Današnja številka obsega 6 strani. Slovanska politika v flvstrii. Vsak, kdor ima količkaj vpogleda v avstrijske politične razmere, je na jasnem, da se je vsa avstrijska politika sukala okoli češko-nemškega vprašanja. Nešteto vlad in ministrstev se je razbilo ob rešitvi tega vprašanja. Vsako parlamentarno delo se je ustavilo, ko je padlo v zbornici češko-nemško vprašanje. K temu važnemu vprašanju se je pridružilo tudi jugoslovansko vprašanje, katerega je jugoslovanska delegacija v zadnjih letih z veliko politično previdnostjo spravila v ospredje avstrijske politike. In tako sta avstrijskim Nemcem na potu dva velika kamna, ob katerih se nemška hegemonija avstrijske politike razbila. Ta situacija, kakoršna je danes na političnem obnebju, je silnega pomena za vsako redno in resno parlamentarno delo. Vsi češki in jugoslovanski politiki morajo biti popolnoma na jasnem, da morata biti ti dve vprašanji vzporedno eno z drugim rešeni. »Nemška narodna zveza«, ki je dozdaj svojo pozornost v češko-nemško vprašanje obračala, opazuje z grenko trpkostjo, da smo mi tudi zrasli in močni postali, in da je postala rešitev jugoslovanskega vprašanja tako akutna, kakor nemško-češkega. In tako je prišlo do tega, da so avstrijski Nemci razdeljeni; sudet-ski Nemci in alpski Nemci imajo vsak svoj oreh. Kar zahtevajo Nemci na severu, to zahtevamo Slovani na jugu. Pravica za pravico! Zato morajo su-detski Nemci odnehati, ako nočejo, da mi svojih zahtev ne zvišamo. To tudi češki Nemci čutijo, zato so tudi v zadnjem času bolj mehki postali. Zato je pa tudi jako nespametna politika onih ljudi, ki hočejo delati samo češko politiko. Sudetski Nemci ne bodo na škodo Čehov nikdar do kompromisov pripravljeni, ako ne vidijo, da za njih hrbtom naše težnje rasejo. Kdor torej dela samočeško politiko, deluje na združitev Nemcev, podpira njih vsemogočnost in škoduje sam sebi. LISTEK. „Zlata knjiga." »Mentor« piše o »Zlati knjigi« takole: »To je delo, ki obsega ob kratkem načela za življenje in delovanje ne samo vrlih Orlov, temveč sploh vse poštene slovenske mladine, ki hrepeni po krščanskih idealih. To ni dolgovezna razprava, iz katere bi se težko razbralo, kaj hoče prav za prav pisatelj povedati, ne; to so klene in jasne misli, vsekane kakor v kamen, da jih vsak na prvi hip razume, takorekoč otipa. Knjiga je velikega vzgojnega pomena za vso idealno mladino. »Zlata knjiga« priskoči nekako na pomoč znanju katekizma in neizkušenosti mladine ter pojasnjuje v kratkih in jasnih potezah ter v novi obliki samo nekatere točke iz krščanske morale, ozirajoč se na praktične razmere slovenske mladine. Obsega devet poglavij. Posebno lepa so poglavja: V. Viteštvo in neomadeževa-no življenje. VI. Ljubezen do ljudstva in narodne dolžnosti Orla. IX. Orel in nasprotniki. Začenja se knjiga z berilom iz knjige Makabejcev, ki zveni kot krasen preludij o junaštvu Makabejcev, ki so, kot Orli svoje gnezdo, junaško in navdušeno branili svojo domovino in vero. Konec pa izzveni v prelepem finalu, ki je potekel iz srca in peresa enega največjih Slovencev — knezoškofa Antona Martina Slomška, „Lili iz zapada!" Na Portugalskem se godijo grozne in strahotne stvari — zveri v človeški podobi, slavilci Frančiška Ferrera, v imenu »svobodne misli« koljejo in po-žigajo po lizbonskih ulicah. Poročila kažejo s čim večjo jasnostjo, da se v Lizboni vršijo dogodki, kakoršni se niso niti ob francoski revoluciji. Ta poročila so tem verodostojnejša, ker jih prinašajo brez izjeme neklevikalni svetovni listi. Kaj se godi? Verolomna portugalska capinska soldateska in lizbonska sodrga, najeta od liberalcev in socialnih demokratov, mori duhovnike in redovnike, je zaprla vse cerkve in jih onečastila, mob in vojaki plešejo po oltarjih, zdaj pa jih že zažigajo, da se nad Lizbono valijo gosti oblaki dima. Na tisoče duhovnikov je poklanih in mnogi so poginili v plamenih, veliko jih je v ječah. In kaj so ti duhovniki in te redovnice repu-bličanom storile? Vodili so šole, stregli bolni'-om in hranili reveže. Jezuitov, ki so jih slavni portugalski artiljeristi s kanoni napadli, je v celi veliki Lizboni samo — 28! vodili so višjo šolo, na celem Portugalskem pa samo 269! Zdaj pa so začeli vojaki cerkve demolirati. Svete maše se ne bero — župniki ječe v ječah, odpravili so prisego. Na kolodvorih čaka na duhovnike, ki jih vojaki eskortirajo iz dežele, sodrga in napade z noži. Celo liberalni pariški »Temps« in angleški listi se zgražajo nad temi grozodejstvi in sam poslanik Francoske je moral v Lizboni poseči vmes, ko so hoteli zaklati neke duhovnike, francoske podanike. Ne tako glasilo naše slovenske liberalne stranke, »Slovenski Narod«. On imenuje danes portugalska zverinska klanja »luč od zapada«! Njemu se spričo teh groznih umorov, ropov, požigov in nasilstev, spričo bogoskrun-stev na svetih krajih in demoliranih cerkev na Portugalskem »dela dan« in zmagoslavno vzklika: »Trhla stavba Rima se maje na vseh koncih in krajih!« Vriska in se topi veselja in hvali portugalske morilce in barabe. To je svobodna misel liberalizma! Slovensko ljudstvo! Tu naši liberalci z vso jasnostjo izdajajo, kaj bi storili, če bi prišli pri nas do vlade. Tu so zlate besede iz njegovega zlatega srca, kako se ima vsak Slovenec navduševati in boriti za svojo domovino in sv. katoliško vero. Knjiga ima trajno vrednost, ker temelji na verskih resnicah in se popolnoma vjema s kršč. moralo, zdravo pametjo in dolgoletnimi izkušnjami. Ako bo naša mladina pazljivo brala to svojo knjigo in jo praktično izvajala v življenju, bo imela domovina srčne in neupogljive može, ki bodo nevstrašeno branili njo in sv. križ, kakor brani orel svoje gnezdo na gorskih pečinah. — Knjiga naj bi bila last in ponos vsakega Orla. Tudi dijakom, ki so cvet naše mladine, bo prišla prav; saj mora vendar v prvi vrsti dijak vedeti, za katerimi vzori hrepeni in se zanje bori poštena slovenska mladina.« »Dom in Svet« v svoji zadnji številki »Zlato knjigo« takole opisuje: »O notranji vrednosti te knjige so izpre-govorili drugi najmerodajnejši činite-lji. O tem torej ni treba več besedi. Nas zanima predvsem z umetniškega, leposlovnega stališča. Knjiga je napisana v obliki katekizma. Govori se včasih, da je oblika katekizma suhoparna in težko prebavljiva. Pisatelj gori navedene knjige nam je pa s svojim delom podal dokaz, da je tudi v tej obliki mogoč estetičen užitek. Nekateri odstavki se čitajo skoraj kakor poezija, toliko sile čuvstva je v njih. Opaža se tudi ono stopnjevanje misli in končni poudarek, ki je lasten lirični poeziji, in je zlasti krasno izveden v psalmih. Demolirali bi cerkve, jih oropali, duhovnike poklali in onečastili naše ol-tarjel Tako je bilo na Francoskem, tako delajo liberalci danes na Portugalskem. Na shodih se'liberalni kandidati lažejo, da niso zoper cerkve in vero, v »Narodu« pa umore in zločinstva imenujejo luč Iz zapada! Liberalci se ponujajo te dni našemu dolenjskemu kmečkemu krščanskemu ljudstvu, da bi ga njihov človek Gangl, glavni urednik lista, ki je povzdigoval Ferrera in revolucijo, zastopal v državnem zboru. Ali bo naš pošteni krščanski Dolenjec volil za stranko, koje glasilo glasno otlobruje umore duhovnikov in požige cerkev? Nikoli se to ne bo zgodilo! Liberalni kandidat za Belo Krajino bo 18. oktobra izvedel, da se slovenskemu ljudstvu taka stranka le studi in z glasovnici v roki bo sijajno pokazala, da pri nas ni nobenega prostora za slavilce Portugalcev! ZasedaiTs deienaci'. Sinoči ob pol 6. uri zvečer je imela avstrijska delegacija svojo prvo sejo. Navzoči so bili vsi skupni ministri in Bienerth. Sejo otvori starostni predsednik dvorni svetnik pl. Czyhlarz, ki imenuje dva začasna zapisnikarja. Delegat Seitz je izjavil, da zborovanje delegacije ni zakonito in da pomenja kršitev ustave, ker niso bili delegati iz-nova izvoljeni. Izjavil je, da zato protestira in da bodo socialni demokratje v državnem zboru izvajali posledice. Dr. Krama? je v imenu »Slovanske Unije« izjavil, da bi bilo prav, če bi bila vlada pustila voliti delegacije. Starostni predsednik dr. Czyh1arz je naglašal, da proti zakonitosti sedanjega zasedanja delegacij ne more nastati nikak dvom. Plojevo in Masarykovo pogorišče. Brinjski dvorni svetnik dr. Ploj in pa Masaryk bi bila grozno rada postala predsednika delegacije. Posebno Ploj je obračal vodo na svoj mlin. Po listih je pustil namreč opozarjati, da on, brinjski gospod, še živi in da bi bil ravno tako poslušen in uslužen vladni sluga, kakor takrat, ko je mešetaril tu in tam za Hribarjevo glavo, če bi ga slovanski delegati izvolili za predsednika avstrijske delegacije. Plojeva želja, na- Odprem kar na slučaj stran 57. Tu stoji: »Kaj mora Orel storiti, da ne pojema in ugasne vnetost za dobro stvar?« »Da vnetost za dobro stvar ne pojema in ugasne, se mora Orel: Redno in marljivo udeleževati društvenega življenja in delovanja; Vse svoje dolžnosti vestno izpolnjevati in tudi najmanjših ne zanemarjati; Rad moliti, da bo vedno rastel v milosti.« Kdo ne bo tukaj opazil onega ritma misli, ki je eno glavnih umetniških sredstev lirične poezije? Lepo in primerno izbrano je tudi berilo v začetku in na koncu knjige.« »Dolenjske Novice« objavljajo v svoji 17. številki o »Zlati knjigi« sledečo oceno: »Zdi se nam, da smo zadnjič nekoliko premalo izpregovorili o »Zlati knjigi« v našem listu, zato hočemo to danes nadomestiti. »Zlata knjiga« je spisana v prvi vrsti za našo mladeni-ško organizacijo, za slovenske Orle; toda videti je, da pisatelj ni imel pred očmi samo Orlov, ampak slovenskega mladeniča sploh. Z »Zlato knjigo« je dal g. Terseglav slovenskemu mladeniču v roke nekak »Vademeeum« za življenje. Vse kar potrebuje mladenič v svojem življenju, da postane veren, značajen slovenski mož, vse to najde v tej res zlati knjigi. V devetih poglavjih so rešena vsa življenjska vprašanja slovenskega mladeniča, kratko, toda jedrnato, globoko nremi- tisnjena po časnikih, seveda tudi nI dopustila več mirnega spanja c. kr. vseučiliškemu realistu Masaryku, kije tudi zapiskal, da bi bil za to, za kar je sposoben brinjski gospod, sposoben tudi on. Ampak slovanski delegati so pač čuli lepi pesmici, s katerimi sta c. kr. gospoda snubila delegacijsko predsedniško mesto, oba gospoda sta dobila lični košarici. Slovanski delegati so se muzali, si mislili svoje in poverili predsedniško mesto načelniku »Poljskega kola« Glabinskemu, ki je bil tudi izvoljen. Ploj in Masaryk ž njim pa lahko beležita eno pogorišče več v svojem pogorišč polnem političnem življenju. Glabinskijev govor. Soglasno izvoljeni predsednik — med 49 glasovi jih je dobil namreč 48, ker sam ni volil — Glgbinski se zahvali za čast, ki se je podelila z izvolitvijo njemu in njegovi stranki. Spominja se cesarjeve osemdesetletnice, osemdesetletnice tistega vladarja, ki ljubi in skrbi za vse narode, za ustavne naprave države, kraljestev in dežela. Z navdušenimi živio-klici cesarju konča svoj govor. — Za podpredsednika je bil izvoljen dr. Baernreither. Aehrenthal je predložil delegaciji predloge in poročila skupne vlade, nakar so izvolili odseke, ki so jim nakazali vladne predloge. «« Ogrska delegacija je izvolila za predsednika delegata Langa, za podpredsednika pa grofa A. Zichyja. V imenu neodvisne stranke se je izjavil za odpravo delegacij grof Batthyany. Khuen je odgovoril, da se je sedanja delegacija konstituirala tako, kakor se je konstituirala prva delegacija. Dr. šusteršič je odklonil letos bosenski referat, ker mu delovanje v kranjskem deželnem zboru nc pripušča intenzivnega dela v kateremkoli odseku. Zato je tudi odstopil svoj mandat v odseku za zunanje zadeve češkim agrarcem in je tako prišel na njegovo mesto podpredsednik državnega zbora Antonin Zazvorka. Bosenski referat pa bode vodil v teh razmerah to pot dr. Ploj. Rdeča knjiga. Aehrenthal je predložil v rdeči kni-gi delegacijam 201 akt glede na bosen-sko krizo. Rdeča knjiga objavlja veči- šljeno. Orel naj spoštuje in dejansko ljubi Boga, ljudstvo, neomacleževano življenje, ljubi naj tudi nasprotnika, mu pomaga v vsaki potrebi in stiski, ga brani proti neopravičenim napadom in obrekovanju, skuša na pravo pot spraviti in zanj iskreno in odkritosrčno moli, preganja naj pa z vso odločnostjo delo sovražnikov Kristusove vere, Cerkve in duhovščine. Najbolj mora Orel spoštovati slovensko ženo in mater, biti pravi vitez v mišljenju in življenju; ogibati se mora v narodnem oziru mlačnosti in sovraštva do drugih narodov, skrbeti mora tudi za telesno zdravje, biti usmiljen do revežev in trpinov. Izbrana vrsta najlepših naukov za pošteno, krščansko življenje! In da ima mladenič tudi živ zgled, kako mu je ljubiti Boga. in domovino, ima takoj v začetku berilo iz knjige Makabejcev o njihovih bojih za čast. božjo in ljudstva srečo, k sklepu pa nekaj odlomkov iz spisov slovenskega škofa Slomška. Tako ima slovenski mladenič v »Zlati knjigi« res najboljši kažipot, najboljšega vodnika za na pot v življenje, katero je dandanes polno bojev in napadov od najrazličnejših strani. Če bo segel vsak mladenič po tej knjigi, jo dobro preštudiral in si tudi po njenih naukih uravnal svoje življenje, potem bo naš narod v kratkem res eden prvih narodov na svetu, naše ljudstvo povsod spoštovano. Naj bi ne bilo slovenskega mladeniča, ki ne bi imel te knjige!« Štev. 233. s Velja po pošti: es Za oelo loto aaprej . K aa pol lota » . » II'— aa četrt > » • • MS aa on meseo » . » Ml ■a Nemčijo oeloletno » S9-— ia ostalo inozemstva » 36*— s v npravnlStvn: se Za oelo leto naprej . K 22*40 ia pol leta • , » u*20 sa četrt» • , » b*80 ss en meseo » . » |*go S poitllantem ae dom ataae aa mesec 2 K. Posamezne it. 10 v. SLOVENEC V Unbljanl. v Četrtek, dne 13. oktobra 1910. Leto XXXVIII ■ mseratl: 3 Enoatolpna potit vrata (72 mm): sa enkrat.....po 15 v sa dvakrat . • , . » 13 » sa trikrat . • . .» H » sa več ko trikrat . . • 9 » T reklamnih notloah ataae enostoipna garmondvrstn 30 vinarjev, rrl vačkialnam objavljenja primeren popust. vsak dan, isvsemšl nedelja ta praznika. ob 5. ari popaUna. Upravnlštvo jo v Kopitarjevi nllol itev. 6. ti = Sprejema naročumo, lnnerate in rokiamaoije. = . Upravnlškega teleiona itev. 188. ==: Političen list za slovenski narod. B3T Uredništvo Je v Kopitarjevi nlM štev. 9/m. Rokopisi ae ne vračaj«; nelrankIrana planu ae ne sprejemajo. — Uredniškega telefona šta«. 74. = noma ze stare stvari, kako se ]e anek-tlrala Bosna, zapletljaje, ki so nastali zaradi krize, turški bojkot in o izpre-membi berolinske pogodbe. Višnjeva knjiga obsega letno poročilo o delovanju mornarice leta 1908. Iz velezanimivega, obširnega dela posnamemo, da naglaša mornariška uprava potrebo zgradbo dreadnoughtov, da ne zastanemo preveč za drugimi velevlastmi. V mornarici je služilo leta 1908 in sicer 14.307 mož v prezenčni službi, 8059 v rezervi, 2403 v nadomestni rezervi in v mornariški brambi 5165 mož. Častnikov je bilo 772. Za mornarico so izdali Angleži 776,668.000. Američani 605,953.812, Francozi 303,936.086, Nemci 399,000.000, Italijani 150,477.188, Rusi 240,000.000, Japonci 202,000.000, Avstro-Ogrska pa 57,000.000. Izboljšanja vojakom. Leta 1910 in leta 1911 hoče vojna uprava zvišati zajtrk za 2 h dnevno, kakor tudi dnino. Prostakom se zviša dnina za 4 h dnevno in bo znašala 16 h, poddesetnikom za 4 h in bo znašala 24 h, desetnikom za 6 h in bo znašala 36 h, četovodjem za 8 h in bo znašala 48 h, ki službujejo prostovoljno čez navadno službeno dobo, za 20 h na 80 h. Zviša se tudi dnina invalidom. Cesar sprejme danes opoldne slovesno delegacije. Ob treh popoldne poroča Aeh-renthal v odseku ogrske delegacije za zunanje zadeve. Svobodomiselne orgile na Portugalskem. Svobodomiselna ljubljanska časnikarska deteljica od »Naroda« doli do »Učiteljskega Tovariša« ima zdaj svoj velik praznik. Slavi in povzdiguje v nebo svobodomiselne morilce in one-čaščevalce duhovnikov in redovnikov in redovnic na Portugalskem. Skrbeti hočemo, da izve vse slovensko ljudstvo, kdo da so tisti, ki pri nas slave portugalske svobodomiselne liberalne in so-cialnodemokraške morilce in s svojo pisarijo tako dokazujejo, da se strinjajo ž njimi. O junaštvih portugalskih svobodomiselnih vitezov morije so do-Šla še sledeča poročila: f Umorjeni redovniki. Poslanik svobodomiselne francoske republike v Lizboni potrja, da so umorili svobodomisleci ponoči od 6. do 7. t. m. francoskega državljana lazari-sta patra Frague in dva portugalska lazarlsta. Truplo umorjenega misijonarja so vrgli najbrže v reko Ta j o. Napad na samostan. Svobodomisleci so lagali, da so streljali na vojake iz samostana Quel-has jezuiti. Zdaj morajo sami priznavati, da so na zbesnele vojake streljali municipalni gardisti. Nekega patra, ki je bežal preoblečen v kmeta, so duhov-ske krvi žejni svobodomisleci umorili. Zaprli so več jezuitov, ne da bi jim mogli očitati najmanjšo krivdo. Republičani proti portugalskim svobodomiselnim orgijam. Republičanski »Temps« ostro obsoja jakobinsko početje portugalskih re-publičanov. List piše, da bi antiklerikalizem ne smel biti reptiblikanski Deklfc z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) XXVII. POGLAVJE. Škof Ciril. Drugo jutro po velikih slovesnostih v Rimu je sedela Gajeva žena Julija v svoji spalnici in zrla v rumeno Tibero, ki je tekla skoro pod oknom. Ze z dnevom je vstala, opravila svoje gospodinjske posle in sedaj je počivala in molila. Tudi ona je videla Mirijam v izprevodu, a srce jo je tako bolelo, da ni mogla gledati tega prizora in je zato odšla domu. Zvečer pa ji je Gal pripovedoval, za kako drago ceno je bila Mirijam prodana in da je celo Do-micijan propal s svojo ponudbo ter da jo je kupila neka starica. Juliji je bilo to zelo malo in je grajala moža, da ni mogel več izvedeti. Bila je zelo potrta; edino kar jo je tolažilo, je bilo to, da Mirijam ni prišla v Domicijanove kremplje. V take misli zatopleno iznenadi trkanje na vratih. Julija se ozre in pred njo stoji Mirijam in z njo neka temnopolta, postarna ženska, ki je ni po-znala. program m da ni prav, Ker zdaj zapirajo samostane. Napad na Castra. V stanovanje nekdanjega voditelja rojalistov Castra so vdrli ponoči svobodomisleci, ki so bili oboroženi z nož-mi. Po hiši so vse oplenili. Končno so telefonično pozvani republičanski tribuni odpravili sodrgo. Z nožmi na redovnike. Lizbonski kolodvor je oblegala rjoveča sodrga, ko so dohajali z vlaki z dežele po vojakih prignani redovniki v Lizbono. Sodrga je napadala redovnike z nožmi. Druge podrobnosti še niso znane. Svobodomisleci razdirajo cerkve. Sodrga je pričela napadati v Lizboni tudi svetno duhovščino, ki se je zato poskrila. Vojaki so streljali na Santo cerkev in jo oplenili. Umor katoliškega časnikarja. Svobodomisleci so zahrbtno ustrelili glavnega urednika katoliškega lista »Portugal«, ker so bili jezni nanj zaradi odkrite pisave njegovega lista proti framasonski svojati. Francoski svobodomisleci proti portugalskim. Francoski vladi ne more najhujši ateist predbarivati, da bi ne bila brez-verska. Ampak celo francoski lizbonski poslanik je moral posredovati zato, da izpuste iz zapora več Francozov, ki so jih zaprli portugalski svobodomiselni republičani. Tri francoske redovnike je moralo portugalsko svobodomisel-stvo v svojo veliko žalost izpustiti na svobodo. Proti jezuitom. Portugalska vlada je sklenila izgnati jezuite. Premoženje jezuitov je moderna tatinska svobodomiselna svo-jat zaplenila. Svobodomisleci so po svojih listih lagali, da je na Portugalskem silno veliko jezuitov. Resnica je pa, da so imeli jezuiti na Portugalskem 117 patrov, 56 klerikov in 69 bratov. V Lizboni je bilo zgolj 28 patrov, 8 klerikov in 28 bratov »Družbe Jezusove«. Dim nad Lizbono. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča, da pokriva Lizbono gost dim. »Lokalanzeiger« in londonski časopisi sodijo, da svobodomiselna sodrga zažiga cerkve in samostane ali pa da se je morebiti bila nova poulična bitka, med katero so bombardirali in tako zažgali hiše. Italijanski republičani groze. Republičanski italijanski poslanec Faustnix je zagrozil, da bo sledila portugalski španska republika, potem pa ostale romanske države. Mislil je seveda na Italijo. Kralj Manuel se po najnovejših poročilih ne naseli na Angleškem, marveč vstopi v nemško državo. 0 položaju na Balkanu, Ako se na orijentu zakotali kamen po strmini, potem ga je jako težko ustaviti, ravnotako pa tudi povedati naprej, kam teče. Senzacijsko poročilo o turško-romunski vojni pogodbi je presenetilo marsikoga in bilo je povod novim korakom balkanskih držav. Našlo se je obliko, v kateri so se združi-žile v takozvani balkanski zvezi tri slovanska kraljestva, kar bi naj tudi »Oh, mati,« odgovori deklica, po usmiljenju božjem in s pomočjo te Ne-hušte, o kateri sem ti toliko pripovedovala in nekoga drugega sem utekla Domicijanu in se vračam sem k tebi svobodna in neomadeževana. »Pojasni mi vso stvar,« je rekla Julija, »kajti vse so mi zdi preveč neverjetno.« In Mirijam ji je pripovedovala o vsem, kar se je zgodilo. Ko je končala, je Julija rekla: »Dasi je ta Mark pogan, je vendar mož plemenitega srca in dobri Bog naj mu vse poplača.« »Da,« je rekla Mirijam in vzdihni-la, »Bog naj mu povrne, le to želim, da bi mu tudi jaz mogla skazati se hvaležno.« »Moja želja pa je,« pripomni Neliu-šta, »da bi Mark ušel kazni, ki mu jo brez dvoma naloži Domicijan, ako ga zaloti.« Ravno tedaj se je vrnil Gal in njemu so povedali celo zgodbo iznova. »Toda nevarnost še ni odstranjena; Domicijan ne bo miroval. Najbolje bo za Mirijam, da odpotuje. — No o tem se še pomenimo. Sedaj pa treba da se pokrepčamo.« Odšli so in zajutrkovali, vendar je bil Gal ves čas zelo tih, kakor je bila vedno njegova navada, kadar je kaj premišljeval. Naenkrat vpraša? Grško spodbudilo k napadu. Na dru-strani se je z vsem tem nudilo priliko, da se je dolžilo Turško zvezo z avstrij-sko-nemško in italijansko trozvezo, vslcd katere bi bile Francoska, Rusija in Angleška upravičene, da nastopijo proti Turški, kar bi bilo seveda zanjo skrajno neugodno. Nato se je strašilo po časopisju z navidezno odklonitvijo posojila Turški v Parizu in Londonu, kar je imelo zopet za posledico, da je iskal turški finančni minister Džavid-bej pomoči v Nemčiji in Avstriji. — Pri vsem tem pa je bilo zelo veliko komedijo ii^zlasti na Dunaju so imeli dovolj vzrokov, da niso bili tako vspre-jcmljivi napram prijateljskim snubitvam Turške, kakor so Turki želeli. Kdor ponuja svoje prijateljstvo za denar, pač ne more vzbujati dovolj verodostojnosti in se ga mora sprejemati t. vso previdnostjo. Med tem pa se je že pokazalo, da pariške grožnje nikakor niso bile resne. Saj se je ravno francoska vlada v tronotku, ko je francosko časopisje zabavljalo proti vero-lomnim mladoturkom, na tihem dogovarjala z velikim vezirjem Haki-pa-šo in na tihem sklepala z mladoturki nov pakt. Danes je ta pakt tako gotov, kakor da bi bil že podpisan. Turška dobi 160 milijonov frankov od neke francoske bančne skupine, za kar zastavi svoje carinske dohodke v Carigradu. Nadzorstvo nad vso to kupčijo vodi turško nacionalna banka, ki jo je ustanovil Džavid-bej in v čegar upravo bo vstopilo nekaj zaupnikov pariških bankirjev in vlade. Vsega denarja pa turška vlada tudi ne bo dobila izplačanega. Turška namreč kupi od Francoske dve oklopni križarici II. razreda, dalje večje število topov in oklop-nih plošč za utrditev morskih ožin, da ne bi mogla udreti v Bospor v predstoječi vojni nobena moč, n. pr. Rusija. — Tega se seveda nikakor ni treba bati, ker je Rusija v trenotku na morju akcijsko še nesposobna in ker je le malo verjeti, da bi se vmešavala kaka druga velevlast v vojno, ki mogoče nastane med Turško in Bulgarijo, Srbijo in Črnogoro na severu, z Albanci na zahodu in z Grki na jugu. V Atenah, kjer zopet razumejo enkrat evropsko politiko, so se hipoma razvneli, ko so začeli pisati pariški listi proti Turški. Sedaj je ugoden čas, so mislili Heleni, ki so postali že tako bojeviti, da so računa v Carigradu na napad Grkov. V Atenah zopet mislijo, da bodo Bulgari takoj udarili, toda kdor pozna orijent, dvomi nad tem. Seveda postane za Turke zelo neugoden položaj, ako se vstaja v severni Albaniji razširi. Da bi se pa kaj moglo gotovega reči o bodočnosti, tega še danes ni mogoče. Mogoče nas presenetijo v prihodnjih dneh že popolnoma nepričakovani dogodki. POVRNITEV GRŠKIH KRONSKIH POSESTI DRŽAVI. Atene, 12. oktobra. Prestolonaslednik Konstantin je sporočil vladi, da se prostovoljno odreka pravicam do velikih posesti v Manoladi in Pelopo-nezu, tako da so ta posestva postala zopet državna last. Prebivalstvo omenjenih okrajev je v mnogih resolucijah in hrupnih demonstracijah to že večkrat zahtevalo. IZGRED NA UNIVERZI V ATENAH. Atene, 12. oktobra. Pri otvoritvi predavanj na univerzi je prišlo med »Povej mi, Mirijam, ali je videl kdo tebe ali tvojo spremljevalko ko sta vstopili v mojo hišo?« »Ne, mislim da no,« je odgovorila, »kajti vrata dvorišča so bila napol odprta in sužnja se še ni povrnila.« »Dobro,« je rekel. »Kadar se povrne, jo odpošljem na kako dolgo pot.« »Zakaj?« ga vpraša žena. »Ker je jako dobro, da nihče ne ve, kakšne goste imamo, dokler ne odidejo.« »Dokler ne odidejo!« je ponavljala Julija. »Ti vendar ne boš podil od svojih vrat te deklice, ki nam je kakor naša hči!« »Da, žena, storil bom to in sicer samo radi nje. Judovska vjetnica Mirijam je bivala tukaj v našem varstvu več mesecev; ali ni res tako? In to je znano vsem; ali ni tako? No, ako jo kdo hoče najti, kje mislite,da jo bodo začeli iskati?« »Zakaj bi jo iskali?« vpraša Julija. »Mark jo je kupil in on ji je dal iz svoje proste volje svobodo. Radi tega je svobodna ženska, ki se je nikdo ne sme dotakniti!« »Svobodna ženska!« odgovori Gal srdito. »Ali je kaka ženska v Rimu svobodna, ako to ni po godu Domicijanu? Da, vi kristjani ste prenedolžni za ta svet. Le vse po pameti, kajti sedaj ne smerno prav nič časa izgubiti. Juli- dijaštvom in novoimenovanlml profesorji do izgredov. Dijaki so zabranili vstop v dvorano za predavanje asistentu ženske klin. Šalkospoulosu in profesorju za očesne bolezni Delaportasu. Dijaki so sklenili, da bodo preprečili vsako predavanje novoimenovanih profesorjev ter zahtevajo, da se uveljavijo na vseučilišču zopet prejšnje razmere. Dnevne novice. + Kranjski deželni zbor. Finančni odsek je rešil več računskih zaključkov in predlog. Upravni odsek zboruje te dni in obravnava cestni zakon. Prihodnja seja finančnega odseka je v torek, seja deželnega zbora pa bo prihodnji teden. + Strah pred volivci. Včerajšnji »Narod« očita kandidatu S L. S., da se boji prirediti javen shod v Novem mestu. Da se pomiri dotični dopisnik, mu povemo na uho, da bo v kratkem shod volivcev in samo teh v Novem mestu, in Čo je dopisnik sploh volivec, dobi gotovo tudi on vabilo. Toliko, da se ne bo brez potrebe razburjal. Sicer pa je profesor Jarc že imel shode v Novem mestu in je rodom Novomeščan. Tako delavnega moža kot je profesor Jarc ni treba biti strah pred volivci. + Portugalski dogodki so gospode, ki vodijo »Slovenski Narod« spravili v tako ekstazo, da postavljajo vso vsakdanjo logiko na glavo. Tako je neki v fabriciranju uvodnih člankov očividno še zelo malo izurjen človek v včerajšnjem »Narodu« postavil trditev, da je bil »Slovenec« zvezan s pastorjem He-gemannom. Liberalcem se je začelo^ kakor se zdi, močno vrteti v glavi. -f- Štajerski slovenski liberalci se v »Narodnem Dnevniku« 12. t. m. ponujajo — nemškim nacionalcem, ker si žele napredne deželnozborske večine kakor so svojčas bili na Kranjskem v škodo narodu in začasno korist liberalizmu združeni Slovenci z Nemci. Štajerski liberalci zato slovesno in oficiel-no odpovedujejo njihovo itak zelo skromno »sodelovanje« pri slovenski obstrukciji, češ, »stališče slovenskih naprednjakov (!) na Spodnjem Štajer-ju je, da ne morejo več iz načelnih niti iz narodnih (figovo pero!) ozirov podpirati slovenske obstrukcije v Gradcu!« Tako se prodajajo Nemcem kakor vlačuge in o tem še javno pišejo. Ampak hvalabogu da se nobeden ne zmeni za te pajace. + Lep stric mora biti celjski poslanec dr. Negri, ki je te dni v Celju pred komaj sto volivci in nevolivci govoril o slovenski obstrukciji v štajerskem deželnem zboru. Dejal je, da se Slovenci ne smejo sklicevati na češke Nemce, ki tudi zahtevajo avtonomijo, češ, med češko Nemčijo in Slovenijo ni nobene primere, ker se »lahko z enim samim najmanjšim trgom na nemškem Češkem da kupiti cela Slovenija«. Pozval je tudi deželni zbor, naj striže podpore Slovencem in ne Nemcem in končno očital Slovencem »Landesverrath«. — Mož bo čez sto let gotovo prišel v kak muzej. + Čenstohovsko afero izrabljajo naši liberalni listi po svoji stari navadi. Mi smo to afero že pojasnili in rezultat nepristranskega razmotrivanja je ta, da se je med delom Pavlincev v Čenstohovi ugnjezdila korupcija večji-del zato, ker ni imela Cerkev vsled av- ja, obleči se tudi ti in poišče onega vašega velikega duhovnika Cirila, ki tudi ljubi to deklico. Povej mu vse, kaj se je zgodilo in mu naroči, da naj poišče kako skrivno bivališče med kristjani zanjo in za njeno tovarišico, ako jo hoče obvarovati velike nevarnosti; vsaj toliko časa, da odpotujeta z ladjo daleč proč od Rima. Kaj praviš k temu mojemu načrtu, moja libijska prijar teljica?« »Mislim, da je dober, vendar ne Še dovolj dober,« odgovori Nehušta. »Moje mnenje je, da odidemo skupno z vašo gospo takoj, kajti kdo more povedati, kedaj spuste pse za našim sledom?« »In kaj praviš ti, Mirijam?« vpraša Gal. »Jaz? Oh! hvaležna sem ti za tvojo skrb in pravim: Skrijmo se kamor hočete, samo da se rešim pred Domicija-nom.« XXX Dve uri pozneje je sedel tesarski mojster Septim pri kosilu v svoji sobi nad delavnico. Žuljave so bile njegove roke in prah njegove obrti se mu je nabral na njegovi sivi bradi in po obleki, tako da bi na prvi pogled v njem nikdo ne spoznal onega Cirila, ki je bil škof in vodnik kristjanov v Rimu. Neka ženska je vstopila, v sobo in mu je zašepnila nekaj v uho. tokratizma rusko države, ki se v vse vtika, toliko vpliva na pavlinski red, da bi bila vzdrževala disciplino in posegla vmes z reformami, kadar se je pojavila kaka napaka. Soscbno meniha Maczoha ima na vesti ruska vlada, ki ga je proti volji večine menihov protežirala in s katerim je ruska policija delila tatvine in rope! Sami nepristranski pravoslavni ruski teologi so že opetovano grajali vladni sistem na Ruskem, ki ni korumpiral samo katoliških Pavlincev v Čenstohovi, ampak tudi pravoslavno meništvo, tako da so samostanski škandali v Rusiji! sploh na dnevnem redu. To je resnica, kakor je resnica tudi to, da se je ruska vlada od nekdaj upirala in preprečevala vsako cerkveno reformo, ki je prišla iz Rima! Končno pa se lumparij izgnanega meniha brez poklica Maczoha in par njegovih sobratov ne sme pripisovati na rovaš celemu katoliškemu duhov-ništvu, kakor se ne more katoliškega duhovništva obdolžiti, če je v Rimu neki duhovnik umoril in oropal drugega duhovnika ali če je dalmatinski župnik Tomaševič ubil svoje nezakonske otroke. Statistika jasno dokazuje, da izkazuje ravno katoliški duhovniški stan n a j m e n j zločincev, grehi so se pa med njim vedno dogajali — celo kmalu po Kristusovi smrti in tudi med apostoli je bil že Judež. Sicer pa se bo žalostna čenstohovska zadeva uredila in poljski škofi so, na čelu jim kardinal Puczyna, storili v Rimu pri kuriji korake, da se Čenstohov Poljakom ohrani kot narodno in versko svetišče, škoda povrne, samostan pa Pavlinccm vzame in izroči posvetni duhovščini. Vodil bo odslej samostan kanonik Mi-halski — če bi pa postavili za voditelja kakega liberalnega advokata, bi najbr-že še tisto izginilo, kar je pustil Ma-czohl + Cesar Viljem II. je gotovo zelo originalen mož, ki se včasih zelo hudo zaleti in pol sveta razburi, časih pa tudi prav pove, da se marsikateremu po zasluženju nos pobesi. 11. t. m. je slavila berolinska univerza svoj jubilej in nastopil je seveda kot prvi cesar Viljem II. z govorom, v katerem je poslušalce prijetno iznenadil z novico, da je zbral pri dobrih prijateljih deset milijonov mark za univerzo. Viljem je vendarle imeniten dečko, čeprav ga socialisti tako napadajo. H- »Zgodovina slovenskega naroda«, I. zvezek, ki jo je spisal dr. Jožef Gruden in jo je izdala zdaj »Družba Sv. Mohorja v Celovcu«, je pač po svoji kakovosti edino delo te vrste med Slovenci in znači v tem oziru višek vsega, kar se je o tem med nami dozdaj pisalo, tembolj, ker je obenem spisana za ljudstvo in bo gotovo tudi močno utrdila narodno zavest med najširšimi sloji. Zato bi pa bilo tako v prid temu znanstveno tako znamenitemu delu kakor v prid naše lepe »Mohorjeve družbe« želeti, da bi se bila obrnila večja pozornost na zunanjo opremo knjige, da bi se bilo skrbelo za več dobrih in raznovrstnih ter poučnih slik in da bi bil tisk lepši. Naj se to pri prihodnjih zvezkih popravi, obenem pa moramo reči, da ne umevamo, zakaj naj bi se nadaljevanje »Zgodovine slovenskega naroda« za eno leto prekinilo, kakor se napoveduje? Delo naj se vsako leto zapovrsti izdaja, ker je zelo važno in se nestrpno pričakuje, potem pa naj se lepše opremi in polaga veliko skrb na slike, katerih naj bo več in »Gospa Julija, Galova žena, in dve drugi z njo?« je rekel. »No, ni se nam treba bati nikogar, ki ga ona pripelje. Naj pridejo v sobo.« »Hči moja, koga si mi pripeljala?« »Pokažita se,« je dejala Julija in na njene besede sta se Mirijam in Ne-hušta razkrili. Škof je Mirijam vesel pozdravil, nato pa se je ozrl na Nehu-što, rekoč: »Kdo je porok za to žensko?« »Jaz sama,« odgovori Nehušta, »ki sem kristjana in ki sem že stala v ceza-rejski areni radi krščanske vere.« »Ali je res?« vpraša škof Mirijam. »Res,« odgovori Mirijam. »Ta Libij-čanka je bila služabnica moje stare matere. Pcstovala je mojo mater in mene in mi je mnogokrat rešila življenje. Ne boj se, Nehušta je zvesta in zanesljiva.« »Oprosti,« je rekel škof, »toda ti, ki si že stara, boš vedela, da kristjan, ki pogostuje tujca, včasih pogostuje hudobnega duha.« Nato dvigne roki, jih blagoslovi in pozdravi v imenu Gospodovem. »Tako, Mirijam,« je nadaljeval smehljaje, »zdi se mi, da nisem bil kriv prerok; res si morala stopati v sprevodu, res si bila prodana na trgu — o tem sem mnogo slišal praviti — vendar je bil angelj Gospodov vedno s teboj.« »Oče, angelj je bil z menoj,« je od- lepšc! To smo opomnili z najboljšim namenom in z željo, da se upošteva. + Dobernig toži v celovških »Freie Stimmen«, da je spor med alpskimi in sudetskimi Nemci res velik. Pove tudi razlog: sudetski Nemci so za narodno avtonomijo, alpski pa proti, ker se boje Slovencev na Štajerskem in Koroškem, čimveč zahtevajo Nemci na Češkem, temveč lahko Slovenci na jugu. Dobernig to obžaluje, upa pa, da se bo vendarle sporazum dosegel in spominja na enega po njegovem mnenju najbistroumnejših alpskih nemških voditeljev, rajnega Moritza von Kaisersfelcl: »Wir haben keine Lust uns einzeln aufspeisen zu lassen.« — Za informacijo. — Razdeljevanje plemenskih krav po znižani ceni. Deželni odbor kranjski bo sporazumno s c. kr. kmetijsko družbo še letos razdeljeval plemenske krave pinegavske, montafonske in sirno-dolske pasme. Prošnje je vlagati do 20. oktobra pri deželnem odboru ali pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Oziralo se bo po možnosti na morebitne želje glede starosti, cene itd. Prosilci se morajo v prošnji izrecno zavezati, da odkazane jim živali ob določenem času na deželni pristavi v Goričanah pri Medvodah prevzamejo, ker bi se sicer krmile krave na njihove stroške. Ob prevzetju je položiti kupnino, to je dve tretjini nakupne cone. V slučajih posebne potrebe se bo dovolilo plačevanje v največ treh letnih obrokih. Take želje je v prošnji izrecno omeniti. Zadruge, kmetijske podružnice in občine morajo v prošnjah navesti, kdo krave prevzame v rejo. — Razdeljevanje plemenskih bikov po znižani ceni. Deželni odbor kranjski je sporazumno s c. kr. kmetijsko družbo že odredil nakup plemenskih bikov simodolske pasme. Prosilci, katerih prošnjam za bike te pasme se je ugodilo, se v kratkem obveste, kdaj in kje morajo živali prevzeti. Plemenski biki pinegavske in montafonske (sive) pasme se razdele tudi še to jesen. Prošnje je vložiti do 20. oktobra 1910 pri deželnem odboru ali pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Prosilci iz krajev, kjer so živinorejske zadruge, naj prosijo potom zadrug. Zadruge, kmetijske podružnice in občine naj navedejo, kdo bika prevzame v rejo. Tudi prosilci iz okrožij, za katera je določena pinegavska in siva pasma, ki so letos že prosili za plemenske bike, naj prošnje ponove ali izjavijo, da stare prošnje vzdržujejo. — Višja dekliška šola v Novem mestu. V ponedeljek, dne 19. t. m. so prevzele šolske sestre de Notre Dame v Št. Mihelu višjo dekliško šolo v Novem mestu. Po sv. maši je blagoslovil prošt dr. Elbert v ta namen kupljeno in prirejeno hišo, ki je bila svoječasno last nemškega vitežkega reda. Slavnosti so prisostvovali: okrajni glavar baron Rechbach, predsednik krajnega šolskega sveta Karel Rosman in šolski vodja deške šole p. Gothard Podgoršek in veliko občinstva. Letos se je otvoril že 7. razred; prihodnje leto sledi 8. razred. V doglednem času se šola, ki je bila v Novem mestu skrajno potrebna, izpremeni v meščansko šolo. Načelnik krajnega šolskega sveta Karel Rosman se je kot zastopnik občine za zadevo jako zavzel. — Na šoli delujejo sledeče učne osebe: s. Marija Kostka Kušar kot voditeljica, s. Marija Ambrozija govorila, »in angelj me je pripeljal k vam.« Nato so mu povedali vse, kar se je zgodilo in kako je Mirijam iskala zavetišča pred Domicijanom. On pa jo je gledal in gladil svojo brado. »Ali znaš kaj delati?« jo vpraša. »Kaj koristnega, mislim? Vendar to jo morebiti nespametno vprašanje, ko vem, da se ženske ne uče nobene obrti.« »Da, jaz sem se naučila obrti,« odgovori Mirijam in zarudi. »Nekdaj sem delala kipe in čula sem celo, da je vaš cesar Ncron enemu izmed mojih kipov skazoval posebno čast.« Škof se glasno nasmeje. »Cesar Neron! No, tega blaznega človeka ni več, torej ne govorimo o njem. Vendar sem čul o onem kipu; celo videl sem ga; bil je podoben Marku »Srečnemu«, ali ne, in izvrstno delo? Toda naši ljudje ne delajo takih stvari, mi smo obrtniki — ne umetniki.« »Obrtniki bi morali biti umetniki,« opomni Mirijam. »Morda, vendar navadno niso. Ali misliš, da bi lahko oblikovala svetilke?« »Prav rada, samo ako bi ne bilo treba delati vseh po enem vzorcu.« »Potem lahko pokažem kraj, kjer si lahko služiš svoj vsakdanji kruh popolnoma na varne m. <4 Zorko, gdč. Pia Gaudini kot učiteljici in Ignacij Hladnik kot učitelj petja. — Kaj pa to ? I Na Dunaju se je pod pokroviteljstvom presv. prestolonaslednika zbral komite, da postavi spomenik Rudolfu habsburškemu kot ustanovitelju naše monarhije in dinastije. Med udi je pet sedaj slavno vladajočih ministrov, tudi gg. Bienerth & Bilinski, naša znana prijatelja. V gmotni namen razpošiljajo te dni loterijsko srečke po kroni. Na obratni strani teh srečk — prva je seveda saino-nemška — sc naznanja vlečenje za dan 4. februarja 1911. v nemškem, češkem, hrvaškem, poljskem, laškem in srbskem jeziku, — na Slovence in Malo-ruse so ti visokorodni gospodje menda pozabili. Srečke pa vendar pošiljajo tudi Slovencem, bodisi da nam pokažejo svoje preziranje, ali pa da naj jih kupimo. Tako početje je za Slovence razžaljivo. Naš slovenski odgovor bodi, da takih, naš narod žalečih srečk ne plačujemo. Naši gospodje poslanci pa naj na nemškem Dunaju povedo na tak način, da bodo slišala vsa še tako visoko stoječa ušesa, da Slovenci še čvrsto živimo in nas ni kar najmanjše volje utoniti v nemškem morju. — Zavedni Slovenci so gotovo metliški liberalci, kateri protežirajo koroškega Nemca gostilničarja Wie-denigga. Na čelu jim je seveda čisto po liberalnem načelu, starosta belokranjskega Sokola ter glavni Ganglov agitator Dako Makar, kojega prostore ima proti nizki najemščini zgoraj omenjeni gostilničar. Da VViedenigg v Metliki dobre kšefte dela, skrbi že starosta belokranjskega Sokola. Posebno kadar po tri dni »fura«, zabavlja čez farje, kliče kmete skupaj, daje za pijačo, da kar od mize teče. Kmetom deli »Slovenski Dom« in jih zaklinja, da bodo Gangla volili. No belokranjski kmetje se Dako-tu samo smejejo, ker niso tako neumni kot on misli. Pokazali mu bodo 18. t. m. kako bo od njega priporočeni kandidat pogorel. Zato pa pojde Dako po volitvah si svojo jezo hladit na Ivrupo, kjer si bosta baje z Mazeletom uredila uzorno kmetijstvo. Tako zna še sčasoma iz psevdo-kmeta Dakota postati vzor-kmet. »Slovenski Dom« bo pa pri zopetnih volitvah imel moža - kmeta, katerega bo svojim volivcem za kandidata postavil. Metlika bo pač težko pogrešala Dako Makarja. Temu se je pa treba privaditi. Saj zob časa neprenehoma gloda napis na njegovi hiši, kateri se je nekdaj glasil »Danici Makar« in se ne bomo čudili ako se namesto njega zasveti napis »Josef Wiedenigg anno MCMXV«. — Umrl je v Celovcu 11. t. mes. gimnazijski profesor Alojzij Grillitsch. — Obsojen baron. V Dubrovniku je bil obsojen dr. Felice baron Mayneri, ki je streljal na dr. De Giulli z revolverjem, na 800 K globe ali 80 dni zapora zaradi prekoračenja silobrana. V teku razprave se je dokazalo, da je dr. Giulli grozil, da bo Meynerija ubil. — Stavkarsko gibanje v Zagrebu. V Zagrebu stavkajo deloma že dalje časa čevljarski pomočniki, ne da bi se že sporazumeli z mojstri. Te dni so začeli stavkati tudi pomočniki neke krojaške delavnice, ki zahtevajo večjo plačo. — Kolera v Zagrebu? V torek se je raznesla po Zagrebu vest, da je nek uslužbenec zagrebškega izseljeniškoga zavoda obolel na koleri. Bakteriološka preiskava dejoktov obolele osebe pa je izkazala, da ni bolna na azijski koleri. — Prememba posesti. Marija Novak v Nevljah pri Kamniku je prodala svoje posestvo za 30.000 K Francetu Trobevšku istotam. — Avstro-ogrski konzul Todoro-vič umrl v Filadelflji. Dne 13. septembra je v Filadelfiji umrl avstro-ogrski konzul dr. T. vitez Todorovič. Zadela ga je srčna kap v stanovanju. Bolehal je že dalje časa za srčno hibo. Dr. Todorovič je bil 60 let star. Rojen je v Karlovcu na Hrvatskem, kjer je bil njegov oče višji častnik. — Služil je najpoprej pri vojakih in se je hotel posvetiti vojaški službi, a pozneje si je premislil in študiral pravo. Po dovršenih študijah je vstopil v državno službo. Pred 16 leti je prišel v Fila-delfijo, kjer je služil pri konzulatu in slednjič tudi postal vodja konzulata. Ko je izbruhnila špansko-ameriška vojska in je avstro-ogrsko poslaništvo v Washingtonu prevzelo posle španskega poslaništva, je bil dr. vitez Todorovič poklican kot ataše v poslaništvo in je ostal v poslaništvu do konca vojske in sklepa miru, na kar je bil imenovan konzulom v Filadelfiji. Umrli konzul je bil splošno priljubljen, posebno pa med člani avstro-ogrske kolonije. — Občinski svet v Pragi jo dovolil v proračunu za leto 1911 300. 000 K za stavbo nove sirotišnice. — Operacija srca. V petek ob polnoči je našla policija v neki puljski ulici nekega človeka, Cazzetti po imenu, kateri je imel v levo stran prsi zasajen dolg nož. Kakor se je pozneje dognalo, si je mož v pijanosti sam porinil nož v prsa. Policija je moža spravila takoj z rešilnim vozom v puljsko deželno bolnišnico. V bolnišnici je inšpekcijski zdravnik takoj spoznal kritičen položaj ranjenca. Ker se je kon-statiralo, da je srce ranjeno, je dr. Cra-glietto takoj podvzel operacijo, katera jc pod spretno roko imenovanega zdravnika dobro izpadla. Dr. Cragliet-to je ponesrečencu zašil s sedmimi šivi srce. Ranjenec se počuti, kakor po tako težki operaciji, razmerno dobro. Zdravniki upajo, da bo okreval. To je bil prvi slučaj operacijo srca v puljski deželni bolnišnici. — Petindvajsetletnica posvečenja župne cerkve na Boh Bistrici se bo slovesno obhajala v nedeljo dne 16. t. m. Slovesno opravilo ob 10. uri bo s cerkvenim govorom opravil stolni kanonik dr. Ferdinand Čekal, bivši bistriški kaplan. Pri sv. maši bo sviral orkester krščansko-delavskega društva društva iz Jesenic pod vodstvom č. g. Kogoja. — Poziv sorodnikom. Dne 5. oktobra 1906. je v Dutschman Mine pri Blossburgu v Novi Mehiki ponesrečil 28 let stari Josip Krešalj ali Keršič, doma nekje na Kranjskem. Vzlic raznim poizvedbam se rojstni kraj tega ponesrečenega delavca ni dal dognati. Upravitelj zapuščinskega imetja je bil neki Kunt, ki je po odbitih stroških naznanil, da je od zapuščine preostalo 25 dolarjev in 75 centov, torej nekako 125 kron, katere bi izročili sorodnikom, oziroma pravnim naslednikom tega ponesrečenca. Postavni dediči Josipa Krešalja ali Keršiča so torej poživljajo, naj nemudoma pri oblastvu prijavijo svoje tozadevne pravice. — Tatvina. Posestniku Ivanu Hribarju v Trn javi pri Krašnji sta bili doma ukradeni dve srebrni žepni uri, dve srebrni oklopni verižici in dva samokresa amerikanskega sistema. Tat je še neznan. — Vlom. V župno cerkev na Rovu pri Kamniku je bilo vlomljeno v dva nabiralnika in iz njih ukradenega okoli 5 Iv denarja. Osumljenec jc nek okoli 35 let star tujec. — Umrla je v Radomljah dne 11. t. m. Terezija Majhen ravno na predvečer svojega 52. rojstnega dne. Zapušča sinova Ivana in Franceta ter hčer Marijo. Priporoča se znancem v molitev! N. v m. p.! — Pravoslavni škof Jovič v Koto-ru, ki je moral nedavno na svoj sedež resignirati, se je dne 12. t. m. ustrelil. Vzrok so slabe gmotne razmere. — Na koleri je obolelo na Ogrskem zopet 17 oseb, 3 so pa umrle. — V Italiji blizu Napolja je obolelo na koleri 29 oseb, 6 umrlo, v Apuliji pa sta umrli dve. — Ravnateljem državne gimnazije v Trstu j c imenovan profesor Terezi-janske akademije na Dunaju Josip H i c k 1. — Odlikovanje. Ravnatelj moškega učiteljišča v Kastvu Fran F r a n k o -v i č je dobil povodom svojega umirov-ljcnja naslov vladnega svetnika. UČITELJSKE VESTI. Imenovanja. C. kr. okrajni šolski svet v ovem mestu je imenoval: Julijo Kromar za zač. učiteljico v Stopičaih, Ivano Draksler za zač. učiteljico v Birčni vasi, Josipa Zakrajšek za zač. učitelja v Valti vasi, kjer sc je poverilo začasno vodstvo učiteljici Tereziji Ravhekar. V kamniškem okraju so nameščene: Angela Kenda kot začasna učiteljica na dekliški štirirazredni-ci v Kamniku, Marija Medič kot zač. učiteljica na štirirazrednici v Domžalah in Klotilda Burger kot zač. učiteljica na dvorazrednici v Krašnji. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju je imenoval Angelo Mali za zač. učiteljico na Suhorju. Razpisana učiteljska služba. Učno in voditeljsko mc sto na enorazrednici v Št. Vidu pri Brdu (okr. Kamnik) v stalno nameščenje do 1. novembra t. 1. — Iz učiteljske službe. C. kr. okraj, šolski svet v Kranju je imenoval izpra-šanoga učiteljskega kandidata Petra .Tocif za začasnega učitelja na triraz-rednici v Cerkljah. — V postojnskem šolskem okraju so nameščeni: izprašani učiteljski kandidat Andrej Suha-dolnik kot začasni učitelj na enorazrednici na Razdrtem, suplentinja na Colu Marija Grilc kot začasna učiteljica na isti šoli, izprašana učiteljska kandidatinja Josipina Ambrožič kot začasna učiteljica na trirazrednici v Zagorju in suplent. v Rovtah Ivan čeč kot suplent na mesto obolclcea učitelja Mihaela Mežana v Orehku. — Izprašana učiteljska kandidatinja Marija Klander pride kot začasna učiteljica in voditeljica na enorazrednico v Haden-cali v črnomeljskom okraju. — Razpisane učiteljske službe. Na dvorazrcdnici v Kranjski gori (okraj Radovljica), nad učiteljsko in učiteljsko mesto, (obojo z naturalnim stanovanjem), v stalno nameščenje do konec oktobra t. 1. — Učiteljski mesti na dekliški petrazrednici v Novem mestu in na dvorazrednici v Stopičah pri Novem mestu, v začasno nameščenje do 1. novembra t. 1. — Iz učiteljske službe. Ministrstvo za javna dela je dovolilo c. kr. učiteljici Avreliji Schittnigg v Idriji enoletni dopust za pripravljanje za izpit za meščanske šolo; kot suplentinja je nastavljena na. njeno mesto izprašana učiteljska kandidatinja Leopoldina Kos. Hmeritke novice. Poroka. Sewart, Pa. Gospica Gerč-ka Rich, iz Ptuja na štajerskem in g. Franc Trinkavc, iz Št. Janža na Dolenjskem sta se poročila. Nesreča. V soboto, dne 24. septembra, ponesrečila se je gospa Marija Weibl, stanujoča na Lexington Ave., Maspet.li, L. I. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. Smrtna kosa. Forset, City, Pa. Dne 6. septembra je umrla tu Josipina Opeka, rojena v Rakitni na Notranjskem. Ranjka je zapustila žalujočega moža, štiri hčere in enega sina. — Dne 12. septembra je umrl Ivan Zalar in dne 19. septembra njegova sestra Ivanka Zalar, omožena Telban. kar smo že poročali. Bila sta doma v Dolu pri Borovnici. Deček utonil. V' Jolietu je utonil 8 let stari sinček Slovenca Jakoba Ple-šeta. Padel je v neograjeni kanal. Socialni demokrati v Ameriki. V Clevelandu se je ustanovil slovenski socijalistični klub. Slovenec umrl v Ameriki. V Clevelandu je umrl 22 let, stari Anton Za-krajšek, doma iz Bamčeva, župnija Vel. Lašče. Izseljenci v Ameriki. Po uradu za ljudsko štetje v Ameriki je dognano dejstvo, da je narastek prebivaltsva v Ameriki pripisati po dveh tretjinah priseljevanju in da imajo na preostali tretjini, pomnožitvi po prebitku rojstev čez smrtne slučaje, prav tako znaten delež priseljenci. To je dalo misliti tistim ameriškim časopisom, ki v obče niso prijazni priseljevanju. »Priseljenci«, tako se oglaša eden izmed teh časopisov, »nam grade naše želcznice, naše deželne ceste, naše podzemske železnice, nam kopljejo predore, spravljajo na dan premog in kovino iz rudnikov, sekajo drevje po gozdih, obdelujejo naše farme, in njihove ženo in dekleta so, ki opravljajo v celi deželi domače delo. V vsem, kar je neprijetnega delovanja, v trdnem, žuljavem dolu smo odvisni od priseljevanja. In to ne ostane vedno tako. Kaj pa naj storimo, ko naval priseljevanja usahne? Amerikanski stariši se trudijo, z odgo-jo povzdigniti svojo otroke čez slabo in težko delo. Število priseljencev se zmanjša in delo se podraži. Kaj se naj zgodi, ko bo nedostajalo težakov?« V teh stavkih tiči dragoceno priznanje: priznanje namreč, da bi bilo brez priseljevanja. za blagostanje dežele in za razvoj njenih prirodnih zakladov danes slabo skrbljeno. Priseljevanje je napravilo iz Združenih držav to, kar so, in čim manj ovir se stavi navalu priseljevanja, tembolj bo za Ameriko. Obenem pa se s tem indirektno priznava, da puščajo izseljenci svoje moči v tujini in da se od njihovih žuljev rede tujci. Poroka. V Pueblo, Colorado, sta se poročila Ivan Boštjančič, doma iz Žalne na Dolenjskem z Margareto Lešnak, doma iz vasi Sarsko, župnija Ig, in Anton Kralič. doma iz Škocjana na Dolenjskem z Katarino Pertekelj, doma ravnotam. - Slovenka umrla v Ameriki. V Pueblo, državi Colorado, je umrla 20. septembra 381etna Jera Kostelc, doma iz Ambrusa na 'Dolenjskem. Zapušča moža in otroke. Slovenka umrla v Ameriki. V Little Falls, N. Y., je umrla Marija Br-ložnik v 26. letu svoje starosti. Ranji-ca je bila doma z Vrhnike na Kranjskem, rojena Kette. Rojak ponesrečil v Ameriki. V Reading, Pa., se je ponesrečil rojak Ivan Janžekovič. Delala je v livarni Reading Steel Casting Co., kjer mu je padel kos jekla na nogo. Prepeljali so ga v mestno bolnico in tam so mu odrezali dva mala prsta, katera sta bila popolnoma zdrobljena. Iz kranjskega deželnega zbora. Upravni odsek kranjskega deželnega zbora jo imel seji dne 12. oktobra 1910 od 3. do 8. ure zvečer in dne 13. oktobra od 9. do pol 12. dopoldne. Obravnavalo so jo o raznih prošnjah in predlogih. G. Povše jo poročal o prošnji za uravnavo vodo v Račen. dolini. Hlad-nik o predlogu dr. Novaka, naj bi se dovolil uvoz živine iz južnih dežel in carine prosti uvoz južno-ameriškega mesa. Piber je poročal o zakonskem načrtu gledo varstva planinskega cvetja, potem o prošnji občini Mošnjo radi preložitve strmega klanca na državni cesti od potoka Peračica do Malega strmega polja. Pl. Schollmayer o prošnji občine Ziloe pri Cirknici za uvrstitev občinske ceste mod okrajne. Jaklič o načrtu novega cestnega zakona. — Obravnave so bile pri nekaterih poročilih kaj živahno, zlasti pri zadnjem poročilu. Zastopnika narodno-napred-ne stranke sta ugovarjala raznim določilom, toda večinoma propadla. Pričakovati je pa, da bodo v zbornici zastopniki narodno-napredne stranke z vsemi silami se skušali ustaviti temu načrtu, ker mislijo, da bodo v škodo mestom. Poslanci S. L. S. bodo pa kakor jeden mož glasovali za novi zakon, ker vedo, da ravno z novim zakonom se bodo izboljšalo razmero naših cest, se olajšal promet, se pospešila trgovina in se tako našemu ljudstvu pomagalo. Ljubljanske novice. lj Javna predavanja S. K. S. Z. so se včeraj pričela. Dvorana S. K. S. Z. je bila polna in kaže se, da bo kmalu premajhna. Predaval je ravnatelj deželnega muzeja g. dr. Jos. Mantuani: »Umetnost v povojih.« Gospod predavatelj je svoje znamenito predavanje pojasnjeval z risbami ter je dokazoval, da je umetnost izšla iz ljudstva ter da je napačna trditev nekaterih umetnikov, da je umetnost izšla iz njih. O tem velezanimivem predavanju izpregovo-rimo kaj več v sobotni številki. lj Tobačno delavstvo je priredilo sinoči v prostorih Ivršč. soc. zveze shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Gostinčar jo govoril o draginji in nje vzrokih ter o nekaterih zadevah tobačnih delavcev. Tako vprašanje prekinjenja službene dobe glede na penzijo itd. Dr. Krek pa je govoril o disciplini v organizaciji. Povdarjal je posebno, da se ima pokoriti odboru vsak član društva, dokler ne poteče njega doba. Člani društva morajo skrbeti za veljavo društva in če je za to treba tudi kaj žrtvovati. Kar se plača društvu se dobi v drugi obliki nazaj. Soc. demokratje pobirajo za razne fonde, pri tem pa silijo ljudi k njih prireditvam ter zahtevajo železno disciplino. Uvedlo se bode stopnjujočo izboljšanje plač. Za to jo že delalo »Podporno društvo«, ko še ni bilo nobene soc. dom. tobačne organizacije. Toda ko se vpelje, pa bodo soc. demokrati rekli: To je naše delo. Morda se potem dobi celo kak naš. ki bo rekel: Saj res, tam se dola. Več samozavesti in ponosa je treba. (Burno odobravanje.) Shod je na to sklenil sledeče: Splošno izboljšanje plač: 1. Uvode naj se rodno stopnjujoče zvišanje plač, čimpreje; 2. onim delavkam in delavcem, ki jim manjka le mala vsotica pri zaslužku za IV. razred penzijo, naj se zviša do te višine plača. lj Zgražajte sel V eni zadnjih številk se neko ljubljansko liberalno glasilo zgraža nad tem. ker je ljubljanski magistrat brez vsakega razpisa oddal za tri leta mestna dimnikarska dela g. Striceljnu. Opozarjamo na dejstvo, da je to prakso vpeljal mladinski ljubljenec in »Skalaš« bivši župan Ivan Hribar, kateri je uzurpiral za svojo »Slavijo« brez vsakega, razpisa vsa mestna zavarovanja. Še več! Če je imelo mesto kako poslopje pri kaki drugi zavarovalnici zavarovano, je po pretoku tega zavarovanja, ne da bi občinski svet vprašal, iransferiral kupčijo k »Slavi-ji«! Torej le primite svojega skalaške-ga vodjo! lj Krščanska ženska zveza vabi čč. gg. članice k predavanju, katero se vrši jutri, v petek, 1A. t. m., ob 4. uri v navadnem prostoru v »Unionu«. Predavatelj č g. dr. Jos. Jerše. lj Na Dobrovo poleti prihodnjo nedeljo ob ugodnem vremenu križevni-ška moška Marijina družba v Ljubljani. Sestanek ob tri četrt na 3. uro popoldne pri dobrovski kapelici. Prijatelji in somišljeniki dobrodošli! lj Umetniška razstava v proslavo 80. rojstnega leta cesarja Frana Jožefa I. če pogledamo samo za hip v prostore Jakopičevega pavilona, moramo takoj spoznati, da se dela tukaj z naporom vseh si! za otvoritev nove r.i/.sia-vo. In kako fcaiiiini\ in živ .:<• ■ i.ogled! V glavni dvorani iiuidcš nu/arje, ki postavljajo nove stranske stene, takoj za njimi vidiš vrtnarja, ki ureja cvetje okoli cesarjevega kipa, na levo v dvorani pojo zopet kladiva tapetnikov, ki napenjajo preproge. Vsak trenotek pa se odpirajo vrata in postreščki do-našajo nove in nove kolekto slik. Jakopič in njegovi prijatelji imajo polne roke dela, da spravijo v ta kaos slik in kipov red. Ta razstava bo zares nudila tako zanimivo sliko naše upodabljajoče umetnosti, kot jo ni še nobena do sedaj. Osemdeset let razvoja, osemdeset let stremljenja naprej bo v harmonični sliki kazalo občinstvu, kaj je slovenski umetnik dosegel do danes na polju upodabljajočo umetnosti. Vsaka-teri obiskovalec si bo gotovo z zadovoljstvom ogledoval razstavno prostore. Ljubitelj staro šolo bo imel priliko občudovati umotvore Langa, Šubica in drugih, privrženec današnje smeri pa dobro nam znane današnje umetnike. Kako zanimive paralele in primere se bodo nudile očem! Cerkvena in posvetna umetnost, stara in nova šola bodo nudile gledalcu izvanrednih užitkov. Mislimo pač, da ne l>o Slovenca, ki bi zamudil tako redko priliko, da si ogleda zbrane umetnine, ki nam kažejo v krasni pestri sliki razvoj naše slovensko umetnosti v teku skoro enega celega stoletja. lj Prostor pred viško župno cerkvijo je sedaj reguliran. Zelena trata pred župniščem in cesto ima okrog zidan podstavek, na kojega pritrdijo železno ograjo. Cerkveni zvonik dobi v kratkem uro. lj Naši ciparji se pripravljajo na lov, ker so prednje straže cip že dospele v naše kraje. Polje in travniki imajo dovolj dobre paše za te goste. Za lov potrebne priprave: limanice, koli, mreže, vabljenek in piščal, vse tO se še enkrat natančno pregleduje, da se pravočasno morejo popraviti med letom nastale napake. Podoba je, da bodo cipe čez par let prav redka prikazen, ker jih vsako leto na Laškem na tisočo in tisoče polove. Letošnja lov obeta biti izdatnejša kakor lanska. Prve cipe so že dospele na tukajšnji trg in se prodajajo po 8 do 10 vin. lj Vladni komisar gosp. Laschan je vzel v roke zadevo ledenice v mestni klavnici. Brezdvomno bo šla zdaj stvar hitro od rok. Je pa tudi še drugih stvari, ki jih bo omenjeni komisar v dobi svojega poslovanja točno rešil s svojimi posvetovalci. lj Umrli so v Ljubljani: Felicitas pl. Tornago, uradnikova hči, 4 mesece. — Rajko Kranjc, sin krojaškega pomočnika, 3 mescce. — Marija Zavaš-nik, žena posestnikova, 45 let. — Ignacij Dolenc, užitkar, 69 let. — Uršula Radešček, čevljarjeva vdova, 63 let. — Tomaž Tršan, posestnik, 48 let. lj Pes popadel. Včeraj je na Starem trgu popadel pes krošnjarja Jožefa Štalcerja ter mu raztrgal hlače. Lastnik psa je znan. Štajerske novice. š št. Lenart v Slovenskih goricah. Velik in silno hud Nemec je naš občinski škric Schifko. Izročiti bi imel ta veliki gospod nekaterim obrtnikom nekatere reči in navodila z okrajnega glavarstva. Pri tem se je delal tako visokega, da je pretil nekaterim uglednim slovenskim obrtnikom z zaporom in globami. To jo tisti Zivko, pardon »Schifko«, o katerem se pravi, da se ne huduje, če mu kdo ponudi kozarec, v katerem »šifa šaba noter plafa«. š V Ceršaku ob Muri, župnija Št. Ilj namerava nemški Šulverein že 1. novembra otvoriti enorazrodno nemško šolo. Med domačini noče nobeden dati zapisati svojih otrok v to mučilnico. Veliko je torej vprašanje, če se bo šola sploh obnesla. Da bi občinski odbor nemški Šulverein kolikor mogoče prepričal, da je njegov namen »pošten«, razširil je učitelj Gordon med občinske odbornike nek letak, na katerem trdi, da ne bo občina trpela nobenih stroškov pri šoli. A še to ponudbo občinski odbor odločno odklanja. V nedeljo dne 9. oktobra se je vršilo skupno posvetovanje občinskih odborov iz Ceršaka in Selnice glede šolskega vprašanja. Iz Maribora sta k posvetovanju došla tudi drž. in dež. poslanec dr. Verstovšek in urednik Zebot. Naredili so se sklepi, ki utegnejo postati velike važnosti za razvoj slovenstva v teli dveh važnih občinah. š Trgovci fc iščejo, V nekom prometnem kraiu na Spod. štajerskem, je naprodaj hiša s trgovino. Cena 6—7000 kron. Hiša je v bližini cerkve. Somišljeniki S. L. S. imajo prednost. Da ne pride trgovina v roke liberalcem ali nemčurjeni, se prosi, da so oglase naši trgovci. Pojasnila dajo »Slovenska si mžii«. š Radi vlomov v hrastnfško soc.-de-mokratsko knnsumnn uruštvo so pri- jeli delavca F. Rasbergerja in J. Hrupa. Priznala sta, da sta pokradla za 600 K. š Umrla je v ponedeljek dne 10. oktobra v Mariboru g. Josipina Koser, rojena Vok, hišna posestnica. š Nesreča. V bližini Spielfelda je v soboto 8. t. m. povozil ljutomerski osebni vlak ob tretji uri popoldne dva konja. Hlapec nekega tržana iz Ernovža je peljal na mlin ter je zaspal na vozu. Vsled tega tudi ni opazil vlaka. Hlapec se je še v zadnjem hipu rešil. En konj je takoj poginil, drugi je pa hudo poškodovan. Voz je ves zdrobljen. Konja sta bila vredna med brati 1400 K, voz pa 200 K. š Velik Nemec pred Bogom in pred j ljudmi je nadučitelj Moge pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Da bi ga bili videli protečeno nedeljo, kako je divjal, ko so prišli nemški in nemškutar-ski bratci iz Maribora in okolice v Št. Lovrenc. Ustanovilo se je edino na njegovo željo vsenemško pevsko društvo za Dravsko dolino. Nadučitelj je tako tulil svojo »VVacht am Rhein« in »heul«, da so se celo Nemci zgražali nad tem. Priporočamo, da naša šolska oblast malo kontrolira delovanje tega nad-učitelja. š št. Vid pri Grobelnem. V nedeljo, dne 9. oktobra, se je vršil občni zbor »Kmetijskega bralnega društva« v gostoljubni hiši g. župana Livka. Prihitel je k nam iz Maribora gosp. Kemperle, urednik »Straže«, ter nas vzpodbujal na delo za blagor domovine v vznesenih besedah. Njegov govor ni bil brez uspeha. Pristopilo je nekaj novih udov in društvo, ki je počivalo več kakor eno leto, je zopet oživelo. š Požar. V torek, 11. oktobra, proti pol 9. uri zvečer je začelo v Št. Vidu pri Grobelnem goreti gospodarsko poslopje Čebularja, po dom. Ciglar, posestnika na Grobelnem. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti otrok, ker so vzeli s seboj na Skedenj petrolejko, ki se je pa prevrnila in kmalu je bilo poslopje, polno sena in slame, vse v ognju. Živino so rešili. Vreme je bilo mirno, brez vetra, ker sicer bi bila lahko pogorela cela vas. š Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 10. t. m. ob pol osmi uri zvečer se igra Vošnjakova peterodejanjska drama »Lepa Vida«, spisana po narodni pesmi istega imena. Drama »Žetev«, ki je bila določena za ta dan, se preloži radi nenadnih ovir na poznejši čas. Ker je »Lepa Vida« pristno slovensko delo priznanega slovenskega pisatelja dr. Jos. Vošnjaka, se pričakuje, da naše občinstvo poseti polnoštevilno to predstavo. š Iz davčne službe. Višji davčni oskrbnik v Celju Leopold Hasenbiihel je prosil za vpokojenje. Ima že 38 službenih let. š Iz justlčne službe. Cesar je podelil višjesodnemu svetniku v Celju Št. Katziantschitzu povodom vpokojitve naslov dvornega svetnika. š Vsled sinovega samoumora zadel očeta mrtvoud. V petek, dne 7. t. m. se je ustrelil sin nekdanjega župana v Eggenbergu, Aloj. Daninel. Potrdili so ga namreč spomladi k vojakom in bi bil moral v petek, dne 7. t. m. odriniti k 27. pešpolku, kamor so ga odločili. Strah pred vojaško službo si je vzel Da-niel tako k srcu, da je bil v zadnjem trenotku čisto zmešan. Ker ni imel sam samomorilnega orožja, se je podal k nekemu prijatelju, vzel samokres iz pisalne mize ter si pognal kroglo v levo stran prsi pod srcem. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je v par urah umrl. Ko je oče Jurij Daniel to zvedel, da se je njegov sin ustrelil, se je tako prestrašil, da ga je zadel mrtvoud; živ je še, a težko, da bo okreval. š Prenavljanje starih iresk v Bode» ščah. Akademični slikar gosp. Matej Sternen se pravkar bavi s prenavljanjem starih fresk v Bodeščah, edini podružnici pred nedavnim ustanovljene župnije v Ribnem. Dobre pol ure od Radovljice, v zatišju za visoko, navpično skalnato steno, ki moli iznad levega brega Bohinjske Save, stoji ponižna cerkvica sv. Lenarta v Bodeščah. Ponižna in neznatna je ta cerkvica, vendar pa hrani krasne slike na svojih zidovih. Gotska stavba je iz 15. stoletja. Ladja jo priprosta in meri v dolgosti nekako 8 metrov; prav ličen pa je prostoren prezbiterij z običajnim, gotskemu slogu lastnim svodovjem; rebra ob stenah se opirajo na konzole. Cerkev je bila v tem dolgem času večkrat, popravljena in prenovljena, seveda kakor je to navada, vedno na očiten kvar prvotne umetnosti. Vzlic temu pa se cerkev v Bodeščah lahko ponaša s freskami, kakor le malokatera na Kranjskem. Na pročelju so več ali manj ohranjene fresko, ki predstavljajo: sv. Jurija, sv. Flori jana in Marijino kronanje; te slike jo zelo pokvarila kasneje prizidana lopa. Na zunanji steni evangeljske strani je naslikana orjaška podoba sv. Krištofa z božjim detetom na rami; zgpraj poleg nje je slika sv. Lenarta, ki rešuje jetnika in tik pod to sliko »Ecce bomo«, ves v krvi in obdan z najrazličnejšim orodjem. Cerkev je znotraj čezinčez pobeljena, a pod beležem se svetlikajo tu-intam odlomki znamenitih starih slik. Prezbiterij je ves poslikan in poskušnja je dognala, da je ondi vpodobljenib 12 apostolov. Najvažnejše pa so freske na steni ladje. Neznani slikar je s pripro-stimi potezami naslikal dva prizora iz znane legende sv. Jakoba, ki se časti v Kompostelju. Ta slika je skoro dva metra široka in nad poldrugi meter visoka in ima napis v težko ločljivih minus-kulah z letnico, iz katere se da sklepati, da je bila naslikana v 15. stoletju. Na prvem delu te slike se vidi mladenič na vešalih, podpira ga mož v romarski obleki in s školjko, na drugem je oče z ženo in s sinom pri obedu; pripravljeni piščanec se je dvignil s krožnika ter bo zletel skozi vrata, drugi piščanec se dviga . . . Slike so mnogo trpele, vendar ne toliko, da bi jih spretna roka umetnikova ne mogla spraviti zopet v prvotni stan. Ker se je bilo bati, da se te slike sčasoma popolnoma ne pokvarijo, se je naprosilo ministrstvo, da je priskočilo s prispevkom 800 kron na pomoč; 100 kron je dala soseska bo-deška in rešitev teh zgodovinsko znamenitih slik je bila zagotovljena stvar. Ker se je delo poverilo tako spretnim rokam, upamo, da bomo kmalu videli te krasne slike v vsem svojem prvotnem sijaju. Telefonska in brzojavna poročila. PRESTOLNI GOVOR. Dunaj, 13. oktobra. Cesar je v svojem prestolnem govoru ob otvoritvi delegacij omenil aneksijo Bosne in Hercegovine, ki se je hvalabogu mirno izvršila, poudarjal, da se je politični položaj razjasnil, o zvezi z Nemčijo in Italijo dejal, da je postala še trdnejša in prisrčnejša, konštatiral povoljno razmerje do drugih velevlasti, poudarjal potrebo, da se .v svrho mirnega političnega razvoja dovolijo armadi potrebna sredstva in konečno izrazil upanje, da bo bosanski sabor deloval v korist dežele. — Opazilo se je, da je prestolni govor razun konstatiranja zveznega razmerja z Nemčijo in Italijo bil precej brezbarven. Kar se tiče nagovora predsednika delegaciji, Poljaka Globinskega, se je opazilo, da zveze z Nemčijo ni posebej poudaril, sicer pa slavil miroljubnost vladarjevo in lojalno obnašanje velesil. Po prestolnem govoru ni bilo cercla in je cesar nagovoril samo predsednika Globinskega in podpredsednika Baerenreitherja. KHUEN SE RAZKRINKUJE. Budimpešta, 13. oktobra. Med ogrsko in avstrijsko vlado so se pojavile zopet velike diference, in bati se je, da pride do kritičnega preobrata. Ogrska vlada sili namreč na to, da se vprašanje o izplačevanju v gotovini čim-preje reši, avstrijska pa to zavlačuje. Khuen in Lukacs sta izjavila, da bo ogrska vlada, ako bo avstrijska na svojem stališču vztrajala, takoj izvajala vse konsekvence. SREČNO ČLOVEŠTO! Lizbona, 13. oktobra. -Republičan-ska vlada je sklenila odpraviti svoje poslaništvo pri Vatikanu. Badajoz, 13. oktobra. Tu je sodrga nune, ki so pribežale iz Portugalske, napadla s kamni. VELIKA 2ELEZNIČARSKA STAVKA NA FRANCOSKEM. — SILOVITI IZGREDI FERREROVIH UČENCEV. Pariz, 13. oktobra. Pariz je od sveta popolnoma ločen. Položaj je čezda-lje hujši. Sindikati vseh francoskih železničarjev so stavko Ratificirali, vsled česar je zdaj tudi formalno splošna. Obrat se je ustavil včeraj ob 10. uri ponoči. Aprovizacija mesta Pariza je padla, da bodo jutri živila za 50 odstotkov dražja, ako se ne doseže sporazum. Stavkujoči uprizarjajo velika nasilja, tako v Parizu kakor v pro-vinciji so prerezane signalne žice in štrajkovci ustavljajo vlake na progi ter spodijo strojevodje. V provinciji ponoči sploh no odpošiljajo vlakov, da jih ne napadejo. Policijski prefekt je izdal naredbe proti apašom in pariškemu mobu. Bati se je, da začno tudi drugi delavci štrajkati. Štrajkovci so začeli tudi že odvijati vijake na tračnicah. Lllle, 13. oktobra. Tu so štrajkovci sklenili, da se pozivu k vojakom ne bodo odzvali. Pariz, 13. oktobra. Železniški promet z Berolinom in Dunajem je popolnoma ustavljen. Vse proge straži vojaštvo, da štrajkovci ne potrgajo tračnic. Na nek vlak, prihajajoč iz Bruslja, so štrajkovci streljali. * Mentor, 1910/11. III. letnik, zvezek 1. Vsebina: Slava 801etnemu vladarju! (Dr. J. Gnidovec.) Njiva. (F. S. Finžgar.) Ptica se spozna po perju. (Prof. Fr. Pengov.) Spomini z lagun. (M. Štular.) Od Drave do Save. (Jos. Lavtižar.) Tekmovanje pevskih društev v Bruslju. (V. llybašek.) Navod za šahovo igro. (A. Uršič.) (Dalje.) Drobiž: Koledarček. — Zlata knjiga slovenskih Orlov. — Smrt opominja k delu. Ideal prostosti. — Slovanska lipa. -— Dober spomin. — Svetniška poezija. —■ Najstarejši zdravnik sveta. — Angleška narodna himna. — Prva ciganska šola. — V Peterburgu. — Kaj so bili očetje velikih mož? — Novo delo o Chopinu. — Dopisnica. — čudovit spomin. ñntm Šare îlSœ SclenSitirgaua ulica Sîeu. 5 na vogalu Knaflove ulice (nasproti === glavne poŠte). ■ Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup. — Opreme za zveste! — Zahvala. Po prebridki izgubi edinega predobrega brata Ivana Šebat c. kr. oflcljala deželne vlade v Ljubljani popolnoma potrt izrekam v svojem imenu in imenu njegove osirotele dru-žinice najsrčnejšo zalivalo vsem njegovim obilim odkritim prijateljem, ki so nas kakorkoli tolažili in v prebrid-kili urah podpirali. Prepričal sem se, da je imel prijateljev kakor redko kdo — sai se jih je pripeljalo k pogrebu samo iz Kamnika do 40 uradnikov, častnikov in meSčanov. Čast in hvala jim I Enako hvalo dolgujem gg. uradnikom deželne vlade v Ljubljani, ki so — njim na čelu plemeniti gospod baron Lazarinl in ravnatelj Leske — blagega rajnkega spremili k večnemu počitku. Slednjič srčna hvala blagi gospej Zicrn-stein, g. ravnatelju Zargaj in njegovi gospej za vsestransko dejansko pomoč. Čez vse blagega brata priporočam v blag spomin in pobožno molitev, mene pa tolaži zatrdilo Jezusovo: .Resurgit frater tuus". 3032 Anton Šebat župnik na Žusmu, Staj. •jilu i •———— ' •--—runnr i Zahvala. 3G27 s '■> ~ ..viVT--*v* V. ..-■. •• v ;V Meteorologično poročilo. Višina n. moriem sred zračni tlak 73h'0 mm C«, opazovanja Stanji barometra » mm Tempe ratura po Celziju Vetrov' Nebo n -C 3 2 p » a § iR> •*- > 9 zveč. 739 1 14 2 sl. jzah. oblačno Povodom prerane smrti moje ljubljene, nenadomestljive soproge, oziroma sestre in tete, gospe Marije Manfredo predsednice „Slov. kršč. soo. ieuske g zveze", izrekam vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se čutim dolžnega, zahvaliti se .Slov. kršč. soc. zvezi' za toli častno spremstvo pokojnice k večnemu počitku, „Knt društvu rokodelskih pomočnikov," ,Slov. kat. društvu za delavke*, ki so se udeležila pogreba z zastavami, .Krščanski ženski zvezi", slov. glasb, društvu .Ljubljana4 za gln-Ijivo petje in za obilno udeležbo, nadalje zastopnikom S L. S., gg. dr. F.\g. Lampetu, prof. livg. Jarcu. Jos. Gostin-Čarju, Jos. Mandeljni!, dr. Iv. Zajcu, podpredsedniku trg. obrt. zbornice g. Iv. Kregarju, g. Iv. Šlefetu in vsi častiti duhovščini la ninogobrojno udeležbo pri pogrebu ter vsem darovalcem prekrasnih vencev. Prav prisrčno se zahvaljujem č. g. Luki Smolnikarju za ginljiv, v srce segajoč govor ob odprtem grobu predrage rajnke in sploh vsem, ki so mi kakorkoli lajšali bridko bolest in izkazali pokojnici zadnjo čast. Vsem in vsakemu posebej: Rog plačaj 1 Ljubljana, dne 13. oktobra 1910. Josip Manfredo, žalujoči soprog. i 7. zjutr. | 740-1 10 1 si. jvzh. - megla 00 | 2. pop j 739 0 22 0 sr. jzah. del. jasno Srednia včerajšnja temp. 13 1° norm 11 1' Temeljito se poučuje igranje t_ _ -JA 3018 II d L S i It, Naslov v upravništvu. us English lessons. Dalmatinova ulica 7, II. nadstr. 3023 Zahvala. 3030 Kurzî efektov in menjic. dne; 12. oktobra 1910. Skupna 4<>/0 kenv. renta, maj—no- vember ........... 9315 Skupna 4% konv. renta, januvar —julij........... 9315 Skupna 4-2°,'0 papirna renta, februar—avgust ........ 9(500 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 9697 Avstrijska zlata renta ..... 11545 Avstrijska kronska renta 4o/0 . . 9310 Avstrijska investic. renta 3 1/2°/o • 8310 Ogrska zlata renta 40/0 .... 11150 Ogrska kronska renta 4°/0 . . . 9180 Ogrska investicijska rentn 3 V3 % 8081 Delnice avstrijsko-ogrske banke 1867 Kreditne delnice....... 66670 London vista........ 24052'/3 Nemški drž. bankovci za 100 mark 11757 V; 20 mark.......... 2350 20 frankov......... 1910 Italijanski bankovci...... 9475 Rublji........... 2541/4 Dobro ohranjen, še malo rabljen 3022 mr harmonij m se proda pri orgamistu v Št. Jerneju na Dolenjskem. Trgovci, pozor! Proda se iz proste roke skoraj nova 50't a «HI m A ver velika msa v zelo dobrem stanu, v kateri je prav dobro idoča trgovina z mešanim blagom in prodajalniška oprava. Oddaljena je 5 min. od tovarne v Vevčah, v kateri se nahaja čez 800 delavcev in delavk, in 3 minute od farne cerkve pri Dcv. Mar. v Polju. V hiši so 3 kuhinje, 3 sobe, velika klet, jedilna shramba, velika prodajalna in veliko skladišče, okoli hiše je velik vrt in njiva, Natančni pogoji se izvedo pri g. Jožefu Hromcu, kovaču v Vevčah štev. 5, pošta Dev. Mar. v Polju. z vso opravo in koncesijo, tudi za knjigoveznico se iz proste roke pod ugodnimi pogoji proda ali tudi v najem da; ponudbe sprejemata gg. R. Umek v Brežicah in H. Stanzer v Krškem. Le resnim kompe-tentom so vse informacije na razpolago. Ob smrti našega ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, tasta, brata, svaka in strica, gospoda Ivana Tostija gostilničarja v Ljubljani, izkazalo se nam je toliko sočutja, da se nam ni mogoče zahvaliti vsakemu posebej, vsled česar izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvaijujemo si. Tovarni sodavice In mineralnili voda, Zadrugi gostilničarjev in kavarnnrjev, Dež. zvezi gost. zadrug, Boln. blagajni gostilničarjev in kavar-narjev ter nje pomočniškemu odboru, Mestni občini ljubljanski in drugim darovalcem prekrasnih vencev, kakor tudi vsem posameznikom, ki so v tolikem številu izkazali zadnjo čast blagemu pokojniku. Konečno bodi izrečena zahvala tudi veleč, gospodu dr. Rusu za zdravniško pomoč v času dolge bolezni, kakor tudi gg. zdravnikom dež. bolnice in č. usmiljenim sestram za lajšanje trpljenja in skrbno postrežbo pokojniku. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1910. Rodbina Tosti. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani. St. 45Ú0 1910. Ljubljana, dne 12. oktobra 1910. azgias. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za oddajo škart in odpadkov konkurenčno razpravo. Ponudbe za to oddajo morajo se najkasneje 3031 do 2. novembra 1.1., 12. ure dopoldne c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani vposlati. Popolna vsebina razglasa, kateri sc tuuradno lahko vpogleda, nahaja se v uradni „Laibaclier Zeitung". Svilnato blago bar in ni, p/iši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, šerpe, daniski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozarnentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri. dna trgovina P. jV(agdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 3012 iSl$3 $ Ah i II. OU 1 1 aPj f.t'iî I i :y T n- TiK 4. .~"r " • " T ~ - '.-y-• . j»s BrHjantTpo »¡rti..c„¡. Ljubljana Me* tai irg m srebrnine kastna tOVarn.a ur vrvici. ŽuJOsKiv« M Slovensko gledališče. Neznanka. (La femme X . . .) Monsieur spodi radi zakonolomstva madame od hiše. Njen bébé postane čez dvajset let odvetnik, monsieur višji državni pravnik. Madame se klati dvajset let po Ameriki, nazadnje ustreli svojega ljubimca, sodišče jo prime, monsieur jo sodi, bébé zagovarja, porotniki oproste, kap jo usmrti; neposredno pred smrtjo ji monsieur odpusti, bébé objame kot mater, žensko občinstvo si briše solze, moška publika pa hiti brzo domov, ker jo je sram, da se je tesarsko delo tehnike ponujalo za produkt umetnosti. Srčna hvala ravnateljstvu za ponesrečeno izbiro igre! Hvaležnost mu je dokazalo tudi občinstvo, ker so lože bile prazne, parter slabo zaseden in je še po dijaškem stojišču pihal veter. Bisson je spisal kot prvo svojo dramo »La femme X . . . .« Psihologije ni v njej ne trohice, samo rafinirana tehnika in konstruirani efekti! Bisson kot humorist in satirik tudi ni najbolje kvalificiran za resno dramo. Vse osebe so teatralne figure, ki govore samo z jezikom, a so brez duše! Kaj pomeni tretje dejanje, ki je docela nepotrebno za celo igro, res ne vem; najbrž nima druge naloge, kot. da podaljša celo predstavo za dvajset minut. Igrala se je drama povprečno dobro, mestoma celo prav dobro. Madame X. Jacqueline (Danilova) je paradna vloga, ki zahteva mnogo tehničnega znanja in psihološkega študija, da napravi nepsihološko pisateljevo figuro verjetno. Danilovi se je oboje posrečilo. Prvo mogoče še bolj kot drugo. Scene affaire (četrto dejanje) je igrala vseskozi do zadnje podrobnosti izdelano, posamezne afekte je učinkujoče stopnjevala in nikdar zašla v maniro. Njen krik ob imenovanju sina Ray-monda je pretresel vse živce. Smrt bi si želel bolj izrazito brez predolge neme igre. Njena obleka v prvem dejanju in maska v drugem in četrtem dejanju je bila vzorna. — Fleuriot (Ve-rovšek) je ugajal, bil je v tretjem dejanju brezdvomno najboljši. V začetku igre je prehode preostro pointiral in ustvaril s tem skoke v karakterizaciji vloge in v modulaciji glasu. Izvrsten je pa bil v pri7voru z Noëlom. Sicer pa Fleuriotova vloga ni »dobra« in »lepa«, ker je pasivna. — V Noëlu je ustvaril Danilo tip ciničnega, a obenem solzavo — dobro — srečnega bogatega Francoza dosledno v igri in maski. — Ray-mund (Nučič) ni imel velike vloge; motil nas je njegov vedno in vedno ponavljajoči se »e, e, e«, katerega ne rabi v zadregi, da ne bi znal vloge — za štu-diranje je Nučič prvi — ampak za ka-rakterizacijo duševne borbe in za stopnjevanje razburjenja. Tega naj se odvadi, ker ni ne estetično, ne naravno, ampak samo teatralno-patetičnol — Dr. Chesnel (Grom) sicer ni vzbujal tistega zaupanja v svojem nastopu, kot bi ga moral imeti zdravnik, vendar mu prezremo rade volje to, ker je še začetnik in domačin, ki ima resno voljo in ki bo z vztrajnostjo čez čas lahko po-raben domač igravec. — Isto velja o Viktorju (Pečku). Preveč še agira in v govoru hlasta. Tudi on je še začetnik, a kaže veselje! V karakterizacijo cele igre pa ni pisatelj uvel samo vlačugar-stva, verolomstva, prerokovanja iz kart., morfija, absinta, opiuma, etra, cigaret, revolverja., kratko ostriženih las, porotne obravnave; uvel je poleg elegantnih oseb tudi docela ramponirane in deformirane postave kot potepuhov Laroque (Šimaček), Périssarda (Povhe) in Mérivel (Bohuslav). Bohuslav je bil vzoren v igri in maski, njegov tip bi ne bil velikomestnemu gledališču v ne-čast; Povhe si ni izenačil teina in bo-rovke in je zašel v sodnijski sceni sko-ro v klovnstvo, katerega je sicer vajen iz operet, kar pa v drami ni umestno; Šimaček pa je bil dober v igri in maski, tako da rade volje priznamo njegovo resno voljo in napredek. — Druge vloge so bile epizodne. — Scenični aparat dekoracije je bil zadovoljiv. Porotniki so bili zopet mladi fantje od 16 do 20 let, brez mask in šminke. Zadnji naš opomin ni izdal, samo Rasberger si je napravil masko, vsi drugi so bili kot •odrasli možje-porotniki — golobradi mladeniči. Tako ravnanje s komparze-rijo jemlje gledališču ves resni značaj in ga ponižuje na stopnjo diletantizma. Če se komparzerija ne zna sama obleči in šminkati, in če stane zanjo najeti brivec preveč, naj temu odpomore šola in pa v prvi vrsti režija. O. O. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! sivo in rdeče IÜ fe; Priporoča tovarna Ljubljana 1661 m- Vsakovrstne obleke, površniki, suknje, deška oblačila. Lastni izdelki! Velikanska zaloga blaga za izdelovanje oblek po meri. Strogo solidne, stalne cene. Telefon štev. 291. 2514 Odvetniška pisarna dr. Frana Brnčiča in dr. Mateja Pretnerja v Trstu, Via Nuova 13/11. sprejme izurjenega steno grafa veščega slovensko - nemške stenografije. — Strojepisci in oni, ki so vešči italijanske stenografije, imajo prednost. Nastop 1. novembra 1910. . 3001 (3) y¿ZZ7£ZJ¿ZZ7¿l ZaSčitna znamka „Sidro" Lînlmcnt. Capslc! comp. ladomesteh n Sira-Pain-Expeler o t- je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče In odvodno mazilo pri prehlajenju itd.; cenu SO v., K 1'40 in K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z naSo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Ricliterjeva lekarna pri „zlatem levu" v Pragi. Ellzabetna cesta - tev. 5 nova. Íí aezsez^v__^...ijkuscz^ se odda za november-termin, obstoječe iz 5 sob z vsemi pritiklinami in porabo vrta v II. nadstropju, Bleiweisova cesta štev. la, Natančnejše se poizve pri hišniku ali lastniku istotam. 2910 Na prodaj je Ifsak lahko dobi tako iz mesta, kakor j: dežele zlatnino kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd. na obroke pri zlatarju L Mecchiet v Ljubljani, naspr. glavne pošte. Cene zmerne. Postrežba točna. 1717 » Poljanska cesta št. 8. hišni posestnici istotam. Natančneje pri 2992 Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, čino (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in sc ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100— 1 3003 (3) Elegantno stanovanj e na Miklošičevi cesti št. 24, (Slovenski trg št. 2) I. nadstropje, obstoječe iz 4 do 5 sob, elegantne kopalne sobe, obilnimi pritiklinami, električno napeljavo, se octda v najem s 1. novembrom 1.1. Pojasnila v odvetniški pisarni dr. Krl-sperja istotam. Oiuharica želi stopiti v kako župnišče, vešča popolnoma vsemu gospodinjstvu. Naslov pove uprava »Slovenca". 3016 3 I. presuševalec Ljubljana Stari trg št. 19 kupuje mlade prešiče in mlade bike ter plačuje zanje najvišje cene. — Dopisnica zadostuje. 2985 Dobro idoCa 2933 2 kovačija na Spodnjem Štajerskem, ležeča ob državni cesti, v prometnem kraju, se da radi družinskih razmer takoj D najem, eventuelno tudi proda. Pogoji zelo ugodni. Več se poizve v restavraciji pri „Leon" o LJubljani. Tri žlice & 9 železnatega vina lekarja Piccolija ▼ Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K. Išče se za dobro hišo 3021 za prodajalno v mestu, v starosti 25—35 let, ki bi bila zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Stanovanje in hrana prosta. Plača primerna po dogovoru. Gospodičina, ki je sposobna opravljati ženska gospodinjska opravila, posebno v kuhinji, ima prednost. Natančnejša pojasnila daje posredovalnica Flux, Ljubljana, Gosposka ul. Nastop takoj. IßlsU: Ljubljana, Pred skotilo 19 priporoča po znano nizkih cenah obleke za jesen in zimo najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. ni pri nakupu blaga za moške obleke v trgovini R.MlklanC, Ljnbljana. Stritarjeva ulica 5 o veliki zalogi sukna in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. pripravna za delavnice ali skladišča, se oddasta s 1. novembrom. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Košenina, Kolodvorska 2942 ulica št. 6. i ■ «■■■■■■■■■■■■■■■■■a 11 a g■