DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 138 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 13TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Kako in kdaj se bodo plačevali davki. Washington, 11. junija. V desetih dnevih gre v veljavo večina novih davkov, katere je upe-ljal zvezni kongres, da se pokrije deficit v zvezni blagajni. Predsednik Hoover je podpisal novo davčno postavo 6. junija, in večina teh davkov se bo že pobirala 21. junija. Ljudje bodo začeli čutiti sledeče davke že 21. junija: davek na olje, na hmelj in slad. Na hmelj znaša davek 15 centov, na slad 3 cente od funta, in na mošt 20c od galone. Avto kolesa 4 cente od funta, žensk? lepotila 10 odstotkov vrednosti, kožuhovina 10 odstotkov, zlatnina 10 odstotkov, avtomobili 3 procente vrednosti, radio in fonograf aparati 2 odstotka vrednosti, športni predmeti 10 procentov vrednosti, enako puške, revolverji in naboji, žeplen-ke 2 centa od 1,000 žeplenk, candy 2 odstotka vrednosti, gasolin cent od galone. • Zlasti opozarjamo naša društva glede davka na vstopnice za njih prireditve. Dosedaj so bile vse prireditve davka proste. Po 21. juniju se pa pobira davek na vse vstopnice k katerikoli prireditvi, ako znaša vstopnina 40 centov ali več. Davek znaša 10 odstotkov vstopnine. Ako dru- štvo na primer dobi $150.00 vstopnine, mora plačati od tega $15.00 davka. Ako je vstopnina manj kot 35 centov na osebo, se ne plača nobenega davka. Nov je tudi davek na zapuščinske vrednosti, in poplnoma nov davek na darila. Marsikdo namreč, ki ima veliko premoženje, katero v tem testamentu zapusti sorodnikom ali drugim, pred smrtjo tako odredi, da "podari" dotično premoženje gotovim osebam. S tem "darilom" se hočejo izogniti zapuščinskemu davku. V bodoče bo to preprečeno, kajti davek se naloži tudi na "darila." $25,000.00 lahko zapustite ali podarite, ne da bi biloJ treba plačati kaj davka, od višjih svot pa znaša davek od enega do 33 procentov. Pisma, za katera smo dosedaj plačevali 2c poštnine, bodo po 3 cente od 6. julija naprej, časopisi pa morajo že od 1. julija, naprej plačevati višjo poštnino. Davek na bančne čeke se začne 21. junija, in sicer dva centa od čeka. Banka bo računala odje- j malcem na. koncu vsakega mese-1 ca svoto, ki je enaka svoti, kot znaša 2 centa od vsakega čeka, ki ga je odjemalec tekom meseca napisal. KAJ PRINESE VIHAR t • • • Za vojake je še denarja dosti Washington, 11. junija. Senatna zbornica ni hotel znižati proračuna za ameriško armado za deset odstotkov, kot je bil znižan proračun drugih vladnih oddelkov. Poslanska zbornica je proračun znižala, toda senatna zbornica je znižanje zavrgla. Ameriško vojaštvo bo veljalo v bodočem letu $389,000,000. Ropar pri Oglarju Ko se je sinoči vrnil Frank Oglar, 6401 Superior Ave. v stanovanje, je bil preseneten, ko je dobil v hiši roparja na delu v ozadju svoje trgovine. Ropar je zapovedal, da Oglar dvigne roke, kar je tudi storil, toda takoj potem je udaril roparja, da se mu je kri pocedila iz nosa, nakar je ropar spustil revolver in pobegnil, kar se je dalo. Oglar je pobral revolver in hotel sprožiti za njim, toda dasi je bil revolver nabasan, pa se ni sprožil. Pri begu je ropar zgubil pismo iz žepa, in v pismu je bil naslov klati viteza, katerega je policija kmalu potem poiskala v njegovem" stanovanju in ga aretirala1, ko si je lečil razbiti nos. '1 Smrtna kosa V soboto večer je nagloma _ , preminul na svojem domu domovini pa mater, tri brate m Frank Perovich, star 43 let, stanujoč na 775 E. 222d St. Ran j Mussolini daje ženskam več pravic Rim, 11. junija. Diktator Mussolini je s pogebno odredbo! podelil ženskam, ki pripadajo k . ...... fašistovski stranki, skoro toliko Delanj člani angleškega pravic kot jih posedujejo moški. . .° r Te ženske bivajo v 4,000 laških parlamenta protestirajo občinah Fašistinje so dobile na- i n^jj Zed. drŽavam vodilo ob vsaki priliki boriti se I r z:v blagor stranke. London, 13. junija. Delavski člani angleškega parlamenta bodo danes dvignili glas protesta pri svoji vladi napram vladi Ze-dinjenih držav radi samomora angleške služkinje Violet Sharpe, ki je bila v službi pri Mrs. Morrow v Englewood, New Jersey. Mrs. Morrow je mati soproge Lindbergha. Silna nevolja vlada med angleškim narodom, zlasti med člani parlamenta, ki pripadajo delavski stranki. Časopisje javno obdolžuje policijo v New Jersey, češ, da je policija kriva samomora, ker je z blazno gonjo povzročila, da je šlo mlado !dekle v smrt. časopisje piše, da je preganjala policija 20 letno Violet Sharpe do smrti, iz same jeze, ker je doživela tak fiasko v preganjanju za zločinci, ki so odvedli Lindbergh otroka, časopis "The Daily Telegraph" pi- Drzno pisanje sovražnikov Jugoslavije. Pred nekaj tedni so bila, pri- žarski ali v Nemčiji objavil ka-občena razna senzacijonelna po-Jkega alarma iz Jugoslavije. Nič jih ne ženira, da se vsaka taka vest takoj prihodnji dan pokaže* kot neumna laž. Nekateri iz želje po revolverskih senzacijah, in drugi iz zavestne zlobnosti servirajo svojim čitateljem, prav kmalu zopet kako slično bedasto-eo. Rekord pa je dosegel laški časopis v Trstu, ki si je dal, čeprav komaj par kilometrov oddaljen od jugoslovanske meje, preko Rima iz Budimpešte poročati, da je bil v začetku preteklega tedna umorjen predsednik vlade Marinkovič. Res .je list sam pripomnil, da se mu zdi vest malo verjetna, toda napisal jo j« pa vseeno, pač po načelu: drzno obrekuj, nekaj bo že ostalo! Mrs. Cugel umrla Nagla smrt Menda je ni bilo bolj poznane in priljubljene slovenske žene v Maple Heights, kot je bila Mrs. Ana Novak. Slednja je šla v soboto večer na sejo društva Dom, št. 25 SDZ, ki se je vršila na domu rojaka Louis Kasteli-ca, ko jo je tekom seje nepričakovano zadela kap, da je bila takoj mrtva. Ranjka je bila blaga, mirna slovenska žena, spoštovana in priljubljena povsod, in njene prijateljice in prijatelji jo bodo gotovo težko pogrešali, zlasti ko se je tako nenadoma morala ločiti od njih. Ranjka je bila rojena tudi Novak, doma iz vasi Mali Koren, fara Krka, stara 42 let. Bila je članica društva Zvon. Poleg soproga Ignaca zapušča še pastorko Terezijo Perušek, enega bra-!'še pod naslovom: "Sramota za ta v Springfieldu, 111., v stari ameriško justico," da je policija mučila mlado dekle, ki je ki je bil rodom Hrvat. V Ameriki je bival 26 let, in zapušča tu soprogo, tri hčere, Barbara, omožena Cook, Katarina in Rose, ter štiri sinove, Joseph, Frank, Peter in Nick, v starem kraju pa dve sestri. Ranj-ki je več let igral s tambura-škim društvom "Sloga." Bil je član društva sv. Jožefa, št. 99 HBZ. Pogreb se bo v/ršil v sredo zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Kristine, potem pa na Calvary pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi mu mirna ameriška zemlja. V bolnico Včeraj se je podala v Huron bolnico soproga Antona Žnidar-šiča, mlekarja na 6302 Edna Ave. * Zed. države ne bodo še kmalu Potrdile nove vlade republike čile. dve sestri. Pogreb blage nepozabne žene se vrši v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 5118 Miller Ave., Maple Heights, pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj bo vrli slovenski ženi ohranjen blag spomin med vsemi, ki so jo poznali. Iskreno sožalje vsem sorodnikom. Igralci Pasijona Igralcem Pasijona se naznanja, da se vrši v torek večer ob 8. uri v Knausovi dvorani občni zbor, na katerega naj pridejo vsi igralci in delavci, kot tudi podporni in častni člani. Na tem zborovanju se bo pripravilo smernice in drugo, kar je potrebno za prihodnjo sezono, in obenem se bo volil tudi odbor. 48 oproščenih Preteklo soboto so iz državnih zaporov v Columbusu spustili 48 kaznencev na prosto. Devet jih je iz Clevelanda. končno obupalo in šlo v smrt. Tekom današnjega dneva bodo državni poslanci v parlamentu se obrnili z javnimi vprašanji na svojo vlado, katero bodo pozvali, da vloži oster protest pri vladi Zed. držav glede postopanja policije v New Jersey. Pa ne samo v Londonu, pač pa tudi v državi New Jersey je nastala med narodom silna nevolja napram policiji države New Jersey. Načelnik policije Schwartzkopf je prišel na dan z izjavo, v kateri pravi, da je . bila samomorilka Violet Sharpe skrajno nervozna, da policija ni ničesar naredila, kar ne bi bilo dovoljeno v danih razmerah, in da če bi Violet Sharpe prvič pravilno odgovarjala, da je policija ne bi več zasliševala. Na vsak način pa bo afera našla odmev še v državni zbornici. Nepričakovano je obiskala v soboto večer bela žena smrt prijazno hišo in družino slovenskega farmarja Antona Cugelja v Geneva, Ohio., na N. Crowell Rd. ter vzela s seboj gostoljubno, delovno mater in gospodinjo, Mrs. Mariano Cugel. Ves dan v soboto je še delala, po vrtu na gredah, v hiši gospodinjske posle, in proti večeru, nekako ob 10. uri je še z možem govorila o otrocih in raznih stvareh, ki jih bo treba nakupiti, zlasti, ko se je najmlajša hčerka Vera pripravljala za prvo sv. obhajilo. Ob pdl 11. uri pa se je počutila slabo, in poklicani zdravnik dr. Sherwood ni mogel druzega kot konstatirati smrt. Tako je Mrs. Cugel ob 10:30 zvečer v soboto zatisnila svoje trudne oči in se preselila v večnost v starosti 51 let. Na farmah se je nahajala s svojim možem in družino zadnjih sedem let. Cugelnova družina je poznana daleč naokoli še prej, ko je Mr. Cugel vodil gostilno v Clevelandu. Ranjka Mrs. Cugel je bila doma iz vasi Rakitna, fara Borovnica. Njeno dekliško ime je bilo Keržič. Zapušča dva brata, katerih eden je poznani slovenski farmar Mr. Frank Keržič, kateremu je soproga umrla lansko leto. Pred 11. leti sta ji bila ubita dva brata v avtomobilski nesreči blizu Geneve. Zapušča tudi sestro Josephine, poročeno Ster-nad. Ranjka je bila članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ in članica Slovenskega farmarske-ga kluba v Genevi. Poleg dobro poznanega moža zapušča še sedem otrok, Tony, star 27 let, Antonette, stara 25 let, poročena Sasso, Edward, star 23 let, Herman, 21 let, Ida 16 let, Al Poziv celokupnemu jugoslovanskemu narodu v Clevelandu V petek, 17. junija, bo predaval v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma Mr. Marian Pfei-fer o akciji Jugoslovanske kulturne zajednice in o kulturnem ujedinjenju našega naroda v Ze-dinjenih državah. Edinstvena ideja naj bo ponos našega naroda, ki naj nas vodi k napredku, k medsebojni ljubezni in slogi, že danes opozarjamo vse rojake, da predavanja ne zamude, ker nam bo ob tej priliki Mr. Pfei-fer poročal o sodobni Jugoslavi- ročila v Jugoslaviji sovražnih časopisih glede "vojaškega punta" v Jugoslaviji in o drugih podobnih dogodkih. Poročila so bila večinoma iz Rima ali Budimpešte, kjer nasprotniki Jugoslavije neprestano hujskajo zoper mlado državo. Jugoslovansko poslanstvo v Washingtonu je že tedaj zanikalo dotična poročila, in sedaj, ko smo dobili na razpolago časopise iz stare domovine, lahko sprevidimo, kaj je resnica v vsem tem. Odlični dnevnik "Jutro"' poroča sledeče: j "V Mariboru so bili aretirani nekateri mladi oficirji. Tri oficirje so prijeli, ker se je pojavil proti njim utemeljen sum, da so šli v svoji mladostni nerazsodnosti ha limani-ce komunističnim agitatorjem in se dali vjeti v njih mreže. Ostali sretiranci so osumljeni, da so vedeli za to stvar, a je iz napačno pojmovane kolegialnosti niso prijavili, kakor bi bila njih dolžnost. Takšna je torej mariborska zadeva. Na ducate enakih in sličnih vidimo v tujih državah, samo da so običajno vse bolj resne in dalekosežne. In vendar se nikjer ne razburjajo radi tega in ne delajo afer, o katerih bi bilo treba pisati cele strani. O mariborskih aretacijah pa so italijanski, nemški in madžarski časopisi, pisali tako, kakor da se majejo temelji Jugoslavije. Skušali so narediti iz muhe slona in nobena izmišljotina jim ni bila dovolj bedasta, da je ne bi objavili. Mariborska "senzacija" pa ni edina, ki je služila zadnje čase j govornih činiteljev v državah, tujezemskim, Jugoslaviji sovra- j kjer so viri tega zastrupljenega žnim listom, za napad na državo. | mednarodnega ozračja, da po-Ne mine skoro dan, da ne bi ta (svetijo vso pozornost temu škodah oni časopis v Italiji, v Mad-jijivemu rovarenju. -o- Lahi so dosledno na delu, da sramotijo Slovence, Hrvate in Srbe. Enkrat širijo vesti o silnih potresih v Dalmaciji, drugič zepet o nalezljivih boleznih, ki so razširjene po vsej državi, zopet drugič o draginji in slabi postrežbi, vse z enakim namenom. Letos naj bi prestrašile vesti ino-zemce o napetem položaju v Jugoslaviji, o atentatih, ubojih in pobojih. Dobro vemo, da tudi letošnja stiupena gonja proti Jugoslaviji ne bo ubila tujskega prometa v Jugoslaviji, ne bo zmanjšala zaupanja resnega inozemstva v Jugoslavijo. Kljub temu pa moramo resno obžalovati in odločno obsojati že zato, ker taka agitacija ovira pomirjenje v Srednji Evropi in s tem tudi mednarodno gospodarsko ozdravljenje. Iz teh razlogov in ne zaradi sebe menimo, da bi bila dolžnost od- Alfonso se ne bo vtikal v španske zadeve Madrid, 11. junija. Tukajšni časopisi poročajo, da je bivši kralj Alfonso odločno zavrnil vse ponudbe vojaških voditeljev, da bi se postavil na čelo armade, ki ji in njeni stabilni notranji po-!bi Penila na špansko in se tako litiki. Predavanje bo združeno s j z°P2t Polastil vlade. Alfonso je kazanjem najnovejšega filma Rjavil, da se vrne na špansko slovenske prestolice Ljubljane, I le, ako ljudstvo tako z večino katere napredek in krasoto nam glasuje, bo pokazal Mr. Anton Grdina. Ker se smatra prireditev kot veliko nacijonalno manifestacijo, naj ne bo rojaka,, ki ne bi prišel in slišal o boljši bodočnosti našega naroda. Začetek je ob 8. uri zvečer točno. Nobene vstopnine se ne bo pobiralo. -o- Gossick težko ranjen Leo Gossick, prominenten med Poljaki v; Clevelandu, zlasti v politiki, je dobil težke poškodbe v Ashtabuli preteklo soboto, ko je bil v službi kot brakeman N. Y. C. železnice. Dan zastave Jutri praznujemo dan ameriške zastave. 40,000 državljanov bo korakalo po Euclid Ave z ameriškimi zastavami. * štrajkarji v Kentucky so ubili pomožnega šerifa. bert 12 in Vera devet let. V Clevelandu je bil obveščen pogrebni zavod Anton Grdina in Sinovi, ki bodo vodili pogreb v četrtek z jutra Ji Družina je poznana daleč naokoli kot vzorna slovenska družina, ki ima številne prijatelje vsepovsod. Naj bo blagi ran j ki slovenski ženi, vzorni gospodinji in materi hladna ameriška gomila, žalujočemu soprogu in ostali druži-nici pa naše globoko sožalje! Dobrodelne družbe Zastopniki dobrodelnih družb v Clevelandu so se mudili te dni pri županu Milleyju in pri načelnikih okrajih del in prosili, da se za mestna in okrajna dela upoštevajo le oni, ki dobivajo podporo od dobrodelnih družb. Slednjim primanjkuje denarja, in bi se znebile večjega bremena, če bi več oseb, ki dobivajo^podporo, dobilo delo. . Važen farni shod Jako važen farni shod fare sv. Kristine na Bliss Road se vrši nocoj večer ob 7:30 v cerkvenih prostorih. Razmotrivalo se bo glede šole in bodočnosti. Prav resno so vabljeni vsi starši, fa-rani, katerim je mar napredek fare, da gotovo pridejo nocoj večer na ta važni shod. Sestanek vložnikov V soboto se je vršil sestanek onih vložnikov Standard Trust banke, ki so vložili svoje prihranke v banko med 30. novembrom, 1931, pa do 19. deeembra, ko je banka zaprla, vrata. Borili se bedo na sodniji, da dobijo prej izplačane svoje vložke kot drugi. Nehvaležnost je vedno plačilo sveta Milwaukee, Wisconsin, 11. junija. 60 letni Sam Pettit se je pritožil policiji, da sta ga dva avtomebilista hudo zbila, potem ko jima je pomagal dvigniti njiju avtomobil iz obcestnega jarka. Pettit je izjavil, da sta bila oba zelo pijana. Turška dekleta umorjena od Bolgarov Istambul, 11. junija. Pol-urad-na poročila, naznanjajo, da je bilo v vasi Kesarevo, provinca črna Hovica,, umorjenih 40 turških deklet v starosti od 5 do 12 let. Bolgari v dotični vasi, ki so v večini, so baje padli po Turkih, pobili njih žene, polovili moško in zažgali turško mošejo. Tat'nski stražniki Včeraj zjutraj ob 2. uri so aretirali dva stražnika v Warren-sville prisilni delavnici, katera so dobili, ko sta kradla krompir. Nadzoi'nik Walsh je že dalj časa opazoval, da primanjkuje blaga, pa je nastavil past, v katero sta se oba tatinska stražnika ujela. Eden je Tlicmas Prohaska, 49 let star, drugi pa Burt Harris, star 51 let. Oba sta dobila delo pred dvema mesecema. Nadzornik Walsh se ne more spomniti, kdo ju je priporočil za delo. številni ropi Policija poroča, da je v tednu med 5. in 11. junijem bilo naznanjenih nič manj kot 79 roparskih napadov in vlomov. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NHWSPAPIH Published dally except Bundaya and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto I5.B0 Za Cleveland, po pofitl, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta (3.50 Za Cleveland po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta 13.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka I cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 138, Mon., June 13th, 1932 Slovenci v 32. vardi Dasi je število bratov Hrvatov v 32. vardi nenavadno visoko in imajo tudi oni več čvrstih svojih organizacij, pa smo videli iz doslej priobčenih številk, da kar se tiče slovenskih glasov so slednji za več kot polovico naprej, in tudi Slovenke so videti bolj "politične," to je, da se relativno njih večje število registrira kot pa to delajo sestre Hrvatice. Preidemo na precinkt UI," ki je izmed doslej objavljenih precinktov še največji, in tudi v tem precinktu lahko slovenski in hrvatski glasovi izvolijo svojega precinktnega načelnika. V precinktu "I" je namreč 105 Slovencev registriranih in 21 Slovenk, in poleg tega pa 54 Hrvatov in ena Hrvatica, skupno torej 181 naših glasov v tem precinktu, ali vseh naših glasov doslej v devetih precinktih 651. Drugi največji precinkt v 32. vardi, kar se tiče nas Slovencev je pa gotovo precinkt "J." Tu se je registriralo za zadnje volitve nič manj kot 196 Slovencev in 30 Slovenk, poleg njih pa 71 bratov Hrvatov in 9 Hrvatic, skupaj torej v precinktu "J" 306 naših glasov, in tu imajo naši glasovi odločilno moč v vseh zadevah. V prvih desetih precinktih 32, varde imamo torej že vsega, skupaj 957 glasov. Precinkt "K." Tudi ta je še prilično močan slovenski precinkt, in so tudi hrvatski glasovi tu jako številni. Glasov Slovencev v tem precinktu je 98, Slovenk pa 14, bratje Hrvati ima 51 glasov, Hrvatice pa 3, skupaj torej vseh naših glasov v precinktu "K" je 166, ali vsega skupaj doslej 1,123 slovenskih in hrvatskih glasov. Pretežno slovenski je zopet precinkt "L," in tu so hrvatski glasovi relativno napram slovenskim precej močni. Slovenskih glasov je v precinktu "L" 75, glasov Slovenk pa 9, a brati Hrvati imajo tu 48 glasov, Hrvatice pa 3, torej je vseh skupaj glasov v precinktu "L" 135, ali vseh skupaj doslej 1,258 glasov. Odločno slovenski je precinkt "M," v katerem imajo Slovenci pretežno večino, kajti tu je registriranih 178 Slovencev in 18 Slovenk, poleg njih pa 83 bratov Hrvatov in 6 Hrvatic, skupaj v precinktu "M" je 288 slovenskih in hrvatskih glasov, ali vsega skupaj doslej 1,543 glasov. Pač lepo število, si boste mislili, toda ko pridemo do konca vseh številk, bo malo drugače zgledalo. Precinkt "N" ima druge narodnosti in so Slovenci le posamično dobijo v tem okraju. Registriralo se je v tem precinktu 18 Slovencev in 6 Slovenk in 6 bratov Hrvatov in ena Hrvatica, skupaj torej 31 naših glasov, ali vseh skupaj doslej 1,574 glasov. Največji slovenski volivni okraj v 32. vardi je pa gotovo precinkt "O." V tem okraju je registrirano največje šte vilo naših glasov, kajti Slovenci imajo tu 267 glasov in Slovenke pa 10, bratje Hrvati so tudi v tem precinktu najbolj močni, kajti skažejo celih 118 glasov, dočim je registriranih 5 Hrvatic. Skupaj je torej v precinktu "O" naših glasov ravno 400, ali vseh skupaj doslej naštetih glasov 1,974. Čudili se boste, kako da je v precinktu "O," kjer je naša največja moč skoro najmanj Slovenk registriranih. Dočim je Slovencev 267, je pa Slovenk samo 10. In enako skoro je pri Hrvatih, katerih je registriranih v precinktu "O" 118, toda samo 5 Hrvatic. Ali Slovenci in Hrvati niso v tem precinktu poročeni ali kaj je vzrok, da je tako malo žensk regi stri ranih iz tega precinkta? Skoro neznaten za naše glasove je precinkt "P," kajti tu smo našteli samo 3 glasove Slovencev, nobene Slovenke, nobenega Hrvata. Trije glasovi v celem precinktu. Oči-vidno je, da je v precinktu več Slovencev, toda ti ne glasujejo. Skupaj smo torej doslej našteli v vseh 16 precinktih, kar predstavlja dobro polovico 32. varde 1,977 slovenskih in hrvatskih glasov. Druga polovica 32. varde pa ni niti približno tako močna kot prva polovica, O tem bomo zvedeli v pri hodnjem članku. -o--— Moji vtisi iz domovine Piše JOHN POLČIC Drugo jutro, to je 9. maja. sem se takoj podal v Ljubljano, da obiščem našega opernega pevca, tenorista Banovea in moje druge prijatelje in znance. Najprej se podam v potniško pisarno, nato se pa napotim po Miklošičevi cesti, ki je jako lepo urejena, kakor tudi terasa pred južnim kolodvorom, da dobi v resnici tujec lep utis na prvi pogled. Samo vozovi ulične železnice še vedno kazijo lepoto mesta. Ko se tako bližam sodni j-skemu poslopju, naletim na poznanega umetniškega slikarja, profesorja Jakaca. Veselo sva si segla v roke, ko sva se tako nepričakovano dobila. G. Jakrc me povabi na kosilo in po kosilu si ogledam njegovo stanovanje in umetniški atelje, ki se nahaja v palači Pokojninskega zavoda. Bil sem presenečen nad krasnimi umotvori našega umetnika Jakaca. Ko se nekaj časa pogovarjava, zazvoni zvonec pri vrati. Ko gre profesor Jakac odpirat, zagledam našega slav-člca, g. Banovea v družbi njegove soproge. Bil sem; iz srca vesel, da sem zopet videl mojega dobrega prijatelja in obenem spoznal njegovo soprogo. G. Ba-novec me je začel takoj spraševati, kaj je novega v naši novi domovini in kako je kaj z našimi štajerskimi fantiči. Kmalu zatem pride še naša zvezda, gospodična Perdanova, ki študira glasbo pri profesorju Hubadu v Ljubljani. Miss Perdanova ne izglede več kot ameriška Slovenka, ampak je postala prava Ljubljančanka. Tudi ona je bila jako vesela mojega obiska in bilo ji je jako hudo ker je bil njen oče ravno takrat hudo bolan. Tam sem se spoznal tudi z Miranom Jarcem, pisateljem in pesnikom, ravnateljem Pretnarjem in urednikom Podbevskom. Po veselem razgovoru sem se poslovil in odšel zopet nazaj na černuče. Obljubili smo si, da se zopet kmalu snidemo. Drugi dan sem posetil v družbi g. Grošlja dr. Krekovo gospodinjsko šolo, v katero tudi pohaja grč. Pavla Plevnik. Sestra Vida, prednica te šole, nama je razkazala vse šolske prostore, šola je jako moderno urejena1 in naša dekleta se tam lahko nauče naj moder ne j šega gospod in j stva. Sestra prednica je napravila name jako globok utis in lahko rečem, da je ni matere, ki bi bolj globoko poznala vse panoge gospodinjstva, kot jih pozna ona. V tej šoli imajo dekleta priliko, da se nauče vsega, kar mora znati mati in gospodinja. Prednica je prav lepo pohvalila gdč. Plevnikovo, da se pridno uči. Pozneje sva z g. Jakacem slikala šolo in tudi učenke, da bodo tudi rojaki v tej deželi imeli priliko videti jo. Na 12. maja sva si z g. Groš-ljemi ogledala šiško in jo mahnila v hotel Belevue. Od tu je jako krasen razgled po Ljubljani in okolici. Potem sva šla skozi lep drevored Tivoli, na katerega je Ljubljana lahkol ponosna. G. Grošelj me je opozoril na novo zgrajeno promenadno delo inže-njerja Plečnika. Delo je jako moderno, toda škoda je, ker so morali radi tega odstraniti mogočna kostanjeva drevesa, ki so bila zasajena še za Napoleonove dobe. Podala sva se v Bonačevo prodajalno, kjer imajo v zalogi tudi gramofonske plošče. Vprašal sem, če imajo v zalogi plošče naših pevk, Josie Lausche in Mary Udovich. Povedali so mi, da imajo vse, samo "Ti pa jaz, pa židana marela" še ne. Prodajalka je rekla, da bodo tudi to ploščo takoj naroČili: Ti dve pevki sta najbolj priljubljeni v domovini in njih plošče se vsak dan proizvajajo na radio oddajni postaji. Zvečer sem" se udeležil v spremstvu moje svakinje in gdč. Perdanove predstave v dramskem gledišču. Igrali so komedijo "Kar hočete." S predstavo sem bil jako zadovoljen in vesel., da sem bil po dolgih letih zopet v domačem) gledišču. Drugi dan sva se podala z g. Jakacem v Novo mesto. Jutranji vlak nama je odpeljal pred nosom, pa sva ga vjela na Dolenjskem kolodvoru z avtom. Med potjo sva slikala z vlaka Mirno peč, Trško goro in razne prizore iz narave. Bil je lep dan in posebno ugoden za filmanje. Po treh urah vožnje se pripeljeva na postajo v Novem mestu. Udariva jo peš skozi drevored proti mestu. G. Jakac je napravil med potjo več slik od mesta. Novo mesto je jako napredovalo po vojni. Videl sem moderno šolo, ki stoji poleg gimnazije in več drugih novih stavb. Videl sem rojstno hišo našega pesnika Dragotina Keteja. Dalje isem videl grob1 slovenskega pisatelja Janeza Trdina, ki je bil doma iz Mengša. Mesto ima tudi novo tovarno za izdelovanje perila. Kupila sva. si lepih razglednic iz Dolenjske, nakar se podava na dom staršev g. Jakaca, ki so me jako prijazno sprejeli. V sobi g. Jakaca sem videl polno umetniških del raznih pokrajin iz Arabije, Afrike in Amerike. Res, krasna dela. Vendar pa je vladala v hiši globoka žalost, ker jim je umrla o božiču hčerka, sestra g. Jakaca in zapustila poleg moža, še eno leto starega sinčka. Potem sva se podala na kratek izprehod čez Krko proti Kan-diji in kmetijski šoli na Grmu. G. Jakac je pridno filmal vsako zanimivost. Ustaviva se pri profesorju Janezu Jarc* nakar se skupno podamo proti šmihelu. Ker se je bližala opoldanska ura, smo jo mahnili nazaj k Jakče-vim na kosilo. Po kosilu smo se pa z avtom odpeljali ob Krki v Toplice. Tam sem imel za izročiti pozdrave in nekaj daril za sestro našega rojaka John Hočevarja. , Piše se sedaj Henikman in njen mož ima tovarno za čevlje. Potem smo se odpeljali proti Soteski. Ustavimo se pod gradom, ki je nekaj veličastnega za pogled, kakor tudi velika žaga, ki se nahaja na tem tihem prostoru. G. Jakac je vse pridno filmal. Obiskali smo tudi grad Otočec, katerega čuva mogočna reka Krka. Tu je vse naravnost očarljivo in duša vživa, tukaj tihi naravni mir, ki ga tako pogrešamo v šumnem življenju. Treba se je bilo posloviti od prijaznega Novega mesta in z g. Jakacam se odpeljeva zopet v Ljubljano. Drugi dan sem se udeležil festivalne prireditve Glasbene Matice v spremstvu: g. Banovea in soproge, g. Jakaca, g. Miran Jar-ca, Miss Plevnik, Miss Perdan, ki se je vršila v Unionu. Ta večer me je doletela čast, da sem kot ameriški gost stisnil desnico našemu velikemu glasbenemu mojstru, g. Matej Hubadu in pa našemu pesniku Župančiču. Program je obsegel skoro same novitete, delo naših domačih pesnikov in skladateljev. Velika dvorana Union je bila nabito polna naroda. Drugi dan, 16. maja, je bil pa triumf slovanske pesmi na Kongresnem trgu. Koncert slovanske pesmi, kakor se je to uradno nazivalo. Lepo vreme je omogočilo to veliko prireditev. Sodelovali so trije veliki zbori: Praški Hlahol, Lisinski iz Zagreba in pa pevski zbor našega uči-teljstva, JUU. Zbori so proizvajali težke glasbene točke, za kar so želi salve aplavza od naroda. Tudi mnogo lavorovib vencev je bilo poklonjenih. Ker je g. Jakac tudi to prireditev filmal, jo boste, lahko videli tukaj, ker sem film prinesel seboj. Po koncertu sem se sestal z gospo Pavlo Lovšetovo in njenim soprogom. Ga. Lovšetova nam je še vedno v spominu, ko je gostovala pri nas in razveseljevala naša srca s svojim čarobnim glasom. In še danes je v domovini zvezda vseh pevk. Drugi dan se je vršila zopet velika slavnost pred Glasbeno Matico. Pri tej slavnosti so bili odkriti spomeniki naših slavnih mož, pesnikov in skladateljev, osem po številu. Razvita je bila tudi zastava, katero je podaril sam kralj. Po kosilu pri g. Banovcu smo se podali na velesejem, kjer se je vršila tekma pritrkovalcev na zvonove in tekmovanje pevskih zborov. Tekmovanja se je udeležilo 50 skupin iz 41 različnih fara. Palmo zmage so odnesle Rovte nad Logatcem, drugi je bil št. Vid na Zatično, tretji Smlednik, četrti Brezje, peto nagrado Cerklje in zadnjo si je priborila Kropa. * Tekme pevskih zborov se je udeležilo 15 moških in mešanih zborov. Prvo nagrado je dobilo društvo Ljubljanski zvon, drugo pa pevski zbor mariborske Glasbene Matice. Zvečer je bila pa opera v gledišču, katere sem se tudi udeležil. Drugi dan sem se podal v spremstvu Grošlja, Jakaca in Banovea v mojo rojstno vas, v Devico Marijo v Polju. Posetili smo tudi papirnico v Vevčah, ki v teh časih še precej dobro obratuje. V moji rojstni vasi je skoro vse pri starem, postavili pa so novo šolo in spomenik padlim vojakom iz svetovne vojne. Tukaj imajo sedaj tudi železniško postajo, katere pred vojno ni bilo. 18. maja sem se peljal na Vrhniko v spremstvu g. Banovea in g. Grošlja. Najprej smo se poklonili jnašemu največjemu pisatelju Ivan Cankarju, pred njegovim ponosnim spomenikom. Prostor za spomenik je prav srečno izbran, tako da ta spomenik lahko vsak takoj vidi, ko pride na Vrhniko. Vsa čast gre g. Jurcatu, ki se je toliko trudil da spomenik stoji tam. Izročil sem pozdrave naših rojakov g. Jurcatu in pogovorili smo se o tem in onem. Nato smo se podali na dom John Jesenkota, našega kulturnega delavca, kjer nas je njegova žena prav prijazno sprejela. Nato je prišla še hčerka in njen mož in smo se prav dobro imeli. Prišla je tudi žena našega tukajšnjega rojaka Mr. Joe Sikita in pa mati Mr. Frank Verbiča,. Prav hvaležni smo bili ysi za tako gostoljubno postrežbo. Zet Mr. Jesenkota, g. Jerši-novec nas je peljal v vas Razore k Selakovim, kjer sem imel za izročiti nekaj pozdravov. Tudi tukaj smo bili prav lepo postre- žem. Pred odhodom nam je ata podaril še steklenico pravega hruškovca. Toda nesreča je hotela, da ga nismo pili. G. Jerši-novec je imel steklenico v žepu, pa mu je padla ven in na cesto. Steklenica se je razbila, vendar ne popolnoma, ostalo je hruškovca še pol steklenice. Ob cesti je cepil star mož drva, pa smo mu rekli, če hoče! pit. Mož je poku-sil pa rekel: "O, da bi Bog dal, da bi se še kaj večkrat taka nesreča pripetila tukaj okoli!" Zaključek tega izleta je bil pri "Mantovi." (Dalje prihodnjič) ALI SE ZOPET BLIŽA DOBA KRALJEV CESARJEV? IN Clevela.ndski dnevnik "The cem, da jih bo rešil denarne suž- Press" je prinesel pred par dnevi sledeči zanimivi članek, ki govori; o možnosti, da pridejo kralji in cesarji zopet na prestol: Ali bodo prišli kralji in cesarji nazaj na svoje prestole? Ali se zopet obračajo po depresiji strti narodi na monarhije in kraljevske hiše za pomoč, katere so v divjih dneh po vojni vrgli s prestola? To so vprašanja, ki so danes na dnevnem redu v Evropi in po ostalem svetu, vspričo dejstva, da namerava postaviti Nemčija bivšega prestolonaslednika Friedrich Wilhelm Hohenzollern svojim regentom. Razun v sovjetski Rusiji in republikah, ki so bile vspostav-ljene še pred svetovno vojno, gledajo razni kralji in cesarji, ki so zadnje čase izgubili svoje prestole, z napetim pričakovanjem na dogodke v Nemčiji. Ozračje je nasičeno visoke politike. Skoro pri vseh narodih so v izvidku kritične volitve ali revolucije. Ako se vrne bivši nemški prestolonaslednik Friedrich Wilhelm k vladi kot regent, k vladi, do katere je imel nekoč pravico že po rojstvu, bo tq prejkone povzročilo upanje ostalih kraljev in cesarjev nazaj k svojim prestolom. 14 let je minilo, kar se je odpovedal kroni nemški cesar Viljem II. in zbežal iz dežele. Na nekaterih njegovih bojnih ladjah so bile razobešene rdeče zastave. Po cestah glavnega mesta so se valile množice ljudstva, ki so bile site strahote vojne in site vladarske hiše, ki jih je zagnalo v bojni vrtinec, in so zahtevale vspostavitev republike. Cesar Viljem je zbežal k svoji armadi, da se obda od svojih oficirjev. Od tam je pa zbežal k svojemu kraljevskemu prijatelju na Nizozemsko, kjer je še danes. Ko je zbežal njegov oče, je šel ž n j i m tudi prestolonaslednik. Toda ta ni ostal v Doornu. Zatekel se je na otok Wieringen v Severnem morju, pod pokroviteljstvom Danske vlade. Za dnevno vežbo si je izbral cesar Viljem sekanje in žaganje drv, a prestolonaslednik je delal v kovačnici, da si ohrani svoje zdravje in fizično moč. Leta 1923, pet let po svojem begu, se je vrnil prestolonaslednik Viljem nazaj v Nemčijo. Bilo je nekaj godrnanja od strani republikancev radi tega, toda nikdo mu ni kratil svobode. Dve leti zatem je izvolil nemški narod Paula von Hinden-burg predsednikom republike. Hindenburg je bil eden najsposobnejših cesarjevih generalov. Vneto je zastopal ravno to, kar je hotel nemški narod po vojni zavreči — pruski militarizem. Zdi se, da se je končno nemški narod sprijaznil s Hindenburgo-vimi idejami, ki so se strnjevale v glavnem proti komunizmu in fašizmu. Radi so imeli svojega Hindenburga, ker je pravi tip pristnega Prusa, edino eno stvar so mu zamerli, ker ni takoj potegnil nemškega vratu iz francoskega jarma, pač pa se je por gajal s Francozi lepim in mirnim potom. Bojevitim Nemcem pa to ni bilo in ni po volji. Ko je Adolf Hitler, nemški fašist in nacionalist obljubil Nem- Če verjamete al' pa ne. nosti, v katero so padli po vojni, ko so morali plačevati ogromne vojne odškodnine, je postal Hitler narodni junak iz priprostega plačilnega natakarja, ki je bil v svetovni vojni kaprol v avstrijski vojski. Hitler je nastopil pri zadnjih volitvah proti Hindenburgu. Hindenburg je zmagal, toda ta zmaga je nekako prerokovala končno poraz. Večer pred volitvami se je bivši prestolonaslednik izjavil, da stoji na Hitlerjevi strani. S tem je pogazil vsako možno mnenje, da stoji Hindenburg na strani bivše vladarske hiše. Friedrich W i 1 j e m je sedaj star 50 let. V svoji mladosti je bil divji in tako strasten v svojih idejah in dejanjih, da je prišlo večkrat do ostrega spora med njim in očetom. Sčasoma se je pa uletel. Ako bo prevzel vlado Nemčije, se bo to zgodilo s privoljenjem njegovega očeta. Pred nekaj meseci, ko se je bila razširila govorica, da misli kandidirati za predsednika republike, mu je njegov oče prepovedal kandidirati in sin ga je ubogal. Ako se vrnejo Hohenzollerci na krmilo v Nemčij, bo takoj nastalo vprašanje: Kaj bo z Avstrijo? Bivša cesarica Žita in njen sin Oto še danes nista izgubila upanja, da se povrne Habsburška vladarska hiša na prestol, še leta 1930 se je zdelo, kot da bo prišel Oto na ogerski prestol in Dunajska Arbeiter Zeitung je takrat zapisala: "Habsburgovci so pred vrati!" Toda, kakor se je videlo, vrata so bila še zaprta, medtem ko so vsa vrata na stežaj odprta nemškemu prestolonsledniklu Viljemu. In, kakor se čuje, tudi bivša avstrijska cesarica upa, da se bodo tudi zanjo in njenega sina odprla vrata na prestol. SVOJEVRSTEN REKORD Angleži se lahko ponašajo z novim svojevrstnim rekordom. Gre za izgotovitev obleke iz surovega materij ala pa do prevzema po stranki. Rekord pri tem so dosegli te dni v Leedsu v Angliji. Ob 8:50 zjutraj so pod nadzorstvom posebne komisije ostrigli 19 ovac. že čez sedem minut je bila volna očiščena in pobarvana ter poslana v tkalnico. Čez 80 minut je bilo potrebno blago izgotovljeno, nato so vzeli naročnikovo mero, osem krojačev pa, je istočasno začelo z delom. Ob 12:27 so prišli zadnji gumb in že popolnoma izgotovljeno .obleko so izročili stranki. Vsa procedura je torej trajala 3 ure 20 minut in 30 sekund. Leta 1898 je neki Anglež v Zed. državah napravil sličen poizkus, rabil je pa za isto delo 10 ur in 18 minut. NASIPI PROTI POVOD-NJIM Nizozemska, kjer leži 38 odstotkov vse zemlje nižje kot je pa morska gladina, se mora zavarovati proti poplavam morja z nasipi. Ti nasipi stanejo ogromno denarja in so preračunali, da so izdali za vedno popravljanje nasipov toliko denarja, kolikor bi stal prvotni nasip, če bi ga bili delali iz samega čistega srebra. Gospej se pride ponujat v službo kuharica. "Pa bi lahko takoj nastopili službo?" jo vpraša gospa. "Tisto pa, kar takoj lahko nastopim službo." "Ampak kaj bo pa vaša dosedanja gospodinja rekla, ko boste tako nenadoma zapustili službo?" "Oh, nič! še vesela bo, ker komaj čaka da grem." A Skozi vas se pripelje avtomobil s turisti, ki se ustavijo v malem restavrantu in zahtevajo, mehko kuhana jajca in sicer taka, ki so bila pravkar vzeta z gnezda. Strežajka gre v kuhinjo z naročilom in reče gospodarju: "V sobi je družba, ki zahteva ravnokar zležena jajca. Dajte vi kokodajskati, jaz bom pa letela v štacuno po jajca." A Ko je dobil prostak Kozobrin prvi dopust, se je on zamudil doma in narednik ga trdo prime v roko: "Kozabrin, ti si prišel z dopusta za celih 24 ur prepozno. Zaradi te zamude dojbiš prav toliko ur zapora." "Oprostite, gospod narednik," se je opravičeval vojak, "do zamude je pa prišlo takole: Oče so mi doma dali zelo težko gnjat za vas, gospod narednik, in jaz "Oho, potem je pa reč drugačna, kajti otvorjen si tako težkim bremenom nisi mogel hitro hoditi, zato ne boš nič kaznovan." A Oče je stopil do učitelja, da poizve, kako napreduje njegov sin. Prišedši domov, vzame sina trdo v roke, rekoč: "Mar ti nisem obljubil, da ti kupim bicikelj, ako boš napredoval v šoli ? Danes sem pa zvedel, da ti ni učenje nič mar. Kaj si pa počenjal zadnje čase?" "Učil sem se voziti bicikelj," je odgovoril nadebudni sinko. A Macafuzelj Matevž je bil tudi med onimi rekruti, ki so prvikrat streljali na strelišču. Narednik mu je izkazal, da izstreli v tarčo štiri naboje. Macafuzelj uboga, toda ko je sprožil štirikrat, je čez nekaj časa spustil še eno kroglo. "Kaj pa za vraga počenjaš, tepec?" ga lepo po krščansko ozmerja, narednik. "Saj bi bil lahko ubil kakega vojaka tam zunaj pri tarčah, ko si dal peti strel." Macafuzelj se je pa nedolžno nasmehnil, rekoč: "Ej, ja, gospod narednik, saj ta zadnja krogla ni šla daleč, ker sem čisto narahlo pritisnil na petelina." A Katehet je spraševal v šoli učence. Pokliče Janezka in ga vpraša: "Kaj pa tvoja mati stori najprej zjutraj, ko vstane?" "Bolhe začne loviti ..." 'A' "Meni se zdi, da je zdravniški poklic jako neprijeten. Nihče nima na tem svetu toliko sovražnikov" kakor prav zdravnik." "Imaš prav, Cene, pa nima sovražnikov samo na tem svetu, ampak jih ima še več na onem." A Zdravnik je zdravil zelo bolnega moža, katerega je vsak teden po dvakrat obiskal. Ko tako zopet nekega dne pride, vpraša bolnikovo ženo: "Kako se pa kaj že počuti vaš mož? Se mu je kaj, zboljšalo zdravje? Ali ima že kaj apeti-ta d0 jedi?" "Ne, jesti ne more še, vendar upam, da se mu bo kmalu povrnil nekdanji apetit. Ko sem včeraj pripravljala telečjo pečenko zase, je že požiral sline." 1932 JUNE 1932 □ 13:14: i5 1617.18 9 20 21 6 27 28 29:30 ŽIC KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ 19.—Društvo Kranj priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O. 19.....Društvo sv. Družine, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 19.—Slovenska godba Bled, piknik na Močilnikarjevi farmi. 19.—Društvo Brooklyn, št. 135 S. N. P. J. priredi piknik na Frank Železnikarjevih prostorih na 4002 Jennings Rd. 26.—Fara sv. Lovrenca, letni piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 26—Društvo Mir, št. 142 S. N. P. J., priredi piknik na Pin-tarjevih prostorih. 26.—Dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z. ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 26.—Clevelandski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Eu-clidu. 26.—Piknik Slovenske delavske dvorane na Silko farmi. JULIJ 3.—Piknik S. P. društva Soča na Močilnikarjevi farmi. 3.—Slovenska Ženska Zveza, št. 47, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens, Kauškovi farmi. 10.—Piknik Slovenske šole Slovenskega Doma na Holmes Ave. se vrši na Frank Kavškovi farmi. To je prvi piknik te šole. 17.—Slovenska Mladinska šola S. N. Doma priredi velik piknik na Močilnikarjevi farmi. 24.—Društvo Tabor, SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 24. — Klub collinwoodskih groceristov in mesarjev, piknik na Močilnikarjevi farmi. 31.—Društvo Naš Dom, SDZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 24.—Praznovanje godu fare sv. Kristine, v zvezi s farnim žegnanjem, skozi teden. Vrši se na Bliss Rd. 31.—Piknik delničarjev Slovenskega Doma na Holmes Ave. na prostorih Frank Močil-nikarja. 31.—Slovenska Zadružna Zveza, piknik na Goriškovi farmi v Noble, O. AVGUST 7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špellcotovih farmah. 7.—Društvo Presv. Rešnjcga Telesa, izlet na cerkvenih pro- -Društvo sv. Križa št. 214 štorih v Maple Gardens. KSKJ, piknik na Hartmanovi farmi na Ridge Rd. 3__Piknik Slovenske Delavske Dvorane na Silkovi farmi, Egypt Rd. 3.—Oltarno društvo fare sv. Kristine, piknik na Goriškovih farmah v Noble, O. 4.—Euclid Rifle klub, piknik na Močilnikarjevi farmi. 10. — Collinwoodski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu. 10.—Društvo Lovrenca 7.—Slov. soc. klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi. 14.—Društvo sv. Vincenca Pavlanskega, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 14,—Piknik družbe S. N. Doma iz Maple Heights pri Anton Gorišku na Green Rd. 21.—Društvo Napredni Sosedje, SNPJ, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. 21.—Piknik samostojne Zarje na Močilnikarjevi farmi. OKTOBER 10.—Društvo Na Jutrovem št. 63 KSKJ, piknik na cerkve- praznuje 10-letnico obstanka v nih prostorih v Maple Gardens. 10__Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik na Močilnikarjevi farmi. 10.—Slovenska šola Sloven- skega Doma, piknik na Frank venskem Domu na Holmes Ave Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. NOVEMBER 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, zabavni večer v Slo- Vesti iz domovine —Strašna žaloigra na Rakeku. Ves kraj je pod vtisom žalostnega dogodka, ki je zahteval življenje treh ljudi. V Bele-tovo, sedaj Grudnovo gostilno r.a Uncu pri Rakeku je že delj časa zahajal graničar Gjorgje Milič. Že dolgo so slutili, da hodi omenjeni graničar za dekletom Ivano Gruden, sestro sedanjega gostilničarja. Brat in sestra sta doma iz Sežane. Sedanji gospodar je pred leti poročil ondotno lastnico feostilne Bele-tovo. Na usodni dan je bila vsa Grudnova družina doma. Na do-rnu je bila tudi mati rajne Ivane Grudnove, ki je prišla obiskat svoje otroke in obenem za botro svojemu vnu)