvoščkom je dovoljena vožnja le do postajališča mestnega avtobusnega podjetja. Vstopnina na otok za avtomobile 20 Din, za motorna kolesa 10 Din, za dovoz na Mariborski otok je določena Koroška cesta, za odvoz pa Kamniška cesta. Po .21.30 uri je avtomobilom in motornim kolesom dovoljeno parkiranje na glavni cesti, kjer bodo postavljeni posebni čuvarji. Pristojbina za čuvanje je določena za av- tomobile na 10 Din, za motorna kolesa pa 5 Din. V okviru »Velike bengalične noči« bodo nastopili tudi najboljši slovenski akrobati na žici in predvajali najvratolomnej-še in senzacionalne višinske točke. a— Zadnja predstava »Celjskih grofov« bo v ponedeljek 14. t. m. ob 20.30 na Ro-tovšikem trgu. Ker bo ta dan, (dan pred praznikom) verjetno velik naval, priporočamo nabavo vstopnic že prej pri gledališki dmevmi blagajni. Zunanji gostje lahko naroče vstopnice tudi po dopisnici. Znižane cene. a_ Velik strelski praznik se bo pričel danes zjutraj in bo trajal cele tri dni z velikimi strelskimi tekmami na vojaškem strelišču v Radvanju. Danes se bodo zbrali ob 7. ztiutraj ns Trgu svobode vsi mariborski im okoliški strelci ter odkorakali z vojaško godbo na čelu na strelišče. Tega velikega sporeda se bodo udeležili razen članov raznih strelskih družin in vodstva mariborskega strelskega okrožja, ki prireja te velike strelske tekme, tudi vsi rezervni in aktivni častniki, lovci in vojaštvo tukajšnje garniizije. Dr. Vari Valentin specialist za pljučne bolezni, Gregorčičeva ulica 6, MARIBOR ordinira od 14. VIII. do 4. IX. samo vsak četrtek od 10.—13. ure. 8714 a— Uspeh »Pomožne akcije.« Na seji mestnega občinskega sveta je bilo podano izčrpno poročilo o delovanju pomožne akcije za siromašne silose mesta Maribora. Ugotovil se je lep uspeh zbirke v pretekli zimi, ki je zinašala z naturalijami vred 749.370 Din, kar je mestni občini omogočilo vzdrževanje okoli 3000 oseb. Mestni občinski svet je izrekel priznanje in toplo zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu pomožne akcije. a— Dr. Fran Marinič ne ordinira do konca avgusta. a— Vsi davkoplačevalci se opozarjajo, da zapade 15. t. m. v pilačilo prva polovica zemUjarine in tretji četrtletni obrok zgradarine, pridobmime, rentnine in družbenega davka, 14. t. m pa rentmina po čd. 7j zakona o neposrednih davkih. TJsluž-benski davek se mora plačati to-čno v do_ ločenem roku. a— Pazite pri menjavanju denarja. V Mariboru so se v zadnjih dneh pojavili v znatnejših množinah ponarejeni kovani novci po 1, 2, 10 in 20 Din. Občinstvo se opozarja, da pazi pri menjavanju večjega denarja in si vedno zapornimi, kje je mo-njalo denar. a_ Iz mariborske bolnišnice. Predsinoč-ojiim je napadel neki delavec 23 letnega mizarja Jožeta Palčiča s Koroške cesta ir streljal namj. Polčič se je zsgrudil težko ranjen im so ga morali prepeljati v bolnišnico. Pod voz je padila včeraj zjutraj 21 letna posestmikova hčerka Mariia Smuto. va iz Spodnjih Hoč im dobila tako nevarne poškodbe po vsem telesu, da so j'o morali domači nemudoma prepeljati v mariborsko bolnišnico. a_ Na včerajšnjem sejmu je bilo naprodaj voz sena po 25 d'o 30 Din, 2 voza pšenične in 2 voza ržene slame p'o 20 do 25 Dim sto t. I-zredmo bogato založen je bi! včerajšmo'1 žSviiski tng. Kmetje so pripeljali ogromne minožine živili, in sicer 7 voz slanine im svinjine, 30 voz kumar, fižola, krompirja im drugih vrtnih ter poljskih pridelkov ter 24 voz sadja, večinoma hrušk in jabolk. Razen dalmatinskega grozdja, ki ima še vedmo ceno 16 do 20 Din kg, se je prodajalo tudii že prvo domače grozdje po 12 Din kig. DIJAŠKI DOM v Mariboru 8660 sprejema v oskrbo dijake mariborskih srednjih šol za 500 Din na mesec ali za 4500 Din za šolsko leto. a_ Obmejni promet v juliju izkazuje, da je prišlo na sevenni meji v našo državo 22.253 oseb, med njimi 3376 Jugoslove-nov im 9|6>27 imozemcev, dočim je o istem času zapustilo Jugoslavijo 19.5S6 oseb, med njimi 3393 Juigoslovenov im 7341 mozem-cev. Najvočji promet je bil z Avstrijo. Tramizitai promet izkazuje v juliju 5246, v vseh prvih mesecih letošnjega leta p.a 21.821 oseb. a— Drava naplavila dve trupli. Dne O. t. m. je utonil pri falski elektrarni 26-letni sin obratovodje Feliks Griesser. Kljub vsem naporom njegovega trupla niso mogli najti. Včeraj popoldne pa je opazil neki mizarski pomočnik, ko se je vozil s čolnom po Dravi, v bližini Schmiedererjevega posestva ob Koroški cesti v vodi moško truplo ter ga potegnil iz vode. V utopljencu so spoznali pogrešanega Griesserja. Pri fal-skem jezu pa je Drava naplavila včeraj popoldne truplo okrog 14-letnega dečka, čigar identitete pa še niso ugotovili. Iz Kranja r— Razstava jadralnega letala, ki ga je izdelal g. Franc Pretnar v čirčičah pri Kranju, bo danes, 14., 15. in 20. ter 21. t. m. v telovadnici gimnazije. r— Prostovoljno gasilno ta reševalno društvo Stražišče priredi danes veliko tombolo in veselico s plesom. Na tomboli je 8 glavnih in nad 200 krasnih dobitkov. Ker je število tablic omejeno, priporočamo, da se pravočasno preskrbite z njimi t f— Zvočni kino v Narodnem domu ored-vaja danes, jutri in na praznik v torek najnovejši velefilm »Ženska temnica«. Cene običajne! Z Jesenic 8— »Trboveljski slavčki« prirede pod pokroviteljstvom društva »Soče« dva koncerta v dvorani kina »Radio«, in sicer v ponedeljek 14. t. m. ob 8. zvečer in 15. t. m. ob 11. dopoldne. Istega dne pojejo elavčki tjdi pri maši v farni cerkvi ob 9. K torkovemu koncertu »o vab^ieni posebno okoličani]. Slavčki bodo izvajali ves program, ki so ga izvajali na Češkoslovaškem in na Dunaju. Vpišite letos svojega sina, svojo hčerko v enoletni TRGOVSKI TEČAJ ki ga prireja Trgovski učni zavod v Ljubljani, Pražakova ulica št. 8/TL Uče strokovni profesorji po najboljšem praktičnem učnem načrtu. Cene zmerne. 8705 Pišite po prospekt! DOBRNA! Za srčne, živčne in ženske bolezni! Od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno pavšalno zdravljenje za ceno Din 1.200.— (stanovanje, štirikrat dnevno dobra hrana s kruhom, 20 kopeli, zdravnik, dovoz in odvoz z avtobusom, takse in davek). Prospekti na zahtevo! 8593 Z udeležbo pri koncertu podprete podpore prepotrebno, nedolžno in gladno trboveljsko deco. Iz Kamnika ka— »Slehernika« bodo vprizorili danes in v torek ob pol 21. pred župno cerkvijo. Opozarjamo zunanje posetnike, da bo vozil po končani predstavi v smeri proti Ljubljani avtobus. Ker je čisti dobiček vprizoritve namenjen v dobrodelne namene, največ pa v lajšanje bede brezposelnih, pričakujemo, da se bo naše občinstvo odzvalo v polnem številu. Večerna kino predstava bo zato v nedeljo in v torek odpadla. ka— Že drugo zvočno aparaturo so preizkusili v petek zvečer v kino dvorani Mnenja, v koliko je ta aparatura prikladna za našo dvorano, so bila prav deljena, zato bo padla odločitev o izbiri šele takrat, ko bodo preizkušene vse tri aparature. ka— Jez v Novem trgu spet popravljajo. Voda ga je nekoliko razdejala ob obeh bregovih, katera morajo zdaj zavarovati in preprečiti nadaljnjo škodo. ka— Nezgoda. V četrtek popoldne si je v Kamniški Bistrici neki turist po nesrečnem naključju izpahnii nogo. Ravno v istem času so se vračali iz Bistrice avtomobili z visokimi gosti in maršal dvora je ljubeznivo povabil ponesrečenega turi sta v dvorni avtomobil in ga pripeljal do Kamnika. @ZA ŠPORT IN SONČENJE ACEITE - ,LA TOJA* Vsebuje glen zdravilnih vrelcev iz sončnega španskega otoka LA TO J A. 8596 »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg št. 10. Iz Zagorja z— Krajevni odbor Rdečega križa se čuti moralno obvezanega skrbeti sedaj pred vsem za gladujočo rudarsko deco v svojem okolišu. Dosedaj smo prejeli za prvo pomoč — da rešimo po možnosti mladino prehudega gladu — od Glavnega odbora v Beogradu 5000 Din, ki naj se uporabijo izključno za . mlečno kuhinjo šoloobvezne dece. To kuhinjo z veliko vnemo in požrtvovalnostjo vodi tukajšnji odbor Kola jugoslovenskih sester. Iz lastnih prihrankov smo dodali 1000 Din in 150 Din nam je naklonil krajevni odbor R. K. v Litiji. Vsem dosedanjim darovalcem najiskrenej-ša zahvala! Skupno imamo dosedaj na razpolago 6150 Din. Skrbi pa nas kljub temu že v naprej, da bo navedeni znesek le prekmalu izčrpan, ker je dnevno preskrbeti 8 prehrano nad 250 praznih želodčkov. Čaka pa še več potrebnih, ki doslej niso mogli priti v poštev. V smislu oblastnega odbora R. K., ki je iz lastne uvidevnsti razposlal tozadevno okrožnico, prosimo vse krajevne odbore — predvsem v dravski banovini, naj nam blagovolijo nakloniti večje podporne zneske. V skrajni sili se obrnemo za pomoč do vseh blagočutečih src. Kdor sam ni bil v takih okoliščinah, sploh ne more pojmiti gorja, ki je zaradi redukcij in nad-polovičnega skrajšanja delovnih dni dolete lo naše uboge rudarje in njihove po večini številne družine. Zato najvljudneje prosimo, izvolite se odzvati čim prej, saj veste, kdor hitro podeli, dvakrat dobro stori! O vseh prejemkih bomo položili javni račun. V imenu vseh, ki bodo deležni topline vaših src, najprisrčnejša zahvala že v naprei! Odbor. z— Pogreb Lovra Turka v petek popoldne je bil veličasten ter je najboljše pričal o veliki priljubljenosti tega skromnega in požrtvovalnega narodnega delavca. Poleg sorodnikov, mnogoštevilnih prijateljev in znancev so spremljali blagega pokojnika na zadnji poti Sokoli iz Zagorja, Litije in Izlak potem gasilci, občinski odborniki in člani obrtnega društva. Lovra Turka bodo vsi ohranili v častnem spominu. z— Himen. Včeraj sta se v Kranju poročila g. inž. černač in gdč. Anica Grčar-jeva iz Zagorja. Bilo srečno! z— Iz savskih valov je rešil znani plavač g. Jože Burkeljc steklarja g. Ivana Straška, ki se je že potapljal. G. Burkeljc je rešil že več kopalcev gotove smrti. Iz Trbovelj t— Opozarjamo vse učitelje in učiteljice laškega sreza, da se pokrajinske skupščine in kongresa ne morejo udeležiti, ako se ne legitimirajo z društveno legitimacijo. Kdor želi legitimacijo, naj sporoči to tajniku učitelju Dušanu Lundrj v Trbovljah do 16. t. m. Legitimacije bo razdelil potem na skupščini oziroma kongresu. t— Sokolska akcija za oddajo revnih rudarskih otrok v rejo. Na oglas celjske Sokolske župe v nedeljski številki »Jutra« se je že oglasilo nekaj družin, oziroma mojstrov, ki bi sprejeli otroke v rejo odnosno v uk. Staršem, ki bi se za akcijo zanimali, daje pojasnila starosta Sokola, učiteli Pleskovič. t— Plačilni dan, ki ga delavci pričakujejo s strahom. Prihodnji plačilni dan bo jutri. Kakor se je časih delavstvo veselilo plačilnih dni, tako se jih sedaj boji, posebno prihodnjega, ker bo menda izmed vseh dosedanjih najslabši in bo dobila večina delavstva le prazne kuverte. Po odtegljajih za razne socialne dajatve in pri naj-skromnejših dobavah za živila v rudniškem konzumu, bodo ostali delavcem le prazni listki, v trgovinah in konzumih pa bo narastel dolg, ki ga delavstvo v teh razmerah nikdar ne bo moglo plačati, zaradi česar so na robu propada vsi sloji trboveljskega prebivalstva. Kljub obljubam se razmere niso popolnoma nič izboljšale. Razne dobrodelne akcije ublažujejo največjo bedo le hipno, trajno pa tega ne bodo mogle. Bližata se jesen in zima. Ljudje so bosi in raztrgani in otroci ne bodo mogli v šole. Izgleda, da so na rudarske revirje pozabili vsi činitelji in da jih prepuščajo usodi počasnega umiranja. t_ Beraška nadloga. Vedno pogosteje prihajajo v Trbovlje razini tuji berači, ki kar zahtevaio denar. Kruha ne marajo in če jim ponudiš delo, ga tudi odklonijo z raz- Mteinri Izgovori. Ker imamo seda} v Trbovljah dosti domačih revežev, ki jih moramo podpirati, bi bilo potrebno ukreniti, da ee vse tuje berače odpravi v pristojne občine, ki so dolžne skrbeti za svoje reveže, obenem se bo pa potem tudi lahko ugotovilo, kdo je res potreben in kdo samo izkorišča milosrčnost prebivalcev. Iz Novega mesta n— Svečanosti na Trdinovem vrhu. O veliki prireditvi na Gorjancih 14. in 15- t m. v proslavo desetletnice prekrstitve vrha Gorjancev v Trdinov vrh, sporoča podružnica SPD naslednje: Na pedvečer proslave jutri bo prirejena na Trdinovem vrhu bajna gorjanska noč. Zažgali se bodo številni ZOBNI ATELJE 8647 dentista Filipa Ogriča v Novem mestu (nad pošto) ne sprejema strank do 20. avgusta in od 5. do 10. septembra 1933. Oddaljenim cenj. obiskovalcem se priporoča pismena prijava. kresovi ter pekli janci na ražnju. Za razvedrilo bosta nastopila tudi dobro znani Še-gedinov kvartet in tamburaški zbor vrlih Zumberčanov iz Sošic. Na dan proslave v torek 15. t. m. pa bo ob 11. pri razvalinah Sv. Elije darovana uniatska maša v staroslo-venskem jeziku. Po maši bo pozdrav gostov, več spominskih govorov in potem velika narodna zabava na dišečih košenicah. Želeti je, da to priliko izkoristijo vsi oni, ki dosedaj še niso imeli prilike občudovati Gorjancev. Opozarjamo, da vozijo oba dneva avtobusi, in sicer: 14. t. m. odhod takoj po prihodu ljubljanskega vlaka ob 19-1.5 in 15. t. m. ob 5.30 ter po prihodu izletniškega vlaka ob 8.15. Nazaj pa vozijo tx> 15. po želji in potrebi izletnikov. Postaja prsd magistratom. Iz Konjic nj— Osebna vest. Za tajnika sreskega cestnega odbora v Konjicah je banska uprava imenovala g. Julijana Lapajneta iz Most pri Ljubljani. Tajniško mesto bo nastopil 1- septembra. G. Lapajneta, ki je znan kot i/.redno požrtvovalen in agilen sokolski delavec, iskreno pozdravljamo v Konjicah. nj— Javni nastop sokolske čete v Špitali-ču bo danes ob 15. s primernim telovadnim sporedom. Po telovadbi družabni sestanek. Sokolsko društvo Konjice se Mdeleži nastopa korporativno. Odhod ob pol 14. izpred Narodnega doma čez Čajžo. Udeležite se polnoštevilno te prireditve, da se tej agilni sokolski četi poplača njeno delo in velika agilnost. nj lekmo koscev priredi Društvo kmet-skih fantov in deklet za Konjice v nedeljo 27. t. m. pri gostilni Kaplar. Nastopili bodo ob t'?j priliki člani tega društva tudi na gledališkem odru na prostean pod režijo gosp. Ivana Nemca. nj— Poverjeništvo Naerodne odbrane za Konjice in okolico je ustanovljeno v Konjicah. S poverjeništvom je oblastni odbir NG v Mariborj pooblastil gosp. dr. Ervina Mejaka, advokata v Konjicah. nj— Na sokolski razstavi v Mariboru ob priliki mariborskega tedna je Sokolsko društvo Konjice častno zastopano z najrazličnejšim materialom iz zgodovine društvenega delovanja- Razstavljen je tudi sokolski lutkovni oder z dvema scenama iz domačih lutkovnih igric. Članstvo opozarjamo, da v velikem številu obišče sokolsko razstavo; vožnja je polovična. Iz Ptuja j— Neresnične vesti o ukinitvi višjih razredov na ptujski gimnaziji so se zadnje čase širile po Ptuju. Kakor doznavamo od merodajnih krogov, te govorice ne odgovarjajo resnici in ostane ptujska gimnazija neokrnjena. i— Druga žrtev Drave. Komaj smo poročali o tragični usodi 141etnega dijaka Antona Pavka, ki je utonil v Dravi, je že zahtevala Drava drugo mlado žrtev. Vroči dnevi privabljajo v Dravo vedno več kopalcev, mladina pa vsv preveč zaupa deroči reki in brezskrbno plava preko deroče struge. V gornjem toku Drave v Vičavi se je kopal 191etni knjigovez Ivan Rolke iz Ptuja, zaposlen v tiskarni Blanke. Nenadoma je zginil pod vodo ter zaklical na oomoč. Ko so mu priskočili drugi kopalci na pomoč, je bilo že prepozno, valovi so ga pogoltnili in je bilo vse iskanje zaman. j— Huda nesreča se je pripetila v petek na cesti od Sv. Vida proti Ptuju. Moto-ciklistu g. Schonlaubu, ki je vozil pravilno in z normalno brzino, je padel pod vozilo zaradi napačnega skoka v oblaku prahu 691etni Ivan Krajnc iz Vareje, ki si je zlomil desno nogo in levo roko ter dobil tudi notranje poškodbe. Tudi motociklist si je močno poškodoval desno roko. Do nesreče je prišlo po golem naključju. Učiteljstvu dravske banovine Sekcija JUU priredi cd 22. do 25. t. m specialni tečaj za izvenšolsko delo učiteljstva. — Obravnavala se bodo naslednja vprašanja: 1. sedanja gospodarska kriza in naše kmetsko gospodarstvo. 2. Metoda in organizacija izvenšolskega aeia. 3. Naloga učiteljice na vasi. 4. Ljudska pedagogika in psihologija ter nadaljevalno šolstvo za kmetsko mladino. 5. Glavna načela sodobne vzgoje in pouka, 6. Narodna šola v službi splošne vaške kulture. 7. Gospodarska in socialna politika podeželske občine s posebnim ozirom na pospeševanje državljanske vzgoje. Tečaj se prične 22. t. m. ob 8. v Delavski zbornici v Ljubljani. Kdor želi, da mu sekcija preskrbi prenočišče, naj ji sporoči to do 20. t. m. Udeleženci dobe ob zaključku potrdilo o udeležbi od sekcije JUU. Vsem se priporoča, da se poglobe v vprašanja, ki so objavljena v 8. do 10. številki »Prosvete«. Justi Binclova podlegla poškodbam Celje, 12. avgusta. Silna eksplozija raket, ki se je dogodila v petek okrog 14.30 v tvornici pirotehničnih izdelkov »Pyrota« na Ostrožnem pri Celju, je zahtevala prvo smrtno žrtev. V petek ob 23.30 je 18-letna delavka Justi Binclova iz Arclina pri Vojniku podlegla groznim poškodbam. Pri eksploziji je dobila silne ožganine na obrazu, prsih, rokah in nogah, tako da je telo na nekaterih me- čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" omehča, trdo vodo, da postane kot deževnica. Mehka voda poveča penjenje in učinek mila ali pralnega sredstva-Zahtevajte vedno in povsod Henko sodo za pranje in čiščenje. stih vprav zog1 melo. Nesrečnica je bila ves čas v globoki nezavesti. Stanje 43-letne delavke Marije Galunove iz Medloga pri Celju in 23-letne Antonije Vitančeve z Gorice pri Galiciji, ki sta dobili smrtnonevarne opma je lep travnat svet, zelo primeren i solnčenje. Košata drevesa v bližini vajo razgrete glave v hladno senco. Kolišče je postavljeno po iniciativi in v ' -vnem na stroške agilnega krajevnega i bora Rdečega križa v Guštanju, pod- prli pa so to delo v znatnejši meri kraljeva banska uprava v Ljubljani, s potrebnim razumevanjem tudi g. sreski načelnik na Prevaljah, vodstvo bratovske skladni-ce s posojilom ter občinski odbor s prejšnjim in sedanjim županom na čelu. Glavno breme pa seveda sloni na agilnosti in požrtvovalnosti članov Rdečega križa v Guštanju. Posebno je treba poudariti pogum in socialno razumevanje za brezposelne, da se je ustvarilo to kopališče v času največje in najhujše gospodarske stiske. Za obmejni trg je novo kopališče zelo lepa pridobitev, h kateri moremo le čestitati. Nemška trgovina z Evropo nazaduje V prvi polovici letošnjega leta je uvozila Nemčija za 2087 milijonov, a izvozila za 2378 milijonov mark blaga. Nasproti prvi polovici leta 1932. je padel uvoz po vrednosti za 13, izvoz pa za 20 odst. Pri uvozu se ta padec nanaša skoro izključno na znižanje cen, medtem ko se je volumen obdržal približno na lanski višini. Pri izvozu pa izvira padec po večini od zmanjšanega volumna. Celotni uvoz samo iz Evrepe je padel za vrednost 178 milijonov mark ali za 14 odst., iz držav izven Evrope pa za 113 milijonov mark ali za 10 odst. Uvozila je Nemčija v prvi polovici letošnjega leta iz evropskih držav (v milijonih mark; v oklepajih številke za prvo polovico leta 1932.): iz Velike Britanije 118 (143), iz Nizozemske 112 (141), iz Francije 85 (98), iz Rusije 83 (148), iz Italije 76 (78), iz Belgije 71 (78), iz Češkoslovaške 57 (71), iz Danske 53 (63), iz Švedske 53 (44), iz Švice 40 (53), iz Avstrije 27 (30) in iz ostalih držav. Iz Jugoslavije je uvozila v tem času za 15.6 milijona nasproti 10 milijonom v enakem času lanskega leta. Izvozila pa je v evropske države (v milijonih mark, v oklepajih številke za prvo polovico leta 1932.): v Nizozemsko 278 (321), v Francijo 201 (265), v Veliko Britanijo 183 (229), v Rusijo 174 (357), v Švico 170 (218), v Belgijo 140 (152). v Italijo 107 (113), v Švedsko 89 (112), v Češkoslovaško 81 (137), v Dansko 64 (91), v Avstrijo 63 (87) in v druge države. V Jugoslavijo je uvozila Nemčija v tem času za 15.9 milijona, a v enakem času lanskega leta za 23.7 milijona mark blaga. V Evropi je uvoz razmerno najmočneje padel iz tistih držav, ki dobavljajo Nemčiji v večjem obsegu živila. Pri padcu nemškega izvoza nasproti prvi polovici leta 1932. so udeležene pretežno evropske države. Izvoz v Evropo je nazadoval skupno za 569 milijonov mark (za 23 odst.). Največji padec izvoza je zabeležila Rusija in sicer za več kakor za polovico nasproti enakemu času lanskega leta. Trgovinska bilanca Nemčije zaključuje prvo polovico letošnjega leta z viškom izvoza v znesku 291 milijonov nasproti 602 milijonoma mark v prvi polovici lanskega leta. Zmanjšanje presežka izvira pretežno iz padca izvoza v prometu z evropskimi državami, zlasti z Rusijo. V trgovini z izvenevropskimi državami samimi je nemška trgovinska bilanca slej ko prej močno pasivna. Gospodarske vesti = Konkurzi v julija. Splošna državna statistika notranjega ministrstva uradno objavlja, da je bilo meseca julija t. 1. v vsej državi 20 konkurzov in 8 prisilnih poravnav izven konkurza. Po banovinah se konkurzi in prisilne poravnave tako-le razdele (prva številka pomeni konkurze, druga pa prisilne poravnave): vardarska 2 (0), vrba-ska 0 (0), dravska 6 (2), drinska 0 (0), du-navska 2 (1), zetska 0 (0), moravska 0 (2), primorska 2 (1), savska 5 (1), področje uprave mesta Beograda 3 (1). V juliju lanskega leta je bilo 53 konkurzov in 103 prisilnih poravnav izven konkurza. in sicer po banovinah: vardarska 12 (0), vrbaska 2 (6), dravska 8 (19), drinska 4 (10), dunavska 11 (13), zetska 1 (2), moravska 3 (3), primorska 3 (8), savska 5 (4), področje uprave mesta Beograda 4 (6). = Zahteve industrije opeke- Zbor indu-strijcev opeke v Novem Sadu zahteva v svoji resoluciji med drugim omiljenje hišnega davka, da bi spet oživela gradbena delavnost. Vodstvo zbora je dobilo pooblastilo, da ustanovi lasten kreditni zavod za industrijo opeke. Resolucija predlaga dalje, da se osnuje državna zveza industrijcev opeke s sedežem v Beogradu. Prometni minister se naproša, da zniža železniško tovornino za votlo opeko, ki se je povišala za 120 %>, na stanje normalne opeke. Da se zagotovi sredozemsko tržišče jugoslovenski op^ki. naj se pristaniške pristojbine za pomorske pošiljke znižajo, za postajo Reko pa naj se določi izjemna tarifa. Ker prodajo opekarne svoje blago tudi kmetovalcem in jih tako zadenejo določbe zakona za zaščito kmetovalcev, zahteva resolucija od vlade ugodnost. bi se mogle tudi opekarne posluževati člena 5. zakona za zaščito kmetov. Naposled naj se izposluje, da bi se mogle terjatve opekarn od samoupravnih korporacj kom- penzirati % davki na te korporacije ali na državo = Konferenca tajnikov obrtnih zbornic in revizija zakona o obratovalnicah. V svrho pravilnega izvrševanja zakona o obratovalnicah se pripravlja v ministrstva za trgovino in industrijo predlog zakona o dopolnilih zakona o obratovalnicah, da bi se s temi dopolnili ustvarilo jasno pravno stanje. Minister za trgovino in industrijo je odredil, da nova dopolnila ne smejo izpie-meniti bistvenih načel, na katerih sloni zakon o obratovalnicah, poziv za zbiranje potrebnega materiala za to zakonsko novelo je izročen vsem zainteresiranim ministrstvom. banskim upravam in gospodarskim in delavskim zbornicam- Glede tega vprašanja se bo vršil 20. t. m. v prostorih Obrtne zbornice v Beogradu posvet vseh tajnikov obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zborni«*. = Izvoz svinj in goveje živine v Avstrijo in Češkoslovaško. Urad za kontrolo izvoza svinj in goveje živine v Beogradu ooziva izvoznike, zadruge in pridelovalce, ki nameravajo izvoziti v septembru pitane in ne-pitane svinje, goveda, meso in zaklana teleta v Avstrijo, da pošljejo prijave uradu najkasneje do 15. t. m. Do istega roka je treba poslati tudi prijave za septembrski izvoz v Češkoslovaško. = Stanje hmeljnikov r Evropi se je malo izboljšalo. Iz Bačkega Petrovca poročajo, da sta toplo vreme in izdaten dež v preteklem tedna pripomogla k izboljšanju nasadov. Stanje hmelja je zadovoljivo. Pričakujejo nekaj boljšo letino, kakor je bila lanska. Hmelj bo dobre kakovosti. Zgodnji hmelj že obirajo. Redno obiranje se bo pričelo pa šele proti koncu avgusta. — Splošni položaj v hmeljskih okoliših se je zadnjih 14 dni nekaj izboljšal, vendar pa lanska množina daleč ne bo dosežena. Cene so čvrsto na vseh tržiščih. = Nov kredit hmeljarjem. Posojilnica na Vranskem je v zvezi s Hmeljarno na Vranskem dobila kratkoročno posojilo v znesku 2GO.COO Din in bo dajala hmeljarjem krmite z ugodnimi pogoji. Prijave vsakodnevne. = Trgovinski aranžma med Jugoslavijo in Madžarsko obkvljajo »Službene Novinec z dne 10. t. m., št. 180. = Jugoslovensko - nemška blagovna tarifa. Prometno ministrstvo objavlja, da ie 10. t. m. stopila v veljavo nova tarifa za izvoz presnega sadja iz Jugoslavije v Nemčijo. = Kartel pivovarn v Južni Srbiji se je ustanovil nedavno in je eden njegovih prvih sklepov, da pivovarne odjemalcem n® bodo dajale piva na kredit. = Razstava mlečnih izdelkov na velesejmu. Na veleseimu od 2. do 11. septembra bodo sodelovale vse delujoče mlekarske zadruge v naši banovini. Ob tej priliki nam pokažeio razne vrste mlečnih izdelkov slike in nazorne mlekarske statistike. Mlekarske zadruge nastopijo na razstavi skupno pod naslovom »Strokovna zveza mlekarskih zadrug«. Vodstvo mlekarske razstave m proda ia mlečnih izdelkov je dodeljena mlekarskemu odboru z referentom banske uprave na čelu- = Produkcija bombaža v Jugoslaviji. T® dni se je vršila v Beogradu konferenca gospodarstvenikov in zastopnikov državnih oblastev, ki se je pečala z vprašanjem povečanja domače produkcije bombaža, lanu in konoplje za potrebe domače industrije. Pri tej priliki je podal tajnik Industrijske zbornice v Beogradu Dragan Miličevič poročilo, po katerem je bilo zasejano v letu 1931./32. 915 ha, a v letu 1932./33. 1076 ha z bombažem. Pridelalo se je v leta 1931./32. 390-000 kg bombaža. Letošnji upi na letino niso najboljši, vendar bo pridelek priličen. Prideluje se bombaž v vardarski banovini okoli Stru mice, Gjevgjelije, Dojrana, Tikve-ša, Radovišta, Velesa in Valandova. Produkcija se misli razširiti še na nekatere druge kraje v južni Srbiji. = Angleško trgovstvo za decimatizacijo funta šterlinga. Nedavno je 6prejel kongres Zveze trgovinskih zbornic britanskega imperija v Londonu po predlogu manehester-ske trgovinske zbornice sklep, ki v soglasju s staro željo britanskega trgov6tva poziva angleško vlado, naj decimalizira funt šter-ling v svrho olajšave angleških trgovinskih odnošajev s tujino. Kakor znano, se razkosavanje te v sedanjem času že tako previsoke valutne enote osnovno razlikuje (1 funt = 20 šilingov = 240 pennyjev) od vseh drugih, po decimalnih delih deljivih valutnih enot sveta, od katerih je okroglo 40 sistemov. Funt šterling naj bi po tem predloga štel 200 namesto 240 pennyjev. Dva penyja bi torej ustrezala stotinki funta šterlinga- Prvi korak k decimalizaciji je prav za prav že storjem z izdanjem novcev po dva šilinga (1 šiling = 12 pennyjev). Ta novec že predstavlja eno desetino funta šterlinga. — Nadaljnje opuščanje bančnega moratorija v Zedinjenih državah. Po vesti iz New Yorka je zvezni rezervni urad v Wa-shingtonu v svojem novem mesečnem izvestju ugotovil, da se bančni položaj v Ameriki stalno boljša. Število bank, ki so še pod zaščito moratorija, se stalno krči. Po številu je brez onih zavodov, ki likvidirajo, še 18.5 odst. ameriških bank pod zaščito moratorija, po vsoti depozitov pa Ie 7.4 odst. Zlasti bo zanimal tujino položaj bank v Ne\v Yorku, ki je neprimerno boljši kakor oni provincialnih bank. Vloge v še zaprtih newvorških bankah znašajo 250 milijonov dolarjev, to je okroglo 2 odst. vseh newvorških bančnih depozitov. Izven New Yorka pa odpade povprečno 10 odst. vseh bančnih depozitov na še zaprte zavode. = Konkurz je razglašen o imovini Amalije čubakovičeve, modistke v Celju (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju, soba 2, 24. t. m. ob 9; oglasitveni rok do 18. septembra; ugotovitveni narok 28. septembra ob 9 ). = Poravnalno postopanje je otvorjeno o imovini Leskovška Franca, trgovca z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Mozirju (narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Celju, soba 2, 21. septembra ob 9.; prijavni rok do 16. septembra.- poravnalna kvota 40%, plačljiva v desetmesečnih enakih obrokih). Položaj na naših borzah Ljubljana. 12. avgasta. Devizni promet na ljubljanski borzi je znašal v nreteklem tednu i.72 milijona nasproti 1-05. 2.85. 2.91 m 1.39 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Dolar je tudi v preteklem tednu valoval. V Curihu je bil zabeležen danes dopoldne tečaj 381, to je višina, ki jo ie imel ob koncu predzadnjega tedna. Na ljubljanski borzi je notiral Newyork ček v ponedeljek 4186-05—4214.31. a včeraj 4197.16 — 4225.42 (brez premije). Na efektnih tržiščih naših borz je bita tudi v tem tednu tendenca čvrsta. Čvrsti so bili zlasti 7% investicijsko. Vojna škoda, 6* o begluške in oba Blaira. Na ljubljanski borzi zaklračkov v efektih ni bilo razen v Kranjski industrijski družbi, ki se je zaključila po 300 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču se je zaključevala Vojna škoda v ponedeljek za kaso po 224 — 225, a včeraj je notirala 228 — 230 brez zaključkov. V drugih vrednotah so bili prav redki zaključki. Na lesnem tržišču ljubljanske borze Je tendenca še vedno mlačna. Pozna letna sezona je najslabši čas za lesno trgovino. Ze v preteklih letih je lesna kupčija v poletnih mesecih počivala, zdaj pa vlada pri nas skoroda popolno mrtvilo. Iz Amerike je v dogah obilno naročil in Slavonija je v izdelovanju dog zelo zaposlena. Kar se tiče kakovosti in sposobnosti za izdelavo dog, sicer naš hrast ne doseza slavonskega, vendar pa bi se iz našega dolenjskega hrasta dale tudi izdelovati doge. Za prodakriio dog je v prvi vrsti potrebno, da so delavci v tem poslu čisto izurjeni, ker je le v tem primeru produkcija te vrste rentabilna. Kupčija z drv-mi zdaj popolnoma miruje- Pač pa 6e pojavljajo informativna povpraševanja po drvih za jesensko in zimsko dobavo. V oglju je situacija 9lej ko prej neizpremenjena. Devize. Curih- Pariz 20.25. London 17.115, New-7ork 382, Bruselj 72.15, Milan 27.17, Madrid 43.20, Amsterdam 208.70, Berlin 123 30 Dunaj 27.70 (58.50), Stockholm 88.30, Oslo 87.30, Kobenhavn 76.50, Praga 15-32, Varšava 57.75, Atene 2.95, Carigrad 2.50,'Bukarešta 3-06. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu ) Beograd 11-54, London 30.16, Milan 47.73, Newvork 670.69, Pariz 35.58, Praga 25.36. Čarih 175.42 100 S v zlatu 128 S pap. Blagovna tržišča ŽITO. + Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 85 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, sred-njebaška in gornjebanatska 113 — 115; baška, okolica Sombor 111 — 113; gornjebaška 116 _ 118; baška potiska 117 — 119; sremska 105 — 107.50; slavonska 106 — 10S (vsa nova, 78 kg, 2%). Turščica: baika, sremska in baška okolica Sombor 65 do 67; slavonska 68 — 70; baška bela 69 — 71; banatska 64 _ 66; baška. ladja Sava in Begej 70 — 72: baška, ladja Dunav in Tisa 70 — 74.. Ječmen: baški in sremski novi, 64/65 kg 56 — 58. Oves; baški in sremski novi 64 — 66. Moka; baška in banatska nova, »Og« in »Ogg« 220 — 240; »2« 200—220; >5« 180 _ 200; >6« 150 — 170; »7c 110 do 120; >8« 55 — 60; sremska in slavonska nova, »Og« in »Ogg« 215 — 230; »2« 195 do 210; >5« 175 — 190; »6« 145 — 160; >7« 110 — 120; »8« 55 — 60. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrjčah 45 — 47.50; ba-natski v jutastih vrečah 42-50 — 45. Iz življenja na deželi REZV1ŠNIK. Velik in vesel dogodek za našo obmejno vss je bil v nedeljo 6. t. m. Ta dan se je vršil v prostorih osnovne šole shod, kjer je predaval g. narodni poslanec inž. Pahernik iz Vuhreda. Govornik je v klenih in prepričevalnih besedah tolmačil važne nove zakone ter govoril mnogo zlatih resnic o podvigi gospodarstva. Dva stebra sta opora vsemu napredku: sloga in vzajemnost, v državnem edinstvu je moč, je blagostanje nas vseh. Globok vtis ao zapustile prepričevalne besede v mislih tukajšnjih kmetov, ki so prisostvovali shodu. Bilo jih je mnogo. Zahvaljujemo se g. narodnemu poslancu za vso skrb in pozornost, ki jo izkazuje vsem in vsakemu ter želimo, da bi ga naša obmejna vas mogla še večkrat veselo pozdravljati. GOZD - MARTULJEK. Konec junija je objavi dnevnik »Slovenec« notiec, da za premestitev sedanjega postajališča v Gozd-Martuljku na novo določeno ugodnejše mesto ni nobene potrebe, kar ne odgovarja resnici. Sedanje postajališče je namreč jako neugodno nameščeno ter s tem tudi. nepri-pravno za turizem, za smučarje in letovi-ščarje. Od državne ceste je ob jako 6labi in ozki poti, po kateri z vozom ne z lepa ne z grda prideš skozi, oddaljeno dobrega pol kilometra. Ob slabem vremenu kaže ta pot še žalostnejšo sliko. Na samem postajališču vidiš eno čjvajniško budo ln nič drugega; ne čakalnice, ne vodovoda, ne stranišča ni tam. Nasproti postajališča pa stoji go-storasli Omanov gozd, ki zakriva na daljavo 300 do 400 metrov vsak razgled na prelepo Martuljkovo skupino. Nikakor torej sedanje postajališče ni prikupno za pospeševanje turizma. Proti temu stanju se je zavzel podžupan g. Peter Robič z zainteresiranimi vaščani. Ti so sklenili na lastne skupne stroške zamenjati sedanje postajališče z novim, v vsakem oziru komfortno opremljenim ter občinstvu ustrezajočim poslopjem ter ga preložiti na izvanredno lepo mesto svojih 150 metrov pred železniškim mostom, odkoder vsakdo takoj pri izstopu z vlaka mora zapaziti nebeško lepi Marhilj-kov masiv. Tudi za dober dohod in podvoz je preskrbljeno; znašal bo sedaj od glavne ceste samo pičlih 100 metrov. Priprave so že davno končane, tudi naklonjenost in podpora^ kr. banske uprave je zagotovljena. Samo železniška direkcija se še obotavlja glede določitve kilometra, kjer naj bi stalo novo postaialisče. Naj upošteva nas nasvet. Gmotnih izdatkov ne bo utrpela nobenih, narobe, po postavitvi predamo njej vse iz-gotovljeno v njeno last in obrat. Vemo, da našemu načrtu nasprotuje neznatna skupina malkontentov. ki pa s tem povzroča va-ščanom veliko škodo. Ne preostaja nam torej nič drugega, kakor še apelirati na javno mnenje in vprašati turiste, smučarje in le-toviščarje, kai oni mislijo o premestitvi postajališča. Prosimo odgovora! KRŠKO POLJE. Tekma koscev za prvenstvo krškega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet se bo vršila v nedeljo 20. t. m. na Gornjem Griču pri Krški vasi. Začetek ob 3. popoldjg. Prireditev bo pod pokroviteljstvom oumačega poslanca g. Dermelja. Vsi prijatelji kmečk* mladine vabljeni 1 tirali estvo mode )) V mocu se vse povrne — današnji modni elcg je sličen onemu, ki so ga naše matere v svoji mladosti toliko občudovale. Po dolgih letih modne »stvarnosti« so si naše žene zažeJele biti bolj »ženske« in modni umetniki so jim kaj radi ustregli. Tako se je zgodilo, da je v zadnjih letih moda doživela popoln preokret in imamo danes mehak in graciozen modni slog, ki sicer v marsičem pretirava, a nam vendarle nudi mnogo lepega in dobrega. Razumljivo je, da se tvoriva skladajo z linijo; zato so nova blaga in svile, zlasti pa pralna tvoriva, pestra, voljna in nenavadno vzorčasta. S tega vidika si tudi moramo razlagati posebno priljubljenost pralnih blagov, izvezenih z madejrskim vezivom v raznoličnih vzorcih. Takšna »ma-dejra«-veziva so izvedena v barvi tvoriva ali pa v kontrastnem tonu, n. pr. belo vezivo na rožnatem batistu, rdeče na rumenem itd. Tudi blaga novih »madejra«-tkanin so Jako različna. Lukničasto vezivo najdemo na batistih in vsakovrstnih svilah, pa tudi na surovi svili, ki je izvrstno uporabna za moderna ogrinjala. Mnogi modni saloni prinašajo »madejra«-vzorce celo na modernih lakiranih svilah, kar bo najbrž vplivalo tudi na modo prihodnjih mesecev. »Madejra«-obleke so večinoma svetle, eaj pa je tudi način vezava poleten, vesel ln lJubiOi. Tudi izkušnja nas uči, da so naše mater« J© redko nosile temne »madejre«-obleke, razen če so črno obleko svetlo podložile, kar tudi danes ne bi bila napačna kombinacija. Madeiracc Oglejmo si nekoliko slog modernih >ma-dejra«-oblek, ki ga nazorno predočuje naša slika. Kratki, kellhasto ukrojeni rokavi se v nekoliko trdem madejrskem tvorivu izvrstno uveljavijo. Cesto služijo taki rokavi v edini okras lepe popoldanske obleke, ki ravno zaradi svoje enostavnosti bolj učinkuje kakor vsak kompliciran model, širo-kokrajen slamnik je tu za celotni učinek največje važnosti (1. skica). Tako zvin »zaprti kep« velja za najnovejšo obliko života in je baš za »madejra«-obleke jako primeren. Naša druga slika kaže obrise te nove linije. Seveda uporabljamo madejrsko tvorivo tudi kot okrasje. Cesto vidimo ovratnike, manšete in tudi cele rokave iz tega blaga. Posrečena je zlasti sestava svetlega ma-dejrskega tvoriva z gladkim temnim blagom ali pa s svilo. Zanimiva je tudi Ideja spreminjanja, ki jo predočujeta tretja in četrta skica. Temeljna obleka je povsem enostavna, opremljena z lakastim pasom ter s širokimi, zvončastimi rokavi (4. si.). Ce preko tega modela oblečemo temno vrhnjo obleko z zavezanimi naramnicami na ramenih, dobimo povsem drugačno sliko (3. skica). Seveda se madejra-vezivo uveljavlja tudi na drugih modnih poljih. Pogosto so n. pr. tako izvezene rokavice, pa tudi klobuki z lukničasto izvezenim robom. Zadnja novost pa so platneni in svileni čevlji, opremljeni z madej ra-vzorci. Okrasje iz organdija Obleke iz organdija so v nekaj tednih osvojile ves ženski svet. Ni čuda torej, da Je moda jela uporabljati organdi tudi kot Dve novosti za kopanje sta nedvomno kopalni triko s kontrastnimi naramnicami in pa kratka kopalna jopica. Taka jopica s kratkimi rokavi se okrasje in da dosega z njim najlepše učinke. Seveda se pa danes ne omejujemo le na ovratnik in na manšete, temveč napravimo iz organdija tudi kep in okrajce na rokavicah. Naša slika predočuje krasno organdi garnituro, ki je ljubko nagubana in zaradi tega še lepše učinkuje. prav prileže namestu dolgega kopalnega plašča z dolgimi rokavi, ki so bili neprijetni za vroče dneve. Pisano frotirno blago s temnimi gumbi in temnimi reverji je elegantna kombinacija. Zdravniška posvetovalnica Al. P. V Vašem opisu ni nobenih znakov, ki bi dopuščali sklep, pa tudi ne sum, da obstoja nevarnost za vodenico. Vodena oteklina, ki se Vam je napravila na komolcu po udarcu, je brezpomembna in bo kmalu prešla. Vodenica je pa zastoj sokrvice po celem telesu in se začne najprvo na nogah. Priporočamo Vam preiskavo srca, za nev-ralgijo pa elektriziranje in pa kopelji, najboljše v kakem zdravilišču. — Slabokrvna. Slabokrvnost nastopi lahko kot samostojna bolezen ali pa kot posledica drugih bolezni (krvaljenja, malarije, črevesni paralizi, zastrupljenja s svincem, arzenom itd.). V obeh slučajih nastopi bledica kože, utrujenost, šumenje v ušesih, močnejše utripanje srca. V drugem slučaju je treba pred vsem zdraviti vzrok. Pri slabokrvnosti je važna krepka hrana: šunka, kuhana perutnina, golobi, tfclečji možgani, roastbeef, nemastne ribe, mleko, jajca, zelenjava. Priporočljivo je bivanje v gorskih krajih. — Potenje rok in nog je verjetno v vzročni zvezi s slabokrvnostjo. Priporočamo vam umivanje s francoskim žganjem. Preparate železa oziroma arzena Vam pa naj zapiše Vaš zdravnik. _ Nočne sanje Pojave, nastopajo pri Vas v spanju, so posledic raz^-ažcnih živcev in se Vaši starosti (25 let) ni treba bati hujših posledic. Priporočamo Vam večtedensko vzdržnost, gibanje na svežen zraku, najbolje v obluvi športa. Spite na trdi postelji, pokrite se samo lahko in zjutraj takoj vstanite, ko se zbudite. Ogibajte se zvečer obilne hrane, posebno pa alko- holnih pijač in skrbite za redno odvajanje. Jako ugodno vplivajo mrzle kopelji in pa lahka pomirjevalna sredstva (brom). — D. V. Zaradi pasje stekline se obrnite na Pasteurjev oddelek higijenskega zavoda v Ljubljani. — žeja. človeško telo regulira v vročini svojo temperaturo, ki je 36° do 37° C s tem, da oddaja pot in se tako ohladi. Ker pa mora staničevje organizma, posebno pa kri, imeti gotovo specuično teži-no, mora oddano tekočino zopet nadomestiti. Ta zahteva se izraža v žeji. Tako nastopi zopet ravnotežje. Kako važno je to, dokazuje izkušnja ,da nastopi smrt vsled žeje preje kot vsled gladu, lahko že po 24 urah. — Na drugi strani pa zopet ni priporočljivo, v vročini vlivati v se prekomerne tekočine, ker se s tem obremeni delovanje srca. Najbolj priporočljiva za ' sitev žeje je limonada in pa dobra mineralna voda (Rogaška slatina). Zdravilne kopelji Na 300 litrov vode v banji pridenemo navedeno množino zdravilnih snovi: 1. Otrobna kopel: 1—2 1 otrobov se kuha 10 minut v 6—81 vode, filtrira In pridene kopeli. Priporoča se za osebe z občutljivo, dražljivo kožo. 2. Alkalična kopel; 300 g sode bicar-bone se raztopi v vodi. Mehča žulje, trdo kožo napravi gladko in prožno. Preveliko ponavljanje pa škoduje. 3. žveplena kopel: 50 g kalija sulfurika se porabi za prida tek (v leseni banji!). Priporočljiva pri nagnenju k kožnim vnetjem, čirom itd. 4. Solna kopel: 5 g kuhinjske soli se raztopi v vodi za kopanje. Koristi škrofuloz-nim, bledičnim, slabo prehranjevani deci. 5. Kopel z glicerinom: 500—1000 g glicerina se porabi kot primes vodi. Napravi kožo mehko in nežno. 6. Aromatlčne kolepi; 100 g lipovega cvetja ali kamelic se kuha v treh litrih vode celo uro in pridene kopeli. Tudi odvar 2 do 5 kg smrekovega ali borovega iglja pridanega vodi deluje okrepčevalno in osveži. 7. šumeča kopel: 200 g sode bikarbone se raztopi popolnoma v vodi. Tik pred vstopom t kopel se primeša Be 200 g solne kisline. Mešati se mora z lesom, ker kislina razjeda. Zaradi tega so bolj priporočljive naravne termalne kopelji na Dobrni. Učinkujejo pri srčnih in živčnih boleznih. 8. Gorčična kopel j: 2 g gorčične esence se primeša v 25 g špirita in se primeša vodi. Deluje dražeče ln koža pordeči. 9. Kopelj lz hrastove skorje: 1—S kg hrastove skorje se kuha, filtrira in primeša vodi. Uporablja se pri močnem potenju in vneti razdraženi koži. 10. Jesihova kopel: 1 1 vinskega Jesiha se nalije v kopelj št. 1. Napravi kožo napeto in bledo, zmanjša izločevanje potu. Sepsis arteSicialis Po naslovu* sodeč bi kdo sodil, da gre za novo iznajdbo, podobno umetni mrzlici po okužbi paralitikov z malarijo. Nikakor ne, ker imamo zoper malarijo dobro orožje kinin, s katerim poljubno ustavimo mrzlico, dočim smo pri sepsi kljub tolikim — inom, _ xinom in _ linom še vedno brez moči. Kakor ima vsaka vera svojega hudiča in imajo zamorci, kakor pripovedujejo, celo belega, se imenuje v kirurgiji hudič sepsa. Strah in trepet zavlada v bolnici, kadar se pokaže in prične daviti nedolžne kile, slepiče ali celo aterome, kakor tisti nemarni Herod betlehemske otročiče. S. O. S. sredi Oceana ni groznejši kakor SPS v bolnici. Dobro! Sedaj že vemo, kaj je sepsa, toda kako je z umetno sepso, še nisi nič povedal! Vem, da si tako mislite in vam bom tudi to tukaj raztolmačil. Samo vedite, da je to tako grozna povest, da mi ledeni črnilo v peresu. Zgodila se je nedavno v Rusiji, tistem boljševiškem raju, ki ga ne morejo nekateri skrivaj prehvaliti, na glas se ne upajo zaradi zakonov. Zgodbo je zapisal baje Vsevolod Ivanov. Baje pravim, ker prvič močno dvomim, da bi se smelo v diktatorski Rusiji kaj takega zapisati, ker bi jo črtal celo v svobodni Danski cenzor, če bi ga seveda imeli, drugič je pa nisem sam čital, temveč mi je pravil o njej neki češki znanec. Tatjana Andrejevna je bila operacijska sestra v neki bolnišnici, se pravi, imela je nalogo, skrbeti za razkuževanje kirurških priprav in le-te podajati zdravniku pri operacijah. Deset let je že vršila dan za dnem ta posel in se ga je tako navadila, da ji niso bili bolniki, ki so krvaveli pod nožem, več ljudje, temveč le bolj ali manj zanimivi »slučaji«. Pa je že tako, da človek v svojem poklicu s časom otopi in se je bivši avstrijski krvnik Lang celo tako daleč povzpel, da je napisal svoje spomine »Krvnikov dnevnik«. Nekaj drugega je bilo; Tatjana je bila zaljubljena. To samo po sebi še tudi ni nič hudega, kakor tudi ne okolnost, da je bil vitez njenega vročega srca asistent dr. Sergjej Mičurin, ki niti slutil ni, kakšen vihar strasti divja v Ta-tjaninem srcu. Morda bi se s časom tudi ta vihra polegla in bi asistent Sergjej nikoli ne izvedel o tej srčni zadevi, če bi ne bil nastopil kot njena posledica strašen zločin, o katerem ni pisal noben časnik, temveč je šla le od ust do u«es beseda: sepsis artificiale. šef dotičnega kirurškega oddelka, stari felčer Nikitor Vavilov, je spoznal, da ne spada več v operacijsko dvorano in je prosil za upokojitev. Bil je uslišan. Kakor vedno, se je vnela tudi za njegovo mesto ostra tekma. Vsak prosilec je napel vse zveze, da bi uspel, le asistent Sergjej ni imel nikogar, ker je bil šele pred kratkim prišel iz daljnega pokrajinskega mesta. Upal pa je vendar, da uspe, ker ga je Vavilov sam, ki je imel velik vpliv v SV (So-juz vračev), osebno priporočil. Mesta pa vendar ni dobil, ker so nastavili slovitega kirurga dr. Damjana Belinskega. Ko so v bolnišnici izvedeli o imenovanju, je asistent Sergjej le z rameni spomignil, Tatjana pa je bruhnila v krčevit plač. Začuden jo je pogledal Sergjej, a je brž uganil skrivnost. Dobro mu je dela njena privrženost, da je pogladil Tatjano po licu: - »Tatjana, ne jokajte! Bo že še drugače.« »Bo!« je trdo rekla Tatjana in si obrisala solze. Novi primarlj je prišel, prevzel oddelek in pohvalil Sergjejevo delo. že prvi teden so prihajali od daleč imenitniki pod spretni nož Belinskega. Kakor umetnikova roka na harfi je šla kirurgova roka med mišicami, kitami in žilami sredi belega platna. Tatjana je to videla in težko ji je delo. Lepo je šlo delo prvi mesec izpod rok in so naglo odhajali ozdravljenci iz bolnice. Pa je prišel v bolnico predsednik sovjetske uprave, zelo ugleden, dasi še mlad mož. Nič posebnega mu ni bilo. Za lešnik veliko kilo si je dobil pri skoku s konja. »V osmih dneh bova zdrava,« ga je smehljaje potrepljal Belinski in opravil operacijo prav vestno, saj je šlo za njegov ugled. Tretji dan je tožil bolnik, da ga glava boli. Belinski je pogledal na temperaturni listek; 36.6 in menil: »Po anesteziji se to večkrat pripeti. Prašek piramidcna mu dajte, sestra.« Četrto jutro je tožil bolnik, da nI vso noč zatisnil očesa in da ga trese mrzlica. Belinski je pogledal na temperaturni listek: 39.8. Brž je potegnil odejo z bolnika in videl, da je ves trebuh napet. Bolniku se je vnela trebušna mrena. Brž so ga prevezah. Ko je Belinski pogledal gnoj pod mikroskopom, ga je spreletel mraz po vsem telesu, da je kriknil; »Stafilokoki!« Cez dva dni je umrl odlični bolnik na sepsi kljub vsemu prizadevanju Belinskega. ge tisti dan sta dobila vročico dva druga operiranca, eden z nedolžno bulo na roki, drugi s čistim slepičem. In sta oba umrla. Vsak operiranec se je od tedaj gnojil- Belinski je kar divjal. Vse najstrožje mere niso prav nič pomagale. Ko je videl, da ni druge pomoči, je zaprl oddelek za ves teden in pjstil vsako najmanjšo reč temeljito razkužiti. Mesec dni je bilo dobro in si je Belinski oddahnil, bolniki so pa spet pričeli prihajati na operacije. Tedaj pa se je spet pojavila sepsa: deset bolnikov je vzela. Belinski je hodil zamišljen okrog, nekega jutra so ga pa našli v mestnem parku ustreljenega. Poleg njega so našli listek: »Nisem kriv, čeprav sem imel le jaz sep- SO. 4i Preiskava Je res dognala, da nI nobeden Sergjejovih bolnikov obolel za sepso. Na dlani je bilo, da je bila sepsa pri Berlin-skijevih bolnikih umetna in da jo je po- • umetno zastrupljenje krvi. vzročeval asistent Sergjej iz jeze, ker ni dobil primarskega mesta. Zaprli so ga« postavili pred tribunal — tam gre takšna reč neki prav naglo — in obsodili na smrt. Prav nič ni pomagalo njegovo zatrjevanje, da je nedolžen »Dokažite,« mu je na njegove besede z nasmeškom ponavljal državni pravdnik, »odkod sepsa pri bolnikih Belinskega in zakaj! Vaši bolniki niso oboleli. Saj sta delala povsem pod istimi pogoji.« »Saj to je tisto, česar ne razumem,« je zrl pred sebe Sergjej. »Mi pa razumemo!« je končal razpravo predsednik tribunala in pristavil: »Torej — ob petih boste ustreljeni!« In je vstal. Tedaj pa je planila iz občinstva Tatjana in kriknila: »On ni kriv. Jaz sem!« »Kdo pa ste vi?« je vprašal predsednik tribunala. Ne da bi pričakal odgovora, Je rekel straži: »Odpeljite bolno žensko iz dvorane!« »Ne, ne! Poslušajte!« Je vila roke Tatjana. »Jaz sem operacijska sestra lz bolnišnice. Rada imam gospoda asistenta Mi-žurina, pa sem dajala Belinskemu okuženo svilo za operacije.« Strahovit trušč je nastal v dvorani, da je predsednik komaj u postavil mir in vpra-Sal: »Kako ste pa to delali?« »Pri nekem hudem primeru sepse sem vzela ponoči, ko je ležal mrlič v mrtvašnici, gnoja iz rane ln sem namočila šivalno svilo vanj. To sem imela, vdeto v Sivanke, spravljeno v škatlici vedno pri sebi, da je ni nihče našel. Belinskemu sem dajala te Sive, Mižurinu pa razkužene,« je pripovedovala hlastno Tatjana in položila škatlo na mizo. »Izvedenci bodo preiskali Sive, zato prelagam obravnavo in izvršitev obsodbe nad Mižurinom na jutri ob osmih,« je sklenil predsednik tribunala. »Oba odvedite!« Tatjana je padla pred Mižurina na kolena in ihte prosila; »Gospod asistent, Sergjočka, golobček, odpustite!« Kakor takrat, ko j« jokala, jo je Sergjej pobožal: »Tatjana, ne jokajte.« m je Sel za stražnikom. Izvedenci so ugotovili na svili stafllo-koke, povsem identične s tistimi pri sep-sičnih bolnikih. Tribunal Je drugo jutro obsodil Tatjano na smrt zaradi premišljenega umora 16 ljudi. Popoldne ob petih so jo ustrelil. Zadnje njene besede so bile: »O, da bi postal Sergjočka primarij.« In je res postal naslednik Belinskega. Janko Kač. Radio Nedelja. 13. avgusta. LJUBLJANA 8.15: Dnevne vesti. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.o0: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Potovanje po Evropi. — 10.30: Paeivizem in ak-tivizem iz življenja. — 11: Radio - orkester. — 12: Napoved časa, plošče. — 15: Kmetijska ura. — 15-30: Slovenska glasba, duet citer. _ 16-30: Radio - orkester. _ 17.30: Plesna godba, vmes plošče. — 20: Ura šla-gerjev. — 21.10: Harmonika, g. Stanko. — 21.30: Dnevne vesti. — 22: Plošče. BEOGRAD 11: Plošče. — 12.05: Ljudska glasba. — 12.30: xMala Floramye«, opereta na ploščah. — 15: Narodne pesmi na ploščah. — 19-30: Violinski koncert. — 20.20: Plošče. _ 21: Orkestralen koncert. — 22.50: Narodne pesmi. — 23.30: Plošče. — ZAGREB 12: Orkestralna godba in operne arije na ploščah. — 17: Koncert tria. — 20.30: Lahka glasba. — 21.40: Zabaven koncert. — 22.40: Orkester. — PRAGA 19-05: Šramel-koncert — 20.35: Pevske točke. — 21: Orkestralen koncert — 22.20: Plošče. — BRNO 20.33: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Popularen koncert. — 18: Plošče. — 20: Orkestralen koncert — 22: Plesna godba. — DUNAJ 11: Strauesov koncert dunajskih filharmonikov- — 12.40: Simfoničen koncert. — 15.10: Komorna glasba. — 17: Koncert orkestra. — 18.30: Plošče. — 21.55: Orkestralen koncert. — BERLIN 20.45: Iz operet. — 22.30: Prenos koncerta, nato plesna godba. — K6NIGSBERG 2015: Koncert radio - orkestra. — 22.30: Prenos koncerta i i Konigswusterhaueena- — M0HLACKER 20.45: Operetni koncert. — 23.15: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 18: Koncert. — 19.45: Madžarske pesmi. — 22.30: Jazz. — Ponedeljek, 14. avgusta. LJUBLJANA: 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13.: čas, plošče. — 19.: Radio orkester. — 20.: Esperantsko predavanje. 20.30: Duetni koncert. — 21.: Radio orkester, vmes dnevne vesti. — 22.: Plesna godba na ploščah. Beograd; 18-: Vokalen koncert. — 18.30: Humoreske. — 19.: Klavirski koncert. — 20.20: Verdijeva opera. »Aida« na ploščah. — 22.40: Ciganska muzika. — ZAGREB: 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. — 21.45: Konceit tria. — 22.40: Plesna godba. — PRAGA: 19.10: Koncert vokalnega kvarteta. — 19.55: Regerjeva serenada. — 20.20: švedske ljudske pesmi. — 20.45: Plošče. — 21.05: Koncert lz Moravske Ostrave. — BRNO: 19.55: Klavirski koncert. — 20 20: Prenos iz Prage. — 21.05: Koncert iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA: 17.15: Zabavna godba. — 18.35: Koncert. — 19.05: Plošče. — 20.: Prenos operete. — 22.45: Plošče. — DUNAJ: 11.30: Plošče. — 12.- Koncert. — 17.30: Koncertna ura g. Milice Priča. — 19.: Muzikalne pokrajinske slike dunajskih simfonikov. _ 20.30: Opereta »Mikado«. — 22.45: Plošče. — BERLIN: 20.35: Nordilska glasba. — 22.: Godba za ples. — KONIGSBERG: 20.10: Godba za čelo in klavir. — 21.15: Pesmi in arije. — MtJHLACKER: 21.30: Pesmi sodobnih komponistov. V __ S 4 H Urejuje dr. MIlan Vidmar Turnir v Moravssl Ostravi je imel prvo svoje kolo drugega julij*. Meeec kasneje emsaj ni čudež, če te dneve ln dneve zasleduje usoda.« 21. Lg7—f6 c7—cfi 22. g2—g* — — —-Ostrejše je bilo O—f4. 2>2.______Db4—c5 23. ffi—£3 --- Beli laihiko zmaga na več načinov. Foltjs se je baoe bal poteze 23. Tdl—d;2. Zelo močno je bilo tudi 23. h2_h4, Lc5Xf2; 24. Lfl-gfi. 23 .______b5—b4 24. e5—e6 Lo5—e7 25. Lfl6_e5 b4_Jb3 26. a2_a3 Sa5—Ib7 27. f3—#4 Sto7—cS 2«. f4—if5 So5_e4 29. Tihi—gl Le7—g6 + 30. Kol—bi Th7—h<6 31. Tgl—(g2 Ke8_e7 32. Tg2—e2 --- Počasi je Pire konstruiral hudo grožnjo: 33. Te2Xe4! m Tdl—d7+; 35. LflX c4 32 .______Ta8—jd8 33. Lfl_g2 Se4—d6 34. h2—h.3 a7_a6 35. Tdil_fl Td8—g8 36. Le5—f4 Lg5Xf4 37. T£1 X f4 Sd€—eS 38. Kibl—lc Se8—16 39. Kol—d2 Th6—h4 40. Kd2—©3 c6_co 41. Tf4—fl Tg8-jg7 42. Tfl_dl Ke7—d6 43. Te2—e3 --- Pire pazi. Na 43. Te2_Jd2?? bi sledilo 43.___, Th4Xh3+!!; 44. Lg2Xh3, Sf6 —e4 mat. 43 .______a6—ao 44. Lg2Xd5! --- Pire je korajžno marširal s kraljem na nevarno polije c3. Sedaa pa udari, da je joj. 44 .______Sf6Xd5 + 45. TdlXd5+?? --- NevenJetno. Pire je bil seveda namera- val 45. Kc3Xc4 in Foltys se je hotel via-ti. V zadnjem trenutku zajaha belega hudič. Pirou se zdi, da mu bo skakač po-mendral obe trdnjavi. Naenkrat ne vidi, več, da je skakač dobro povezan. Zato žrtvuje kvaliteto, namestu da bi odnesel skakača, kmeta in partijo. 45 .________Kd6Xd5 46. {5_16 Tg7Xg4! ! Nasprotni udar. Sedaj se maščuje ko- rajža belega Kralja 47. e6—e7 --- če beli vizame, ga uniči druga trdnjava. 47______Tg4—g2 48. Te3_e5+ Kd5_d« 49. Te5-e6+ Kd6_c7 Beli se vda. Neverjetna tragedija! »JUTRO« St 188 =================^ 10 13. VIE1933 „ Iz življenja in sveto čudeži v Beauraingu Tisoči romajo k rekorderju Tilmantu Bruselj, sredi avgusta Za 5. avgust — »veliki dan« za tisoče katoliških vernikov v Belgiji, na Holand- skem, v Franciji in tndi v Porenju _ je poslala belgijska vlada 150 orožnikov v mestece Beauraing, želeamiSko ravnateljstvo je dovolilo posebne Vlake iz Bruslja, Amverse in iz drugih večjih mest, avtobusni podjetniki so orga- prihajati romarji. 21. decembra jih je bdlo 2000, na sveti večer 6000, na Silvestrovo 15.000, 3. januarja pa že 25.000. Začeli so 6e širiti glasovi o čudežnih ozdravljenjih in dva profesorja Louvainske univecnze Etie-nne de Greeff s kriminataio znanstvenega instituta ter Paul van Gauchter sta objavila skupno z dvema duhovnikoma doL Potenje je zdrav©? Kdaj in zakaj se potimo ? — Naravno in umetno potenje V vročih poletnih dneh srečamo pri vsakem koraku ljudi, ki si ne želijo ničesar bolj nego ohladila. Vsi se pritožujejo, da sonce neusmiljeno peče ter jih sili k potenju. Takšni pritožniki najbrže ne vedo ali pa se vsaj ne zavedajo, da je potenje zelo zdravo. Če se torej potimo zaradi vremena, bodimo hvaležni, kajti vsako potenje je zdravo in koristi našemu organizmu. Izkušnja uči, da se potimo iz strahu, zaradi napora, zaradi razburjenja ali zaradi vročine. Potenie je torej čisto normalen pojav in spada med najbolj navadne procedure, ki jim je podvrženo t>;lo. Toda mnogi se s tem nočejo sprijazniti. 2e stari Rimljani so z velikim pridom uporabljali parne in druge kopelji. Tudi v srednjem veku je bilo zdravljenje s potil-nimi kurami priljublieno. Danes, ko imamo na razpolago tehniko in tisoč drugih sredstev, gledamo potenje bolj postrani, Tes-nica pa je, da se moramo kijub neštetim pridobitvam modernega zdravilstva vedno nanovo vračati k tej preizkušeni metodi. Vroča kopelj in skodelica lipovega čaja nam tudi v postelji pomagata. Ponekod uporabljajo rajši električno potenje v po- sebni napravi ali kemično potenje s pomočjo aspirina. Kajti so bolezni, pred vsem prehladi, ki se izboljšajo in odpravijo samo s potenjem. Premraženja. bronhitisa, prehlada skoraj ne moremo odpraviti drugače kakor s temeljitim potenjem. Zdravnik dr. Hallav piše v nekem strokovnem listu za medicince, da se z uspehom izlečijo čiri in tvori, zagnojitve potnih žlez (pod pazduho) in vnetje bezgavk — s potenjem. Za lečenje teh pojavov je najboljše, če leže bolnik v kad tople vode, ki ima 37 stopinj C. V to vodo naj doteka vroča voda. dokler doseže temperaturo 42 stopinj. Mnogi bolniki takšno počasno ogrevanje lažje prenesejo kakor hitro potenje. V četrt ure se za~ne bolnik v takšni kopelji potiti. Tedaj ga dvignemo iz vode. zavijemo v suho rjuho in odnesemo v posteljo. Navadno mu damo še čaja, da pospešimo potenje. V dveh urah je stvar večinoma opravljena Bolnik lahko vstane, gre v mlačno kopelj in spravi svojo temperaturo na normalno stopnjo. Seveda narekuje izkusnia, da moramo postopati s starimi osebami, z ljudmi, ki trpe na srčnih boleznih in z jako slabotnimi bolniki zelo oprezno, kajti takšno po- vldel Mater božjo Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti .tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Po ovinkih; »Zakaj ponuja* mački ptičjo zob?« »Za kanarčka, ki je v njenem trebuhu !c Orožniki morajo skrbeti za red na »svetem kraju« primorami pismeno povedati svode Izjave o prikaznih). Tudi »ozdravljenja« so bna previdno omenjena .brez poudarka kakšne nadnaravne sile. Toda zakaj se je zibralo prav 5. avgn-sta toliko tisoč Ičudi v Beanraimgu? Neki Come Tiimant, bivši poljski čuvaj in rekorder v pešhoji, je trpel na vnetljiu hrbtenice (Spondylitis) ter je bil pohabljen. 11. junija je prišel v Beauraing, obiskal kraj prikazni, besno zakričal, da je Roosevelt vlada Indnstrijo, kapital, poljedelstvo ln strokovne organizacije — vse Ima na niti! Lahkoverna množica niziraJi Slrokopotezmo posebno službo, orožniki so že prejšnji večer dva kilome. tra pred mestecem neusmiljeno usta/vili vsalk avto ... Ves dan 4. avgusta bo v^ozflii poeeftmi vlaki ki avtobusi nepregledne množice. Zbralo se je nad 100.000 ljudi, ki so prenočevali na prostem ter prepevali pobožne pesmi. Med njimi 1600 težkih bolnikov in raznovrstnih pohabljencev. Voljeno so prenašali dolgH i Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ta šifro na S Din. (1) Samostojno gospodinjo pošteno io zanesljivo, ki dobro kuhati in vsa hi&na dela opravljati — sprejmem takoj k dvema osebama. Naslov v oglas. »Jde'ku »Jutra«. 23591-1 Vzgojiteljico ki b: prevzela poučevanje in nego sedemletne deklice, sprejmem v sta ' n o službo 6 1. septembrom. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Zdrava, za uesljiva in sposobna«. 23616-1 čevlja/, pomor xa prvovrstnega, za šivana in zbita dela sprejme v stalno službo Josip Poga- čar, Kamnik. 23636-1 Entlerico •!surj«N> T izdelovanju p!ete-nlc. eprejanetm. Ljub-I «na YH, Celovška 251. 23758-1 Samostojno šiviljo iftčein za otvoritev skupnega salona. Ponudbe pod »Moda« na ogl. 0'did^'e.k »Jutra«. 23745-1 Pridno služkinjo sprejmem za razna hišna dola. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sem poštena«. 23506-1 Pisarniško moč •p-ejmem v večjo trgovino Ponudbe na oglasni oddelek »Ju'tra« p0'd »Stalno ose sto«. 2362)3-1 Tkalskega mojstra •prejmemo. Ponudbe na or!fl«. oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak«. 2S3S6-1 Več sodarskih pomočnikov sprejme takoj Fric Vezjak Postrežnico prvovrstno, dobro kuharico, iščem od 7. do 2. Naslov v oglasnem odd. J u tra.__23701-1 Pomoč za gospodinjstvo Z a moje veleposestvo iščem primerno gospodično za pomoč gospodinji. Take, ki imajo veselje do otrok. imajo prednost. — Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod značko — »Pridna in poštena« 98«. 237H9-1 Biro »Central« Vasi na 6, Beograd, telefon 26-228, namešča v prvorazrednih hišah in hotelih kuharice, sobarice, vzgojiteljice in vse ženske posle. £3721-1 Kuharico (prodajalko) prijetne zunanjosti in trgovskega duha, iščem za samostojno vodstvo mlekarstva ter prodaje sadja in povrtntoe. Plači 5 % provizija. stanovanje in hrana. Nastop takoj. Kavcija v gotovini 3000 Din. Predstaviti ie ali ponudbe na: Ivanka B~sanac, Zagreb, Tkalčiče-va ulica 52. 23731-1 Izurjeno pletiljo sprejme takoj M. Lazar, Rimska cesta 21. 237S1 1 Pisarniško moč po možnosti samostojno v lesni trgovini in e znanjem Italijanščine, sprejmem takoj. — Ponudbe s preip' spričeval na oglasni od' deiek »Jutra« pod »32« 237S3 šteparico preprosto kmečko dekle, ki bi pomagala pri gospodinjstvu, sprejme Ster Miha, Sp. Duplje št. 3 — pošta Križe. 23809-1 Postrežnico za ves dan, veščo vseh gospodinjskih del sprejmem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 23836-1 Vzgojiteljico k 4 letni deklici, s per-fektnim znanjem nemščine in nekaj šivanja, zdravo, sprejmem takol za Ljubljano. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vzgoiiteljlca št. 4« 23875-1 Pletiljo in šiviljo pletenin sprejmem takoj. Večna pot šterv. S — Podrožnik. »3870-1 Poslovodinjo z Izpričevali za samostojno izvrševanje trgovine z mešanim blagom na deželi, v bližini Ljubljane iščem. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. — Italijanščine zmožne Imajo prednost. Ponudbe z navedbo pla-ie pod »33« na oglasni odd. »Jutra«. 23852-1 sodar v Ormožu. "-3610-1 Žensko ali pa starejši zakonski par b-ez otrok sprejmem, ki b: proti prostemu stanova niu oskrboval vilo v bližini Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vila«. 23516-1 Vzgojiteljico /»prevrnem takoj v službo k triletni deklici, z znanjem nemškega jezika. — Ponudbe s sliko kakor "udi z označbo mesečne ,P3Če in navedbo refe--mc poslati na nn.?lov O--,o Gu*tman, Vukovar. 23710-1 Prodajalko crrejimero za podeželsko mešano trgovino. veščo slovenskega in nemškega jezika. pošten.®, delavoj-no, katera mora pomaga-t-1 pri gospodinjstvu. Le de'a vrline, po-štene in z driSritnii prr.oročili naj pošljejo ponudbe z zahtevo pTače pri popolni oskr-K v hiši. Bubi-giaviea •tafeTjuSen-a. Ponudbe podati na o?!, od. »Jutra« pod »Dežela«. 23661-1 Natakarico čedne zunanjosti, prijazn in pošteno, s 1000 Di kavcije, in čedno dekle za vsa dela sprejme takoj Franc šu šter, Ljubljana VII, Čer natova 31, gostilna Jadran 23782-1 Služkinjo zanesljivo, snažno in pridno, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. sprejmem takoj Ponudbe na ogl. odd »Jutra« Dod »Služkinja« 23880-1 Prodajalko s kavcijo, sprejimem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trafike« 23811-J Gostiln, kuharico ozir. voditeljico manjše solidne gostilne v mestu sprejme v stalno službo gostilničar-vdovec. Le v gostilniškem gospodinjstvu izurjena, dela voljna in vsestransko poštena samska oseba okrog 40 let pride v poštev. — Posedovanje osebne pravice in nekaj premo ženja bi imelo prednost. Pismene ponudbe na ogl. odd. ^Jutra« pod »Solidnost«. 23821-1 Poslovodinjo mešane stroke oziroma samostojno prodajalko, vajeno gostilne in hiš nih del. s kavcijo sprejmem. Ponudbe na og!. odd. »Jutra« pod »Pod Jetna«. 23847-1 G. Th. Rctman: Nove prigode gospod zaroiinuika Oblizujc-č se ob misli na med, ki ga bo prideloval, je sedel Kozamurnik v po-azen odidelek. Izivlekel je čebelarsko kmjigo, ki mu jo je bil bratranec posodil, in zače" brati. Škatlico s čebelami je bil spravil v hlačni žep. Ali _ kaj je to? Kaj pomeni to mrgo-enje in gomazenje po levi nogi? Strah in groza! Zaradi gibanja voza se je škat-od.prla, in Kozamu.rnikove hlače so polne teh grdih čebel! Kaj mu je storiti? Prvovrstno pletiljo za nogavice sprejmem. Predstaviti se do 9. ure dopoldne v Nunski 3. pritličje. 23850-1 Mlado postrežnico pridno to počimo sprejmem za sredo in soboto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23947-1 Izurjeno šiviljo za pletenine, veščo tudi likanja, sprejmi Roškar. Ižanska cesta štev. 34. 23945-1 Službe išče Vsaka besed« 60 par; w da jen je naslov* aH za Šifro pa 3 Din. (Z) Samostojen elektrikar kii bi opravljal tudi druga dela, išče službo. Ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod »Delavec«. 23443-S iPozor, restavracije in kavarne! N'j razpolago prvovrsten orkester za koncertno, plesno ln zabavno godbo. Oene nizke! Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Orkester«. 23017-2 Pekovski pomočnik mlad, ki bi event. tudi raznašal pecivo, išče službo ze takoj. Mavc Franc. Rašica, pošta Vel. Lašče. 23633-2 Viničar ocenjen — želi premeniti sIužIki. Cenj. ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Viničar 1. oktoVr«. 23527-2 Mesto hišnice želi zdrava in poštena oseba za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas. odde'tk »Jutra« pod šifro »Cilka«. 22990-2 Izobražena gdč. dobra računarica, poštena in zgovorna, išče službo natakarice ali kakršnokoli zaposlenje. Fani Goršič. Stranska vas štev. !0 — Grosuplje. 23557-2 Gospodična e parletno pisarniško in b'a ga jn i carsko prakso — išče primerno zaposlitev. Šla bi rada na deželo, kjer bi imela priliko. da se privadi v trgovini ter pomaga tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru p"d šifro » Z os.krbo Din 300«. 2-5401-2 Vrtnar 35 let star, samski, z dolgoletnimi spričevali to dobrim znanjem v vrtnarstvu, išče zaposlenje. — Karlo Malek, Vrbovec — Hrvatsko. 23488-2 Služkinja srednje starosti, kot prodajalka v trgovini, bre.z učnega izpričevala, dela vsa hišna dela, želi premeriti službo od 15. avg. do 1 sept. Gre na deželo ali v mesto. Naslov v Učenca za manurakturno trgovino v Ljubljani ob svoji oskrbi se sprejme. Ponudbe pod »Ljubljana 12« na ogl. oddelek »Jutra«. 23208-44 14 let star fant ki ima 2 gimnaziji, b' se rad izučil fotografske obrti. Oskrba pri starših. Po-nudbe pod »Foto va e jenec« na ogl. odd. Jutra. 23757-44 Trg. vajenec z 9 meseci učue dobe išče premestitve v dnigi trgovini. Naslov pove ocrl. od Jutra pod »Marljiv, po št en«. 23732-44 Vajenko z« d a m s k o koiMcc"« sprejmemo. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Čedna postava«. 23683-44 Trg. vajenca z nekij razred: meščanske ali srednje šole, zdra-vejra in :z poštene trše, išče velika trgovina z mešanim b'agom na deže'i. Ponudbe na og'asni od delek »Jutra« pod šifro »Trgovski vajenec«. 23352-44 ogl. odd. Jutra. 23711- Mlinar d-o-bro izučen v va'!jinein mlinu, ki razume uprav-.Ijati motorje, želi 6 1. septembrom spremeniti dosedanjo službo, zato išče .nameščenje v kakšnem dobrem valjčmem mlinu. Ornerza Jože, valjč-m mlin .Ferlež, Sv. Jurij ob j. žel. 23708-2 Koncesijonirani tesarski mojster išče za.poslenja kot voditelj tesarskega podjetja ali kot poslovodja večje žage. Vsesplošno verz>i-nnd šifro »»Tesarski mojster« na ogi. u-u'1. »Jutia«. 23GOO-2 Učenko spre-me^n v špecerijska trgovino v Ljubljani. Hrana in stanovanje pri starš:h. Naslov v oglasnem odd"''ku »Jutra«. 23572-41 lSJetni fant se želi izučiti mizarske obrti. Ponudbe na naslov: Johim Mrvar. Jurka vas št. 5, pošta Straža. 23551-44 Večja trgovina mešanega blaga na deželi sprejme zdravega in pošte nega fanta s primerno šolsko Izobrazbo kot vajenca Prednost imajo sinovi železničarjev. — Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod ši.fro »Dober računar 91«. 23509-44 Pos/lovodja lesne stroke želi preunte-nitj mesto, samostoijen vodja večjega obrata, z zmanjem srbohrv. in nemščine, 4 raz. meščanske šole. veš^ vseh manipulacij ter pisarniških del. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vesten poslovodje«. 23727-2 Kot prodajalka želim službo v kakršnikoli stroki. Dobro sem vajena vseh trgovskih poslov ravnanja 6 stranicami. Iz-vežbana sem v šivanju ročnih delih !m izdelovanju senčnikov. Vešča sem tudi nemščine. Stara sem 21 tet. Grem tudi proti ntr&ki plači. Cenj. ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Mlad prodajalka«. 23555-2 Fant poltem, vojaščine pro»t, zmožen tudi ka.vcije, želi službo tekača, sluge »H »lično. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 23795-2 Službo sluge » kavcijo 5000 Din in z d obrlm sp r ič ehanik abstinent, nekadilec, z od-ličnvmi »pričevali, išče lužbo. Naslov: Al. Peklič Glince. cesta VII št. 19 — pošta Vič pn Ljub!'.ml. 23627-2 Pet. oomočn"k iflostersko preizkušnjo, sprejme s'u^bo poslovodje ali pa prevzame pekarno v najem. Cenj. ponudbe na naslov: Tone Marinč, Vodmatska ulica 25. Moste pri Ljubljani. 23578-2 Treovski pomočnik mlajši, mešane stroke, želi nameščenje v kaki trgovini. Ra®r»olaga z 10.000 Din kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-d šifro »Pošten in marl'iv«. 23353-2 Šivilja M nekaj čana ni iival«, želi nastopiti službo. Prijavljena je 1—J meseca 'jrezplačno delati. Reflek-ti"fl samo na stalno me. sto. — Ponudbe (irosi na og'ae. oddelek »Jutra« pod Praksa 22«. 23612-2 Kuharica srednjih let, vešča vsega dela, dobra kuharica, Išče službo. Gre tudi na deželo event. tudi v gostilno. Ponudbe pod »Izvrstna kuharica« na ogl. odd. »Jutra«. 23842-3 Sprejmem mesto pri starejši gospe ali go spodu., v pomoč. Stara 31 let. Ponudbe na og'asni oddeVk »Jutra« pod šifro »Pridna«. 23905 2 Boljša natakarica z dobrimi spričevali, želi službo v Ljubljani, event. tudi drugje. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod značko »Poštena«. 23S79-2 Mesto gospodinje išče gospa srednjih let. k boljšemu gospodu — tudi kjer je 1 otrok. Pohištvo ima sama. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna to sikromna«. 2390J-2 Pletilja H po nizki ceni izdeluje vsakovrstne pletenine, išče delo na dom. Naslov pove offlasni oddelek »Jutra«. 238S5-Ž Boljše dekle ki zna dobro kuhati, želi službe k dvema osebama s 1. septembrom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 23924-2 Trg. vajenca s predpisa no šol. izohra« bo, zdravega to poštenega sprejme v špecerijsko tr g-ovino Sturm. Ljubljana, Celovška cesta štev. 34. 23799-44 Trg. učenca v špecerijsko trgovino takoj sprejme Anic« Luk-Biiin, Stari trg štev. 80. 23815-44 Mizar, vajenca sprejime Ivan Bit-enc & Cie mizarstvo, Gosposka ulica št. 10. 23858 44 Kot trg. vajenec želi vstopiti deček, Btar 15 let, iz dežele. Dovršil Je 2 razreda meščanske šole ln Je lz poštene rodbine. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Dod »Vajenec«. 23897-44 Učenca (ko) s predpisano šolsko Izobrazbo sprejme v spe-cerllsko trgovino Marija Ilovar, Tyrše^a 82. 23866-44 Vajenca z 2 razredi meščanske šo le, sprejme Anton Prebil, ključavničar, Glince, c-e-sta 1/6. 23969 Tapet, vajenca sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23942-44 Natakar, vajenca sprejmem takoj. Ponudbe je poslati na podružnico »Jutra« v Celju Dod značko: »Priden«. 23957-44 Zaslužek. Kdor 1 i č e uuluika, plača za vsak« besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor Q u d i zaslužek, pa n vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31 Ambicioznim damam še nekaterim, ki Imajo veselje do potovanja, nudimo visok in dostojen zaslužek. Dober ln siguren nastop ter dobra obleka in znanje nemščine zaželjeno. — Predstaviti se Je z osebnimi izkazili v ponedeljek od 9. do 12. ln od 2. do 5. ure popoldne na Resljevi cesti št. 5. »riti. levo. 23816-3 Stavbe vsakovrstne — visoke in talne, projektira in nadzira ing. Peru.zzi Stanislav, Ljubljana, Vodovodna cesta 17. 23625-3 Beseda l L>in; ta d» janj« naslova ali za Šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo iostrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova S Din. (4) Enoletni trg. tečaj STD vpisuje dnevno pr«1 poldne, Maribor, Zrinjcke go trg 1. Zahtevajte prospekte; 23026-4 Šofer, šola E. Čeh Tyrševa fDunajska) cest« št. 38. Zahtevajte prospekt. Šoferska šola 1. Gaberščik biv§i komisar za šoferske :zpite. Slomškova ulica 6. garaža Stupic«. 23783-4 škarje za pločevino skoro o-ove. do 6 mm. pn merne za kleparje a.« kiju čavničarja, poceni proda P. Škafar. Ljub'j« na. Bo rita i k ov trg. 23576-6 Poljske tračnice 60 mm visoke, cca 400 m poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23885-6 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dmev nih cenah Mariborska rafinerija zlata — Maribor. Orožnova ulic« 8. 186 6 Otroške vozičke in kolesa kupite dobro iD pocetri pri S Rebolj ^ drug. Vožnja kova i. 171-6 Šoferstva se želi izučiti dvajsetleten fant. Naslov: Šofer, Sev niča ob Savi. 23917-44 Najmodernejše krojenje oblek in perila poučuje v Brežicah J. Ha šele, v inozemstvu izipra fana učiteljica. Vpisovanje dnevno med 9. to 12. uro. Narodna dom, Brežice. 23796-4 r/ Kdoir išče mesto potnika. plača za vsako besedo 30 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pla 6a besedo po 1 Din; aa dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Kateri trg. potnik bi rad potoval z avtom? Ponudbe z navedbo bran-že na ogl. oddelek Jutra pod »Sopotnik — Slovenija«. 28347-« Provizijskega zastopnika iščem za takojšen nastop, za obiskovanje trgovin to gostiln, za Ljubljano in okolico. Predstaviti m je med 10. in 12. uro pri Potnik in drug. Ljubljana Metelkov« 13. 23588-5 Kateri potnik vpeljan prevzame pro dajo metel proti 5 odst. proviziji? Ponudbe pod »Garantiram uspeh« na ogl. odd. »Jutra«. 23835-5 Potnika ki potuje vso dravsko banovino, gorski kotar m hrv. primorje z avtom kot sopotnik iščem. — Nimam kovčegov. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. £3881-5 Trg. pomočnika ozir. zastopnika m.'edega in agilnega. ki ima zmožnosti dobrega prodajalca in veselje do potovanj«, i š 6 e m o proti plači to proviziji za Slovenijo. Avtovozači imajo prednost. Kavcija potrebna. Ponudbe no "oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tovarna keksov«. 23901-5 Prodam Entlanje 1 m 1 Din ažur I m 2 Din pliairanj«. m-rnteže bndge stor, pranje iD likanje ve cenin -očno vezenje, m« n igrami, »trojno vezenje ra predtisk najmodernejših vzorcev. Dunajska e. Ia/!V 155 3 Pokonča vanje mrčesa i 32 let preizkušenim sred stvom brez strupenih plinov Stanovanje takoj zo pet porabno! Miroslav 2or, Dunajska la/IV. 154 3 Tone Kovče strokovnjak za obzidava-nje emajliranih peči. štedilnikov, Ljubljana, Tvr-ševa cesta 47. 23631-3 Kolosalen šaljiv predmet za agente in prodajalce na sejmih. — Takojšen velik zaslužek. Brez konkurence P i c o. TvrSeva cesta 36. 23908-8 Kateri soliden trgovec s sadjem bi hotel stalno zalagati k sadjem starejšega trgovca v Ljubljani. Cenjene ponudbe na ogl oddelek »Jutra« Dod »15.000«. 23830-3 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova »li ra šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta ; lajanje naslova ali ta ; *ifno Pa 3 Din. (6) Otroški vozički najmodernejši modeli, tri-cikli, igralni vozi&ki. naj-nižje cene. — M. Tomšič. Sv. Petra cesta štev. 52. 23174-6 Perje 8 Dm kg. gonje. puh. volno in žimo za madrace najceneje predaja S-ga. Wolfova al. 12 (dvorišče). 207-S Pozor! Pozor! Lesni trgovci Prodam za 1000 sodčkov (za pivo) hrastovine na panju, a 'i pa izdelanih dng. Stavke najvišje ponudbe pod »0. S., takojšnje plačilo« na oglasni •oddelek »Ju.tra«. 23547-6 Pozor, trgovci! Ve£ tisoč parov sort-irenih ltroških. damskib in mo šk'h čev'jev v partijah po zelo ugodni ceni pro iam — Interesenti naj «i osebno og'edajo blago pri Ivanu Prešernu v K-anjo 23549 6 1 m3 suhih drv «ekanih bukovih. 105 Dn. Sekana bukova drva veza n« v kolobarje po 6 Din. sekana mehka Irv« rpza na v knloharif rw> 5 Din nud.i v ikladiščii St K-že Siard. T'novek' pris-an 12. Trgovci i>o.[«ist! Dostavi tudi na dom. 312 6 Kredenca knji.žmioa. miza, stola, vse v dobrem stanju in poceni naprodaj. Reslje-vj cesta 3-1, levo. od 2. d-o 4. popoldne. 23751-6 Dne 21. avg. 1533 ob 9. uri se bodo prodajali v Ljutomeru št. 96 na javni dražbi sledeči p-edmeti: Več vinske posode v različni velikosti, doge. vino, goveja ž;vina, dva konja, razno pohištvo, kakor fotelji, zofe, oto-ma.ne, psiha, kredenca, omare, mize, stoli, postelje, ogledal«, lestenci, stenske podobe, »pendel-ura, klavir, nadalje železna blagajna, pis. »troj, lovska puška, razna on-leka itd. 23478-6 Čebelarji! Prodam 3 A2 panj« e čebelami, dva prevešen«, po 250 Din. — Ponudbe pod »Strokovnjak« n« oglasni oddelek »Jutra«. 23419-6 Železno pečico (ffaš^>erček) in železen štedilnik, malo rabljen, po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23646-6 4 bele oleandre 2 m visoke, in 2 granati po zelo nizki ceni proda Fran Kokol, Laško. 2361! 4-6 Obrabljene mobiliie 2 tridelna žimnata modro-ca, 3 omare, 5 lesenih po srelj, nočne omare, perilo ter več drugih predmetov Za en del vrednosti prodam. Poizve se v Kolodvorski ulici štev. 26. 23787-6 Več »gigov« več konjske opreme za »glg« kakor tudi konjske prsne opreme ln ena lahka polkrita kočija naprodaj. Ogleda se pri čarman. Trnovska ulica št. 25. 23822-6 Dva oleandra krasna, naprodaj v Zgor-irli Sliki 176, Sj/unčeva pot 23919-6 Železen štedilnik poceni prodam. Naslov v Offlasnem odde&u »Jutra« 23S18-« Pralni stroj rab'jen, veliko gostilniško kredenco in dobro ohranjena vrata in okna prod« Erker, Resljeva cesta 20. 23134-6 Na javni dražbi ugodno naprodaj: 200 kg usnja (karpo- nov) dne 14. avgusta 1933, ob 14. uri, Mokronog, tov. usnja, 850 m* bukovih cepanic dne 14. avgusta 1933, ob pol 9. url. Dol. Lendava, nova spalnica ln drugo, dne 16. avgusta 1933, ob 10. url. Litija 83. 23843-« Lep gramofon močne konstrukcije, poceni r>roda Golob Marija. Gallueo-vo nabrežje št. 29. 2SSS7 6 Drvarnico za barako — kakor budi 2 voza desk po nizki ceni reodam. — Vnrašati v trafiki v Gosposki nlici. 23S83-6 Velika razprodaja do tovarniških cenah. Damastnl namizni prti, gramofoni, jedilni pribori. alpaka posode, stenske ure. modni gumbi (10 Din gross), prah vsesavaloče patentne krtače 40 Din. — Omnla, TvrSeva (Dunajska) C. 36. 23884-6 Spalnice lz trdega, mehkega ln vsaanega lesa kakor tudi različne kuhinje ln tapetniške izdelke Vam nudi po najnižji ceni Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov Vegova ul. 8 v Ljubljani. 83851-12 Kam pa,kam ? Pozor ženini hi neveste! Krasne hrastove čeSojeve spalnice Din 4000. jedil niče Din 4000. kuhinje Din 800. Vam nudi to jamči ta »oiidno delo tvrdka G>!mnjer. Ljubno Podnart, Gorenjsko. Tam prodam motor s prikolico »Ariel«. S1568-12 Spalnica nova, iz trdega lesa, moderno izdelana, pod roko ze'o ugodno naprodaj. — Naslov pri područ. Jutra t Celju. 23679-12 Pohištvo it trdega lesa, omaro, mize. stole itd., vse krasno poKti.ra.no, kupite ' ajce-neje pri .Vojiziju Zalogar, pošt« Šmartno pri Kamniku. 234194-12 2 visoki omari steklena omara, umivalnik z marmorjem ln zrcalom. kredenca, sobna, kredenca, kuhinjska, vse lepo ln dobro proda Golob Marija, GaUusovo nabrežje 29. 23888-6 Prodam več rabljenega pohištva: omare, postelje, umivalnik. stelaže, obleke, vozičke. posodo Itd. Ogleda se od 2. do 7. Koseze 55 pri Ljubljani. 23913-fl Prstan z briljantom ugodno prodam. Ogledati pri Fuc.hsu t Selenbur-ro vi olici. 23927 6 Spalnico 7A eno osebo zaradi pomanjkanje prostora poceni prodam. Aleksandrova 4. tE. nad., vrat« 17. 23762-12 Kolesa za besedo. Oglaal eijalneg« tnačaja po 50 par beaeda. Za dajanj » naslova alt ta Iifro S Din, oziroma 5 Dim. (3/1) TricIkeU »» J600 Din proda P-Škafar, Ljubljana. Borštnikov trg. 23577-10 Moško kolo malo rabljeno, kupisn. — Selenburgova 6, vrata 8. 5(3574-11 Žensiko kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Juitra pod šifro »Ku.pim kolo«. 23730-11 Za moško kolo da gramofon ln 30 plošfl Ivan Romih, Koseze 1-4 Zg. Šiška. 23794-11 Vsaka beseda 1 Din; sa dajanje naslova ak ta iifro pa 5 Din. (18) Danes vsi na žegnanje zdrafceao z vrtno vesoMeo pevskega društva »Slovan« na Brdu pri VM«. Vabit« Jakob to ANrzi;a Zadnikar. 236Š3-i8 Danes vsi na muho v Zg. Šiško kjer bo ika gasf.ska veselic« poleg gasilnega doma. 236C-18 Kam gremo danes? Vsf na žegnanje v Kosez« Za dober prigrizek to f&-jačo preskrb: rest. Tr-obtc 23183-18 Vsaka beseda 1 Din: as dajanj« naslova sil za Iifro pa 5 Din. (16) Knjižico Mestne hran. Mariborske z vlogo 20—50.000 Din, kupim takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Redka prilika 1933«. 23473-16 100.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na hišno posestvo v Ljubljani. Ponudbe na og^sni oddelek »Jutra« pod šifro • September 22«. 23501-1« Družabnika s koncesijo in kapitalosi do 15.000 Din sprejmem za dobro Močo trgovino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Nujno«. "3649-16 Posojilo oca 40.000 Din rabim takoj, proti vsestranski sigurnosti. Naslov v oglas« oddelku »Jutra«. 236&1-16 Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke kupim v iznosu 20.000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 20.000«. 23715-16 Železno peč Samot, skora.j novo, trajno gorečo, poceni prodam Cesta v Rožno dolino 5. 3376S-6 Otroški vozički najnovejši modeli, tricikli, igralni vozički, najnižje cene. M. Tomšič, Sv. Petra cest« 52. 23174-6 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen. prodam Nas!'ov nove ogl. odd. Jutra. 23775-6 Kuhinjsko mizo rabljeno, prodam na Rimski cesti 2, priti., desno. 23761-6 Čoln z ? parom« vesel prodam za Din 500. Naslov pove ogl. odd. Ju tu. 23764-6 Fotoaparat Agfa compour 9 X 12. avtomatičen. malo rabljen, ugodno naprodaj na Alja levi cesti 3. 23797-6 Visok oleander rdeče cvetoč, naprodaj v Kolodvorski ulici št. 35/1, lov o. 23790 fi Vrtne stole zložljive, proda Tribu* Gline e. Tržaška testa telefon 2603. 23921 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova aii ta šifro 5 Dio. — Oglasi socialnega značaja »sa-ka beseda 50 par: ta dajanje naslova ali ia iifro pa S Din. (7) Dva stara zastora za navadna stanovanjska okna, še ohranjena, kupim. Ponudbe z na vedbo cene na oglasni odd. »Jutra« pod Slfro »Poceni«. 23916-7 Oljnate sode čiste in v dobrem stanju kupuje P. Setina, Radeče 22927-7 Veliko zrcalo za šivilje, malo mizioo ln par foteljev kupim. Ponudbe n« oglasni oddelek ►Jutra« pod »Zrcalo«. 23570-7 Lucovo peč srednje veliko, kupim. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 23772-7 ,,POSEK" Realitetna pisarna Iruiba t o. t. Ljubljana. Miklošičeva e. 4 prodaja: HISO, trinadstropno, no-vozldano, 8 komfortnih stanovanj, vrt, blizu centra, 1,900.000 dinarjev. Letni donos 132.000 Din. HISO, novozidano, eno-nadstropno, dve dvosobni stanovanji, 500 kv. metrov vrta, Zg. Šiška. 115.000 Din. PARCELO. 470 m! v Rožni dolini, na tej se zida enonadstrop-na podkletena hiša z 2 komfortnimi stanovanji. kompletno Izdelana. 130.000 Din. HISO. zidano, s sobo, kuhinjo, 300 m! vrta. Trnovo, 22.000 Din. HIŠO. novozidano. 3 sobe. prltikline, 500 m! vrta. Litilft. 45.000 D. VE* STAVBISC nad »Stadionom« po 70, 80 Din za m«. DVE PARCELI po 520 m' tik »Primorja« po 130 Din ln 120 Din. Do *A kupnine (»e lahko plača v knjižicah. DVE PARCELI po 680 kv. metrov na Pekovskem svetu po ugodni ceni. P-lleT t PIT* ve* le fllo stf.nnnvftTilsklh hl5. vi! itnvblV v coritru In vseh nrerf^ostilh. po najugodnejših c^nh. 23837-20 Bek> banjo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kopalnica«. 23823-7 Oglasi trg. ina«aja po 1 Din beseda; t« da :anje naslova sli ta Šifro 5 Din. — Ogiam *ooia!nega tnačaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. f81 Weiberherrschaft 4 knjige, nove, takoj prodam za 600 Din. Židovska steza 4/1. &3871-8 Pohištvo r Vsaka baseda 1 Din: ta dajanje naslova aK za iifro pa 5 Din. (12) Pohištvo Naprodaj ima več različnih spalnih ln kuhinjskih oprav po zelo znižanih cenah Joelp Kurnik. mizar. Zgornja Šiška pod hribom. 21288-12 Pohištvo Na obroke. Na hranilne knjižic«. Sperane orehove, politiran* spalnice — 6re$-njeve masiv. pol. sipalnice šperan« spalnice . 3m. primeirno za vtnsku trgov: no, odflam v na;™. I. Lapajne. Moste. Zaloška cesta štev. 22. i , ' u ,n.v.i„ .»o-, 17 Jako-povic, Zagreb, Vlaska . Jrt M7.-19 in Salon za dame in gospode i centru, na. najiprometnej ši ulici, po-sebon odde'ek za dame s 3 kabinami. 4 oddelki za gospode, na peljava plina, elektrika, vodovod, aparat za trajno ondulacijo. prav dobro uveden. stanarina 1000 Din mesečino, prodam ta koj po ni®ki ceni. Stjepan Mlin (štou.len) z gospodarskim poslopjem vzamem v najem. Ponudbe na oglasni ■od. Jutra pod »Blizu že leznice«. 23720-17 Lokal v Kranju Savsko predmestje št. 17 "dda takoj v najem Peter Kristan. 23667-17 Gostilno dobro idočo, s k" kopališčem, streliščem kantino in letoviščarji, v u'ica 40. 23723-19 Gostilna in trgovina naprodaj pri Mariboru. — Gostilno oddam tudi v najem. Velik promet ob drž. cesti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodnost 30.000«. 23691-19 Lokal pripraven za ma.njže obrt ali pekarno, oddam v Mostah, Zaloška 14. 23765-19 Lep prostoren lokal fepein™k-aju ' Slovenije,'' ter I za pisarno ali trgovino ' 1 oddam takoj. Vprašati trgovino l mešan:m b'agom. vse z l««tno električno razsvetljavo, oddam v najem ali prodam radi družinskih razmer. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari boru pod »Ugodna prilika«. 23598-17 Gostilno z majhnim posestvom. na prometni točki vzame, najem, na račun, ali tudi kupim. Prevzamem tudi prevžitikarje. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod značko »Gostilničarka« v Tavčarjevi ul. 4. 23834-19 Gostilno na prometnem kraju takoj oddam radi selitve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23872-19 Lokal na prometni cesti oddam. Maribor, Meljska cesta 76 23959-19 Prostoren lokal v Celju Gostilno d"'bro idočo, na prometni tooki želim vzeti v najem s '1. oktobrom. V poštev prMejo samo gostilne z dobrim prometom na deželi ali v mestu. — Ponudbe na podruž. »Jutra« "3355-17 Gosposka ulica št. 3 oddam. Pripraven za trgovi no ali mesarijo. Pojasnila daje Krošelj Ivan, Ljubljana, Smartinska cesta 15 23896-M Pekarno dobroidočo, z odkupom ! inventarja oddam. Na- V Celju pod šifro »Dobro slov pove oglasni odd. idoča«. 23536-17 »Jutra«. 19723-19 Suhe prostore po možnosti cementna tla, najmanj 4 m visoke. 250 do 300 ms oddam v najem takoj ali I Iščem za mehanično to-z novim letom. Ponudbe varno v mestu ali v na og asni oddelek Jutra bližnji okolici za takoj, pod »Gostilna«. 23523-17 Ponudbe na osi. odde-| lek »Jutra« pod »Primerna najemnina«. 23854-10 Gostilno z inventarjem in električna napeljavo, ob glavni cesti v ljubljanski okolici Družinsko hišo z vrtom, v lepi okolici Ljubljane, poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 23744-20 Vilo s parkom 10 sob, 2 kuhinji, proda za 330.000 Din Posredo va-lnica Maribor, Frančiš kamska 21. 23725-20 Devetstanovanjsko hišo proda, po! gotovine, po! ka^jižice, prevzem hipote ke, Šušteršič, Predovičeva it. 24, Moste. 23685-20 Dvonadstrop. hišo prodam na najprometnejši cesti v Ljubljani, z dobro vpeljano gostilno in 12 stanovanji. Hiša je v popolnoma dobrem stanju Cena 600.000 Din. Hipote ka 56.000 D:n. Ponudbe na Otglasni oddelek Jutra pod »Gostilna 600.000«. 23558-20 Kupim hišico v vrednosti 70.000 Din V poštev pride le v mestu Plačam s knjižico Ljudske posojilnice. Natančne po-nmdbe tla oglasni oddeiek »Jutra« pod »Hiša 200«. 23609-20 Hišo v Vojniku na zelo lepem prostoru primerna za obrtnika al upokojenca, prodam za 40.000 Din. Kari Stojan. trafika, Šoštanj. 234S2-20 Vila šest sob. gospodarsko poslopje, velik vrt. v večjem mestu dravske banovine naprodaj za 180.000 Di.n. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa lega«. 23553-20 Posestvo že vpeljano gostilno in lokalom prodamo ali zamenjamo z istotakim p rom e t.n em k r a ju. Na s- ov v oglasnem oddelku Jutra 23469-20 Manjše posestvo bližnji mariborski oko lici in dve lepi gozdni parceli v g m a r j e t i na Drav. poiju naprodaj. — Sprejmejo se tudi hranilne knjižice Mariborske mestne hranilnice. Posojilnice v Narodnem domu in Spodnještajerske ljudske. Poizve se pri o-bč.jn-skem tajniku v Košakih. 23463-20 Enonadstr. hišo »roda, v kateri se naha-rrgovina z mešanim blagom. Zelo na prometni točki, ob državni cesti. veliko okolico, zraven je tudi 3 orale dobre zemlje in velik vrt za zelenjavo. Oddam tudi v najem s 1". septembrom 19*33 z inventarjem. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »D-žav-na cesta«. 23713-20 Hišo (prodam, lepo zidano, pritlično. s 3 sobami, kuhi injo, podstrešno sobo, vežo. vrt s sadonosnirkom. .ob cesti. 5 minut od kolodvora. v najlepši legi. (Martin Zebec. posestnik. (Poljčane, dravska ha novima. 23706-20 Gostilno oddam v najem kavcije zmožni natakarici ali zakonskemu paru brez otrok. — Naslov v oel. cdd. »Jutra«. 23968-17 Trgovino s specerijo in delikate-so. v dobrem kraju v Mariboru. oddam s 1. seDtembrom v najem. Najemnina nizka. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 23960-17 Svetel lokal s postranskim prostorom oddam na Starem trgu 31. Vorašati v trgovini Slibar 23926-19 Lokal brez Izložbe, iščem v strogem centru za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Izložba«. 23936 19 Lok I Vsaka beseda 1 Din: 1 I za dajanj« naslova ali 1 I za šifro pa 5 Din. (19) j Vsaka beseda 1 Di.n: za daja-nj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (20) Kavarna- Restaurscija Novo zgrajena, najlepši položaj na Cmroku (Zagreb) se da v najem od 15. avgusta t. 1. Pismena vprašanja na Inter-reklam. Zagreb. Masa-rvkova 28 pod brol »P—3044«. 22346-19 Vogalno parcelo z dvoriščnimi poslopji, v centru mesta prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23502-20 Lokal za gostilno Enodružinsko hišo ali vinotoč ali pa že vpeljano gostilno na prometnem Kraju Ljubljane vzamem v najem e oktobrom ali pa pozneje, event. tudi takoj. Na željo nudim primerno kavcijo. Lokal bo prišel v pridne, strokovnjaške roke. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro: »V obolestransko korist«. 23157-19 (vilo) z vrtom kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dom 55«. 23612-20 Trgovsko hišo s trgovskim lokalom klet jo in 2 sobama, med glav nitn kolodvorom in cen tnom oddam takoj v Da jem. — Informacije daje »posest«. Miklošičeva 4. 23579 20 Enonadstropno vilo z zemljiščem, v Radomlju oddam v najem. Po.iasn''a v h:ši Razlagova nlica 8 I daje Josip Pogačar. Kam Kletne prostore v Celju odd .m s 1. septembrom. Posebno primerni z« vin 6ko trgovino. Ponudbe na Združen'? trgovcev za me »to Celje. 23680-i° Gostilna v bližini Celja se proda na krasni razgledni točki, zavetišče za izletnike in letoviščarje. K gostilni spada lepa prostorna veranda, gospodarsko poslopje. Izvrstno ureien vinograd z letnim aonosom 7000 do 10.00U litrov vina od žlahtne trte. ki se lahko porabi v domači gostilni, zraven sado-nosnik. čebelnlak. lep gozd z bukovim drevjem. približno 1000 m' zrelega bukovega lesa za sekan le. živina. Inventar. pr1bl1*no 100 hI vinskih sodov Ta po-gpstva se prodalo ali skupal ali vsako zase. f»nn Trmer"«. se Izve p-t .t Strelni0,1?. 1'« Vodnikova St 7/n. nik. 23637 20 Parcelo c ca 1400 m! veliko, v 8p. Šiški ugodno prodna. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23690 20 Parcelo v '"zmeri 1266 m!. prodam poleg državne realne gim-nazije v Celju. Naslov pri oodružnici »Jutra« v Celin. 23681-20 Dvodružinsiko hišo novozidano. z vrtom, par minut od središča Maribora prodam. Vzamem t.n di hranilno knjižico. Pojasnila daie posredovalnica Ivan Godina. Maribor Tattenhachova nI. 19/1. 23672-20 Stavbna parcela 500 k v. m, poleg Produkt« o.b Tvšev i cesti, naprodaj za 30.000 Din. Poizve »e pri etavbniku Gabrijeloiču, Kersnikova 23283-19 5. 23714-20 Prodam nose^vo 6 orali zemlje, zidano hišo z več gospodarskimi poslopji, vse v najboljšem stanju. krasna lega z najboljšimi raagledti. okrog in okrog naha;a;oče se ti.k Brežic. Po;asnila da Zorko, Trnje 17. 23663-20 Manjše posestvo ali zemljišče v Medvodah, oziroma v okolici kupi »Zadruga«. L':nbljara — poštni predal 68. 23788-20 Dve parceli po 600 tv. m ste v št. Vidu nad Ljubljano pod usodnimi mesečnimi odplačili naprodaj. Na.s'ov v ogl. od. Jutra. 23760-2(1 Hišo ob vodi prip-avno za' letoviščarje. v škofji LAki proda Alojz Bennik, Skofja Loka 18. 237?9-:0 Hišo v Ieipi legi blizu L'tvw ne, starozidano. s 3 sobami, ktnhinjo, pritiklinami in velikim vrtom prodam. Jfaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23810-20 Stavbne parcele ob ln za Dunajsko cesto, ljubljanski teren, solnčne, usodno naprodaj. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« ped »Ve* gotovine druao knjižice«. 23817-20 Parcelo ob Dunajski cesti prodam Naslov v oglasnem odded-ku »Juna« 23040-20 Veliko hišo ln dvoriščna stav Da, veliko dvorišče, vrt, glavna cesta v LJubljani, za vsako podjetje, vredno 900.000 Din pod ceno ugodno naprodaj. — Prepusti se tudi proti prevzemu hipoteke, lastniku se Izplača 250.000 dinarjev, ostalo prevzem po dogovoru. Pismene ponudbe pod »Rentabilnost 1933« na ogl. odd. »Jutra«. 239S6-20 Dvosob. stanovanie [ Trisob. stanovanje z vsemi pritiklinami od- a kabinetom Ld enosob. stanovanje Kodeljevo. 23630-21 Trisob. stanovanje (družinsko) oddam takoj. V isti hiši ge odda tudi opremljena soba za samca s 15. avgustom. s kabinetom in pritiklinami oddam. Vprašati pri hišniku v GiiažJti ul. 7/1. £3882-31 Enosob. stanovanje parketirano, solnčno, zrač- o______ no, e prltkilinami in ko- Oboj-e modem komfort! — I paJnico takoj oddam y Centrum mesta. Poizve se v pisarni Hranilnega in posojilnega konzorcija — Ga jeva ulica 9. 23093-21 Sp. Šiški, Železnikarjeva št. 10. 23953-21 PetstanovanjL hišo prodam oziroma zamenjam. eno pet-sobno sta novanje, blizu gorenjskega kolodvora s hišo v šentpeterskem okraju ali Bežigradu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23914-20 Stavbišča strogo prometni center Llubljane naprodaj. — Priglasitve na oglasni odd. »Jutra« pod Prometni center«. 23864-20 Komfortno vilo štiristanovanlsko, davka prosto, solnčno, bli-■tu ljubHsnskega p-lav-n«ri kolodvora prodam. Ponudbe na oglasni od-»Jutra« Tv>d »485.0C0«. 23859-20 Stavbna parcela Rožni doMnl, re sta VTTT.. na vogalu. .=87 m:. elek+^ka. vodovod )n kanali?:acita, nrioravna na trgovino. Naslov v ogl. odd. »Jutra 23915-20 EnoTads+ronno hišo vogalno, pet sob. dva kabineta, veranda. t>ar-ket, nrltlkUne, elektrika. vodovod, nlln, vrt. +-retlina. cotovine. pro-nttrtoripva 15, Moste—Ljubljana. 73919-20 I ena tvflika! stanovanjsko hišo, novo. parketi, elektrika, vodovod. letvi donos 16.000 Din. zaradi bolezni nrodam za 150 tisoč Din za gotovino v Zg. šiški. 10 minut od tro"iva!a. Naslov v ogl. '»dd. »Jutra«. 23944-20 Dvosob. stanovanje s kabinetom, pritiklinami in vrtom oddam za 500 Din v Verovškovi ulici 64 (podaljšek), Šiška — čez progo. 23566-21 Dvosob. stanovanje so'T.čno in zračno, oddam s 1. novembrom. Naslov v jglasnem oddelku- »Jutra« 23S12-2J Enosob. stanovanie s pritiklinami oddam Povšetovi ulici štev. 22 — Kodeljevo. 23807-21 Več stanovanj odda Tribuč, Gljnoe, Tr-iaška cesta 6, telefon 2605 23922-21 Mesarijo-preka-jevalnico v Celju oddam t stanovanjem s 1 septembrom. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celi« 23&28-21 Dve trisobni stanovanji s kopalnico, v I. in H. nadstropju oddam Beethovnovi ulici štev. 15 23932-21 Dvosob. stanovanje | Kletno stanovanje s kabinetom, visokopritlič no, solnčno. parket, za 600 Din oddam Ob Ljubljanici št. 33/1, Kodeljevo 23778-21 lepo. sobe im kuhinje ta. kioj oddam. — Podaljšek Verovškove ulice štev. 68. 83965-21 p. . .___ „ .. i Enosob, stanovanie Dvosob. stanovanie takoJ od^ pocenl. L z elektriko in vodovodom I Bučar. Zg. šiška 241 za 4O0 Din oddam na Vodnikovi cesti štev. 201. 23798-21 Stanovanje sobe in kuhinje v podpritličju oddam v Sp. šišk,i, Podlimbarskega ulica 42. 23800-21 ood Hribom. 23943-21 Stanovanja Dvosob. stanovan'e oddam takoj v Rožni dolini C. X.-28. 23773-23 Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro S Dim. (21-a) Vo^alrv* parcelo 650 m! veliko. 100 m od cestne železn'ee ob G-fl-daščic; o-odnm. Ponudbe oglasni oddelek Jutra pod značko »a Din 45«. 23575-20 S Vsaka , b&seda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Di.n. (31) V Medvodah oddam dvosobno stanova nje s kuhinjo in pritiklinami. Pojasnila daje F Sešek, Medpode štev. 16. 23434 21 Štirisob. stanovanje visokopritlično, s kopalnico. plinom in pritiklinami ddatn s 1. novembrom. Pojasnila v Subičevi ulici 3/1. 23484-21 Gostilne, pekarno, nosestva hiše. vile. parcele, prodala Realitetna pisarna Adamič. Vošniakova 4. za restavracijo »Novi svet«. 23891-20 Več stanov ani. hiša z vrtičkom, sredi mesta. vs'ed bolezni naprodaj — ali v zametraro za msni-5o. Potreben kapital D;n 271.000. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »4<200«. 23899-20 Trisob. stanovanje kopalnico, plinom in pri-iklinami oddam v centru mesta. Povprašati v Dalmatinovi ulici 5. pritličje, levo. 23315-21 Stanovanje sobe. kabineta in pritiklin oddam z oktobrom na Glincah, cesta X/7- 23635 21 Enosob. stanovanje s kuhinjo, oddam 2—3 osebam s 1. septembrom v Podliir.burskega ul. 23. 23669-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, v I. nadstropju takoj oddam v Šiški. Medvedova ulica štev. 38. 23689 21 Pristopajte k Druš-vu *tanovanj. na ;emniklinaim.i, oddam majhni družini. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23756-21 Stanovanje oddam, soba in kuhinja, v Zeleni jami. Tovarniška ulica 26. Vselitev 1. septembra. 23736-21 Dvosob. stanovan5e s pritiklinami, v centru, oddam čisti in mirni sfanki brez otrok 1. septembra. Hrenova ulica 12, I. nadstr. 23739-21 Tri stanovanj, hišo redo-era'eno, prodam pri Dunajski cesti, 6 minut od glavnega kolodvora. — P"midbe na og'«s. oddelek »Jutra« pod »350.000«. 23868-20 K^sne parcele pri Stadionu ueortno nroda tudi za knjižice Realitetna nišama Grašek. I.^ibljana. )\TosarxT-kova 12. 23SS2-20 Parcelo ali mani^o vilo kunim v Llubllanl. Ponudbe na ogl od^elev ».Tutra« pod »Gotovina 23869-20 Hišo in več njivo 20.000 j|J veliko, za na-eeliftat; — ugodno proda Herman, Jež'ca. 23906-20 Trisob. stanovanje s kopalnic-o in pritiklinami odda.m z novembrom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23741-31 Komfortno stanovale 3 sob z vsemi pritiklinami. kopalnica. pl:n. vrt, oddam: »Vrtača«. Tobačna ulica 18-T. Po;asn'"a daie upravitelj v hiši. 23716-21 Mansardno stanovpni© soh». kabineta in pritiklin oddam. Mencimgerieva 23. Kolezija. 23719-21 Podpritlično stanovanie »obe, kuhinje in pritiklin odda m s 1. septembrom ali takoj v Šiški, Podlim barskega 41. 23774-21 Prazno stanovanje pritlično, na Celovški c. in opremljeno sobo takoj odda Franc Sušter. Cennetova 31. 23786-21 Stanovanie šest- ali petsobno. s kopalnico, komfortno ureie no, del stanovanja uporab 'jiv za poslovne prostore, zdravnika itd., oddam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 23823-21 Trisob. stanovanje komfortno, s kopalnico oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sončno«. 23824-21 DvOc'°h. St?"AV?pio s pritiklinaimi oddam. Pojasnila daje Schwarzman>n, Tržaška cesta štev. 4/1. __238.8 21 Večje stanovanje v moderni vili, 5 sob. kabinet in pritikiine, visok parter, solnčna lega za Narodnim dom "m. z uporabo vrta oddam takoj. Dopise na naslov: M. Stirn — Ljubljana, Puha r;ev:i ulica 14/1. 18804-21 Drž. uradnica išče eno- ali dvosobno stanovanje s pritiklinami, za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek ►Jutra« pod »Uradnica«. 23624-21/a Dvosob, stanovanie v mestu išče dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Suho«. 23684-217» Vpokojenec z ženo išče sobo in kuhinjo v mestu. Plača do 300 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto«. 23754-21 a Gospa išče stanovanje 2 sob in kopalnice, v sredini mesta. Ponudbe im ogl. oddelek »Jutra« pod »Oktober 1/23«. 23589-2.1/a Enosob. stanovanje s pritiklinami išče družina dveh oseb. Ponudbe pod »Sept.-okt.« na og'. odd. Jutra. 23704-21a 3 mlajše dijake sprejmem v čisto zračno sobo. Naslov v ogl. odd Jutra. 23760-22 2 dijaka (dijafciTnji) sprejmem mirno solnčno sobo v vso oskrbo. Center. Nasov ogl. odd. Jutra. 23738-22 Sobo za dijakinjo iščem c hrano in neimšk komverzacijo.. Naelov pri ogl. odd. Jutra. 23724-22 Več dijakov sprejmem v vso oskrivi — Istotam oddam tud separirano sobo 1 uporabo kopalnice. Nebotičnik — V. nadsTopje. 23659-22 Dijaka v Celju nižješolea. sprejmem po nizki ceni na hrano stanovanje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce I ju pod značko »Poimoč pri učenju«. 23595-22 Dijakinjo flic-ejlko') če mogoče iz razreda realne gimnazije spre:me k svoji hčerki pe-bošolki učiteljska rodbina na stanovanj« in hrano W> zmerni ceni. v separat no sobo » souporabo kopalnice. Knezova ul. 37/1 levo. 23581-22 Dijaka (lnk>) ni4je®olca — sprejmem na hrano in stanovanje. Po moč pri učeuHi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23643-22 Součenko I. gimnazije sprejmem v fino oskrbo in stanovanje. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 23462 22 Dijakinjo prvo- ali drugoSolko sprei mem v vso oskrbo poleg svoje hčerke — četrtošol-ke U. drž. gimnazije. Naslov pove oglasni odde'et Jutra«. 23792 23 2 srednješolca na vso oskrbo sprejme c •1. septembrom od profes, dobro priporočena gospodinja. Pismene ponudbe na oclas. oddelek »Jutra-« pod nnaoko »Zračna soba«. 23770-2? Dijake vso oskrbo in skrbno nadzorstvo sprejme učiteljska družina. Pomoč pri učeaiju, klavir, center, vrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23829-22 Enosob. stanovanje v mestu išče tričlanska družine za september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober plačnik«. 23813-21/a Dvosob. stanovanje suho io solnčno, v smeri Šiška, Brinje, Pot v Rožno dolino, išče poštni uradnik. — Ponudbe s ceno na naslov: Kristan. Kolodvorska pošta. 23632-21/a Stanovanje 3 parketiranih sob. predsobe, balkona in pritiklin oddam * 1. septembrom v Zadružni ulici 16. Kodeljevo. 23S31-2J Enosob. stanovanie v pritličHi oddam v Vod matu. Ribniška ulica 27. 23844-31 Dvosob. stanovanie aa 1. november — najraje blizu Vrtače, Pod Rožnikom ali pa Tržaške ceste iščem. Plačam za 3 mesece naprei. — Ponudbe pod »1. november« na ogl. oddelek »Jutra«. 23840-21a Dvosob. stanovanje oddam v Rožni dolini — cesta VIII št. 1. 23893-21 Lepo stanovanje 2 sob. kab:nefa in kopalnice, v I. nadstropju takoj oddam samo mirni Stanovanje 3—i sob, v mestu, išče z novembrom odrasla štiričlanska družina. Ponudbe pod »Stalna stranka« na oglasni oddelek »Jutra«. 23902-21/a Dvosob. stanovanje . FIANCfiE > PRINTEMPS DE PARIŠ > LE FLEUR > BOURJOIS 90« » CHYPRE itd. v opremi od % do 1 litra. Bourjois-parfumeur Izdelovalec svetovno znanih rdefiil za obraz: »Cendre de rose« ln »rouge mandarine« Sobico preprosto, zračno išče zo-epodična, ki j« cel da.n odsotna. Ponudbe na ogl. od. »Jutra« pod »Sobica 100«. 23737-23a Sobo popolnoma separiramio, v centru mesta išče gospod s 15. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod zeačko ».Posebno«. 23780^3/a Mlada kontorisfcka prosi gospoda z« 500 Din posojila. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »SOS«. 23955-24 Inženjer želi nnanstva in prij».telj-stva g samostojno damo. Cenjene dopise na og asni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto«, 23910^* Krasno sobo mirno in solnčno, samo v blifoi gi. kolodvora, iščem s septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod zaa-Skio »Fin uradnik«. 23846-23*® Majhno sobo posebnim vhodom LJubljani Iščem. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Trikrat tedensko«. 23892 -23a Najboljša okrepitev po hripi ali Živčni botezni — Hotel pension »Triglav« Bohinjska Bistrica. Slovenija. 10 dnevno bivanje 400 Din, v »eraji 450 Din. 204-36 Sobo epo opremljeno, oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23918-23 Zračno sobo zelo čisto, oddam takoj ali pozneje v neposredni bližini Licela, ozir. Obrtna tebrn. šole. event. i vso oskrbo. Franja B u h. Rimska cesta 23/1, dvorišč«. 23867-23 Sobe sprejema in najhitreje odda Realitetna pisarna Adamič, Vošnjakova ulica 4, restavracija »Novi svet«. 23886-23 epo, prazno sobo takoj oddam v Wolfovi ul. št. l/H desno. 23865-23 1 aH 2 opremljeni sobi kopaVeo, evernit. g kuhinjo oddam. Naslov pove •oglasni oddelek »Jutra«. 23939-23 Sobo oddam dvema osebama « hrano. Istotam sprejmem tri dijake Miklošičeva cesta 4/1 — levo. 23933-23 Kopališče in letovišče naravno, se priporoča. — Šorii, Gorenja vas nad Skofjo Loko. Celodnevna oskrba 32 Din. 19135-» Najcenejše letovišče v Poljanski dolini pri In-gliču v Srednji vasi pri Poljana;h. Lastino kopališče, krasna okolica. — Penaija Din 30.—. 23742-38 Hotel Hont tik postajališča. Podbom pri Bledu, nudi ugodno priliko zdaj v teh vročih dneh ohlajemja in odpo-čitka, več sob na razpolago. Penzija. 36 Din. V sobah mrzla ia topla tekoča voda. 23718-58 Dopisi ViaJta besed* 2 Din: xa dajanj« naslova aH šifre p« 5 Din- O« Znanja želI 33 letni gospod. teJSc-razočaran, s simpatično, dobrosrčno damo, fcl bi mu požrtvovalno ln nesebično nudila utehe. Le resne dopise Je nasloviti na ogl. oddelek »Jutra« pod »Hvaležnost«. 23855-24 Ženit ve Vsaka beseda 3 Din: za o^jaaj« naslova aH šitre pa 5 Dia. (25) 281otnl mladenič ieli znanja z gospodično, staro 20 do 30 let, č-edoe zunanjosti, v svrho ženitve. Lzučen« pletilj« ev. š:vilje pletenin z gotovino 20.000 do 25.000 Din imajo prednost. Denar bi M porabil za povečanj« obr- *a. Eksistenca zasigu-rana. Le resne ponudbe, če mogoče e sliko, pod šifro »bodočnost« na podružnico »Jutra« Jeseni«. 237>12-35 Starejši gospod osamljen, z dohodki, čedno zunanjosti, želi matija t upokojenko, samostojno šivHjo ali sliSno. Dopis« na očesni odd-elefc Jutra pod značko »Lep stas«. 23515-35 Pod lipo 1832 dvigni pismo. 23889-24 Sostanovalca sprejmem v sobo s prostim vhodom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 23911-23 Opremljeno sobo zajtrkom, v centru pri nemški družini oddam s 1. eptembrom dvema dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23903-23 Stirisob. stanovanie D\a dij'akj? i-rasno. solnčno. prltlič- ^-T-„i * ' nn fvi>ir,m ~ i —_____ s r e Q . n i no. oddam s 1. nove-n brom. Nas'o v v oglasnem odd. »Jutra«. 22895-21 mesta oprem'jen o sobo. v lepo z vso oskrbo. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Profesor«. 23562 22 Fnosoh. stanovati?e takoi poceni odda Pretnar J. Tržaška cesta št. =>4 23967-21 Dvosob. stanovanje parketirano. s kabinetom in pritifclirflmi takoi oddam v pndsHšani Vernv-štovi ulici 26. 23952-S1 Trisob. sinova n»e 'epo. v v:sokem pritličju oddam v Prisojni n''ici 8. levo. 23930 21 Krasno stanovanie «olnčno. v n. nadstrop-1u oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 23894-21 Dva dijaka srednješolca sprejme učiteljska družina v zel« dobro oskrbo im strog« nad zorstvo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 23604-22 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. Cena po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 23729-22 Dijakinjo (višjegimnazijko ali učite-Ijiščnico) sprejmem na sta novanje in hrano proti zmerni oskrbnimi. Stanovanje moderno « kooalni-eo. Klavir brezplačno na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23658-22 V sredini mesta oddam mirnemu, solidnemu in »talnemu gospodu tisto io zelo mirno sobo. Naslov v oglasnem odd* ku »Jutra«. 23387-23 Za pisarno oddam veliko svetlo sobo s posebnim vhodom iz veže. Rimska cesta 2. pritličje, desno. 23752-23 Komfortno sobo novo opremljeno, oddam. Kocjančič, palača Vzajemne zavarovalnice. 23755-28 2 prazni sobi v novi vili, vhod e stopnišča, takoj oddam. Lončarska steza. blizu »v. Jožefa. Jo*. Gagel. 33750-23 Opremljeno sobo oddam z dvema posteljama io uporabo kuhinje zakonskemu paru brez otrok. Mlakar, Sp. SiSka. J orne jeva 24. IH. 23748-23 Lepo sobo opremljeno, separirano — oddam najraje gospodični, ki bi sama pospravljala. Pod Trarnčo 2/H, desno. 23934-23 Komfortno sobo oddam v Dukičevem bloku Lift, centralna kurjava in topla voda. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«, 23923-24 Prazno sobo s Štedilnikom v vi'i oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« _ 23948-ja Lepo sobo za dve 06ebl oddam ■ 1. septembrom. Vhod s stopnic. Razgled na Kongresni trg. _ Vsa oskrba ln hrana. Naslov » ogl. odd. »Jutra«. 23941-23 Vsaka beseda BO par: n dajanj« naclova aii a Šifro 3 Dia (28~m) Prazno sobo (tudi dv«) iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« pod šifro »Prastto«. 23767-23/a etovo«. Gospocično simpatično, etaro do 35 let, eituirano, v svrho skupnega razvedrila v Rogaški Slatini (14 dni) išče situiran gospod. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Vedra 25—35«. 23621-24 »Bodoča sreča« Počakam dn« 14., 17 do 9. p. M. 23743-24 »Neverni Tome« Srečen rod jen dan! Živo«! 237S4-24 Vdova s hišo Soli poznanstva z inteH-geiatmim gospodom, mirnega značaja, starim 5o—60 let. Prednost imajo Ame-rikanci ali drž. upokojenci. Resne ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Vdova«. 23597-24 Starejša dama inteligeratm« ločenka, resna, v stalni pozicijo, ljubiteljica dece im doma, želi znanja z boljšim im-telvgemtom, vdovce® «li samcem, starim od 46 let-dalje. — Družina Cesnik. Ljubljansko polj« — tik smodnišnice. 23566-24 Psihografolog BenhaHda se nahaja v restavraciji pri Belem Kranjcu. Florijanska ulica, pove po ročnih, pisnih ln obraznih črtah bodočnost. Od 10. do 12. od 14. do 19. 23890-24 Gospodična 1 nekaj premo?enja. leli znanja z znač« jn;m im bolj« situiranim gospodom. Ponudb« na podruž. Jutra v Mariboru pod »Zadovolj. 23968-24 Obvestilo »Rezora« Zagreb se želijo: 32. 86 as let stari profesorji: 30, 35 in 48 let stari sodniki; 30. 36. 38 in 45 let stari zdravniki; od 27 do 52 lot stari učitelji; od 216 do 55 let stari železniški, rudarski. upravni, poštni, finančni, mestmi in občinski uradniki; od 30 do 50 let stari inženjerji; dobro f-tuirami. od 36 do 54 let stari trgovci. — Pojasnila daj« in razpošilja prospekte najdiskretmejo tor posreduje ženitve proti pred-poslatrvi 10 Din v poftoih znamkah »Resor«, zavod za sklepanje porok. Zagreb, pcS.tr S. 23722-25 Mladenič laBteik trgovin«, gostilne in posestva, 8«H spoznati gospodično z večjim kapitalom. — Dopise po možnosti s sliko na o«!, odd. t>od »Bodočnost diamantna «. 237716-25 »Fortuna« LJubljana, poštni predal 221, pisarna za že-nitno posredovanje Vam pošlje prospekt proti predplačilu i0 Din. 23863-25 Posestnica vHe ločena, ne po lastni krivdi, že 11 znanja e gospodom, ki Ima stalno službo. — Prednost Imajo starejši z nekaj kapitala. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Diskretnost«. _83923-25 Vsaka beseda 1 Din; aa dajanj« naalona aH za iifro pa C Din. (27) Nemški voičjak pol leta star, visok 57 cm, naprodaj. Ižanska cesta 57. Ljubljana. 83740-27 Nemške doge zajamčeno čist« pasme, • mesec« star«, kraeo« ek-semplare, ugodno prodam. Ponudbe: Subotica, poštni pretinac 134. 23668-27 Konj jabolčni belee. 8 1«* stez po ugodmi ceni naprodaj na Šmartinski eeeti St. 50 Zelena papiga se je izgubila. Prosi m da se jo odda proti nagradi. Poljanski nasip 58. 23841-39 Pslca ovčarske pasme, 6 mesecev stara, dobra ču-vajka, naprodaj n« Hradeckega e. St. 48. 33946-27 Vrednote - Vidovia trnke teste, pri go •»trlmi Motna. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najviijib »ena!) CERNE - iuvelir Ljubljana, VVoirova alica 3 Pridelki Obrt Vsaka beseda 1 Di.n; J® dajanj« naslova aH ia Šifro pa 5 Din. (3(1) Striženje 5 D'-n britje 3 Din To&ia in najcenejša postrežba. »Rapid«, Sv. Pe Ita. c&sta 25. 23301-30 Razno Glasbila Vinka beseda 1 Din; sa dajanje naslova ali 13 Šifro pa 5 Din. (261 Vsaka Oeseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali ja Šifro pa 5 Din. (37) Vsaka OMrda 1 Din. i» daianje naslova aii ia lifro p« 5 Din. (33) Jabolka 7^omača elivovka . -28 „ Hruševec .......32 „ Brinjevec ......38 ,, rriporofta delikatesa Ogriž ha Sv. petra cesti it. 13. 23793-32 Koroške brusnice (Preii-eibeeren) prvo-vrstne, dnevno čveže, dobro pako-vane razpošilja od 5 kg naprej r»o pošti ali brzf>-vozno Zechner Henrik, trgovec, L:bf-'.iče, Koroški. 22535-3? M. PAP, Zagreb Jelačičev trg 6/1 Nega lepote po najnovejšem sistemu. Popoino od stranjevanie &oinčn.ih in jetrnih peg. Električna ma-sa?,a obraza io rok. Parafinski omoti odstranjujejo soj-edce, prišč j.n nadležne dlačice. Za nego obraza in laf farno j'i-vi POMPADUR preparati. BnjSanje po najnovejši me tod i. — Sprejmemo dame v strokovno n« obrazno. 2^426-37 Klavirji planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate BO eendorfer. St«inway. Fflr-st-er. Petrof, HOlzl. St-ingl orig.. ti so nesporno najboljši! — Lahka preciizna mehanika. Pro-daja jib izključno le sodni vzvedent*c in bivši učitelj SI. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove ulice). Vsaka beswla 1 Din, ia dajanj« aaslova aH sa lifro r» t Din. C29i Šivalni stroj »Simger« 16 K 33. v dobrem stanju takoj prodam Naslov pri podruž. Jut-ra v Celju. 254(30-29 Šivalni stroj pogrozljirv, ugodno na.pro daj v Dvorakovi ulici 3/1 e>vo. 23972-28 Elektromotor 2 PS, 2100 obratov, ugodno prodam. Naslov v oal. odd. »Jutra«. 23950-29 Več pletU. strojev St, 8 in 10, 1 stroj za pasove (Leistenmacschl-ne), prestavljeno na št. 8 ln 10 na električni pogon, 1 stroj za krtačenje (Rauhmaschl-ne) v dobrem stanju poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 23951-29 Informacije Vsaka beseda 1 Dtn; m dajanj« naslova ali u Šifro pa 5 Din (SI) Inserirajte v „JUTRU Naznanilo! Alojzij Orehek, mizarstvo, 5m a rt iraška cesta 62 — j« preselil svojo delavnico t PleteršnikoTO uiic-o it.. 14 (nasproti sv. Krištofa) ter se priporoča. 23791-81 Svarilo! Od gotove strani se čiri govorica, da Je moja tvrdka v konkurzu. Izjavljam, da bom vsakega. ki Siri to podi« ln neresnično govorico, tiral pred sodišče. Tolika v vednost vsem mojim tako zvanim prijateljem Adria Colonlale — Filip šlbenik, Izdelovanje pecivnlh praškov. 23845-31 Preklic Preklicujem vse, kar sem govoril o gospodu Alojziju Kunovar, gostilničarju v Dravljah, žaljive besede, ki niso res.ni6.ne, ker jih obža'ujem. Zat.o sem da roval Gasilnemu društvu v Dravi ia h 100 Din in Sokolu v Zg. Š;š1d tudi 100 Din. Jož« Pečnvk. Dravlje 23814-31 Državna razredna loterija Dne 10. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din » » » » 20U.000 30.000 20.000 10.000 8.000 srečka št.: » » srečki » srečke » 59.389 25.023 40.057, 88.885 4.656, 9.692, 33.158, 46.343, 47.419, 80.063, —™ - 400, 10.625, 16.846, 21.449, 25.329, 32.751, 43.460, 45.271, 50.414, 52.933, 55.029, 61.971. 81.418, 93.587, 98.888, 98.924 Din 6.000 srečke št.: 3.962, 13.362, 14.986, 17.079, 22.355, 22.864, 44.700, 52.428, 61.297, 63.865, 64.689, 74.588, 77.468, 79.701, 82.135, 91.608, 95.621 Din 5.000 srečke št.: 1, 6.460, 6.685, 8.755, 11.822, 12.064, 35.155, 38.254, 44.971, 56.340, 63.638, 63.929, 64.886, 65.530, 72.997, 83.596, 86.878, 87.706, 92.153, 92.205 Din 3.000 srečke št.: 216, 4.658, 11.147, 11.465, 13.717, 38.239, 41.933, 46.741, 48.537, 67.477, 68.356, 69.502, 70.800, 91.067, 91.936, 94.531, 94.567 OL.. uoo, 1.547, 3.954, 4.613, 5.033, 5.685, 6.483, 8.335, 8.475, 10.556, 11.054, 11.692, 12.144, 12.272, 14.653, 15.582, 16.117, 17.084, 21.354, 21.777, 22.537, 23.005, 26.919, 27.396, 28.193, 29.122, 30.106, 31.568, 32.065, 32.435, 33.235, 34.577, 35.278, 37.440, 37.310, 40.227, 40.290, 41.576, 41.580, 41.906, 44.142, 44.614, 44.798, 45.055, Din 2.000 št.: 45.739, 58.339. Din 1.000 št: 4.405, 4.407, 4.462, 5.937, 5.959, 5.985, 10.858, 10.882, 22.766, 22.775, 37.001, 37.077, 42.523, 42,525, 45.759, 58.319, 58.335, 73.334, 88.266." 88.283. . - 26.673, 27.142, 31.890, 32.540, 61.317, 61.577, 62.878, 64.310, 84.755, 85.026, 87.186, 87.799, Din 2.000 srečke št.: 635, 27.358, 65.963, 17.889, 54.961, 79.984, 90.553 41.629, 43.004, 91.491, 29.978, 71.069, 20.355, 57.515, 81.015, 6.584, 16.654, 29.774, 38.525, 45.434, 22.750, 58.377, Dne 11. av Din 20.000 Din 10.000 46.990, 57.642, Din 8.000 59.386, 61.712 Din 6.000 34.036. 36.636. Din 5.000 42.792, 46.952. gusta so bili v državni loteriji izžrebani naslednji večji dobitki: št.: 7.546, 85.469. št.: 2.115, 2.550, 5.422, 16.179, 20.718, 29.019, 34.402, 38.331, 59.781, 60.951, 64.921, 86.767, 93.538, 96.137. št.: 15.336, 19.604, 26.983, 31.134, 44.367, 45.268, 45.471, 45.727, 69.142, 71.065, 71.371, 71.846, 75.826, 85.325, 88.270, 94.517. št. 8.016, 8.870, 9.416, 12.905, 20.646, 21.121, 23.624, 25.477, 39.783, 41.419. 65.439, 82.065, 94.255. št.: 4.877, 6.399, 10.683. 25.638. 28.202, 29.503, 37.054, 41.133, 47.403, 64.522, 05.155, 73.731, 92.505, 92.556. Dne 12. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 srečka št.: 9.945 » 20.000 » » 48.981 » 10.000 srečke » 2.895, 3.744, 4.384, 15.811, 18.763, 34.527, 59.S17, 72.190, 87.753, 91.436 Onim igralcem, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo Izžrebane srečke zamenjavali za neizžrebane, da bodo mogli igranje nadaljevati na visoke dobitke. žrebanje bo trajalo vsaki dan do 31. avgusta. Za«Srttšssa hranilnica p. z. i o. z„ L«ublfana. Sv, Petra c, 1«? NAJNOVEJŠI OPEL MODELI 1933 mili HNiii ■ ia ospeli 8T16 GENERAL-AUTO, LJUBLJANA, Tyrševa cesta 36. 35Ietnico mature na ljubljanskem učiteljišču obhajajo učitelji, učiteljice ln njih gg. prolesorjl v petek 18. avgusta t. 1. od 19. ure dalje pri Nacetu na šmartlaski cesti v LJub-Uani. 23937-31 Pozor! Razni ljudje prodajaj« po hišah in gostilnah klobase. Ker pa te klobase n>? naš izdelek, in bi jih kot take malo ali nič n« prodali, delajo reklamo s tem, da jih prodajaj« pod mojim imenom. — Izjavljam, da se moji itdelki brez naročila nikdar ne no-sijj okrog. Franc Sieiner — vmlgo Fmiht, mesar rn prekajevalec, Domžae. 2380631 FOTO AMATERJI! Neobhodno potrebna vam je ravnokar izišla FOTOKNJIGA (Din 40) Dobi se v vsaki knjigarni, foto-trgovini ali pri Foto-Reviji, Za-_greb, Dalmatinska 6. 217 OrožarnaJ.PASTUOVIč ZAGREB, Zrinje- vac 15. Vodilna trgovina orožja, municije in lovskih potrebščin. Lovskim in strelskim udruženjem 5 do 15% popusta. Zahtevajte novi cenik od maja 1933. USODA LJUDI! Znameniti astrolog prof Helta ae Je odločil brezplačno te-dolatl Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost t življenju drugih, ne glede ua razdaljo, meji na fru-dovttoet. Prof. Helto Vam pove po resnici vso Vašo usodo: napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo itd. Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov gotovo vsbudl Vaše začudenje tn presenečenje. Ne bodite otožni, ne JadikuJte. vse se obrne na bolje. Cir«jte. kaj Vam plS« pral. Heltn: Spoštovani prijatelji! Z* sama objava, da bom Izdeloval horoskope brezplačno. Je povzročila, da Je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje Sv.oje sposobnosti dajem sedaj na raapolago vsem. Sporočite ml svoje naslove, poklic, dan. mesec ln leto rojstva ln povem Vam o Vaši bodočnosti, »edaniostt ir. preteklosti več. nego bi VI smatrali z* možno. Samo -i izdatke priložite t pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj aevod- Astrol. labor. K. Havelka Praga 31 — VlnohradT, poStnl predal 28. J.—350. Upam. da Vam pokažem boljšo pot t bodočnost ln ostajam Vaš prijatelj prof. Belte, astrol. PreseSitveno naznanilo! Cenjeno občinstvo obveščamo, da se je manuSakturna trgovina MARA RAMOVŠ LJUBLJANA, preselila iz Tavčarjeve ulice štev. 2-1. sedaj na Sv. Petra cesto štev. 26 v prostore prejšnje tvrdke Marija Rogelj. 8706 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti mojega predragega soproga, gospoda MILANA VUJNOVIČA pešadijskega poročnika se iskreno zahvnijujemo vsem gg. oficirjem in častiti duhovščini. Enaka zahvala tudi ostali vojaščini za častno spremstvo, godbo ter vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem onim, kateri ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem bodi Bog plačnik! 8715 žalujoča soproga ANKA in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše iskreno ljubljene hčerke in sestre, gospodične TILKE RUS učiteljice v Tišini se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo, posebno prečastiti duhovščini, pevcem za ganljive žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, onim, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje, ter vsem, ki so drago pokojnico spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Bled, dne 12. avgusta 1933. 8691 Žalujoči ostali. Žalujoči ostali. Naš srčno ljubljeni oče ANTON GLOBELNIK posestnik je danes po dolgi in mučni bolezni, v 63. letu svoje starosti, Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega dobrega očeta bo v nedeljo dne 13. avgusta 1933 popoldne v 4. uri. Br&ljin pri Novem mestu, 12. avgusta 1933. 8700 ŽALUJOČI OTROCI IN SORODNIKI. Sheauzp Srečna — ker se je končno rešila stalnih skrbi radi občutljivosti svojih svetlih las. Ona varuje svjoe lase pred nelepim potemnevanjem in šarenostjo z rednim negovanjem s specijalnim šamponom »S. Y. S« ki daje potemnelim lasem sijaj in svileno mehkoto. že prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6.--, a za trikratno Din 12.—. Dobi se povsod. 215 f: 'tS 'f: • /Jr- -Vje ''■t ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob izgubi našega soproga, očeta, brata in deda, gospoda LOVRA TURKA posestnika, gostilničarja in rudn. upokojenca izkazali toliko sočutja in darovali vence in cvetje ter ga spremili k večnemu počitku, najlepša zahvala. Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom v Zagorju in Ljubljani za ves trud, enako častiti duhovščini, Sokolu Zagorja, Litije in Izlak, Gasilnemu društvu, Obrtnemu društvu, občinskemu zastopu ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki so mu izkazali zadnjo čast. Zagorje, dne 12. avgusta 1933. 8695 Najuovejfil inodeU dvo-kotea, otročkih in Igrač-nfe voadftkov, pro-voariti MeOdjev, motorjev in Šivalnih strojev. Velika »TRIBUNA« F. B. U, tovarna dvokoies ln Ubira. Najnižje ce-Ttroških vozičkov. Ljubljana, Karlovgka c. 4» ae. Ceniki franka LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru mi je izplačala po smrti g. Andreja Zagorc točno pripadajočo podporo. Ob enem ko ji izrekam najiskrenejšo zahvalo jo tudi vsakomur priporočam v takojšen pristop. Trbovlje, dne 11. avgusta 1933. 8687a IVAN ROZMAN. POZOR! OTVORITEV! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila moderno delavnico in trgovino s krznom. Na zalogi bom imela vedno vse vrste krzna kakor tudi izgotovljene plašče za dame po najnižji dnevni ceni. Vsa popravila bom izvrševala točno in kulantno. Priporoča se JULIJANA SOPER, krznarstvo, MARIBOR, Glavni trg 9 8686a zraven manufakture Majer. Grd nos I zakaj, da bi Vam grenil »OBTHODOR« popravit« [ bei. &ir»k, dolg, sedlast, daste obrazu tako lop ki ee da preciaao prilagoditi nosu dame, gospoda in su in obrata odpravite zanealj-tno • specijalno kremo ta pobledenj« »A« SCHRODER-SGHEN K.E razpošilja »OM\IA«, odd videva 27. Poštnina pri plaSihi v naprej Din Zahtevajte brezplačno Ilustriran« Mrljeaje? — Z aparatom lineaijavo zakrivljen, de-top, gomoljast nos itd. in plemenit icrai. »Orthodoi« vsaki obiski la veliioetd deoe. 90 Din. Rdečico Dodane« Mi o anoetavno in Dsn 50.—. Originale e-lek 1/6, Zagreb, Draško-6.—. po povzetjn Ii2 Din. cenik.. Največja stalna razstava otroških vozičkov v Jugoslaviji. Cenik s slikami brezplačno. Naročeno blago pošljemo franko postaja naročilca, brez zaračunavanja omota in vozarine. Nepovoljno zamenjamo. »AVALA« tovarna otroških vozičkov Beograd, Knez Mihajlova 47. 219 DIJAKOM SREDNJIH ŠOL šola »Privatna Nastava«, Njegoševa 29, Beograd, Telefon 21-601 pripravlja za sprejemanje dijakov na gimnazijo. Učenci, ki ponavljajo razred ali oni, ki so izgubili pravico na redno šolanje, morejo dovršiti dva razreda v enem letu in tako nadoknaditi izgubljena leta. Učenci, ki so padli pri sprejemnem izpitu, ali ga niso polagali, morejo zanesljivo dovršiti sprejemni izpit in I. razred ter se do leta vpišejo redno v II. razred. Pripravljanje priznano kot najbolje. Poučujejo strokovnjaki in najboljši profesorji ter je tako vsakemu pridnemu učencu zagotovljen uspeh. V šoli se nahaja odličen pansionat. V pansionat-internat se -prejemajo učenci, ki se želijo šolati v Beogradu. Pouk se prične z 11. septembrom 8610 ZAHVALA Za izraze iskrenega sočutja ob težki izgubi našega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda IGNACA PERHAVCA višjega davčnega upravitelja v p. izrekamo vsem našo najvdanejšo zahvalo. Posebno pa nas veže dolžnost, da se zahvalimo gospodu dr. Vladimirju Gu-zelju za vso požrtvovalnost in ves trud, s katerim je lajšal bolečine v težki in dolgi bolezni našemu pokojniku, ter za tople in bodrilne besede v trpljenjapolnih dnevih. Isto-tako se zahvaljujemo prečastitemu gosp. visitatorju šmi-du za tolažilne besede in večkratne obiske, čč. duhovščini za častno spremstvo, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga v tako obilnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Ljubljana, dne 13. avgusta 1933. 8711 Žalujoča rodbina Perhavc. Industrija samoveznic v Zagrebu išče potnika odnosno zastopnika proti proviziji. Ponudbe poslati na Interreklam d. d. Zagreb, Ma-sarykova 28. 8645 Ob; ava* Dne 18. avgusta 1.1. ob V2IS. uri se bodo prodajali po javni dražbi v Javnih skladiščih v Ljubljani in sicer v posebnem rezerviranem skladišču štev. 2 skladiščnega objekta IV. v kon-kurzni sklad Pevalek Josipa, bivšega trgovca v Ljubljani spadajoči predmeti, kakor: velika partija šolskih, pisarniških in trgovskih predmetov, pisemskega papirja, razglednic in raznega galanterijskega blaga skupno s splošnim trgovinskim inventarjem. K draženju se bo začelo pozivati šele ob 15. uri. Vabim interesente, da si stvari ogledajo že prej, in bo v ta namen skladišče odprto dne 17. t. m. od 15. do 18. ure. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1933. 8707 Konkurzni upravitelj: DR. KUHELJ KARL, odvet. v Ljubljani ERMAN 8 ARHAR ŠT. VID NAD LJUBLJANO VELIKA STALNA RAZSTAVA SPALNICE JEDILNICE KUHINJE GOSP. SOBE MODROCI OTOMANE I. T. D. Ogled tudi ob nedeljah Zadnja tramvaj, postaja 8701 sTUTfrtJ* st. 16 : Nedelja, 13. VIE 1933 James Oltver Cttrwood: 77 Hči divjine Roman »Tn ti — ti me nisi še nobenkrat poljubil, Sekivevin. Zakaj ne?« Njegovi prsti so izpustili risanico. Počasi jo je vlekel k sebi, dokler mu ni ležala njena glava ob prsih in niso bile njene svetle oči in razklenjene ustnice obrnjene k njemu; tedaj jo je poljubil na usta. Divji val rdečice ji je planil v obraz, in njene roke so se mu ovile okoli ramen. Glorija njenih las mu je oblila prsi. Zakopal je lice vanjo in jo za trenutek tako krčevito stisnil k sebi, da ni mogla dihati. Nato jo je spet poljubil na usta, desetkrat, ne enkrat, in jo nazadnje podržal od sebe ter ji pogledal v obraz, ki ni bil več otroški, ampak obraz ženske. »Zato, ker — —« je pričel in obmolknil. Bari je renčal. Previdno je pogledal po bregu nizdol. »Gredo!« je rekel. »Marge, čas je, da se splaziš nazaj v kočo.« »Pri tebi ostanem, Sekivevin. Glej, zleknem se, takole — kakor Bari.« Stisnila se je za skalo, in David je spet pogledal iz svoje zasede. Zasledovalci so bili prestopili greben onkraj zareze; devet jih je naštel. Prihajali so v gruči, in David je videl, da sta korakala Hauck in Brockaw zadaj in nista imela risanic, ampak palici v rokah. Ostalih sedem je bilo oboroženih; vodil jih je Langdon, ki je stopal petnajst ali dvajset vatlov pred tovariši. David se je takoj odločil, da ustreli najprej Langdona, za njim se pa loti ostalih, kolikor jih nosi puške. Hauck in Brockaw, ki nista imela risanic, sta se mu zdela v tem trenutku najmanj nevarna. Brockawa je upal zadeti s petim strelom, in če s petim ne, s šestim. Ozka proga skrila je zaznamovala smrtonosno razdaljo sto vatlov. Tisti mah, ko je Langdon stopil nanjo, je David sprožil. Divji, izzivalen vrisk mu je planil iz ust, ko se je Langdon zasukal in telebnil med može, ki so stopali za njim. Drzno je vstal izza skale in ustrelil v drugo. V tem zgnetenem in prepadenem kupu ni mogel zgrešiti. Krik mu je udaril na uho. Ustrelil je v tretje in začul zraven sebe vzklik veselega zmagoslavja, ko so jo sovražniki ubrali proti zarezi, te katere so bili pravkar prišli. Ustrelil je četrtič, mereč na Brockawa. Dvakrat ga je zgrešil! Risanica je bila prazna, ko je Brockaw izginil z obzorja. Langdon je bil še vedno neživa lisa na skrilu. Nekaj korakov za njim je ležalo drugo truplo. Tretji se je po vseh štirih vlekel čez greben. Samo tri je bil zadel — s šestimi streli! In Brockawa je bil zgrešil! David ie sam pri sebi zastokal, ko je prijel dekle za roko in planil z njo v kočo, kakor je storil z njima vred tudi Bari. Skrajni čas je bil! Izza roba kotanje so bruhnile težke risanice zasledovalcev tako točo svinca, da se je kar iskrilo, ko se je odbijal od skal. Ko je porinil ostalih pet nabojev v Najsikusino puško, se je David ozrl po koči. V oddaljenem kotu je sedel velikanski grizli takisto negibno, kakor da bi bil nagačen. Sredi velike iizbe je stala stara, že razpadajoča železna peč. To je bilo vse. Marge je zapah-nila vrata in se s hrbtom naslonila nanje. Okna ni bilo, zaprta vrata niso več spuščala svetlobe v kočo. Toliko je razločil, da je dekle burno soplo in da je sredi polmraka še vedno tlela v njenih očeh tista prečudna luč, ki se je bila ukresala zunaj za skalo. Ko je videl njen pogum in videl, kako mu je s pogledom brez besed razodevala, da je prišlo v njeno življenje nekaj, kar jo dviga nad sleherni strah, ga je navdalo novo zaupanje vase. Stopil je k njej, jo iznova stisnil k sebi in jo poljubil na sladka usta, čuteč, kako utriplje njeno srce ob njegovem srcu in kako ga toplo ovijajo njene roke. Trikrat je bil zgrešil — trikrat na kratko razdaljo; a pet nabojev je še imel — in samokres ... Tresk, kakor da bi se nekaj zlomilo in razcepilo, ga je vrgel z Margeo v naročju nazaj proti sredi koče. Ta tresk je bil samo nadaljevanje strela; oba sta videla mesto, komaj šest palcev nad Davidovo glavo, kjer je bila svmčenka prebila vrata in odtrgala trsko, široko kakor njegova laket. Na vrata ni bil pomislil. Ta so bila ranljiva točka njunega zavetja, in David se je jadrno umaknil iz njihove smeri, ko je udarila skozi deske druga svinčenka in se zarila v debelo hlodnato steno za njunim hrbtom. Bari je renčal. Iz Tarovega grla je prihajalo globoko rohnenje, a ganil se ni. V vsaki izmed štirih sten so bile reže, ki mu jih je bila omenila; hitro je skočil k eni teh odprtin, ravno dovolj široki za cev njegove risanice in pogledal v tisto stran, odkoder sta bila padla strela. To Je storil baš še za časa, da je ujel nekakšno gibanje med skalami na pobočju gore, dve sto vatlov od koče. V tem je prebil vrata tretji strel, odletel od železnega pokrova peči in udaril v steno kakor kij, dva čevlja nad Tarovim hrbtom. Dva sovražnika sta bila skrita za skalami, in svinčena toča je sledila njunim prvim strelom, ki je preluknjala vrata kakor rešeto. David je vide! njuni glavi in ramena in bliske in dime njunih risanic; vendar se je premagoval in ni streljal. Vpraševal se je, kje so ostali štirje? Nedvomno sta bila Hauck in Brockaw zdaj oborožena z risanicama onih dveh, ki sta bila padla, tako da je imel opravka s šestorico nasprotnikov. Previdno je porinil cev svoje puške skozi režo in jel čakati prilike, mereč poldrugi čevelj nad mesto, kjer se je morala vsak trenutek pokazati glava in dvoje ramen. Prilika je prišla, in David je sprožil.^ Glava in ramena so izginila; z radostnim vzkrikom je okrenil puško na desno in sprožil še enkrat, ko se je pokazal drugi nasprotnik. Tudi ta je izginil, in Davidovo srce je že divje poskočilo ob misli, da sta svinčenki zadeli; tedajci sta se pa strelca spet pokazala oba in obsula kočo z novo ploho svinčenk. Moža v skalovju nista več merila na vrata, ampak na mesto, s katerega je bil ustrelil, in ena izmed svinčenk je udarila tako blizu, da mu je trščica ranila obraz in je začutil topli curek krvi, ki se mu je uldla po licu. Ko io je dekle zagledalo, je spet prebledelo kakor smrt. »S to puško jim ne morem do živega, Marge,« je zastokal. »Moj Bog.. Ta mah je pcčil za kočo strel, in nova svinčenka, ki je bila zadela v režo med dvema hlodoma, je zbrenčala po izbi kakor velikanska čebela. David je nehote vzkriknil in stisnil dekle k sebi, kakor da bi jo hotel v svojem naročju obvarovati smrti. »Ali je mogoče, da bi hoteli ubiti tebe, samo da me dobe?« Izpustil jo je, skočil k zbiti peči in jo jel vleči iz strelne črte, ki je merila skozi vrata. Dekle je videlo njegovo nevarnost in mu skočilo pomagat. Ni je utegnil odganjati. Čez deset sekund je stala peč tik ob steni, in David je prisilil tovarišico, da se je potuhnila za njo. »Ce se le za trenutek nastaviš, Bog mi je priča, da stopim k vratom in se ne ganem, dokler me ne ubijejo!« ji je zagrozil. »Bog mi je priča!« L^jSS Pri vseh naših zastopnikih in pumpah smo uvedli SHELL MOTORNO OLJE v steklenicah po 1 liter vsebine. Vidite kaj kupujete, nimate izgube, a dobivate garantirano Shellovo kvaliteto. Po odstranitvi plombe se vliva olje iz steklenice direktno v motor. Plačate samo olje, a steklenica ostane nam in ni zaračunana v ceni olja. Za daljša potovanja priporočamo naše praktične »Shell Motor Oil« kante. Za dobro ohranjeno prazno kanto vračamo denar 8604 Anglo Jugoslavensko Petrole jsko d. d. Specijelnl entel oblek, ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 SOKO PECI čudovito poceni ln dobre iz brona, ne iz pločevine, za kurjenje z vsakovrstnim gorljivim materija-lom. Dobivajo se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: Vojvodjanska livniea d. d. Novi Sad + SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapaviea, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, brez živega srebra in salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen ln mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh ▼ vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pofiljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova ulica 10, J. 17. CSR. 162 KOKOŠJE, PURJE, GOSJE in RAČJE NAVADNO, S STROJEM CIS CENO to COHANO PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI £. Ifajda,