*tf»J* ©a bfcfobra 1947 , tedn* - Od 1. januar-Ja |958 kot poltednik — Od ' januarja 1960 trikrat te-^ko, in sicer ob pone-jkih» sredah in sobotah Ha SILO SOCIALISTIČNE ZVEZ KRANJ — SREDA, DNE 21. AVGUSTA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 97 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni i in odgovorni urednik Gregor Kocijan E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORE. NJSKO Sedmo srečanje predsednikov đveh prijateljskih dežel Tito °b 13* Uri *e Predsednik SFRJ JosiP Br°z jjji na letališču v Beogradu sprejel predsed- vičaiulinistrskega sveta ZSSR Nikito Sergeje-a **ruščova 20 •"tretar rv V„ »vgusta — rrvi »Unistrslc SZ in Predsednik ** MlkiT?3 8veta Sovjetske zve-8C0V ,:TA SERGEJEVIC HRU- "o, jia„, * soprogo Nino Petrov-°b 13, ružine in spremstvom ^S^/ reaktlvnlm letalom *a letaluxd0potov 10 tov«.!:? >>B*ograd« v Surčlnu dopotoval i Beograd. ***** SFR TlT0kretar HruSčeva sprejeli Jugoslavije in ZK.T JOSIP t«r in partijski f»ova vi°Yar» Hru 'o. in * v «a«o državo tiHu ——na povabijo nied *a Je bil izročil tovarjš V Sovfp", ?ec«nbr.sklm bivanjem vCi,h - .tem"c»'...P?čltnic v Jugoslaviji ski premiei 1,0 » Slo'--- "aS,h rePubHk vključ Ko ,e 5n Pol uPo nekaj manj kot tri taI° Pri«iem poletu Posebno le-t0variš Nt V Surčinu m se Je vfatlhi s Ser8eJevič pojavil pri 8alve/^°. toPovi izstreliii častne toVarij •j.-.eta^u Je prvi pristopil PriSrjno "o s soprogo in se je *0l*l h„.P,ozdravil s predsedni- avgusta — Prvi ditelji — podpredsednikom republike Rankovičem, predsednikom zvezne skupščine Kardeljem, predsednikom ZIS Stamboličem, predsednikom ZO SZDL Kolišev-skim, predsednikom CS ZSJ Vuk-manovićem in drugimi, nato pa je predsednik Tito predstavil gostu osebnosti, dodeljene kot častno spremstvo med obiskom v naši republiki; na čelu spremstva bo tovariš Rankovič.' Po odigranju državnih himen Sovjetske zveze in Jugoslavije sta tovariša Hruščov in Tito pregledala častni bataljon. Nato je predsednik Tito svoje goste javno prisrčno pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje v Jugoslaviji. Za lep sprejem se je zahvalil prvi sekretar CK KP ZS N. S. Hruščov, ki je hkrati prenesel pozdrave sovjetskega ljudstva našim ljudem in zaželel SFR Jugoslaviji in njenemu vodstvu mnogo nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma. lalvUu" ,s s°Progo Jovanko ,."rl8Ji drža Tovariš Hruščov Je do- *1 *ve*l. i„ bo preživel *kal več*-0«..SOvtetski premier venlj0. Tj »" &0v in n)egovo soje n° Petrovno. N. S. Hru-!!avil Č1a tovarišu Titu pred- la ^lane svojega spremstva Hi Ad"ekretarJa CK KP S2 j„ popova, člana CK ™ Kaj povedo podatki o polletnem izvozu Zaosemodstotkovpodplanom *a mZ> sekretarja mosk Jegor,? nega kom:— J-^ete * ter člana CK KP SZ ltela v»_?ke*a oblastnega ko k _ m", Železarna Jesenice je polletni plan izvoza pre- ■*WEnega komiteja Nikoli koračila za tri odstotke teva ter v' s^kratarja leningrajske- i» Ja V_ni, 8a oma Tolstlkova. h sov- v Moški- tU~di ve,eP°s,anik ?iePotemmstvu tovariša NviSji^J. v.lsoki gost pozdravil 11 Jugoslovanskimi vo- Tita 42&mjem primorskih in gorenjskih ^I^r---—- ^žičani z orožjem l^magancev ^od^p---________ *n4 0 Kokrškega odreda je prevzel bivši ko--?^Janko Prezelj - Stane "1 ij ^Ž8ošam in dalje proti Cešnjici. Nenadoma strel, dva, ni V prvem polletju so Izvozniki iz našega okraja izvozili za 23,9 milijarde dinarjev oziroma za 24,6 milijona dolarjev svojih izdelkov. Polletni izvozi tako predstavlja 58 odstotkov lanskoletne izvozne realizacije — aH 42 odstotkov predvidenega letošnjega izvoza. V prvem polletju v merilu okraja torej nismo dosegli povprečne matematične dinamike, saj v tem obdobju kasnimo z izvozom za osem odstotkov. Pač pa so predvidevanja za prihodnje mesece ugodnejša! Crna metalurgija oziroma Železarna Jesenice je v prvih šestih mesecih dosegla že 53 odstotkov letnega plana. Polletno obveznost je torej prekoračila za tri odstotke, saj je bil letos povprečni mesečni izvoz za 41 odstotkov nad lanskoletnim povprečjem. Železarna Jesenice je namreč zaradi neugodnih cen za vlečno žico na italijanskem trgu znižala izvoz v Italijo in se preusmerila na etiopski trg. Z ostalimi gorenjskimi izvozniki pa je takole. Slabo izpolnitev planske obveznosti opazimo pri Verigi Lesce, kjer je na izpad izvoza vplival odpoklic vijačnega blaga ter pomanjkanje žice in nadomestnih strojnih delov iz uvoza. V škofjeloški Jelovici v prvem polletju še niso realizirali vseh sklenjenih pogodb za izvoz mon- °boroženih borcev iz Nemilj se pomika proti zgodo- e*nHcl tra^ezov — pravi boj. šele recitacije, govori in ples U|nlri »bojno kri« v vzdušju partizanskega mitinga. Zarnišljajo organizatorji Kokrškega odreda prvi dan tažnih hišic. Pomanjkanje furnirja in kartonske embalaže je hromilo izvoz tudi v MLIP češnjica. V tekstilni panogi se je v juliju povečal izvoz bombažnih tka- Nadaljevanje na 2. strani 1 Julijski maloobmejni promet med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo Precej več prehodov kot lani Podatki o maloobmejnih prehodih v juliju, ki smo jih te dni dobili na obmejnih poverjeništvih na Jezerskem vrhu in Ljubelju ter na oddelku za notranje zadeve jeseniške občinske skupščine, kažejo, da prebivavcl maloobmejnih pasov tako v naši državi kot v Avstriji in Italiji vse bolj koristijo možnost tridnevnega obiska oziroma bivanja v sosednji državi. Medtem ko so na Ljubelju julija zaradi slabih komunikacijskih zvez (gradnje nove ceste) zabeležili nekaj manj tovrstnih prehodov kot v tem času lani, pa je na Jezerskem vrhu maloobmejni promet porastel za skoraj 40 odstotkov, na podkorenjskem prehodu pa tudi za več kot 15 odstotkov. Julija je na Jezerskem vrhu z maloobmejnimi dovolilnicami prestopilo mejo 160 avstrijskih državljanov, medtem ko so v obratni smeri zabeležili 163 prestopov (slaba cesta prek Ljubelja). Naših državljanov je ta čas odšlo v Avstrijo 195. Za primer naj navedemo, da je lani julija k nam prek obmejnega prehoda prišlo 106 Avstrijcev, Avstrijo pa je z dovolilnicami obiskalo 145 naših občanov. Delno je k takemu povečanju maloobmejnega prometa pripisati tudi na novo asfaltirano cesto na Jezersko, še več pa tudi pričakujejo prehodov, ko bodo asfaltirali tudi Jezerske serpentine. Prek Ljubelja je z dovolilnicami v juliju odšlo 234 naših državljanov, medtem ko je Avstrijcev prišlo k narn 87. Zaradi ugodne menjave se je sicer malobmejni promet tujcev povečal, vendar je skupni promet kljub temu za 25 odstotkov manjši kot lani v tem Rekonstrukcija gorenjske železniške proge Zadrega na kranjski postaji Rekonstrukcija in elektrifikaci-1 tedaj bi morali zgraditi močan ja gorenjske železniške proge, ki podporni zid, ki bi veljal kakih 30 je praktično že v teku, zahteva tudi razširitev in drugačno ureditev železniških postaj. Velike težave zaradi tesnega prostora nastajajo tudi na kranjski postaji. Tu je bila zagata že vsa zadnja leta. Pred dnevi so razpravljali o tako imenovanem industrijskem tiru za Iskro, Planiko, Odpad, Kurivo in druga podjetja, ki so že ali pa se bodo preselila na južno stran železniške postaje, in bi bile koristniki tega tira. Načrti za rekonstrukcijo in elektrifikacijo z milijonov dinarjev. Tretjino, kot je predvideno, bi prispevala železnica, ostali dve tretjini pa naj bi zagotovili interesenti. O zadevi bodo razpravljali samoupravni organi zainteresiranih podjetij. — M. času. Zanimivo je tudi, da se za« radi slabe ceste kar 28 avstrijskih državljanov ni vrnilo v domovino preko tega prelaza, ampak so prestopili mejo na Jezerskem vrhu oziroma Podkorenu. Tudi ostali tuji turisti raje poiščejo drugo pot, ko se vračajo z dopustov, saj nam obmejna statistika pove, da na Ljubelju pride k nam vsak dan povprečno 300 vozil, medtem ko se jih vrne povprečno le 150 do 200. Na Podkorenskem sedlu je bil julijski maloobmejni promet z naše strani 2383 oseb, z avstrijske pa 2138; od tega naših z vlakom 1276, Avstrijcev pa 1060. Tudi maloobmejni promet z Italijo smo (tako kaže statistika z obmejnega prehoda v Ratečah) z naše strani bolje izkoristili, saj je julija odšlo tja 1796 naših državljanov, italijanskih pa je prišlo nam 1630. — J. 2. Nadaljnja krepitev prijateljskih odnosov Pred nedavnim so bili predstavniki družbeno političnega življenja tržiške komune na obisku v Borovljah, kamor so jih povabili predstavniki tamkajšnjega socialističnega gibanja. Tamkajšnji gostitelji so se v razgovorih s predsednikom tržiške občinske skupščine, predsednikom občinskega odbora SZDL in predsednikom ObSS zanimali predvsem za našo novo ustavo; zlasti še, kako se ta naša velika pridobitev konkretno uresničuje v življenju; oziroma če občani že čutijo kakšne spremembe. Prav tako so se predstavniki iz Borovelj zelo zanimali, kako delajo naše občinske skupščine in kako je z našo šolsko reformo. Mnogo vprašanj so postavili tudi v zvezi z našim sistemom uprav* ljanja v šolstvu. Ob omenjenem obisku v Borovljah je tržiški občinski sindikalni svet prvič navezal stike s tamkajšnjimi sindikati. — P. Morje in „plače »V tovarni je nastala prava ra-buka!« Tako je dejal eden izmed čla- vsemi signalnimi in varnostnimi nov kolektiva tovarne Planika v napravami zahtevajo ves prostor I Kranju, ko smo govorili o dogod med hribom in tovarno Iskro. Ce bi hoteli imeti še industrijski tir, kih v njihovem kolektivu v zadnjem času. Delavci so imeli prav, % Pr'red" Prot* Cerknem, kjer se bodo 8. septembra ude-l>rj ^Hemk'n srečanja primorskih in gorenjskih partizanov "Ho 'obni a rske . Qva.)setletnici velikih revoluconarnh dogodkov na Slllef a i943 m Gorenjskem ob razpadu fašističnih okupacijskih V 8 Dribiiz0dred' kot Predvidevajo, bo prišel na srečanje v Cerk-*VvrVe'n b n° 200 "deleženci,. ki bodo sestavljali tri bataljone. >* *R0jat^''Onu bodo v glavnem preživeli borci NOV, člani pt>đ V drugem bataljonu bodo mladinci predvojaške ^° f,ani tV.0dstvom nekdanjih borcev, v tretjem bataljonu pa p esn°vzgojnih in drugih organizacij — taborniki, šole, ^itvrležencirtrna in drUgL n«de'V Cerkn ega in tretjega bataljona bodo prišli na prire-Do},^0' 8. Sen° 2 vozili v soboto, 7. septembra, zvečer ali pa v v 0(* ?e v ^'bra, zjutraj. Le drugi bataljon bo šel na pravi ■Hk-^Jih m^tek' septembra. Ta predstavlja tudi osrednji del tUdiH,raVak na to Prireditev. Kot prvi dan pohoda bodo %T*pripr ■«r i tudi v a \ ^'o n i aru«em dnevu šli iz Cešnjice čez Farji potok, ^ Cm,- C, Gorenjsko vojno področje, in naprej pod Blego-■ flaw. 11 kal. — - ..... ,K .j, - 2atem pa skozi znano partizansko vas Novake ^ aaja s 1 dru-i dan so predvidena presenečenja z zasedami v VerJetn0*S°Vražnikom M. so delavci tega podjetja uredili del tega cestišča, ostalo pa bodo do konca letošnjega leta da so se razburjali. Več časa so se, kot vsako leto, pripravljali na dopuste in potem — na vsem lepem so jih iz uprave pridržali. Prišlo je do živih razprav na delavskem svetu in do ostrih kritik v ekonomskih enotah. Nazadnje se je vse lepo pomirilo, kajti večina je bila za to, da se dopusti odložijo, da se jim trenutno odrečejo. To je bil na videz nepomemben dogodek v tem podjetju. Morda pa je bilo podobnih primerov več tudi drugod. Gre pa za važno stvar — stvar naših pravic in dopustov in še za važnejšo stvar —> za naše ekonomske interese, za naše dohodke. V Planiki so delavci odložili kolektivne dopuste ob konkretnih številkah njihovih dohodkov. Velika naročila za ugoden izvoz so dobili prav v mesecu juliju, ko bi morali kolektivno na dopuste. Ce bi se tem naročilom odrekli in šli na dopuste, bi se hkrati odrekli lepim dohodkom in, kar je za njihovo perspektivo zelo važno, odrekli bi se tudi važnemu kupcu v inozemstvu. To pa je za kolektiv velikega pomena. In prav v tem tehtanju med morjem z dopusti to lastnimi interesi izraženimi ▼ tisočakih, prav tu je večina ■prisluhnila zahtevam proizvodnje ln temu prilagodila dopuste. To pa je važen prelom v našem samoupravnem sistemu, kjer na raznih konkretnih primerih dostikrat prihajamo do ugotovitve, da nam niti zakoni in pravice ničesar ne morejo nuditi, če za to sami nc ustvarjamo materialne osnove. Podobne so bile tudi razprave na samoupravnih organih v to- Nadaljevanje 2 na 2. ttra ni TE DNI PO SVETU • HRUŠČOV V BEOGRADU Včeraj ob 13. uri .te prispel na oddih v Jugoslavijo predsednik ministrskega sveta SZ in prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Nikita Sergejevič Hruščov s soprogo Nino in ostalimi člani spremstva. Na letališču v Beogradu so ga sprejeli predsednik Tito s soprogo in najvišjimi državnimi voditelji. Hruščov bo ostal nekaj dni na oddihu v Jugoslaviji. • KENNAN SE ZAVZEMA ZA NORMALNE TRGOVINSKE ODNOSE Z JUGOSLAVIJO Bivši ameriški veleposlanik v Jugoslaviji George Kcnnan se je izjavil za obnovitev klavzule o največjih ugodnostnih v trgoviiv ski izmenjavi med ZDA in Jugoslavijo. • PREDSEDNIK KENNEDT BO GOVORIL V ZN New York Times navaja mnenje zunanjega ministrstva, da bo Kennedv govoril ob otvoritvi Generalne skupščine ZN o zunanjepolitičnih problemih. Ameriški politični krogi tudi govorijo, da bi utegnilo priti do sestanka Kennedvja, Hruščova in Macmil-lana v stekleni palači. • NAPAD NA NEHRUJA Opozicijske stranke v indijskem ppoahjertl domu iso zahtevale, da Nklmi odstopi in da razpiše nove volitve, Če na volitvah nobena M ranka ne bi dobila večina, naj bi sestavili koalicijsko vlado. • KOLERA V JUŽNI AZIJI Siam, Burma, Filipini, Hong Kcng, Malaja, Slngapur in For-moza so na spisku držav Jugovzhodne Azije, kjer so v avgustu mesecu zaznamovali več obolenj za kolero. • GLADOVNA STAVKA V Saigonu se je začela množična gladovna stavka iz protesta zaradi verskih preganjanj v Južnem Vietnamu. • KATASTROFA JAPONSKEGA PARNIKA Veliko letal in čolnov preiskuje morje okrog Nahe, kjer se je potopil japonski parnlk z 230 potniki. Ladja se je potopila zaradi hudega neurja. Do sedaj so potegnili iz morja 38 potnikov In članov posadke ter trupla 9 potnikov. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki NESREČE TRČENJE INOZEMSKIH VOZNIKOV V nedeljo ob 14.43 sta na cesti II. reda pri vasi Nomenj pri Bohinju trčila osebna avtomobila 6976-TT-75 (voznik francoski državljan Michel Sciama) in 858-BG-13, ki ga je upravljal prav-tako francoski državljan Charles Niddam. Sciama je vozil proti Bledu, Niddam pa nasproti. Ker je bila cesta spolzka in ker sta na ovinku vozila /. neprimerno hitrostjo sta trčila. Materialna ško--'i znaša okoli 200.000 dinarjev, n dtem ko je telesno poškodo--a,' samo Niddam. POŽAR ZARADI STRELE *' nedeljo ob 19.15 je nastal po-.,r na kozolcu last posestnika Antona Zupana iz Zasipa pri Bledu 47. V kozolcu je bilo 2 voza rži, 2 vola ovsa, 6 voz detelje, 2 voza otave in en voz Strniša. Požar jc nastal, ker je v kozolec udarila strela. Požar so mejili krajevni gasivci. Materialna škoda je ocenjena na okoli 502.000 dinarjev. NESREČA V GORAH V nedeljo ob 18.40 je Gorska reševalna služba iz Mojstrane ob* vestila, da se je na Pragu pod Kredarico v Julijskih Alpah ponesrečila Jelina Krasnik (1928) iz Ljubljane. Pomoč so ji nudili člani GRS iz Mojstrane, ki so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico, vendar je zaradi težkih telesnih poškod (zlom hrbtenice, lobanje in pretres možganov) med prevozom umrla. Ljudje in dogodki • Liudie hi 4q*& V ruski zgodovini je bilo že pravi ruski možakar, Ukrajinec hiter In vsestranski. Pod vodstvom komunizem, ko za kaj takega nI- mal na vnukovskeni leta , mnogo velikih in slavnih imen. po narodnosti in značilen ruski Hruščova in na njegovo pobudo so smo imeli pogojev. Ce komunizem soljske potnike. utelj. ^ Velika in prostrana dežela jc rq- značaj po navadah, govoru in de- spremenili način upravljanja v In- razglašamo takrat, ko imamo na Hruščov je bil *udi v°.a\z obrodila tudi velike ljudi in globoko- janjih, živahen v razgovoru in iz- dustrijl, kmetijstvu in v gradbeni- primer samo ene hlače za deset Je Sovjetsko zvezo sPraV' b'0 pred umne mislece. Vsak zgodovinski viren v dvotipih, ki jih »stresa kot štvu. Rezultati smelih sprememb ljudi in moramo te hlače deliti na ča osamljenosti. Dolgo i . deset delov, bodo vsi hodili brez njim nihče ni stopil OS tovati. lilo* \7~i ..I....,..! ,.:„„_ !____1J lir« TJfurč^nv 1C ZaCPl ".J pregled velikih ruskih osebnosti, vsaj kar se tiče državnikov in po iz rokava«, je prišlo na ruskem ne- so se začeli kmalu kazati z zbolj-bu do hitre in po oktobrski revo- sevanjem delovnih pogojev sovjet- zsoden človek lltičnih voditeljev, pa ne more luciji najlepše razvedritve. Na skih delavcev In z zboljšanjem spregledati, da je rasel med ru- dveh partijskih kongresih je Ni- življenjskih razmer. Ruski človek skim žitom tudi plevel. Prav zara- kita Hruščov na novo preoral le- svojih gradov več ni gradil samo di težke pozabe »črnih dni« ruske ninske brazde, ki so ležale neob- v oblakih, temveč mu je nepresta- polpreteklostl, se nam zdi oseb- delane in zanemarjene kot precej ni napredek vrnil zaupanje in per- nost Nlkite Sergejeviča Hruščova, obdelovalnih površin v žitnlcah na spektivo v bodočnost, še bolj je k| je včeraj prišel na obisk v Ju- vzhodu. Novt smer, ki jo je z taks- zavihal rokave in delati je začel s goslavljo, zopet tako širokogrud- no vnemo in zavzetost jo ubral Niki- takšno vnemo kot redkokje na no ruska in velikopotezna. ta Hruščov, je povsem spremenila svetu. V teh dneh je Hruščov go- V zadnjem desetletju, ko jc na lice osvjetske dežele. Razvoj naj- voril: »Nekoč so bili pri nas Ijud- čelo sovjetske politične misli stopil večje socialistične dežele je postal je, ki so razglašali blagostanje in hlač. Vsi skupaj bodo sicer imeli Ijo. Hurščov jc priza^ hlače. Mi smo proti takšnemu ne- Svojo ogromno voljo mi ^ oblečenemu komunizmu. To bi bi- nost je namenil obvaro ^ ji lo pačenje velikih idej.« in preprečevanju vojne. ^ t u » [ x , , - ^ . »"di tja, kjer je bilo nal»°,J koV8l Izhajajoč iz taksnih stvarnih raz- Na u Ameriki jc oWS*ilnii mer, dobro obveščen o zastojih v kaIlfornIJske kmete in » z %,,). preteklosti, je Hruščov razglasil večkrat spri zaradi raz11* VA>* svoje večkrat ponovljeno geslo: moVanju, sprejemal je s|aV* j« »Delo, delo in samo delo«. Samo 8trlj1( katera hibridna x£tf>r prizadeto in pridno delo vseh dr- boljša, ruska ali avstrijsk* žavljanov lahko Sovjetsko zvezo jai & s čevljem po 8ov0™,£ & spravi med najbolj razvite dežele odni v stekleni palači, sl£0gaje na svetu. Pridno rusko delo je že je in šalil z Macmillanorn, ^ rodilo sadove. Ni jih treba pose- na vnukovskeni leta11. doVpite0 bej naštevati: prodor v vesolje, ne- v ruski kučmi, delal je """J^efc1 sluten razvoj tehnike in znanosti, razorožitvi in polževern Hruščov je bil ob takšnih velikih pogajanj, povsod pa Je,£ oVjh pH" bitkah vedno zraven: priganjal In če zaslediti rdečo nit nj« ^ji spodbujal je kolhoznike na novo- zadevanj: mir. Zaradi ys^ obdelanih zemljiščih, se prepiral napravil govorijo R^"^ du$o, z arhitekti in umetniki in spreje- ima Hruščov pravo rus* Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki •Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • l/fudje in^S Izvoz zadovoljuje KRANJ — Družbeni plan občine Kranj predvideva, da bodo industrijska podjetja letos izvozila za 4,727.300 dolarjev izdelkov. V 7 mesecih letos so dosegla ta plan z 58,1 odstotka (2,746.075 dolarjev). Izvoz v razdobju januar—julij je v primerjavi z istim razdobjem lani za 65,3 odstotka višji. Podjetje Standard je z izvozom v preteklem mesecu že preseglo letni plan s 75,5 odstotka, do konca leta pa bodo presežek — kot kaže — še zvišali. Oljarica Britof je. letni plan izvoza že presegla za 40,3 odstotka in prav tako namerava do konca leta še precej izvoziti. Tovarna IBI je letni plan izvoza dosegla s 93,3 odstotka. Svoj izvoz je usmerila predvsem v države 7, močno valuto. Tekstilindus v juliju sicer ni izvozil večjih ko- Prava pot socialnega zavarova V drugi ,polovici lanskega leta so se odloČili družbeno politična organi občin Jesenice in Radovljica za komunalno skupnost socialnega zavarovanja delavcev na območju obeh občin. S tem so se strinjali tudi. delegati, izvoljeni v organizacijskih enotah, ki so izvolili skupščino socialnega zavarovanja. Na pogostih zasedanjih je skupščina obravnavala važna in aktualna vprašanja, ki jih postavlja zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Med drugim je sprejela pravilnik o zdravstvenem varstvu zavarovancev, potrdila finančni plan sklada za varstvo, sprejela povračilo za pogrebnine, opremo za Gorenjska traktorista v Kočevju V počastitev 20. obletnice »KOČEVSKEGA ZBORA SLOVENSKIH ODPOSLANCEV« se bo pojutrišnjem v Kočevju začel »VII. FESTIVAL KMETIJSKEGA IN GOZDARSKEGA STROJNIŠTVA«, ki bo trajal tri dni. V okviru te pomembne prireditve bodo tekmovali tudi traktoristi v oranju in spretnostni vožnji, razen tega pa tudi v preizkušnji znanja — teorije o kmetijskem strojništvu. Vsak okraj bodo zastopale trt tričlanske ekipe, dve starejših in ena ekipa mlajših traktoristov. Ekipa traktoristov ljubljanskega okraja je bila izbrana na okrajnem tekmovanju 7. julija na Pšatl. Na tem tekmovanju je osvojil med petdesetimi prvo mesto bivši prvak kranjskega okraja in lanskoletni republički prvak JANKO KRANJC, traktorist pri KZ Radovljica. Tako bo radovljiški traktorist nastopil v prvi ekipi ljubljanskega okraja in branil lanskoletni uspeh. Jutri pa bo z njim odpotoval v Kočevje tudi njegov delovni tovariš TONE GRACNAR, ki Je bil na nedavnem okrajnem prvenstvu sedmi, ki bo tekmoval v drugi ekipi starejših traktoristov. otroka, potne si roške zavarovancev in sklep o višini prispevka gospodarskim organizacijam z;1 izplačilo nadomestil đo 30 dni bolezenske odsotnosti z. delav' Izvolili so tudi odbore za organizacijsko finančna vprašanja, zdravstveno varstvo in rehabilitacijo invalidov. Pri radovljiški podružnici so ustanovili svet zavarovancev. Nadalje je bil potrjen poslovnik skupščine, sprejet program dela komunalne skupnosti, program dela Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Jesenice in sklep o osnovnem in dodatnem prispevku za sklad zdravstvenega zavarovanja ter določena režijska stopnja za poslovanje komunalnega zavoda. V zvezi s problemi invalidskega zavarovanja so bili sprejeti zaključki, ki obvezujejo službo pri KZSZ Jesenice za ažurno reševanje teh problemov, upravni odbor pa je reševal aktualna vprašanja. Sestajali so se tudi zavarovanci, ki so imeli po dva aktiva na Jesenicah in v Radovljici. Na sestankih so predstavniki samouprave in zavoda socialnega zavarovanja tolmačili sistem financiranja socialnega zavarovanja in problematiko sklada za zdravstveno zavarovanje. — U. licin svojih izdelkov, toda po žc sklenjenih pogodbah bo podjetje že v avgustu izvozilo 250.000 m-blaga. Kombinat Planika je v juliju izvozil 28.903 parov obutve in to v Zahodno Nemčijo, švedsko in SSSR; tako je plan izvoza dosegel s 87,2 odstotka. Po sedaj zaključenih izvoznih pogodbah bo podjetje predvideni plan izvoza znul,-n)o preseglo. Tovarna Sava ima zaključenih pogodb za 248.366 dolarjev (predvsem Zah. Nemčija). Izvoz bi podjetje lahko še povečalo z nakupom dodatnih preš za potniške pnevmatike, ker je zanimanje kupcev v Zah. Nemčiji za nekatere dimenzije'potniških pnevmatik zelo veliko. Nekoliko slabše' dosega plan izvoza Lesna industrija Kranj, ker kupci pravočasno ne prevzemajo pripravljenih zalog. Kljub temu pa podjetje računa, da bo plan izvoza izpolnjen. Iskra ima nekaj težay, ker kupci telefonskih central ne dobijo uvoznega dovoljenja. 1/. teh podatkov je razvidno, da planske naloge izvoza v kranjski občini lepo potekajo in ni nevarnosti, da plan ne bi bil dosežen. Omenimo naj še, da so podjetja v 7 mesecih letošnjega leta dosegla 60,6 odstotka plana količinske proizvodnje, čeprav so imela nekatera podjetja v juliju nižjo realizacijo kot v prejšnjih mesecih, kar je spričo redkih letnih dopustov razumljivo. \ a d a 1 j e v a n j e s 1, stran; t Za osem odstotkov pod planom nin podjetja Tekstilindus Kranj, ki jc z izvozom večjih količin v Irak precej izenačil razmerje med državami s čvrsto valuto in ostalimi klirinškimi področji. V podjetju IBI Kranj pa je še vedno problematična oskrba s kvalitetnim bombažem in ustreznimi barvami. Z določenimi problemi so se srečali tudi naši čevljarji. Tovarni obutve PEKO Tfižič je oviral izvoz nekvaliteten material in uvoz predmetov z liste restriktivnega dovoljenja. PLANIKA Kranj pa ni mogla odpremiti pošiljk v dogovorjenem roku zaradi nepravočasne dobave, pomanjkanja in nekvalitetnih surovin. — P. 2 Morje in »plače« varni šešir v škofji Loki. šlo je za pomoč Skopju. Zedinili so se, da prispevajo dva delovna dneva. Toda kako? »Hočemo več delati, nočemo manjše plače!« so bile zahteve delavcev. In odrekli so se 2 dni od dopustov. Se pravi — približno isti izid kot v Planiki — svojim interesentom so prilagodili dopuste. V tovarni LTH, prav tako v škofji Loki, so bili na dnevnem redu tudi dopusti. Mnogi delavci so se jim z razumevanjem odrekli, da bi si tako zagotovili nezmanjšane dohodke. Vendar so to še °si^V meri. Podatki pa vCti(Z0 do^ jo, da v glavnem še ^Z^od^ ljujejo zmanjšanje P 0w; zaradi dopustov. Vna ^ £ ju smo od februarja nw ^ soko prekoračevali ptm^jfi vodnje v primerjavi * ^ mesečnim povprečjem, > y 17, 16, 14 in 18 odstotKov pj> ]t cu juniju. V mesecu j ^ prav zaradi dopustov "\-t»IJu izvodnje po *tem P°t0W* zdrknil navzdol za 1* " aV.gusfu Kot vse kaže pa tud* L^nih \ ni moč pričakovati P°7iun*^ boljšanj, vsaj če **L»»J zraven prispevek za pj f samo zaradi dopustov. 0 ff velika škoda za nase spodarstvo in za naše ne interese. olo, ^ Razne ankete so že pj* ^oj* na naši trenutni stop"jUve*^ in standarda večina « . podpovprečnimi osebnm 0p ki ob letnih dopustih ^onihn veliko o morju, o V j0 i podobno, marveč o « .ih vilnih opravilih, kl zato P » opravljali v tem'. čaSUdoPust< ^ večini delovnih ljudi '" bI«isP pomenijo razvedrilo m 0j no življenje, marveč ffl, sV0J^ KrStoĆTear^Aj so delavci odložih^ resi stopajo vse bolj v ^ in temu prilagajajo j , ugodnosti. To pa je v*jC. J* če so v tem vi Proizvodnja in V prvem polletju ugodno JESENICE — Razen železarne sta na Jesenicah še Mesarsko podjetje in Lesno galanterijski obrat, ki svoje izdelke izvažata. V prvem polletju so vsa tri podjetja presegla plan izvoza, železarna Jesenice, ki je plasirala svoje izdelke v države vseh kontinentov razen v Avstralijo, je dosegla v prvem polletju 53,2 odstotka letnega plana. Izvoz je bil usmerjen v glavnem na področje čvrste valute. Neugodno pa je vplivalo vprašanje ne- kvalitetne kartonske ambalaže, ki ga bo skušalo rešiti podjetje z ustreznimi kartoni iz uvozne lepenke, pri čemer bo pritegnilo k sodelovanju Center za ambalažo v Ljubljani. Mesarsko podjetje je v prvem polletju plan izvoza občutno preseglo, in to predvsem pri izvozu žive živine zaradi ugodnejših cen. Letni plan izvoza je doseglo v prvem polletju 94,9 odstotka. Tudi pri I.esno galanterijskem obratu Vreme VREMENSKA SLIKA Nov val atlantskih frontalnih motenj je zajel zahodne Alpe in bo danes prešel Slovenijo. Za njim pa se gradi greben visokega zračnega pritiska, tako da bo to poslabšanje vremena pri. nas le prehodnega značaja. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes bo precej oblačno vreme, vmes bodo padavine deloma kot plohe, proti večeru pa se bo vreme izboljšalo. Nekoliko hladneje bo. Izgledi za četrtek: precej sončno in čez dan topleje. • STANJE VREMENA V TOREK OB 13. URI t$$CE — pretežno oblačno, 20 stopinj Celzija, zračni pritisk J013 milibarov, pritisk nada; JEZERSKO — zmerno oblačno^ in vetrovno, 18 stopinj; PLANICA — pretežno jasno, 19 stopinj Celzija; TRIGLAV-KRRDAR1CA — deloma oblačno in \vln>vno, temperatura S Stopinj Celzija. je potekal izvor o^L plan izvoza so doseg« J' t sf ki in plasirali celoten i V. izdelkov na tržišče V** W Še letos z žičnic« na Crni žičnica od Prihfrgr>$ vrha, ki jo je pncW\»L m J za prevoz na delo J !!LE™ It! AVGUSTA vm Iz naših komun Jamstvo za dober uspeh Reorganizacija servisov škofjeloške stanovanjske skupnosti Skofja Loka — Danes, ob 18. uri bo seja stanovanjske skupnosti, na kateri bodo razpravljali o 4obno za svoj 10. krajevni praznik savca VaVn°l L'ubnega, Otoč, Po-24 in m Praproč bodo v soboto, PitttnV redcIjo- 25- u m- desetič V soho*1 SV0J krajevni praznik. sPomin ?.2večer se bodo zbrali k niku naJ,'-uSVeeanosti Prf SP°me" dograHii- za svobodo, ki so ga 20-letni"1 Pred dvema 1 ker nektarjev. Vendar pa bo to število kaj kmalu zasta- le to lr'm? kmetijskimi ekonomskimi enotami kmetijske r,'k''zno ■vS°.^J'ca Je največji obrat v Poljčah, ki trenutno meri > v*LSe obrat nenehno povečuje. Njegova povr H sVloDu ' *er arondacija kmetijskih zemljišč zel ^be»a Vseh »f»r«i;;j!x ^u^t p^iiA^t, tiM! ršina je sleherni °Pu vvl ar°naaci.)a KmenisKtn zemijisc zelo hitro poteka. ,**a s r.VSe^. Zem'Jišč ima obrat v Poljčah tudi plantažni nasad 'an p°vršino sedem hektarjev in 31 hektarjev sadovnjaka — M deta letijsko proizvodnjo na teh površinah .pa skrbi 0kx.^et0Šn*ieiOVn' kolektiv (v sezoni še nekaj sezonskih delavcev). d^Uno Ja buda in dolga zima je naredila našemu kmetijstvu „^Bod J«. °do. Ponekod so jesenski posevki popolnoma pozebli o Cc*a Po" 16 7*ma P°se'ana zita bolj aH manj zredčila, kar se teTi na*/1* ^di na hektarskem donosu. Poglejmo, kaj pravijo j Uto, n-!?etiJskem obratu v Poljčah. *J devet °ma lansko lesen smo Posejali s pšenico 24 hektar- —-it sejemo predvsem zaradi katerim Imamo na našem sneg je namreč pri nas ležal n£ v*nd?»- *e Pustl'a določene posledice tudi na naših posev jjj et hektarjev z ržjo. Rrž namreč sejemo predvsem zaradi L r*tlT 1° uporabi i amo za nastilj " tof,m'""n rta -n^tam ft J16 T?eJ težav. Huda zima - *Vki varf 2°atno manj kakor pa na privatnih njivah. Da so j^-^U gnftf_Jako prezimili, se moramo zahvaliti predvsem osnov »ftio ^Ju In dognojevanju, ki je bilo oboje zelo izdatno. j)?Il0Jevaiiai?re* pred P°zeDO rešili prav na ta nailn- da smo j^llll ^ Se «a 60 centimetrov debelo snežno odejo. S tem smo Do*« Cn*e 8neEa za dober teden, kar se v takšnem primeru vJf^ltl tudl z izdatnim gnojenjem nismo mogli popolnoma fcov^^la?kl donos ž,t- kI se tako g,b,*e " ii^in s ?l so na obratu v Poljčah posadili ^°landiJlromPiriem. To J .ln katerega pridelek cenijo na 200 centov na hektar. Vm ^iti 11 hekt,POsledlc hude zime. "te bi' teh ne bilo, bi Imeli tudi med 25 do 30 centov. tudi osem hektarjev Pirjem. To je semenski krompir, ki so ga uvozili v Pa ip ♦ , - • °žif kmpf zel° rana sorta jn rorna j» • *-m obratu v Poljčah so razen travnikov imeli •ter hekf,lrnai° 27 hektarov silažne koruze, 20 hektarov hicerne v živini°V krm"c mešanice. Krmo je pač treba preskrbeti, 'lio* enUtnftV,edo v pol|čah povedati tole: olj!; °«krbui ,niaiT»o 200 krav molznic, z mlekom pa razen Radov-Uo»*tu Uved tudi t:ri,8e kraje. *e dve leti imamo na našem ^nik! "eno strojno molžo, s kvaliteto mleka naših krav pa so WCePr»v 2? Zadovoljni. tloift *l>re«inn!*lno trenutno le 200 krav molznic, pa naši hlevi Hc ^*kar °krog 400 glav živine. Toda na to tudi ne bo treba p*diur,hodn!' 8ia^ Predvidevamo, da bomo takšno število krav molz-tlv, 1 le j^r,e 'eto tudi imeli. Na splošno pa bomo *a našem obratu ho ,^una^Ve Molznice — simentalske pasme. V bližnji perspek- Sti h» ZaV da bo v na^ih h,cvlh že 600 «lav i!vtae- Seveda pa U. * takšno povečanje zgraditi tudi nove hlevske zmogljl- >n0 Pa imamo z nastiljem, ki ga delno nadomeščamo x % lt^n dtem ko krme ne bo primanjkovalo. Dq?!11 k'meta^,Smo že ,ik prcd Jesensko setvijo. Na kmetijskem 2 ž't 7adruge Radovljica predvidevajo, da bodo tokrat t dok0n*Uricami približno 30 hektarjev površin, čeprav plan nrCj no sprejet. M L * P^"avedcnih podatkov je mogoče povzeti, da bodo na ■ Pni- °bč:n tlJtli ,!iK'uh <(1 na'prej posebno skrbeli za razvoj živinoreje POtlr in >|;avna kmetijska panoga na področju cele radovljiške bel - 'a razvoj katere e^jikr^li. blatu v P0ljcal, - p. Za so doslej in bodo tudi v prihodnje še Pal le pozornosti pa nedvomno velja tudi kmetij- pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in poslovniku. Dosedaj servisi niso imeli poslovnikov, pravilniki o delitvi OD pa so bili pomanjkljivi. Pogovor s tajnikom stanovanjske skupnosti Antonom Kržišnikom se je nanašal prav na to. »Škofjeloška stanovanjska skupnost Je imela vrsto drobnih servisov — (kemična čistilnica ln barvarna, pralnica, krojaški in šiviljski servis, čevljarski servis, gospodinjski biro, mizarski, steklarski, vodovodno-instalaterskl in kleparski servis, elektro, zidarski, pleskarski in pečarski servis), ki so spričo razdrobljenosti in maloštevilne kadrovske zasedbe le težko opravljali usluge. To Je bilo do maja takrat pa smo že začeli razpravljati o reorganizaciji servisov. Tako sta zdaj v okviru škofjeloške stanovanjske skupnosti dva servisa: servis za pomoč gospodinjstvu in servis za vzdrževanje zgradb. Prvi servis obsega kemično čistilnico z barvarno, pralnico, krojaški in šiviljski ter čevljarski servis in gospodinjski biro, medtem ko so vsi ostali servisi združeni v servis za vzdrževanje zgradb. Pri tem velja zapisati, da so vsi dosedanji samostojni servisi poslovne enote omenjenih.« Kako je reorganizacija vplivala na poslovanje servisov glede strank? »Za servis za vzdrževanje zgradb že sprejemamo naročila — ne glede na katero poslovno enoto — zaenkrat še v pečarskem servisu. Zamišljeno pa je, da bo skupni sprejemni center tega servisa in delavnice v Blaževi ulici. Poslovne enote servisa za pomoč gospodinjstvu pa sprejemajo naročila za usluge vsaka zase.« Kaj pa organi upravljanja? »Doslej je imela stanovanjska skupnost svet in izvršni odbor, tako da je bil delovni kolektiv pri svojem odločanju, skoraj malo zapostavljen, da ne rečemo celo okrnjen. V novem poslovniku (o katerem bodo drevi razpravljali), kakor tudi v kasnejšem statutu krajevne skupnosti pa je predvideno, da bo imel vsak servis še svoj upravni odbor, ki bo odločal o poslovanju, o pomembnejših problemih pa tudi kolektiv tega ali onega servisa.« Kako bo s finančnim poslovanjem? »Računovodska služba bo skupna, vendar za vsako enoto posebej: vsake tri mesece pa bomo obračunavali rezultate posameznih PE. Kar zadeva sklade naj dodam, da so bili ti doslej skupni, sedaj pa se bodo vodili ločeno za vsako enoto. S sprejetim poslovnikom bo tudi zagotovljeno, da se bodo sredstva ene enote lahko uporabila za drugo, vendar jih bo dolžna enota morala vrniti.« Kolikšna je bila vnovčena realizacija, recimo v prvem poleltju? »S 30 milijoni dinarji smo zabeležili 50.9 odstotno realizacijo letnega plana.« Kaj pa načrti za prihodnost? »Drobnih želja in načrtov je kar precej. Naj jih naštejem. Razmišljamo o frizersko-brivskem salonu s pedikerjem, čimprej bo treba rešiti vprašanje otroško-vzgojnih varstvenih ustanov, dalje jasli, otroškega Igrišča, pogrebnega zavoda ali službe. Vse to bo seveda terjalo nemalo razprav predvsem glede sredstev, medtem ko je potreba po tem očitna. Glede sredstev naj dodam: letos nismo prejeli še nobenih dotacij.« Stane Skrabar Turistično društvo Poljane nad škofjo Loko Je pripravilo za uprizoritev »Visoške kronike« in »Cvetja v jeseni« v okviru škofjeloških poletnih prireditev dva originalna lesoreza Ive šuhica, in sicer Rojstno hišo Ivana Tavčarja in Tavčarjev portret. Lesorez je izdelan v velikosti razglednice. Vsak lesorez — razglednica Je v posebnem ovitku. Ive Sublc Je vsak lesorez tudi podpisal. Cena Je prav minimalna, skupaj z ovitkom 100 din, kar je za original vsekakor malo In dosegljivo prav vsakemu ljubitelju umetnosti In lepih razglednic. Ta korak Turističnega društva v Poljanah In pa slikarja Ive Sublca je vzor, ki bi ga bilo vredno posnemati! Slika: Ive Sublc — Dr. Ivan Tavčar — (lesorez 1951) Iz dejavnosti gradbenega podjetja Bohinj Predvsem gradnja turističnih objektov Gradbeno podjetje v Bohinju je v minulem obdobju prevzelo vrsto pomembnih gradenj turi-rističnega značaja. Najpomembnejša objekta sta gradnja žičnice na Vogel in hotela na tej 1530 metrov visoki planinski točki. Pri gradbenem podjetju v Bohinjski Bistrici so povedali, da so z napredovanjem del pri gradnji obeh važnih objektov kar zadovoljni. Doslej so že postavili spodnjo in zgornjo postajo in vmesne stebre, gradijo 2 lesenjači za gostišče in vlečnico od zgornje postaje naprej na Orlove glave. V kratkem bodo zaključili dela na spodnji postaji žičnice, tako da bo podjetje Metalna iz Maribora lahko pričelo napeljevati pogonski mehanizem z vlečno in nosilno žico ter gondolama. Celot- j na dolžina žičnice bo 1300 me-' trov, višinska razlika 980 metrov, strmina pa je 34 odstotna. Pričakujejo, da bo ta pomembni turistični objekt zgrajen do dneva republike, Hotel na Voglu, ki so mu že zabetonirali temelje, na bo po predvidevanjih zgrajen do avgusta 1965. leta. V kratkem bo pričelo podjetje graditi v Stari Fužini nov lovsko-turistični objekt. Glavna gradbena dela bodo opravili še letos, do prihodnje sezone pa bo že izročen svojemu namenu. V Stari Fužini bodo na temeljih obstoječega zadružnega objekta zgradili moderno trgovino. Nov sodoben trgovinski lokal je v tem delu j Bohinja nujno potreben zavoljo ' naglo rastočena turističnega pro-, meta in zaradi potreb domačinov. | Prihodnjo pomlad bodo novo trgovino že lahko odprli. Za potrebe turizma je podjetje zadelo tudi 7. gradnjo več turističnih weekend hišic. Sedem so jih pred nedavnim dogradili, pri ostalih pa je gradnja nekoliko zastala zavoljo nujnejših opravil. Večje gradnje bodo v kratkem pričeli tudi pri mladinskem domu pod Voglom. Pred dnevi so zaključili z deli pri gradnji upravno stanovanjskega poslopja Elektrodi rovnica. Prav v kratkem bodo dogradili zabojarno pri Lesnoindustrijskem obratu Tomaž Godec. Se do zime bo podjetje adaptiralo klavnico v Bistrici v sodo- Proučevali so Bohinj Ljudje poznajo Bohinj predvsem po naravnih lepotah. Malokomu pa pride na mise.1, da je Bohinj zanimiv tudi v znanstvenem pogledu. Zato ga poznajo tudi ljudje onstran naših meja. adnji čas se je v Bohinju mudila narodopisna ekspedicija iz Nottinghama v Angliji. Ekspedicijo je tvorilo 8 članov in je obšla skoraj vse hiše v Stari Fužini, Srednji vasi in Cešnjici — to so namreč tri zanimive stare vasice v Bohinju. Znanstveniki so le nadaljevali začeto delo iz preteklega leta. Udeleženci ekspedicije bodo kopije opravljenega dela noslali na ljubljansko univerzo. Skupina jc Bohinjcem zelo hvaležna za njihovo pomoč, saj se zaveda, da bi svojega dela brez pomoči domačinov ne mogla opraviti. ben objekt z vsemi hladilnimi in čistilnimi napravami. Z obnovitvenimi deli bodo precej tudi povečali kapaciteto klavnice. Razen naštetih gradenj pa opravlja gradbeno podjetje tudi druga dela. Pred nedavnim so v Bohinju ustanovili komunplnj servis, ki se ukvarja predvsem l deli komunalnega značaja ter z manjšimi potrebnimi ppravili, j. n. Turisti in šah V SD Radovljica so v letošniih poletnih mesecih zabele/ili zanimiv pojav: zlasti ob deževnih dnevih in v večernih urah prihajajo v klub turisti, ki se mudijo V tem mirnem gorenjskem mestecu. Med njimi je največ mladine. V goste pa je zahajal tudi zelo kvaliteten nemški igralec iz Hamburga. Člani društva so razen tega odigrali ogromno partij s turisti na kopališču, ob Sončevem bajerju in drugod. Pojav bi kazalo povsod na Gorenjskem nazljivo proučiti. Nekateri turisti so izrazili željo, da bi med bivanjem v Radovljici igrali na kategorniških turnirjih. Mnogi so se udeleževali prijateljskih brzoturnirjev. S skromnimi finančnimi sredstvi bi se zelo verjetno dalo v vsakem večjem turističnem kraju poskrbeti tudi za šahovsko rekreacijo turistov. Organizirali bi simultanke, odprta prvenstva in podobno. Številni ljubitelji šaha bi si tak kraj gotovo ohranili v lepem spominu, to pa bi bil pomemben prispevek k dvigu našega turizma. — V. N. Številnim kamping prostorom na Gorenjskem se je nedavno tega pridružil tudi tisti v Zaki, kjer je — kljub temu, da še ni povsem urejen; manjkajo namreč še vse sanitarne naprave, ki so v gradnji — vsak dan več turistov Iz obeh dolin # SEČNA AKCIJA — Poio čall smo žc o odločitvi preM vavcev Godešiča, da si bodo t prostovoljnim delom in s pri spcvkl zgradili potrošniški cen ter In klubske prostore. V ts namen so vri kinetie (23*. n zen eneija prispevali c-';rU krovitelj Je bila bivša G Blegaš, ki je tudi prisf.- 'a dobršen del sredstev. Slavrj-ranemu delu je sledila prosta > bava — veselica. Pri tem i'v| omenimo, da so namenili ti dobiček za izgradnjo las! n a strelišča za malokalibrs!š > i viško. Le-to naj bi bilo dokončano predvidoma v enem mesecu; na nJem bo tudi meddružinsko tekmovanje v počastitev jubileja gorenjevašldh strelcev. # SVETLEJŠE IN PROSTORNEJŠE — V minulem tednu je bila na Mestnem trgu 41. v Škofji Loki odprta prenovljena poslovalnica »Peko«, kar smo že zabeležili s toto-vestjo. Dopolnimo pa naj, da so dela po načrtih inž. arh. Zale Kemperle izvajali delavci škofjeloškega SGP Tehnik. Vrednost teh del in opreme ic suče okrog 4 milijonov. Pry-dajavci, predvsem pa kupci so v novem lokalu bolj zadovoljni, saj je svetlejši in prostorne j ii. # ZBIRANJE POMOC] 7\ SKOPJE — Razen tega da jc KO SZDL Skofja Loka že takoj v prvih'dneh po potresu v Skopju prispeval 100.0C.) dinarjev, »o začeli z zbiranjem pro-stovoljnih prispevkov rm:d i-sebniml obrtniki In i kv;>> ■ >• cl. Doslej so že zbrali fn nakazali 78.000 dinarjev. Akcija, kot smo zvedeti, se traja. Iz naših komun Uredili bodo knjižnico in klubski prostor Voklo — Lansko jesen in minulo zimo bo prebivavci Voklcga, pretežno s prostovoljnim delom, obnovili svoj kulturni dom. Zunanjost doma,, kakor tudi dvorana sta že urejeni, ostala sta le še dva spodnja prostora, namenjena za klubski prostor oziroma za knjižnico. Sedaj se pripravljajo, da bodo končali še ta dva prostora. Toda treba bo precej sredstev, da bo klub tako opremljen, kakor si želijo, prav tako pa tudi knjižnica. Nekaj sredstev jim je obljubil tudi občinski odbor SZDL Kranj. Pričakujejo, da bodo tudi ta dva prostora usposobili do jeseni. — R. Vsi razen enega Voklo — Osnovna organizacija RK v Voklem pri Kranju je v ponedeljek zaključila t individualno akcijo za pomoč ponesrečenemu prebivavstvu Skopja. V vasi, ki ima 93 hiš (precej je tudi delavskih, ki so svoj prispevek že dali v podjetjih in zavodih) so zbrali v denarju in materialu za 104.240 dinarjev vrednosti. Od denarja je bil najmanjši prispevek 200 dinarjev (stara ženica), največji pa 4000 dinarjev. Krompirja pa je en posestnik dal kar 1500 kilogramov. Zanimivo je, da so razen nekega večjega posestnika k skupnemu znesku prispevali prav vsi t. j. sleherna hiša. Tako ie izostala samo ena kmečka hiša. Vaščanom je bilo žal, da se v akciio niso vključili prav vsi. Toda tudi pri takih in podobnih akcijah se najdejo izjeme (!). Razen že omenjenega zneska pa je organizacija -pridobila tudi 8 prostovoljnih krvodajavcev. — R. Slabo vreme motilo prireditev JEZERSKO — Turistični in gostinski delavci na Jezerskem so za minulo nedeljo pripravili veliko prireditev »Ovčarski bal« pri planšarskem jezeru na Jezerskem. Lepo pripravljeno prireditev pa je žal motilo slabo vreme. Po neurju se jc sicer zbralo precej ljudi, vendar vsega sporeda prireditelji niso mogli izvesti, zato bodo, kot smo izvedeli, celotno prireditev ponovili ob bolj ugodnem vremenu. — R. Večkrat na teden posebni avtobusi z Bleda pripeljejo v Kropo večje skupine tujih turistov, ki se razen za ogled tega tipičnega gorenjskega kraja še najbolj zanimajo za umetno kovaške izdelke, ki jih lahko tudi kupijo v posebej za to urejeni prodajalni podjetja UKO Tokrat o krajevnih skupnostih TRŽIČ, 21. avgusta — Danes dopoldne se bo sestal na svoji seji Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Tržič. Najpomembnejša točka seje bo nedvomno prav razprava o problematiki v zvezi s krajevnimi skupnostmi. Tovrstni material bo občinski odbor SZDL skupno z zaključki današnje seje izvršnega odbora posredoval občinski skupščini, ki ga bo prav tako obravnavala predvidoma na svoji prvi prihodnji seji. Med vsemi družbenimi in ekonomskimi procesi se pri nas zlasti zadnje čase zelo hitro razvija in utrjuje krajevna samouprava —• to neposredno upravljanje pri zadovoljevanju skupnih potreb občanov na določenem območju. Občani na svojih zborih skupno v soglasju z občinsko skupščino ustanavljajo v naseljih ali delih naselij samoupravne mehanizme krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti pa morajo načelno predstavljati geografsko, urbanistično in gospodarsko celoto. Na občinskem odboru SZDL v Nove - toda uspešne oblike dela Tržiški klub gospodarstvenikov sredi aktualnih gospodarskih dogajanj Verjetno je tržiški klub gospodarstvenikov eden izmed redkih klubov, ki Je s svojimi oblikami dela dejansko posegel v središče aktualnih gospodarskih dogajanj v komuni in se njegovo delo ni osiromašilo le zgolj na organizacijo predavanj o bolj ali manj splošnih gospodarskih problemih. Slednjo ugotovitev potrjujejo nove oblike dela tržiškega kluba gospodarstvenikov, še bolj pa uspehi, ki so jih s temi oblikami že dosegli — ali pa jih šele upravičeno pričakujejo. Kaj je torej pokrcnil tržiški klub gospodarstvenikov? Opustil je misel na organizacijo že skoraj klasičnih (ali starokopitnih) predavanj in se odločil za nekaj skoraj povsem novega. Primer: Trenutno je v delovnih organizacijah zelo aktualna izdelava perspektivnega plana. Klub gospodarstvenikov zato v določenem podjetju organizira razgovor oziroma posvet, o tem vprašanju. Predstavnik podjetja obrazloži na tettl posvetu delovne metode izdelave oziroma" sam perspektivni plan delovne orpanizaciie. — Glavnemu referatu sledijo še ko- Ob Savi Dolinki f> V martinarni Železarne Jesenice so ukinili poizkusim obratovanje na štiri izmene, ker rezultati niso bili zadovoljivi. Namesto predvidene višje proizvodnje, so izdelali v poizkusnem obratovanju 628 ton manj jekla. Izpad proizvodnje je nastal zaradi poslabšanja kvalitete sintermagnesi-ta, nepredvidenih remontov in zaradi prehoda na štiri izmene. Ker v prvih 18 dneh poiz-kusnega obratovanja ni bilo izpada, menijo, da sta bila glavni vzrok nazadovanja v proizvodnji jekla slabši sinter-magnesit in močna fluktuacija, delni pa pomanjkanje delovne in proizvodne discipline. Anketa, ki so jo izvedli po poizkusnem obratovanju na štiri izmene, ki je bila v maju, juniju in juliju, je predvsem pokazala neenotno mnenje članov kolektiva glede obratovanja na tri, oziroma na štiri izmene. # V jeseniških gostinskih obratih je letošnje leto rekordno število tujih gostov, in Jesenice prihajajo kot turistično izhodiščna točka vedno bolj do veljave. V hotelu Pošta so pritegnili in zadržali letos stalne skupine tujih gostov. Največ, in to od 100 do 200 je Švedov, ki potujejo na Jadran, dosti pa tudi Angležev, ki odhajajo največ na Vršič in v Bovec. Hotel je v lastni menjalnici zamenjal letos nad 200 odstotkov več denarja kot lani. Poleg hotela Pošta je posvetilo letos veliko pozornost reklami tudi trgov'sko-go-stinsko podjetje Gorenjka. Tako je v gostišču Dalmacija vedno več tujcev, ki se vračajo z Jadrana. Tudi tujske sobe, s katerimi razpolagajo Jesenice z okolico (Planina pod Golico in Potoki), so bile vso sezono zasedene z največ tujimi in le delno domačimi gosti. t) V gostinskem šolskem centru na Jesenicah bo podjetje »Šinger« iz Ljubljane uvedlo tudi s prihodniim šolskim letom tečaj za krojenje in šivanje. Ker je vladalo V minulem letu izredno zanimanje za te tečaje, pričakujejo, da bo tudi na tokratni razpis dovolj velik odziv. — U. referati ostalih podjetij. Na podlagi teh referatov in razprav, ki referatom sledijo, izdelajo splošne zaključke in načela, ki naj jim pomagajo pri nadaljnjem delu za izdelavo sedemletnega razvoja podjetij, če bo potreba, bo klub gospodarstvenikov tako posvetovanje organiziral še čez določen čas, in na tem posvetu bodo pregledali dosedanje delo, skušali bodo rešiti morebitne nejasnosti in sprejeti smernice za nadaljnje delo. Neposredno z organizacijo posvetov o perspektivnem planu, na katerih bodo obravnavali vsa industrijska podjetja v občini, se bo tržiški klub gospodarstvenikov lotil na enak način tudi priprav za uvedbo skrajšanega delovnega časa. V tržlškem klubu gospodarstvenikov pravzaprav menijo, da bi morale biti te razprave sestavni del priprav za izdelavo sedemletnega plana, ker je prav v perspektivnem načrtu treba objektivno prikazati stvaren napredek, ki ustvarja možnosti za uvedbo skrajšanega delovnega časa. Kot zelo uspešna se je pravkar omenjena oblika dela tržiškega kluba gospodarstvenikov pokazala tudi pri nedavno organiziranem posvetu o stanovanjski izgradnji z lastno udeležbo. Na posvetu, ki je bil v BPT, so udeleženci ugotovili, da je sistem stanovanjske izgradnje z lastno udeležbo sprejemljiv in da je to najboljša pot k reševanju tudi v tržiški komuni perečega stanovanjskega problema. S sedanjimi zelo uspešnimi delovnimi metodami bo tržiški klub gospodarstvenikov obravnaval tudi izdelavo statutov delovnih organizacij. Tako postaja tržiški klub gospodarstvenikov res mesto, kjer se stekajo in koordinirajo najrazličnejša mišljenja, predlogi in izkušnje splošne in specifične gospodarske proble- matike tržiške komune. Obenem je to tudi mesto, kjer se izobli-kavajo najustreznejše smernice razvoja, ki so sprejemljive tako za družbo kakor za posameznika. Vso problematiko namreč klub gospodarstvenikov obrav- nava tudi v tesnem sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami, zato nedvomno ni pretirana ugotovitev, da klub s sedanjim konceptom dela odigrava pomembno vlogo pri gospodarskem življenju komune. Posuto v, ki jih klub organizira, še vsi prizadeti radi udeležujejo, ker jim je to pomoč pri nadaljnjem delu. — P. Tržiču menilo, da se proces t°* miranja in krepitve krajevni" skupnosti ne sme prepustiti » hijl, temveč da je tudi na tem P£ dročju potrebno določeno usmerjevalno delo. Zato so tudi po*"*" nili prve korake — današnja rasprava na seji izvršnega odbora na seji občinske skupščine P£ hodnji teden naj bi bil edenJJJ med prispevkov k nadaljnjem" delu na tem nadvse pomembnem področju. — P. : mi Ali že veste... * ...da 2,19 odstotka celotne«* družbenega proizvoda ljubi jan* ga okraja ustvari tržiška obf^j Po udeležbi v celotnem okraji*^ družbenem proizvodu se tatko žiška občina uvršča na 14- 10 med 26 občinami našega okraja. ... da ima tržiško planinsko društvo v svojih postojankah na ^ cah, v Domu pod Storžičem in ^ koči na Dobrči skupno 17 50 65 ležišči. 'Razen tega imajo tri postojanke tudi skupna ležišč* za 86 oseb. Največje zmoglji*09 ima Dom pod Storžičem, ...da na tržiški avtobusni P°\ j inft dO W staji prodajo dnevno oa ^ avtobusnih vozovnic. Seveda V* število prodanih vozovnic V° j vih zelo različno, mnogi V° pa si jih kupijo kar v avtobu ...da tržiška občina »pos^J 3,3 odstotka vseh zaposleni ljubljanskem okraju. .... m^Km- Trgovsko podjetje »Agraria« urejuje v Radovljici ličen paviljon za prodajo sadja. Ce b°^0,° tudi z izbiro sadja tako zadovoljni kot so s paviljonom že med njegovo gradnjo, pote«" Agraria napravila res koristen korak Za izboljšanje obrtnih nslug Na ljubeljskem obmejnem prehodu je te dni manj prometa kot običajno. Vzrok za to Je slaba cesta zaradi izgradnje nove. Medtem ko z avstrijske strani tu vsak dan zabeležijo okrog 300 prehodov, se turisti vračajo v domovino po drugih poteh, saj je prehodov v nasprotno smer vsak dan le 150 do 200 KRANJ — Svet za delo občinske skupščine Kranj je na svoji seji .obširno obravnaval teze za republiški zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov. Na že izdelane teze je imel svet več pripomb, soglasen pa je bil s tem, da novi predvideni zakon omogoča sprostitev v zasebnem sektorju obrtništva. Taka sprostitev pa zahteva tudi pravilno izvajanje obdavčitve družbenega in zasebnega sektorja obrtništva. Sprejeli so sklep, naj se zaradi tega svet za obrt in svet za finance čimprej sestaneta na skupno sejo, da sprejmeta ustrezne sklepe glede pravilnega izvajanja davčne politike. K tem republiškim tezam bodo dali pripombe in jih priporočili tudi sveti ostalih občinskih in okrajnih skupščin, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bp novi zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov omogočil uspešen razvoj obrti. Svetu je bil predložen tudi perspektivni plan Elektrotehničnega podjetja. Po tem programu naj bi se podjetje razvilo v močno centralno podjetje, ki naj bi izvrševalo vse elektrotehnične storitve za vso Gorenjsko. Opravljalo naj bi predvsem storitve za široko potrošnjo, v nadaljnjem razvoju pa naj bi pričelo postopoma opravljati tudi storitve za podjetja. Svet je predloženi perspektivni program potrdil. Dalje je svet obširno obravnaval tudi delo in program Zavoda — Invalidske delavnice Kranj. Zavod dela v težkih pogojih, razen tega pa je še precej nezaposlenih, invalidov in dela manj zmožnih oseb, ki čakajo na zaposlitev. Ugotovili so, da so Zavodu potrebni novi prostori, zato bo treba izdelati načrte in poiskati primerno lokacijo. Potrebno pa bo razširiti tudi trgovski lokal Mojca in opremiti servisno čevljarsko delavnico in uslužnostno delavnico za izdelovanje oblek po meri. — R. Pokopališče , ; v Stražišču nima V* mernega P*osiot* STRA2ISCE - Staro *~%10r šče v Stražišču v KrMl^*iJg| vojem mesta prešlo ▼ ^^eli^* ter strnjenega naselja. Po ^ -J. __wl ob d**1 Si, edoi ^iih cestah ter v neposre^^ ni stanovanjskih W°k°V'k^r ^ prostorov, športnih ot>J* ;n u*f javnih in kulturno-prosvetn^ ^ nov. Navedeni objekti 50 ^0 (fi ni od pokopališča komaj ^ metrov. Po predpisin w ^tf0y eno m* ti oddaljeni najmanj w Spričo razvoja tega del« *» je naraslo število P°;°V°£ okrog 80 letno. SedajJ« WJ le za nekaj grobov. P°^es0e f že sedaj prenatrpano, y vrji ti so preozke, ze enih fo. „ sploh ni, pokopališče Pa ostorovg ma osnovnih sanitarni v p£,lr>c Prostora za obdukcije P° nima, prav tako tudi ne d13, ostor *jveh Ul>c' pro ih V veže. Ima le pro... ,,e„ ~ vendar Ježi na križišču l « tako da močno ovira ja _ ^ Pokopališče nima "^J^en^J iev za razširitev. ** ni* jev za raz:- teTWdarskih vzrokov^ pališče neprimerno^ ■ fc. c na^> pokopavanje, ^^^u, p° V"1 tem temeljito razniisi ^ opu mestu napraviti stili 0» Tarodni kope pa opravljati** pokopališču na Pl*"101' me ( 5*» *> AVGUSTA 1963 mali oglasi • mali oglasi Prodam «vo£r? prodam skorai nov slov v 1 StroJ »Regina«. Na-oglasncm oddelku 3113 10 ^5°, prodam dobro ohranjena av^u °' Poizve se v trafiki ^BoS,Sni postai' Kranj vsa-^Poldne 3061 Al*elaaS ? tednov stare pujske. ca Mcž"arc, Selo 22, žirovni- asiov v oglasnem oddelku bi a ve 3119 Rogovo kolo. ostalo ^'idelk^6' kitare' strune ltd* DljA *e tovarne glasbil MELO- «1 GAUNgeS ~ d0bUe V trgOVi* Do tn NTERIJA, Prešernova 14 »ah. Tarnišklh maloprodajnih ce- Kranj reovsko podjetje EULITA Obi 3120 JVeJčar. frlredin, , ceniene goste, da ,lko vrTj nede1*0 25. 8. 1963 ve-*veseli r°„ Vesellco. Igra kvintet na Apnc 8pVC1'- Vabljeni! Gostil-Sp ' terklje 3121 i? Kri* , po1 na PQl- Peter Žtra 4 3125 ?isiisku!Iakupa Momete 3 v ko-J***e zt>u80Vlni' Prosim lastnika ^eiku 8asu Na^ov v oglasnem 3123 let si stanova- k 30 let £p0znatl *«nako od 25 U^Pod T °trok- 0ddati po-a cenitev - Kranj« 3124 Materialni in 1 časovni pogoji vam morda ne dopuščajo zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim »DONAT« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te ga pa dobijo v grosističnem trgovskem podjetju »Živila«, Kranj, Veletrgovini »Loka« Skofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. RAZPIS Šolski odbor Osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisuje delovno mesto profesorja ali predmetnega učitelja za glasbeni pouk Pogoj: diploma na Akademiji za glasbo ali VPS — oddelku za glasbo. — Stanovanja ni. RAZPIS Komisija za imenovanje in odstavitev direktorjev, upravnikov in poslovodij gospodarskih organizacij pri Občinski skupščini Radovljica razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) mesto upravnika čevljarskega podjetja »Triglav« Bohinjska Bistrica . Pogoji: mojster v čevljarski stroki s 3-letno prakso ali kvalificiran delavec s 5-letno prakso v čevljarski stroki, oba pa morata biti vešča vodstvenih poslov. Prošnje, kolkovane z 250 dinarjev pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa. Priložite kratek življenjepis, potrdilo o strokovni kvalifikaciji in potrdilo o nekaznovan ju. OBVESTILO Kmetijska zadruga Jesenice bo izvedla prodajo rabljenih kmetijskih strojev. Prodaja bo na naslednjih mestih: DOVJE — dne 28. avgusta 1963 ob 7. uri; KOROŠKA BELA — dne 29. avgusta 1963 ob 7. uri; BREZNICA — dne 30. avgusta ob 7. uri. Prednost odkupa ima družbeni sektor, ,in sicer od 7. do 8. ure. Po tem času bomo razprodali tudi privatnim proizvajavcem. Kmetijska zadruga Jesenice V začetku tedna so pričeli podirati del starih obratnih prostorov tržiške tovarne kos in srpov. Poslopje se Je moralo umakniti novim stavbam, ki jih bodo zgradili na tem mestu Veleželeznina »MERKUR« Kranj sprejme takoj ^va kurjača centralne kurjave in večje število skladiščnih delavcev Int •resenti naj se zglaaijo v tajništvu podjetja U?.0** rac.,«* CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Korolka cesta 8 -iS °Vj stepac* to menda dobro vem« k st'tore1, stanovali pri teti?-' ^ama11^5115 sem v Bakuju z očetom, ki je bil brat tete Gal je. W*C sPrejiv umrla pri porodu, oče pa je padel na fronti. Zatem * no oč V- deč'' dom m tam scm odrasla- Leta 1957 sem nilcG^ i>ikde*0V'-a ''"stinah m P° naključju našla naslov tete Galje. W7 in zato*17 nisem slišala zanjo. V Bakuju nisem imela sorod-*«ib ^aPisi m sklcnila- cla se bom preselila k teti Galji v Pri-6f^°Va. 5 a a sem ji pismo in odgovorila mi je njena soseda *ne. j«° ,ila mi je, da je teta Galja umrla med vojno. Po-*kvi d°kOnčal se PriPc,iem 'n poberem njeno zapuščino. Takrat W ie Dr<»«.„ia, Srednjo šolo. Vpisala sem se na univerzo v Pribel-* GalJe. eI,la '"z Bakuja in odtlej »Prav • „ »w V' 'n kaj dtlej stanujem tukaj, v stanovanju se je zgodilo z Galjo Nalivajko?« Mfij! pQvedahSei>rcseula v Pribelsk, mi je Praskovja Ivanovna Zaha-^te^111- Zah- a ^ teta gal'a sgptcmbra 1942 zbolela za trebušnim kriil*5 Je 7alarova Jo Je morala odpeljati v boli °*5!n*m ori?^3 odšIa v bolnišnico, da bi jc je Do °dPu*n-Uso ji P°veda,i' da so Galjo Nali._ ^tttaf1^- Zal • iz bolnišnice. Praskovja Ivanovna ni vedela, kaj ? V tJTjT?/1 se teta Galja po odpustu iz bolnišnice ni vrnila * tjavnem oddelju ji tega niso znali pojasniti. Na policiji Zaharova ni smela povprašati. Bala se je, kajti časi so bili nevarni in kdo bi vedel, kako je bilo v resnici s'to rečjo. Zato je sklenila počakati — morda se bo teta Galja le oglasila. Toda o njeni izginuli sosedi ni bilo ne duha ne sluha... Šele po osvoboditvi je neki uslužbenec iz bolnišnice dejal Zaharovi, da ic bila teta Galja članica tajne organizacije in da jo je po ozdravljenju odneljaj v gozd nekdo, ki so ga posebej poslali iz partizanskega odreda. Uslužbenec ni vedel kaj podrobnega, ker je tudi za ta dogodek zvedel le po naključju. »In kako se je imenoval ta uslužbenec iz bolnišnice?« sem vprašal, kajti čudni dogodek me je pričel zanimati. Dekle je skomignilo t rameni. »Zaharova mi je povedala le to, da je bil zdravniški pomočnik in da je po osvoboditvi prostovoljno odšel na fronto. Ko ga \t srečala in ji je povedal vse, kar je vedel o teti Galji, jc bil ie v uniformi z naramki. Zatem ga nikdar več ni videla. »Pa niste poskušali poizvedeti za usodo svoje tete?« »Poskušala — takoj po prihodu v Pribelsk. Vendar jc bilo vse zaman. Kmalu sem opustila ta jalov posel. Najbrž sc je borila pri partizanih in padla.« »Pa menite, da je zdravniški pomočnik govoril resnico? »Zakaj naj bi lagal? Nič čudnega ne bi bilo, če bi bila teta Galja ilegalka. Zaharova mi jc povedala, da je bila pred vojno aktivna komsomolka. Delala je kot stevvardesa na letalski liniji Moskva—. Pribelsk in odlično je obvladala nemščino.« Dekle mi je vse to pripovedovalo z malce užaljenim glasom. Spoznal sem, da je ponosna na svojo teto, ki jc padla v domovinski vojni. Zato sem sklenil, da ic no bom več trpinčil t vprašanji, po katerih bi dekle lahko začutilo, da dvomim v to zgodbo. Sicer pa ta reč ne bi imela več- praktične vrednosti. To, kar mi je povedalo dekle, je zvenelo dokaj prepričljivo. Konec koncev — čemu naj bi dvomil, da jc nekakšna Galja Nalivajko odšla v gozd v spremstvu človeka, ki so ga poslali nalašč zato iz partizanskega odreda. Toda v kakšni zvezi bi naj bilo vse to z Ljudmilo Zajkovsko? »Najlepša hvala,« sem rekel dekletu. »Ce bom zvedel, kaj se jc zgodilo z vašo telo. vam bom zanesljivo sporočil. Oprostite, le tole fotografijo bi vam želel pokazati...« — Iz žepa sem vzel Ljudmilino sliko in jo pokazal dekletu. »Poglejte prosim — je tale ženska podobna vaši teti Galji?«; »Ne vem,« je odgovorila. »Tete Galje nisem nikoli videla. Me doma v Bakuju. niti tukaj nisem našla nobene njene fotografije, Niti približno ne vem, kakšna je bila.« »Nič zato,« sem vzdihnil. »Kaj morem? Na svidenje!« Dekle me je pospremilo do stopnišča. »In čemu se zanimate za teto Galjo?« Odgovoril sem ji, da pišem članek o ilegalcih mesta Pribelsk t. Moj odgovor jo je očitno zadovoljil. Naslednjega dne sem se skupaj z Antonovom ves čas ukvarjal Z uradnimi posli, tako da mi ni preostal niti trenutek za nadaljnje iskanje. Prvo konferenco z delavci neke tovarne sva napovedala za prihodnjo soboto. Povečerial sem in sklenil, dfl s..- bom pred spanjem sprehodil po mestu. Vreme je bilo fepo, bi *ve*rnO. Gosto je snežilo. Snežinke sO se topile na koži. i Brez cilja sem se potika! po pra/.nih ulicah in premišljevala Galji Nalivajko. Sklenil sem poizvedeti po njeni usodi. V resnici nisem vedel, čemu mi bo to koristilo. Kako naj bi skrivnostjo Galje Nalivajko odkril tudi 'usodo Ljudmile Zajkovske? Tega, na primer, sploh nisem vedel. Vendar sem nagonsko čutil, da obstaja med Galjo Nalivajko in Ljudmilo Zajkovsko nekakšna zveza. Dokler VŠega ne bi razjasnil, nisem želel iskati dalje. •. j| Odločiti bi se moral le, po kateri poti naj grem, da bi naglo in zanesljivo zvedel, kaj se je zgodilo Z Galjo Nalivajko v partizanskem odredu, potem ko je odšla iz bolnišnice. Medtem ko sem si razbijal glavo spričo te čudne mešanice okoliščin, ki so se spredle krog osebnosti dveh žena, sem sc nenadoma domislil nasveta nezaupljivega nečaka letke Dusje-Zenje. Čeravno ni šlo za posebno modrost, čemu se ne bi okoristil s tako enostavnim načinom, kot jv oglas v časniku? Čeravno sem iz izkušenj vedel, da ta način ni dovolj zanesljiv in lahko človeka zapelje na stranpot, ker se oglašajo poklicani in nepoklicani, ti, ki imajo res kaj povedati, in drui;i, ki se le izživljajo, pa je bila to skoraj edina not, ki mi je še preostala. Koristilo mi je tudi dejstvo, da sem bil časnikar in bi mi tovariši iz. oblastnega lista prav zanesljvo radi ustregli. To dejstvo je zmagalo in tako sem.se odločil za oglas v oblastnem listu. Moj Sprehod jc bil pri kraju in vrnil sem sc v hote^. m Novi in popravljeni našitki na turistični obleki Želja: v korak z razvojem in potrebami Vodja skupine turistov je ob prihodu v tujo državo poprosil tamkajšnjega vodiča, naj mu na kratko opiše stanje In razvoj gospodarstva dežele, kamor so dopotovali. Vodič Je pričel kar pri Industriji, toda dlje nI prišel, ker ga je vodja skupine prekinil z besedami, naj mu pove samo to, kako imajo razvit turizem, ker si bo lahko s pomočjo tega opisa ustvaril približno sliko o gospodarstvu države. Mogoče je zgornji primer le malo preveč enostranski, residca pa je, da turizem res lahko Imenujemo kot skupek ozir. imenovavec vseh gospodarskih panog. Turizem je bolj kot malokatera panoga neposredno povezan z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi; ali drugače povedano — nerazvitost katerekoli panoge ima večji ali manjši vpliv tudi na turizem. Zato je povsem razumljiva ugotovitev, da samo naravni pogoji še ne morejo zadoščati za stalen razvoj turizma in da je zato potrebno še to In ono. V turistično najpomembnejšem predelu Gorenjske — na Bledu In v Bohinju — so zato uvideli, da sedanje zmogljivosti ponekod znatno ovirajo razvoj turizma in da bo potrebno, če mu bodo hoteli slediti, zgraditi hotel na Voglu In tovorno žičnico na Komno, urediti avto kampe in kopališča ... Uvedba zimske sezone v Bohinju Bohinj je po turističnem prometu trenutno na šestem mestu v Sloveniji. Turizem je tu izrazi« to'sezonskega značaja, saj odpade na primer 70 odstotkov promet! na obdobje junij—september, na čas od januarja do aprila pa le 15 odstotkov.' S pomočjo norega hotela na Voglu, ki naj bi ga zgladili do začetka julija 1965, pa naj bi uvedli v Bohinju tudi zimsko sezono. Tako bo Bohinj dobil skupno z leino sezono devet sezonskih mesecev, kar doslej še nima noben turistični kraj ne v Sloveniji ln ne v Jugoslaviji. Gradnja hotela na Voglu z vzpenjačo pa ne bo osnova samo za razvoj zimskega turizma na Voglu v okviru hotelskih kapacitet, temveč bo znatno širša. Zaradi možnosti povezovanja dolinskih hotelov s hotelom na Voglu z vzpenjačo bo oživela zimska sezona tudi v Ukancu, Ribičevem la/u, Stari Fužini in deloma tudi na Bledu. Hotel na Voglu, katerega gradnja bo terjala 350 milijonov din, bo v osnovi namenjen dvema kategorijama gostov: prvi so pen-zionski gosti, ki bodo bivali daljšo dobo, drugi pa so prehodni h gosti z enodnevnim bivanjem ter izletniki, ki se bodo v hotelu zadrževali le nekaj ur. Razen sob z eno ali dvema posteljema bo hotel imel nekaj enostavnejših sob z več ležišči. Do hotela bo lahek in neposreden dostop po zaprtem hodniku od zgornje postaje žičnice. Vhodi bodo ločeni za smučarje in ostale goste; ob vhodu za smučarje so predvideni zelo udobni prostori za shranjevanje smuči. Gostilniški prostori v pritličju bodo služili predvsem dnevnim turistom. Imeli bodo lastno točilnico in priročno kuhinjo. V treh delno ločenih prostorih bo mesta za 80 gostov. Restavracija v prvem nadstropju pa je namenjena hotelskim gostom; imela bo sto sedežev In bo povezana z letno in zimsko restavracijsko teraso. Predvidena OOrema ln Ureditev Zagotavlja, da bo lahko hotel uvrščen v B kategorijo. pez »komot« ga ni Med utemeljitvami, zakai so se Investitorji odločili /a gradnjo tovorne ž'čnicc na Komno. navajalo tudi deistVO, da turisti noče io več sami nositi nrtliage; no-sačev, ki bi to opravljali, na ni več mocToer" dohiti, ker «o si Ijud-ie poiskali lažji kruh v druaih rospodan«kih dejavnost !h. — Ne-dvomngo na bo tovorna žičnica dobro služila tudi za redno oskrbo gorskih domov s prehrambenim blagom. Snodnja postaja tovorne žičnice je locirana na koncu ceste Bo-injska Bistrica—Savica, zgornja pa pri planinskem domu na Kom-ni. Ta lokacija ima ugodno zaledje za gorske postojanke Dom na Komni, koča pod Bogatinom, zavetišče na Bogatinskem sedlu in Dom pri Triglavskih jezerih. — Zgornja postaja pa je pomembno stikališče turističnih poti Triglav—Jezerska dolina—Bohinj in Soška dolina—Krn—Bohinj. Predvidoma bo žičnica letno obremenjena takole: 28.000 kg osebne prtljage poletnih turistov, 82.000 kg osebne prtljage smučar-lev„ 97.000 kg živil, pllač In ostalega materiala za oskrbo oosto-lank. H5.CWk«» kurila za posto-lanke in 85.000 kg letnega transporta gradbenem materiala za vzdrževanje In obnovo nostojank — skuono torej 417f)00k«r na leto. Ekonomski fZiačuh H pokazal, da bo slal orevoz T kg teže po tej žičnici 3ft dinarjev. Jetno 70.000 konavcev Povečano število ležišč, več i i obisk dnevnih turistov iz sosednih držav ter seveda večji obisk domačih izletnikov zahteva, da ha Bledu zgradimo kopališče, ki bo omogočilo množično konanje. Tej zahtevi pa bomo ugodili tako, da bomo povečali grajsko ko-pališče. 8 tem bodo nrldobHI 108 novih kabin, 250 sončnih ležišč ter sodobne bazene. Rekonstrukcija oziroma povečanje kopališča bo stali 41 milijonov dinarjev, omogočala na bo enkratni povečani obisk 700 kopavcem. Blejsko jezero ima od vseh .alpskih-' jezer (izjema so le italijanska nižinska jezera) najtoplcj- Minull teden je bilo na kamplng prostoru pri Sončevem ribniku toliko šotorov kot doslej še nikoli Gondole za žičnico na Vogel so zaenkrat shranjene v Boh. Bistri šo vodo. V obdobju 1925—1940 je bilo letno povprečno 59 jasnih toplih dni s temperaturo nad 25 stopinj Celzija. V 120 dneh kopalne sezone pa je približno 70 sončnih kopalnih dnih. Pri dosedanji maksimalni zmogljivosti 2500 kopavcev je bil obisk kopav-cev v letu 1959 39.672, leta 1962 pa je znašal 49.769 kopavcev. — Pri 24-odstotnem povečanju zmogljivosti in pri izboljšanju kopaliških naprav pa pričakujejo investitorji za 40 odstotkov večji obisk — ali 70 tisoč kopavcev na leto. Kampiranje si je že pridobilo domovinsko pravico Kampiranje si je z razvojem motorizacije zlasti po zadnji vojni tudi pri nas pridobilo popolno domovinsko pravico, čeprav nas sosedi v tej posebni zvrsti turističnega prometa še vedno dokaj prekašajo. Vzrok: ustreznih objektov, v JUc regj. smo na primer imel t 3 storoV, striranih 86 kamping. Pro od tega 19 v Sloveniji- Vse večje število turistov, ^ katerimi je sleherno leto din,o toriziranih, zahteva, da,*tne av-oziroma dogradimo sodo ^ to-kampe tudi v Bohinju, § v Ukancu In v Zakl na » ^ predvideno investicijo ' ^ ^j. kamp v Zaki v znesku ns Hjonov dinarjev bi men urejefl dosegli tudi kulturen m bohjnj-izgled okolice. Ureditev praškega kamping Pros78 mili.i°n0V čun investicij znaša 1B..»xa'kor°' dinarjev) je tako s sta ' -cvanja pleksnega turističnega "VoV za-Bohinja, povečanja d°no.. W& radi vedno večjega *tcJ. da po-plng-turistov in možnost, večamo turistični Pronie vsekak°r malnimi investicijami, p potrebna in nujna. — Sport • S<~ort S^orj » Snort fl" Snnrl $ Šport © Sport • Šnort 9 Šmort • Sport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport Po startu triglavovih nogometašev Minulo nedeljo je ligaška enajstorica Triglava odigrala svojo prvo prvenstveno tekmo v SNL za sezono 1963-64. Hkrati je bila to prva tekma te vrste na novem stadionu In prva zmaga ... Z veseljem ugotavljamo, da je prvi nastop domače enajstorice v splošnem ugodno presenetil. Res je bilo pri domačinih še vse preveč »driblingov« in statične igre (posebno v napadalni petorki), vendar je skoraj neverjetno, kako je novi trener Rade Janlč v komaj 14 dneh preusmeril igro — in to kljub težavam pri sestavi moštva. Ce bo šlo tudi v prihodnje tako naprej, se lahko nadejamo najboljšega. Ta uspeh (čeprav šele prvi) je nedvomno najlepši dokaz, kako nujno je Triglav potreboval trenerja-strokovnjaka. Kaže, da je imelo tokrat tehnično vodstvo pri izbiri srečno roko. Kar sc tiče nedeljskih tekmecev, bi dejali, da so bili gos:i le senca nekdanjega moštva z Rakovnika. Med njimi smo pogrešali nekaj znanih imen; kar pa je od nekdanjega moštva ostalo, se je zastonj trudilo, da bi spravilo »stroj v pogon«. Prav gotovo je tudi vprašanje, če bo moštvo Odred-Krim sodelovalo v SNL, v mnogočem vplivala na njihove priprave in start moštva. Boljši del pri njih je bila obramba, medtem ko je v napadalni Vrsti manjkal vodja in realizator akcij, kar pa bi dobesedno lahko rekli tudi za rdeče-bele. Tudi pri njih je bila obramba daleč najboljši del, ki je — razen v nekaterih primerih premajhne pazljivosti — suvereno »vladal« in čistil teren že pred tako imenovano nevarno cono. V družbo starih rutlnerjev se Je uspešno vključil Scnk, ki Ima vse vrline dobrega obrambnega Igravca. Razen tega, da je močan (to je dokazal, ko je na ramah odnesel z Igrišča poškodovanega nasprotnika), je tudi brezkompromisen borec z močnim strelom (dosege) je tudi gol) in dokaj dobrim pregledom Igre. Ko bo pod trenerjevim vodstvom odpravil nekaj pomanjkljivosti in si pridobil potrebne rutine, bo marsikdaj lahko odločal o uspehih moštva. Morda bi njegova premestitev v sorednje vrste — Če ne takoj pa kdaj drugič — pomenila prepotrebno injekcijo za brezkrvni napad. Med prekaljenimi Igravci je bil Brezar II v vratih povsem zanesljiv, medtem ko je Brezar I tu ln tam jemal zadevo nekoliko preveč ležerno, kar ga jc nekajkrat spravilo v nemajhno zadrego. Med najboljšimi je bi! — kot navadno — »stari Ive«, ki je svojo (tokrat ne preveč zahtevno) nalogo opravil odlično. Njegova pomagača — S. Verblč na levi in Ugrlca na desni — sta bila gibalna sila moštva, dokler jima nI zmanjkalo — sape. Čeprav sta oba igravca z velikim radiusom, sta tokrat zaradi premajhne kondicije proti koncu tekme podlegla hudemu tempu. Za pridobitev vzdržljivosti je namreč 14 dni mnogo premalo, razen tega pa sta oba V napadu našla premalo razumevanja in podpore. i Štiri moštva za obstanek v II. zvezni vaterpolski ligi Tridav računa na TSeh šest tod* V soboto in nedeljo bo v Kranju prvi turnir štirih zadnje-uvrščenih moštev II. zvezne vaterpolske lige. Vsako se bo z vsakim pomerilo za obstanek v II. zvezni Hgl, Iz katere bo Izpadlo tisto, ki bo na tem turnirju in 14 dni kasneje v Zadru zbralo najmanj točk. Medtem ko bodo za uvrstitev v I. zvezno ligo Igrala najboljša štiri moštva II. lige, pa se bodo za obstanek v slednji kosali — JEDINSTVO (Zadar) ln TRIGLAV (Kranj) Iz severne skupine ter SPARTAK (Subotlca) in POLET (Sombor) Iz južne skupine. Hitra krilca S. VERBIC (levo) In IGRICI sta bila v moštvu Triglava med najboljšimi in sta zaslužna za I. zmago lanskih vlccšampionov Za trenerja bo ureditev napadalne vrste nedvomno še dolgo trd oreh. Precejšnje neznanke so tudi le menjavanje prostorov, nizko oddajanje žoge v prazen prostor in start nanjo v pravem trenutku, razen tega pa tudi smisel za ustvarjanje zrelih situacij — skratka vse tisto, kar pomeni moč vsakega moštva. Statična Igra in nepotrebno dviganje žoge pred golom ne more roditi uspehov, pač pa lajša delo nasprotni obrambi. Vsa petorka se je po neuspelih akcijah tudi vse premalo vračala nazaj v polje. S čakanjem na žogo na robu kazenskega prostora je obremenjevala z delom predvsem oba stranska krilca, ju zavajala v pretirano preigravanje, puščala sredino nasprotniku ter zgoščevala njegovo obrambo pred vrati, skozi katero je prodor potem res težavnejši kot pa z odpiranjem igre, Dosedanja nevigranost, medsebojno nerazumevanje in igranje na neprlučenih mestih naj slu/i mladi petorki v zagovor. Kot rečeno, smo i prikazanim napredkom v splošnem zadovoljni, saj je bilo lahko opaziti, da se moštvo ravna pa trenerievih navodilih, zlasti kar se tiče nizke igre. oVgravanja nasnrotnika z dvojnimi pasovi, dokaj točnega podajanja žoge (v zaključnem delu igre ic utrujenost marsikaj od tega Spftl pokvarila) in igranja po krilih. Treba je le še časa, da setev dozori, kar pa se seveda ne more zgoditi čez noč. Na to ne smejo vplivati tudi morebitni porazi v prihodnje. — kdo Mladinsko strelsko prvcsistvo SRS Otrin trikrat prvak Na letošnjem republiškem mladinskem prvenstvu v strel fan.Mi ic član strelske družine Javornik JANEZ OTRIN dosegel Izreden uspeh, saj je s precejšnjo prednostjo osvojil tri prva mesta. V streljanju z. malokalibrsko puško domače izdelave je Otrin zabeležil 510 krOgov, kar Je precej več kot norma za nastop na državnem prvenstvu (2. Seršen — C 508, 3. Postružnlk — Mb 498 Itd.). DrugI naslov prvaka mu je uspelo pridobiti v streljanju z MK puško proste izbire, kjer je nastrelj-d 830 krogov; drugi je bil snet Celim Seršen z 820 krogi, tretji pa Gaber (Vič) s 7S8 fcTOgi. Otrin Je bil najboljši tudi v olimpijskem mat-chu, kjer je dosegel 5rav v r^oStvu letos nastopata ramo dva Iz lanr-kega prvega moštva (vra^ F. Rrbolj in Chva-tal In nekaj rc7?rv — Kocmur, V. Brinovec In M. Košnlk pa letos srloh Re niso Igrali —, ta vrsta nI dos»l slabša kot lanska. Povsem petino bi lahko velik us-n^h dosegla, če bi oremafrala vse tri nasnrotnlke In si tako že pred drugim ti^nlriem zogotovlla mesto v II. Jedinstvu, ki je doslej v nb^'i nrvenp.ti'enih tekmah nrof Triglavu zabele*!)« zmarro, nem**!fl fca ustreza sladka voda, »nžnn fftuHna na le menda že ta« ko aH tnVo Slabša kot t'sta, ki srno v n|?' sodelovali mi." LetOS v Kranju še nismo videli prvenstvenih srečanj II. .zvezne vaterpolske lige, zato bo bližnji dvodnevni turnir, ki bo delno Jznadu i* *!' razčistil vprašanje o hj* . zai» ge, nedvomno toliko salD^ prišle prve vesti- v odprava, ^stavl.^ Ijanskih in gorcn.sk h ^ stov, nam pi&, d%lbrusa in prispela v vznožje te< Užbe. Sporočajo-, oa lo dobro Počuti; kar se tiče ^^vljef£ nja in ^/fo^f^ Kolikor so ' io vsaJ.$. ren, menijo, da d hov wponWy?;t Kavkaško P°f^Sta stili 24, ali 25. ay* ko se bodo Ceprav so »^o,^ mo o odpravi donloV> den se bo vrniU potem pa sc C« • Iju* alPioi' VSI 2r- cd*** sta'