Inaoratl au sprejemajo in volj 4 tristnpua vrsta : H lir., i1« s« tiska Ikrnt, ta 16 it 11 ti it Pri večkratnem tiskanji se oena primerno »niaiijSa. Rokopisi tu ne vračajo, nefianknvan. pisma se Ue sprejemajn. N trodnlno picjuma opraviiiitvo (ailn- nistraeija) in eks| eilieija na rturem trga h. H. 16. Pililitn list za ;i narod. Po poŠti projeman velja : Za oein loto . . 10 gl. — kr r.a pni lil a . . f> „ - ,, k a četrt leta . , a „ BO ,, V administraciji velja: Za celo lato . , K gl. 40 kr r.a pol leta . . 4 „ 20 „ tra četrt, leta . . - „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljati velj/t flO Ur. več na loto. VrodniMvo v llilSerjevi ulici štev. fi. l/huj« po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto. Nekdaj iu zdaj. Vsako hudo so povrača: nekdaj so bosenski paše napadali nafto zemljo, zdaj grmijo nnfti slovenski fantje v Bosno; nekdaj so Slovenci trepetali prod Turki, zdaj trepečejo Turki pred uašuni vojaki, ter jim globoke priklone delajo, da In jim uič žalega ne storili. Fo vsem se veudar krivica no povrača, ker smo mi civilizirani kristjani, Turki pa barbari. Nafti ne bojo vasi požigali, ženil in otrok morili , ali v sužnjost odpeljali, vendar vidimo uiaAčc.valuo pravico v tem, da so ravno slovenski vojaki, katerih predniki so po Turkih največ trpeli, poklicani, da ugonobijo niohume-dansko prevzetnost. Iz Bosne so dohajali oni Turki, ki so nafte kraje pustoftili, zatorej jo prav, da nafti slovenski in hrvaftki fantje avstrijske zastave v Bosno nesejo. Turška moč je zdaj zatrta; tako nemočni smo bili mi pred tri sto leti: tačas nam m mogla pomagati ne Avstrija ne Nem čija, ker so drugodi opraviti imeli in slovenske dežele so bile priuioraae, opirati se ua svojo lastno moč; tako se mora zdaj tudi Bosna opirati na lastno moč, če se hoče naftim ustavljati, ker pred Carigradom stojo fte Kusi, in sultan Boftujakom niti pomoči poslati ne more, če bi prav hotel. Nekdaj smo bili mi zapuščeni revčki, ter bi bili Turke rudi pri miru pustili, samo da bi bili oni nas, zdaj so pa narobe Turki reveži in bi nas radi jiri mini pustili, jm zdaj jim miru ne damo; vsak jim je nekaj vzel, in nu jim vzamemo Bosno. Kar jim Evropa vzame, Občni zbor Gecilijincga društva. (Daljo.) „Broz števila cerkvenih določil bi se dalo v tem oziru navesti, pa tu opomnetno lu na nektere. Najvažnejše so določbe nahajajoče se v začetku rimskega misala, ki zahtevajo, da se sv. maša poje ali bero strogo jio obredih tega misala. Da pa to ne zadeva samo duhovna ampak tudi kor je očitno iz tega misala samega , kakor tudi iz odlok p a p e ž e v ter k o n g r e g a c i j e sv. obredov v Itimu. Posebno važen, pa tudi jasen je odgovor kongre-gacije sv. obredov na vprašanje: ,,Se li smejo pri slovesni peti maši med drugo latinsko petje vpletati pesmi v domačem jeziku — ki se je glasil; „Negativo et abusum elimiuandum cen suit" — Ne in razvada ta se ima odstraniti-Ta odloka je od '22. marcija 1862 1. toraj prav lz novejšega časa. Kavno to povdarjajo mnoge provincijalne in dijocezino sinode. Tako pravi provincijalni koncil Haltlmorski 1.1887: predstojniki cerkva imnjo vedeti, da po obredih corkvenih ni pripuščeno pri slovesni maši in slovesnih večernicah petje v domačem jeziku." Enako se je izrekel provincijalni koncil Pražki pa tudi mnogo škofov nemških , n. pr. Trevir-Bki (1860,) Uatisbonski (1859.) je le plen, ki so ga nam iz rok strgali, njihovega nič ni v Evropi, z mečem so si to kraje pridobili, z mečem v roci se jim bodo vzeli. Tako se vsaka krivica povrača na svetu, in Turki niso zaslužili druge osode. Orehi očetov se kaznujejo na otrocih, to je bilo in bo vedno resnično, zato morajo sedanji Turki trpeti, kar so njih pradedi pregrešili. Pa tudi sedanji Turki niso brez pregrehe, oni niso nič bolje delali s kristjani kakor njih predniki; če niso v naše krajo pridrli, je le zato, ker nimajo več stare moči v sebi, slabe volje bi se jun no manjkalo. Staro prerokovanje sicer pravi, da bodo turške mule še reko lteno pile, pa kakor je z.laj Turčija potlačena, ho nam ne vidi verjetno, da bi se to moglo skoraj zgoditi. Sicer pa znamo, da ostanejo Turki sovražniki krščanskega sveta, zato je treba železo kovati, dokler je še gorko, to je, treba je turško moč omejiti, krajšati in odrivati, kolikor se da, dokler si še ne morejo pomagati. D. llosue so dobivali najboljše vojake, naj bolj fanatične janičare, saj je krščanski Bošnjak zmirom pravil, da je poturica desetkrat hoji od jiravega Turka, kakor je nemškutar tinji od pravega Nemca; zato jo prav da Avstrija Bosno zasedo in vzame, ker prav od Bosne so prihajali oni razbojniki, ki so naše kraje pustošili; po mohamedanskih Bošnjakih jo Kranjska in Hrvatska največ trpela. To strupeno turško gnjezdo bo zdaj razdejano, prišlo bo v avstrijsko oblast. Nekdaj so naše prednike v sužnjost, odganjali. S tisto zaničljivostjo, ko so oni nas psovali gjavre (krščeno pse), s tisto zaničljivostjo gledamo zdaj mi na turško sotlrgo, ki ni poznala druzega ko surovo silo, zdaj pa šo te več niiua, iu ponosna prerokova zastava leži v prahu pred zmagovalnim križem! Volitve na Štajarskem iu Koroškem. Že prihodnji mesec bomo imeli volitve za deželno zbore na Štajerskem in Koroškem. Kako razmere stojč , je občo znano : nemško, liberalna stranka bo zopet zoper nas delovala ; ponemčuni prebivalci mest iu trgov so zoper nas, bodo zoper naše kandidate glasovali iu agitirali. Mi imamo lo kmečki stan za se, in še, na tega se no moremo povsodi zanesti; toliko smo na slabejem od prej, da nam je tolikanj hvahsana nova šola šo mnogo učiteljev vzela, kateri so poprej vzajemno z našo vrlo duhovščino za narodno kandidate delali, ali če to ne, vsaj mirovali, zdaj pa so primo-raui v uasprotni rog trobiti. Kmečki stan je. po volitveucm redu veliko na slabejem v primeri z mestjani in veliko-posestniki, zato voli le malo število zastopnikov, in šo tiste nam bodo skušali vzeti; zato nam je treba marljivega dela, organizacijo in agitacije. Vsak volilni odbor, vso volilne okraje naj pa vodi centralni odbor v Mariboru iu Celovcu, iu ta naj priskoči tistemu okraju na pomoč, kjer je največa nevarnost. (Slede kandidatov naši štajarski in koroški bratje sami najbolje vedo, kateri možje so za to najboli sposobni, m kateri imajo največ upanja do zmage. V mestih Štajerci menda „Tudi tu no velja ugovor, da jo pri nas že tako navada, ker po pismu Pija V., objavljenem 29. julij.i lfi70, je prišla ob veljavo vsaka navada , ki takrat ni bila že vsaj 200 let stara. Da bi tedaj kaka navada — sedanja bila „consuetudo legalis" - postavnn navada — morala bi bili zdaj že čez 600 let stara, kdo si bo pa upal trditi, da je pri nas razvada pri peti maši peti zgol ali delom slovenski, žo 500 let stara tem bolj, ker jo dognana reč, da pred reformacijo Se je pri peti maši vso sploh latinski pelo. Napaka je tedaj , pregrešek zoper li-turgično postave, ako so dandanes pri nas po deželi, kakor tudi v mestnih cerkvah ljub Ijanskih, izvzeinši stolnico, pojo ali izključno ali vsaj doloma v domačem jeziku. 1'a kako priti temu v okom V Po našem mnenji naj se ali peta maša opusti , ki tudi za največje praznike ni zapovedana , ampak za cerkve, ki nimajo primernega, latinskega petja po liturgičnih določbah celo zabranjeiia, ali pa naj se skrbi za petjo latinsko, kakor ga cerkev zahteva. Saj pri nas na deželi, kakor v mestu je tako napol preveč petih maš, tako da so slednjič velik praznik od navadne nedelje lo malo loči. Naj so rajšo bero tiha uiuša, pri kteri »e na koru v domačem jeziku čedno poje — to velja za navadne nedelje in še prav posebno za podružuico na deželi; za velike praznike pa naj se skrbi za primerno liturgi-čno petje. Maš latinskih v cerkvenem duhu zloženih in deloma prav lahkih se ne manjka (n. pr. Molitor-jeve, Uhl-ovo, Jasper-ove, Sin-genbergcr jeve i. t. d ), in Culi smo po deželi semtertje vočkrat težko, še pretežko latinsko mafm peti — žalibog večidel no od dobrih skladateljev — v dokaz, da jo mogoče s pridnostjo in trudom tudi kmetiške pevce, ki not ne poznajo, latinsko mašo naučiti. Če pa znajo pevci le eno latinsko mašo, zadostuje za prvo silo, dokler ni mogočo pridjati šo ene ali dveh kar potem za vsako farno cerkev na deželi zadostuje. Pravilo pa je in mora biti, ali latinska maša, ako inašnik poje, ali tiha maša m na koru petje v domačem jeziku. To zahtevajo liturgično postave, kterim smo so dolžni pokoriti, ker cerkev in edino le cerkev ima v tem niorodajno besedo, ona ima tu govoriti, in je tudi dovoljkrat iu dovolj glasno govorila. — Kar se tiče liturgičnega teksta, opomnimo le to, da se tekst ima peti umevno, tla se morajo peti vsi deli mašo, — no smo so toraj ue mislijo nobenega Slovenca kandidirati, češ, da ni upanja do zmage. Toda svetujemo, da bi se za savinjske mesta in trge vse eno po Btavil kandidat, iu to iz teh uzrokov : 1. Napravimo nasprotnikom mnogo dola, iu ne bodo imeli toliko 'časa na deželi agitirati, ker Be nam bodo morali še v mestih braniti, 2. z volilno agitacijo se v savinjskih mestih in trgih narodna zavest ohrani, ki bi s pasivnostjo popolnem zaspala; se ve da bo Celje potlačilo narodne trge, vendar si znamo z zvedno agitacijo zmirom več prijateljev pridobiti, in čez nekaj let morda zmagati; v takem slučaju pasivnost ni dobra; 3. utegne kedaj priti do kakega razpora med nasprotniki, bodisi med vlado in med ustavoverci, ali med radikalnimi ju konservativnimi elementi uemškutarske stranke, iu za ta slučaj bo zmirom dobro, čo imamo svojo slovensko stranko organizirano, naj bo še tako neznatna, ker se zna pripetiti, da bi ravno ona odločevala, katerej nasprot-uih strank pripade večina, in bi si zuala za svoje glasove kakšne koncesije pridobiti. Na Koroškem znamo, kako težavno je stanje za slovenske kandidate, vendar upamo, da bodo tamošnji rodoljubi vse storili, kar je v njihovi moči. Obžalujemo pri tej priložnosti, da nemarno političnega društva za vse slovenske dežele, katero bi zdaj Korošcem in Štajercem duševno in materijalno v pomoč prišlo, da bi ne ostali slovenski volilni odbori osamljeni in na svoje male moči navezani, med tem ko nemško-liberalaa stranka svoje kandidate po vseh deželah podpira, ter jim tako zmago zagotavlja. Kranjci letos nemarno volitev ; spodobilo bi bo, in naša narodna in domovinska dolžnost bi bila, da bi štajerskim in koroškim bratom na ta ali oni način na pomoč prišli, v kolikor nam tega postava ne prepoveduje. Tudi nemška katoliška stranka, ki nam je prijazna, bi lahko kaj za slovenske kandidate storila, ko bi b svojo moralno silo vplivala na konservativne elemente med nemškimi ali ponemčenimi prebivalci, ali ko bi tudi v slovenskih ponemčenih mestih svoje kandidate postavila, tako da bi sc nemškutarska falanga razcepila, kar bi bilo le nam v korist. Se ve, da je med nemškutarji — malo katoličanov ; pa med pravimi Nemci v Blovenskih mestih jih je vendar nekaj, iu ti bi se dali od liberalcev odluščiti, in bi bili za nas žo na pol pridobljeni , kakor tudi Tirolci v Ljubljani z nami glasujejo. Pred vsem pa svetujemo našim rojakom na Štajerskem in Koroškem , naj se varujejo vsacega razpora. če se prav ne skladamo v vseh nazorih , edini smo vendar, in moramo biti v ljubezni do domovine, v spoznanju, da le v slogi in edinosti kaj doseči zamoremo. Pred vsem je treba, da si napravimo slovenski dom ; kedar ga enkrat imamo, je še časa dovolj, prepirati se o tem, iz kakšnega lesa si napravimo mizo in stole, ali s čim krijemo streho, z opeko ali slamo. Od nekdaj je bilo to znamenje domoljubja, da bo državljani, kedar se je bližal sovražnik, popustili vse medsebojne prepire , in vrgli se zedinjeni dušmaninu nasproti. Tako delajmo tudi mi, in postali bomo nepremagljivi; po neslogi pa so že največe države razpadle. „Concordia parvae res crescunt, diseordia maximao dilabuntur." Naglašati pa jo Slovencem posebno še treba, da nnj se nobene težave ne vstrašijo: pogum iu trdna volja vse premagata. „Pogum-nega jo svet", pravi pregovor, „frisch gevvagt, ist halb gevvonneu," pravi drug pregovor, in veseli Dunajčan poje: „es geht ja alles, vvenn man vvill." Slavni Turgenov pravi, da Slovana vsak vlada, samo da ima trdno voljo. Nemci nas Slovane prekosijo v trdui volji, in na to lastnost v veliki meri opirajo svoje gospodstvo nad nami. Učimo se od njih in utrdimo svoje značaje, prilastimo Bi pogum, vztrajnost in trdno voljo, iu v svoje veselje bomo skoraj zapazili, da naši nasprotniki niso tako nepremagljivi , kakor smo si v svoji mehkužuosti domišljcvali. h Bosne. Ker se je vredništvom vsled ukaza pravnega ministerstva prepovedalo poročati o premikanji in naredbah vojaštva, zamoremo iz Bosne le to objaviti, kar najdemo v vradnih listih in telegramih. General Filipovič je 30. p. m. došel v turški Brod in 31. v Dervent, kjer je bil od turških dostojanstvenikov in od prebivalstva prisrčno sprejet. Občinski predstojniki so v svojih nagovorih povdarjali, da kot bližnji Bosedje avstrijski poznajo pohlevno in pravično vladanje avstrijske vlade in da zarad tega zaupljivo gledajo v prihoduost. Tudi iz drugih krajev turških prišlo je mnogo najodličnejših prebival- cev, begov, katoliških in pravoslavnih duhovnikov k Filipoviču, da bo mu izrazili svojo vdanost ter so priporočili milosti Nj. Veličanstva cesarja in kralja. Tudi so prosili, da bi general preklical prepoved, izvaževanja žita in živine iz Bosne, kar je Filipovič res tudi storil. Vročina je silno velika in vojaki silno trpe; 20. divizija je zasedla Turški Šainac, prva hribovska brigada pa je došla brez opo-vir v Novi. Predna straža je 1. t. m. že došla v Banjaluko. Včeraj je šla tudi 18. divizija čez mejo hercegovinsko. V Serajcvem je velika zmešnjava. Neki Iladži Loja je nahujskal prebivalstvo; guverner Mazhar paša in višji poveljnik llafiz paša sta bila pobegnila iz mesta, pa Loja ju je dohitel in pripeljal nazaj v mesto, kjer je bil Mazahar paša odstavljen in Hafiz paša izvoljen za guvernerja. Kazsajalci so s silo vzeli hišo, kjer hranijo orožje, ter oropali hiši Mazhar in Ila-liz paše. Lojov brat je imel tudi v Baujaluki osnovati vstanek, pn turške gosposke ao ga prijele iu zaprle. Guverner, mnogo častnikov in avstrijski konzul Vasič so pred razsajalci iz Serajeva pobegnili. Turški vojaki se pred vojno avstrijsko umikajo brez boja, pa se zbirajo pri Mitrovici, kjer vtrjujejo vojaški tabor za 25.000 mož. Nekteri sodijo, da se hočejo Turki tam vojni nv-strijski vstavljati , ker obravnave med Avstrijo in Turčijo zarad Bosne še niso dognane in je sultan ministerskemu svetu, ki je to reč obravnal, rekel, da naj se drže določenih pogoj. Ko je Filipovič prišel v Bosno, hotel mu jo, neki major izročiti pismen protest; ker ga pa general ni hotel sprejeti, položili so ga ua zemljo, naposled pa ga vendar le zopet pobrali in ž njim odšli. V Albaniji se Muhamedani oborožujejo zoper Srbe in Črnogorce. Vlada jih podpira z orožjem. Katoličani pa se jim noč jo pridružiti, ker spregledujejo, da glavni nagib tega ujiora ni politična samostojnost, ampak moha-medanski verski fanatizem. Politični pregled. V Ljubljani, 2. nugiiata. Avstrijske dežele. tVmirjcvič Itiuloll' je včeraj došel v Prag, ter je bil z veliko sijajnoatjo sprejet. Čez 30(1 društev se je Rprejema vdeležilo. Iliše ob ulicah, skoz ktere so je cesarjevič izpuščati introitus, graduale, oflertorium, post-communio — in pa da se ,,gloria" in „credo" ne sme okrajšati, kakor je bila in je večidel še pri nas navada. Cerkvene določbe o tem so čisto jasne in gotove in se nahajajo v vsaki knjigi, ki govori o določbah cerkvenih ozir cerkvene glasbe (post. G. Jakob „die kuust im dienste der kirche" etc.) — V vseh drugih slučajih dovoljuje cerkev petje v domučem jeziku, kakor: pri tihih mašah, pri popoldanski službi božji, pri procesijah izvzemši procesijo na sv. It. Telesa dan, pri kteri se morajo peti latinski himni, pri šmar-nicah in drugih ljudskih pobožnostih, pri kterih petje ne sega narnvnost v liturgijo in je le bolj izraz ljudske pobožnosti. Pa Če se tudi pri maši poje slovenski , naj se vendar potjo ozira na dele sv. maše, in pesem o Mariji devici, ali svetniku naj se poje še le po zavži-vanji. Sploh nam je skrbeti za dostojno petje tudi v domačem jeziku. V tem potrebujemo „cerkvene pesmarice '. Do tje bomo najlnglje in naj pred prišli, ako se pooblasti odbor „ci c lijinega društva," da izbere iz med pesem, ki se pri nas že pojo, vse, ki so primerne iu v kterih vlada cerkveni duh. Treba bo pa tudi pri teh sem ter tje napraviti melodijo, treba jih bo prav in kolikor mogoče lahko harmo-nizovati, popraviti pa zlasti tudi tekst ali besede, ali pa ga šo celo z drugim dostojnišim zameniti. K tem pesmam pridejo pozneje Še druge, ki bodo izhajale v prilogi „cerkvenega Glasbenika." Tudi bo treba, ako hočemo kdaj ljudsko ali skujino petje dobiti , otroke v petji uriti, kajti starih ljudi ni mogoče petja učiti. — Sploh pa se nam je vedno in svoj pot ozirati na cerkvene zahteve in le na podlagi teh nam je petje zboljševati, da ne zadenemo zopet na stranska pota, ki peljejo čcindalje bolj od cerkve in cerkvenega duha. V ta namen se nam je treba podučovati, ker vsi večidel smo oziroma cerkvenega petja novinci, podučovati pa tudi druge. Berimo toraj radi dotične knjige, naročimo se vBaj na „cerkv. Glasbenik", pošiljajmo vanj sestavke, delajmo tudi praktično za zboljšavanjo cerkvene glasbe, ali ue delajmo jej vsaj zaprek in ne borimo se slepo zoper podjetje toliko potrebno, katerega sejo lotilo društvo cccilijino. Sploh glejmo, da se prešinemo z onim duhom, ki je navdihoval vse velike može in svetnike, n. pr. sv. Terezijo, sv. Frančiška Sa lezijana i. dr., ki so toliko ljubili iu tako visoko ct uili obrede cerkvene. Ne pozibimo, da cerkev in edino le cerkev ima oblast liturgijo in vse kar k nji spada, dokaj tudi petje cerkveno določevati, voditi iu nadzorovati, ubo-gajmo jo, kot dobri njeni otroci, bodimo-si žo duhovui ali neduhovui in svetovni. Ne pozabimo, da tukaj ni odločilno ali merodajuo naše osebno mnenje, naš okus|, pa tudi ne okus ali zahtevauje ljudstva, ki tudi nima zapovedovati, ampak z duhovščino vred ponižno so ukloniti cerkvenim zahtevam. No meuljiva cerkev, cerkev vojena in razsvitljevaua od sv. Duha jo ve vrejevati prav — in tudi v cerkveni glasbi vselej pravo zadeti in dogma cerkvena je: Če kdo cerkve ne uboga itd. Ako nas bo pravi duh cerkveni živo pre-šinjal, ako bomo prav spoznali duh liturgijo peljal, bile so okinčano z rumeno-črnimi in belo-rudečimi zastavami. Duliimtiimkl deželni brambovci, in sicer strclci-konjiki, so vsled cesarskega ukaza od 25. julija odmenjeni za službo v Bosni iu Hercegovini pod višjim poveljništvom generala Filipoviča. Ker postava od 13. maju 1869 pravi, da se smejo deželni brambovci le v vojskinem času in če preti nevarnost, rabiti zunnj dežel v državnem zboru zastopanih, go drnjajo Turkom prijazni listi vsled omenjene določbe in žugajo ministerstvu, da bb bode moralo zarad tega zagovarjati pred državnim zborom. Ce bi šli dalmatinski brambovci Turkom na pomoč ali pa branit „das deutsche Vaterland," bi se ti hinavci ne spodtikovali, ker pa hitč svojim sorodnim bratom no pomoč, se hudujejo, češ, da se je s tem prelom la postava, dasi se brambovci sami zarad tega gotovo ne pritožujejo. In taki ljudje nas hočejo učiti, kaj je rodoljubje ? 1 Vuaaje države. Hfu \riiiNkem so se 30. julija vršile volitve za državni zbor. O natančni so-stavi novih strank se dozdaj še ne more vedeti, vendar pu sploh sodijo, da je dosedanji narodno liberalni večini odklenkalo, in da bodo naprednjaki v novem zboru imeli večino. Soei-jalni demokrati so nekaj poslancev zgubili, a pri volitvah se je pokazalo, da se njihovo število ua Nemškem čedalje bolj množi; samo v Berlinu jih je 20.000 več kakor pri zadnji volitvi. — Kraljevič je potrdil sklepe berlin-skeda kongreBa in se bodo dotična pisma zamenjala jutri 3. avgusta. — Cesar Viljem je 21). p. m. došel v Toplice na Češkem, kjer so mu tam bivajoči podložniki poklonili vdanostno adreso. 1"»|M"Ž liCOli XIII. so na kralje-vičevo pismo neki odgovorili in rekli , da so pripravljeni poslati posebnega pooblaščenca, ki bi se s knezom Bismarkom dogovoril o cerkvenih razmerah na Nemškem. Kes se telegra-fuje iz Kissingena , da je 30. p. m. tje došel papežev nuncij Alojzij M a sel I a, ki se je tričetrt uro razgovarjal z Bismarkom. Drugi dan prišel je državni kancelar k njemu in potem je bil med njima v Bismarkovem stanovanji zopet razgovor, ki je trpel čez eno uro Opoludne je nuncij pri državnem kanclerju koail. _ Papežev državni tajnik kardinal Franchi je za mrzlico nevarno zbolel in je previden s sv. zakramenti, včeraj zjutraj okoli ene v 59. letu svoje starosti umrl. Za sv. Očeta je to britek vdarec. Kitlliaiittku vlada je prestavila 25 prefektov. Tudi je policiji zaukazala, da naj katoliško ter razmere cerkvene glasbe k litur-giji, potem bodo odpali mahoma vsi oni pogo Btem v resnici kratkovidni in bedasti ali vsaj pristranski in oskosrčni ugovori zoper pravo preobnovo ali relormo cerkvene glasbe, ktero bo umrli Blavni Pij IX. svetega spomina s tolikim veseljem na Nemškem pozdravili, odobrili in živo vsem cerkvenim predstojnikom pripo roČili, in slavnega \Vitta ravno zavolj njegovih prizadev v tem oziru z naslovom doktorja po slavili. Dn, upam si tu izreči nado, da, ako bomo vsi složno in goreče delovali, no bo preteklo 10 ali 15 let, ko ae bo cerkvena glasba tudi pri nas lepo povdzdignila in se bo po lepih cerkvah mile slovenske naše domovine razle galo petje v resnici dostojno, resno in čatitljivo Bogu v Blavo in vernemu našemu ljudstvu v spodbujo — v kar pomozi Bog in sv. Cecilija! Fiat I" (L)aljo sledi.) strogo čuje nad tridentinskimi in isterskimi izseljenci, ki so najbolj krivi protiavstrijskih demonstracij na Italijanskem. — Poročnik na petrogradskem dvoru, g. Nigra, bil je nenadoma poklican v Rim; pravijo, da postane minister vnanjih zadev, kar bi imelo po misli ruskih državnikov za Rusijo dobre nasledke. Iliiiiovrriiiisltr^ii kralja sin, vojvoda Cumberlandski je v na njim vladam pismeno naznanil, da si pridržuje vso pravice ranjkega očeta zlasti glede kraljestva banoveranskega. Angleška kraljica mu je podelila red hlačne odveze. (Hosenbandordcn). Izvirni dopisi. Ifc IKcIoKciinjNko, 30. julija. (Potreba iu važnost dolenjske že lezli i ce.) R"dko je kaj slišati od naše strani. Ograjeni z visoc:mi Gorjanci in kočevskimi hribi ločeni smo od sveta skoraj po vsem. Podobni gorenjski republiki Bohinu životarimo tudi mi le bolj za-sč. Razven znane bregovite za vožno nevarne ceste čez Gorjanco v No-vomesto in dveh slabih, ene čez Čermošniški jarek in ene na Kočevje, nimamo z drugo Kranjsko nikakoršne zveze; dosti žalostno oči-gled tolikanj hvalisanemu napredku in civilizaciji , ko so prvi začetek in podlaga tema vendarle dobre ceste in železnice. In kako je s tem v naši vbogi Kranjski, ktero na Dunaju komaj po imenu poznajo za „provinc", kadar bi bilo treba za njo kaj storiti? Mimo nekaj večinoma bolj slabih cest imamo le dve železniški progi; eno južno, s ktero se nas že avno ogniti niso mogli, ko so zvezali Dunaj s Trstom, in gorenjsko (Rudolfovo), za ktero je bilo treba tolikanj moledovati I Dolenjska pa je v tem še zdaj podobna Sahari I Kdaj bo misli vendar pri nas kaj storiti za to? Ker se je po dolgem cincanji iu obotavljanji Avstrija vendar le odločila, da zasede Posno ter ondi jame izvrševati kulturno nalogo, se menda vsled tega staro domače kro-novine ne bode zanemarjale, ker je treba tukaj naj prvo pokazati, da jo oni nalogi kos. Če hoče Avsrtrija kultivirati zanemarjeno in opustošeno Posno, bo jej prva naloga ondi napraviti dobre ceste in železnice. Ker bode po zvezani železni progi Mitrovica-Banjaluka in dalje od Novi čez Karlovec in Ljubljano po naj krajši poti zvezan Carigrad in Solun, tedaj črno in egejsko morje — vzhod s se-vero - zapadno Fvropo, se zdaj menda vendar več ne bode mogla odkladati dosedaj tolikanj pogrešana železnica dolenjska ?! V to že zdaj opozorujemo zastopnike našega ljudstva, naj v deželnem in državnem zboru krepko povzdignejo svoje glasove, kadar pride na vrsto železniško vprašanje ; naj ne moledvajo: pro-Bimo, gledite, usmilite Be tudi nas, ampak odločno in naravnost poreko-. ,,mi to tirjamo, da se z našim denarjem tudi za našo deželo kaj stori, če hočete, da bomo v prihodnje mogli zmagovati visoke davke, ker tako zapušeni kot Bino bili dosedaj, Bi nikakor ne moremo uiti za silo opomoči" I Pri pogledu na želez uiško omrežje Fvropo, kjer bo železnice že vse križem, res mora zdihniti človek; kje smo še mi, kako malo Be v tem stori pri nas! Za vse drugo je denarja — samo za naj potrebniši ga ni! Pričakujemo tedaj , da bode naš novi deželni poslanec, gospod Navratil, pri prvem za sedanji spravil na dnevni red to velevažno vprašanje ter ga s prirojeno mu zgovornostjo v soglasji z druzimi tovarši utemeljil in dokazal. Dežmana pa in njegove privržence, ki je ravno z zvijačnim obetanjem, da hoče govoriti za dolenjsko železnico, bil izvoljen za poslanca, pa pri vsem, kar bi bilo na korist deželi pri nobeni priliki niti črlinil ni besedice, naj očitno in pred vsem svetom zavrne ua njegove gori omenjene obljube, če bi pri glasovanji o tem velevažnem predmetu nasprotoval. Le prepo-gostoma se taki ljudje še hočejo ponašati s svojo nesramnostjo I Pač lepi taki zastopniki I in ubogo ljudstvo, čigar potrebe zagovarjajo enake baže možje I Iz Trsi«, 31.julija. (Program tukajšnje državne gimnazije). Šolski sklep drž. gimnazije je bil 14. julija. Po sv. maši sejo vršila rezdelitev spričeval. Programu na čelu je spis gosp. prof. dr. Moserja: „Mi-neralogisch - geognostisehe Peobachtungen ge-sanunelt auf einer Reise durch das Fassathal in Sttd-Tirol, Raibl und Pleiberg in Kiirnten, wfthrend der Ferieu des Jahres 1877." Pod-učevalo je preteklo leto na državni gimnaziji 13 profesorjev z ravnateljem, judovski rabin in 3 drugi učitelji. Učencev jo bilo na koncu leta 22C javnih in 6 privatnih. Po narodnosti je 108 (?) Nemcev, 7-1 Lahov, 38 Slovencev in 11 Grkov. Po veri 172 katoličanov, 19 protestantov, 13 pravoslavnih, 21 judov in 1 con-fessiouslos. Odlikovanih je bilo na celi gimnaziji 43, prvi red jih je dobilo 130, drugi red 19, tretji 12, ponavljenje (reparatur) 13, neizprašani so ostali 4. K poskušnji zrelosti se jih je bilo oglasilo IG javnih in 1 privaten. Odlikovani so bili štirje, zrelih 10, in trije so padli. — Z gimnazijo zvezana jo bila tudi pripravnica (Vorbereitungsclasse). V slovenskem jeziku se na gimnaziji ni podučevalo, razun v enem oddelku za začetnike Nemce pa Lahe, čeravno je bilo 38 Slovencev II Enkrat so bili trije oddelki, a vsi so „reducirani" zdaj na enega! Angleški jezik se pa uči (kot jirosta stroka). Judov je 21, pa vendar so imeli krščanski nauk na gimnaziji 4 oddelkih!! Ik Tr*os., Franc Detter, kupec, Klemen Eckert, c. k. major v pokoji, Janez Kabijan, kupec, Franc Fortnua, kupec, Herman Halbensteiner, hiš. pos., Anton Klein, tiskar, Autou Kotnik, hiš. pos., Jožef Lorenzi, h.š. pos., Franc Lukmau, hiš. pos., Janez Murnik, tajnik kupčijske zbornice, Henrik Ničman, Miha Pakič, Frauc Pe-terca, Franc 1'irker, Jožef Pukelstein, vsi hišni posestniki, Albert Plavc, Franc Regoršek, Ferdinand Souvan, Jočef Terdina, vsi kupci, Rajmund Šiškar, hraniln. vrad., Janez Tanko, gostilničar, Viljem Treo, zidarski mojster, vsi iz Ljubljane. Jožef Domladiš, mlinar v JI. Bistrici, Oton Dctela, grajščak pri sv. Duhu, Štefan Furlan, krčmar v Mirkah, Jožef Košir, barvar v Kamniku, Štefan Lapajne, kupec v Idriji, Janez Majhen, mlinar v Podrečah, Anton Novak, posestnik v Štepani vasi, Ferd. Sajo-vic, kupec v Kranji, Jožef Stupica, posestnik na Viru, Ludvik SchifftrmUller, fužinski vodja v Kokri, Janez Vuherer, gostilničar v Lescah. Namestniki pa so: Janez Babnik, Franc Be-zlaj, Franc Kačar, Valentin Plehan, vsi h šni posestniki, Janez Boltavzar, brivec, Franc Ka dilnik, denarničar, Janez Kovač, tiskar, Jernej Žemrov, kovač, vsi iz Ljubljane. (Gorenjska, Železnica) napravi čez poletje več posebnih vlakov iz Ljubljane v Lesce. Prvi odide tje jutri 4. avgusta ob 6. uri 30. m. zjutruj in se povrne v Ljubljano zvečer ob 8. uri 30. m. Vožnina iz Ljubljane 0 gld. Gosp. Janez Wilhelm Strecker, c.vilni in vojaški krojač 5 gld. Gosp. Jakob Syz, fabriški posestnik v Medvodah 50 gld. Gosp. Antou Navratil iz Metlike nabral in poslal 14 gld. 30 kr. Zbirka odhajajočih dijakov kupčijske šole g. F. Malira 35 gld. 89 kr. Gosp. Ferd. Mahr, vodja kupčijsko šole v Ljubljani 10 gld. Gosp. Andr* Brus v Ljubljani 5. gld. Gosp. Franc Pirker, kupčijski odpravnik v Ljubljani 10 gld. Od neimenovanega gospoda iz Vidma ua Laškem 5 gld. Gosp. Josip Pfeifor, deželni koncipist 2 gld. Gosp. Franc Pogačar v čitalnici v Bi-zaviku nabral in poslal 4 gld. 35 kr. Zbirka c. kr. okrajnega glavarstva Logaškega pri g. g. uradnikih c. kr. uradov v Logtacu 18 gld. 50 kr. G. g. učitelji ljudskih šol Ljubljau skega okraja pri kontVrenciji 24. julija zložili in po gosji, nadzorniku Vizjaku izročili 13 gld. 60 kr. Gospa M. A. 10 gld. Gospod Franc Mally, usujar in hišni posestnik v Ljubljani 25 gld. Gosp. Dir. Mrhal, c. kr. šolski svetnik iu vodja višje realke v Ljubljani 3 gld. Gosp. Henrik grof Coudenhove, veliki kapitular vitezov nemškega reda v Ljubljani 5(1 gld. Gosp. Anton Samassa, zasebuik v Ljubljani 25 gld. Gosp. Albert Samassa, c. kr. dvorni zvonar v Ljubljani 25 gld. Gosp. Jakob Smolej, c. kr. šolski svetnik in vodja višje gimnazije v Ljubljani :i gld. Gosp. Viktor Rtcheriz Ljubljaue 50 gld. Skupni znesek 2514 gld. 64 kr. Razne reči. — Kranjski meščani na Dunaji niso nič opravili, in njihova gimnazija ima v treh letih prenehati. — Tolovaji so v Trnovškem vrhu okraja ptujskega, kakor piše „Slov. Gospodar", iz-ropali M. Pukšiča, mu prerezali vrat, ter po-pustivši ga mrtvega na dilah, olnesli 71 gl. — Čehov na Dunaju je po najnovejšem ljudskem preštevanji 170000 in družili Slovanov 3000. — Na 7 let težke ječe bil je 27. p. v Pragu zarad goljufije obsojen bank.r G r u n d. — Mladi umetuik Krežma, piše se nam iz Dobrne, je s svojo sestro koncertoval dne 27. julija v toplicah na Dobrni pri Cilji. Četrtino pr.hodka izročil je vbožnim učencem ondašnje šole. Zaporedoma prihajajo tje kou-certisti, pa tako še n'jen ni storil. Toraj zaničevani Slovan je prvi dobrotnik! — fOsnabriški škof Brinkmann je 30. julija umrl. R. I. P. — O 1 o m u š k i knez iu nadškof, deželni grof Kilrstenberg bo 8. septembra obhajal 25 letnico svojega škofovanja. Moravski plcmenitaži katoliški mu bodo pri tej priliki v posebni adresi izrazili svojo vdauost in spoštovanje. — Zarad r a z ž a 1 j e n j a V e 1 i č a n Btva bilo je na Nemškem dozdaj obsojenih že 515 ljudi (med njimi 31 ženssk) vsega skujiaj na 806 '/, leta ječe. Oproščenih bilo jih je samo 42. — Razpisana je služba poštnega eks-peditorja v Žireh in služba cestnega čuvaja. Za prvo se oddajajo prošnje v 14 dneh jiri poštni direkciji v Trstu, za drugo pa do 11. sept. pri deželni vladi Kranjski. Pomlnillf A, *) „Kdor od ognja teče, je zažgal." Tako si je gotovo mislil marsikdo, ki je bral poslanico v „Tagblattu" od 30. julija s podpisom J Novaka, dekana kočevskega. Dalje je tudi lahko mislil na tatu, ki beži in upije: „Držite ga, držite ga !" — zlasti, ker tudi on kažo za drugim. Pa pustiva na strani šalo, gospod Novak! Jaz bi se ne brigal za Vašo izjavo v ,,Tag-blattu ', kakor se sploh malo brigam za ta skromni list. A Vi ste brez vseh dokazov, brez najmanjše naslombe ovadili nekega spoštovanega gospoda s tem namenom, da bi mu Vaša d e n u n c i j a c i j a škodovala. I'o je grdo, Vašega stanu nevredno. Spominjajte se dr. Pilotija! Toda ta je imel za svojo izdajo vsaj dokaze, priče, Vi pa še tega nimate. Jaz Vaui naravnost povem, da po Vas ovajeni gospod ui pisal dotičnega članka v „Breuceljuu.'4 In če bi ga tudi bil, ui li vse resnično, graje vredno ? Če ima kdo kaj zoper uavedeni članek, saj je sodnija tu, naj se obrne do nje, pri njej mu bo gotovo pravica. Odgovoren za vse sem jaz, mene iščite, ne pa stikati po ljudeh, na ktere je človek jezen. Veliko lepše bi bilo za Vas, če bi se bili brigali za ono, kar se je pred Vašimi očmi godilo — kar je to Vaša pastirska dolžnost — kakor pa jio zraku loviti tiste, ki so take nespodobnosti objavili s tem namenom, da bi se odpravile. Kakor zvem (in kar me zelo veseli), je ta namen zdaj dosežen, toraj je bila Vaša ovadba v „Tagblattu" najmanj odveč, ni bilo treba se Vam razpostaviti vsemu svetu kot denuucijanta, ki svojega natolcevanja še celo dokazali ue more. S spodobnim spoštovanjem J. Alešovec, vroinik „Breneeljna. *) '/.a spise pod tem naslovom vreilniStvo no sprejema druge odgovornosti, kakor ktero mu naklada tiskovna postava. Vredn. Eksekutivne dražbe. 3. avgusta : 3. Bernik v Loki. 3. Marolt iz Male Sliviee in Gibat iz Bruhanje vasi, oba v La-šic&h. 2. Smrdu iz Beča, v Bistrici. 2 Uogelj ir. Dolenjega Brnika v Kranji. 2. Trebeč in Mešnik iz Smerja, 2. Itojc iv Verbico, vsi v Bistrici. 2. 1'ožlep s Piošivieo, 2. Jankovie. iz Brezovice, Mur-golnovo obligacijo, vsi t Ljubljani. 2. Arko iz Kibnicc, 3. Malner iz Hudega Konca, 3. Pele iz Ribnice, 2. Klun iz Brež, 3. Konus z Gore, 3. Lcvstek iz Bele vodo vsi v Ribnici. 3. Svigelj in Mahorčič iz Malega Ubeljakega v Senožečah. 3. Colarič iz Grubelj, 3. Plantan iz IJobravico, 3. Kočman iz Brcško vasi, vsi v Kostanjevici. 8. Po -tokar iz Krake vasi, v Krškem. 2. Štefunčič iz Radovico v Metliki. 5. avgusta. 3- MeviSel iz Gabernika v Mokronogu. 3. Supan, 2. Javornik 1. Giitzl ovc (Loop.) reči vbi v Ljubljani. 3. Raluie i as DragoŽajna iu Zmerzlikovc iz Srednjo vasi, oba v Kranji. 2. Mihove g. Martinovega hriba, 2. Lovko z Jezera, 2. Oavvald iz Garčerevea, vsi v Logatcu. Umrli so: Od 29. do 31. julija: Berta Jak, kupč. o. 16 m., za ošpicami. Janez Vitek, čevlj. poin. 49 I., vsled samomora. Avguštin Trnun, liiš. pos. 74 I., za mrtudoin. Franc Žepi S, v posilili dol. 18 1„ zaboden. Telenralleiie denarne ren* 2. avgusta. Papirna renta f>4.— — Hreliema r.mt» 116 20 — Zlata renta 74.,'10 — lSOOlotnn državno posojilo 113 00 Bank In« »koije 832 — Kreditne altei je '26025— London 115 40 — rtrutmi 100 60. — Ues. kr. cekini 5.4(1. -20-Irankov 9.21.