cd a ja cp-cokr\\tsktttsr« • urejuje uredniški odbor • glavni urednik slavk9 bfzmk - odgovorni urednik gregor koci j an - tel. -rednistvo in uprava21-90, glavni urednik 27-75 - te-kocl račun pri narodni Banki v kranju 607-11-1-133 GLASILO SO LETO XV. KRANJ, PONEDELJEK, 12. NOVEMBRA 1962 ST. 131 A LJUDSTVA ZA IZHAJA OD OlTtOBRfi 1947 KOT tednik - od 1. januarja 1956 kot poltednik - od 1. januarja 1960 trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in sobotah - letna naročnina 1300 din, mesečna naročnina 110 - posamezna številka 10 din GORENJSKO Mesto in vloga tehnične inteligence Za hitrejši napredek v našem gospodarstvu je potrebna vse večja pomoč strokovnega kadra Kranj, 19. nov. — Mladim šolanim ljudem je treba nuditi , cija mnogokrat ne dopuščata večjo pomoč, da se bodo hitreje uveljavljali v gospodarskem j ustrezne sprostitve mladih ljudi, I. družbenem življenju. Kvalitetne spremembe v raivoju1 ^.^haJj?J° iz jn arutuci i primeri, da so v podjetju mlade- induslrije in njenem uveljavljanju v mednarodnem merilu si ni moč zamisliti brez sposobnih inženirjev, tehnikov, ekonomistov in strokovnega vodstva sploh. Približno taka je bila ugotovitev na današnjem posvetovanju v Kranju, ko so govorili o nujnosti modernizacije proizvodnje in v tej »vezi o vlogi tehnične inteligenc?. Mladi šolani ljudje se dokaj izogibljejo proizvodnje In se raje zaposlujejo v raznih zavodih, ustanovah itd. Delno smo o tem že tudi pisali. Na današnjem po- svetovanju pa so kritično analizirali nekatere vzroke za tako stanje. V prvi vrsti so menili, da je temu kriv šolski sistem, ki ne vzgoji vedno takih kadrov, kot jih naša podjetja pričakujejo in potrebujejo. Hkrati pa so temu krivi v samih podjetjih. Tamkajšnji 6ietem in notranja organiza- ,,,„amn *c doslej pridobili precej novih obdelovalnih kSnlJTne^Slh ^ ali pa tudi z izsuševanjem. površin s krčenjem nen« j dohimo še znatno wf novih • turnimi u trn p,, , rtdelovalnih površin. Melioracijskih del so se v zadnjem časi '«nelJlto lotili v Poijčah (na sliki). Z izgradnjo številnih IzsuševV 1h kanalov, po katerih bo odtekala voda iz doslej močvirnat »Mlje, bodo v Poijčah dobili obsežno rodovitno površino zemlje Posvet ravnateljev osnovnih šol Potreba po reorganizaciji GRjE~ZA~1h3STAVIT^ fi NANCJVIH POSLOV — O OSNUTKU NOVE USTAVF TUDI NA OSNOVNIH ŠOLAH Pretekli četrtek so se na osem- j Različnih mnenj So se ravnate-ki »Staneta Žagarja« v Kranju Iji raašfli glede morebitne in prej vseh osnovnih (kot ne tudi koristne reorganizacije šoi. Obstaja predlog, naj bi (Nadaljevanje na 2. str) Kako je potekala letošnja setev Primanjkuje semenskih žit ravnatelji M iz kranjske, tržaške in škofje-Mke občine. Posvetovali so se o njaktualnejših problemih tako ffede strokovnega dela kot tudi o *?4nizaci/skih zadevah. Najbolj obširna, je bila razprava •fcroma analiza glede matematike kot učnega predmeta. Zavod U pedagoško službo je na osnovi nedavnih testov izdelal obširno rcalizo, ki je potrdila splošno 'mnenje, da Je na vseh osnovnih Wah največ slabih ocen prav iz ■atemattke, s katero lahko slabe "ene vzporejamo le še iz tujega Jezika in slovenščine. Analiza pa 1* tudi pokazala, da so ocene vse *»We, čim višji je razred in da je največ negativnih ocen iz matematike v osmih razredih. Pedagogi, ki se specialno ukvarjajo l problemi pouka matematike, so u osnovi testov izdelali tudi predloge, kako naj bi 6e na osnov-■Sh iolah v prihodnje lotevali matematike. Najpomembnejša ugotovitev Je, da je treba učencem čim-telj približati matematiko, jo narediti bolj praktično in razumlji-to pa bo zahtevalo, da bo tre-h v marsičem dosedanji način •"»zlaganja izpopolniti. Ravnatelji že omenjenih šol 6o te med drugim pogovorili tudi o Jrtrebi, da bi morala postati tudi Wava redni učni predmet. Do-HfOrUi so se, naj bi bil pouk o '••tavi uveden v okviru komunal-"-?a pouka in da bo še do konca srvega polletja za ta pouk na« cenjenih po 10 šolskih ur. O ustali bodo v večini predavali geo-tnii in zgodovinarji, po potrebi M tudi predavatelji, ki tolmačijo •atavo državljanom v okviru Jesenska setev je bila zaradi ugodnega vremena v redu in pravočasno opravljena. Ker je za nas najzanimivejši posevek pšenica, se bomo omejili predvsem na podatke, ki nam ilustrirajo nekatera vprašanja o tej vrsti žita. Na Gorenjskem pridelujemo pšenice na približno 2600 hektarih njivskih površin. Kmetijska posestva so v letošnji jeseni posejala s pšenico 77 hektarov zemljišč, kar je za 41 hektarov manj, kot so sprva predvidevala. Neizpolnitev predvidevanja je v glavnem posledica tega, ker so več zemljišč prihranila za krompir. Nasprotno pa so zadruge prvotni plan prekoračile, saj so planirale 76 hektarov pšenice, posejale pa okoli 95 hektarov. Vzrok za ta ugotovitev moramo iskati predvsem v tem, da je v zadnjem času precej močno oddajanje zasebnih zemljišč zadrugam in bodo tako te lahko povečevale tudi površine krmnih rastlin, krompirja in drugega. Preostale površine - zasejane s pšenico — so last zasebnih kmetijskih proizvajavcev. Za manjši del posevkov (okoli 260 hektarov) bo bile sklenjene kooperacijske pogodbe z zadrugami, vendar se bo to število verjetno še močno povečalo, saj bodo sklepali pogodbe vse do pomladi. S spomladanskim dognojevanjem je nam- reč *• mogoče zadostiti predpl som o agrominimumu, ki so pri kooperacijskem pridelovanju obvezni. Umetnih gnojil letos nI manj kalo. Zato imajo delno zaslugo zadruge, ki so preskrbele zadost ne količine, v veliki meri pa je tudi posledica tega, da pri nas z gnojili nismo radodarni. Posebno zasebnim kmetijskim proizvajav-cem, kot vse kaže, na splošno bolj ustreza plčlejše gnojenje in manjši pridelek kot pa nasprotno. Vendar pa je treba poudariti, da smo še zelo daleč od tega, da bi (Nadaljevanje na 2. str.) OB KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL ga človeka takoj prvi dan primer ali s starim mojstrom in ljudmi z dolgoletno prakso ter nato ugo avljali, kako se »solani ljudje ne obnesejo Takim in podobnim slabostim v mnogih primerih sledila še nepravilna stimulacija. Način na grajevanja po delu sc prav na teh delovnih mestih ni v dovoljni mo-i uveljavil in pretežno sloni na principu, kdo je komu v.podrejen« n tako dalje. Hkrati so govorili tudi o vlogi tehnične inteligence v družbenem življenju. Pri tem, kot so menili, ne bi smelo šablonsko ocenjevati samo po tem, kakšen odstotek le-teh sodeluje v raznih organizacijah in podobno. Ze njihovo delovno mesto v podjetju ob današnjem samoupravnom sistemu je take narave, da morajo sodelovati in podpirati družbeni sistem ne Rlede na posebno sodelovanje izven podjetja. Razpravo o tehnični inteligen ci je treba razširiti na občinske organe in jih nato prenesti v de lovne kolektive. Sedanji gospodarski sistem ob neizbežnem sodelovanju v mednarodnem merilu in ob prehodu na upoštevanje pla čane realizacije v notranjem sistemu terja hitrejši razvoj in na predek v proizvodnji, sicer n moč zagotoviti izboljševanja živ ljenjskih razmer delavcev. Toda za ta napredek niso potrebni samo stroji in fizični napori delavcev, marveč tudi oz. predvsem strokovno osebje. Zato ne bi sme U negativno ocenjevati zgolj sorazmernega povečevanja režijskih stroškov v posameznih podjetjih če to zagotavlja perspektive in boljše ekonomske uspehe v ce loti. - K. M. Dobra vodstva • porok nadaljnjih uspehov V jeseniški občini se bodo začele redne konference krajevnih organizacij SZDL, ki bodo zaključene do konca tega meseca. Konici-enee M vsekakor važen dogodek v politični dejavnosti organizacije SZDL; njihov pomen pa jc še toliko večji, ker bodo prvič po V. kongresu SZDLJ, ki je dal Socialistični zvezi veliko novih nalog — uveljavil pa je tudi nov statut organizacije; le-ta je vnesel pomembne novosti'v njeno delovanje. Tem konferencam daje pomembnost tudi osnutek nove ustave, saj natančneje določa vlogo Socialistične zveze v našem dru^beno-političnem sistemu, kar bo vplivalo na to, da bodo konference obravnavale vprašanja ia vsakdanjega življenja mnogo bolj obširno in temeljito. Ce pogledamo priprave in sploh dosedanje delo krajevnih odborov, vidimo da je večina pravilno razumela važnost in nujnost dobro pripraviti in organizirati konference. Po druSi strani pa nam predvolilni sestanki kažejo, da se člani Socialistične zveze zanimajo za svojo organizacijo. Zal, pa vsi krajevni odbori niso dosledno izvedli teh predvolilnih sestankov in niti niso povsod izvolili vodstev podružnic. Letos je večina krajevnih odborov prvič že z vabili dostavila delegatom pismeno poročilo, kar bo tudi vplivalo na plodnejšo razpravo in delo na konferenci. V teh poročilih skušajo vodstva odborov obdelati konksetna in aktualna vprašanja iz svojega kraja, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, gostinstvo, turizem, delo organov družbenega upravljanja ter njegovo uveljavljanje, uspehi in težave gospodarskih organizacij svojega terena itd. Skratka, konference bodo razpravljale o tistem, kar prebivavce posameznih krajev najbolj zanima. (Nadaljevanje na 2. str.) S seje občinskega odbora SZDL Jesenice Občinski statut v javni razpravi Pretekli teden je bila na Jesenicah plenarna seja občinskega odbora SZDL, ki so se je udeležili tudi člani komisije za sestavo občinskega statuta. o statutu so doslej razpravljali le odbori nekaterih družbenih organizacij, z omenjeno razpravo pa so začeli javno razpravo o tem. Seja je bila Izredno živahna. Udeleženci so predlagali vrsto sprememb, dopolnitev in popravkov. Vodila jih je misel, da mora statut izražati vKonko Redki so bili. ki so se zadevo- postaje proti domu. je pozdrav- jo in podobno. Gospa Stancarjeva že aeiall je Wja nitro ljili z manj kot 10 kilogrami. ljala In privabila vse znanke in vedno ponavlja isto; »Ce pa gre vamj" Ze tisto popoldne je ponehalo, prijateljice. Zakaj bi jim ne po- vse gor! .Iiilri bo dražje...!« opravljena. dkm. T1(jt| dan M jje zato ker je Hiia vsa vas oz. magala! In ves tisti večer se je Toda - domačini je ne jemlje- tej akotnl podeželski proda- okolica preskrbljena do novega po vasi šepetalo o nekih ukrepih, jo več resno. - K. M. tudi možje in otroci so se tisto 1 Jati sladkor naravnost iz Ljub-jutro kar gnetli. Bilo je nekaj Ijanc. Tolikšne količine navadno izrednega, kar je povzročalo na- ne prodajo po več mesecev. — „Jutri bo dražje" PONFOFi irK. i?, novembra 1$« TE DNI PO SVETU % AVTOCESTA SVEČANO ODPRTA Včeraj so v Osipaoniei svečano odprli promet na odseku avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti od Parafina do Osipaonicc. To veliko prometno pridobitev v dolini Moravč so zgradile mlade roke brigadirjev. 0 SOVJETSKE RAKETE VOZIJO S KUBE Uradni ameriški krogi še vedno Vršc inšpekcijo nad umikom sovjetskega raketnega orožja s Kube. Pravijo, da bodo ponovno pričeli z blokado in nadzorstvom iz zraka, čo SZ s kubanskega ozemlja ne umakne tudi nadzvočnih letal. Kot poročajo tiskovne agencije, jc 36 od skupno 42 raket, kolikor jih bodo prepeljali v Sovjetsko zvezo, že na poti. • POKOPALI SO ELEONORO ROOSEVELT V soboto so pokojno Eleonoro Rosevelt pokopali v grobnico njenega soproga in nekdanjega predsednika ZDA Franklina Roosevel-ta. Na pogrebu so bili navzoči trije ameriški predsedniki — Ken-»edy, Eiscnhower in Truman. • STRAUSS JE PRIZNAL ARETACIJO Zahodnonemški obrambni minister Franz Josef Strauss je v petek pred parlamentom priznal, da jc prišlo do aretacije urednika revije »Der Spigel« Ahlersa po njegovem (Straussovem) telefonskem razgovoru z vojaškim atašejem v Madridu. Prej je namreč Izjavil, da v aretacijo ni vpleten. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki« Ljudje in doeodki • Liodje in dogodki . MiHi- m do-^ki • i Pred približno dvema letoma so s podnožja gore Avcntin iz bele marmornate palače v okolici Rima, v kateri jc zasedal odbor svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano, objavili vojno napoved lakoti. Lakota je na svetu še vedno pojav, ki v nerazvitih jev gre letno za pomot sto dvajset milijard dolarjev pa za oboroževanje. Ali je t<> razmerje, ki ga Jc prisoditi človeškemu razumu? Ali ta majhna primerjava porabljenih dolarjev preprečevanje lakote lavo nevarnih orožij lačnim. Ijala do tesa, da danes po urad- la. V generalni razpravi v «ste- nih podatkih porabijo dnevno 336 kleni palači« je bila razorožitev milijonov dolarjev za oboroževu- osnovna tema, Ivi je prevladovala nje, kar pomeni 14 milijonov do- na jesenskem /.'.sedanju. Tudi ve-larjcv v vsaki uri. Letna poraba In za izde-žc samo po sredstev za oboroževanje jc enaka celotni letni proizvodu M nerazvitih držav. Kdo po tej pri- V • ota m orožje lesilc, ki jih /adenc v tem na, več odgovornosti, so se začele pripravljati na obnovitev razoro-žitvenih razgovorov. Hruščcv jc pred dnevi sporočil, da bodo .sedanjo serijo jedrskih poskusov zaključili do 20. novembra, kar bi bilo lahko dobro znamenje, saj govorijo, da sla Hruščcv in Ken-nedv v svoji pisemski izmenjavi prišla do zaključka, da so si glede prepovedi jedrskih poskusov stališča precej sorodna. jo največje napore, ni Sel poBnl nomk mimo ušes. Države, ki «" zastopane v razorožitveaem odbo° ru in ki ne pripadajo nobenem« bloku, se vključujejo v delo tZl mednarodnega telesa in priDrar ljaio ustrezne načrte. Razorožitvcno vprašanje ;c br dvoma osrednje vprašanje razvoja sveta brez vojne in v nrtr« tli pa /. vojno in s popolnim Uui^ njem. In točna jc trditev brazil skega delegata v Združenih n/ rodih. da -razorožitev flli* afriških in azijskih državah povzroči milijonske smrtne izgube. Lakota in umiranje podhranjenc-ga prebivavstva zaradi nje, ker nimajo zadostne hrane, je hkrati največji madež, ki leži na vesti razvitih in industrializiranih držav. Podatki, s katerimi današ- merjavi podatkov še lahko verja- Cloveštvo pa je bilo že večkrat pripeljala človeštvo na "mej lia edini izhod, da bi se p^oV/ eda latentna svetovna kri*. " Ta-s^fe** * Pred tedn! Du- nja svetovna skupnost prerrc5u.jp stani občutek ogroženosti in P«- lakolo, so naravnost grozljivi iu poniževalni. Sto milijonov dolar- sebl ne odkriva vsestran * me'da državniki vodijo človeštvo zaslepljeno /. obljubami. Tokrat sc klearne katastrofe« v mejah razuma? Ali ni žc skraj- obe svetovni velesili ujemata vsaj Ko bodo v tem tednu zenet ni < as, da ljudje, ki trpijo zaradi • lakote, zahtevajo račune glede razsipništva za oboroževanje in pripravo vojn? V teh dneh zopet dozoreva časovnem ujemanju nekateri vi -večno načet problem razorožit- R&ZOrožUvenfe dvorana naj nevezanih držav, da velesile na početij? Miloščina za prorrečeva-nje lakote in največji vstotc orožja na drugi strani rejo služili drugemu vanju. Taborniško maščevan le. ki ne mo-kot uniče- nepre- luhnjena napadalnost med dvema »ideloškimi svetovoma« jc P"Pe- obe svetovni velesili ujemata vsaj v koledarju poskusov: približno polnili ženevsko dvorano^ z" ob istem času kot Rusi so tudi niki 18 držav, ki jim jc tiaI^0^ Američani končali s svojimi po- brez dvoma najtežja nal n'1 skusi na Tihem oceanu. V tem vojni, bi bilo pričakovali a imele velele pred • "d* *c "l"o kuje, dok- vroče«. dijo žc odprto križišče. 1'rilisk pravilo ler je vroče bi se v tem tednu zopet napolni- razorožilvenih konferencah vloži- Zdravko Tomaže j Ljudle in devndki ® I . . . j, , m i inrHp In rlo^o^Vi # I.?».r1*e in dogodki • Uudie in dogodki • t Primanjkuje semenskih žit Dobra vodstva - porok nadaljnjih uspehov (Nadaljevanje s 1. strani) Raznolikost vprašanj, ki jih rešuje Socialistična zveza, zahteva tudi temu primerno sestavo novih vodstev odborov tako krajevne organizacije kot podružnic. Posebno pozornost je treba posvetiti vključevanju delavcev, (Nadaljevanje s L strani) se morali bati tržnih viškov. 6aj pridelek pšenice za kritje potreb prebivavcev Gorenjske praktično nič ne pomeni. Gre torej le za zmanjševanje koli-jin, ki si jih moramo oskrbeti drugod, zato bi bilo zares zaželeno, da ne bi bila pravilno gnojena le zemljišča, ki jih je zajela kooperacija, saj se vložen denar dobro obrestuje. Za vse pšenici namenjene površine jc potrebno okoli 520 ton semenskega žila. Ker naj bi bilo seme zamenjano vsako četrto leto, bi torej letos potrebovali vsaj 130 ton dobrih sortnih žit. Seveda je bilo v praksi povsem drugače. Naročenih je bilo le 35 ton Pšenice za seme in šc to naročilo je morala semenarna zaradi .slabega pridelka na Štajerskem 1!) tun. Večina zasebnih kmtti,)-akih preizvajavcev seje pšenic* i/, svojega pridelka. Na Gorenjskem sicer niso dobri pogoji za gojenje semenske pšenice, vendar je letos zaradi splošnega pomanjkanja oddalo -svoj pridelek v te namene tudi kmetijsko posestvo .Sorsko polje«, ki je v pretekli jeseni posejalo svoje Površine z avstrijsko pšenico hellkorn. Ta spada med mani zahtevno sorte in jc pri nas precej priljubljena. Ali že veste, da ... ... 6e je v četrtek začel v Pod-. vinu seminar, ki ga je za potrebe Zona in mladine, saj Socialistična tržiške občine priredil ObSS zveza razpravlja o vsem in je za to prav, da so v odborih zastopani vsi. Pri tem pa je treba posebej paziti na to, da ne bi vključevali v delo ljudi, ki so že sedaj dovolj preobremenjeni z raznimi drugimi dolžnostmi; uveljaviti pa je treba tudi načelo rotacije. Zadnje čase posvečajo krajevne organizacije vse več pozornosti vključevanju novih članov v organizacijo, saj je 6edaj v jeseniški občini še vedno 3.200 občanov izven organizacije. Posebno Izstopajo pri tem samski domovi, kjer se ljudje precej hitro izmenjavajo, vendar skušajo organizacije tudi to stvar urediti. Samo teh nekaj vprašanj kaže, da je pred krajevnimi organizacijami in pred občinskim odborom SZDL se vedno veliko nalog. Prav posebno 6krb pa je treba posvetiti razpravi o osnutku ustave - tako zvezne kot republiške in statutu občinskega ljudskega odbora, saj se morajo z vsebino teh dokumentov seznaniti vsi občani, vzporedno pa je treba zbirati razne predloge, ki jih dajejo občani za dokončno obliko teh listin. Jasno jc, da konference dajejo Izredno možnost, da usmerimo in še povečamo zanimanje občanov za delo Socialistične zveze, zato je naloga vsakega občana, da sodeluje in pomaga, da bodo konference vsebinsko bogate, kar bomo dosegli s tem, če bodo konference čim bolj konkretne in zanimive. — B. . . . je bilo v BPT za letos predvidenih nad 3,300.000 dinarjev za potrebe HTV službe in da je bilo od tega zneska do konca tretjega četrtletja porabljenih že skoraj 2 milijona dinarjev. ... so z gradnjo stanovanjske stolpnice že pričeli in da se bo obrat II tovarne kos in srpov v štirinajstih dneh preselil v nove prostore oziroma v sklop jedra omenjenega podjetja. Občinski statut v javni razpravi Z VIII, občinske konferenco LMS Kranj Sodelovanje mladine v delavskem samoupravljanju (Nadaljevanje s 1. strani) nasprotja v občini, vse to bo moral statut usklajevati. Nadalje so ugotovili, da nekatere družbeno-ekonemske naloge zaostajajo, da kolektivi malo ah pa Skoraj ne upoštevajo pnp^ro-čil zbora proi/.vajavcev, ds P1 ' stojni organi doživljajo kritiko pri urbanističnih ukrenih. pn Komunalnih gradnjah itd. Vsa ta vprašanja bo moral statut "01J precizirati. Tudi tisti delstotuta, ki obravnava usmerjanje gospodarstva v občini, bo treba dopolniti. Praksa namreč kaže. da «o bili družbeni načrti sestavljeni preveč okvirno, preširoko in nad dejanskimi zmogljivostmi komu- ne V zvezi z razvojem krajevnih ugotovili, da so v dosegli pogoje skupnosti so Jeseniški občini vsa] za začetno finansiramc raZ-mh dejavnosti, ki so jih ze prevzele skuonosti. Biti pa bo moralo v skladu fl programi in gospodarsko mo\jo komune. Dana je bila tudi pobuda, naj bi v statutu bclj poudarili vcraMnje gibanja osebnih dohodkov, cen in inves»:c;'Tke dejavnosti, kar jo prav tako izrednega pomena pri urejanju odnosov komuna-dclovne organizacije oz. obratno. Ob zakTiučku so sklenili, da bo razprava o statutu potekala podobno kot o osnutkih obeh ustav. I KRANJ, 11. nov. - Danes jc bila v sejni dvorani OLO Kranj VIII. občinska konferenca LMS Kranj. Konference so 6C poleg predstavnikov družbenih in političnih organizacij udeležili tudi predstavniki LM iz Zemuna, Pu- | lc. Maribora, Zagreba in Celja. | Kljub vedno večjemu uveljavljanju mladine v delavskem samoupravljanju pa se tu javljajo težave, ki jih bodo morali mladinci in mladinke ob pomoči svoje organizacije premostiti. V mnogih primerih opažamo namreč med mladino, ki je vključena v delavsko samoupravljanje, nekak kompleks manjvrednosti, če ga smemo tako imenovati, ki ga imajo nekateri mladinci pred svojimi .starejšimi kolegi v upravnem odboru podjetja. Temu kompleksu mladine pa prav gotovo včasih botruje premajhna povezava z osnovno organizacijo LM v svojem podjetju kakor tudi nezadostna strokovna izobraženost. Razprava pa jc pokazala, da jc sodelovanje z družbenimi organizacijami v primerjavi b sodelovanjem z gospodarskimi organizacijami sorazmerno še zelo slabo Krive za to so predvsem organizacije same, ki LM in njenih članov ne znajo pravilno ceniti. Ta ko stanje opažamo predvsem na deželi, kjer člani krajevnih skup nosti LM ne priznavajo in igno klubskih petoro? ffl*^ Pravilih morali biti zbirke £ ne pa samo ene, prioriteta, nizacije. — t P 4il»-uie Potreba po reorganizaciji šol (Nadaljevanje s 1. 6trani) kot samostojne Šol« ~*~a , POPolne oaenSeir- * ueemietke. medtem 1» naj bi bile vse ostal. „ Priključene km^,^«"e nim osemlotwJ^;1Kl k Pop skujemo! B. F. Glasbeni pedagogi so nslanovilU^^ Priprave na revije glasbene dejavnosti Gradnja Sole v Seniurju, ki so Jo pričeli graditi v letošnjem avguslu dobro napreduje Iz raiprav o osnutka nove zvezne ustave Statuti morajo biti odraz posebnosti vsake posamezne občine Važno vprašanje v občinskih statutih je vprašanje družbenoekonomskih razmerij. Glede tega so osnovne postavke že v ustavi, kjer so tudi urejena razmerja med občino in delovnimi organizacijami; kar zadeva ta vprašanja, gre le za konkretizacijo in za podrobnejšo obdelavo ustavnih načel, npr. kako se sprejema občinski družbeni plan, v kakšna razmerja stopajo pred sprejetjem in po sprejetju plana občinski organi s posameznimi delovnimi organizacijami', kakšna je vloga občinskega družbenega plana in razvojnih programov občine, urbanističnega In regionalnega načrta itd., kako Je a sredstvi občine, na kakšen način jih pridobiva, kako občina a sredstvi gospodari, način sprejemanja proračuna, kako informira občane o gospodarjenju z družbenimi sredstvi, kakšni skladi so formirani itd. To s« proble- Razpravljal bi še o položaju delovnih organizacij s stališča statuta, predvsem v tem smislu, kaj naj in kaj mora statut o tem podrobneje določati. Izhajati moramo iz samostojnosti in samoupravnosti delovnih organizacij in iz tega, da je po osnutku ustave protiustaven vsak akt, ki to samoupravnost krši in ruši. Moramo pa seveda tudi tu izhajati iz stališča, da delovne organizacije gospodarijo z družbenimi sredstvi, da s temi sredstvi opravljajo važne družbeno naloge, da so pri svojem delu vezane na predpise in plane različnih družbe-no-političnih skupnosti itd. in da so za opravljanje teh svojih dejavnosti seveda nujno cdgovor-ne družbeni skupnosti. Kakor na eni strani poudarjamo njihovo samostojnost, poudarja jo tudi ustava, tako pa je njihova druž- bena odgovornost enako poudar-mi, ki spadajo v občinske statute 'jena in jo vrsta ukrepov, ki jih ln za katere je prav, da se v sta- ima družbena skupnost, da se lah-1 likvidacija delovne organizacije tulili podrobneje obdelajo. 1'ko zagotovijo zakonitost, ustav-1 itd. v primeru, če je njihovo de- nost in samostojnost delovnih organizacij. 2e samo ustanavljanje delovnih organizacij jc tudi v pristojnosti občin, občinski plan ali plan katerekoli družbeno-politične skupnosti je instrument, s katerim se posega v delo in dejavnost gospodarskih organizacij. Pri določenih delovnih organizacijah, ki imajo poseben družbeni pomen, je postavljen princip, da družbena skupnost v organe samoupravljanja delegira svoje predstavnike in sodeluje v samoupravljanju teh organizacij: nadalje možnost, da potrjuje samoupravne akte delovnih organizacij (statutov) občina ali druga drutbeno-politična skupnost; vloga komune v razmerju do delovnih organizacij pri imenovanju direktorjev, pri urejanju položaja in zlasti komunalnih podjetij in končno tu je še vrsta ukrepov, ki jih navaja tudi ustava, kot so prisilna uprava, razpust organov samoupravljanja lo v nasprotju z ustavo in zakonom. V tako razmerje stopajo do delovnih organizacij tudi občinski organi, vse pa seveda z osnovno predpostavko, da imajo občina oz. občinski organi do delovnih organizacij samo tiste pravice, ki jih daje zakon. Vse to morajo statuti podrobneje obdelati in konkretizirati. To vprašanje pa je delikatno in težko in šesta vi javci sedanjih osnutkov so bili pri nadaljnjem obravnavanju omenjenih načel previdni. Pri tem" gre lahko občinski statut le toliko daleč, da posamezna razmerja, ki jih postavljajo zakoni in ustava v skladu z načelom samoupravljanja, podrobneje obdela in bi bila vsaka -revolucionarnost« samo na škodo samostojnosti in samoupravljanja delovnih organizacij. V okviru omenjenih principov pa ima seveda statut vendarle dosti hvaležno področje podrobne obdelave postopka in načina urejanja omenjenih razmerij. Posebej bi opozoril na lo, da bodo občina ln njeni organi stopali v razmerja do delovnih organizacij zmeraj bolj v obliki dogovarjanja, sporazumevanja in priporočanja. Priporočila so oblika, o kateri statut lahko podrobneje določi, na kakšen način se bodo urejala razmerja do delovnih organizacij takrat, kadar bo to v splošnem družbenem interesu, kadar bodo ti inte- Društvo glasbenih pedagogov Slovenije jc sprejelo nalogo, da bo po vseh okrajih organiziralo društva glasbenih pedagogov kot svoje podružnice. Take podružnice so bile že ustanovljene v okrajih Celje, /Maribor in Nova Gorica. Pretekli četrtek pa je bil ustanovni občni zbor podružnice Dru- resi morda kršeni in jih bo treba zaščititi. Na.slednji problem, ki naj bi ga občinski 6tatuli podrobneje obravnavali in reševali, je področje neposrednega samoupravljanja občanov. 2e do sedaj so znane oblike kot. zbori volivcev, krajevne skupnosti in referendum. Kar sc tiče zborov volivcev oz. zborov občanov, je bilo že dovolj razprav, poudarili pa je treba, da je značaj zbora občanov kol izredno važnega političnega instrumenta, kot neposredne oblike sodelovanja občanov z občinskimi organi, ostal enako pomemben. To obliko je treba razvijati naprej in v statutu bolj jasno precizirati, o katerih problemih morajo občinski organi na zboru občanov razpravljati in dobiti stališča in mnenja občanov in kakšen je potem od-no« občinskih organov do sklepov teh zborov. Tu je nekaj neprimernih tendenc — določati zelo široka območja, ko je povsem jasno, da sc s širokega teritorija občani ne bodo shajali v takem številu, da bi bil lahko zbor občanov uspešen. Treba je imeti občutek za primernost in predvsem povprašati občane, kako naj se ta območja določijo, da ureditev ne bo na škodo neposredni upravi občanov. PAVLE ZUPANČIČ (Nadaljevanje prihodnjič) bonih pedagogov" splošno ' nih šolah "7"'^v«»nui in glasbe-bi i^liMi — izohv.- "l Poučujejo w" ^izobraževalnih X)l šolah. V ta ts-TUT"*0110 "vzgojo ■ i se^m_en °° t»haV ^vne «ole ž^«^?** 3R in naj bi *8la8bene -,Mbcne pS|a!?IUŽW?e ^ * dirigente t; !°*e\ 2borovodje is vem podiju ClUJeJ° na ^ izvolita p/',,**£L!! ■"W ««* čine. in sicer ^ P. 12 VB,kecb' loval v "S, °.n. ««n. ki bo vcdje. Akcijo8 k-18" Z« **tovnj&> t iu^^aTnst^ dirigente instrumentalnih samblov. Le lako J Rlasbenovzgojna dejavnost t«^ m so 11-članski cJboTra S sednika pa je bil 1Zvolj£ g£ c^?V*2* ™j bi bile v času, ki je za občino natbcij ustrezen Za okrajni fe*tivtl£ u ,?f.ud0l0cen datum- N«**op najboljših mladinskih pevskih SJ-rov, komornih ansamblov in kestrov bo v Kranju 17. apr 1K& Instrumentalne skupine in'pevski zbori se bodo udeležuj tudi III. mladinskega festivala v Celju, ki bo od 30. maja do 2. juaiL1* 1963. Na dan mladosti bo v Be> gradu velika mladinska glaebf-manlfestacija, ki se je bodo udeležili tudi mladi glasbeniki :r'. šega okraja. Ustanovni občni zbor Dru»:,.» glasbenih pedagogov za kranjski okraj je pozdravila tudi diraicvr zavoda za prrr"lrr pr1*#>aVi službo Slavica Zirkelbac*. -» s. PONEDELJEK, 12. novembra 1963 mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam 2 kravi in 400 kg težkega- bika. — Angela Mcžnare, Selo, 2irovnica 4530 Prodam električni štedilnik AEG s štirimi ploščami in pečico. — Zbilj 43, Medvode 4344 Prodam 2 prašiča po 90 kg težka. — Podbrczjc 18, Duplje 4593 Prodam novo trodelno okno rolet. — Vinko Golmajer, Kovor št. 20 4594 Prodam piske (»cvergclce«). — Britof 40 4595 Prodam motorno kolo DKVV 175 ccm, tip 1956. — Naslov v ogl. oddelku 4596 Prodam sesavec za prah. — Naslov v oglasnem oddelku 4597 Prodam težko kravo, ki bo čez tri tedne teletila in 2 prašiča — težka po 70 kg. — Suha 32, Kranj 4598 kupim Kupim slamoreznico. — Prodam kravo - dobro mlekarico. — Janez Plevel, Velesovo 9 4599 ostalo din, kostanj 50 din za liter: Ilive suhe 230 din. kolerabe 40 din, ohrovt 70 din, paradižnik 80 din, grozdje 140 do 160 din, med 650 do 700 din, fižol v stročju 170 din, hruške 130 din, jabolka 80 do 110 din, orehova jedrca 1000 din, rod-kev 50 do 60 din. repa kisla 70 din, repn sladka 20 do 30 din, pesa 50 do 60 din, solata 100 do 130 din, zelje kislo 140 din, zelje sladko 45 do 50 din, krompir 32 do 40 din, čebula 120 din. maslo surovo 800 do 840 din, sir skuta 150 do 160 din, korenček 50 do 60 din za kg; česen 10 do 55 din. por 10 do 30 din, klobaso 130 din, zajci 700 din, kokoš -700 do 800 din, piščanci 400 do 50 din, jajca 40 din za^.komad; smotana 20 din, špina-ča!40 do 60 din za merico; zelena in peteršilj 10 do 30 din za šopek Opremljeno ali neopremljeno sobo v Kranju ali bližnji okolici iščem od januarja dalje. - Naslov ▼ oglasnem oddelku 4600 Podpisana Marija Magister izjavljam, da nisem plačnica dolgov svojega moža Stanislava Magistra. — Marija Magister, Tržič. Bračičeva 7 4601 tržni pregled V KRANJU Fižol 180 do 200 din, ješpren 100 do 140 din, kaša 150 do 170 din, krma za kokoš 60 din, orehi 140 din, koruza 60 din. oves 35 do 40 Gibanje prebivavstva Poročili so se: Vincenc Poren- ta, kovinostrugar in Alojzija Faj-far, poljedelka; Štefan Fifolt, čevljarski tehnik in Ljudmila Stirn, prešivavka; Franc Verbič, pečar in Daniela Bobnar, nameščenka; Stanislav Skrk. delavec in Terezija Sedlašek, bolniška strežnica; Avguštin Strnišnik, čevljar in Marija Ziherl. šivilja; Jože Ra-movž, nameščenec in Ljudmila Roblek. delavka. Umrli so: Marijana Vilfan, upokojenka; Aleksander Maric, upo kojenec. Rodile so: Marija Cirič — dečka; Marija Begelj — dečka; Marija Šolar — deklico; Štefanija Komar — deklico; Ana Mulcj -dečka; Brigita Možina — dečka; Gabrijela Murko - dečka; Marija Markič — dečka: Marija Smld — deklici dvojčki; Marija Ereeg — deklico: Ana Zula - dečka; Cvet-kaka Podobnik — deklico; Pavla Filipčič — dečka. Pionirske telesnovzgojne igre Dancing kavarna Evropa v Kranju jc odprta vsak dan, razen ob torkih od 20. do 3. ure. Igra ansambel Sani. POKLICNA SOLA ZA SLIKOPLESKARSKO STROKO KRANJ bo priredila v zimskih mesecih (december, Januar In februar) pri-pravljalni tečaj za opravljanje Izpita za naziv visoko kvalificirani pleskar in sobni pleskar In za naziv kvalificirani pleskar in sobni slikar. Pogoj: vsaj dve leti dela v navedenih poklicih. Pouk bo trikrat tedensko v n Prijave pošljite na naslov: rogoi: vsaj ave «■—- — ,j , Pouk bo trikrat tedensko v popoldanskem času. Prijave pošljite na naslov: Poklicna sola za slikoplcskarsko stroko Kranj, Stritarjeva 5. Rok prijave: do 24. novembra 1962. TRANSPORTNO PODJETJE »TRANSTURIST« Skofja Loka obvešča gospodarske organizacije, ustanove in zasebnike, da bo s 15. 11. 1962 v svojem prenovljenem obratu na BJLEDU, Ribenska cesta št. (i ODPRLO servisno službo za motoma vozila znamke »Zastava« Obenem obveščamo, da redno posluje Fervi.sna služba tudi za motorna vozila zn;'m!;c »TOM03«{, »RENAULD« in »ALFA ROltfEO« Naročila za vse servisne in izven.srrvisne preglede navedenih vozil sprejemamo pismeno na navedeni naslov ali po telefonu št. 951 - 295. Jamčimo za hitre in kvalitetne usluge © Priporočamo s« Delovni kolektiv podjetja »TRANSTURIST« Velika aktivnost v dokaj slabih pogojih Pionirske igre, ki so v letošnjem letu zaposlile pionirje v vsej Jugoslaviji, so vnesle več življenja v vse šole in razgibale vrste pionirjev. Športno življenje po šolah je zaživelo, saj so pionirji na nekaterih šolah kar tekmovali med seboj, kdo bo boljši. Leto se bliža koncu in iz poročil se počasi poraja slika naj- Tržiškl rokometaši, ki so v igri z Iskro nesrečno izgubili točko, so neprijetno zadevo uspeli rešiti za zeleno mizo. Tekmovalna komisija RZS je tekmo registrirala s 5:0 v korist Tržlčanov, ker iskras Zalar nI bil pravilno registriran. — Na sliki Tržičan Mencinger meče preko obrambe iskrašev. Taborniki so pregledali svoje delo KRANJ. 11. nov. - Danes jc bil v delavskem domu v Kranju redni letni občni zbor kranjskega, partizanskega odreda Stražnih ognjev. Taborniki te najmočnej-gorenjsko taborniške enote so v poročilih prikazali množico dejavnosti, ki so jih opravili v letošnji sezoni. Največ pozornosti so posvetili vzgoji najmlajših - medvedkov ln čebelic in prav tu so zabeležili največji uspeh. Z velikim uspehom so poleti organizirali tudi tabor za otroke s telesnimi hibami v Fazani. Največja težava, s katero se odred bori, pa Je pomanjkanje O GRADNJI STANOVANJSKEGA BLOKA Na zadnji seji sevta za šolstvo so ponovno obravanaval 1 gradnjo stanovanjskega bloka za prosvetno delavce v Šenčurju. Bili so enotni v tem, da je treba zgraditi blok vzporedno z novo šolo. — R- NESREČE SRČNA KAP NA POTI DOMOV kadrov, vendar upajo, da bodo to pomanjkljivost v bodoče popravi-li. Ob zaključku so taborniki obdarovali najprizadevnejše enote in posameznike ter izvolili nov upravni odbor in delegate za občinsko in okrajno konferenco. M. J. bolj aktivnega odreda in najboljših posameznikov. Res je, da vsi odredi niso imeli enakih pogojev za delo, a izkazalo se je, da so nekateri k slabšimi pogoji naredili več kot drugi z boljšimi. Odločala sta le trud in volja. Ocenjevalni komisiji se bo zelo težko odločiti, kateremu odredu naj pripada prvo mesto in kako naj razvrsti ostale najboljše, da bo vrstni red kar se le da pravičen. Občinska komisija v Skofji Loki je na podlagi poročil že odločila, da so bili najboljši pionirski odredi v Bukovci, Železnikih, Skofji Loki in Poljanah. Te šole bo v teh dneh obiskala in jih na podlagi rezultatov tudi razvrstila. Nagrade bodo podelili na dan republike. Prepričani smo. da so letošnje PIONIRSKE IGRE mnogo pripomogle k popularizaciji telesne vzgoje v šolah, saj je prav tam kader, ki mu telesna vzgoja tudi največ pomeni. Z vsem so zadovoljni, vsaka malenkost jih razveseli in jim daie polet za nove stvaritve. — A. P. VELIKO ZANIMANJE ZA PREDAVANJA Podkomisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri KS Zabnica je v zadnjem času postala izredno delavna. Organizirala je 3 izredno pomembna predavanja. Predavali so strokovnjaki za promet, prekrške in zdravstvo. Za vsa tri predavanja je bilo med orebivavcl veliko zanimanje. V zadnjem času je vodstvo podkomisije za varnost priskočila na pomoč tudi pionirskemu prometnemu krožku in pomagala pri pouku o prometni vzgoji tudi tamkajšnji šoli, tako da Je pouk prometne vzgoje izredno kvalitetno in dobro organiziran. Sedaj pripravljajo medrazrodno in Šolsko tekmovanje o prometnih predpisih, izvedli pa bodo tudi praktično ocenjevalno vožnjo s kolesi. Martin Jeram -sedemdesetletnik Zaščita pitne vode V tih dneh pripravljajo v kranjski občini pomemben odlok o higienski zaščiti pitnih voda. Čeprav dosedanji predpisi določajo splošne ukrepe za zaščito pitnih voda, so v določenih primerih per-cej nepopolni. V kranjski občini je nad 20 večjih vodovodov in okoli 60 javnih vodopreskrbnih objektov. Zajetja in drugi vodovodni objekti so bili večinoma praieni v bolj nedostopnih predelih in so bili zato že naravno zaščiteni. Toda z naglim gospodarskim razvojem so postali tudi ti predeli lahko dostopni, pogosto obiskani in celo naseljeni. S pove:'-aniem industrije in naselij so se znatno povečale odpadne snovi, ki ogrožajo zrak in vodo. Zato se je treba prir.adeva-Pretekll petek dopoldne som- tj omr>«fla uvedba avtobusnih prevozov delavcev ln učencev, mestni avtobu-ni promet in organi/. !raflJe avtobusnih izletov. Kole!.: i v .-teio danes 96 članov. Na pro lavi 15-letnice so izročili nagrade najzaslužnejšim članom "'-*!va, kakor direktorju VItu ^ "ihekerju ln šoferlema Ivanu Poljšaku ter Jožetu Sibalu, medtem ko je prejel najstarejši šofer Lojze Vovk posebno, vsi člani kolektiva pa spominsko darilo. Ob jubileju je priredilo podjetje razstavo, ki prikazuje v fotografij1" h in številkah ves razvoj podjetja od prvih začetkov do danes. 20 tovornih avtomobilov, 14 avtobusov. 3 dostavni osebni avtomobili, nove sodobne garaže in servisne delavnice in nad 22u mili- jonska vrednost osnonvih sredstev so najlepše priznanje vodstvu in članom kolektiva za njihovo delovanje v prvih 15 letih obstoja podjetja. — U. S KOMEDIJO < -TRIPCE DE UTOLCE« NA POHODU Jeseniško Cufarjevo gledališč« Je s prvotno nastudirano Držiče-vo komedijo -Tripče de Utolče« gostovalo izven Jesenic kar desetkrat in želo doma in v tujini precejšnje uspehe. Nič manjših uspehov pa ne dosegajo jeseniški gledališčniki s to komedijo v novi zasedbi. Razen na Brezni-ci in v Gorjah 6o sinoči gostovali v Dovjah. kjer so Jeseničani navdušili tamošnje prebivavstvo s temperamentnim in dorvšenim podajanjem zahtevnega dela. V Kranju bodo gostodbli drevl, v načrtu pa imajo tudi predstavo v Tržiču, ki je prvotno odpadla zaradi bolezni v ansamblu. afera um.....e svetu. Na rokah je milostljivl gospod bil tu, skrbi ni bilo, ne razumem, ne -Štiriintrideset.« Pripravila jc drugi zvitek. Košček slanine je vrgla ubogemu psu. Hlastnil je po njem, vendar ga je zgrešil. »Cernu je to storila?« sem vprašal. , »Ne vem. Nihče ne ve.« •Je bil zakon srečen?« •Najsrečnej-ši zakon na nosil mojo Nino. Denar je morem razumeti...-« Ko da bi vse razumel, je stari pes začel spet cviliti. Mila Blehova* je pokleknila s trdimi koleni k njemu in ga gladila po napihnjenem telesu. Tolažila ga je v svoji trdi, samoglasniškl materinščini, toda pes je še vedno cvilil in v kuhinji je še vedno smrdelo po plinu. 4. Telefon je pozvonil. Bil je majhen in bel in visel je na steni zraven vrat, obloženi • pečnicami. Starka je naglo dvignila slušalko. V pol ure jc skuhala večerjo. Rdeče zelje in krompir sta bila pripravljena. -Da, prosim lepo?« je rekla Mila Blehova. Poslušala je in vznemirjeno požirala slino. Dlan jc položila na telodec. •Dobro, milosUjlvi gospod. Potem bom zdaj servirala.« Mila Blehova je takoj doumela, kako stoji moja 6tvar. Prijazno ml je prikimala. Dejala je v slušalko: »Tukaj je še voznik. Naročili ste ga, milostljivi gospod. Caka že dolgo.« Spet je poslušala. -Dobro, povedala mu bom« Odložila je slušalko in odhitela k mizi. kjer je pričela na pladenj nalagati posodo in jedilni pribor. •Lahko kar pridete.« -Toda gospoda Brummerja nočem motiti pri jedi. To pri na« al tako. še posebej ne ob sredah. Tako služabnik ni tukaj, ln servirani... piva ne smem pozabiti ...« Iz hladilnika je 'vzela dve steklenici in ju postavila na pladenj. Zatem je drugi pladenj obložila s skledami in odnesla oba k hišnemu dvigalu. Pritisnila je na gumb. Dvigalo je zabrnelo in odpeljalo navzgor. Stara kuharica je snela predpasnik in odšla sva iz kuhinje. Žalostni pes se je spotikal za nama. Odšli smo po stopnišču v prvo nadstropje. Les Je škripal in ogledoval sem temne slike po stenah. O slikarstvu imam nekaj pojma, pred leti 6cm se ukvarjal s slikami. Kmečki Breughel. najverjetneje pristen. Fragonardova drevesa, prav tako izvirna. Posnetek Tintorettove Suzane. Bradati starci so pohotno ogledovali mlado dekle polnih rok in prsi, ki je sramežljivo strmelo v ribnik... Na pol slepi pes se je odzibal pred nama po hodniku z mnogimi vrati. Mila Blehova je odprla tretja. Jedilnica je bila velika. V sredi je stala antična miza. Obkrožalo jo je dvanatst antičnih stolov. Težke, temno rdeče zavese so zagrinjale okna. V nasprotju z vezo jo bilo tod zelo toplo. Svilene tapete so bile posejane z listi in viticami srebrno sive in svetlo zeleno barve. Kredence ob stenah so bile bogato rezljane. Opazoval sem, kako je Mila Blehova ožjo stran mize pogrinjala za enega človeka. Na damastni prt Je postavila srebrn lestenec in prižgala sedem sveč. Zatem je ugasnila stropne luči. V topli sobi Je bilo na pol mračno. Stara kuharica jc odprla vratca v steni. Prikazalo se Je kuhinjsko dvigalo. Mila Blehova je odnesla pladnja k mizi in rekla: -Poprej je bila jedilnica spodaj. Tam imamo zdaj sejno sobo. Tudi dvigalo je novo. Jedi bo vselej hladne, preden dospejo do mize .. .« Stari bokser je hripavo zalajal in odšcpnl k drugim vratom, ki so se takoj zatem odprla. Vstopil je moški. Svetloba sedmerih sveč Je zaplapolala prek dvovrstne Orne obleke, bele srajce in srebrne kravate. Moški je bil popolnoma plešast, zelo visok in zelo debel. Navzlic debelosti je skoraj lahkotno prestavljal drobna Ro- pala, ki so tičaln v majhnih, drobcenih čevljih. V sobo Je priplaval kot velikanski zračni balon, ki jo padci na tla in se želi spet dvigniti. Lobanjo je imel okroglo, pa nizko čelo. Obraz jo kazal zdravo* rožnato barvo, drobne, vodene oči so počivale v mastnih blazinical). Nad majhnimi, ženskimi usti so poganjale bledikaste svetle brčiće. Na pol slepi pes je žalostno zatulil. Debeli velikan ga je pojrlndll. »Da, Lutkica, da...« Potem se je zravnal. -Gospod Hol-den? Dober večer; in jnz sem Brummcr.« Imel je majhno in mehko dlan. -Oprostite, ker ste morali tako dolgo čakati. Najbrž veste, Govoril je naglo in resno in ustvarjal zadržan in odločen videz, kaj se je zgodilo.« Prisodil sem mu kakšnih petinštirideset let. -Gospod Brummcr.« sem dejal, -dovolite mi, da vam ob..; tem žalostnem dogodku izraz;m svoje sočutje. Trenutek nI primeren za predstavljanje. Mar no bi bilo bolje, če bi se oglasil jutri?« Julius Brummer je odkimal. Preskočil je pet stavkov dvogovora. -Ste lačni, gospod Holden?« Sele zdaj sem opazil, da ves čas lahno premika spodnjo čeljust. V ustih je imel žvečilni gumi. -Ste lačni?« Prikimal sem. Od lakote se mi je kar vrtelo. -Pogrnite še za enega. Mila.« -Da. milostni gospod!« -Nikar tako ne glejte, gospod Holden! Moji ženi prav nič ne bo pomanano. če ne bova jedla. Nihče ni tako prizadet kot jaz. Zeno ljubim. Bila sva srečna, kaj, Mila?« -In kako, milostni gospod ...« Stara kuharica je s težavo kol-cala, ko je pripravljala pribor. Stopil je k njej in jo prižel k sebi. Bela preča je segala komaj do telovnika, na katerem je visela zlata verižica. -Le čemu je to storila? Cemu?« -Tega ne ve nihče. Mila.« Njegov glas je zvenel toplo in polno. -Niso me pustili k njej. Vendar bom zvedel, kaj se je zgodilo, bodi prepričana!« -Ce ume. milostni gospod, če najina Nina umre?« Ukazovalno je odkimal Z glavo in to jo pomenilo: ne bo umrla. Julius Brummer je z odk'mavunjem izžareval izredno moč. Mila Blehova ga je prevzeta gledala. Pomenil ji je stekališče moči in miru. S težavo je iztisnila: -Pripravila sem goveje zvitke, milostni gospod. In rdeče zelje.« -Dobra Mila. Najboljša si med vsemi,« je rekel Julius Brunom**, f»nv*iMPT tttt; •)•». *ov>"m*r* 19**» Slovenska nogometna liga lavani jesenski prvaki Rudar (T): Triglav 2:3 (2:1) TRBOVLJE, 12. novembra — Čeprav je danes ves dan po malem deževalo in je bilo nogometno igrišče spolsko, smo imeli priložnost videti na Rudarjevem stadionu eno izmed najlepših tekem kranjskega Hgaša v boju z dokaj enakovrednim domačim tekmecem. Po vodstvu domačih nogometašev z 2:1 v prvem polčasu triglavanl še niso odnehali in sta v naslednjih 45 minutah odlična krila Goste in Binkovski zapečatila usodo rudarjev. Tako Je, Triglav s tremi točkami prednosti obdržal prvo mesto na prvenstveni lestvici in si zagotovil naslov jesenskega prvaka, ki ga bo osvojil, četudi prihodnjo nedeljo izgubi s Svobodo. Komaj je na začetku današnje- nov. Bil je celo tako točen, da jo ga srečanja žoga krenila 6 sredi- je usmeril Krašovcu na glavo, lene, že jo je Binkovski z levega ta pa ni imel posebnih težav, da krila podal pred vrata domači- jo je - sicer mimo vseh braniv cev — poslal v mrežo. Vodstvo Kranjčanov v prvi minuti igre je bil hladen tuš za domače, ki so v naslednjih 44 minutah uspeli izenačiti in tudi povesti z 2:1. Malo je bilo verjetno, da bi tri-glavani to lahko nadoknadili, toda prikazali so odličen nogomet, ki ga celo v »suhih« pogojih pri njih redko vidimo. Z neoporeč- no igro vsega moštva, zlasti pa Binkovskega in Norčiča, so nadigrali svoje partnerje in s še dvema doseženima goloma zasluženo zmagali. Posebno lep je bil zad nji, ki ga je zabil Binkovski, potem ko je preigral vso obrambo z vratarjem vred. Tudi domači nogometaši so danes zaigrali zelo lepo. - B. Drnovšek Gorenjska rokometna liga Srednji krilec Triglava PERKOVIC v boju z napadavcem Rokomet RADOVLJICA : MLADOST B 24:21 RADOVLJICA, 11. nov. - Radovljiški rokometaši so presenetljivo premagali favorizirano drugo vrsto Mladosti. Po dvakratni zamenjavi vodstva so imeli gostje že prednost treh golov (10:13), nakar so prevzeli pobudo domači. S petimi zaporednimi zadetki so si priborili vodstvo, ki so ga obdržali do konca. RADOVLJICA: Koren 7, Gasperšič 5, Ravnikar 4, Vobič 4. Tadič 2, Novak 1; MLADOST B: Ankele 8, Cuk 4, Zupan Jaklič 3, Bašar 2. Sodil je Vidmar iz Kranja. KRIZE : TRIGLAV 18:15 (7:7) TRZIC, 11. nov. - Gostje bi kljub temu, da so nastopili le s petimi igravci lahko zmagali, če bi imeli malo več sreče pri streljanju na gol in če bi skozi vso tekmo igrali resneje. Domači so zkoristili njihovo trenutno nepazljivost v obrambi in jim precej golov zabili nepričakovano ali iz protinapadov. KRIZE: Ješe 5. Teran 4, Sitar4, Nunar 1, Uzar I 1. Uzar II 1, Mali 1, Jazbec 1: TRIGLAV: Rus 11, Rebolj 3, Stružnik 1. Dobro je sodil Mitro-vič iz Kranja. lestvica SNL REZULTATI XII. kola SNl> Najboljši športnik Gorenjske 1962 O Vse bravce vabimo, da sodelujejo pri izbiri NAJBOLJŠIH * ŠPORTNIKOV GORENJSKE. Rezultate te ankete bomo 0 objavili v slavnostni številki GLASA, ki bo izšla ob DNE-t VU REPUBLIKE. Uredništvo bo športniku, ki bo dobil % največ glasov, izročilo PREHODNI POKAL, lanskemu zrna-O govavcu pa SPOMINSKO PLAKETO v trajno last. — Da se 9 boste pri sestavljanju desetorice najboljših gorenjskih O športnikov laže odločili, na kratko opisujemo nekatere nji-% hove dosežke v avgustu. Kako so se uveljavili od lanske-t ga decembra do avgusta, smo pisali že v naših prejšniih 4 številkah. AVGUST Sezona plavanja je bila ta mesec sredi največjega razmaha. Kranjčani so se v dvobojih zvezne lige uveljavljali zlasti v svojem bazenu, kjer se niso dali premagati. V dvoboju z beograjskim Partizanom so za Triglav dosegli prva mesta Peter BRINOVEC, Milan KOŠNIK. Janez KOCMUR, Vlado BRINOVEC (dvakrat) in Danica BOGATAJ. - Najbolj bo- CELJE : DELAMARIS 2:4 ILIRIJA : LJUBLANA 2:3 RUDAR (T) : TRIGLAV 2:3 SVOBODA : SLOVAN 2:0 ŽELEZNIČAR : KRIM 1:0 SOBOTA : KLADIV AR 1:1 RUDAR (V) : GORICA 4:1 LESTVICA SNL PO XII. KOLU Triglav 12 9 "2 1 26:13 20 Železničar 12 7 3 2 28:16 17 Krim 12 6 2 4 16:14 14 Rudar (T) 12 5 3 3 33:17 13 Ljubljana ' 10 5 2 3 23:17 12 Celje 12 5 2 5 20:18 12 Delamaris 12 4 4 4 22:24 12 Kl adi var 12 3 6 3 17:21 12 Sobota 12 4 3 5 21:18 11 Slovan 12 5 1 6 22:23 11 Svoboda 12 3 4 5 15:16 10 Gorica 11 3 2 6 19:25 8 1 Ilirija 12 2 3 7 12:22 7 'Rudar (V) 11 2 1 8 11:27 5 Javornik gorenjski prvak Končano je tekmovanje v gorenjski košarkarski ligi. Po mnogih težavah, v katere je to tekmovanje prišlo zaradi neresnega vodstva v začetku, se je po radi- Košar k a kalnih spremembah Članov odbora za košarko pri OZTK Kranj vendarle končalo. Jeseni so vsa moštva razen Bleda, ki je zaradi pomanjkanja igravcev odstopilo, odigrala zaostale tekme in končno je lestvica dobila realen videz. Kvalitetno in kvantitetno tekmovanje še ni bilo zadovoljivo. Videti je, da se košarka razvija le v Kranju, na Jesenicah in v Skofji Loki in so moštva Javorni ka, Radovljice in Bleda še vedno slabša, kot so rezervne postave društev, ki tekmujejo v višjih ligah. Lestvica v članski konkurenci: Old boys (Triglav) Old boys (Sk. Loka) Sk. Loka B Javornik Radovljica Triglav B Bled V. BRINOVEC P. BRINOVEC gato žetev so imeli triglavanl ▼ dvoboju z Ljubljano, ko je številnim prvim mestom in največjemu številu točk doslej * sladki vodi Bogatajeva pridala tudi nov republiški rekord na 200 metrov mešano. Za domače so zmagali P. Brinovec, BRANDNER, V. Brinovec (dvakrat), Kocmur ia Bogatajeva (dvakrat). 12 10 2 590:457 20 Republiška liga — moški Odlična obramba tržičaiov 12" 12 12 12 12 12 661:581 506:554 491:437 486:495 479:485 104:308 TRŽIČ : GORICA 27:4 (16:0) TR2IC, 11. NOVEMBRA — Po neuspehu preteklo nedeljo v Kranju so damači rokometaši danes visoko premagali Gorico z rezultatom 27:4 (16:0). TRZIC: Meglic 1, Vldovič 10, God-nov 7, Mencinger 5, Teran 2, Jane 1, Gros 1, Eržen, Knlfic; GORICA: Lisjak 1, Podgornik 1, Boljat 1, Hladnik 1, Jug, Loze], šebenik. Odlično je sodil Savčič Iz Ljubljane. Prvi gol so gostjo dosegli šele * drugem polčasu zaradi napake domačega vratarja. Razen dobre obrambe pa ima za to največ za-•hig^prav domači vratar Meglic, ki je imel danes svoj dan. V prvem polčasu je ubranil sedemme-trovko in dosegel izreden gol, ko je žogo izpred svojega gola vrgel čez igrišče in vratarja gostov (ta je stal na črti šesterca) v nasprotni gol. Mokra žoga in slabo igrišče sta po odmoru nekoliko zaustavila domače napadavce, kasneje pa so se spet razživeli in tudi v drugem polčasu visoko zmagali. Gostje niso igrali tako podrejene vloge kot kaže rezultat. Slabše jim je šlo le v napadu, kjer jim je še tistih nekaj nevarnih žog polovil odlično razpoloženi domači vratar. — L. S. Prvak Gorenjske je postalo moštvo Javornika in se uvrstilo v medokrajno ligo. n V pionirski konkurenci in. pri mladinkah so nastopala v glavnem le moštva zveznih in republiških ligasev. Upamo, da bo drugo leto to tekmovanje bolj množično in predvsem na šolski osnovi. Na državnem atletskem prvenstvu je v hoji na 20 km zmagal VISTER, medtem ko je bil TABAKOVIC (oba Jesenice) tretji. Tabaković pa je postal državni prvak v hoji na 50 ^Na republiškem strelskem prvenstvu v Ljubljani je v »olimpijskem matehu« Ločan CUS zavzel četrto mesto, Vera OTRIN je bila pri članicah druga, njen brat Janez pa med mladinci četrti. Z malokalibrsko pištolo je bil PETERNEL tretji prav tako tudi LOMBAR (oba Kranj) z MK puško. Med mladinci je bil Jeseničan OTRIN drugi, sestra Vera pa celo prva. Med člani je z MK puško CZ novi prvak postal Peternel, v tekmovanju članic oziroma mladincev pa sta Vera in Janez Otrin dosegla drugi mesti. — Janez Otrln Je na državnem prvenstvu v Zagrebu v dveh mladinskih disciplinah (malokaUbrska puška) postal celo prvak. Najuspešnejša Slovenka na državnem teniškem prvenstvu v Skopju je bila Kranjčanka Mija GUNCAR, ki je med mladinkami osvojila tretje mesto. — Gunčarjeva je bila odlična tudi na odprtem prvenstvu Osjeka, kjer je med mladinkami osvojila drugo mesto, med Članicami pa četrto mesto. Kegljač Lado MARTELANC je v jubilejnem nastopu (pra-znoval je 47. rojstni dan) kot član republiške vrste dosegel odličen rezultat. Podrl Je 952 kegljev ln skupaj z Jesenicam SLIBARJEM (906) največ prispeval k novemu slovenskemu rekordu. A 4000 dinarjev nagrade bo prejel tisti bravec. Id se bo pri I izbiri NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA GORENJSKE s svoHm T predlogom najbolj približal končni desetorici, 'ruga na-T grada bo znašala 3000 dinarjev, tretja pa 2003 din-rjev. Z Predloge desetoric najboljših športnikov Gorenjske poM|i-0 te na naše uredništvo najkasneje do če'rtka, 22. tega nvc-m seca. pionirskih moštev 6 4 2 261:174 1 6 4 2 238:169 I 6 2 4 166:199 6 2 4 143:266 Razvrstitev Jesenice Triglav Javornik Skofja Loka Lestvica ekip mladink: Triglav 4 3 1 111:61 Skofja Loka 4 3 1 90:69 Jesenice 4 0 4 U:82 M.Jeza Mednarodni dvoboj v jndu Premoč avstrijskih mojstrov TRIGLAV : ASKO (Graz) 9:11 KRANJ 11. novembra - JudoisU Triglava so se sinoči v prijateljem dvoboj« * A»*° * ^ gostje z rezultatom lickaj efektnih metov. Gostje, ki so imeli v svoji ekipi kar 3 mojstra juda (pri Triglavu le Stare), so se predstavili 6 precejšnjim tehničnim znanjem in borbenostjo. Pri Kranjčanih je bil njboijši Stare, ki je v drugem kolu ie v pičlih 30 sek. z uspešnim metom za celo točko opravil s svojim nasprotnikom ,pred tem pa zmagal tudi v prvem krogu. Z lepim* metom je sovjega drugega nasprotnika premagal tudi Kučina. Pohvaliti pa je treba še mladega Stareta, ki se je v drugi borbi dobro upiral nasprotniku s črnim pasom. REZULTATI: Stane4Stare : Vodovnik 2.0. Brane Stare : ,Handler 0:2, Bavee>: Raizinger 1:1, Hostnik : Gosstler 1:1, Kučina : Zotter 0:2; Kučina . Vodovnvk 2:0, Hostnik : Handler 0:2, B. Stare : Raizinger 1:1. Ba-vec : Gbstler 0:2, S. Stare : 2Jot-ter 2:0. — L, S. OBISKALI BODO DRUŠTVA »PARTIZAN« Pretekli i teden je bila v Kranju ' tnaf seja* strokovnega odbora za ošnoUelesno vzgojo pri okrajni zevzi*za telesno kulturo Kranj. Ze-po sklepu ene prejšnji sej.na) bi se je udeležili tudi predsta>. ni'ki občinskih zvez za telesno kulturo, da bi skupno pregledali stanje v TVD ».Partizan« na Gorenjskem. Zal, se je seje udeležil samo en ipredstaivnik, in*,to«iztje-seniške občinske zveze. Ker mora strokovni odbor pripraviti i». crpno poročilo in analizo'dela za sejo okrajne zveze, ki«bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala delo tega strokovnega odbora, so sklenili, da bodo posamezni člarti odbora že od danes dalje obfeko-vali vsa društva in na kraju samem ugotovili razmere in njihovo delo. gali 60 Številni gledavcl, ki so napolnili zgornjo dvorano delavskega doma niso bili razočarani, saj so videli vrsto zanimivih borb m ne- Šestnajstina iinala za pokal FLRJ Seda) že v medrepubliški druščini MLADOST ! SLOVAN 6:4 (3:1) KRANJ, H. novembra — S tem, ko so danes rokometa-šice Mladosti na svojem igrišču premagale igravke ljubljanskega Slovana, so se uvrstile v osmino finala za pokal Jugoslavije in bodo v prihodnji pokalni tekmi bržčas igrale proti eni izmed hrvaških ekip. c*Kmiku Vinku Mraku iz Maribora sta se ekipi predstavili v naslednjih postavah — SLOVAN: Cogelj, Kastelic 3, Meglic, Kralj, Arko, Taljat. Rozman, Podber-šek, Kosmač 1, Stokelj, Zmuc; MLADOST: Udovč, Kol man, L Tolar 3, M. Tolar, Kristan, Ces-nik, M. Ankele 1 in A. Ankele 2 Prvi gol so dosegle domačinke, ki so potem vodile skozi vso tek- mo. ReziuJLtat bi bil lahko še višji, vendar je igro motil dež Zaslužena za to zmago je zlasti dobra obramba, ki je gostujoče strelke povsem onemogočila. Pri Slovanu je igrala tudi odlična strelka Tal jatova iz Kopra, ki je (te dni prestopila k tej ljubljanski vrsti. — Sodnik Marko je bil zelo dober. TRZIC B 26:6 (7:5) TRZIC C TRZIC, 11. nov. - Po enakovrednem prvem polčasu so bili igravci druge ekipe po odmoru v popolni premoči, saj je V tem delu uspelo C ekipi doseči šele v zadnjih minutah edini gol. TRZIC B: Ude 9, Krištofek 7, M. Dolžan 6. J. Dolžan 2, Teran 2; TRZIC C: Kralj 3, Hafner 1, Konic 1, Perko 1. Sodil je Mali iz Križev. ZABNICA : DUPLJE 17:24 (6:12) ZABNICA, 11. nov. - Vodeče Duplje so si zmago priborili v prvem polčasu, v drugem pa sta bili moštvi precej enakovredni ZABNICA: Miklavc 6, Tonja 5, Pavel Pipp 2, Peter Pipp 2, Oblak 2; DUPLJE: Vrtač 7, Jeruc 6 Kenda 4, Grašič I 3, Grašič II M. Boncelj 1. Sodil je Lah iz Kranja . Rokometašice'Mladosti, ki so se z včerajšnjo zmago proti Slovanu uvrstile v osmino finala za po- Ka£?«£-InkeV« SE^1 deSlU): TOLArV CESNIK, ANKELE L KOLMAN, KRI-STAN; čepe: ANKELE II, UDOVC IN TOLAR-II