7 U n PRIHuflSKI DHEVNIK , . -—- glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje if° X' ■ Ste v. 217 (28361 Poštnina Cena 25 lir plačana gotovim TRST, nedelja 12. septembra 1954 Spedizione in abbon. post. 1. gr 1 ržaška m »*nes se kontu j e z veli-prireditvijo *J?SS naprej ; toiic, ■I Zbori iz Trstu in foittZv!avibura^ki 2bon'- °™e, skuPine, nogovie-• motoristi in drugi. zaradi tega po-tkd J, - razveseViv pre- * Mio Z °fraŠa napore no kult,, mlailne za aktiv- SC‘”» «• 1lUsPodarska. ^bivahfl tarejo vse ?la%i tt® JemZjeio °i‘Qinost na bolišo htltolel»-Je kar 10000 ie torna* mladincev, ki Hic€ Potikajo iz de-?'"• d idelavnioo, iz to- . ^ «0Ht rB0 in ®e?0 *°.Pa ie mladin-J8 So[e j posečajo raz-% j. 5 ne tiedo. te „ P° 'končanem manikanje per-^ (Žan ^ osnovna rak- \ ? Je mladine. Mrai tržaške mladine je 4^ j.lePa tudi borbeni %„ P°zžp na borbo sa ,efy , reševanje teh pe-Sloue°Cialni)l »Prhanj. MmSka mladina pa tQ*t< sn-Se- P°sebn° žiude 7 jo muči poleg 7ešen0 vPrašanj tudi ne-nie. o, nacionalno vpraka-^tauipenske šole so za-™zih ]lne in slovenski N*atu- rezPrv-ven. Obe %, tall se tesno prepleti «oi>e° J'e marsikate-tfainkn mladinec ali °®ati ® prisiijen prema- ^Ohab, 9 socialne še o neenakoprav- nost, če hoče dobit* boren kos kruha. Mladinski teden je prav zato tudi poziv na skupno borbo iafco slovenske kot italijanske mladine, da se končno odpravijo nacionalne diskriminacije in da zavlada tudi pri nas bratstvo in razumevanje med tukaj živečima narodoma. Vseh teh perečih mladinskih vprašanj ni mogoče rešiti brez skupne enotne borbe vse tržaške mladine. Teden je zaradi tega tudi poziv na skupno borbo vseh naprednih tržaških mladincev. Po vsem svetu so vedno močnejše težnje po združevanju in krepitvi naprednih sil. Mi mladi ljudje smo trdno prepričani, da se razvoj tudi pri nas ne bo ustavil. Pripravljeni in odločni smo, du tudi mi temu razvoju z vsemi svojimi ‘ močmi pripomoremo- SILVAN MESESNEL Washlngton noče zaostati za Londonom: tudi Murphy odšel na pot po Evropi Namestnik ameriškega državnega podtajnika bo obiskal iste države kot angleški zunanji minister - Optimistično ozračje po Eidenovili razgovorih v Bruslju, k! pomenijo po izjavi lToreign Officea najboljši začetek M ministrovega poslanstva** Danes čaka JEidena težavnejša naloga v Bonnu, v ponedeljek pa odpotuje v Bim WASH1N**« Mm n tudi Ve ° Presenočenje ■ tudi ogorčenje.. Kot je znano, le prišla preiskava do kri- potm istke’ k0 so bili nistra p Slnu zunanjega mi-« Picci°niju, prin- bivšem„UnZ1U Hess®nskemu, p ,- i rimskemu kvestorju Politu m Ugu Montagni in ko Je Sirilo, da je Sepe odredil odvzem potnih listov tudi za bivšega poveljnika policije Pavona, filmsto igralko Alido Valli in za papeževega osebnega zdravnika prof. Ga-leazzi fisija. Zadnjim trem potni listi niso bili odvzeti, čeprav je za Pavone tudi že ANSA poročala, da je bil u-krep izvršen, potem pa pozno ponoči vest preklicala. Zanimanje je zbudila tudi druga, vest, namreč, da je bil Sepe včeraj zvečer dolgo skupaj s pravosodnim ministrom senatorjem De Pietrom v pen-sionu Sitea v Via delle Terme di Diocleziano 90. V istem pensionu stanuje tudi minister De Pietro, kadar je v Rimu. Danes pojasnjuje poluradna agencija ANSA, da gre za pomoto, kajti Sepe da je bil povabljen v pension Sitea na večerjo k svojemu prijatelju iz otroških let, prof. Giuseppu Rinonapo-liju iz Loana in da je šele —----------------------- Jlju iu uvaua 4** Cl J C SCiC endes-Frauc® poziva Francoze hKtivno sodelovanja z vlado Scosko liudstvftCOS^1 minis.trski predsednik pozval 3« . Poziv n * i”Q1 mU 8 pismi daje nasvete in pred »■jjjiz, n a so“darnost * alžirskim prebivalstvom radiudes-F^nwrEke ‘rUiSf1*-. «Zar^ tega, K,'iudstvo n=°ZVal fran- sednik ip ,ministrski pred-S m-s°lidarnostJ sZ deianii mnenji še d°aHe javno d” * ,B *vl" »s: J^evin v ^l,potegnili še^UŠev1 inV ^leansvuTe V* “»otbvitf mogo- l0Viti *«vu, ranje. ^ 3z«liMdadbTFfrance iz‘ 3,«°S 'Sts- & Z Pri''“3Vote in ' ,na] mu ? (biiii “I!8ovem j fltizita-5'sm» I«. da delu. Pri- v vellkomu bodo ta <»1 ^s-Fran C Pr‘ °dif- !tratek ^Ce ie Pugled nat? Po->ines Prevzel .Položaja febilh0^ k aa krm^110 >Posti°ve>skil o‘Sr° *la- jn, le, da k uPšcin? i?ni ni »* no- Pa vpra- Potem *.stall- 7rambe- Mrropg Pie, ifjt0Padla -lb: ko *«uvrož- Prišel o ;mo r;.^«nde5 ost o inn s Pn njenem delu«. S 8i Vedi" 'abko nrmop.ia^v'J 1 na- Novi letalski napadi na Amo| škaAK’ so’ sestal jutri v Denveru, bo nedvomno razpravljal tudi, v kakšnem primeru naj ameriška flota na Pacifiku in ameriške letalske sile na Filipinih stopijo v akcijo. V Pentagonu zatrjujejo ,da bodo Kitajci z morebitnim napadom na Kvemoj skušali tipati ameriške namene. EisenhO'ver je svoj čas dal nalogo ameriški sedmi floti, naj prepreči napad na For-mozo jn na Peskadoske otoke. Toda državni tajnik Dulles je 24. avgusta izjavil, da se je ameriška zaščita razširila na druge otoke med For-mozo in kontinentom, ni pa povedal katere otoke. Po informacijah, ki so jih dobili na otoku Kvemoj, so Kitajci baje zbrali na obali pokrajine Fu-kjen. ki je oddaljena 80 km od omenjenega otoka armado 100.000 mož. Razen tega pa imajo Kitajci drugih 220.000 mož v raznih drugih krajih pokrajine Fukjen. med večerjo zvedel, da v isti hiši stanuje tudi pravosodni minister. Druga zanimiva, čeprav prav tako nekontrolirana vest govori o nočnem obisku glavnega državnega pravdriika dr. Gioco-lija in njegovega namestnika Scardie (ki nastopa kot javni tožilec) na stanovanju dr. Se-peja. Obisk se je baje zavlekel do 3. ure zjutraj in še čez, in zatrjujejo da je bilo od časa do časa slišati na ulico zelo razburjeno in glasno diskusijo. Te vesti so zanimive tem bolj, ker je bil povratek dr. Giocolija z dopusta v Rim napovedan šele za ponedeljek in ker so se razširile vztrajne govorice, da je Sepe že pripravil nekaj zapornih nalogov za glavne osumljence v aferi, ki jo preiskuje. Prav tako trdijo, da je zadnje zasliševanje aretiranih lovskih čuvajev iz Capocotte v zaporih Regina Coeli prineslo izredno važne rezultate. Piero Piccioni pa je danes vložil pri kasacijskem sodišču pritožbo proti ukrepu, s katerim mu je bil odvzet potni list. V protiofenzivo je prešel tudi Maurizio Hessenski, sin Mafalde Savojske, ki se je danes z luksuznim motornim čolnom pripeljal s Caprija v Neapelj (pri tem poročila ne pozabijo omeniti, da je prevozil Neapeljski zaliv v rekordnem času) in odšel k odvetniku De Marsicu, s katerim se je posvetoval o svojem položaju po zadnjem razvoju afere s smrtjo Vilme Montesi. Baje je z njim razpravljal tudi o možnosti tožb proti nekaterim osebam, kj so tudi vpletene v afero in proti nekemu novinarju, ki je baje netočno in s tendenco pisal o njem. obsoja prebivalce Cipra na trajno sužnost, s tem da jim zabranjuje, da bi svobodno izrazili svoje mnenje«. Na koncu poziva nota vse kulturne narode, naj pomagajo ciprskemu ljudstvu v Tiegovi mirni borbi za pravico do samoodločbe. Veleposlanik Mallet na poslovilnem obisku pri predsedniku Titu BEOGRAD, 11. — Predsednik republike maršal Tito je danes sprejel na Brionih na poslovilni obisk dosedanjega veleposlanika Velike Britanije v Jugoslaviji sira Iva Malle-ta. Angleški veleposlanik je bil zatem na kosilu ki sta mu ga priredila predsednik republike in njegova soproga. Neredi v Egiptu KAIRO, U. — V mestu Tan-tah 80 km severno od Kaira je piršlo do hudih incidentov, ko je policija skušala razgnati skupine demonstrantov pripadajočih organizaciji ((Muslimanski bratje«. Več tisoč pristašev te organizacije se je zbralo v mošeji v Tantahu. Ko je pridigar med pridigo začel govoriti o političnih vprašanjih, so nekateri navzoči začeli protestirati. Ostali so jih skupno pridigarjem zapodili iz mošeje. Ko je nastopila policija je prišlo do spopadov, med katerimi je bilo 5 oseb ranjenih. Indijska nota portugalski vladi NOVI DELHI, 11. — Indijska vlada je danes izročila portugalskemu poslaništvu v Novem Delhiju noto, s katero zahteva od portugalske vlade, naj sporoči, ali Portugalska res želi, da bi nevtralni opazovalci razpravljali o položaju Goe in bližnjih ozemelj. Indijska vlada poudarja tudi, da se portugalska zahteva, naj bi Indija dovolila, da bi opazovalci neke tretje države prišli na ozemlje Dadre in Na-gar Aveli, ne more sprejeti, vsaj dokler se hoče to utemeljevati na zatrjevani portugalski pravici. Protesti Ciprčanov NICOSIA, 11. — Zupan v Ni-ccsii je v imenu vseh ciprskih občin poslal protestno noto glavnemu tajniku OZN, Churchillu, britanskemu ministru za kolonije in ciprskemu guvernerju. «Odločno protestiramo, je rečeno med drugim v noti, proti sklepu britanske vlade, ki Brzojavka maršala Tita predsedniku Bajaru BEOGRAD, 11. — Fredsed-nik republike maršal Tito je poslal predsedniku turške republike Dželalu Bajaru naslednji brzojavni odgovor na pozdrave, ki mu jih je poslal turški predsednik ob odhodu v domovino: ((Ljubeznivo in prijateljsko sporočilo, ki mi ga je Vaša ekscelenca poslala ob odhodu >z teritorialnih voda Jugoslavije, me je globok-, ganilo. Vaš obisk je nudil ju goslovanskemu ljudstvu izredno priložnost, na izrazi občutke iskrenih simpatij in zaupanje do Vase ekscelence in do velikega turškega ljudstva, svejega prijatelja in zaveznika. Ozračje, v katerem se ie obisk razvijal, in razgovori, ki smo jih imeli z Vami in Vašimi sodelavci predstavljajo še er. dokaz več, da so naši zavezniški odnosi in sodelovanje potrdilo iskrenih težen) in želja naših držav, da zavarujejo svoj mirni razvoj in da z utrjevanjem medsebojnih zvez dajejo svoj prispevek veliki stvari miru v svetu. Zelo sem srečen, da lahko ugotovim, da je bivanje V.aše ekscelence v Jugoslaviji mnogo pripomoglo k poglobitvi prijateljstva med našima državama in popolnoma delim Vaše prepričanje glede sijajne prihodnjosti in je tesnejšega jugoslovansko-turškega sodelovanja, kakor tucij glede na-daljnega uspešnega razvoja trojne zveze, ki je steber miru in stabilnosti v tem delu sveta. Izkoriščam to priložnost, da lahko v svojem imenu in v imenu svoje soproge pošljam iskrene želje za oseb no srečo Vaše ekscelence in Vaše spoštovane soproge in po Vas najboljše želje za nadaljnji napredek republike Turčije in prisrčne pozdrave zavezniškemu turškemu ljudstvu«. Predsednik beograjske mest ne občine Djurica Jojkič je danes izročil turškemu veleposlaniku v Beogradu Agahu Akselu pismo, v katerem ga prosi, da bi sporočil predsedniku turške republike Bajaru hvaležnost Beograjčanov za darilo" milijon dinarjev, ki ga je turški predsednik izročil neki socialni ustanovi v Beogradu. rodni skupščini. Eden je zaključil, da so pred njim ((strahovite težave«, da pa upa, da bo s tem potovanjem prispeval k temu, da se težave odstranijo. Skupno z Edenom sta odpotovala podtajnik v Foreign Officeu sir Frank Roberts in Edenov osebni tajnik sir An-thony Rumbold. V Bruslju se je Eden sestal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, holandskim zunanjim ministrom Beyenom in luksemburškim zunanjim ministrom Beckom na kosilu, nato pa je z njimi nadaljeval razgovore, ki so trajali skoraj do večerje. Po razgovorih je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so ministri «proučevali položaj, ki je nastal po zavrnitvi EOS v Franciji, in razpravljali o predlogih, ki bi jih bilo mogoče pripraviti za zagotovitev pridružitve Nemčije Zahodu in nemškega sodelovanja pri zahodni obrambi«. Poročilo nadaljuje, da so bile prikazane razne zamisli in da so ministri priznali njihovo vrednost. Proučevanje teh zamisli se bo nadaljevalo v prihodnjih dneh po diplomatski poti. Končno pravi poročilo: «U-gotovljeno je bilo popolno soglasje o ciljih, ki jih je treba doseči, in o metodah, ki naj se uporabijo. Verjetno je, da bo po povratku ministra Edena v London sklicana konferenca. Dokončni sklepi o vprašanjih, ki se razpravljajo, bodo morali biti sprejeti v okviru NATO.« Možnost, da se bo proti koncu meseca v Londonu sestala napovedana konferenca devetih, je potrdil po razgovorih tudi belgijski zunanji minister Spaak. ki je nadalje dejal, da so na sestanku ugotovili, da se držape Beneluxa popolnoma strinjajo z Anglijo. Tudi sicer izražajo v bruseljskih političnih krogih* zadovoljstvo nad razgovori z Edenom. Predpoldne so se sestali zunanji ministri treh držav Be-neluxa, ki so se sporazumeli o skupnem stališču za razgovore z Edenom. Zdi se, da slonj ta sporazum na stališču, izraženem v nedavnih Spaa-koyih^ izjavah pred zunanjepolitičnima komisijama belgijskega senata in poslanske zbornice: sprejem Zahodne Nemčije v atlantski pakt. brez diskriminacije do ene ali druge članice, toda z omejitvami za nemško oborožitev. Kot pravijo v Bruslju, med razgovori z Edenom niso upoštevali možnosti obujanja EOs od mrtvih, ker to ne bi imelo nobenega smisla. Vsekakor se zdi, da je Eden prepričal ostale tri ministre o koristnosti konference devetih. Vendar bo glavno Edenovo delo. da o tem prepriča tudi kanclerja Adenauerja in Men-des-Francea. Zaradi tega so bruseljski razgovori kljub vsemu optimizmu manj važni kot jutrišnji Edenov obisk v Bonnu in kasnejša posvetovanja v Parizu Iz Bonna pa poročajo, da bo Adenauer povedal Edenu, da je Zahodna Nemčija pripravljena stopiti v NATO pod dvema pogojema: 1. nobene diskriminacije proti bonnski republiki v kakršnem koli sistemu zahodne obrambe v Evropi; 2. takojšnje priznanje suverenosti Zahodne Nemčije, in to tudi v primeru, da bi pogajanja za zahodnonemško sodelovanje pri zahodni o-brambi zahtevala več časa. Podobne misli je izrazil tudi Adenauer v današnjem intervjuju italijanski agenciji ANSA. Adenauer je dejal, da lahko tudi suverena država, če bo vključena v NATO. sprejme določene obveznosti in da je bonnska republika pripravljena ((pristati na o-mejitve, toda ne na diskriminacijo«. Nadalje je Adenauer izrazil željo, da bi Eden posredoval, da se obnovi fran-cosko-nemški dvogovor, ki je zdaj, po francoski zavrnitvi EOS, prekinjen. Vendar se tudi v tem intervjuju Adenauer ni mogel povsem izogniti zlobnim pripombam na francoski račun. Eden bo prispel v jutri o-poldne na letališče Wahn, na sredi poti med Koelnom in Bonnom. Po kosilu, ki ga bo njemu na čast priredil Adenauer. se bodo začeli razgovori. ki se bodo zelo verjetno zavlekli do pozno zvečer. Razgovorom bosta z nemške strani prisostvovala še podtajnik v zunanjem ministrstvu Wal-ter Hallstein in zvezni o-brambni komisar Theodor Blank. V ponedeljek predpoldne se bo Eden z letalom odpeljal iz Bonna v Rim. Dan neodvisnosti odvisnih narodov Skupna izjava Azijske socialistične konference in Socialistične internacionale RANGUN, 11. — Predsednik Azijske socialistične konference U Ba Sve in predsednik Socialistične internacionale Morgan Phillips sta objavila skupno izjavo, ki naznanja, da bo odslej 30. oktober vsako leto veljal za «Dan neodvisnosti odvisnih narodov«. Manifestacije, ki bodo vsako leto tega dne in pri katerih naj bi sodelovali vsi socialisti, «bodo namenjene vsem odvisnim ljudstvom in bodo težile k pospešitvi uresničenja njihove neodvisnosti in ustanovitve popolnoma samostojnih vlad za vsak narod«. Poro*ilo zaključuje z zatrdilom, da sta Azijska socialistična konferenca in Socialistična internacionala nasprotnika kolonializma in priznavata pravico vsakega naroda do svobode, onakopravnosti in varnosti družbenega življenja. Pobudo tovarnam! V ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka, Felszegv in Giu-liano, v Tovarni strojev Sv. Andreja in v toliko drugih z njimi povezanih industrijah manjka delo; delo v pristanišču je skrčeno, pomorski promet upada iz dneva v dan. pomorska postaja in pristani-ški pomoli so skoraj prazni. Industrijska in trgovska delavnost Milj se krči, v vsej coni so izredna obnovitvena in druga javna dela skoraj Končana, medtem ko turistična delavnost hromi, obseg poslov v raznih gospodarskih panogah pa se vedno bolj manjša. Odgovorni organi so zavrnili vse predloge in delovne načrte sindikalnih organizacij in spomenice tovarniških odborov, ki so bile predložene z namenom, da se najde izhod iz krize dela. Danes skoraj ne bi moglo biti druge perspektive kot to, da se sprejme politika, zapišimo, uradna politika, epredimenzioniranjai) obratov. Potem bt se moralo povečati število podpirancev, kajti pridružili bi se jim odpuščeni ali suspendirani iz ladjedelnic Felszegy ali Giuliano, priložnostni težaki iz pristanišča, del uslužbencev v turizmu, stotine pomorščakov brez ladij, na katere bi se vkrcali, kasneje pa tudi tisoči uslužbencev vojaških sil. Precej drugačno pa je stališče delavcev in ne le delav- 11. obletnica goriške tronte V Novi Gorici je bila ves pretekli teden vrsta proslav v počastitev prarmka novogoriške občine in 11. obletnice goriške [ronte Danes bodo v Solkanu odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam [ašuma cev, temveč tudi onih gospom darskth slojev, katerih obstal in blaginja sta povezana f življenjskimi pogoji delavcetl in ki danes po sili gospodar. skih razmer in zaradi medsebojne odvisnosti interesou iščejo platformo za skupno borbo in jih položaj sili le spoznanju, da je enotna sindikalna borba edino sredstvo proti skupnemu zlu. V teh raznih slojih dozoreva prepričanje, da se je treba s skupnim naporom boriti proti politiki skrajne konservativnosti, ki ji daje smer ne-premakljivost velikih indu» stnjcev in politika, nepotrebnega vladnega pokrovitelj- stva. Splošno mnenje je, da je mogoče s skupnim nastopom najrazličnejših panog izvajati Zaradi dela za spopol-nitev nekaterih tiskar-niških naprav bi utegnil naš list iziti v torek z majhno zamudo. NOVA GORICA, 11. — V počastitev občinskega praznika novogoriške občine ter enajste obletnice goriške fronte je v Novi- Gorici že ves teden praznično razpoloženje. V sredo zvečer pred občinskim praznikom so zaplapolali številni kresovi na Sabotinu, Katarini in drugih hribih. Razne športne in mnoge kulturne prireditve v počastitev obeh praznikov so na sporedu že od torka zvečer. Glavni in obenem zaključni del proslave bo v nedeljo, ko bodo v Srebrničevem rojst- slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Razen ljudskih odbornikov in drugih gostov sta ji prisostvovala tudi republiška ljudska poslanca Cvetka Vodopivec in Mirko Remec ter predstavnik obmejnih edinic JLA. Najprej so poslali pozdravno brzojavko pred. republike Ljudske skupščine tovarišu Mihi Marinku. Potem, ko je delegacija cicibanov izročila tov. Gabrijelčiču šopek rdečih nageljnov ter se mu zahvalila za skrb, ki jo mestni ljudski odbor posveča šolstvu, je sku nem kraju — Solkanu odkrili. pina pionirjev odnesla venec spomenik padlim partizanom j pa spomenik narodnega heroin žrtvam okupatorjevega na-|)a Jožeta Srebrniča in njego-silja iz novogoriške občine in I vib tovarišev ob Soci med K. nalip1 in C stare Gorice. V sredo zvečer je krenila iz Solkana v Novo Gorico množica ljudi, ki je ob pol devetih prisostvovala svečanemu trenutku, ko so zasvetile na novo napeljane električne luči tudi ob dveh najvažnejših cestah: na Magistrali in v Erjavčevem drevoredu. Pred otvoritvijo je pritekla pred sedež OLO štafeta »Osvoboditve Primorske« z baklami. Nato je bila v kinodvorani «Soča» svečana akademija. O pomenu občinskega praznika ter o borbi primorskega ljudstva in še posebej prebivalstva novogoriške občine proti fašizmu je govoril predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Ludvik Gabrijelčič. Sledil je bogat kulturni spored, ki so ga izvajale sekcije domače »Svobode«. Na dan občinskega praznika so bile ves dan prireditve. Zjutraj ob pol devetih so štiri patrulje bivših borcev in članov ((Partizana« krenile na 15 kilometrov dolgi partizanski marš, za prehodni pokal narodnega heroja Jožeta Srebrniča. Uro pozneje se je v kinodvorani v Solkanu začela Desklani, kjer so pred dobrimi desetimi leti utonili v razburkani Soči. Po zaključku seje so vsi odšli na pokopališče in položili številne vence in šopke cvetja na grobnico padlih partizanov v Solkanu in Kromberku. Pevski zbor domačega prosvetnega društva «Jože Srebrnič« je zapel nekaj žalo-stink. Popoldne so bile pa-troljne in krožne motodirke ter instrumentalni koncert godbe JLA iz Postojne v parku v Novi Gorici. Včeraj zvečgr so na krom-berški ravnici z veliko plavalno revijo otvorili moderen olimpijski bazen, kakršnega nima noben drug kraj v Sloveniji. ATENE, 11. — Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Ra-doš Jovanovič je danes obiska) grškega zunanjega ministra Stefanopulosa in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Ob tej priložnosti sta se razgovarjala o vprašanjih nadaljnega sodelovanja med obema državama. zadosten pritisk na one, ki imajo finančna sredstva ter gospodarsko in politično oblast in jih pripraviti do politike napredovanja, ne pa nazadovanja. Problem je v tem, da postane ta sila sposobna za akcijo, da dobi smer in vodstvo in da izhaja iz nekega osnovnega stališča. Glasilo delavcev Tovarne strojev «11 Motoren, ki je izšlo te dni je izrazilo to osnovno stališče z naslednjimi besedami; «Ker je cilj delodajalcev ta, da ostane določeno število delavcev brez dela in izven tovarne, tako da bi kasneje laže izvedli dejansko predimenzioniranje osebja, se je treba 'boriti proti vsaki nadaljnji suspenziji ali odpustu in za ponovni sprejem na delo že suspendiranih delavcev.it To je pravilno izhodišče, osnovni pogoj; nobenega odpusta, sprejem suspendiranih delavcev na delo! Vodstvo Delavske zbornice pa ne sprejema te realnosti in te potrebe, kljub vsem zgovornim dejstvom neprestanega odpuščanja po kapljicah in kljub perspektivam novih suspenzij, kljub izredno resnemu položaju pristaniških delavcev. Zdi se, da vodstvo Delavske zbornice še vedno misli, da v Trstu velikih vprašanj ni več, ker so pač ze rešena. Toda »Konfederaciji dela* (Enotnim sindikatom) pnpa-‘dft naloga, da podpirajo in spodbujajo težnjo po skupni akciji. Se bolj pripada ta tth-loga samim delavcem velikih tovarn in ladjedelnic in pristaniškim delavcem. Ti delavci, ki so najbolj sposobni za dejanje pobube, morajo sprožiti akcijo in osvoboditi svoje sindikate in tovarniške odbore sektaških ovir, kajti vprašanje, za katero gre, spada med tista, v katerih ali zmagaj o združeni, ali pa so premagani vsi. Zaradi tega čakajo vse številne sile, ki obstajajo, ki se morajo manifestirati in ki so pripravljene na enotno borbo, da se delavci, ki so najbolj pripravljeni za vodstvo, postavijo na čelo. In delavci velike ladjedelniške industrije imajo dovolj zrelosti in se dovolj zavedajo resnosti položaja; prav tako imajo dovolj čuta za odgovornost, da lahko spravijo sindikat in njegovo akcijo na pravo pot in odvržejo ves nepotrebni balast. B. PETRONIO Do sedaj uradno ugotovljenih 1287 mrtvih v Orleansville / 7 .:^ >:7*b ■ £ -gpBp ■■---bo*..,,, Slika kaže hotel Baudoin v Orleansville v Alžiru, ki je bil porušen med potresom. Pod ruševinami hotela je zgubilo življenje 40 oseb. AL2IR, 11. — Iz pristojnih virov javljajo, da znaša do sedaj ugotovljeno število žrtev potresa 1.287 mrtvih. V' Orleansville in na bližnjem področju se zemlja še vedno trese. Okoli polnoči so čutili izredno močan sunek, ki pa ni povzročil nove škode in žrtev. Toda okoli treh zjutraj so novi manjši enakomerni sunki porušili več poslopij, ki so bila že prej hudo poškodovana. Od tedaj so se od časa do časa ponavljali rahli sunki. Danes zjutraj so bile nekatere trgovine zopet odprte. Vojaki nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin in z iskanjem mrličev. Francoska, angleška in ameriška letala neprestano prevažajo živila, zdravila in oblačila za prizadeto prebivalstvo. Ranjence odvažajo v bolnišnico v Alžir. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 12. septembra 1 »PUM' NI-OHmsKI IS V EVI Na današnji dan leta 1943 je bila ustanovljena brigada Slavica Šlandra. epiembra DANES, nedelja 11• Sonce vZ.K>S!Srrj! OTVORITEV 10. SEZONE SNG z uprizoritvijo «Krajnskili koiuedijantov» Obionstvo je zaslužne člane SMCi navdušeno pozdravilo in jili za odlično igro nagrajevalo s ploskanjem - Številne čestitke celotnemu kolektivu Čestitke SJVGr Ob priliki 1. predstave 10. sezone vašega in našega gledališča, vam tajništvo OF za Tržaško ozemlje v imenu svojih članov najprisrčneje čestita. Obenem želi našemu gledališču uspešno nadaljnje delovanje. Tajništvo OF za Tržaško ozemlje $ *J* Ko odpirate deseto sezono svojega umetniškega, pomembnega in vsestransko plodnega gledališkega ustvarjanja, vam naše gledališče iskreno čestita in želi še mnogo vidnih in pomembnih uspehov. Želimo vam, da bi timprej mogli nastopati v svoji lastni dvorani, da bi tem uspešneje izpolnjevali svoje umetniško poslanstvo in v duhu pravega člove-banstva doprinesli k zbližani u med narodi, ki naj bi tudi pri vas živeli v svobodi in enakopravnosti. Prisrčne in tople pozdrave z najlepšimi želja-Ijami Mestnega gledališča — Ljubljana. Mestno gledališče v Ljubljani ❖ * ❖ K desetletnici čestitam, pozdravljam ansambel in občinstvo. Bratko Kreft MENJAVA FREKVENCE Ne uporabljajte osebnih dvigal! Danes ob 9. uri bodo spremenili frekvenco električnega toka od dosedanjih 42 na 50 period. Ponovno opozarjamo prebivalstvo naj pazi na električne stroje, ki morajo biti vsaj pregledani odnosno preurejeni na novo frekvenco. Hišna dvigala pa bodo uporabna šele potem, ko jih bo pregledal strokovnjak. Zato naj nihče ne uporablja dvigal pred strokovnim pregledom. Slovensko narodno gledališče je včeraj zvečer začelo svojo jubilejno, deseto sezono. Za otvoritveno predstavo si je izbralo ((Krajnske komedijante» dr. Bratka Krefta, to tako živahno in tako posrečeno v ambient svoje dobe postavljeno komedijo, da pravzaprav stalno pozabljamo na Krefta in ves čas mislimo, da gledamo res delo nekega avtorja iz dobe pred 165 leti. Naše gledališče je storilo prav, da je za otvoritev desete sezone izbralo to delo. S tem je seglo po kvalitetnem slovenskem delu, ki nam — čeprav je komedija — vendar govori tudi z resno besedo, bodisi zaradi svoje ideje kot zaradi še nekaterih misli, ki so za nas še posebej privlačne. Ko se je skoraj na koncu komedije s težavo dvignil baron Zois ter izrekel besede, da je treba «za krajnšno živet, delat in trpet» tedaj so ljudje te besede znali aplicirati na last-j ne razmere in spontano so zaploskali. Režiser Babič je uspel postaviti komedijo na oder tako. da je ves čas tekla kot je še zlasti za komedijo pc.nebno. Na tako majhne,n (dru tako razgibati ves ansambel,' da iz vsega ne nastane pr«-j va zmešnjava, končno tudi r.i. enostavna stvar. Vloge so le kar p osrečeno razdeljene j rw Ponovna ankete o delovni sili Z obvestilom št. 41, objavljenem v Uradnem listu št. 23 7. dne 21 avgusta 1954, je ZVU določila, da bodo v septembru ponovno delali statistiko o delovni sili in o življenjskih razmerah prebivalstva. V ta namen bodo funkcionarji statističnega oddelka tržaške občine od 13. do 18. septembra obiskali in izprašali 3.552 družin v mestu in okolici. Te družine predstavljajo 4 odstotke vseh družin tržaške občine. Glavni namen ankete je, ugotoviti število zaposlenih in brezposelnih kakor tudi sestavo delovne sile, ločene po spolu, starosti, družbenem Doložaju itd. Rezultate ankete bodo nato primerjali z rezultati ankete iz meseca marca, tako da bodo lahko ugotovili, ali se je brezposelnost v tržaški občini povečala ali znižala. Vsak funkcionar bo moral imetj po- sebno izkaznico županstva in bo lahko izpraševal samo izbrane družine. Statistični oddelek tržaške občine upa, da bodo vse izbrane družine v čim večji meri sodelovale ter jih naproša, naj točno odgovore na razna vprašanja. Vsi zbrani podatki ostanejo strogo tajni in jih bodo uporabljali le v kolektivni obliki v izključno statistične namene. Otvoritev bronhološkega oddelka bolnišnice pri Sv. Ivanu Včeraj dopoldne so ob prisotnosti zdravnikov otvo-rili v pomožni bolnišnici pri Sv, Ivanu bronhološki oddelek. Ob otvoritvi sta govorila ravnatelj pomožne bolnišnice pri Sv. Ivanu dr. Battigelli, ki je poudaril važnost ustanovitve tega oddelka za zdravljenje bronhitisa ter francoski predstavnik dr Lemoine, ki je govoril o bronhoskopiji v boleznih dihalnih organov. DANES 12. septembra 1954 ob 15. uri na Opčinah (pri vrtiljakih) zaključna kulturna prireditev ob Dim irm mladine Sodelujejo: pevski mladinski zbor iz Padrič, pevski zbor iz Bazovice, šempolajski oktet, pevski zbor iz Nabrežine, openski mladinski zbor, fantovski sekstet iz Gorice, mladinski zbor iz Standreža pri Gorici, mešani mlad. zbor Sovodnje - Podgora. je še nastop openske baletne skupine, Na sporedu folkloristov z Brega, tamburašev iz Skorklje. Med prlreditviio bo igrala mladinska godba iz Ljubljane V dopoldanskih urah motorne dirke in zaključek nogometnega prvenstva. PLES DO POZNEGA VEČERA. V ŠTEVILNIH KIOSKIH IN STOJNICAH BO NA RAZPOLAGO PRVOVRSTNA JEDAČA IN PIJAČA. — PRIDITE! V ZNAMENJU ENOTNOSTI Danes na Opčinah zaključek Tedna tržaške mladine" kaza^tud)1 Večckot ™ Na tej prireditvi bodo prisotni predstavniki slovenske mladine iz vse-krakih'*°iVg’ ™j?nCao£Vo ga zamejstva - UspeI kulturni večer v Nabrežini in druge prireditve vlog prepuščamo našemu gledališkemu recenzentu, asemu (j' *'- j tu, vendari si mkaie*i\ je gotovo, da so si nekem ril Danes se bo s slavnostno igralci na premieri že prido-1 prireditvijo na Opčinah za- bili pri občinstvu posebne: kljucil »Teden tržaške mladi-stmpatije: mislimo pri tem|n«>>- Na stotine mladincev je zlasti na Matička (Stareši„i-l od torka pa do sinoc- sodelo-ča) in Micko (Drolčevo). ™\° na številnih športnih in 1 kulturnih prireditvah, med katerimi moramo na prvem mestu omeniti izredno lepo S svojo karikirano igro so igralci v «Zupanovi Micki» izvabili pri občinstvu obilo prisrčnega smeha. Ko se je komedija zaključila, se ploskanje kar ni hotelo poleči. Prepričani smo, da bo SNG s «Krajnskimi komedijantih želo še mnogo uspehov. Ze danes bosta v Avditoriju kar dve ponovitvi, popoldne ob 16. in zvečer ob HU.30. Vsi, ki včeraj iz kakršnih koli razlogov niso mogli priti na premiero, naj si komedijo gotovo ogledajo danes. Našim vrlim gledališčnikom k uspehu čestitamo in se jim za prekrasen večer zahvaljujemo v trdnem prepričanju, da nas bodo tudi v letošnji sezoni še mnogokrat razveselili s svojo umetnostjo. uspel kulturni večer v Borštu ter glasbeno literarni večer v Ul. Roma. med športnimi prireditvami pa nepričakovano množično udeležbo na namizno teniškem turnirju v dvorani v Ul. Montecchi. Današnja prireditev na Opčinah pa bo tako po številu sodelujočih mladinskih skupin kot pestrosti programa kar najbolj primeren zaključek tega tedna, ki je tako močno razgibal tržaško mladino. Med drugimi bodo na današnjem slaviti na Opčinah, ki bo na zelo prikladnem prostoru, kjer se od glavne openske ceste odcepi cesta proti Bazovici, nastopili: pevski zbor iz Padrič. pevski zbor iz Bazovice. oktet iz Sempolaja, Pffosro# -. m C e S SINDIKALNA PANORAMA SINDIKAT PETROLEJSKIH DELAVCEV poziva delavce Esso Standard na odpor Skupščina suspendiranih delavcev CRDA - Jutri razpravljanje o odpustih v Felszegy - Stavka v Tržaški konopljarni Sindikat petrolejskih delav-| ladjedelnici Felszegy iz Milj. cev Zveze dela je v zvezi s | Glede ladjedelnice «San Giu-položajem. ki je nastal v ra-‘sto« se zdi. da so oblasti spre- fineriji Esso Standard pri Sv. Soboti, 8. t. m. proučil namere ravnateljstva, ki hoče oddati menzo, bar in čiščenje prostorov v zasebni zakup, ter ugotovil, da hoče ravnateljstvo s lem še bolj skrčiti osebje in odpustiti večje število delavcev. Če bi pri tem ne naletelo na odpor, bi v bližnji bodočnosti prav gotovo skrčilo še druge pomožne službe, s časom pa ukinilo obratovanje. Vse to pa je v nasprotju z dejanskim stanjem družbe, ki povsod drugod teži po povečanju proizvodnje in s tem tudi dobička, medtem ko grozi z novimi odpusti. Razen tega pomeni izročitev bara, menze in čiščenja prostorov v privatni zakup kršitev vseh dosedanjih običajev v industrijskih podjetjih. Kjer pa so skusali industrijci napraviti podobne ukrepe, so se jim delavci povsod uprli in jim preprečili take namere. Zasebni zakup namreč pomeni tudi poslabšanje mezd tistih delavcev in delavk, ki bi ostali na delu. Zaradi tega poziva sindikat petrolejskih delavcev vse o-sebje Esso Standard, naj se nameram ravnateljstva odločno upre in prepreči njihovo uresničenje. V ta namen sklicuje sindikat v četrtek IB. t. m. ob 17.30 uri skupščino delavcev Standard. 4« # * Včeraj so se uspendirani delavci CRDA sestali na skupščini in razpravljali o svojem položaju. Bliža se namreč 1. oktober, ko bi se morali vsi suspendirani delavci vrniti na delo v CRDA. Delavci so ugotovili, da se s 1. oktobrom lahko vsi ponovno zaposle, če ravnateljstvo pohiti z izvedbo naročil in z opremljanjem splovljenih ladij. Delavci se bodo ponovno zbrali na skupščini V torek oz 8.30 zjutraj ter nadaljevali s proučevanjem položaja. Delegacija suspendi-ranih delavcev je sla tudi k dr Levitusu, ravnatelju od-delka za delo ZVU. m ga prosila, naj čim prej skliče na uradu za delo sestanek, na katerem bi razpravljali o vprašanju suspendiranih delavcev. Dr. Levit us je delavcem zagotovil, da bo čim prej ugodil njihovi prošnji. # # Jutri bodo na uradu za delo razpravljali o odpustih v jele predlog ladjedelnice, da bi gradila eno ladjo na svoj račun ter da sedaj proučujejo možnosti za finansiranje te gradnje. >9 e Včeraj je bila v Tržašk! konopljarni stavka delavk v tkalnem oddelku. Delavke so stavkale, ker ne morejo več nadaljevati z delom na štirih statvah zaradi slabih surovin. Delavke zahtevajo boljši material in pomožno delovno silo. Kar se tiče surovin, so bile zelo slabe že dva meseca pred dopusti in 1 mesec po dopustih. Člani tovarniškega odbora, ki so šli včeraj za časa stavke na ravnateljstvo, so za- htevali, naj izplača delavkam posebno doklado 10 lir na uro za ves čas, odkar so delale s slabim materialom. O stvari se bodo pogajali jutri. pevski zbor iz Nabrežine in openski mladinski pevski zbor. Prišli bodo tudi gbstje riaših mladincev iz Goriške, ki bodo nastopili s pevskim zborom iz Standreža. mešanim zborom iz Sovodeni-Podgore ter fantov- pesmimi. med katerimi je po- zaupanje vaščanov, predvsem sebno navdušenje vzbudila zadnja Venturinijeva pesem «V nove zarje«. Izredno lepo je uspela tudi kulturna prireditev v Plavjah, pri kateri je sodelovala doma- skim sekstetom iz Gorice. Na- 9a. godba _na pihala, tambura- javljen ie bil tudi pevski zbor iz Koroške, ki pa je žal svoj prihod iz tehničnih težav moral odpovedati. Vendar bodo na tem slavju kljub temu zastopani mladi koroški Slovenci z dvema predstavnikoma, ki sta že včerai prispela v Trst. da pozdravita naše mladince v imenu naprednih Korošcev. Prišli bodo tudi predstavniki iz Beneške Slovenije, tako da bodo na tej zaključni ški zbor iž Skorklje - Rocbla in folklorna skupina z Brega. Na dvbfišču gostilne čok Se je zbrala vsa vaška mladina in veliko število ostalih vaščanov. ki so z navdušenjem spremljali dobro izvajani in bogati program. Po programu se je razvila prijetna zabava ob zvokih domače godbe. Prireditev v Dolini se je zaradi nerazumljivega pomanjkanja policijskega dovoljenja mladinski prireditvi lahko re- morala omejiti na. družabni večer, na katerem sta sodelovali domači pevski zbor «V Z lambreto oplazil motorista V trenutku ko je 38-letni Josip Vodopivec iz Prebenega hotel s svojim motorjem zaviti na neko dvorišče ob cesti Trst-Milje, ga je oplazil 23-ietni Boris Bordon stanujoč pri bivši opekarni, ki je tedaj vozil z lambreto v isto smer. Kljub temu da ni nihče padel se je Bordon ranil na roki. V bolnišnici, kamor se je zatekel, so mu rano izpra li in ga nato odslovili. Ozdravel bo v 7 ali 8 dneh VCLRAJ OTVORITEV PROM PONCANA POVEZANA z mestnim središčem Zvezo vzdržuje preusmerjena tilubusna proga št. \ - Proga št. 10 vzdržuje zvezo s stadionom Včeraj ob 9 uri dopoldne so uradno odprli za promet obnovljeno Istrsko ulico. Predstavniki oblasti, med katerimi so bili tudi podžupan Visin-tin, odbornik za občinska podjetja Carra, predsednik ACE-GAT in drugi so ob 9. uri stopili na posebni trolejbus, ki jih je zapeljal do Stadiona, nato pa po Ul. Baiamonti do Ul. Doda. Tu so z majhno slavnostjo odprli novo trolej-busno progo, ki veže Pončano z glavno železniško postajo. Kot smo že poročali, so včeraj ob 10. uri dopoldne usmerili trolejbusno progo št. 1 od Istrske ulice po Ul. Pončana do Ul. Doda, t,j, v osrčje Pon-čane, kjer so predvsem v zadnjih povojnih letih sezidali na stotine novih stanovanj. Dose-daj je bil ta rajon v glavnem vezan na tramvajsko progo št. 2, ki vozi do Skednja Nova proga bo dala prebivalstvu Pončane hitro zvezo s središčem mesta in z železniško postajo. Kot smo že včeraj omenili, nadaljuje proga št. 10 svojo normalno zvezo Borzni trg — Trg Valmaura, proga št. 19 pa je bila včeraj podaljšana od Trga Oberdank do glavne železniške postaje. Zaradi tega podaljška je ravnateljstvo ACEGAT razdelilo progo na dva sektorja tako, da je bila cena prevoza za celotno progo povišana za 10 lir. Seveda se promet po novih progah in po novih urnikih včeraj še ni odvijal povsem normalno. Prišlo je od časa do česa do zamujanja in zaradi tega seveda do natrpano-sti v vozilih. Zaradi tega je bilo med potniki veliko godrnjanja in zabavljanja na račun uprave ACEGAT in kontrolorjev, ki so urejali promet Vendar se bodo te pomanjkljivosti kmalu izgladile. Roka v stružnici Med delom pri električni stružnici se je 44-letni Mario Slokovič iz Ul. Gatteri nerod-j no porezal po levi roki in se Marije, je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 9 ali 15 dneh pridržali na I. kirurškem oddelku. čemo zbrani predstavniki slovenske mladine iz vsega zamejstva. Seveda pa program ne bo obsegal samo pevskih točk. Izpopolnile ga bodo še šteyilne folklorne skupine, med njimi naši znani folkloristi z Brega, prizadevna baletna skupina z Opčin, polic njih pa še tamburaši iz Skorklje. K slavnostnemu razpoloženju pa bo nedvomno doprinesla velik delež tudi številna mladinska godba na pihala tovarne »Litostroj« iz Ljubljane, ki jo štejejo za eno najboljših mladinskih godb v Sloveniji. Ta godba bi morala, kot je bilo javljeno, že sinoči nastopiti v Skednju, vendar se je njen prihod zaradi okvare prevoznega sredstva tako zakasnil, da je moral prireditveni odbor koncert odpovedati. Današnji dopoldanski program na Opčinah pa bodo sestavljala številna finalna športna tekmovanja: zaključek nogometnega turnirja, namizno teniško tekmovanje dvojic in motorne dirke, pri katerih bodo sodelovali člani naših motoklubov. Med prireditvami, ki so bile v okviru tedna mladine sinoči moramo na prvem mestu o-meniti kulturni večer nabre-žinske mladine, ki je nad vse lepo uspel. V dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden« se je zbrala nabrežinska mladina, ki je dvorano napolnila do zadnjega kotička. Program je bilo zelo zanimiv, izredno pester in kvaliteten. Šempolajski oktet je pod vodstvom tovariša Zidariča najprej zapel tri pesmi, nakar je nabrežinska dijakinja Mislej Marija prečitala svojo novelo «Rdeča roža«, v kateri obravnava ljubezen do našega morja in Krasa. Val navdušenja je vzbudil mladinski pevski zbor iz Pod-gore-Sovodenj, ko so predali šopek rož nabrežinski mladini. V imenu nabrežinske mladine je goriške tovariše pozdravila Pertot Ivanka, ki je poudarila pomen združevanja zamejskih Slovencev, zlasti mladine. Nabrežinci so poklonili Goričanom lep šopek cvetja. Po tej vmesni svečanosti je goriski pevski zbor zelo lepo zapel nekaj slovenskih in srbskih narodnih pesmi, čemur so sledile recitacije nabrežin-skih mladink Radovič Danice, Mislej Marije in Plahuta Vodnik« in fantovski oktet iz Gorice. Na terasi poslopja V Ul. Montecchi 6 pa je bil prijeten družabni večer s plesom. Jubilej župnika g. Josipa Križmana Mladinski pevski zbor iz Nabrežine «igo Gruden« pa je pod vodstvom Karla Boštjančiča zaključil večer s tremi Edeji izmed priljubljenih duhovnikov našega področja je prav gotovo gospod župnik Josip Križman s Proseka, ki obhiija danes 50-letnico vrše-vartjri svojega poklica. Gospod Križman je bil rojen 24. II. 1880. leta pri Sv. Antonu, kjer je 24 let pozneje imel prvo mašo, nato je služboval po raznih krajih Istre, dokler ni bil prestavljen v Trst. Na Prosek je prišel leta 1928, kjer si je kaj kmalu pridobil zaradi svojega značaja, načel 7n trdnega slovenskega duha, ki je v času najhujšega zatiranja bodril trpeče ljudstvo. Bil je duhovnik, ki je izšel iz ljudstva, ki je živel z ljudstvom in ki je z ljudstvom ostal tudi v času narodnoosvobodilne borbe. Zaradi tega ga vaščani spoštujejo in se mu bodo ob današnji jubilejni slavnosti tudi primerno oddolžili. Skupno z njimi mu kličemo: Gospod Križman, še. na mnoga leta! 70-ctna ženska oajia z vespe V trenutku ko je 40-letni Paolo Donda iz Ul. Ginnasti-ca vozil s svojo lambreto, na kateri je sedela tudi njegova 70-letna mdti Marija Okroglic vd. Donda, mimo nekega pešca, je ta stopil korak naprej in s tem podrl oba potnika. Pešec se je rešil brez poškodb, medtem ko se je Donda le lažje popraskal in odklonil zdravniško pomoč. Nasprotno pa so morali njegovo mater zaradi zloma zapestja in več ran sprejeti s prognozo okrevanja v 30 ali 35 dneh na ortopedskem oddelku. Danes sta se poročila gdč MARIUCA PlSENT in KARLO BUNC Prijatelji in znanci jima želijo obilo sreče. ODVC ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11, septembra t. 1. so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo il. POROČILI SO SE: podoficir C. P. Fortunato Naccari in gospodinja Maria Scaou, tesar Aldo Sculin in tiskarka Eida Rijavec, mehanik Rino Penzo in gospodinja Elda Zoch, pomorščak Silvano Ravni in, uradnica Anna Maria last, agent C, P. Luigi Luin uradnica Licia Colombln, me- jug. ladja »Drava«. ODHODI: proti Reki s 55 potniki jug, ladja »Bakar«, proti Benetkam s 550 t raznega blaga in 280 potniki ital, ladja «Espr-ria«, proti Chioggj s 192 t olja ital. ladja «Ottaviano», proti Reki s 615 t raznega blaga in 16 potniki jug. ladja »Zagreb«, proti Costanzl s 16 potniki ital. ladja »Zaule«, proti Ravenni s 346 t petroleja in 7 potniki ital. ladja (»Mantova I.», proti Sidneyu s 36 hanik Luciano Fortuna in gospo- Potniki ital. iadja «Marija Cri dinja Liliana Salvadori, agent C. P, Angelo Bagocdo In delavka Lidia Zorzetti, agent carine F rane esc o Colangelo in gospodinja Daniela Gnijo, podoficir mornarice Antonio Blanco in gospodinja Adriana Titone, trgovski pomočnik Mario Tebesreff in uradnica Giglioia Vescovo, uradnik Mario Dolenc in študentka Marija Bogateč. UMRLI SO: 52-letna Frančiška Jogan por, Uršič, 39-letna Rosa Rizzi por. Balbo, 72-letni Virgilio Vaselii, 81-letna Ivanka Geržina vd. Bole, 62-letna Maria Manzln por. Guerra, 76-letnia Elgenia Možetič vd. Selingheri, 78-letni Antonio Schiavo, 76-letni Ernesto Lekner. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Ravenne s 7 potniki ital. ladja »Mantova 1», iz Ancone 3 567 t raznega blaga in 29 potniki ital. ladja »Citt* di Catania«, iz Barlette s 1.850 t pirita in 18 potniki ital. ladja «Domezia», u Ancone s 13 potniki ital. ladja »Regolo«, iz Porto Fornace s 6 potniki ital. iadja »Ottaviano«, z Malte prazna stina«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 26,9, najnižja 19,7, ob 17. uri 25.8, zračni tlak 1018, stanoviten, veter 6 km ? ..!itl vnu*1 brat, sestre, sorodstvo- leti Lonjer. Ptuj, Ljubljana. 12. septenrb13 POLETNI KINO: Artston. 20.00 in 22.00: »Neurja na Kongu«. Arena dei fiori. 20.00: «K»i1 dn)-ne,kl Pafi- vrni1 v po-- 5 ~ r°ku samo effie so sle- L&o s b( lovsko pri- v=i ie „ ,g? hože Vai^osti,1 Pruz- v' C* ?obro že- Hi; ! Joseči , Levjesrč-je tV kr^arski n? Kreb.a {Javilo Nti b! bll° tre-. atji i,M«.neko važno ‘ itih zakaj bo-* , ed«o,, 5tCev Zum zMadi f«(j, °S! in ’ V čem sta H "“men Tinto- VmJ k- vPraL?otak.nil od- ; 4Swv' ali je Er. iv, b,se B ay. re*. eden Etv n h .ysaj eden lKirSe dob h Pilate-R ‘'.da ?e’Kmora7i° u-r!oVert,v«djih ,dvoma LC^iu. m°Jstrov v K >ayeva , ' lav Pasohn konverza-I p Žt° /^ančo ■ funkcioni-% kak lCna m zaneslji- / :*Ss;>v?‘or'Eamo a 1 ^ZToLtek ' 'rS .p^em ritmu ;J^v K?5en?embe. He- 5> Tako pripoveduje George Brown. t,J‘^ob^° SVa se mlatila,« knu Pemingway, «toda ni- • iiyev gTasC‘"embe- He-? zWVdaj- blag m grmeč kot I**? ^ S0ekr.at pa se spet miren in pripove- KS. PSStane j! kiti ia zdagi°V0 PrlP°ve- Polni S?n^^ental- V;‘k ž?v?“gl°boko mo-NŽ sPet £iiozo- ^V/Ssss"t‘ & - Nikoli «,ftja p°min m pom-Ki.:.se svoje mia- VoJn, ki je v 'V, ■0$ Prostorih N k feenje u L^b- Vedno od. \N;7a»««Ki„. ii 'S’hl anJlka ** X\.*a lTl3e 2,laaa •i.Sz oiiKaučič » slika' ^stavu rore2k ht>. tudi ut PoZttCeVi 111 N^n°«i £*n“"e' risbe in ^fr°da8a nar°dnega az-dr- ^ slik rimi, iut’ IjU'za *uPan ceva Ani- Julija S%hi ^oslej^ iHh ,e V 2jso hilem°h še razstap. 80 tudi Si t^ria!ke sl'ke A R Posebr Ka' pa h5'£r^i, l*br, e8a Pren ez Srn Za^mvlaVenCih- ‘o ki ^ °nio \7stav* Sofij MUZ* SEP. koli od darja s svojimi velikimi pestmi po zglavniku, brca od sebe pokrivalo in počenja vse mogoče. Kot mlad človek je bil Hemingway velikanski orjak črnih las, danes je velikanski orjak sivih las. Tehta okrog 110 kg, katerih pretežni del je osredotočen v zgornjem delu telesu. Noge ima dolge in dokaj slabotne, zato pa so njegovi msem podvomil, kateri ErotvnT ie b°ljŠ1' Bil * Skoro neverjetno zveni He-;YUi'jWa^eV0 priznanje, da o= * v bem boljši od nje-Z~’. toda tu je moral odstopiti od načela, da tega ni- bni o6 gre Priznati, ker je ona Brownova premoč kot boksarja le preveč očitna. Hemingway napiše dnev- .Povprečno kakih 500 besed, kar ni mnogo za pro-resionalnega pisatelja. Dasi-ravno je pisanje njegov po-"J , se Hemingway ne mo-® smatrati za profesionalca- Namreč, on nikoli ne meče besed na papir tja v en * ’ marveč jih počasi in 1 remisljeno postavlja eno r,rayeP druge, s peresom, ker aJJa .° ne uporablja pisal-Jiega stroja. Na eno stran na-pise samo po nekaj vrst, z bt nečitljivo pisavo, kot bil to pisal učenec prvega razreda. »4- katerikoli družbi bi se znašel, ima Hemingway vselej prvo besedo. S tem v zvezi Je nekoč rekel: «Nekateri si žele novih obrazov, jaz si želim novih ušes.» Navzlic emu, da mnogo govori, zna riemingway tudi odlično poslušati, kaj drugi govore. Kako mu to uspe, ko hkra-ii stresa iz sebe celo poplavo besed, je še danes nerazrešljiva uganka za. vse jegove prijatelje in znance. Se nekaj zanimivega je pri Hemingwayu: to je nje-8°Y ,odnos do oblačila. Do obleke ne goji najmanjše-8«* spoštovanja, odnosno se je nekako boji. Edini oblačilni predmet, ki ga ceni je pas. Najraje bi videl, naj-bolj srečen bi bil, če bi vsi ljudje hodili po svetu samo s pasom krog pasu. Vendar se je moral tudi on uklo-niti pred civilizacijo ter skle-Plti z oblačilom nekakšen Kompromis. Doma, v Hava-m. je po ves dan samo v Kratkih kopalnih hlačkah, in amo, ko gre v mesto, si »atakne dolge hlače, oble-srajco in celo suknjič. praavf’v^ak0 uporablja, se p ? ' kako nosi obleko, je nekako vulkanski, kot se je atji nekl niegov prijatelj. «Ne vem, kako mu to u- žen’a »yavi njegova četrta ie "ti ary> «toda dejstvo več kotmiU obleka ne traia kot m- ^di se mi, amniu u0n °blek ne nosil, in bi se z njimi boril na življenje in smrt.» Wavnaeilno Je, da se Heming-kakim6 i00 z ne Yorku, uporabi tudi za diskusije o nemški oborožitvi, predvsem pa za izredno zasedanje atlantskega sveta, ki ga je zahteval Dulles. S tem bi konferenca devetih, ki bi po londonski zamisli predstavljala pripravo na atlantski svet, odpadla. Lahko bi torej govorili o tekmi za iniciativo med Londonom in Washingtonom. Tekma za iniciativo pa je tudi boj za prekladanje ene ali druge koncepcije reševanja sedanje krize. Angleška pot je znana: oborožitev Zahodne Nemčije z njeno vključitvijo v atlantski pakt in z vsemi potrebnimi jamstvi, da se ta oborožitev ne bo izmuznila kontroli. Predvsem pa teži London za tem, da se pri tem niti najmanj ne okrne sodelovanje s Francijo; zato je tudi pri angleški pobudi vsaj zaenkrat važnejša pot kot cilj. Pot pa je sporazumno in potrpežljivo iskanje rešitve, sprejemljive za vse. Ea Kavsom jem Pba obrusiti; z wisky-?a; z , ., - u— - — »■'kegu V iornek oj' k,\ ]e za8rizla V ... K itd. Bori so ool r. Ugibala sva sem in tja, dokler nisva ugotovila skupnega znanca in mojega starega sošolca, ki da živi v Kamniku. «Tja bi hoteli> pravim Danilu. Nič ni pomišljal. Vzel meje na svoj motor in v pol tire sva bila pri najinem znancu. Ta je imel v Kamniku dovolj poznanstva in mi še isti dan preskrbel sobo. Tako sem preselil sebe in svojo pisarijo v Kamnik in tu napisal v poldrugem letu ali kaj več svoj roman sAlamutn. V Kamniku sem tudi našel tvojo življenjsko družico in od takrat prihajam, z izjemo let osvobodilne vojne, vsako leto v Kamnik na sdelovni oddihs. 2. Kamnik in njegove znamenitosti Kamniški grb je znamenita «Veronika», pol dekle, pol ka-ta nekakšna vodna vila, v katero se je spremenila, kot go-] vori legenda, ena izmed gospodičen Starega gradu. O starodavnosti mesta govorijo razvaline dveh gradov: astaregas, ki je bil sezidan na vrhu 585 metrov visokega hriba, ki str-hto zapira dohod v samo mesto. Toda takratnim vitezom, nemara raubriterjem, je bil dohod na to strmino bržkone vendarle preneudoben: posta-vili so si nov grad na tnali vzpetini sredi samega mesta. Tudi ta «Mali grad» je danes v razvalinah: poleg njega je starodavna spet obnovljena cerkvica, ki spominja na čase turških vdorov. Dva novejša gradova, oba na vzpetinah DR. VLADIMIR BARTOL .J IMPRESIJE KAMNIŠKIH IZPOD PLANIN ob vhodu v Kamnik, sta še danes obljudena; Zaprice, kamor je hodil letovat pesnik Oton Zupančič, in t. i. «truc-burgtt, kjer prebiva Sredi svoje družine mlad umetniški par — o katerem bom še pisal. Na Starem in Malem gradu so gospodovali Kamniku in prebivalcem daleč na okoli srednjeveški fevdalci. An-dechs-Meranski grofje, Baben-bergo vci, Spanheimi, češki kralj Otokar Premisi, Habsburžani, Ortenberžani, Gallen-bergi, Ostrovrharji, Lambergi in Thurni, Kamnik, odkoder je že v starih časih vodila prometna pot iz Primorske skozi Tuhinjsko dolino na Štajersko, je postal že v 13. stoletju mesto z mestnimi privilegiji. Med temi se je ohranila do pred vojne tako imenovana mestna korporacija, ustanova, ki se mi je zdela, kot sem se bil seznanil z njo, dokaj zagonetna: vsak kamniški meščan — hišni posestnik je imel namreč pravico letno do določene količine drv, ki mu je avtomatično pripadla. Dr- ob Kamniški Bistrici. Nekaj časa je bil Kamnik poleg Ljubljane najvažneje mesto na Kranjskem. Pozneje je njegova gospodarska funkcija u-padla, dokler se ni z dograditvijo proge leta 1891 začela v Kamniku in okoliških krajih razvijati industrija, ki je danes — zlasti po vojni — v stalnem porastu. Tik pri Kamniku, v Mekinjah, je znameniti uriulinski samostan, ki je bil zgrajen leta 1300. To je mogočna stavba, ki nudi še danes impozanten pogled. Velike dragocenosti hrani frančiškanski samostan v mestu, med drugim knjige, kot so Pentateuh in Dalmatinova biblija. Vendar so Kamničani lahko upravičeno ponosni na dvoje kulturnih usedlin iz novejšega časa, ki sta plod dolgoletnega znanstvenega in zbirateljskega truda brez velikih kulturnih osebnosti; mislim na Sadnikarjev muzej in na knjižnico dr. Frana Vidica. Se ni dve leti od tega, kar i je umrl v Kamniku, skoraj 90- va so prejemali iz gozdov j leten, veterinar in muzealec — zbiratelj starin — Josip Nikolaj Sadnikar. Svojo hišo na Sutni, — Sutna in njen podaljšek Graben sta srčni žili kamniškega mesta je tekom svojega dolgega življenja izpremenil v največji privatni muzej v Jugoslaviji. Zbiral je vse znamenitosti in starodavnosti, a prav tako u-metniške in folklorne usedline svojega okraja: od predzgodovinskega kamnitega orodja do srednjeveških mečev in čelad, od produktov starejše m novejše narodne umetnosti do umetniških stvaritev svojih sodobnikov. V njegovem muzeju se nahajata n. pr. Mestrovi-čev mladostni avtoportret (doprsni kip) in Veselov portret mladega Sadnikarja poleg redkih paleozojskih okamenin iz kamniških planin. Josip Nikolaj Sadnikar, ki je slovel daleč po Gorenjskem kot odličen veterinar, je napravil name. ko sem ga imel pred leti čast spoznati, vtis zelo svojevrstnega in skorajda zagonetnega moža. Majhen in vitek po postavi, sveže o-brit in gladkega lica, v beli zdravniški halji, se je zdel eden od tistih mož, ki jim ne moreš določiti starosti. Zelo sem se začudil, ko sem nekoč bral o njegovi osemdesetletnici. Ko nas je o priliki spremljal skozi svoj muzej, ni zlepa črhnil besedice. Tovariš, ki me je bil tja pripeljal, se je kazal hudega strokovnjaka. Razlagal mi je o tem in onem in se delal, kot da je v muzeju doma. Sadnikar je ostal za nama in molče poslušal. Ko sem se nekoč slučajno ozrl, sem opazil, da se je malce ironično, malce zagonetno muzat. Zdel se mi je kakor moder čarovnik, ki veliko več ve, pa rajši, zadaj skrit modro posluša. Vendar mi je dal na vsako konkretno vprašanje ljubeznivo pojasnilo. Sadnikar je bil vajen obiskovalcev. Njegov muzej so si hodili ogledovat vladarji tn nadvojvode, ministri in znameniti kulturniki po malem iz, celega sveta. Njegova obsežna spominska knjiga bi vedela o tem marsikaj povedati. Sam je ostal do smrti asketsko preprost in skromen. Njegov znameniti muzej uživa danes kulturno zaščito. Dokaj drugačnega kova je bil dr. Fran Vidic. Njegovo ime mi je bilo že dolgo znano iz naše literarne zgodovine in materine korespondence, ko je bila v Trstu urednica eSlo-venken. Bil je lep visoko rasel mož s sivo bradico in naočniki, Kot pravnik je dosegel že v stari Avstriji naslov dvornega svetnika. V bivši Jugoslaviji je bil predsednik Rdečega križa in kot tak 3e smatral za svojo dolžnost, da skrbi med nemško okupacijo tudi za ranjene partizane. Nemci so njegovo delovanje odkrili in padel je nad 70 let star junaške smrti kot talec. V mladih letih je stopil v slovensko literaturo kot kritik in recenzent obenem s slovensko Moderno. Bil je Cankarjev in Zupančičev prijatelj in čeprav se v poznejših letih ni več aktivno udej• stvoval kot pisatelj, mu je o-stala ljubezen do slovenskega slovstva. Njegova knjižnica vsebuje domala vse slovenske knjige in književne časopise, ki so izšli na Slovenskem do njegove smrti. Med njimi je mnogo redkih izdaj in književnih znamenitosti. Tudi Vi-dičeva knjižnica je kulturno zaščitena. 3. K ullura in šport v današnjem Kamniku V kamniškem okolišu je počila prva partizanska puška na Slovenskem. Bilo je to na dan 22. julija 1941. ('Nadaljevanje sledi). Ameriško stališče je bolj nejasno. ZDA zahtevajo oborožitev Nemčije v tej ali oni obliki; to pa naj bi se določilo na razmeroma kratkem zasedanju atlantskega sveta, ki naj bi zadušilo francoske ugovore. Francija ima v atlantskem svetu pravico veta, toda «New York Timesu je že opozarjal Francoze, da njihov morebitni veto ne bi mogel preprečiti nemške oborožitve. Trditev istega lista, da sestanek sveta NATO na noben način ne sme doživeti neuspeha, razkriva še kaj več: težnjo, da se strah pred razbitjem atlantske solidarnosti izkoristi kot izsiljevalno sredstvo za pristajanje na ameriške načrte, Uradno Washing-i ton ni zavzel nobenega stališča in ga morda niti še nima izdelanega. Mnogo pa se govori o «prikntem procesu« revizije ameriške politike do Evrope. Ta proces baje še ni končan, kam pa je usmerjen, jc videti iz velike hladnosti ZDA do Francije in iz odkrite in prikrite podpore kanclerju Adenauerju, ki je verjetno tudi ,s tem ohrabren začel svojo ostro polemiko s Parizom, ki je v Evropi, deloma pa tudi v sami Nemčiji, zlasti pa seveda v Franciji naredila zelo slab vtis. Vendar bi osnovno razliko med «ameriško» in «evropsko» koncepcijo (pri čemer za evropsko stališče ni mogoče računati bolj ali manj slepega sledenja Washingtonu v nekaterih državah) lahko videli v tem, da je za ZDA edini in-glavni cilj nemška oborožitev, vse drugo pa ji je podrejeno, medtem ko bi Evropa (zlasti pa London in Pariz) predvsem rada videla perspektivo nadaljnje pomiritve v svetu, nemška oborožitev pa je samo sredstvo (čeprav v tem okviru najbrž že zastarelo) za vzpostavitev ravnotežja blokov, ki se ji zdi potrebno za uspešne razgovore z ZSSR. Mendes Franceu je nemška oborožitev — ki bi jo rad zavlekel — celo v prvi vrsti sredstvo pritiska na sovjetsko politiko: z začasno odložitvijo oborožitve, toda z resno besedo, da bo do nje prišlo, če se položaj v svetu ne spremeni, bi naj prisilili Moskvo k treznemu premisleku in pristajanju na one koncesije, ki jih doslej še ni .hotela dati. Nekako mešanico ameriške in diferencirane evropske koncepcije pičdstavlja zahodni odgovor na obe zadnji sovjetski noti o sistemu evropske kolektivne varnosti in o sestanku štirih o Nemčiji z o-mejenim dnevnih redom. Zahodni odgovor zavrača sicer misel na konferenco štirih velikih v sedanjem položaju, pušča pa zanjo odprta vrata in postavlja kot pogoj tako sklenitev avstrijske državne pogodbe kot začete^ resnih pogajanj o razorožitvi z upanjem, da bodo uspela. Kremeljska diplomacija je zahodni odgovor pravzaprav prehitela z izjavo sovjetskega zunanjega ministra o EOS in nemški oborožitvi. Moskva zatrjuje v tej izjavi, da bi za-hodnonemška oborožitev pomenila nepremostljivo oviro’ za združitev Nemčije, torej rešitev nemškega vprašanja. Tu ne gre samo za ponavljanje stare sovjetske teze in za napoved, da bo Moskva ostala nepopustljiva, če pride do oboroževanja bonnske republike, temveč tudi za indirektno podporo Mendes Franceovi politiki in zahtevam zahodnonemških socialnih demokratov, naj se skliče konferenca štirih, nemška oborožitev pa za ta čas odloži. Vsekakor je zavrnitev formule EOS, ki je v danih pogojih postala nerealna, položaj sprostila. Toda ameriška politika očitno teži k preprečevanju te sprostitve. Zato pa pripada tekmi za pobudo med Londonom in Washingtonom večja važnost kot običajnemu prestižnemu boju. Sj! * * Pretekli teden se fe končala s podpisom pogodbe o SEATO konferenca v Manili, ki je bila prav tako izraz ista politike preprečevanja mednarodne sprostitve; ta politika je v Aziji, kjer se poleg vprašanja sovjetskega vpliva in zlasti vloge Kitajske pojavlja v prvi vrsti borba še pred kratkim odvisnih držav za popolno samostojnost, še izrazitejša kot v Evropi, pečat pa ji daje podpora režimom kot sta Cankajškov alt Singman Rijev. Zato rezultat konference o SEATO — pa čeprav so bili prvotni ameriški načrti omiljeni in čeprav je bila na primer Formoza izključena iz o-zemlja, za katero veljajo garancije SEATO — ne bo mogel prispevati k pomiritvi na Daljnem vzhodu. Na dokaz ni bilo treba dolgo čakati: še med samo filipinsko konferenco so začeli grmeti topovi v Formoškem prelivu. Čeprav lahko te dogodke v precejšnji meri — če seveda izvzamemo Cangkajškov odgovor — pri* pišemo želji Pekinga, da preplaši ameriške partnerje tr SEATO, jih vendarle ameriške politika in njena podpora is-zivalnemu Cangkajškovemu režimu postavlja v drugačne luč. r, a, DANES VSI NA OPČINE NOVO ŠOLSKO LETO JE PRED VRATI IN l NJIMI SKRBI ZA STARŠE IN OTROKE Prvič s šolsko torbico v rokah (Osnutek za plakat, ki ga je izdelal Pavel Ferluga z Opčin) Se nekaj časa in naše šole j bodo spet oživele. V, njih boj zašumelo kot v kakšnem če-1 belnjaku. To bo vika in kri-j Jca, smeha in smešnic, pa pozdravljanja s starimi šolski- i mi tovariši! Toda med ose-J mi temi bodo tudi takšni, ki j se bodo držali ob strani, ki j ne bodo v tej veseli gneči j nikogar poznali, ki jim bosta; lahna nezaupljivost in morda j celo tenak strah sijala z obra-zov. To bodo novinci, začet-1 nitti. Nezaupljivost, pomešana z radovednostjo, pa morda | celo s strahom, vse to je pri j njih razumljivo. Se odrasli j se bojimo novega, neznanega, \ pa naj bi• se ne bal malček? j Vstop v šolo pomeni zanj vse. i kakor važen preobrat, veliko j spremembo d njegovem življenju Iz skoraj neomejenej suobode stopa tedaj otrok v sredino, ki že na samem začetku naredi nanj globok vtis. Do vstopa v šolo preživi o-trok največji del svojega živ-Ijenja v igri in zabavi, brez j večjih skrbi in dolžnosti. Z j vstopom v šolo pa se v mno- j gočem spreminja njegovo do-; tedanje življenje in otrok se i mora, pa četudi postopoma,| vendar že prve dni podvreči neki določeni disciplini. Res je ta v prvih dneh še zelo bla-f ga, toda otrok jo vseeno že i občuti, in sicer tako v šoli j kot tudi doma. £ačno ga ob-1 krožati določene, njemu do- | tlej neznane dolžnosti. Nanj j jih začne stapljati seveda, predvsem šola, zaradi nje poj tudi dom. Predvsem se mora šolarček novinček kaj hitro sprijazniti z dejstvom, da tudi zanj obstaja določen delovni dan, medtem ko je doslej poznal pravzaprav samo praznike. Ce je učitelj elementarec kolikor toliko spreten, če starši otroka s šolo niso plašili, če so ga nanjo pravilno pripravili in če z njim tudi poslej povsem pravilno ravnajo, premine vse nezaupanje do učitelja in šole po navadi že v nekaj dneh. Toda kako je mogoče pametno olajšati otroku prehod iz sveta igre v svet hrani ni mogoče pričakovati niti da bo otrok kot šolar ostal zdrav niti ne, da bo njegov duševni in umski raz- dela? Motil bi se, kdor bi mislil, da je to delo mogoče opraviti v celoti zadnje dni pred vstopom v šolo. Vse otrokovo pred_ ^"potekal “ugodno" solsko razdobje je med dru-: gim tudi priprava na vstop v ! šolo. Tedaj smo ga učili reda,1 snage, samostojnosti, spoštljivosti, olike, mu vcepljali dobre navade, ga učili premagovati gone. Toda vendar nam otrokov naposredni, vstop v šolo nalaga še spet novih dolžnosti. Prve težave se največkrat začno že s samim vstajanjem iz postelje. Otrok je bil doslej največkrat navajen dolgo poležavati, zdaj pa se je to nehalo. Ker se prve ure pouka začno po navadi že z.iu traj, se mora mali Vodka, vodka.., Mladi mož, ki ne more ostati trezen, ker sliši v kinu, gledališču m radiu samo zapeljive pivske pesmi, to je središče sedanje kampanje sovjetskega tiska za treznost mladine in za abstinenco. »Vasilij Ruškin je imel vodko močno v čislih«, je pisala 'šolarček j Pred dnevi «Komsomclskaja predvsem navaditi na rčdno ■ pravda«, «toda sekretar Kom- jutranje vstajanje. Ne pustite j somola mu je toliko časa pri- torej svojega «nooinčka», da bi govarjal, da se je Vasilij za-prav do zadnjega prostega dne čel sramovati svojega počet- ! la i.r* 1 o rthlinKil gg jjg Jjq kozarčka te ga ze zdaj prebujati ob j s hudičevo pijačo. Sekretar je $,e.. I Ruškinu svetoval, naj hodi v kino in gledališče, da se bo njega popoldneva je obiskal prijateljice, da bi skupaj poslušali gramofonske plošče. Dekleta so zavrtela plošče, na primer «Na zdravje Bakuja« in «Kaj bi s praznimi kozarci«. Ko je protestiral, so se dekleta čudila; «Cemu? To je vendar umetnost.« Pa je Ruški:* šel v gledališče, toda tudi na tisti predstavi so pili. Na poti domov je Ruškin premišljal, zakaj pijancev ne grajajo, čemu prikazujejo vse škodljivo tako prijetno, čemu radio brez sramu oddaja pivske pesmi, čemu so v gledaliških delih glavni junaki pijanci. zakaj ni odrskih del o ljudeh, ki ne pijejo, in zakaj ni pesmi brez alkohola. poležkoval po postelji tja do {jin je obljubil, da devetih ali vsaj osmih. Začni- nikoli več dotaknil KAJ PRAVI SLOVENSKI ŠTUDENT, KI JE BIL MA PRAKSI NA ŠVEDSKEM Tehnične nize H n Švedska tlebre skrbi za svoje vajence Švedi skušajo pritegniti čimveč delavcev v strokovni študij, razne dopisne in tovarniške tečaje, k številnim predavanjem itd. Bil sem na Švedskem na praksi. Tako sem imel lepo priliko seznaniti se s tamkajšnjim načinom vzgoje vajencev, njihovim načinom študija in uspehi strokovnih šol. Najsi bodo to privatne ali državne šole, oziroma tovarne, ki imajo svoje strokovne šole, oboji posvečajo vzgoji mladih strokovnjakov veliko pozornost. Mednarodna industrijska konkurenca v zadnjih letih posebno zahodno-nemška, dela Švedski precej težav. Zato tu dobro vedo. da ne morejo uspeti, če ne bodo svoje proizvode čimbolj racionalizirali, izboljšali in pocenili. Dobro se zavedajo tudi, da jim je poleg modernih in hitrih strojev potreben tudi človek, ki zna te zamotane stroje brezhibno upravljati jn z njimi u-stvarjati kvalitetne in poceni proizvode, ki bodo uspešno konkurirali na svetovnem tržišču. Prav presenetilo me je, ko sem opazil, kako si Švedi prizadevajo pritegniti čim več delavcev v strokovni študij, razne dopisne in tovarniške tečaje, k številnim predavanjem, filmskim strokovnim predavanjem’in tudi v večerne gimnazije. Prakticiral sem v tovarni,, ki zaposluje okrog 2000 ljudi. Vsako zimo gre tu skoraj polovica delavcev in nameščencev skozi krajše in daljše tečaje. Vajencem pa seveda posvečajo še posebno skrb. Tudi tu traja učna doba tri leta. Starostna meja za vpis v šolo je 16 let. Pouk je med letom razdeljen ne dva semestra, in sicer traja prvi del od 1. septembra do 20. decembra in drugi od 10. januarja do 30. maja. Seveda preostali čas ni namenjen počitnicam, pač pa ga vajenci izkoristijo za praktično delo v delavnicah in tudi zato, da «i s tem nekaj zaslužijo. Težišče učnega načrta temelji na praktičnem delu. Tako so vajenci že s prvim dnem razdeljeni po delavnicah na razna delovna mesta. Pogosti so primeri, da so vajenci že dobro izurjeni za delo na raznih strojih, še preden probleme proizvodnje teoretično dovolj obdelajo. Tovarnam, ki same vzdržujejo strokovne Šole in šolanje vajencev, gre pač tudi zato, da vajenci tudi čimprej koristijo redni proizvodnji in tako tudi vajenci sami nekaj prispevajo za svoje šolanje. Praktična vzgoja je v delavnicah zaupana preddelavcem in delavcem. Od teh je končno največ odvisno, ali bodo vajenci med šolanjem praktično kar največ pridobili. Najbolj pestro je seveda praktično delo vajencev v orodjarnah in velikih mehaničnih obdelovalni-cah. Tu imajo vajenci priliko že v prvem letniku delati na celi vrsti različnih strojev. V drugem letniku že lahko izberejo razne poklice, kot n. pr. strugarskega, rezkalskega, brusilskega, orodjarskega, vr-talskega itd. V tretjem, zaključnem letniku pa se mora vsakdo opredeliti za določen poklic. Večina vajencev se že v drugem letniku odloči za določeno stroko, saj je tudi naloga šole, da že v drugem letniku najde in odkrije največ-jo vajenčevo prirojeno sposobnost in veselje za določeni poklic. Pri tem lahko najbolj pomagajo preddelavci in delavci, ki jim je po delavnicah zaupana praktična vzgoja vajencev. Sola ima večkrat tudi sestanke z vajenci, kjer se z njimi pogovorijo o delu v šoli. Tudi anket se poslužujejo in sploh poskušajo najti čim več oblik, ki naj prispevajo k izboljšanju učnega sistema v šoli. Ankete na primer zastavljajo vajencem tudi takšna vprašanja: Kakšen odnos ima tvoj predavatelj do tebe? Ali misliš, da ti je bila snov dovolj razumljivo razložena? Ali smo morda kaj izpustili, kar bi tebe pri učnem programu zanimalo? Sistem dela v delavnicah sloni izključno na tehničnem risanju, ki mu vsa tri leta posvečajo veliko pozornost. Presenetili so me dobri uspehi na šoli, poleg tega pa tudi velika samostojnost in lahko rečem tudi večja izurjenost vajencev po končanem študiju kot pri nas. K temu jim pripomore gotovo tudi velika izbira predavateljskega kadra. S tem tovarne tu nimajo težav, saj je po navadi skoraj vsak deseti zaposleni človek inženir. Pogosto se pri predavanjih poslužujejo tudi kratkometražnih ozkih filmov, da tako vajence čimbolj pri- bližajo od teorije k praksi. Vsako leto imajo tudi ekskurzije v druge tovarne. Vajenci so plačani na uro, enako v času praktičnega dela po delavnicah in šoli. Zaslužijo približno četrtino povprečne delavske plače. Ce uspešno zaključijo šolo, podeli podjetje vajencem še nagrade v znesku 500-600 kron. Vajenci postanejo po treh letih šolanja samostojni kvalificirani delavci. Pri vsakodnevnem praktičnem delu naletijo na vedno nove in nove tehnične probleme. Kljub temu, da so šele pred kratkim zapustili šolo, se spet vpišejo v razne dopisne tečaje. da izpolnijo svoje strokovno znanje. Brez nenehnega učenja bi zaostal za razvojem tehnike. Tovarne, ki tako skrbe za strokovno usposabljanje svojih delavcev, pač ne morejo imeti prevelikih skrbi, da ne bi ostale v prvih vrstah tehničnega napredka in tako tudi uspešno konkurirale s svojimi proizvodi na svetovnem tržišču. BOŽIC I. ral navaditi tudi kot šolar. Seveda pa od otroka ni mogoče zahtevati, da bi zgodaj vstajal, če hodi zvečer šele pozno v postelj. Spanje je za malega šolarčka nasploh najboljši in najpotrebnejši počitek. Starši, ki' za to ne skrbe, imajo zjutraj pri vstajanju redno težave. Sredi vika, krika in sunkovitega stresanja spravljajo malega zaspan, ca iz postelje, ta pa se ne more prav prebuditi. In potem mu seveda zmanjka tako časa za jutranje umivanje kot tudi za zajtrk. Na vrat na nos steče ves v strahu, da bo zamudil, v šolo in je tam nujno nerazpoložen. Dolžnosti, ki jih šola v začetku nalaga novincem, so zelo lahke, ker se mora otrok šele postopoma napa dtti na nopi način življenja. Toda starši morajo pomisliti, da se te dolžnosti počasi, toda z ne. izprosno nujnostjo stopnjujejo in da je torej otroka treba na njih izpolnjevanje vaditi takoj od začetka. Včasih je naravnost usodno važno, da znajo starši otroka navaditi na opravljanje teh dolžnosti v ne}ci mili, ljubeznivi, pa vendar odločni obliki. Posebno prve dni, pa celo prve mesece obiskovanja šole si prizadevajmo, da opravi otrok domače vaje v čim manj časa, ker je zanj, ki ni navajen, žc 3-4-urni delavnik v šoli dovolj velika obremenitev. Starši, ki malega novinčka že takoj prvi teden naravnost strahujejo s pisanjem in branjem prvih glasov in zlogov po uro in dve na dan, otrokovemu uspeha v šoli samo škodujejo.' Nevede in nehote trgajo niti, let jih je navezal med otrokom in šolo učitelj, ker pretiravajo z zahtevami. Sola se mu kaj hitro priskuti in potem mora večkrat poteči lep čas, da dobi otrok spet veselje do učenja in šolskega dela. Predvsem prve jesenske mesece, ko je vreme včasih še prav lepo, je huda napaka, če mora mali šolarček pol dneva tičati v šoli, pol dneva pa doma pri papirjih in abecedniku. Nasprotno, abe-cedarček bi moral ob lepem vremenu skoraj ves izvenšol-ski čas prebiti na prostem, v igri in zabavi, ker se samo tako lahko prehod od igre k delu odvije v njem narau-no, brez mržnje do dela in dolžnosti. Znano je, da je za mnoge šolarčke novince vstop v šolo tolikšen napor, da začno nepričakovano telesno slabeti. Zelo bi grešili starši, ki bi zaradi otrokovega intelektualnega razvoja zanemarili fizični razvoj. Zanj bodo skrbeli predvsem tako, da bodo upo-stavili v otrokovem življenjskem dnevu pravilno razmerje med delom in igro ter počivanjem, marsikaj pa pomeni seveda tudi pravilna prehrana šolarja. Koliko je otrok, ki prav zaradi nereda v jutranjem vstajanju iz postelje in podobnih malomarnosti prihajajo v šolo tešči in tako počakajo na kosilo ob kosu kruha. Ob takem neredu v pre odvadil pitja... Ruškin je povabil dekle v kino. Tam pa sta gledala veseloigro, v kateri so glavni igralci pogosto pili vodko. Druga skušnjava za Ruškina pa je bila na filmskem platnu miza, natrpana s polnimi kozarci. No. dobro, je menil Ruškin, pospremil dekle do hiše in nato sam odšel domov. Odprl je radio in poslušal oddajo, katere igralci so jedli kotlete in pili vodko... Ruškin je izključil radio in segel po književni reviji. Tam je bral o poslovni prireditvi, Pitna voda iz morske 2e stoletja se človeštvo ukvarja s poskusi, kako jjj bilo praktično mogoče pridobivati iz morja pitno vodo. Dva ameriška znanstvenika upata, da sta rešila ta problem. Izdelala sta namreč postopek, po katerem bodo morsko vodo najprej ohladili, da bo zmrznila, nato pa jo bodo stopili. Ko morska voda zmrzne, pravita znanstvenika, se sesede na dno okrog 80 odst. soli in drugih rudninskih snovi, ostane^ soli in drugih sestavin pa bo mogoče odcediti, ko se bo zmrznjena kaša začela topiti. Tako ostane okrog 30 odst. prvotne količine vode, ki je potem tako čista, da jo je mogoče piti. Seveda sta znanstvenika šele na začetku na kateri so pili sekt. Nasled-1 poskusov. Presenetljiva najdba ob Mrtvem morju Blizu znane egiptovske vasi Gizeh, kjer so odkopali že več piramid, v neposredni bližini največje med njimi, Heopsove, so nedavno odkopali in dvignili iz puščavskega peska dve ladji. Ohranjeni sta zelo dobro, saj je puščavski pesek suh in v njem se ohranijo dolga stoletja celo nemumi-ficirana človeška trupla, kaj šele ladje. Ladji sta dolgi približno po 8 m. Nič čudnega ni, da sta vzbudili pozornost egiptologov vsega sveta. Strokovnjaki pa si niso še na jasnem, ali gre za sve-tiščni ladji, kakršne so uporabljali vsako leto z.a veliko faraonsko procesijo v počastitev Nila, ko so se mu stari Egipčani z bogatimi žrtvami zahvaljevali za poplave ali pa celo za mrtvaški ladji, v kakršnih so vozili mrtve vladarje v grobnice. Zmeraj znova vidimo na starih slikah piramide in tik pred njimi mrtvaška svetišča, povezana po hodnikih s svetiščem na bregu Nila. Na podobne ladje so naleteli arheologi tudi v močvirju pri Osebergu na Švedskem. Zdaj so shranjene v muzeju v Oslu. Našli so jih skoraj istočasno s Tutankamnovo grobnico in obe najdbi sta arheološko skoraj enako važni. Tudi na Švedskem gre za knežjo grobnico. V močvirju pri Osebergu je pokopana neka vikinška kraljica, pokopali so jo z vso domačo opremo, sanmi in ladjami, in kakor se je vse to dobro ohranilo v slani vodi, tako sta tudi v E-giptu odkopani ladji dobro ohranjeni. Tu gre za presenetljivo vzporednost med ev- Pravljice, pesmice in ircanke za naše METULJI Nekega lepega dne so sej nad cvetočo trato igrali trije metulji; rdeč, bel in rumen. Veselo so letali od cvetke do cvetke. Nenadoma se usuje dež. Metuljčki so zleteli domov, toda vrata so bila zaklenjena in nikogar ni bilo doma. Dež je vedno bolj 111. Iskati so si morali zavetišče drugje. Zleteli so k tulipanu in zaprosili: »Tulipan, tulipan, odpri svoj cvet in nas skrij pred dežjem!« Tulipan Je odgovoril: »Rumenega in rdečega sprejmem, belega pa ne!» «Ce ne sprejmeš najinega brata, tudi midva ne greva*, sta dejala rdeči in rumeni in vsi so leteli dalje. Dež je še vedno padal Odleteli so k liliji. »Lilija, lilija, odprl svoj cvet, čisto premočeni smo že!* so prosili metulji. »Belega sprejmem, ker je take barve kot jaz, vaju pa ne!» je odgovorila lilija. «Ce ne sprejmeš mojih bratov, tudi jaz ne grem. Rajši grem še jaz na dež, kot da bi se ločil od njiju*. In leteli so dalje. Sonce za oblaki je slišalo, kako so trije bratje enotni. Prebilo se Je skozi oblake m pregnalo dež. S svojimi zlatimi žarki Jim Je posušilo krila in spet so lahko letali po vrtovih in tratah. UGANKA Nesrečne smrti je znanilka, življenja novega nosilka: pred njo umirajo stvari, za njo življenje se budi. (ds oh) Pozabljiva Metka Stric prinesel je medu mali Metki — juhuhu —! Metka se tja k psičku skrije, sladki med ves použije. Meda je bilo preveč. Ze želodček je boleč. Metka v joku roke proži, v psička zre in milo toži: sKužek, slabo mi je — hu. Jedla več ne bom medu ne oslajene potice in nobene več slaščice!« Drugo jutro stari ded vabi jo na sladoled. «Da, da, dedek,s Metka pravi radostna se z njim odpravi. Kuža pa za njo hiti: «Hov, hov. Metka, čujei h? Ali si že pozabila, kaj si včeraj govorila?« Manica PASTIRJEV SIV Živel je nekoč pastir. Bil je zelo reven, a je kljub temu poslal sma v šole. Vsak dan je moral pastirjev sin daleč v mesto v šolo. Nekega dne sreča cesarja. Lepo ga pozdravi in se mu globoko prikloni. Cesar je bil vesel te vljudnosti. Dal je dečku zlatnik in ga vprašal: »Kdo pa si ti, mali?* «Kdo si ti, ki si mi dal zlatnik?* se odreže deček- »Cesar te dežele sem! Zlatnik sem ti dal za spomin*, je odgovoril cesar. Cesarju je bilo sitno in je dal dečku mošnjo zlata. Domov grede je premišljeval: »Pameten deček! Kako neki mora biti pameten šele njegov oče. Za sodnika ga postavim*. Rečeno — storjeno. Poiskali so pastirja, dečkovega o-četa, in cesar ga je postavil za sodnika. Toda pastir ni bil nič kaj odprte glave-Krivo je sodil. Cesar se je razjezil, ker je mislil, da ga ima pastir za norca ln ga ukaže obesiti. Glasniki so po vsej deželi oznanili obsodbo. Za njo je slišal tudi pastirjev sin in je pohitel v mesto. Prišel je zadnji čas. Stari pastir je že stal pod vislicami. Sin je stopil pred cesarja in mu reče: »Svetli cesar, krivičen si! Je mar oče sam kriv, da ni dosti učen in ne pozna zakonov? Obesiti bi moral najprej njegovega očeta, mojega deda, ker ga ni dal v šole. Oče pa zasluži samo nagrado, ker je bil le toliko pameten, da me pošilja v šole, da bom vsaj jaz znal to. česar on ne zna*. To je bilo cesarju na moč všeč. Vrnil je pastirja k čredam, sina pa je izšolaj za sodnika. Se danes pomnijo .ljudje tega sodnika. ropskim severom in Nilsko dolino. Na obeh koncih so trupla mogotcev na ladjah vozili h grobnicam. Eskimi še zdaj privežejo mrliča h kajaku in ga spuste v morje. Voda, pa naj bo reka ali morje, je imela v starih časih v mitologiji važno vlogo in. bila je povezana s pojmom miru. Se važnejša pa je najdba zvitkov pergamentov, ki so prišli v znanost z imenom «Manuskriptf' Mrtvega morja«. Ta najdba je omajala doslej nedotakljive temelje zahodne civilizacije. Važne pergamente so našli po naključju. Nekega vročega poletnega dne je hodil neki Beduin po puščavi nekaj kilometrov od Jerihe. V skali na robu puščave je opazil kotlino. Obetal si je prijetno senco in zato je splezal vanjo. Čakalo pa ga je presenečenje, kajti v votlini je zagledal v vrsti stoječe visoke lončene vrče. Bili so pokriti in ko jih je odmašil, je našel v njih zvitke popisanih pergamentov. Lepe vrče je vzel s seboj, pergamente pa je hotel prodati nekemu znancu za nekaj piastrov. Mož ni slutil, da gre za epohalno najdbo. Kmalu je šla vest o njej po vsem svetu. Gre za rokopise iz 1. in 2. stoletja pred našim štetjem, nanašajoče se neposredno na krščan-stvo. Prvi so prihiteli k Mrtvemu morju ameriški arheolo-.gi in kupili najvažnejše rokopise. Nekaj so jih kupili tudi Francozi, ostale pa je prevzela jeruzalemska univerza. Potem se je začelo vztraj no in naporno delo strokovnjakov. Rokopise je bilo treba prebrati. V. enem se znanstveniki strinjajo, da gre namreč za originalne rokopise pisane večidel v aramajskem jeziku. Najbrž so jih iz varnostnih razlogov spravili v votlino v skali. Najvažnejši med njimi je komentar prero. ka Habakuka, enega tako imenovanih «manjših» prerokov. Ta zvitek rokopisov bi utegnil omajati vso dosedanjo zgodovino krščanstva. V rokopisih je namreč rečeno da je živel sto let pred Kristusom ali bolje rečeno pred zgodovinskim ustanoviteljem krščanstva prerok, ki so ga imenovali njegovi pristaši «Pravični». Njegovi učenci so se strnili okrog njega v na uku, ki ga je imenoval Nova zaveza in v katerem je oznanjal ljubezen do bližnjega, ponižnost in skromnost. Zato ga je dal jeruzalemski državni namestnik aretirati in obsojen je bil na smrt na križu. Na križu je tudi umrl in pred smrtjo je obljubil svojim u-čencem vstajenje in odrešenje Zato se ne smemo čuditi, da je vzbudila objava tega besedila v znanstvenih, zlasti pa v katoliških krogih veliko pozornost in presenečenje. Va tikan je seveda takoj odločno nastopil proti trditvi, da ima krščanstvo pravzaprav dva ustanovitelja. Toda dokaz je neovrgljiv. Znanost stoji spet pred vprašanjem, ali je ta predkrščanska sekta res neposredno vplivala na nastanek krščanstva. TRST, UL. C B ATTIST‘.SrE Tel.44 208 Telegr. 1MPEXP0RT-TR^. UVAŽA: Vsakovrstni les, drva sa kurjavo, gradbeni material IZVAŽA1 tekiti^0^ no blago*10 novrstne SPECIALIZIRANO p0DjE^! ZA VSAKOVRSTNE KOMPEI^ Sestavljena iz najboljšega rnateT, . Izdelana po najnovejših tehn& Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S let ;.i . ^ ura 1 Zahtevajte jo pri »voie*1 Prodaja ur in P1'1**!!?, Ir st - Ul. Battlstb ZASTOPSTVO UK: 8? »Lemonia* * §0* TELEVIZIJA ELEKTR. APARATI ZA GOSPODlNJST^,’ A MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN p SK1H RADIJSKIH APARATOV TER RADIJSKI APARATI MARELL1 UNDA PHONOLA SIEMENS TELEVIZIJSKI MARELLI UNDA • Tj ELEKTR. GOSP. APAp V‘ HOOVER HOOVER SIBIR SIBIR . K«11/ waVr!° »o * Preden se odločite za nakup parat» « televizijskega ali gospodinjskega g te obiščete £ |l RADI O V O P CNF - UL, M«;% * <5 Telefon: trgovina PRIMORSKI DNEVNIK — 5 — 12. septembra 1.9Sit r NAŠI KRAJI IN LJUDI Življenjski naše kmečke iakom^sta° kot podežel-mladino tare vrsta hn,skrbi za seda' Rosf' llfc fJ pa za pr!hod’ sZJ?!?0 to Pisanja oo-^mezmkov te kje bo do-1 zaposhtev. Problem mla- cimorlU610 pereč ln feria Sv3 J° , 111 temeljito areriT,^ “a katero morajo štoinl ui Poskrbeti primi ut 1 s Primerni-kit ki ?'• Vsaka malen-mudimn ? pn mladini za-tr= ™°.vdanes’ se lahko ju- bosledi>pUle ’? 10(11 hude škodo skupno-Žalostno je dejstvo, da m zj f„i!reDlal0 zanima-bine n? naše mla- 0a Za L?1?08110' najmanj kmečko mladino. ne mat!nJe kmečke mladi-blemom^ £° povezano s pro-Wh? m razvojem našega »fva. Dejstvo je, da 2emlio in m.ladl?a zapušča pr; raznih s' ,1Scve zaposlitve lih v 5 Priložnostnih de- fh '°V!rnah a!‘ Pri dru-se (wletjih po mestu, -ker ljati n„afne more preživ- marsikai V° 16 tudi- da je aSffi*« kmečki fant Srudo in ? P°m!a,d rojstno lijo. izselil v Avstra- Prirediti bi morali tudi za kmečko mladino razne poučne izlete z obiski naprednih kmetij, modemih kleti, hlevov itd. Pa tudi v o-snovnih šolah bi morali v višjih razredih pri pouku polagati večjo skrb vzgoji kmečke mladine in ji nuditi prve potrebne pojme o kmetijstvu. Sola ne sme biti odrezana od življenja, na pri nas vsaj dvoletna kmetijstva, teoretični pouk potreb ln znacllnostl svoie' kmetijska šola. Cas je, da oblasti upoštevajo to potrebo in zahtevo našega kmečkega življa, ki je popolnoma utemeljena. Organizirati pa je tudi treba večerne tečaje za kmečko mladino po vseh večjih vaseh. Zato niso potrebne milijonske vsote in drzni načrti. Bližajo se jesenski dnevi in po trgatvi bo na kmetih manj dela in več časa na v razpolago za večerne tečaje. Programi pa morajo biti sestavljeni tako, da bodo vsebinsko bogati, privlačni im koristni; obsegati morajo splošno izobrazbo in strokovna predavanja o raznih panogah -lovor? tovarnah ni kmečtp št? „za vse> dotok veča št.r? e pa še bolj Vsakdo,, brezposelnih, it za n,, s6-’ neobdelana °brorPcUfan? 2emlja ne s kmetr«, delwna siia beži mest0- b0 Prav tih Prtn,anjkovalo prid-s« do?.^ kmetijah. Tako k h™ P0- ‘mamo več-m v 5?0selnost v mestu ^tnanTr?1*131' obenem pa 1 v^J kanje delovne sile, ‘ti, nT1 bienimi posledica-aa kmetih, To je ne-‘livr0, in skrajno škoa-stvj Splošnemu gospcdar-PopoO^sti pa kmetijstvu. Prnilj0 način obdelovanja Radino * _ m,ore Privabiti in praktične vaje. Za dekleta pa bi bili potrebni tudi gospodinjski tečaji. Zdaj je skrajni čas. da se zadeva prouči ln da se sestavijo programi. Kmetijsko nadzorništvo ima dolžnost, da se za stvar zanima in priredi večerne strokovne tečaje za kmečko mladino na podeželju. Pa da ne bodo pošiljali med našo mladino v slovenske vasi italijanskih predavateljev! Tudi več kmetijske strokovne literature bi bilo treba nuditi naši mladini, da bi si pridobila potrebnega znanja in še bolj vzljubila delo na kmetiji. ga okoliša. Premalo je tudi šolskih vrtov in so prerevni. Ze v šolskj_ mladini moramo na podežellju gojiti ljubezen do dela na kmetiji ln vzbuditi željo po strokovnem znanju. Kmečki mladini je treba nuditi zadostno strokovno znanje in ji omogočiti, da bo dostojno živela od svojega dela, da ji ne bo treba letati po postranskih zaslužkih, da bo jamstvo za napredek im razvoj naprednega kmetijstva in umnega gospodarstva. To je gospodarski, socialni in vzgojni problem, ki ga ne smemo zanemarjati. MIRKO KOSMINA PTICE PEVKE KORISTIJO v veliki meri tudi pašnišivu V tujini je zaradi tega urejena posebna služba za varstvo p ti c-pevk • Predvsem posvečajo pozornost škorcem in sinicam Splošno so znane .velike koristi ptic pevk v kmetijstvu; ptice uničijo vsako leto na milijone raznih škodljivcev. O koristi ptic največ govorijo v sadjarstvu, vrtnarstvu, pa tudi v vinogradništvu, poljedelstvu in gozdarstvu. Ni pa slišati niti besede, kako pomembne so ptice za pašništvo. Koristi ptic za pašništvo se v tujini tako dobro zavedajo, da imajo čelo urejeno posebno službo za varstvo ptic pevk. Predvsem posvečajo pozornost škorcem in sinicam. Posjtavljajo jim valilnice in gnezdišča po načrtu. Pri tem upoštevajo velike površine POMEMBEN JUBILEJ ZASLUŽNE GOSPODARSKE 60 LET VINARSKE ZADRUGE V VIPAVI Zadruga šteje po osvoboditvi blizu 1600 članov. Prizadevanje zadruge za kvalitetnost vipavskega vinogradništva Vinarska zadruga v Vipavi je bila ustanovljena leta 1894 in slavi te dni 60-let.nico svojega delovanja. Vinarska zadruga iz Vipave je najstarejša vinarska zadruga v Sloveniji in je imela vazno vlogo pri dvigu vinogradništva Slovenskega Primorja. Za Avstrije in pozneje za Italije je imela zadruga le nekaj sto članov iz okoliških vasi. Po o-svobodi tvi je število članov zelo naraslo in jih je sedaj ze več kot 1600. V njej so včlanjeni vinogradniki od Lozic o Zgornji Vipavski dolini Zi*anika v Sp- Vipavski Vinarska zadrugh 'f> Vipavi v čas lu Zel° važno vlogo ko So hil i 1' in pod Italijo Ker ie ltnUi S«'- Slov. P.rimorja ",n°?radni*<’° ”a° g%eVnfe°%tdn,ŠtV° P^ke dolinico vi sekati trte L b,(! P™«lje-co na vina j sejati psem-čepran Itn?OraAniikih legah, pridelke Tedm^ malenk°stne d rit on i 7a’ le vinarska za- organizirann ° S°^nteo in šila ln i Prodajo vina resda marsikateri vinograd in da iih „*tUa vinogradnikov, dn,a, 0 zaradi velikih do^lY raznaro- te” cit."-”" Med narodnoosvobodilno bor- aalne Z,rlarska 2adruga poma- šJčina^vU^0™’ ker * bila čedna n C an°V Zel° za' veana. Omenim naj, da je oče legendarnega primorskega narodnega heroja Janka Pre-mrla-Vojka, Franc Premrl iz Podnanosa pri Vipavi, že dolgo let član upravnega odbora zadruge. Po osvoboditvi je število članov zadruge zelo naraslo, zadruga pa je razširila svoje delovanje in skrbi predvsem za obnovo in dvig vinogradništva v Vipavski dolini. V ta namen je zadruga pred nekaj leti uredila trsni matič-njak, ktjer bodo vsako leto pridelali do 250 tisoč ameriških ključev za cepljenje, a v Budanjah pri Vipavi pa veliko trsnico, kjer letno pridelalo do 200 tisoč žlahtnih cepljenih trt. Sortimentni vinograd v Porečju pri Vipavi bo služil za selekcijo trt in za vzgojo visokokakovostnih cepičev za razmnoževanje. Po mnenju strokovnjakov ima vi. narska zadruga v Vipavi najbolje urejeno trsnico in ma-tičnjak v Sloveniji. Tako se zadruga trudi, da bi vinogradniki Vipavske doline gojili samo žlahtne sorte trt, kot glavne sorte predvsem rebulo, pi-nelo, zelen in laški rizling, kot stranske sorte pa malvazijo in sauvignon in sorte za zobanje. Razen tega skrbi zadruga tudi za zboljšanje vipavca, ki pogosto zaradi nepravilne predelave in slabega kletarjenja zgubi na kvaliteti. Ker se vipavec kljub svojim odlikam še ni povsem uveljavil na tržišču in ker je letos močna konkurenca srbskih, dalmatinskih tn istrskih vin, so sklenili, da bodo člani zadruge takoj po trgatvi oddali zadrugi grozdje v predelavo. Tako bodo dobili enoten tip vipavca, ki ga bodo ustekleničili in poslali na trg. Razen tega si vinarska zadruga prizadeva, da bi s svojim obdelovanjem zmanjšala proizvodne stroške, ki so, v primeri s proizvodnimi stroški srbskih, dalmatinskih in istrskih vin precej višji in znašajo za liter vipavca 60 do TO dinarjev. Ob normalni letini prevzame zadruga okrog 150 vagonov vina. od tega 50 vagonov grozdja. Kapaciteta kleti u Vipavi je 60 vagonov, a od zbirnih in založnih kleti pa 20 vagonov. Vse kleti pa so že za sedanje potrebe premajhne in bo treba čimprej zgraditi novo veliko klet z večjo zmogljivostjo strojev za predelavo grozdja, posebno še. ker s g vinogradniki Vipavske doline obnovili že precejšnje površine vinogradnikov. Za člane zadruga nabavlja vse stvari, ki jih potrebujejo. Tako je lani nabavila veliko umetnega gnojila, 6 vagonov modre galice, 2 vagona žvepla in več sto škropilnic ter precej kletarskih potrebščin po znižanih cenah. Vinarska zadruga bo 26. septembra svečano proslavila 60-letnico svojega obstoja. Proslava je bila zaradi tehničnih ovir preložena od 12. septembra na 26. september. Tega dne bo v zadružnem domu v Vipavi slavnostni občni zbor in zanimivi strokovni referati s filmi o modernem vinogradništvu in kletarstvu, ter razstava grozdja in vinogradniških strojev. Na to veliko proslavo bodo prišli razen članov tudi številni gostje iz Štajerske, Dolenjske in celo iz Trsta. J. O. Kdaj in kako vršičkamo Pod vržičkanjem razumemo rezanje vrhov, trsnih mladik ob koncu rastne dobe. Vršičkamo tako, da sonce kar najbolj ogreva in osvetljuje spodnje liste, ki so blizu grozdja. Pa tudi očesa na spodnjih delili mladik se lepše razvijajo, kar je še posebnega pomena, ker se prihodnje leto iz njih razvije rodni les. Vršičkati je najbolje sredi avgusta, ker tedaj trs že šibkeje poganja, novi poganjki pa pod odrezano mladiko tudi redkeje odganjajo. Prvo znamenje za čas vršičkanja spoznamo v tem, da začnejo leseneti spodnji deli mlidik da se začne mehčati grozdje in da se vršički mladik stegnejo. Vršič-kanje julija nj priporočljivo, ker poženejo iz gornjih očes ali zalistkov novi vršički, ki rabijo hrano na škodo grozdja. Zato ne vršičkajmo pred sredino avgusta. jedkega f?Pl bi ,se PrUela nloAi: , Ze večkrat J bi zajes kmetijsko napraviti, g.i- r^vo na našem ozem- 5i ?p2lald °mS da na- ?;taaS°vvS-c-grfnistv° ^ hiastc u bl;zini velike- M^o^to.cvetličar- S^Ustva ‘k;VaŽne Panoge Sko >epo ra?' se pD nas r^tQvo hi azvi'e. In nrav len z vsoSevmladina °Pri‘ £h vinogJ?,;m° dela v :l*h ki„trgradih, v soriAh. V sodob- kfat Pa kmetih5^ z'vino. zl h'10 marslknt ‘n bl od-Tjebodočn°st.‘ ‘ Q.ero skrb kn,ec koriti km ^a bi v«č mUaina k, ln ista,81111 a v mki ne bi Cjin "^afcinih10 Ure-1e' ‘n • ?vetbčimf 5 vr,tov'h’ boga KS kmetje «"wK Ječka C '«kai n baše'Prav takr,^'1 J tudi Skk5®tl3stvVo takk°, pa niu:'"*' SkupnemuVOblk°r0^; 'ne?0 km- h? h,h drugim napisali, 'da ubrava pr^.v» bi občinska uprava nadzorovala ta dela ded??'- da s tem v dodamo se naslednje; Stanovanje, oziroma v našem primeru (k0 gre za 0bn“-Pretežno kmečkih domov) nUafa So°ap0darSke Wtik1taW treba T„ ZIvl.mnjska po-dvakrat bridko0 SSSrtlt®"” -V'dvakrirtUg‘ voj? višjih po naše pa^^oJ16^ «25; D*, novi hi Sl ter povračilo vsaj prijavljene škode za vse, kar je bilo v njih pred fašističnim plamenom. Vse te stvari so ali bi vsaj morale biti občini znane. Zaradi tega je njena dolžnost slediti obnovitvenim delom in biti v stalnem stiku s prizadetimi ter po potrebi posredovati. Teh svojih dolžnost' ne bi smela zanemariti, ker gre za vprašanje, ki sega globoko v življenje njenih občanov. Na to jo opozarjamo zato, ker smo doslej to razumevanje močno pogrešali. Upamo, da si bo vsaj v bodoče bolj prizadevala ščititi pri oblasteh naše upravičene zahteve. vozila. Mimogrede še to: Zelo umestno bi bilo posaditi oreh vsaj ob poteh ikozi vas. To koristno drevo, ki so ga naši predniki bolj cenili kot mi. žal izginja, ker so gospodarji izgubili smisel zanj. Prav bi bilo. da bi občina za nrihod-njo pomlad naročila večjo količino teh dreves tudi za privatnike. SLIVNO PRAPROT Jim morali služiti kot žrtev^’ smo jim zato dali svoje Je in zdravje v tolik® men PO^tul1 i^Tat valsko stiskati pod svojim za' silnim krovom. Kaj nai hi 5' h še žrtvovali? J •' bl bu velikl „ naše ,rl tem .Rb»Tu“.'”S?, SJj Tii gorico* Vač'““,u -hi e tu ,.r3e v. vec 2na. hfez k^razb0 as* * še žrtvovali? Gospodarska izguba šti-iv, Pmadetih vasi. J zaradfVa vlaČevanja in nepravilnega i*. vrsevanja obnovitve narasti« Romanj na petino milijarde b tem dejstvom se upravna gospoda ne bavi niti Ka ■di. Toliko bolj pa čutimo njegove posledice m" i„™ da je ta pojav1 dote da h ln!l0be’ k' ne dopušča da bi bili vsi državljani pred’ zakonom enaki. Ce bi bili n našem mestu kakšni mogoč? veleposestniki rimskega 8 šfla ^ bl«se bUa obt,°va izvr-? ,P0eg0jd,aVn° ,n POd b0^>-■ -‘a- ^kra.ini čas je, da brez p°treb- Van?1"'?1] • usebn‘b Prizade-’ 1 dob‘mo svoje domove sta v okras vasi Dve po bombah zrušeni hiši sta ze dovršeni in lastnikoma na razpolago. Hiši sta solidno izdelani in v okras vasi. Ker sta na najvišjem delu vasi in belo prepleskani, se vidita že od daleč in se močne ločita od ostalih stavb značilne sive barve. Nekaterim domačinom je napravil prošnje za vojno škodo neki Tržačan, in to seveda za dobro plačilo. Cuje pa st, da ni vseh prošenj pred- ložil finančni intendanci. Svetujemo prizadetim strankam, da se o tem prepričajo, Ce prošnje niso bile pravočasno vložene, je zadeva zamujena Tako se dogaja, ko padajo naivni ljudje v roke brezvestnežev. Pot od gornjega Praprota do ceste Sempolaj-Prosek je ln silo popravljena. Upamo, da ne bo ostalo pri tem za- silnem popravilu, ampak da so bo ta in ostali del (od Kanteta do gostilne) uredil tako, da bo uporaben za vsa Ugodna rast v vinogradih Letos imamo v naših vinogradih na sploh zanimiv in razveseljiv pojav. Zaradi neugodnega deževnega in hladnega vremena je grozdje v razvoju močno zaostalo in smo že računali z zakasnitvijo trgatve za cel mesec. Se pred nekaj dnevi je bilo grozdje drobno in zeleno, zadnji sončni in topli dnevi pa so neverjetno močno pospešili rast in zorenje. Ce bi bilo še nekaj tednov tako vreme b. bila trgatev zelo dobra. Gospodarji so se namreč zelo pobrigali okrog trte, naša mladina je tudi pridna, ljubi svojo zemljo in kmetovanje tako, da medsebojno tekmuje. kdo bo prej in bolje izvršil kmečke posle. Takšna tekma je zdrava in vsestransko koristna. Se večji napredek bi zaznamovali, če bi bila naša mladina deležna kmetijskega pouka, ki si ga tudi želi in ima za to pogoje ter pravico. Naši mladeniči go pametni in pravijo, da je to znanje vsakomur potrebno, torej nele kmetu, ampak tudi delavcem in obrtnikom, ki mogoče imajo ali vsaj želijo imeti ob svoji hiši kos zemlje, da se tamkaj po delu malo razvedrijo, okrepčajo zdravje in si pripravijo, kar hiša stalno potrebuje. Suvan Mnenje inozemcev Stivanci imamo priliko videti in slišati mnogo več kot katerakoli druga vas na tem ozemlju. Kaj vse bi moglo registrirati čuječe in bistro oko, ki bi stalno opazovalo promet na cestah proti Tržiču ali Gorici! Inozemci kaže-je ob vstopu na STO za nase naselje veliko zanimanje in mnogi se za nekaj časa tukaj zadržijo. Naša priroda jih zelo prevzame in jim pusti močan vtis. Neki nemški izletniki so razen drugega o-pazili volkova na steni ob cesti in so želeli vedeti kaj da pomenita. Ko so to zvedeli, je nekdo med njimi dobesedno rekel: »Težko je zdraviti nacionalistično bolezen, za katero trpi Italija«. Dobro jt pogodil. A kaj bi šele rekel, če bi_ slišal prav tako bolno tržaško mladino, ki je nedavno ob volkovih pogrevala svoja itak prevroča iredentistična čustva in izrazila željo, da naj bi se volkova prenesla tja onkraj Opčin!? Nedvomno bi jih določil za norišnico. Mi, ki temeljito poznamo izvor te bolezni, pa pravimo, da je treba zatreti njen bacil, ki ima svoje leglo v italijanski imperialistični aristokraciji. Uničevalno srect-stvo proti temu bacilu pa je enotna borba demokratičnega delovnega ljudstva proti tem mogotcem. pašnikov, ki jih uvrščajo med drugo kmetijsko zemljo. Tako so na Saškem že pred vojno po načrtih dr. Claussa postavili celo vrsto valilnic in gnezdišč vzdolž čredinskih pašnikov. Valilnice so postavljene vselej načrtno po drevju, porazdeljeno na tako imenovana področja za naseljevanje ptic. Vse valilnice imajo «hišne številke«, da morejo nadzirati in zapisovati vse, kar se dogaja v življenju ptic. Valilnice so vse obrnjene proti vzhodu in jugovzhodu, ker je sonce pomemben čini-telj tudi v življenju ptic. Zgornji konec hišice je vselej nagnjen naprej, da je notranjost varna pred dežjem. Valilnice so postavljene vzdolž pašnikov najmanj po 30 korakov druga od druge, tako da ima vsako gnezdišče primeren okoliš. Ptice, zlasti sinice so nevoščljive, zato jim prija miren kotiček, kjer se jim ni treba pretepati za hrano. Ko je mlad rod vzletel, va-lilpice poberejo in osnažijo. Ponovno jih obesijo jeseni, ko začne odpadati prvo listje. Valilnice obesijo na stari kraj, tako da se številke hišic ujemajo s kartoteko. Valilnice postavljajo jeseni zato, da si morejo mlade sinice izbrati stanovanja ter si jih zagotoviti za prihodnje leto. Kje gnezdijo škorci, spoznamo po tem, da se zjutraj in zvečer zadržujejo na drevju okrog svojih bivališč, od koder živahno letajo na pašnike. Škorci se «pasejo» na pašnikih v skupinah ali tudi po-samez. P.ri lovu na žuželke so hitri in gibčni, zlasti ko nabirajo hrano za mladiče. Koliko žuželk prinesejo v kljunčkih, opazovalci ugotavljajo s posebno napravo, ki se imenuje terragraph (teragraf). Naprava šteje (registrira) število žuželk, ki jih prinese škorec v valilnico, ker vsak polet pomeni po eno žuželko. Med valjenjem je nameščena pod hišico naprava, tako da sega železna palica pod odprtino valilnice; škorec vselej, ko prinese hrano, sede na palico, ki je po vzmeti povezana s samo napravo. Tako naprava zaradi teže ptice zaznamuje na papir škorcev prihod. Vendar je to štetje le približno, ker je treba upoštevati, da škorec sede na palico'tudi, ko ne prinese žuželke. S takšnim štetjem so ugotovili na primer pri sinicah, da par s svojo družino požre na leto okrog 75 kg raznih žuželk Težko pa je ugotoviti, katere so te žuželke, razen če preiščejo želodce ptice. Vsekakor pa so med žuželkami muhe, obadi, klopi, črvi, ogrci, metulji, polži, uši, hrošči in njih ličinke. Najpomembnejše je, da je med žuželkami tudi ličinka senenega črva (Tipu-la peludosa), ki dela veliko škodo v travni ruši. Ličinke navadno pregrizejo koreninice trave, ob vlažnih in deževnih dneh pa celo nadzemne dele rastlin. Njihovo prisotnost spoznamo po rdečkasti ali sivorjavi travni ruši. Travni šopi se rahlo držijo zemlje, tako da jih pasoča se živina zlahka iztrga iz ruše. Tako nastajajo pleše, kjer se pozneje naselijo razni pleveli. Vsemu temu bi se izognili, če bi uvedli tako imenovano pašno policijo z omenjenimi pticami. Ta je namreč cenejša in donosnejša, kakor draga arzenska sredstva. Upoštevati je treba tudi, da pašnik zaradi uporabe arzenskih sredstev dalj časa ni uporaben. Ptičja «policija» preprečuje veliko razmnoževanje škodljivcev, deluje torej, ko je še čas, medtem ko arzenska sredstva uporabljamo pozneje za uničevanje legel škodljivcev. Škorci so »vse pašno? obdobje na pašnikih. «Pasejo» se kar med živino .in postanejo njeni prijatelji. Včasih škorci sedajo celo na živino. Znano je," da mpramo vse kravjek^ na čredinskih pašnikih sproti raz}ro>(tl. ko živina prehaja v sosedno ogrado. S tem delom preprščjjje-mo ne samo tvorbo tako imenovanih kuclj'ev ’ (trdih šopov trave) ali pleš, marveč tudi omogočamo škorcem, da uničujejo v raztresenem kravje-ku škodljivce. Ugotovljeno je, da z varstvom ptic zbolj'šujemo ne samo travno rušo. ker ptice uni? čujejo živalske škodljivce, marveč preprečujemo hkrati tudi prenašanje bolezni po žuželkah. S povečanjem ’ pridelka na pašnikih pa seveda vplivamo tudi na molznost. Teže je raziskati dejavnost sinic na pašnikih.. Vemo le to, da sinice dobro izpopolnjujejo škorce pri zatiranju škodljivcev na pašnikih. Sinic pa je več vršt." Najbolj so znane navadna, modra in močvirska sinica. Močvirska sinica uničuje celo jajčeca in listne uši. Težko pa je ugotoviti, koliko žuželk siniča u-niči. Haenel na primer računa po 2000 gosenic na sinico na dan. To bi pomenilo po njegovem, če računamo, da je sinica 14 g težka (kakor navadno pismo!) da bi moral človek v razmerju s svojo težo pojesti 50 kg telečjih gnjati, 25 kg grompirja in več hlebov kruha na dan, če bi jedel toliko kakor sinica. Iz tega spoznamo,-kako ve-lijj pomen imajo ptice za narodno gospodarstvo in kako potrebno je varstvo ptic. Varstvo ptic je potrebno zlasti pozimi. Pticam bi morali postavljati krmilnice, da bi preživele zimsko lakoto, nj; pa da jih preganjamo, kakor je pri nas ponekod jeseni navada. Odločno pa moramo zavre-, či .obešanje slanine ali kože gnjati, ker zaradi žeje pogine mnogo" sinic. Ker ni tedaj primerno tople vode, se sinice’ najedo snega ali pa napijejo ledeno mrzle vode, kar povzroči vnetje črevesja in pogin ptice. Najboljša krma je kokosov oreh, ki ga prerežemo na dve polovici in obesimo na primeren kraj. Prerezana stran naj gleda navzdol tako, da more lupina hkrati varovati ptico kot streha, (Na žalost se pri nas ne moremo ravnati po tem nasvetu, saj naši ljudje niti ne poznajo kokosovega oreha — Op ur..) Kakšno naj bo razmerje valilnic glede na škorce in sinice? To je težko reči. Po izkušnjah v Nemčiji računajo razmerje 3:1 v prid škorcem. Medtem ko Haenel računa na hektar gozdne površine 10 siničjih '■ealhilnič in za sadoV^ njak 20 do 30, jih za hektar pašnika določa le- 5. To pa so le domneve. Natačfiih podatkov še nimamo. Ko smo kratko ugotovili velik pomen ptic, zlasti škorcev in sinic, celo na pašnikih, mislimo, da je treba opozoriti na pomembno nalogo, da zavarujemo ptice. Inž. Oskar Tinta, Sl ARA IN ZNANA TVRDKA - TULIAK R0D0LF0 ki se je preselila t; IS tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za- gumbnice, pritrje panj e gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivt stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezpla čen pouk v vezenju. NABREŽINA Stalno upadanje gospodarske aktivnosti Blagor mu, ki se spočije! To velja za našo železniško postajo, ki vrši le razbreme-njevalno vlogo za tržaško postajo. Uslužbenci se torej lah- ko posvečajo političnemu obravnavanju. Iz teh modrovanj morete izluščiti samo duševne revščino in praznino in iredentistično strast. Ali bi ne bilo bolje, če bi razpravljali vzrokih prometnega mrtvila, ki je le posledica italijanskih imperialističnih špekulacij in v ogromno škodo obeh dežel (Jugoslaviji in Italiji) v prvi vrsti pa italijanskemu narodnemu gospodarstvu? Seveda je mnogo laže igrati vlogo «dolce far nien-te». Le apnenica, Caharijev kamnolom nad njo in mletje gramoza ob stari »frnaži« nudijo temu delu Nabrežine nekaj gospodarske aktivnosti. Izprašujemo se, kaj bo z našim vsakdanjim kruhom, če pademo pod Upravo, ki nas smatra za iztrebek in ne moremo imeti vanjo zaupanja? Njene namere moremo že sedaj razbrati iz raznih, sicer še bolj pritajenih namigov nekaterih slug velike «madrepatrie». Dobro je. ker imamo nekaj dobrih lastnosti, ki so nam že in nam bodo tudi v bodoče pomagale kljubovati raznim napadom. Rast kmetijskih rastlin je mogoče pospeševati z antibiotiki, z novimi vrstami zdravil, kakršna so penicilin, strepto-micin, teramicin ifd., kakor so dokazali v Ameriki. MOTOM 48 CCM DELFINO 160 CCM Čudoviti motorček, kt vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo JjjjfjT 'Mosctiion & Frisurt Trst Ul. Vslflirivo 36 tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini: FRANC SIBELIA ZNIŽANE CENE PIETRO CONTENTO TRST - ULICA CARDUCCl štev. 7 — TEL. 372-73 VELIKA IZBIRA moških, ženskih in otroških oblačil, svilenih rut, nogavic in rokavic. Deske zmre Mizarji podjetniki i kovt, mace kmetovalci! lesov in tra- me. nudi najugodmAje IR St vialeSnnnino24 tel. 91441 AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PREVOZ POTNIKOV na STO, v ludo-slavijo* Avstrijo in druge države GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel. 33-U3 Ivan Ribarič Uvoz — Izvoz Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega tn mehkega rezanega lesa,, fugnirja. vezanih plošč itd. Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi Urad; TRST Ul. Chs.pl št. 14 - Tel. 93-502 Skladišče; Ul. delle Milizie 19 ~ Tel 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 ČEVLJE dobre in poceni dobite za v/elike ir\ male v trgovini jobip T'tev!beiiii TRST, Ulica la šari 1U Lel. 69661 Dospeli so najboljši hladilniki O-EC"'? Izdelek največje angleške lo varne, ki je v celoti • ludi hladilna naprava, Comprensor izdelan po mnogolelnih izkušnjah izključno v LEC-ovih lovarnah! Električni hladilnik LEC je edinstven izdelek; nedoseg ljiv v trajnosti, liniji in ceni LEC je izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano, Vas ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo denarja Zapomnile si: r,LEC** mora v Vaše gospodinjslvoI Naročila sprejema s takojšnjo do ^ST, Pi*zz» S. Giovanni 1 stavo in petletnim jamstvom tvrdka tf» Telefon št. 3-50-19 TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE 1-8 8^j ]WJT KI Vremenska napoved za danes: * Lepo, precej toplo vreme z delno oblačnostjo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 26.9 stopinje; najnižja pa 19.7, stopinje. 1JSST, nedelja 12. septembra 1954 PRIMORSKI DNEVNIK $ P O RTH Športne In kulturne prireditve v kviruu dneva tržaške mladine DANES ob 10. uri na Opčinah FINALNA NOGOMETNA TEKMA med Ilirijo in Gorico. * * * DANES dopoldne na Opčinah nadaljevanje NAMIZNOTENIŠKEGA TURNIRJA z nastopi parov. * * * DANES DOPOLDNE MOTODIRKE. Start in cilj na Opčinah. ♦ ♦ ♦ (Glej tudi objavo na 2. strani !) xi. Šahovska olimpiada DANES PRI SV. SOBOTI Mednarodna tekma Triestina-01ympiakos Moštvo iz Pireja je gršlci prvak Na stadionu pri Sv. Soboti bodo ljubitelji nogometa imeli danes priložnost videti mednarodno nogometno tekmo, kar se sicer v Trstu redkokdaj zgodi. Proti Triestini bo nastopilo grško moštvo iz Pireja 01ympiakos. Gledalci bodo lahko ugotovili, koliko je Trie-atina popravila napake, ki so še bile očitne v nedeljski tekmi, ki jo je izgubila z Udine-se, obenem pa bodo lahko presodili moč grškega nogometa; Olimpiakos je namreč grški prvak in Triestina gotovo ne bo imela prav zelo lahnega posla. Trener Triestine bo v prvem in drugem polčasu poslal na igrišče vse, kar Triestina seti ij dobrega premore Nastopila bosta tudi Ganzer in Sab-batella, ki prejšnjo nedeljo nista smela nastopiti. Edino za Secchija ni gotovo, da nastopi, ker še čuti posledice nezgode s tekme prejšnje nedelje in je torej bolje ne izpostavljati ga brez potrebe. JUGOSLAVIJA V FINALU po zmagi nad Dansko 3:1 Znana imena ostalih finalistov Predzadnje kolo predfinal-nih tekmovanj je prineslo odločitev glede tega, katere ekipe se bodo uvrstile v finale. Jugoslovani so končno prebrodili krizo in z zmago 3:1 nad Dansko prišli v finale. V drugi skupini so Argentinci odstranili nevarnost, ki jim je grozila od Kanadčanov. Imena finalistov so že znana: iz prve skupine SZ, Islandija in Nizozemska, iz druge CSR, Bolgarija in Argentina, iz tretje Izrael, Jugoslavija in Švedska, iz četrte Madžarska, Zah. Nemčija in Anglija. V dvoboju z Danci sta izmed Jugoslovanov zmagala Rabar in Fuderer, Pirc je remiziral, medtem ko je Trifunovič prekinil partijo. Imel je kmeta več, toda prednost pri nadaljevanju ni mogel realizirati, tako je ostalo pri remiju. Po zaključku vseh partij so končni rezultati: prva skupina: Avstrija - Finska 3:1, Island - Grčija 2,5:1,5, SZ -Nizozemska 2:2, druga skupina; Argentina - Kanada 3:1, Bolgarija - Irska 3,5:0,5, CSR -Italija 3:1, tretja skupina: Izrael - Švedska 3:1, Jugoslavija - Danska 3:1, Norveška - Saar 2,5:1,5, četrta skupina: Švica -Kolumbija 2,5:1,5, Nemčija -Anglija 2,5:1,5, Madžarska -Luxemburg 4:0. Pred zadnjim kolom izgleda lestvica takole: prva skupina: SZ 13 točk, Island 10,5, Nizozemska 10, Avstrija 8,5, Grčija 3.5, Finska 2,5; druga skupina: CSR in Bolgarija po 11,5, Argentina 10, Kanada 7,5, Italija 6, Irska 1,5; tretja skupina: Izrael 13, Jugoslavija in Švedska 12, Norveška 11, Danska 9.5, Francija 8,5, Saar 6; četrta skupina: Madžarska 15,5, Zah. Nemčija 15, Anglija 12, Kolumbija in Švica 10, Belgija 8,5, Luxemburg 1 točka. HNF VIV PO IZJAVAH MINISTRA ROMITE 120 milijonov lir za gradnjo stanovanjskih hišic v pokrajini Zaradi pomanjkanja stanovanj je obljubljena pomoč zelo majhna - Veliko pomanjkanje stanovanj v Tržiču Lahka atletika Nemčija'Francija 59:43 PARTZ, 11. — V dežju je bil danes prvi del lahkoatletskega dvoboja Francija - Nemčija. Gledalcev je bilo samo 3000. Po prvem dnevu vodi Nemčija z 59:43. Rezultati: 100 m: 1. Fiitterer (N.) 10”8. Daljina: Oberbeck (N.) 7,08. Višina: Jenss (N.) 1,90. 110 m ovire: Dohen (F.) 15”0. 1500 m: Lawrenz (N.) 3’53”6. Krogla: Thomas (F.) 15,52. Kopje: Will (N.) 67.68. 400 m: Haas (N.) 47,7, 10.000 m: Labidi (F.) 31’22”. 4 x 100: Nemčija 41”1 (Pohl, Kraus, Fiitterer, Germar). — Francoz Coelembier je padel in Francija se ni plasirala. * * * PRAGA, 11. — Stanislav Junghwirth je dosegel nov češkoslovaški rekord na 1500 m a časom 3:43,4. rekord v teku na 1000 m z rezultatom 2:20,8, ki ga je Norvežan Boysen šele pred nedavnim Izboljšal. Zanimivo je. da vse od leta 1948 ni doživel poraza niti enkrat! Odličen pa je tudi v teku na 400 m, saj je na tej progi premagal najboljše tekače sveta: svetovnega rekorderja Rhode-na, Mac Kenleya in Winta. Pri svojih 30 letih ima Whit-field predvsem še eno veliko željo: teči na eno miljo pod štirimi minutami. Kljub njegovim izrednim sposobnostim pa strokovnjaki dvomijo v to, ker je predvsem tekač na 800 in 400 metrov. Whitfield v Jugoslaviji Dvakratni olimpijski prvak (1948 in 1952) v teku na 800 m in najpopularnejši ameriški tekač na srednje proge, rde-čepolti Mal Whitfield nastopa te dni na raznih tekmovanjih po Jugoslaviji v borbi z najboljšimi jugoslovanskimi tekači. Razen tega pa bo imel tudi več predavanj, ki se jih bodo udeležili predvsem a-tletski trenerji. Kdo je Mal VVhitfield? Poglejmo nekaj zanimivosti o tem tekaču! VVhitfield se je rodil 11. oktobra 1924 v Bay Cityju v Teksasu, odrasel pa je v Los Angelesu. Študiral je na državni univerzi v Ohiu, nato je nekaj časa živel v New Yorku, nedavno pa se je vrnil v Los Angeles, Služil je devet let v ameriškem vojnem letalstvu in je sodeloval tudi v bojih na Koreji. Visok je 6 stopal, to je 1.83 metra, težak pa 75 kg. Njegovo telo je vitko kot pri hrtu in pokrito z močnimi, dolgimi mišicami. Novinarji v ZDA so ga nazvali nnajele-gantnejši, najpopolnejii in najbolj dovršeno treniran a-tlet na svetu*. To je laskava ocena, ki pa jo tudi zasluži, saj je njegov slog teka edinstven, prav tako pa seveda tudi njegovi rezultati. Njegov največji uspeh poleg dveh olimpijskih zmag na 800 m je svetovni rekord v teku na pol milje v času 1:48,6 min., dosegel pa je tudi nov svetovni Plavalni dvoboj Jugoslavija-Holandska Prvi dan plavalnega dvoboja med Jugoslavijo in Holandsko je prinesel prvi dan lep uspeh. Jeričevičeva je za tri desetinke sekunde popravila svoj rekord na 200 m prsno, ki ga je dosegla na evropskem prvenstvu v Torinu. Eša Ligorio je to pot za spremembo zrušila rekord na 100 m prsno s časom 1:08,4. Rezultati: 100 m hrbtno ženske: Wile-ma (N) 1:13,4, De Cort (N) 1:14,5. 1500 m prosto moški: Kostič (J) 19:49,8, Vilemse (N) 19:59,5. 200 m prsno ženske: Jeriče-vjč (J) 2:59,7, Brins (N) 3:01,1. 100 m hrbtno moški: Kore-weg (N) 1:07,8, Skanata (J) 1:08,3, 200 m prsno moški; Pandur (J) 2:44,8, Bekering (N) 2:47,3. 4x200 m prosto moški: Jugoslavija 9:07,9, Nizozemska 9:15,2. 4x100 m ženske: Nizozemska 5:13,3, Jugoslavija 5:28. V skokih se je po prvem dnevu vodil pri moških Dobrin (J) z 58,57 točkami pred Porento (J) z 51,53. Pri skakalkah je vodila Van den Horn s 52,39, drug* in tretja sta bili Jugoslovanki Rubiničeva 42,35 in Ibriksova z 41,45. V vaterpolu so zmagali Jugoslovani po dokaj ležerni igri s 7:4. ss* TOKIO, 11. — Joro Naga sawa je postavil nov svetovni rtkord na 200 m metuljček v 50-metrskem bazenu s časom 2:28,6. Uradni svetovni rekord pa ima Nemec Klein z 2:27,3. Na turnirju na Rabu Puc in Laznik v vodstvu V nadaljevanju prekinjenih partij III. kola so bili doseženi tile rezultati; Galof - Berčič 0,5:0,5, Kavčič - Sonc 1:0; Partije IV. kola so se končale takole: Skupina «A»: Krulc -Vavpetič 0:1, Kuster - Avsec remi, Stupica - Sikošek remi, Puc - Cuderman 1:0, Misjak-Boblek remi, Sicherl - Fajon 0:1; skupina «B»: Sonc - Simčič 1:0, Perčič - Nadižar remi, Eržen - Galof 1:0, Janškovec -Lezih 0:1, Kavčič - Jagodic 0:1; V• kolo: skupina sA»: Fajon - Krulc remi, Roblek -Sicherl remi, Cuderman - Mis* jak prek., Sikošek - Puc remi, Avsec - Stupica 0:1, Vavpetič - Kuster prek.; skupina «B»: Jagodic - Sonc remi, Laznik -Kavčič remi, Balof - Jamško-vec 1:0, Nadižar - Eržen remi, Simčič - Berčič 1:0. Lestvici po V. kolu izgleda-ta takole: «A»: Puc 4, Sikošek, Stupica 3,5, Roblek 3, Krulc 2,5, Cuderman 2 (1), Sicherl 2, Vavpetič 1,5 (2), Fajon 1,5 (1) Kuster, Avsec l (1), Mis-jak 0,5 (2); «B»: Laznik 4,5, Galof 3,5, Jagodic, Kavčič, Nadižar 3, Sonc, Eržen 2,5 Simčič, Janškovec, Berčič 1. DANES MOTODIRKE V MONZI IM z Gilero 178,301 km MONZA, 11. — Čeprav je danes Kavanagh na «Guzziju» izboljšal čas svojega včerajšnjega rekorda za eno sekundo ir; eno desetinko, sta vendar bili še hitrejši «Gileri» Maset-tija in Duka ter MV Bandi-role. 2e danes je bilo zelo dosti ljudi in jih bo jutri gotovo še več, saj so brzine treh glavnih znamk — Gilera, MV, Guzzi — in pa akrobatstvo štirih glavnih kandidatov za zmago — Masettija, Duke, Eandirole in Kavanagha — jamstvo, da bo dirka vseskozi napeta in do zadnjega neodločena. Današnji najboljši časi vozil 500 ccm: Masetti (Gilera) 2'7”2, povprečno 178,301 km, nov rekord dirkalne proge v Monzi; Duke (Gilera) 2’8”; Bandirola (MV) 2'9”; Kavanagh (Guzzi) 2'9"6; Dale (MV) 2'9”7; Armstrong (Gilera) 2’9”9; Anderson (Guzzi) 2’11”; Lomas (MV) 2’11”4; Liberati (Gilera) 2’11”6; Montanari (Guzzi) 2’12”1. Poslanec Romita je obvestil pokrajinsko sekcijo socialdemokratov, da je ministrstvo za javna dela določilo vsoto 120 milijonov lir za gradnjo majhnih hišic na osnovi zakona z dne 9.8.1954. Temu obvestilu upamo da bo sledilo skorajšnje nakazilo denarja za gradnjo poslopij, oziroma stanovanj za vse najpotrebnejše kategorije, ki ne morejo plačevati visokih stanarin. Obstoj dveh vrst stanarin, blokiranih izpred vojne, in novih, ki dosezajo ogromne vsote, je še vedno vzrok za veliko povpraševanje stanovanj z blokiranimi stanarinami. Toda vsako novo stanovanje, ki ga potrebujejo predvsem mladi zakonci, pa tudi stari, ki so zaradi vojne ostali brez strehe nad glavo, je zelo visoko cenjeno. Privatniki, pa tudi nekatere poldr-žavne ustanove nalagajo pretirane cene za stanovanja; za to je potreba po ljudskih hi--šah s številnimi stanovanji ali pa dvo ali enostanovanj-skih hišicah zelo velika. Vsota 120 milijonov ni še zadostna za rešitev stanovanjske krize v goriški pokrajini, vendar bo vsaj začasno zadovoljila najnujnejše potrebe. Vsekakor bodo morale pokrajinske oblasti preskrbeti, da bodo pravilno razdelile denar za gradnjo hišic, kajti potrebe so ponekod večje, drugoh pa manjše. Najbolj občutna je stanovanjska kriza z Tržiču, kjer ljudje živijo v podzemskih prostorih in tudi pod skalami v bližini mesta. Tu bo predvsem potrebno graditi nove hišice, ki jih namerava finansirati ministrstvo za javna dela. pripadnost posameznega trgovca. Znano je namreč, da se je neko leto zgodilo, da najlepše okrašena prodajalna sadja v Gorici ni dobila nagrade samo zato, ker je bil njen lastnik Slovenec. i oktobra pričetek pouka na osnovnih šolah Pričetek šolskega pouka v osnovnih šolah v Gorici bo letos 4. oktobra. Se prej v soboto 2. oktobra bo dopoldne maša in zatem nagovor učencem v posameznih šolah. Holiaus zvečer umrl zaradi doiiDldauskeaa padca MILAN, 11. — Motociklistična dirka v Monzi se bo pričela v mučnem vzdušju in najbrž ne bo na startu vseh vrlih vozačev, ki so včeraj in danes vozili poskusne vožnje. Danes zvečer je namreč umrl avstrijski dirkač Ruperth Hol-laus, ki je danes dopoldne nesrečno padel na ovinku Lesmo in »i prebil lobanjo. Čeprav so ga takoj prenesli v bolnico in mu takoj zatem skušali pomagati z vsemi najmodernejšimi pripomočki kirurgije, je 23-letni dirkač zvečer umrl, ne da bi se prej zavedel. Verjetno, da v znak žalosti jutri njegovi tovariši iz moštva ne bodo nastopili. HOKEJ Triestina-Monza 3:1 Triestina je premagala Monzo s 3:1 in si tako skoraj zagotovila prvenstvo v hokeju na kotalkah. Brescia - Edera 3:3 Ferroviario • Novara 3:4 Pirelli - Amatori 7.2 PO PADCU NA SODNIJI Brandi umrl Včeraj dopoldne je bil pogreb 5Q-letnega občinskega u-službenca Guida Brandija, ki je po vseh dosedanjih ugotovitvah nehote padel iz prvega nadstropja sodnij ske palače in zaradi hudih posledic umrl v petek zjutraj ob 3. uri. Kakor se čitatelji spominjajo, so Brandija našli v četrtek zvečer v mlaki krvi in nezavestnega na dvorišču sod-nijske palače, v kateri so tudi prostori Registrskega urada, v katerega je bil Brandi namenjen. V njegovi aktovki so namreč našli dokument, katerega je prinesel s seboj na pregled. Preden pa je stopil v urad, je Brandi pogledal skozi okno prvega nadstropja in po vsem se zdi, da se je preveč nagnil in padel po stopnicah v pritličje. Tu sta ga opazili ležečega stanovalki Coretova in Gabri-jelčičeva v zelo slabem stanju; Gabrijelčičevi naj bi v trenutku zavesti Brandi izjavil, da je po nesreči padel iz prvega nadstropja. Takoj zatem je zopet padel v nezavest in umrl v petek zjutraj. Pokojnik zapušča ženo s tremi otroki, zato je novica še bolj pretresla goriške prebivalce. LONDON, 11. — .Rezultati prvenstvenih tekem angleške prve divizije: Arsenal - Sheffield United 4:0; Blackpool - Aston Villa 0:1; Bolton - Manchester United 1:1; Cardiff - Huddersfield 1:1; Charlton - Wolverhampton 1:3; Everton - Leicester 2:2; Manchester City - Chelsea 1:1; Newcastle - Burnley 2:1; Portsmouth - Sunderland 2:2; Sheffield Wednesday - Tottenham 2:2; West Bromwich - Pre-ston 2:0. 3. oklobra praznik grozdja Te dni je bila v Gorici prva seja pripravljalnega o bora za praznik grozdja, ki bo v goriški pokrajini 3. oktobra. S tem praznikom hočejo goriške oblasti še bolj popularizirati sadež izredne kvalitete, ki je pri nas zelo razširjen. Na sestanku so bili predstavniki neposrednih obdelovalcev zemlje, Federterre, predstavniki Trgovinske zbornice, poljedelskega nadzorni-štva, predstavniki goriške občine in ENAL. Osrednja prireditev bo v Gorici 3. oktobra v mestnem l parku na Korzu. Ob 10. uri bo i otvoritev kioskov za prodajo ' svežega sadeža ter nagrajevanje najboljših vinogradnikov, ki bodo predstavili svoj sadež. Ob 11. uri in ob 15. uri bodo nastopili furlanski folkloristi, obenem pa bo igrala tudi mestna godba. Tudi prodajalne sadja bodo ponovno tekmovale, nagrado bo dobila tista trgovina, ki bo imela najlepše okrašeno izložbo z grozdjem. Tu bi lahko zopet pripomni li. naj bo ocenjevalna komisija nepristranska in naj ocenjuje ne glede na narodno IZ JAMELJ Nujno potrebno popravilo ceste V starem delu Jamelj je cesta v izredno slabem stanju. Pomladanske poplave so jo popolnoma onesposobile za promet, pa tudi za živino je cesta neprehodna. Po sredi ceste je debelo kamenje, ob katerega se morajo spotikati prebivalci vasi in tujci, ki stopijo v njo. Vsekakor je razlika med tem delom vasi in tistim, po katerem vodi glavna asfaltirana cesta, zelo velika in je pravzaprav za dobr-dobsko občino sramotno, da je ne popravi. Sicer se je o popravilu in o preusmeritvi ceste že govorilo lansko leto, toda doslej ni bilo ničesar ukrenjenega. V Jamljah je tudi veliko število brezposelnih, ki bi z delom na omenjeni cesti prišli vsaj trenutno do potrebnega zaslužka. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini je bilo od 5. do 11. septembra 13 rojstev, 8 primerov smrti, 9 oklicev in 6 porok. Rojstva: Anna Maria Bre- gant, Claudia Villani, Paolo Visintin, Renato Volk, Bruno Zottar, Mauro Veronese, Vito Deros, Roberto Tesorin, Ma-riarosa Bon, Lucia Culot, Maria Bergoli, Alessio Assi, Ma-riacristina Del Cuore. Smrti: 61-letni uradnik Gio-vanni Palli, 78-letni špediter Graziano Obizzi, 76-letni orožnik Ferdinando Marino, 59-letna gospodinja Gisela Pado-van, vd. Tunini, 76-letni miner Martino Gerbec, 50-letni občinski uslužbenec Guido Brandi. Oklici: mehanik Nicola Samuele in gospodinja Palmira Visintin, mehanik Rolando Ceschia in tkalka Elia Marega, električar Giorgio Locardi in uradnica Lidia Marega, zidar Sergio Candosin in tkalka Elvira Savrin, uradnik dr. Lu-ciano Ottolenghi in Ida Bas-si, policijski stražnik Trista-no Marconi in gospodinja Anna Vuga, uradnik Enrico Scor-solini in gospodinja Luigia Gessar, uradnik . Arturo La-tronco in gospodinja Elvira Paulin. Poroke: Kinooperater Lucia-no Chebar in trgovska pomočnica Lidia Sandrigo, uradnik Albino Luongo in gospodinja Maria Pavat, policijski stražnik Benito D’Abarno in učiteljica Lidia Riavis, kemik dr. Luciano Luciani in gospodinja Liliana Andreani, državni funkcionar Renato Bambetta in učiteljica Nives Grossi, u-radnik Adolfo Joos in učiteljica Vanda Marra. Vozni rod avtobusov oa mladinsko prireditev na Opčinah 12. seplembra 1. Ob 13.00 uri odhod avtobusa s prikolico iz Štandreža (pred cerkvijo). Ob 13.10 uri odhod avtobusa s prikolico iz Sovodenj (pri «Ušarju» in izpred cerkve). Ob 13.20 uri odhod avtobusa s prikolico iz Jamelj. 2. Ob 13.00 uri odhod avtobusa iz Doberdoba. Ob 13.05 uri odhod avtobusa s križišča ceste Doberdob - Vrh (za Vrhovce). Ob 13.15 uri odhod avtobusa iz Dola (Devetaki, Pal-kišče, Boneti). 3. Ob 14.00 uri odhod iz Gorice (Travnik). Ob 14.10 uri odhod z Oslavja, izpred spomenika, kjer naj se zberejo tudi števerjanci. Ob 14.15 uri odhod iz Pevme. Ob 14.20 uri odhod iz Podgore (pri gostilni Terpin). Ta avtobus bo vozil skozi Štandrež, Dol in Jamlje ter bo pobral vse tiste, ki bi zamudili prva dva avtobusa. Vrnitev prvega avtobusa ob 22. uri, ostalih pa točno o polnoči z Opčin. OB VPISOVANJU V OSNOVNE ŠOLE Slovenskemu otroku vzgojo v slovenskem učnem jeziku Ko stopamo v novo šolsko leto, , smatramo za potrebno, da položimo staršem slovenskih osnovnošolskih otrok na srce nekaj besed. Prepričani smo, da se o-gromna večina slovenskih staršev na Goriškem prav dobro zaveda, da je slovenska šola ena izmed velikih pridobitev naše borbe in da je ta šola zato tudi naša last, ki nam je nihče ne more vzeti. Zaveda pa se tudi, da je ta šola namenjena našim otrokom, da se bodo v njej vzgajali v duhu svojih staršev, se izobraževali in v njej dozorevali. Med nami so pa tudi taki, ki zaradi različnih vzrokov, zaradi pomanjkanja narodne zavesti, zaradi gospodarskih razlogov, ki imajo oportunistično podlago, ali zaradi nekega zgrešenega internaciona-lizma, ne vidijo nujnosti, da vpišejo svoje otroke t> tisto šolo, kjer so se tudi sami vzgajali, ampak menijo, da bo zaradi njihove pa tudi o-trokove sreče pravilneje, če jih vpišejo v italijanske šole. Tako mnenje je zgrešeno in je samo izraz oportunističnega mišljenja, poleg tega pa je tudi dejanje, pogojeno v hudem pritisku oblasti in malomeščanskih italijanskih strank na pripadnike naše manjšine. Predvsem tem so namenjene naše besede. Od njih kot pripadnikov slovenske narodne skupnosti z vso upravičenostjo zahtevamo, da ne pozabijo svoje slovenske preteklosti in da ohranijo v svoji družini slovenski jezik in misel. Nikakih Izgovorov ni, ki bi mogli opravičiti morebitno nasprotno dejanje nezavednih staršev. Otrok sam bo slej ali prej spoznal, da v njegovem razvoju ni kontiuitete in to spremembo bo tudi kasneje zelo občutil. Zato, dragi starši, zaradi ljubezni do svojih otrok in zaradi njihove življenjske sreče ter pravilnega in dobrega napredovanja v življenju, vpišite svoje otroke v teh dneh v slovenske osnovne šole. kg blaga, 1568 kg prtljage in 851 kg pošte; skupno je bilo torej 958 kg blaga, 2944 kg prtljage in 1152 kg pošte. Trčenje motociklista in kolesarja V Ul. Don Bosco je prišlo včeraj ob 11. uri do prometne nesreče, katere žrtev je postal 64-letni Michele Catalano iz Ul. Morelli štev. 21. Kakor poroča prometna policija, se je Catalano peljal s svojim kolesom po Ul. Don Bosco proti mestu. Z nasprotne strani pa je na motociklu «Macchi 125» z evidenčno tablico GO 9810 pripeljal 17-letni Alfredo Ve-lussi iz Ul. Ascoli 25. Točnih vzrokov nesreče nismo izvedeli, pač pa se nam močno dozdeva, da je do nesreče prišlo zato, ker je Catalano, ki je po poklicu raznaššlec časopisov, raznašal časopise s kolesom in se. pri tem ni ravnal po prometnih predpisih. Motociklist je Catalana povozil na levi strani verjetno prav v trenutku, ko je skušal razna-šalec časopisov nekje oddati časopis. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki takoj nudili pomoč. Pri natančnejšem pregledu so ugotovili, da si je Catalano pri padcu zlomil desno nogo in se poškodoval po desni rami. III AMBROŽI Elektro-inštalacijslco podjetje — Sprejema vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel. 29-322. SE PRIPOROČAMO! RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: Iz opernega sveta. — Trst II.: 17.00: Koncert m zbora s Proseka-Kontovela. — Trst I.: 17.45: bun koncert, dirigira F. Caracciolo. — Slovenija: 15. • naši lepi deželi« - Franjo Roš: Iz Celja na Ostroz J Tihic trn Eniitiah predvaja DANES 12. t. m. z začetkom ob 16. w in JUTRI 13. t. m. z začetkom ob 18. uri borvmte • : ' ■ i !■ .RAZKOŠNE MANEKENKE' Igralci: GRAYSON - SKELTON-K^j IZVOZ • fiLDBlls INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV ELEKTRIČNEGA MA TE RIALA RADIO APARATOV - ŠIVALNIH STROJEV - KOLES - LESA - DRV TRST, DL Inustiniano 6, tel. 31’^ TVRDKA JOŽEF SIM UVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDENJ IN KURJAVO TER JAMSKEGA TRST - Ulica F. Fflzf štev. 23 - Telefon 3?0 AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA ŠTAB TRSI (ROJAN) 0LICA1 telefon štev- 354 Ca Ga R* , COMMERCIO GENERAL E RAPPRESENTAN^ SOC. A R. L. Ul. dela Geppa, 9 - TRST • Tel. 37 UVOZ IZVOZ DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofo-letti, Travnik 14 - tel. 28-72. Promet na goriškem letališču V preteklem mesecu avgustu so na civilnem letališču na Tržaški cesti zabeležili dokaj normalen promet. Pristalo je »6 in odletelo prav tako 26 italijanskih trgovskih letal. Potnikov je pristalo 155, odpotovalo pa 164, kar znaša skupno 319 potnikov; nadalje je bilo odloženih 455 kg blaga, 1358 kg prtljage in 301 kg pošte; naloženo pa je bilo 503 Izdelke svetovnoznane kvalitete : avtomobile ■ avtobuse • trolejbuse - kamione -avtocisterne in druga specialna vozila. — Pomorske Diesel motorje - a-vionske motorje - elektro agregate vsakovrstne rezervne dele. NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO „ARAUTO“ TOMAŽIČ & POŽAR T UST • I I.KFOS:»»*1i4 KHZ.: A K A U T O I L. UALAI-I *4 PONT BOX OLAJŠAVE PRI PLAČILU! LJUDSKI MOTOR ZNANE F. B. M. TVRDKE MORIMI f. IHINARELL BOLOGH£ za vse vrste poti, po* sebno hribovite, lepo izoblikovan, primeren za vse osebe Vam jamči la po in trdno izdelavo iz prvovrstnega rnster jalt L 125 cc cena 164.000' ..GABB/ANO" - EDINI ZASTOPNIK ZA G°Rfgl JOŽEF LUTRI*,1! pooblaščen tudi za nadomestne dele GORICA, UL. MARCU' • uteuvurin urednik STANISLAV KB. N KO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTKCCHI Sl » Ul. rud. - Telefon številka «3-80« m 44-638. - Poštni nnulal VU - UPRAVA. ULICA SV. FRANČIŠKA »t. JO - Telefonska številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 13.30 m od 15 . 18 — TeL nn, _ r« oeiasov- Za vsak nun višine v širim 1 stolpca trgovski 80 finančno upravni 100. osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ *a vsak mir. širine l stolpca ra var vrste oglasov po 38-- din. — Tiska Tlak* raki ra vod ZTT — Podružn Gorice Ul. 8. Pellico 1-11. Tei. 33-82 — Rokopisi se n- vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod -O, 011 Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska. C nlje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk* esečno }’°siS*