PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, TOREK, 8. OKTOBRA 1985
LETO XXVII • ŠT. 234 • CENA 35 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD I. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLF AND
Sirski tanki »skrbe za mir« v.Tripoliju
V drugo največje libanonsko mesto vkorakalo okrog tisoč pripadnikov sirskih posebnih enot - Arabska mini konferenca? - Negotova usoda ugrabljenih diplomatov
BEJRUT, 7. oktobra (Tanjug) — Sirske »mirovne sile« so sinoči in zgodaj davi v spremstvu tankov in oklepnih vozil vkorakale v libanonsko pristaniško mesto TripoU, tako zdaj dejansko nadzorujejo širše območje libanonske »severne prestolnice«.
padlo skoraj 600 ljudi, ranjenih pa je bilo 1.600 civilistov.
Sporazum o prekinitvi ognja so sklenili pred štirimi dnevi v Damasku s sirskim posredovanjem.
Številni libanonski komentatorji danes izrekajo previdno upanje, da utegne morebitna ustalitev premirja v Tripoliju postati »dober zgled« tudi za Bejrut in druge dele Libanona, kjer se še spopadajo sprte milice. Dnevnik An Nahar, ki je blizu vladi, piše, da je zdaj pričakovati »zavzeta prizadevanja, da bi našli rešitev za Bejrut«. Toliko bolj, ker je v včerajšnjem nenadnem bombnem napadu na za-
Sirske enote so obkolile vse strateško pomembne točke, še posebej južne vhode v mesto, mestno središče in pristanišče, ki so bili tri leta pod nadzorstvom fundamentalističnega sunitskega Gibanja za islamsko združitev (Tauhid islami) šeika Saida Ša-bana.
• BEJRUT, 7. oktobra (Tanjug) _ Usoda treb ugrabljenih sovjetskih državljanov je še vedno docela negotova. V telefonskem pogovoru z neko ameriško tiskovno agencijo v Bejrutu je neznanec v imenu Islamske osvobodilne organizacije, ki je ugrabila sovjetske državljane, postavil nove pogoje za izpustitev talcev. Zahteval je namreč, naj »Sovjetska zveza in ZDA kot velesili ustavita državljansko vojno v Libanonu« in pozval organizacijo šiitskih skrajnežev Sveta vojna (Islamski džihad), naj ne izpusti ameriških talcev, ki jih je zajela, dokler Moskva in VVashington ne bosta prisilila svojih zaveznikov v Libanonu, da se bodo odrekli državljanski vojni.
Sirsko vojaško poveljstvo ni sporočilo, koliko sirskih vojakov je v Tripoliju, omenjajo pa, da je v mesto vkorakalo okoli tisoč pripadnikov posebnih sirskih enot. Domnevajo, da je to šele prvi kontingent, in pričakujejo, da bodo v prihodnjih dneh poslali močne okrepitve.
Sirskim enotam se bodo te dni pridružile tudi enote libanonske armade in pripadniki policije in orožništva.
Prebivalci Tripolija. ki so bili pobegnili pred razdejanjem, so se začeli vračati v mesto. Podoba. ki so jo uzrli, jim je vzela sapo — na stotine stavb, porušenih do temeljev, na tisoče stanovanj, v katerih ni več mogoče živeti, in nešteta pogorišča.
V tritedenskih silovitih spopadih med rivalskimi milicami je
hodni, muslimanski Bejrut padlo najmanj šest, ranjenih pa je bilo 26 ljudi. Uradno so sporočili, da se je topništvo libanonske armade in krščanskih desničarskih »libanonskih sil« iz vzhodnega Bej-
• BEJRUT, 7. oktobra (Ta-njug) — Dnevnik An Nahar, ki je blizu libanonski vladi, se sklicuje na dobro obveščene diplomatske kroge v Amanu in piše, da je Sirija predlagala, naj bi pred koncem meseca sklicali »arabsko mini konferenco«, ki naj bi se je udeležili Sirija, Saudska Arabija, Jordanija, Irak Maroko in še neka neimenovana arabska država.
ruta s tem le »maščevalo« za izzive in napade na »njihov« del prestolnice.
TEMA DNEVA
Vojna in mir zoper PLO
Izrael je napovedal vojno PLO; bati pa se je, da je tudi sirski mir v Tripoliju uperjen zoper Arafatovo organizacijo.
Prvi sirski vojaki, ki so v nedeljo pred zoro vkorakali v Tripoli, so zagotovo prinesli olajšanje drugemu največjemu libanonskemu mestu. Tripoli je napol porušen po tritedenskih spopadih med sunitsko muslimansko milico Tauhid, ki je tri leta v mestu branila Arafatove pozicije, in prosirskimi levičarskimi skupinami. Iranski posredniki so rešili glavo šejku Sabaniju in drugim Arafatovim pristašem. Ti pa so morali v zameno sprejeti sirski nadzor nad mestom.
Sirija se tako znova vrača v Libanon kot mirovni razsodnik in v Damasku ne brez razloga trde, da vse libanonske milice prosijo za posredovanje — tudi v Bejrutu. Z druge strani Izrael nadzoruje položaj na libanonskem jugu in grozi, da bo — po bombnem napadu na štab PLO v Tunisu — preganjal Palestince povsod, kamor se bodo zatekli.
Interesi Sirije in Izraela kot mirovnih razsodnikov s puško v roki se zdaj bolj dopolnjujejo kot izključujejo. Izkušnje pa kažejo, da ne vodijo ne k miru na Bližnjem vzhodu in še manj k rešitvi trpljenja Palestincev. Sredi šestdesetih let je Ahmed Šukeiri, vodja PLO, ki je bil Naserjeva lutka, grozil, da bodo Žide pometali v morje. Zdaj Izraelci in Sirci skoraj dobesedno mečejo v morje Arafatove Palestince, ki so najbolj reprezentativni predstavniki tega ljudstva. Dokler bo tako, bo držalo, kar pravi egiptovski predsednik Mubarak: med Palestinci bodo spet prevladali teroristi.
ANDREJ NOVAK
Stališča do pripomb o deviznih zakonih
ZIS sprejel med drugim stališča do predlogov in pripomb iz Slovenije in Hrvaške
BEOGRAD, 7. oktobra (Tanjug) — Zvezni izvršni svet je na današnji seji, ki ji je predsedovala Milka Pianine, sprejel stališča do pripomb in predlogov sabora SR Hrvaške in skupščine SR Slovenije, pa tudi do pripomb odbora za gospodarske stike s tujino zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ k osnutku zakona o deviznem poslovanju, osnutku zakona o kreditnih odnosih s tujino in osnutku zakona o prometu blaga in storitev s tujino.
ZIS je sprejel tudi stališča do pripomb in predlogov odbora (v zboru republik in pokrajin) za vprašanja razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin.

Spremenjena predvidevanja o gospodarskih tokovih
Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka napovedala počasnejšo gospodarsko rast na svetu
BEOGRAD, 7. oktobra — Mednarodni denarni sklad (IMF) je pred letno skupščino IMF in Svetovne banke v Seulu nekoliko spremenil predvidevanja o letošnjih svetovnih gospodarskih tokovih in napovedal počasnejšo rast svetovne trgovine. Po novih ugotovitvah IMF utegne to drastično vplivati na že tako težavne razmere v državah v razvoju. Rast svetovnega gospodarstva naj bi dosegla 3,1 odstotka v letošnjem in 3,5 odstotka v prihodnjem letu, medtem ko je v letu 1984 znašala 4,5 odstotka. Aprila so strokovnjaki IMF predvideli 3,4-odstotno rast gospodarske dejavnosti v letošnjem
Dušan Šinigoj na pogovoru v redakciji Dela
LJUBLJANA, 7. oktobra - Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je danes v daljšem pogovoru z uredniki in novinarji Dela razgrnil zdajšnje družbenogospodarske razmere v Sloveniji, odgovori! pa je tudi na vrsto vprašanj, ki se nanašajo predvsem na nadaljnje prestrukturiranje našega gospodarstva m plansko aktivnost v zvezi s tem. (Foto: Marjan Zaplatil)
letu.
Napovedi so morali spremeniti predvsem zaradi občutno počasnejše rasti ameriškega gospodarstva (letos 2,6 odstotka, leta 1984 pa 6,8 odstotka) in splošnega usihanja gospodarske dejavnosti v državah v razvoju. Še veliko bo treba storiti, da bi izboljšali težavne razmere v močno zadolženih državah v razvoju, opozarja IMF in pristavlja, da naj bi imelo pri tem »najpomembnejšo vlogo občutno zmanjšanje ameriškega prora-
pomen m vloga sodobne Mladi: kdai do stanovanj?
informatike v turizmu	J	J
Mlade družine so se pri (pre)počasnem urejanju stanovanjske stiske znašle
To je osrednja tema 28. kongresa turističnih na istem kot drugi delavci - Proučiti odklone"od dogovorjene politike
novinarjev in piscev iz vsega sveta v Portorožu
PORTOROŽ, 7. oktobra — Ni naključje, daje 28. kongres turističnih novinarjev in piscev z vsega sveta, združenih v FUET, po 20 letih spet v Jugoslaviji, »saj je to velika turistična dežela«, kot je na otvoritvi kongresa, na katerem seje zbralo več kot 150 udeležencev iz 28 držav, poudaril predsednik FUET Remy Leroux.
Prav tako niso slučajno za j mov Te ugotovitve so se kot osrednjo temo kongresa, ki bo I rdeča nit vlekle tako v besedah
1 Aleksandra Petkoviča, predsednika zveznega sekretariata za in-
trajal teden dni, izbrali pomena in vloge sodobne inforamtike in komunikacijskih medijev v turizmu. Ta tema je še posebej aktu-
9 Predsednik predsedstva Turistične zveze Jugoslavije Imer Pulja je predsedniku FUET izročil veliko zlato plaketo, s katero je Turistična zveza Jugoslavije odlikovala to mednarodno združenje turističnih novinarjev in piscev za prizadevanja pri uveljavljanju in propagiranju Jugoslavije kot turistične dežele.
alna za našo državo in za naš turizem, saj šele vstopamo na pot sodobne informatike. Zavedamo pa se, da bo razvoj te gospodarske panoge, ki postaja vse bolj pomembna, odločilno odvisen tudi od razvoja in uporabe sodobnih informacijskih siste-
formiranje, ki je udeležence pozdravil v imenu Zveznega izvršnega sveta, kot v besedah Slavka Frasa, ki je spregovoril v imenu predsedstva Zveze novinarjev Jugoslavije in Društva novinarjev Slovenije.
Po referatih o pomenu in vlogi sodobnega informiranja v turizmu je Center za turistično ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije novinarjem in piscem predstavil Slovenijo kot del turistične ponudbe Jugoslavije. V naslednjih dneh bodo udeleženci kongresa obiskali Lipico, Postojno, Poreč, Plitvice, Ljubljano, Bled in še nekatere druge kraje, odpotovali pa bodo tudi v Italijo in Avstri-
j°-
UUBLJANA, 7. oktobra — Zaostrene gospodarske razmere so zlasti prizadele tiste, ki nimajo urejenega stanovanjskega vprašanja. Se posebej to velja za mlade družine. To pa so vzroki, zaradi katerih doslej v mladinski organizaciji niso verjeli, da je v stanovanjski politiki mogoče naprej, ne da bi najprej uredili ta vprašanja.
jo svoje stanovanjsko vprašanje. V tem pogledu gre seveda tudi za izrazito razvojna in kadrovska vprašanja, saj nekateri podatki kažejo, da je pri pridobivanju stanovanj mladi rod sorazmerno slabo zastopan. Mladi namreč ne vidijo pravih možnosti za hitrejše odprav-
Takšnega stališča ZSMS sicer ne opušča, vendar pa jasno postavlja zahtevo, da je treba proučiti posamezne sestavine stanovanjske politike pri nas, predvsem pa odgovoriti na številne slabosti, ki se kažejo
• LJUBLJANA, 7. oktobra — V Sloveniji več kot 30 tisoč delovnih ljudi in občanov nima rešenega stanovanjskega vprašanja. Poleg tega jih še okrog osem tisoč prosi za stanovanjske in adaptacijske kredite. To so med drugim dejali na današnji seji sveta za družbeno ekonomske odnose pri republiški konferenci ZSMS, na kateri so obravnavali problematiko reševanja stanovanjskih vprašanj mladih družin.	M. J.
na tem področju. Kot je dejala predstavnica ZSMS Gordana Šiško na seji koordinacijskega odbora predsedstva RK SZDL za stanovanjsko politiko, družba gotovo ne more mimo tega, kako mladi ureja-
Pregrada za novo jezero raste
ILIRSKA BISTRICA, 7. oktobra — Eden ključnih objektov pri izvajanju sanacije reke Reke je akumulacijsko jezero Klivnik, ki naj bi bilo končano sredi prihodnjega leta. Glavni izvajalec del — Nivo iz Celja s soizvajalci — v tem sušnem obdobju hiti z gradbenimi deli, da bi nadoknadil zamudo, ki je nastala v deževnih mesecih. Tako mogočen objekt počasi dobiva svojo podobo, saj tovornjaki na dan pripeljejo 40 kubičnih metrov materiala, ki ga vgrajujejo v pregrado in spremljajoče objekte. Bodoče jezero se bo razprostiralo na 36 hektarih površin, pregrada bo široka 250 in visoka 28 metrov, zdaj pa je dosegla tretjino predvidene višine. V objekt, na katerem vodnogospodarski inštitut in druge strokovne službe dnevno preverjajo kakovost del, bodo vgradili kar 200.000 kubičnih metrov gline in lomljenca. Prav gotovo je zanimiv tudi podatek, da bodo na površini bodočega jezera posekali nekaj tisoč kubičnih metrov lesa. M. T. (Foto: Janez Zrnec).
ljanje pomanjkljivosti na tem področju, če bomo tako podpirali zlasti nakup lastniških stanovanj. Mladi ljudje praviloma ne morejo zbrati v nekaj letih dovolj denarja za naložbo, ki naj bi zadovoljila vsaj dve generaciji. Zato bi morali čim prej proučiti, kje vse so še odkloni od začrtane stanovanjske politike; pri urejanju stanovanjskih vprašanj mladih družin pa bi morali razmišljati tudi o drugih možnostih, ne samo o tem, da bi jim dajali družbena stanovanja oziroma jih silili v nakup lastnih stanovanj.
Marija Pukl je povedala, da so v sindikatih ugotovili, da so ti problemi zelo raznovrstni, če upoštevamo tako različne kraje kot različne delovne organizacije. Vendar je za vse značilno, da so tudi stanovanjsko problematiko mladih delavcev bolje uredili tam. kjer so o tem pravočasno razmišljali. Se pravi, že tedaj, ko so šele snovali svoje letne ali srednjeročne načrte. Vsekakor naj bi tudi v prihodnje probleme mladih urejali predvsem v delovnih organizacijah, kjer so ti zaposleni. Prav tako pa v sindikatih vedo za ravnanje številnih tozdov, ki praktično ves svoj stanovanjski denar razdelijo le kot stanovanjska posojila, kar mlade prav tako potiska ob
• V letih 1981 do 1984 je bilo v Sloveniji zgrajenih 51.971 stanovanj, od tega 25.660 v družbeni gradnji (vključno z lastniškimi stanovanji v blokih). Med 18.910 novimi družbeno najemnimi stanovanji v omenjenem obdobju je solidarnostni sklad pridobil 5.813 stanovanj. Izkazalo se je, da je bilo od tega 2.290 solidarnostnih stanovanj dodeljenih mladim družinam. Kot menijo v posebni analizi republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, so se stanovanjska vprašanja mladih družin v obdobju 1981 do 1984 v mejah možnosti urejala celo učinkoviteje kot v obdobju 1973 do 1980 (ko je bilo zgrajenih 15.655 solidarnostnih stanovanj, od tega pa so jih mladim družinam dodelili 3.873 ali 24,8 odstotka)..
stran. Vendar je proti temu treba ukrepati kako drugače, se pravi tudi s političnim prepričevanjem, saj samo z zakoni ni mogoče pomagati. Mladi delavci bi se morali tudi sami bolj zavzeti za to, da v svojih delovnih organizacijah pri razdeljevanju stanovanj nc bi ostali prikrajšani v
primerjavi z drugimi delavci (ob predpostavki, da eni in drugi živijo v enakih stanovanjskih razmerah).
• Mlade družine niso niti zdaj povsem izločene kot nekakšna posebna skupina pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj, saj med pogoji za dodelitev takšnega stanovanja v tem primeru veljajo posebna merila. Pri mladih družinah lahko znaša skupni mesečni povprečni osebni dohodek na člana družine 60 do 70 odstotkov, pri drugih upravičencih do solidarnostnega stanovanja pa 40 do 50 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v letu pred natečajem. Vendar pa so, kot kaže, ta merila, ki so jih sprejeli na skupščini skupnosti socialnega varstva Slovenije, doslej vključili v svoje samoupravne akte v le manjšem številu občin.
Vito Habjan je med drugim opozoril na to, da bi imeli zdaj veliko več stanovanj tudi za mlade družine, če bi se trdneje držali prejšnjih dogovorov, da so solidarnostna stanovanja za mlade družine samo prehodna rešitev. Če bi se namreč v ta stanovanja pravočasno vselile druge mlade družine in bi nato ta krog ponavljali, bi biio tudi manj zdajšnjih težav, Franci Polak pa je med drugim ugotovil, da ponovna razprava na tem področju dokazuje, da ni treba spreminjati stanovanjske zakonodaje tako, da bi znova dajali mladim družinam pri pridobivanju solidarnostnih stanovanj nekak poseben in samodejno dan položaj. Vendar bi bilo dobro načeti prav tako zanimivo vprašanje, kako naj pač po vsem tem pridejo do stanovanja tudi tiste mlade družine, ki pa sploh še nimajo zaposlenih družinskih članov. To pa pomeni, med drugim, da zakoni sami zase teh stvari ne morejo urediti, pač pa naj bi poživili družbenopolitično aktivnost na tem področju.
Kot je bilo rečeno, so tudi sklenili; koordinacijski odbor SZDL bo družbenopolitičnemu zboru slovenske skupščine predlagal, naj zdaj podpre predlagani osnutek dopolnjenega zakona o stanovanjskem gospodarstvu; sam pa je ustanovil posebno delovno skupino, ki naj s širših vidikov obdela nekatera bolj žgoča vprašanja naše stanovanjske politike. Na čelu skupine bo pred stavnica ZSMS.
STOJAN ŽITKO
Barve
3X1)1
čunskega primanjkljaja«. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je v državah v razvoju letos pričakovati »stagnacijo izvoza« po 8,5-odstotni rasti v letu 1984.
Spričo mračnih perspektiv za države v razvoju v okoliščinah splošnega usihanja gospodarske rasti je skupina 24, ki jo sestavljajo predstavniki skupine 77 držav v razvoju, opozorila, da bi morale »države v razvoju nujno sodelovati na skupščini IMF in Svetovne banke pri obravnavi delovanja mednarodnega denarnega sistema«. Iz evropskih monetarnih krogov pa se je zvedelo, da v Seulu »ne bo mogoče povezati obravnave denarnih in razvojnih problemov.«
V veljavi omejitve prve stopnje
Elektrogospodarstvo Slovenije obratuje brez zalog in poziva k varčevanju
LJUBLJANA, 7. oktobra — Elektroenergetski položaj v naši republiki je še naprej težaven. Danes so začele veljati tudi omejitve toka prve stopnje.
Elektrogospodarstvo je dopoldne med 6. in 10. uro še naprej omejevalo porabo velikim porabnikom, potem pa so spet prejemali tisto količino električne energije, ki jo sicer rabijo za svojo proizvodnjo. Vendar jih je elektrogospodarstvo pozvalo naj bodo pripravljeni na novo prilagajanje, če bo to potrebno. Zaradi suše se je zmanjšala proizvodnja v vodnih elektrarnah. Še pred kratkim so te elektrarne naredile 6 milijonov kilovatnih ur elektrike na dan, zdaj pa je od 4 do 4,5 milijona kilovatnih ur, kar pomeni približno 75 odstotkov zmogljivosti HE. V petek so malo pred polnočjo popravili peti blok šoštanjske termoelektrarne, prav tako so v teh dneh izključili rezervno termoelektrarno Brestanica. Kot so nam povedali na dispečerskem centru elektrogospodarstva Slovenije obratujejo brez rezerv in pozivajo občane k varčevanju.
G. T.
Gospodarstvo ne more več brez mikroelektronike
V Jugoslaviji nas na tem področju čaka še veliko dela, so poudarili na otvoritvi Sodobne elektronike 85
LJUBLJANA, 7. oktobra — Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se je danes začela dvaintrideseta mednarodna razstava Sodobna elektronika 85. Otvoritve so se poleg mnogih povabljenih udeležili tudi predsednik CK ZKS Andrej Marinc, prof. dr. Janez Milčinski, predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti, in dr. Boris Frlec, podpredsednik IS SRS.
dejal Erik Vrenko, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno znanost in tehnologijo. Za to bo treba, je še dejal, srednjeročni plan za obdobje 1986—1990 zares skrbno pretehtati, »kajti zgolj obnova obstoječe tehnološke strukture, brez njene radikalne spremembe pri intenzivnem uvajanju visokih tehnologij ne nudi zadostnih zagotovil prebroditev ključnih gospodarskih problemov, med katerimi je tudi neustrezna vključenost na svetovni trg.«
Na letošnji sodobni elektroniki razstavlja 560 podjetij, od tega je 407 tujih. Kot že vsa leta doslej, je videti največ izdelkov s področja telekomunikacij, rtv difuzije in profesionalne elektronike v ožjem smislu, veliko pa je tudi sestavnih delov, enot in materialov zanje. Svoj paviljon ima prvič jugoslovanska robotika. Naprav s tega področja ni veliko, po mnenju mnogih pa je spodbudno že to, da se je na istem prostoru zbrala vsaj večina, če že ne vsi tisti, ki se nameravajo ukvarjati s tistimi stroji.
MIJA REPOVZ
»Številne industrije, od jeklarske, avtomobilske, kemične, ki postajajo zelo odvisne od mikroelektronike, po svetu veliko vlagajo v razvoj mikroelektronike. V tem pogledu nas v Jugoslaviji čaka še veliko dela, kajti spričo skromne akumulativne sposobnosti gospodarstva in zapletenih tekočih razmer naše gospodarstvo pogosto v svojih investicijskih odločitvah ni dolgoročno naravnano. S tem pa celotno jugoslovansko tehnološko strukturo, glede na naraščajoče potrebe in možnosti, prepočasi spreminjamo,« je na slovesni otvoritvi
Portugalska: zmaga socialnodemokratske stranke
LIZBONA, 7. oktobra — Po danes zjutraj objavljenih uradnih izidih je na včerajšnjih izrednih parlamentarnih volitvah na Portugalskem dobila največ glasov socialnodemokratska stranka (PSD) — 29,6 odstotka (86 poslanskih mest). Doslej vladajoča socialistična stranka (PS) je doživela poraz — zanjo je glasovalo le 21 odstotkov volilcev, kar pomeni, da je dobila 56 poslanskih mest. Pred kratkim ustanovljena stranka demokratične obnove (PRD) pa je tretja najuspešnejša stranka s 17,7 odstotka glasov in 44 poslanskih mest. Od drugih strank pa so zveza združenega ljudstva (APU), to je portugalska komunistična partija, in dve manjši delavski stranki dobile 15,8 odstotka glasov in 38 poslanskih mest, krščanski demokrati (CDS) pa 9,8 odstotka glasov in 21 poslanskih mest. Na sliki: Veseli Cavaco e Silva po zmagi svoje stranke. Komentar na 4. strani. (Telefoto: NP)
Obnova proge med Sevnico in Blanco
Dva meseca bo železniški promet omejen — Prestopanje in avtobusni prevozi
SEVNICA, 7. oktobra — Slovenski odsek mednarodne proge od Ljubljane proti Beogradu je na mnogih mestih dotrajan in terja temeljito prenovo. Podobno velja za sedem kilometrov dolg odsek med Sevnico in Blanco, kjer so danes stekla velika obnovitvena dela.
V naslednjih dveh mesecih bodo namreč v celoti obnovili spodnji ustroj, zamenjali pragove in s posebnimi stroji utrdili gramoz, prihodnji teden pa bodo pričeli še z zamenjavo levega železniškega tira v smeri Blanca--Sevnica. Za kako temeljit poseg gre, priča podatek, da stane kilometer take obnove kar 50 milijonov dinarjev.
Od danes bodo na progi, po kateri pelje 170 potniških tovornih vlakov na dan, tudi omejitve v železniškem prometu. Po besedah Franca Hočevarja, šefa železniške postaje v Sevnici, so se na dela skrbno pripravili, kajti med postajama Sevnica in Blanca bodo vozili potnike z avtobusi.	V. P.
aero

DANES V DELU
ammmmmmKmmmmmmm
3.	stran:
•	Menjava med Jugoslavijo in Italijo znaša že dve milijardi dolarjev.
•	Glasilo francoske KP v »novi obleki«.
4.	stran — komentiramo:
•	Avanture s sestavljanjem računalnikov: z glavo skozi zid.
m Davki in nadure.
m Se bo tudi ta kontrola cen končala tako kot vse prejšnje?
•	Aktualna tema: z drugačnim prera-
čunavanjem nadur bi bilo mogoče povečati pokojninsko osnovo.
i. stran:
> Davkoplačevalci v ZRN se ne smejijo, čeprav se znajo pošaliti z razsipnimi uradniki.
. stran:
Cankarjev dom je za prihodnje leto razširit svojo programsko ponudbo. Na denarni potezi so kulturne skupnosti. Veliki oder prinaša domače novosti in odpira možnosti za gostovanja.
VREME
DANES
ELEKTROTEHNA
Pretežno jasno.
Požari v Črni gori
NI K Š1C, 7. oktobra (Tanjug) — V območju Somine, Črnega Krša, Banjanov in Štitova oziroma Morakava že tretji dan besnijo gozdni požari. Zagorelo je tudi na Zaravnih, Krnovski planoti in ponekod v savniški občini. Gori okrog 360 hektarov gozdov. Da bi preprečili širjenje ognja, so v gozdno-industrijskem kombinatu Javorak sklenili do nadaljnjega ustaviti proizvodnjo, tako da bi lahko delavci pomagali gasiti. V nikšiški in sosednjih občinah, kjer besnijo požari, si z vsemi silami prizadevajo nadzirati ogenj.
ZRN vodi,
Jugoslavija četrta
ROVINJ, 7. oktobra - V vodah Barbarige pri Rovinju se je začelo 23. svetovno prvenstvo v trnkarjenju na morju. Med 12 reprezentancami po prvem dnevu presenetljivo vodi ZRN z 12.833 točkami pred Italijo 11.320, Španijo in Jugoslavijo 10.610. Jutri se bo prvenstvo nadaljevalo.
A. S.
Prenosi 01 za 300 do 500 milijonov dolarjev
NEW YORK, 7. oktobra -Ameriška televizijska mreža NBC je dobila ekskluzivno pravico televizijskih prenosov za ZDA z olimpijskih iger leta 1988 v Seulu. Namesto napovedovane »vojne« med vodilnimi ameriškimi televizijskimi družbami se je vse končalo brez običajnega boja, vsota — najmanj 300, največ 500 milijonov dolarjev — pa kaže, daje zlata doba astronomskih dobičkov od prodaje televizijskih pravic za sedaj minila.
Vj .
>
S TELEPRINTERJA
Na vlaku bratstva in enotnosti 1366 potnikov
LJUBLJANA, 7. oktobra — Pred petkovim odhodom letošnjega 19. vlaka bratstva in enotnosti, ki povezuje nekdanje izgnance iz Slovenije in njihove gostitelje v Srbiji, so zastopniki koordinacijskega odbora vlaka povedali, da potuje letos iz Slovenije v Srbijo 1366 potnikov. Večina je izgnancev in ožjih družinskih članov tistih, ki jih je okupator leta 1941 izselil v Srbijo. S pripravami na sprejem potnikov sta novinarje seznanila predstavnika odbora za vlak iz Srbije. Potnike bodo pozdravili v soboto na topčiderski železniški postaji. Delegacija vlaka bo pred odhodom iz Beograda v Kraljevo in Titovo Užice v hiši cvetja položila venec. Slovenska delegacija, ki jo bo vodil predsednik RK SZDL Franc Šetinc, bo obiskala Titovo Užice, Kraljevo in Kruševac. Te dni bo v nakladi 8500 izvodov izšla tudi knjiga »Vozovi neču nikad stati«, ki jo je napisal novinar Borbe Dušan Dražič. Tekst bo objavljen v srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Odkar vozi vlak bratstva in enotnosti iz Slovenijo v Srbijo in obratno, so se stkale tudi čvrste gospodarske vezi s 35 občinami Srbije. (M. K.)
Pred 44 leti se je prvič oglasilo partizansko topništvo
NIŠ, 7. oktobra (Tanjug) — V vojašnici Mija Stanimirovič v Nišu je danes potekala osrednja proslava dneva topniških enot oboroženih sil SFRJ. O razvoju teh enot je na slovesnosti govoril generalmajor Aleksandar Spirkovski. Opozoril je,.da se je na današnji dan pred 44 leti blizu zasedenega Kraljeva prvič oglasilo partizansko topništvo, ki je med NOB in po vojnem obdobju postalo pomemben del naših oboroženih sil. Odlika vseh naših topniških enot so visoka bojna pripravljenost in moralnopolitična zavest ter enotnost vojaških kolektivov, je dejal generalmajor Aleksandar Spirkovski.
Sodelovanje pri pripravi zakonov o javnem obveščanju
PORTOROŽ, 7. oktobra — V Portorožu je potekalo dvodnevno delovno srečanje zveznega sekretarja za informacije Aleksandra Petkoviča in predsednikov republiških in pokrajinskih komitejev za informiranje, na katerem so obravnavali naloge pri uresničevanju zakona o temeljih sistema javnega obveščanja. Seznanili so se s pripravo republiških in pokrajinskih zakonov o javnem obveščanju ter izmenjali informacije in mnenja o številnih vprašanjih, ki jih bodo urejali ti zakoni, upoštevajoč zvezni zakon ter potrebe in posebnosti v posameznih republikah in avtonomnih pokrajinah. Dogovorili so se, da bodo še poglobili delovno strokovno sodelovanje pri pripravi republiških in pokrajinskih zakonov o javnem obveščanju. Na sestanku so obravnavali tudi aktualna vprašanja in naloge na področju informativno propagandne dejavnosti do tujine. Pri tem je tekla beseda predvsem o nalogah pri zagotavljanju večje usklajenosti in sodelovanja med vsemi nosilci dejavnosti na tem področju. Udeleženci sestanka so obiskali tudi radio in tv Koper ter se seznanili z njuno funkcijo in delovanjem za potrebe italijanske narodnosti v SR Sloveniji in SR Hrvatski in slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Priče: dokažejo naj, kdo je v zmoti
ZAGREB. 7. oktobra — Gost čapljinske turistične zveze, ki je za nekatere veliki jugoslovanski dobrotnik, za druge trojanski konj, za tretje celo sodobni Nostradamus, torej mehiški filolog in hotelir Roberto Salinas Priče, svojo turnejo po Jugoslaviji končal jutri v Zagrebu, kjer je sinoči v največji zagrebški dvorani Lisinski odkril svojo pesniško dušo: nisem znanstvenik — ampak ljubiteljski raziskovalec, nisem znanstvenik, marveč pesnik. Veliko ljudi ga tudi v Zagrebu pozdravlja kot svojega idola. Nemara že zaradi njegove trditve, da je bilo trojansko kraljestvo v Dalmaciji in le njegovo glavno mesto Troja v Gabeli, ki je na ozemlju BiH. Mehiški filolog in hotelir pa tudi med sinočnim predavanjem in v pogovoru s časnikarji ostrih ugovorov naših arheologov na njegov rovaš ni sprejel kot žalitev. Rekel je le, da ga takšno reagiranje znanstvenikov sploh ne preseneča, ker je pač to izraz njihove zaprtosti in zaverovanosti v svoj prav. Svoje delo sem opravil, zdaj so na vrsti tisti, ki moja dognanja najbolj kritizirajo, da dokažejo, kdo je v zmoti, razlaga Roberto Salinas Priče in dodaja, da je bil tudi »prvi« najditelj starodavne Troje Heinrich Schliemann (1822—1890) amater, saj je bil po poklicu trgovec, je pa kljub temu uvrščen v knjigo Gerharda Prausea »Geniji v šoli« kot »oče arheologije«. (P. P.)
Novo skladišče za strupe, vnetljive in nevarne snovi
RUŠE, 7. oktobra — Tovarna dušika Ruše je napravila velik korak naprej tudi v proizvodnji sredstev za varstvo rastlin in proizvodnji organskih gnojil. Z 2200 tonami letne proizvodnje se uvrščajo med pomembne jugoslovanske proizvajalce sredstev za varstvo rastlin. Nekateri njihovi proizvodi so nastali v sodelovanju z znanimi svetovnimi firmami, kot so Ciba Geigy, Chemie Linz, Schering, Maag itd. in so postali nezamenljivi del v reprodukciji kmetijske proizvodnje. V sodelovanju s firmo Biopost-Cofuna jim je kot prvim v Jugoslaviji uspelo razviti proizvodnjo organskih gnojil. Tudi na tem področju bodo letos v Tovarni dušika Ruše postavili nekaj novih objektov. Zgradili bodo večnamensko skladišče za strupe, vnetljive in nevarne snovi in nov obrat za proizvodnjo organskih gnojil. Krona vsega pa je sporazum z mariborsko delovno organizacijo Pi-nus, s katero so se sporazumeli, da ne bodo podvajali proizvodnih programov. (V. V.)
V Kumrovcu o sodobnem marksizmu in socializmu
KUMROVEC, 7. oktobra (Tanjug) — Politična šola ZKJ Josip Broz Tito organizira tretji mednarodni kolokvij Sodobni marksizem in socializem, ki bo potekal od 26. do 29. oktobra v Kumrovcu. Udeležilo se ga bo okoli 15 marksistov iz tujine, udeležencev tradicionalne mednarodne tribune Socializem v svetu, ki poteka v Cavtatu, pa tudi ugledni domači teoretiki in družbenopolitični delavci iz vseh naših republik in obeh pokrajin. Sodelovali bodo tudi profesorji, mentorji in sluša- • telji enajste generacije politične šole ZKJ Josip Broz Tito. V okviru kolokvija bodo organizirali tudi okroglo mizo na temo Subjektivne socialistične sile v svetu.
Tovariško srečanje borcev 18. divizije
Tovariško srečanje borcev 18. divizije bo v soboto, 12. oktobra, v domu JLA v Ljubljani ob 11. uri. Srečanje bodo pričeli s krajšim zborom, na katerem bodo izvolili nov odbor borcev 18. divizije. Odbor 18. divizije vabi v soboto v Ljubljano vse nekdanje borce te partizanske enote.
Potrebe znamo pretehtati in zapisati, a kako jih uresničiti?
CELJE, 7. oktobra — V okviru celjskega sejma Vse za otroka sta bila danes dva širša strokovna posveta. Dopoldne so udeleženci razpravljali predvsem o tem, kako smo v Sloveniji in Jugoslaviji v planskih dokumentih načrtovali tudi potrebe otrok; seveda ne le predšolskih, ampak tudi šolarjev in odraščajoče mladine, ki išče zaposlitve. Tako so razprave opozarjale na ves splet težav, s katerimi se srečujejo tako starši, kot strokovne inštitucije, včasih zaradi togosti predpisov, nerazumevanja, nepoznavanja potreb, najpogosteje pa seveda zaradi premalo denarja. Ker bo tega prav gotovo tudi v prihodnje manj, kot bi ga potrebovali, je treba vse načrte razvojne potrebe otrok dobro pretehtati, zapisati tisto, kar je postopno uresničljivo, vendar pri tem tudi odločno vztrajati. V popoldanskem delu so v organizaciji zveze organizacij za vzgojo in skrb za otroke Jugoslavije poglobljeno govorili o zdravstvenih vidikih skrbi za otroka. Žvečer so najboljše raz-stavljalce nagradili za njihove kakovostne izdelke s posebnimi sejemskimi priznanji. Šest razstavljal-cev je prejelo zlate zibke, desetim pa so izročili zlate sejemske plakete. (D. B.)
Jugoslovansko posvetovanje o preventivi v sodobni živinoreji
PRIMOŠTEN, 7. oktobra (Tanjug) — V organizaciji jugoslovanske zveze veterinaijev in veterinarskih tehnikov se je danes v Primoštenu začelo 10. jugoslovansko posvetovanje o preventivi, diagnostiki in terapiji v sodobni živinoreji. V okviru posvetovanja, ki bo trajalo do 11. oktobra, bodo s slovesno skupščino Zveze jugoslovanskih veterinarjev in veterinarskih tehnikov počastili 40. obletnico veterinarstva v Jugoslaviji. Okoli 800 znanstvenikov in strokovnjakov bo razpravljalo o razvoju veterinarstva do konca stoletja in o uvedbi novih zdravil in metod zdravljenja. Tako bodo med drugim spregovorili tudi o genetičnem inženiringu v sodobni živinoreji, preprečevanju nekaterih nalezljivih bolezni, novih zdravilih v veterinarstvu in sodobnem krmljenju živine.
Ogljikov dioksid bo mogoče črpati še 150 let
NOVI SAD, 7. oktobra (Tanjug) — V Be-čeju bo jutri pričela redno obratovati edina tovarna ogljikovega dioksida v naši državi. Njena zmogljivost je 80.00 ton ogljikovega dioksida, od tega 55.000 in 25.000 ton v tekočem stanju. Plin bodo pošiljali po 50 kilometrov dolgem plinovodu, uporabljali pa ga bodo za pridobivanje umetnih gnojil. Iz preostalih 25.000 ton tekočega ogljikovega dioksida bodo v bečejski tovarni lahko pridobili okrog 10.000 ton suhega ledu. Z raziskavami v neposredni bližini Bečeja, ki so jih v petdesetih letih opravili strokovnjaki Naftagasa, so odkrili bogato nahajališče ogljikovega dioksida, tako da računajo, da ga bo moč črpati okrog 150 let.
Iz Prištine se je lani izselilo 1028 Srbov in Črnogorcev
PRIŠTINA, 7. oktobra (Tanjug) — Na seji prištinske občinske skupščine je bilo rečeno, da se je lani izselilo iz Prištine 1028 Srbov in Črnogorcev, v osmih mesecih tega leta pa še 10. Čeprav je to manj kot v minulih letih, so udeleženci današnje seje menili, daje izseljevanje še vedno preveliko. Posebno skrb zbuja, da odhajajo prebivalci iz vseh slojev, med drugimi tudi vodilne osebnosti, pa tudi to, da je veliko ljudi že kupilo hiše ali zemljo v drugih območjih Jugoslavije in se torej nameravajo izseliti. V nekaj več kot dveh letih in pol se je v Prištino vrnilo 625 Srbov in Črnogorcev. Kot so opozorili, bitka za preprečevanje njihovega nadaljnjega izseljevanja še ni dobljena, poleg tega pa zamujajo s sprejemom nekaterih dodatnih ukrepov v zvezi s povratniki.
Na Onkološkem inštitutu mednarodni tečaj kemoterapije
LJUBLJANA, 7. oktobra — Na Onkološkem inštitutu se je danes začel drugi mednarodni tečaj kemoterapije raka pod pokroviteljstvom mednarodnega združenja za boj proti raku. Na tečaju, ki se ga udeležujejo onkologi iz vse Jugoslavije in vzhodnoevropskih držav, bodo predavali strokovnjaki iz vse Evrope. To strokovno srečanje bo lepa priložnost, da si bodo zdravniki onkologi izpopolnili svoje znanje na področju kemoterapije, ki se nenehno širi, saj se uveljavljajo vedno novi citostatiki, seznaniti pa se je treba tudi z novimi načini dajanja zdravil. (Ž. P.-A.)
Najboljši slovenski kovinarji za Tekočimi trakovi Gorenja
TITOVO VELENJE, 7. oktobra — Zmagovalci letošnjega republiškega tekmovanja kovinarjev so danes obiskali Gorenje. Bil je to delovni obisk v pravem pomenu besede, kajti kovinarji so v Gorenju stopili za tekoče trakove, ali pa se kako dtagače vključili v proizvodni proces. Skupaj s spremljevalci — z njimi je bilo tudi nekaj sindikalnih funkcionarjev, med drugim predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Ivan Kramer — so v tovarni vztrajali ves delavnik, saj so se kolektivu na ta način želeli oddolžiti, ker jim je omogočil, da so se za zvezno srečanje kovinarjev, ki se bo začelo 9. oktobra v Pulju, enotno oblekli. (I. B.)
Združenje psihiatričnih ustanov o muzikoterapiji
MARIBOR, 7. oktobra — Jugoslovansko združenje psihiatričnih ustanov bo na Pohorskem dvoru, tozdu Psihiatrija mariborske bolnišnice, pripravilo seminar o muzikoterapiji. Trajal bo od 14. do 18. oktobra. Sodelovali bodo znani jugoslovanski strokovnjaki in gostja iz ZRN.
Ei Niš: dvajset novih raziskovalnih projektov
NIŠ, 7. oktobra (Tanjug) — Elektronska industrija Niš je začela uresničevati 20 znanstvenoraziskovalnih projektov s skupnimi sredstvi vseh temeljnih organizacij združenega dela v domala vseh republikah in pokrajinah, ki sodijo k temu največjemu jugoslovanskemu tehnološkemu sistemu. Vseh 20 projektov sodi med prioritetne in vsi .majo velik pomen za dolgoročni razvoj elektronske industrije. Vsi tozdi Ei Niš so podpisali samoupravni sporazum, ki predvideva, da bodo za omenjene projekte dolgoročno namenjali 1,5 odstotka dohodka. Že letos bodo zagotovili dobrih 200 milijonov dinarjev, kar je sedemkrat več od letne vsote, ki jo je Ei Niš doslej vlagala v znanstvenoraziskovalno delo.
Na terminalu za sipke tovore nova vrtljiva portalna žerjava
MARIBOR, 7. oktobra — Na terminalu za sipke tovore v Luki Koper bodo v kratkem postavili nova vrtljiva portalna žerjava, ki so ju izdelali v mariborski Metalni. Prvi deli portalnega žerjava z nosilnostjo do 200 kN in dosegom ročice 45 metrov pa bodo postavili na odlagališču starega železa. Oba žerjava bosta po zagotovilu Metalni-nih strokovnjakov obratovala še letos. Njuna vrednost je okoli 280 milijonov dinarjev. (M. K.) I
Vsestranski pogled na prehojeno pot
Sklepna slovesnost ob 40-Iet-nici razglasitve republike bo 28. novembra v Beogradu
BEOGRAD, 7. oktobra (Ta-njug) — Počastitev 40. obletnice razglasitve republike naj bi imela vsesplošni, jugoslovanski značaj, saj je republika pridobitev vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti in najcelovitejši odraz njihove volje in hotenj, so poudarili na seji odbora skupščine SFRJ za počastitev 40. obletnice razglasitve republike.
Odbor je na današnji seji pod predsedstvom	predsednika
skupščine Ilijaza Kurteshija sprejel program proslave in vrsto podrobnosti v zvezi s počastitvijo tega pomembnega jubileja v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Odbor sodi, da mora biti proslava te obletnice delovne in vzgojne narave, tako naj bi predvsem mladim rodovom omogočili vsestransko dojeti pomen tega zgodovinskega dogodka.
Trenutne politične razmere terjajo, da se spomnimo usodnih dni revolucije in si spet ogledamo prehojeno pot, da bi ugotovili, koliko smo naredili v teh 40 letih in v kolikšni meri smo osta-
Najprej merila in kazalniki, kdo bo v krogu manj razvitih
Upoštevati bo treba celotne rezultate razvoja posameznih republik in pokrajin - Kaj bo s prehodnim obdobjem? — Pomembna vloga sklada
BEOGRAD, 7. oktobra (Tanjug) — Pri odločitvi, kdo bo v krogu manj razvitih, je treba nujno upoštevati celotne rezultate razvoja posameznih republik in pokrajin. Skrbno je treba pretehtati vse predloge za rešitev tega problema, tako tudi predlog o uvedbi »prehodnega obdobja«, Id predvideva, da naj bi še naprej zagotavljali sredstva za spodbujanje hitrejšega razvoja manj razvitih, vendar v manjšem obsegu.
Več sredstev naj bi namenili za hitrejši razvoj Kosova, ki ima najhujše gospodarske težave. Med javno razpravo o srednjeročnih razvojnih načrtih je treba izoblikovati temelje za trajne sistemske rešitve na tem področju.
• V Muzeju revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti bodo 27. novembra odprli razstavo Nastajanje socialistične Jugoslavije.
li zvesti lastnim opredelitvam: opredelili pa smo se za svobodo, družbeno in narodnostno enakopravnost, za bratstvo in enotnost, za samoupravni socializem.
Programe počastitve 40. obletnice razglasitve republike naj bi sestavili in izpopolnili v republikah in pokrajinah, mestih in občinah in organizacijah združenega dela. Štiridesetletna časovna razdalja nam omogoča, da vsestransko pretehtamo pot našega razvoja in opozorimo na dosežene uspehe, pa tudi na sedanje težave in zapletenost razmer, v katerih živimo.
Sklepna slovesnost ob 40. obletnici razglasitve republike bo 28. novembra v Beogradu, kjer bo potekala slovesna seja obeh zborov skupščine SFRJ.
Poleg delegatov naj bi se slovesne seje udeležili tudi udeleženci seje ustavodajne skupščine, predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, predstavniki avnojskih mest Bi-hača, Jajca in Beograda, diplomatski zbor in predstavniki tujih in domačih sredstev obveščanja.
® V zvezni konferenci SZDLJ poudarjajo, da mora zvezni sklad tudi v prihodnje imeti pomembno vlogo pri izvajanju politike hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih. Pristavljajo pa, da bi morali čimveč sredstev sklada, več kot polovico, združevati na dohodkovnih temeljih in na podlagi skupnih interesov. To ne pomeni, da bi se morali odreči samoupravni preobrazbi zveznega sklada.
To so poudarili v zvezni konferenci SZDLJ v zvezi s težavami med dosedanjim usklajevanjem stališč v skupščini SFRJ do osnutkov štirih zakonov, ki zadevajo razvoj gospodarsko manj razvitih republik in Kosova. Naj ponovimo, da je srbska delegacija zahtevala, naj bi odložili usklajevanje, dokler zvezni izvršni svet ne bo izoblikoval stališča do predloga SR Srbije o zmanjšanju
ČESTITKI
• BEOGRAD, 7. oktobra (Tanjug) — Ob 40-letnici ustanovitve šolskega centra protiletalske obrambe je zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral flote Branko Mamula poslal čestitko vojakom, gojencem, starešinam in vsem drugim, ki so zaposleni v tem centru.
© BEOGRAD, 7. oktobra (Tanjug) — Ob državnem prazniku Nemške demokratične republike jc predsednik skupščine SFRJ Ilijaz Kurteshi poslal predsedniku ljudske skupščine NDR Horstu Zindermanu brzojavko s prisrčnimi čestitkami.
SPREJEM
• BEOGRAD, 7. oktobra (Tanjug) ~ Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je sprejel novega izrednega in pooblaščenega jugoslovanskega veleposlanika v Zairu Žarka Milutinoviča, ki bo v kratkem prevzel novo dolžnost.
REKLI SO
Simbolično evidentiranje miadih
VANČO TRAJKOVSKI, predsednik RK ZSM Makedonije, na seji CK ZK Makedonije o bližnjih volitvah:
»Število evidentiranih mladincev je simbolično. Njihovo število je zanemarljivo, še posebej ko je govor o kandidatih za višje organe in telesa ZK Makedonije in ZKJ. Temu bo treba posvetiti več pozornosti«.
Pristni vlak prijateljstva
IVAN GORJUP, predsednik medobčinskega koordinacij-. skega odbora za vlak bratstva in enotnosti v SR Sloveniji: »Kriterije za potnike vlaka bratstva in enotnosti smo poostrili samo zato, ker ne želimo turističnega vlaka, temveč pristni vlak prijateljstva med narodoma.« (M. K.)
Nepismenost o požarni varnosti
STANE URBANČIČ, tajnik Gasilske zveze Slovenije v pogovoru za Delo na srečanju pionirjev gasilcev v Zagorju ob Šavi: »Kar za 80 odstotkov požarov je kriv človek. Obtožujemo ljudi, pa se moramo zavedati, da so, kar zadeva požarno varnost, še dokaj nepismeni. Prav zato gasilci dajemo velik pomen pionirskim društvom Mladi gasilec v osnovnih šolah. Letos bomo usposobili 600 mentorjev za delo v teh društvih. Le s kvalitetnim delom bomo lahko mlade primerno opismenili.« (M. P.)
Pretiran občinski policentrizem
ALOJZ PIKALO, sekretar Zveze kulturnih organizacij Ravne na Koroškem, o zaprtju Titovega doma v tem kraju: »Ravne bodo ostale brez kulturnega doma. kajti zaradi dotra- ■ janosti dvorane Titovega doma tega objekta ni več moč uporabljati za javne prireditve. Nesmotrno je, da so v preteklosti dom prepustili krajevnemu kulturnemu društvu. Zdaj smo morali odpovedati gledališki abonma in še vrsto drugih prireditev, v lepih objektih v drugih krajih Mežiške doline pa za te prireditve ni dovolj zanimanja. Jasno je, da smo pri načrtovanju zanemarili | občinsko središče, graditi pa le v dtvgih krajih. Ravne so ostale praznih rok. To je lep dokaz, kako smo pretiravali z občinskim \j>olicentrizmom«. (I. P.)	y
njenega prispevka za zvezni sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih. Odbor zbora republik in pokrajin za manj razvite je to zahtevo pred kratkim sprejel.
V nadaljnjem postopku priprave teh zakonov, pravijo v ZK SZDLJ, je treba nujno odgovoriti na predlog SR Srbije, naj bi omogočili združevanje sredstev gospodarstva ožje Srbije s kosovskim gospodarstvom. Treba je tudi kritičo pretehtati obseg in uporabo tako imenovanih dopolnilnih sredstev, namenjenih zadovoljevanju splošnih in skupnih potreb.
Zdi se, da je zdaj najpomembneje določiti merila, kazalnike in mejne vrednosti za ugotavljanje,
katera republika je manj razvita. Pri tem je treba upoštevati bilance, materialne možnosti in razvojne probleme vseh republik in pokrajin.
Spričo slabšega gmotnega položaja organizacij združenega dela je treba skrbno pretehtati obseg prispevkov za zvezni sklad, pa tudi dopolnilnih sredstev za gospodarsko manj razvite. Hitrejši gospodarski razvoj manj razvitih republik in Kosova pa naj bi kljub vsemu temeljil predvsem na opiranju na lastne sile. Poleg solidarnosti in pomoči razvitih republik in Vojvodine je nujno tudi združevanje dela in sredstev. To narekuje skupno odgovornost za skupno poslovanje oziroma smotrno vlaganje združenih sredstev. Da bi se združevanje razvijalo, je treba nujno sprejeti spodbujevalne ukrepe in odpraviti vse administrativne ovire na tem področju, poudarjajo v zvezni konferenci SZDLJ.
Vojvodina zahteva sestanek vseh gospodarskih zbornic
Obravnavali naj bi aktualna vprašanja v agroindustriji — Kako bo z odkupom koruze, kako s setvijo pšenice?
NOVI SAD, 7. oktobra (Tanjug) — Gospodarska zbornica Vojvodine zahteva, da mora biti v Novem Sadu čimprej sestanek predstavnikov gospodarskih zbornic Jugoslavije ter republik in pokrajin.
Na sestanku naj bi obravnavali aktualna vprašanja o agroindustriji, še zlasti v zvezi z najvažnejšimi jesenskimi opravili, financiranjem velikanskih količin hrane iz nove proizvodnje, zatem problem visokih obresti v agroindustriji ter kreditiranje zalog sladkorja, olja in drugih živil. Vprašanje zase je odkup koruze na zasebnih posestvih, ker je bo treba od kmetov do konca leta prevzeti okrog milijon ton.
Gospodarska zbornica Vojvodine vztraja pri tem, da je treba čimprej rešiti tudi financiranje odkupa poglavitnih pridelkov in predvsem pravočasno zagotoviti sredstva za odkup kmetijskih proizvodv ter povečati reeskontno mero za industrijske rastline v tem letu na 70 odstotkov, pa tudi za zaloge industrijskih rastlin. Poleg tega zahtevajo, da se reeskontni kredit za odkup letošnjega pridelka koruze poveča za 65 odstotkov.
Tako predsedstvo kot skupščina Gospodarske zbornice Vojvodine opozarjata, da zagotavljanje sredstev in reševanje problemov v agroindustriji ne sme pasti na pleča Vojvodine kot največjega proizvajalca hrane v državi ter da je treba učinkovito ukrepati tako v federaciji kot v vseh republikah in pokrajinah.
Stanislav Sigulinski, član predsedstva vojvodinske gospodarske zbornice, je na seji dejal, da bo v zasebnem sektorju letos težko uresničiti setvene načrte. Kmetje namreč zaradi nizkih cen nočejo sejati pšenice. Po načrtih naj bi zasebniki s pšenico zasejali 160.000 hektarov, toda Sigulinski meni, da načrta ne bodo uresničili niti 80-odstotno.
Nič več monopola posameznikov
CK ZK Makedonije o nalogah pred volitvami — V 5000 osnovnih organizacijah so za možne kandidate za člane organov ZK evidentirali 67.000 ljudi
SKOPJE, 7. oktobra (Tanjug) — Centralni komite Zveze komunistov Makedonije je na današnji seji, ki ji je predsedoval Milan
Pančevski, sprejel naloge ZK pred volitvami v zvezi komunistov, skupščinah in družbenopolitičnih organizacijah. Razpravljal je tudi o informaciji o evidentiranju možnih kandidatov v organe ZK. člani CK ZKM so sprejeli sklep o volitvah v osnovnih, občinskih in mestni organizaciji ZKM, Id morajo biti končane do konca februarja prihodnje leto. Za deveti kongres ZKM bodo izvolili 660 delegatov.
V okviru svoje volilne dejavnosti se mora ZK bolj posvečati bistvenim problemom družbenogospodarskega, političnega in samoupravnega razvoja, je v uvodni besedi dejal član predsedstva CK ŽKM Kočo Bitolja-ni. Ko je govoril o kadrovski politiki, je posebej poudaril, da je nujno dosledno uresničevanje enega najpomembnejših pogojev za razvoj odnosov v ZKJ in v vsej družbi. Kadrovska politika je bila v preteklosti pogosto monopol posameznikov, ozkih neformalnih skupin; številne organizacije, pa tudi posamezni organi, so še zdaj obremenjeni s tem. Zato je v nekaterih organizacijah in organih ZK ali v drugih družbenih organih prihajalo do kadrovskih problemov.
Ena najpomembnejših nalog ZK pred prihodnjimi volitvami in v okviru priprav na kongrese je njeno lastno idejnopolitično in akcijsko usposabljanje. V zadnjih letih je posvečala veliko pozornost usposabljanju občinskih in osnovnih organizacij ZK, rezultat tega pa je večja dejavnost in mobilnost komunistov kot tudi pripravljene st s kritično in samokritično razpravo priti do skupnih idejnopolitičnih stališč
in sklepov o njihovem uresničevanju.
Član predsedstva CK ZKM Azem Zulfiqari je nato poročal
• Člani ZKM so na današnji seji sprejeli zahtevo Dragana Zaha-rijevskega, naj ga razrešijo dolžnosti člana predsedstva CK ZKM. Izvoljen je bil namreč za direktorja sestavljene organizacije združenega Jugotutun v Skopju. Tudi tokrat je ponovil, da se deloma čuti odgovornega za dogodke v zvezi s kombinatom Feni zaradi funkcije, ki jo je v tistem času opravljal.
o poteku evidentiranja možnih kandidatov za člane organov ZK. Dejal je, da so se osnovne organizacije potrdile kot nosilke kadrovske politike.
V več kot 5000 osnovnih orga-
nizacij ZK so evidentirali okrog 67.000 članov za možne kandi-
date. Veliko število predlaganih mladih, strokovno usposobljenih in preverjenih političnih delavcev pa je jamstvo za poglabljanje kontinuitete naše revolucije in uspešen razvoj družbe.
Razpravo je zaključil predsednik CK ZKM Milan Pančevski, ki je opozoril na vso zapletenost nalog v okviru prihodnjih volitev; te naloge morajo biti sestavni del širših priprav na kongrese ZK. Pančevski je dejal, da moramo dosledneje kot doslej uresničevati naloge gospodarske stabilizacije. Po njegovih besedah namreč z dosedanjim izpolnjevanjem izjemno pomembnih stabilizacijskih nalog ne moremo biti zadovoljni. Volitvam v prihodnjih razpravah pač ne bo moč posvečati izključno pozornost, kajti zapletene družbeno gospodarske razmere postavljajo pred ZK in celotno družbo tudi druge odgovorne naloge. V zvezi s tem je Pančevski širše spregovoril o pripravah srednjeročnega razvojnega načrta in opozoril, da je treba prispevati k reševanju problemov tudi s sistemskimi rešitvami.
Umrl je Hristo Andonov-Poljanski
SKOPJE, 7. oktobra (Tanjug)
—	V Skopju je danes umrl rektor skopske univerze Kiril i Metodij prof. dr. Hristo Andonov-Poljanski, ugledni makedonski znanstvenik, pedagog in družbenopolitični delavec, dobitnik nagrade Avnoja in nagrade »11. ok-tomvri«. Rojen je bil leta 1927 v Dojranu. Profesor Andonov je bil prvi doktor zgodovinskih ved in prvi rektor habilitant skopske univerze. Napisal je 36 znanstvenih knjig. Na skopski univerzi je bila danes žalna seja, ki so se je udeležili tudi Lazar Mojsov, Lazar Koliševski, Dimče Belovski in Aleksandar Grličkov.
ODLIKOVANJE
• BEOGRAD, 7. oktobra (Tanjug)
—	Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je izrednemu in pooblaščenemu veleposlaniku Kraljevine Tajske v Jugoslaviji Pradipu Soši-ratniju, ki odhaja iz naše države, izročil red jugoslovanske zastave z lento.
Velika razlika med normativnim in dejanskim varovanjem okolja
Jugoslavija še vedno ni ratificirala mednarodne konvencije o onesnaževanju zraka - Nimamo ustreznega informacijskega sistema
LJUBLJANA, 7. oktobra — Jugoslavija je podpisnica 29 mednarodnih multilateralnih konvencij, ki obravnavajo varstvo okolja, j Jih lokacijah, če bi bolj upošte-Poieg tega je naša država ratificirala tudi 26 dvostranskih dogovo- j 'vali skupni dohodek. Tedaj ni-rov z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki urejajo vprašanja vodnega gospodarstva, varstvo Jadranskega morja in podobno. V večino omenjenih mednarodnih stikov na področju varstva okolja se po svoji ustavni vlogi aktivno vključuje tudi Slovenija,
Ali Vojvodina lahko gradi HE na Drini?
Denar za nove vire električne energije bi morali združevati po vsej državi
NOVI SAD, 7. oktobra (Tanjug) — Elektrogospodarstvo SAP Vojvodine je ponudilo porabnikom v pokrajini samoupravni sporazum o združevanju denarja, s katerim naj bi zagotovili dovolj toka do leta 1990 in do konca stoletja. Novost v dokumentu je, da so prvič poskušali natančneje opredeliti kategorijo skupnega dohodka. To vprašanje bi morali kar najhitreje in učinkovito rešiti tudi v celotnem jugoslovanskem elektrogospodarstvu, ker bi s tem rešili tudi številna druga vprašanja gradnje novih objektov.
To so poudarili na današnjem sestanku koordinacijskega odbora pokrajinske konference SZDL Vojvodine za gospodarsko stabilizacijo. Pripomnili so, da je jedrska elektrarna pravi jugoslovanski projekt, ki je lahko zgled za uveljavitev skupnih interesov v našem elektrogospodarstvu.
Ta izredno pomembna gospodarska panoga si lahko zagotovi perspektive Te na podlagi združevanja denarja za nove vire električne energije za potrebe države v celoti. Tedaj se ne bi več zastavljalo vprašanje, ali lahko Vojvodina gradi hidroelektrarno na Drini in s kom naj bi združila denar v ta namen. V današnji razpravi so poleg tega dejali, da bi lahko zagotovili možnosti za gradnjo novih virov električne energije na najcenej-
To je nekaj temeljnih podatkov iz pregleda oblik mednarodnega sodelovanja naše republike na področju varstva okolja, ki ga je danes obravnaval republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora; o tem bo v prihodnjih mesecih stekla razprava tudi v republiški skupščini. V razpravi so ugotovili, da število omenjenih povezav sicer mnogo obeta, vendar se (z izjemo nekaterih bilateralnih komisij z Avstrijo, Italijo in Madžarsko) v najrazličnejše mednarodne organizacije, seminarje in posvetovanja vključujemo premalo organizirano. Naši predstavniki imajo siabe informacije, ker je naš informacijski sistem o varstvu okolja neorganiziran. To se je delno pokazalo tudi ob nedavnem obisku ekspertov komiteja za okolje OECD, ki so se mudili v naši državi. Naši predstavniki, je bilo
komur ne bi prišlo na misel, da bi k ceni energije prištel tudi sredstva za druge potrebe, ki niso neposredno povezane z gradnjo teh objektov in pridobivanjem toka.
rečeno v današnji razpravi, so jim bolj ponujali podatke o normativni urejenosti skrbi za čisto okolje v Jugoslaviji, kakor pa konkretne podatke in primere na terenu.
Ob zgoraj omenjenem velikem številu mednarodnih konvencij o varstvu okolja pa Jugoslavija še vedno ni ratificirala menda najpomembnejšega: konvencije o zmanjšanju onesnaževanja zraka na velike razdalje.
Mnenje zvezne vlade je, da nismo sposobni v naslednjem srednjeročnem obdobju prevzeti v konvenciji predvidenih programov za zmanšanje onesnaženosti zraka (zaradi trdih goriv in za-
—__________________________I trame Dmino. že leta 1987 pa
• V Vojvodini so za razvoj elektrogospodarstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju predvideli okoli 200 milijard dinarjev. Letna poraba naj bi se večala po 4,2-odstotni stopnji, kar pomeni, da bi morala letna rast proizvodnje znašati najmanj 8,7 odstotka.
Sodeč po objektih, ki so jih že začeli graditi, ni pričakovati, da bodo porabniki v Vojvodini v prihodnjih petih letih imeli večje težave pri preskrbi. V drugi polovici prihodnjega leta bodo do-
omenjeni konvenciji omogočil začetek prevzema čistejših tehnologij, ki so nam za zdaj še nedostopne. GREGOR PUCELJ
IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA
Delajo za skladišča, ne za prodajo
0 ® 9
Politika ocenjuje prizadevanje zveznih organov, da bi obrzdali inflacijo:
ZIS nas ves čas poskuša prepričati, da z nedavnimi ukrepi v zvezi s kontrolo cen nikakor ni hotel povečevati svojih pristojnosti. Natančnejši ogled proizvodov, ki so se znašli na seznamu za neposredno kontrolo cen, razkrije, da gre v prvi vrsti za take, ki v domači prodaji nimajo prave konkurence ali pa si kako drugače lahko zagotovijo monopolističen položaj. In prav ta, kot vemo, s povečevanjem cen omogoča prikrivanje slabega dela v proizvodnji in družbeno neupravičene visoke dohodke. Opazili smo tudi, da najnovejši ukrepi niso »prizadeli« cen proizvodov, ki gredo že tako ali tako čedalje slabše v prodajo.
Opraviti imamo s pomembnimi rečmi. ZIS odločno vztraja, vsaj zdi se ta-ko, pri svoji usmeritvi, da se z drakonskimi in obenem docela neučinkovitimi ukrepi ne bo vmešaval v gospodarske tokove. »Zamrznitev« cen in podobno torej ne pride v poštev. Celo ne v primerih nadpovprečne rasti cen nekaterih zelo pomembnih proizvodov. Ne bo tudi t. im. »selektivnega zamrzovanja«, ki je zadnje čase dobivalo vse več glasnih pristašev z vseh koncev in krajev. Brez zavor so ostale tudi cene proizvodov, katere rastejo, čeprav se hkrati povečujejo zaloge in upada povpraševanje. Prav take, ki proizvajajo za skladišča in
ne za prodajo doma in na tujem, bo prej ali slej še zelo bolela glava.
V zvezi z nedavnimi ukrepi ZIS moramo priznati, da so administrativni, vendar še zdaleč ne tako ostri, kakor so mnogi pričakovali. ZIS je torej še vedno prepričan, da je trajen izhod mogoče najti samo z ekonomskimi merili.
Ne smemo se torej čuditi, zakaj nas ZIS vztrajno prepričuje o kratkoročno-sti svojih ukrepov. Z njimi hoče samo doseči, da povprečna rast cen v prihodnjih mesecih ne bo presegla 2,8 odstotka in bi na ta način inflacijo ob koncu le omejili na okoli 80 odstotkov. Pridobili bi čas in bi lahko v mirnejšem ozračju oblikovali ekonomsko politiko za prihodnje leto. ZIS vsekakor upa, da bodo njegovi posegi pomirjevalno vplivali na gospodarstvo, ki naj bi se nehalo bati, da bo oblast spet z drastičnimi administrativnimi ukrepi, ki niso primerni za samoupravne odnose, zanesla zmešnjavo v gospodarske tokove.
Zaupanja ne bo lahko obnoviti. Še posebej ne. če v prihodnjih razpravah o ekonomski politiki v 1968. letu ne bomo odločno ponudili predvsem gospodarske in dolgoročne ukrepe. Obenem bi veljalo odpraviti vsako odvečno administriranje, ki vse bolj duši proizvodnjo, je zapisal Svetislav Vasiljevič.
Objektivneje o Kosovu
Večemji list se je razpisal o posebnostih poročanja iz SAP Kosovo:
Kako je na Kosovu? Vprašanje je že kar obvezno za vsakega, ki se je vrnil z obiska v tej naši pokrajini. Primerjave pravzaprav ni. saj ob vrnitvi iz kateregakoli drugega dela države taka vprašanja niso običajna. Radovednost lahko razumemo iz več razlogov. Povezana je z zaskrbljenostjo zaradi kontrarevolucionarnega delovanja albanskih nacionalistov in iredentistov. Kako odpravljamo vzroke in kako uresničujemo znana politična stališča glede dogodkov na Kosovu?
Računati moramo tudi s tem, da jugoslovanska javnost nima na voljo posebno veliko pravih in objektivnih informacij o tem, kaj se na Kosovu dogaja zdaj. O omenjenih stvareh so se prejšnji teden pogovarjali na posvetu jugoslovanskih novinarjev. Analize pisanja jugoslovanskih glasil o dogajanju v pokrajini — čeprav niso bile najbolj temeljite — in razprava so opozorile na dve skrajnosti. Del javnih glasil kaže kaj malo zanimanja ali celo prav nikakršnega, na drugi strani pa nekatera objavljajo samo negativne primere. Ravno ti, ker so pač s Kosova, odmevajo glasneje, kot če bi bili od drugod. Žal so v manjšini taka javna glasila, ki skušajo biti objektivna
in se ne zatekajo v opisovanje skrajnosti. Celo oba kosovska dnevnika (Rilindja in Jedinstvo), ki izhajata v Prištini, slikata različni podobi o resničnosti na Kosovu. Pri oceni dogodkov se novinarji držijo različnih kriterijev ali pa morajo poslušati različne botre . . .
Še najbolj zbuja skrb omajano zaupanje med narodi in narodnostmi na Kosovu. Treba se je zamisliti nad dogodkom med otroško igro na obmorski plaži. Fanta so grobo nagnali iz družbe, ko so vrstniki zvedeli, da je Albanec s Kosova. Prišli smo torej že tako daleč, da sovraštvo m predsodke, ki so jih zasejali nacionalisti, sprejemajo že otroci.
Dokaj krivde je vsekakor na pretirano »črnem« pisanju, ki pozablja na pozitivne zglede in obenem daje učinkovito orožje v roke iredenti, ki vztrajno ponavlja: »Saj vidite, da ne moremo živeti skupaj!«
Spomnili smo se še na nekaj. . . Ne bi bilo slabo, če bi se novinarji vprašali, kako poročajo iz SAP Vojvodine, Makedonije, Slovenije ... in tudi iz federacije. Utegnili bi najti marsikaj, kar ne pelje k razumevanju in ne k enotnemu jugoslovanskemu informiranju z enakimi merili. Spogledovanje javnih glasil z razbijači skupnega življenja, bratstva in enotnosti in enakopravnosti se naposled kaj slabo obrestuje, med drugim opozarja A. Fili-povič.	Pripravil: IGO TRATNIK
naj bi začela obratovati tudi termoelektrarna — toplarna v Zrenj aninu.
Pojasnilo
V poročilu o prvem srečanju otrok Jugoslavije in Italije v Gorici in Novi Gorici, ki smo ga objavili v ponedeljkovem Delu, se je vrinila napaka: srečanje je potekalo pod okriljem Unicefa; ne pa Unesca. Bralcem in organizatorjem se za neljubo pomoto opravičujemo.
DELO
Predsednik skupščine ČGP Delo: JAK KOPRIVC
Glavni urednik ČGP Delo:
BORIS DOLNIČAR
Odgovorni urednik Dela:
JOŽE VOLFAND
Pomočniki glavnega urednika:
TIT DOBERŠEK, v. d.
VLADO ŠLAMBERGER TIT VIDMAR
Uredniki:
ANTON JANEŽIČ. MITJA MER-SOL (centralna redakcija). BRANKO PODOBNIK (notranja politika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PE TROVČIČ (gospodarstvo), JOŽE ŠIRCELJ, (zunanja politika), JANEZ STREHOVEC (kultura, šolstvo. znanost), JANEZ ZADNIKAR (Književni listi), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), ŽELJKO SEPETAVC (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAČIČ (kronika), STANE IVANC (publicistika), TIT DO-BERŠEK (v. d., komentarji). VLADO ŠLAMBERGER (sobotna priloga), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija). IGOR PREŠERN (mentorstvo), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
t
Z Italijo izmenjamo v obe smeri 2 milijardi dolarjev
Pokritost uvoza z izvozom med državama je kar 98-odstotna — Po zastoju v začetku leta se je izvoz precej popravil — Poiskati višje oblike
OD NAŠEGA DOPISNIKA
RIM, 7. oktobra — Sedanje 14. zasedanje mešanega jugoslovanslto-italijanskega komiteja za trgovinsko izmenjavo in industrijsko sodelovanje ponuja nekaj iztočnic za razmislek, o tem, kje smo v gospodarskih odnosih z Italijo. Poleg nekaterih hvalevrednih rezultatov bi bil najbrž zdaj, ko iščemo vse mogoče možnosti za pridobivanje deviz, res že čas za organiziran, predvsem pa urejen in času primeren nastop na italijanskem tržišču.
Statistika našega gospodarskega sodelovanja z Italijo nas naravnost očara. Naj naštejemo nekaj najpomembnejših podatkov, ki govorijo o »veličini« uspehov v trgovanju s to sosedo: na leto izmenjamo za skoraj dve milijardi dolarjev v obe smeri, kar sodelovanje z Italijo uvršča na tretje mesto (po Sovjetski zvezi in ZRN), vendar na drugo mesto, če upoštevamo samo vrednost našega izvoza. Pokritost izvoza z uvozom je naravnost neverjetna, saj znaša skoraj 98 odstokov (z ostalimi deželami EGS dosegamo med 50 in 70 odstotki). Po zastoju v začetku leta obračun narejen konec avgusta
Več pozornosti
osimskim
sporazumom
Poročilo o uresničevanju le-teh ima premalo nakazanih usmeritev za boljše rešitve
NOVA GORICA, 7. oktobra -Poročilo o uresničevanju osimskih sporazumov vse premalo nakazuje usmeritve, ki naj bi v bodoče bile še boljše rešitve, torej učinkovitejše uresničevanje pred desetimi leti dogovorjenih skupnih nalog Jugoslavije in Italije. To je le ena izmed pripomb, opozoril iz razprav, ki so se v preteklih dneh vrstile v novogoriški občini kot priprava za razpravo o tem poročilu na skupščini SR Slovenije.
Pripomb na gradivo, kot kaže, v novogoriški občini nimajo malo. Dosedanji razpravljalci menijo, da bi morali v širši družbeni skupnosti. predvsem na zvezni ravni tako pomembnemu mednarodnemu dogovoru in njegovemu uresničevanju nameniti precej več pozornosti. Natančneje bi bilo treba oceniti in ovrednotiti že zaključene naloge, še podrobneje pa seveda vzroke, zakaj nekaterih nalog doslej ni bilo mogoče uresničiti.
V razpravi komisije za mednarodne odnose pri novogoriški občinski skupščini so na primer ugotovili, da je Jugoslavija dokaj pozno začela sistematično uresničevati
kaže, da se je obseg gospodarskega sodelovanja znatno popravil, da je že večji kot lani v tem času, in sicer izvoz za 5 odstotkov, uvoz pa za 12,5 odstotka. Zadovoljni smo tudi s podatkom, da naš izvoz v Italijo pomeni več kot 9 odstotkov skupnega jugoslovanskega izvoza na tuje.
• Vsi ti superlativi pa zbledijo v trenutku, ko se zavemo, da vsa vrednost našega izvoza v Italijo zanjo pomeni komaj 1 odstotek njenega uvoza. Še bolj se moramo zamisliti, ko ugotovimo, da smo v Italiji nekoč že zagotavljali 1,7 odstotka njenih uvoznih potreb. Da smo skratka kljub višjim absolutnim zneskom v relativnem odnosu zdaj na slabšem.
Kje iskati vzroke za to? Pri Italijanih, ki so v družini EGS ali pri nas? Pregovor pravi, da je treba najprej pometati pred lastnim pragom. V tem primeru to tudi drži. Še zlasti, ker po nekaterih ocenah Italijani toliko uvažajo od nas ne samo zaradi nizkih cen, temveč tudi zato, ker razumejo naše devizno stanje. Vendar pustimo te domneve ob strani, že tako se marsikateri naši gospodarstveniki še preveč zanašajo nanje in poglejmo stanje ter naše možnosti z realnejše plati.
Dejstvo je, da naši posli v okviru industrijske kooperacije pomenijo komaj 8 odstotkov skupne menjave. In še ta obseg zadnja leta stagnira, se komajda obnavlja. Tudi po sprejemu zakona o tujih vlaganjih se ni nič spremenilo. Nočemo ali ne znamo ali pa ne moremo prikazali svo-
Trčili britanski vojni letali
LONDON, 7. oktobra (Ta-njiig) — BBC je danes sporočil, da sta nad območjem Cumbria na severozahodu Velike Britanije trčiii letali britanskega vojaškega letalstva. Gre za letali tipa jaguar. Do nesreče je prišlo med rutinsko vajo. Reševalci se še vedno prizadevajo priti do kraja nesreče. Drugih podrobnosti o njej niso sporočili.
jih razvojnih projektov in z njimi zainteresirati italijanskega partnerja. Marčni seminar v Milanu je bil zanimiv za vseh 150 italijanskih gospodarstvenikov, ki so se ga udeležili, vendar zdaj bi že radi naše konkretne razvojne načrte. Teh pa niso dobili!
Hitro, hitreje od drugih konkurentov se bomo morali ovede-ti še ene resnice, da se namreč Italija, ki jo v primerjavi z ostalimi razvitimi zahodnimi državami radi podcenjujemo, na vseh področjih strukturno prilagaja post industrijskemu času. Uvaja najmodernejšo tehnologijo, računalnike, robote. Ne samo v klasični industriji, tudi v poljedelstvu na primer. Jutri bo pozabila na politične sentimentalnosti in se bo pripravljena dogovarjati samo s sebi enakimi.
Najbrž je res na nas, da ujamemo korak s tem, kar se na gospodarskem področju dogaja v državi, s katero želimo sodelovati.
JURE PENGOV
Zgornja Avstrija: nova zmaga ljudske stranke
Na deželnih volitvah je ljudska stranka dobila večino glasov, precej manj socialisti
LINZ, 7. oktobra — Včerajšnje deželne volitve v Zgornji Avstriji so prinesle absolutno zmago ljudski stranki in deželnemu glavarju Josefu Ratzenboc-ku; 88 odstotkov od skupno 897.000 volilnih upravičencev je zmetalo v skrinjice za pol odstotka več glasov OVP kot ob volitvah leta 1979 (doslej je ljudska stranka imela 51,6 odstotka) 3,4 odstotka manj za SPO (doslej 41,4) in za 1,2 odstotka manj za FPO (doslej 6,4). Združeni zeleni, alternativna lista in »zeleni Avstrije« so skupaj dosegli tri odstotke. Socialisti šo kljub precejšnji izgubi obdržali svojih 23 mandatov v deželnem zboru, ljudska stranka je svojih 29 poslanskih sedežev povečala na 30, svobodnjaki pa so enega izgubili in imajo zdaj samo še tri, in to navkljub velikemu trudu, ki ga je koroški predsednik FPO Jorg Haider vlagal v predvolilnem boju Zgornje Avstrije — tam je namreč doma.
B. G.
Manj diplomatsko o položaju manjšin
Komisija za mednarodne odnose priporočila skupščini ostrejša stališča — Napotki za odnose z DVR
LJUBLJANA, 7. oktobra — Komisija za mednarodne odnose skupščine SRS se je na današnji seji pod vodstvom predsednika Rudija Čačinoviča zavzela za to, da bi manj diplomatizirali zahteve po ureditvi položaja slovenske skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Republiški skupščini, ki bo 15. oktobra razpravljala o tem vprašanju, so priporočili, naj bi ostreje izrazila naša pričakovanja kot v osnutkih dokumentov, ki naj bi ju sprejeli.
Kolikor je mogoče zvedeti, slonita osnutka dokumentov o položaju slovenske narodnostne skupnosti in o uresničevanju osimskih sporazumov na tradicionalnih izhodiščih podpore slovenski narodnostni skupnosti v sosednjih državah. Toda člani komisije so menili, da bi bilo treba izrecneje opozoriti na neurejena vprašanja v posameznih državah in na ustavne obveznosti Slovencev kot matičnega ter notranje oziroma mednarodnopravne obveznosti Italijanov, Avstrijcev in Madžarov kot večinskih narodov. V Italiji ne gre le za odpor nacionalističnih sil, ampak tudi za pasiven odnos vseh strank do vprašanja Slovencev, je bilo slišati v razpravi; v
L’Humanite v novi obleki
OD NAŠEGA DOPISNIKA PARIZ, 7. oktobra — Glasilo komunistične partije Francije »L’Humanite« je danes izšlo v novi, dolgo napovedovani podobi. Zgodovinski dnevnik, ki ga je ustanovil leta 1902 Jean Jaures in ki je po razcepu na kongresu v Toursu 1920 postal glasilo komunistične stranke, bo poslej izhajal na polovičnem formatu namesto dosedanjega velikega in na 32 straneh (doslej na 12): »Svet se spreminja, časopisi se spreminjajo, in komunisti tudi«, piše v priložnostnem uvodniku glavni urednik Roland Le-roy. Toda drugačni dnevnik ostaja »zvest svoji naravi komunističnega časopisa.«
Zato Leroy poudarja drugačnost te spremembe: »Če drugi s svojimi propagandnimi potezami, desnica kot socialisti, samo popravljajo staro politično fasado, hočemo mi podobo lista uskladiti z novo politiko, zgrajeno na podlagi sklepov 25. kongresa.« Ta kongres, ki je bil v znaku razhoda komunistov s socialisti (pa tudi izločitve kritičnih duhov v partiji, tako imenovanih obnoviteljev) se je iztekel
iagajanja razpoloženjem javnosti, tako kot je bila v tem duhu organizirana tudi največja prireditev KPF, praznik »Humanitčja«, kjer se je zbralo pol milijona ljudi.
»Hočemo, da bi zaživel dnevnik revolucionarne modernosti,« piše Roland Leroy, »ne pa modernosti za zbiranje naročnikov. .. Vse kaže, da lahko računamo samo nase, če hočemo sporočiti resnico, resnico o življenju, resnico o boju, resnico o upanju, ki predstavljajo orožje v fantastičnem ideološkem boju, ki se je začel. . .«
Seveda je vprašanje, če ima KPF s svojim volun-tarističnim geslom »kriza ni neizbežna usoda, mogoče je tudi drugače, če se hoče« v javnosti celo kot nujen korektiv ustrezen odmev. Današnjo naklado »Humanitčja« so tiskali v 350.000 izvodih, piše Leroy, toda dejanska naklada je nekje med 140 in 150 tisoč.
List je urejen kot večina osrednjih časnikov, od »osrednjega dogodka« — danes je to dvodnevno potovanje predsednika republike v Bretanjo, no-
partiji, tako imenovanih obnoviteljev) se je iztekel tranje politike, »gospodarstva in boja«, do zunanje z geslom »od danes in povsod, na vseh p-odročjih v politike, kronike, izdatne športne priloge (ponede-boj zoper krizo«, za katero ima KPF, kot je tedaj Ijek) in kulture, zanimivosti, programov TV in
rekel v zaključnem govoru generalni sekretar Ge-orges Marchais, »izdelano strategijo od A do Ž, strategijo, ki prinaša odgovore na vsa vprašanja Francozov«. To gibanje naj bi bilo odgovor na naj hujše vprašanje, zastavljeno v resoluciji 25. kongresa: kako se je moglo zgoditi, da v času, ko »politika socialistične vlade zaostruje krizo in vodi v propad«, upada vpliv komunistične partije Francije?
Po kongresu je vprašanje še zmeraj aktualno, o množičnem ljudskem gibanju ni mogoče govoriti, kako se je izšlo napovedanih »tisoč srečanj«, je težko reči, pozivi na boj, posebno na sindikalnem področju, nimajo množičnega odziva — po zadnjih povpraševanjih javnega mnenja pa je vpliv partije padel pod kritičnih 10 odstotkov. V tem okviru je modernizacija partijskega glasila ena od potez pri-
ljek) in kulture, zanimivosti, programov TV in radia.
Toda ves ta program je — kot v dosedanjem časniku — napisan v stilu »Humanite«. Bretanja je predvsem »propadajoča pokrajina«, gospodarski del je v znamenju oktobrskih »bojev« po podjetjih, portugalske volitve komentira šef KP Portugalske Alvaro Cunhal s predlogom »nove usmeritve na pot 25. aprila«. Nobene informacije ali članka ni brez ustreznega »caeterum censeo«, vsaka zgodba ima svoj nazorni pouk. Časnik je res, kot mu želi glavni urednik, »živahen, borben«, če bo tudi »sodoben in odprt«, bo pokazala prihodnost. Ne glede na vse je seveda »L’Humanite« v kakršnikoli obliki nujna sestavina francoske politične scene, bolj kot glasilo vodstva stranke kot stotisočev njenih članov in milijonov volivcev in na svoj način vendarle tudi korektiv.	JAKA ŠTULAR
Avstriji ni uresničen 7. člen državne pogodbe, na Madžarskem pa so načela zapisana v dokumentih, praksa pa daleč zaostaja.
Komisija je razpravljala tudi o dveh dokumentih zveznega zavoda za družbeno planiranje in zvezne vlade o petletni strategiji gospodarskih odnosov z državami v razvoju. Ocenili so, da sta dokumenta obenem dober pregled, a tudi žalostna slika tega sodelovanja, ki v praksi daleč zaostaja za deklariranimi načeli. Treba bi bilo predvsem jasneje povedati, kam usmeriti to sodelovanje glede na potrebe in na naše možnosti, kako odstranjevati naše administrativne ovire, ki so neredko najhujši problem, kako z uvozom iz DVR nadomeščati uvoz s konvertibilnega območja in kako približati strukturo našega izvoza potrebam teh držav. Zdaj pa naša tehnologija že tako zaostaja, da v strojegradnji, na primer, že Indiji skoraj nimamo kaj ponuditi.
A. N.
Orlandič odpotoval v Slonokoščeno obalo
BEOGRAD, 7. oktobra (Tanjug) — Član predsedstva CK ZKJ Marko Orlandič je danes odpotoval v Slonokoščeno obalo, kjer se bo kot predstavnik Zveze komunistov Jugoslavije udeležil osmega kongresa demokratske stranke Slonokoščene obale. Na beograjskem letališču se je od njega poslovil izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ dr. Stanislav Stojanovič
Sirski predsednik v Pragi
PRAGA, 7. oktobra (Tanjug) — Sirski predsednik Hafez el Asad je danes pripotoval v Prago. To je njegov drugi uradni obisk na Češkoslovaškem v desetih letih. S predsednikom Gustavom Husakom se bo pogovarjal o razvoju dvostranskega sodelovanja in mednarodnih problemih. V Pragi pripisujejo njegovemu obisku velik pomen in poudarjajo, da Češkoslovaška želi nadaljevati sedanje tesno sodelovanje s Sirijo.
dogovore iz sporazumov. Zato bi morali v gradivu tudi odgovorni na vprašanja, kdo je odgovoren za to, kar ni narejenega, pa še, koliko denarja je bilo namenjenega za naloge iz osimskih sporazumov in podobno.
Tudi na razširjeni seji predsedstva novogoriške občinske konference SZDL so razpravljalci o poročilu menili, da očitno v Jugoslaviji ni mogoče s prstom pokazati tistega, ki je konkretno zadolžen, odgovoren za uresničevanje osimskih sporazumov in da tudi denarja za naloge ni, tako kot je zagotovljen v Italiji Mednarodni mejni prehod Vrtojba kot eno pomembnejših skupnih nalog so na naši strani skoraj v celoti zgradile DO predvsem s tega območja, je med drugim opozoril predstavnik MGZ severnoprimorske regije Davorin Skarabot. V gradivu tudi sicer ni zaznati prizadevanj novogoriške občine in njenega gospodarstva za uresničevanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja, na primer ustanavljanje mešanih podjetij, dolgoročnih kooperantskih dogovorov na obmejnem območju. Prav tako pa ni, so menili razpravljalci, v poročilu poudarjeno vsakodnevno tesno sodelovanje novogoriške občine s sosednjimi italijanskimi občinami na številnih področjih družbenega dogajanja. Prav to sodelovanje pa je zagotovo eden izmed temeljev za podpis osimskih sporazumov in njihovo dosledno uresničitev.
SLAVICA CRNICA
Jugoslavija se zavzema za krepitev sodelovanja z EFTA
Začetek zasedanja v Dubrovniku — Delež EFTA v jugoslovanskem izvozu znaša 4,6, v uvozu pa 6,1 odstotka
DUBROVNIK, 7. oktobra (Tanjug) — Jugoslavija je zainteresirana za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja z državami članicami evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA). Pogoj za uspešnejšo blagovno menjavo je po eni strani izboljšati kakovost in ponudbo jugoslovanskega blaga, po drugi pa odpraviti carinske in druge ovire za prodor na ta trg.
To je poudaril član zveznega izvršnega sveta dr. Ljubomir Baban, ki je odprl dvodnevno deveto zasedanje mešanega odbora za sodelovanje med Jugoslavijo in EFTA — to se je namreč začelo v Dubrovniku. Posebej je opozoril, da sta rast jugoslovanskega izvoza in trgovinski presežek izjemno pomembna za vprašanje naših dolgov tujini, posodobitev gospodarstva in s tem tudi povečanje uvoza iz EFTA.
Jugoslovanski izvoz v Avstrijo, Švico, Švedsko, Norveško, Finsko, Portugalsko in na Islandijo — to so namreč članice EFTA — je od začetka leta do konca avgusta znašal 292 milijonov dolarjev, to pa je 1,2 odstotka več kot v istem času lani. Uvoz se je v tem obdobju zmanjšal za 0,3 odstotka, njegova vrednost pa je bila 466 milijonov dolarjev.
Delež držav EFTA v jugoslovanskem izvozu znaša 4,6 v uvozu pa 6,1 odstotka. Hkrati ima Jugoslavija kar 15 odstotkov svojega trgovinskega primanjkljaja prav s temi dr-
žavami, je dejal pomočnik zvezni ga sekretarja za zunanjo trgovin Milan Predojevič. Po njegovih b< sedah je nujno treba omogočiti ve< jo prodajo jugoslovanskih izdelke na trgu EFTA, kar je tudi v sklad z deklaracijo o sodelovanju med Ji goslavijo in EFTA iz leta 1983. ] temu bi prispevalo odpravljanj protekcionističnih ukrepov pri L vozu industrijskih izdelkov, zlas tekstila, pa tudi kmetijskih pride kov, umik zahteve po samoomejc vanju jugoslovanskih izvoznikov i uvedbe večjih carinskih olajšav z naše proizvode.
Predstavniki EFTA so opozorili, da se je jugoslovanski izvoz na njihov trg v zadnjih nekaj letih dokaj povečal. Menili so, da so perspektive gospodarskega razvoja v svetu v prihodnjem letu, zlasti kar zadeva gibanje tečaja dolarja in obrestnih mer, dokaj negotove, tako da je težko napovedovati, kakšni bodo trgovinski tokovi.
Množični neredi v Tottenhamu
LONDON, 7. oktobra — V najnovejših množičnih neredih, ki so sinoči izbruhnili v severnem predmestju Londona Tottenhamu, je padel en policist, okoli 200 pa jih je bilo ranjenih. Ranjenih je bilo tudi 24 civilistov, med njimi štirje novinarji.
»Bitka v Tottenhamu«, kjer živijo črnci, je po žs ustaljenih pravilih potekala ponoči, udeleženci demonstracij so podtikali požare, posegli po Molotovovih koktajlih, jeklenih palicah in kamenju, prevračali vozila, razbijali izložbe in ropali trgovine. V rasnih nemirih, ki se v zadnjem času vrstijo v Veliki Britaniji, je množica zdaj prvič streljala na policiste. Na sliki: prizor z ulice. (Telefoto: Reuter)
Pakistan je Indiji vrnil trupla treh graničarjev, ubitih v spopadu
Državi se obnašata tako, kot da je jasno, da se je po krivdi obeh varnostni položaj na podcelini precej poslabšat
ISLAMABAD, 7. oktobra (Tanjug) — Trupla treh indijskih graničarjev, ki so padli pred dvema dnevoma v spopadu med indijskimi in pakistanskimi mejnimi enotami v severni pokrajini Siari, so vrnili Indiji. Čeprav obe državi trdita, da je prišlo do spopada na njunem ozemlju in da so ga izzvali graničarji nasprotne strani, ki so »samovoljno prestopili mejno črto«, je opaziti, daje Islamabad, ko govori o lem incidentu, zadržan.
Po drugi strani pa se zdi, da I državama razvili dobri sosedski nekatere nedavne izjave najviš- odnosi«. Še skoraj istega dne so
jih indijskih osebnosti tukajšnje politike bolj skrbijo kot občasno streljanje na meji Tiskovni komentatorji opozarjajo, da sta se pred kratkim v New Yorku sestala pakistanski zunanji minister Jakub Kan in njegov indijski kolega B. R. Bhagat. Srečanje je bilo menda »zelo uspešno«, tako da napovedujejo celo skorajšnji Bhagatov obisk v Islamabadu.
Še istega dne pa se je indijski minister sestal tudi z ameriškim državnim sekretarjem Shultzom in mu, kot poročajo dopisniki, »izrazil zaskrbljenost svoje države zaradi prizadevanj Pakistana, da bi naredili lastno atomsko bombo«.
Tukaj pripominjajo, da je indijski premier Radživ Gandhi pred kratkim poslal pakistanskemu premiero Džunedžoju poslanico z »željami, da bi se med
prispele v Islamabad vesti o Gandhijevem govoru indijskim oficirjem. Takrat je menda ponovil obtožbne glede »pakistanske bombe« in »infiltracij v indijski državi Pandžab in Radža-stan«.
Tako je, kot bi obe državi soglašali, da se je »varnostni položaj na podcelini« precej poslabšal — to so Gandhijeve besede — in za to krivita druga drogo.
Stavka v indijski državi Kerala
MADRAS, 7. oktobra (INA)
—	Enodnevna stavka v državi Kerala na indijskem jugu — razglasile so jo opozicijske stranke
—	je skoraj povsem ohromila življenje v tej državi. V Madrasu je prišlo celo do spopada med stavkajočimi in policijo, ranjeno je bilo 11 policistov.
»Bolgarska« kultura v Makedoniji
Popov v knjigi Iz zgodovine bolgarskega knjižnega jezika: Zvesti sinovi Makedonije so umrU kot mučeniki v boju za čistost bolgarskega jezika
SOFIJA, 7. oktobra (Tanjug) — Makedonce v SR Makedoniji, naj književnosti. Od njih zahteva, naj teti in se razglasijo za Bolgare.
»Za prebivalce SR Makedonije ni dobro, da trgajo svoje krvne vezi in skupni jezik z državljani Bolgarije«, trdi knjiga Iz zgodovine bolgarskega književnega jezika. Njen avtor je Konstantin Popov, izdala jo je bolgarska akademija znanosti. Pričakovali bi, da gre za delo, ki se ukvarja z lingvistiko in literaturo. Ne bi sicer mogli reči, da obojega ni, vendar služi avtorju le kot orodje, da razgali veliko-bolgarske težnje po Makedoniji. Trdi na primer, da je »ideja o posebnem makedonskem jeziku pogojena z današnjim političnim položajem, da nima zgodovinskih korenin in da služi le kot sredstvo za protibolgarsko propagando in dušenje bolgarske zavesti v prebivalstvu SR Makedonije.«
Makedonski jezik je po avtorjevem mnenju »umetna tvorba, ki je nastala na ukaz, ne pa samostojen slovanski jezik. V resnici pa je le regionalna različica bolgarskega jezika«. Tudi ta pisec trdi, da so do leta 1913 inte-
V Sofiji je izšla knjiga, ki poziva se odrečejo materinemu jeziku in se odpovedo svoji narodni identi-
ligenca in književniki v Makedoniji pisali v bolgarskem književnem jeziku. Po prvi svetovni vojni so bili po mnenju Popova ustvarjeni vsi pogoji za razvoj bolgarskega narodnega življenja in ljudske bolgarske kulture v Makedoniji, vendar so bolgarski književni jezik postavili zunaj zakona. Popov dosledno zanika obstoj makedonskega jezika, književnosti in naroda; Bolgare razglaša vse znane makedonske prosvetitelje, književnike in jezikoslovce: brata Miladinov, Gri-gorja Prličeva, Rajka Zinzifova, Jordana Hadžikonstantinova — Džinota in druge.
Ima jih za »zveste sinove Makedonije, ki so v sebi nosili bolgarsko narodno zavest in kot mučeniki padli v hudem boju za čistost bolgarskega jezika«. Njihov požrtvovalni boj za bolgarski jezik in prosveto je organski del splošnega osvobodilnega gibanja,« piše Popov.
Iz plejade makedonskih pisateljev in borcev za narodni in kulturni preporod, ki jih Sofija
razglaša za Bolgare, pa Popov izloča Krsto Misirkova in ga napada kot makedonista, to pa zato, ker njegovo ime in delo v SR Makedoniji danes še posebej častijo. Misirkov je po mnenju Popova »ponarejevalec bolgarske zgodovine«; njegovo delo »Za Makedonckite raboti« (leta 1903) pa je redkost v bolgarski bibliografiji. Misirkova označuje za »Bolgara, ki je vse svoje življenje kolebal med resnico in lažjo, med domoljubjem in izdajstvom rojstne Bolgarije«.
Tudi znanega makedonskega proletarskega pesnika Nikolo Vapcarova uvršča knjiga med »velike bolgarske domoljube in internacionaliste, med slavne sinove bolgarskega delavskega razreda«. Hkrati pa Popov napada poskuse Skopja, češ da »zlorablja, si prisvaja in jemlje domovinsko pravico temu velikemu bolgarskemu pesniku in revolucionarju in mu pripisuje, da je Makedonec«. Od del sodobnih piscev, rojenih v Makedoniji (ta je za Sofijo samo bolgarsko zemljepisno območje) in ki jim pripisujejo visoko bolgarsko narodno zavest, posveča knjiga poseben prostor novi poeziji Venka Markovskega: njegova poezija da
zavzema dostojno mesto v zgodovini bolgarske literature, on sam pa da je priznani pesnik iz Makedonije, ki nadaljuje humanistično in domoljubno tradicijo bolgarskega kulturnega narodnega preporoda v Makedoniji«.
Venkov Markovski je jugoslovanski politični emigrant, in-formbirojevec, ki že več let (kar je jugoslovanski javnosti dobro znano) z izdatno bolgarsko pomočjo in najvišjimi državnimi priznanji vodi grobo protijugoslovansko in nizkotno protima-kedonsko kampanjo in grdo opravlja današnjo socialistično Jugoslavijo, zlasti še SR Makedonijo in makedonski narod.
Polisario: Skrbi zaradi saharskih stališč
ALŽIR, 7. oktobra (Tanjug) — Vlada Saharske arabske demokratične republike je »močno zaskrbljena« zaradi usode 27 saharskih študentov, ki so pred skoraj mesecem dni zbežali iz Maroka v Ceuto in Malilo — od takrat so talci španskih oblasti. Menda so zahtevali začasno politično zatočišče v Španiji, pozneje pa naj bi se pridružili boju svojega ljudstva za neodvisnost pod vodstvom fronte Polisario. »Zelo smo presenečeni, da španske oblasti še niso izpustile teh 27 mladih ljudi in jim omogočile, da bi se pridružili sVojemu ljudstvu. To odločno zahtevamo cd Špancev,« je rečeno v današnjem sporočilu saharske vlade.
S TELEPRINTERJA
Predsednik ZRN potuje danes v Izrael
BONN, 7. oktobra — Jutri bo Richard von Weizsacker kot prvi predsednik ZRN odpotoval na štiridnevni uradni obisk v Izrael. V Bonnu menijo, da bodo s tem obiskom uradni odnosi med državama dosegli novo, višjo raven »normalizacije«. Že ta izraz pove, da v Bonnu drugače gledajo na odnose z Izraelom kot na odnose z drugimi državami, z izjemo Nemške demokratične republike. Medtem ko so odnosi z NDR obarvani z uradno tezo o ponovni združitvi nemškega naroda — kar po mnenju nekaterih ni isto kot združitvi nemških držav — so odnosi z Izraelom obremenjeni z nacistično preteklostjo in holokavstom. Zato je prvi obisk zahodnonemškega državnega poglavarja tolikšnega pomena za Bonn in Izrael. (B. P.)
J ugoslo vansko-mal teški gospodarski načrti
RIM, 7. oktobra — Na Malti so se končali pogovori o razširitvi in uravnoteženju jugoslovan-sko-malteškega gospodarskega sodelovanja. V letošnjih osmih mesecih je trgovanje v obe smeri znašalo 6,1 milijona dolarjev; od tega je bilo našega izvoza za 6 milijonov. Tolikšen malteški deficit je terjal iskanje novih oblik sodelovanja. Slovenska podjetja so se še posebej izkazala pri iskanju rešitve. Hmezad iz Žalca je oblikoval konzorcij jugoslovanskih delovnih organizacij, ki so pripravljene skupaj z malteškimi soinvestirati skupna podjetja na Malti. Zamišljeno je, da bi ta skupna podjetja proizvajala in izvažala zlasti na tretja tržišča (v EGS, ZDA, Libijo in Sovjetsko zvezo), tja, kjer Malta uživa posebne carinske ugodnosti. V konzorciju, ki je odprt za vsa jugoslovanska podjetja, so za zdaj samo slovenska, in sicer Hmezad, HP Kolinska, Elektrokovina, Litostroj, Kovinarska, Kostroj, Ingrad, Avtoradgona in Elkroj. (J. P.)
Zimmermann in Czaja o odprtem nemškem vprašanju
BONN, 7. oktobra — Zvezni notranji minister Zimmermann (CSU) in predsednik združenja nekdanjih nemških pregnancev Czaja sta na slovesnem zasedanju združenja v Pavlovi cerkvi v Frankfurtu ponovno poudarila, da je nemško vprašanje še vedno odprto. Zimmermann je izjavil, da vzhodne pogodbe niso »nikakršne pogodbe o priznavanju sedanjih vzhodnih meja« in v ničemer ne spreminjajo mednarodnopravnega položaja in odgovornosti štirih velesil za vso Nemčijo.
Izgon 12 milijonov Nemcev po drugi svetovni voj'ni je Zimmermann označil kot dogodek, ki mu »ni primera v svetovni zgodovini«. Zvezna vlada trdno stoji za pregnanci, je dejal, in se javno izreka zanje. Kot notranji minister ne dovoli, da bi pregnance blatili in jih sumili revanšizma. Czaja je pozval Zvezno republiko in Zahod, naj zahtevata od vzhodnoevropskih držav, naj bolj spoštujejo človekove pravice, če hočejo dobiti več zahodnih posojil. (B. P.)
Libija: ravnanje Irana v Perzijskem zalivu je razumljivo
KUVAJT, 7. oktobra (IRNA) — Libijski zunanji minister Abdel Salem Triki je izjavil, da je iransko nadzorovanje ladij v Perzijskem zalivu samoumevna posledica iraško-iranske vojne. V intervjuju za kuvajtski list Al Anbaa je dejal, da je tako ravnanje naravno, saj nekatere arabske države podpirajo iraške napade na iranske naftne naprave.
Vojaško sodišče v Adani razglasilo smrtne obsodbe
ANKARA, 7. oktobra (Reuter) — Vojaško sodišče v Adani na jugu Turčije je danes obsodilo na smrt pet članov neke »podtalne organizacije«, njihovih 12 sodelavcev pa na dosmrtne ječo. Na dolgoletne zaporne kazni so obsodili še 50 ljudi. Kateri organizaciji so obtoženi pripadali, ni bilo objavljeno. Sojenje je bilo za zaprtimi vrati in znano je samo to, da je skupina delovala v pristaniškem mestu Mer-sinu.
Alžirija se zavzema za vrnitev Egipta v arabski tabor
KAIRO, 7. oktobra (SKNA) — Alžirija podpira zamisel, da bi sklicali izredno arabsko konferenco na vrhu, na kateri bi obravnavali vrnitev Egipta v arabski tabor. Generalni sekretar centralnega komiteja vladajoče alžirske stranke osvobodilne fronte Mohamed Šerif Mošadija je izjavil, da bo Alžirija na tej konferenci, če bo sklicana, sodelovala. V izjavi za kairski tednik Rusal Jusif je Mošadija poudaril, da je potrebna skupna arab-sko-egiptovska akcija, če hočejo ustvariti zaupanje in pomagati Egiptu, da se bo otresel pritiska, ki ga je prisilil k podpisu campdavidskih sporazumov. Dodal je, da bi morale arabske države Egipt odločneje politično, vojaško in gospodarsko podpreti ter na ta način »premagati‘Izrael«.
V Parizu razmišljajo o dobrih in slabih straneh »padca« dolarja
PARIZ, 7. oktobra — Konec tedna se je vrednost franka, potem ko je februarja letos padla pod deset za dolar, vrnila na stanje v aprilu 1984: dolar je v petek »padel« na newyorški borzi na 7,93 franka (2,60 DM, 212 jenov). V Parizu ocenjujejo dobre in slabe strani te »oslabitve« ameriške valute. Sodijo, da gre za potezo, premišljeno glede na zasedanje MMF, ki se začne danes v Seulu. Glavna prednost za Francoze je znižanje računov za nafto. Vlada pa si obeta predah, kajti kljub vsem naporom še ni prave oživitve gospodarske rasti. Slaba stran pa je višja cena francoskega izvoza v dolarsko cono — glavna primerjava, frank: marka, je kljub vsemu ugodna — frank se vztrajno drži na ravni 3,05 franka za marko. (J. S.)
Neznana podmornica plula v teritorialnih vodah Norveške
STOCKHOLM, 7. oktobra (Reuter) — Kot je zapisal švedski dnevnik Svenska Dagbladet, je poleti neznana podmornica kršila teritorialne vode blizu zahodnih obal te skandinavske države. Vojska je naredila posnetke, na katerih je videti periskop in del palube, podrobnosti o tem pa niso objavili. Načelnik obrambnih sil viceadmiral Bror Stefenson je izjavil, da posnetke še proučujejo.
Tajfun v Vietnamu zahteval 46 življenj
HANOI, 7. oktobra (AFP) — Tajfun, ki je prejšnji teden prizadel osrednjo vietnamsko pokrajino Bin Tri Tien, je terjal 46 žrtev. Ponekod v tej pokrajini je padlo v 36 urah 900 milimetrov dežja. Močan veter in dež sta uničila 25.000 hektarov riževih polj. Zaradi neurja je prišlo v notranjosti Vietnama tudi do zastojev v prometu. To je bil že sedmi tajfun, ki je pridivjal nad Vietnam v tem letu. Najhujši je bil tisti, ki je sredi septembra prizadel sever države in uničil skoraj 300.000 hektarov obdelovalne zemlje, v glavnem riževih polj.
Grčija »za zdaj ne želi uporabljati jedrske energije«
ATENE, 7. oktobra (Tanjug) — Grčija »za zdaj ne bo uporabljala jedrske energije«, v tej državi pa tudi ne bodo gradili jedrske elektrarne. Minister za industrijo, energetiko in tehnologijo Lefteris Verivakis je po sestanku s skupino članov odbora za jedrsko energijo evropskega parlamenta izjavil, da je atenska vlada sklenila, da v bližnji prihodnosti v Grčiji ne bodo gradili jedrske elektrarne zaradi previsokih stroškov, nevarnosti potresa in zaradi problema odlaganja jedrskih odpadkov
Jugoslovanski mladinski delegaciji v Tanzaniji in Zimbabveju
DAR ES SALAAM. 7. oktobra (Tanjug) — Delegacija Zveze socialistične mladine Jugoslavije, ki jo je vodila predsednica Silvija Žigič-Rija-vec, je končala obisk v Tanzaniji in nadaljevala pot proti glavnemu mestu Zimbabveja Harareju. Delegacija zveze socialistične mladine je bila v Tanzaniji gostja mladinske organizacije Umoja Va Vijana. Predstavniki obeh mladinskih organi zacij so izmenjali mnenja o svojem delovanju in se dogovorili o nadaljnjem razširjanju dvostranskih odnosov. V ta namen so podpisali tudi protokol o sodelovanju.
Požar na naftni ploščadi zahodno od norveške obale
OSLO, 7. oktobra (Reuter) — V požaru, ki je zgodaj davi izbruhnil na naftni ploščadi 120 kilometrov zahodno od Trondheima, je izginil en človek. To so sporočile norveške oblasti. Predstavnik norveške naftne družbe State Oil je sporočil, da je patruljni čoln rešil 79 od 80 članov ekipe na ploščadi West Vanguard, ki jih je našel v rešilnih čolnih zahodno od norveške obale. Več delavcev je dobilo opekline v požaru, ki je izbruhnil na ploščadi, zgrajeni pred tremi leti. Zakaj je začelo goreti, še niso ugotovili.
Kitajski partijski dnevnik pozdravlja obisk N. Ceausesca
PEKING, 7. oktobra (Tanjug) — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu je prispe! danes na Kitajsko kot »spoštovani in dobri stari prijatelj kitajskega ljudstva«. To dobrodošlico mu je na prvi strani zaželel partijski dnevnik Renmin Ri-bao, ki označuje bivanje šefa romunske partije in države, četrto v zgodovini odnosov med Romuni jo in Kitajsko, kot »uradni obisk dobre volje na Kitajskem«. Ceausescova gostitelja sta generalni sekretar CK KP Kitajske Hu Yoabang in predsednik Li Xiannian.
Južnoafriška granata eksplodirala v Mašeru?
MAŠERU, 7. oktobra (AP) — Radio Lesoto je danes objavil, da je bila v eksploziji, ki je danes ponoči odjeknila v glavnem mestu, poškodovana neka zgradba. Po splošnem prepričanju so granato izstrelili z južnoafriškega ozemlja. K sreči ni bilo ne žrtev ne ranjenih Lesoto z vseh strani obdaja južnoafriško ozemlje, glavno mesto Mašeru loči od Južne Afrike le manjša reka.
Ostanke indijskega letala bodo dvignili na površje
DUBLIN, 7. oktobra (Reuter) — Medna- j rodna reševalna ekipa je začela danes dvigati j na površje ostanke indijskega jumbojeta, ki je I junija letos s 329 ljudmi padel v Atlantik blizu I irske obale. Kanadski, ameriški, indijski in j irski strokovnjaki bodo poskušali iz globine 2000 metrov dvigniti letalske dele, če bo reševalna tehnika to še dopuščala. S proučitvijo ostankov letala naj bi narrneč ugotovili, kaj je pripeljalo do nesreče boeinga 747 indijske družbe Air India, namenjenega iz Toronta v Bombay.
Glavni organizator udara je bil John Garango?
KAIRO, 7. oktobra (Tanjug) — Šef sudanskega vojaškega režima Švar el Dahab je vodjo sudanske osvobodilne vojske na jugu države (SPLA) generala Johna Garanga obtožil, da je glavni organizator nedavnega izjalovljenega udara. Kot je dejal, so nameravali pučisti na jugu Sudana »ustanoviti komunistično državo«. V intervjuju za egiptovsko tiskovno agencijo (MENA) je general el Dahab obtožil neko državo, ki je ni imenoval, da je podpirala pučiste, hkrati pa dodal, da bodo šele po končani preiskavi o poskusu prevrata objavili, katera država je to bila.
Od julija 1983 ubitih že šest tisoč Tarailcev
MADRAS..7. oktobra (INA) - Tamilski infor mativni center v Madrasu je sporočil, da je bilo ubitih žc 6000 Tamilov, odkar so se julija 1983 začeli v Sri Lanki etnični spopadi. Direktor centra Varada Kumar je na tiskovni konferenci izjavil, da je pravo število žrtev morda celo štirikrat večje, ker so naredili evidenco samo na podlagi fotografij, filmov in drugega dokumentacijskega gradiva.
Iz Pandžaba ne bodo več pošiljali električne energije v Nevv Delhi
NEW DELHI, 7. oktobra (AP) Novoizvoljena sikhovska vlada v indijski državi Pandžab jc sklenila, da glavnemu mestu Ncw Delhiju ne bo več dobavljala električne energije. Stranka Akali Dal, ki je zmagala na volitvah 25. septembra, je že v predvolilnem programu napovedala, da toka, ki ga proizvajajo v Pandžabu, ne bodo pošiljali drugim indijskim državam. Pandžabski minister za finance in industrijo Balant Singh je izjavil, da je treba električno energijo iz elektrarn na rekah, ki pritekajo iz več držav.
MILAN MAVER: Točka, ki ne uspeva
MARJAN SEDMAK
Brez jasne večine
Poglavitni rezultat nedeljskih volitev na Portugalskem je — ne glede na presenečenje, ki so ga prinesle nekatere številke — pričakovan: volitev siti Portugalci bodo morali v prihodnjem letu ne le na predsedniške volitve, marveč po vsej verjetnosti tudi na ponovne parlamentarne volitve.
Kar zadeva utrujenost volivcev, priča o njej delež volivnih abstinentov: od leta 1983, se pravi od prejšnjih parlamentarnih volitev, se je ta delež povečal skoraj za štiri odstotke in bi bil bržkone še večji, če bi se na strankarskem prizorišču ne pojavila nova politična skupina, »Eanesova« Stranka demokratične prenove, ki je nastopala predvsem z neomadeževano preteklostjo (ker pač nima nikakršne) in ki je razen volivcev z desne zelo verjetno pritegnila tudi nekaj odstotkov tistih, ki sicer ne bi volih. Ne glede na njen nastop pa je kar četrtina volivne-ga telesa tokrat sklenila ostati doma.
Veliki poraženec tokratnih volitev je socialistična stranka, ki je bila v vladnem sedlu (skupaj s socialnimi demokrati) od leta 1983. Z njo je bil poražen tudi premier Mario Soares, četudi se je skušal nedeljskih volitev že udeleževati kot kandidat na prihodnjih predsedniških volitvah. Socialisti so si v zadnjih dveh letih brez dvoma pridobili pomembne zasluge (po eni plati so z ukrepi strogega varčevanja uravnovesili notranjo porabo in zmanjšali zunanjetrgovinski primanjkljaj ter znižali inflacijo, po drugi pa so se postavljali po robu socialnim demokratom, ki so se zavzemali za še hitrejšo erozijo »levičarskih« pridobitev aprilske revolucije leta 1974), vendar pa so bile te zasluge volivno manj učinkovite kot cena, ki jo je bilo treba plačati zanje v obliki zaostrovanja vrste socialnih nasprotij.
Od dobrih 36 odstotkov glasov, ki so jih dobili leta 1983, so socialisti padli na manj kot 21 odstotkov glasov (število njihovih sedežev v parlamentu pa je padlo skorajda na polovico). Seveda to še ne pomeni, da je politična zvezda socialistične stranke nujno zašla, saj portugalska strankarska scena še zdaleč ni ustaljena; skorajda zanesljivo pa to pomeni, da Mario Soares nima kaj prida možnosti, da bi bil — menda januarja prihodnjega leta — izvoljen za državnega predsednika. Almeida Santos, ki je vodil politično bitko za socialiste, je sicer dejal, da so socialisti izgubili bitko, ne pa tudi vojne, in je tudi sicer vzel nase vso odgovornost za votivni rezultat, vendar pa je dvomljivo, v kolikšni meri lahko takšna gesta pomaga predsedniškemu kandidatu Soaresu.
Pomemben uspeh so dosegli socialni demokrati, ki v resnici predstavljajo konservativni del portugalske politike. Res je, da so pridobili le slabe tri odstotke glasov, vendar pa so zanje
Brezalkoholne pijače dražje
Z zadnjimi spremembami prometnih davkov so se (znova) podražile tudi osvežilne, gazirane brezalkoholne pijače, aromatizirani sirupi in pijače, ki vsebujejo do dva odstotka alkohola, mineralne in gazirane vode, pa tudi alkoholne pijače. V trgovinah so se podražili tudi tobačni izdelki, vendar se je pri teh prometni davek zmanjšal.
Povsod po svetu polnijo državne blagajne z davki. Vprašanje pa je, če je na mestu draženje izdelkov, ki jih potrebujejo res vsi, uporabljajo pa največ prav mladi in stari. Seveda se pitje brezalkoholnih pijač da zamenjati tudi s pitjem povsem navadne vode, prav tako pa bi na povsem isti način lahko nadomestili tudi pitje alkoholnih pijač, ki so k sreči še vedno dražje kot brezalkoholne. Se pa po svetu borijo, tudi z davki, proti pretirani porabi alkohola. Pri nas pa se postavlja vprašanje, če s cenami (davki) sploh poskušamo zmanjšati pitje alkoholnih pijač, saj razmerje med litrom Stila, ki stane 93 dinarjev, in litrom ruma, ki v trgovini stane S10 dinarjev, verjetno ni ravno najbolj ustrezno. Kdo pa se bo v gostilni, kjer je koka kola skoraj dražja od piva, še odločil za brezalkoholno pijačo? Hkrati so se tokrat zmanjšali prometni davki cigaretam, tako da ni jasno, kaj hoče vlada s tem doseči. Seveda bi bilo v vsakem primeru lažje in družbeno bolj sprejemljivo, odpovedati se kajenju kot pa pitju brezalkoholnih pijač.
volitve potekale v znamenju negotovosti: socialni demokrati so bili tisti, ki so junija sprožili vladno krizo potem, ko je na pomlad na njihovem kongresu prišlo do diverzije desnega krila pod vodstvom Cavaca Silva. Volivni rezultat je zdaj kajpada okrepil to desno krilo. Zdi se, da so socialni demokrati pobrali precej glasov, ki jih je nekoč dobival socialnodemokratski center, ki je stranka podjetniških krogov in desnice (zdaj že pod 10 odstotkov glasov — izguba treh odstotkov volivcev); gre za stranko, katere volivna baza se že nekaj let krči. Prav tako je močne izgube utrpela tudi komunistična partija (od 18,22 na nekaj več kot 15 odstotkov glasov), veliko presenečenje pa je seveda Stranka demokratične prenove, ki je zbrala kar 18 odstotkov glasov.
Nobena od strank tako ni osvojila tiste večine, ki bi ji omogočala samostojno vladanje (za to so se potegovali tako socialisti kot tudi socialni demokrati), hkrati pa je zelo vprašljivo, ali je moč na podlagi objavljenih volivnih rezultatov sestaviti večinsko koalicijsko vlado, zaradi česar za zdaj napovedujejo, da bo imela Portugalska v naslednjem obdobju manjšinsko socialnodemokratsko vlado (morda v zavezništvu s Stranko demokratične prenove); manjšinske vlade pa praviloma niso zmožne uveljavljati pomembnih sprememb — kar lahko pomeni, da bodo na Portugalskem spet oživele razprave o spremembah ustavnega sistema s krepitvijo predsedniških pooblastil.
IVO VIDIC
BOJANA JAGER
Kontrola in jez
Zvezni izvršni svet je končno prisluhnil tistim, ki so v zadnjem času v zboru zahtevali, da je treba »nekaj narediti« s podivjano inflacijo. Uvedel je družbeno kontrolo cen za dobro polovico vrednosti industrijske proizvodnje. Tako se je balonček na eni strani spet stisnil in grozi nevarnost, da bo na drugi počil.
Država je namreč izračunala — in to matematično — da lahko njena posoda (oziroma celotna gospodarska politika) drži vodo samo tedaj, če se, bodo cene v naslednjih mesecih dvigale povprečno po 2,8 odstotka, tako da bi se leto 1985 končalo s približno 70-odstotno inflacijo. Na ta način bi se za nekaj časa zagozdilo kolesje inflacije, tečajev in obresti, ki drug drugega pogojujejo in nikoli ne pripeljejo drugam kot do vedno višjih cen. Menda bi lahko država med takim izsiljenim odmorom v miru načrtovala gibanja v naslednjem letu.
Prav zaradi tega je treba že takoj spočetka presoditi posledice teh ukrepov, ki bi morda lahko popravili stanje na papilju, v realnem gospodarstvu pa prav gotovo ne. Še nobena kontrola cen, katere cilj je bil cene umetno zadrževati, namreč ni povzročila nič drugega, kot, da so še bolj »eksplodirale«, ko je jez popustil. Za tem jezom se namreč zbirajo izgube, ki jih praviloma še vedno solidarnostno pokrivamo na vse mogoče načine. Če je verjeti obljubam, da se bo leto 1986 začelo brez administrativnega odločanja o cenah, potem se utegne vse to zgoditi prav na začetku leta in že takoj ogroziti vse realne načrte, pa tudi namen, da bi se inflacija za tretjino zmanjšala.
Zvezna administracija sicer res obljublja ekonomske ukrepe, ki bodo medtem vplivali na cene. Take trditve so doslej spremljale še vsako administriranje na področju cen, zgodilo pa se ni nikoli nič. Vprašanje je sploh, kakšni silni protiinflacijski ukrepi bi se lahko pojavili v preostalih treh mesecih, ko se pa hkrati govori, da ni dovolj ne izdelkov ne dinarjev ne deviz.
Grožnja, da bomo obračunali z vsakovrstnimi monopoli, je tudi strel v prazno, iz preprostega razloga, ker na domačem trgu ni materialnih možnosti, da bi nastala potrebna konkurenca, niti z uvozom niti z intervencijami iz materialnih rezerv niti tedaj, če bi denarno-posojilna politika pustila take proizvajalce na cedilu.
Sploh pa je bilo doslej vedno tako, da smo poskušali v zadnjih mesecih v letu knjigovodske in finančne bilance gospodarstva in družbe prikazati čim lepše. Toda spopad z inflacijo bi se moral začeti prav z razgaljanjem vsega, kar je gnilo, in na podlagi tega nadaljevati z revizijo stroškov in novo razporeditvijo dohodka v prid storilnej-šemu delu gospodarstva. Če ne bo tako, se bo verjetno tudi ta kontrola končala kot vse prejšnje, za nameček še z lepimi možnostmi, da se taka hipoteka prenese v naslednje leto.
SPODREZAN FRAK
Francoski dnevnik Le Matin, za katerega sicer velja, da je blizu socialistični vladi, je nedavno objavil rezultate ankete, ki jo je izvedel med svojimi bralci na temo »Francozi in leto 2000«. Nekateri odgovori na zastavljena vprašanja so sila zanimivi. Med drugim recimo dokazujejo, da so Francozi zvečine optimisti, kar zadeva prihodnost. Tako je denimo na vprašanje, ali je pričakovati, da bo Francija do leta 2000 vpletena v jedrsko vojno, 52 odstotkov odgovorilo, da je to »malo verjetno«.
Po drugi strani pa je zanimivo, kako so Francozi odgovorili na vprašanje časopisa, »ali bi bili pripravljeni na določene osebne žrtve — kot npr. na plačevanje višjih davkov — s katerimi bi omogočili Franciji, da bi se leta 2000 uvrstila med prve države na svetu na industrijskem in tehnološkem področju«. Kar 58 odstotkov Francozov je odgovorilo z odločnim »ne«. Kar pomeni, da se vse govorjenje o veličini Francije konča — pri žepih Francozov. . .
Kriteriji (ne)razvitosti
Do »kratkega stika« in začasne prekinitve usklajevanja stališč republiških in pokrajinskih skupščin o osnutkih štirih zakonov, s katerimi naj bi v prihodnjih petih letih urejali težave manj razvitih republik in SAP Kosova, je prišlo nepričakovano, vendar ne bi mogli trditi, da gre za izjemo v skupščinski proceduri, niti ne za izgubljene živce. Kar se je zgodilo, se je zgodilo zato, ker Z1S ni imel odgovora na zahtevo delegacije SR Srbije, ki je predlagala, naj tej republiki v naslednjih petih letih pustijo pol denarja, ki bi ga sicer morala vplačati v sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih. Ta denar bi Srbija uporabila za spodbujanje razvoja v 51 občinah na jugu in vzhodu republike, ki so pod zveznim povprečjem razvitosti. Pričakovati je, da se bo usklajevanje kmalu nadaljevalo, saj je ZIS obljubil odgovor.
ALEŠ STERGAR
Vendar je zaplet s srbsko zahtevo, na katero bo ZIS vendarle odgovoril, manjši problem. Večji je prav gotovo dolgotrajno devetletno čakanje na obljubljene kriterije in pokazatelje, ki bi povedali, kdo je — v naših razmerah — manj razvit in komu je treba v razvoju pomagati z denarjem drugih. Kriteriji nerazvitosti so izjemnega pomena, saj danes živi v manj razvitih krajih skorajda pol prebivalstva (če sem štejemo še 51 srbskih občin). Po drugi strani pa bi trdni in dogovorjeni kriteriji in pokazatelji, ob realnih in spoznanih možnostih družbe, olajšali usklajevanje in določanje, kolikšen del družbenega proizvoda države je mogoče nameniti kot ekonomsko in socialno pomoč manj razvitim krajem. Vendarle ni mogoče spodbujati razvoja enih tako, da bi v razvoju zaostajali drugi.
Izkazalo se je, da trije pokazatelji o stopnji razvitosti, ki jih je določil zvezni svet za družbeno ureditev, niso dovolj za prave in pravične presoje socialne in ekonomske razvitosti posameznega okolja. Tri številke — vrednost osnovnih sredstev, družbenega proizvoda in stanje zaposlenosti — so prav gotovo mnogo, saj je z njimi mogoče dokazovati marsikaj in tudi barantati. Primerjalna analiza razvoja republik in pokrajin v dvajsetih letih, od 1961 do 1981, ki so jo izdelali v zveznem zavodu za družbeno planiranje, sicer upošteva 13 pokazateljev soci-alno-ekonomske razvitosti in določa vrstni red V letu 1981: Slovenija, Hrvaška, Vojvodina, SFRJ, Črna gora, Srbija brez pokrajin, BiH, Makedonija in Kosovo. Spoznava, da se je v omenjenih dvajsetih letih razlika v razvitosti med najrazvitejšo Slovenijo in najmanj razvitim Kosovim zmanjšala za 6,3 odstotka, vendar očitno tudi zveznim analitikom ni bilo mogoče odgovoriti na vprašanje, ali se je Kosovo bolj razvijalo ali pa se je morebiti razvoj Slovenije upočasnil.
Usklajevanje, prav zaradi pomanjkanja trdnih kriterijev in materialnih bilanc, poteka po-
časi in stežka. Tisti, ki se čutijo manj razviti, se nočejo odreči pridobljenim pravicam, tisti, ki bi morah dajati denar, hočejo vedeti komu,, zakaj in ali ne bodo zaradi tega sami na slabšem. Politično je zagato lahko razrešiti: vsa država je odgovorna za skladen socialni in ekonomski razvoj vseh delov države. Ekonomsko je, spričo težav, v katerih smo vsi, težje najti pravo mero.
Z drugačnim preračunavanjem nadur do večje pokojninske osnove
Slovensko javnost in še posebej upokojence zanima, kako nadure ustrezno vrednotiti in upoštevati pri preračunavanju pokojninske osnove — Spremenjeni 21. člen je izzval zelo raznolike reakcije
temeljne pravice, zato bi bilo najbrž logično,
So nadure, delo prek polnega delovnega časa, nadležen nebodigatreba — ali poseben privUegij tudi v nekaterih poklicih? Če gre za prvo, je krivično, da tako »nadpovprečno družbeno koristno delo« ni
ustrezno vrednoteno tudi v pokojnini. Če pa gre za drugo, spet ni pošteno_Vprašanje je tudi, kdaj
gre res za uradno dovoljenje in neizogibne nadure in kdaj za nedovoljene, črne. Predvsem pa slovensko javnost in še posebej upokojence zanima, kako nadure ustrezno vrednotiti in upoštevati pri preračunavanju pokojninske osnove. S predlaganimi spremembami statuta SPIZ bi bUe nekatere pokojnine večje, vendar so mnenja glede teh sprememb zelo deljena.
Najbolj pomembno pri tem je, kaj si kdo razlaga pod »ustrezno«. Ni namreč sporno vprašanje, ali nadure, ki so posebni delovni pogoj, upoštevati v pokojninski osnovi ali ne. Teh, v mesecu 30 po zakonu dovoljenih, nadur je bilo možno že doslej upoštevati v pokojninski osnovi. Razprava se je začela okoli načina oziroma tehnike preračunavanja. To je mogoče storiti
—	po sedaj veljavnih določilih statuta SPIZ — tako, da se pri preračunavanju dohodkov v pokojninsko osnovo upošteva le dovoljeni, 42-urni delavnik, ali pa — kakor se zavzemajo predlagatelji sprememb — dejanski obseg oziroma seštevek dohodka iz rednega in nadurnega dela. Ta celoten zaslužek pa naj se po novem ne bi več preračunaval na povprečje v 42-urnem delovnem tedniku oziroma dovoljen letni obseg ur. Pri tem pa je spet zelo važno, ali so nadure plačane bolje ali slabše od rednih delovnih ur. Lahko se namreč zgodi — kar je sicer nelogično, a v skladu z veljavnimi paragrafi, da dobi človek, ki je opravil veliko število slabše plačanih nadur, na koncu manjšo pokojnino od nekoga, ki ni opravljal nadurnega dela in je imel seveda nižje dohodke.
Pripravljenih je 14 členov
To zadnje dejstvo kajpada ni zgolj problem pokojninskih predpisov. Vprašanje je, zakaj nadurno delo, zlasti denimo v zdravstvu ali šolstvu, ni bolje vrednoteno. Najbrž ljudje, dokler so zaposleni, sploh ne razmišljajo veliko
• Miran Kalčič: namestnik predsednika republiškega komiteja za delo: »Predlog za spremembe statuta SPIZ je v Sloveniji doživel vrsto nerazumevanj in tudi napačnih interpretacij. Zato je treba posebej poudariti, da predlog obravnava samo osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za delo preko polnega delovnega časa, ki je bilo opravljeno v skladu z zakonom o delovnih razmerjih v okviru 81. in 82. člena tega zakona ter v okviru primerov, ki jih posamezna organizacija združenega dela konkretizira v svojem samoupravnem splošnem aktu. Gre torej za tisto delo prek polnega delovnega časa in na tej podlagi izplačan OD, ko se tako delo po samem zakonu šteje za poseben delovni pogoj, delavec pa je tako delo dolžan opraviti. Seveda veljajo tu vse tiste omejitve glede uvedbe dela preko polnega delovnega časa, ki jih predpisuje zakon o delovnih razmerjih kot, npr. da se tako delo ne sme uvesti, če ga je mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen in zaposlitvijo novih delavcev, pri čemer lahko tako dela traja samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, največ pa 30 ur na mesec.
Pomislek, da bi taka ureditev oziroma nov način izračunavanja pokojninske osnove ob upoštevanju OD za delo prek polnega delovnega časa posegla v vsebinsko ureditev teh ur v zakonu o delovnih razmerjih, ni utemeljen, saj je ureditev v zakonu o delovnih razmerjih glede uvedbe takega dela restriktivna; njeni elementi se ne bi s tem prav nič spreminjali.
Pojasniti velja tudi, da predlog, ki upošteva pri drugačnem obračunu pokojninske osnove le delo preko polnega delovnega časa v nepredvidljivih, izjemnih, v zakonu in samoupravnem aktu opredeljenih primerih, ne zajema področja tako imenovanega prostovoljnega dela preko polnega delovnega časa, ki ga uvajajo nekatere OZD. V tem primeru namreč govorimo o tako imenovanem nepravem, prostovoljnem delu preko polnega delovnega časa, od OD, ki ga prejme delavec za tako delo, pa se ne plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, temveč poseben republiški davek po 34. členu zakona o davkih občanov. Tak OD se torej že dosedaj ni upošteval za oblikovanje pokojninske osnove, saj je zakon o davkih občanov v bistvu sankcioniral delo preko polnega delovnega časa, ki je bilo opravljeno v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, na primer delo preko 30 ur na mesec, delo izven primerov, določenih v zakonu in v skladu z zakonom o samoupravnem splošnem aktu.«
o tem, kolikšen del osebnega dohodka in katere nadure se vštevajo v pokojnino in katere ne.
Zdaj je pripravljenih 14 členov osnutka sprememb statuta SPIZ. Spremenjen 21. člen predstavlja znaten poseg v dosedanjo ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Stališče o predvideni spremembi (ki se torej zavzema za seštevek in upoštevanje nadur v celoti, brez preračuna) je mogoče s precejšnjo gotovostjo razdeliti na dve skupini. Na vseh dosedanjih razpravah je bilo namreč tako, da so bili skoraj enako glasni in številčni tisti, ki so se zavzemali za spremembo 21. člena, kot oni, ki so ji odločno ugovarjali; nekateri pa so tudi
—	načelno za. Vsak kajpada s svojimi argumenti oziroma vsaj s prepričanjem, da imajo svojo težo. Tako denimo na republiškem komiteju za delo menijo, »da je predlog za spremembo utemeljen, ker ta določba v sedanjem besedilu predstavlja odmik od načela, da je podlaga pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja delovni prispevek, ki ga je delavec dal s
MIJA REPOVŽ
Zdaj, leto dni pozneje, o HR 84 ni ne duha ne sluha; niti v računalnici, ki jo ob Sodobni elektroniki organizira Zveza organizacij za tehnično kulturo v Cankarjevem domu, ga ne bo več videti. Pa to, da so ga v razvojnem inštitutu Iskrine Široke potrošnje razvijali in razvijali, ni bilo zastonj.
Dialog H 20, Gorenjev hišni računalnik, se je dokončno poslovil od tega sveta letos poleti, ko je posebna komisija zavoda za šolstvo SRS odbila ponudbo Gorenja kot neustrezno. Tudi njegov razvoj je stal denarje.
Že dolgo ni slišati o kakšnem kooperacijskem sodelovanju med Iskrino Široko potrošnjo in angleškim Sinclair Researchem, katerega bleščeči uvod naj bi bil lanskoletni uvoz 2.000 zastarelih, pa strupeno dragih spectrumov 16 K. Bi ti poslovni odnosi zamrli, če se ne bi ta Iskrina organizacija osmodila?
Toda še naprej se pojavljajo nove zvezde. Av-totehna oziroma njena organizacija Nova ponuja zdaj hišni računalnik z imenom oric nova. Tega
je pod imenom atmos nekdaj proizvajal angleški Oric, po polomu pa ga je skupaj s firmo kupila francoska Eureca. V Avtotehni ga ne glede na vse — kot da v to državo ne bi od zunaj prodrla nobena informacija — brez sramu razglašajo za »prvi domači računalnik, namenjen izobraževanju, vodenju domačega poslovanja in razvedrilu«. Brezsramna pa je tudi cena, 127.000 dinarjev v maloprodaji. V avgustovski številki Personal Computer Worlda je namreč moč prebrati, da je bila takrat cena oric atmosa 45 angleških funtov, s prometnim davkom vred.
Le kako more biti organizacijam, ki se spuščajo v avanture s proizvodnjo ali sestavljanjem računalnikov, tržni pristop še vedno španska vas? Kaj ni očitno, da računati zgolj na naivnost in neobveščenost ljudi tudi pri nas ni več mogoče? Le kdo bo kupil oric novo doma, za 127.000 dinarjev, ko pa bi za njegov uvoz, s carino vred in funti, kupljenimi na črnem trgu, ne dal več kot slabih 30.000 dinarjev?
Z glavo skozi zid
»Mikroračunalnik 84 je zasnovan za specifične jugoslovanske potrebe in nerazviti jugoslovanski trg. Ker je Iskra izrazito izvozna organizacija, bomo skušali računalnik prirediti tudi za izvoz in prodor na tiste trge, kjer že danes uspešno prodajamo poleg izdelkov tudi znanje in tehnologijo,« so med drugim visokoleteče zapisali lani jeseni v Iskri.
svojim tekočim in minulim delom. Tako kot pridobi pravico do višje pokojnine delavec, ki je z nadpovprečno intenzivnim delom dosegel nadpovprečne rezultate in višji osebni dohodek v okviru polnega delovnega časa, namreč ni razlogov, da ne bi dosegel višje pokojnine tudi delavec, ki je višji osebni dohodek dosegel z opravljanjem nujnega in nadpovprečno družbeno koristnega dela v času, ki traja dlje kot poln delovni čas.«
Na drugi strani na pokojninski skupnosti sicer ne zanikajo pozitivnih učinkov predlagane rešitve. Precejšnje število upokojencev bi verjetno prejelo višje pokojnine, vendar pa gre po mnenju odbora za sistem in organizacijo pokojninske skupnosti za širšo družbeno problematiko, ki ne posega samo v področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak tudi v delovno pravna razmerja. Drugačen preračun nadur v pokojninsko osnovo pa bi ob vseh pozitivnih posledicah lahko pomenil — tako menijo na SPIZ — zaenkrat še točno neugotovljive, a verjetno znatne finančne obremenitve skupnosti in dokaj obsežno delo pri dokazovanju in uveljavljanju takih pravic; zlasti za nazaj.
Se bo nadurno delo povečalo?
Tisti, ki imajo pomisleke do predlaganih sprememb, jih utemeljujejo tudi z bojaznijo, da se utegne nadurno delo ponovno bistveno povečati. »Seveda, je že res, da bi lahko šle v pokojnino le zakonsko dovoljene, neizogibne in družbeno koristne nadure. A kaj je bolj preprosto, kot popustiti pritiskom zainteresiranih delavcev in to obliko dela v samoupravnih splošnih aktih OZD opredeliti kot poseben delovni pogoj. To se lahko stori tako, da se različne izjemne primere bodisi ohlapno uokviri, da je možno vanje stlačiti marsikaj, ali pa se našteje najrazličnejše možnosti z vsemi podrobnostmi, za vsak primer ... Je to skladno s prizadevanji za skrajševanje delovnega časa? Se to ujema z kdove kolikokrat ponovljenimi stališči, usmeritvami in priporočili za zmanjševanje nadur in iskanjem možnosti za hitrejše zaposlovanje mladih? Navsezadnje smo potrebovali več let, da smo vsaj nekoliko omejili nadurno delo, ki ga je bilo svoj čas resnično veliko.
Ko so pred kratkim o tem vprašanju razpravljali v proizvodno transportnem podjetju Avto-radgona v Gornji Radgoni, so med drugim opozorili, da se »velikokrat nadurno delo skriva v različnih pojavnih oblikah izplačevanja; v številnih organizacijah združenega dela služi kot legalno povečevanje osebnih dohodkov nekaterih kategorij delavcev. Težnje za nadurnim delom so vse močnejše. Seveda pa v današnjih nestabilnih gospodarskih razmerah tudi opravičil za uvajanje nadurnega dela ni težko najti, saj jih razmere kar same ponujajo. Vse od neredne preskrbe z reprodukcijskimi materiali, vremenskih neprilik, deficitarnosti določenih kadrov, dela za izvoz, kratkih izdelavnih rokov, fluktuacije in absentizma in še marsičesa drugega. Skupaj s pripombami k predvidenim spremembam, ki so jih naslovili na SPIZ, v tem kolektivu »izražajo še začudenje ob uveljavljenih pritiskih po tako hitrih spremembah nekega izredno pomembnega predpisa«. Republiške inštitucije, organe in organizacije sprašujejo, zakaj se niso tvorneje vključili s svojimi predlogi že v času, ko se je sprejemal zdaj veljavni statut. Mar sploh kdo pomisli na to, kako je treba nenehno z referendumi spreminjati samoupravne splošne akte?
Izračunavanje pokojninske osnove sodi med
HELENA KOS
Davki in nadure
Odnos do naših zakonov in predpisov najbolje ponazaija primerjava zakona o delovnih razmerjih in zakona o davkih občanov. Prvi izrecno prepoveduje nadurno delo več kot 30 ur na mesec (in še to dovoljuje le v izjemnih primerih), drugi pa s tem, ko določa poseben davek na nedovoljene in nadštevilne nadure, v bistvu tako delo priznava in ga na svoj način dovo-Ijuje.
Po ustavi ima vsak delavec pravico do omejenega delovnega časa. Zato, da bi bil delavec zaščiten pred prehitro in škodljivo izrabo psihičnih, fizičnih in delovnih sposobnosti, smo omejili delovni čas na 42 ur tedensko in sprejeli vrsto družbenih usmeritev, kako skrčiti delo prek tega delovnega časa le na izjemne primere, na najnujnejše. V tem smislu je pisan tudi republiški zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da se sme delo prek polnega delovnega časa opravljati le v primeru višje sile ali elementarnih nesreč ter v primerih, ki jih delavci posameznega ozda posebej določijo v svojih samoupravnih aktih (seveda ob upoštevanju zakonskih določil).
Takšno delo pa je od novele zakona o delovnih razmerjih v letu 1982 časovno omejeno na 30 ur mesečno. Izrecno pa je v zakonu tudi predpisano, da se takšno delo lahko odredi le, če dela ni mogoče opraviti v rednem delovnem času z boljšo organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delavcev in delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlovanjem novih delavcev. Po takšnih načelih odrejeno delo prek polnega delovnega časa pa pomeni za delavce delovno obveznost; od tega obveznega dela prek delovnega časa se plačujejo tudi enake dajatve kot od osebnih dohodkov za delo v rednem delovnem času.
Zakonu o davkih občanov pa očitno niso kaj preveč mar družbene usmeritve in zakon o delovnih razmerjih. Očitno tudi dvomi o uspešnosti družbene akcije, saj določa posebno stopnjo republiškega davka za prejemke za delo prek polnega delovnega časa, opravljeno mimo določb zakona o delovnih razmerjih. To pomeni, da obdavčuje nezakonito delo in ga tako v bistvu legalizira.
da je v Jugoslaviji povsod urejeno enako. Zanimivo pa je, da je to drugod urejeno z zakoni; smiselno enako kot je zdaj pri nas v slovenskem statutu, ki v bistvu v celoti povzema določilo iz zveznega zakona. S spremembo statuta bo to kot pravijo na SPIZ, le v Sloveniji urejeno drugače.
Preračuni tudi za nazaj?
In danes? Koliko bi tako povečanje pokojnin nekaterim kategorijam upokojencev stalo? Tudi če odmislimo določeno mero čisto navadne človeške nevoščljivosti, češ, zakaj le njemu višja pokojnina, meni pa ne, še vedno ostajamo pri dveh nasprotujočih si trditvah. Na SPIZ menijo, da za uresničenje te pobude prav gotovo ne bi bilo potrebno malo denarja, posebej še zato, ker to — najbrž — ne bi veljalo le za tiste,
• Janez Prijatelj, vodja strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja: »Pri vprašanju, na kakšen način naj se v prihodnje nadurno delo, ki je poseben delovni pogoj, upošteva v pokojninski osnovi, se je težko zavzeti za mnenje, ki bi utemeljevalo zgolj eno ali drugo stališče. Realizacija pobude, naj se nadure prištevajo k osebnemu dohodku brez preračuna na poln delovni čas, bi nedvomno pozitivno vplivala na višino pokojnine in nekaterim upokojencem bi zboljšali gmotni položaj. Zaradi tega ter v skladu z načeli pokojninskega sistema, zlasti pa načel minulega dela, velja tako pobudo in tak način izračunavanja pokojninske osnove, podpreti. Prisluhniti pa velja tudi nekaterim pomislekom, kot na primer o tem, kako bi taka rešitev vplivala na obseg nadurnega dela v združenem delu, na problematiko zaposlovanja in prizadevanja za skrajševanje delovnega časa, kot tudi, ali ne bi ureditev v Sloveniji morda preveč odstopala od ureditve v drugih republikah. Ta vprašanja pa bodo seveda najlažje ocenili v javni razpravi delavci v združenem delu — zavarovanci in upokojenci, ki bodo po končani javni razpravi prek svojih delegatov odločali o spremembah statuta na seji skupščine SPIZ 11. novembra letos.«
ki bi se upokojili po novem, ampak bi verjetno morali na pokojninski skupnosti na novo preračunati veliko število pokojnin za nazaj, vse do leta 1966. Odvisno bi bilo pač od tega, kako bi se odločili, ali bi pričakovana sprememba veljala le naprej ali pa tudi za nazaj.
Kako je s tem, bodo v kratkem morali izreči strokovno oceno na pokojninski skupnosti. A naj bo kakorkoli že, iz »žepne perspektive povprečnega slovenskega upokojenca so gotovo pomembna vsa prizadevanja, da bi na tak ali drugačen način zboljšali njegov položaj. Toliko bolj, če te pravice, ki jih zdaj tehtamo, temeljijo na dejansko opravljenem potrebnem delu v obliki nadur
DRAGICA BOŠNJAK
DROBIR
Hvala za nemščino
V Bistrici pri Tržiču so avgusta v sklopu trgovsko poslovnega objekta na Deteljici odprli dve novi trgovini s posteljnim perilom, pleteninami in konfekcijo. Svoje prostore ima tudi Elkroj iz Mozirja, ki naj bi z izdelki visoke kakovosti obogatil ponudbo trgovskega centra. Zaradi mednarodne ceste skozi Bistrico in le 12 kilometrov oddaljene državne meje z Avstrijo je namreč med kupci precej tujcev. Kot kaže, so v Elkroju vzeli hudo zares, da je treba privabiti čim več tujcev, saj ob nakupu dobite račun, na katerem se vam za nakup zahvalijo kar v nemščini: Ihre Ouittung, Be-sten Dank. Domačim pa se. sprašujejo, če je Elkrojeva konfekcija tako kakovostna, da »Hvala za nakup« po slovensko nemara ne zadošča. (M. F.)
Kramarski nastop na sejmu
Za graški sejem pravimo, da je lahko naše okno v svet v prodaji naših izdelkov na tujih tržiščih. Tudi na letošnjem jesenskem sejmu sodeluje 88 razstavljalcev iz Jugoslavije, med njimi polovica v jugoslovanskem paviljonu. Običajno pa nimamo sreče pri izbiri izdelkov, ki jih ponujamo na avstrijskem tržišču. Tokrat smo se odločili za izdelke drobne obrti v kovinski predelovalni industriji v zasebnem in družbenem sektorju. Na tem področju imamo v Jugoslaviji kaj pokazati. Žal pa tudi tokrat nismo izkoristili priložnosti in nismo pokazali dovolj poslovnosti pri poznavanju razmer na avstrijskem tržišču. Poznavalci, gospodarski strokovnjaki in tudi predstavniki gospodarske zbornice so kaj hitro ugotovili, da je bila izbira razstavljenih predmetov na celjskem obrtnem sejmu precej boljša in kvalitetnejša.
Vprašanje je, zakaj smo na razstavi v Gradcu odločili za tako skromen izbor. Morda bodo to lahko pojasnili pri zvezi obrtnih združenj Slovenije, pri poslovnem združenju MAGOS in pri centru poslovni skupnosti za drobno gospodarstvo Hrvatske, ki so poskrbeli za izbor razstavljenih izdelkov.
V prihodnje bi morali izbiri predmetov za razstavo na graškem sejmu posvetiti večjo skrb, saj je to v interesu našega celotnega gospodarstva in ugleda, ki ga uživamo v svetu. (M. K.)
Spet na trdnih nogah?
Avto moto društvo Izola je delovne organizacije, zasebnike in številne druge naslove zaprosilo za denarno pomoč, da bi spet odprli avto šolo v Izoli. Zaradi neustreznih prostorov, še posebej pa premajhne aktivnosti vodstva in članstva izolske AMD. je občinski upravni organ lani izdal sklep o prenehanju delovanja avto šole. Izolani so morali na teoretične in praktične tečaje v sosednji občini — v koprsko šolo, ki deluje v okviru srednje kovinarske in prometne šole. ali v piransko, ki deluje v okviru tamkajšnjega AMD.
Izolski AMD je še pred leti sodil med najboljše v Sloveniji, očitno pa je spanje na lovorikah društvo pripeljalo na beraško palico. Le tako si je mogoče razlagati sedanje prosjačenje. Vse pa kaže, da je v društvu zavel nov veter, da si člani želijo povrniti nekdanji ugled, katerega ogledalo je v prvi vrsti ugledna šola za bodoče voznike. Toda — vprašanje je, ali bo avto šola društvo res postavila na trde noge. V tem primeru jim ne gre očitati prošenj za denar, povsem nekaj drugega pa je, če se za tem skrivajo osebni interesi posameznikov. Sicer pa bo odziv na prošnje najbolje pokazal, kaj si občani zares želijo. (I. V.)
Krčenje pšeničnih polj nam je močno zmanjšalo pridelek
Večji hektarski donos, ki smo ga dosegli lani, je tudi letos načrtovalce opogumil, da smo s pšenico zasejali manjše površine
LJUBLJANA, 7. oktobra — Skoparjenje $ pšeničnimi njivami nas bo. kot kaže, znova uvrstilo med uvoznike pšenice. Po zdajšnjih podatkih zveznega statističnega zavoda je namreč Jugoslavija letos pridelala le 4,86 milijona ton pšenice, kar je za 744.000 ton ali za 13.3 odstotka manj, kot so je pridelali lani, ko je bil pridelek tolikšen, da pšenice ni bilo treba uvažati.
V primerjavi z lanskim letom je bil letošnji pridelek pšenice v Črni gori večji za 22 odstotkov, v Makedoniji za 7,9 večji, na Kosovu za 5,8 večji, v Sloveniji je bil pridelek za 3 odstotke manjši, v Bosni in Hercegovini za 13,2 manjši, v ožji Srbiji, za 15,3 manjši, v Vojvodini za 16,3 manjši in na Hrvaškem za 16,6 manjši.
0 Letos do konca polletja Jugoslavija ni uvažala pšenice. Takšnih let je bilo po vojni malo. Od leta 1952, ko objavljajo podatke o uvozu pšenice, sta bili le leto 1969 in 1975 brez takšnega uvoza. Skupaj z leti, ko so uvozili le neznatne količine pšenice, pa je bilo takšnih let pet. V teh 34 letih je Jugoslavija uvozila kar 20,1 milijona ton pšenice, kar je po zdajšnjih borznih cenah vredno kar 2,1 milijarde dolarjev, z obrestmi pa še več.
Ti uvozni izdatki so bili zlasti veliki do leta 1966, ko so njive še slabo gnojili in škropili. A tudi odtlej, ko je jugoslovansko kmetijstvo postalo zglednejše, je vse prevečkrat pridelalo premalo kruha že za domače potrebe, kaj šele za izvoz. Glede na hektarski pridelek in ceno pšenice, v primerjavi s koruzo ipd., si namreč kmetijski načrtovalci prizadevajo rji ve s pšenico čim bolj zmanjšati in tako z drugimi pridelki zaslužiti več. Hkrati pa s pre--kromnimi količinami pridelka tudi pritiskajo, da se jim pridelek in s tem dohodek povečujeta. Značilen primer takšnih pritiskov je bil leta 1979, ko je Vojvodina kot najuspešneji jugoslovanski pridelovalec pšenice zasejala le 326.000 hektarov s pšenico, kar je bilo kar za četrtino manj, kot ith je zasejala leta 1978. Ker so tedaj tudi v ožji Srbiji, ki je po obsegu pšeničnih polj. ne pa tudi po pridelku pšenice, prva v Jugoslaviji, zasejali za 7 odstotkov manj njiv s pšenico, na Hrvaškem za 8,7 odstotka manj itd., je biio — kljub skoraj povprečni letini — treba naslednje leto uvoziti kar 1,35 milijona
ton pšenice. Tudi leta 1981 je bilo zmanjševanje pšeničnih njiv hitrejše od povečevanja hektarskega pridelka, kar je znova zahtevalo znaten uvoz. Sele leta 1982 in 1983 so se pšenična polja znova razširila, odtlej jih spet krčijo. Lanski rekordno visok hektarski pridelek pšenice in izredno ugodno vreme pa je načrtovalce pri krčenju pšeničnih polj znova ojunačilo, saj je obseg letošnjih stmišč kar za 7,6 odstotka manjši od lanskega. Od tega so zasejali v ožji Srbiji za 6,2 odstotka manj, v Vojvodini za 12 odstotkov manj, na Hrvaškem za 11 odstotkov man j, v Bosni in Hercegovini za 6,1 odstotka manj, v Sloveniji za 4,3 odstotka manj itd.
Največ pšenice je tudi letos pridelala Vojvodina, in sicer
Cilj: večji pridelek pšenice na ha
V Slavoniji in Baranji naj bi leta 1990 pridelali okoli
925.000	ton pšenice
OSIJEK, 7. oktobra (Tanjug) — Na posvetovanju o razvoju agroživilstva v Slavoniji in Baranji od 1986. do 1990. leta, kije bilo v Osijeku v organizaciji skupnosti kmetijsko-živilskega sistema, so poudarili, da bi moral povprečni pridelek pšenice v tem območju konec prihodnjega srednjeročnega obdobja v družbenem sektorju znašati 7 ton, v zasebnem sektorju pa 4,8 tone na hektar. V družbenem sektorju naj bi pridelali 10 ton suhega koruznega zrnja na hektar, na posestvih zasebnih kmetovalcev pa 7 ton na hektar. To pomeni, da naj bi v Slavoniji in Baranji leta 1990 pridelali okoli 925.000 ton pšenice in 1,750.000 ton suhega koruznega zrnja. Načrtujejo tudi, da bodo prideiali
1.450.000	ton sladkorne pese,
84.000	ton soje, skoraj 40.000 ton sončnic itd. Da bi dosegli te ambiciozne cilje, so poudarili na posvetovanju, je treba predvsem nadaljevati politiko združevanja kmetijskih zemljišč.
1,46 milijona ton ali 29,9 odstotka vse letošnje jugoslovanske pšenice. V ožji Srbiji so je pridelali 1,17 milijona ton ali 24,1 odstotka, na Hrvaškem 1,13 milijona ton ali 23,3 odstotka, v Bosni in Hercegovini 7,6 odstotka, v Makedoniji 5,9 odstotka, na Kosovu 5,7, v Sloveniji 164.551 ton ali 3,4 odstotka letošnjega jugoslovanskega pridelka, v Cmi gori pa 0,2 odstotka ali 11.000 ton.
Slovenski delež pridelka pšenice je torej sorazmerno skromen, vendar pa se je v zadnjih letih zaradi jugoslovanskih pšeničnih iger z žitno preskrbo in cenami okrepil. Boljše žitne sorte, gnojenje in zaščita so omogočili, da se je pridelek povečal kljub manjšemu obsegu njiv s pšenico. Letošnji slovenski pridelek pšenice je za 9.000 ton manjši, kot je bil v rekordnem letu 1982. Vendar pa je zaradi manjšega pridelka pšenice drugod letošnji slovenski 3,39-odstotni delež v jugoslovanskem pridelku tolikšen, kot ni bil že od leta 1970.
IUA POPIT
Na Pohorju še to sezono tri nove vlečnice
Dvojna Partizanka bo povezovala Bolfenk in Areh, tretja Orel bo stala ob ruški
MARIBOR, 7. oktobra i — Mariborsko Pohorje se bo še to sezono ponašalo z novimi vlečnicami. Do decembra bo Metalna kot vodja celotnega inženiringa postavila tri vlečnice ih sicer dvojno Partizanko, ki bo povezala centra Bolfenk in Areh. Dvojna Partizanka, ki jo bodo postavili na areškem vrhu, bo dolga 650 metrov, z 210 metri višinske razlike bo na uro lahko sprejela 2000 smučarjev. Z mariborske strani bo imela povezavo prek vlečnice Videc, z areške pa prek vlečnice Ruška.
Tretja vlečnica bo Orel, ki jo bodo postavili ob ruško. Sedanjo ruško bodo zaradi lažjega dostopa prestavili nekoliko više, obe skupaj pa bosta lahko prepeljali 2000 smučarjev.
Za vse tri vlečnice bo Turistično podjetje Pohoije plačalo 135 milijonov dinarjev, dobršen del v obliki kredita.
Do sezone nameravajo zgraditi še tri dnevne oskrbne centre, ki bodo imeli sanitarni in gostinski del in sicer na Stolpcu, Coi-zariciin Arehu.	j.j.
Modernizacija bi omogočala izvoz na konvertibilni trg
Kemična in gumarska industrija še nista uresničili razvojnih načrtov - Preveč sredstev angažiranih v tekoči proizvodnji
LJUBLJANA, 7. oktobra — Kljub razmeroma ugodnim poslovnim rezultatom v slovenski kemični in gumarski industriji v prvi polovici letošnjega leta (10,4 milijarde dinarjev neto akumulacije), povečanju konvertibilnega izvoza in zmanjševanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ni vzroka za zadovoljstvo. V tej panogi, za katero je v svetu značilna izredno dinamična rast, namreč še niso uresničili razvojnih načrtov, s katerimi bi zmanjšali tudi strukturno neskladje v panogi.
Članice splošnega združenja kemične in gumarske industrije Slovenije so se zato odločile za prednostni program modernizacije z izrazito izvozno usmeritvijo, v katerem je 35 delovnih organizacij iz kemične in gumarske panoge predvidevalo za 27 milijard dinarjev naložb (po cenah iz lanskega decembra). Za uresničitev programa bi bilo treba uvoziti za 44 milijonov dolarjev opreme s konvertibilnega področja, kar pomeni približno desetino dveletnega izvoza blaga na konvertibilni trg. Uresničena modernizacija bi delovnim organizacijam omogočila izvoz na konvertibilno področje v vrednosti 89 milijonov dolarjev.
Pregled izvajanja programa modernizacije in izvozno naravnanih naložb je danes obravnaval izvršilni odbor splošnega združenja kemične in gumarske industrije Slovenije. Člani so opozorili, da modernizacija v dokajšnji meri ne poteka v načrtovanih rokih zaradi tega, ker je dobršen del sredstev angažiran v tekoči proizvodnji. Zaradi izredno slabe finančne discipline partnerjev na jugoslovanskem trgu je kar 18 milijard dinarjev slovenske kemične in gumarske industrije vezanih v terjatvah.
Do boljših poslovnih rezultatov in s tem do sredstev za modernizacijo pa bi hitreje prišli tudi, če bi naši zunanjetrgovinski predstavniki v tujini boljše delali.
S. R.
Kako pridelati še več hrane?
Delegacija sabora Hrvaške v skupščini SAP Vojvodine na pogovoru o položaju kmetijske industrije
i
NOVI SAD, 7. oktobra (Tanjug) — Delegacija sabora SR Hrvaške, ki jo vodi njegov predsednik dr. Josip Zmajič, je pripotovala na dvodnevni obisk v Vojvodino. Danes je imela prve pogovore v skupščini SAP Vojvodine, kjer so jo seznanili zlasti s položajem v kmetijski industriji, ki zagotavlja 40 odstotkov celotnega dohodka pokrajine in polovico jugoslovanskih tržnih presežkov osnovnih kmetijskih pridelkov.
Predsednik	vojvodinske
skupščine Rudi Sova je pojasnil gostom iz Hrvaške, da je pokrajinska skupščina na svojem zadnjem zasedanju dala pobudo, naj bi o kmetijstvu razpravljali tudi v skupščini SFRJ — njegov položaj je namreč iz leta v leto, zlasti pa v zadnjem času, slabši. Predsednik sabora SR Hrvaške dr. Josip Zmajič je podprl ta predlog, katerega bistvo je, da bi z družbeno organiziranim prizadevanjem, ekonomskimi ukrepi in predvidenim stabilizacijskim programom čimprej odpravili krizo v tej pomembni gospodarski panogi. Kajti to ni samo interes SAP Vojvodine in SR Hrvaške, dveh najbolj kmetijskih ob-
Velike zaloge detergentov
V letošnjem prvem polletju smo proizvedli manj pralnih praškov, kozmetike in nekaterih zdravil, vendar za te izdelke namenjamo vse manj denarja
LJUBLJANA, 7. oktobra — Videti je, da smo letos zaradi upadanja življenjskega standarda bolj umazani, zato pa manj bolni kot lani. Tako vsaj je mogoče sklepati na osnovi podatkov o proizvodnji nekaterih kemičnih izdelkov in o njihovih zalogah. Medtem ko je v letošnji prvi polovici leta slovenska kemična industrija proizvedla manj pralnih praškov, kozmetičnih izdelkov in nekaterih zdravil kot lani v istem obdobju, pa so zaloge teh izdelkov letos
večje.
Tako so lani v prvi polovici leta slovenski proizvajalci izdelali 14.177 ton detergentov za strojno pranje. V skladiščih ga je ostalo 755 ton. Letos so ga v prvih šestih mesecih zato izdelali manj — 11.971 ton, vendar ga je v skladiščih ostalo prcej več — kar 2.565 ton. Detergentov za pomivanje so letos v pol leta naredili toliko “kot lani — 2.152 ton. Toda lani ga je ostalo v skladiščih 246 ton, letos pa že 410 ton. Še slabše so šli letos v promet detergenti za ročno pranje. V šestih mesecih lani so jih izdelali 83 ton in jim jih je ostalo 74 ton, letos pa so jih v enakem obdobju izdelali le 34 ton, vendar pa so se zaloge povzpele kar na 111 ton.
Praškastih sredstev za čiščenje so lani v prvi polovici leta proizvedli 2.251 ton in jim jih je ostalo 182 ton, letos pa so jih proiz-
vedli nekaj manj — 2.010 ton, ostalo pa jih je 376 ton.
Tudi za lepoto smo letos očitno pripravljeni manj odšteti, kar pa, kot je videti, v kozmetični industriji niso predvidevali. Rdečil za ustnice so na primer letos v prvi polovici leta proizvedli več kot lani v istem obdobju, vendar pa manj prodali. Tako so lani zabeležili 8.345 kilogramov polletne proizvodnje rdečila in 1.838 kilogramov zalog, letos pa so v prvih šestih mesecih proizvedli 10.411 kilogramov rdečila, ostalo pa jim ga je kar 4.855 kilogramov. Tudi pri lakih za nohte so se podobno ušteli. Lani v pol leta so jih izdelali za 18.653 kilogramov in jim jih je ostalo 5.538 kilogramov, letos pa so proizvodnjo povečali na 22.117 kilogramov in žal tudi zaloge — na 12.304 kilogramov. Manj so letos v prvi polovici leta ljudje
posegali tudi po parfumih in ko-lonjski vodi.
Kljub občutno zmanjšani proizvodnji sredstev za nego zob (lani v prvi polovici leta je proizvodnja znašala 811.690 kilogramov, letos pa le 438.875 kilogramov) so se močno povečale tudi zaloge teh izdelkov. Še bolj pa so se v razmerju do proizvodnje povečale zaloge vodic, krem in pen za britje.
Kljub manj temeljitem umivanju zob pa bi bilo po podatkih o proizvodnji in zalogah mogoče sklepati, da imajo ljudje manj zobobolov. Lani so na primer v farmacevtski industriji proizvedli v prvi polovici leta 252.050 kilogramov analgetikov, na zalogi pa jih je bilo 28.903 kilogramov, letos so jih proizvedli malo manj — 218.797 kilogramov, toda zaloge so se skoraj podvojile — na 55.643 kilogramov. Tudi vitaminov in raznih vitaminskih izdelkov so letos v pol leta proizvedli bistveno manj, a so zaloge letos znašale četrtino proizvodnje, lani pa sedmino. Močno so se povečale tudi zaloge penicilina,
SILVESTRA ROGELJ
Pri Nemščaku je reka Mura biološko že povsem mrtva
Domačini pa kljub veliki onesnaženosti še naprej jedo murske ribe in se izpostavljajo precejšnji nevarnosti
LJUTOMER, 7. oktobra — Medtem ko v sosednji Avstriji že dalj časa opozarjajo ljudi, naj nikakor ne uživajo murskih rib, ker so nevarne za zdravje, doslej pri nas še nismo poskrbeli za temeljito in celovito raziskavo vode, mulja in vse bolj razredčenega zastopstva rib. Kljub temu jih domačini tudi v Pomurju jedo, čeprav se s tem izpostavljajo precejšnji nevarnosti.
Zato je hvalevredna pobuda pomurske zveze ribiških družin Ljutomer, katere komisija za varstvo okolja je prva poskrbela za tako raziskavo celotnega toka reke Mure na območju Pomurja. To nalogo uresničujejo v sodelovanju z inštitutom Jožef Stefan v Ljubljani in z Zavodom za ribištvo SR Slovenije. Cilj te raziskave je predvsem ta, da bi ugotovili užitnost murskih rib, njen pomen pa je seveda precej širši, saj bo za sanacijo te reke, ki spada v četrto stopnjo onesnaženosti, med najbolj umazane vode v Evropi, potrebnega še precej znanstvenega dela.
Vendar so že prvi izsledki strokovnjakov porazni, vsaj kar zadeva stanje vode. Zlasti kritične naj bi bile razmere od velike farme prašičev v Nemščaku v soboški občini, kjer so na daljšem odseku struge reke Mure ugoto-
vili, da voda praktično ne vsebuje kisika (zato pa več amonijaka) in je tako rekoč biološko mrtva.
Ker ima tudi kmetijstvo velike načrte z namakanjem polj, kar povezujejo z gradnjo verige hidroelektrarn na reki Muri, je seveda vsaka raziskava vode te reke nujna in koristna. Med strokovnjaki namreč prevladuje mnenje, da tako onesnažena voda, ki med drugim vsebuje tudi velike količine težkih kovin, ni primerna za namakanje polj- To je že potrdila analiza vode, ki jo je pred časom opravil mariborski zavod za zdravstveno varstvo.
To je dokaz več, da obstaja širši družbeni interes, da tudi pri nas (podobno kot to že dalj časa počno v sosednji Avstriji), storimo vse za načrtno sanacijo reke Mure, ki se je je med domačini prijel žalostni vzdevek Rio Negro.
BORO BOROVIČ
močij v naši državi, marveč celotnega jugoslovanskega gospodarstva. To praktično pomeni, da bi morali omogočiti kmetijski industriji, že dalj časa obremenjeni z velikimi izgubami, zalogami in obrestmi, da bi čim več in neposredneje prispevala k stabilizaciji celotnega jugoslovanskega gospodarstva. To je toliko pomembneje, ker pravkar pripravljamo in sprejemamo nove srednjeročne in dolgoročne razvojne načrte naše države, republik in pokrajin.
Hrvaška delegacija je nato obiskala sozd Hidrosistem Donava—Tisa—Donava, kjer so jo seznanili s tem, kaj so v Vojvodini pripravljeni storiti glede na združevanje sredstev vsega jugoslovanskega gospodarstva in tako doseči skupni cilj — pridobiti več hrane. Predsednik poslovodnega odbora Sava Vujkov pa je poudaril, da je ta veliki sistem vedno pripravljen za tako združevanje.
Skupina strokovnjakov in znanstvenikov je že pripravila petletni program za pridobivanje hrane na sto tisoč hektarih namakanih polj in predlog »modela« za združevanje dela in sredstev. Možnosti za sodelovanje je še veliko, toliko bolj, ker vemo, da v vsej Jugoslaviji tačas namakamo komaj 150.000 hektarov polj in da načrtujemo, da bo do konca tega stoletja namakanih milijon hektarov polj, predvsem v Vojvodini. Hrvaški in vojvodinski gospodarstveniki so ugotovili, da bo to moč doseči samo z združenimi silami vsega gospodarstva.
Brezposelnost ne upada
BEOGRAD, 7. oktobra (Tanjug) — Po podatkih sveta zveze sindikatov Srbije je v prvih šestih mesecih tega leta v Srbiji dobilo delo okrog 130.000 delavcev. Število tistih, ki iščejo zaposlitev v ožji Srbiji, pa je za 7,2 odstotka večje kot v istem času lani. Brezposelnih — med njimi je največ mladih in strokovnjakov — je namreč vsak mesec še vedno več kot 277 tisoč.
Udarec nezakonitemu trgu z devizami
Črnogorska javnost je z odobravanjem sprejela sklep bank o odpravi »deviznih« posojil
TITOGRAD, 7. oktobra (Tanjug) — Spričo sklepa o odpravi »deviznih« posojil, ki je davi začel veljati v vsej Jugoslaviji, so se močno skrajšale vrste pred okenci titograjske banke in poslovnih enot bank drugih republik in pokrajin v Črni gori. Od danes je namreč mogoče dobiti tovrstna posojila le za gradnjo stanovanjskih objektov, razvoj drobnega gospodarstva in vlaganja v kmetijstvo. Predpisi tudi predvidevajo, da je treba h kreditni zahtevi priložiti ustrezno dokumentacijo, prosilec pa lahko dobi v gotovini največ 10 odstotkov celotne vsote posojila.
Bančniki pravijo, da bodo spričo novih predpisov precej težje »zbrali« konvertibilni denar, saj so bila »devizna« posojila pravi »magnet« za lastnike dolarjev in drugih konvertibilnih valut. Tako so se množično odločali za prodajo deviz bankam, saj so zanje dobili dvakrat večji kreditni znesek v dinarjih z (za naše razmere) nizkimi 36-odstot-nimi obrestmi.
Pripombe bančnikov so bržkone utemeljene, v javnosti pa so odpravo teh posojil sprejeli z odobravanjem, ker je to najbolj učinkovita pot za odpravo različnih špekulacij na nezakonitem trgu z devizami in dejavnosti zasebnikov, ki so lahko s prodajo ali posojanjem »zelenih« ali drugih »močnih« bankovcev čez noč postali uspešni »poslovneži«.
V skladu s starim trgovskim pravilom, da je tisto, česar primanjkuje, praviloma iz dneva v dan dražje, so prekupčevalci z devizami v Črnogorskem Primorju. Titogradu in nekaterih krajih na severu Črne gore, izrabili turistično sezono ali obiske naših zdomcev, da so si priskrbeli devize, nato pa so jih ponudili občanom, ki jih je nuja prisilila, da so najeli »devizno« posojilo.
Tako je vrednost dolarja na črni borzi presegala 350 dinarjev, za kratkotrajno, največkrat enodnevno posojilo večje vsote deviz pa so zaračunavali 10-od-stotne obresti. Ni težko ugotoviti, da so prebrisani posamezniki s takšnim posojanjem deviz zaslužili tudi po 50.000 dinarjev na dan. To so seveda počeli na skrivaj, daleč od prič, ki bi jih utegnile prijaviti pristojnemu organu.
sozd
Mercator -Kmetijstvo Industrija
Trgovina n. sub.o. Ljubljana
Mercator — kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Delovna skupnost skupnih služb
oglaša
prosta dela in naloge:
2 diplomiranih pravnikov
za določen čas (za nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu)
1 delavec za zastopanje TOZD in DO pred sodišči in priprava osnutkov samoupravnih aktov ter ažu-riranje sodnega registra.
Posebna pogoja: 3 leta delovnih izkušenj, pravosodni izpit
1 delavec za pripravo osnutkov samoupravnih aktov ter ažuriranje sodnega registra in urejanje disciplinskih postopkov Poseben pogoj: 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor Mercator-KZK Gorenjske, Kranj, JLA 2 v 8 dneh po objavi.
Mercator Trgoavto, TOZD Trgovina na drobno, koper, JLA 25/a
i
objavlja prosta dela in naloge
prodajalca
za prodajalno v Ljubljani, Igriška 3
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še
naslednje pogoje:
—	da imajo dokončano šolo za prodajalce iz tehnične ali avto stroke
—	da dobro poznajo blago iz poslovnega pred-j meta
da imajo 3-leta delovnih izkušenj; lahko so tudi brez del. izkušenj
Pogoj je trimesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjega dela na naslov: Mercator, Trgoavto Koper, JLA 25/a v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o rezultatih izbire pisno obvestili.
Mercator Emba, živilska industrija, p.
o.	, Ljubljana, Slovenčeva 21
Komisija za delovna razmerja delavcev Mercator Emba. živilska industrija, Ljubljana, Slovenčeva 21, objavlja prosta dela in naloge
vodenja živilskih strojev in druga dela v proizvodnji
Pogoj: - KV delavec, prednost imajo kandidati s kvalifikacijo živilske stroke — poskusno delo traja dva meseca
Pisne prijave je treba poslati v 15 dneh po oglasu del na naslov: Mercator Emba, živilska industrija,
p.	o., Ljubljana, Slovenčeva 21.
K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Kandidata bomo izbrali najpozneje v 10 dneh po končanem zbiranju prijav Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili najpozneje 14 dni po opravljeni izbiri.
4-8389
n[7iK<C°)
Komisija za delovna razmerja
Kovinskega podjetja IMKO, p. o., Ljubljana, Šlandrova 4
ponovno objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
vodenje komercialnega sektorja
Pogoji:
pod 1. - visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske ali komercialne smeri, 48 mesecev delovnih izkušenj pri vodenju komercialnega sektorja na področju končnih in obrtnih del v gradbeništvu, zdravniški pregled.
Za dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, poskusno delo traja 46 delovnih dni
Rok za prijavo je 8 dni po objavi na naslov: Kovinsko podjetje IMKO Ljubljana, Šlandrova 4, 61231 Črnuče.
Kandidate bomo izbrali v 15 dneh po objavi. V naslednjih 15 dneh bomo prijavljene kandidate obvestili o izbiri. Prijavi obvezno priložite zahtevana dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.
1-8207
Začasni kolegijski poslovodni organ Gradnika, podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti, Logatec
objavlja prosta dela in naloge
upravljanje in vzdrževanje pokopališča
za nedoločen čas s polnim delovnim časom (osebni dohodek 72.000 din)
Pogoj:
—	IV. stopnja izobrazbe
—	vozniški izpit za B kategorijo
—	3-mesečno poskusno delo, s katerim se preverja sposobnost za izvajanje pokopaliških del in smisel za delo, ki je pietetne narave.
Prijavo z navedbami dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: Gradnik Logatec, začasni kolegijski organ. Tržaška 27, 61370 Logatec, v 8 dneh po objavi.
5-8294
živilski kombinat
I j u b I j a n a
Živilski kombinat Žito, Ljubljana, n. sol. o., TOZD Maloprodaja, Ljubljana, n. sub. o., 61000 Ljubljana, Kardeljeva 9/I.
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard TOZD Maloprodaja
objavlja prosta dela in naloge
več delavk
v trgovini z živili v bifeju
za nedoločen čas
Pogoji: poklicna šola trgovske oz. gostinske smeri; leto dni delovnih izkušenj; dvomesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov; ŽK Žito, TOZD Maloprodaja, Ljubljana, Kardeljeva 9/I, p. p. 59.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
4-8401
KOM PAS------------------------
JUGOSLAVIJA
Komisija za delovna razmerja
delovne skupnosti skupnih služb Tur. in gost. del. org. Kompas Jugoslavija Ljubljana, Pražakova 4
objavlja dela in naloge:
notranjega kurirja
Pogoii:
—	končana osnovna šola
—	1 leto delovnih izkušenj
—	1-mesečno poskusno delo
snažilke
Pogoji:
—	nepopolna osnovna šola
—	1-mesečno poskusno delo
Pisne prijave pošljite v 8 dneh na naslov: Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb Turistične in gostinske delovne organizacije Kompas Jugoslavija, Ljubljana, Pražakova 4. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po 3 končanem zbiranju ponudb.
2-8275
KOG
komunalno obrtna gradbena DO n. sol. o.
TOZD Komunala, TOZD OMG DSSS 63270 Laško, Trubarjevo nabrežje 9
Delavski svet
TOZD Obrt montaža gradbeništvo Laško
razpisuje
naslednja dela in naloge:
1. direktorja TOZD Obrt montaža gradbeništvo
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje za zasedbo del in nalog:
—	da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo gradbene, strojne ali elektro smeri
—	da ima tri leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih
—	da ima pozitiven odnos do samoupravljanja
—	da je družbenopolitično aktiven
Za razpisana dela in naloge velja reelekcija Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva razpisa na Komunalno obrtno gradbeno DO, Trubarjevo nabrežje 9, Laško z oznako - za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestiti v 8 dneh po sklepanju na DS TOZD OMG.
TOZD*^3^' sklepov komisii za delovna razmerja objavljamo
prosta dela in naloge:
1.	5 KV stavbnih kleparjev
2.	5 KV stavbnih ključavničarjev
3.	5 KV vodovodnih inštalaterjev
4.	4 KV zidarjev
5.	2 KV avtomehanikov
K sodelovanju vabimo tudi mlajše delavce, ki se želijo priučiti za delo zgoraj navedenih poklicev. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po preteku roka za sprejem ponudb.
4-8363
/C3
Zdravstveni center Celje
a) TOZD Zdravstveni dom Celje
objavlja
po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. čl. Samoupravnega sporazuma o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC Celje
eno specializacijo iz pediatrije eno specializacijo iz splošne medicine
Pogoji:
končana medicinska fakulteta - splošna smer; opravljen strokovni izpit; dve leti dela na področju osnovne zdravstvene dejavnosti
b) TOZD Center skupne medicinske službe Celje
eno specializacijo iz medicinske biokemije
Pogoji:
končana fakulteta za naravoslovje in tehnologijo VTO — farmacija; opravljen strokovni izpit Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili v 8 dneh po objavi na delavski svet TOZD Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
c) delovna skupnost skupnih služb objavlja dela in naloge: nadzornega inženirja za področje strojnih inštalacij
Pogoji:
visoka izobrazba strojne smeri; opravljen strokovni izpit; 5 let delovnih izkušenj; 3-mesečno poskusno delo
Delovno opravilo je za nedoločen čas. Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje dohodka Delovne skupnosti skupnih služb ZC Celje.
Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni Center Celje, kadrovska služba, Gregorčičeva 7. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu Komisije za delovna razmerja DSSS ZC Celje.
d) TOZD preskrbovalno vzdrževalne enote Celje
Razpisna komisija TOZD Preskrbovalno vzdrževalne enote Celje
razpisuje
dela oz. naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4-let, in sicer:
1.	predstojnika DE — tehnična služba
2.	predstojnika DE — toplarna
3.	predstojnika DE — kuhinja	\
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
1.	da ima višjo izobrazbo strojne, tehnološke ali energetske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki
2.	da ima višjo šolsko izobrazbo strojne ali energetske smeri in 5 let delovnih izkušenj v energetiki
3.	da ima višjo šolsko izobrazbo gostinske smeri ali turistične smeri in 3 leta delovnih izkušenj v stroki
Od kandidatov za vsa razpisana dela oz. naloge poleg navedenih pogojev zahtevamo še: da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da imajo organizacijsko sposobnost; da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih nalogah, da delujejo v smeri razvoja samoupravne socialistične morate; da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji razvojnega programa v TOZD
Kandidati naj pošljejo prijavo z zahtevanimi podatki in dokazili ter programom v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Celje — kadrovska služba, 63000 Celje, Gregorčičeva 7/11.
TOZD°jn'Ci pripišite: Pijava za razpis — z navedbo
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30-dneh po izbiri.
2-8286
DOM
Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo
in umetno obrt »DOM« — notranja in zunanja
trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24
Komisija za delovna razmerja
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1.	prevajanje in korespondiranje v tujih jezikih
Pogoj: višja šola filozofske ali ekonomske smeri, aktivno znanje vsaj dveh tujih jezikov (zaželeno — nemščina, angleščina oz. italijanščina),
1 leto delovnih izkušenj
2.	prodajanje blaga
Pogoj: šola za prodajalce (tehnična smer)
1 leto delovnih izkušenj
3.	skladiščenje in komisioniranje
(v skladišču - Šmartinska)
Pogoj: šola za prodajalce 1 leto delovn!h izkušenj
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh od objave oglasa na naslov:
Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt »DOM« — notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24.
Kandidate bomo obvestili o rezultatih objave v 30 dneh od poteka roka za sprejemanje ponudb.
4-8373
DO Emona IPKO, p. o.,
Kamnik pod Krimom 142, 61352 Preserje
Delavski svet delovne organizacije v skladu s statutom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
—	direktorja delovne organizacije
Pogoji:
-	da je državljan SFRJ
-	da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojne, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih del in nalog
—	da ima družbenopolitične lastnosti: pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalen odnos do samoupravljanja in delitve po delu
-	da ima moralnopolitične lastnosti: odnos do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakonitosti, poštenosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo
—	za individualni poslovodni organ ne more biti izbrana oseba zaradi zadržkov, navedenih v 511. členu ZZD.
Dela in naloge razpisujemo za štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprtih kuvertah v 15 dneh po objavi na naslov: DO Emona IPKO, Kamnik pod Krimom 142, 61352 Preserje z oznako za razpisno komisijo.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu samoupravnega organa.
4-8357
6. stran ★ DELO
ZUNANJA POLITIKA
Torek, 8. oktobra 1985
Kapitalisti so proti sistemu apartheida
Južnoafriška poslovna elita se je odločila nastopiti proti apartheidu in s tem ogrozila politični sistem
Velika novost v južnoafriškem političnem in družbenem soočenju, morda celo največja, odkar je nacionalna stranka leta 1948 prevzela oblast, je vedno bolj očitno razhajanje med vladajočo politično in vodilno poslovno elito. Industrialci so iz nemirov že potegnili dolgoročne poduke; odločili so se nastopati proti sistemu rasnega razlikovanja, namesto da bi čakali, kdaj bodo z njim vred potonili.
Dokazi za to trditev so številni in zelo prepričljivi. Prejšnjo nedeljo je 90 voditeljev velikih južnoafriških podjetij, na čelu z rudarskim mogotcem Harryjem Oppehheimer-jem, v velikih južnoafriških časopisih objavilo celostranske oglase, v katerih so pozivali vlado k najnujnejšim reformam. Središče zahtev je bilo končanje rasne diskriminacije in pogajanja s črnskimi voditelji o delitvi politične oblasti. Malo prej pa je potoval predsednik največjega južnaofriškega podjetja Anglo-American Gavin Relly z delegacijo poslovnih ljudi v Zambijo in se tam sestal s predstavniki Afriškega nacionalnega kongresa.
Vsi, ki so sodelovali na pogovorih, ki so jih v Lusaki sklicali na pobudo zambijskega predsednika Kaunde, so natanko vedeli, da so gospodarstveniki prestopili mejo. Nekateri opazovalci šo menili, da je bil psihološki učinek celo večji, kot če .bi se v taka pogajanja podala južnoafriška vlada. Poslovni ljudje so morali vedeti, da tvegajo in da bi jih vlada v Pretorii lahko razglasila za izdajalce, vendar ni storila nič takega. Najmanj, kar bi v tem trenutku potrebovala, bi bilo še odprto soočenje s poslovno elito, ki edina lahko še pomaga obnoviti omajano zaupanje svetovnih bankirjev v Južno Afriko in v njen politični sistem.
Gavin Relly se je v pogovoru, ki ga je objavil International Herald Tribune, pokazal tako širokega in pragmatičnega, da se zdi tak razvoj prav osupljiv. »Mnogo je področij, kjer je sporazum mogoč, pričnemo pa lahko kar s tem. da smo vsi Afričani. Vsi, ki smo bili na sestanku, si lahko zamišljamo novo trdno družbo v Južni Afriki, ki bi temeljila na otipljivi pravičnosti in na listini o človekovih pravicah, ki jih zagotavljajo sodišča.« Logika Rellyje-vega razmišljanja je preprosta in v tej preprostosti uničujoča za vlado, ki se je pač odločila s pomočjo nasilja spregledati dejstva. Da bi bilo treba začeti z volivno reformo in uvesti načelo en človek — en glas, o tem za poslovne ljudi ni več dvoma, prav tako, da bi bilo treba odpraviti sistem južnoafriških homelandov in prisilno izseljevanje temnopoltega prebivalstva vanje. Ali ne bi izbruhnila socialna revolucija, je ob tem reporter ameriškega časopisa vprašal Rellyja. Predsednik naj več-
MO|	Ml	iki	RO)
je južnoafriške rudarske družbe pa meni, da je v južnoafriškem položaju mogoče poiskati več prvin, ki govorijo v prid izgrajevanja stabilnosti v nespremenjenem družbenoekonomskem sistemu, kot za revolucijo (socialna razslojenost med črnskim prebivalstvom, plemenske razlike, pragmatičnost vodstva ANC).
Na podlagi tega premisleka so poslovni ljudje že januarja letos sestavili šest zahtev, ki v zadnji posledici pomenijo zahtevo po odpravi apartheida, med njimi enako volivno pravico, državljanske pravice za vse, končanje policijske samovolje, konec prisilnega naseljevanja. Poslovna elita je zdaj znatno pred vlado in vprašanje je, koliko časa si bo slednja še lahko privoščila, da tega ne bo opazila.
MOJCA DRČAR-MURKO
Geslo za ženevski vrh
MURSCHETZ, Die Zeit, Hamburg
Davkoplačevalcem v ZRN ni do smeha, čeprav se znajo pošaliti z razsipnimi uradniki
Zveza davkoplačevalcev že trinajstič objavila brošuro z naslovom »Javno razsipništvo« — Pri razsip-ništvu gre za zneske od nekaj tisoč mark tja do nekaj milijonov mark — Zanimivi podatki
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 7. oktobra — Že trinajstič je zveza davkoplačevalcev ZRN objavila poučno brošuro z naslovom »Javno razsipništvo«, v kateri predsednik zveze dr. Anilin Feit v uvodu poudarja, da utajevalcu davkov grozi zaporna kazen do petih let, v posebno hudih primerih pa celo do 10 let. Sodišče lahko takemu grešniku odvzame tudi pravico do javnih služb in do voljenih funkcij.
»Tako je prav,« meni dr. Feit. Zakaj tisti, ki utaj ujej o davek škodijo vsem davkoplačevalcem. V enaki meri bi moralo veljati tudi za uradnike v državnih in javnih službah, če zapravljajo denar davkoplačevalcev. Toda zanje ni nobenega ustreznega kazenskega predpisa ali zakona. Zvezna vlada je nedavno problem odpravila z izjavo, da v takšnih primerih za pregon posameznika zadostuje dokazana poneverba. »Morebitne nepravilnosti« pri izdajanju javnega denarja je mogoče oomejiti z uporabo uradnih predpisov in organizacijskih ukrepov. Tako je odgovoril državni sekretar v zveznem pravosodnem ministrstvu dr. Kinkel na vprašanje nekega
Joseph Momoh šef Sierra Leoneja
Na predsedniških volitvah zmagal 48-letni general, ki je bil pred tem načelnik generalštaba — Odločitev je bila znana že precej pred volitvami
OD NAŠEGA DOPISNIKA
NAIROBI, 7. oktobra — Konec prejšnjega tedna so Diie v zahodno-afriški državi Sierra Leone predsedniške volitve, na katerih je s prepričljivo večino glasov zmagal edini kandidat in novi predsednik države, 48-letni general Joseph Momoh, kije bil pred tem načelnik generalštaba. Momohu je bila zmaga tako rekoč .usojena', saj pravijo, da je od okrog 2,5 milijona volilcev samo kakih 40 tisoč glasovalo proti generalu.
Odločitev o novem predsedniku Sierra Leone (dežela meji na Gvinejo na severu in na Liberijo na jugu, meri 71.740 kvadratnih kilometrov in ima blizu štiri milijone prebivalcev) je padla že precej pred volitvami. Avgusta je odhajajoči predsednik Šiaka Stevens, ki se je pri 80. letih poslovil zaradi bolehnosti, potem ko je bil na čelu države 17 let, odločil o nasledniku. Takrat je bil v Freetownu deveti kongres vladajoče in edine politične stranke v deželi, vseljudskega kongresa (APC). Na njem so delegati izvolili Josepha Momoha za novega voditelja stranke, kar je hkrati pomenilo, da se bo general na predsedniških volitvah pojavil kot edini kandidat.
Govorilo se je, da ima predsedniške ambicije tudi 55-letni podpredsednik Sorie Koroma,
vendar so se Stevens, vodstvo stranke in vojaški vrh odločili za Momoha.
Ker je bil novi predsednik do pred kratkim šef generalštaba, bi mogli sklepati, da ima podporo v vojaških vrstah in se mu torej ni treba bati, da bi mu poklicni kolegi stregli po oblasti. Sierra Leone resda sodi med politično stabilnejše afriške države, vendar so v Freetownu (mesto so ustanovili pred dvema stoletjema angleški filantropi, ki so semkaj pripeljali osvobojene sužnje) v dogodke že večkrat posegli vojaki. To se je zgodilo v šestdesetih letih, ko je bila dežela po razglasitvi formalne neodvisnosti leta 1961 zaradi krhkih političnih in drugih struktur zelo občutljiva za vsakršne sunkovitejše notranje premike.
V zaporednih državnih udarih
so vojaki tudi predsedniku Ste-vensu spodmaknili tla pod nogami, vendar se je prevejani politik leta 1967 spet vrnil na oblast po protiudaru, ki so ga izvedli njemu zvesti častniki. Čeprav je Sierra Leone (deželi so dali ime evropski kolonizatorji, ki so v planinah začudeni zagledali leve) šest let prej pridobil formalno neodvisnost, je politični boj za razglasitev republike trajal do leta 1971.
Težavno lovljenje ravnovesja se je nadaljevalo po letu 1971, ko so se v državi jeli zarisovati obrisi medetničnih in medplemenskih spopadov. Na političnem prizorišču sta se za oblast namreč borili dve politični stranki, ki sta v tem boju posegali tudi po medplemenskem rivalstvu. V etnično sila raznoliki Afriki ima Sierra Leone pravzaprav srečo, če smemo tako reči, kajti med različnimi ljudstvi sta po številu prebivalstva približno izenačeni dve, Temnejci in Men-dejci, ki sestavljajo po približno tretjino prebivalstva. Plemena Sherbov, Limbov, Kisijev, Ko-nov in drugih sestavljajo približno 30 odstotkov prebivalstva.
AVGUST PUDGAR
Gruzijsko kmetijstvo - vzor za druge sovjetske republike
V Gruziji so razpustili tri ministrstva, zadolžena za kmetijstvo, in ustanovili enotno upravo — Veliki uspehi
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 7. oktobra — Uspeh, ki ga je prinesel v zadnjih dveh letih ekonomski eksperiment v gruzijskem kmetijstvu, je ohrabril mnoge sovjetske ekonomiste, saj se je v tem času tamkajšnja proizvodnja povečala skorajda za 15 odstotkov, za enako pa je porasla tudi proizvodnost dela, ki je šibka točka celotnega sovjetskega gospodarstva.
Toda strokovnjaki še zmeraj niso povsem gotovi, koliko so doseženi rezultati plod »gruzijske podjetnosti«, ki je dobro znana po vsej Sovjetski zvezi, koliko pa posledica novih sistemskih ukrepov, ki naj bi poenostavili upravljanje v državi in kmetom omogočili bolj racionalno poslovanje. Gruzijci so namreč, zaradi svojega trgovskega temperamenta že pred ekonomskimi spremembami dosegali boljše rezultate v kmetijstvu. Pri tem so dvom še poglobila spoznanja, da novi upravni ukrepi po drugih delih države (z izjemo Estonije) niso prinesli pričakovanih rezultatov in da so mno-gokje v bistvu dvignili roke tudi od celotnega programa agroindustrij-skih združenj.
Ob vprašanju, od kod v Gruziji kljub vsemu takšen uspeh, ekonomisti ugotavljajo, da so se v tej kavkaški republiki zadeve najbolj resno lotili da se za ekonomski ek-
speriment ni zavzela le peščica ljudi kot v ostalih republikah, ampak vsi, ki so tako ali drugače vključeni v kmetijsko proizvodnjo. To naj bi bilo po njihovem prepričanju tudi bistvo novih ukrepov, saj naj bi se po vsej državi v upravno celoto povezale vse službe, od katerih je odvisen pridelek na poljih, jasneje pa naj bi se opredelila tudi odgovornost industrije, ki proizvaja kmetijsko opremo.
Prvi korak, ki so ga naredili v Gruziji, je bila kmetijska upravna reforma. Tako so razpustili vsa tri ministrstva, ki so bila odgovorna za kmetijstvo (ministrstvo vodnega gospodarstva, kmetijske tehnike in kmetijske proizvodnje), in ustanovili enotno upravo, ki je takoj zmanjšala število osebja za petino. S tem je postalo upravljanje ne samo veliko preprostejše, ampak tudi veliko bolj ekonomično.
DANILO SLIVNIK
poslanca. Ta odgovor pomeni, poudarja dr. Feit, da se ne bo nič spremenilo.
V primerih razsipništva gre za zneske od nekaj tisoč mark do milijonov mark, za občinsko in deželno razsipništvo, za malomaren odnos do državnega denarja. V Garmisch-Partenkirch-nu so sezidali stavbo policijske inšpekcije in streho prekrili z rdečo opeko. Zupana je to zbodlo v oči, ker so vse strehe okoli-
• Tistim, ki zapravljajo denar davkoplačevalcev, se ni treba nič bati, nadaljuje dr. Feit, četudi jih odkrijejo. Kateri vodja oddelka ali celo uprave je še kdaj prijavil tožilcu uradnega razsip-neža? Z druge strani pa sodišča na leto obsodijo utajevalce davkov na več kot 700 let zapornih kazni. Zaman čakajo davkoplačevalci, kdaj se bo pred sodiščem pojavil uradni razsipnež. In pri tem finančni strokovnjaki računajo, da na leto brez potrebe v ZRN zapravijo 40 milijard mark denarja, ki so ga državi plačali davkoplačevalci. Primeri, ki jih vsebuje brošura, so samo »vrh ledene gore«.
ških stavb pokrite z rjavo opeko. Zato je dal prepleskati rdečo opeko z rjavo barvo. Račun: 2744,15 marke.
V otroškem oddelku okrajne bolnišnice v Stranbergu je 47 postelj, toda najmanj 30 mora biti zmeraj nezasedenih. Zveza davkoplačevalcev je izračunala, da vsaka prazna postelja pomeni dnevno izgubo 212 mark, kar znese na leto v celoti 2,2 milijona mark. Ko so te številke pomolili pod nos deželnemu svetniku dr. Widmannu, je najprej vse skupaj zanikal in se razburil. Javno pa je izjavil, da bi se zmanjšala »življenjska kvaliteta«, če ne bi bilo teh praznih postelj. Toda davkoplačevalci niso dobili dogovora na vprašanje, kako naj bi prazne stroške postelje prispevale k življenjski kvaliteti. Za leto 1984 so izračunali, da je bil otroški oddelek največ zaseden s 14,93 odstotki. Življenjska kvaliteta v Starnber-gu je očitno zelo draga.
Brošura vsebuje tudi podatke o posameznih županih in občinskih možeh, ki si za javne denar-
ce bogato opremljajo pisarne, v zapisnike pa vnašajo, da je »inšpekcijska služba imela določene pripombe na take izdatke, vendar to ni nič nenavadnega,« kot stoji zapisano v protokolu z zasedanja občinskega sveta v Har-sumu 14. marca 1985.
Brošura obsega tudi primere z izdatki, ki dosegajo stotine milijonov mark. Tako bo novi deželni parlament v Dusseldorfu stal skupno 225 milijonov mark, ko ga bodo končno odprli. Ko je bilo sklenjeno, da bodo zidali deželni parlament, je takratni predsednik »landstaga« dr. Lenz računal, da se morajo gradbeni stroški gibati v okviru 130 do 150 milijonov mark. Toda to je bilo leta 1980. Ko so proučili na-črčt nagrajenega arhitekta, so ugotovili, da tako poceni ne bo mogoče sezidati deželnega parlamenta. Predračun skupnih stroškov se je povzpel na 247 milijonov mark.
Ko so leta 1962 izročili namenu veliko mestno dvorano v Sin-delfingnu, se je marsikateremu meščanu zvrtelo v glavi: zidava
je stala 9,2 miljona mark. Takrat je namreč mestni proračun znašal »samo« 40 milijonov mark Četrt stoletja pozneje bo potrebno temeljito preurediti dvorano, vendar 27 milijonov mark v ta namen ne bo zadoščalo.
Zahodnonemškim davkoplačevalcem ni do smeha, čeprav sc znajo pošaliti s svojimi razsipni mi uradniki. Malo pred volitva mi v deželni parlament Severne ga Porenja-Vestfalije je pet čla nov in en asistent parlamentar nega proračunskega in finančne ga odbora odpotovalo za 14 dni v ZDA, da bi si tam na mestu ogledali sistem finančne pomoči, oblikovanja proračunov in igralnice. Toda vse je kazalo, da so se gospodje odpravili na turistično popotovanje: San Francisco. New Orleans in Houston. Las Vegas, kjer so velike igralnice, je izpadel iz programa, potem ko so člani zveze davkoplačevalcev prihrumeli na letališče s transparentom, na katerem je pisalo: »Svojim poslancem želi dosti užitka v Las Vegasu - zveza davkoplačevalcev«.
BOŽIDAR PAHOR
112.000 ske; stvi
Na njivah rastejo vikendi
PRAGA, 7. oktobra (Tanjug) — Češkoslovaška spada med države, ki imajo relativno malo obdelovalne zemlje, m to je bil še razlog več, da so pred kratkim zagnali vik in krik zaradi vseh tistih, ki so dobili od države v začasno uporabo njive in potem na njih zgradili počitniške hiše. Čeprav predpisi ne dopuščajo zazidave obdelovalne zemlje, na pojih že dolga leta vznikajo počitniške hiše, pa tudi prave vile.
Vestni prebivalci, ki spoštujejo predpise, zemljo, ki so jo dobili, redno obdelujejo in s tem prispevajo k boljši preskrbi Vsi jim pritrjujejo in obsojajo lastnike brezpravno zgrajenih počitniških hiš, konec koncev pa je tudi predpis na njihovi strani. Samo na Češkem so lani na takih površinah pridelali in prodali 2.000 ton zelenjave, 107.000 ton sadja in 3400 ton perutnin-:ga, zajčjega in ovčjega mesa. Na Slovaškem so na teh pose-— ih zredili 15.000 glav goveda in prav toliko prašičev, 12.000 ovac in skoraj milijon zajcev.
Ti prebivalci-kmetovalci si zaslužijo vse priznanje, saj potegnejo dobiček iz zemlje, od katere državna posestva, kadar le morejo, dvignejo roke, hkrati te parcele, majhne in razmetane naokrog, niso prikladne za sodoben način obdelovanja. Do minulega leta so prevzeli zasebniki v začasno obdelovanje okrog 26.000 hektarov take zemlje. Pri tem so se obvezali, da jo bodo redno obdelovali.
Po nedavno objavljenih podatkih zveznega nadzornega organa je na Češkoslovaškem neobdelanih 121.000 hektarov zemlje, veliko pa je tudi takih površin, ki so obdelane malomarno. Nadzorni organi so predlagali, da bi pospešili pripravo teh površin za kmetijsko proizvodnjo in prepovedali nadaljnje razkosavanje.
Po načrtih za naslednje petletno obdobje naj bi se Češkoslovaška tako v kmetijstvu kot v industriji čim bolj približala razvitejšim državam. Med prednostne naloge spada seveda večja proizvodnja hrane, pa čeprav se je v tem petletnem obdobju kmetijska nroizvodnia nenehno ve^aln Kr»t nauaiain	nr-; n-.r»r
sftSMlbsF cMirotar
GRADBENO PODJETJE N SOL O
SOZD ZGP Giposs GP Stavbar Maribor Industrijska 13, Maribor
GP Stavbar Maribor proda
POSLOVNI PROSTOR,
velikosti 85,80 m2 ob Kardeljevi cesti v Mariboru. Poslovni prostor meri 85,80 m2 in je zgrajen do IV. gradbene faze. Poslovni prostor leži v novem središču predela Maribor-jug.
Informacije in podatki o lokalu so interesentom na razpolago v tehnično-komer-cialnem sektorju ali po tel. (062) 22-958.
1-120
Delavski svet
,—. i KOTO • koteks tobus • LJ j proizvodno in trgovsko
podjetje n. sol. o.	1
Ljubljana, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 5,
TOZD Surovine, Ljubljana,
Miklošičeva 5,
razpisuje dela in naloge
direktorja skupnega predstavništva konzorcija v Pekingu, LR Kitajska
Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj
—	aktivno znanje angleškega jezika
—	izpolnjevanje pogojev za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa
—	izpit za predstavnika v tujini (BI)
—	organizacijske in vodstvene sposobnosti Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Koto — koteks tobus, Ljubljana, Miklošičeva 5 - kadrovsko splošna služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri.
4-8343
9. sejem SLOJ
dOtohou
Celje - dvorana Golovec
od 4. do 9. oktobra 85
Komisija za delovna razmerja
delovne skupnosti skupnih služb Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, o. sub. o.,
objavlja prosta dela in naloge na področju AOP, in sicer:
—	načrtovanje aplikativnega in sistemskega razvoja
—	vodenje AOP projektov
—	sistemska analiza in design
—	načrtovanje strokovnih aplikacij v okviru informacijskega centra
Pogoji: visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri z delovnimi izkušnjami na navedenih področjih Če vas zanima delo pri računalniško podprtem informacijskem sistemu na strokovnih in poslovnih področjih UKC, vas vabimo, da se v 8 dneh po objavi tega oglasa javite na naslov: UKC Ljubljana, Bohoričeva 28, kadrovska služba. Za podrobnejše informacije pa nas pokličite po telefonu št. 316-076. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z enim kandidatom. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
7-8440

sozd
Mercator -Kmetijstvo Industrija
Trgovina n. sub.o. Ljubljana
Mercator — Rožnik, n. sub. o. tozd GOLOVEC, n. sub. o.
Ljubljana, Leninov trg 4
Delavski svet Mercator-Rožnik, TOZD Golovec razpisuje dela in naloge
vodje kadrovske splošne službe
Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje:
— višja ali srednja izobrazba upravno-pravne, splošno-organizacijske, ekonomsko-kadrovske smeri, 3-5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov Mercator-Rožnik, TOZD Golovec, Ljubljana, Leninov trg 4 z oznako za razpis v 8 dneh.
Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja Mercator-Rožnik, TOZD Golovec objavlja prosta dela in naloge
1.	knjigovodje za obračun prometnega davka
Pogoji: ekonomska srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni
2.	pripravnika
Pogoj: ekonomska srednja šola
3.	poslovodje
za poslovno enoto HOTIČ
Pogoji: šola za prodajalce, 2 leti delovnih izkušenj, tečaj higienskega minimuma, poskusno delo 90 dni
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, razen pod 2. za določen čas (6 mesecev).
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema v 8 dneh komisija za delovna razmerja na naslov: Mercator-Rožnik, TOZD Golovec, Ljubljana, Leninov trg 4.
Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri.
8-8454
Iskra, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov, Reteče 4
Poslovni odbor objavlja
javno licitacijo
naslednjih sredstev:
1.	kompresor EKZ 4, trudbenik, 37 KW, 7 bar
2.	peč za paletno plastificiranje
3.	aparat za čiščenje »erwa«
4.	škarje za razrez pločevine, L=2,5 m, d=3,5 mm
5.	risalna deska, format A, (dve)
6.	risalna deska, format A,1 (brez aparata)
7.	fotokopirni stroj
8.	kombi IMV, I. 1977
9.	pisalni stroj portable »rheitmetal«
10.	razmnoževalni stroj cyklostil
11.	računski stroji:
—	niša (pet)
—	oliveti (dva)
—	aksota (dva)
—	facit (eden)
—	digitron (eden)
—	olympia (dva)
Javna licitacija bo 15. 10. 1985 ob 11. uri v jedilnici tozda. Ogled sredstev je mogoč istega dne od 8. ure dalje. Interesenti morajo vplačati varščino 10% od izklicne cene. Davčne obveznosti poravna kupec. Prodajali bomo po načelu »ogledano — kupljeno«.
*	2-8278
Spoštovani!
Vabimo vas na razstavo »INTERBIRO INFORMATIKA«______
od 14. do 18. oktobra 1985 v Zagrebu, Zagrebški velesejem, paviljon 7._________________________________________
Predstavili vam bomo:
— računalniški sistem TRIGLAV,
Iskra
Delavski svet
ISKRA — SOZD elektrokovinska industrija, n. sol. o., Ljubljana
razpisuje
po sklepu 8. zasedanja z dne 25. 9. 1985 in v skladu s 70. členom statuta SOZD Iskra ter v zvezi s 77. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra prosta dela in naloge
—	člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za tržništvo
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo
—	da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj
—	da so sposobni voditi in organizirati delo
—	da imajo ustrezne moralnopolitične vrline, ki zagotavljajo aktiven odnos do samoupravne socialistične družbene ureditve in do razvijanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
—	da obvladajo najmanj enega izmed svetovnih jezikov in
—	da imajo registracijo za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti.
Izbran kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati naslovijo v 15 dneh po objavi na naslov: SOZD Iskra - Tajništvo samoupravnih organov, Ljubljana, Trg revolucije 3/12, z oznako »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
4-8382
- družino mikroračunalniških sistemov PARTNER,
—	16-bitni računalnišk-i- sistem DELTA 800,_____
32-bitni računalniški sistem DELTA 4850, komunikacijske mreže,
—	aplikacijsko-programske rešitve, zasnovane na
informacijskih orodjih IDA s področij:______
bančništvo, turizem, energetika, tekstilna,_
papirna in kemijska industrija, gradbeništvo, avtomatizacija pisarniškega poslovanja, šolstvo, spremljanje proizvodnje, grafika CAD/CAM,
Skupaj z ISKRO DELTO razstavljajo:__________
ISKRA CENTER ZA ELEKTROOPTIKO optičnim kablom,
ISKRA ELEKTROZVEZE___________________________
—	ISKRA KIBERNETIKA z mikročitalci in grafoskopi,
—	DIGITAL EOUIPMENT CORPORATION s konceptom sistema VAX »cluster<
Iskra Delta

---------J----------- F	Iiu	M1VJK1 UI1IUV ,
kar je za 4,5 kilograma več, kot so bili načrtovali. V celoti gledano pa zahtevajo od kmetijstva še več. S kombiniranjem nekaterih novih ekonomskih ukrepov in sodobnih proizvodno-
tritinnlnJ Lik umom i nomarno,,;,-, — —,. 1	.-J .. _ i. j -
..vAu^iiii notni	uMLpuv in Mjuuuiuii proizvouno-
tehnoloških procesov nameravajo proizvodnjo v naslednjem obdobju močno povečati.
Veliki oder širi delovanje in ponudbo Cankarjevega doma
V načrtu za prihodnje leto je 4433 terminov, od tega jih bo 37 odstotkov na področju kongresne dejavnosti — Program je odvisen od denarnih možnosti
Cankarjev dom v Ljubljani načrtuje za prihodnje leto 4433 terminov na področju kulturno umetniškega programa in kongresne dejavnosti. To je približno HO terminov več, kot pa so jih predvideli za letos, in kar 43 odstotkov več od lanskega leta. Največje povečanje bo v Veliki dvorani, kjer se bodo prireditve razmahnile zaradi dokončanega velikega odra. Leta 1986 bo močno zaživel kongresni program, tako da bo obsegal kar 37 odstotkov vseh terminov, to pa pomeni tudi pomembno gmotno okrepitev.
Taka je pravzaprav najbolj zgoščena informacija o načrtih, v katerih se že kaže dokaj izčiščena podoba Cankarjevega doma kot osrednjega organizatorja kulturnega življenja na Slovenskem. Seveda je programska vsebina močno odvisna od denarnega deleža kulturnih skupnosti. Sedanji naslovi in datumi so zato zbrani v osnutku, ki naj bi si ga delegati ogledali in se o njem izrekli. Ljubljanska in republiška kulturna skupnost naj bi po finančnem načrtu prispevali za program in amortizacijo 66 odstotkov potrebnega denarja od skupaj načrtovanih prihodkov v višini približno 1.061 milijonov dinarjev. Lahko bi torej rekli, da je v sedanji načrtovalski listini pregled zbranih možnosti, od denarja iz tako imenovane svobodne menjave dela pa je odvisno, katere prireditve bodo prihodnje leto na sporedu. Za primerjavo dodajmo, da je bil prispevek iz svobodne menjave dela v letošnjem pr-k
Marxovi Očrti kot izziv teoriji
Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU je pripravil mednarodni znanstveni sestanek
Konec tedna je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti potekal znanstveni sestanek »Aktualnosti Mancovih Očrtov«, ki ga je ob skorajšnjem prvem izidu celotnega besedila tako imenovanega »prvega osnutka« Kapitala pripravil Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU Težišče znanstvenga sestanka, na katerem so poleg slovenskih teoretskih delavcev sodelovali še trije gostje iz ZRN, Hans-Georg Back-haus, Heinz Brakemeier in Helmut Reichelt, je bilo sedem referatov, ki so se bolj ali manj neposredno navezovali na problematiko Očrtov.
V dopoldanskem delu je H. Reichelt analiziral »Dve inačici histo-ričenga materializma pri K. Mar-xu«. H. Brakemeier je obravnaval »Teorijo družbenih formacij in izvor države«. Božidar Debenjak pa problem »Blaga delovna zmožnost«. Dopoldanski del seje zaključil z razpravo, ki se je dotaknila problemov razlike med zgodnjim Marxovim »modelom« dialektike produktivnih sil /produkcijskih razmerij in »modelom« realne/ idealne subsumpcije produktivnih sil iz Kapitala. pomena kategorije »samora-slosti«, razlike med pojmoma »delovna moč« in »delovna sila« itn. V popoldanskem delu sta z referatoma najprej nastopila Slavoj Žižek (govoril je o »Problemih teorije fetišiz-ma«) in Rado Riha (»O nekaterih problemih denarne teorije v Očrtih), sledila pa je še daljša intervencija H. G. Backhausa »Razmerje med ekonomijo in filozofijo«, ki se je osredotočila na denarno teorijo G. Simmla, poslušali pa smo še referat Tomaža Mastnaka »Marxova kritika politične ekonomije kot kritika socializma«. V razpravi, ki se je razvila tako med posameznimi referati kakor tudi v sklepnem delu. so se jasno artikulirala različna teoretska izhodišča sodelujočih. Kljub občasni nepovezanosti je bila razprava koristna prav zato, ker je omogočila, da se prikaže ta različnost in ker si ni prizadevala nasilno poenotiti gledišč. Poleg teoretsko-zgodovinskih vprašanj o razmerju »kritične teorije družbe«, zlasti Adorna. do Mantove kritike politične ekonomije, je poudarila še nekaj bodisi starejših odprtih problemov (razmerje med logičnim in historičnim. vloga in pomen analize vrednostne forme), bodisi novejših (ustreznost Marxovega dojetja »občanske« oz. »civilne« družbe), s katerimi se sooča sodobna teoretska analiza Očrtov. Referati in diskusija z znanstvenega sestanka bodo objavljeni v Vestniku Inštituta za marksistične študije ZRC SAZU.
R. R.
vem polletju 62,4 odstotka od skupnih prihodkov (ki so znašali 241,7 milijona dinarjev).
Priložnosti za smelejše projekte na velikem odru
Oder v Veliki dvorani odpira nove možnosti za resnično bogato kulturno ponudbo, pri čemer pa je, razumljivo, treba upoštevati tudi višje stroške: pomembna bo tehnična ekipa, večja bo poraba energije in več denarja bo zahtevala tudi neposredna priprava prireditev. Ker so pripravljalci programa že upoštevali, da kulturne skupnosti kakšnih močno povečanih finančnih obremenitev ne bodo mogle sprejeti, je predlagana prireditvena dejavnost po obsegu skromnejša, kot pa bi lahko bila. Ko je beseda o Veliki dvorani, je vsem v mislih, da bo treba v prihodnje ponuditi velike dramske,* operne, baletne in glasbene prireditve. Ker bo veliki oder v celoti usposobljen, bodo možna vsakršna gostovanja, prav na tem prizorišču pa naj bi se Cankarjev dom uveljavljal tudi kot producent.
Glasbeno področje ima v Cankarjevem domu dokaj utečeno programsko zasnovo in na njej bo temeljil tudi spored za prihodnje leto. Med spremembami je treba omeniti skrčen abonmajski sistem koncertov Slovenske filharmonije, ki bo imela v sezoni 1986/87 po skupnem dogovoru le dva različna abonmaja po 9 koncertov, vsak program pa bo še enkrat ponovila. S tem bo omogočeno, da bo v Veliki dvorani več možnosti za druge prireditve, pa tudi Slovenska filharmonija bo imela več časa za različna gostovanja doma in na tujem. V Veliki dvorani bo v okviru svojega abonmaja nastopal tudi simfonični orkester RTV Ljubljana, v načrtu pa je previdenih še osem izrednih koncertov. Kot kaže, bo radio prenašal vse abonmajske koncerte, televizija pa do poletja štiri.
Ali po začetnem navdušenju orgle niso več zanimive?
Seveda bodo na sporedu posebni simfonični koncerti za mladino, ciklus koncertov Mladi mladim, koncerti nagrajencev z glasbenega tekmovanja treh dežel, vrsta komornih glasbenih prireditev, Mednarodni mojstrski ciklus, potem ciklus Vrhunski domači in tuji umetniki, koncerti Camerate Slovenice (ki ga v sezoni 1986/87 ne bodo nadaljevali) in podobno. Manj kot prejšnja leta bo orgelskih koncertov, kajti pokazalo se je, da je zanimanje zanje upadlo. V sezoni 1986/87 ne bodo nadaljevali z abonmaji zborovske glasbe. Posebno pozornost bodo v Cankarjevem domu posvetili področju zabavne glasbe, jazza in rocka, v program pa je uvrščena tudi ljubiteljska glasbena poustvarjalnost.
V Veliki dvorani se bosta prihodnje leto pojavili obe slovenski operi (Othello. Kačji pastir), načrtujejo izvedbo dveh scenskih kantat, kot multimedialni projekt pa bo na velikem odru zaživela simfonična pesnitev Vinka Globokarja Izseljenci, ki jo bodo izvedli Simfoniki RTV Ljubljana v sodelovanju z zborom Akord in večjim številom igralcev.
Na plesno baletnem področju bo vrsta utečenih prireditev (Dnevi plesa, Srečanje baletnih umetnikov Jugoslavije, predstavitev domačega koreografa in drugo). Med novostmi velja omeniti nastope Plesnega teatra Ljubljana (Ksenija Hribar), večje prireditve pa bo sprejela Velika dvorana (baletni večer Baleta SNG Ljubljana v koreografiji Milka Šparembleka, gostovanje Ballet de France iz Pariza in Španskega državnega baleta, produkcija Srednje baletne šole iz Ljubljane). V Cankarjevem domu bo nastopilo več folklornih skupin, ki bodo predstavile domače in tuje plese.
Domači gledališki deli v Veliki dvorani
Na gledališkem področju je za prihodnje leto načrtovanih 142
' predstav. Med velika dogodka organizatorji prištevajo domači uprizoritvi na velikem odru. Prvo, s premiero v začetku februarja, bo pripravilo gledališče Sester Šcipion Nasice pod začasnim naslovom Krst pri Savici. O tem delu, pravzaprav o naslovu, je bila živahna razprava na svetu Cankarjevega doma prejšnji teden. Ker projekt ne uprizarja splošno znanega Prešernovega Krasa, so se mnenja kresala ob vprašanju, ali lahko ostane predlagani naslov. Drugo delo nastaja na podlagi Tavčarjevega Izza kongresa (Milan Dekleva, Mojca Kranjc, Alja Predan) in sodi v sklop »klasičnih« gledaliških uprizoritev. Poleg tega pripravljajo še nekatere druge uprizoritve; Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, večera Frederica Garcie Lorce in Kristjana Mucka, Nostalgija 1918—1941 (o času med obema vojnama; različne prireditve v vseh prostorih Cankarjevega doma). V osnutku programa sta tudi dve skupni prireditvi z Glejem oziroma Škucem (Drakula, Performance III), poleg tega pa kar lepo število gostovanj domačih in tujih gledališč.	.
Filmski program bo potekal po začrtani poti: v Srednji dvorani bosta še naprej dva filmska termina mesečno, poleg tega bodo organizirane okrogle mize in srečanja s filmskimi ustvarjalci. Na ogled bodo med drugim retrospektive Polanskega, Kubricka, Cybulskega, Godarda, v okviru pregledov (dne-vov ali tedna) bodo predstavljeni ciklusi filmov iz norveške kinoteke, British Film Instituta, z Madžarske, Poljske, Danske, iz Španije in Mehike. Cankarjev dom bo organiziral vrsto prireditev v okviru 11 tematskih sklopov in druge filmske prikaze (festivalski filmi, premiere, video projekti).
Zanimanje za kultumovzgojni program narašča
Velik pomen pripisuje Cankarjev dom kulturnovzgojnemu programu, v katerega sodijo različne prireditve, od kulturnih dnevov, literarnih večerov, predstavitev knjig do predavanj, posvetov, pogovorov in podobno. Obsežen sklop je namenjen kulturni vzgoji mladih. Pri razstavni dejavnosti so se dobro uveljavile razne tematske predstavitve. Prihodnje leto bodo končali »protokolarne« prostore, to pa pomeni tudi boljše možnosti za likovne razstave. Na seznamu posredniških poslov je nekaj manj kot 30 gledaliških in glasbenih prireditev, ki so jih pripravili posamezniki ali manjše skupine.
BRANKO SOSIČ
Druga premiera v Prešernovem gledališču
Prešernovo gledališče iz Kranja bo v sredo, 9. oktobra, uprizorilo že svojo drugo letošnjo premiero. Tokrat so igralci kranjskega gledališča ob sodelovanju nekaterih kranjskih študentov ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo pripravili projekt režiserja Matjaža Zupančiča ŽIVLJENJE IN SMRT J. P. MARATA. Ob režiserju so sodelovali scenograf Igor Fistrič, kostumografinja Meta * Sever, komponist Jani Kovačič, koreograf Damir Zlatar Frey, lektor Ludvik Kaluža in korepetitor Primož Ahačič. Igrajo: Miran Kenda, Tine Oman, Alenka Weithauser, Bernarda Oman Jože Vunšek, Ivo Godnič, Vesna Jankovič, Jelka Štular, Dušan Cipe, Jože Sodnik, Miha Krišelj, Rasto Tepina, Dejana Demšar, Leon Kovačič, Bojan Regouc, Janja Skalar, Ivanka Papler, Petra Govc, Vanja Slapar, Blaž Čipe, Meta Lokar, Iztok Kok, Aleš Pirc.
Praznovanje našega kulturnega praznika bo še bolj slovesno
Po objavi razpisa za Prešernove nagrade — Novost: proslava bo potekala po posebnem televizijskem scenariju
Razpis za letošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada je bil objavljen pred dnevi, natančneje 1. oktobra, torej tako, kot je bil napovedal upravni odbor Prešernovega sklada, ki je na seji konec septembra pod predsedstvom Silve Jereb dopolnil člane strokovnih komisij in predlagal namesto preminulega Andreja Ujčiča v upravni odbor tržaškega Slovenca, slikarja Klavdija Palčiča.
Tudi dve strokovni komisiji so dopolnili s člani iz vrst zamejskih Slovencev. Marko Kravos iz Trsta in Gustav Januš s Koroške naj bi okrepila komisijo za književnost, tržaški pisatelj in gledališčnik Miroslav Košuta pa komisijo za dramsko umetnost. Novi predsednik komisije za glasbo je postal dr. Primož Kuret.
Sicer pa strokovne komisije sestavljajo večinoma lanski člani. V upravnem odboru Prešernovega sklada se je lani pojavilo nekaj predlogov, ki bi zahtevali spremembo zakona o Prešernovih nagradah (npr. predlog, da naj bi »velike« in nagrade Prešernovega sklada združili). Vendar za zdaj še ni sprememb in veljajo dosedanja določila zakona, po katerih je oblikovan tudi pravkar objavljeni razpis za Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Razpis velja tako kot lani dva meseca, nakar naj bi komisije do konca decembra končale delo. Proslavljanje slovenskega kulturnega praznika s podelitvijo nagrad bo že letos, kakor so napovedali na seji upravnega odbora Prešernovega sklada, spremenjeno, slovesnejše bo in daljše, narejeno po posebnem televizijskem scenariju, v katerem bo podelitev nagrad osrednji dogodek.
Za drugi bienale Video CD 85 značilen kvaliteten izbor del
Od 10. do 13. oktobra bo v Cankarjevem domu predstavitev predvsem tujih mojstrov video umetnosti — Philipsov studio
V Cankarjevem domu v Ljubljani se bo v četrtek pričel drugi mednarodni bienale Video CD 85. Njegova podoba se je v primerjavi s tisto pred dvemi leti precej spremenila, čeprav je že prvi bienale imel na mednarodnem polju velik odziv. Vedeti je namreč treba, da so video festivali kar pogost pojav, saj jih ima skoraj vsaka evropska država.
Rezultat ugodno ocenjenega prvega bienala Video CD 83 se je pokazal v velikem številu video prispevkov, ki so jih prireditelji dobili z vsega sveta. V mednarodnih okvirih je navada, da se prireditelji oddolžijo vsakomur, ki pošlje svoj prispevek, z izdatnim denarnim povračilom. Kljub temu, da pri nas kaj takega ni mogoče, so pošiljatelji video kaset računali, da jim bo že sama udeležba na Videu CD prinesla dovolj koristi. Prireditelji in organizatorji — Marie Claude Vogrič, Miha Vipotnik in Dalibor Martinis — so lahko po svoje oblikovali novo podobo Videa CD. Program so razdelili v nagradnega in informativnega. V nagradnem delu se bo 56 del potegovalo za Veliko nagrado bienala, ob tej nagradi pa bodo podelili tudi nagrade za inovativno uporabo sodobne tehnologije, za najboljšo realizacijo v stu-
diu, žanrsko nagrado, dve pa za najboljšo realizacijo in za najdo-slednejše realizirano delo. Nagrajence bodo izbrali Barbara London (New York), Wulf Her-zogenrath (Koln), Biljana Tomič (Beograd), Vera Horvat-Pintarič (Zagreb) in Bojan Kavčič (Ljubljana).
K sodelovanju pri organizaciji bienala so letos pritegnili nizozemsko tvrdko Philips, ki bo postavila in udeležencem ponudila v uporabo svoj naj novejši televizijski studio, Gorenje s televizorji, Iskro, ČGP Delo in Can-karjev dom.
Žalosten odsev ustvarjanja na področju videa pri nas bodo na bienalu nadomestili številni kvalitetni prispevki tujih avtorjev, med njimi jih je 15 iz Evrope, ostali pa iz Avstralije, Japonske in iz obeh Amerik.
LADA ZEI
Mednarodna
knjižna
razstava
Danes bodo v Frankfurtu odprli mednarodni sejem knjig — Razstavljajo tudi naše založbe
Drevi bo v Frankfurtu slovesna otvoritev mednarodnega knjižnega sejma, ki je že od svoje ustanovitve, leta 1949, ena najbolj zanimivih tovrstnih prireditev, tudi potem, ko so se sejmi razmnožili po številnih drugih državah. Množica najlepših najnovejših knjig bo na ogled do 14. oktobra.
Na sejmu bodo svoje najpomembnejše izdaje razstavile tudi poglavitne slovenske založbe, zlasti Mladinska knjiga, Cankarjeva založba in Državna založba Slovenije, pretežni del v okviru skupnega jugoslovanskega razstavnega prostora, ki ga organizira Poslovna skupnost jugoslovanskih knjigotržcev in založnikov. Poleg razstavnosti je osrednja značilnost frankfurtskega sejma večja možnost za poslovne stike kot na katerikoli podobni prireditvi in tudi večina zamisli za prevode po vsem svetu odroma prav s te knjižne razstave.
M. N. K.
GLEDAMO, POSLUŠAMO... OCENJUJEMO j GLEDAMO, POSLUŠAMO... OCENJUJEMO
GLASBA
Prvi večer
Brucknerjevega
cikla
Še kako resnična je bila, na žalost, kozerija, ki smo jo ondan prebrali na straneh tega časnika o dveh pripadnicah »boljšega« sloja naše družbe, pripravljajočih se na pomemben glasbeni dogodek, za katerega nista vedeli ne kdo nastopa, ne kaj izvaja. Dolgoletna zaprtost našega glasbenega življenja se je nekoliko sprostila z novimi prostorskimi možnostmi, čeprav vsled novih vzrokov ne v tolikšni meri, kot smo upali in pričakovali. Tako se kulturna politika dokaj nemočno sooča z željo, da bi vsaj tisto malo, kar nam je dano, prišlo med prave ljudi in nam pokazalo pravo sliko o našem današnjem trenutku in o stopnji na kateri smo. In tako si ne znamo odgovoriti na vprašanje, ali je res tisto, kar vodilni avstrijski časnik že kar žaljivo in posmehljivo piše ob gostovanju našega orkestra, ali ono, kar govorijo nekateri, ki ga kujejo med same zvezde evropskega glasbenega neba.
Takšne misli se nam porajajo ob petkovem koncertu Slovenske filharmonije. Bil je namreč v okviru abonmaja, v katerem nam orkester v letošnji sezoni ponuja tudi štiri dela Antona Brucknerja, dela,’ ki so bila hkrati z nekaterimi drugimi temeljnimi umetninami evropske
glasbe za nas do sedaj zaprta knjiga. Podobnost s stavbarskimi mojstri, ki s sodobnimi sredstvi utrjujejo temelje že zdavnaj zgrajenih stavb, je kar preveč oprijemljiva, da bi jo zavrgli. Tudi oni namreč ohranjajo kulturno izročilo, ker si je le iz njega mogoče ustvariti pravo sliko o kulturni in tudi družbeni vrednosti naroda.
Tako torej ni nič čudnega, da so intelektualna pronicljivost, oblikovno mojstrstvo in mistična zamaknjenost čez sto let stare skladateljeve Simfonije št. 5 v B-duni naleteli bolj kot ne na nerazumevajoč in hladen sprejem na obeh straneh rampe. Seveda ne moremo mimo tega, da je bil vzrok za to vendarle bolj na oni strani, zakaj poglobljeno tehnično in vsebinsko poznavanje izvajanega dela, žar in zanesenost interpretacije bi, kot se to ob takšnih priložnostih dogaja, preskočili tudi sem čez, k nam in nam vsilili razumevanje tega nenavadnega, priznajmo, tudi težkega glasbenega sloga.
Glasbeno vodstvo večera je bilo sicer v rokah Milana Horvata, dirigenta obširnega znanja in izkušenj, vendar se je ta v interpretaciji omejeval predvsem na tehnično izdelovanje in uravnovešanje posameznih orkestrskih skupin. Tako je šlo bolj za živi zvočni zapis, ki pa je bil, o tem ni nobenega dvoma, še vedno veliko vrednejši od sijajno konzerviranega. Zato so štirje Bruc-knerjevi večeri najtehtnejše in napotrebnejše, kar nam programsko vodstvo Filharmonikov ponuja v letošnji sezoni.
KRISTIJAN UKMAR
LIKOVNA UMETNOST
ko prepoznamo oziroma ločimo avtorstvo.
Veliko osebnega pa je umetnica razvila v svojem figuralnem kiparstvu. Z občutkom za mehko mode-lacijo je vnesla v svoje upodobitve dekliških aktov ter žena močno čustveno noto, ki pa ni sama sebi namen, temveč gre za vsebinsko bogatenje. Plastika Vladke Štovi-ček odraža močneje kot pri drugih slovenskih kiparjih notranje življenje deklet in žena, saj izžarevajo prisotnost in življenje samo v tistem smislu, ki ga najlepše zastopa mojstrska upodobitev kiparskega očeta.
MIRKO JUTERŠEK
RADIO
Jezik Pascal
Če se vam godi kot meni in tega niste vedeli: jezik Pascal je eden izmed računalniških ježkov. In je v radijski igri Rudija Šeliga s tem naslovom (4. oktobra na III. programu) »metafora za družbeni in duhovni sistem, ki je urejen, logičen, matematičen, kodiran in, seveda, neuničljiv; drugačnosti ta svet ne priznava«; to nam je razložila vnaprejšnja napoved Šeligovega prispevka ljubljanskemu radiu.
Nedvomno razveseljiv dogodek, premiera npvega Šeliga. In redkost. Rudi Šeligo radia očitno nima rad, tudi Jezik Pascal pravzaprav terja vizualne učinke in režiser Aleš Jan, še bolj pa tonska mojstrica Metka Rojc, sta se morala zelo potruditi, da sta prevedla Šeligovo literarno predlogo v radijski jezik. Storila sta to, kar je mogoče najbolje in drugi del igre, ki je — po pisateljevih besedah — »parafraza letečih procesij«, razumljenih kot »samomučilni, daritveni obredni postopki«, namenjeni očiščenju in
pomlajenju, je postal naravnost zgleden primer radijskega eksperimenta, poskus, seči s človeškim glasom ter Šumi in zvoki v tiste globine nezavednega, kjer smisel na vso moč občutimo, ne da bi ga razumsko dojeli. Dogajanje zunaj »jezika Pascal« tedaj in zelo drzen poskus, pa užitek za sladokusnega ljubitelja radijske umetnosti. Temu je III. program posebej namenjen.
Okvirna zgodba je namerno kar boleče trivialna. Mlad zakonski par, ki hoče živeti avtentično, se je nesposoben prilagoditi; to ga privede na rob propada. Potem, po groznem trpljenju »očiščenja«, se spremeni v sijajno prilagojeno dvojico, ki je kar mimogrede zamenjala mesto z nekdanjimi preganjalci, postala do drugih natanko takšen bič, kakršnega je nekoč občutila na svojih plečih — vse za dobro med »očiščenjem« spočetega otroka, da bo »v sreči živel«.
Spokorjeni, prilagojeni par sta podala — kdo drug?! — Ivo Ban in Jožica Avbelj; na poti njunega trpljenja ju spremljajo Marijana Brecelj, Saša Miklavc, Aleš Valič in Boris Ostan kot z lastnimi problemi obremenjeni člani komisije za samoupravno delavsko kontrolo, pa Štefka Drolc, Nina Skrbinšek, Veronika Drolc, Janez Hočevar, Kristijan Muck in Dare Valič kot glasovi sotrpinov in reševalcev. Dečka Vida igra Evelin Pristavec.
Znova smo soočeni s Šeligovo nespravljivo obsodbo človeške majhnosti, ki zmeraj spet obnavlja nesprejemljivo družbo nesmisla, krivic in nasilja. Odlična interpretacija (podprta z glasbo Boruta Lesjaka) je spet oživila halucinantni svet Čarovnice iz Zgornje Davče. In zapustila v poslušalcu enako moreč občutek.
RAPA ŠUKLJE
Veličina, ki prerašča
majhnost naroda
Po odmevni predstavitvi knjige Pustolovščina besede Ar-nalda Bressana v Trstu
V Trstu je tudi med italijanskimi bralci vzbudila precejšnjo pozornost nova knjiga Arnalda Bressana Pustolovščina besede, ki je izšla pri italijanski založbi Mondadori v zbirki II Saggiato-re. Gre pravzaprav za esejistično predstavitev del iz življenjskih poti petih slovenskih avtorjev, ki so tako ali drugače povezani tudi z življenjem in delom ljudi v krajih ob italijansko-jugoslovanski meji: Ivanom Cankaijem, Srečkom Kosovelom, Cirilom Zlobcem, Vladimirjem Bartolom in Alojzem Rebulo.
Eden izmed recenzentov knjige Ivan Verč je opozoril, da knjiga ne predstavlja slovenskih pisateljev le kot pisatelje socialne, politične ali nacionalne sfere, ampak v njih poudarja globoke eksistencialne dileme, to je tiste aspekte človeškega, ki presegajo neke okvire ali meje, ki so sociološko, politično in narodno opredeljene ali »zamejene«. Zato pa Bressan odkriva slovensko literaturo kot literaturo. Skratka mikrokozmos nekega dogajanja skozi literaturo zraste pri Bressanovi predstavitvi v totaliteto življenja.
Tudi Claudio Magris je pohvalno ocenil knjigo, čeprav so ga bolj zanimala »velika vprašanja« in problem literature majhnega naroda. Po njegovem je bistveno vprašanje, ali je pisatelju majhnega naroda usojeno biti glasnik narodovih interesov ali pa lahko kot umetnik obdela snov z vso svobodo. Poudaril je, da Bressa-nova knjiga, ki se ne omejuje samo na literaturo, ampak predstavlja tudi neki duhovni odraz Slovencev, dokazuje veličino slovenskih piscev, veličino, ki prerašča majhnost naroda.
Na posebno vrednost knjige sta po svoje opozorila tudi založnik in sam avtor: knjiga govori o pisateljih in literaturi, ki je v Italiji in ne samo v Italiji, skoraj neznana zaradi jezikovnih meja. Vsekakor velja, da je Bressan s svojimi prevodi in s svojim velikim zanimanjem za slovensko literaturo eden redkih Italijanov, ki našemu književnemu ustvarjanju utira pot v to sosedno državo.	M. P.
Po poteh očetovega medalj erstva
Ob predstavitvi kiparskih del akademske kiparke Vladke Štovi-ček v Galeriji Krško, nikakor ne moremo zamolčati in prezreti povezave med umetnico ter kiparjem Vladimirjem Štovičkom. Kot prvo se izpostavlja odnos med umetnikoma, očetom in hčerjo, saj gre za očitno družinsko umetniško tradicijo, ki zavzema postopoma vse večji obseg. Umetniške družine so značilne za razvitejše družbe in jim lahko sledimo daieč nazaj v zgodovino. V kulturni zgodovini Slovencev pa jih najdemo bolj malo, so pa za razvoj umetnosti zelo pomembne in nepogrešljive. Podobno kot otroci zdravnikov nadaljujejo prakso očetov, se vse bolj pogosto šolajo tudi otroci umetnikov za očetov poklic, oziroma poklic matere.
Ohranjanje družinske tradicije v smislu rasti in izpopolnjevanja v poklice iz kateregakoli področja, more biti samo pozitivno in v dobro tako posameznikom kot za družbo. Na področju likovne umetnosti se je izkazala kot zelo smiselna zgodnja usmeritev v učenje in širjenje likovnega znanja ter spretnosti in s tem povezano vzpodbujanje in po-speševanje naravnega talenta. Ne-pretresljiv in naraven je tako lahko tudi prehod iz vsakdanjosti v zahteven in samosvoj svet umetnosti. Odločilno pri oblikovanju umetnostne podobe neke družbe pa je seveda prost pristop k umetnosti ter zanimanje zanjo. Če upoštevamo umetniško družinsko vez, se pokaže kiparstvo Vladke Štoviček še bolj zanimivo, hkrati pa pristop-nejše.
Ni slučajno, da je Vladka Stovi-ček odšla na študije v Zagreb in ne na akademijo v Ljubljano. Poleg očeta je tako dobila še drugega odličnega učitelja, hrvaškega vodilnega kiparja, oblikovalca ženskega telesa, Frana Kršiniča. Za vrnitev mlade kiparke v domači kraj pa je bila verjetno zopet odločilna družinska tradicija. Zaposlitev na šoli sprva ne predstavlja samo socialne varnosti, ampak je nedvomno tudi odraz osamosvajanja. Kiparka Vladka Štoviček je z velikimi napori uspela s svojim ustvarjalno kiparskim delom izoblikovati svojo kiparsko osebnost. Le-ta se je najbolje odražala v njenih plastikah, ki jih je tako kot večina slovenskih umetnikov občasno prikazala tudi na razstavah. Po avtoričini prehojeni kiparski poti in kiparstvu, ki ga zastopa, zdaj že lahko govorimo o umetničini ustvarjalni rasti in solidnosti. Čeprav se pri tem ni bistveno oddaljila od očetovih kiparskih predstav, se pravi realizaciji kiparja Vladimirja Štovička, vendar že lah-
DRAMA TER OPERA IN BALET SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
VABITA K VPISU ŠTUDENTSKIH ABONMAJEV ZA SEZONO 1985/86.
Vpisujemo vsak dan do vključno 15. oktobra, od 9. do 12. ure, na Cankarjevi 11/1. Informacije po telefonu 210-336.
DRAMA
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
DRAMA SNG pripravlja za to sezono naslednji abonmajski repertoar:
Stanislavva Przybyszewska: DANTONOV PRIMER
William Shakespeare: SEN KRESNE NOČI
Anton P. Čehov: ČEŠNJEV VRT
Bertolt Brecht: MALOMEŠČANSKA SVATBA
Nikolaj V. Gogolj; KVARTOPIRCI
Caryl Churchill: ZENSKE IN POL
Bratko Kreft: KRANJSKI KOMEDIJANTI
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
OPERA IN BALET SNG pripravljata za to sezono naslednji abonmajski repertoar:
OPERA
Gaetano Donizetti: DON PASOUALE Peter I. Čajkovski: JEVGENIJ ONJEGIN Marij Kogoj: ČRNE MASKE Giuseppe Verdi: NABUCCO BALET
Balet na glasbo slovenskih avtorjev
Balet v koreografiji Milka Šparembleka na glasbo
Wagnerja in Beethovna
8-8476
Cankarjeva založba, Ljubljana, Kopitarjeva 2
Obveščamo poslovne partnerje,
da SMO 7. OKTOBRA PRESELILI UVOZNO-IZVOZNI ODDELEK
na Kopitarjevo 2. Nove telefonske številke 323-841, 316-739. Hkrati smo preselili
PROPAGANDNI ODDELEK
na Hribarjevo nabrežje 13. Nove telefonske številke
214-220, 214-250.
Dušan Željeznov
Nevidna fronta
28. nadaljevanje
Odpeljal jo bo Štefan. Ko tovarišico odpelje na varno, naj se Štefan pripelje z avtomobilom po Masarykovi ulici. To bo pomenilo, da je akcija uspela. Če Štefana takrat ne bo, se sestaneta zvečer. Tovarišico morajo v bolnišnici klicati Marjeta.
3. aprila zvečer
Sestanek grupe. Prisotni so Pepe, Albin, Peter in Štefan, ki je vse obvestil, za kaj gre. Razdelili so si naloge. Pepe in Štefan pojdeta skupaj naravnost proti sobi, Peter bo ostal pri vratarju — za vsak primer. Albin bo šel takoj za Štefanom in Pepetom, da bo eventuelno pomagal utišati karabinjerja. To ne bo težko, ker sedi pred vrati v sobo in pazi, da mu jetnica ne pobegne, obiskovalcem pa ne posveča nobene pozornosti. Pepe, hrust, kakršen je, bo to lahko sam opravil, ker je treba karabinjerja samo zvezati in mu — jasno — zamašiti usta. Važno je, da ga takoj spravijo v sobo in zaprejo za seboj vrata, da se bo tovarišica lahko oblekla. Albin se bo vrnil prvi, takoj ko bo karabinjer zvezan. Potem bosta s Petrom pred bolnišnico ščitilaumik, če bo treba. Vratarja je sicer treba pustiti pri miru, če pa se zgodi kaj nepredvidenega, je treba pretrgati telefonsko zvezo v vratarjevi loži. Orožje uporabiti samo v skrajni sili! Čim mirneje bo, več bo časa za akcijo, posebno pa za uspešen umik! Albin in Peter se bosta pripeljala s taksijem, ga zadržala in se z njim tudi umaknila. Pepe in Štefan se bosta
pripeljala z Ludvikom. Pepe se bo po akciji odpeljal v taksiju s Petrom in Albinom, Štefan pa z Marjeto. Pepe se bo drugi dan zvečer sestal s Štefanom. Seveda ne smejo pozabiti na rože in pomaranče! Vse mora biti, kot je v navadi, če kdo obišče bolnico!
Akcija se bo začela točno ob 14. uri. Ure so naravnane. Albin in Peter naj bosta minuto ali dve pred štirinajsto na mestu in nihče ne sme pred akcijo ničesar pojesti — za primer, da bi bil ranjen!
4. aprila dopoldne
Marjeta je bila obveščena, da se bo akcija izvršila 4. aprila ob dveh popoldne. Nikakor ni mogla zaspati. Noč je bila dolga, toda novi dan je bil še daljši. Vsaka minuta je bila večnost. Napetost je rasla iz ure v uro. Jesti ni mogla ničesar. Težko je takole ležati in čakati, da se bo nekaj zgodilo, ne da bi sama lahko karkoli pomagala. Dopovedovala si je, da mora mirno ležati. Ne sme se izdati. Potila se je. Če bi jo tedaj zdravnik pregledal, bi lahko zares ugotovil, da z njenim zdravjem nekaj ni v redu. Ko bi vsaj vedela, koliko je ura! Samo po življenju v bolnišnici je približno določevala čas: zajtrk je od 7. do 8. ure, malica približno od desetih, kosilo bo okrog dvanajste ure. Če bi le mogla kaj spraviti vase. Mora jesti!
Po kosilu se je karabinerji preselil v sobo. Puško je položil na prazno posteljo, tako da je bila cev obrnjena proti njej. Kaj to pomeni? Ali kaj sumi? Obrnila mu je hrbet in gledala v vrata, ki peljejo v svobodo. Karabinjer se je
medtem usedel, in slišala ga je, da na nočni omarici nekaj piše. Šum papirja in prskanjje peresa - to traja neskončno dolgo. Zdi se ji, da bi se akcija morala že zdavnaj začeti.
4. aprila popoldne
Šlajmerjeva ulica. Dva avtomobila sta skoraj istočasno obstala pred bolnišnico. Prvi je bil taksi, drugi, ki je prišel tik za njim, pa rumeni Mayerjev DKW. Ura je točno štirinajst. Ludvik je nekaj zagodrnjal, toda nihče ga ni poslušal. Osem oči se je srečalo. Šopki, pomaranče, vse je bilo v redu. Če bi kdo pozorneje pogle-dal obraze, bi videl, da nihče ni dobro spal.
Štefan in Pepe sta vstopila prva. Mirno sta šla mimo vratarja z velikim šopkom in paketom z obleko. Albin je prišel takoj zatem in stopil za njima po hodniku. Peter seje še nekaj obiral pri taksiju. Naročil je šoferju, naj počaka. Potem je brez naglice prišel do vratarja in ga vljudno prosil, naj mu pove, kje leži neka bolnica, ki je seveda sploh ni bilo.
Vse se je torej odvijalo po načrtu. Toda nekaj ni bilo v redu! Karabinjerja ni bilo pred vrati. Kje je? Menda se ni zgodilo kaj napredvi-denega? Vrata v sobo so bila priprta. Kaj neki se skriva za njimi? Odločiti se je treba! Toda kaj, če je še kdo drug v sobi? Zaseda? Nalogo je treba izvršiti? Vrata so kar odletela.
Zagledali so karabinjerja, kako sedi pri posteljni omarici in piše. Morda je tako še bolje, ga vsaj ne bo treba vlačiti v sobo. Toda tukaj,ga je teže zgrabiti, predalečje. Planili so v sobo. »Mani in alto,« je zavpil Štefan in potegnil svoj veliki »mauser«. Tudi Pepe in Albin sta že imela revolverje v rokah. Karabinjerje bliskovito zagrabil za puško in jo poskusil dvigniti. Priznati je treba, da nihče ni pričakoval takega odpora! Za karabinjerja je bilo naravnost brezupno hrabro upreti se trem naperjenim revolverjem. Morda je jjodcenjeva^situacijo ali pa
precenjeval sebe. O tem lahko razmišljamo sedaj, takrat pa za to ni bilo časa. Brž ko je karabinjer zgrabil za puško, je zagrmelo kratko kot salva: trije revolverji in puška — sedem strelov hrkati. Karabinjer seje zrušil. Jetnica je bliskovito skočila iz postelje. Streljanje je bistveno spremenilo načrt. Za preoblačenje ni bilo več časa. Zato je samo zagrabila plašč, ki so ga prinesli tovariši in si ga ogrnila čez spalno srajco. Celo na čevlje so vsi pozabili. Stekli so po hodniku. Albin je šel prvi. Hodnik je bil prazen. Vsa vrata v sobe so bila zaprta. Na hodniku je vsa začudena stala samo usmiljenka in zbegano gledala v jetnico, ki je odhajala s Štefanom. Pepe je šel zadnji.
Brž ko je Peter zaslišal streljanje, je z revolverjem v roki stopil v vratarjevo ložo in pretrgal telefonsko zvezo. Potem je naglo odšel pred bolnišnico. Tam je bilo vse mirno. Vratar si še ni opomogel od strahu, ko se je ustavil pri njem še Pepe in mu zažugal z revolverjem. Vratar se je tako prestrašil, da se je zvrnil pod mizo. Tovarišica je medtem s Štefanom odšla do avtomobila.
Ko je Pepe stopil iz bolnišnice, je videl, da je rumeni DKW pravkar odpeljal, mirno, ko da se ni prav nič zgodilo. Pred bolnišnico je bilo še nekaj avtomobilov. Poiskal je Albina in Petra in prisedel k njima v taksi.
Komaj sta Marjeta in Stefan vstopila v avto, je Ludvik na kratko vprašal »Kam?« »Čez Karlovški most in potem takoj na desno,« je naročila Marjeta. Potem so vsi molčali. Obstali so pred Majcnovo trgovino na vogalu Dolenjske in Ižanske ceste. Nastal je problem, kako bo tovarišica bosa neopazno prišla v hišo. Štefan ji je dal svoje galoše števika 45, velike kot čolni.
Ko sta odprla vrata v trgovino, so tovarišico spoznali in jo prisrčno pozdravili. Stopila sta v skladišče, kjer je gospodar potrkal na steno.
Del stene se je premaknil in iz odprtine je pogledala glava z očali. »Zdravo, Marjeta! Ali je vse v redu?« je nekdo vprašal.
Štefan se je hitro vrnil v avto. Porinil je roke žepe, kajti Ludvik ni smel videti, da se mu tresejo. Ludvik je začel robantiti. Pripovedoval je, da je pred bolnišnico razen taksija z Albinom pripeljal še neki drugi taksi. S šoferjem se dobro poznata. Ludvik mu je naročil, naj takoj izgine. Če bi ostal tam, bi namreč moral povedati, čigav avto je videl. Tako ga nihče ne bo nič vprašal, sam pa prav gotovo ne bo šel povedat.
Čez nekaj minut sta se Ludvik in Štefan že peljala mimo Vita, ki je kar zažarel. Sporazumeli so se s pogledi. Vse je bilo v redu!
Tudi Albin, Peter in Pepe so brez težav prišli v svoja stanovanja.
Italijani so bili prepričani, da sta bila v bolnišnici samo dva, ki sta odpeljala Marjeto. Tako je poročal tudi poročnik Placenti po končani preiskavi. Vratar Kristan je moral videti vse štiri. Usmiljenka Arilda Rajar je na hodniku videla Albina, Štefana in Pepeta, saj so vsi trije imeli revolverje v rokah. Toda oba sta povedala samo, kar nista mogla utajiti. Rajar-jeva je trdila, da je videla samo enega, vratar Kristan pa dva. Ludvik je imel prav, njegov znanec, šofer taksija, ga ni izdal. Tudi nihče od drugih ni povedal, da je videl pred bolnišnico rumeni DKW — a v Ljubljani sta bila samo dva taka avtomobila.
Italijane je pobeg zelo prizadel. Takoj so aretirali zdravnike prof. dr. Zalokarja, dr. Lenarta, dr. Pleterskega, vratarja Kristana in kuharico Cerkovnikovo. Alarmirali so vse bloke pri izhodih iz Ljubljane, vsa karabinjerska poveljstva in policijske postaje. Dr. Lenarta so zadržali. Zbudil se jim je sum, kajti iz bolnišnice jih je že nekaj preveč pobegnilo. Ugotovili
so tudi, da je začela Marjeta tožiti o bolečinah v trebuhu šele, ko je prišla v sodne zapore. Čeprav niso bili prepričani, da je dr. Lenart kriv, so ga predali sodišču.
Posebno je pobeg prizadel tiste, ki so Marjeto spravili v zapor. Zato so kmalu začeli klevetati in v svojih letakih dokazovati, da je Marjeto odpeljal iz bolnišnice gestapo in jo spravil v Litijo, na nemško ozemlje. Drugi so spet raznašali novico, da se je Marjeta odpeljala iz bolnišnice s pomočjo gestapa v avtomobilu nemškega konzulata v Ljubljani.
Nekaj dni po akciji se je pojavil Vitez. Medtem je bil namreč nekje zunaj Ljubljane. Ko sta se s Štefanom pogovarjala, kako je potekala akcija, je skrivnostno zašepetal: »Ali veš, kdo je tovarišica, ki ste jo rešili iz bolnišnice? To je Marjeta — Zdenka Kidrič.« Zadnji dve besedi mu je pošepnil prav na uho, čeprav daleč naokrog ni bilo nikogar.«
O tej akciji VOS najdemo zapiske tudi v že citiranih spominih nekdanjega upravnika ljubljanskih zaporov in aktivista OF Antona Ča-mernika. Takole je zabeležil o tem dogodku v svoji knjigi »Spomini na sodne zapore«:
»Sredi marca leta 1942 so zaradi izdaje prijeli dva pomembna delavca v organizaciji VOS: Zdenko Kidričevo, ženo Borisa Kidriča, in Ernesta Eyppra, priljubljenega igralca šentjakobskega gledališča. Oba so pripeljali v zapore okrožnega sodišča, nadzor nad njima pa so imeli samo karabinjerji. Spravili so ju v samice, Zdenko Kidričevo na ženski oddelek, Ernesta Eyppra pa v prvo nadstropje, kamor so imeli dostop samo Italijani. Ime Zdenke Kidričeve so nam prikrivali. Na vrata njene celice je morala uprava jetnišnice na ukaz Ascenassija poleg avtomatske ključavnice pritrditi še žabico, katere ključ je imel samo karabinjer, ki je bil odgovoren za jetnico.
Svež veter v politične šole
Predsedstvo MK ZKS: politične šole in seminarje prilagoditi željam članov ZK — Obsodba izgreda
LJUBLJANA, 7. oktobra — Organizirane oblike idejnopolitičnega usposabljanja in izobraževanja članov zveze komunistov v Ljubljani je treba posodobiti in bolj prilagoditi izobrazbeni strukturi ter sploh potrebam in željam posameznih skupin udeležencev teh seminarjev in šol. Le na tak način bo moč privabiti več udeležencev in dvigniti raven znanja in usposobljenosti članov ZK.
To so med drugim poudarili v današnji razpravi člani predsedstva MK ZKS Ljubljana, ki so ob tem še dodali, da je poleg organiziranih oblik idejnopolitičnega usposabljanja treba bolj spodbuditi tudi samoizobraževa-nje članstva. Temu bi morali v osnovnih organizacijah ZK nameniti bistveno več pozornosti kot do sedaj.
Da bi tudi ta oblika v praksi čimbolj zaživela, sta politična šola pri MK ZKS Ljubljana in medobčinsko študijsko središče že za to študijsko leto pripravila štiri programe marksističnega izobraževanja (splošni program, program za zdravstvene, prosvetne in tehnične delavce).
Pogoj za uspešnost, tako pri organiziranih skupinskih oblikah
• Člani predsedstva MK ZKS Ljubljana so danes ostro obsodili nacionalistične izgrede navijačev na hokejski tekmi med Kompas Olimpijo in Crveno zvezdo, ki je bUa minulo soboto v hali Tivoli. Dogovorili so se, da bodo komunisti v SZDL dali pobudo, naj se v športnih društvih dogovorijo za potrebne ukrepe, da v prihodnje ne bi več prihajalo do takšnih izgredov.
idejnopolitičnega usposabljanja in izobraževanja kot pri samo-izobraževanju, pa je tudi sveža literatura, so menili člani predsedstva MK ZKS; hkrati so se zavzeli za načrtno in pametno trošenje sredstev za literaturo, ki mora biti dostopna vsemu članstvu.	LJILJANA D JERIČ
Prireditve ob prazniku KS Poljane
Osrednji kulturni program bo v četrtek, 10. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem centru Poljane
LJUBLJANA, 7. oktobra — V krajevni skupnosti Poljane so tudi letos ob svojem krajevnem prazniku pripravili vrsto prireditev, ki so se začele že danes s sprejemom pioniijev in mladincev osnovne šole Tone Tomšič. Popoldne je bil pred šolo tudi boljšji sprejem, v šolski dvorani pa so pripravili tekmovanje v košarki in odbojki.
Jutri ob 17. uri bo v Kulturnem centru Poljane na Poljanski 22 a kulturni program, ki ga bodo pripravili dijaki srednje šole za družboslovje in splošno kulturo. V sredo bodo v Kulturnem centru pripravili kulturni program učenci osnovne šole Tone Tomšič — prav tako ob 17. uri, medtem ko se bo v vojašnici Maršala Tita na Roški cesti začelo ekipno prvenstvo v streljanju z zračno puško že ob 15. uri. V četrtek, 10. oktobra, ob 17. uri osrednja kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili cicibani WO Poljane, učenci osnovne Šole Tone Tomšič, dijaki doma Ivana Cankarja ter vojaki iz vojašnice Maršala Tita. Prireditev bo v Kulturem centru Poljane.
K. M.
Majavi skupni temelji
Izvršni svet občine Šiška se je skoraj odločil, da bi zavrnil besedilo predloga dogovora o skupnih temeljih planov ljubljanske regije
LJUBLJANA, 7. oktobra — »Vprašanje je, ali se pripravljamo na sprejemanje dogovora o skupnih temeljih dolgoročnih planov v ljubljanski regiji, ker tak dokument pač moramo imeti, ali zato, da bi se v resnici o čem dogovorili,« so se na svoji seji spraševali člani izvršnega sveta občine Šiška ob besedilu predloga omenjenega dogovora.
Pred letom dni je dal šišenski izvršni svet vrsto pripomb in predlogov k osnutku besedila, vendar so zdaj opazili, da pripravljala besedila niso v letu dni popravili ničesar bistvenega. Pripombe na. posamezne člene bo izvršni svet ponovil, k temu pa bo dodal še kritiko, ki to besedilo skoraj popolnoma izničuje: besedilo je predolgo, preohlapno. polno parol, v njem so zajete fantazije in nesmisli. . . Besedilo povsem negira ekonomska načela in zakonitosti, kaže pa tudi na težnjo po ponovnem administriranju, saj skuša uveljaviti manjša komunalna središča in preusmerja industrijo iz ožjega prostora ljubljanskih občin, kot bi bila v ozadju ponovna težnja po »političnih« investicijah. »Dogovor je skratka pisan tako, kot da imamo v ljubljanski regiji izredno bogato središče in sila revno zaledje ter da je na račun obrob-
ja potrebno siromašiti prvega,« so menili člani šišenskega izvršnega sveta. Med razpravo sta se pred njimi kazali le dve možnosti: zavrniti besedilo v celoti ali pa, tvomeje, ponoviti pripombe izpred leta dni. Za ponavljanje pripomb so se končno odločili tudi zato, ker je predlagano besedilo že v drugem krogu razprave, njegovo ponavljanje pa bi prineslo občini le še dodatne stroške. Šiška je namreč (ob drugih občinah) že doslej prispevala za pripravo tega akta blizu dvajset milijonov dinarjev.
Šišenski izvršni svet je razpravljal tudi o osnutku družbenega plana Slovenije do leta 1990 in med pripombami menil, da je struktura vlaganj za industrijo izredno neugodna. Tretjina načrtovanih investicijskih sredstev je namenjenih za naložbe v gospodarsko infrastrukturo, le 23,6 odstotka pa za izvozno
pomembne načrte industrije. Samo ti bi lahko izboljšali devizno bilanco in omogočili uvoz nove tehnologije, kot je na primer sodobna računalniško vodena proizvodnja.
V osnutku družbenega plana ni nakazane projekcije vseh materialnih obveznosti do tujine oziroma reprogramiranja dolgov, ni možnosti novega zadolževanja niti pogojev za razvijanje ekonomskih odnosov s tujino, ni predvidenih obveznosti republike do zveznega proračuna in do manj razvitih. . . Ob vsem tem šišenski izvršni svet ocenjuje, da je razvoj v osnutku družbenega plana Slovenije zastavljen optimistično. Očitno je, torej da so se predlagatelji osnutka družbenga plana Slovenije spopadali s podobnimi težavami kot predlagatelji planskih aktov v občini, predvsem zaradi neznanih planskih ciljev temeljnih subjektov gospodarjenja. Nosilci planiranja namreč zaostajajo z načrtovanjem, zato so v Šiški menili, da so predlagatelji osnutka pristopili k izdelavi besedila po modelu.
LADA ZEI
V vevški Papirnici pred eno največjih naložb v SRS
Gradnja novega obrata za premazni stroj in rekonstrukcija petega papirnega stroja bi odpravili ozka grla in izboljšali kakovost
LJUBLJANA, 7. oktobra — Da bi na zahodnih trgih tudi v prihodnje kupovali vevški papir, morajo v Papirnici Vevče temeljito posodobiti precej zastarelo proizvodnjo. Že nekaj časa pripravljajo naložbo, s katero bi izboljšali kakovost strojne dodelave papirja in povečali proizvodnjo visokokvalitetnih premaznih papirjev. Ker so takšne naložbe v papirni industriji zelo drage, ni nič čudnega, da je predvidena naložba v vevški papirnici ena izmed največjih v Sloveniji.
Gradnja novega obrata za premazni stroj in rekonstrukcija petega papirnega stroja bi odpravila ozka grla v proizvodnji papirja, predvsem pa bi izboljšali kakovost papirja, ki ga v Vevčah izvozijo na leto kar dobro polovico celotne prizvodnje. Letos nameravajo izvoziti 38.000 ton raznih vrst papirja, zanj pa bodo iztržili 26 milijonov dolarjev. S predvideno razširitvijo in posodobitvijo bi fizični obseg proizvodnje povečali za 14 tisoč ton papirja na leto, konvertibilni izvoz pa kar za 13,5 milijona dolarjev.
Pri naložbi naj bi skoraj 40 odstotkov celotne vrednosti (12,8 milijona dolarjev) znašalo posojilo IFC (International financial
coroporation). Ker gre za precejšnjo vsoto, pri velikih mednarodnih korporacijah pa ničesar ne prepuščajo naključju, je vevško papirnico poleti obiskal tehnološki izvedenec IFC. Po temeljitih preverjanjih, ki so trajala tri tedne, je ugotovil, da s tehnološke strani ni zadržkov za načrtovano naložbo.
Prvotno so v vevški Papirnici načrtovali naložbo, s katero bi izboljšali surovinsko osnovo, vendar so se kasneje odločili za tehnološko izboljšavo. Z zastarelo tehnologijo je na zahtevnih tujih trgih seveda nemogoče dosegati kakovost drugih proizvajalcev, ki v podobne posodobitve proizvodnje vlagajo neprimerno več denarja.
Upravičenost naložbe po tehnološki plati je torej nesporna, težave in pomisleki pa se pojavljajo predvsem v finančnoeko-nomskem delu naložbe. Medtem ko so pri IFC pripravljeni celoten znesek 12,8 milijona dolarjev aktivirati naenkrat, se domači investitorji, zaradi težav pri zagotavljanju dinarskega dela naložbe, ogrevajo za postopno izvajanje naložbe. Da se pri tem ne bi zmanjšal ekonomski učinek, bi morala biti vsaka etapa zaključena celota.
Pri sedanji projekciji zagotavljanja dinarskih sredstev za posodobitev vevške Papirnice naj bi investitor zagotovil dve milijardi dinarjev, medtem ko bi skoraj enako vsoto zbrali uporabniki papirja in v okviru grafične panoge. Ta pa se danes komaj sproti rešuje iz denarnih zagat. Zato ni pičakovati, da bi lahko zbrali toliko denarja.
Po več letih so Črnučani spet dobili svoj družbeni dom
Komisija je v prizadevanjih, da bi pridobila krajevni dom od Emone, doživela neuspeh, druga je bila uspešnejša LJUBLJANA, 7. septembra — Krajani Črnuč so po desetih letih spet dobili nazaj svoj zadružni dom, ki naj bi po novem postal družbeni center Črnuč.
• Ljubljanska banka—Gospodarska banka je letos za naložbe predvidela 5,6 milijarde dinarjev. Do konca avgusta so odobrili 4,9 milijarde dinarjev, v septembru pa še 747 milijonov dinarjev, kar pomeni, da so letošnji viri za naložbe že izčrpani.
Poslopje za samopostrežno trgovino ob Titovi cesti na Črnučah so leta 1952 zgradili krajani z lastnimi sredstvi, prvotno pa so ga namenili kulturni dejavnosti DPD Svobode, kinodvorani, knjižnici, dramski sekciji, telovadnemu društvu Partizan in družbenopolitičnim organizacijam Črnuč. S sprejetjem zakona o združenem delu leta 1975 je polovico prostorov zadružnega doma prišlo v roke tozda Emona, poslovna enota Domžale.
Rast črnuških naselij pa je spet oživila potrebo po prostorih za kulturne in politične dejavnosti. Ko se je 1983. leta zdravstveni dom preselil v nove prostore, se je krajevna skupnost Črnuče-Gmajna odločila za sanacijo starih. Ustanovila je posebno komisijo, ki naj bi dosegla, da prostore nekdanjega zadružnega doma spet dobe nazaj krajani. Zaradi njenega neuspeha je bila letos ustanovljena nova komisija, ki je pogodbeno rešila vprašanje s tozdom Emona, izdelala načrt obnove prostorov in povabila k
sodelovanju vse črnuške kulturnopolitične organizacije in društva. Tako se je Emona res obvezala, da bo prostore odstopila krajanom, a je ob preselitvi v druge prostore zahtevala odškodnino v višini približno 4,5 milijona dinarjev.
Ob tem se je pojavil še večji problem — kako pridobiti denar za adaptacijo novih prostorov, predvsem stare kinodvorane, v kateri že sedem let ne vrte filmov, saj dvorane ne morejo ogreti.
V krajevni skupnosti so se odločili, da bodo dali del prostorov družbenega centra v najem Ljubljanski banki in tako dobili vsaj del potrebnih sredstev. Stavba bo potem res služila svojemu namenu, pravi podpredsednik sveta KS Viktor Korošec, saj se bo poleg prostorov za knjižnico, tabornike, dramsko sekcijo, pevski zbor, kino, planinsko društvo in družbenopolitične organizacije našel prostor tudi za mladinske plese.
NADJA GLIHA
Posebno poglavje predstavlja tudi predvideni delež posojila Ljubljanske banke, ki po sedanjih izračunih znaša več kot šest milijard dinarjev, kar je več kot so letos v gospodarski banki namenili za vse naložbe v Ljubljani. Razen tega predlog novega zakona o bančnih posojilih predvideva, da banka pri naložbi ne bi smela sodelovati z več kot 10 odstotki likvidnega investicijskega potenciala. To pa seveda pomeni, da bi za večje naložbe v prihodnje zmanjkalo bančnega denarja.
Inštitut za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki o naložbi v Papirnici Vevče še ni dal dokončne ocene, saj so spremenjeni investicijski program dobili šele pred dobrim mesecem. Tehnoloških zadržkov pri naložbi tudi oni nimajo, medtem ko je ekonomika seveda odvisna od mnogih dejavnikov. Omeniti velja, da je na povzetku investicijskega programa, ki je bil pripravljen po cenah in deviznem tečaju za junij 1985, zahodno nemška marka stala 89,72 dinarja, danes pa je njena vrednost že skoraj 110 dinarjev. Kolikšna bo njena vrednost takrat, ko naj bi v vevški papirnici začeli vračati devizno posojilo, pa lahko le ugibamo.	MIŠO RENKO
Bo dežurala
še ena lekarna?
Zamisel, da bi poleg lekarne na Prešernovem trgu lahko dežurala tudi na Miklošičevi
LJUBLJANA, 7. oktobra — V Ljubljani stalno dežura Centralna lekarna na Prešerovem trgu 5 (vse dni v tednu in med prazniki vseh 24 ur). Že doslej je ob različnih priložnostih, kot so inventura, beljenje ali čiščenje te lekarne, občasno dežurstvo prevzela lekarna na Miklošičevi ulici. Zato v Lekarni Ljubljana razmišljajo, da bi dežurstvo tudi uradno potrdili. Tako bi bila stalna dežurna lekarna Centralna lekarna na Prešernovem trgu 5 ali lekarna Miklošič na Miklošičevi 24, je povedala direktorica Lekarne Ljubljana Marija Breglez.
Centralna lekarna je čez dan, ko so odprte tudi druge lekarne, pogosto preobremenjena, saj ljudje hodijo tja po zdravila, ker jo zaradi stalne dežurne službe tudi bolj poznajo in so je navajeni. Tako nastajajo vrste čakajočih, kar med njimi ustvarja nejevoljo, pa tudi farmacevtke se ne morejo kupcem bolj posvetiti.
Nadzor nad rejo piščancev
Zasebni rejci, ki ne izpolnjujejo ustreznih pogojev, do nadaljnjega ne smejo prodajati perutnine na ljubljanski tržnici — Ni vseeno, kakšna je krma
LJUBLJANA, 7. oktobra — Zadnje tri petke in sobote so kupci na ljubljanski tržnici zaman čakali, da bo Martin Žumer, zasebni rejec perutnine, začel prodajati domače piščance. Ljudje so se jezili, ko so zvedeli, da rejci domačega piščančjega mesa do nadaljnjega ne bodo smeli prodajati na tržnici. Ne izpolnjujejo namreč zahtevanih pogojev, ki jih prinaša novi odlok o ukrepih za preprečevanje klasične prašičje kuge.
Novi predpis postavlja dosti strožje pogoje za rejo domače perutnine. Vsi zahtevki imajo skupni imenovalec:	higieno.
Martin Žumer, zasebni rejec pe-
9 Odlok o ukrepih za preprečevanje klasične prašičje kuge perutnine in kuncev ne izključuje. Te živali za prašičjo kugo sicer ne obolevajo, lahko pa jo prenašajo. S prepovedjo prodaje mesa in mesnih izdelkov, proizvedenih izven registriranih klavnic, pa naj bi bila prekinjena možna pot prenašanja virusa. Seveda ob upoštevanju vseh ostalih higienskih predpisov.
rutnine z Lovrenca na Dravskem polju, pa po besedah Dušana Piriha, direktorja republiške veterinarske uprave, ne izpolnjuje vseh pogojev za rejo domačih piščancev. »Rejec ima v nedograjeni stanovanjski hiši, v prostoru velikem priblino 24 kva-
dratnih metrov, zaprtih 250 piščancev. Reja ni pod veterinarskim nadzorom, živali kolje v nehigienskih razmerah v garaži, ob uporabi deževnice (kapnice). Zaklane piščance hladi v vodi z dodatkom ledu, hladilnice za meso nima. Ne gre torej za nikakršno moderno farmo, temveč za nedograjeno stanovanjsko hišo. Prodajanje perutnine pod imenom »domača perutnina« v primeru Martina Žumra pomeni zavajanje potrošnikov, saj rejec krmi svoje brojlerje s krmnimi mešanicami, ki jih kupuje od mešalnice krmil Perutnine Ptuj. V tej krmi in v celotni reji pa ni nič domačega.«
Dušan Pirih je pojasnil, da novi predpis zasebnikom ne prepoveduje prodaje mesa in mesnih izdelkov na trgu. če izpolnjujejo zahtevane pogoje. Osebe, ki delajo v proizvodnji mesa, morajo biti pod stalnim zdravstvenim
nadzorom, zakol živali mora biti v registrirani klavnici, ki izpolnjuje minimalne higienske in tehnične pogoje. Pred zakolom je potreben pregled živali, po zakolu pa še pregled mesa. Na tržnici pa mora veterinarska služba pregledati, ali prodajalci izpolnjujejo navedene pogoje, in če v času do prodaje ni prišlo do organoleptičnih sprememb.
JERNEJA TRATNIK
Drsalni tečaj v tivolski dvorani
LJUBLJANA, 7. oktobra — Drsalno kotalkarski klub Olimpija Ljubljana tudi letos organizira v tivolski dvorani drsalni tečaj za otroke, starejše od štirih let. Tečaj bo trajal 10 tednov po eno uro na teden in sicer ob četrtkih od 16.15 do 17.15, začel pa se bo ta četrtek, 10. oktobra. Po končanem tečaju se lahko otroci, ki imajo do drsanja večje veselje, vpišejo v nadaljevalni tečaj, v revijsko skupino ali pa v klub, kjer bodo lahko nadaljevali z vadbo. Starši bodo vse dodatne informacije lahko dobili pred vpisom otroka v tečaj, ki bo stal 2000 dinarjev.	k. M.
PISMA BRALCEV
Slovenski tisk v Istri
Že nekaj let živim v Hrvaški Istri, kamor sem prišel kar z vso družino. Kaj kmalu sem opazil, da nas je Slovencev tudi v teh krajih kar precej, da nas je vse več, tudi ostalih Jugoslovanov, in da nas domače prebivalstvo sprejema prijateljsko oziroma take, kakršni smo. . .
Razumljivo je, da se na ustrezen način vključujemo v tukajšnje okolje in življenje. Za domače in čimbolj celovito počutje si želimo tudi naš tisk: dnevne časopise, revije, knjige in drugo, tudi boljše možnosti sprejemanja ljubljanskih tv oddaj, toda vse te reči tukaj hudo šepajo. Časopise dostavljajo zelo neredno, z zamudo ali pa jih nemalokrat sploh ni. Podobno se dogaja z revijalnim tiskom, da o ponudbi slovenskih knjig sploh ne govorim! Slednjih malone ni. Pri vsem tem mislim predvsem na Pulj, Pazin
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, Id ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
in Rovinj, za območja, ki jih ta istrska središča pokrivajo.
Za takšno stanje ne vidim opravičljivih razlogov. Saj se Hrvaška Istra tako rekoč naslanja na Slovensko Istro; je v neposredni bližini same Slovenije in njenih središč. Med Slovenijo in Istro so zelo dobre prometne zveze vseh vrst.
Da je zares tako, je mogoče ugotoviti že s primerjanjem, denimo, kako prihaja v Istro zagrebški, beograjski in drugi tisk: docela v redu, pa čeprav »potuje« neprimerno dlje, največkrat čez Ljubljano. Odveč je razlagati, da spričo vsega tega kupovanje in naročanje slovenskega tiska v Istri počasi upada. To lahko prične trgati nekatere vezi z našo ožjo domovino. Tega pa mi ne želimo...
Kaže torej, da bo treba o teh vprašanjih razmisliti in nato ustrezno ukrepati.
FRANCE BOŽIČ, Bale
Še so poštenjaki
V petek, dne 27. septembra, sem s prtljažnika na kolesu izgubil torbico z vsemi osebnimi dokumenti in večjo vsoto denarja. Lahko si predstavljate moje počutje, ko sem doma to ugotovil. Upal sem, da bom mogoče dokumente po daljšem času še videl, o
denarju pa sem bil prepričan, da je izgubljen.
Vendar se še najdejo poštenjaki. in tak je tov. Franc Nartnik, voznik dostavnega avtomobila pri Konditorju, doma iz Polhovega Gradca, ki mi je že naslednji dan zjutraj prinesel torbico z vsemi dokumenti in denarjem. Ker na moje prigovarjanje o denarni nagradi ni hotel nič slišati, menim, da je prav, da o tem ravnanju izve tudi javnost.
DUŠAN PLIVERIČ, Ljubljana, Čopova 42
Nasilni prizori niso za otroke!
Naveličani večnih ponovitev v kinu Mojca smo v petek, 26. septembra, z otroki odšli v kino Vič, kjer so vrteli film Osvajalec.
Spored v časopisu otrokom ni odsvetoval ogleda in tudi po slikah pred kinematografom smo dobili vtis, da gre za nekakšno vesoljsko pravljico. Na žalost pa smo bili prisiljeni že čez nekaj časa zapustiti dvorano. Film se je namreč že priče! s tako nasilnimi prizori, da si česa podobnega niti stari Rimljani v svojih barbarskih in sadističnih predstavah niso znali zamisliti: najprej so človeka razčetverili, potem so žrli njegove dele itd. . . Pri tem pa je kamera z vso natančnostjo lovila vse podrobnosti. Tega noben odrasel človek, ki je normalen, ne more gledati, ne da bi se mu obračal želodec in ne da bi si
želel poslati v zavod za duševne bolnike tiste, ki so zmožni narediti takšne prizore. Toda predstavljajte si, da je bilo na tej popoldanski predstavi še veliko drugih otrok, ki jih starši, bodisi iz neznanja ali ker jim je bilo škoda plačanega denarja, niso odpeljali in so bili prisiljeni gledati take krutosti do konca. Takšnega maskriranja ne bi smeli dovoliti, pa naj to služi nizkim nagonom ali višjim ciljem, še najmanj pa bi se smeli nanj navajati otroci.
Bojim se sveta, ki mu bodo vladali od vseh medijskih krutosti otopeli otroci.
Kako smešno in nerazumljivo je torej ob tem ravnanje naših kinematografskih podjetij, ki prepovedujejo otrokom ogled filmov v kinu Sloga, katerih edini greh je malo več gole kože, ki jo naši otroci brez večje škode celo poletje ogledujejo na morju, hkrati pa mirno dovoljujejo najkrutejša nasilstva. Biljeterka, s katero sem se o tem pogovarjala, se je sicer čisto strinjala z menoj, pa vendar ni nihče od uslužbencev kina Vič spremenil in napisal nad blagajno, da otrokom ogled filma odsvetujejo — zaslužek je le zaslužek.
Otroci bodo sicer razočaranje zaradi filma, ki ga niso videli, kmalu pozabili, nam odraslim pa grenkoba ob razmišljanju o naši skrbi zanje, na žalost, ostaja.
LUCIJA MAGAJNA Ljubljana, Mihov Štradon 19
Smučanje na Veliki planini letošnjo zimo dražje kot lani
Kljub višjim cenam bo — tako vsaj kaže — smučanje na Veliki planini cenejše kot na drugih slovenskih smučiščih
KAMNIK, 7. oktobra — Kamniško komunalno podjetje je danes začelo s prodajo vozovnic za žičnice rekreacijsko-turistič-nega centra Velika planina. Gre za predsezonski nakup vozovnic, podoben lanskemu, ko jim je samo v predprodaji uspelo prodati nekaj več kot pet tisoč vozovnic.
Kot pravi sekretar kamniške turistično-poslovne skupnosti Peter Brleč, so letošnje cene za žičniški sistem za okoli 50 do 80 odstotkov višje kot lani, kljub temu pa še vedno za okoli 20 odstotkov nižje kot na drugih slovenskih smučiščih. Tako bo treba za dnevne vozovnice za vse žičnice odšteti v predprodaji 700 dinarjev, taista vozovnica za otroke pa bo stala 500 dinarjev. Smučarji, delovne organizacije in osnovne organizacije sindikata bodo lahko v predprodaji do 1. decembra kupovali tudi sezonske vozovnice z veljavnostjo od 1. decembra do 31. marca prihodnjega leta. Te vozovnice bodo stale 9000 dinarjev oziroma 6000 dinarjev za otroke do 10 let starosti.
Izvršni odbor SIS RTC Velika planina pa je na seji pred dnevi tudi potrdil nove, višje, cene za žičnice na Veliki planini. Kdor si seveda ne bo kupil vozovnice v predprodaji na Cankarjevi ulici 11, bo moral za dnevno karto odšteti 900 dinarjev, posameznika bo v skupini več kot dvajsetih ljudi vozovnica stala 700 dinarjev, družinska vozovnica za en dan pa bo stala 1900 dinarjev.
Kot pravijo v kamniškem komunalnem podjetju, bodo letos smučarji lahko vijugali na novi progi Ob Tihi 8, poleti pa so tudi zamenjali nosilno vrv na sedežnici. V Tovarni avtomobilov Maribor so naročili nov motor za stari teptalnik snega. Ta naj bi bil letošnjo zimo namenjen predvsem prevozu prtljage in smučarjev v številne počitniške domove na Veliki planini.
DEJAN VODOVNIK
Tehnounion bi moral imeti servis v zahodni Makedoniji
Pred več kot 20 leti je bilo v nekaterih občinah zahodnega dela SR Makedonije veliko kupcev Candyjevih pralnih in pomivalnih strojev. Zato so se pristojni iz Tehnouniona v Ljubljani upravičeno odločili, da bodo poslali posebnega serviserja za te stroje. Mi, uporabniki, s servisiranjem nikoli nismo imeli nobenih težav.
Servis je bil v Tetovu, vendar je lahko ob kateremkoli letnem času obiskal katerokoli mesto, pač v skladu s potrebami. Imel je tudi dovolj rezervnih delov, kar pomeni, da so bile njegove storitve učinkovite in kvalitetne. Toda zdaj, ko je prenehal delati, je servis za vso Makedonijo samo v Skopju, kar je za vse uporabnike teh gospodinjskih strojev seveda zelo neprijetno.
Naj opišem svoj primer iz izkušnje. Ko sem moral zamenjati grelec pralnega stroja, se je izkazalo, da ga skopski servis nima. Tako se je zgodilo, da sem dvakrat zaman potoval v Skopje. Tamkajšnji serviser je zanj pisal v Tehonunion Ljubljana, vendar ga tudi tam niso imeli. Potem sem ga moral naročiti iz Beograda, od koder so ga tudi poslali. Od takrat, ko sem grelec poskušal dobiti iz Ljubljane, je minilo mesec dni! Čeprav bi ga zaradi dolgega čakanja lahko vrnil, tega nisem storil, in to kljub temu, da
sem imel hude težave in velike, tako denarne kot časovne izgube, da o telefonskih stroških za pogovor s Skopjem, Ljubljano in Beogradom niti ne govorim.
Iz vsega tega sledi, da bi moral Tehnounion imeti servis bodisi v Tetovu, Gostivarju, Kičcvu ali v Ohridu, tj. v enem od teh krajev, saj bi bilo servisiranje obstoječih strojev v gospodinjstvih, v gostinskih in drugih podobnih objektih v tem primeru znatno lažje. V Gostivarju imajo dobro izurjeno ekipo, ki bi — če bi imela dovolj rezervnih delov — lahko poskrbela za kvalitetno servisiranje. Gre za delovno organizacijo ME-GO 18. Novembar, kjer posluje visokokvalificirani mojster za te stvari Milovan Voljčevski, ki bi bil lahko koristen za obe strani, tako za nas kot za Tehnounion.
TOMO APOSTOLSKI, Gostivar, P. P. 60
MESEC
BIROTEHNIKE V MLADINSKI KNJIGI
18. 9.-18. 18. 1985
posebne ugodnosti demonstracije svetovanje
PO SLOVENIJI
Kitajsld delavci na praksi v Straškem Novolesu
STRAŽA PRI NOVEM MESTU, 7. oktobra - Slovenijales iz Ljubljane, ki vedno bolj poglablja poslovne stike z LR Kitajsko, je omogočil uvajanje in strokovno izpopolnjevanje dvema skupinama iz te velike azijske države. Ena skupina se je izobraževala v cerkniškem Brestu, druga pa v Straškem lesnem kombinatu Novoles. Program izobraževanja sta sestavila Slovenijales in Novoles, trajal pa je en mesec: (S. D.)
Tolminci predlagajo, naj bi bilo manj delegatov
TOLMIN, 7. oktobra — Tolminski družbeni svet za politični sistem je pripravil predlog novega števila delegatskih mest v skupščinskih zborih združenega dela in krajevnih skupnostih. Člani tega sveta predlagajo, da bi v prihodnje v zboru združenega dela zmanjšali število delgatov od sedanjih 30 na 28, v zboru krajevnih skupnosti pa od sedanjih 29 na 25 delegatskih mest. (K. R.)
V kraške vasi vozijo vodo s cisternami
SEŽANA, 7. oktobra — Franc Mahnič, član prostovoljnega gasilskega društva iz Senožeč, je eden izmed voznikov treh gasilskih in ene vojaške cisterne, s katerimi že nekaj tednov razvažajo vodo po kraških vaseh. Tokrat smo ga srečali pri Selovih v Razorih, ko je polnil vaški vodnjak. Odkar je suša izsušila predvsem manjše vaške vodovode in vodnjake, pripeljejo iz močnejših izvirov vsak dan v oddaljenejše vasi po 200 tisoč litrov vode. (Foto. J. Ž.)
Restavracija Triglav je zaprta, v sobah živijo delavci Alpetoura
STARA FUŽINA, 7. oktobra — Restavracija Triglav v Stari Fužini, ki sodi k Alpetouru tozd Hoteli Bohinj, je bila vso zimsko in poletno sezono zaprta. Pri Alpetouru pravijo, da je v sobah Triglava 25 postelj, ki pa so brez tušev, zato jih ne morejo prodati, za delo v restavraciji pa ne morejo dobiti dobrega kadra, ki bi delal tako, da bi bila restavracija rentabilna. V Triglavu, ki stoji na izredno dobri lokaciji, v Stari Fužini pa je približno 500 zasebnih turističnih postelj, zdaj žive le delavci Alpetoura, ki so jih tjakaj preselili iz hotelskih sob. Sicer pa sc pri Alpetouru z Globto-urom pogovarjajo o možnostih, da bi Triglav, ki ima na podstrešju veliko neizkoriščenega prostora, preuredili v manjši hotel, za kar bo treba dobiti soinvestitorje, morda celo iz tujine. (Foto: Vlasta Felc)
Rojstva
LJUBLJANA: Med sredo in ponedeljkom se je v Ljubljani rodilo 66 otrok - 40 dečkov in 26 deklic. V kliničnem centi u so pomagali na svet 1760 gramov težkemu dečku (bil je najlažji novorojenček), najtežjemu pa je pri rojstvu fiomagalo osebje stare porodnišnice. Tehtal je 4500 gramov. (R. D.)
Pogrebi
LJUBLJANA: Na Žalah-Navju se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 74-letnega upokojenca Valentina Manfrede (ob 10. uri); 70-letne upokojenke Minke To-plikar (ob 11. uri); 66-letnega upokojenca Leopolda Rogine (ob 12. uri); 66-lelnc gospodinje Ane Preželj (ob 13. uri); 16-letne dijakinje Nataše Novak (ob 14. uri) H6-letne upokojenke Marije Žitnik (ob 15. uri) in 66-letnega upokojenca Antona Sajovica (ob 16. uri).
KAMNIK: Danes ob 16. uri bo na kamniških Žalah pogreb 77-letne gospodinje Ane Štcfula, od Stjepana Boboševiča pa so se svojci poslovili včeraj ob 16. uri. (R
Nevarna igra pod drevesno krošnjo
VRHNIKA, 7. oktobra - Krilati oreškar, eno največjih in hkrati najredkejših eksotičnih dreves na Slovenskem, pod katerim se zelo radi igrajo tudi otroci Osnovne šole Ivana Cankarja, utegne prav kmalu nevarno ogroziti njihovo igro. Eno od debel tega spomeniško zavarovanega drevesa se namreč zaradi velike razpoke utegne zlomiti že ob prvem snegu. Da se ne bi ponovil primer stoletnih lip na Sveti trojici, najbrž ne bi bilo odveč, če bi vrhniška občina pohitela z uradno prijavo, saj bi ljubljanski regionalni zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine le tako lahko pravočasno preprečil njegovo nadaljnje propadanje. (J. P., foto: Maijan Zaplatil).
r
Zanimiva mnenja na posvetih
V Mariboru in na Ravnah o razvojni politiki slovenske telesne-kulture
MAMBOR, RAVNE NA KOROŠKEM, 7. oktobra — Prvi posvetovanji v seriji, ki jih te dni prirejata TKS in ZTKO Slovenije, sta v Mariboru in na Ravnah minili ob številni udeležbi teles-nokulturnih delavcev in živahni razpravi o ključnih problemih telesne kulture. Tako o »nacionalnem programu« kot o planskih dokumentih so se kresala mnenja, razumljivo obarvana tudei z lokalno problematiko telesne kulture v obeh okoljih. Vsekakor pa je bilo Čutiti voljo, da bi se na predloženih temeljih dokopali do skupnih jeder razvojne politike v slovenski telesni kulturi.
Smo pripravljeni ali ne, spremeniti nekatere trende, ki nas očitno vodijo v vse bolj pričujočo stagnacijo zlasti na področju vrhunskega športa, je bila os, okoli katere so se sukale misli pretežne večine razpravljalcev. Nasploh je bilo sprejeto kot dobro stališče, da je šport mladih poglavitno jedro uresničevanja ciljev »nacionalnega programa«.
Jutri bosta posvetovanji v Murski Soboti in Ptuju.
OTO GIACOMELLI
Osvojili za pol kombija lepih pokalov
Lipiška dresurna ekipa se je vrnila s prijateljskega turnirja v Torinu
LIPICA — Lipiško zastopstvo dresurnih jahačev se je vrnilo iz Torina, kjer je bil prijateljski mednarodni turnir v dresuri z udeležbo tekmovalcev iz Italije, Švice, Luksemburga, Irske in Jugoslavije. Naše barve so zastopali tudi nekateri mladi jahači in predvsem mladi konji, ki obetajo, da bodo uspešno stopili po stopinjah sedanje uspešne generacije, ki nastopa na največjih svetovnih tekmovanjih. Alojz Lah, drugi v svetovnem pokalu, je z Maestosom Monteauro zmagal v prostem programu, Ladislav Fabris pa je s Favory Wero dobil Intermediaire II, v prostem programu pa je bil drugi pred Klavdijem Mavrom (Neapolita-no Allegra). V dresurni nalogi St. Georg je bil Maver 5., Anica Rojec (KK Ljubljana, Mond) pa 10. Maver je v Intermediairu I zasedel 5. mesto, Roj-čeva pa 14. V skrajšanem Intermediairu (Š-7) je bil Dušan Mezgec tretji. »Za pol kombija smo osvojili pokalov,« se je ob vrnitvi veselil direktor kobilarne in ekipe Andrej Franetič, ki je s svoj im* moštvom s posebnim propagandnim nastopom, ta je dodobra ogrel občinstvo, poskrbel za dobro reklamo za Lipico. V manjši zasedbi bo lipiška ekipa 26. t. m. nastopila tudi na munchenskem kasaškem hipodromu v Daglfingu.
H. U.
Krosi se te dni vrstijo po vsej Sloveniji
Lepo vreme gre na roko prirediteljem, tako da je realno pričakovanje o 200.000 udeležencih v SRS
LJUBLJANA — Jesenski krosi so zaradi izredno lepega vremena še posebno množični. Republiška atletska zveza s svojim štabom za krose od tedna do tedna prejema več poročil o uspešno izvedeni akciji krosov v posameznih občinah. Kaže, da bo končno le preseženo število vseh udeležencev jesenskih krosov v Sloveniji — 200.000. Vseeno pa so še občinske ZTKO, ki akciji množičnih tekov v naravi ne posvečajo prav nobene pozornosti. Iz občine Piran je AZS na primer prejela poročila (anketni list), ki zgovorno priča, da so tam popolnoma pozabili na krose. Po podatkih, kijih ima ZTKO (vprašanje je, če so točni), v celotni piranski občini niso priredili niti enega šolskega krosa, prav tako pa ne nameravajo izvesti občinskega prvenstva.
Po drugi strani pa je razveseljivo, da so v eni manjših občin — v ilirskobistriški — uspešno priredili predtekmovanja v krosih in da je na občinskem prvenstvu nastopilo blizu 1000 tekačev in tekačic. Zelo velika udeležba je bila tudi v vseh ljubljanskih občinah, kjer je samo na prvenstvo občine Šiška za osnovne šole (po šolskih prvenstvih) nastopilo nič manj kot 1120 najboljših pionirjev in pionirk. Srednješolci bodo tekmovali posebej, in sicer danes od 11.30 naprej v Kosezah, kjer se bodo merili z najboljšimi iz drugih občin za srednješolske prvake mesta. Danes bodo priredili občinsko prvenstvo tudi v Tržiču (od 15.30 ure pri OŠ v Križah), jutri pa bo občinski kros v Slovenski Bistrici (od 15. ure pri telovadnici) za vseh 17 kategorij, ki so v programu »Krosa Dela«.
Tudi v četrtek (10. t. m.) in petek (11. t. m.) bo v Sloveniji več občinskih krosov. V četrtek bo občinsko prvenstvo v Novem mestu (od 15. ure naprej na štadionu B-E) kot »generalka« za 20. jubilejni kros občinskih reprezentanc za pokale Dela, ki bo 20. oktobra. V četrtek bodo občinsko prvenstvo priredili tudi Ptujčani in v zadnji ljubljanski občini Moste-Polje. Naj še omenimo apel organizacijskega odbora »Krosa Dela« v Novem mestu: občinske ZTKO naj pošljejo svoje prijave ekip čim prej v Novo mesto, zadnji rok pa je 14. oktober.
F. M.
Sarajevska kluba toneta vse niže
Zaradi odhodov ključnih igralcev Sarajevo in Željezničar vse slabša — Pašič zablestel v ZRN
'LJUBLJANA — Kljub nekoliko spremenljivi igri so moštva »velike četverice« pri vrhu, še najniže je zagrebški Dinamo — na 6. mestu. Glede na razmeroma skromno konkurenco v boju za vrh je pričako-
vati, da si bodo v tem prvenstvu »veliki«.
V devetih (nepopolnih) kolih je večina prvoligašev že pokazala, koliko velja. Uvrstitve nekaterih klubov pa vendarle še niso povsem realne, tako je na primer pričakovati, da bosta Vardar in Rijeka počasi prodrla k vrhu, medtem ko bi utegnili nazadovati Velež, Osijek in Priština.
Navidez je presenetljiv slab štart obeh sarajevskih klubov, ki sta lani igrala najvidnejši vlogi na domačem in mednarodnem prizorišču. Toda »padec« Željezničarja in Sarajeva je vendarle pričakovan, saj sta oba kluba izgubila nekaj najboljših mož.
Željezničar nima pravih zamenjav za Čapljiča in Bahtiča, očitno pa je, da so se Osimovi igralci tudi nekoliko »prevzeli«, to predvsem velja za Balji-ča in Baždareviča, ki zdaj igrata veliko slabše kot v prejšnjem prvenstvu. Še hujši pretres pa je doživelo moštvo prvaka Sarajeva, ki je za Musemičem in Hadžibegičem izgubilo še kapetana Pašiča. Moštvo s Koševa zdaj nima
vsa najboljša mesta razdelili štirje
več nobenega igralca velikega formata. 28-letni Predrag Pašič je v soboto v velikem slogu debitiral v dresu Stuttgarta, ki je kar s 5:0 premagal Fortuno. Kapetan K. H. Forster je bil sprva v zvezi z njim precej skeptičen, toda po prvem nastopu je dejal: »Veliki igralec, toda ne sodi med tiste, ki hočejo uveljaviti predvsem sebe.« Pašič ni bil strelec, tri gole pa je dosegel Algower, ki je izjavil: »Zame je Pašič zelo pomemben igralec, igra namreč z glavo. Pašič natančno ve, kaj hočem v vsakem položaju.« Agencija DPA pa je po njegovem de.butu zapisala: »Premija na loteriji«.
Tako kot Pašič tudi drugi Sarajevčani v novi dresih igrajo zelo dobro v novih klubih. Žal pa je to močno osiromašilo sarajevski nogomet. Oba sarajevska kluba za »veliko četverico« zaostajata predvsem zaradi tega, ker vsako leto izgubita po nekaj boljših mož, medtem ko se njihovi tekmeci še okrepijo.
F. B.
Megla in veter sta krojila usodo
V«	• 1	1 • V •	A •
na naši najdaljši regati
Le šest izmed 15 jadrnic je končalo regato — Zmagala je »Bosa nova« s krmarjem Prijateljem — Velika smola Puha
PIRAN — Letošnjo najdaljšo regato pri nas, spominsko regato popularnega slovenskega jadralca Rada Stoke, je izmed 15 jadrnic, kolikor se jih je v petek zvečer napotilo proti Benetkam, uspešno končalo le šest. Najhitrejša med njimi je bila »Bosa nova« iz JK Veter, ki jo je krmaril Prijatelj.
Regata Piran - Benetke - Piran, ki jo je organiziral JK Jadro je bila ne samo najdaljša, ampak nedvomno tudi ena naj zanimivejših in najtežjih letošnjih preizkušenj v jadralnem športu pri nas. Največ preglavic so jadralcem tokrat povzročali šibki spremenljivi vetrovi, veliko težav pa so imeli tudi zaradi zelo slabe vidljivosti. Prav ta je bila usodna tudi za našega odličnega jadralca Dušana Puha, ki je ubral daleč najhitrejšo pot in si pred Benetkami pridobil že domala sedem ur prednosti pred naj bližjimi zasledovalci. Toda, ko bi moral najti še oceaneo-grafsko ploščad, se obrniti okoli nje in se vrniti proti Piranu, mu je ta v nepredirnih meglicah tudi po večurnem iskanju ostala skrita, tako da se je moral vrniti brez opravljene naloge, zaradi česar je bil seveda diskvalificiran.
Skupina njegovih zasledovalcev je bila precej srečnejše roke, saj je naletela na ribiča, ki jim je pokazal smer do ploščadi. To so bili tudi edini srečneži, ki so jo našli, kajti drugi tekmovalci so imeli enake težave kot nekaj ur pred njimi Puh. Nekateri med njimi, tako kot naš znani zmagovalec Atlantika Jure Šterk, so celo čakali noči, da bi zagledali luči svetilnika na ploščadi. Seveda si ni težko predstavljati njihovega razočaranja, ko so ugotovili, da tudi o svetilniku ni ne duha ne sluha, kajti po tej ugotovitvi jim je preostalo samo še to, da tako kot Sterk robantijo: »Saj je še v senu lažje najti iglo, kot v morju to hudimano ploščad.«
Zmagovalci regate Rada Štoke — jadrnice dolžine nad 10 m: »Metulj«, YK Portorož, krmar Štravs; 9 — 10 m:
»Rush—Donit«, J K Veter, krmar Kratochwill: 8-9 m: »Nadja«, JK Veter, krmar Finderle, 7 — 8 m: »Bosa nova«, JK Veter, krmar Prijatelj. »Bosa nova« je kot najhitrejša jadrnica dobila tudi veliki prehodni pokal Rada Štoke.	PETER LOVŠIN
Kljub porazu zadovoljiv nastop Jadrana
MONTECATINI — Slovenska združena košarkarska ekipa Jadrana je v nedeljo začela prevenstvene boje v drugi italijanski ligi. Jadranovci so gostovali v Montecatiniju pri moštvu Panapesce, ki je celo favorit za napredovanje v A-2 ligo. Slovenski košarkarji so bili ves čas enakovredni, popustili so le, ko sta proti koncu tekme zaradi 5 osebnih napak morala na klop K. Starc in Ban. Zmagali so košarkarji Panapesce z 82:68 (38:37).
B. L.
SZ prva v obeh konkurencah
AMSTERDAM — Moška odbojkarska reprezentanca Jugoslavije je v zadnjem kolu v tolažilni skupini na EP izgubila še z Grčijo z 0:3 in se morala zadovoljiti s predzadnjim, 11. me stom.
Rezultati — finalna skupina: SZ Francija 3:0, Poljska : Bolgarija 3:2, CSSR : Italija 3:1; končni vrstni red: SZ 10, ČSSR 9, Francija 8, Poljska 7, Bolgarija 6, Italija 5; tolažilna skupina:	Romunija Nizozemska 3:1,
Švedska : Španija 3:1; končni vrstni red: Romunija in Grčija po 9, Švedska m Nizozemska po 8, Jugoslavija 6, Španija 5.
Tesnejši športni stiki Tbilisija in Ljubljane
LJUBLJANA — Športno sodelovanje Tbilisija in Ljubljane, dveh prijateljskih in pobratenih mest, je že vrsto let, vse odkar so pred 14 leti zaorali ledino izmenjavanja športnih izkušenj rokometaši Slovana in Burevesnika, izredno tesno. Ti stiki so se razvili ob rokometu predvsem v nogometu, kolesarstvu, atletiki, športni gimnastiki pa tudi košarki. Da pa bi sodelovanje še poglobili, so včeraj predstavniki Telesnokulturne skupnosti Ljubljana in tbilisijskega Sportkomiteja prvič podpisali tudi uraden protokol o športnem sodelovanju v naslednjih petih letih, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju, enakopravnosti in reciprociteti. Protokol sta podpisala predsednik tbilisijskega Sportkomiteja Djano Bagrationi (na sliki levo) in predsednik TKS Ljubljana Vlado Gruden. (P. L., foto: Marjan Zaplatil)
TENIS
ŠPORTNA NAPOVEElf
Zmaga
Jugoslovank
TOJOTA — V teniškem kolu tekmovanja za Pokal federacije je ženska teniška reprezentanca Jugoslavije premagala Irsko s 3:0. Jauševčeva je dobila proti Thornton s 6:3, 6:0, Goleše-va je premagala Nicholson s 4:6, 6:4, 6:3, dvojica Winkler—Goleš pa je bila uspešna proti Craig—Thornton s 6:2, 6:2. V naslednjem kolu bodo nasprotnice naših Bolgarke.
43 trinajstič
BEOGRAD — Po začasnem poročilu 14. kola športne napovedi je bilo 43 trinajstič, ki dobe po 409.708 din, z 12 zadetki pa je bilo 1344 dobitnikov, ki dobe po 19.662 din.
OČL — vzhod
Drava : Proletarec
1:1 (1:0)
Trajnožarni
KIV ETAŽ
štedilnik
15 kW, 20 kW, 25 kW
-	visok izkoristek (81%)
-	vgrajeni pretočni bojler
Trajnožarni kotel
SIGMA TŽ
za centralno ogrevanje
25 kW, 35 kW, 45 kW
Trajnožarni
KIV ETAŽ kotel
15 kW, 20 kW, 25 kW
—	visok izkoristek (81%)
—	z vgrajenim pretočnim bojlerjem ali brez
Kotel
KIV LOS
za kurjenje lesnih in drugih trdih odpadkov
—	primerno za mizarske delavnice
KIV GREJE MOČNEJE IN CENEJE
PTUJ — Štadion Drave, gledalcev 100, sodnik Abraham (Murska Sobota).
STRELCA: 1:0 - Ivančič (12), 1:1 - Sinic (63, 11-m).
DRAVA: Rimele, Potočnik, Kmetec, Ljubeč, Ramšak, Horvat, Tušak (Metličar), Artenjak, Ivančič, Korošec, Grabar.
PROLETAREC: Hace, Hančič, Dolinšek, Povšnar, Veres, Zagorc, Kastelic, Sinic, Drnovšek (Pavlič), Osmanovič (Mimic), Smrkolj.
Domači so od številnih priložnostih v prvem polčasu izkoristili samo eno. Gostje so izenačili po dvomljivo dosojeni 11-metrovki. Obe moštvi sta imeli še obilo priložnosti za zmago.
MILAN ZUPANC
Partizan : Brežice
2:0 (0:0)
SL. GRADEC — Igrišče Partizana, gledalcev 250, sodnik Janežič (Ce).
STRELCA: 1:0 - Gros (69), 2:0 -Beliš (90).
PARTIZAN:	Matevž, Denkov,
Smolnikar, Goričan, Marjanovič, Gros, Saiti (P. Čoderle), Dinkovič, Knez, Cesar, Beliš.
BREŽICE: Malus, Izrle, N. Suban, Predanič, Mirkac, D. Suban, Brkič, Kežman, Bahtiri, Mijač, Vašcer.
Domači niso pričakovali tako agresivne igre zadnjeuvrščene enajsterice. Čeprav so imeli premoč, v prvem polčasu niso niti enkrat ustrelili proti vra-
OČL — zahod
Jadran Lama : Elan 3:0
(2:0)
DEKANI — Igrišče Jadrana, gledalcev 200, sodnik Vugdalič (Ljub-• ljana).
STRELCA: 1:0-Lekič (22), 2:0-Lekič (24), 3:0 - Kocjknčič (71).
JADRAN LAMA: Burič, Sik, Božič, Stojkovič, Bačič, Toškan, Rafa-elič, Kompara (Grgurina), Finkšt (Furlanič), Lekič, Kocjančič (Stanič).
ELAN: Črv, Primc, Vidmar, Novak, Horvat, Pavlin, Avbar, (Špo-ljar), Gabrič, Mesojedec, Nesič, Bradač.
Začetek tekme je pripadel domači enajsterici, ki je dokaj hitro prešla v zasluženo vodstvo. Ob koncu polčasa bi Novomeščani lahko izid ziiižali, a je domači vratar ujel strel zli metrov. Začetek drugega dela je pripadel gostom. Kar 20 minut so oblegali Buri-ča, a jim kljub nekaterim napakam domače obrambe ni uspelo premagati zelo razpoloženega vratarja.
BRANKO BRATOŽ
Piran : Ljubljana 2:4 (2:1)
PIRAN — Igrišče Pirana, gledalcev 200, sodnik Jakončič (Miren).
STRELCI:	0:1-Jankovič (10),
1:1— Filipič (15), 2:1 — Gašperšič (45), 2:2—Jankovič (75), 2:3—Jankovič (76), 2:4—Plešinac (90).
PIRAN: Ivančič, Bertok, Lukič, Tončič, Kovač, Novak, Mujič (M. Li-har), Filipič (B. Doklič), Behavac, Salvestrin, Gašperšič.
LJUBLJANA:	Dodič, Buzuk,
Maksimovič, Rajšel, Plešinac, Oma-novič, Brecelj, Jankovič, maršič, Re-bič (Srovin).
Pirančani so vodili z 2:1. V prvem delu je bila tekma mirna in brez zapletov. V drugem delu pa je izredno slab sodnik Jakončič najprej prestorgo izključil najboljšega domačega igralca
tom gostov. V drugem polčasu so igrali bolje. Gros je dosegel prvi gol po grobi napaki Malusa, drugega pa Beliš z močnim strelom z roba kazenskega prostora.	RUDI FIDEJ
Ojstrica : Nafta 2:0 (0:0) Šmartno : Pekre 0:2 (0:1)
Dravinja : Fužinar
2:1 (1:0)
Steklar : Elkroj 1:3 (1:2)
Partizan
Dravinja
Pekre
Elkroj
Ojstrica
Proletarec
Fužinar
Steklar
Nafta
Drava
Šmartno
Brežice
1 1 1 0
PARI 6. KOLA: Brežice rec, Nafta — Drava, Elkroj -Pekre — Steklar, Fužinar -Partizan — Dravinja.
10:4 12:9 9:6 13:11 7:7 6:6 10:7 8:9 8:11 6:9 8:10 3:11 - Proleta-Ojstrica, Šmartno,
Mali nogomet za pokal Bleda
BLED — HTP Bled, tozd turizem in rekreacija, bo priredilo jesensko prvenstvo v malem nogometu za pokal Bleda 14. t.m. v športni dvorani na Bledu. Prijave do 11. t.m., ko bo v športni dvorani (ob 18. uri) tudi sestanek.
Kovača, s svojimi pristranskimi odločitvami pa nato razburjal domače igralce in gledalce. Ljubljančani so sodnikovo naklonjenost izkoristili in z zadetki razpoloženega Jankoviča prešli v vodstvo s 3:2, končni rezultat pa je s prostim strelom dosegel Plešinac.
M. B.
Tabor Jadran : Stol 0:6 (0:4)
SEŽANA — Igrišče Tabora, gledal-cev 300, sodnik Repič (Lj).
STRELCI: 0:1— Novak (15), 0:2 — Vavpetič (23), 0:3 - Mlakar (33), 0:4
-	Novak (42), 0:5 - Mandič (50), 0:6
-	Jeglič (59).
TABOR JADRAN: Lukman, Škabar, Živanovič, Filipič, Rožanc, Cerkvenik, Vasiljevič, Markovič, Antolič, Markič, Šimič.
STOL: Lamberšek, Rihtar, Husič, Dolinšek, Mandič, Homar (Juvan), Novak, Jeglič, Hribar (Gradišek), Vavpetič, Mlakar.
Nogometaši Stola so povsem nadigrali brezvoljne domače nogometaše. Gostje so igrali tehnično zelo dobro imeli so veliko priložnosti. Rezultat bi bil lahko celo dvoštevilčen.
ANDREJ PERČIČ
Izola : Usnjar 4:0 (1:0)
IZOLA — Štadion Izole, gledalcev 200, sodnik Likar (Renče).
STRELCI: 1:0 - Šukljan (14), 2:0
-	Viler (55), 3:0 - Viler (79), 4:0 -D. Ivetac (90).
IZOLA: Francarli, Šink (D. Ivetac), Džerdžaj (Marinkovič), Stepo-vič, Gregprič, Favento, N. Ivetac (Tripar), Šabanovič, JahiČ, Šukljan, Viler.
USNJAR: Japelj, Kralj, Maksič, Urbančič, A. Gerbec, Nujič, Mujič, I. Gerbec, Joveškovič (Čosič), Mršič (J. Gerbec), Sojer (Samatovič).
Visoka zmaga domače enajsterice bi bila ob izkoriščenih priložnostih še izdatnejša, saj so gostje pokazali le malo nogometnega znanja.
VLADO OSTROUŠKA
Medvode : Naklo 0:0
MEDVODE - Igrišče Medvod, gledalcev 350, sodnik Barlič (Blagovica) .
MEDVODE:	Andrič, Cilenšek,
Hukanovič, Dolenc, Juriničj Remih, Kopač (Podviz), Velkavrh, Šink, Novakovič, Mlakar (Radeljak).
NAKLO: Fuks, Leskovec, Legat, Količ, Marinšek (Dane Jošt), Anko, Levstik, Križaj, Mrak, Darjan Jošt, Jelovčan.
Medvode so imele vso tekmo veliko terensko premoč, toda gostujoči obrambni igralci na čelu z imenitnim vrataijem Fuksom so bili vselej pripravljeni. Z malo več sreče bi lahko celo zmagali, saj so večkrat nevarno izpeljali nasprotne napade.
JURE NOVAK
Postojna : Primorje 5:1 (0:1)
Ljubljana	5
Stol	5
Izola	5
Jadran Lama 5 Primorje	5
Postojna	5
Elan	5
Piran	5
Medvode	5
Usnjar	5
Naklo	5
Tabor Jadran 5
4	1	0	12:6	9
3	2	0	18:7	8
3	1	1	11:5	7
2	2	1	8:4	6
2	2	1	7:8	6
2	1	2	11:5	5
2	1	2	5:6	5
2	0 3 10:10 4
1	2	2	5:7	4
1	0	4	5:13	2
0	2	3	4:11	2
1	0	4	1:15	2
PARI 6. KOLA: Primorje — Stol, Naklo — Tabor Jadran, Elan — Medvode, Ljubljana — Jadran Lama, Usnjar — Piran, Postojna - Izola.
II. ZNL — zahod
Koper: sodnik ni videl dveh 11-metrovk
Nogometaši Kopra načrta, da pred prvenstvenim odmorom zberejo 11 točk, niso izpolnili. Spodletelo jim je v nedeljo proti solidnemu Novemu Sadu, ki je v Kopru vzel, kar mu je sodnik Sitar iz Titovega Velenja ponudil. Tudi v televizijskem posnetku je bilo jasno videti, da je Sitar opeharil domače za najmanj eno 11-me-trovko.
Kaže pa poudariti, da je bila nedeljska tekma naj lepša doslej in da so gostje opravičili sloves. Napadalna peterka Novega Sada je dobila več aplavzov objektivnega občinstva. Koprčani so takšni igri sledili. V prvem delu so bili celo boljši, toda nedosojeni enajstmetrovki ter poceni gol so jih povsem zmedli in v nadaljevanju je bilo konec igre, ki Koprčane odlikuje na domačem igrišču.
»Po nedosojeni enajstmetrovki v 7. minuti in po prvem golu se nam je povsem podrl načrt. Da je bila mera polna, je Sitar spregledal še drugi prekršek v kazenskem prostoru gostov,« je povedal po tekmi trener Kopra Lu-čo Pertič.
Ocene: 7. — Kariž, Hrovatič, Čosič, Zulič, 6. — Borštnar, upan, Košpenda, Jermani«, Tripar, Studen, Vrkič.
JOŽE KREFT
Milovanovič, Omanovič, Z
SNL
»Vijoličasti« razred zase
pričakovali nekoliko več. Moštvo ambicioznega trenerja Vukoja je bilo enakovredno »vijoličastim«, odločali so odtenki, v tem pogledu pa so bili Mariborčani na boljšem, saj imajo bolj izkušeno moštvo. S to zmago so Mariborčani že blizu jesenskemu naslovu, pričakovati je, da tudi v nada-■J mju ne bodo imeli resnejšega tek-r a, zato pa bo toliko hujši boj za ... ednja mesta, v katerem bodo kot vse kaže sodelovali Slovan, Vozila in oba Rudarja. Kladivar in Aluminij toneta vse niže in sta za zdaj prva kandidata za odhod iz lige, seveda pa se lahko zanašata na »preporod« v spomladanskem delu prvenstva, saj zaostanek še ne bo prevelik. Triglav in Mura sta prebrodila krizo, medtem ko Domžale nekoliko presenetljivo držijo stik z vrhom lestvice. Olimpija je samo še povprečen republiški ligaš, mladi Bežigrajčani bodo najbrž boljši v nadaljevanju, ko bodo skušali urediti kritične razmere v klubu, ki se zrca-liju tudi v igri.
Moštvo kola: Trampuš — Borošak, Bučar, Hudarin, Kršič - Prelogar, Žurman, Kuprivec — Drnovšek, Gabor, Lukačevič.	p p
Maroko : Libija 3:0 (1:0)
RABAT — V prvi odločilni tekmi za nastop na nogometnem SP je Maroko premagal Libijo s 3:0 (1:0). Strelci: Merry, Timoumi in Aziz. Povratna tekma bo 18. t. m.
Ž novo zmago SAK tretji
CELOVEC — Nogometaši SAK so v koroški ligi zmagali že drugič zapored, tokrat so s 3:0 (2:0) premagali mestnega tekmeca PSV/ASK. Vse tri gole je dosegel Pichover. SAK je zdaj zli točkami in razliko v golih 15:8 na odličnem tretjem mestu.	R F
ZVEZNI NOGOMET V ŠTEVILKAH
Čop za gol prehitel Bursača Zelo učinkovito kolo v I. ligi
Domači — gostje
Po dolgem času so konec tedna igrali v vseh treh ligah, vendar vsaka skupina v svojem kolu. V 9. kolu 1. lige so domača moštva oddala le tri točke (poraz Željezničarja in remi Zagrebčanov). Skupno 54 zmag gostiteljev, 14 remijev in 11 zmag gostov. V zahodni skupini 2. lige (11. kolo) je doma ostalo 14 točk. Edino zmago v gosteh so v Kopru dosegli igralci Novega Sada. Skupno 72 zmag domačih, 20 remijev in 7 zmag gostov. Na vzhodu so bili gostitelji zelo negostoljubni (7 zmag in 2 remija). Skupno (po 10 kolih) pa so gostje dokaj uspešni (56 porazov, 21 remijev in 13 zmag). Se točke: 1. liga (122:36), zahod (164:34) in vzhod (133:47).
Zadetki
Prvoligaški igralci so dosegli enega najboljših rezultatov sezone (28 golov), pa tudi v 2. ligi — vzhod so si nekoliko opomogli (24). Na zahodu so bili najmanj učinkoviti in so le ponovili bilanco iz prejšnjega kola (19). Skupno sicer največ golov na zahodu (216), vendar ga je po povprečju na srečanje vzhod (189) že dohitel (2,37). Najboljše povprečje ima 1. liga (2,62), kjer so se mreže doslej zatresle 207-krat.
Strelci
V	1. ligi je vodstvo prevzel Čop (Dinamo Vinkovci). Dosegel je 8 golov, enega več kot drugouvrščeni Bursač (Sutjeska). V 2. ligi ni prišlo do sprememb na vrhu. Rončevič (Leotar) 7 goli in Petrov (Pelister) z 10 sta svoje vodstvo obdržala.
Gledalci
V	skupnem seštevku je število gledalcev v 1. ligi preseglo mejo enega milijona (1.033.500). V 9. kolu sije srečanja ogledalo 97.500 obiskovalcev. Povprečje na tekmo je solidno: 13.000. Z obiskom so prav tako lahko zadovoljni tudi na vzhodu (38.500). Skupno 392.000 gledalcev, kar da povprečje 4.355 na srečanje. Najmanj zanimanja je bilo na zahodu (22.000 obiskovalcev). Skupno 349.500 ljubiteljev drugoligaškega nogometa, kar f je povprečno 3.530 na tekmo.
Enaj stmetrovke
V	1. ligi in na zahodu so izvajalci brez izjeme ponujene priložnosti izkoristili, le na vzhodu je eno od dveh najstrožjih kazni (obe za domače) zapravil Eftimov (Bregalnica). V 1. ligi po ena najstrožja kazen za domače m goste, skupno pa 23 za domače (4 neizkoriščene) in 12 za goste (3 minusi). Na zahodu tokrat 3 streli z bele točke za domače in eden za goste. Skupno 18 v korist domačih (dvakrat sta se izvajalca prijela za slavo) gostje pa so vseh 7 izkoristili.
Izključitve
Z igrišča je moral le Kasalica (Sloboda T. Užice). Največ rdečih kartonov doslej v 1. ligi (10).
Avtogoli
V 1. ligi je bil »uspešen« Medin (Sutjeska), v 2. ligi-zahod Jermaniš (Koper) ter na vzhodu Jankovič (Bor) in Madžunarov (Bregalnica). V 1. ligi 2 avtogola, na zahodu 4, na vzhodu pa sta oba nespretneža šele odprla sezono avtogolov.
Doma					
Proleter	6	6	0	0	15:2 12
Leotar	6	5	1	0	16:3 11
Spartak Šibenik	6 6	5 5	1 1	■0 0	15:4 11 9:1 11
Rudar	6	5	1	0	10:3 11
Iskra	5	5	0	0	14:1 10
Jedinstvo (Br)	5	5	0	0	9:1 10
Split	6	4	2	0	8:3 10
Vrbas	5	4	1	0	13:3 9
Novi Sad	5	4	1	0	13:4 9
GOSK Jug	5	4	1	0	8:1 9
Borac	6	3	3	0	12:6 9
Koper	6	4	1	1	6:3 9
Zadar	6	3	1	2	8:4 7
AIK	5	3	1	1	6:3 7
Kikinda	5	3	1	1	6:3 7
Famos	5	2	2	1	9:4 6
^Jedinstvo (Bi)	5	2	2	1	5:4 6
Na tujem Spartak	5	1	3	1	1:2	5
Leotar	5	2	0	3	6:8	4
Novi Sad	6	1	1	4	5:8	3
Famos	6	0	3	3	5:9	3
Šibenik	5	1	1	3	5:9	3
Iskra	6	1	1	4	2:6	3
Kikinda	6	0	2	4	2:6	2
Vrbas	6	1	0	5	4:10	2
Rudar	5	0	2	3	1:7	2
Zadar	5	0	1	4	0:7	1
Jedinstvo (Bi)	6	0	1	5	5:13	1
AIK	6	0	1	5	0:9	1
GOŠK Jug	6	0	1	5	3:13	1
Borac	5	0	1	4	3:15	1
Split	5	0	1	4	2:14	1
Jedinstvo (Br)	6	0	1	5	3:17	1
Proleter	5	0	0	5	3:11	0
Koper	5	0	0	5	3:18	0
Rdeči in modri trak Dela
Modri trak (najbolje ocenjeni igralec Kopra); 11. kolo: 5 — Hrovatič, 3
—	Zupan, 1 — Zulič. Skupno: 19 — Zulič, 17 — Hrovatič, 11 — Kariž, 10
—	Milovanovič in Voljč, 9 — Studen, 8 — Zupan, 5 — Božičič in Pribac, 3
—	Košpenda.
Rdeči trak (najboljši strelec Kopra): Studen in Zulič po 3 gole, Čosič, Omanovič in Voljč pa po 1.
OD TOD IN TAM
Uspešni v Avstriji
CELJE — Kolesarji Branika iz Maribora in Celja so v soboto uspešno nastopili na mednarodni kolesarski dirki v Murzzuschlagu v Avstriji. Pri pionirjih sta se na drugo in 4. mesto uvrstila Jeromel in Sevčnikar (oba Branik), pri mlajših mladincih je bil tretji Klener (Br), 8. Šmigoc (Ce), 14. Novak in 15. Jauk (oba Br). Pri starejših mladincih je bil Mernik (Ce) 14., pri članih C pa je zmagal Iztok Melan-šek iz Celja. V skupni uvrstitvi je Me-lanšek osvojil 6. mesto, zmagal pa je avstrijski državni prvak Herbert Saidi. Melanšek je za zmagovalcem zaostal 58 sekund.
K. J.
Zlati na balkanskem prvenstvu
PLEVEN — Na balkanskem prvenstvu v namiznem tenisu sta obe jugoslovanski ekipi zmagali. Moška reprezentanca, v kateri so igrali Kalinič, Lupulescu in Primorac, je končala ekipno tekmovanje brez poraza, prav tako pa ženska, v kateri so bile Branka Batinič, Vesna Ojsteršek in Gordana Perkučin. V ekipnem delu tekmovanja se je odlikovala Bolgarka Ger-gelčeva, ki je bila edina neporažena, premagala pa je tudi Vesno Ojsteršek in Branko Batinič.
VRSTNI RED — moški: 1. Jugoslavija 6, 2. Romunija 4, 3. Bolgarija 2, 4. Grčija 0, ženske: 1. Jugoslavija 6, 2. Romunija 4, 3. Bolgarija 2, 4. Grčija 0.
Kužnik in Riglerjeva nepremagana
LJUBLJANA— V dvorani Krima na Galjevici so igrah prvi turnir najboljših pionirjev in pionirk MRNTZ Ljubljana. Nastopilo je 72 igralcev in igralk, med katerimi sta bila najbolj uspešna pri pionirjih Ilirijan Boštjan Kužnik, pri pionirkah pa Sodražičan-ka Katarina Rigler. Turnir je dobro izvedel NTK Olimpija na 16 mizah, kar je za regijske turniije in prvenstva prava redkost.
Uvrstitve najboljših - pionirji -prva skupina: 1. Kužnik (II) 9:0, 2. Pajk M. (Kajuh—Slovan, Lj.) 8:1, 3. Vecko (Ol) 6:3, 4. Pogačnik (Kem) 5:4, 5. Rebič (II) 4:5 itd., druga skupina: 1. Šemrov (Vesna) 7:1, 2. Čirič (Ol) 6:2, 3. Križaj (Ol) 6:2, 4. Toma-ževič (Ol) 6:2, 5. Petek (II) 4:4 itd. tretja skupina: 1. Vidic 4:1, 2. Vrenk (oba Ol) 4:1, 3. Pajk U. (Kaj.-Slovan) 3:2, 4. Kastelic (Ol) 2:3, 5. Lapuh (II) 2:3 itd., četrta skupina: 1. Cvetanovič (II) 5:0, 2. Brzij J. (Ol) 5:0, 3. Mejač (Kem) 4:1,4. Puhek (II) 4:1, 5. Cerar (Ol) 3:2 itd.
Pionirke - prva skupina: 1. Rigler (Sodr) 6:0, 2. Guzelj 4:2, 3. Šabac (obe II) 4:2, 5. Sluga (Vesna) 2:4 itd., druga skupina: 1. Brigič (Vesna) 7:0,
2.	Garič (Ol) 6:1, 3. Bricelj (Kajuh-—Slovan) 4:3,4. Matijašič (Kem) 4:3, 5. Petek (II) 3:4 itd., tretja skupina: 1. Konečnik (Koč) 8:0, 2. Starec (II) 8:0,
3.	Kostadinovič (II), 4. Andoljšek (Sodr) 7:1, 5. Šuštar (II) 6:2 itd.
D. N.
ŠAH ŠAH ŠAH
Sijajna bilanca zveznega I kapetana
VRŠAC — V zadnjem. 11. kolu spominskega turnirja Bore Kostiča so igrali tako: Kapelan : Gavrikov 0:1, Cebalo : Velimirovič remi, Morovich : Rukavina remi, M. Gurevič : Draško 1:0, Matulovič : Martinovič 1:0, Barlov : Cvitan remi.
Končni vrstni red: Velimirovič 8,5, Matulovič, Cvitan in Morovich po 7, Gavrikov, Rukavina po 6, Cebalo, M. Gurevič in Draško po 5, Martinovič in Barlov po 4 in Kapelan 1,5.
Beograjski velemojster Velimirovič je igral izvrstno, saj ni izgubil niti ene partije. Zbral je kar 1,5 točke več kot trojica, ki si je razdelila drugo do četrto mesto. Novi zvezni kapetan ima sijajno bilanco: šest zmag in pet remijev. Preseneča pa slaba uvrstitev zagrebškega velemojstra Cebala, medtem ko sta skrajno razočarala velemojstra Martinovič in Barlov. Pričakovati pa je bilo tudi boljšo uvrstitev zastopnikov iz Sovjetske zveze.
Slovenija : BiH 3:5
SARAJEVO — Najboljši slepi šahi-sti iz Slovenije so igrali na dvodnevnem tradicionalnem srečanju z enako selekcijo BiH. V dvoboju na osmih deskah (šest članov, šahistka in mladinec) so zmagali domačini s 5:3.
Na brzopoteznem turnirju je zmagal mojstrski kandidat Zlatko Hevir iz Maribora.
Gilbert Picard
Morilec na avtocesti
22. nadaljevanje___________________
Pripeljal je na avtocesto in mirno vozil do Avallona. Mislil je na tisto, kar ga je čakalo. Poslušal je poročila in sam pri sebi rekel novinarju:
»Nič novega ne moreš povedati. Ne sekiraj se! Čez nekaj ur bodo vsi teiepritnerji ropotali.. . Vsem novinarjem bom priskrbel dobro novico . . . Senzacionalno! Nekaj čisto drugega od vremenskih podatkov, ki jih ponavljate uro za uro. Nekaj posebnega. Ne verjamem, da se je kaj takšnega že zgodilo na avtocesti.«
Bolj ko se je bližal »lovišču«, ki si ga je določil, bolj je bil napet. Prvo akcijo je imel za uvod v nekakšno verižno operacijo. Sklenil je izpeljati čimbolj dramatično diverzijo, potem pa se v miru lotiti pravega dela. Kdo bi si mogel misliti, da bo morilec z avtoceste udaril dvakrat, na različna načina, in tako rekoč hkrati, kvečjemu uro narazen? In na istem odseku avtoceste ... To je bil njegov izziv, potem pa se bodo žandarji. preiskovalni sodnik in Družba za južno avtocesto osmešila. In če se potem avtomobilisti ne bodo prestrašili, če ne bodo opustili avtoceste in če se ne bodo vozili po navadnih cestah, potem bo zares grozno! Potem bi preostala le še atomska bomba!
Ko je bila mitnica Avallon-Saulieu za njim, je razgrnil Michelinov zemljevid za tisto pokra-
jino. Po državni cesti 146 je pripeljal do avtoceste A6. Spotoma se je ustavil v gostilni, v katero so zahajali šoferji tovornjakov, in si naročil dvojni espreso. V zakajenem lokalu je zaudarjalo po olju za frite, slabi salami s česnom in cigaretah. Vlekel je na ušesa. Šoferji so bili čedalji bolj nezadovoljni z vlado in ministrom za transport in pripravljali so se, da bodo kmalu spet blokirali ceste.
Sam pri sebi se je nasmehnil in najraje bi glasno rekel.
»Vi poskrbite za druge ceste, kajti avtocesta je moja. . . Samo moja in čisto sam jo bom izpraznil! Tako bo Francija čisto ohromljena. Minister od zmede ne bo vedel, kam naj se vtakne...«
Šofer z velikanskim trebuhom, ki si ga je znova dobro napolnil, je vstal izza mize in z obžalovanjem v glasu rekel:
»No, naprej morma.« Počasi je odkorakal proti vratom. »Nasvidenje, fantje.«
»Tudi jaz moram naprej«, je pomislil moški. Plačal je kavo, ni počakal na drobiž, stopil ven v mesečino. Svetlo je bilo ravno toliko kot si je želel. Vse okoliščine so bile idealne.
Zagledal je telefonsko kabino in ni se mogel premagati. Stopil je vanjo, kajti zaželel si je pogovora z orožniki in ljudmi iz Družbe za južno avtocesto. Poklical je cestno postajo družbe v Fleuryju. Bil je vljuden in posmehljiv.
»Opozarjam vas, da se boste utegnili pripraviti. Dobro bi bilo, če bi se pripravili za veliko akcijo, kajti čez nekaj ur bo avtocesta zaprta. Nikamor ne bo mogoče. ..«
Potem je pretrgal zvezo. Ni se maral pogovarjati, kajti vedel je, da bi snemali njegov glas.
Brž nato so na vse strani odrvele orožniške patrole. Drugega tudi niso mogli storiti.
Morilec je sedel v avto. Ko je bil Epoisse za njim, je zapeljal z glavne ceste na okrajno cesto
70. Naglo je moral zasukati volan, da ni povozil ježa.
»Avtocesta jih iztreblja. Ježe, zajce, kune, vse po vrsti. . . Zakaj bi bil še jaz tak?«
Na križišču v Precy-sous-Thilu se je odločil za smer proti Dijonu. Čez pet kilometrov je zmanjšal hitrost, nato pa se ustavil... na mostu, ki vodi čez avtocesto.
Stopil je iz avta in si skrbno ogledal okolico. Nato je odvil žarnico, ki je razsvetljevala zadnjo registrsko tablico. Iz previdnosti.
Avtomobili pod mostom so z vso hitrostjo drveli v obe smeri.
_ »Idealno je,« si je rekel, sedel v mercedes in se sparkiral na robu mostu, da so se vrata skoraj dotikala ograje. Potem je vzel v roko lovsko puško in mirno potisnil naboje v obe cevi.
Položaj ni bil ravno udoben. Toda če je malo privzdignil in naslonil puško na vrh zidane ograje, je lahko dobro meril.
Brž je pogledal v vzratno ogledalo, nato pa naprej. V trenutku, ko se je že hotel spraviti v strelni položaj, gaje soj žarometov opozoril, da ni sam na cest. Brž je skril puško. Tovornjak je odhrumel mimo. Moški je prislonil puško k ramenu in pomeril v avto.
Sam pri sebi je rekel »Ogenj!« V tistem hipu je pritisnil na petelina. Pričakoval je, da bo avtomobil eksplodiral, prebil vmesno ograjo in treščil na drugo stran avtoceste. Nič takega se ni zgodilo. Sploh se ni nič zgodilo.
»Zgrešil sem,« si je očital. »Saj je vendar večji kot merjasec!«
V daljavi si je izbral novo tarčo. Da bi se lahko pripravil. Ogenj! Spet se ni nič zgodilo.
Vznemiril se je zaradi strelov. Ponoči se mora to daleč slišati. . .
»Še dvakrat poskusim. Če zgrešim, jo pobrišem od tod. Mogoče moram drugače meriti.«
Chantal Bonnard
nesporazum
51. nadaljevanje____________________
»Naj se Slade najprej malo ohladi. Dvomim, da ga bo prizadelo, če spiš s kom drugim ali ne. Gre za to, da se bo s tem zmanjšala možnost za zmago na volitvah.«
Veronika se je odpeljala domov, čvrsto je stiskala za krmilo z ledenimi rokami, njena glava pa je bila ena sama zmešnjava.
V veliki kolonialni hiši so gorele luči. Na dovozu je bil parkiran Sladov avto. Ustavila je svoj mali avto tik za njim, potem pa se z utripajočim srcem napotila k vhodu.
Takoj ko je vstopila, se je iz drugega prostora prikazal Slade. Mračno jo je ogovoril: »Kje zaboga pa pohajaš sredi noči? Pravkar sem hotel klicati policijo.«
Globoko je vzdihnila in zbrala korajžo. »Slade v moram ti nekaj povedati. Ne bo ti všeč.«
Se bolj se je namršil in tišina med njima se je boleče stopnjevala. Veronika se je prisilila, da je spregovorila.
»Ko si me poklical, da te ne bo do polnoči, sem bila besna in tako zelo sama. Vedela sem, da je J. D. Clayton v mestu, spi v Holiday Inn. Šla sem k njemu. Nisem zdržala tu čisto sama. Malo sva. . . pila in se pogovarjala. Ko sem se že poslavljala, so se vrata nenadoma odprla. Neznanec je pritisnil na sprožilec fotoaparata . . .«
Slade je prebledel kot zid. Nepremično jo je gledal. Oslinila si je suhe ustnice. »J. D. ga je
zasledoval do parkirišča, a mu je ušel.«
Slade se je prijel za podboje, kot da bi ji hotel preprečiti pobeg. Bila je čisto trda od strahu. Od jeze mu je obraz temnel. Prvikrat je pomislila, da jo je sposoben udariti.
Stiskal je pesti, da so bile kot kepa granita. Oči so mu žarele kot ogenj.
»Kaj natahčno sta počela, ko je bila slika posneta?« je vprašal.
»Povedala sem ti že. Bila sem z J. D.«
»Kaj to pomeni, z J. D.? V postelji z njim, sta se ljubila?« so krhko in grenko padle njegove besede.
»Ne, seveda ne. Sedela sva na robu postelje. Ravno sem ga čisto nedolžno poljubila za lahko noč. ..«
Slade je začel korakati po hodniku. Njegove oči so postale bojišče nasprotujočih si strasti. »Se pravi, da sta se ljubila,« je dejal z glasom, nabitim z grenkobo. »Sta bila že oblečena?«
Zdaj je prebledela ona. Komaj je spravila skozi stisnjene ustnice: »Vem, kakšen je videti položaj, vendar se nisva ljubila. Samo pogovarjala sva se, kakor sem ti povedala in ravno sem nameravala oditi. Čisto rada imam J. D. in se mi zdi tudi normalno, da ga poljubim za lahko noč.«
Zasukal se je in jo spet pogledal v obraz: »In pričakuješ, da ti bom verjel?«
Dolg trenutek sta zrla drug v drugega. »Ne,« je zašepetala, »tega pravzaprav res ne pričakujem.«
Kakšna ironija, je pomislila. Prišel je trenutek maščevanja, poetičnega maščevanja, ki ga je tako dolgo čakala. Končno je dobil tudi Slade porcijo lastnega zdravila. Začutil je isto ljubosumje, ki je razjedalo njo od trenutka, ko je izvedela za Barbaro Lange. Vendar ni bilo maščevanje čisto nič sladko. Prej grenko. Namesto veselja nad zmago je občutila le žalost.
»Očitno,« je zaškripal z zobmi, »sem čisto napačno presodil svojo sramežljivo, zavrto že-ničko. Mislil sem, da ti lahko zaupam in da si bolj moralna od potepuške mačke. Pa sem se zmotil. Nič boljša nisi od navadne prešuštnice, goljufiva in nezvesta.«
Vsaka beseda posebej jo je zadela kot klofuta. Bolj bi ji bile pri srcu prave. »Glej no glej, kdo je naenkrat tako pravičen. Pometaj raje pred svojim pragom.«
»Kaj hočeš reči s tem?«
»Pa vprašaj Barbaro Lange, naj ti razloži «
»Pusti Barbaro pri miru,« jo je mrzlo zavrnil. »Nikar se ne zatekaj k svojim nevrotičnim ljubosumnim blodnjam po opravičilo za svoje pre-šuštništvo.«
»Nisem prešuštvovala!« je vzkliknila jezno. »In ne bom poslušala tvojih žalitev, Slade Hun-tington. Ne zamerim ti, če si pobesnel. Saj res ni bilo pametno, da sem šla na obisk k J. D. v motel, ravno zdaj, ko so volitve že čisto blizu. Priznam, da sem naredila napako. Vendar ne nameravam prenašati tvojega zmerjanja.«
»Kaj pa si pričakovala. . .?«
Ostro ga je prekinila. »Nisem še končala. Poudarjam, Slade, da si me sam prisilil nazaj v to zvezo z izsiljevanjem. Že ne vem kolikokrat sem ti povedala, da sva poročena le na papirju in da najin zakon nima nobene vsebine več. Nobene pravice nimaš do mene. Nimaš me. In mimogrede, kaj sta nocoj vidva počela z Barbaro v času, ko naj bi jaz baje spala z J. D.? Sta garala v pisarni?«
»Dejstvo je,« je dejal ostro, »da sva počela prav to.«
»In tudi ti pričakuješ, da ti bom verjela?«
Buljila sta drug v drugega kot nasprotnika v dvoboju, vsak na svojem koncu.
Veronika se je počutila čisto izžeto in praz-
Poslušali so magnetofonski trak s priznanjem v preiskavi
Pred ljubljanskim temeljnim sodiščem se je nadaljevalo sojenje Andreju Kušarju, obtoženemu umora Pavle Drobnič in Ane Cemjak — Nadaljevanje v ponedeljek
LJUBLJANA, 7. oktobra — »Smem nekaj vprašati? Tega sploh nisem jaz govoril, to je bila neka draga oseba,« je danes dejal 38-. letni Andrej Kušar med predvajanjem magnetofonskega traku s posnetim priznanjem, ki ga je o umorih Ane Cemjak in Pavle Drobnič dal preiskovalnemu sodnikn. S traka, ki ga je današnji razpravni dan poslušal kazenski senat kot enega od dokaznih materialov, so se po dvorani tako več ur razlegali Kušaijevi odgovori na vprašanja preiskovalnega sodnika.
Predsednik senata je obdolžencu zaradi ugovora pokazal podpis na zapisniku o zaslišanju pri preiskovalnemu sodniku z vprašanjem, če je njegov. »Ja, to sem jaz podpisal,« je odgovoril obdolženec, potem pa podpis obotavljaje se še enkrat pogledal, in dejal: »ja, je precej podoben mojemu podpisu. A ne vem. Nisem stoodstoten.«
Tako značilno, z začetnim dokaj natančnim opisom dogodkov, nato pa vedno slabšem spominom in končnim pozabljanjem, se je razvijal njegov zagovor že pri preiskovalnemu sodniku, dokler ni na sojenju obdolženec povsem zanikal kakršnokoli zvezo z umoroma. Javnost pa je imela tokrat prvič priložnost slišati (a le delno, saj so jo tudi danes izključili iz sodne dvorane, ko je bil govor o obdolženčevem spolnem življenju) tisto, kar je Andrej Kušar prvotno podrobno opisal preiskovalnemu sodniku o obeh umorih. Naloga kazenskega senata pa je ugotoviti, ob primerjavi z drugimi dokazi, koliko in kateri zagovor je verodostojen.
Najprej je senat poslušal magnetofonski posnetek zaslišanja letošnjega 9. februarja, ko je Andrej Kušar govoril o umoru Ane Cemjak. Tistega dne je imel dopust, zvečer pa je šel v kino Vič gledat neki jugoslovanski film. Po predstavi je šel po Tržaški cesti peš proti Iliriji, ko je zagledal avtobus, ki je pri semaforju zavijal na Jadransko cesto. Šel je na postajališče, da bi videl, če bo izstopila kakšna ženska in bi jo prijel za zadnjo plat, kot je to že prej delal. Začel je slediti ženski, ki je izstopila pri prvih vratih in šla čez Tržaško, do blokov. Ko je ženska pri tretjem bloku odklepala vhodna vrata, jo je prijel, ona pa ga je skušala udariti s plastično vrečko in ga ozmerjala. Z desno roko se je ubranil, z levo pa jo udaril po tilniku, nato pa še z nogo, da je padla. Potem jo je sunil z nožem, ki ga držal v levi roki. »Ne spominjam se, kam sem jo zadel, niti ne tega, kako močno.« »Ali se sploh spominjate, da ste jo udarili z nožem?« je bilo naslednje vprašanje na magneto-
fonskem traku. »Ne spomnim se.« Obdolženec pa se je spet spominjal, da je po končanem dejanju odšel domov, naravnost v klet, kjer je krvavo rezilo očistil s krpo, namočeno v bencin. Krpo je nato zažgal, ostanke pa vrgel v smet;. S hlač je obrisal nekaj kapljic krvi, čez nekaj dni pa jih dal kemično čistiti.
Drugo zaslišanje je bilo posneto 17. februarja, govor je bil o Pavli Drobnič. »Povedal bom, česa se spominjam in se zavedam. Ko sem pozvonil, mi je odprla neka tovarišica. Stopil sem v vežo, od tam sva zavila v manjši prostor, kjer je telefon, nato me je povabila v dnevno sobo. Rekla mi je, naj povem,
NOČNA KRONIKA
#	Na pomoč so klicala iz samskega doma na Povšetovi v Ljubljani. Ko so miličniki prihiteli tja, so našli močno nadelanega Še ra S. Možak je po samskem domu razbijal in se poskušal stepsti z varnostnikom. Pomirili so ga in ga prijavili sodniku za prekrške.
i Do kriminalnega dejanja je prišlo v gostišču Rotovž na Starem trgu v Ljubljani. Med tatvino naj bi prijeli Janeza K. Preiskava je pokazala, da Janez sploh ni tat, ampak znan brezdelnež in klatež, Id se ga občasno še prekomerno nalije. Krepko okajen je tudi tokrat zataval. Nameraval je v stranišče, pa je zašel v skladišče, kjer ga je zalotila točajka in neutemeljeno posumila v njegovo poštenost. Opozorili so ga in napotili domov. .
•	Na Trgu osvoboditve v Ljubljani so naleteli na klopi spečega Sava P. Večkrat so ga opozorili, naj vstane in gre domov, vendar se možak za vse skupaj ni zmenil in je spal naprej. Bil je seveda rahlo okajen. Vztrajal je toliko časa, da so ga naložili v službeno vozilo in ga odpeljali pod varno streho.
#	Na Gospodarskem razstavišču je malo pred polnočjo kršil javni red in mir Mirko U. Umirili so ga in napisali prijavo.
•	Da bi ukroril strah pred zo-
bozdravnikom, se ga je krepko nalezel Nikola M. in tak prišel v zobno ambulanto v Nebotičnik. V čakalnici je razgrajal in vznemirjal okolje, imel pa ga je toliko pod kapo, da je kazalo, da bo s početjem nadaljeval.	M. S.
zakaj sem prišel. Rekel sem ji, da sem jo že videl na Eijavčevi cesti in bi se z njo pogovarjal, ker mi je všeč. Predlagal sem ji odnose. Zavrnila me je. Kaj se je zgodilo potem, se ne spominjam. Kaže, da nisem bil pri polni zavesti. Potem se spominjam nekakšne shrambe ali kleti, kamor sem to žensko odvlekel. Za sabo sem hotel zabrisati sledi. Spomnim se tudi, da sem s telefona odvil magnet, da ne bi kdo javil naprej. Sel sem po stopnicah navzgor pogledat stanovanje. V neki sobi sem v predalu našel računalnik in nekaj denarja, a ju nisem vzel...«
Bolj ko so se vrstila podrobna vprašanja preiskovalnega sodnika, manj se je obdolženec spominjal, končno pa je rekel, da je vse podrobnosti opisal po lastnih predvidevanjih, kaj bi storil, če bi bil res morilec. Poleg tega so mu na UNZ kazali slike hiše na Erjavčevi in umorjenke. »Pa na detektorju sem bil. Tam je tisti aparat pokazal, da sem to jaz. Ves čas so govorili vame. Vsak dan je bilo isto. Nisem vedel, kaj bo z menoj. Ves čas samo spraševanje. Nisem mogel več prenašati,« se je proti koncu predvajanja slišalo s traku. Poslušanje traku so zaradi njegove obširno-sti prekinili do naslednjega ponedeljka, ko se sojenje nada-ljlljc.
BARBARA GUČEK
Trčenje na novi obvoznici
BOHINJSKA BELA, 7. oktobra -V nedeljo popoldne so odpeljali v jeseniško bolnišnico hudo ranjenega 15-letnega Tomaža R. iz Bohinjske Bele. Tomaža R., ki se je vozil z mopedom po novozgrajeni, vendar še ne odprti cesti za promet, je med nepravilnim prehitevanjem zbil voznik osebnega avtomobila, 18-letni Janko Žmitek iz Bohinjske Bele.
M. K.
Prevrnil se je na streho
MARIBOR, 7. oktobra — Na magistralni cesti pri Vosku je včeraj voznik osebnega avtomobila Anton Ivanetič iz Lenarta zapeljal levo v zaščitno ograjo, od tu ga je odbilo in z vozilom se je prevrnil na streho. Voznik je bil hudo ranjen.
D. P.
Zapeljal je v jarek
MARIBOR, 7. oktobra — Na regionalni cesti v Novakah je včeraj voznik kolesa z motorjem Srečko Jug zapeljal na bankino in v jarek. Jug in njegova sopotnica Dragica Jug sta bila hudo ranjena.
D. P.
Z motorjem v avtomobil: dva mrtva
SEVNICA, 7. oktobra — Včeraj ob 17.55 se je na magistralni cesti med Zidanim mostom in Krškim zgodila prometna nesreča, v kateri sta dva umrla, eden pa je bil hudo ranjen. Škodo so ocenili na milijon dinarjev.
Iz Sevnice proti Krškemu je vozil motor honda 21-letni Zvonimir Šinkovec iz Krškega. Na vozilu je imel tudi 20-letno Ksenijo Godler iz Krškega. Ko je v naselju Radne pri Sevnici pripeljal v blagi levi ovinek, je začel prehitevati vozila pred seboj. Pri tem je zapeljal na levo, tedaj pa je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal 50-letni Miro Škrinjar iz Trbovelj, ki kljub zaviranju trčenja z motoristom ni mogel preprečiti. V močnem trčenju sta bila Šinkovec in njegova sopotnica Godleijeva takoj mrtva. Škrinjarjevo ženo, 43-letno Marijo, pa so hudo ranjeno prepeljali v celjsko bolnišnico.
G. B.
Alarmne naprave so tudi naposodo
Domače alarmne naprave so še vedno premalo znane in uporabljane — Varnost sledi razvoju
LJUBLJANA, 7. oktobra — Elektronika je že zdavnaj krepko posegla na področje varovanja dragocenih predmetov na razstavah, v muzejih, ipd. in najrazličnejši alarmni sistemi so dandanes že tako izpopolnjeni, da se v zavarovanem prostora niti miš ne more premakniti.
V korak s časom so šli tudi pri ljubljanski Varnosti in skupaj z inštitutom Jožef Stefan izdelali sodoben infrardeči pasivni javljalnik, ki odkriva nezaželene osebe v zaščitenem prostoru. Naprava, imenovana IPR, zazna vsako toplotno sevanje in s tem tudi vsakega nezaželenega obi-
• Ustanova ali razstavljalec si lahko pri Varnosti alarmni sistem tudi sposodita. Začasno, samo za zavarovanje ene razstave, ali pa vzame alarmni sistem za stalna v najem.
skovalca. Izdelujejo dva različna javljalnika — z ozkim in širokim »vidnim« poljem, uspešno zavarujeta tako dvorane kot dolge hodnike. IRP ni občutljiv za zunanje svetlobne, električne in
druge motnje in skorajda ne more sprožiti lažnega alarma.
Na istem principu je zasnovana tudi hišna alarmna naprava HAN-01, namenjena pa je notranji protivlomni zaščiti stanovanjskih objektov, delavnic, poslovnih prostorov, ipd. »
Čeprav ti domači alarmni sistemi niso več posebna novost, kakšnega velikega zanimanja zanje doslej očitno ni bilo. Varnost je doslej po vsej državi z njimi zavarovala le nekaj več kot 300 objektov. Tako grafična razstava v Cankarjevem domu, s katere so ukradli Mirčjevo grafiko, kot razstava izkopanin iz bronaste dobe v Narodnem muzeju, nista bili tehnično varovani. Zal.
KSAVER DOLENC
Bolj odgovorno o pomembnih rečeh
Doslej smo že velikokrat pisali o pomislekih, ki so (ali pa še) spremljali uveljavitev zakona o obvezni uporabi varnostnih pasov. Hkrati s tem je bilo tudi veliko takšnega in drugačnega dokazovanja, da so pomisleki v nekaterih primerih morda upravičeni, toda konkretne in splošne ugotovitve so dokazovale nesporno koristnost privezovanja. Zdi se, da se le nekaj mesecev po sprejemu tega zakona zopet pojavljajo ideje o nesmiselnosti uporabe varnostnih pasov. Tako sta na zadnji seji zveznega zbora v zvezni skupščini dva delegata predlagala, naj bi kazalo ponovno proučiti določilo o obvezni uporabi varnostnih pasov v naseljih. Zakaj? Menda privezovanje ni prineslo ustreznih rezultatov, saj je število nesreč, predvsem pa njihove posledice v primerih, ko vozniki in sopotniki niso bili privezani, zanemarljive še posebej glede na to, da voznika varnostni pas med vožnjo ovira.
Več kot očitno je, da pobudnika opisane ideje doslej nista prebrala nobene strokovne raziskave o smiselnosti uporabe varnostnih pasov. To tudi m njuna naloga, vendar bi pričakovali, da bi utemeljitev takšnega predloga vendarle slonela na strokovnem mnenju. To pa dokazuje, in ne samo pri nas, pač pa tudi v tujini, da so varnostni pasovi najbolj koristni ravno med vožnjo v naselju, torej tedaj, ko je hitrost precej nižja od tiste na avtocestah in drugod. Tako analiza republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dokazuje, da so rezultati uporabe varnostnega pasu v letošnjih šestih mesecih v Sloveniji več kot zadovoljivi, saj je bilo doslej na sprednjih sedežih kar za tretjino manj
mrtvih in ranjenih voznikov oziroma sopotnikov. Vsekakor pa bi bile številke še ugodnejše, če bi se tisti, ki so umrli ali so se poškodovali uporabljali varnostni pas: od 41 jih je bilo privezanih samo 14.
Ob tem kaže povedati še to, da je večina voznikov in sopotnikov umrla v trčenjih pri nekoliko višji hitrosti (pa čeprav so bili morda privezani z varnostnim pasom). Povsem jasno je, da je varnostni pas dokaj neučinkovit pri hudih trčenjih, torej tedaj, ko so hitrosti večje od 80 ali 90 kilometrov. Kolikšen pa je učinek varnostnega pasu pa seveda ni odvisno le od hitrosti, pač pa tudi od velikosti vozila, konstrukcije, posebnih dodatnih tehničnih pripomočkov itd.
Ko so zagrebški miličniki pred nedavnim ugotavljali, koliko ljudi se privezuje z varnostnim pasom med vožnjo po mest je bila številka zelo nizka: le kakšnih 40 odstot>	. Morda je doslej k takšnim
razmeram pripomogla tudi sorazmerno nizka kazen (le 100 dinarjev za neprivezovanjc), čeprav je težko verjeti, da bodo ljudje bolj spoštovali črko zakona le zaradi nove, višje kazni. Ne glede na to pa bi morali vsi tisti, ki se v javnosti pojavljajo s takšnimi in drugačnimi predlogi, vedeti, da lahko povzročijo zmedo, če njihove besede niso strokovno utemeljene. In kadar gre za varnostni pas, ki si je s takšnimi težavami utrl pot tudi k nam in v našo miselnost, potem se je treba tudi do teh reči obnašati bolj odgovorno.
ŽARKO HOJNIK
MINULI TEDEN 14 LETOS ŽE 335MRTVIH
OD PETKA DO TORKA
Eden mrtev, dva hudo ranjena
TITOVO VELENJE, 7. oktobra -Včeraj ponoči ob 2.20 je iz Titovega Velenja proti Gorenju vozil osebni avtomobil 24-letni Andrej Velenko iz Titovega Velenja. V križišču s cesto na Družmirje ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo v levo, trčil je v ograjo in zdrsnil v obcestni jarek. V nesreči je bil takoj mrtev sopotnik, 33-letni Albert Tušar iz Titovega Velenja, voznik in sopotnik, 29-letni Roman Tamše iz Titovega Velenja, pa sta bila hudo ranjena.	G. B.
Kratek stik zanetil požar
MARIBOR, 7. oktobra — V kuhinji podstrešnega stanovanja v Voldje-vi ulici v Mariboru je Janez Černej
včeraj pozabil ugasniti ploščo na električnem štedilniku. Zaradi preobremenitve je prišlo do kratkega stika. Izbruhnil je požar, ki je naredil za 500 tisoč dinarjev škode.
Ni upošteval prednosti
MARIBOR, 7. oktobra — Vlado Žerjavič je včeraj zapeljal s kolesom s stranske na prednostno Lackovo cesto ter izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila Viktorjem He-rego. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Žeijavič hudo ranil.
D. P.
Zgorela televizor in pohištvo
MARIBOR, 7. oktobra — Med gledanjem televizije v stanovanju Vido-
njevih v Mariboru je izbruhnil požar na televizorju. Pogorelo je nekaj pohištva in televizor. Škode je za 150 tisoč dinarjev.
D. P.
Bat mu je odtrgal del kazalca
LJUBLJANA, 7. oktobra — V petek dopoldne je prišlo do delovne nesreče v delovni organizaciji Vinocet v Ljubljani. Pri stroju za žvečilni gumi je delal 39-letni Andrej Porenta. V stroj mu je stekla masa za žvečilni gumi in da bi jo odstranil, je kar med obratovanjem segel med bate. Bat ga je udaril po prstih in mu odtrgal del kazalca.
M. S.
Požar v Tivoliju
LJUBLJANA, 7. oktobra — Pred včerajšnjim, malo po 4. uri, je pri zabaviščnem parku pri hali Tivoli v Ljubljani zagorela bivalna prikolica. Plameni so jo povsem uničili in napravili škode za približno 200.000 dinar-
jev. Vzroke, zaradi katerih naj bi izbruhnil požar, še raziskujejo.
M. S.
Kazni za tihotapce
MARIBOR, 7. oktobra — Komisija za carinske prekrške pri mariborski' carinarnici je kaznovala Vitomira Ro-giča z 200 tisoč dinarji in mu hkrati zaplenila 192 kilogramov kave, ki jo je tihotapil v osebnem avtomobilu. Grozdana Amautoviča iz Tuzle pa so kaznovali s 150 tisoč dinarji in mu zaplenili 350 ur.
_	.	M. K.
Drzna tatvina v parku
LJUBLJANA, 7. oktobra — Včeraj, malce po 12. uri, je prišla v park pri Trgu OF v Ljubljani in sedla na klop 18-letna G. B.. K njej so prisedli še trije mladi fantje. Nenadoma je eden od njih skočil, dekletu strgal z vratu verižico, nato pa so vsi trije stekli v neznano. Delavci ONZ jih še
iščejo.	m. S.
Divja vožnja motorista se je končala pri ljubljanski Operi
Dušan. P. je na prehodu za pešce zbil sestrici in po nesreči pobegnil — Ni imel vozniškega dovoljenja
LJUBLJANA, 7. oktobra — Ljubljančanom, ki so danes zjutraj, nekaj pred osmo uro, hiteli na delo, je skoraj gotovo zastajal dih ob vratolomni vožnji motorista in sopotnika. No. prav tako verjetno niso mogli razumeti, zakaj motoristu tako tesno sledi voznik osebnega avtomobila.
Na motorju sta sedela 18-letna Dušan P. in Dare B., oba iz Ljubljane. Na prehodu za pešce na Gosposvetski cesti, v bližini hotela Lev, sta povozila sestrici, stari deset in osem let. ki sta bili na poti v šolo. V silovitem udarcu se je ena od deklic hudo poškodovala, motoristu pa se je posrečilo motor obvladati. Čeprav sta deklici ležali sredi prehoda, se motoristu ni zdelo vredno ustaviti, pač pa je z vso hitrostjo odpeljal naprej. Nesrečo je videl tudi višji inšpektor milice pri RSNZ, in ker je vse kazalo, da se hoče motorist izogniti odgovornosti za nesrečo, se je inšpektor odpravil v zasledovanje.
Prometna pravila za motorista niso obstajala, sem in tja je moral zamižati tudi inšpektor, kajti če je hotel ujeti »begunca«, je moral tudi sam kršiti pravila Divja vožnja se je nadaljevala po
Titovi ulici vse do križišča s Šubičevo in potem naprej proti Operi. Cviljenje gum se je mešalo s presenečenimi in prestrašenimi vzkliki vseh tistih pešcev, ki so le za las ušli motoristu. V bližini Opere se je nevarna dirka vendarle končala, saj sta morala fanta na motorju zaradi betonskih ovir ustaviti. Še preden sta lahko obrnila, je bil inšpektor že pri njima in tako se je vožnja končala.
Skoraj s solzami v očeh sta voznik motorja in njegov sopotnik nekako doumela, da je bilo njuno dejanje nesmiselno in neživljenjsko. Očitno je biio, da sta med drugim zbežala tudi zaradi tega, ker voznik ni imel izpita oziroma vozniškega dovoljenja. Pa vendar: se je splačalo? Na to vprašanje si bosta morala najprej odgovoriti motorist in njegov sopotnik.
ŽARKO HOJNIK
DO Univerzum TOZD Center za dopisno izobraževanje Parmova 39, Ljubljana
Svet TOZD Center za dopisno izob aževanje razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
direktorja enote za osnovno šolo in splošno izobraževanje
za 4 leta Pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba
—	pšdagoško-andragoška izobrazba
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno izobraževalnem delu
—	pravilen odnos do samoupravljanja
—	kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni s statutom TOZD CDI delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po razpisu na naslov: DO Univerzum, TOZD CDI, Parmova 39, Ljubljana, za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh.
4-8342
Vzgojno varstvena organizacija Otona Župančiča
Ljubljana, Parmska b. št.
Komisija za delovna razmerja razpisuje
prosta-dela in naloge za:
1.	2 varuhinji za NDČ
2.	2 varuhinji za DČ
3.	3 čistilke za NDČ
4.	čistilko
za 4-urno delo za DČ od 14.—18. ure
Pod 1. in 2. pogoji: končana šola za varuhinje,
poskusno delo 1 mesec
pod 3. in 4. pogoji: končana ali nedokončana osnovna šola, poskusno delo 1 mesec Kandidatka naj prijave z dokazili pošljejo na naslov VVO Otona Župančiča, Ljubljana, Parmska b. št. 8 dni po objavi razpisa. O rezultatih razpisa bomo kandidatke v 30 dneh po izbiri.
Svet VVO Otona Župančiča
razpisuje
dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje enote,
za dobo 4 let.
Pogoji:
1.	srednja ali višja strokovna izobrazba vzgojiteljske ali pedagoške smeri
2.	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za vodenje
3.	da ima moralnopolitične vrline ter aktiven odnos v razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov
4.	da izpolnjuje splošne, z zakonom in družbenim dogovorom določene pogoje
5.	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj dve leti pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov: VVO Otona Župančiča, Ljubljana, Parmska b. št. z oznako »za razpisno komisijo«. O sklepu o izboru bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
4-8362
impol
trije kralji
TOZD Družbena prehrana, n.sol.o., Slov. Bistrica, Partizanska 41
objavlja dela in naloge:
1.	vodenje kuhinje
v samopostrežni restavraciji v Zg. Bistrici — 1 izvajalec za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta)
Pogoji: - tehnik kuharstva
—	36 mesecev delovnih izkušenj pri kuhanju
—	izpit iz higienskega minimuma
2.	receptorska dela — 1 izvajalec
Pogoji: - gostinsko-turistični tehnik ali ekonomski tehnik
—	6 mesecev delovnih izkušenj
3.	točenje ter streženje pijač in jedi — 6 izvajalcev
Pogoji: - natakar
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	izpit iz higienskega minimuma
4.	kuhanje in priprava jedi — 2 izvajalca
Pogoji: - kuhar
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	izpit iz higienskega minimuma
5.	prodaja živil in napitkov v kiosku —
1 izvajalec
Pogoji: — natakar ali prodajalec živ. in prehr. izdelkov
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	izpit iz higienskega minimuma
6.	pomožna kuharska dela — 1 izvajalec
Pogoji: - pomožni gostinski delavec
—	3 mesece delovnih izkušenj
—	izpit iz higienskega minimuma
7.	priprava živil za predelavo v kuhinji
—	1 izvajalec
Pogoji: - pomožni gostinski delavec
—	izpit iz higienskega minimuma
8.	serviranje, čiščenje in pomivanje posode — 2 izvajalca
Pogoj'i: - pomožni gostinski delavec
—	izpit iz higienskega minimuma
9.	čiščenje sob — 1 izvajalec
Pogoj:
—	pomožni gostinski delavec
10.	pranje perila — 1 izvajalec
Pogoj: - pomožni gostinski delavec
Dela in opravila pod točkami 2 do 10 so prosta le za določen čas v rekreacijsko turističnem centru Trije kralji na Pohorju, in sicer za zimsko sezono 1985/86 (predvidoma od 20. 12. 1985 do 15. 3. 1986).
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Impol, Slov. Bistrica, Partizanska 38 (za kadrovsko službo) najkasneje v 15 dneh po objavi v časopisih Večer in Delo.
Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bomo obravnavali.
4-8387
Delavski svet delovne skupnosti strokovne službe
Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Ljubljana, Glinška 12
1.	ponovno objavlja prosta dela in naloge
vodje službe zbiranja in obdelave podatkov
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba
—	3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu
Vodja službe organizira zbiranje in obdelavo podatkov, razvija in skrbi za računalništvo podprti informacijski sistem skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji v smislu koncepta bodoče terminali-zacije, načrtuje in organizira enotno računalniško obdelavo podatkov za potrebe vseh občinskih ekupnosti za zaposlovanje
2.	objavlja prosta dela in naloge
vodenje računovodske službe
Pogoji:
—	višješolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri z daljšo prakso na računovodskih delih
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti strokovne službe
Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
1.	finančno knjigovodsko delo
Pogoja:
—	srednja šola ekonomske smeri
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
2.	operativno evidenčna opravila in obdelava podatkov
Pogoji:
—	srednja šola administrativne smeri
—	poskusno delo 1 mesec
3. čiščenje poslovnih prostorov
Pogoja:
—	končana osnovna šola
—	poskusno delo traja 3 mesece
Interesenti naj pošljejo ponudbe s konkretnim opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi.
O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh od dneva izbire.
5-8383
Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik, n. sol. o., Cesta 1. maja 33, Hrastnik
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti TKI po pravilniku o organizaciji del in nalog ponovno objavlja prosta dela in naloge
kadrovika
Pogoji:
—	višja šola za organizacijo dela — kadrovska smer ali višja šola za socialne delavce - kadrovska smer
—	dve leti delovnih izkušenj
—	trimesečno poskusno delo
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Delo je za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave na gornji naslov in priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v tridesetih dneh po-končanem zbiranju prijav.
4-8401
Slovin — Slovenijavino Ljubljana, Frankopanska11
Komisija za delovna razmerja DO Slovenijavino objavlja prosta dela in naloge
1.	čuvanje družbenega premoženja
2.	prevoz blaga z viličarjem
3.	vzdrževanje strojev in naprav
4.	manj zahtevna dela v polnilnici
5.	sodarska dela
6.	priprava hrane za obroke
7.	kletarja
8.	kletarska dela in čiščenje
9.	referenta za železniške in cestne prevoze
10.	saldakontista
11.	komercialnega tehnika
—	pripravnika
12.	dipl. ekonomista
—	pripravnika
Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, razen pod točko 6, kjer bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje.
pod 1.: končana osnovna šola, dvomesečno poskusno delo, zaželene ustrezne delovne izkušnje pod 2.: končana osnovna šola, izpit za viličarista, dvomesečno poskusno delo, zaželene ustrezne delovne izkušnje
pod 3.: končan program za pridobitev IV. stopnje strokovne izobrazbe strojne smeri ali KV strojni mehanik ali KV strojni ključavničar, dvomesečno poskusno delo. Zaželene večletne izkušnje pri vzdrževanju strojev.
pod 4.: končana osnovna šola, dvomesečno poskusno delo, zaželene delovne izkušnje, pod 5.: končan program za pridobitev IV. ali III. stopnje strokovne izobrazbe — lesarstvo ali KV oz. PK sodar ali mizar; dvomesečno poskusno delo, zaželene delovne izkušnje
pod 6.: PK kuhar, končan program III. stopnje strokovne izobrazbe, zaželene ustrezne delovne izkušnje
pod 7.: KV kletar oz. vinar ali končan program IV. stopnje strokovne izobrazbe živilske smeri, zaželene delovne izkušnje
pod 8.: PK kletar oz. vinar ali končan program III. stopnje strokovne izobrazbe živilske smeri, zaželene delovne izkušnje
pod 9.: končan program V. stopnje strokovne izobrazbe prometne smeri, zaželene delovne izkušnje pod 10.: končana srednja ekonomska šola — finančna smer, oz. končan program V. stopnje strokovne izobrazbe, zaželene delovne izkušnje pod 11.: srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri
pod 12.: končana VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri.
Vloge bo sprejemala kadrovska služba v Slovinu, Ljubljana, Frankopanska 11 do osmega dne po javni objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku roka za oddajo vlog. Vlogam priložite tudi ustrezna dokazila o izpolnjevanju objavljenih pogojev.
7-8447
Komisija za delovna razmerja
trgovskega podjetja Kurivoprodaja Ljubljana, Čopova ul. 14
vabi k sodelovanju za novo blagovnico in svetovalni center za dnevno oskrbo občanov, ki bo v Mostah, Ljubljana, Letališka c. 1, naslednje delavce:
—	za demonstracijsko — svetovalni center
svetovalca
Pogoj: visoka ali višja izobrazba gradbene smeri
—	za samopostrežno tehnično trgovino
poslovodjo
Pogoj: KV delavec s končano poslovodsko šolo tehnične smeri
prodajalca — dva izvajalca
Pogoj: KV prodajalec tehnične smeri
blagajnika
Pogoj: KV prodajalec
knjigovodjo
Pogoj: SS izobrazba ekonomske smeri
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati pogoj — nekajletnih delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih.
Za vsa objavljena prosta dela in opravila je predvideno poskusno delo 90 dni. Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov: Trgovsko podjetje Kurivoprodaja, Ljubljana, Čopova ul. 14.
Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po sprejemu.
4-8318
		
<2		IHflSSBSMfe
tozd maximarket
Ljubljana, Trg revolucije 1
Komisija za delovna razmerja
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja
prosta dela:
1.	pomoč pri vodenju gostinstva
1 delavec
Pogoj: VKV gostinske smeri, 5 let delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti
2.	vodenje skladiščne službe gostinstva
1 delavec
Pogoj: VKV gostinski ali VKV trgovski delavec, tečaj za skladiščnika, nad 2 leti delovnih izkušenj Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: DO Emona Merkur TOZD Trgovska hiša Maximarket, Ljubljana, Trg revolucije 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
_______________ 7-4048
Torek, 8. oktobra 1985
REPORTAŽE - ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO
DELO ★ stran 11
Rodoljub, ki je protestiral dve leti s titovko na glavi
Zaradi naprednih idej je imel Franc Grbec iz Volč vedno težave s policijskimi oblastmi
Dne 12. junija 1945 so se enote jugoslovanske armade umaknile iz Trsta in dela Julijske krajine. O tem je bil sicer dosežen naši državi vsiljen sporazum, toda v tistih dneh so zahodni zavezniki grobo zagrozili z vojaško silo, če se ne izpolni določilo o umiku. Med mnogimi kraji na desnem bregu Soče, ki so bili potem dve leti pod zavezniško upravo, je bila tudi vas Volče, 3 km od Tolmina.
Čeprav so bile mnoge hiše po potresu pred devetimi leti obnovljene in ometane, so še na mnogih štirideset let stari napisi z velikimi rdečimi in črnimi črkami, ki govore, kam pripadajo ti kraji.
Kratek pogovor z 81-letnim Francem Grbcem iz Volč nam razodene, kako so se v tistih dveh letih vedli prebivalci. Pa še kaj več, kajti Grbčevo življenje je bilo dokaj burno.
—	Znano nam je, da ste po vojni dve leti demonstrativno nosili titovko na glavi, čeprav niste bili več vojak? Cernu ta protest in zakaj ste izbrali takšno obliko nezadovoljstva?
»Res je. da sem po vojni dve leti v domači vasi Volče nosil iz protesta titovko na glavi. Titovko sem imel na glavi doma v kuhinji, na delu v hlevu, na cesti, na polju, na sestankih, skratka povsod.
Poglejte, poleg naše vasi teče Soča. Tostran Soče so bili po vojni dve leti Angleži in Amerikanci, onstran pa se je porajala nova Jugoslavija. V Volčah ni bilo niti ene italijanske družine, temveč samo Slovenci. Želel sem nekdanjim zaveznikom in kasnejšim okupatorjem rojstne vasi pokazati , da sem za Jugoslavijo, za Tita.
Da mi ne bi bilo treba vedno o tem govoriti, sem nosil titovko s peterokrako zvezdo in trobojnico. Zavezniške okupacijske oblasti so se mi maščevale tako, da mi niso hoteli dati živilske karte za družino. Povsod so me gnjavili, jaz pa sem jih jezil še tako, da sem jih spraševal, če vedo, da je naša vas dobila ime po volkovih, ki jih je bilo nekoč vse polno tod okoli. Naj se nas čuvajo, ker smo tudi mi lahko volkovi.«
—	Pred vojno so vas preganjale policije treh držav. Kako ste se izmazali iz teh težav?
»Po prvi svetovni vojni so bili naši kraji priključeni Italiji, kjer je kmalu prišel na oblast fašizem.
Sledilo je splošno zatiranje Slovencev. Temu smo se uprli. Od 1926. do 1929. leta sem bil član organizacije TIGR, to je tajne nacionalistične organizacije, ki si je nadela ime po prvih črkah Trsi a. isire. Gorice in Reke. Iz naše vasi sta bila doma znana tigrovca Fortunat in učitelj Anton Majnik.
Naj vas spomnim, da so se znani organizatorji TIGR Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik 13. maja 1941 na Mali gori nad Ribnico spopadli z italijanskimi karabinjerji in bivšimi jugoslovanskimi orožniki. Zelen je bil takrat ubit, Kravanja ranjen in ujet. Majnik pa jim je pobegnil, a je dve leti kasneje padel kot partizan na Kočevskem. Kot partijski funkcionarje leta 1944 padel tudi Kravanja z ilegalnim
FRANC GRBEC — Nenavaden protest
imenom Peter Skalar. Že dlje si prizadevam, da bi v našem kraju kakšno ustanovo poimenovali po Majniku ali Fortunatu.
Aha. malo sva zašla. Greva naprej. Leta 1928 sem emigriral v Jugoslavijo. Tam sem bil že leta 1929 sprejet v komunistično partijo. Jugoslovanska policija me je aretirala. Ljubljansko sodišče me je obsodilo zaradi protidržavne dejavnosti na leto dni zapora in pet let pregnanstva. Po prestanem zaporu mi je policija dala izbiro: vrniti se v Italijo ali pa emigrirati v Avstrijo. Na prošnjo očeta, ki je bil na smrtni postelji, sem se vrnil domov. Oče je kmalu nato umrl. Fašistična policija me je spet aretirala in obsodila na več let zapora. Prav tiste dni pa se je princu Umbertu rodil sin in v počastitev tega dogodka v kraljevski družini je bilo pomilošče-no več oseb (zapornikov), med njimi sem bil tudi jaz.
Takrat, ko so me izpustili iz zapora v Ljubljani, sem odšel v Avstrijo, a sem tudi tam imel sitnosti s policijo.«
— Ste kot borec za socializem razočarani zaradi gospodarskih zagat, posebno zadolženosti in inflacije?
»Težave smo pričakovali, takih pa ne. Začelo se je takrat, ko so mnogi zamenjali državo za kravo molznico. In so molzli, molzli. . . Prepočasi smo izločevali karieriste, nesposobneže in lenuhe. Take, ki znajo lepo govoriti, pa slabo delati. Sole vseh vrst so nam dajale premalo strokovnega kadra, pa še tu večkrat ni bilp pravilne izbire. Drugo leto so volitve, pa bomo videli, če bomo na tem področju kaj napredovali. Rečem vam: Zaupajmo mladim, ker smo se mi iz vojne generacije že hudo izčrpali.«
JOŽE VIDIC
NASVET IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA
Kronični bronhitis
Čc vemo. da zdrav človek v enem dnevu vdihne približno deset tisoč litrov zraka in da se ta količina med telesnim delom še poveča, potem se moramo zavedati, da so pljuča izmed vseh notranjih organov najbolj izpostavljena vplivom zunanjega
sveta.
Zrak je danes le redko čist. Onesnažujejo ga industrija in mesta, v delovnih okoljih je skoraj praviloma slab, poleg vsega pa ga onesnažujemo še s cigaretnim dimom. Vsa ta in druga onesnaženja povzročajo nastanek pljučnih bolezni, med katerimi je najbolj razširjen in vse številnejši kronični bronhitis. Nanj lahko postanemo pozorni, če kdo kašlja kar dve leti zapored, ali če ima gnojni izpljunek tri mesece in več v letu. Kasneje. ko se zožijo še drobne dihalne cevke, diha bolnik le z veliko težavo. Če se vrh vsega še prehladi, potem je njegovo zdravstveno stanje nadvse mučno, pogosto pa lahko bolezen ogrozi tudi bolnikovo življenje. Mnogokrat se lahko takšnemu bolniku pomaga le še z vdihavanjem čistega kisika.
Kronični bronhitis je danes že tako pogost, da lahko o njem govorimo kot o bolezni naroda. Zaradi občasnih ali trajnih nezmožnosti človeka za delo pa je njegovo zdravljenje zelo pomembno tudi v narodni ekonomiji.
Bolnikom, pa tudi zdravim ljudem, zato svetujemo:
—	trudimo se, da bo zrak okrog nas zdrav in čist;
—	ugotavljajmo onesnaženost zraka in delovnih mest;
—	izvajajmo in dopolnjujmo zdravstveno zakonodajo;
—	ali je res treba, da kadimo in da toliko kadimo?
dr. MAJDA USTAR-LATKOVIČ Zdravstveni dom Ljubljana
Ritmično gibanje množice ogroža kranjsko dvorano
Vse kaže, da Pankrti letos ne bodo mogli nastopiti v Kranju, kjer so zadnja leta sicer redno začenjali promocije svojih novih plošč
KRANJ, LJUBLJANA, oktobra — V trenutkih, ko Pankrti praznujejo izid najnovejše velike plošče »Pesmi sprave« in ko jih pričakuje vsa Jugoslavija (v četrtek, 10. oktobra, bodo začeli turnejo v Zagrebu, koncert iz kluba Kuiušič bo neposredno prenašal tudi zagrebški radio), se jim v Sloveniji zapira še ena dvorana.
i
Gre namreč za dvorano v kranjskem Delavskem domu, kjer so v zadnjih letih Pankrti zmeraj začenjali promocije svojih plošč in bili vedno navdušeno sprejeti. Lani so se na primer poslušalci ob zaključku koncerta pridružili Petru Lovšinu na odru in skupno so zapeli Bandiero rosso. Oder Delavskega doma je zaradi tega počil, organizatorji — Klub ljubiteljev glasbe — pa so ga že takoj naslednji dan sami popravili.
Ko so letos zaprosili za dovoljenje, da bi v istem domu organizirali koncert Pankrtov, so dobili negativen odgovor. Pritožili so se upravnemu odboru, iz občinskega sveta zveze sindikatov Kranj (ki je lastnik doma) pa so dobili naslednji odgovor; »Koncerta Pankrtov v prostorih Delavskega doma ni mogoče izvesti, prostori namreč niso primerni in zlasti ne varni za to vrsto prireditev. Statični izračuni za koncertno dvorano dopuščajo obremenitev, ki jo predstavlja 200 do 300 oseb. Na koncertu bi bile obremenitve bistveno večje, ne toliko zaradi števila oseb, ampak predvsem zaradi ritmičnega gibanja množice. Obstaja utemeljena bojazen, da konstrukcija teh obremenitev ne bi zdržala.« Pismo je podpisala Irena Jerman-Jere, sekretarka občinskega sveta ZSS Kranj.
Ogroženost posebne sorte
Pismo ima datum 30. 7. 1985, klub ljubiteljev glasbe je na ta sklep odgovoril 4. 8. 1985, vendar do danes še niso dobili nobene nove obrazložitve. Predsednik kluba Sašo Novak je v pritožbi med drugim zapisal: »Presenetili ste nas z obrazložitvijo, zakaj ni možno organizirati koncerta Pankrtov. Statični izračun dopušča obremenitev 200 do 300 oseb in če je obremenitev večja, in še posebej, če se množica ritmično giblje, potem je nevarnost, da konstrukcija ne bi zdržala. Ta del vašega dopisa je popolnoma brezpredmeten, kajti v začetku januarja smo organizirali koncert
skupine Lačni Franz. Število prodanih vstopnic je bilo 584 (plus kakšnih 60 brezplačnih, ki jih je razdelila OK ZSMS). To je 644 oseb, ki so se ritmično gibale, pa ni nihče izrazil bojazni, da bi konstrukcija lahko popustila. Že večkrat smo imeli tako obiskano prireditev, vendar je konstrukcija v nevarnosti samo, kadar gre za punk koncerte.«
Iz dopisa občinskega sveta zveze sindikatov se vidi, da problem še zdaleč ni v odru, temveč v celi dvorani. Glede na to, da je bilo v njej že ogromno rock koncertov in da ni bila konstrukcija nikoli sporna, je vsa stvar sedaj, kot kaže, usmerjena izključno proti Pankrtom. Kako si drugače razlagati, da ni bilo problemov z najemom dvorane za koncert kranjskih neafirmiranih rock skupin, ki bo 17. oktobra? Ko smo za pojasnilo o tem vprašali upravnika Delavskega doma Fe-rida Šupuka, je dejal, da sklep sedaj velja samo za Pankrte, v prihodnje pa ga nameravajo razširiti tudi na druge skupine. Po njegovem je bil problem samo v počenem odru. Upravnik je imel sicer vsako leto pred koncerti Pankrtov v Kranju pripombe, vendar je na koncu vedno dovolil nastop.
Kam s koncerti?
Glede na to, da je letošnji koncert Pankrtov v Kranju skušala organizirati tudi občinska konferenca ZSMS Kranj (pa je prav tako naletela na negativen odgovor), smo za mnenje povprašali še Vineta Beštra, ki pri OK ZSMS Kranj skrbi za dejavnosti v prostem času. O zadevi so namreč govorili na sekretariatu mladine, Vine Bešter pa pravi: »Stališče upravnega odbora smo dobili, torej preko tega ne moremo. Sprašujemo pa se, kako to, da je dvorana nenadoma neprimerna ravno za Pankrte in od kod nenadoma zmogljivost 200 do 300 ljudi, če pa je bila vse doslej večja. Ko smo na primer organizirali koncert skupine Kongres, je bila dvorana nabito
polna, (v njej je bilo več kot 400 ljudi), pa ni bilo nobenih problemov. Sedaj se pojavlja vprašanje: kam s koncerti v Kranju? Vse podobne dvorane so zunaj centra, zato obisk ne bi bil zadovoljiv. Če smo se že odločili za aktivno preživljanje prostega časa, potem moramo enkrat povedati, kaj hočemo. Zato nameravamo vso zadevo prostega časa v prihodnje postaviti na dnevni red vseh zborov občinske skupščine.«
• Sociolog Gregor Tomc iz inštituta za sociologijo, tudi član Pankrtov, pravi: »Kako razumeti odločitev Kranjčanov? Kot indiferentnost do subkultumih potreb dela kranjske mladine? Kot željo političnih odločevalcev po vzgojnem delovanju? Se morda za vsemi temi formalizmi v resnici skriva odpor do drugačnih vrednot mlajše generacije? Gre za strah pred spontanim in nenadzorovanim združevanjem? Ali pa morda zgolj za željo, da ne bi nič zmotilo njihovega miru? Resnično ne vem in me po vseh teh letih tudi več ne zanima. Če bi moral v enem stavku izraziti dolgoletni spopad med nami in njimi, bi brez pretiravanja lahko dejal: in vendar se nič ne premakne!«
Peter Lovšin, pevec Pankrtov, pravi: »V kontekstu slovenske rockovske scene je to povsem normalen pojav. Presenetilo me je edino to, da se je stvar zgodila v Kranju, kjer smo do sedaj praktično edino lahko kontinuirano nastopali. Če primerjamo slovensko sceno s tisto v Zagrebu ali Beogradu, potem lahko povem, da je zasuk v zadnjih petih letih neverjeten. Če smo bili še pred nekaj leti pri nas nekakšen rock center, smo sedaj čista provinca. V Zagrebu imajo na primer deset klubov, kjer se lahko nenehno koncertira. Kar se je zgodilo v Kranju, je praktično stvar vse Slovenije in je znamenje popolne defenzive Slovenije na rockov-skem področju, ki pa je očitna tudi na področju kulture, športa (vzemimo na primer nogomet), industrije, politike . ..«
O MARKO JENSTERLE
POGLEJTE - IZBERITE - ODPELJITE
Nabavni referentje!
Negotovinska prodaja blaga za reprodukcijo odslej v Metalkinem skladišču v Vižmarjah, Plemljeva 2.
Tehnično železnino, ležaje, vijake, stroje in opremo, okovje, elektromate-rial in drugo tehnično blago si lahko ogledate, ga izberete in takoj odpeljete.
© metalka
KO SE ČLOVEKU POSVETI. . .
Indijska pedagogika
Pred davnimi časi — morda v sedmem stoletju pred našim štetjem — je v neki indijski provinci vladal knez Amarasakti. Čeprav je imel veliko draguljev, s katerimi se je okrasil za praznovanja, se mu noben safir, noben diamant ni zdel vreden toliko kot sadovi z drevesa spoznanja. Zato je tega zavetnika umetnosti in znanosti tembolj peklilo, ker so bili njegovi ljubki trije sinovi Bo-hisadki, Ugrasadki in Ananta-sadki tako nevedni. »Saj nismo neumni,« je razmišljal knez, »in njihovi učitelji so častivredni brahmani. Najbrž jih ne učijo po pravi metodi. In če naj v kneževini izboljšam pouk, bo dobro, če začnem pri svojih sinovih.« Sklical je svetovalce in jim potožil svoje skrbi.
Prvi svetovalec, star jezikoslovec, je priporočil učenje slovnice. Ta duhovna telovadba se ukvarja z ugotavljanjem osebkov in predmetov, s pridevniki in prislovi opredeljuje stvari, s sprega-njem v preteklem, prihodnjem in sedanjem času opozarja na zakonitosti časa. Seveda pa bo treba kakšnih dvanajst let, preden se bodo naučili slovnice.
»To je vse lepo,« je dejal drugi svetovalec. »Vendar pa je umetnost jezika neskončna, življenje pa kratko. Zato se je treba hitro učiti. V našem mestu živi brahman Vihnušarna. Vem, da se ukvarja s politiko in pedagogiko.«
»Morda bo to pravi,« je dejal knez. »Naj pride v palačo«.
Prišel je plemenit starček drobnega obraza in predirnih oči. Ko je poskušal knezove želje, je dejal: »Našel bom metodo, s katero bom iz tvojih sinov v šestih mesecih naredil pametne ljudi.«	t
In brahman je napisal učbenik, v katerem je razložil takale vprašanja: vzroki razhajanja prijateljev, združevanje, ki krepi, umetnost odkrivanja pravih sovražnikov, sposobnost ohranjanja pridobljenega, nevarnost prenaglih odločitev.
Vse to je povedal v knjigi Pan-katantra na čisto poseben način.
+ ★
S svojo pedagoško tehniko je želel brahman predvsem pritegniti mladostno fantazijo. Kako naj bi to, kar je hotei, povedal jasno, prepričljivo in čimmanj abstraktno? Kako naj bi jim prikazal odnose med ljudmi in med silami?
Brahman je izbral metodo zgodb, kjer nastopajo kralji in kraljice, pometači in tkalci, pa pisana živalska druščina levov, zajcev, krokarjev; tigrov, opic in podgan. Te zgodbe, opremljene s kratkimi nauki, sestavljajo knjigo Pankatantra (Pet knjig), mojstrovino sanskrtske literature, ki je menda navdihnila tudi Ezopa. Strokovnjaki ne vedo natančno, kdaj je nastala, sodijo, da se je prenašala iz davnine z ustnim izročilom. Strinjajo pa se. da so živali, ki govorijo, razmišljajo in čustvujejo, tipične za indijsko kulturo. Pankatantra je šla v svet v vsaj dvesto prevodih.
Moč Pankatantre je v metafori kot bistvu pedagoške metode. Za zelo tipiziranimi živalskimi značaji se skrivajo človeški. V drami, kjer nastopata lev in zajec, se pravzaprav rešujejo politični problemi, ki pa so povedani tako, da v bralcu ali poslušalcu zbujajo pozornost in se mu vtisnejo v spomin.
KiH 290
V novem TV kvizu tudi igra za gledalce s kuponom Kiha
KiH 290
VRTIMO GLOBUS
Velik, a nikdar poln
V restavraciji Pri lovcu v Haiberstadtu v Nemški demokratični republiki hranijo v kleti velikanski sod, ki je star 400 let in ga je naredil kovač Mikaei Vamer iz Landaua po naročilu halberstatskega škofa. Sod drži 132.760 litrov in tisti, ki poznajo njegovo zgodovino, pravijo, da še nikoli ni bil do vrha poln. Pač pa ga razkazujejo kot turistično zanimivost in spomenik pretekle civilizacije.
Božanska krona
Indijsko svetišče Tirupati v državi Andra Pradeš obišče letno več milijonov Indijcev. Božanstvo Venkatešvaro prosijo za blagoslov in mu prinašajo darila, večinoma denar ali nakit. Božjo glavo bodo v kratkem okrasili z nenavadno dragoceno krono: narejeno iz 27 kilogramov zlata in z 31 000 vdelanimi diamanti. Pravijo, da je vredna 85 milijonov rupij (sedem milijonov dolarjev).
Revnejši so radodarnejši
Irska je lačnim Afričanom podarila 5,75 milijona funtov (7,2 milijona dolarjev). Denar je irski predsednik Patrick Hillery v Dublinu izročil irskemu glasbeniku Bobu Geldofu, slavnemu organizatorju velike dobrodelne prireditve v Londonu in Philadelphiji (Live Aid). Geldof je ob tej priložnosti izjavil, da je prav presenetljivo, da prav Irska, ki ni bogata, daruje žrtvam lakote tolikšno pomoč. Ta namreč znaša nad funt na prebivalca. Veji delež pomoči v primerjavi s številom prebivalstva so poslali v Afriko edinole z Bermudskih otokov.
Alge - lovci na zlato
Znanstveniki z univerze v Las Cruzesu (New Mexico) so ugotovili, da precej razširjena vrsta alg zelo rada živi v bližini zlata. Lahko bi jo uporabili za zbiranje zlata iz odpadnih voda, morda celo iz oceanov, menda tudi v primerih, ko je koncentracija zlata neznatna. Za poskus so pripravili raztopino, v katero so razpršili zlato v razmerju en delec zlata na milijardo delcev vode. Alge so zbrale kar 90 odstotkov tega zlata.
Zločinsko leto 1984
V Veliki Britaniji so lani imeli več zločinov kot kdaj prej: samo v Angliji in na Walesu so našteli 563 umorov. Lani je bilo za 16 odstotkov več žrtev zločina kot predlani, tatvin je bilo za 12 odstotkov več, ropov trgovin za 15 odstotkov več, nasilnih napadov za 9 odstotkov več itd. Vse pogosteje uporabljajo strelno orožje, lani je prišlo do streljanja kar 8.400-krat. Vsega skupaj so našteli 3,5 milijonov kršitev zakona, kar je za 10 do 13 odstotkov več kot leta 1983.
Nevarne bolnišnice
Okoli dva milijona Američanov se v bolnišnicah naleze katere od nevarnih bolezni, piše revija Discover in dodaja, da porabijo samo za njihovo zdravljenje 2 milijardi dolarjev (15 odstotkov vseh bolniških stroškov). Očitno so ameriške bolnišnice nevarne za zdravje, piše avtor članka v omenjeni reviji. Navadno se bolniki, ki pridejo v bolnišnico oslabljeni zaradi svoje bolezni, nalezejo infekcije, ki je razširjena v bolnišnici, in se njihovo stanje še poslabša. Baje umre za posledicami takšnih vnetij vsako leto okoli 300.000 Američanov. Nalezljive bolezni se širijo malo zaradi tega, ker zaradi varčevanja bolnišnice krnijo število bolniškega osebja, ki skrbi za nadzor nad nalezljivimi boleznimi, po drugi strani pa varčujejo tudi pri opremi. Inštrumente in material, ki bi jih morali po enkratni uporabi zavreči, ponovno uporabijo in infekcije se širijo. Pravo zdravilo proti temu je le preventiva, čeprav so na voljo močni antibiotiki.
Najmočnejši med računalniki
NASA sporoča, da je priključila najmočnejši računalnik na svetu: Cray 2. Velikan opravi 250 milijonov računskih operacij v sekundi. Uporabljali ga bodo pri gradnji vesoljskih ladij in letal. NASA je zanj odštela 17 milijonov dolarjev. Cray 2, ki je velik za pol avtomobila, ima brata dvojčka, ki pa ima štirikrat boljši spomin in ga uporabljajo v vojaške namene.
Anekdoti za danes
Na današnji dan leta 1864 se je rodil največji srbski komediograf Branislav Nušič (umrl 1938).
Kot upravnik gledališča je bil Nušič zelo priljubljen, ker je bil skoraj vedno dobre volje in se ni nikoli razburil.
Nekoč pa mu je zaradi slabe igre enega od igralcev jeza le prekipela in začel je vpiti nanj:
»To je zares škandal! Sedem let se že mučim z vami in zdaj ne znate odigrati niti najnavadnej-šega razbojnika! Kaj ste se sploh naučili pri rneni?«
Hudomušnež je vprašal Nušiča:
»Gospod Nušič, po zakonu o neuničljivosti materije se v naravi nič ne izgubi. Povejte mi torej, kaj se zgodi s tistimi leti. ki jih ženske pri sebi tako skrbno prikrivajo in taje?«
»Kaj? Tega ne veste? Ta leta vendar dodajajo starostim svojih prijateljic!«
1	2 .	3	f.	5	6		7	8	9	10	11
12							13	1			
						15					
16					17“					c	
18				19				■	20	21	22
□		23	2L				■	25			
26	27						28			■	
29						30					
31						32					
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. slovenski dramski in TV igralec (Jurij), 7. dan v tednu, 12. remont, 13. strokovni izraz za ličinko; tudi krinka, maska, 14. vrh v zahodnem Pohorju z razglednim stolpom, 15. dunajski skladatelj valčkov (Josef, 1801-1843), 16. Perzija, 17. sarajevska tovarna triciklov, 18. kraj pri Poreču v Istri, 19. nemški operni tenorist, interpret Wagnerja	(Fritz,
1878 — 1965), 20. otožni tonovski način. 23. ameriški filmski producent, šesti mož filmske igralke Lane Turner (Robert), 25. slovenski politik, publicist, alpinist in planinski pisatelj (dr. Henrik, 1858—1935), 26 vrsta opeke, 28. stanovalec v soseščini, mejaš, 29. mesto v švicarskem kantonu So-lothurn, pomembno železniško križišče z 22.000 prebivalci, 30. razelektritev med oblaki in zemljo, ki jo spremljata blisk in grmenje, 31. naslovna junakinja romana Andersena-Nexoja, 32, visoki ženski glas.
NAVPIČNO: 1. verižni sklep v logiki, 2. ograjen prostor v gozdu za gojitev divjadi, 3. že umrli italijanski pesnik neoklisicizma in neosimbolist (Giuseppe, »Potopljeni svet«), 4. manjše odprto vodno vozilo, 5. prva žena po bibliji, 6. avtomobilska oznaka Karlovca, 7. užitek pri jedi, naslada, 8. zaslužni slovenski sto-
matolog, nekdanji profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani (dr. Jože), 9. ime in priimek slovenske pesnice, 10. glavni štev-nik, 11. orel iz germanske mitologije, 15. glavno mesto departmaja Aisne v severni Franciji, 17. ameriška revija z visoko naklado, ki je pred leti nehala izhajati, 19. ime že umrle diplomatke Toma-ševičeve, 21. zajedavski grm na drevju, 22. sodobni hrvaški esejist in prevajalec (Tomislav, r. 1932), 24. stara danska dolžinska mera, 25. mestece na severu otoka Aland v Baltiku, 26. koščen izrastek v kitovem žrelu, 27. pritok Donave v Romuniji, 28. šte-
vilo z dvema ničlama, 30. začetnici leta 1970 umrlega slovenskega dramskega, filmskega in televizijskega igralca.
Rešitev prejšnje križanke
VODORAVNO: 1. polje, 6. kavka, 11. vrtalo, 12. Orasi, 13. bersa, 14. Skader, 15. ocet. 16. spomin, 17. de, 18. Uroš, 19. os, 21. dreser, 24. zofa, 26. Keaton, 27. obrok, 28. Anvar, 29. Obol-no, 30. psina, 31. biret.
NAVPIČNO: 4. Jugoslovanska) l(judska) a(rmada).
S. oktober
1943 Po zmagovitih bojih na Grčaricah, Notranjskem in Turjaku je narodnoosvobodilna vojska zajela več kot tisoč dvesto belogardistov in četnikov. Med njimi so bili zavestni organizatorji in agitatorji bra-tomorilskega boja. pa tudi zapeljani kmečki sinovi. Treba je bilo dobro proučiti, kakšen naj bo odnos do ujetnikov nasploh, pa tudi vsake skupine posebej. O postopku z ujetimi belogardisti je razpravljal vrhovni plenum OF in sklenil, da bodo hudim zločincem sodili na javnem procesu. Na Kidričev predlog je bil sprejet sklep, da ujete belogardiste in četnike razvrstijo po teži zločinov v tri okvirne skupine: morilce, ki jih bo vojaško sodišče obsodilo glede na težo zločinov; obsojence. ki bodo morali delati pod nadzorstvom, in na oproščene, ki naj se v delovnih bataljonih pripravljajo na sprejem v
NOV. Po preiskavi so VOS in terenski organi OF razvrstili ujetnike v navedene skupine. Večino laičnih ujetnikov so brez posebne preiskave uvrstili v partizanske vrste in jim takoj po prisegi dali v roke orožje, večino duhovnikov so poslali v stiški samostan, ostali pa so v zaporih v Kočevju, Ribnici in Novem mestu čakali na sodni proces. Po tritedenski preiskavi in zbiranju dokaznega gradiva je glavni štab NOV in POS dne 8. oktobra z odlokom usta-
novil izredno vojaško sodišče in imenoval njegove člane. Po
javni ustni razpravi od 9. do 11. oktobra v kinodvorani v Kočevju je izredno sodišče izreklo obsodbo. Vse obtožene razen enega so spoznali za krive, da so bili člani narodnoizdajalskih političnih organizacij in oboroženih vojaških oddelkov, ki so se bojevali proti Osvobodilni fronti Šestnajst obtoženih so obsodili na smrtno kazen, štiri na prisilno delo, enega pa so izločili iz postopka.
Dogodki na današnji dan
1912 Črna gora je Turčiji napovedala vojno;
sledile so Srbija, Bolgarij in Grčija. Začela se je prva balkanska vojna.
1944 Začeli so se boji za osvoboditev Niša, v katerih so partizani sodelovali z enotami Rdeče armade.
1948 Cetinju se je končal ustavni kongres Komunistične partije Črne gore. Sklep o ustanovitvi KP Črne gore je bil sprejet na petem kongresu KPJ. Ustanovnega kongresa se je udeležilo 270 delegatov. ki so zastopali več kot 1600 članov KP v Črni gori. CK KPJ sta na tem sestanku zastopala člana politbiroja CK Boris Kidrič in Blago je Neškovič.
ROBOT XY-13
46. Povedala sem vam že, da hodim v 6. c, kar pomeni, da sem pravo odraslo dekle. Mami in oči mi tega sicer zmeraj ne priznavata, toda ko je treba kaj narediti, mi vedno rečeta: »Pika, saj si že dovolj stara, da bi lahko naredila tudi to in to. Menda se ne boš vse življenje igrala s punčkami. Začni že enkrat delati kot odraslo dekle!« Takrat se vedno globoko zamislim in si rečem: Seveda, ko je treba delati, me imajo za veliko, ko pa je treba kam iti ali se kje zabavati, pa pravijo: Oh, kar spat pojdi, naša punčka mala ...
^ M
47. Mami v kuhinji naredim tako rekoč že vse, od priprave za kuho do pospravljanja, vsak dan tudi redno pomijem posodo. V zadnjem času sem se specializirala še za nekaj: za kuhanje kavice. Brž ko pomijem posodo, skuham staršem kavico. Mami in oči se navadno po kosilu uležeta na divan ali se poglobita v časopise, jaz pa najprej pomijem posodo, potem pa pristavim za kavico. Ker smo imeli tistega dne pri hiši tudi strica zidarja, sem ga seveda vprašala, ali bo pil kavico.
Piše: Ivan Sivec Riše: Dunja Kofler
48. Odgovoril mi je pritrdilno,' Zato sem sama od sebe pristavila za pet kavic: za mamico, za očija, za strica zidarja, za xy—13 in še zase. Zase seveda ne skuham resnične kavice, ampak si nalijem le nekaj kapljic, tako da bi bilo videti, kakor da pijem z odraslimi. Čeprav se dobro zavedam, da potem ne bi več rasla — rada pa bi bila velika kot nebotičniki v Ljubljani. Tako sem pristavila kavico za vse člane naše trenutno razširjene družine, potem pa odnesla pet skodelic na vrtiček. Kavica se vedno pije v druščini...
OBJAVE - OBVESTILA
TELEVIZIJA
IJU tu JANA
9.00 TV V ŠOLI: TV Koledar, Zasta-va in grb, Stavka tekstilcev. Zanimivo popotovanje, Otok Pag, Poročila:
10.35	TV V ŠOLI: Kemija povsod. Risanka, Odhod — prihod, Una, Risanka, Glasbena vzgoja. Zadnje minute
12.30	POROČILA (do 12.35)
16:15-23.20 TELETEKST RTV
LJUBLJANA
16.30	ŠOLSKA TV: Vulkani, Atomska energija in notranjost atoma, Hrana in sonce, Na domačiji
17.30	POROČILA
17.35	REPUBLIŠKA REVIJA MPZ - ZAGORJE 84-10. oddaja
18.05 MITJ IN LEGENDE: Biblijski miti: OČAKI ŽIDOVSKEGA LJUDSTVA - Abraham, Izak, Jakob, nanizanka TV Beograd
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40 PERISKOP
Tone Fornezzi bo nastopil v oddaji Periskop
■	Periskopovd so se tokrat, morda zaradi tople jeseni, spopadli š kolesarstvom, od njegovih začetkov do današnjih kolesarskih zmagovalcev Jureta Pavliča in Braneta Ugrenoviča. Kadar govorimo o kolesarstva na Slovenskem, ne moremo mimo tovarne Rrtg, zato jo bomo v oddaji tudi obiskali — to bo za vas storil Vojko. Blažka pa bo sklenila poznanstvo z mladinsko kolesarsko reprezentanco in nekaterimi drugimi favoriti kolesarskega športa. Tudi s Totom, pardon, Tonetom Fornezzijem, kolesarskim fanom in strašnim rekreativcem, ki pobira kolajne tudi v mednarodni konkurenci...
Urednica oddaje:	Tatjana
Trtnik.
19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.05 A. Tišma—J. Mak mn: JESEN OJ URA DRAŽETIČA, dnuna TV Novi Sad____________________
■	Po motivih pripovedi Aleksandra Tišma Čista srajca je napisal scenarij za dramo Jesen Djura Draže tiča Jan Makan, ki je delo tudi režiral.!
Okostje drame je usoda Djura, kmeta pri šestdesetih. Po sporu s sinom — rečnim študentom in brezposelnežem — in ženo, ki je na sinovi strani, Djuro zapusti hišo in zemljo ter odide v veliko mesto. Vodi ga neizmerna želja po novem, drugačnem in boljšem življenju. Ko se v mestu potika po poteh težjega in revnejšega življenja, doživi tudi neuspeh zadnjih, zapoznelih sanj in iluzij.
V glavni vlogi nastopa Stole Ara-ndelovič, ob njem pa še: Gorica Popovič, Mirjana Gardinovački, Milan Srdoč, Števen Gardinovački, Tihomir Pleskonjič. Redakcija: Mira Erjavec
21.15 OMIZJE
i ■ Rak je bolezen našega časa, o, kateri vemo vse več in hkrati vse manj. Kfjnb velikim uspehom, diagnostiki in terapiji, se namreč ta trdovratna bolezen nenehno širi. V razvitih državah in tudi pri nas je rak na drugem mestu med vzroki smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. A naj nas ta bolezen, polna ugank in protislovij, še tako bega, smo z njo prisiljeni živeti — kot bolniki, zdravniki, raziskovalci, kot družba.
Kakšen je ta zapleteni odnos, kakšna so domača in tuja dognanja pri odkrivanju, zdravljenju in raziskovanju rakastih obolenj - o tem bodo spregovorili udeleženci Omizja, h kateremu bodo povabili tudi koga od tujih strokovnjakov, ki se ta čas udeležujejo mednarodnega tečrja iz onkološke kemoterapije v Ljubljani.
Pogovor bo vodila Julka Vaben.
23.15 POROČILA
ODDAJNIKI H. MREŽE________
,17.25 DNEVNIK
17.45	MI IN TV, otroška oddaja
18.15 ODPRTA KNJIGA
18.45	VPRAŠUJEM TE, poučnoza-bavna oddaja
19.30 DNEVNIK
20.00	POEZIJA IN GLASBA BLUESA
20.50 ŽREBANJE LOTA
21.05	BALKANSKE DEŽELE V II. SVETOVNI VOJNI, dokumentarna oddaja
21.45	ŠAHOVSKI KOMENTAR
22.05	BREZKONČNOST SVETA: PO TANZANIJSKIH SAVA NAH IN PODMORSKEM SVETU (do 22.35)
ZAGREB, I. PROGRAM________
16.00	VIDEOSTRANI
16.10 TV V ŠOLI. Zastava in grb, Stavka tekstilcev, Zanimivo potovanje. Otok Pag
1.30	POROČILA
178.35 TV KOLEDAR
17.45	MI IN TV, otroška oddaja
18.15	ODPRTA KNJIGA
18.45	VPRAŠUJEM TE, poučnoza-bavna oddaja
19.30	DNEVNIK
20.00	NOTRANJEPOLITIČNA ODDAJA
20.50 ŽREBANJE LOTA
21.00	ZGODBE STAREGA ARBA-TOVA, sovjetski film
22.45	DNEVNI
ZAGREB, D. PROGRAM________
18.05	POROČILA
18.10 KRONIKA
18.30	ZAGREBŠKA KRONIKA
19.00	RAČUNALNIKI, poljudnoznanstvena serija
19.30	DNEVNIK
20.00	POEZIJA IN GLASBA BLUESA
29.45	ŽREBANJE LOTA
20.50	VČERAJ, DANES. JUTRI
21.05	BALKANSKE DEŽELE V II. SVETOVNI VOJNI, dokumen-tarna oddaja
21.45	BREZKONČNOST SVETA, dok. serija
22.15	ŠAHOVSKI KOMENTAR (do 22.35)
KOPER_____________________
14.20	DETEKTIV V COPATAH, TV film
14.45	ZANIMIVOSTI SVETA, glasb, oddaja
15.00	STALINGRAD, film, igrajo: Jo-achim Hanse, Wilhelm Borchet
16.50	RISANKE
17.30	NA MEJI VERJETNEGA: NENAVADNI PODVIGI
18.00	TOM SAWYER, TV film
18.30	PACIFIC INTERNATIONAL A1RPORT, TV film
19.00	ODPRTA MEJA, inf. oddaja v slov. jeziku
19.30	TVD STIČIŠČE
19.50	ŽIVLJENJE V DVOJE
20.30	V PRECEPU, TV film
21.40 POSLEDNJI VELIKI JEZDECI, dokumentarec
22.20	TVD VSEDANES
22.30	IZPOVEDI PUSTOLOVCA FELIXA KRULLA, TV nadaljevanka
23.40 KONCERT TAZZA
ANDREA CER-
AVSTRUA, I. PROGRAM__________
9.00 POROČILA 9.05 TOM IN JERRY, risanka 9.30 ITALIJANŠČINA • 10.00 ŠOLSKA TV
10.30	AVSTRIJA II, ponovitev 21. de-la dokumentarne serije
12.00	TAKRAT
12.05	ŠPORT V PONEDELJEK, ponovitev
13.00	POROČILA
16.30	AM, DAM, DES
16.55	POROČILA ZA OTROKE
17.05	DON KIHOT, serijska risanka po knjigi Miguela de Cervantesa
17.30	ODDAJA Z MIŠKO, zabavne in poučne zgodbe
17.55	USPAVANKA
18.00	SLIKA AVSTRIJE
18.30	MI, družinski program
19.00	AVSTRIJA DANES
19.30	ČAS V SLIKI 1
20.15	TUJA REPORTAŽA, oddaja zunenjepolitičnega uredništva
21.15	DALLAS, nadaljevanka
22.00	NOVOSTI IZ SVETA KNJIGE 22.50 POROČILA
AVSTRIJA, H. PROGRAM_________
17.00	ŠOLSKA TV
17.30	ORIENTACIJA
18.00	BILL COSBY, serijski film 18.25 TAKRAT
18.30	SAMURAJEVO MAŠČEVANJE, 14 . del
19.30	ČAS V SLIKI 1
20.15	VSE ALI NIČ, tema nocojšnje oddaje kviza je »Swing«
21.15	ČAS V SLIKI 2
21.35 KULTURNI MAGAZIN 21.45 KLUB 2
POROČILA
ITALIJA, I. PROGRAM__________
10.00	TELEVIDEO
11.55	VREME
12.00	FLEŠ
12.05	HALO, KDO IGRA? - zabavni opoldanski program
13.30	TV DNEVNIK
13.55	TRI MONITE O . ..
14.00	AFRIKA
15.00	ITALIJANSKA KRONIKA
15.30	ŠOLSKA TV
16.00	OTROŠKI PROGRAM
17.00	FLEŠ
17.05	TV FILM
18.20	PROSTI KOTIČEK
18.40	SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV, serijski film
•19.35 ALMANAH
19.55	VREME
20.00	DNEVNIK
20.30	ZABAVNA ODDAJA
21.00	KVARK, popotovanje v svet znanosti, oddajo ureja Piero An-geia
22.00	POROČILA
22.10	THRILLING
23.00	DNEVNIK
DANES V PARLAMENTU VREME
23.10	DOKUMENTARNI PROGRAM
ITALIJA, H. PROGRAM_______
10.00	TELEVIDEO
11.55	ZABAVNI OPOLDANSKI PROGRAM
13.00	OB TRINAJSTIH 13.25 KOT MI. .
13.30	CAPITOL, serijski film
14.30	FLEŠ
14.35	TANDEM, kolaž zabavnih oddaj
16.00	ŠOLSKA TV
16.30	KRUH IN MARMELADA
17.30	FLEŠ
17.35	IZ PARLAMENTA
17.40	TV FILM
18.30	ŠPORTNA POROČILA
18.40	ULICE SAN FRANCISCA, se-rijski film
19.40	VREME 19.45 DNEVNIK
20.20	ŠPORTNA POROČILA
20.30	RDEČI, 1. del 21.50 POROČILA
22.00	SREČANJE V KINU, informa-tivna oddaja
22.05	TV DOSJE, dokument tedna 23.10 NOCOJ
MADŽARSKA, I. PROGRAM
8.55 TV TELOVADBA - pon.
9.00 ŠOLSKA TV - do 10.00
10.00	KAVARNA HUNGARIA - 1. Lekcija, 2. Deček iz dvorca, pon.
15.50	ŠOLŠKA TV - do 16.50
17.056 ZGODOVINA ŽIVI Z NAMI
— 6. Leta konsolidacije, pon.
18.10	ŠPORTNI MUZEJ - Dr. Bela Bay
18.30	PROGRAM ZA 3 DNI
18.35	POJE ALEKSANDER VE-GERNIKVO - sovjetski film
19.05 MINI STUDIO 85
19.10	TV TELOVADBA
19.15	VEČERNA PRAVLJICA
19.30	DNEVNIK
20.00	ZGODBA UUBEZNI IN PRIJATELJSTVA - 6. (zadnji) del italijanske serije z naslovom Družina 1943—44
21.00	STUDIO 85 - kulturni TV tednik
22.00	PONUJAM — gospodarstvu
22.40 DNEVNIK
MADŽARSKA, U. PROGRAM
16.50	PLES NAJMLAJŠIH - plesi iz Seka, 2. del
17.15	UTICA - pon.
17.45 LOČIL SE BOM OD SEBE -pogovori o družini, 1. del
18.10	S AH MAT - dvoboj Karpov -Kasparov
18.30	REGIONALNE ODDAJE -Budimpešta, Szeged, Pecs
19.10	DNEVI SOVJETSKE KULTURE — Šostakovič: Zlata doba, balet, vmes TV dnevnik
21.35	NEDOKONČNA PARTIJA -češki film
RADIO
I. PROGRAM
danski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program); 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor); 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program); 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenske zemlje v pesmi in besedi; 20.35 Zaključni koncert poletne violinske Šole (Bled ,31. avgusta 1985); 21.05 Radijska igra — Bill Naukton: Skrivnost; 21.57 Glasbeni intermezzo; 22.00 Poročila — Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno — Vladimir Kopici: Pesmi; 23.05 Vodomet melodij; 00.05 Nočni program — glasba
D. PROGRAM
4.30	Jutranji program — glasba; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — klasične kraške znamenitosti; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Poročila — Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do trinajstih — Iz naših krajev; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba;
13.30	Od melodije do melodije; 13.45 Mehurček; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl - Mladinski pevski festival Celje 85; 15.10 Popol-
6.00	Jutro na drugem programu; 8.00 'Torek na valu 202; 13.00 Od enih do sedmih — Omejitev hitrosti; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos I. programa); 16.30 Iz naših krajev; 19.00 Radijski dnevnik (prenos I. programa); 19.25 Stereorama; 19.50 Likovni od.icvi;
20.00	Torkov glasbeni magazin; 21.30 Emic Wilkins band; 22.15 Berklee jazz-beat: Pentimento Jezztet Farmerja in Golaona
m. PROGRAM________________________
16.00	Dober dan; 16.02 Radijska Šola za srednjo stopnjo — klasične kraške znamenitosti; 16.35 Koncertni solisti — Pianist toerre Reach; 17.35 Operne aktualnosti; 19.00 Radijska univerza; 19.15 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja;
20.00	Dvignjena zavesa; 20.20 S tujih koncertnih odrov (Dunajski slavnostni tedni 1985: Zbor Gachinger Kantorei in orkester Bachovega kolegija iz Stuttgarta. Solisti: A. Auger, sopran, J. Hama-ri, alt, A. Baldin, tenor, A. Schmidt, bas in dirigent Helmuth Rilling. J. S. Bach: Maša v h-molu); 22.30 Jugoslovanska glasba — Redžo Mulič: Simfonija št. 2 »Kosovska« (Simfonični orkester RTV Ljubljana, Aci Bertoncelj — klavir, dirigent Samo Hubad)
DNEVNA
OBVESTILA
Torek, 8. oktobra, ob 19.30 — Velika dvorana Slovenske filharmonije. Islandski moški zbor KARLAKOR REYKJAViKUR Dirigent • Pšll Pampichier Pals-son: pri klavirju: Gudrun A. Kri-stinsdottir. Solisti:	Sigurdur
Bjornsson — tenor; Hjalmar Kjar-tansson. bas in Oskar Petursson — tenor.
Na sporedu dela Leifsa, Palssona, Pordarsona. Kaldalonsa. Franka, Brucknerja, Sibeliusa, Kuule in ljudske pesmi raznih narodov. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Festivala Ljubljana, Trg francoske revolucije 1, vsak dan razen sobote in nedelje, od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. Ob sobotah je prodaja vstopnic od 11. do 13. ure. Tel. 226-544.
CANKARJEV
DOM
KULTURNI IN KONGRESNI CENTER
glasba
Petek, 11. oktobra, ob 20. uri —
KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA.
Zeleni abonma in izven. Dirigent: Anton Nanut. Solisti: Igor Ozim, Božo Rogelja, Anica Pusar-Jerič, Uta Walter, Armin Uhde, Karl Heinz Stryczek. Sodelujejo: Komorni zbor RTV Ljubljana, zbor Consortium musieum in zbor Obala. Program: J. S. Bach, L. v. Beethoven. (Velika dvorana. Vstopnice: 500, 300)
Sobota, 12. oktobra, ob 18. uri - I ZBOROVSKI ABONMA IN IZVEN.
MOPZ Slava Klavora Maribor. Dirigent: Stane Jurgec. Program: Gallus. Forster, Mokranjac, Sr-bulj, Kadalv. Simoniti. Pregelj, Adamič, Kernjak. Slovenska filharmonija. Vstopnice: 200 Sreda, 16. oktobra, ob 20. uri — WOODY SHAW IN TONE JANŠA KVARTET, večer jazza. (Velika dvorana, vstopnice: 400, 300)
DNEVI FILMOV ZA OTROKE IN MLADINO OŠ in VVZ, ne zamudite!
Pregled sodobne najnovejnše evropske proizvodnje filmov za mladino in otroke.
Izbor filmov: Miljana Borčič.
14. oktober napovedan film SAMSON & SALLY - odpade. Četrtek, 17. oktobra, ob 9., 11. in 19. uri - BUSTEROV SVET (Busters Verden)
Danska — 1984. Režija: Bille August, ekranizirana povest Bjar-neja Reuterja
Sobota, 19. oktobra, ob 10. uri:
(sobotna matineja): MALA ČAROVNICA (Mala Čarodejnice) ČSSR — 1984. Režija: Zdenek Smetana, animirani film. Ponedeljek, 21. oktobra, ob 9. in 11. uri: VSI SO NADARJENI (Všichimaji talent) ČSSR - 1985. Režija: Zdenek Flidr.
predstavitve
Do 11. oktobra, od 9. do 17. ure
- RAČUNALNICA '85 Prikaz računalniške opreme in računalniških programov v vzgoji in izobraževanju.	Sodelujejo:
ZOTKS, SOZD ISKRA, AVTO-TEHNA, MLADINSKA KNJIGA, BIT in CD
(Velika sprejemna dvorana) Prijave za organizirane skupine po telefonu 221-121, int. 446.
Delavska enotnost
VIDEO CD ’85
Od četrtka, 10. do nedelje 13. oktobra Mednarodni bienale. Video umetnost in televizijske »nove podobe«
Video umetnost in množični mediji
Video — nov ustvarjalni in komunikacijski pojem Program:
produkcije v študijih, performan-ce — multimedialne predstave, instalacije, projekcije izbranih kaset.. .
Kategorije:
računalniška grafika, narativni video, eksperimentalni video, dokumentarni video, oddaje o kulturi.
Otvoritev mednarodnega bienala Video CD ’85 bo v četrtek, 10. oktobra, ob 14. uri.
Mednarodni bienale Video CD ’85 bo v Mali dvorani, Srednji dvorani. Sejni dvorani E 1 in E 2. Vstopnice: 100, komplet 300.
V okviru Videa CD ’85 bodo poleg drugih prireditev tudi multimedialne uprizoritve.:
Četrtek, 10. oktobra in sobota, 12 oktobra, od 19. do 20. ure — RANA
Skupna uprizoritev Obalne galerije Piran, TV Koper in CD. Scenarij, scenografija, kostumografija, vezna besedila, režija in organizacija: Darja Prelec; direktor fotografije: Radovan Čok; montaža: Darja Prelec in Radovan Čok; sodelujejo: Studio za izrani ples in Jasna Knez.
(Sejna dvorana E 3, velja dnevna vstopnica za Video CD ’85) Četrtek, 10. oktobra in sobota, 12. oktobra, od 19. do 20. ure — NOSTALGIČNI IZREZ Produkcija CD, druga predstavitev. Ob projekciji videa se nostalgični izrez predstavi z norimi modeli v živo.
(Sejna dvorana E 3, velja dnevna vstopnica za Video CD ’85) Petek, 11. oktobra, ob 19.30 — Borghesia: OGOLELO MESTO. Skupna uprizoritev CD in ŠKUC-Foruma. Program: Mesto, Salo: Črno, Žrelo, Usnje, Iščeš? Iščem, Usnje. Trava, Popers?
(Oder Srednje dvorane, vstopnice: 300 din, popusfov ni!) Sobota, 12. oktobra, ob 20. uri — Audiovizualni inženiring: CA-VIS NEGRA — multimedialni performance.
(Mala dvorana, vstopnice: 200, popustov ni!)
gledališče
Torek, 15. oktobra, ob 19.30 —
W. Shakespeare: KRALJ LEAR. The Kick Theatre Company — Velika Britanija. Gostovanje je omogočil Britanski svet. Režija: Deborah Warner.
(Srednja dvorana, vstopnice: 300, simultan prevod)
LIKOVNO DELO MESECA
Likovni kritik Peter Krečič je izbral delo arhitekta Tomaža Medveščka: PRIZIDEK K STAVBI ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ, 1984. S sodelovanjem Slovenskega društva likovnih kritikov •
(I. preddverje)
NAPOVEDUJEMO
Gostovanje opere in baleta iz Brna — Češkoslovaška Sreda, 23. oktobra, ob 19.30 — Bedfich Smetana: BRANDEN-BURŽANI NA ČEŠKEM Opdra v treh dejanjih na besedilo Karla Sabine.
Četrtek, 24. oktobra, ob 19.30 — Vaclav Trojan: SEN KRESNE NOČI, baletna predstava.
Blagajna in informativni center sta v Emonskem prehodu (pasaža Mari marketa) odprta od ponedeljka do petka od 13. do 20., ob sobotah od 9. do 12. ure in uro pred začetkom predstav. Telefon: 222-815.
Razstave so odprte vsak dan od 10. do 18. ob nedeljah in prazni-
^sSllllr
kih od 10. do 13. in med prireditvami. Vstop prost.
GLEDALIŠČA
DRAMA TER OPERA IN BALET SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
VABITA K VPISU ŠTUDENTSKIH ABONMAJEV ZA SEZONO 1985/86.
Vpisujemo vsak dan do vključno 15. oktobra, od 9. do 12. ure, na Cankarjevi 11/1. Informacije po telefonu 210-336.	,
DRAMA
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
DRAMA SNG pripravlja za to sezono naslednji abonmajski repertoar:
Stanislavva Przybyszewska: DAN-
TONOV PRIMER
William Shakespeare:	SEN
KRESNE NOČI
Anton P. Čehov:	ČEŠNJEV
VRT
Bertolt Brecht:	MALOMEŠ-
ČANSKA SVATBA Nikolaj V. Gogolj: KVARTOPIRCI
Caryl Churchill: ŽENSKE IN POL
Bratko Kreft: KRANJSKI KOMEDIJANTI
SLOVENSKO NAHOONO GLEDALIŠČE l JU8LJANA
OPERA IN BALET SNG pripravljata za to sezono naslednji abonmajski repertoar:
OPERA
Gaetano Donizetti: DON PA-SOUALE
Peter I. Čajkovski: JEVGENU ONJEGIN
Marij Kogoj: ČRNE MASKE Giuseppe Verdi: NABUCCO BALET
Balet na glasbo slovenskih avtorjev
Balet v koreografiji Milka Špa-rembleka na glasbo Wagnerja in Beethovna 8-8476
DRAMA
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
Zaradi bolezni v ansamblu odpadeta napovedani predstavi »DANTONOVEGA PRIMERA« za abonmaja TOREK in SREDA. Prosimo za razumevanje
blagajna odprta od 11. do 12. ure i od 18. ure do začetka predstave _____rezervacije: tel. 221 511
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
TOREK, 15. oktobra — ob 19. uri — G. Donizetti:	DON
PASOUALE. PREMIERA. IZVEN. KONTO.
V oktobru napovedujemo: SOBOTA, 19. oktobra, ob 19. uri
-	G. Donizetti: DON PASOUALE. IZVEN. KONTO. SOBOTA, 26. oktobra, ob 19. uri
-	G. Puccini: TOSCA. IZVEN. KONTO. Gostuje Radmila Ba-kočevič.
SREDA, 30. oktobra, ob 19. uri
-	G. Verdi: TRUBADUR. IZVEN. KONTO. Gostuje Radmila Bakočevič.
Blagajna je odprta vsak dan (razen nedelje) od 10. do 12. in uro pred predstavo. Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu (061)331 -950. Rezervirane vstopnice je treba prevzeti dva dni pred predstavo.
MGL
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
TOREK, 8. oktobra, ob 19.30 -F. Kafka: PROCES, za abonma TOREK.
SREDA, 9. oktobra, ob 19.30 — F. Kafka: PROCES, za abonma SREDA.
ČETRTEK, 10. oktobra, ob 19.30 - F. Kafka: PROCES, za abonma RED B.
Vstopnice so v prodaji pri dnevni blagajni od 10. do 12. ure in uro pred predstavo. Telefon 214-111. Vabljeni.
Slovensko
Mladinsko Gledališče
Ljubljana
ČETRTEK, 10. oktobra, ob 19.30 — Rudi Šeligo: ANA (triintridesetič) za IZVEN (Spodnja dvorana). V naslovni vlogi: MILENA ŽUPANČIČ, ki je za svojo kreacijo prejela številna priznanja in nagrade: Severjevo nagrado, Zlat lovorov venec v Sarajevu, Sterijino nagrado. Nagrado publike na Sterijinem pozorju ’85 itd. Sterijino nagrade je prejel tudi Rudi Šeligo za tekst »Ane«. Predstava se ponaša z laskavami ocenami jugoslovanske gledališke kritike
PETEK, 11. oktobra, ob 19.30 -Emil Filipčič: BOLNA NEVESTA (devetnajstič) za IZVEN (Spodnja dvorana).
SOBOTA, 12. oktobra, ob 19.30 - Edvard Kocbek: STRAH IN POGUM (devetindvajsetič) za IZVEN. (Spodnja dvorana). Rezervacije vstopnic vsak dan med 10. in 12. uro po telefonu 311-010, prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstav pri blagajni SMG.
Klub obiskovalcev SMG. Za zamudnike bo vpis še do 10. oktobra 1985. Vpišete se lahko vsak dan med 10. in 12. uro v tajništvu SMG.____________________
TOREK, 8. oktobra, ob 10. uri — Frane Milčinski:	ZVEZDICA
ZASPANKA — zaključena v organizaciji ZPM Krajevne skupnosti Ajdovščina.
SOBOTA, 12. oktobra, ob 11. in 16. uri — Frane Milčinski: ZVEZDICA ZASPANKA. IZVEN. Gledališka blagajna je odprta od torka do četrtka od 14. do 15., v petek od 14. do 16. in uro pred predstavo. Rezervacije sprejemamo po telefonu 314-962 samo v času, ko je odprta blagajna.
P
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Cenjene abonente redov KOLEKTIVI A. KOLEKTIVI B, DRAMA in ŠTUDENTSKI obveščamo, da lahko svoje abonmaje podaljšajo do vključno 10. 10. 1985.
Gledališke abonente bomo vpisovali v začasni gledališki blagajni (Slovenska 27) dnevno od 11. do 18. ure. Ob nedeljah je gledališka blagajna zaprta.
Gospodinjski stroji, TV sprejemniki, HI-FI glasbeni stolpi in drugo za vaš dom lahko uvažate s plačilom po deviznem računu preko firme
VATOVEC
TRST - Ul.
Machiavelli 28 telefon (040) 69076
Ji
emona hoteli

slovensko ljudsko gledališče celje
TOREK, 8. oktobra — ob 10.30 - Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Gostovanje v Kulturnem domu v Novi Gorici; ob 14. uri — F. X. Kroetz: NE KROP NE VODA, za abonma II. MLADINSKI. Gostovanje PDG iz Nove Gorice; ob 16. uri — Ivo Brešan: SLAV-NOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Gosto-vanje v Kulturnem domu v Novi Gorici;
ob 19.30 - F. X. Kroetz: NE KROP NE VODA, za abonma TOREK in IZVEN. Gostovanje PDG iz Nove Gorice.
SREDA. 9. oktobra, ob 10. uri — Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VE-ČERJA V POGREBNEM PO-DJETJU. Gostovanje v Kulturnem domu v Novi Gorici; ob 12. uri — F. X. Kroetz: NE KROP NE VODA, za abonma III MLADINSKI. Gostovanje PDG iz Nove Gorice; ob 19.30 - F. X. Kroetz: NE KROP NE VODA, za abonma V. MLADINSKI. Gostovanje PDG iz Nove Gorice; ob 20. uri: Ivo Brešan: SLAV-NOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Gosto-vanje v Kulturnem domu v Novi Gorici.
Sli
IflMOIt^MI
II DISKO
Gledališči-:
TOREK, 8. oktobra — F. X. Kroetz: NE KROP NE VODA. Skupna uprizoritev s Cankarjevim domom Ljubljana in Kulturnim domom Gorica (Italija). Gostovanje PDG v SLG Celje ob 16. in 19.30;
Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VE-ČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Gostovanje SLG Celje v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob 10.30 in 16. uri za SNC.
SREDA, 9. oktobra — F. X. Kroetz: NE KROP NE VODA. Skupna uprizoritev s Cankarjevim domom Ljubljana in Kulturnim domom Gorica (Italija). Gostovanje PDG v SLG Celje ob 18.30;
Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Gostovanje SLG Celje v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici;
Ob 10. uri za TŠC in ob 20. uri za red S SREDA in S ČETRTEK A ter za IZVEN.
ČETRTEK, 10. oktobra - F. X. Kroetz: NE KROP NE VODA. Skupna uprizoritev s Cankarjevim domom Ljubljana in Kulturnim domom Gorica (Italija). Gostovanje PDG v SLG Celje ob 12. in 16. uri;
Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Gostovanje SLG Celje v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici;
ob 10. uri za SDEŠ in ob 20. uri! za red PREMIERA in S ČETRTEK ter za IZVEN.
PETEK, 11. oktobra — Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA
V	POGREBNEM PODJETJU. Gostovanje SLG Celje v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici;
Ob 10. uri za SDEŠ in ob 20. uri za red S PETEK in S PETEK A ter za IZVEN.
SOBOTA, 12. oktobra— Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA
V	POGREBNEM PODJETJU. Gostovanje SLG Celje v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici;
Ob 20. uri za red S SOBOTA in S PETEK B ter za IZVEN;
Peter Turrini: JOŽEF IN MARIJA in LOV NA PODGANE. Gostovanje PDG ob 20. uri v Ločah (Avstrija).
NEDELJA, 13. oktobra - Peter Turrini: JOŽEF IN MARIJA in LOV NA PODGANE. Gostovanje PDG v Šentprimožu (Avstrija) ob 20. uri.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
TOREK, 8. oktobra, ob 19.30 — M. Zupančič: ŽIVLJENJE IN SMRT J. P. MARATA. Predpremiera.
Kinematografi
Ljubljana
KINOTEKA: sovj., barv. film OTHELO. F^ežija: Sergej Juteko-vič. Glav. vl.®Sergej Bondarčuk, Irina Skobceva, Andrej Popov, predstavi ob 16., in 18. uri. Amer., dokumentarni film MO-ANA. Režija, scenarij in kamera: Robert J. Flaherty. Belgijski dokumentarni film BOR1NAGE. Scenarij, režija in kamera: Joris Ivens, Henri Štorck. Predstava ob 20. uri.
Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo.
UNION: AL PACINO kot neponovljivi »novi boter« v amer. kri-midrami BRAZGOTINEC (Scarface). Universal, 84. Nominacija za 10 »Oskarjev«. Režija: Brian DePalma. Predstavi ob 16. in 19. uri. Ni primeren za otroke! KOMUNA:	PREMIERA -
dom. film, socialna drama PEJ-SAŽI V MEGLI. (Pejsaži u ma-gli). Prod.: Union film, 84. Scenarij in režija: Jovna Jovanovič. Vloge:v Ana-Marija Petričevič, Rade Šerbedžija, Milena Zupančič, Bata Živojinovič, Bata Todorovič itd. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
(Na sporedu v »Komuni« do srede, nadaljuje v kinu »Vič«)
Ob 10. uri MATINEJA: hong.-kong. CS akcij, film PET ZMAJEVIH KREMPLJEV Godfreya Hoja.
BEŽIGRAD: v dolby stereo nadaljujemo z amer. CS filmom INDIANA JONES Stevena Spielberga. Glav. vi.: Harrison Ford. Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. TRIGLAV: ŽELELI STE -GLEJTE — amer. musical Miloša Formana LASJE (Hair). Vloge: John Savage, Treat Williams idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjikrat!
VIČ: amer. krim., 10 MINUT DO POLNOČI. Scen, režija: J. L Thompson. Vloge: Charles Bron-son. Gene Davis. Lisa Eilbacher idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
ŠIŠKA: ROCKY 3, tretji del amer. šport, drame. Scenarij, režija in glav. vi.: SYLVESTER STALLONE. Druge vloge: Tallia Shire, Burgess Meredith idr. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. SLOGA: amer. erot. 1001 EROTIČNA NOČ z Anette Haven, ob 15., 17., 19. in 21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda!
OTROŠKI KINO MOJCA: amer., risanka RACMAN NA LOVU IN DRUGE, ob 16. in 17.30.
Vstopnice uro pred začetkom pr-vih piedstav.
CANKARJEV DOM - VRHNIKA: amer., KALIFORNIJSKA DEKELTA, ob 19. uri. CENTER - KRANJ: amer., PSYCHO 2,ob 16., 18. in 20. uri. STORŽIČ - KRANJ: franc., SPECIALNI AGENT, ob 16., 18. in 20. uri.
TRŽIČ: amer., LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM, ob 17. in 19. uri.
DOM - KAMNIK: amer., MARIJINI LJUBIMCI, ob 18. in 20. uri.
RADIO - JESENICE: nem., RESNIČNE ZGODBE (III. del), ob 17. in 19. uri.
PLAVŽ - JESENICE: franc., VELIKI VOJAŠKI KARNEVAL, ob 18. in 20. uri. RADOVLJICA: amer , JEZDECI NA DOLGE PROGE, ob 20. uri.
BLED:	angl., NAPAD NA
PLOŠČAD JENNIFER, ob 20. uri.
DELAVSKI DOM - ZAGORJE OB SAVI: amer., UMAZA-NI INŠPEKTOR HARI, ob 17.
in 19. uri.
DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: amer., IZGINIL, ob 17. in 19. uri.
SVOBODA II - TRBOVLJE:
amer., SUPER FANT, ob 17. in 19. uri.
BREŽICE: fran., SPRIJENEC, ob 20. uri.
KRŠKO:	amer., EDEN IN
DRUGI, ob 19.30. ČRNOMELJ: jap.-franc., CARSTVO ČUTIL, ob 19. uri. Mladini do 15. leta starosti ogled filma ni dovoljen.
DOM KULUTRE - NOVO MESTO: amer., NA ZAHODU NIČ NOVEGA, ob 18 in 20 uri.
ROGAŠKA SLATINA: nem, NAPAČNA VRATA, ob 17. in 19. uri.
SOČA - NOVA GORICA: jug., UNA, ob 18. in 20. uri. SVOBODA - ŠEMPETER:
(rane.. VELIČASTNI, ob 20. uri.
RADIO
ŠTUDENT '
12.50 software program; 13.00 vžig; 14.30 pokukajmo čez plan-ke; 16.00 tolpa bumov: PHIL MINTON (ROGER TURNER — AMMO) ieo (2); 17.00 tank M 1 Abrams s keramičnim coatin-gom; 19.00 potop in software program.
OBVESTILA
ZA SLEPE SO DAROVALI:
novoporočenci ob sklepanju zakonskih zvez v času od 1. 4. do 30. 9. 1985 138.890 din; dve humani darovalki, ki se nista želeli predstaviti, sta darovali za pse vodiče 5400 din; MalČi Šolmajer — namesto venca pok. Božu Debevcu 3500 din; Dana Pegan, spomin na pok. Jožeta Koželja 2000 din; Center za izobraž. gradb. instr. namesto venca ob smrti očeta — Radovi sodelavci 3010 din; An-gelca-Franc Šebalj, pomoč slepim 700 din; Kompas-Turizem — namesto venca tov. Franceta Pergarja 10.000 din; Glasbeno narodopisna sekcija SAZV namesto venca na grob. N. Ramovša — očeta 10.700 din; Optik Rožič T. Velenje prostovoljni prispevki od okul. pregledov 9838 din; Milena Moder, Zofke Kvedrove — darilo 3000 din; OŠ Vide Pregare, sodelavci Andreje Hutar namesto venca pok. očetu Štefanu Vidonja 7400 din; skupnost stanovalcev Gregorčičeva 9, 9a, 11, 1 la, 13 in 13 a — namesto venca ob smrti tov. Koštomaja Završnika in Šli-barjeve 7500 din; Jožica Prekor-šek — ob obletnici smrti moža Branka 3000 din; namesto venca na grob pok. ing. Cimulini Rudolfu — sošolci-sošolke 8500 din; Ljv Dnevnik — avtorski honorar za sklad pse vodiče 4929 din.
V imenu članov najlepša hvala. ZVEZA DRUŠTEV SLEPIH IN SLAVOB1DNIH SLOVENIJE, LJUBU AN A, Groharjeva 2, ŽIRO RAČUN: 50101-678-51612 8-200
V času od 2. 10. do 9. 10. 1985 prirejamo v razstavnih prostorih Potrošniško informativnega 'centra na Kardeljevi 2 razstavo TOPLA ODEJA - ZDRAVO SPANJE.
Glavni poudarek bo namenjen topli odeji in zdravemu ležišču. Potrošnik bo lahko dobil izčrpno informacijo o funkciji, sestavi, negi in zdravstvenih vidikih razstavljenih eksponatov.
Planska poslovna skupnost perutninarjev Slovenije.
Komisija za izbor imena
Komisija za izbor imena razpisuje
javni natečaj
Slovenski proizvajalci perutnine, delovne organizacije Perutnina Ptuj, Jata Ljubljana, Pivka perutninski kombinat, Agromerkur Murska Sobota pripravljajo za tržišče proizvod izbrane kakovosti. Vabimo vse bralce k predlaganju imena (zaščitne znamke), ki bo označevalo izviren proizvod piščanca za peko, posebne kvalitete, iz naravne proizvodnje na slovenskem področju.
Ime mora biti izvirno, kratko, lahko izgovorljivo, primerno za oblikovanje. Predloge pošljite v 7 dneh po objavi na naslov: Živonorejska poslovna skupnost Slovenije, Odbor za perutninarstvo, Komisija za ime piščanca, Ljublana, Miklošičeva 4, v priporočeni ovojnici.
V 20 dneh po objavi bomo opravili ožjo izbiro imena. Desetim predlagateljem imen v ožjem izboru bomo podelili nagrado po
1.000	din, predlagatelj za končno izbrano ime bo nagrajen s
50.000	din.
8-8433
Razstava bo odprta od 10. do 13. ter od 16. do 19. ure. Vstop prost.
Vabljeni!
2-8288-0
• •4
Plesna šola
ROŽANC
Trg OF 3, tel. 325-878 najcenejša plesna šola v Ljubljani, vabi k vpisu v začetne, nadaljevalne, izpopolnjevalne tečaje, v tečaje za starejše, v celoletno plesno šolo za otroke, v tečaje rock’n-’rolla, disco hustla, break dance-a, jazz baleta in aerobike.
Cena vseh tečajev je 1500 dinarjev
Vpis in informacije vsak dan od 8. do 20. ure
Sekcija za stomatološko proteti-ko ZZD - SZD prireja PROTE-TIČNI SEMINAR CELJE ’85 v
petek, dne 11. 10. 1985 ob 9. uri v dvorani kina Union v Celju.
28-8160
SKUC
ŠKUC -FORUM Kersnikova 4, Ljubljana
Gledališki projekt: Šesti alello-morf. Realizacija: Damir Bartol/ Kugla — Zagreb bo v sredo, 9. oktobra, ob 21. uri v Kapelici Kersnikove 4 (CIDM). Karte po popularni ceni 150 din so v predprodaji v pisarni Škuc — Fonima, Kersnikova 4/IV, med 11. in 14.
MK JU PLESNA ŠOLA
JENKO
CENTER ZA KULTURO MLArtlH
Plesna šola Jenko, Petkovškovo nabrežje 35 (pri Zmajskem mostu) vabi v plesne tečaje za mladino in odrasle:
Začetni: sreda, 16. 10. ob 18.30, sobota, 19. 10. ob 18.30; nadaljevalni: ponedeljek, 21. 10. (dvakrat tedensko) ob 20. uri
Ure, zlatnina! Posebno ugodna ponudba za naše sosede iz Jugoslavije!
Sdppdktaiiilljig
Gobetzkj
A-9020 Klagnfurt, (Celovec), Alter Platz 23 tel. 9943/4222/511716
Izpopolnjevalni: sreda, 16. 10. ob 20. uri
Plesni tečaji za starejše v soboto, 19. 10. ob 20. uri Vpisujemo otroke od 4. leta starosti v celoletno plesno vzgojo. Vpis vsak dan od 17. do 20. ure v plesni šoli Jenko. Informacije po tel. 316-124 dopoldan in 320-042 popoldan
AEROBIKA
plesna gimnastika za ženske. Vaje ob ponedeljkih ob 18. in 19. uri v Festivalni dvorani. Informacije in vpis v plesni šoli Jenko vsak dan od 17. do 20. ure.
KONCERTI
NARODNA GALERIJA v Ljubljani prireja v sodelovanju z AVSTRIJSKIM KULTURNIM INSTITUTOM V Zagrebu KONCERT dunajskega godalnega kvinteta »ALT WIENER TANZMUSIK«.
Na sporedu bodo dela: W. A. MOZARTA, G. ROSSINIJA, J. STRAUSSA (oče) in A. DVORAKA.
Koncert bo v sredo, 9. oktobra 1985, ob 20. uri v dvorani NARODNE GALERIJE v Ljubljani. Vljudno vabljeni!
8-1548
KONCERTNA POSLOVALNICA MARIBOR
prireja v sodelovanju z AVSTRIJSKIM KULTURNIM INSTITUTOM v Zagrebu KONCERT dunajskega godalnega kvineta »ALT WIENER TANZMUSIK«.
Na sporedu bodo dela: W. A. MOZARTA, G. ROSSINIJA, J. STRAUSSA (oče) in A. DVORAKA
Koncert bo v četrtek, 10. oktobra 1985, ob 20. uri v VITEŠKI DVORANI v Mariboru.
Vljudno vabljeni! ____8-8451
Komisija za delovna razmerja pri
Osnovni šoli Marjan Novak—Jovo, Ljubljana—Vič, Nanoška 2
razpisuje
prosta dela in naloge
učitelja telesne vzgoje
-	za dečke
-	PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Prijave sprejemamo 8 dni. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh.
8-8488
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana; — ponoči od 19. do 7. ure, oh nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti - dispanzer za otroke Center, Ulica Stare pravde 2, tel. 327-942.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel.: 323-060.
V	primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št. 94 Za otroke in mladino do 18. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotovljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 327-942.
3.	Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna gorica naj kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa številko 94.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč
ponoči, ob nedeljah in praznikih je v prostorih novega ZD Center, Metelkova ulica 9, pritličje, soba št. 15.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in sicer vsak dan od 19. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. Telefonski številki za nujno zdravniško pomoč za vojaške zavarovance sta 331 -142 in 224-903.
MARIBOR
ZD Maribor, Ulica talcev 5, tel. 22-222
V	mestu: dr. Djordje Radič, okoliška dežurna služba: dr. Branko Vičar in dr. Maks Damjan, ambulantna dežurna služba: dr. Jana Tertinek, pediatrična dežurna služba: dr. Milojka Molan.
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Centralna lekarna Ljubljana, Prešernov trg 5.
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
IZDAJA ČGP DELO, TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TITOVA 35. TELEFONA N. C. 318-255, 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPORTAZA • YU DELO 31-255 • POŠTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO, TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ, LJUBU ANA, TITOVA 35 • NAROČNINA TEL. 315-366, REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA UUBUANO TEL. 318-880, UUBUANA, TITOVA 35 • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 35 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 40 DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 900 DIN MESEČNO • NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN TOZD DELO, ŠTEVILKA 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 98 DOL., AVSTRIJA 1.889 ŠIL., ZRN 268 DM, FRANCIJA 821 F. F.. ŠVICA 227 ŠVIC. F., ŠVEDSKA 777 Š. KRON, ITALIJA 171.200 LIR • PLAČILA NA DEVIZNI RAČUN PRI LB, ŠTEVILKA 50100-620-107-257300-27822/0; NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO VSAK DAN. IN ZAGOTAVUAMO DOSTAVO NA DOM V PETIH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE
SAMO MESEČNA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM l/.POI .M IK, POŠIJITK MALIH OGLASOV PO TELEFONU 223-311 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 . im . „ ,	,
OD 7. DO 19. URE • SPREJEM OSMRTNIC: OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ OB SOBOTAH OD IN;'r,K-in1	1 l,sll|.i|le nit ga na našim
7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRA- p,,inlLk m ime
MOM ALI PO TELEFONU 223-311 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE •	I__.
OGLASNO TRŽENJE, UUBUANA, TITOVA }5, 6J0Q1 UUBLJANA. TELEFON 318-570 • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, UUBUANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 INTERNA 29-15 ZA NAROČ- „ .. ,	. -	, , ,,
NIKE IZVEN UUBUANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO •	1 OMn,‘ 1
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252 TELEKS YU DELO 3J-255
NA NASLOV:	ČOP Del«, to/d Prodaja. 6HMHI Ljubljana. Iil«>a 35
l 'lica m hišna ši
Datum:
Podpis:
Torek, 8. oktobra 1985
DELO ★ stran 13
VljuO-janaTI^V
Komisija za delovna razmerja
DO Astra Veletrgovina Ljubljana, Titova 77
objavlja prosta dela oz. naloge
specialista tehnologa
(za galvaniko)
Pogoji:
—	visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične smeri in tri oz. pet let delovnih izkušenj
—	vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s poskusnim delom v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati posredujejo na naslov: SOZD Astra DS Skupnih služb Ljubljana, Titova 77 — kadrovska služba, v 8 dneh po objavi.
2-8262
Notranjski zdravstveni dom, Vrhnika, o. sub. o.
61360 Vrhnika, Ulica 6. maja 11 tozd zdravstvo Logatec
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo dela in naloge
zdravnika za SA in OD,
za določen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: medicinska fakulteta — splošne smeri ter opravljen strokovni izpit in aktivno znanje slovenskega jezika
Poskusno delo traja 1 mesec. Stanovanja ni. Kandidat bo udeležen pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva (dežurstvo), zato mora imeti vozniški izpit B kategorije.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in izpolnjevanju pogojev na naslov: NZD Vrhnika, tozd zdravstvo Logatec, Notranjska 2. Razpis velja 8 dni od dneva objave.
5-8427
/O ljubljanska banka
i-------------------------------
Združena banka Ljubljana
n. sub. o. Trg revolucije 2
Zbor Ljubljanske banke Združene banke objavlja
razpis za imenovanje
dveh podpredsednikov poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Združene banke
Podpredsednika poslovodnega odbora morata za imenovanje izpolnjevati pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin ter pogoje, ki jih določa Statut Ljubljanske banke — Združene banke. Imeti morata najmanj višjo stopnjo strokovne izobrazbe ter pet let delovnih izkušenj, ki potrjuje, da imata potrebne strokovne organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog iz pristojnosti poslovodnega odbora.
Nujno dosedanje delo mora dokazovati uspešno in celovito samoupravno in družbenopolitično aktivnost ter moralno — etične vrline.
Kandidata morata aktivno obvladati en tuj jezik, pričakujemo pa tudi, da imata funkcionalna znanja, pridobljena s poglobljenim študijem, potrebnim za opravljanje najbolj zahtevnih, odgovornih in strokovnih vodstvenih in vodilnih del v bankah, gospodarskih in drugih organizacijah ter dolgoletno finančno prakso na odgovornih in najzahtevnejših delih.
Delovno področje podpredsednikov poslovodnega odbora je določeno z zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema, s samoupravnim sporazumom o združitvi v Ljubljansko banko — Združeno banko in s sklepom o globalni notranji organizaciji Združene banke.
Zainteresiranim kandidatom so navedeni zakon in oba samoupravna splošna akta na voljo v tajništvu banke.
Mandat podpredsednikov poslovodnega odbora traja štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in življenjepisom naj pošljejo kandidati v zaprtih ovojnicah v 15 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka — Združena banka, Trg revolucije 2, 61000 Ljubljana, za razpisno komisijo.
O imenovanju podpredsednikov poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Združene banke bo razpisna komisija obvestila vse udeležence razpisa v 8 dneh po imenovanju na seji zbora Ljubljanske banke — Združene banke.
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
ing. IVAN PODBOJ
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v sredo,
9. oktobra 1985, ob 11. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v enajsti mrliški vežici
Žalujoči: žena Mirjana, hčerka Daliborka, vnuk Jan, sestri Sabina in Ančka ter drugo sorodstvo
Tržič, Ljubljana, Borovnica, Beograd,
_____Sarajevo, 6. oktobra 1985
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama
IVANKA RAMPICH
rojena ISTENIČ iz Logatca
Od nje se bomo poslovili v sredo, 9. oktobra 1985, ob 13. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v trinajsti mrliški vežici
Žalujoči: vsi njeni
Nenadoma nas je zapustil dragi mož in oče
STANKO ŠKAPIN
iz Bertokov pri Kopru
Od njega se bomo poslovili v torek,
8. oktobra 1985, ob 16. uri na pokopališču v Bertokih
Žalujoča: žena, sin in hči z družino
mt
PAP podjetje za avtomatizacijo prometa, n. sol. o,. Ljubljana,
Celovška cesta 258
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let
1.	pomočnika direktorja DO za ekonomsko področje
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri
—	5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	izpolnjevanje pogojev za delo v ZT
tozd razvojni inženiring, n. sub. o.
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let
2.	vodja sektorja energetike in ostalih gradenj
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri
—	5 let delovnih izkušenj v zahtevani izobrazbi
—	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
3.	vodja sektorja posebnih namenov
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba strojne ali elektro smeri
—	5 let delovnih izkušenj v zahtevani izobrazbi
—	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika objavlja
potrebo po več sodelavcih
4.	diplomirani inženir strojništva
5.	diplomirani inženir elektrotehnike (TK)
6.	inženir strojništva
Delovna skupnost skupnih služb
objavlja
prosta dela in naloge
7.	referenta za investicije
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba gradbene smeri
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	strokovni izpit
—	3 mesece poskusno delo
8.	administratorja
Pogoji:
—	srednja izobrazba administrativno upravne smeri
—	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	2 meseca poskusno delo
9.	kv kuharja
(delo za določen čas)
Pogoji:
—	kv kuhar
—	1 leto delovnih izkušenj
—	zdravniško spričevalo živilske stroke
—	2 meseca poskusno delo
tozd proizvodnja, n. sub. o.
objavlja dela in naloge
10. ene tajnice tozd
Pogoji:
—	administrativno upravni tehnik
—	3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	2 meseca poskusno delo
Kandidati naj svoje pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov Podjetje za avtomatizacijo pro-metga, n. sol. o,. Ljubljana, Celovška c. 258, kandidati za dela in naloge od št. 1 do 3 naj na ovojnici napišejo oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili.
4-8375
USTAVILO SE JE PLEMENITO SRCE MOJEGA
ALBERTA
V NEIZMERNI SAMOTI ŽALUJE NJEGOVA SLAVICA
Dotrpela je moja ljubljena mami
ANA BOŽIČ-NUŠA
učiteljica v pokoju
Pogreb bo v sredo, 9. oktobra 1985, ob 12. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo ležala v dvanajsti mrliški vežici Žalujoča: hči Zvezdana z družino Miltenberg, Ljubljana, 5. oktobra 1985
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu zapustila naša ljuba mama, sestra, babica in prababica
FANI PEPERKO
rojena PAVLIČ
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 9. oktobra 1985, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju
Žalujoči: otroci Majda, Ruža, Cveto, Rudi, Franci, Anica, Roman z družinami, sin Boris in drugo sorodstvo
Celje, Ljubljana, Titovo Velenje
V 85. letu starosti nas je zapustil naš
MIRKO BENČIČ
iz Hrpelj
Pogreb pokojnika bo danes, v torek, 8. oktobra 1985, ob 16. uri na domačem pokopališču v Hrpeljah
V imenu sorodstva Dragica
Zapustil nas je naš dragi oče, mož in brat
VALENTIN MANFREDA
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v torek, 8. oktobra 1985, ob 10. uri iz desete mrliške vežice na ljubljanskih Žalah
Žalujoči: žena Kristina, hči Marjanca s Tajo, sin Janez z družino, brat Feliks in sestri Marija ter Frančiška, družina Zadnikar in drugo sorodstvo
Ljubljana, Metz, 5. oktobra 1985

Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem sporočamo, da nam je kruta bolezen strla v 78. letu starosti našo ljubo mami, sestro, babico in prababico CECILIJO PAVLIČ rojena DANE Pogreb drage pokojnice bo v torek, 8. oktobra 1985, ob 15.30 iz mrliške vežice na pokopališče v Domžalah Žalujoči: otroci Franci, Slavko, Silvo, in Magda Maver z družinami ter sestri Domžale, Ljubljana, New Yorj^ Kamnik, Boljunec pri Trstu, 6. oktobra 1985

Umrla je naša preljuba mama Verča VERA ULEPIČ rojena SEUNIG Od nje se bomo poslovili v sredo, 9. oktobra 1985, ob 10. uri iz desete mrliške vežice na ljubljanskih Žalah Hčere Tjaša, Nives, Lala z možmi, vnuki Andrej, Boštjan, Gregor, pravnukinja Katarina in brat Marjan z družino, družine Likar, Kržišnik, Kenda, Patemost, Seunig, Štirn, Ulepič, Pust, Kmetič in Stupica Ljubljana, Beograd, Aden, 5. oktobra 1985

Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 67. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, svakinja in teta TILKA OKORN rojena JUSTIN upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 9. oktobra 1985, ob 17. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v sedemnajsti mrliški vežici Žalujoči: mož Janez, hčerka Tilka s Karlom, sin Janez z ženo Silvo, vnuki Boštjan, Robi, Aleš, Karmen, sestre in drugo sorodstvo Ljubljana, 5. oktobra 1985

Umrl je ANTON-ZVONE SAJOVIC dolgoletni sindikalni delavec, nekdanji predsednik RO sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije in dobitnik zlatega znaka ZSS Predanega sindikalnega aktivista in organizatorja bomo ohranili v trajnem spominu Republiški svet ZSS in ROS delavcev gostinstva in turizma Slovenije
Umrl je dolgoletni član našega društva ALBERT ŠIROK pesnik in prevajalec Njegovemu spominu se bomo poklonili v četrtek, 10. oktobra 1985, ob 12. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev, Ljubljana, Tomšičeva 12 Društvo slovenskih književnih prevajalcev

Nenadoma nas je zapustil ALBERT ŠIROK eden od ustanoviteljev in dolgoletni sodelavec Mladinske knjige Ohranili ga bomo v trajnem spominu Delavci in Klub upokojencev Mladinske knjige Ljubljana, 8. oktobra 1985

V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da sta v cvetu mladosti tragično preminula naša ZVONKO ŠINKOVEC star 21 let in njegova zaročenka KSENIJA GODLAR stara 20 let Od njiju se bomo poslovili v torek, 8. oktobra 1985, ob 16. uri Pokojnika ležita v mrliški veži Krško Žalujoči: mami Nežka in Gita, očeta Lojze in Stanko, brata Lojze in Ljubo z družinama, sestra Suzana in drugo sorodstvo
V globoki bolečini sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš najdražji MIRKO ŠPENDOV Od njega se bomo poslovili v torek, 8. oktobra 1985, ob 15.45 na pokopališču na Blejski Dobravi Žalujoči: vsi njegovi Jesenice, 8. oktobra 1985
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MARIJE POGAČAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za prinešeno cvetje, vsem, ki ste namesto cvetja darovali v dobrodelne namene, za izrečeno ustno in pisno sožalje. Dr. Premrlu in dr. Pavlinovi za zdravljenje v bolnišnici Golnik, dr. Potokarju za dolgoletno zdravljenje ter Nežki Pečan za pomoč v zadnjih dneh. Hvala tudi pevcem za zapete pesmi v slovo, Ireni Košir za poslovilne besede sosedov in krajevne skupnosti, župniku Slabšku iz Rakovnika za pogrebni obred in spremstvo do groba ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Ljubljana, 4. oktobra 1985
V SPOMIN
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti ter sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni!
S. Gregorčič
Danes mineva žalostno leto, odkar si nas za vedno zapustil, naš nepozabni
RUDI KAVŠEK-ZELENKOTOV
Hvala vsem, ki prinašajo cvetje ter prižigajo sveče.
Mama Olga in brat Franci
Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj nenadoma zapustil naš
sodelavec
RUDOLF GAJŠAK
gradbeni delovodja
Od njega se bomo poslovili v sredo, 9. oktobra 1985, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju Ohranili ga bomo v trajnem spominu
Kolektiv GIP, Ingrad Celje
Ob nenadomestljivi izgubi našega najdražjega in nepozabnega
dr. BRANKA RUSTJA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam ga kljub kruti usodi želeli ohraniti in vsem tistim, ki so delili žalost in bolečino z nami. Posebna hvala osebju Onkološkega inštituta, urološke in gastroente-rološke kirurške klinike ter intenzivne terapije UKC v Ljubljani ter osebju urološke in intenzivne enote bolnice v Šempetru. Težko je najti prave besede za zahvalo vsem sosedom in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala dekanu za opravljen obred, vsem pevcem in govornikom, hvala za zadnje zvoke njegove najljubše glasbe. Hvaležni smo sorodnikom, prijateljem, stanovskim kolegom in prebivalcem Gornjesoške doline za številno spremstvo na zadnji poti in cvetje, s katerim ste zasuli njegov prerani grob. Zahvaljujemo se za tisočere izraze ustnega in pisnega sožalja. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste spominjali!
Vsi njegovi
________________________Kobarid, 6. oktobra 1985
V SPOMIN
Danes mineva leto, kar nas je zapustila naša draga in nenadomestljiva
PEPCA GLOJEK
Kruta je resnica, da se ne boš nikdar več vrnila med nas
Tvoji najbližji
Šmartno ob Dreti, Mozirje, Kranj, 8. oktobra 1985
Sporočamo žalostno vest, da je v prometni nesreči umrl naš dolgoletni sodelavec
ALBERT TUŠAR
samostojni referent za varstvo pri delu
Od njega se bomo poslovili v torek, 8. oktobra 1985, ob 15.30 na pokopališču v Idriji
Gorenje servis, Titovo Velenje
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila naša ljuba, dobra in skrbna žena, mama in stara mama
DRAGA DACAR
rojena GALA
Od drage pokojnice se bomo poslovili v Ajdovščini v torek, 8. oktobra 1985, ob 16. uri na ajdovskem pokopališču
Žalujoči: mož Peter, hčerki Helena in Marija z družinama ter sin Miha
Ajdovščina, Ljubljana, Vrhpolje pri Vipavi
Zapustila nas je naša draga, dobra mama, sestra, stara mama in tašča
* LJUDMILA SMREKAR
rojena GRIL
Na zadnjo pot jo bomo spremili v četrtek, 10. oktobra 1985, ob 15. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo ležala v petnajsti mrliški vežici
Žalujoči: otroci Tatjana, Bori in Nevenka z družinami, sestre Pavla, Siiva in Duša
Ljubljana, 7. oktobra 1985
V globoki žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil naš sodelavec
LEOPOLD ROGINA
prodajni referent v pokoju
Od njega se bomo poslovili danes, 8. oktobra 1985, ob 12. uri na ljubljanskih Žalah
Na dan pogreba bo žara v dvanajsti mrliški vežici
Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu
Delovni kolektiv in DPO Avtomontaže
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage
MILKE ZABRET
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in drugim, ki so nam lajšali bolečino in sočustvovali z nami. Posebna zahvala velja tudi domžalski godbi
in pevcem
Žalujoči domači
Domžale, 5. oktobra 1985
DELO PELO PELO DELO £>EL.O PELO DELO DELO DELO
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Tečajna lista št. 191 z dne 7. oktobra 1985
država
Avstrija
Belgija
Belgija
Canska
Finska
Francija
Nizozemska
Italija
Norveška
Portugalska
ZR Nemčija
Španija
Švica
Švedska
V. Britanija
Irak
Japonska
Kuvajt
Kanada
ZDA
Avstralija
tečaj valuta velja za		nakupili za devize	srednji	prodajni
šiling	10«	1547,3410	1549,6655	1551,9900
frankC	100	534,2268	535,0294	535,8319 530,3363
frank/F	100	528,7477	529,5420	
krona	100	2984,7113	2989,1951	2993,6789
marka	100	5047,1364	5054,7185	5062,3006
frank	100	3562,4947	3567,8465	3573,1983
gulden	100	9634,4469	9648,9203	9663,3937
lira	100	16,0794	16,1036 3646,0265	16,1277 3651,4955
krona	100	3640,5575		
escudo	100	174,4387	174,7008	174,9628
marka	100	10875,8885	10892,2268	10908,5651
pezeta	100	176,8971	177,1629	177,4286
frank	100	13285,0930	13305,0506	13325,0082 3612,7709
krona	100	3601,9489	3607,3599	
funt	1	407,3198	407,9317	408,5436
ir. dinar	1	926,4962	927,8880	929,2798
jen	100	133,9657	134,1670	134,3682
kv. dinar	1	979,4611	980,9325	982,4039
dolar	1	211,2390	211,5563	211,8736
dolar	1	288,6988	289,1325	289,5662
a. dolar ECU	1	203,2421 241,6546	203,5474 242,0176	203,8527 242,3806
nakup.za čeke in kred. pisma
nakup, za efek. in pošt. nak.
Nakupni in prodajni tečaji za devize veljajo od 14. ure 7. oktobra 1985. srednji pa od 8. oktobra 1985. Nakupni tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice veljajo po tečajni listi št. 188 z dne 2. oktobra 1985. — Srednji in prodajni tečaji za devize veljajo tudi za efektivo, i............
nakaznice, in sicer od 8. oktobra 1985 dalje.
, čeke, kreditna pisma in poštne
/O
ljubljanska banka
Evroček — vaš sopotnik na poslovnih potovanjih v tujini
IZ POSLOVNEGA SVETA
NAJVEČ JI PROIZVAJALCI AVTOMOBILSKIH GUM
ODSTOTEK V PRODAJI NA EVROPSKEM TRGU
PHfli
:
iiiiiir
>č°°°-°°°-°&SSS£2§š£>
-35 MICHELIN
13 PIRELL!
11 GOODEYAR
8.5	DUNLOP
4 FIRESTOSTONE 6 CONTINENTAL
22.5	DRUGI
vir: MERRILL LYNCH
• ATOMSKA ENERGUA PO SVETU -
Lani so se skupne zmogljivosti vseh svetovnih atomskih central povečale za 17 odstotkov, kar je največja rast vse od sedemdesetih let dalje. Tolikšno povečanje zmogljivosti za proizvodnjo električne in toplotne energije je bilo doseženo kljub slabim obetom, ki jo napovedujejo tej obliki pridobivanja energije. Samo varčevanje, premog in atomske centrale lahko navkljub iskanju novih energetskih virov pomembneje vplivajo na svetovni energetski položaj.
Glavna težava pri hitrejšem razvoju atomske energetike so visoke cene, ki ne prizadevajo le manj razvitih dežel, pač pa tudi razviti svet. Izdatki za eno samo atomsko elektrarno z močjo
600 do 900 MW znašajo namreč kar od 1,5 do 2 milijard dolarjev. (A. S.)
•	DRAŽJA EGIPTOVSKA NAFTA - Potem ko so se podražile pristojbine za prehod ladij po Sueškem kanalu, so Egipčani nepričakovano podražili tudi svojo nafto in to navkljub padanju cen nafte drugod po svetu. Najkvalitetnejša egiptovska nafta tipa Suez Blend stane tako sedaj na svetovnem trgu 26,10 dolarja za sod (7453 dinarjev), pred tem pa je bila njena cena 25,65 dolarja. Egipt je moral svojo nafto podražiti zato, ker so vsi trije glavni viri deviznega priliva v zadnjem času začeli pešati. Manj je bilo dohodkov od nafte (okoli 2,3 milijarde dolarjev letno), Sueškega kanala (950 milijonov dolarjev) in denarja od delavcev na začasnem delu v tujini, ki so poslali letno povprečno okoli 2,5 milijarde dolarjev v domovino. (A. S.)
•	iransko Črpanje nafte - Kljub
stalnim iraškim napadom Iran dnevno predela v rafinerijah 72 tisoč sodov nafte dnevno, kar je skoraj za tretjino več kot pred začetkom vojne. Poraba nafte in naftnih derivatov pa se je v zadnjih osmih letih povečala za 55 odstotkov. Več kot 270 tisoč gospodinjstev in 610 industrijskih obratov pa izkorišča tudi domači zemeljski plin. Iranske zaloge nafte ocenjujejo na 44 milijard sodov, z uporabo sodobnejše tehnologije pa bi lahko pridobili tudi 60 milijard sodov nafte.
Iranci hitijo z odstranjevanjem posledic bombardiranja na otoku Kargu, odkoder izvaža Iran v glavnem vso svojo nafto. OPEČ Iranu dovoljuje izvoz 2,3 milijona sodov nafte dnevno, zaradi vojne pa so julija letos izvažali le po okoli 1,5 milijona sodov nafte dnevno, bombardiranje Karga pa je ta izvoz še prepolovilo. Zaradi stalne nevarnosti zračnih napadov nafto z Karga vozijo proti jugu samo iranski tankerji, med njimi je tudi 40 novih, 560 kilometrov južno od Karga pa jih prevzemajo tuji kupci. (A. S.)



Poskusni start slovenskega dela omrežja za prenos podatkov Jupak
LJUBLJANA, 7. oktobra — Na razstavi Sodobna elektronika v dvorani A Gospodarskega razstavišča si je mogoče ogledati eksperimentalno delovanje javnega omrežja za prenos podatkov ali — kot mu pravijo običajno — slovenskega dela tako imenovanega Jupaka. Ta naj bi, kot je znano, omogočil hitro, varno in ceneno prenašanje podatkov iz različnih informacijskih sistemov. Takšna omrežja, kakršnega v Jugoslaviji z muko in ne brez pričkanj šele postavljamo na noge, ima že velika večina držav ali pa imajo vsaj možnost, da se nanje priključijo. Zato, da jih poskušajo čimprej zgraditi, pač obstaja močan razlog: tam, kjer jih nimajo, pristajajo med drugim tudi na delno odrezanost od sveta.
V poskusnem obratovanju slovenskega dela Jupaka, ki ga je moč videtfrna GR, je iz paviljona slovenskih ptt organizacij preko dveh vozlišč v tem trenutku mogoče dobiti na računalniški terminal nekatere podatke, kijih hranijo računalniki Republiškega računskega centra, Iskre Zorin, IMP, LB in Zavarovalne skupnosti Triglav. Tako malo, ker gre pač za eksperiment.
Poskusno obratovanje, ki se je začelo s trimesečno zamudo, pa še ne pomeni, da bodo ustanove in organizacije, ki imajo svoje informacijske sisteme (večje so SDK, Zavod za statistiko, pokojninsko-invalidsko zavarovanje itd.), že lahko na ta način izmenjavale podatke. Še prej se bodo morale s pristojnimi organi dogovoriti za način, po katerem bodo računalniki (ti so, kot je znano, kaj različni) med seboj komunicirali. Dotlej bodo podatke iz ene v drugo še naprej izmenjavali na enak način kot doslej, ne po omrežju, pač pa na magnetnih diskih, ki jih je pač treba prinesti tja, kjer podatke potrebujejo. Na slovenskih poštah so predyideli, da bi za ta dogovor potrebovali šest mesecev.	IVf. R.
Napet položaj Egipt-Izrael
KAIRO, 7. oktobra (Tanjug) — Zaradi incidenta, ki se je zgodil v soboto v bližini egiptovskega pristanišča Nuebe v Akabskem zalivu, ko je neki egiptovski vojak nenadoma začel streljati in ubil 7 izraelskih turistov, od tega štiri otroke, je položaj v Kairu precej napet.
Predsednik Mubarak, voditelj egiptovske diplomacije Megid in obrambni minister Gazala so že sporočili izraelski vladi, da »za tem žalostnim incidentom ni političnih pobud, marveč brezumje nekega vojaka«. Tega so takoj aretirali in mu bodo v kratkem začeli soditi. Kot piše kairsko časopisje, gre za mladega človeka, ki se mu je »zmešalo — kajti le tako je moč pojasniti tragični incident, katerega žrtve so civilisti«.
V Izraelu pa so bile reakcije sila različne. Minister brez resorja Eizer Weizman je poskušal prepričati svoje kolege v vladi, naj sprejmejo egiptovsko pojasnilo o incidentu, minister za trgovino in industrijo Ariel Saron pa zatrjuje, da je dogodek vse prej kot naključje in da se mora »Izrael iz tega kaj naučiti«.
S Šaronom se strinjajo še nekateri člani vlade iz stranke Likud, ki opozarjajo, da so minuli konec tedna ubili 10 Izraelcev - sedem pri Nuebi in štiri na Zahodnem bregu Jordana. Po njihovem mnenju gre za »organizirano akcijo arabskih teroristov zaradi izraelskega bombardiranja sedeža PLO v Tunisu«.
V Tuniziji odkrili izraelske vohune
Tunizijski časopis piše, da so 49 tunizijskim diplomatom libijske oblasti preprečile vrnitev
ABU DABI, 7. oktobra (KNA) — V Tuniziji so odkrili izraelsko vohunsko mrežo. Zaslišanje njenih članov je opozorilo na tesno sodelovanje med izraelsko vohunsko agencijo Mosad, ki deluje v Tuniziji, in ameriško centralno obveščevalno agencijo CIA, je sporočila katarska tiskovna agencija, ki se sklicuje na pisanje emirat-skega dnevnika Al Itihad.
Sodnik razveljavil dekret predsednika republike
Sotiris Kasaros »ne priznava« predsednika Sardzetakisa, ker ni bil izvoljen zakonito
ATENE, 7. oktobra (Tanjug)
—	Prvič v zgodovini grškega pravosodja je neki sodnik razveljavil dekret predsednika republike. V pojasnilu svoje odločitve je sodnik zapisal, da »ne prizna-, va« novega predsednika Hristo-sa Sardzetakisa, ker meni, da ni bil izvoljen po zakoniti poti.
Enaintridesetletni sodnik atenskega prvostopenjskega sodišča Sotiris Kasaros je namreč razveljavil dekret, ki ga je podpisal novi predsednik republike in s katerim je ukazal uporabljati v praksi kazenski zakon, preveden s knjižnega v narodni jezik. Tega so namreč razglasili za uradnega v vsej Grčiji.
Sodnik Kasaros je na sojenju v petek »samovoljno« uporabljal le prejšnji zakon — v knjižnem jeziku, ki ga »ne razume najmanj 70 odstotkov prebivalstva«. To je bil razlog, da so narodni jezik razglasili za uradnega, ki ga je treba uporabljati v šolah, državni upravi, pravosodju in na drugih področjih javnega življenja.
Generalna konferenca Unesca
SOFIJA, 7. oktobra (Tanjug)
—	Jutri se bo začela v Sofiji 23. generalna konferenca Unesca, specializirane agencije OZN za izobraževanje, znanost in kulturo, ki ji v državah članicah in v vsej svetovni javnosti pripisujejo izredno velik pomen. Konferenca v bolgarskem glavnem mestu je bila sklicana v izredno zapletenem položaju, ko poskušajo nekatere države z izstopom ogroziti nadaljnji razvoj in vsestranskost te specializirane mednarodne organizacije.

Veličastno slovo od francoske filmske igralke:
On, ona, ono — in odločbe o razvezi:
★
Stražni stolp Svetlane Makarovič je spet brez oken in vrat:
UOCJANJIV
Med 100 kadilci je 40 žensk:
DIKTATURA NIKOTINA
★
Moški na prvi in drugi pogled:
PO ČEM SPOZNAMO
vt
Razstava naše enciklopedistike
VARŠAVA, 7. oktobra (Tanjug) — V Varšavi so danes odprli razstavo Pet stoletij enciklopedistike na jugoslovanskih tleh, na kateri so predstavili najstarejša enciklopedijska dela, dejavnost jugoslovanskega leksikografskega zavoda Miroslav Krleža od leta 1950 do danes in program založniške dejavnosti zavoda do konca stoletja.
Zadržanost do predloga Gorbačova
PEKING, 7. oktobra (Tanjug) — Kitajska je dala danes s komentarjem v partijskem listu Rhenmin Ribao vedeti, da niti Francija niti Velika Britanija ne bi privolili v nekakšne separatne pogovore o njenem jedrskem orožju. To sporočilo je mogoče povzeti iz komentarja o francoski in britanski zavrnitvi sovjetske ponudbe, da bi se o tem pogovorili. Na Kitajskem do danes še ni bilo javnega odmeva na predlog šefa sovjetske partije Mihaila Gorbačova o zmanjšanju strateških jedrskih arzenalov.
V Kolnu
eksplodirali bombi
KOLN, 7. oktobra (AP) - V Kolnu sta zgodaj davi eksplodirali dve bombi, ki sta povzročili veliko škode v največji Mercedesovi trgovini in ob vhodu v eno od fakultet. Policija je sporočila, da ni bil nihče ranjen. Za zdaj še ni znano, kdo je bombi podtaknil.
Delegacija SPD v Jugoslaviji
BEOGRAD, 7. oktobra (Tanjug) — Danes je prispela v Jugoslavijo delegacija parlamentarne frakcije zahodnonemške socialdemokratske stranke (SPD) v Bundestagu. Jutri se bo v zvezni konferenci SZDLJ s funkcionarji socialistične zveze pogovarjala o položaju jugoslovanskih državljanov, ki so začasno zaposleni v ZR Nemčiji. Delegacijo socialdemokratov vodi Rudolf Dresler, poslanec Bundestaga in član predsedstva SPD, delegacijo ZK SZDLJ pa članica predsedstva in predsednica koordinacijskega odbora za vprašanja jugoslovanskih zdomcev Zora Tomič.
Ta list, ki se opira na palestinske vire, namreč trdi, da so člani izraelske vohunske mreže opazovali premike palestinskih vodij in zbirali podatke o palestinskem sedežu v Tunisu, ki so ga prejšnji teden napadla izraelska letala.
List navaja, da je potekalo zaslišanje vohunov, ki so jih prijeli po izraelskem napadu, v popolni tajnosti in da so aretirani priznali, da so delali za izraelsko obveščevalno agencijo in Tel Avivu
Nov napad na Karg
BAGDAD, 7. oktobra (Ta-njug) — Iraški lovci bombniki so danes spet napadli iranski otok Karg. Po 15. avgustu, ko se je začela serija bombnih napadov na najpomembnejše iranske naftne terminale, je bil to že 23 napad. Vojaški predstavnik Bagdada je povedal, da so napadli ob 13. uri in 10 minut po krajevnem času oziroma ob 11.10 po našem in da so se letala »po opravljeni akciji varno vrnila«.
Po besedah vojaškega predstavnika je bil namen napada tudi za v prihodnje onesposobiti terminale za izvoz iranske nafte. Irak, je dejal, lahko seže do kateregakoli pomembnega iranskega gospodarskega cilja. Napadom se bo odpovedal samo tedaj, če bo »Iran soglašal« s predlogi za miroljubno rešitev spora.
Eksplozija v Jeruzalemu
JERUZALEM, 7. oktobra (DPA) — V eksploziji, do katere je prišlo danes v četrti Katamon na vzhodnem koncu Jeruzalema, je bil en človek ubit, sedem pa ranjenih. Policija je sporočila, da doslej še ne ve ničesar o tem, kdo bi zakrivil ta teroristični napad.
V	Katamonu živijo v glavnem novi židovski priseljenci iz Tunizije in Maroka.
V	trčenju umrlo 24 potnikov
NEW DELHI, 7. oktobra (AP) — V severovzhodni indijski državi Asam sta se včeraj zaletela vlak in avtobus. Nesreča je terjala najmanj 24 žrtev. Od 54 potnikov, ki so jim pomagali v bližnji bolnišnici, jih je še osem umrlo za ranami. Nesreča se je zgodila na nezavarovanem železniškem prehodu.
Obletnica ustanovitve NDR
BERLIN, 7. oktobra (Tanjug) — Z vojaško parado pripadnikov ljudske armade (NVA) in obmejnih enot na aleji Karla Manca v Berlinu so danes popoldne počastili 36. obletnico ustanovitve Nemške demokratične republike.
Britvic si ne izposojajte!
LONDON, 7. oktobra (Tanjug) — Za nobeno ceno si ne izposojajte britvice, svetujejo britanski zdravniki v danes objavljenem priročniku o tem, kako se lahko človek ubrani aidsa.
Združenje britanskih zdravnikov (British Medical Associ-ation) je s to brošuro opozorilo javnost, da se lahko prenaša tudi prek britve, injekcijske igle in ostrih rezil, če so ta prišla poprej v stik z okuženo krvjo.
Aids se namreč ne prenaša niti s kašljanjem niti s kihanjem niti z rokovanjem, pa tudi ne z bivanjem v istem prostoru s človekom, ki nosi v sebi protitelesca aidsa, piše v tem priročniku.
Predvsem toplo pa tukajšnji specialisti priporočajo: »Ne spite s,preveč partnerji, še zlasti ne z biseksualci.« Drugače pa bolezen ogroža predvsem homoseksualce, narkomane in hemofilitike, trdijo britanski zdravniki, ki pripominjajo, da se je treba zavedati, da vsakdo, kdor ima v krvi protitelesca aidsa, ne bo zbolel za to boleznijo, pa tudi kolegov, prijateljev in sorodnikov z dotikom ne bo okužil.
—R——Ml^HillH. I . JIU
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije.
Prognostična karta za 8. oktober 1985
	jasno
	poloblačno
ODr>	oblačno
91»	nevihta
T	de*
*	sneg
ss	megla
—w—	topla fronta
	hladna fronta
-~ww-	okluzija
središče	C ciklona A anticiklona
VREMENSKA NAPOVED SLOVENIJA
Pretežno jasno bo, zjutraj in deloma dopoldne bo po kotlinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob obali 17, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj Celzija.
JUGOSLAVIJA
Tudi drugod po državi bo sončno in toplo, z jutranjo meglo po kotlinah.
VREMENSKA SLIKA
Nad srednjo in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Frontalni val se prek zahodne in srednje Evrope pomika proti vzhodu. Nad našimi kraji pa se Še vedno zadržuje topel zrak.
KAKO KAŽE ZA SREDO
Prehodne pooblačitve in nekoliko hladneje bo. TEMPERATURE MORJA
Piran, Rab 22, Split, Hvar, Hercegnovi in Ulcinj 21, Bar 23 stopinj Celzija.
GORSKI SVET
Pretežno jasno, temperatura na višini 1500 m bo okoli 15, na višini 2500 m pa 10 stopinj Celzija. Pihali bodo šibki vetrovi.
Zaradi suhega vremena je zelo velika nevarnost gozdnih požarov.
Vreme
in temperature dne 7. oktobra 1985 ob 13. uri
kraj	vreme	st.
Ljubljana	jasno	21
Planica	jasno	20
Brnik	jasno	21
Kredarica	jasno	10
Maribor	delno oblačno	22
Murska Sobota	jasno	22
Sl. Gradec	jasno	22
Celje	jasno	22
Novo mesto	jasno	21
Nova Gorica	jasno	25
Portorož	jasno	21
Reka	jasno	26
Pulj	jasno	24
Hvar	jasno	25
Dubrovnik	jasno	26
Zagreb	jasno	24
Beograd	jasno	24
Sarajevo	jasno	23
Titograd	jasno	29
Skopje	jasno	26
Celovec	pret. jasno	20
Gradec	delno oblačno	21
Dunaj	jasno	20
Benetke	delno oblačno	18
Milano	jasno	24
Genova	delno oblačno	24
Rim	jasno	26
Pariz	delno oblačno	23
Berlin	pret. oblačno	14
Stockholm	zmerno oblačno	15
Moskva	oblačno	14
STANJE VODA 7. OKTOBRA 1985, OB 7. URI
VIŠINA v cm: Mura Gornja Radgona 102, Sava Radovljica 35, Sava Šentjakob 115, Sava Radeče 93, Sora Škofja Loka 95, Ljubljanica Moste 40 Savinja Laško 85 Krka Podbočje 81, Kolpa Radenci 65, Soča Solkan 212 PRETOK v mVs: Mura Gornja Radgona 86,0, Sava Radovljica 8,85, Sava Radeče 44,9, Sora Škofja Loka 2,90, Ljubljanica Moste 4,60, Savinja Laško 7,45, Krka Podbočje 15,7, Kolpa Radenci 3,53. Soča HE Doblar 15,0.
TEMPERATURE v °C: Mura Gornja Radgona 13,3, Sava Radovljica 10 2 Sava Radeče 15,6. Sora Škofja Loka 12,9, Ljubljanica Moste 16,8 ter Savinia Laško 14,0.
V nenehnem boju z morjem
Zahodni del Nizozemske je nižji od morske gladine. Vzhodni je nekoliko višji, vendar so tam tla peščena in prodnata. Oh plimi je skoraj četrtina nizozemskega ozemlja nižja od morske gladine. V zahodnem delu so plodna ilovnata tla zavarovali pred morjem z nasipi, stara jezera pa izsušili.
Z morjem so se začeli bojevati že Frigijci, najstarejši prebivalci današnje Nizozemske. Da bi zavarovali hiše in zemljo pred morjem, so okrog njih postavljali preproste nasipe. Nasipe so gradili tudi kasneje in tako jemali zemljo morju. To delo še dandanes ni končano. Nizozemska, ki je ena izmed najgosteje naseljenih držav na svetu, nenehno povečuje svoje ozemlje na račun morja in tako ustvarja nova plodna zemljišča, kamor se naseljujejo ljudje. Kjer so nekoč ribiči lovili ribe, so danes pašniki ali polderji, morju iztrgani kosi plodne zemlje, ki leže pod morsko gladino. Polderji zavzemajo 40% površine današnje Nizozemske.
Čeprav so si Nizozemci v nenehnem boju z morjem sami ustvarjali in oblikovali svojo naravo in ni na svetu dežele, v kateri bi človek tako zelo vplival na svojo pokrajino, kot je to na Nizozemskem, je vendar v februarju 1953 morje prebilo nasipe in poplavilo velik del dežele. Takrat je nezadržna vodna sila premagala Nizozemce in v neverjetno kratkem času uničila delo celih rodov ter zahtevala velikanske človeške in gmotne žrtve. Nizozemska ni doživela tako strahovite poplave že štiri stoletja, čeprav je tudi v preteklosti voda večkrat silovito prodrla skozi nasipe v notranjost dežele.
O usodni noči od 31. januarja na 1. februar 1953, ki je ne bodo Nizozemci nikoli pozabili, več jutri.
redno pošiljali poročila o gibanju palestinskih voditeljev in o dejavnostih arabskih veleposlaništev v Tuniziji.
• TUNIS, 7. oktobra (MENA) — Tunizijski dnevnik El Batal, ki se sklicuje na uradne vire v Tunisu, piše, da so libijske oblasti 49 tunizijskim diplomatom, zaposlenim v Tripoliju, preprečile, da bi se vrnili domov. To se je zgodilo po odločitvi tunizijske vlade, da prekine diplomatske stike z Libijo. El Batal navaja, da v tunizijskih virih ni bilo niti besedice o nadaljnji usodi tunizijskih diplomatov.
OGLEDALO
— Ali vi, tovariš Marko, obsojate novi val podražitev privatno ali kot sindikalni funkcionar?
OTO REISINGER, Vjesnik
Nebeške razsežnosti
REINHOLD MESSNER, enainštiridesetiet-ni južnotirolski zmagovalec višin, je pred kratkim dokončal obnovitvena dela v svojem novem domu. V Val de Venosta je kupil romanski grad Juval in ga za približno sto milijonov dinarjev spremenil v udobno bivališče. Konec prejšnjega tedna je za otvoritev priredil simpozij na temo »Gora«, na katerem so sodelovali znanstveniki, umetniki in alpinisti. Prireditev pa je dobila tudi nebeške razsežnosti, saj je podsekretar italijanske škofovske konference predaval o temi »Gora v stari in novi zavezi«.
Osebni zgled
JASUHIRO NAKA-SONE, oseminšestde-setletni japonski premier, je s puščico za prostovoljne prispevke odšel na tokijske ulice in tako začel veliko nabiralno akcijo za pomoč žrtvam potresa v Mehiki. Zbiranje prostovoljnih prispevkov na tokijskih ulicah pa je le del
japonske kampanje za ________
pomoč Mehiki. Japonska vlada je doslej že dala 300 milijonov jenov nujne pomoči, zunanji minister Šintaro Abo, ki je‘na obisku v Mehiki, pa je po pogovoru s predsednikom Miguelom de la Madridom odobril še dodatnih 50 milijonov do-latjev kredita.
Za deset pezov
JUAN CARLOS SKEWE, čilski antropolog, ugotavlja, da je postala čilska družba povsem strpna do vseh oblik prostitucije. Seveda pa strahoten val prostitucije, ki je zajel državo, ni znamenje moralnega propada, ampak posledica katastrofalnega gospodarskega položaja. Po previdnih sodbah provladnega časopisa El Mer-curio je brezposelnega trinajst odstotkov aktivnega prebivalstva, pet odstotkov zasluži le toliko, da si lahko kupi dnevni obrok kruha in čaja. V posebej težavnem položaju je mladina, saj je kar osemindvajset odstotkov vseh mladih od 15 do 24 let brez zaposlitve, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa so realne plače padle še za 5,5 odstotka.
Ko je general Pinochet leta 1973 strmoglavil izvoljeno vlado socialističnega predsednika Salvadorja AUendeja, je vsakemu Čilencu obljubil avto, barvni televizijski sprejemnik in hišo, hkrati pa je poudaril, da bodo oborožene sile poskrbele za »najstrožjo javno moralo«, češ da se je med vlado socialistov začel »neverjeten proces moralne korupcije«. Toda namesto cjviga življenjskega standarda in moralne obnove, je gospodarska politika hunte dala Čilencem »občutek praznine, obupa in strahu pred prihodnostjo«. Danes živi na tisoče čilskih družin le od prostitucije. V središču Santiaga je na stotine bordelov, vsak dan se odpre kakšen nov salon za nemedicinsko masažo, v večini nočnih lokalov so na voljo skoraj gola dekleta, ki jih lahko obiskovalci po mili volji ogledujejo in otipavajo. Za nekaj tisoč pezov (pogosto za več kot znaša
minimalna mesečna plača) so pripravljene iti z gosti v separe ali pa jim delati družbo vso noč. Posebej cenjena so dekleta, ki znajo konverzira-ti, zato so izobraženke bolje plačane, bordeli s samimi študentkami veljajo za posebno privlačnost. Celo najuglednejši dnevniki objavljajo oglase, v katerih iščejo spremljevalke z univerzitetno diplomo, ki morajo biti potrpežljive, imeti morajo prijeten glas, seveda pa morajo v ponudbi navesti tudi telesne mere, težo in barvo las. Kdor ima v mestnem središču sobo ali apartma, lahko z oddajanjem za nekaj ur odlično zasluži; celo ugledne dame se ne morejo upreti skušnjavi, da ne bi oddajale kakšne kamrice, manj ugledne oddajajo tudi »senorite«. Skewe poroča o delodajalcih, ki zahtevajo od kandidatk poleg spričeval tudi fotografijo v bikiniju in poleg preskusa za pisalnim strojem še test v postelji. Marsikateri mož dovoljuje, da se njegova žena prodaja drugim ali pa jo k temu celo spodbuja. Če materin zaslužek ne zadostuje za preživljanje družine, vzame s sabo pogosto še hčer. Med temi mladoletnimi prostitutkami pa je mnogo otrok, starih od šest do dvanajst let. Na vseh končnih postajah mestnega avtobusa ali v bližini trgovin z avtomobilskimi rezervnimi deli stojijo shujšane in umazane deklice in prosijo vsakega mimoidočega moškega, naj jih vzame s sabo. Dobile so že svoje ime, rečejo jim »diez pesos« (10 pesov), saj je to njihova tarifa. Za ta denar pa si lahko kupijo dve žemlji; več niti ne bi dobile, saj so njihovi klienti po večini brezposelni. Skewe tudi ugotavlja, da se je pojavila za Čile povsem nova oblika prostitucije, trgovina s fanti, ki po večini sploh niso homoseksualci. Toda njihov položaj je nekoliko boljši od položaja deklic, kajti njihovi klienti, ki so v glavnem premožni, jih varujejo in skrbijo zanje
Vendar pa otroška prostitucija ni omejena le na Santiago, tudi v nekaterih drugih mestih stojijo zvečer otroci na pločnikih, včasih iščejo kliente celo v parkih, kamor hodijo družine na piknike. Dermatologi poročajo, da je v državi vse več primerov gonoreje med otroki v starosti od 10 do 14 let.
Odvrniti mladoletnike od prostitucije je izjemno težavna naloga, saj potrebujejo denar za življenje ali pa za to, da si privoščijo malo »Iuksusa«; oblačila, plošče, kino, diskoteke, včasih mamila. »Najboljše, kar jim lahko ponudimo, je delo v državnem programu za minimalno zaposlitev,« pravi Skewe. »Tam pa zaslužijo le 2000 do 4000 pezov na mesec, toliko pa dobi večina za konec tedna, včasih tudi v eni noči.« Pred letom dni in pol je duhovnik Hernan Ales-sandri na južnem obrobju Santiaga ustanovil dom za mladoletne prostitutke, v katerem je danes osemnajst deklet, starih od 10 do 14 let, ki jih je našel na cesti. Ker je bila večina podhranjena, so slabo razvite. To, kar so počele po navodilih sorodnikov, so nekatere razumele kot igro, druge pa so postale ali povsem apatične ali pa napadalne. V domu se morajo šele naučiti, kako se otroci njihovih let igrajo. Toda, pravi Alessandri: »Ko so dekleta odpuščena iz doma in se vrnejo v svoje bedno okolje, se začne vse skupaj od začetka in spet se znajdejo na pločniku.«
Mali junak
H
PA TLI FRUSTAC1 iz Orangea v Kaliforniji je pred dnevi odnesla iz porodnišnice zadnjega od svojih treh preživelih sedmerčkov. Mali Stephen Earl. ki je pri rojstvu tehtal komaj 390 gramov, je danes težak že dva kilograma in četrt. Kakor njegova sestrica Patricia Ann in bratec Richard Charles je 'udi on povezan z monitorjem za srce in pljui i in dobiva kisik po ceveh, ki so napeljane v njegov nosek.
PA SE TO
DRUGA PLAT MEDALJE — »Kakšno stvar bi lahko kdaj pa kdaj tudi preverili,« nam je včeraj po telefonu poočital predsednik kranjskega sodišča Franc Korošec in povedal, da okradenemu oskrbniku Češke koče nad Jezerskim (gre za primer, ki smo ga opisali v tej rubriki v ponedeljek) denarja še niso mogli vrniti zato, ker je možno, da je bil poleg oskrbnika oškodovan še kdo drug, in zato sedaj to raziskujejo.»Obdolženec je še v priporu, zagotovo,« je dejal predsednik sodišča, »čeprav ste ga v časopisu že izpustili na prostost.« In dodal, da bo zadeva zagotovo kmalu urejena.
-ISKRICE'
Umreti za svojo državo, to je dolžnost kralja.
VOLTAIRE
Človek, ki vidi obe strani nekega vprašanja, je človek, ki sploh ničesar ne vidi.
W1LDE
V deželi riža in palmovega vina je krščanstvo eksotična religija, saj je religija krufia in vina iz trte.
VALERY
nterbiro
mmmm informatika
17. mednarodna razstava informat sredstev za obdelavo podukov in pis
11:
14-18. 10. '85
zagrebški veleseje
SPONZOR UNIVERZb
likacij
m
DE
Več denarja za štipendiranje
V logaški občini je bilo letos na voljo 44 kadrovskih štipendij — Nepodeljenih le šest
LOGATEC, 7. oktobra — Zadnjih nekaj let podelujejo v Logatcu vse več kadrovskih štipendij. Tako v občini izboljšujejo izobrazbeno strukturo zaposlenih, obenem pa zmanjšujejo število tistih, ki dobivajo štipendijo iz združenih sredstev.
Vlečnica na Polževem bo postavljena do počitnic
Taborov gostinski tozd Polževo se je že dogovoril s slovenjgraško Lesno — Vlečnica bo dolga 250 metrov — Na uro bo lahko prepeljala 650 smučaijev
GROSUPLJE, 7. oktobra — Pomurkin gostinski tozd Polževo, ki dela v okviru delovne organizacije Tabor Grosuplje, se je s slovenjgraško Lesno dokončno dogovoril o postavitvi vlečnice ob hotelu Polževo. Narejena mora biti najkasneje do začetka zimskih šolskih počitnic. Vlečnica bo dolga okrog 250 metrov, na uro pa bo lahko prepeljala 650 smučaijev. Tozd Polževo bo za postavitev vlečnice in < ureditev okrog 400 hektarov smučišča plačal 10 milijonov dinarjev.
V šolskem letu 1983/84 je bilo v logaški občini podeljenih 121 štipendij iz združenih sredstev, leto kasneje pa le še 66. Takrat je razliko do kadrovske štipendije uveljavljalo 20 prosilcev, v naslednjem letu pa je bilo takih le še 14. Do letošnjega petega septembra, ko je potekel rok za oddajo prošenj za štipendije in združenih sredstev, je na naslov logaškega zavoda za zaposlovanje, prišlo sto prošenj. Petinštiri-dest prosilcev je za štipendijo zaprosilo prvič, ostali pa so štipendisti iz prejšnjih let. Razliko do kadrovske štipendije je uveljavljalo 28 prosilcev.
Za šolsko leto 1984 — 85 je bilo v Logatcu razpisanih 44 kadrovskih štipendij, to je pet več kot leto prej. Za izobrazbo 7. stopnje so bile razpisane štiri štipendije, za 3. in 4. stopnjo pa 17
štipendij. Od 39 kadrovskih štipendij, ki so jih razpisali lani, je ostalo nepodeljenih 18 štipendij, letos pa je to število precej manjše, saj je ostalo nepodeljenih le šest štipendij. Kadrovske štipendije podeljujejo predvsem v industrijskih delovnih organizacijah, nekaj pa jih prihaja tudi iz družbenih dejavnosti in iz kmetijske zadruge. Letos se je spremenila tudi sestava štipendij. Več denarja so namreč namenih za štipendiranje visokošolskega študija.
Prav zaradi večjega števila kadrovskih štipendij se razmerje med njimi in štipendijami iz združenih sredstev počasi zbolj-šuje. Še nedavno je bilo to razmerje precej slabše in občina je bila na repu republiškega povprečja.
MARKO JAKOPEC
Krompir za ozimnico prihaja po zabojčkih
V vrhniški kmetijski zadrugi so ga prodali že 35 ton, potrebujejo pa še 50 ton
VRHNIKA, 7. oktobra -Kmetijska zadruga Vrhnika, ki je poleg trgovskh organizacij tudi letos poskrbela za ozimnico v vrhniški občini, ima nekaj težav le s krompirjem — potrebovali bi ga namreč vsaj še 50 ton.
V zadrugi, kjer so do. zdaj že prodali 35 ton krompirja, so morah vsega kupiti na Gorenjskem, od kmetov v občini pa niso dobili niti kilograma. Vrhniške kmete, ki sicer ne prodajo kaj dosti krompirja kmetijski zadrugi, je letos prizadelo še vreme. Večina ga namreč pridela le za domače potrebe.
Do konca prodaje ozimnice, to je do 20. oktobra, bodo v zadrugi skušah dobiti še nekaj krompirja s Štajerske. Po vsej verjetnosti bo z ozimnico bolje že drugo leto, ko jim bo Gorenjska kmetijska zadruga, s katero bodo sklenili pogodbo o dobavi, zagotovila potrebne količine krompirja.
J. P.
Letos so v hotelu na Polževem, ki ima skupno 60 ležišč, našteh 1.360 prenočitev, od tega 840 tujih gostov, kar je manj kot minulo leto. Vzrok za to je predvsem dejstvo, da je Cestno podjetje Ljubljana odstranilo vse obvestilne table, ki so stale ob dolenjki, brez njih pa bi od tujcev in tudi od naših turistov težko pričakovali, da bodo »zašli« na Polževo.
Direktor Taborovega tozda Polževo Igor Mihelj je povedal, da bodo s postavitvijo vlečnice uskladili tudi ponudbo v hotelu. Tako bodo za smučarje pripravljali tudi cenejše tople obroke in enolončnice. Kdor bo želel, bo seveda v hotelu na Polževem lahko tudi prespal. Cena polne-
ga penziona za eno osebo je 1.800 dinarjev, polpenzion pa 1.260 dinarjev.
Lani so pri gostinskem tozdu Polževo obnovili bife Špica na Škofljici, na novo so odprli gostišče Brdavs v Dobrepolju in bife v Višnji gori, letos pa so odprli obnovljen motel Rubin v Grosupljem. Za vse novogradnje in obnovitvena dela v svojih lokalih, ki jih je v grosupeljski in viški občini skupno 14, so pri Polževem dali denar iz lastne blagajne. Temeljna organizacija pri 300 milijonih dinarjev letnega prometa in letošnjih 30 milijonih akumulacije namreč nima nobenega posojila, kar se pri načrtovanju dela za prihodnja 4 leta še kako pozna.
Igor Mihelj je povedal, da se bodo poleg postavitve vlečnice na Polževem lotih tudi obnove gostišča Pri mostu v Grosupljem — prihodnje leto. Gostišče bi radi uredili v starem slovenskem stilu, notranji opremi gostišča s 70 sedeži pa bodo prilagodili tudi ponudbo. V tej restavraciji bodo po obnovi stregli v glavnem s slovenskimi jedmi. Tozd Polževo se bo v prihodnjem letu in tudi srednjeročnem obdobju tesneje povezal z našimi in tujimi turističnimi organizacijami, da bi pospešil razvoj turizma v vsej grosupeljski občini. Izvir Krke, Taborska jama, romantična dolenjska pokrajina in bogati gozdovi dajejo za privlačno turistično ponudbo vse možnosti, ki zdaj ostajajo neizkoriščene.
MOJCA KAUČIČ
gm gospodarski ul vestnik
Teden veselja za kamniške kratkohlačnike
Od danes pa do sobote, 12. oktobra, bo v Kamniku tradicionalni teden otroka
KAMNIK, 7. oktobra - V Kamniku so se danes začele prireditve ob tednu otroka. Organizator društvo prijateljev mladine iz Kamnika je v tednu od 7. do 12. oktobra pripravil vrsto prireditev, ki bodo na kamniške ulice in v nekatere dvorane privabile nemalo kamniških kratkohlačnikov. Že danes so v razstavišču Veronika odprli razstavo otroških risb, jutri, v torek, 8. oktobra, ob 15. uri pa se bodo na osrednjem kamniškem trgu zbrali otroci, ki bodo želeli risati po asfaltu.
Otroci bodo lahko po asfaltu risah tudi v četrtek, v sredo si bodo v kinu lahko ogledali vrsto risank in slovenski film Srečno, Kekec. V petek bo v razstavišču Veronika ura pravljic. V soboto pa bo prireditev najbolj množična. Začela se bo že ob 9. uri zjutraj, otroci pa bodo lahko peli in plesali. Pripravili bodo tudi boljši trg rabljenih igrač in knjig. V primeru dežja bodo vse prireditve v OŠ Frana Albrehta.
D. V.
Nevarna igra pod drevesno krošnjo
VRHNIKA, 7. oktobra — Krilati oreškar, eno največjih in hkrati najredkejših eksotičnih dreves na Slovenskem, pod katerim se zelo radi igrajo tudi otroci Osnovne šole Ivana Cankarja, utegne prav kmalu nevarno ogroziti njihovo igro. Eno od debel tega spomeniško zavarovanega drevesa se namreč zaradi velike razpoke utegne zlomiti že ob prvem snegu. Da se ne bi ponovil primer stoletnih lip na Sveti trojici, najbrž ne bi bilo odveč, če bi vrhniška občina pohitela z uradno prijavo, saj bi ljubljanski regionalni zavod I za varovanje naravne in kulturne dediščine le tako lahko pravočasno preprečil njegovo nadaljnje • propadanje. (J. P., foto: Marjan Zaplatil).
Smučanje na Veliki planini letošnjo zimo dražje kot lani
Kljub višjim cenam bo — tako vsaj kaže — smučanje na Veliki planini cenejše kot na drugih slovenskih smučiščih
KAMNIK, 7. oktobra — Kamniško komunalno podjetje je danes začelo s prodajo vozovnic za žičnice rekreacijsko-turistič-nega centra Velika planina. Gre za predsezonski nakup vozovnic, podoben lanskemu, ko jim je samo v predprodaji uspelo prodati nekaj več kot pet tisoč vozovnic.
Kot pravi sekretar kamniške turistično-poslovne skupnosti Peter Brleč, so letošnje cene za žičniški sistem za okoli 50 do 80 odstotkov višje kot lani, kljub temu pa še vedno za okoli 20 odstotkov nižje kot na drugih slovenskih smučiščih. Tako bo treba za dnevne vozovnice za vse žičnice odšteti v predprodaji 700 dinarjev, taista vozovnica za otroke pa bo stala 500 dinarjev. Smučarji, delovne organizacije in osnovne organizacije sindikata bodo lahko v predprodaji do 1. decembra kupovali tudi sezonske vozovnice z veljavnostjo od 1. decembra do 31. marca prihodnjega leta. Te vozovnice bodo stale 9000 dinarjev oziroma 6000 dinarjev za otroke do 10 let starosti.
Izvršni odbor SIS RTC Velika planina pa je na seji pred dnevi tudi potrdil nove, višje, cene za žičnice na Veliki planini. Kdor si seveda ne bo kupil vozovnice v predprodaji na Cankarjevi ulici 11, bo moral za dnevno karto odšteti 900 dinarjev, posameznika bo v skupini več kot dvajsetih ljudi vozovnica stala 700 dinarjev, družinska vozovnica za en dan pa bo stala 1900 dinarjev.
Kot pravijo v kamniškem komunalnem podjetju, bodo letos smučarji lahko vijugah na novi progi Ob Tihi 8, poleti pa so tudi zamenjali nosilno vrv na sedežnici. V Tovarni avtomobilov Maribor so naročili nov motor za stari teptalnik snega. Ta naj bi bil letošnjo zimo namenjen predvsem prevozu prtljage in smučarjev v številne počitniške domove na Veliki planini.
DEJAN VODOVNIK
Abomnaji za gledališče in filmske predstave
Veder program v okviru gledaliških predstav, v Litiji, v filmskem gledališču pa res dobri filmi
LITIJA, 7. oktobra — Od danes pa do 17. oktobra ZKO in ZIK ! Litija spet vabita Litijane, naj se vključijo med stalne obiskovalce 1 gledaliških predstav v okviru 5. sezone gledališkega abonmaja 1985/ | 86, hkrati pa objavljata še novost, to je filmsko gledališče.
Nadzor nad rejo piščancev
Zasebni rejci, ki ne izpolnjujejo ustreznih pogojev, do nadaljnjega ne smejo prodajati perutnine na ljubljanski tržnici - Ni vseeno, kakšna je krma
LJUBLJANA, 7. oktobra — Zadnje tri petke in sobote so kupci na ljubljanski tržnici zaman čakali, da bo Martin Žumer, zasebni rejec perutnine, začel prodajati domače piščance. Ljudje so se jezili, ko so zvedeli, da rejci domačega piščančjega mesa do nadaljnjega ne bodo smeli prodajati na tržnici. Ne izpolnjujejo namreč zahtevanih pogojev, ki jih prinaša novi odlok o ukrepih za preprečevanje klasične prašičje kuge.
Vpis obeh abonmajev bo v Matični knjižnici Litija od 11. do 18. ure v ponedeljek, sredo, četrtek in petek. Cena gledališkega abonmaja je za 5 predstav 900 dinarjev (vstopnica za posamezno predstavo stane 200), za filmsko gledališče pa abonma 770, medtem ko je vstopnica za posamezno predstavo 150 dinarjev.
S predstavami bodo začeli že oktobra. Programska komisija je izbrala veder program. Že 25. oktobra bo na sporedu Fraklova vrnitev, M. Mikelna, Fraki bo seveda Zlatko Šugman. V novembru bo na sporedu Jančarjev Veliki briljantni valček, ki je prejel letošnjo Grumovo nagrado za najboljšo slovensko dramo, decembra bo na sporedu Sivčev Disco pod vaško lipo, ki jo bo izvedlo Šentjakobsko gledališče. Prihodnje leto bo Prešernovo gledahšče iz Kranja uprizorilo Hadžičevo komedijo
Državni lopov, Slovensko ljudsko gledahšče iz Celja pa Feyde-anovo komedijo Bolha v ušesu.
Za filmsko gledališče so izbrali sedem dobrih filmov: francosko komedijo Operacija Bahzai (3. decembra), ameriški glasbeni film Beat Street, (7. januarja 86), angleški zgodovinski film Gandhi (28. januarja), sovjetsko dramo Vojna romanca (18. februarja), Hitchockov ameriški triler Dvoriščno okno (4. marca), slovenski film Na svidenje v naslednji vojni (1. aprila) in Čas nežnosti, ameriško melodramo (22. aprila). Filme bodo spremljali kratki uvodi o ustvarjalcih in igralcih. Za abonma se da prijaviti tudi v Turističnem društvu (od 8. do 14. ure) in v dvorani na Stavbah v soboto in nedeljo od 16. do 16.30 oziroma 17.30 do 19. ure. Rezervacije sprejemajo po telefonu 881-182 ah 881-102.	M. U.
Bo dežurala še ena lekarna?
Zamisel, da bi poleg lekarne na Prešernovem trgu lahko dežurala tudi na Miklošičevi
LJUBLJANA, 7. oktobra -V Ljubljani stalno dežura Centralna lekarna na Prešerovem trgu 5 (vse dni v tednu in med prazniki vseh 24 ur). Že doslej je ob različnih priložnostih, kot so inventura, beljenje ah čiščenje te lekarne, občasno dežurstvo prevzela lekarna na Miklošičevi ulici. Zato v Lekarni Ljubljana razmišljajo, da bi dežurstvo tudi uradno potrdili. Tako bi bila stalna dežurna lekarna Centralna lekarna na Prešernovem trgu 5 ali lekarna Miklošič na Miklošičevi 24, je povedala direktorica Lekarne Ljubljana Marija Breglez.
Centralna lekarna je čez dan, ko so odprte tudi druge lekarne, pogosto preobremenjena, saj ljudje hodijo tja po zdravila, ker jo zaradi stalne dežurne službe tudi bolj poznajo in so je navajeni, i Tako nastajajo vrste čakajočih, kar med njimi ustvarja nejevoljo, pa tudi farmacevtke se ne morejo kupcem bolj posvetiti.
Novi predpis postavlja dosti strožje pogoje za rejo domače perutnine. Vsi zahtevki imajo skupni imenovalec:	higieno.
Martin Žumer, zasebni rejec pe-
• Odlok o ukrepih za preprečevanje klasične prašičje kuge perutnine in kuncev ne izključuje. Te živali za prašičjo kugo sicer ne obolevajo, lahko pa jo prenašajo. S prepovedjo prodaje mesa in mesnih izdelkov, proizvedenih izven registriranih klavnic, pa naj bi bila prekinjena možna pot prenašanja virusa. Seveda ob upoštevanju vseh ostalih higienskih predpisov.
rutnine z Lovrenca na Dravskem polju, pa po besedah Dušana Piriha, direktorja republiške veterinarske uprave, ne izpolnjuje vseh pogojev za rejo domačih piščancev. »Rejec ima v nedograjeni stanovanjski hiši, v prostoru velikem pribiino 24 kva-
dratnih metrov, zaprtih 250 piščancev. Reja ni pod veterinarskim nadzorom, živali kolje v nehigienskih razmerah v garaži, ob uporabi deževnice (kapnice). Zaklane piščance hladi v vodi z dodatkom ledu, hladilnice za meso nima. Ne gre torej za nikakršno moderno farmo, temveč za nedograjeno stanovanjsko hišo. Prodajanje perutnine pod imenom »domača perutnina« v primeru Martina Žumra pomeni zavajanje potrošnikov, saj rejec krmi svoje brojlerje s krmnimi mešanicami, ki jih kupuje od mešalnice krmil Perutnine Ptuj. V tej krmi in v celotni reji pa ni nič domačega.«
Dušan Pirih je pojasnil, da novi predpis zasebnikom ne prepoveduje prodaje mesa in mesnih izdelkov na trgu, če izpolnjujejo zahtevane pogoje. Osebe, ki delajo v proizvodnji mesa, morajo biti pod stalnim zdravstvenim
nadzorom, zakol živali mora biti v registrirani klavnici, ki izpolnjuje minimalne higienske in tehnične pogoje. Pred zakolom je potreben pregled živali, po zakolu pa še pregled mesa. Na tržnici pa mora veterinarska služba pregledati, ali prodajalci izpolnjujejo navedene pogoje, in če v času do prodaje ni prišlo do organoleptičnih sprememb.
JERNEJA TRATNIK
Jeseniški DOLIK razstavlja v Litiji
LITIJA, 7. oktobra — V avli občinske skupščine Litija bo do 18. oktobra odprta razstava slikarskega društva DOLIK z Jesenic. V skoraj štiridesetih letih obstoja se je ta jeseniški klub pomlajal in širil. Poleg tega se je tudi kakovostno izpopolnjeval. Zdaj je vanj včlanjenih 42 članov, vsaj polovica jih redno razstavlja v okviru DOLIK. Med člani so fizični, administrativni in znanstveni delavci, izobrazile pa sojih poklicne, srednje šole do fakultet. Starostna struktura članov je 25 do 80 let.
M. U.
PISMA BRALCEV
Slovenski tisk v Istri
Že nekaj let živim v Hrvaški Istri, kamor sem prišel kar z vso družino. Kaj kmalu sem opazil, da nas je Slovencev tudi v teh krajih kar precej, da nas je vse več, tudi ostahh Jugoslovanov, in da nas domače pfebivalstvo sprejema prijateljsko oziroma take, kakršni smo. . .
Razumljivo je, da se na ustrezen način vključujemo v tukajšnje okolje in življenje. Za domače in čimbolj celovito počutje si želimo tudi naš tisk: dnevne časopise, revije, knjige in drugo, tudi boljše možnosti sprejemanja ljubljanskih tv oddaj, toda vse te reči tukaj hudo šepajo. Časopise dostavljajo zelo neredno, z zamudo ali pa jih nemalokrat sploh ni. Podobno se dogaja z revijalnim tiskom, da o ponudbi slovenskih knjig sploh ne govorim! Slednjih malone ni. Pri vsem tem mislim predvsem na Pulj, Pazin
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, Id ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
in Rovinj, za območja, ki jih ta istrska središča pokrivajo.
Za takšno stanje ne vidim opravičljivih razlogov. Saj se Hrvaška Istra tako rekoč naslanja na Slovensko Istro; je v neposredni bližini same Slovenije in njenih središč. Med Slovenijo in Istro so zelo dobre prometne zveze vseh vrst.
Da je zares tako, je mogoče ugotoviti že s primerjanjem, denimo, kako prihaja v Istro zagrebški, beograjski in drugi tisk: docela v redu, pa čeprav »potuje« neprimerno dlje, največkrat čez Ljubljano. Odveč je lazlaga-ti, da spričo vsega tega kupovanje in naročanje slovenskega tiska v Istri počasi upada. To lahko prične trgati nekatere vezi z našo ožjo domovino. Tega pa mi ne želimo. . .
Kaže torej, da bo treba o teh j vprašanjih razmisliti in nato ustrezno ukrepati.
FRANCE BOŽIČ, Bale
Še so poštenjaki
V petek, dne 27. septembra, sem s prtljažnika na kolesu izgubil torbico z vsemi osebnimi dokumenti in večjo vsoto denarja. Lahko si predstavljate moje počutje, ko sem doma to ugotovil. Upal sem, da bom mogoče dokumente po daljšem času še videl, o
denarju pa sem bil prepričan, da je izgubljen.
Vendar se še najdejo poštenjaki, in tak je tov. Franc Nartnik, voznik dostavnega avtomobila pri Konditorju, doma iz Polhovega Gradca, ki mi je že naslednji dan zjutraj prinesel torbico z vsemi dokumenti in denarjem. Ker na moje prigovarjanje o denarni nagradi ni hotel nič slišati, menim, da je prav, da o tem ravnanju izve tudi javnost.
DUŠAN PLIVERIČ, Ljubljana, Čopova 42
Nasilni prizori niso za otroke!
Naveličani večnih ponovitev v kinu Mojca smo v petek, 26. septembra, z otroki odšli v kino Vič, kjer so vrteli film Osvajalec.
Spored v časopisu otrokom ni odsvetoval ogleda in tudi po slikah pred kinematografom smo dobili vtis, da gre za nekakšno vesoljsko pravljico. Na žalost pa smo bili prisiljeni že čez nekaj časa zapustiti dvorano. Film se je namreč že pričel s tako nasilnimi prizori, da si česa podobnega niti stari Rimljani v svojih barbarskih in sadističnih predstavah niso znali zamisliti: najprej so človeka razčetverili, potem so žrli njegove dele itd. . . Pri tem pa je kamera z vso natančnostjo lovila vse podrobnosti. Tega noben odrasel človek, ki je normalen, ne more gledati, ne da bi se mu obračal želodec in ne da bi si
želel poslati v zavod za duševne bolnike tiste, ki so zmožni narediti takšne prizore. Toda predstavljajte si, da je bilo na tej popoldanski predstavi še veliko drugih otrok, ki jih starši, bodisi iz neznanja ali ker jim je bilo škoda plačanega denarja, niso odpeljali in so bili prisiljeni gledati take krutosti do konca. Takšnega maskriranja ne bi smeli dovoliti, pa naj to služi nizkim nagonom ali višjim ciljem, še najmanj pa bi se smeli nanj navajati otroci.
Bojim se sveta, ki mu bodo vladali od vseh medijskih krutosti otopeli otroci.
Kako smešno in nerazumljivo je torej ob tem ravnanje naših kinematografskih podjetij, ki prepovedujejo otrokom ogled filmov v kinu Sloga, katerih edini greh je malo več gole kože, ki jo naši otroci brez večje škode celo poletje ogledujejo na morju, hkrati pa mirno dovoljujejo najkrutejša nasilstva. Biljeterka, s katero sem se o tem pogovarjala, se je sicer čisto strinjala z menoj, pa vendar ni nihče od uslužbencev kina Vič spremenil in napisal nad blagajno, da otrokom ogled filma odsvetujejo — zaslužek je le zaslužek.
Otroci bodo sicer razočaranje zaradi filma, ki ga niso videli, kmalu pozabili, nam odraslim pa grenkoba ob razmišljanju o naši skrbi zanje, na žalost, ostaja.
LUCIJA MAGAJNA Ljubljana, Mihov Štradon 19
Tehnounion bi moral imeti servis v zahodni Makedoniji
Pred več kot 20 leti je bilo v nekaterih občinah zahodnega dela SR Makedonije veliko kupcev Candyjevih pralnih in pomivalnih strojev. Zato so se pristojni iz Tehnouniona v Ljubljani upravičeno odločili, da bodo poslali posebnega serviserja za te stroje. Mi, uporabniki, s servisiranjem nikoli nismo imeli nobenih težav.
Servis je bil v Tetovu, vendar je lahko ob kateremkoli letnem času obiskal katerokoli mesto, pač v skladu s potrebami. Imel je tudi dovolj rezervnih delov, kar pomeni, da so bile njegove storitve učinkovite in kvalitetne. Toda zdaj, ko je prenehal delati, je ser\'is za vso Makedonijo samo v Skopju, kar je za vse uporabnike teh gospodinjskih strojev seveda zelo neprijetno.
Naj opišem svoj primer iz izkušnje. Ko sem moral zamenjati grelec pralnega stroja, se je izkazalo, da ga skopski servis nima. Tako se je zgodilo, da sem dvakrat zaman potoval v Skopje. Tamkajšnji serviser je zanj pisal v Tehonunion Ljubljana, vendar ga tudi tam niso imeli. Potem sem ga moral naročiti iz Beograda, od koder so ga tudi poslali. Od takrat, ko sem grelec poskušal dobiti iz Ljubljane, je minilo mesec dni! Čeprav bi ga zaradi dolgega čakanja lahko vrnil, tega nisem storil, in to kljub temu, da
sem imel hude težave in velike, tako denarne kot časbvne izgube, da o telefonskih stroških za pogovor s Skopjem, Ljubljano in Beogradom niti ne govorim.
Iz vsega tega sledi, da bi moral Tehnounion imeti servis bodisi v Tetovu, Gostivarju, Kičevu ali v Ohridu, tj. v enem od teh krajev, saj bi bilo servisiranje obstoječih strojev v gospodinjstvih, v gostinskih in drugih podobnih objektih v tem primeru znatno lažje. V Gostivarju imajo dobro izurjeno ekipo, ki bi — če bi imela dovolj rezervnih delov — lahko poskrbela za kvalitetno servisiranje. Gre za delovno organizacijo ME-GO 18. Novembar, kjer posluje visokokvalificirani mojster za te stvari Milovan Voljčevski, ki bi bil lahko koristen za obe strani, tako za nas kot za Tehnounion.
TOMO APOSTOLSKI, Gostivar, P. P. 60
MESEC
BIROTEHNIKE V MLADINSKI KNJIGI
18. 8.-18. 10. 1985
posebne ugodnosti demonstracije
svetovanje
PO SLOVENIJI
V kraške vasi vozijo vodo s cisternami
Jsl
SEŽANA, 7. oktobra — Franc Mahnič, član prostovoljnega gasilskega društva iz Senožeč, je eden izmed voznikov treh gasilskih in ene vojaške cisterne, s katerimi že nekaj tednov razvažajo vodo po kraških vaseh. Tokrat smo ga srečali pri Selovih v Razorih, ko je polnil vaški vodnjak. Odkar je suša izsušila predvsem manjše vaške vodovode in vodnjake, pripeljejo iz močnejših izvirov vsak dan v oddaljenejše vasi po 200 tisoč litrov vode. (Foto. J. Ž.)
V
Žagarjeve plakete za delo v vzgoji in izobraževanju
BLED, 7. oktobra — Ob drugem dnevu prosvetnih delavcev občine Radovljica so se prosvetni delavci te občine zbrali na Bledu. Na zboru, ki ga je organizirala OS prof. dr. Josipa Plemlja Bled, so podelili tudi Žagarjeve plakete, priznanja skupščine izobraževalne skupnosti občina Radovljica za delo na področju vzgoje ter izobraževanja. Letos so jih dobili Mara Trojar, Oš bratov Žvar Gorje, Egi Gašperšič, Glasbena šola Radovljica, Peter Nuk, OŠ prof. dr. Josipa Pljemlja Bled, Vida Stare, OŠ Bohinjska Bistrica, Zlato Kavčič, predsednik odbora za svobodno menjavo dela in planiranje pri skupščini IS Radovljica, Zavod Matevža Langusa Kamna Gorica in krajevna skupnost ter turistično društvo Lesce. (V. F.)
Tolminci predlagajo, naj bi bilo manj delegatov
TOLMIN, 7. oktobra — Tolminski družbeni svet za politični sistem je pripravil predlog novega števila delegatskih mešt v skupščinskih zborih združenega dela in krajevnih skupnostih. Člani tega sveta predlagajo, da bi v prihodnje v zboru združenega dela zmanjšali število delgatov od sedanjih 30 na 28, v zboru krajevnih skupnosti pa od sedanjih 29 na 25 delegatskih mest. Predlagano zmanjšanje števila delegatskih mest bo mogoče izpeljati z združevanjem v konference delegacij sorodnih ozdov in sosednjih krajevnih skupnosti. Zlasti v slednjih bodo tako laže zagotavljali prisotnost delegatov na skupščinskih sejah. (K. R.)
Sto let stari kočevski most čez Rinžo obnavljajo
KOČEVJE, 7. oktobra — Potniško most čez reko Rinžo na Ljubljanski cesti v Kočevju je zob časa v 100 letih močno »nagrizel«. Zato so se gradbinci lotili temeljite obnove, ki bo predvidoma končana do konca letošnjega leta. Delno obnovo je stari most, ki so ga zgradili leta 1883, doživel že leta 1937, ko so odstranili litoželezno ograjo in zgradili betonsko. Gre za pomemben cestni objekt na magistralni cesti Škofljica — Brod na Kolpi. Na sliki: Obnovitvena dela. (Foto: Slavko Dokl)
Slavje ob dnevu topniških enot v Slovenski Bistrici
SLOVENSKA BISTRICA, 7. oktobra - Vojaki in starešine bistriške garnizije so ob današnjem dnevu topniških enot povabili medse predstavnike družbenopolitičnih organizacij, upokojene starešine in borce NOV ter predstavnike delovnih okolij bistriške in konjiške občine, da bi na priložnostni slovesnosti skupaj proslavili ta dan. Današnje dopoldansko slavje, ki so ga v vojašnici v Slovenski Bistrici s kulturnim programom popestrili godbeniki imjroiske godbe na pihala in člani folklorne skupine bistriškega Impola, pa je bilo tudi primerna priložnsot za podelitev priznanj in nagrad vojakom in starešinam za nadpovprečne dejavnsoti na različnih področjih njikhovega delovanja. Vojaki in starešine bistriške garnizije Pohorskega bataljona so svoje goste povabili še na skupno kosilo. (V. S.)
Kitajski delavci na praksi v Straškem Novolesu
STRAŽA PRI NOVEM MESTU, 7. oktobra — Slovenijales iz Ljubljane, ki vedno bolj poglablja poslovne stike z LR Kitajsko, je omogočil uvajanje in strokovno izpopolnjevanje dvema skupinama iz te velike azijske države. Ena skupina se je izobraževala v cerkniškem Brestu, druga pa v Straškem lesnem kombinatu Novoles. Program izobraževanja sta sestavila Slovenijales in Novoles, trajal pa je en mesec.
Delavci iz Kitajske so naleteli na dober sprejem v Novolesovih proizvodnih obratih, saj so jim novolesovci želeli čim bolj pomagati, da bodo uspešni pri svojem delu v pekinški tovarni Biiy-ing. (S. D.)
Restavracija Triglav je zaprta, v sobah živijo delavci Alpetoura
STARA FUŽINA, 7. oktobra - Restavracija Triglav v Stari Fužini, ki sodi k Alpetouru tozd Hoteli Bohinj, je bila vso zimsko in poletno sezono zaprta. Pri Alpetouru pravijo, da je v sobah Triglava 25 postelj, ki pa so brez tušev, zato jih ne morejo prodati, za delo v restavraciji pa ne morejo dobiti dobrega kadra, ki bi delal tako, da bi bila restavracija rentabilna. V Triglavu, ki stoji na izredno dobri lokaciji, v Stari Fužini pa je približno 500 zasebnih turističnih postelj, zdaj žive le delavci Alpetoura, ki so jih tjakaj preselili iz hotelskih sob. Sicer pa se pri Alpetouru z Globto-urom pogovarjajo o možnostih, da bi Triglav, ki ima na podstrešju veliko neizkoriščenega prostora, preuredili v manjši hotel, za kar bo treba dobiti soinvestitorje, morda celo iz tujine. (Foto: Vlasta Felc)
Rojstva
EJUBUANA: Med sredo in ponedeljkom se je v Ljubljani rodilo 66 otrok - 40 dečkov m 26 deklic. V kliničnem centru so pomagali na svet 1760 gramov težkemu dečku (bil je najlažji novorojenček), najtežjemu pa je pri rojstvu pomagalo osebje stare porodnišnice. Tehtal je 4500 gramov. (R. D.)
Pogrebi
LJUBU AN A: Na Žalah-Navju se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 74-lctncga upokojenca Valentina Manfrede (ob 10. uri); 70-letne upokojenke Minke To-plikar (ob 11. uri); 66-lelnega upokojenca Leopolda Rogine (ob 12. uri); 66-letne gospodinje Ane Preželj (ob 13. uri); 16-letne dijakinje Nataše Novak (ob 14. uri); 86-letne upokojenke Marije Žitnik (ob 15. uri) in 66-letnega upokojenca Antona Sajovica (ob 16. uri).
KAMNIK: Danes ob 16. uri bo na kamniških Žalah pogreb 77-letne gospodinje Ane Štefula, od Stjepana Boboševiča pa so se svojci poslovili včeraj ob 16. uri (R. D.)
paštete	70 g	40,00
	140 g	55,00
'	200 g	54,28
	380 g	120,00
mešani golaž 200 g		90,00
	400 g	160,00
goveji golaž	200 g	110,00
	400 g	199,00
preliv za		
testenine	200 g	99,00
nadevana		
paprika	400 g	150.00
fižol s hamb.		
slanino	400 g	87,95
hrenovke		
5 parov	420 g	249,19
emona		
južina	145 g	89.00
tortelini	390 g	119,00
J
Vpliv banke na gospodarstvo in na družbena dogajanja
Na Gorenjskem praznujejo 30 let organiziranega bančništva - Leta 1977 ustanovili Temeljno banko Gorenjske: s 63 milijardami dinarjev tretja v Sloveniji
KRANJ, 7. oktobra — Na Gorenjskem praznujejo 30-letnico organiziranega bančništva, Id je pomemben sestavni del gospodarskih in družbenih dogajanj. Banka namreč tako z zbiranjem denarja in delitvijo kreditov kot tudi z razvojem poslovanja in drugo dejavnostjo močno vpliva na razvoj gorenjskega gospodarstva in s tem na vse družbene tokove.
Začetek poslovnega bančništva na Gorenjskem sega v leto 1955 in 1956, ko so ustanovili komunalne banke v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu. Zadnjo reorganizacijo bančnega sistema pa so naredili leta 1977, ko so v okviru Ljubljanske banke ustanovili Temeljno banko Gorenjske. Svoje poslovne enote ima v vseh petih gorenjskih občinah, pred tremi leti pa so ustanovili še posebno poslovno enoto za stanovanjsko komunalno gospodarstvo.
Sicer pa ima TBG široko razpredeno mrežo svojih poslovalnic, saj stojijo v vseh večjih krajih. skupaj 23. Poleg teh ima še 8 poslovalnic v večjih podjetjih. V teh treh desetletjih se je močno povečala tudi delovna skupnost, ki šteje okoli 580. ljudi. Večina zaposlenih ima srednješolsko
Delegati OK SZDL Tržič podprli občinska dokumenta
TRŽIČ, 7. oktobra — Tudi delegati občinske konference SZDL Tržič so dali podporo obema občinskima dokumentoma, srednjeročnemu in dolgoročnemu načrtu razvoja te najmanjše gorenjske občine.
Milan Ogris pogreša v dokumentih zapis, kako bo z osebnim standardom prebivalcev. Jože Benedičič trdi, da je treba začete naložbe v krajevnih skupnostih dokončati in vidi možnost razvoja največje tržiške krajevne skupnosti. Lado Srečnik je opozoril na kadrovsko politiko in sedanjo raven izobrazbe zaposlenih v občini. Franc Marke] ugotavlja, da kljub prednosti razvoja telefonije v Križah in Kovorju tega ni v načrtih kranjskega PTT. Marica Praprotnik je menila, da je pomembno preventivno zdravstvo otrok. V vseh vaseh še vedno ni trgovin, televizijskega pretvornika nimajo v Podljubelju, tehnično opremo lokalne radijske postaje je treba zamenjati. Tudi drugi delegati so povedali, da bodo v tržiški občini morali zbrati še veliko denarja za ureditev kanalizacije, popravilo cest, gradnjo vodovodnega omrežja in drugih drobnih posegov, ki bogatijo življenje ljudi.	M. K.
izobrazbo, z načrtno kadrovsko politiko pa kvalifikacijsko sestavo izboljšujejo.
Bilančna vsota banke, ki je leta 1965 znašala 960 milijonov dinarjev, je do leta 1980 naraščala tako nominalno kot tudi realno. V zadnjih petih letih pa je to naraščanje le še navidezno kot posledica inflacije. S skoraj 63 milijardami dinarjev je Temeljna banka Gorenjske po bilančni vsoti na petem mestu v Ljubljanski banki, v Sloveniji pa celo na
• Naložbena politika TBG je pač odvisna od sredstev, Id so na razpolago, po dragi strani pa tudi od splošne kreditno-denarae politike in vloge narodne banke v bančnem poslovanja. Kot ugotavljajo na Gorenjskem, kredit-no-denaraa politikka vse močneje vpliva na usmerjanje bančnih kreditov. Že dalj časa se dogaja, da banka sicer razpolaga s prostimi likvidnimi sredstvi, Id jih gorenjskemu gospodarstvu primanjkuje, vendar mu z njimi ne sme pomagati. Presežkov teh likvidnih sredstev banka tudi ne more dati drugim bankam, zaradi česar se ji zmanjšuje dohodek.
tretjem. Med sredstvi banke se zadnja leta veča delež vlog prebivalstva, ki so tako postale po-meben vir kvalitetnih bančnih sredstev.
Izšel je Revirski inovator
TRBOVLJE, 7. oktobra — Medobčinska gospodarska zbornica revirskih občin Trbovlje je izdala tretjo številko biltena, ki izhaja pod naslovom Revirski inovator. Izšel je v nakladi 500 izvodov. Njegov namen je, da pospešuje in uveljavlja inovacijsko dejavnost med občani in delavci v številnih delovnih okoljih. Iz vsebine lahko povzamemo, da sta posebej predstavljena dva od najuspešnejših inovatorjev v zasavskih revirjih in to Julij Plantan iz Trbovelj in Matija Koritnik iz Hrastnika. Objavljen je tudi pregled nagrajencev inovatorjev, ki so prejeli letos priznanja in nagrade občinskih raziskovalnih skupnosti za uveljavljene inovacijske dosežke. Vseh nagrajenih inovatorjev je bilo letos 94 t. L.
Drug problem v Temeljni banki Gorenjske je devizno neravnovesje, ki je posledica našega bančnega in finančnega sistema. Banka se je morala vedno bolj devizno zadolževati, da je lahko poravnavala devizne obveznosti svojih članic v tujini. Temu so sledile visoke tečajne razlike, ki jih banka z dohodkom pri obrestih ni mogla več pokrivati. V zadnjih dveh letih se je devizno ravnovesje sicer znižalo od 71 na 49 milijonov dolarjev, vendar je za banko še vedno hudo breme.
Kot je v današnjem pogovoru z novinarji poudaril Janez Bedi-na, predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske, si bo banka kljub težavam, ki jih ima zaradi velikih tečajnih razlik, inflacije in nekaterih nespodbudnih predpisov v bančnem poslovanju ter omejitev kreditno-dename politike, še v prihodnje prizadevala, da kar največ pripomore k razvoju gorenjskega gospodarstva.
LADO STRUŽNIK
Za boljšo energetsko oskrbo Posavja
Petrol bo v Brežicah razširil skladišča za tekoča goriva in maziva
BREŽICE, 7. oktober — Posavsko območje je na robu Slovenije in daleč od oskrbnih središč s tekočimi gorivi, njihov prevoz prek Krškega polja pa nenehno ogroža podtalnico in okolje. Zadnja odločitev ljubljanskega Petrola, da sanira prostore v Brežicah in obenem razširi skladiščne zmogljivosti za tekoča goriva in maziva, je zato toliko bolj spodbudna.
Z deli naj bi namreč kar kmalu pričeli na sedanji lokaciji, pri čemer bi pridobili 1.200 kubičnih metrov rezervoarskih zmogljivosti. Predračunska vrednost naložbe znaša 250 milijonov dinarjev, kar bi v glavnem pokrili Petrol in republiške rezerve, 60 milijonov dinarjev pa naj bi s kreditnimi sredstvi oziroma neposrednim deležem — 18 milijonov dinarjev brežiško združeno delo, 12 milijonov pa skupno krško in sevniško — zagotovilo Posavje. Tudi to je eden od pogojev za redno in zadovoljivo energetsko preskrbo v prihodnje.	V. P.
Prenova osrednjega sevniškega spomenika
SEVNICA, 7. oktobra — Med okrog 30 različnimi spomeniki, kolikor jih imajo evidentiranih v sevniški občini, je osrednji Plečnik-Pengovova skulptura v Sevnici. Po nekaj več kot 25 letih je spomeniški kompleks potreben temeljite prenove in zaščite, za kar so denar združili občinska kulturna skupnost, KS Sevnica in delno občinski proračun, ki so skupaj zbrali 960.000 dinarjev, kolikor bodo dela stala. Opravlja jih Restavracijski center iz Ljubljane (Foto: V. P.)
Odpadki obležijo vsepovsod
Del Bohinja vozi smeti 40 kilometrov daleč, drugi se jih znebijo vsak po svoje — Začasno odlagališče naj bi uredili v presahli strugi Save Bohinjke
vozilo, bi lahko dokončno uredili organiziran odvoz odpadkov za območje vsega Bohinja.
BOHINJSKA BISTRICA, 7. oktobra — Na območju Bohinja so poskrbeli za organiziran odvoz smeti le Ukanc, Ribčcv Laz, del Stare Fužine in Bohinjska Bistrica (hoteli, gostišča in počitniško naselje v Polju po naročilu). Povsod drugod se ljudje znebijo odpadkov, kot vedo in znajo in kakor se komu zdi najbolj prav. Velik del pa jih obleži ob Savi Bohinjki in potokih___
Zaradi tako pomanjkljivega odvoza je med ljudmi veliko negodovanja (seveda ne med vsemi, saj je nekaterim brezplačno pospravljanje smeti ‘kar všeč),
Sevnica: nadzidava občinskega poslopja
SEVNICA, 7. oktobra — Okrog 30 milijonov dinarjev bodo stala dela, ki jih opravljajo na poslopju občinske skupščine v Sevnici; zgradbo so nadzidali,, hkrati pa revitalizirali staro poslopje. Poleg občinskih upravnih organov bodo v istem poslopju dobile svoje prostore tudi strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti, tako da bo celotno delo racionalnejše, pa tudi občani ga bodo lahko opravili na enem mestu. V Sevnici z dograditvijo obenem rešujejo problem invalidskih delavnic pod posebnimi pogoji.	V. P.
Nadzor nad rejo piščancev
Zasebni rejci, ki ne izpolnjujejo ustreznih pogojev, do nadaljnjega ne smejo prodajati perutnine na ljubljanski tržnici — Ni vseeno, kakšna je krma
LJUBLJANA, 7. oktobra — Zadnje tri petke in sobote so kupci na ljubljanski tržnici zaman čakali, da bo Martin Žumer, zasebni rejec perutnine, začel prodajati domače piščance. Ljudje so se jezili, ko so zvedeli, da rejci domačega piščančjega mesa do nadaljnjega ne bodo smeli prodajati na tržnici. Ne izpolnjujejo namreč zahtevanih pogojev, ki jih prinaša novi odlok o ukrepih za preprečevanje klasične prašičje kuge.
Novi predpis postavlja dosti strožje pogoje za rejo domače perutnine. Vsi zahtevki imajo skupni imenovalec:	higieno.
Martin Žumer, zasebni rejec pe-
• Odlok o ukrepih za preprečevanje klasične prašičje kuge perutnine in kuncev ne izključuje. Te živali za prašičjo kugo sicer ne obolevajo, lahko pa jo prenašajo. S prepovedjo prodaje mesa in mesnih izdelkov, proizvedenih izven registriranih klavnic, pa naj bi bila prekinjena možna pot prenašanja virusa. Seveda ob upoštevanju vseh ostalih higienskih predpisov.
rutnine z Lovrenca na Dravskem polju, pa po besedah Dušana Piriha, direktorja republiške veterinarske uprave, ne izpolnjuje vseh pogojev za rejo domačih piščancev. »Rejec ima v nedograjeni stanovanjski hiši, v prostoru velikem priblino 24 kva-
dratnih metrov, zaprtih 250 piščancev. Reja ni pod veterinarskim nadzorom, živali kolje v nehigienskih razmerah v garaži, ob uporabi deževnice (kapnice). Zaklane piščance hladi v vodi z dodatkom ledu, hladilnice za meso nima. Ne gre torej za nikakršno moderno farmo, temveč za nedograjeno stanovanjsko hišo. Prodajanje perutnine pod imenom »domača perutnina« v primeru Martina Žumra pomeni zavajanje potrošnikov, saj rejec krmi svoje brojlerje s krmnimi mešanicami, ki jih kupuje od mešalnice krmil Perutnine Ptuj. V tej krmi in v celotni reji pa ni nič domačega.«
Dušan Pirih je pojasnil, da novi predpis zasebnikom ne prepoveduje prodaje mesa in mesnih izdelkov na trgu, če izpolnjujejo zahtevane pogoje. Osebe, ki delajo v proizvodnji mesa, morajo biti pod stalnim zdravstvenim
nadzorom, zakol živali mora biti v registrirani klavnici, ki izpolnjuje minimalne higienske in tehnične pogoje. Pred zakolom je potreben pregled živali, po zakolu pa še pregled mesa. Na tržnici pa mora veterinarska služba pregledati, ali prodajalci izpolnjujejo navedene pogoje, in če v času do prodaje ni prišlo do organoleptičnih sprememb.
JERNEJA TRATNIK
Industrijskega krompirja ni dovolj
MIRNA NA DOLENJSKEM, 7. oktobra — Tovarna za predelavo krompirja ljubljanske HP Kolinske na Mimi letos očitno doma ne bo dobila zadovoljivih količin industrijskega krompiija. Pogodbeni dobavitelji (KZ Trebnje in drugi) so do zdaj oddali komaj 3.000 ton, kar je precej manj, kot so pričakovali, saj te količine surovin omogočajo proizvodnjo komaj za 50 dni. Zaradi slabe letine krompirja v Sloveniji, se bodo morali Mirenčani oskrbeti s krompirjem od drugod.
S. D.
moti pa jih tudi, da bohinjske smeti vozijo po 40 kilometrov daleč na smetišče na Črnivcu. Za eno samo vožnjo opravi vozilo po 80 kilometrov, kar je seveda drago. Pri Komunalnem gospodarstvu Radovljica so o tem povedali, da širšega odvoza odpadkov doslej niso organizirali, ker imajo premalo vozil, sicer pa tudi smetišča v Bohinju ni.
Prav zaradi tega se je prejšnji mesec sestala posebna komisija (sestavljali so jo predstavniki sanitarnega inšpektorata komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja SO Radovljica, komunalnega gospodarstva Radovljica, vodnogospodarskega podjetja Kranj, Gradbenega podjetja Bohinj in krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica), da bi se dogovorili, kje urediti začasno odlagališče gradbenega materiala in odpadkov. Ker bo komunalno gospodarstvo Radovljica do konca leta dobilo novo smetarsko
Istrsko grozdje je že v sodih
Vinakoper in zasebniki končali trgatev - Letina zadovoljiva, grozdje dobro
KOPER, 7. oktobra — Ves letošnji pridelek grozdja, dozorelega v slovenski Istri, je že v sodih. Včeraj se je namreč končala trgatev v vinogradih, ki so last Droginega tozda Vinakoper, ta konec tedna pa je obrala do konca tudi večina zasebnih vinogradnikov.
Trgatev v vinogradih Vina-kopra je trajala natanko tri tedne, k hitremu obiranju pa je v precejšnji meri pripomoglo tudi sončno vreme, ki je trgače spremljalo vso trgatev. Klet Vinakopra je letos zmlela okoli 5150 ton grozdja, od tega 4.350 lastnega in 800 ton, ki so ga odkupili od kooperantov. O letošnji letini v kleti pravijo, da je količinsko zadovoljiva, še bolj zadovoljni pa so s kakovostjo grozdja.
I. U.
PISMA BRALCEV
Slovenski tisk v Istri
Že nekaj let živim v Hrvaški Istri, kamor sem prišel kar z vso družino. Kaj kmalu sem opazil, da nas je Slovencev tudi v teh krajih kar precej, da nas je vse več, tudi ostalih Jugoslovanov, in da nas domače prebivalstvo sprejema prijateljsko oziroma take, kakršni smo. ..
Razumljivo je, da se na ustrezen način vključujemo v tukajšnje okolje in življenje. Za domače in čimbolj celovito počutje si želimo tudi naš tisk: dnevne časopise, revije, knjige in drugo, tudi boljše možnosti sprejemanja ljubljanskih tv oddaj, toda vse te reči tukaj hudo šepajo. Časopise dostavljajo zelo neredno, z zamudo ali pa jih nemalokrat sploh ni. Podobno se dogaja z revijalnim tiskom, da o ponudbi slovenskih knjig sploh ne govorim! Slednjih malone ni. Pri vsem tem mislim predvsem na Pulj, Pazin
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
in Rovinj, za območja, ki jih ta istrska središča pokrivajo.
Za takšno stanje ne vidim opravičljivih razlogov. Saj se Hrvaška Istra tako rekoč naslanja na Slovensko Istro; je v neposredni bližini same Slovenije in njenih središč. Med Slovenijo in Istro so zelo dobre prometne zveze vseh vrst.
Da je zares tako, je mogoče ugotoviti že s primerjanjem, denimo, kako prihaja v Istro zagrebški, beograjski in drugi tisk: docela v redu, pa čeprav »potuje« neprimerno dlje, največkrat čez Ljubljano. Odveč je azlaga-ti, da spričo vsega tega kupovanje in naročanje slovenskega tiska v Istri počasi upada. To lahko prične trgati nekatere vezi z našo ožjo domovino. Tega pa mi ne želimo. . .
Kaže torej, da bo treba o teh vprašanjih razmisliti in nato ustrezno ukrepati.
FRANCE BOŽIČ, Bale
Še so poštenjaki
V petek, dne 27. septembra, sem s prtljažnika na kolesu izgubil torbico z vsemi osebnimi dokumenti in večjo vsoto denarja. I-ahko si predstavljate moje počutje, ko sem doma to ugotovil. Upal sem, da bom mogoče dokumente po daljšem času še videl, o
denarju pa sem bil prepričan, da je izgubljen.
Vendar se še najdejo poštenjaki, in tak je tov. Franc Nartnik, voznik dostavnega avtomobila pri Konditorju, doma iz Polhovega Gradca, ki mi je že naslednji dan zjutraj prinesel torbico z vsemi dokumenti in denarjem. Ker na moje prigovarjanje o denarni nagradi ni hotel nič slišati, menim, da je prav, da o tem ravnanju izve tudi javnost.
DUŠAN PLIVERIČ, Ljubljana, Čopova 42
Nasilni prizori niso za otroke!
Naveličani večnih ponovitev v kinu Mojca smo v petek, 26. septembra, z otroki odšli v kino Vič, kjer so vrteli film Osvajalec.
Spored v časopisu otrokom ni odsvetoval ogleda in tudi po slikah pred kinematografom smo dobili vtis, da gre za nekakšno vesoljsko pravljico. Na žalost pa smo bili prisiljeni že čez nekaj časa zapustiti dvorano. Film se je namreč že priče! s tako nasilnimi prizori, da si česa podobnega niti stari Rimljani v svojih barbarskih in sadističnih predstavah niso znali zamisliti: najprej so človeka razčetverili, potem so žrli njegove dele itd.. . Pri tem pa je kamera z vso natančnostjo lovila vse podrobnosti. Tega noben odrasel človek, ki je normalen, ne more gledati, ne da bi se mu obračal želodec in ne da bi si
želel poslati v zavod za duševne bolnike tiste, ki so zmožni narediti takšne prizore. Toda predstavljajte si, da je bilo na tej popoldanski predstavi še veliko drugih otrok, ki jih starši, bodisi iz neznanja ali ker jim je bilo škoda plačanega denarja, niso odpeljali in so bili prisiljeni gledati take krutosti do konca. Takšnega maskriranja ne bi smeli dovoliti, pa naj to služi nizkim nagonom ali višjim ciljem, še najmanj pa bi se smeli nanj navajati otroci.
Bojim se sveta, ki mu bodo vladali od vseh medijskih krutosti otopeli otroci.
Kako smešno in nerazumljivo je torej ob tem ravnanje naših kinematografskih podjetij, ki prepovedujejo otrokom ogled filmov v kinu Sloga, katerih edini greh je malo več gole kože, ki jo naši otroci brez večje škode celo poletje ogledujejo na morju, hkrati pa mimo dovoljujejo najkrutejša nasilstva. Biljeterka, s katero sem se o tem pogovarjala, se je sicer čisto strinjala z menoj, pa vendar ni nihče od uslužbencev kina Vič spremenil in napisal nad blagajno, da otrokom ogled filma odsvetujejo — zaslužek je le zaslužek.
Otroci bodo sicer razočaranje zaradi filma, ki ga niso videli, kmalu pozabili, nam odraslim pa grenkoba ob razmišljanju o naši skrbi zanje, na žalost, ostaja.
LUCIJA MAGAJNA Ljubljana, Mihov Št radon 19
• Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica in gradbeno podjetje Bohinj sta predlagala, naj bi za začasno odlagališče uporabili strugo nekdanjega toka Save Bohinjke med vasjo Brod in cesto, člani komisije pa so se po ogledu tamkajšnjega območja zedinili, da je primernejši prostor bližnja naravna kotanja (pri novem mostu za Brod, blizu mrtvega rokava Save), ki je zaraščena z grmovjem in neuporabna za kmetijsko zemljišče. Po zasutju bi jo morali humunizirati in pripraviti za kmetijsko obdelavo. O tem predlogu bo razpravljal še svet KS Bohinjska Bistrica. Če se bo z lokacijo strinjal, bodo morali dobiti še soglasje lastnikov kmetijskih zemljišč in nekatere druge dokumente. Odpadke pa bi lahko začeli odvažati že letos.
tvomomirano odlagališče bi bilo ustrezno tudi zato, ker bi odpadni gradbeni material lahko uporabljali za sprotno prekrivanje odpadkov. VLASTA FELC
Boljša cestna povezava med občinama
Ob kočevskem prazniku so odprli obnovljeno cesto med Brezovico in Starim trgom
BREZOVICA, 7. oktobra — V okviru letošnjega praznovanja občinskega praznika kočevske občine so ob koncu prejšnjega tedna odprli tudi posodobljeno cesto Brezovica—Stari trg, ki je zelo pomembna za Poljansko dolino. Gre za 9.620 metrov dolg cestni odsek, ki so ga uredili s samoprispevkom krajevnih skupnosti kočevske in črnomaljske občine, saj gre za skupno naložbo. Nekaj denarja je prispevala tudi republiška cestna skupnost ter cestni skupnosti občin Črnomelj in Kočevje.
Cesto je izročil namenu republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, o pomenu cestne povezave, ki še bolj vzdržuje vezi med dvema občinama in sosednjo Hrvaško, pa je govoril predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak.
Kulturni program ob posodobitvi ceste so pripravili kulturniki iz Brezovice in Starega trga ob Kolpi.
S. D
PO SLOVENIJI
Nizka gladina Krke ogroža življenje v reki
NOVO MESTO, 7. oktobra — Nizek vodni nivo Krke, ki ni značilen za ta letni čas, močno ogroža življenje v reki. Osebno so prizadete večje ribe, kar posebej velja za sulca. Ker ta plemenita riba potrebuje hitro, tekočo in s kisikom bogato vodo, je trenutno najbolj ogrožena. V zadnjem času so našli ribiči več kapitalnih sulcev, žrtev nizke vode, največji je bil težak okrog 15 kilogramov. (S. D.)
V
Žagarjeve plakete za delo v vzgoji in izobraževanju
BLED, 7. oktobra — Ob drugem dnevu prosvetnih delavcev občine Radovljica so se prosvetni delavci te občine zbrali na Bledu. Na zboru, ki ga je organizirala OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, so podelili tudi Žagarjeve plakete, priznanja skupščine izobraževalne skupnosti občina Radovljica za delo na področju vzgoje ter izobraževanja. Letos so jih dobili Mara Trojar, Oš bratov Žvar Gorje, Egi Gašperšič, Glasbena šola Radovljica, Peter Nuk, OŠ prof. dr. Josipa Pljemlja Bled, Vida Stare, OŠ Bohinjska Bistrica, Zlato Kavčič, predsednik odbora za svobodno menjavo dela in planiranje pri skupščini IS Radovljica, Zavod Matevža Langusa Kamna Gorica in krajevna skupnost ter turistično društvo Lesce. (V. F.)
Poceni do nove ceste proti vasi Gozd
GOZD POD KRIŠKO GORO, 7. oktobra - Z velikim razumevanjem gozdarjev GG Kranj so uredili 700 metrov nove ceste proti vasi Gozd. Komunalna skupnost Tržič je za vsa dela prispevala tri milijone dinarjev. (M. K.)
Slavje ob dnevu topniških enot v Slovenski Bistrici
SLOVENSKA BISTRICA, 7. oktobra - Vojaki in starešine bistriške garnizije so ob današnjem dnevu topniških enot povabili medse predstavnike družbenopolitičnih organizacij, upokojene starešine in borce NOV ter predstavnike delovnih okolij bistriške in konjiške občine, da bi na priložnostni slovesnosti skupaj proslavili ta dan. Današnje dopoldansko slavje, ki so ga v vojašnici v Slovenski Bistrici s kulturnim programom popestrili godbeniki impolske godbe na pihala in člani folklorne skupine bistriškega Impola, pa je bilo tudi primerna priiožnsot za podelitev priznanj in nagrad vojakom in starešinam za nadpovprečne dejavnsoti na različnih področjih njikhovega delovanja. Vojaki in starešine bistriške garnizije Pohorskega bataljona so svoje goste povabili še na skupno kosilo. (V. S.)
Restavracija Triglav je zaprta, v sobah živijo delavci Alpetoura
Novi prostori za zaposlene v obratu Induplati v Mokronogu
V tozdu Konfekcija bodo zdaj laže organizirali proizvodnjo, kar se bo poznalo tudi pri dvigu produktivnosti - Dober izvoz MOKRONOG, 7. oktobra — V obratu Induplati Jarše — tozd Konfekcija v Mokronogu, ki zaposluje 78 delavcev in delavk, so pred kratkim zgradili večje skladišče s prostornino 150 kvadratnih metrov, ki je stalo blizu 20 milijonov dinarjev.
Gre za izredno pomembno naložbo, saj so do zdaj v glavnem repromaterial in tudi izdelke skladiščili kar med stroji, kar je oviralo normalno proizvodnjo. Kljub temu se zaposleni v tem obratu lahko pohvalijo z visoko produktivnostjo, ki se pozna tudi v kuvertah, saj znašajo osebni dohodki 50.000 dinarjev in so med najvišjimi v trebanjski občini.
Vodja obrata Stane Štih je dejal, da bodo s tem, ko so dobili nove prostore, dosti laže organizirali proizvodnjo, kar se bo poznalo tudi pri dvigu produktivnosti in še večjem vključevanju v mednarodno delitev dela, kjer igra tozd Konfekcija s sedežem v Jaršah veliko vlogo. V tem tozdu so v zadnjem času kar za polovico presegli izvoz, svoj delež pa so prav gotovo prispevali tudi delavci mokronoškega obrata. Sodelovanje z zahodno-nemško firmo Gotschalk se namreč vedno bolj krepi, kar je zelo pomembno za tozd Konfekci-
ja, ki ima znaten delež pri izvozu.
Obrata Induplati v Mokronogu, ki ga lahko primerjamo s podobnimi na Dolenjskem (Agro-stroj — Šentrupert. »Elama« — Čatež pri Trebnjem, »Beti« — Mirna peč itd.), ne moremo šteti med večje organizacije združenega dela, vendar ne bi smeli spregledati njihovega velikega 1 deleža, ki ga prispevajo pri družbenem razvoju v manj razvitih okoljih oziroma pri ustvarjanju družbenega dohodka in mednarodni menjavi. Gre dejansko za manjše delovne kolektive, ki pa se v tem kriznem obdobju gospodarske recesije lažje prebijajo prek čeri kot nekateri večji industrijski obrati, ki jih med drugim bremeni tudi večja režija.
Tak primer je tudi obrat v Mokronogu, kjer so vse sile zastavili v povečanje proizvodnje in produktivnosti, zato so tudi zaslužki delavcev primerni njihovemu vloženemu delu.
SLAVKO DOKL
STARA FUŽINA, 7. oktobra
, ,.	Restavracija
Triglav v Stari Fužini, ki sodi k Alpetouru tozd Hoteli Bohinj, je bila vso zimsko in poletno sezono zaprta. Pri Alpetouru pravijo, da je v sobah Triglava 25 postelj, ki pa so brez tušev, zato jih ne morejo prodati, za delo v restavraciji pa ne morejo dobiti dobrega kadra, ki bi delal tako, da bi bila restavracija rentabilna. V Triglavu, ki stoji na izredno dobri lokaciji, v Stari Fužini pa je približno 500 zasebnih turističnih postelj, zdaj žive le delavci Alpetoura, ki so jih tjakaj preselili iz hotelskih sob. Sicer pa se pri Alpetouru z Globto-urom pogovarjajo o možnostih, da bi Triglav, ki ima na podstrešju veliko neizkoriščenega prostora, preuredili v manjši hotel, za kar bo treba dobiti soinvestitorje, morda celo iz tujine. (Foto: Vlasta Felc)
Sto let stari kočevski most čez Rinžo obnavljajo
KOČEVJE, 7. oktobra — Potniško most čez reko Rinžo na Ljubljanski cesti v Kočevju je zob časa v 100 letih močno »nagrizel«. Zato so se gradbinci lotili temeljite obnove, ki bo predvidoma končana do konca letošnjega leta. Delno obnovo je stari most, ki so ga zgradili leta 1883, doživel že leta 1937, ko so odstranili litoželezno ograjo in zgradili betonsko. Gre za pomemben cestni objekt na magistralni cesti Škofljica - Brod na Kolpi. Na sliki: Obnovitvena dela. (Foto: Slavko Dokl)
Poženik: krajani so dobili večnamenskih dom
POŽENIK, 7. oktobra — Pšata, Poženik, Šmartno in zaselek Prenje so ena najmanjših krajevnih skupnosti na vzhodnem delu kranjske občine pod Krvavcem. Šteje le okrog 450 prebivalcev. So pa izredno složni in skrbijo za napredek. Tako so odprli dom krajanov, kjer so tudi prostori za prireditve in sestanke. Velika pridobitev za to krajevno skupnost pa bo tudi napeljava telefonov, saj jih bo dobilo kar 60 gospodinjstev. Pri napeljavi so opravili tudi mnogo prostovoljnega dela. Veliko načrtov imajo še za prihodnja leta. (J. K.)
Ukrepi proti črnograditeljem v občini Maribor Rotovž
MARIBOR, 7. oktobra — V občini Maribor Rotovž uresničujejo sklepe občinske skupščine ' glede črnograditeljev. Na občinskem komiteju za gradbene in komunalne zadeve so zaslišači 58 črnograditeljev, pridobili mnenje sanitarne inšpekcije za vse črne gradnje in izpopolnili spise z drugo potrebno dokumentacijo. Občinski komite je doslej izdal 20 odločb o rušenju črnih gradenj, ostale odločbe pa se pripravljajo. Na izdanih 20 odločb se je 13 črnograditeljev pritožilo neposredno v Ljubljano na republiški komite za industrijo in gradbeništvo, štirje črnograditelji pa so vložili pritožbe pri občinskem komiteju. Trije črnograditelji se niso prižotili in so odločbe postale pravnomočne. (M. K.)
Tolminci predlagajo, naj bi bilo manj delegatov
TOLMIN, 7. oktobra — Tolminski družbeni svet za politični sistem je pripravil predlog novega števila delegatskih mest v skupščinskih zborih združenega dela in krajevnih skupnostih. Člani tega sveta predlagajo, da bi v prihodnje v zboru združenega dela zmanjšali število delgatov od sedanjih 30 na 28, v zboru krajevnih skupnosti pa od sedanjih 29 na 25 delegatskih mest. Predlagano zmanjšanje števila delegatskih mest bo mogoče izpeljati z združevanjem v konference delegacij sorodnih ozdov in sosednjih krajevnih skupnosti. Zlasti v slednjih bodo tako laže zagotavljali prisotnost delegatov na skupščinskih sejah. (K. R.)
Kitajski delavci na praksi v Straškem Novolesu
STRAŽA PRI NOVEM MESTU, 7. oktobra — Slovenijales iz Ljubljane, ki vedno bolj poglablja poslovne stike z LR Kitajsko, je omogočil uvajanje in strokovno izpopolnjevanje dvema skupinama iz te velike azijske države. Ena skupina se je izobraževala v cerkniškem Brestu, druga pa v Straškem lesnem kombinatu Novoles. Program izobraževanja sta sestavila Slovenijales in Novoles, trajal pa je en mesec.
Delavci iz Kitajske so naleteli na dober sprejem v Novolesovih proizvodnih obratih, saj so jim novolesovci želeli čim bolj pomagati, da bodo uspešni pri svojem delu v pekinški tovarni Biiv-ing. (S. D.)
Tehnounion bi moral imeti servis v zahodni Makedoniji
Pred več kot 20 leti je bilo v nekaterih občinah zahodnega dela SR Makedonije veliko kupcev Candyjevih pralnih in pomivalnih strojev. Zato so se pristojni iz Tehnouniona v Ljubljani upravičeno odločili, da bodo poslali posebnega serviserja za te stroje. Mi, uporabniki, s servisiranjem nikoli nismo imeli nobenih težav.
Servis je bil v Tetovu, vendar je lahko ob kateremkoli letnem času obiskal katerokoli mesto, pač v skladu s potrebami. Imel je tudi dovolj rezervnih delov, kar pomeni, da so bile njegove storitve učinkovite in kvalitetne. Toda zdaj, ko je prenehal delati, je servis za vso Makedonijo samo v Skopju, kar je za vse uporabnike teh gospodinjskih strojev seveda zelo neprijetno.
Naj opišem svoj primer iz izkušnje. Ko sem moral zamenjati grelec pralnega stroja, se je izkazalo, da ga skopski servis nima.* Tako se je zgodilo, da sem dvakrat zaman potoval v Skopje. Tamkajšnji serviser je zanj pisal v Tehonunion Ljubljana, vendar ga tudi tam niso imeli. Potem sem ga moral naročiti iz Beograda, od koder so ga tudi poslali. Od takrat, ko sem grelec poskušal dobiti iz Ljubljane, je minilo mesec dni! Čeprav bi ga zaradi dolgega čakanja lahko vrnil, tega nisem storil, in to kljub temu, da
sem imel hude težave in velike, tako denarne kot časovne izgube, da o telefonskih stroških za pogovor s Skopjem, Ljubljano in Beogradom niti ne govorim.
Iz vsega tega sledi, da bi moral Tehnounion imeti servis bodisi v Tetovu, Gostivarju, Kičevu ali v Ohridu, tj. v enem od teh krajev, saj bi bilo servisiranje obstoječih strojev v gospodinjstvih, v gostinskih in drugih podobnih objektih v tem primeru znatno lažje. V Gostivarju imajo dobro izurjeno ekipo, ki bi — če bi imela dovolj rezervnih delov — lahko poskrbela za kvalitetno servisiranje. Gre za delovno organizacijo ME-GO 18. Novembar, kjer posluje visokokvalificirani mojster za te stvari Milovan Voljčevski, ki bi bil lahko koristen za obe strani, tako za nas kot za Tehnounion.
TOMO APOSTOLSKI, Gostivar, P. P. 60
MESEC
BIROTEHNIKE V MLADINSKI KNJIGI
18. 9.-18. 10. 1985
posebne ugodnosti demonstracije svetovanje
paštete	70 g	40,00
	140 g	55,00
	200 g	54,28
	380 g	120,00
mešani golaž 200 g		90,00
	400 g	160,00
goveji golaž	200 g	110,00
	400 g	199,00
preliv za		
testenine	200 g	99,00
nadevana		
paprika	400 g	150,00
fižol s hamb.		
slanino	400 g	87,95
hrenovke		
5 parov	420 g	249,19
emona		
južina	145 g	89,00
tortelini	390 g	119,00
Mar trgovci res preslabo zalagajo svoje trgovine?
Tolminci nejevoljni zaradi več zaprtih trgovin — Alpkomerc pa širi svojo mrežo, odpira nove in nekatere stare trgovine — Tolminska tržnica v zamudi
TOLMIN, 7. oktobra — Kljub negodovanju občanov na Tolminskem, ki domačim trgovcem nenehno očitajo, da slabo skrbijo za založenost svojih trgovin, ne gre prezreti, da se Alpkomerc vendarle širi in posodablja svojo trgovsko mrežo.
Tolminski TOZD Primorja je v preteklih letih res zaprl ali prepustil zasebnikom vrsto nedonosnih trgovin, ukinil pa je tudi prodajalne v nekaterih večjih krajih. Skoraj hkrati pa je začel snovati novo, dohodkovno bolj zanimivo mrežo specializiranih trgovin. Takšna je gotovo na novo odprta trgovina s športno opremo v Bovcu. Osemnajstmi-lijonska naložba Alpkomerca z novo samopostrežnico na Mostu na Soči pa je omogočila smotrnejšo organizacijo trgovine v
Kandidira Jolanda Slokar
NOVA GORICA, 7. oktobra — Do konca tedna bo v KK SZDL in v sindikalnih organizacijah v ozdih potekala javna razprava o kandidatu za novega predsednika izvršnega sveta novogoriške občinske skupščine. Kandidatka za to funkcijo je dipl. ekonomistka Jolanda Slokar, pomočnica direktorja za finance v delovni organizaciji Meblo.
Ker bo dosedanji predsednik IS Albert Bevčič v kratkem prevzel nove delovne dolžnosti v gospodarstvu. so pred dobrim mesecem začeli postopek evidentiranja in oblikovanja predloga za kandidata. Kot je bilo rečeno na seji OK SZDL. so v večini KK SZDL in OO sindikata v novogoriški občini razpravljali o predlogu za evidentiranja kandidatke.
V	KK SZDL so se strinjali s predlogom in tudi niso predlagali nobenega dodatnega kandidata.
V	nekaterih delovnih organizacijah pa se niso popolnoma strinjali s postopkom evidentiranja, čeprav so potrdili predlog. Menili so namreč, da bi v predlogu morali evidentirati dva ali več kani-datov.
Pripombo k postopku evidentiranja je imelo tudi predsedstvo novogoriške občinske konference ZSMS, ki je menilo, da ni prav. da se je postopek evidentiranja začel z imenom kandidata.
S. C.
tem kraju, saj so z njo nadomestili tri neustrezne trgovinice.
Alpkomercev kolektiv pa napoveduje še vrsto drugih novosti. Do konca leta bo Bovec dobil novo trgovino z luksuznim blagom. Uredili jo bodo v nekdanji prodajalni tekstila, v njej pa bodo po vzoru Yu butikov prodajali predvsem dražje blago oziroma takšno po katerem segajo zlasti turisti iz tujine. Nova bovška trgovina bo po načrtih arhitekta Fedje Klavora tudi domiselno opremljena.
Prebivalci Tolmina, ki so se zelo hudovali, ko so zaprli samopostrežnico v starem delu mesta, v Rutarjevi ulici, pa bodo veseli novice, da bo predvidoma do
• Tolmincem gre na živce dolgotrajna gradnja nove tržnice, za katero so krajani zbrali samoprispevek. Tržnica bi morala biti končana že lanskega novembra, vendar počasi napreduje, tudi zaradi neresnih obrtnikov, ki naj bi jo gradili. Zapletlo pa se je še pri denarju. Dva milijona iz samoprispevka tolminskih krajanov namreč nista zadoščala za izpeljavo te naložbe. Do manjkajočih sredstev pa je krajevna skupnost že prišla, in sicer s prodajo nekaterih prostorov.
vi ponudbi, ki seveda še zdaleč ni popolna, ker se pač otepajo z objektivnimi težavami (problemi s kapitalom), pa tudi subjektivnimi (problemi s trgovskim kadrom), naj omenimo še prodajne akcije tolminskih trgovcev. Zdaj
• Bovška trgovinica na Rejdah, ki jo je Alpkomerc letos že hotel zapreti, pa so mu namero preprečili Bovčani, ki so pismeno zahtevo po ohranitvi te trgovine »podprli« z več kot 140 podpisi, ostaja še naprej ena najbolj nedonosnih Alpkomercovih prodajaln. V njej imajo komaj 910 tisočakov prometa na mesec.
v tolminski blagovnici prodajajo Sijajeva svetila, v Pohištvu pa se pripravljajo na uvedbo posojil za nakup stanovanjske opreme. Na bližnjem kmečkem sejmu pa bo Alpkomerc sodeloval z več stojnicami, založenimi z blagom po znižanih cenah.
KATJA ROŠ
Istrsko grozdje je že v sodih
Vinakoper in zasebniki končali trgatev - Letina zadovoljiva, grozdje dobro
KOPER, 7. oktobra -Ves letošnji pridelek grozdja, dozorelega v slovenski Istri, je že v sodih. Včeraj se je namreč končala trgatev v vinogradih, ki so last Droginega tozda Vinakoper, ta konec tedna pa je obrala do konca tudi večina zasebnih vinogradnikov.
Trgatev v vinogradih Vina-kopra je trajala natanko tri tedne, k hitremu obiranju pa je v precejšnji meri pripomoglo tudi sončno vreme, ki je trgače spremljalo vso trgatev. Klet Vinakopra je letos zmlela okoli 5150 ton grozdja, od tega 4.350 lastnega in 800 ton, ki so ga odkupili od kooperantov. O letošnji letini v kleti pravijo, da je količinsko zadovoljiva, še bolj zadovoljni pa so s kakovostjo grozdja.
I. U.
Večji obisk pouka
• a 1 • •	V V •	•
v italijanščini

Zato na šolali v obalnih občinah potrebujejo več usposobljenih in jezikovno podkovanih učiteljev
KOPER, 7. oktobra — Predviden prehod na visokošolsko izobraževanje učiteljev za osnovno šolo narekuje tudi oblikovanje takih temeljnih in posebnih vzgojno-izobraževalnih programov visokošolskega študija, ki bodo upoštevali vse posebnosti narodnostno mešanih območij, kakršno je obalno območje.
Izvajanje teh visokošolskih programov pa ne more v nobenem odmaknjenem okolju potekati tako, kot bi v okolju, kjer se prepletajo vezi večinskega naroda z narodnostjo. Tako so razmišljali na današnji skupni seji komisije za narodnosti in sveta za usmerjeno izobraževanje pri obalni konferenci SZDL v Kopru.
Narodnostno mešano območje ne zahteva samo ustrezno jezikovno podkovanih učiteljev na osnovnih šolah narodnosti in dobro podkovanih učiteljev italijanščine (na primer) na šolah s slovenskim učnim jezikom, temveč tudi tako usposobljene učitelje, ki bodo lahko na šolah večinskega naroda vzgajali v duhu temeljnih zahtev narodnostno mešanega območja, torej v pri-
konca leta ta trgovina spet odprla vrata kupcem. Popravilo stare stavbe v Rutarjevi ulici, v kateri bo Alpkomerc obnavljal tudi stanovanja v vrhnjih nadstropjih, bo stalo okoli 30 milijonov dinarjev.
Med novostmi v Alpkomerco-
zadevanju za uveljavitev dvojezičnosti, podružbljanja narodnostne politike in vzgoje za sožitje. Prehod z višješolskega na visokošolski izobraževalni program sam po sebi ne more reševati izobraževalnih posebnosti, ki jih potrebuje Obala (in tudi druga narodnostno mešana območja). Zato bi tudi visokošolska pedagoška fakulteta morala izobraževati tak profil pedagoškega delavca, ki se bo nekoliko razlikoval od pedagoških delavcev na drugih območjih. Zato so se člani komisije za narodnosti in sveta za usmerjeno izobraže-
VSAK ČETRTEK NOVI
stop
POGLEJMO Sl V OČI'

Gledališki abonma za 3000 dinarjev
SEŽANA, 7. oktobra — Sežanska zveza kulturnih organizacij in občinski sindikalni svet sta za to sezono organizirala gledališki abonma, ki predvideva obisk petih predstav v matičnih gledaliških hišah in ljubljanski Operi. Abonma stane s prevozi vred 3.000 dinarjev, abonenti pa znesek lahko plačajo v dveh obrokih. Predviden je obisk predstav v Trstu, Novi Gorici in Ljubljani, v ceno pa je zajet tudi brezplačen obisk poletnih koncertov v atriju Klub hotela v Lipici.
Prijave sprejemajo na sedežu ZKO Sežana do 25. oktobra.
O. K. - S.
• Drugo vprašanje, Id so ga danes obravnavali, pa so podatki o vpisu otrok na šole (in v vrtce) z italijanskim učnim jezikom. V vrtce, osnovne šole in srednje šole z italijanskim učnim jezikom se zadnja leta vpisuje iz leta v leto več otrok. Še posebej občuten skok je opaziti od lanskega do letošnjega vpisa.
Iz Etine livarne letos sedem tisoč ton litine
CERKNO, 7. oktobra — Cerkljanska Eta je že vrsto let vsidrana na svetovnem trgu. Sedaj pa s svojimi izdelki prodira tudi na ameriški in kitajski trg in trg nerazvitega sveta. V Eti, ki izvaža že polovico letne proizvodnje, se drže načela, da morajo na tuje prodajati le po cenah, ki so na svetovni ravni. Temu pa mora seveda ustrezati tudi kakovost njihovih izdelkov. Njihove grelne plošče, denimo, morajo vzdržati vsaj petletno garancijo končnih izdelkov, zato pa so tudi ustrezno bolj cenjene. Zato s prodajo teh Eta na tujem iztrži od pet do 10 odstotkov več kot zanje dobi doma. Doseganje nadpovprečne kakovosti grelnih plošč pa je v marsičem odvisna tudi od dela 110-članskega kolektiva Etine livarne (na sliki), kjer bodo letos proizvedli okrog sedem tisoč ton litine, ki jo dokončno obdelajo v tozdu Plošča. Da bi izboljšali delovno okolje Etinih livarjev, ki delajo tudi v treh izmenah in v težkih pogojih, značilnih za črno metalurgijo, bo delovna organizacija tudi v prihodnje del naložbenih sredstev (za prihodnje 5-letno obdobje ima v načrtu za več kot 3,7 milijarde investicij) usmerila v izboljšanje tehnologije in delovnih pogojev livarne. (K. R., foto: Aleš Černivec)
vanje obalne konference SZDL zavzeli, da bi morali na Obali preprosto že naprej skrbeti za ustrezne študijske programe tudi na visokošolski ravni.
Položaj šol z italijanskim učnim jezikom, kot kaže, ne zbuja več dvomov o strokovni usposobljenosti in ravni. To potrjuje tudi čedalje večji vpis otrok z osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Ta pojav opažajo tudi v istrskih šolah in v zamejstvu na Tržaškem. Razlogov za tak vpis je sicer več, na primer tudi bližina šol, saj se mnogi učenci iz Pirana odločajo za piransko srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom prav zato, ker jim je 20 kilometrov oddaljen Koper predaleč. Pri tem prihaja tudi do nekaterih didaktičnih zapletov in nejasnosti (na primer — preslabo obvladanje italijanščine, ali pa — kaj storiti, če se vpiše v razred več otrok, kot je v njem prostora? Mar uvesti sprejemne izpite? In za koga? — Mar tudi za pripadnike italijanske narodnosti?) Sklenili so, naj bi vse te pojave proučili tudi s sociološke plati, kot tudi s strokovno-vzgojne, da ob prihodnjem vpisu ne bi prihajalo do morebitnih zapletov.
BORIS ŠULIGOJ
Načrti postojnske godbe
Med 56 elani je kar 36 mladih — Dolgoletna tradicija in uspešno nastopanje sta tehten razlog za nadaljnje delo - Najprej morajo dobiti večji prostor
riti.
POSTOJNA, 7. oktobra — Tretje leto je minilo od trenutka, ko je kapelniško palico postojnske godbe prevzel Leander Pegan. Njegova prisotnost je zagotovilo, da se bo 168-letna tradicija delovanja godbe nadaljevala, saj je od 56 članov, kolikor jih trenutno šteje, kar 36 mladih — gojencev Glasbene šole v Postojni.
Z novim pravilnikom sta predvideni tudi dve vodstvi: organizacijsko in strokovno. Medtem ko prvo skrbi za organizacijsko plat delovanja, skrbi strokovno-umetniško vodstvo za kakovostno pripravlje-
Na občnem zboru so sklenili spremeniti in posodobiti pravilnik in članstvo organizirati tako, da bo v delo samoupravnih organov godbe vključenih čim več njenih članov. Tako so po novem predvidene poleg izvršilnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča še komisije za: gospodarsko načrtovanje, kadre in članstvo ter programsko načriovanje.
POSTOJNSKA GODBA JE LETOS DOBILA PRIZNANJE »27. april«
Najprej je treba odpraviti prostorsko stisko godbe. V enem prostoru, ki meri 40 kvadratnih metrov, se trenutno »gnete« 56 godbenikov. V njem je shranjen tudi ves inventar, arhiv in pohištvo. Ker je strop nizek, stena pa zvočno ni izolirana, je delo v takih okoliščinah postalo nemogoče in zdravju celo škodljivo. Druga težava, ki tare godbenike, je vzdrževanje inštru-nost in usposobljenost godbe kot mentov in ostalega inventarja. V umetniške skupine. Da bi dosegli sklopu teh prostorov bo vsekakor cilj - zlata plaketa v II. težavnostni treba načrtovati delavnico za skupini in povečanje godbe na — 80 opravljanje manjših popravil na in-članov bo treba še marsikaj pošto- štrumentih. Sedaj je to prepuščeno
iznajdljivosti posameznikov, ki delo sicer opravijo, vendar pomanjkljivo in včasih tudi nestrokovno.
Kamorkoli so se godbeniki obrnili za pomoč, jim je kolektivi niso odrekli. Omenimo naj samo zadnji primer, ko jim je kolektiv Postojnske jame kupil suzafon B, katerega si godba z lastnimi sredstvi in dotacijami, ki jih dobi. zagotovo ne bi mogla tako kmalu kupiti. Ugotovitev samih godbenikov, da bi morali svoj sezonsko pripravljam in obvladani glasbeni program bolje »vnovčiti« s pogostejšimi nastopi in gostovanji je hvale vredna in upamo lahko, da bodo to zamisel tudi uresničili.
F. B.
TAKI SMO
Nekateri nastiljajo, drugi pobirajo
# Nedelja ni bila nič drugačna od drugih. Jutro sc je tudi v Kopru prebujalo z običajno meglico. Po rebri nad avtobusno postajo pri Emoninem centru v naselju za gradom se vzpenja mož. Tu in tam mu korak zastane, skloni se, nekaj pobere in gre naprej. Kaj neki pobira? Zdravilnih zelišč gotovo ne, saj se pod bloki na Kvedrovi cesti razrašča največ plevel. Skriti »hoče« celo stopnice, ki vodijo od avtobusne postaje do stanovanjskih blokov. Mož se vzpenja in pobira. Opazim, da se v njegovih rokah nekaj svetlika. Že se je približal vrhu hriba in... spet nekaj pobere. Tokrat polivinilsko vrečko. V rokah ni imel nobenega bogastva, le nekaj polivinilskih vrečk, »šopek« odvrženih vrečk dojpak za sokove in še kakšno malenkost.
Ne vem, ali je bil na poti k prijateljem, znancem ali na enem od sprehodov, ki so mu tako pri srcu, imena znanega Koprčana, ljubitelja narave in otrok, namenoma ne omenjam. Naj povem le to, da je nesnago, ki jo je pobral odvrgel v smeti, tja, kamor bi jo morah tisti, ki jim je prav malo mar, ali je narava postlana z rožicami ali z odpadki.
D. G.
Cerkvica Javorca naj bi rabila tudi za turistične namene
V spominskem objektu nad Podlogom naj bi vernikom enkrat na leto pripravili tudi nekoč Uadicionalne verske obrede
TOLMIN, 7. oktobra — Člani tolminskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, se sicer sestajajo le občasno, takrat, ko se pač v občini pojavijo dUeme v zvezi s pravicami vernikov. Ker so ti sestanki zelo redki, bi lahko tudi sklepali, da na Tolminskem do takih dilem ne prihaja pogosto, če pa so, jih zelo hitro razrešijo.
Tako je bilo tudi na zadnjem obredov. Za te se namreč zani-sestanku tega odbora, na kate
rem so se ukvarjali z dvema dilemama in sicer, kako ustreči željam in potrebam po skupinskih verskih obredih nepokretnih vernikov, oskrbovancev domov' upokojencev, in ali spominsko cerkvico Javorca nad Pologom zopet enkrat v letu odpirati udeležencem nekoč tradicionalnih verskih obredov v tem objektu.
Udeleženci sestanka so se strinjali, da gre prisluhniti željam nepokretnih prebivalcev treh tolminskih domov za ostarele, vendar z določenimi pogoji. Predstavniki domov in cerkve naj bi se domenili za število obredov, .sestavili pa naj bi tudi nekakšen hišni red za te priložnosti.
Iz več vidikov pa je bila zanimiva razprava o Javorci, v kateri naj bi, kot so se zmenili enkrat na leto obudili tradicijo verskih
ma tako pravoslavna verska skupnost iz Nove Gorice kot tu di katoliška iz Tolmina. Spomin sko cerkvico Javorca, ki je bila zgrajena sredi prve vojne vihre kot spominski in kulturni objekt, naj bi kot izjemen zgodovinski, kulturni in turistični objekt predvsem čim bolj vključili v sodobno življenje. Razpravljala so zato izrekli kritiko vsem, ki pred leti temeljito obnovljeno spominsko cerkvico ne znajo predstavljati javnosti in uporabiti tudi v turistične namene.
KATJA ROŠ
NOVI
KIH
PISMA BRALCEV
Slovenski tisk v Istri
Že nekaj let živim v Hrvaški Istri, kamor sem prišel kar z vso družino. Kaj kmalu sem opazil, da nas je Slovencev tudi v teh krajih kar precej, da nas je vse več, tudi ostalih Jugoslovanov, in da nas domače prebivalstvo sprejema prijateljsko oziroma take, kakršni smo. . .
Razumljivo je. da se na ustrezen način vključujemo v tukajšnje okolje in življenje. Za domače in čimbolj celovito počutje si želimo tudi naš tisk: dnevne časopise, revije, knjige in drugo, tudi boljše možnosti sprejemanja ljubljanskih tv oddaj, toda vse te reči tukaj hudo šepajo. Časopise dostavljajo zelo neredno, z zamudo ali pa jih nemalokrat sploh ni. Podobno se dogaja z revijalnim tiskom, da o ponudbi slovenskih knjig sploh ne govorim! Slednjih malone ni. Pri vsem tem mislim predvsem na Pulj, Pazin
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili pohvalili ali na kaj opozorili obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, ki lie bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
in Rovinj, za območja, ki jih ta istrska središča pokrivajo.
Za takšno stanje ne vidim opravičljivih razlogov. Saj se Hrvaška Istra tako rekoč naslanja na Slovensko Istro; je v neposredni bližini same Slovenije in njenih središč. Med Slovenijo in Istro so zelo dobre prometne zveze vseh vrst.
Da je zares tako, je mogoče ugotoviti že s primerjanjem, denimo, kako prihaja v Istro zagrebški, beograjski in drugi tisk: docela v redu, pa čeprav »potuje« neprimerno dlje, največkrat čez Ljubljano. Odveč je razlagati, da spričo vsega tega kupovanje in naročanje slovenskega tiska v Istri počasi upada. To lahko prične trgati nekatere vezi z našo ožjo domovino. Tega pa mi ne želimo...
Kaže torej, da bo treba o teh vprašanjih razmisliti in nato ustrezno ukrepati.
FRANCE BOŽIČ, Bale
Še so poštenjaki
V petek, dne 27. septembra, sem s prtljažnika na kolesu izgubil torbico z vsemi osebnimi dokumenti in večjo vsoto denarja. Lahko si predstavljate moje počutje, ko sem doma to ugotovil. Upal sem, da bom mogoče dokumente po daljšem času še videl, o
denarju pa sem bil prepričan, da je izgubljen.
Vendar se še najdejo poštenjaki, in tak je tov. Franc Nartnik, voznik dostavnega avtomobila pri Konditorju, doma iz Polhovega Gradca, ki mi je že naslednji dan zjutraj prinesel torbico z vsemi dokumenti in denarjem. Ker na moje prigovarjanje o denarni nagradi ni hote! nič slišati, menim, da je prav, da o tem ravnanju izve tudi javnost.
DUŠAN PLIVERIČ, Ljubljana, Čopova 42
Nasilni prizori niso za otroke!
Naveličani večnih ponovitev v kinu Mojca smo v petek, 26. septembra, z otroki odšli v kino Vič, kjer so vrteli film Osvajalec.
Spored v časopisu otrokom ni odsvetoval ogleda in tudi po slikah pred kinematografom smo dobili vtis, da gre za nekakšno vesoljsko pravljico. Na žalost pa smo bili prisiljeni že čez nekaj časa zapustiti dvorano. Film se je namreč že pričel s tako nasilnimi prizori, da si česa podobnega niti stari Rimljani v svojih barbarskih in sadističnih predstavah niso znali zamisliti: najprej so človeka razčetverili, potem so žrli njegove dele itd. . . Pri tem pa je kamera z vso natančnostjo lovila vse podrobnosti. Tega noben odrasel človek, ki je normalen, ne more gledati, ne da bi se mu obračal želodec in ne da bi si
želel poslati v zavod za duševne bolnike tiste, ki so zmožni narediti takšne prizore. Toda predstavljajte si, da je bilo na tej popoldanski predstavi še veliko drugih otrok, ki jih starši, bodisi iz neznanja ali ker jim je bilo škoda plačanega denarja, niso odpeljali in so bili prisiljeni gledati take krutosti do konca. Takšnega maskriranja ne bi smeli dovoliti, pa naj to služi nizkim nagonom ali višjim ciljem, še najmanj pa bi se smeli nanj navajati otroci.
Bojim se sveta, ki mu bodo vladali od vseh medijskih krutosti otopeli otroci.
Kako smešno in nerazumljivo je torej ob tem ravnanje naših kinematografskih podjetij, ki prepovedujejo otrokom ogled filmov v kinu Sloga, katerih edini greh je malo več gole kože, ki jo naši otroci brez večje škode celo poletje ogledujejo na morju, hkrati pa mirno dovoljujejo najkrutejša nasilstva. Biljeterka, s katero sem se o tem pogovarjala, se je sicer čisto strinjala z menoj, pa vendar ni nihče od uslužbencev kina Vič spremenil in napisal nad blagajno, da otrokom ogled filma odsvetujejo — zaslužek je le zaslužek.
Otroci bodo sicer razočaranje zaradi filma, ki ga niso videli, kmalu pozabili, nam odraslim pa grenkoba ob razmišljanju o naši skrbi zanje, na žalost, ostaja.
LUCIJA MAGAJNA Ljubljana, Mihov Štradon 19
Tehnounion bi moral imeti servis v zahodni Makedoniji
Pred več kot 20 leti je bilo v nekaterih občinah zahodnega dela SR Makedonije veliko kupcev Candyjevih pralnih in pomivalnih strojev. Žato so se pristojni iz Tehnouniona v Ljubljani upravičeno odločili, da bodo poslali posebnega serviserja za te stroje. Mi, uporabniki, s servisiranjem nikoli nismo imeli nobenih težav.
Servis je bil v Tetovu, vendar je lahko ob kateremkoli letnem času obiskal katerokoli mesto, pač v skladu s potrebami. Imel je tudi dovolj rezervnih delov, kar pomeni, da so bile njegove storitve učinkovite in kvalitetne. Toda zdaj, ko je prenehal delati, je servis za vso Makedonijo samo v Skopju, kar je za vse uporabnike teh gospodinjskih strojev seveda zelo neprijetno.
Naj opišem svoj primer iz izkušnje. Ko sem moral zamenjati grelec pralnega stroja, se je izkazalo, da ga skopski servis nima. Tako se je zgodilo, da sem dvakrat zaman potoval v Skopje. Tamkajšnji serviser je zanj pisal v Tehonunion Ljubljana, vendar ga tudi tam niso imeli. Potem sem ga moral naročiti iz Beograda, od koder so ga tudi poslali. Od takrat, ko sem grelec poskušal dobiti iz Ljubljane, je minilo mesec dni! Čeprav bi ga zaradi dolgega čakanja lahko vrnil, tega nisem storil, in to kljub temu, da
posebne ugodnosti demonstracije
PO SLOVENIJI
V kraške vasi vozijo vodo s cisternami
M
sem imel hude težave in velike, tako denarne kot časovne izgube, da o telefonskih stroških za pogovor s Skopjem, Ljubljano in Beogradom niti ne govorim.
Iz vsega tega sledi, da bi moral Tehnounion imeti servis bodisi v Tetovu, Gostivarju, Kičevu ali v Ohridu, tj. v enem od teh krajev, saj bi bilo servisiranje obstoječih strojev v gospodinjstvih, v gostinskih in drugih podobnih objektih v tem primeru znatno lažje. V Gostivarju imajo dobro izurjeno ekipo, ki bi — če bi imela dovolj rezervnih delov — lahko poskrbela za kvalitetno servisiranje. Gre za delovno organizacijo ME-GO 18. Novembar, kjer posluje visokokvalificirani mojster za te stvari Milovan Voljčevski, ki bi bil lahko koristen za obe sirarn, tako za nas kot za Tehnounion.
TOMO APOSTOLSKI, Gostivar, P. P. 60
MESEC
BIROTEHNIKE V MLADINSKI KNJIGI
18. 9.-18. 18. 1985
SEŽANA, 7. oktobra — Franc Mahnič, član prostovoljnega gasilskega društva iz Senožeč, je eden izmed voznikov treh gasilskih in ene vojaške cisterne, s katerimi že nekaj tednov razvažajo vodo po kraških vaseh. Tokrat smo ga srečali pri Šelovih v Razorih, ko je polnil vaški vodnjak. Odkar je suša izsušila predvsem manjše vaške vodovode in vodnjake, pripeljejo iz močnejših izvirov vsak dan v oddaljenejše vasi po 200 tisoč litrov vode. (Foto. J. Ž.)
Politična šola na Vršnem nad Kobaridom
VRSNO, 7. oktobra — Danes se je na Vršnem nad Kobaridom začela redna politična šola tolminske občine, ki jo skupaj organizirata občinski komite ZK in občinski sindikalni svet. Okoli 20 slušateljev bo do konca tega tedna poslušalo in z razpravami dopolnjevalo vrsto zanimivih predavanj, katerih teme bodo: družbenopolitični položaj občine, značilnosti socialistične samoupravne ureditve, razvoj političnega sistema Jugoslavije, ljudska obramba in družbena samozaščita, religija, razvoj delegatskega sistema, mednarodna dejavnost, narodnostna vprašanja, tehnološki razvoj Jugoslavije, inventivna dejavnost ter metode dela ZK in sindikatov. Predavanja o organizaciji dela in samoupravljanju bodo slušatelji dopolnili z obiskom kobariške Planike, predviden je tudi pogovor z Vrsenci ter ogled in razprava o vsebini TV »Tednika«. Danes zvečer pa bo na Vršnem tekla tudi beseda o vlogi in pomenu tolminske politične šole, ki naj bi jo kot predlagata organizatorja, v bodoče pripravljali dvakrat na leto. (K. R.)
Tolminci se bolj navdušujejo za gledališke predstave
TOLMIN, 7. oktobra — Jutri, v torek 8. oktobra, bo na sporedu prva prireditev iz tolminskega gledališkega in glasbenega abonmaja. V šolskem centru Vojvodina bo ob 20. uri recital sopranistke Majde Lužnik in pianistke Brede Okmar, ki bosta izvedli vrsto del tujih in domačih avtorjev. Ob tem naj zapišemo, da je razpis letošnjega gledališko-glasbenega abonmaja v Tolminu nadvse uspel Za gledališki abonma se je odločil 301 občan, za glasbeni oziroma za kombinacijo obeh pa, kot je bilo pričakovati, nekaj manj. To pomeni, da bodo v času gledaliških predstav dvorano tolminskega Kinogledališča s 304 sedeži do zadnjega kotička zapolnili abonmajski gledalci, za glasbene prireditve pa bo vedno dovolj prostora tudi za ostalo občinstvo. (K. R.)
Prva faza obnove planinskega vodovoda je končana
PLANINA PRI RAKEKU, 7. oktobra - Vodovodno omrežje v krajevni skupnosti Planina je že precej dotrajano, saj so zadnja leta na njem zaradi pomanjkanja denarja izvajali le najnujnejša vzdrževalna dela. Lani so krajani s prostovoljnim delom in prispevki obnovili razvodne cevi v spodnjem delu Planine. Ta mesec pa bo končana prva faza obnove vodovoda, ki bo stala dobrih pet milijonov dinarjev. V njej bodo delavci postojnskega komunalnega podjetja položili tlačni cevovod od črpališča do rezervoarja, v skupni dolžini enega kilometra. V drugi fazi. katere se bodo lotili prihodnje leto, bodo priključili lokalni planinski vodovod na skupni vodovod, ter obnovili dotrajano omrežje v zgornjem delu Planine in Kačji vasi. (M. T.)
Ukrepi proti črnograditeljem v občini Maribor Rotovž
MARIBOR, 7. oktobra - V občini Maribor Rotovž uresničujejo sklepe občinske skupščine glede črnograditeljev. Na občinskem komiteju za gradbene in komunalne zadeve so zaslišači 58 črnograditeljev, pridobili mnenje sanitarne inšpekcije za vse črne gradnje in izpopolnili spise z drugo potrebno dokumentacijo. Občinski komite je doslej izdal 20 odločb o rušenju črnih gradenj, ostale odločbe pa se pripravljajo. Na izdanih 20 odločb se je 13 črnograditeljev pritožilo neposredno v Ljubljano na republiški komite za industrijo in gradbeništvo, štirje črnograditelji pa so vložili pritožbe pri občinskem komiteju. Trije črnograditelji se niso prižotili in so odločbe postale pravnomočne. (M. K )
Priznanja ob šoštanjskem krajevnem prazniku
ŠOŠTANJ, 7. oktobra — V spomin na dan, ko so borci L štajerskega bataljona v noči od 7. na 8. oktober 1941. leta napadli Šoštanj in ga kot prvo mesto v Sloveniji sredi okupirane Evrope za nekaj ur zavzeli, praznuje Šoštanj svoj krajevni praznik. V torek, 8. oktobra, bo ob 16. uri pred obnovljenim spomenikom NOB na Cesti talcev slavnostna komemoracija. V soboto 12. okrtobra, pa bo ob 17.30 slavnsotna seja skupščine krajevne skupnso-ti s podelitvijo priznanj zaslužnim krajanom in organizacijam — grbov mesta Šoštanj z listino. Istega dne ob 19. uri bo v domu kulture slavnostni koncert domače delavske godbe ZArja, ki bo s tem koncertom proslavila tudi 60-letnico delovanja in kulturnega poslanstva v Šaleški dolini. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim dolgoletnim godbenikom podelili spominske diplome in priznanja. (V. K.)
Slavje ob dnevu topniških enot v Slovenski Bistrici
SLOVENSKA BISTRICA, 7. oktobra - Vojaki in starešine bistriške garnizije so ob današnjem dnevu topniških enot povabili medse predstavnike družbenopolitičnih organizacij, upokojene starešine in borce NOV ter predstavnike delovnih okolij bistriške in konjiške občine, da bi na priložnostni slovesnosti skupaj proslavili ta dan. Današnje dopoldansko slavje, ki so ga v vojašnici v Slovenski Bistrici s kulturnim programom popestrili godbeniki impolske godbe na pihala in člani folklorne skupine bistriškega Impola, pa je bilo tudi primerna priložnsot za podelitev priznanj in nagrad vojakom in starešinam za nadpovprečne dejavnsoti na različnih področjih njikhovega delovanja. Vojaki in starešine bistriške garnizije Pohorskega bataljona so svoje goste povabili še na skupno kosilo. (V. S.)
Tolminci predlagajo, naj bi bilo manj delegatov
TOLMIN, 7. oktobra — Tolminski družbeni svet za politični sistem je pripravil predlog novega števila delegatskih mest v skupščinskih zborih združenega dela in krajevnih skupnostih. Člani tega sveta predlagajo, da bi v prihodnje v zboru združenega dela zmanjšali število delgatov od sedanjih 30 na 28, v zboru krajevnih skupnosti pa od sedanjih 29 na 25 delegatskih mest. Predlagano zmanjšanje števila delegatskih mest bo mogoče izpeljati z združevanjem v konference delegacij sorodnih ozdov in sosednjih krajevnih skupnosti. Zlasti v slednjih bodo tako laže zagotavljali prisotnost delegatov na skupščinskih sejah. (K. R.)
Kitajski delavci na praksi v Straškem Novolesu
STRAŽA PRI NOVEM MESTU, 7. oktobra — Slovenijales iz Ljubljane, ki vedno bolj poglablja poslovne stike z LR Kitajsko, je omogočil uvajanje in strokovno izpopolnjevanje dvema skupinama iz te velike azijske države. Ena skupina se je izobraževala v cerkniškem Brestu, druga pa v Straškem lesnem kombinatu Novoles. Program izobraževanja sta sestavila Slovenijales in Novoles, trajal pa je en mesec.
Delavci iz Kitajske so naleteli na dober sprejem v Novolesovih proizvodnih obratih, saj so jim novolesovci želeli čim bolj pomagati, da bodo uspešni pri svojem delu v pekinški tovarni Biiy-ing. (S. D.)
svetovanje

emona mesna industrija
iIk\ zalog

din
paštete	70 g	40,00
	140 g	55,00
	200 g	54,28
	380 g	120,00
mešani golaž 200 g		90,00
	400 g	160,00
goveji golaž	200 g	110,00
	400 g	199.00
preliv za		
testenine	200 g	99,00
nadevana		
paprika	400 g	150,00
fižol s hamb.		
slanino	400 g	87,95
hrenovke		
5 parov	420 g	249,19
emona		
južina	145 g	89,00
tortelini	390 g	119,00
Torek, 8. oktobra 1985
ŠPORT IN ŠAH
DELO ★ stran 9
Zanimiva mnenja na posvetih
V Mariboru in na Ravnata o razvojni politiki slovenske telesne kulture
MARIBOR, RAVNE NA KOROŠKEM, 7. oktobra — Prvi posvetovanji v seriji, ki jih te dni prirejata TKS in ZTKO Slovenije, sta v Mariboru in na Ravnah minili ob številni udeležbi teles-nokultumih delavcev in živahni razpravi o ključnih problemih telesne kulture. Tako o »nacionalnem programu« kot o planskih dokumentih so se kresala mnenja, razumljivo obarvana tudei z lokalno problematiko telesne kulture v obeh okoljih. Vsekakor pa je bilo čutiti voljo, da bi se na predloženih temeljih dokopali do skupnih jeder razvojne politike v slovenski telesni kulturi.
Smo pripravljeni ali ne, spremeniti nekatere trende, ki nas očitno vodijo v vse bolj pričujočo stagnacijo zlasti na področju vrhunskega športa, je bila os, okoli katere so se sukale misli pretežne večine razpravljalcev. Nasploh je bilo sprejeto kot dobro stališče, da je šport mladih poglavitno jedro uresničevanja ciljev »nacionalnega programa«.
Jutri bosta posvetovanji v Murski Soboti in Ptuju.
OTO GIACOMELLI
Osvojili za pol kombija lepih pokalov
Lipiška dresurna ekipa se je vrnila s prijateljskega turnirja v Torinu
LIPICA — Lipiško zastopstvo dresurnih jahačev se je vrnilo iz Torina, kjer je bil prijateljski mednarodni turnir v dresuri z udeležbo tekmovalcev iz Italije, Švice, Luksemburga, Irske in Jugoslavije. Naše barve so zastopali tudi nekateri mladi jahači in predvsem mladi uspešnt uspešni
večjih svetovnih tekmovanjih. Alojz Lah, drugi v svetovnem pokalu, je z Maestosom Monteauro zmagal v prostem programu, Ladislav Fabris pa je s Favory Wero dobil Intermediaire II, v prostem programu pa je bil drugi pred Klavdijem Mavrom (Neapolita-no Allegra). V dresurni nalogi St. Georg je bil Maver 5., Anica Rojec (KK Ljubljana, Mond) pa 10. Maver je v Intermediairu I zasedel 5. mesto, Roj-čeva pa 14. V skrajšanem Intermediairu (Š-7) je bil Dušan Mezgec tretji. »Za pol kombija smo osvojili pokalov,« se je ob vrnitvi veselil direktor kobilarne in ekipe Andrej Franetič, ki je s svojim moštvom s posebnim propagandnim nastopom, ta je dodobra ogrel občinstvo, poskrbel za dobro reklamo za Lipico. V manjši zasedbi bo lipiška ekipa 26. t. m. nastopila tudi na munchenskem kasaškem hipodromu v Daglfingu.
H. u. !
konji, ki obetajo, da bodo > stopili po stopinjah sedanje : generacije, ki nastopa na naj-
Krosi se te dni vrstijo po vsej Sloveniji
Lepo vreme gre na roko prirediteljem, tako da je realno pričakovanje o 200.000 udeležencih v SRS
LJUBLJANA — Jesenski krosi so zaradi izredno lepega vremena še posebno množični. Republiška atletska zveza s svojim štabom za krose od tedna do tedna prejema več poročil o uspešno izvedeni akciji krosov v posameznik občinah. Kaže, da bo končno le preseženo število vseh udeležencev jesenskih krosov v Sloveniji — 200.000. Vseeno pa so še občinske ZTKO, ki akciji množičnih tekov v naravi ne posvečajo prav nobene pozornosti. Iz občine Piran je AZS na primer prejela poročila (anketni list), ki zgovorno priča, da so tam popolnoma pozabili na krose. Po podatkih, ki jih ima ZTKO (vprašanje je, če so točni), v celotni piranski občini niso priredili niti enega šolskega krosa, prav tako pa ne nameravajo izvesti občinskega prvenstva.
Po drugi strani pa je razveseljivo, da so v eni manjših občin — v ilirskobistriški — uspešno priredili predtekmovanja v krosih in da je na občinskem prvenstvu nastopilo blizu 1000 tekačev in tekačic. Zelo velika udeležba je bila tudi v vseh ljubljanskih občinah, kjer je samo na prvenstvo občine Šiška za osnovne šole (po Šolskih prvenstvih) nastopilo nič manj kot 1120 najboljših pionirjev in pionirk. Srednješolci bodo tekmovali posebej, in sicer danes od 11.30 naprej v Kosezah, kjer se bodo merili z najboljšimi iz drugih občin za srednješolske prvake mesta. Danes bodo priredili občinsko prvenstvo tudi v Tržiču (od 15.30 ure pri OŠ v Križah), jutri pa bo občinski kros v Slovenski Bistrici (od 15. ure pri telovadnici) za vseh 17 kategorij, ki so v programu »Krosa Dela«.
Tudi v četrtek (10. t. m.) in petek (11. t. m.) bo v Sloveniji več občinskih krosov. V četrtek bo občinsko prvenstvo v Novem mestu (od 15. ure naprej na štadionu B-E) kot »generalka« za 20. jubilejni kros občinskih reprezentanc za pokale Dela, ki bo 20. oktobra. V četrtek bodo občinsko prvenstvo priredili tudi Ptujčani in v zadnji ljubljanski občini Moste-Polje. Naj še omenimo apel organizacijskega odbora »Krosa Dela« v Novem mestu: občinske ZTKO naj pošljejo svoje prijave ekip čim prej v Novo mesto, zadnji rok pa je 14. oktober.
F. M.
Sarajevska kluba toneta vse niže
Zaradi odhodov ključnih igralcev Sarajevo in Željezničar vse slabša — Pasic zablestel v ZRN
LJUBLJANA — Kljub nekoliko spremenljivi igri so moštva »velike četverice« pri vrhu, še najniže je zagrebški Dinamo — na 6. mestu. Glede na razmeroma skromno konkurenco v boju za vrh je pričako-
vati, da si bodo v tem prvenstvu »veliki«.
V devetih (nepopolnih) kolih je večina prvoligašev že pokazala, koliko velja. Uvrstitve nekaterih klubov pa vendarle še niso povsem realne, tako je na primer pričakovati, da bosta Vardar in Rijeka počasi prodrla k vrhu, medtem ko bi utegnili nazadovati Velež, Osijek in Priština.
Navidez je presenetljiv slab štart obeh sarajevskih klubov, ki sta lani igrala najvidnejši vlogi na domačem in mednarodnem prizorišču. Toda »padec« Željezničarja in Sarajeva je vendarle pričakovan, saj sta oba kluba izgubila nekaj najboljših mož.
Željezničar nima pravih zamenjav za Čapljiča in Bahtiča, očitno pa je, da so se Osimovi igralci tudi nekoliko »prevzeli«, to predvsem velja za Balji-ča in Baždareviča, ki zdaj igrata veliko slabše kot v prejšnjem prvenstvu. Še hujši pretres pa je doživelo moštvo prvaka Sarajeva, ki je za Musemičem in Hadžibegičem izgubilo še kapetana Pašiča. Moštvo s Koševa zdaj nima
vsa najboljša mesta razdelili štirje
več nobenega igralca velikega formata. 28-letni Predrag Pašič je v soboto v velikem slogu debitiral v dresu Stuttgarta, ki je kar s 5:0 premagal Fortuno. Kapetan K. H. Forster je bil sprva v zvezi z njim precej skeptičen, toda po prvem nastopu je dejal: »Veliki igralec, toda ne sodi med tiste, ki hočejo uveljaviti predvsem sebe.« Pašič ni bil strelec, tri gole pa je dosegel Algower, ki je izjavil: »Zame je Pašič zelo pomemben igralec, igra namreč z glavo. Pašič natančno ve, kaj hočem v vsakem položaju.« Agencija DPA pa je po njegovem debutu zapisala: »Premija na loteriji«.
Tako kot Pašič tudi drugi Sarajevčani v novi dresih igrajo zelo dobro v novih klubih. Žal pa je to močno osiromašilo sarajevski nogomet. Oba sarajevska kluba za »veliko četverico« zaostajata predvsem zaradi tega, ker vsako leto izgubita po nekaj boljših mož, medtem ko se njihovi tekmeci še okrepijo.
F. B.
Megla in veter sta krojila usodo na naši najdaljši regati
Le šest izmed 15 jadrnic je končalo regato — Zmagala je »Bosa nova« s krmarjem Prijateljem — Velika smola Puha
PIRAN — Letošnjo najdaljšo regato pri nas, spominsko regato popularnega slovenskega jadralca Rada Stoke, je izmed 15 jadrnic, koiikor se jih je v petek zvečer napotilo proti Benetkam, uspešno končalo le šest. Najhitrejša med njimi je bila »Bosa nova« iz JK Veter, ki jo je krmaril Prijatelj.
Regata Piran — Benetke — Piran, ki jo je organiziral J K Jadro je bila ne samo najdaljša, ampak nedvomno tudi ena najzanimivejših in najtežjih letošnjih preizkušenj v jadralnem športu pri nas. Največ preglavic so jadralcem tokrat povzročali šibki spremenljivi i vetrovi, veliko težav pa so imeli tudi j zaradi zelo slabe vidljivosti. Prav ta je ! bila usodna tudi za našega odličnega jadralca Dušana Puha, ki je ubral daleč najhitrejšo pot in si pred Benetkami pridobil že domala sedem ur prednosti pred naj bližji mi zasledovalci. Toda, ko bi moral najti še oceaneo-grafsko ploščad, se obrniti okoli nje in se vrniti proti Piranu, mu je ta v nepredirnih meglicah tudi po večurnem iskanju ostala skrita, tako da se je moral vrniti brez opravljene naloge, I zaradi česar je bil seveda diskvalifi- > ciran.
Skupina njegovih zasledovalcev je ! bila precej srečnejše roke. saj je nale- i tela na ribiča, ki jim je pokazal smer j do ploščadi. To so bili tudi edini sreč- j neži. ki so jo našli, kajti drugi tekmovalci so imeli enake težave kot nekaj ur pred njimi Puh. Nekateri med njimi, tako kot naš znani zmagovalec Atlantika Jure Šterk, so celo čakali noči, da bi zagledali luči svetilnika na ploščadi. Seveda si ni težko predstavljati njihovega razočaranja, ko so ugotovili, da tudi o svetilniku ni ne duha ne sluha, kajti po tej ugotovitvi jim je preostalo samo še to, da tako kot Sterk robantijo: »Saj je še v senu lažje najti iglo. kot v morju to hudimano j ploščad.«
Zmagovalci regate Rada Štoke — jadrnice dolžine nad 10 m: »Metulj«, YK Portorož, krmar Štravs; 9 — 10 m:
»Rush—Donit«, JK Veter, krmar Kratochwill: 8—9 m: »Nadja«, JK Veter, krmar. Finderle, 7—8 m: »Bosa nova«, JK Veter, krmar Prijatelj. »Bosa nova« je kot najhitrejša jadrnica dobila tudi veliki prehodni pokal Rada Štoke.	PETER LOVŠIN
Kljub porazu zadovoljiv nastop Jadrana
MONTECATINI - Slovenska združena košarkarska ekipa Jadrana je v nedeljo začela prevenstvene boje v drugi italijanski ligi. Jadranovci so gostovali v Montecatiniju pri moštvu Panapesce, ki je celo favorit za napredovanje v A-2 ligo. Slovenski košarkarji so bili ves čas enakovredni, popustili so le, ko sta proti koncu tekme zaradi 5 osebnih napak morala na klop K. Starc in Ban. Zmagali so košarkarji Panapesce z 82:68 (38:37).
B. L.
SZ prva v obeh konkurencah
AMSTERDAM — Moška odbojkarska reprezentanca Jugoslavije je v zadnjem kolu v tolažilni skupini na EP izgubila še z Grčijo z 0:3 in se morala zadovoljiti s predzadnjim, 11. mestom.
Rezultati — finalna skupina: SZ : Francija 3:0, Poljska : Bolgarija 3:2, CSSR : Italija 3:1; končni vrstni red: SZ 10, ČSSR 9, Francija 8, Poljska 7, Bolgarija 6. Italija 5; tolažilna skupina: Romunija Nizozemska 3:1, Švedska : Španija 3:1; končni vrstni red: Romunija in Grčija po 9, Švedska in Nizozemska po 8, Jugoslavija 6, Španija 5.
OČL — vzhod
Drava : Proletarec 1:1 (1:0)
PTUJ — Štadion Drave, gledalcev 100, sodnik Abraham (Murska Sobota).
STRELCA: 1:0 - Ivančič (12), 1:1
-	Sinič (63, 11-m).
DRAVA: Rimele, Potočnik, Kmetec, Ljubeč, Ramšak, Horvat, Tušak (Metličar), Artenjak, Ivančič, Korošec, Grabar.
PROLETAREC:	Hace, Hančič,
Dolinšek, Povšnar, Veres, Zagorc, Kastelic, Sinič, Drnovšek (Pavlič), Osmanovič (Mimic), Smrkolj.
Domači so od številnih priložnostih v prvem polčasu izkoristili samo eno. Gostje so izenačili po dvomljivo dosojeni 11-metrovki. Obe moštvi sta imeli še obilo priložnosti za zmago.
MILAN ZUPANC
Partizan : Brežice 2:0 (0:0)
SL. GRADEC — Igrišče Partizana, gledalcev 250, sodnik Janežič (Ce).
STRELCA: 1:0 - Gros (69), 2:0 -Beliš (90).
PARTIZAN:	Matevž, Denkov,
Smolnikar, Goričan, Marjanovič, Gros, Saiti (P. Čoderle), Dinkovič, Knez, Cesar, Beliš.
BREŽICE: Malus, Izrle, N. Suban, Predanič, Mirkac, D. Suban, Brkič, Kežman, Bahtiri, Mijač, Vašcer.
Domači niso pričakovali tako agresivne igre zadnjeuvrščene enajsterice. Čeprav so imeli premoč, v prvem polčasu niso niti enkrat ustrelili proti vratom gostov. V drugem polčasu so igrali bolje. Gros je dosegel prvi gol i po grobi napaki Malusa, drugega pa Beliš z močnim strelom z roba kazenskega prostora.	RUDI FIDEJ
Ojstrica : Nafta 2:0 (0:0)
DRAVOGRAD — Igrišče Ojstrice, gledalcev 250, sodnik Pomer (Rogoza).
STRELCA: 1:0 - Pušnik (59), 2:0
—	Franc (69).
OJSTRICA: Brezovnik, Reparec, Grum, Miklav. Pokeržnik, Veronik, (Vetrih), Bilič, (Smolar), Franc, Kranjc, Kumer, Pušnik.
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o.
63305 VRANSKO. TEL. 063/724-010, 724-146. 724-147 Teleks: 33640 KI V YU
Trajnožarni
KIV ETAŽ
štedilnik
15 kW, 20 kW, 25 kW
-	visok izkoristek (81%)
—	vgrajeni pretočni bojler
Trajnožarni kotel
SIGMA TŽ
za centralno ogrevanje
25 kW, 35 kW, 45 kW
Trajnožarni
KIV ETAŽ kotel
15 kW, 20 kW, 25 kW
—	visok izkoristek (81%)
—	z vgrajenim pretočnim bojlerjem ali brez
Kotel
KIV LOS
za kurjenje lesnih in drugih trdih odpadkov
—	primerno za mizarske delavnice
KIV GREJE MOČNEJE IN CENEJE
NAFTA: Mikulič, Farkaš, Lebar (Preradovič), Šabjan, Gonter, Ku-stec, Car, Kašper (Prša), Nagy, Dove-čer, Ribarič.
Obe enajsterici sta v prvem polčasu prikazali slabo igro, nekaj več priložnosti za zadetek pa so imeli gostje. Šele potem ko je Nafta ostala z 10 igralci (izključen je bil Dovečer zaradi dveh zaporednih grobih prekrškov), so Dravograjčani izkoristili terensko premoč.	IVO MLAKAR
Šmartno : Pekre 0:2 (0:1)
ŠMARTNO — Igrišče Šmartna, gledalcev 300, sodnik Ledinski (Lj).
STRELEC:	0:1 Bojkovič (17)
0:2 - Bojkovič (56).
ŠMARTNO:	Pusovnik, Matko
(Pušnik), Bajec. Maglica (Stropnik), Rukovič, Brunšek, Kopušar (Zver), Tomažič, Korber, Kolenc, Kodre.
PEKRE: Grgan, Žunko, Belec, Repina, Fundak, Jug, Novak (Potočnik), Marin, Bojkovič (Majerič), Ko-letnik (Plohl), Flis.
Šmartno nadaljuje s slabimi igrami na domačem terenu. Tokrat so domače zasluženo premagali povprečni gostje. Ti so pokazali več želje za zmago. Sodnik je sodil izredno dobro.
JANKO GORIČNIK
Dravinja : Fužinar 2:1 (1:0)
SLOVENSKE KONJICE - Igrišče SRC Dobrava, gledalcev 100, sodnik Androvič (Mb).
STRELCA: 1:0 — Penič (31, 11-m), 1:1 - Cešnjaj (72), 2:1 - Penič (75, 11-m).
DRAVINJA: Matul. Hrovat, Valentine, Kranjc, Gorinšek, Preložnik (Rorič), Mernik, Penič, Žgank, Gruden, Gomboc.
FUŽINAR: Čordič, Voda, Sekavčnik, Vavče (Šteharnik), Matvoz, Ferlin, Cesar (Praznik), Češnjaj, Šart, Ju-raja, Vidovič.
Obe ekipi sta razočarali s slabo in raztrgano igro. Igralci Dravinje so igrali poletno in hitro le prvih 20 minut. Iz igre so le enkrat streljali proti vratom. Oba gola pa so dosegli po pravilno dosojenih enajstmetrovkah.
ŽELJKO ZULE
Steklar : Elkroj 1:3 (1:2)
ROGAŠKA SLATINA - Igrišče Steklarja, gledalcev 200, sodnik Fri-dauer (Ptuj).
STRELCI: 0:1 — Ermenc (10), 0:2 — Tratnik (23), 1:2 — Prevolšek (41), 1:3 - Hren (88).
STEKLAR: Kosovec, Koštrun (Po-harc), Halužan, Počivavšek, Bukšek, Cerovski, Fiirlinger, Koražija, Prevol-šek, Kidrič (Jurjec). Trunkelj.
ELKROJ: Kronovšek, Gostočnik, Cigale (Kranjc), Tratnik, Mišetič, Bo-žičevič, Remic, Hren, Železnik, Kopušar, Ermenc.
Tudi tokrat so domači popolnoma razočarali, saj so prikazali povsem neorganizirano igro. Gostje iz Mozirja so se predstavili v lepi luči in bi z malo več iznajdljivosti lahko dosegli še višji rezultat.	JANEZ TERBOVC
Partizan	5	4	0	1	10:4	8
Dravinja	5	4	0	1	12:9	8 '
Pekre	5	3	0	2	9:6	6
Elkroj	5	3	0	'2	13:11	6
Ojstrica-	5	3	0	2	7:7	6
Proletarec	5	2	1	2	6:6	5
Fužinar	5	2	0	3	10:7	4
Steklar	5	2	0	3	8:9	4
Nafta	5	2	0	3	8:11	4
Drava	5	1	2	2	6:9	4
Šmartno	5	i	1	3	8:10	3
Brežice	5	i	0	4	3:11	2
PARI 6. KOLA: Brežice - Proleta-rec, Nafta — Drava, Elkroj — Ojstrica, Pekre — Steklar, Fužinar — Šmartno, Partizan — Dravinja.
OČL — zahod
Postojna : Primorje 5:1 (0:1)
POSTOJNA — Igrišče v Športnem parku, gledalcev 600, sodnik Beton (Kranj).
STRELCI: 0:1 - Bratina (5), 1:1 -Korpar (63), 2:1 - N. Gojič(64), 3:1 - N. Gojič (73), 4:1 - N. Gojič (74), 5:1 — Korpar (84, 11-m).
POSTOJNA: yalič, Moravec (Gu-lan), Černatič, Živkovič, Modrijan, Ž. Gojič, Korpar, Grgič, Bajec, Željko, Ajdarovski (Nebergoj).
PRIMORJE:	Kompare, Krečič,
Žižmond (Furlan), Čermelj, Jelinčič, Bratina, Štor (Markovič), Doljak, Samec, Pavič, Štucin.
V primorskem derbiju so domači pred številnimi gledalci zasluženo zmagali. V prvem polčasu je Primorje vodilo po zelo lepem strelu Bratine. Žal je v odmoru med odhodom v slačilnico prišlo do prerivanj med igralci, kjer jo je trener gostov Bolko pošteno
• Napadli trenerja Primorja
Nogometaši Postojne so na tekmi s Primorjem igrali grobo kot že dolgo toda njihove grobosti so ostale aznovane. Začelo se je minuto pred koncem prvega polčasa (takrat je bilo 1:0 za Primorje), ko je Novak Gojič udaril nogometaša Primorja, ko je bil ta brez žoge. Duhovi se nato niso pomirili do konca tekme. Ob koncu prvega polčasa, ko so se igralci Primorja odpravili v slačilnico, sta brata Novak in Živorad Gojič začela žaliti vodstvo gostujoče enajsterice. Novak Gojič je nato pljunil trenerja Primorja prof. Dušana Bolka in ga udaril s komolcem, zatem pa mu je na pomoč priskočil še brat Živorad, ki je trenerja Primoija brcnil. Za treneija Primorja seje zavzel le domači igralec Korpar. Trener Bolko je moral po tem napadu po zdravniško pomoč. Delegat na tekmi Žegarac iz Ljubljane je sodnika Betona iz Kranja, ki je odšel v slačilnico pred igralci, opozoril na ta incident, vendar sodnik ni reagiral. Take nenavadne sodniške poteze prav gotovo samo še spodbujajo grobo igro na naših nogometnih terenih. Primorje se je po tekmi pritožilo. Bo vsaj NZS reagirala?	B. S.
skupil. V drugem polčasu so domači igrah ostro, na vso moč in Korpar je s silovitim strelom izenačil. V isti minuti je iznajdljivi rezervni igralec Novak Gojič dosegel vodilni gol in nato še z dvema povečal vodstvo domačih. Dosegel je hat-trick. Končni rezultat je dosegel kapetan domačih Korpar iz 11-metrovke. Sodnik je bil v ostri tekmi premalo odločen.
BRANE FATUR
Jadran Lama : Elan 3:0 (2:0)
DEKANI — Igrišče Jadrana, gledalcev 200, sodnik Vugdalič (Ljubljana).
STRELCA: 1:0 - Lekič (22), 2:0 -Lekič (24), 3:0 - Kocjančič (71).
JADRAN LAMA: Burič, Sik, Božič, Stojkovič, Bačič, Toškan, Rafa-elič, Kompara (Grgurina), Finkšt (Furlanič), Lekič, Kocjančič (Stanič).
ELAN: Črv, Primc, Vidmar, Novak, Horvat, Pavlin, Avbar, (Špo-ljar), Gabrič, Mesojedec, Nesič, Bradač.
Začetek tekme je pripadel domači enajsterici, ki je dokaj hitro prešla v zasluženo vodstvo. Ob koncu polčasa bi Novomeščani lahko izid znižali, a je domači vratar ujel strel zli metrov. Začetek drugega dela je pripadel gostom. Kar 20 minut so oblegali Buri-
ue,
nek
ča, a jim kljub nekaterim napakam domače obrambe ni uspelo premagati zelo razpoloženega vratarja.
BRANKO BRATOŽ
Piran : Ljubljana 2:4 (2:1)
PIRAN — Igrišče Pirana, gledalcev 200, sodnik Jakončič (Miren).
STRELCI:	0:1-Jankovič (10),
1:1- Filipič (15 ), 2:1 - Gašperšič (45 ), 2:2—Jankovič (75),	2:3—Jankovič
(76), 2:4—Plešinac (90).
PIRAN: Ivančič, Bertok, Lukič, Tončič, Kovač, Novak, Mujič (M. Li-har), Filipič (B. Doklič), Behavac, Salvestrin, Gašperšič.
LJUBLJANA:	Dodič, Buzuk,
Maksimovič, Rajšel, Plešinac, Oma-novič, Brecelj, Jankovič, maršiČ, Re-bič (Srovin).
Pirančani so vodili z 2:1. V prvem delu je bila tekma mirna in brez zapletov. V drugem delu pa je izredno slab sodnik Jakončič najprej prestorgo izključil najboljšega domačega igralca Kovača, s svojimi pristranskimi odločitvami pa nato razburjal domače igralce in gledalce. Ljubljančani so sodnikovo naklonjenost izkoristili in z zadetki razpoloženega Jankoviča prešli v vodstvo s 3:2, končni rezultat pa je s prostim strelom dosegel Plešinac.
M. B.
Tabor Jadran : Stol 0:6
(0:4)
SEŽANA — Igrišče Tabora, gledal-cev 300, sodnik Repič (Lj).
STRELCI. 0:1 - Novak (15), 0:2-Vavpetič (23), 0:3 - Mlakar (33), 0:4
-	Novak (42), 0:5 - Mandič (50), 0:6
-	Jeglič (59).
TABOR JADRAN: Lukman, Škabar, Živanovič, Filipič, Rožanc, Cerkvenik, Vasiljevič, Markovič, Antolič, Markič, Šimič.
STOL: LamberŠek, Rihtar, Husič, Dolinšek, Mandič, Homar (Juvan), Novak, Jeglič, Hribar (Gradišek), Vavpetič, Mlakar.
Nogometaši Stola so povsem nadigrali brezvoljne domače nogometaše. Gostje so igrali tehnično zelo dobro imeli so veliko priložnosti. Rezultat bi bil lahko celo dvoštevilčen.
ANDREJ PERČIČ
Izola : Usnjar 4:0 (1:0)
IZOLA — Štadion Izole, gledalcev 200, sodnik Likar (Renče).
STRELCI: 1:0 - Šukljan (14), 2:0
-	Viler (55), 3:0 - Viler (79), 4:0 -D. Ivetac (90).
IZOLA: Francarli, Šink (D. Ivetac), Džerdžaj (Marinkovič), Stepo-vič, Gregprič, Favento, N. Ivetac (Tripar), Šabanovič, Jahič, Šukljan, Viler.
USNJAR: Japelj, Kralj, Maksič, Urbančič, A. Gerbec, Nujič, Mujič, I. Gerbec, Joveškovič (Čosič), Mršič (J. Gerbec), Sojer (Samatovič).
Visoka zmaga domače enajsterice bi bila ob izkoriščenih priložnostih Še izdatnejša, saj so gostje pokazali le male nogometnega znanja.
VLADO OSTROUŠKA
Medvode : Naklo 0:0
Ljubljana	5	4	1	0	12:6	9
Stol	5	3	2	0	18:7	8
Izola	5	3	1	1	11:5	7
Jadran Lama	5	2	2	1	8:4	6
Primorje	5	2	2	1	7:8	6
Postojna	5	2	1	2	11:5	5
Elan	5	2	1	2	5:6	5
Piran	5	2	0	3	10:10	4
Medvode	5	1	2	2	5:7	4
Usnjar	5	1	0	4	5:13	2
Naklo	5	0	2	3	4:11	2
Tabor Jadran	5	1	0	4	1:15	2
PARI 6. KOLA: Primorje — Stol, Naklo — Tabor Jadran, Elan — Medvode, Ljubljana — Jadran Lama, Usnjar — Piran, Postojna — Izola.
II. ZNL — zahod
Koper: sodnik ni videl dveh 11-metrovk
Nogometaši Kopra načrta, da pred prvenstvenim odmorom zberejo 11 točk, niso izpolnili. Spodletelo jim je v nedeljo proti solidnemu Novemu Sadu, ki je v Kopru vzel, kar mu je sodnik Sitar iz Titovega Velenja ponudil. Tudi v televizijskem posnetku je bilo jasno videti, da je Sitar opeharil domače za najmanj eno 11-me-trovko.
Kaže pa poudariti, da je bila nedeljska tekma naj lepša doslej in da so gostje opravičili sloves. Napadalna peterka Novega Sada je dobila več aplavzov objektivnega občinstva. Koprčani so takšni igri sledili. V prvem delu so bili celo boljši, toda nedosojeni enajstmetrovki ter poceni gol so jih povsem zmedli in v nadaljevanju je bdo konec igre, ki Koprčane odlikuje na domačem igrišču.
»Po nedosojeni enajstmetrovki v 7. minuti in po prvem golu se nam je povsem podrl načrt. Da je bila mera polna, je Sitar spregledal še drugi prekršek v kazenskem prostoru gostov,« je povedal po tekmi trener Kopra Lu-čo Pertič.
Ocene: 7. — Kariž, Hrovatič, Čosič, Milovanovič, Zulič, 6. — Boršt n ar, Omanovič, Zupan, Košpenda, Jerma-niš, Tripar, Studen, Vrkič.
JOŽE KREFT
SNL
»Vijoličasti« razred zase
V Novi Gorici je bilo na derbiju kar 4000 gledalcev, ki pa so od tekme pričakovali nekoliko več. Moštvo ambicioznega trenerja Vukoja je bilo enakovredno »vijoličastim«, odločali so odtenki, v tem pogledu pa so bili Mariborčani na boljšenf, saj imajo bolj izkušeno moštvo. S to zmago so Mariborčani že blizu jesenskemu naslovu, pričakovati je, da tudi v nadaljevanju ne bodo imeli resnejšega tekmeca, zato pa bo toliko hujši boj za naslednja mesta, v katerem bodo kot vse kaže sodelovali Slovan, Vozila in oba Rudarja. Kladivar in Aluminij toneta vse niže in sta za zdaj prva kandidata za odhod iz lige, seveda pa se lahko zanašata na »preporod« v spomladanskem delu prvenstva, saj zaostanek še ne bo prevelik. Tnglav in Mura sta prebrodila krizo, medtem ko Domžale nekoliko presenetljivo držijo stik z vrhom lestvice. Olimpija je samo še povprečen republiški hgaš, mladi Bežigrajčani bodo najbrž boljši v nadaljevanju, ko bodo skušali urediti kritične razmere v klubu, ki se zrca-liju tudi v igri.
Moštvo kola: Trampuš — Borošak, Bučar, Hudarin, Kršič — Prelogar, Žurman, Kuprivec — Drnovšek, Gabor, Lukačevič.	p g
Maroko : Libija 3:0 (1:0)
RABAT — V prvi odločilni tekmi za nastop na nogometnem SP je Maroko premagal Libijo s 3:0 (1:0). Strelci: Merry, Timoumi in Aziz. Povratna tekma bo 18. t. m.
Z novo zmago SAK tretji
CELOVEC — Nogometaši SAK so v koroški ligi zmagah že drugič zapored, tokrat so s 3:0 (2:0) premagali mestnega tekmeca PSV/ASK. Vse tri gole je dosegel Pichover. SAK je zdaj zli točkami in razhko v golih 15:8 na odhčnem tretjem mestu.	R p
ZVEZNI NOGOMET V ŠTEVILKAH
V
Cop za gol prehitel Bursača Zelo učinkovito kolo v I. ligi
Domači — gostje
Po dolgem Času so konec tedna igrah v vseh treh ligah, vendar vsaka skupina v svojem kolu. V 9. kolu 1. lige so domača moštva oddala le tri točke (poraz Željezničarja in remi Zagrebčanov). Skupno 54 zmag gostiteljev, 14 remijev in 11 zmag gostov. V zahodni skupini 2. lige (11. kolo) je doma ostalo 14 točk. Edino zmago v gosteh so v Kopru dosegli igralci Novega Sada. Skupno 72 zmag domačih, 20 remijev in 7 zmag gostov. Na vzhodu so bili gostitelji zelo negostoljubni (7 zmag in 2 remija). Skupno (po 10 kolih) pa so gostje dokaj uspešni (56 porazov, 21 remijev in 13 zmag)..Še točke: 1. hga (122:36), zahod (164:34) in vzhod (133:47).
Zadetki
Prvoligaški igralci so dosegh enega najboljših rezultatov sezone (28 golov), pa tudi v 2. ligi — vzhod so si nekohko opomogli (24). Na zahodu so bili najmanj učinkoviti in so le ponovili bilanco iz prejšnjega kola (19). Skupno sicer največ golov na zahodu (216), vendar ga je po povprečju na srečanje vzhod (189) že dohitel (2,37). Najboljše povprečje ima 1. hga (2,62), kjer so se mreže doslej zatresle 207-krat.
Strelci
V	1. ligi je vodstvo prevzel Čop (Dinamo Vinkovci). Dosegel je 8 golov, enega več kot drugouvrščeni Bursač (Sutjeska). V 2. ligi ni prišlo do sprememb na vrhu. Rončevič (Leotar) 7 goli in Petrov (Pelister) z 10 sta svoje vodstvo obdržala.
Gledalci
V	skupnem seštevku je število gledalcev v 1. ligi preseglo mejo enega milijona (1.033.500). V 9. kolu sije srečanja ogledalo 97.500 obiskovalcev. Povprečje na tekmo je solidno: 13.000. Z obiskom so prav tako lahko zadovoljni tudi na vzhodu (38.500). Skupno 392.000 gledalcev, kar da povprečje 4.355 na srečanje. Najmanj zanimanja je bilo na zahodu (22.000 obiskovalcev). Skupno 349.500 ljubiteljev drugoligaškega nogometa, kar je povprečno 3.530 na tekmo.
Enaj stmetrovke
V	1. ligi in na zahodu so izvajalci brez izjeme ponujene priložnosti izkoristili, le na vzhodu je eno od dveh najstrožjih kazni (obe za domače) zapravil Eftimov (Bregalnica). V 1. ligi po ena najstrožja kazen za domače in goste, skupno pa 23 za domače (4 neizkoriščene) in 12 za goste (3 minusi). Na zahodu tokrat 3 streli z bele točke za domače in eden za goste. Skupno 18 v korist domačih (dvakrat sta se izvajalca prijela za glavo), gostje pa so vseh 7 izkoristili.
Izključitve
Z igrišča je moral le Kasalica (Sloboda T. Užice). Največ rdečih kartonov doslej v 1. ligi (10).
Avtogoli
V 1. hgi je bil »uspešen« Medin (Sutjeska), v 2. ligi-zahod Jermaniš (Koper) ter na vzhodu Jankovič (Bor) in Madžunarov (Bregalnica). V 1 hgi 2 avtogola, na zahodu 4, na vzhodu pa sta oba nespretneža šele odprla sezono avtogolov.
Doma Proleter	6	6	0	0	15:2 12
Leotar	6	5	1	0	16:3 11
Spartak	6	5	1	0	15:4 11
Šibenik	6	5	1	0	9:1 11
Rudar	6	5	1	0	10:3 11
Iskra	5	5	0	0	14:1 10
Jedinstvo (Br)	5	5	0	0	9:1 10
Split	6	4	2	0	8:3 10
Vrbas	5	4	1	0	13:3 9
Novi Sad	5	4	1	0	13:4 9
GOŠK Jug	5	4	1	0	8:1 9
Borac	6	3	3	0	12:6 9
Koper	6	4	1	1	6:3 9
Zadar	6	3	1	2	8:4 7
AIK	5	3	1	1	6:3 7
Kikinda	5	3	1	1	6:3 7
Famos	5	2	2	1	9:4 6
(Jedinstvo (Bi)	5	2	2	1	5:4 6
Na tujem Spartak	5	1	3	1	1:2	5
Leotar	5	2	0	3	6:8	4
Novi Sad	6	1	1	4	5:8	3
Famos	6	0	3	3	5:9	3
Šibenik	5	1	1	3	5:9	3
Iskra	6	1	1	4	2:6	3
Kikinda	6	0	2	4	2:6	2
Vrbas	6	1	0	5	4:10	2
Rudar	5	0	2	3	1:7	2
Zadar	5	0	1	4	0:7	1
Jedinstvo (Bi)	6	0	1	5	5:13	1
AIK	6	0	1	5	0:9	1
GOŠK Jug	6	0	1	5	3:13	1
Borac	5	0	1	4	3:15	1
Split	5	0	1	4	2:14	1
Jedinstvo (Br)	6	0	1	5	3:17	1
Proleter	5	0	0	5	3:11	0
Koper	5	0	0	5	3:18	0
Rdeči in modri trak Dela
Modri trak (najbolje ocenjeni igralec Kopra); 11. kolo: 5 — Hrovatič, 3
—	Zupan, 1 — Zulič. Skupno: 19 — Zulič, 17 — Hrovatič, 11 — Kari/, 10
—	Milovanovič in Voljč, 9 — Studen, 8 — Zupan, 5 — Božičič in Pribac, 3
—	Košpenda.
Rdeči trak (najboljši strelec Kopra): Studen in Zulič po 3 gole, Čosič, Omanovič in Voljč pa po 1.
OD TOD IN TAM
Uspešni v Avstriji
CELJE — Kolesarji Branika iz Maribora in Celja so v soboto uspešno nastopih na mednarodni kolesarski dirki v Miirzzuschlagu v Avstriji. Pri pionirjih sta se na drugo in 4. mesto uvrstila Jeromel in Sevčnikar (oba Branik), pri mlajših mladincih je bil tretji Klener (Br). 8. Šmigoc (Ce), 14. Novak in 15. Jauk (oba Br). Pri starejših mladincih je bil Mernik (Ce) 14., pri članih C pa je zmagal Iztok Melan-šek iz Celja. V skupni uvrstitvi je Me-lanšek osvojil 6. mesto, zmagal pa je avstrijski državni prvak Herbert Saidi. Melanšek je za zmagovalcem zaostal 58 sekund.
K. J.
Četrtfinale pokala za košarkarice
Iskra Delta Ježica : Voždovac 72:69 (34:34)
SRBOBRAN — Športna dvorana, gledalcev 150, sodnika Srdoč (Re) in Duši (Prišt).
ISKRA DELTA JEŽICA: Vrbec 13, Alič 10, Pocrnič 1(1:2), Dornik 36 (4:6), Spain 6 (2:2), Malacko 6.
VOŽDOVAC: Božinovič 9 (1:3), Marjanovič 16 (2:5), Miloševič 26 (8:12), Tonkovič 18 (2:2).
Košarkarice Iskre Delte Ježice so se uvrstile v polfinale jugoslovanskega pokala. V odločilni tekmi se sicer niso najbolj izkazale, saj so po vodstvu v 15. minuti s 27:19 popustile in dovolile Beograjčankam, da so jih ujele. Po odmoru sta se ekipi ves čas menjavah v vodstvu, na koncu pa je zmaga pri-
padla Ljubljančankam predvsem po zaslugi Polone Dornik.
V drugi tekmi je Jugoplastika premagala Topolčanko z 81:61 (36:31).
Zlati na balkanskem prvenstvu
PLEVEN — Na balkanskem prvenstvu v namiznem tenisu sta obe jugoslovanski ekipi zmagah. Moška reprezentanca, v kateri so igrali Kalinič, Lupulescu in Primorac, je končala ekipno tekmovanje brez poraza, prav tako pa ženska, v kateri so bile Branka Batinič, Vesna Ojsteršek in Gordana Perkučin. V ekipnem delu tekmovanja se je odhkovala Bolgarka Ger-gelčeva, ki je bila edina neporažena, premagala pa je tudi Vesno Ojsteršek in Branko Batinič.
VRSTNI RED - moški: 1. Jugoslavija 6, 2. Romunija 4,3. Bolgarija 2,4. Grčija 0, ženske: 1. Jugoslavija 6, 2. Romunija 4, 3. Bolgarija 2, 4. Grčija 0.
TENIS
Zmaga Jugoslovank
TOJOTA — V teniškem kolu tekmovanja za Pokal federacije je ženska teniška reprezentanca Jugoslavije premagala Irsko s 3:0. Jauševčeva je dobila proti Thornton s 6:3, 6:0, Goleše-va je premagala Nicholson s 4:6, 6:4, 6:3, dvojica Winkler—Goleš pa je bila uspešna proti Craig—Thornton s 6:2, 6:2. V naslednjem kolu bodo nasprotnice naših Bolgarke.
ŠAH ŠAH ŠAH
Sijajna bilanca zveznega kapetana
VRŠAC — V zadnjem. 11. kolu spominskega turnirja Bore Kostiča so igrah tako: Kapelan : Gavrikov 0:1, Cebalo : Velimirovič remi, Morovich : Rukavina remi, M. Gurevič : Draško 1:0, Matulovič : Martinovič 1:0, Barlov : Cvitan remi.
Končni vrstni red: Velimirovič 8,5, Matulovič, Cvitan in Morovich po 7. Gavrikov, Rukavina po 6, Cebalo. M. Gurevič in Draško po 5, Martinovič in Barlov po 4 in Kapelan 1,5.
Beograjski velemojster Velimirovič je igral izvrstno, saj ni izgubil niti ene partije. Zbral je kar 1,5 točke več kot trojica, ki si je razdelila drugo do četrto mesto. Novi zvezni kapetan ima sijajno bilanco: šest zmag in pet remijev. Preseneča pa slaba uvrstitev zagrebškega velemojstra Cebala, medtem ko sta skrajno razočarala velemojstra Martinovič in Barlov. Pričakovati pa je bilo tudi boljšo uvrstitev zastopnikov iz Sovjetske zveze.
Slovenija : BiH 3:5
SARAJEVO — Najboljši slepi šahi-sti iz Slovenije so igrali na dvodnevnem tradicionalnem srečanju z enako selekcijo BiH. V dvoboju na osmih deskah (šest članov, šahistka in mladinec) so zmagah domačini s 5:3.
Na brzopoteznem turnirju je zmagal mojstrski kandidat Zlatko Hevir iz Maribora.
Gilbert Picard
Morilec na avtocesti
22. nadaljevanje____________________
Pripeljal je na avtocesto in mimo vozil do Avallona. Mislil je na tisto, kar ga je čakalo. Poslušal je poročila in sam pri sebi rekel novinarju:
»Nič novega ne moreš povedati. Ne sekiraj se! Čez nekaj ur bodo vsi telepritnerji ropotali.. . Vsem novinarjem bom priskrbel dobro novico.. . Senzacionalno! Nekaj čisto drugega od vremenskih podatkov, ki jih ponavljate uro za uro. Nekaj posebnega. Ne verjamem, da se je kaj takšnega že zgodilo na avtocesti.«
Bolj ko se je bližal »lovišču«, ki si ga je določil, bolj je bil napet. Prvo akcijo je imel za uvod v nekakšno verižno operacijo. Sklenil je izpeljati čimbolj dramatično diverzijo, potem pa se v miru lotiti pravega dela. Kdo bi si mogel misliti, da bo morilec z avtoceste udaril dvakrat, na različna načina, in tako rekoč hkrati. kvečjemu uro narazen? In na istem odseku avtoceste . . . To je bil njegov izziv, potem pa se bodo žandarji, preiskovalni sodnik in Družba za južno avtocesto osmešila. In če se potem avtomobilisti ne bodo prestrašili, če ne bodo opustili avtoceste in če se ne bodo vozili po navadnih cestah, potem bo zares grozno! Potem bi preostala le še atomska bomba!
Ko je bila mitnica Avallon-Saulieu za njim, je razgrnil Michelinov zemljevid za tisto pokra-
jino. Po državni cesti 146 je pripeljal do avtoceste A6. Spotoma se je ustavil v gostilni, v katero so zahajali šoferji tovornjakov, in si naročil dvojni espreso. V zakajenem lokalu je zaudarjalo po olju za frite, slabi salami s česnom in cigaretah. Vlekel je na ušesa. Šoferji so bili čedalji bolj nezadovoljni z vlado in ministrom za transport in pripravljali so se, da bodo kmalu spet blokirali ceste.
Sam pri sebi se je nasmehnil in najraje bi glasno rekel.
»Vi poskrbite za druge ceste, kajti avtocesta je moja . .. Samo moja in čisto sam jo bom izpraznil! Tako bo Francija čisto ohromljena. Minister od zmede ne bo vedel, kam naj se vtakne...«
Šofer z velikanskim trebuhom, ki si ga je znova dobro napolnil, je vstal izza mize in z obžalovanjem v glasu rekel:
»No, naprej morma.« Počasi je odkorakal proti vratom. »Nasvidenje, fantje.«
»Tudi jaz moram naprej«, je pomislil moški. Plačal je kavo, ni počakal na drobiž, stopil ven v mesečino. Svetlo je bilo ravno toliko kot si je želel. Vse okoliščine so bile idealne.
Zagledal je telefonsko kabino in ni se mogel premagati. Stopil je vanjo, kajti zaželel si je pogovora z orožniki in ljudmi iz Družbe za južno avtocesto. Poklical je cestno postajo družbe v Fleuryju. Bil je vljuden in posmehljiv.
»Opozarjam vas, da se boste utegnili pripraviti. Dobro bi bilo, če bi se pripravili za veliko akcijo, kajti čez nekaj ur bo avtocesta zaprta. Nikamor ne bo mogoče . ..«
Potem je pretrgal zvezo. Ni se maral pogovarjati, kajti vedel je, da bi snemali njegov glas.
Brž nato so na vse strani odrvele orožniške patrole. Drugega tudi niso mogli storiti.
Morilec je sedel v avto. Ko je bil Epoisse za njim, je zapeljal z glavne ceste na okrajno cesto
70. Naglo je moral zasukati volan, da ni povozil ježa.
»Avtocesta jih iztreblja. Ježe, zajce, kune, vse po vrsti. . . Zakaj bi bil še jaz tak?«
Na križišču v Precy-sous—Thilu se je odločil za smer proti Dijonu. Čez pet kilometrov je zmanjšal hitrost, nato pa se ustavil... na mostu, ki vodi čez avtocesto.
Stopil je iz avta in si skrbno ogledal okolico. Nato je odvil žarnico, ki je razsvetljevala zadnjo registrsko tablico. Iz previdnosti.
Avtomobili pod mostom so z vso hitrostjo drveli v obe smeri.
, »Idealno je,« si je rekel, sedel v mercedes in se sparkiral na robu mostu, da so se vrata skoraj dotikala ograje. Potem je vzel v roko lovsko puško in mimo potisnil naboje v obe cevi.
Položaj ni bil ravno udoben. Toda če je malo privzdignil in naslonil puško na vrh zidane ograje, je lahko dobro meril.
Brž je pogledal v vzratno ogledalo, nato pa naprej. V trenutku, ko se je že hotel spraviti v strelni položaj, gaje soj žarometov opozoril, da ni sam na cest. Brž je skril puško. Tovornjak je odhrumel mimo. Moški je prislonil puško k ramenu in pomeril v avto.
Sam pri sebi je rekel »Ogenj!« V tistem hipu je pritisnil na petelina. Pričakoval je, da bo avtomobil eksplodiral, prebil vmesno ograjo in treščil na drugo stran avtoceste. Nič takega se ni zgodilo. Sploh se ni nič zgodilo.
»Zgrešil sem,« si je očital. »Saj je vendar večji kot merjasec!«
V daljavi si je izbral novo tarčo. Da bi se lahko pripravil. Ogenj! Spet se ni nič zgodilo.
Vznemiril se je zaradi strelov. Ponoči se mora to daleč slišati. . .
»Še dvakrat poskusim. Če zgrešim, jo pobrišem od tod. Mogoče moram drugače meriti.«
Chantal Bonnard
nesporazum
51. nadaljevanje___________________
»Naj se Slade najprej malo ohladi. Dvomim, da ga bo prizadelo, če spiš s kom drugim ali ne. Gre za to, da se bo s tem zmanjšala možnost za zmago na volitvah.«
Veronika se je odpeljala domov, čvrsto je stiskala za krmilo z ledenimi rokami, njena glava pa je bila ena sama zmešnjava.
V veliki kolonialni hiši so gorele luči. Na dovozu je bil parkiran Sladov avto. Ustavila je svoj mali avto tik za njim, potem pa se z utripajočim srcem napotila k vhodu.
Takoj ko je vstopila, se je iz drugega prostora prikazal Slade. Mračno jo je ogovoril: »Kje zaboga pa pohajaš sredi noči? Pravkar sem hotel klicati policijo «
Globoko je vzdihnila in zbrala korajžo. »Sla-dev moram ti nekaj povedati. Ne bo ti všeč.«
Se bolj se je namršil in tišina med njima se je boleče stopnjevala. Veronika se je prisilila, da je spregovorila.
»Ko si me poklical, da te ne bo do polnoči, sem bila besna in tako zelo sama. Vedela sem, da je J. D. Clayton v mestu, spi v Holiday Inn. Šla sem k njemu. Nisem zdržala tu čisto sama. Malo sva. . . pila in se pogovarjala. Ko sem se že poslavljala, so se vrata nenadoma odprla. Neznanec je pritisnil na sprožilec fotoaparata ...«
Slade je prebledel kot zid. Nepremično jo je gledal. Oslinila si je suhe ustnice. »J. D. ga je
zasledoval do parkirišča, a mu je ušel.«
Slade se je prijel za podboje, kot da bi ji hotel preprečiti pobeg. Bila je čisto trda od strahu. Od jeze mu je obraz temnel. Prvikrat je pomislila, da jo je sposoben udariti.
Stiskal je pesti, da so bile kot kepa granita. Oči so mu žarele kot ogenj.
»Kaj natančno sta počela, ko je bila slika posneta?« je vprašal.
»Povedala sem ti že. Bila sem z J. D.«
»Kaj to pomeni, z J. D.? V postelji z njim, sta se ljubila?« so krhko in grenko padle njegove besede.
»Ne, seveda ne. Sedela sva na robu postelje. Ravno sem ga čisto nedolžno poljubila za lahko noč. . .«
Slade je začel korakati po hodniku. Njegove oči so postale bojišče nasprotujočih si strasti. »Se pravi, da sta se ljubila,« je dejal z glasom, nabitim z grenkobo. »Sta bila že oblečena?«
Zdaj je prebledela ona. Komaj je spravila skozi stisnjene ustnice: »Vem, kakšen je videti položaj, vendar se nisva ljubila. Samo pogovarjala sva se, kakor sem ti povedala in ravno sem nameravala oditi. Čisto rada imam J. D. in se mi zdi tudi normalno, da ga poljubim za lahko noč.«
Zasukal se je in jo spet pogledal v obraz: »In pričakuješ, da ti bom verjel?«
Dolg trenutek sta zrla drug v drugega. »Ne,« je zašepetala, »tega pravzaprav res ne pričakujem.«
Kakšna ironija, je pomislila. Prišel je trenutek maščevanja, poetičnega maščevanja, ki ga je tako dolgo čakala. Končno je dobil tudi Slade porcijo lastnega zdravila. Začutil je isto ljubosumje, ki je razjedalo njo od trenutka, ko je izvedela za Barbaro Lange. Vendar ni bilo maščevanje čisto nič sladko. Prej grenko. Namesto veselja nad zmago je občutila le žalost.
»Očitno,« je zaškripal z zobmi, »sem čisto napačno presodil svojo sramežljivo, zavrto že-ničko. Mislil sem, da ti lahko zaupam in da si bolj moralna od potepuške mačke. Pa sem se zmotil. Nič boljša nisi od navadne prešuštnice, goljufiva in nezvesta.«
Vsaka beseda posebej jo je zadela kot klofuta. Bolj bi ji bile pri srcu prave. »Glej no glej, kdo je naenkrat tako pravičen. Pometaj raje pred svojim pragom.«
»Kaj hočeš reči s tem?«
»Pa vprašaj Barbaro Lange, naj ti razloži.«
»Pusti Barbaro pri miru,« jo je mrzlo zavrnil. »Nikar se ne zatekaj k svojim nevrotičnim ljubosumnim blodnjam po opravičilo za svoje pre-šuštništvo.«
»Nisem prešuštvovala!« je vzkliknila jezno. »In ne bom poslušala tvojih žalitev, Slade Hun-tington. Ne zamerim ti, če si pobesnel. Saj res ni bilo pametno, da sem šla na obisk k J. D. v motel, ravno zdaj, ko so volitve že čisto blizu. Priznam, da sem naredila napako. Vendar ne nameravam prenašati tvojega zmerjanja.«
»Kaj pa si pričakovala . . .?«
Ostro ga je prekinila. »Nisem še končala. Poudarjam, Slade, da si me sam prisilil nazaj v to zvezo z izsiljevanjem. Že ne vem kolikokrat sem ti povedala, da sva poročena le na papirju in da najin zakon nima nobene vsebine več. Nobene pravice nimaš do mene. Nimaš me. In mimogrede, kaj sta nocoj vidva počela z Barbaro v času, ko naj bi jaz baje spala z J. D.? Sta garala v pisarni?«
»Dejstvo je,« je dejal ostro, »da sva počela prav to.«
»In tudi ti pričakuješ, da ti bom verjela?«
Buljila sta drug v drugega kot nasprotnika v dvoboju, vsak na svojem koncu.
Veronika se je počutila čisto izžeto in prazno.
Cenejša prehrana za redne študente
Nov način regresiranja hrane na mariborski univerzi -Kosilo bo cenejše za 35, drugi obroki za 30 odstotkov
MARIBOR, 7. oktobra — Mariborski študenti se ne morejo pritoževati nad tem, da ne bi imeli kje dobiti hrane. Na vseh višjih in visokih šolah ter fakulteti imajo prehranjevalnice, dislocirani oddelki v Celju in Kranju pa so organizirali prehrano v najbližjih gostinskih obratih ali dijaških domovih. Veliko pa je bilo med študenti godrnjanja zaradi visokih cen, kakovosti hrane in nad neustreznim regresiranjem prehrane.
Slednje naj bi bilo odslej rešeno. Študenti, res da le redni, bodo imeli v študentskih domovih, ti namreč vodijo prehrano študentov, kosilo cenejše za 35 odstotkov, ostale obroke pa za 30 odstotkov. Do tega so prišli tako, da bodo na mariborski univerzi, tako kot na ljubljanski ukinili bone za prehrano, saj so ugotovili, da so bile z njimi le težave. Študenti niso uporabljali vsak dan le enega bona, ampak , so vse ponavadi porabili kar v enem dnevu. Žal ne za prehrano, ampak za nakup pijač, cigaret in drugega. To so jim omogočili nevestni delavci v študentskih domovih, ki so gledali le na ekonomski učinek ne pa tudi na . to, ali bodo študenti bone pora-
Invalidske delavnice zašle v protislovje
Murskosc boška Solidarnost zaposluje dobrih 60 odstotkov invaiidnih delavcev
MURSKA SOBOTA, 7. oktobra — Invalidske delavnice Solidarnost v Murski Soboti so imele ob letošnjem polletju drugič v štirih letih, kolikor obstajajo, izgubo. Znesek je bil sicer majhen - 230.000 dinarjev — in bi ga lahko sami pokrili iz svojega rezervnega sklada, vendar so s to izgubo hoteli družbeno skupnost opozoriti na svoj protislovni položaj, nam je dejal direktor Solidarnosti Aleksander Krpic.
»Naša edina težava, ki preprečuje uspešno delovanje delavnic, je v tem. da smo registrirani kot družbena dejavnost; zaposlujemo pa 38 invalidov od 59 zaposlenih in moramo poslovati po vseh ekonomskih " zakonitostih kot vsaka normalna gospodarska organizacija. Ker imamo več kot šestdeset odstotkov delavcev invalidnih, seveda ne moremo dosegati takšne storilnosti kot druge organizacije. Nekateri naši invalidni delavci dosegajo le pol ali še manj že tako njim prilagojenih norm. Posebnih poslovnih rezultatov ob takšni storilnosti, kljub temu da imamo dovolj naročil in da delamo vedno za znanega kupca, ne moremo dosegati,« je razložil položaj direktor.
Sicer dobijo soboške invalidske delavnice tudi nekaj družbene pomoči —. občinske interesne skupnosti jim odstopajo vse prispevke, ki jih iz delovnega razmerja plačujejo njihovi delavci, vendar so to po zakonu strogo namenska sredstva za širjenje dejavnosti in nakup opreme za delavnice, ne pa za osebne dohodke ali za pokrivanje izgube. Po tej poti so ob letošnjem polletju dobili štiri milijone dinarjev, vendar to ni dovolj niti za en nov stroj.
Soboška Solidarnost bi se verjetno izkopala iz težav, če bi se spremenila struktura zaposlenih, tako da bi bil delež invalidnih delavcev manjši od polovice (po zakonu morajo zaposlovati najmanj 40 odstotkov invalidov). To pa bi bilo mogoče le z dograditvijo prostorov; potem bi lahko odprli še nekaj delovnih mest.
O možnosti širitve delavnic nam je predsednik soboškega izvršnega sveta Pavel Pangrac zatrdil. da bo izvršni svet podprl prizadevanja za dograditev delavnic in da bodo v občini tudi poskušali poiskati denar za gradnjo. saj je tudi v širšem družbenem interesu, da čim več invalidov dobi zaposlitev in normalne dohodke.
JOŽE POJBIČ
bili res za to, za kar so jih dobili.
Ob tem pa so imeli tako na univerzi, ki je bone izdajala, kot v študentskih domovih, ki so jih sprejemali, nemalo dela z njihovim preštevanjem. Nihče pa ni kril dodatnih stroškov, ki jih je povzročilo dodatno administriranje. In ne nazadnje s 735 dinarji na mesec si študent ni mogel kaj prida pomagati. Zato je tudi bilo v Mariboru povprečno prodanih le 500 do 700 kosil in od 80 do tisoč malic. Z novim načinom regresiranja naj bi dobili cenejšo hrano res tisti študenti, ki redno študirajo, denar pa bo šel res za tisto, za kar je namenjen. Tisti, ki ne bodo redni študentje, ne bodo mogli dobiti regresirane hrane, ampak bodo plačevali polno, ekonomsko ceno. V Mariboru računajo, da bodo odslej pripravili okrog 3500 do 4000 obrokov na dan. Da pa bodo dobili cenejšo hrano res le redni študenti, bodo morali le-ti imeti študentske izkaznice, s katerimi j bodo lahko na blagajnah uve-; (javljali nižjo ceno obroka. Ve-■ Ijavne pa bodo tudi domske izkaznice. Do uvedbe študentskih izkaznic pa bo lahko študent uveljavljal nižjo ceno hrane z indeksom. Na mariborski univerzi računajo, da se bo z novim šolskim letom zaradi teh ukrepov število obrokov v študentskih domovih povečalo.
VASJA VENTURINI
Sindikalisti
iz Hamburga na obisku v Sloveniji
MARIBOR, 7. oktobra - Sinoči je v Maribor pripotovala 10-članska delegacija sindikalnih funkcionarjev nemške zveze sindikatov DGB iz Hamburga. Gre za izmenjavo sindikalnih delavcev, o čemer so se dogovorili lani, ko so bili v Hamburgu na obisku mariborski sindikalni delavci. Gosti iz Zahodne Nemčije se bodo seznanili z delom in življenjem v Mariboru in Slo^niji. Dopoldne so imeli predavanje o našem družbenopolitičnem sistemu, obiskali pa so tudi Tovarno avtomobilov Maribor.
V. V.
»Podarite
1 eev •	• v
knjižnici ze prebrano knjigo«
Bistričani bodo akcijo s tem naslovom izpeljali v tradicionalnem mesecu knjige
SLOVENSKA BISTRICA, 7. oktobra — V matični knjižnici v Slovenski Bistrici sklepajo priprave na že tradicionalni mesec knjige, ki ga organizirajo vsako leto od 15. oktobra do 15. novembra. Dnevi odprtih vrat, ko v svoje prostore povabijo Šolarje, vojake in ostale občane, so že tradicionalna oblika povečevanja zanimanja za knjigo. Tem ciljem je namenjen tudi brezplačni vpis, ki ga bodo novi člani lahko izkoristili v mesecu knjige vsako sredo. Hkrati bo stekla tudi akcija »Podarite knjižnici že prebrano knjigo«, s katero želijo še obogatiti sedanjo, več kot 30.000 knjig obsegajočo knjižnico. Posebnost bo še literarni večer, ko se bo v matični knjižnici predstavilo 12 domačih ustvarjalcev. Do takrat bo izšel tudi bilten, v katerem bodo predstavili nekaj starejših in nekaj sedanjih domačih ustvarjalcev. S svojimi aktivnostmi pa nadaljujejo tudi v pionirski knjižnici, kjer so že pričeli z urami pravljic, nadaljevali pa jih bodo s knjižnimi ugankami.
V. S.
Obrt še premalo izkorišča sodelovanje z industrijo
Obrtna zadruga v Slovenj Gradcu ni le servis za obrtnike, temveč je povezala ponudbo drobnega gospodarstva — Obrtniki pravijo, da bi lahko naredili še več
V Obrtni prevladujeta proizvodna in gradbena dejavnost.
so najbolj
SLOVENJ GRADEC, 7. oktobra — Drobno gospodarstvo v slovenjgraški občini, pa tudi drugod na Koroškem je z ustanovitvijo obrtne zadruge Obrtna, ki po petih letih dela združuje že 240 obrtnikov iz koroške krajine in od drugod, postalo pomemben gospodarski dejavnik in kooperant mnogih industrijskih delovnih organizacij.
Slovenj Gradca, Gorenja z Mute, Tovarne kos in srpov iz Lovrenca na Pohorju, Kovinotehne in Aera iz Celja, Metalke in Emone iz Ljubljane itd.,« je povedal direktor »Obrtne« Ivo Jurjec.
Zadruga v Slovenj Gradcu ni le nekakšen servis za obrtnike, temveč jih združuje in jim omogoča skupno uveljavljanje na tržišču. Mnoge delovne organizacije, ki iščejo kooperante, se obračajo na Obrtno, ta pa sama poišče več obrtnikov, ki potem delajo za naročnike. Obrtniki
Med proizvodnimi razvite predelava plastike in nekovin, predelava kovin in predelava lesa, v gradbeništvu pa v zadrugi združeni obrtniki prevzemajo vsa zaključna dela. Razveseljivo je, da se je zadnja leta zelo razvila kooperacija z industrijo. Kakor se razvijajo delovne organizacije kovinarske, lesarske, plastičarske in drugih strok, tako jim s proizvodnjo sledijo tudi obrtniki.
»Člani naše zadruge izdelujejo za industrijo mnoge sestavne dele in tudi končne izdelke, obenem pa so prevzeli že razvoj nekaterih izdelkov. Postali smo pomemben kooperant Tovarne meril, Tovarne usnja in Lesne iz
Bo pomurska opekamiška »struga« presahnila?
0 Pomursko opekamištvo se je znašlo v položaju, ki so mu ga napovedali niti ne preveč daljnovidni gospodarstveniki že pred časom. Zaradi življenja od danes na jutri, ko v konjunkturnih časih prodajanja še vroče opeke nihče ni pomislil, recimo, na posodobitev proizvodnje, na varčevanje z vse dražjo energijo in predvsem na uvajanje dopolnilnih proizvodnih programov, s katerimi bi v kriznih časih ohranjali tudi proizvodnjo opeke, je letos najprej dokončno ugasnila peč v puconski opekarni, za podoben korak pa so se pred dnevi odločili tudi v radgonski opekarni. V Puconcih so se jalovi poskusi, da bi ohranili skoraj stoletno tradicijo opekarništva, hitro končali s prodajo in delno rušitvijo opekarne. V radgonski opekarni pa so bili poskusi urejanja razmer očitno premalo konkretni, kar potrjuje tudi zahteva delegatov radgonske občinske skupščine, da se ugotovi tudi osebna odgovornost za prenehanje proizvodnje opeke v njihovi opekarni.
Celo v lendavski opekarni so po poletni izgubi, (5,9 milijona dinarjev) razmišljali o ukinitvi proizvodnje, za zdaj pa so zmanjšali proizvodnjo za dva delovna dneva v tednu. Opekarjem v tem kolektivu niso zalegle niti številne izboljšave v proizvodnji in ogromni prihranki energije (dva do tri odstotke na leto v zadnjih petih letih). Kolektiv bi prišel na zeleno vejo, če bi pravočasno pričel še s proizvodnjo uporabne keramike, vendar vse do danes za to ni uspel zbrati dovolj denarja. Če bodo uresničene zadnje napovedi, potem bodo v Lendavi prihodnje leto le pričeli s proizvodnjo keramike, ki pa bo lahko izgube v opekarništvu v najboljšem primeru pokrila šele čez dve ali tri leta. Vse doslej pa so, kot priznava direktor Mirko Oletič, živeli tudi na račun prenizkih osebnih dohodkov delavcev.
Skratka, pomurska proizvodnja opeke je že v tem trenutku prepolovljena iz sto na petdeset milijonov opek na leto. Le v križevski opekami, kjer so sc najbolje in predvsem pravočasno organizirali, ne doživljajo strahu pred najhujšim. Čeprav pogrevanje napak, storjenih v preteklosti, ne koristi, pa pri iskanju rešitev za pomursko opekarni-štvo kljub vsemu ne kaže zanemariti dejstva, da so pomurske zaloge izredno kvalitetne gline ogromne. Samo v Lendavi bi zadostovale za tristoletno proizvodnjo.	IVAN GERENČER
• Kooperaciji drobnega gospodarstva z industrijo, predvsem v kovinskopredelovalni stroki, je namenjena tudi raziskovalna naloga, ki jo dela Inštitut za gospodarski, socialni in prostorski razvoj Koroške na Ravnah. Kovinskopredelovalna industrija na Koroškem prevladuje in jasno je, da je mogoče izbor izdelkov v sodelovanju z obrtniki zelo popestriti. Obrtniki bi lahko tudi veliko vložili v nakup osnovnih sredstev, zaposlili več ljudi, proizvodnjo pa celo pocenili. Studijo o tem financirajo koroške raziskovalne skupnosti, ozdi, obrtniška združenja in gospodarska zbornica.
prepustijo zadrugi del dohodka oziroma nekakšno maržo, razpolagajo pa z njenim dohodkom (po vloženem deležu). Tako se krog kooperantov nenehno širi, kar je za gospodarski razvoj Koroške precejšnjega pomena.
»Mnogi naši člani prek zadruge kupujejo reprodukcijski material in osnovna sredstva. Tako je veliko cenejše, tudi kreditov ni treba najemati, če ne gre ravno za visoke vsote. Ker je trgovska mreža prešibka, da bi obrtnike redno oskrbovala, bomo prisiljeni še okrepiti skupno nabavo. Ker nenehno širimo poslovanje, naš letošnji promet pa bo znašal že okoli 1,3 milijarde dinarjev, smo nedavno organizirali tudi enoto za izvoz, uvoz in sejemsko dejavnost,« je povedal Matjan Pogorelčnik, vodja teh-nično-komercialnega sektorja pri Obrtni.
Čeprav za kooperacijo z industrijo na Koroškem, predvsem v slovenjgraški in radeljski občini, velja, da je naredila korak na-
prej, pa je na dlani, da bi lahko bila še veliko uspešnejša in obsežnejša. Sodelovanje drobnega gospodarstva s predelovalnimi delovnimi organizacijami bi bilo lahko tudi petkrat bolj razvito, če bi ozdi posamezne sklope proizvodnje še v večji meri prepuščali obrtnikom in če bi to usmeritev bolj ustrezno podprli še z davčno politiko. Ta je sicer boljša kot pred leti, poudarjajo pri Obrtni, a še vedno premalo spodbudna, da bi obrtniki povečevali proizvodnjo in več vlagali v osnovna sredstva.
Obrtna se je zadnja leta preizkusila tudf v izvozu. Čeprav njeni člani sprva niso bili ravno navdušeni za prodajo na tuji trg, jih je na koncu pritegnila možnost uvoza. Če se bo spremenila devizna zakonodaja, pravijo pri zadrugi, se bo ta interes zmanjšal, ker bodo težave pri uvozu veliko večje kot zdaj.
Pri obrtni zadrugi v Slovenj Gradcu, ki s trinajstimi zaposlenimi v delovni skupnosti že težko obvladuje tolikšen obseg poslovanja in bodo zato z novim letom računalniško urejali nabavo, proizvodnjo in prodajo, imajo seveda vrsto predlogov o tem, kako pospešiti razvoj drobnega gospodarstva. Ključ naj bi bila prožnejša, diferencirana davčna politika, ki bi morala bolj spodbujati proizvodnjo in izvoz.
Za občini Slovenj Gradec in Radlje velja, da sta v razvoju drobnega gospodarstva v zadnjih letih napravili precejšen skok, medtem ko na Ravnah in v Dravogradu obrt ne gre ravno vštric z razvojem drugega gospodar-
• Na nedavni obrtni razstavi v Radljah ob Dravi je sodelovalo kar 180 obrtnikov in okoli 30 ozdov, ki kooperirajo z obrtniki. Obiskovalci te prireditve so se lahko. prepričali, kako zahtevne izdelke že zmorejo obrtniki. Industrijske delovne organizacije, ki kooperirajo z njimi, pa imajo tudi svoje račune pri vsakem takšnem poslu, zato je jasno, da bi to zvrst gospodarstva morali še bolj razviti.
stva. Izkušnje iz prakse pa kažejo, da ima od razvoja obrti korist celotno gospodarstvo in tudi občine same. Čas, ko v gospodarstvu in družbenopolitičnih skupnostih pripravljajo nove srednjeročne načrte, je zato prav gotovo tudi lepa priložnost, da bi razvoju drobnega gospodarstva in njegovemu mestu v gospodarstvu nasploh posvetili več pozornosti. IVAN PRAPROTNIK
Prehod na ogrevanje hotela s toplo vodo bo pol cenejši
Ogrevanje hotela Atomske toplice v Podčetrtku s kurilnim oljem je stalo doslej okrog 20 milijonov dinarjev na leto
PODČETRTEK, 7. oktobra — Prihodnji teden bodo pričeli ob hotelu Atomske toplice v Podčetrtku zidati manjši objekt, v katerem bodo montirali toplotno črpalko in vse druge strojne inštalacije, ki so potrebne za prehod na ogrevanje s toplo vodo.
»Doslej smo hotel ogrevali s kurilnim oljem, kar nas je stalo blizu dvajsetih milijonov djnar-
• V obnovljenem kampu Atomskih toplic so letos našteli 22.658 gostov ali 10 tisoč več kot lani, med njimi tudi 1800 tujcev. Dober glas o njem pa je v svet ponesla tudi zahodnonem-ška organizacija AD AC, ki ga je po svojih strogih kriterijih uvrstila med osem tistih jugoslovanskih avtokampov, v katerih ponudijo najboljše vse tisto, za kar gostje plačajo (prostor, sanitarije, tuši s toplo vodo itd.).
jev na leto,« je pojasnil direktor Boris Završnik. »S tem, ko bomo pričeli ogrevati hotel s toplo vodo, pa se bodo stroški prepolovili, kar je za nas pomembno tudi zaradi načrtovane širitve hotelskih zmogljivosti.«
V Atomskih toplicah namreč načrtujejo, da bi že v letu 1987 začeli graditi prizidek k sedanje-
mu hotelu. V njem bodo prostor namenili predvsem zdravstveni in terapevtski dejavnosti, uredili bodo tudi več manjkajočih družabnih prostorov, razširili restavracijo in dodatno uredili 150 hotelskih postelj. Za takšno širitev hotela pa bodo zadostovale tudi zmogljivosti nove toplotne postaje, ki bo predvidoma zgrajena že do sredine decembra.
»Preureditev ogrevanja nas bo stala 80 milijonov dinarjev,« je še dodal Boris Zaveršnik, »vendar je to naložba, ki je še kako upravičena. Zaključili jo bomo v dveh mesecih, tako da bomo večji del letošnje zime naš hotel že ogrevali s toplo vodo.«
DAMJANA STAMEJČIČ
VSAK ČETRTEK NOVI
StO|»
POGLEJMO Sl V Otilt'
(jg
Zidaki iz betonarne KK Šmarje za večjo kmetijsko proizvodnjo
PRISTAVA, 7. oktobra — V vasi Pristava že več let deluje betonarna Kmetijskega kombinata Šmarje, v kateri izdelujejo cementne izdelke in zidake. Pet zaposlenih naredi na dan pet do šest tisoč zidakov. Betonarna izdeluje zidake predvsem za lastne potrebe kombinata, za večanje zmogljivosti kmetijske proizvodnje in pomoč kooperantom pri pospeševanju živinoreje, za gradnjo hlevov in spremljajočih objektov. (Foto: Marjan Zaplatil)
PISMA BRALCEV
Slovenski tisk v Istri
Že nekaj let živim v Hrvaški Istri, kamor sem prišel kar z vso družino. Kaj kmalu sem opazil, da nas je Slovencev tudi v teh krajih kar precej, da nas je vse več, tudi ostalih Jugoslovanov, in da nas domače prebivalstvo sprejema prijateljsko oziroma take, kakršni smo. . .
Razumljivo je, da se na ustrezen način vključujemo v tukajšnje okolje in življenje. Za domače in čimbolj celovito počutje si želimo tudi naš tisk: dnevne časopise, revije, knjige in drugo, tudi boljše možnosti sprejemanja ljubljanskih tv oddaj, toda vse te reči tukaj hudo šepajo. Časopise dostavljajo zelo neredno, z zamudo ali pa jih nemalokrat sploh ni. Podobno se dogaja z revijalnim tiskom, da o ponudbi slovenskih knjig sploh ne govorim! Slednjih malone ni. Pri vsem tem mislim predvsem na Pulj, Pazin
Vse, ki bi radi v rubriki »Pisma bralcev« kaj potožili, pohvalili ali na kaj opozorili, obveščamo, da ne bomo objavljali pisem, la ne bodo podpisana s polnim naslovom. Hkrati opozarjamo vse, naj bodo njihovi prispevki kratki, ne daljši od 60 vrstic.
in Rovinj, za območja, ki jih ta istrska središča pokrivajo.
Za takšno stanje ne vidim opravičljivih razlogov. Saj se Hrvaška Istra tako rekoč naslanja na Slovensko Istro; je v neposredni bližini same Slovenije in njenih središč. Med Slovenijo in Istro so zelo dobre prometne zveze vseh vrst.
Da je zares tako, je mogoče ugotoviti že s primerjanjem, denimo, kako prihaja v Istro zagrebški, beograjski in drugi tisk: docela v redu, pa čeprav »potuje« neprimerno dlje, največkrat čez Ljubljano. Odveč je razlagati, da spričo vsega tega kupovanje in naročanje slovenskega tiska v Istri počasi upada. To lahko prične trgati nekatere vezi z našo ožjo domovino. Tega pa mi ne želimo. . .
Kaže torej, da bo treba o teh vprašanjih razmisliti in nato ustrezno ukrepati.
FRANCE BOŽIČ, Bale
Še so poštenjaki
V petek, dne 27. septembra, sem s prtljažnika na kolesu izgubil torbico z vsemi osebnimi dokumenti in večjo vsoto denarja. Lahko si predstavljate moje počutje, ko sem doma to ugotovil. Upal sem, da bom mogoče dokumente po daljšem času še videl, o
denarju pa sem bil prepričan, da je izgubljen.
Vendar se še najdejo poštenjaki, in tak je tov. Franc Nartnik, voznik dostavnega avtomobila pri Konditorju, doma iz Polhovega Gradca, ki mi je že naslednji dan zjutraj prinesel torbico z vsemi dokumenti in denarjem. Ker na moje prigovarjanje o denarni nagradi ni hotel nič slišati, menim, da je prav, da o tem ravnanju izve tudi javnost.
DUŠAN PLIVERIČ, Ljubljana, Čopova 42
Nasilni prizori niso za otroke!
Naveličani večnih ponovitev v kinuMojca smo v petek, 26. septembra, z otroki odšli v kino Vič, kjer so vrteli film Osvajalec.
Spored v časopisu otrokom ni odsvetoval ogleda in tudi po slikah pred kinematografom smo dobili vtis, da gre za nekakšno vesoljsko pravljico. Na žalost pa smo bili prisiljeni že čez nekaj časa zapustiti dvorano. Film se je namreč že pričel s tako nasilnimi prizori, da si česa podobnega niti stari Rimljani v svojih barbarskih in sadističnih predstavah niso znali zamisliti: najprej so človeka razčetverili, potem so žrli njegove dele itd. .. Pri tem pa je kamera z vso natančnostjo lovila vse podrobnosti. Tega noben odrasel človek, ki je normalen, ne more gledati, ne da bi se mu obračal želodec in ne da bi si
želel poslati v zavod za duševne bolnike tiste, ki so zmožni narediti takšne prizore. Toda predstavljajte si, da je bilo na tej popoldanski predstavi še veliko drugih otrok, ki jih starši, bodisi iz neznanja ali ker jim je bilo škoda plačanega denarja, niso odpeljali in so bili prisiljeni gledati take krutosti do konca. Takšnega maskriranja ne bi smeli dovoliti, pa naj to služi nizkim nagonom ali višjim ciljem, še najmanj pa bi se smeli nanj navajati otroci.
Bojim se sveta, ki mu bodo vladali od vseh medijskih krutosti otopeli otroci.
Kako smešno in nerazumljivo je torej ob tem ravnanje naših kinematografskih podjetij, ki prepovedujejo otrokom ogled filmov v kinu Sloga, katerih edini greh je malo več gole kože, ki jo naši otroci brez večje škode celo poletje ogledujejo na morju, hkrati pa mirno dovoljujejo najkrutejša nasilstva. Biljeterka, s katero sem se o tem pogovarjala, se je sicer čisto strinjala z menoj, pa vendar ni nihče od uslužbencev kina Vič spremenil in napisal nad blagajno, da otrokom ogled filma odsvetujejo — zaslužek je le zaslužek.
Otroci bodo sicer razočaranje zaradi filma, ki ga niso videli, kmalu pozabili, nam odraslim pa grenkoba ob razmišljanju o naši skrbi zanje, na žalost, ostaja.
LUCIJA MAGAJNA Ljubljana, Mihov Štradon 19
Tehnounion bi moral imeti servis v zahodni Makedoniji
Pred več kot 20 leti je bilo v nekaterih občinah zahodnega dela SR Makedonije veliko kupcev Candyjevih pralnih in pomivalnih strojev. Zato so se pristojni iz Tehnouniona v Ljubljani upravičeno, odločili, da bodo poslali posebnega serviserja za te stroje. Mi, uporabniki, s servisiranjem nikoli nismo imeli nobenih težav.
Servis je bil v Tetovu, vendar je lahko ob kateremkoli letnem času obiskal katerokoli mesto, pač v skladu s potrebami. Imel je tudi dovolj rezervnih delov, kar pomeni, da so bile njegove storitve učinkovite in kvalitetne. Toda zdaj, ko je prenehal delati, je servis za vso Makedonijo samo v Skopju, kar je za vse uporabnike teh gospodinjskih strojev seveda zelo neprijetno.
Naj opišem svoj primer iz izkušnje. Ko sem moral zamenjati grelec pralnega stroja, se je izkazalo, da ga skopski servis nima. Tako se je zgodilo, da sem dvakrat zaman potoval v Skopje. Tamkajšnji serviser je zanj pisal v Tehonunion Ljubljana, vendar ga tudi tam niso imeli. Potem sem ga moral naročiti iz Beograda, od koder so ga tudi poslali. Od takrat, ko sem grelec poskušal dobiti iz Ljubljane, je minilo mesec dni! Čeprav bi ga zaradi dolgega čakanja lahko vrnil, tega nisem storil, in to kljub temu, da
sem imel hude težave in velike, tako denarne kot časovne izgube, da o telefonskih stroških za pogovor s Skopjem, Ljubljano in Beogradom niti ne govorim.
Iz vsega tega sledi, da bi moral Tehnounion imeti servis bodisi v Tetovu, Gostivarju, Kičevu ali v Ohridu, tj. v enem od teh krajev, saj bi bilo servisiranje obstoječih strojev v gospodinjstvih, v gostinskih in drugih podobnih objektih v tem primeru znatno lažje. V Gostivarju imajo dobro izurjeno ekipo, ki bi — če bi imela dovolj rezervnih delov — lahko poskrbela za kvalitetno servisiranje. Gre za delovno organizacijo ME-GO 18. Novembar, kjer posluje visokokvalificirani mojster za te stvari Milovan Voljčevski, ki bi bil lahko koristen za obe strani, tako za nas kot za Tehnounion.
TOMO APOSTOLSKI, Gostivar, P. P. 60
MESEC
BIROTEHNIKE V MLADINSKI KNJIGI
18. 9.-18. 19. 1985
posebne ugodnosti demonstracije
svetovanje
PO SLOVENIJI
Slavje ob dnevu topniških enot v Slovenski Bistrici
SLOVENSKA BISTRICA, 7. oktobra - Vojaki in starešine bistriške garnizije so ob današnjem dnevu topniških enot povabili medse predstavnike družbenopolitičnih organizacij, upokojene starešine in borce NOV ter predstavnike delovnih okolij bistriške in konjiške občine, da bi na priložnostni slovesnosti skupaj proslavili ta dan. Današnje dopoldansko slavje, ki so ga v vojašnici v Slovenski Bistrici s kulturnim programom popestrili godbeniki impolske godbe na pihala in člani folklorne skupine bistriškega Impola, pa je bilo tudi primerna priložnsot za podelitev priznanj in ■ nagrad vojakom in starešinam za nadpovprečne dejavnsoti na različnih področjih njikhovega delovanja. Vojaki in starešine bistriške garnizije Pohorskega bataljona so svoje goste povabili še na skupno kosilo. (V. S.)
Priznanja ob šoštanjskem krajevnem prazniku
ŠOŠTANJ, 7. oktobra — V spomin na dan, ko so borci I. štajerskega bataljona v noči od 7. na 8. oktober 1941. leta napadli Šoštanj in ga kot prvo mesto v Sloveniji sredi okupirane Evrope za nekaj ur zavzeli, praznuje Šoštanj svoj krajevni praznik. V torek, 8. oktobra, bo ob 16. uri pred obnovljenim spomenikom NOB na Cesti talcev slavnostna komemoracija. V soboto 12. okrtobra, pa bo ob 17.30 slavnsotna seja skupščine krajevne skupnso-ti s podelitvijo priznanj zaslužnim krajanom in organizacijam - grbov mesta Šoštanj z listino. Istega dne ob 19. uri bo v domu kulture slavnostni koncert domače delavske godbe ZArja, ki bo s tem koncertom proslavila tudi 60-letnico delovanja in kulturnega poslanstva v Šaleški dolini. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim dolgoletnim godbenikom podelili spominske diplome in priznanja. (V. K.)
Tolminci predlagajo, naj bi bilo manj delegatov
TOLMIN, 7. oktobra — Tolminski družbeni svet za politični sistem je pripravil predlog novega števila delegatskih mest v skupščinskih zborih združenega dela in krajevnih skupnostih. Člani tega sveta predlagajo, da bi v prihodnje v zboru združenega dela zmanjšali število delgatov od sedanjih 30 na 28, v zboru krajevnih skupnosti pa od sedanjih 29 na 25 delegatskih mest. Predlagano zmanjšanje števila delegatskih mest bo mogoče izpeljati z združevanjem v konference delegacij sorodnih ozdov in sosednjih krajevnih skupnosti. Zlasti v slednjih bodo tako laže zagotavljali prisotnost delegatov na skupščinskih sejah. (K. R.)
Kitajski delavci na praksi v Straškem Novolesu
STRAŽA PRI NOVEM MESTU, 7. oktobra — Slovenijales iz Ljubljane, ki vedno bolj poglablja poslovne stike z LR Kitajsko, je omogočil uvajanje in strokovno izpopolnjevanje dvema skupinama iz te velike azijske države. Ena skupina se je izobraževala v cerkniškem Brestu, druga pa v Straškem lesnem kombinatu Novoles. Program izobraževanja sta sestavila Slovenijales in Novoles, trajal pa je en mesec.
Delavci iz Kitajske so naleteli na dober sprejem v Novolesovih proizvodnih obratih, saj so jim novolesovci želeli čim bolj pomagati, da bodo uspešni pri svojem delu v pekinški tovarni Biiy-ing. (S. D.)
Ukrepi proti črnograditeljem v občini Maribor Rotovž
MARIBOR, 7. oktobra — V občini Maribor Rotovž uresničujejo sklepe občinske skupščine glede črnograditeljev. Na občinskem komiteju za gradbene in komunalne zadeve so zaslišači 58 črnograditeljev, pridobili mnenje sanitarne inšpekcije za vse črne gradnje in izpopolnili spise z drugo potrebno dokumentacijo. Občinski komite je doslej izdal 20 odločb o rušenju črnih gradenj, ostale odločbe pa se pripravljajo. Na izdanih 20 odločb se je 13 črnograditeljev pritožilo neposredno v Ljubljano na republiški komite za industrijo in gradbeništvo, štirje črnograditelji pa so vložili pritožbe pri občinskem komiteju. Trije črnograditelji se niso prižotili in so odločbe postale pravnomočne. (M. K.)
Delegacija iz Kraljeva obiskala KS Heroja Šercerja
MARIBOR, 7. oktobra — V Mariboru se je mudila delegacija KS 2. Čibukovačka četa iz Kraljeva, ki je pobratena s KS Heroja Šercerja v Mariboru. Delegacija iz Kraljeva se je udeležila tudi prireditev ob krajevnem prazniku te mariborske krajevne skupnosti. V soboto so pripravili sklepno slovesnost in na njej izročili priznanja 11 zaslužnim aktivistom in delovnim organizacijam. Krajanke so ob prazniku pripravile tudi razstavo ročnih del. (M. K.)
Ljutomersko tržnico bodo pričeli obnavljati še letos
LJUTOMER, 7. oktobra — Kot vse kaže, bodo Ljutomerčani kmalu zopet imeli svojo tržnico. Prostor, ki že več let sameva ali pa ga uporabljajo za parkiranje avtomobilov, bodo pričeli urejati še letos. Po besedah tajnika KS Ljutomer Antona Hvalca bodo najprej ob kanalizacijski mreži asfaltirali prostor pred tržnico, potem pa še uredili prodajne stojnice in spremljajoče objekte. Prenovljeno tržnico naj bi odprli za krajevni praznik, 9. maja prihodnje leto. Predračunska vrednost naložbe znaša pet milijonov dinarjev. Z novim poslovnim centrom na Štarem trgu v prihodnjem letu (novozgrajena dom obrtnikov in LB ) ne bo več prostora za občasne sejme, zato bo urejena tržnica še toliko bolj pomembna. (N. Š.)
Dve glasbeni predstavi ob velenjskem prazniku
TITOVO VELENJE, 7. oktobra - V vrsti zanimivih kulturnih prireditev ob velenjskem občinskem prazniku velja omeniti tudi jutrišnja, torkova dogodka v velenjskem Domu kulture. Glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega bo pripravila reprizo spevoigre Radovana Gobca Pastirček, ki jo je zrežiral gledališki igralec Bogo Vcas. Temu nastopu pa bo sledil koncert dekliškega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Zbor, ki je na letošnjem zveznem tekmovanju zbral med dekliškimi zbori največ točk in ponovno osvojil zlato odličje, bo s tem koncertom proslavil 20-letnico uspešnega dela. (V. Š.)
Razrešili članico predsedstva ZSMS Maribor
MARIBOR, 7. oktobra — Na seji predsedstva mestne konference ZSMS Maribor so razrešili Natašo Gorjup, članico predsedstva, odgovorno za politični sistem. To so storili na zahtevo predsedstva občinske konference ZSMS Maribor Tabor, ki ji je očitalo, da je rta tem področju premalo naredila. (M. K.)
Prikaz protioklepnega boja na strelišču v Radvanju
MARIBOR, 7. oktobra — V soboto je bil na strelišču v Radvanju tehnično-taktični zbor, ki ga je pripravila organizacija ZRVS v Mariboru v sodelovanju s poveljstvom mariborske garnizije. Na zboru so prikazali protioklepni boj z uporabo formacijskih in priročnih sredstev za uničevanje oklepa. Razen tega so prikazali tudi uporabo lansimega mosta, strojno polagarge min in strojno kopanje jarkov. Rezervni starešine so si ogledali tudi ABC poligon in sredstva za dekontaminacijo. Prisostvovali so tudi napadu pehotnega voda na utrjeni rajon oddelka s premagovanjem ovir in si ogledali razna tehnična sredstva in orožja na položaju. (M. K.)
Bojan Golija razstavlja risbe na Pobrežju
MARIBOR. 7. oktobra — V okviru številnih prireditev 18. tedna starejših občanov Maribora bodo v torek ob 17. uri v domu upokojencev »Danice Vogrinec« na Pobrežju odprli razstavo risb »Prežihov ciklus« docenta Bojana Golije. Umetnik Bojan Golija je v spomin na slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca ustvaril več risb s kredo in peresom, ki uh sedaj predstavlja na najnovejši razstavi. (B. C.)
paštete	70 g	40,00
	140 g	55,00
	200 g	54,28
	380 g	120,00
mešani golaž 200 g		90,00
	400 g	160,00
goveji golaž	200 g	110,00
	400 g	199,00
preliv za		
testenine	200 g	99,00
nadevana		
paprika	400 g	150,00
fižol s hamb.		
slanino	400 g	87,95
hrenovke		
5 parov	420 g	249,19
emona		
južina	145 g	89,00
tortelini	390 g	119,00