p NAŠE ŠESTO OBČINSKO PRAZNOVANJE Foioutrinki z osrednje prireditve ob 6. občinskem prazniku - tudi na predzadnji strani. Pevci cerkvenega pevskega zbora, ki delujejo pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon. Tudi markovska godba ima dolgoletno tradicijo igranja. Vodi jih dirigentka Helena Bezjak. Občinski praznik je priložnost, ko se zaslužnim in prizadevnim občanom podeli znak zahvale. Na fotografiji (od leve) direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko, svetnik Jože Bezjak, župan Franc Kekec ter dobitnika občinskih priznanj Janez Majer in pater Frančišek Obran. Moški pevski zbor Markovci nastopa pod vodstvom zborovodje Srečka Zavca. Predsednik društva je Janez Kukovec. Občinski praznik v Markovcih vsako leto obišče tudi župan občine Destrnik in državni sekretar Franc Pukšič. Narava se je počasi prebudila iz zaspane zime, a se nekako zdi, da se mrzli dnevi nočejo in nočejo posloviti. Redko se zgodi, da je treba še v mesecu maju dati na ogenj, da se ogrejemo. Upajmo, da bodo tudi ti hladni dnevi hitro za nami in da bomo že v kratkem lahko uživali na toplem sončku. Pa naj bo to podnevi, ko se bo vsak izmed nas posvečal svojemu delu, ali pa ob večerih, ko bomo v miru lahko posedali pod toplim spomladanskim nebom. LEP SPOMLADANSKI POZDRAV! * Upamo, da vam bo toplo tudi takrat, ko boste listali naš časopis. In kaj smo za naše bralce zbrali v tokratni številki? Obširno poročamo o nedavnem občinskem praznovanju, v nadaljevanju pa smo povzeli tudi veliko zanimivosti iz društvenega življenja. Na pobudo članov uredniškega odbora smo tokratno naslovnico posvetili našemu farnemu zavetniku sv. Marku, saj smo pred nedavnim - v času občinskega praznovanja - obeležili tudi praznik našega farnega patrona. Tudi v tokratni številki poročamo o delu naših društev, ki so v prvih mesecih tega leta izvedla že nekaj projektov. Življenje pa prihaja tudi v obrtno cono Novi Jork. Po tem, ko so z delom v novih poslovnih objektih že pričeli Vitiva ter ključavničarstvi Hanželič in Zemljarič, se jim je v začetku maja pridružilo še podjetje MCK. Na športnih straneh predstavljamo športno dogajanje ob občinskem prazniku, sicer pa boste med vsebino zasledili tudi proslavitev dveh visokih jubilejev v čebelarskem in folklornem društvu. Do naslednje številke, ki bo izšla v prvih poletnih dneh (predvideno v prvi polovici julija), pa se bomo verjetno tudi letos podali na kolesarski maraton ali pa se udeležili katere izmed zanimivih prireditev v naši občini. Pa na snidenje do naslednjič! LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Natalija Plohl, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Fotografije: Mojca Zemljarič, Foto Laura, Borut Lindič, zasebni arhiv, društveni arhiv in OŠ Markovci - Vrtec Markovci. Slika na naslovnici: Marijan Petek. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado Škrjanec s.p.. Tisk: Grafi s Rače. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si Odgovorna urednica Mojca Zemljarič Praznični intervju z županom Francem Kekcem »UPAM, DA LJUDSKA INICIATIVA RAZMIŠLJA PREDVSEM V DOBROBIT OBČINE!« Ob praznovanju šestega občinskega praznika smo se pogovarjali z županom Francem Kekcem. C7 Župan Franc Kekec je prepričan, da je največja investicija minulega obdobja predaja namenu 2. faze obrtne cone Novi Jork. Občinski praznik v Markovcih sovpada s farnim praznikom - markovim. F. Kekec: »Ko smo pred dobrimi šestimi leti iskali datum za občinsko praznovanje, smo se odločili, da ga povežemo s praznikom našega farnega zavetnika sv. Marka. Prepričan sem, daje bila to takrat pravilna odločitev. Sicer pa ima sv. Marko ob sebi tudi leva, ki pa ga imamo tudi v grbu naše občine.« Katere so tiste investicije, ki ste jih v obdobju od lanskoletnega občinskega praznika uspešno realizirali? F. Kekec: »Obdobje od praznika do praznika - leto dni - je včasih prekratko za realizacijo zastavljenih ciljev. Če na kratko strnem, menim, da je najpomembnejša investicija v tem enoletnem obdobju v naši občini predaja namenu druge faze obrtne cone Novi Jork, s katero želimo v bodoče začrtati razvoj občine. S tem želimo dati možnost zaposlitve tistim našim občanom, ki zaposlitev iščejo.« Minulo leto bi lahko poimenovali tudi leto gradnje dvoran in gasilskih domov. F. Kekec: »V letu. ki je za nami, smo namenu predali tudi večnamensko dvorano v Bukovcih, leto prej -2003 - smo pričeli z gradnjo gasilskega doma v Novi vasi, ki je že dokončan, a nas v bodoče čaka še gradnja dvorane. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi krajanom Nove vasi, ki so s prostovoljnim delom veliko prispevali k izgradnji novega doma. Z gradnjo gasilsko-vaškega doma v Novi vasi bomo nadaljevali tudi naslednje leto.« Kako daleč ste z gradnjo novega gasilskega doma v Markovcih ? F. Kekec: »Z investicijo gasilski dom Markovci smo pričeli v lanskem letu. Markovski gasilski dom je pod streho in deloma že služi svojemu namenu. To pomeni, da lahko imajo gasilci v novem domu že shranjeno svoje gasilsko vozilo in opremo.« Kaj pa tiste manjše investicije? Tudi teh ni bilo malo. F. Kekec: »Pomembna investicija, ki smo jo zaključili v dneh pred prazno- vanjem, je posodobitev javne razsvetljave in električnega omrežja v Stojncih. To investicijo smo izvedli v sodelovanju s ptujskim elektro podjetjem in s tem občini pocenili investicijo. V lanskem letu pa smo pričeli tudi z urejanjem športnega igrišča v Prvencih.« Kakšni so načrti za letošnje leto? Že nekaj let varčujete za dvorano v Markovcih. Kdaj pričenjate z gradnjo? F. Kekec: »Ob zaključku takšnega obdobja, kot je občinski praznik, razmišljamo tudi v bodočnost in načrtujemo investicije za leto 2005, nekatere izmed njih so že v realizaciji, in pa investicije za leto 2006. Najpomembnejša investicija letošnjega leta bo zagotovo gradnja večnamenske dvorane pri OS Markovci, za katero že imamo gradbeno dovoljenje, trenutno pa smo v fazi iskanja najugodnejšega izvajalca. Načrtujemo, da bi gradnjo dvorane pričeli junija ali julija in da bi jo v 80 odstotkih realizirali že v letošnjem letu. Začrtana investicija za letošnje leto pa je tudi začetek izgradnje kanalizacije za vasi Markovci in Zabovci, ki bo vezana na skupno čistilno napravo v Markovcih. Po rebalansu se nam je odprla možnost, da še v letošnjem letu zgradimo novo pokopališko vežico, ki bo stala na mestu sedanje. Nova vežica bo nekoliko večja in za potrebe naših občanov bolj uporabna. Seveda pa bomo v letošnjem letu nadaljevali tudi dela v obeh gasilskih domovih, odpira pa se nam tudi pomemben projekt, in sicer v sodelovanju s sosednjimi občinami načrtujemo sanacijo lagune - mrtvega rokava reke Drave. Prepričan pa sem, da bo poleg teh večjih investicij ostalo tudi kaj denarja za tiste manjše, ki jih nikoli ne zmanjka.« Lahko bi rekla, da je bilo minulo leto za Vas kot župana leto pretresov. Soočiti ste se morali z nasprotovanji občanov, z močno povezano ljudsko iniciativo. Kako sedaj po občinskem praznovanju gledate na te dogodke? Na slavnostni seji občinskega sveta so se zbrali župan, občinska uprava, svetniki, predsedniki društev in vaških odborov. Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku so se nam pridružili tudi župani in predstavniki sosednjih občin. F. Kekec: »Moram reči, da nekoliko že omiljeno, a nikakor pozabljeno. Prepričan sem, da so bili vsi ti pretresi dobronamerni in daje ljudska iniciativa razmišljala predvsem v dobro občine. Vendar pa mi vsekakor ostaja grenak priokus, saj smo vendar kmetijsko usmerjena občina in jedro te ljudske iniciative se je izoblikovalo zaradi nasprotovanja izgradnji farm v okolici vasi Prvenci. Pri pripravi prostorskega akta smo se trudili, da farma ne bi bila v naselju, ampak izven njega. Iz tega je nastal tudi odpor za OC Novi Jork, v glavnem proti Ekolesu in Vitivi. Ker pa s strani ljudske iniciative ni bilo povedanih nobenih konkretnih rešitev, smo trenutno v situaciji quo. Odgovore in možnosti, kako stvari izboljšati in jih za vse obrtnike, ki prihajajo, narediti ekološke sprejemljive, pa zaenkrat še iščemo.« Mojca Zemljarič Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci na podlagi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. 1. RS št. 12/03 in 77/03), Sklepa Občinskega sveta Občine Markovci z dne 3. 5. 2005 in 16. člena Statuta Občine Markovci (Ur. 1. RS št. 15/99, 110/2000 in 76/02) objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO ENOSOBNEGA STANOVANJA 1. Predmet javnega ponudbe je prodaja praznega enosobnega stanovanja v stanovanjskem bloku v Markovcih 33 a, v površini 33,37 m2 in obsega stanovanjski bivalni prostor, klet - drvarnica, klet - shramba in kopalnica + wc. Stanovanjski blok se nahaja na parcelni številki 486/1, k. o. Markovci, in je vpisano v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča na Ptuju pod vložkom 411. 2. Cena: najnižja možna ponujena cena je 2.500.000 SIT brez DDV. 3. Ponudba je zavezujoča in dokončna. Posredovana mora biti na podlagi dokumentacije, ki jo lahko zainteresirani ponudniki dvignejo na sedežu občinske uprave Občine Markovci, v Markovcih 43 v času uradnih ur, najkasneje do 3. junija 2005. Ponudnik je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za pridobivanje nepremičnin na območju Republike Slovenije. 4. Vsebina ponudbe: poleg vsebine dokumentacije so sestavni deli ponudbe tudi: - potrdilo o državljanstvu za fizično osebo oziroma originalni izpisek iz sodnega registra za pravno osebo ali priglasitveni list za samostojne podjetnike, star največ tri mesece, - parafirana kupoprodajna pogodba, ki je priložena k dokumentaciji, katere vsebina je sestavni del ponudbe. 5. Rok za oddajo ponudb: rok za oddajo popolnih ponudb je najkasneje do 17. junija 2005 do 10. ure. Popolne ponudbe v okviru dokumentacije se oddajo na sedežu Občinske uprave Občine Markovci ali pošljejo priporočeno na naslov: Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, s pripisom: »Prodaja stanovanja - javno zbiranje ponudb - ne odpiraj!«. Odpiranje ponudb bo 17. junija 2005 ob 11. uri v sejni sobi Občine Markovci, v Markovcih 43. 6. Kriterij za izbor: edini kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika je višina ponujene kupnine. Objava javne ponudbe ne zavezuje prodajalca, da bo z najugodnejšim ponudnikom sklenil kupoprodajno pogodbo za nepremičnino, kije predmet tega razpisa. Prodajalec lahko ustavi postopek prodaje do sklenitve pravnega posla. 7. Informacije: podrobnejši podatki in informacije glede predmeta javne ponudbe so dostopni na občinski upravi Občine Markovci na tel. 02/7888-880 ga. Kolenko. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru. Občina Markovci Dve seji občinskega sveta PODRAŽITEV VODE IN ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV Od zadnjega poročanja s seje občinskega sveta sta se odvili dve seji. 18. redna seja občinskega sveta je bila 31. marca, 19. redna seja pa 3. maja. Na marčevski seji je bila osrednja točka dnevnega reda sprejem Odloka o rebalansu proračuna za leto 2005, ki so ga svetniki sprejeli z manjšimi dodatki in spremembami. Sprejeli so tudi Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2004. Na znanje so vzeli poročilo o delu nadzornega odbora v letu 2004 in program dela za leto 2005. V nadaljevanju je bil sprejet Pravilnik o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin, po katerem bodo svetniške skupine za pokrivanje stroškov upravičene do finančnih sredstev iz občinskega proračuna do višine 10.000 tolarjev mesečno po posameznem svetniku. Svetniki so spremenili tudi sklep o načinu financiranja političnih strank v občini Markovci, na podlagi katerega bodo iz občinskega proračuna financirane politične stranke, ki so kandidirale na zadnjih volitvah sorazmerno številu glasov volivcev, ki sojih dobile na volitvah. Občinski svet je soglašal tudi s predlogom Komunalnega podjetja Ptuj za povišanje cene proizvodnje in distribucije vode, tako da bo poslej stala voda za gospodinjstvo 125,17 SIT/m3, za gospodarstvo 185,70 SIT/m3 in za negospodarstvo 176,08 SIT/ m3. Sprejet je bil tudi sklep o višini povračila za priključke na vodovodnem omrežju, po katerem se bo za novi priključek 3A cola poslej plačalo 93.179,00 tolarjev in glede na velikost cole vse tja do 2.214.624 tolarjev (4 cole). V nadaljevanju seje je župan svetnikom predstavil idejno zasnovo izgradnje nove mrliške vežice na mestu sedanje vežice, s katero so svetniki soglašali. Za nadomestnega člana v svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa so svetniki imenovali Borisa Šegula iz OŠ Markovci. Družbi BRUS STAR iz Lovrenca na Dravskem polju so svetniki odobrili zamik plačila za nakup zemljišča v obrtni coni ter vzeli na znanje informacijo družbe TMD iz Ptuju v zvezi s pripravo projektne dokumentacije za večnamensko dvorano pri OŠ Markovci. Prav tako so vzeli na znanje informacijo Policijske postaje Ptuj o trendih varnostnih pojavov na območju občine Markovci. Še o majski seji Na majski seji so svetniki sprejeli osnutek Odloka o predkupni pravici Občine Markovci. Z odlokom občina uveljavlja predkupno pravico na vseh nepremičninah, ki se nahajajo na območju predkupne pravice, zajete pa so predvsem parcele, na katerih je predvidena širitev izgradnje obrtne cone, parcele za potrebne čistilne naprave v Novi vasi, Markovcih in Strelcih, za potrebe športnih objektov v Prvencih, Stojncih, Sobetincih in Borovcih ter center Markovcev (do kanala) za predvideno stanovanjsko gradnjo in za potrebe širitve pokopališča. Po sprejetju in uveljavitvi odloka bo lastnik nepremičnine na območju predkupne pravice moral pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pridobiti potrdilo občine, da na nepremičnini ne uveljavlja predkupne pravice. V nadaljevanju so svetniki podali pozitivno mnenje k imenovanju ravnatelja JZ OŠ Markovci za kandidata Jožeta Foltina, dosedanjega ravnatelja. Soglašali so tudi s predlogom Čistega mesta za povišanje cene ravnanja s komunalnimi odpadki, tako da bomo občani odslej za 240-litrsko posodo plačevali 2.494,93 tolarjev + DDV in taksa. Svetniki so soglasje podali tudi k predin-vesticijski zasnovi regionalnega projekta »Zaščita podtalnice Dravskega in Ptujskega polja« in v obravnavanem dokumentu predlagano faznost izvedbe objektov, s katerim se občina v skupnem projektu prijavlja na evropski razpis. Zatem so člani Občinskega sveta sklenili, da se pristopi k prodaji stanovanja v stanovanjskem bloku v Markovcih 33 v površini 33,37 m2. Prodaja se opravi z javnim natečajem z izhodiščno ceno 2.500.000 tolarjev, kot je uradna cenitev. Na koncu je župan svetnike seznanil še z vsebino poročila o notranjem revidiranju poslovanja občine za leto 2004, revizijske hiše AUDITOR iz Ptuja, ki pa ne izkazuje večjih nepravilnosti v poslovanju. Po končani majski seji so se svetniki v hiši žalosti poslovili še od dolgoletnega sodelavca - člana nadzornega odbora Občine Markovci Petra Kovačiča. Zal je v tekočem mandatu preminil že drugi tesni sodelavec Občine Markovci, pred nekaj meseci smo se poslovili tudi od pokojnega Jožeta Krambergerja. Slava njunemu spominu. MBK SEŽIGANJE ODPADKOV NA PROSTEM -PREPOVEDANO IN KAZNIVO Prišel je spomladanski čas, v katerem začnemo urejati svoja dvorišča, vrtove in travnike. Pri tem delu se naberejo velike količine odpadkov, ki se jih želijo nekateri občani rešiti po najkrajši poti, s sežiganjem na prostem. Občani, ki se želijo znebiti odpadkov s sežiganjem, ker je to za njih naj hitrejše in najcenejše, pozabljajo na slabe in nevarne strani tega početja. S smradom in dimom vznemirjajo druge občane in škodujejo njihovemu zdravju. Pogosto ogenj, ki uide nadzoru, povzroči ogromno škodo, tako na premoženju tistega, ki je zakuril, kot na premoženje njegovih sosedov. Občani lahko odpadke brezplačno oddajo v ZBIRNEM CENTRU NOVEGA CENTRA RAVNANJA Z ODPADKI GAJKE vsak delovni dan od 8. do 20. ure in sobotah od 8. do 14. ure. Občina Markovci je sprejela Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 5/2003), ki v 68. členu določa, daje sežiganje komunalnih odpadkov vključno s sežiganjem odpadkov iz vrtov na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno prepovedano. Komunalna inšpekcija redno preverja in ugotavlja, kateri občani kurijo komunalne odpadke na prostem, in jih denarno kaznuje. Posameznik, ki sežiga komunalne odpadke v nasprotju z občinskim odlokom, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, pravna oseba pa z denarno kaznijo 200.000 tolarjev. Naprošamo pa tudi vse občane, da komunalno inšpekcijo obveščajo o primerih kurjenja na prostem. Prijavo lahko sporoči vsakdo na Komunalno inšpekcijo skupne občinske uprave, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, na telefonsko številko: 748 29 63 ali 748 29 96. Sabina JUPIČ, komunalna inšpektorica Poročamo iz prvega občinskega nadstropja O POTEKU OBČINSKIH INVESTICIJ Javna razsvetljava Stojnci Občina Markovci je na začetku leta pristopila k posodobitvi javne razsvetljave v Stojncih na odseku avtobusno postaj a-lišče-Toplakov križ v dolžini 820 metrov. Posodobitvi se je pristopilo zaradi istočasnega kabliranja elektro omrežja, ki ga je na omenjeni trasi izvajalo podjetje Elektro Ptuj. Na tak način je investicija stala bistveno manj, saj sta obe investiciji potekali istočasno. Projekte za omenjeno investicijo je pripravila družba TMD INVEST iz Ptuja. Za izvajalska dela je bilo izbrano podjetje EMITT iz Stojncev. Dela so potekala nemoteno in bila zaključena v predvidenem roku. Na novo je postavljenih 20 drogov dolžine 9 metrov in 2 dolžine 6 metrov. Posodobitev javne razsvetljave v Stojncih je stala slabih osem milijonov tolarjev, 396.000 tolarjev pa smo odšteli za vso potrebno dokumentacijo. Večnamenska dvorana Markovci in kanalizacija Na občinski upravi smo končno pridobili projekte za večnamensko dvorano v Markovcih in smo v pričakovanju ponudb za samo izgradnjo dvorane, ki je ocenjena na približno 500 milijonov tolarjev. Upamo, da bomo brez zapletov v najkrajšem času izbrali najugodnejšega ponudnika in čim prej pričeli s samo izgradnjo. Projektna dokumentacija nas je stala 12 milijonov tolarjev. Prav tako smo v pričakovanju prido- bitve projektne dokumentacije za izgradnjo KANALIZACIJE na relaciji Markov-ci-Zabovci, ki bo grajena v več fazah. V centru Markovcev bo vzporedno tekla tudi posodobitev javne razsvetljave in ureditev pločnikov. Na kratko o obrtni coni V mesecu marcu je bil uspešno opravljen tehnični pregled II. faze obrtne cone in posledično v mesecu aprilu že pridobljeno uporabno dovoljenje. Prav tako je v minulih dneh uspešno prestal tehnični pregled za novozgrajeni objekt v obrtni coni domači podjetnik MCK iz Borovcev. MBK NOVA MRLIŠKA VEŽICA Mrliška vežica na našem markovskem pokopališču je bila zgrajena med prvimi v naši okolici. Ker so bile navade svojcev ob smrti bližnjega nekoč drugačne, namen pokopališke vežice med občani ni bil najbolje sprejet. V toku časa so se navade spremenile. Danes je pokopališka vežica nuja in tudi zadnji poslovilni prostor, ki naj bo človeka vreden in to si tudi želijo vsi svojci, ki se želijo Skica načrtovane pokopališke vežice. dostojno posloviti od svojega bližnjega. Že nekaj časa smo v občini razmišljali o preureditvi - posodobitvi vežice. Kalkulacije so pokazale, da se sedanja vežica ne da kaj prida posodobiti in da bi bila preureditev zelo draga, stare stene pa bi še vedno omejevale posodobitev. Komisija in občinski svet sta sprejela odločitev, daje najbolj racionalna rušitev stare in na istem mestu zgraditi večjo in sodobno vežico. Da to zmoremo v občini Markovci, se je pokazalo po prvem rebalansu v marcu letos. Stekle so že vse priprave in pridobiva se projektna dokumentacija ter gradbeno dovoljenje. Gradnja bo morala trajati največ dva meseca, saj si daljšega reševanja mrliške vežice ne moremo zamisliti. Začasno za ta dva meseca bomo reševali mrliški prostor v kapeli na pokopališču. Franc Kekec NAŠA OBČINSKA NAGRAJENCA Pater Frančišek Obran Pater Frančišek Obran je bil rojen 7. marca 1931 v Borovcih. V župnika je bil posvečen 29. junija 1957 v Mariboru. Vse svoje posvetno življenje je deloval v raznih krajih naše bližnje okolice, veliko pa je maševal tudi v naši domači markovski fari. Poleg rednega maševanja pater Frančišek Obran redno obiskuje tudi bolnike v ptujski bolnišnici in svoje vernike vodi po različnih romanjih. Nas, Markovčane, rad predstavi kot svoje sokrajane in nas označi za Predsednik upokojencev Janez Majer Janez Majer iz Bukovcev je že od leta 1988 član upravnega odbora Društva upokojencev Markovci. Najprej je svoje delo opravljal kot gospodar društva ter tako zelo dobre in poštene ljudi. Ob vsakem svojem javnem nastopu omenja nas - Markovčane - svoje farane in pa svoje domače kraje. Pater Obran se ob vseh prilikah rad druži z domačimi ljudmi, najsi bo to romanje v Medžugorje, vsakoletni shod invalidov na Polenšaku, ob odsotnosti farnega župnika pa v cerkvi sv. Marka tudi mašuje. Čez dobri dve leti bo pater Frančišek Obran služil zlato mašo, česar se vsi farani že zdaj veselimo. Upamo, da bo to v naši domači cerkvi svetega Marka niže Ptuja. skrbno skrbel za upokojenski rekreacijski center in njegovo okolico v Markovcih. Leta 1989, ko je prevzel funkcijo predsednika, seje še bolj predal delu in skrbi za dobro počutje vseh članov. Pri tem zagotovo velja izpostaviti organizacijo družabnih Pater Frančišek Obran je ob letošnjem občinskem prazniku prejel plaketo občine Markovci. prireditev, srečanj, izletov, športnih iger, strokovnih predavanj in podobno. Veliko svojega časa pa predsednik Majer nameni obnovi in urejanju upokojenskega doma, kar se tudi hitro opazi. Njegova naj večja zasluga, za kar je žrtvoval veliko svojega časa, truda, vztrajnosti in volje, pa je pridobljeno lastništvo doma. Tega so imeli upokojenci poprej zgolj v upravljanju. Predsednik Majer se trudi, da vsi člani društva - markovski upokojenci - v rekreacijski center prihajajo z veseljem in dobro voljo. Po zapisu Branka Kodriča in Anice Kostanjevec priredila Mojca Zemljarič Listino občine Markovci je prejel dolgoletni predsednik upokojenskega društva Janez Majer. SPOMIN NA BRATA ANTONA HRGA IZ DORNAVE Prvenčani smo v času prvomajskih praznikov spet začeli delati - postavljanje zaščitnih ograj ter urejanje večnamenskega športnega igrišča pri vaškem domu. Ob našem vaškem domu pa je tudi spominski park padlim kurirjem, ki so padli ob koncu 2. svetovne vojne. Med delom sem opazil starejšo ženico, ki je bila sklonjena ob spomeniku padlim kurirjem, prižigala je svečo ter populila nekaj drobnih plevelov med rožami, ki krasijo spomenik skozi celo leto. Pristopil sem k njej in jo nagovoril. Ta gospa je bila Marija Simonič, rojena Hrga. Bila je zelo zgovorna. Izmenjala sva veliko zanimivih besed o težkih vojnih časih in nekaj izmed teh sem se odločil tudi zapisati. Marija Simonič je sestra padlega kurirja Antona Hrge, ki je skupaj z ostalimi padel prav na tem mestu. Anton je bil tako kot marsikateri naš domačin - Slovenec v tistih hudih časih prisilno mobiliziran v nemško vojsko na rusko fronto. V času vojskovanja za tujo krvavo zmago na tuji zemlji, ki ni nikoli zmagala, je bil ranjen. Nato je bil poslan na zdravljenje v bolnico Krakovo na Poljskem. Ko je za silo ozdravel, je odšel na bolniški dopust v Avstrijo, od tam pa pobegnil domov. Prijavil se je k partizanom in sprejel delo kurirja. Marca leta 1945 so bili brat Anton ter njegovi tovariši iz Borovcev in Zamušanov izdani - izdani od domačih ljudi in od okupatorja ubiti na tem kraju v Prvencih. Za Marijo in njeno sestro Elizabeto je to še zmeraj boleč spomin. Menim in mislim, da vsi premalo poslušamo starejše ljudi, ki bodo kmalu pomrli in odnesli s seboj veliko zgodovinskih resnic. Marsikdo si jih do nedavnega ni upal javno povedati, nam mlajšim pa so vcepljali prirejene zgodbice, takšne in drugačne, z nekaj resnice ali pa tudi ne. Ivan Golob Pogovor z vodjo policijskega okoliša »NAJVEČJI PROBLEM TEGA OKOLJA SO DROGE!« Za tokratno številko našega časopisa smo na policijski postaji na Ptuju obiskali Milana Mariniča, vodjo policijskega okoliša, ki pokriva območje mestne četrti Jezero in občine Markovci. Marinič je vodja omenjenega policijskega okoliša že devet let. Kakšno je delo vodje policijskega okoliša? M. Marinič: »V glavnem preventivno pokrivamo teren in skrbimo, da se ljudje na svojem območju počutijo varni. Trend policije je tudi, da se ljudem poskušamo čimbolj približati in z njimi tudi dobro sodelovati. Trudimo se, da krajani dobijo zaupanje v policijo in da se na ta način počutijo varni.« Kako pogosto ste na terenu? Kje Vas lahko občani Markovcev srečujejo? M. Marinič: »Na terenu sem skoraj vsak dan. Občani lahko z menoj stopijo v stik slučajno - če se srečamo, lahko pa se tudi dogovorimo za pogovor. Če bi se recimo kdo želel z mano sestati, lahko pokliče na policijsko postajo na Ptuj in pri dežurnem pusti sporočilo. Na to sporočilo se v najkrajšem možnem času zagotovo odzovem. Druga možnost pa je tudi, da občani pustijo sporočilo v policijskem nabiralniku v občinski avli. Dostop do tega nabiralnika imam samo jaz, v njem pa zbiramo tako kritike kot tudi predloge, pohvale, anonimna obvestila ... Ob tem želim poudariti, da policija sama na terenu brez sodelovanja ljudi zelo težko dela. Ljudje so tisti prvi, ki bi morali imeti interes, da se v svojem okolju počutijo varne.« Koliko sporočil se je doslej nabralo v policijskem nabiralniku v avli občine? M. Marinič: »Nabiralnik je nameščen že skoraj tri leta, vendar nekega pravega odziva, kljub temu da smo zadevo propagirali v medijih, nismo zabeležili. Ob tej priložno- sti pozivam občane, če imajo predlog, da nabiralnik namestimo tudi kje drugje, jim bomo z veseljem prisluhnili. Kot sem že poprej dejal, smo na policiji zainteresirani za vsakršno sodelovanje. Sam bi si z občani želel čimbolj pristnega sodelovanja.« V devetih letih, odkar pokrivate ta teren, ste zagotovo spoznali glavno problematiko naših krajev - v smislu javne varnosti seveda. M. Marinič: »Prepričan sem, da je na tem terenu vedno večji problem na področju drog. Ob tej priložnosti bi ljudi pozval, da k reševanju tega problema čimbolj resno pristopijo in naj se ne sprenevedajo, da tega v tem okolju ni. Zagotovo je drog v tem okolju veliko več, kot se dejansko ve.« Kaj naj občani storijo, če opazijo kaj sumljivega? M. Marinič: »Ravno v takšnem primeru sem pravi naslov. Naj se z mano posvetujejo. Poudariti moram, da je vsako srečanje s policistom anonimno. Jaz bom pridobljen podatek zapisal, svojega vira pa ne smem izdati, ker mu s tem lahko povzročim potencialno nevarnost. V interesu preiskave je zagotovo varovanje osebnih podatkov. Če je treba vir (osebo, ki posreduje podatek) ščititi, njenega imena ne bom posredoval niti svojemu šefu.« Kaj menite, kako bi lahko k sodelovanju s policistom pritegnili občane? M. Marinič: »S posplošenimi informacijami je zelo težko delati. Policija pri svojem delu potrebuje konkretne informacije. In prav vodja policijskega okoliša je pravi naslov za obveščanje o sumljivih dejanjih - je vez med občani in policijo kot institucijo.« V bodoče boste za naš časopis pripravljali tudi prispevke s področja javne varnosti. O čem konkretno boste obveščali občane? M. Marinič: »V časopisu bi želel občane seznanjati predvsem s problematiko, ki se poraja na tem terenu, raznovrstnimi napotki glede samoobrambe, kako se obvarovati vlomov, preventive s področja javne varnosti in miru, preventive s področja prometne varnosti in vandalizma. Pravzaprav se bom dotaknil vseh področij policijskega dela.« Mojca Zemljarič PIONIRSKO GASILSKO TEKMOVANJE V STOJNCIH V organizaciji PGD Stojnci je pred nekaj dnevi potekalo tradicionalno 5. gasilsko pionirsko tekmovanje v počastitev zavetnika gasilcev sv. Florjana. Tekmovanja se je udeležilo sedem pionirski desetin. Med moškimi desetinami so prvo mesto osvojili pionirji PGD Nova vas, med pionirkami pa je prvo mesto zasedla desetina PGD Bukovci. MZ PRVOMAJSKA BUDNICA Sirom Slovenije se na zadnji aprilski večer prižgejo kresovi in postavijo prvomajska drevesa. Izjema pa niso niti naši okoliški kraji in vasi naše občine - občine Markovci. V praznično jutro letošnjega prvega maja pa je naše občane tudi letos pospremila budnica domače pihalne godbe, ki jo vodi dirigentka Helena Bezjak. Markovski godbeniki so pričeli igrati že rano zjutraj, nekaj minut pred peto uro. Iz Stojncev, kjer je zven budnice predramil lepo spomladansko jutro, so godbeniki krenili po vseh vaseh občine. MZ Občni zbor stranke N. Si N. Si MARKOVCI IMA NOVO VODSTVO Člani N.Si, občinskega odbora (OO) Markovci, so se v soboto, 12. marca, zbrali na volilnem zboru stranke in pregledali delo minulega leta. Člani ugotavljajo, da je stranka glede na naloge, ki si jih je zastavila na lanskem občnem zboru, uspešna. Ne deluje agresivno, daje pa argumentirane predloge k projektom, ki nastajajo v občini Markovci. Predsednik delovnega predsedstva Stanko Toplak je po podanih poročilih ocenil, da svetniška skupina dobro dela, ne glede na to, da se njihov glas ne sliši daleč. Letošnji zbor je bil tudi volilni, saj so člani stranke izvolili nov OO in novega predsednika, ki je postal Franc Rožanc iz Stojncev in tudi morebitni kandidat za novega župana. Dobili smo še nekaj članov iz vasi, kjer jih do sedaj še nismo imeli. Alojz Sok, podpredsednik stranke N.Si, je v svojem nagovoru članom stranke v Markovcih podal nekaj novih pobud in zagotovil, da bo stranka ostala pokončne drže tudi v primeru, da bi se razšla sedanja vladajoča koalicija. Svoja razmišljanja sta dodala še predsednik OO MO Ptuj Janez Rožmarin in predstavnik N.Si iz Destrnika Janez Zampa. JL Utrinek z volilnega občnega zbora občinskega odbora stranke N.Si. Iz političnih krogov LETNA KONFERENCA IZVRŠILNEGA ODBORA SDS MARKOVCI Člani izvršilnega odbora SDS Markovci smo se sestali na redni letni konferenci v petek, 29. aprila, v prostorih župnijske dvorane Markovci. Med povabljenimi gosti sta se naše konference udeležila tudi minister dr. Milan Zver in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, odgovoren za zdomce v zamejstvu, Franc Pukšič. Gost večera je bil tudi župnik Janez Maučec, ki se mu ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo tudi za prostor. Minister dr. Milan Zver je nanizal veliko sprememb dela vlade, med drugim je tekla beseda o pokojninah, ki naj bi v prihodnje sledile rasti plač. Prijetni so občutki, ko gostiš takšne goste, škoda pa je, da smo v tem prostoru tako politično zaprti, češ kaj bodo zdaj oni ... Občinski svetnik Branko Kodrič, župnik ter ostali člani smo poklepetali z ministrom in državnim sekretarjem o političnem dogajanju doma in po svetu ter ju seznanili o delu v naši občini. Beseda je tekla tudi o gradnji večnamenske dvorane, ki je zraven gradnje mrliške vežice v naši občini trenutno največji investicijski zalogaj. Predsednik 10 SDS Markovci Robert Kolarič je v svojem poročilu predstavil aktivnosti v preteklem letu in podal program dela za letošnje leto. Seznanil nas je z aktivnostmi stranke za prihodnje obdobje, ko bodo potekale lokalne volitve za župana in občinske svetnike. Ime kandidata za markovskega župana, ki ga bo predlagala SDS, naj bo zaenkrat še skrivnost. Predsednik Kolarič je omenil tudi lanske volitve, ko so občani, ki so se volitev udeležili, naši stranki na vseh devetih voliščih oddali največ glasov. Ivan Golob Humanitarno nota DRUŠTVO SOŽITJE PTUJ Občina Markovci namenja iz svojih proračunskih sredstev po sklepu sveta finančna sredstva tudi za delo medobčinskega društva Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki ima sedež na Ptuju. Društvo zelo uspešno skupaj s predanimi sodelavci vodi predsednik Janko Suman. Delovati je začelo leta 1963. Ima jasen koncept dela, katerega osnova je nedotakljiva pravica do življenja in kvalitete življenja ne glede na stopnjo in vrsto razvojne motenosti. Vsak človek je edinstve- no bitje in zato je samo po sebi umevno biti drugačen, imeti svoja čustva, potrebe in slabosti. Člani naše skupnosti ne želijo samo sprejemati pomoči, temveč želijo tudi izpolnjevati dolžnosti in imeti pravico, da sooblikujejo okolje, v katerem živijo. Delovna ali telesna prizadetost ni samo osebna usoda, je opomin družbi, da solidarno pomaga pri izboljšanju njihove kvalitete življenja. Osnovni pogoj, da bodo srečni in spoštovani sodržavljani, se najlažje zgodi z osebnim stikom. In prav to Sožitju uspeva. Sodelovanje z Rotary klubom in Klubom Soroptimist je tudi finančno podprto, kar dodatno omogoča kvalitetno delo društva. Sem sodijo seminarji za družine, letovanje mladostnikov, izvedba miklavževanja, pustnega plesa, udeležba zimske SOS na Arehu, rehabilitacijski program-ohranjanje zdravja, hidroterapija v Termah Ptuj ... Seznam aktivnosti bi bil predolg. Prav gotovo pa je bil velik zalogaj uspešno organizirana Specialna olimpijada podrav-sko-pomurske regije na Ptuju. Ivan Golob Podjetništvo MCK-JEVA POSLOVNA ENOTA V NOVEM JORKU Podjetje MCK iz Borovcev se ponaša s trinajstletno tradicijo poslovanja. Dejavnost, s katero se ukvarjajo, je, trgovina in montaža centralnih kurjav, plinskih in vodovodnih instalacij, keramičarska dela ter celovita obnova kopalnic. Podjetje ima zaposlenih skoraj 30 delavcev in posluje v dveh poslovnih enotah. »V začetku avgusta smo na parceli v obrtni coni Novi Jork pričeli z gradnjo novega poslovnega objekta. Na parceli, velikosti 6700 kvadratnih metrov, smo uspeli dokončati gradnjo novega objekta velikosti približno 2600 kvadratnih metrov. Nov poslovni objekt bo služil kot poslovno -prodajni objekt, kar pomeni, da se celotna storitev poslovne enote Borovci seli v Novi Jork. Slovesno odprtje novega poslovnega objekta v obrtni coni v Novem Jorku je bilo 6. maja,« je pojasnil direktor podjetja MCK Franc Janžekovič. Sicer pa podjetje MCK keramiko uvaža neposredno iz Italije in Španije, svojim kupcem in strankam pa ponuja tudi kopalniško opremo Gorenje in Kolpasan, ploščate jeklene radiatorje proizvajalca Korado, radiatorje Aklimat ter vodovodne armature Armal in Poloni. Med pečmi za centralno kurjavo velja izpostaviti peči Buderus, Walcher, Rielo in Jukens. Posebnost pa so tudi peči z dvojnim kuriščem. Direktor podjetja MCK Franc Janžekovič ob odprtju novih poslovnih prostorov v obrtni coni Novi Jork. »Pri nas v trgovini nudimo praktično ves potrebni material za vodovodne, toplovodne in plinske instalacije, keramiko, kopalniško opremo in keramične mozaike. Svojim strankam med drugim ponujamo tudi možnost svetovanja in računalniškega izrisa kopalnic. S preselitvijo poslovnih prostorov v nov objekt v obrtno cono Novi Jork pa bo možnost računalniškega izrisa kopalnic in svetovanja še bogatejša. V novem poslovnem objektu svojo že utečeno prodajno ponudbo nameravamo obogatiti tudi s prodajo orodij za monterje, sicer pa bomo najverjetneje na novo zaposlili tudi dva ali tri delavce,« je še dodal direktor podjetja MCK Franc Janžekovič. MZ Gasilstvo PODPIS ANEKSA K POGODBI O OPRAVLJANJU GASILSKE SLUŽBE V četrtek, 14. aprila, so se na občini Markovci zbrali predsedniki in njihovi namestniki PGD članic Območne gasilske zveze Ptuj. Podpisali so aneks k pogodbi o opravljanju javne lokalne službe za leto 2005. Letošnji gostitelj podpisa je bil župan občine Markovci Franc Kekec. S podpisom aneksa so se občine zavezale zagotoviti sredstva za razvoj in zagotavljanje požarne varnosti v svojem okolju. Višina sredstev za to dejavnost je od občine do občine različna, tako kot so tudi po velikosti različne občine in kot so tudi različne potrebe. Vse štiri občine bodo v letu 2005 zagotovile približno 1 11 milijonov tolarjev. Od tega bodo investirali v nakup dveh gasilskih vozil v vrednosti približno 30 milijonov in prav toliko za izgradnjo dveh gasilskih domov. Levji delež iz omenjenega zneska letos zagotavlja občina Markovci, seveda za potrebe svojih društev. Podpisa aneksa se je poleg domačega župana Franca Kekca udele- žili tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Hajdina Radoslav Simonič in pooblaščenka občine Zavrč Marta Bosilj. Prisotni so bili še član predsedstva GZS mag. Janez Merc, član poveljstva GZS Janez Li- ponik, predsed- Delegati gasilske službe in župani so letos aneks k pogodbi o opravljanju ilik in poveljnik javne gasilske službe podpisali v Markovcih. OGZ Ptuj Franci Vogrinec in Zvonko Glažar ter vsi lokalne službe za leto 2006 se bo predvido-štirje občinski poveljniki. ma podpisoval drugo leto v Zavrču. Aneks k pogodbi o opravljanju javne jl Folklora 30. OBLETNICA LJUDSKIH PEVK ED MARKOVCI ■■■■■■■■■■ Prvotna postava zabovških ljudskih pevk oziroma ljudskih pevk FD Markovci. V soboto, 23. aprila, so člani FD Markovci v dvorani v Bukovcih pripravili folklorni večer ob 30-letnici ljudskih pevk. Uvodoma so nastopile prav omenjene pevke in zapele pesem z naslovom Naših trideset let, ki jo je napisala žal že preminula dolgoletna vodja ljudskih pevk Terezija Marolt. V pesmi so povedale, da žalujejo za mladostjo, za petjem, ki ga je nekoč bilo v izobilju, za tem, da bo tudi njihov glas nekoč utihnil, toda po besedah predsednika FD Markovci Milana Gabrovca, ki je prireditev tudi vodil, pa ni bilo razloga za žalost. Po teh besedah so na oder priplesali kopjaši in prinesli za vsako pevko šopek. Članice Ljudskih pevk, sekcije Folklornega društva Markovci, se najtopleje zahvaljujemo predsedniku društ\’a Milanu Gabrovcu za izkazano pozornost ob naši 30-letnici obstoja in za vzorno pripravljeni folklorni večer v Bukovcih, 23. aprila 2005. Angela Liponik Kopjaši so pevke obdarovali s cvetjem. zelo zanimiv in pester. Izrazil je celo željo, da bi vse skupaj še nekaj časa trajalo, saj je neznansko užival ob predstavitvah posameznih skupin. Ob koncu prireditve sta predsednik FD Markovci Milan Gabrovec in vodja pevk Angela Liponik podelila vsem nastopajočim priznanja in darila. Ob koncu moram še zapisati, da so prireditev pomagali izvesti Cvetličarna Hermine Rožmarin in Franca Horvata iz Bukovcev s cvetličnimi aranžmaji. Vinogradništvo Turčan Konrada Janžekoviča z buteljkami in Občina Markovci. Organizatorji so prepričani, da bodo letno enkrat organizirali podoben ali pa še boljši folklorni večer. 'V Župan Franc Kekec je folklorni večer pohvalil. Ob županu predsednik FD Markovci Milan Gabrovec. ki je ponazarjal leta prepeta v skupini. V nadaljevanju so nastopili še ljudski pevci in pevke Vinogradniki iz Vidma pri Ptuju, FS KUD Vindija iz Varaždina na Hrvaškem, FS KUD Študent iz Maribora, OFS OŠ Markovci, FS domačega FD Markovci in pa po dolgem času spet FS, ki je pobratena z OFS OŠ Markovci. Dobri dve uri trajajoči program je navdušil številne gledalce in je bil po besedah župana, ki je proti koncu prireditve pozdravil vse prisotne, Člani FD Markovci v mestu Sedico v Italiji Člani FD Markovci so se v nedeljo, 23. januarja, s koranti, piceki, rušo in medvedi udeležili enodnevnega gostovanja v sosednji Italiji, kjer so nastopili na njihovi karnevalski povorki. Vse skupine so požele velik aplavz, saj so s svojo predstavitvijo močno izstopale od njihovih tradicionalnih skupinskih mask, ki težijo k temu, da so čim večji in čim številčnejši. Člani FD Markovci na karnevalu v Bad Ausseju v Avstriji Člani FD Markovci so se od 29. aprila do 1. maja mudili v sosednji Avstriji, kjer so sodelovali na karnevalu, ki je bil organiziran ob avstrijski državni razstavi z naslovom Norci in vizionarji. Razstava ima več tematskih sklopov in je v več mestih. Na razstavi je tudi korantija, ki jo je posodil Zvonko Križaj, saj je rdeča nit razstave maskiranje in maske v Evropski uniji. Na karnevalu so sodelovali tudi Nemci, Italijani in Hrvati. Povorka je bila v nedeljo, 1. maja, na njej pa so izmed naših skupin nastopili kopjaši, koranti, piceki, ruša in medvedi. Kljub temu, da nekateri ne vidijo v nastopih naših sekcij veliko pozitivnega, vsa taka in podobna gostovanja v drugih deželah prispevajo k temu, da mi spoznavamo običaje, navade in šege drugih narodov, njihovi obiski v naši deželi pa k temu, da Markovski folkloristi na gostovanju. oni spoznavajo nas, zato je potrebno take propadu. V FD Markovci se tega še kako vezi negovati in tkati tudi v bodoče. V zavedamo. nasprotnem primeru bo vse tisto, kar nam Milan Gabrovec zapuščajo zanamci, pozabljeno in zapisano Romanje v Medugorje VEDNO ZNOVA BOGATO DOŽIVETJE Na poti domov še postanek v Makarski, kjer smo po nedeljski maši v »hrvaškem Lurdu« našli čas in veselje za spominski posnetek romarjev iz markovske fare. Že nekaj let smo lahko tudi farani sv. Marka vsaj enkrat ali celo dvakrat letno slišali povabilo na romanje v Medugorje. Mnogi so se že kmalu odločili in se vabilu odzvali, mnogi smo tiho čakali še na tisto notranje vabilo, ki naposled dozori v veliko željo in odločitev: »Da, tokrat grem tudi jaz ... Grem, da se zahvalim za vse dobro in lepo v življenju, za vse milostne trenutke, ki so bogatili tudi težke čase v mojem življenju. Grem pa tudi zato, da z molit\>ijo, z vsem srcem prosim za dobre, plemenite stvari, za svojo družino, za sokrajane, za zdravje in srečo pri najdražjih ljudeh.« Tudi v letošnjem letu smo v dneh od 14. do 17. aprila mnogi prvič, mnogi pa že drugič ali pa celo že 31. poromali v Medugorje ter že med potovanjem doživeli lepoto prijaznega druženja in spoznavanja krajev, dogodkov in dotlej neznanih ljudi. O samem Medugorju in drugih krajih, ki smo jih obiskali, o čustvih in doživetjih, ki smo jih delili z našimi vodiči - Slavko Mar, pater Vito Muhič, pater Milan Kos, oba šoferja in še kdo - bom obširneje pisala v naslednji številki Lista iz Markovcev. Danes naj zapišem le še to, da smo vsi postali resnični prijatelji, drug drugemu prijazni pomočniki, povezani na nek poseben poduhovljen način. To resnico smo radostno potrdili z že dvema poromar-skima srečanjema. V petek, 29. aprila, smo se sestali na Destrniku in se že pred sveto mašo razveselili naših srečanj. Po maši v cerkvi sv. Urbana pa smo nadaljevali srečanje z gostoljubnimi romarji iz teh krajev. V četrtek, 5. maja, pa smo bili v fari sv. Marka veseli prav vsakega romarja, ki je prišel na naše srečanje v Markovce od povsod - s Hajdine, Sel, Dornave, Kicarja, Budine in Spuhlje, pa iz Velike Nedelje in še od kod. V cerkvi sv. Marka je namreč tokrat s svojo jasno besedo maševal pater Vito ob domačem župniku Janezu Maučecu. Po sveti maši pa smo se radi zbrali v župnijski dvorani, da bi ob prigrizku in žlahtni kapljici obudili mnoge spomine in utrdili vezi, ki jih taka romanja in druženja zagotovo ustvarijo. Nismo preslišali vabila gostov iz Hajdine, ki so nas povabili v svoj kraj. Z veseljem bomo pričakovali 19. maj, ko naj bi se to zgodilo. Hvala vsem romarjem za prijazna doživetja! Karolina Pičerko 70-LETNI JUBILEJ Dobitniki priznanj in odlikovanj. Med njimi je tudi Janez Mlinarič, ki je član društva že od ustanovitve leta 1935. Čebelarsko Čebelarsko društvo Markovci (ČDM) deluje neprekinjeno že 70 let. Za to visoko obletnico se moramo zahvaliti vsem našim prednikom, ki v vseh teh letih, pa čeprav so bili tudi težki časi za društvo, niso dovolili, da bi društvo prenehalo delovati. ČDM je bilo ustanovljeno daljnega leta 1935 in se je imenovalo Čebelja družina Sv. Marko pri Ptuju. Ustanovitelji oziroma glavni pobudniki so bili Martin Veršič, Franc Zemljarič in Jakob Zelenik. Ustanovljeno je bilo zato, da bi se čebelarji povezali in tako lažje premagovali probleme ter si izmenjevali izkušnje pri čebelarstvu. Namen društva je bil tudi, da kontrolira čebelarske prevoznike, ki so želeli priti s svojimi panji na markovsko področje. Člani čebelarske družine so se sestajali kar po domovih članov in ker so se podatki ter zapisnik shranjevali doma, se je sčasoma vse izgubilo. Ko smo se pripravljali na razvitje prapora, smo naleteli prav na ta problem, da v dokumentih društva, ki smo jih imeli na razpolago, ni bilo nobenih podatkov o ustanovitvi društva. Zato smo se tega takoj lotili in začeli zbirati podatke o društvu. Tako nam je v štirih letih uspelo najti nekatere pisne vire, ki omenjajo ustanovitev Čebelje družine Markovci. Zraven ustnega izročila in pisnega vira iz leta 1935 je za nas najpomembnejši dokument zapisnik ustanovnega občnega zbora, ki se je vršil v nedeljo, 8. februarja 1976, v Zadružnem domu v Markovcih. Original tega hranimo v arhivu našega društva. V tem zapisniku je v poročilu predsednika družine omenjeno, kdaj je bila družina ustanovljena in kdo so ustanovitelji. Na tem občnem zboru seje dotedanja Čebelja družina Sv. Marko pri Ptuju preimenovala v Čebelarsko društvo Markovci. Sprejeli so nova pravila in jih uskladili z novim zakonom o društvih. Izvolili so tudi novi odbor, in sicer predsednika Alojza Janžekoviča iz Stojncev, podpredsednika Alojza Solino iz Markovcev, tajnika Petra Mlinariča iz Bukovcev, blagajnika Franca Črešnika in kot petega člana Franca Kostanjevca. V letu 1997 je imelo društvo težave zaradi upada števila članov društva in pojavila se je bojazen, da društvo preneha delovati. Tedanji predsednik Milan Šibila se s tem ni strinjal in je predlagal, da še za eno leto vodi društvo, katerega primarna naloga je bila pridobiti nove člane, in sicer čebelarje na markovskem območju. Tako smo na občnem zboru leta 1998 izvolili novi upravni odbor, ki še danes opravlja svoje dolžnosti. Tudi sam sem po treh letih čebelarjenja pristopil v društvo in še istega dne postal predsednik ČD Markovci. Ostali izvoljeni so bili tajnik Janez Bezjak ter blagajnik Franc Kunčnik, ki gaje po enem letu zamenjal zdajšnji blagajnik Ivan Gradin. Bili smo precej neizkušeni in tudi društvo je bilo tik pred razpadom. Zadali smo si nalogo, da naredimo vse, da društvo deluje naprej in da se stanje izboljša. To nam je tudi s pomočjo starejših čebelarjev z leti uspelo. Danes ima društvo 25 članov, od tega ima 8 naših članov opravljen izpit iz nacionalne poklicne kvalifikacije čebelar/čebelarka. V društvu dajemo poudarek na izobraževanje in udeleževanje na različnih predavanjih na temo čebelarstvo ter na seznanjanje občanov o pomenu čebelarstva. Imamo tudi prostore društva, kjer se sestajamo in kjer imamo shranjene naše dokumente. Skušamo si urediti malo knjižnico. Tako bi lahko vsak naš član prišel do strokovne literature, ki je za posameznika težje dostopna, saj je zelo draga. V bodočnosti pa bi radi postavili tudi društveni čebelnjak, v katerem bi se čebelarji sestajali in organizirali predavanja s praktičnim prikazom. Izvajali bi lahko tudi čebelarski krožek. Čebelnjak bi bil tudi kot turistična zanimivost v občini Markovci. Vsi čebelarji smo se veselili tega trenutka in po svojih močeh pomagali, žal pa nekateri čebelarji, ki so prav tako zaslužni za današnjo slovesnost, niso dočakali tega trenutka. To so Peter Mlinarič in Alojz Solina ter predsednik Zveze ČD Ptuj Ivan Vojsk. Da danes v času slovesnosti nismo pozabili na njih, smo se jim na slovesnosti poklonili z minuto molka. Na današnji dan smo se dolgo pripravljali in dostikrat bili mnenja, da nam ne bo uspelo tega uresničiti, zato smo tega trenutka danes še toliko bolj veseli. Moram povedati, da smo si vsi člani ČDM izjemno prizadevali k uresničitvi cilja - proslave ob 70-letnici društva ter razvitja prapora. Bili smo kot družina, vsi pripravljeni na vsako delo, in če že ne zaradi drugega, se je splačalo vztrajati pri našem cilju prav zaradi druženja, sodelovanja in lepih trenutkov, ki smo jih ob tem doživeli. Nekateri so se spraševali, kakšen pomen ima prapor za društvo. Prapor je simbol skupnosti, medsebojne pomoči, homogenosti, pripadnosti in druženja. Je izkaznica društva, namenjen je za vesele ter žalostne trenutke, ima svojevrsten pomen in nam pomeni veliko več kot samo materialno vrednost. Vsem vam, ki ste nas pri slovesnosti podprli in nam pomagali ta dogodek uresničiti, bi se prav lepo zahvalil ter vas pozdravil s čebelarskim pozdravom »Naj medi!«. Miran Milošič Športno ribiško društvo Markovci AKTIVNI ŽE V ZAČETKU LETA Plan dela, ki smo si ga zastavili in potrdili na občnem zboru v prvih mesecih leta, v celoti izpolnjujemo. Izvedli smo že pet tekmovanj, udeležili pa smo se tudi zunanjih, ki se organizirajo po drugih društvih, kot so RD Ptuj, RD Rače, RI) Dornava, SRD Gorišnica. Ker imamo v društvu upokojence, invalide in mladino, se intenzivno pripravljamo na medobčinska, regijska in seveda državna tekmovanja. Tako smo že na Medobčinskem DU Spodnjega Podravja določili datume tekem. Tekmovalo bo 7 ekip, in to so društva upokojencev iz Markovcev, Ptuja, Ormoža, Gorišnice, Dornave, Ptujske Gore in Juršincev. Tekmovanje naj bi potekalo tako, da vsako društvo organizira po eno tekmo. Prvi trije se uvrstijo na regijsko tekmovanje, ki bo letos na Ptuju. Vsa leta do sedaj so se na državno prvenstvo uvrstile prve tri ekipe. Letos je protokol spremenjen, tako da se na državno prvenstvo uvrsti le ena ekipa, kar pomeni, da bo še zelo vroče, a kljub temu računamo na državno uvrstitev. Na Ptuju smo že opravili posamezne kvalifikacije za invalide za udeležbo na regijskem tekmovanju, kjer se je naš član uvrstil v ekipo, eden pa še čaka kot zlata rezerva. Dosežek ocenjujem kot velik uspeh, saj je bila konkurenca zelo velika, je pa zelo pomembno, saj imajo možnost, da se uvrstijo na evropsko prvenstvo. Za mlade se pripravlja 28. tabor mladih ribičev, kjer bo sodelovalo od 80 do 100 mladih ribičev iz celotne Slovenije. Sedež tabora bo v RD Ptuj. Tudi naše društvo bo prisotno, saj naj bi se tabora udeležilo vsaj 5 mladih ribičev. Največji pomen in poudarek tabora bo na ekologiji, ribolovu in prijateljskem druženju. V samem društvu smo organizirali »LIGO« - 15 tekem, ki se bodo vršile skozi celo leto in na koncu bo štelo 10 najboljših rezultatov. Do tretjega mesta bodo tekmovalci prejeli pokale, vsak tekmovalec pa bo nagrajen s simbolno nagrado, ob koncu pa bo organiziran tudi piknik. V načrtu imamo tudi društvene tekme v okviru občinskih, kot so tekmovanje posameznikov, dvojic, ekipno, maratoni, nočne tekme in podobno. Skupno je predvidenih 52 tekem. Vse to pa je povezano s finančnimi sredstvi, ki pa jih društvu na žalost primanjkuje. Društvo je že organiziralo čistilne akcije, saj se zavedamo, da ni lepšega kot čistoča okrog ribnikov, za kar nas zunanji tekmovalci hvalijo, v občini sami (turistično društvo in še kdo, ki je za to pristojen) pa ni nobenega odziva. Kljub temu da so naši pazniki in gospodar dnevno prisotni ob naših ribnikih, se pojavlja vandalizem, saj so nam uničili vse table, poškodovali oglasne deske, stojnice itd. Ker društvo nima dovolj denarja za vsa popravila, naprošamo, da se oglasijo sponzorji ali občina, da vzpostavimo vse poškodovano v prvotno stanje. Tudi takšne imamo, ki svoje smeti in živalske odpadke v vrečah odlagajo na naše območje, o čemer smo že obvestili pristojne službe. Ob praznovanju 6. občinskega praznika občine Markovci smo bili tudi ribiči vključeni v športne igre. Izpeljali smo že ribiško tekmovanje med vasmi občine Markovci in vam iz prve roke sporočam uradne rezultate. Tekmovalo je 7 vasi, in sicer: Markovci, Bukovci, Stojnci, Nova vas, Zabovci, Borovci in Prvenci. Rezultati pa so sledeči: 1. mesto Bukovci - 15 točk, 2. mesto Zabovci - 16 točk, 3. mesto Borovci - 16 točk (razlika v kilogramih), 4. mesto Markovci - 21 točk, 5. mesto Nova vas - 22 točk, 6. mesto Stojnci - 22 točk (razlika v kilogramih), 7. mesto Prvenci - 28 točk. Velik poudarek ribiči dajemo tudi prijateljskemu druženju in izmenjavi in usklajevanju mnenj. Na koncu pa ne morem mimo našega ribiškega doma, ki stoji ob ribniku v Prvencih, saj smo zelo ponosni na naše prostovoljno delo. Res je, da je samo pod streho in da so izvedeni dovodi elektrike, vodovoda, telefona in KTV, toda k njegovi izgradnji so veliko pripomogli naši člani, za kar se jim ob tej priložnosti tudi iskreno zahvaljujem. Zlatko Rajh Društ\’o mladih občine Markovci REGIJSKI KVIZ MLADI IN KMETIJSTVO V petek, 11. marca, smo v gostišču Ribek v Stojncili organizirali regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Na kviz, na katerem mladi pokažejo svoje znanje iz določenih smeri povezanih s kmetijstvom, smo povabili mlade iz Ormoža, Slovenskih Goric, vabilu pa so se odzvali tudi na Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj. Seveda pa ni manjkala niti ekipa organizatorjev - ekipa Društva mladih občine Markovci. Ekipe, ki so bile sestavljene iz treh članov, so letos odgovarjale na vprašanja o reji kokoši, požarni varnosti na kmetiji in zdravi prehrani. Pred pričetkom kviza so predstavniki vsake ekipe morali izvleči številko, pod katero so kasneje tekmovali. Vsak krog tekmovanja se je pričel tako, da je ekipa izvlekla kuverto, v kateri se je skrivalo določeno vprašanje. Možnih je bilo več odgovorov, ekipa pa je morala povedati črko pred pravilnim odgovorom. Da pa ne bi prišlo do kakšnega prepiranja, je vsak novi krog pričela druga ekipa. Tako je na primer prvi krog pričela ekipa, ki je bila pod številko ena, naslednji krog ekipa, ki je bila pod številko dva in tako naprej. Da so bili odgovori pravilni, je skrbela tričlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik Ivan Brodnjak, Cvetka Bogdan in Hinka Hržič. Ko so ekipe končale z odgovarjanjem, smo dobili zmagovalno ekipo. To je bila ekipa Društva podeželske mladine Slovenske Gorice, ki je v mesecu aprilu na državnem prvenstvu zastopala našo ptujsko regijo. Da pa celoten kviz ne bi potekal enolično, smo k sodelovanju povabili tudi nekaj naših mladih glasbenikov, ki so po vsakem krogu tekmovanja sprostili možgane naših tekmovalcev. Prireditev pa nam ne bi uspela, če se na prošnje za pomoč ne bi odzvali naši podjetniki. Ker smo morali za vsako ekipo, ki je sodelovala na kvizu, pripraviti kakšno nagrado, smo prosili, če bi kje lahko dobili kaj koristnega za naše mlade. Tako so nam na pomoč priskočili v Kmečkem mlinu Korošec, Veposu, d. o. o, Kmetijski zadrugi Ptuj, prošnji se je odzvalo tudi Štajerko sadje in zelenjava, Medičarstvo Damjan Medved iz Dragonje vasi, Profrant iz Frama in mesnica Spirala. Ob tej priložnosti se še enkrat vsem iskreno zahvaljujemo. Prav tako pa ne smemo pozabiti na našo občino in gostišče Ribek, ki nam je zagotovilo prostor za izvedbo kviza. Alenka Petrovič V SPOMIN NA PETRA KOVAČIČA Te dni smo se na pokopališču v Markovcih za vedno poslovili od skrbnega moža in očeta, spoštovanega sorodnika in prijatelja Petra Kovačiča iz Prvencev. Peter se je rodil 25. januarja leta 1954 mladima zakoncema Mariji in Antonu Kovačič. Kot mlad fant si je pridno nabiral znanja v šolskih klopeh, istočasno pa je s svojimi vrstniki, še posebej z leto starejšim Vukovim - Mirkom Slano - raziskoval poti in stezice, ki so vodile skozi gozd na poti v šolo. Osemletka se je hitro bližala koncu in Peter se je odločil za nadaljnje šolanje v ptujski gimnaziji. Starša sta dokončno, sicer s težavo, sprejela sinovo odločitev, da kmetija nikdar ne bo v njegovih rokah. Peter je pridno dokončal gimnazijo in se vpisal na Strojno fakulteto v Mariboru. Tudi kot študent je pridno delal in kaj hitro že kot absolvent učil na ekonomski šoli na Ptuju. Kot je domovina zahtevala, je odslužili vojaški rok v Ljubljani in Zagrebu. Po končani vojaški obveznosti se je zaposlili v podjetju Olge Meglič na Ptuju, nato na Perutnini Ptuj in nazadnje v Novi KBM - najprej na Ptuju, kasneje pa v Mariboru. V Maribor ga je službena pot vodila vse do tistega usodnega dne, srede, 20. aprila letošnjega leta. Ob študiju in pomoči staršema na kmetiji pa je vedno našel čas tudi za svojo dušo. Prosti čas si je tako zapolnjeval s svojimi prijatelji in hobiji, kot so nogomet, ribičija in vinogradništvo. V rojstni vasi si je Peter kot mlad fant našel dekle in bodočo ženo Ivanko Slana, mamico njunih dveh hčerk Nataše in Katje. Od pomladi pa do jeseni je Peter ob vikendih navadno čakali sončni vzhod z ribiško palico v roki - ali ob vaškem ribniku, ki je z njegovo pomočjo dobil novo podobo. Zaradi veselja do ribičije ni naključje, da je bil od leta 1985 član Ribiške družine Ptuj, zadnjih nekaj let pa je bil tudi predsednik nadzornega odbora. Nikoli ni odklonil pomoči ribiški družini, saj je bil s svojim širokim znanjem vedno pripravljen pomagati. Prav tako je bil Peter tudi ustanovni član Športno-ribiškega društva Markovci. V vasi Prvenci je bil priljubljen vaščan, saj je bil pomočnik v vseh aktivnih vaških in občinskih društvih, ki obstajajo. Bil je gasilec, dobri dve desetletji blagajnik Prosvetnega društva Prvenci-Strelci, bil je član vaškega odbora in športnega društva. Peter je s svojim bogatim znanjem o računovodstvu pomagal tudi marsikateremu obrtniku, kot član nadzornega odbora pa je sodeloval tudi z lokalno skupnostjo. Dobra dela in spomini, ki jih je Peter Kovačič pustil za seboj, so nepopisni. V naših mislih bo ostal kot dober človek in takšnega se ga bomo tudi spominjali. Marta Lešnik Iz zgodovine Cerkev sv. Marka je postavljena v romanskem slogu in je z glavnim oltarjem obrnjena proti vzhodu. V njo vodi dvoje velikih slogu primernih vrat. Glavni vhod je od zahodne strani skozi zvonik, drugi vhod pa je na južni strani. V presbiterij se lahko pride skozi zakristijo na južni strani presbiterij a. Kronist omenja, da sta bila dva kronografika nad vrati te cerkve: na zahodni strani: Sancto MarCo eVan-geLIstae aedes eXtrUCta; na južni strani SLIŠI IezVs s Volje LvbLene ČreDe MILI gLas. Drugi se glasi: SLIŠI MILosrCnI IezVs sVoie ČreDe gLas. Ospredje cerkve je 22,04 m dolgo, 12,96 m široko, 13 m visoko. Križni svodi slonijo na močnih prizidnih stebrih s korintskimi kapitlji, ki so med seboj vezani z oprogami in imajo zunaj podpornike. V lokih na vrhu polkrožnih oken razliva svetlobo v cerkev. Kjer se cerkvena ladja sklepa s pres-biterijem, stojita dva stranska oltarja, ki sta: na evangeljski strani brezni. Srcu O CERKVI SV. MARKA Marijinemu, na epist. strani pa presv. Srcu Jez. posvečena. Prej sta bila posvečena M!B. in sv. Jožefu. Oba stranska oltarja imata tudi tabernakelj. Na oltarju brezni. Srca M. se nahajata kipa sv. Neže in sv. Marjete. Na oltarju presv. Srca Jez. Pa kipa sv. Cirila in Metoda. Podobe 14 postaje križevega pota je oskrbela tvrtka Hassinger in Fellinger na Dunaju za 316 gold. Prvotno župnišče je bilo last dornavske graščine, ki ga je grofica Ana Attems odstopila za župnikovo stanovanje. Prej je v njem stanoval graščinski oskrbnik. Kakor je iz inventarja 1. 1806 razvidno, je bilo prvo župnišče leseno, streha s skodlami krita. V njem so bile 3 sobe. Kuhinja, shramba za jedila in majhna klet. Tik župnišča je bil hlev za tri krave, malo dvorišče in sadovnjak. L. 1819 so vse leseno podrli. Ptujski zidarski mojster Wagner je postavil sedanje župnišče z enim nadstropjem 7 m visoko, 10,5 m široko in 17 m dolgo. V pritličju sta na južni strani 2 obokani sobi in kuhinja, na severni strani pa shramba za jedila in obokana soba, ki jo je župnik Slekovec spremenil v obe-dnico. V L nadstropju so na južni strani 3 sobe. Na severni strani pa je bila samo 1 soba, določena za učilnico. V njej seje do 1. 1840 vršil šolski pouk. Tega leta je bila blizu cerkve postavljena nova šola. Za zgradbo šole je dal tedanji župnik Andrej Ledenik 300 goldinarjev, zato je dobil v uporabo veliko sobo, v kateri se je prej vršil šolski pouk. Župnik Franc Bezjak je dal leta 1881 to sobo prizidati ter je večji del pustil za stanovanje kaplanu, manjši del pa je uporabljal kot shrambo za moko. Sedaj je določena za arhiv. L. 1891 jo je dal župnik Matej Slekovec na lastne stroške prenoviti. Župnišče je krito z opeko. L. 1816 so bila postavljena gospodarska poslopja, ki jih je dal župnik Ignac Groblar prenoviti. Povzeto iz cerkvene kronike Janez Liponik Turistično društvo PREDSTAVITEV PROMOCIJSKO PRODAJNEGA KATALOGA OBČINE MARKOVCI Turistično društvo občine Markovci je bilo ustanovljeno konec leta 2000 z namenom, da promovira in pospešuje razvoj turizma v občini Markovci. V društvo je včlanjenih nekaj več kot sto članov iz cele občine Markovci. V malo manj kot petih letih svojega delovanja se je društvo večkrat predstavilo doma in v tujini, izdalo računalniški CD s prikazom fašenka v Markovcih, izdalo tri razglednice o Markovcih, organizirali smo izbor za najbolj izvirni turistični spominek občine Markovci, vsako leto organiziramo čistilno akcijo in akcijo ocenjevanja okolja, z lanskim letom pa smo začeli v mesecu septembru z letnim kinom in tako v Markovce pripeljali tudi svetovno znanega filmskega igralca Radeta Serbedžijo. Že v začetku svojega delovanja si je društvo v program dela zadalo tudi izdajo turističnega kataloga naše občine. Upali in želeli smo, da bi bil ta katalog pripravljen do našega občinskega praznika, a nam to ni uspelo, čeravno nam sedaj res ne manjka veliko do tega. Dobili smo možnost in naše aktivnosti pri tem predstavili na slavnostni seji ob občinskem prazniku. V oktobru 2003 smo po razpisu izbrali izvajalca tega zahtevnega dela, ker smo že takrat vedeli, da je to zahteven projekt, ki nam ga lahko pomaga izdelati samo kvaliteten izvajalec. Izbrali smo družbo Hosting, d. o. o., s sedežem v Ljubljani. Pri realizaciji tega projekta smo že v začetku naleteli na težave, kot so nerazpoznavnost projekta v lokalnem okolju in pa težave pri pridobivanju ustreznih potrebnih vsebin in finančnih sredstev, zaradi prostovoljne narave dela. Ker v našem okolju še nimamo izdelane strategije razvoja turizma, smo se sami odločali o temah, ki so v katalogu. Zaradi tega pa smo težje prihajali do potrebnih finančnih sredstev. Sredstva smo pridobili s strani Občine Markovci, del sredstev pa bomo pridobili s strani naših oglaševalcev in sponzorjev. Največ dela smo imeli pri zbiranju osnovnih predstavitvenih podatkov, saj smo morali izdelati tekste, pripraviti fotografije in obenem poiskati zainteresirane oglaševalce in sponzorje. Predvsem ta del zbiranja oglaševalcev nam je delal največ problemov in nam vzel veliko časa. Vse obrtnike in podjetnike smo najprej pisno obvestili, kaj pripravljamo in kašne možnosti vidimo tukaj tudi za njih. Poslali smo čez 150 dopisov vsem v naši občini in jih nato tudi obiskali ter poskušali z njimi skleniti dogovor o predstavitvi v tem katalogu. Pridobili smo si nekaj nad 20 oglaševalcev in nekaj sponzorjev, vendar smo bili nad zelo mlačnim odzivom, predvsem tistih, ki jim je turizem velik vir dohodka, nekoliko razočarani. Morda danes v naše kraje še ne prihaja toliko turistov, kot jih pričakujemo. A vedno več bo teh ljudi; ker je turizem v svetu tudi najdonosnejša panoga in turistična ponudba nekega okolja, se zmeraj oglašuje iz same osnove. Sredstva, ki bi jih tukaj vložili, bi bila minimalna, učinek pa bi bil velik, saj bomo katalog izdali v štiri jezikovnih variantah in bo ga mogoče najti po vsej Sloveniji in tudi zunaj meja. Kreativno oblikovanje in postavitev grafičnih rešitev za katalog nam je pripravila družba Hosting, ki ima do nas kot amaterjev v takšnem delu veliko posluha in nam pomaga. Katalog ima 22 strani dimenzij cca. 12 x 30cm. V takšnem formatu ga bomo lahko pospravili tudi v žep. Na začetku kataloga je razpoznavna fotografija z naslovom Promocijsko prodajni katalog Markovci in s sloganom ZAŽIVITE KORANTOVO DEŽELO! Notranja stran naslovnice je opremljena z zemljevidom občine Markovci, legendo in ostalimi informacijami o pomembnejših znamenitostih. Ostali sklopi kataloga pa so: ena stran je koristnih informacij, dve strani kulturne dediščine, naravna dediščina, etnografsko/etnološka dediščina, kulinarične značilnosti, ponudba kmetij, tematske poti in štiri strani ali morda še dve oglaševanja različnih ponudnikov. Zadnja stran bo imela zemljevid s pozicioniranjem občine Markovci v Sloveniji in Evropi, grb občine, naslov za informacije in kolofon. Kaj nam še manjka? Manjkajo nam opisi dejavnosti nekaterih oglaševalcev, saj smo sedaj videli, da je problem, ker nekateri še nimajo elektronskih povezav in je zato takšne tekste težje posredovati izvajalcu. Težko je tako tudi s fotografijami za oglase, ker morajo biti te odgovarjajoče kvalitete. Pridobivamo še ustrezen zemljevid občine, kar bomo v kratkem že dobili. Ko pridobimo še te manjkajoče zadeve, bo naš katalog v kratkem pripravljen za tisk in skoraj prepričani smo, da bo to nekje do septembra. Ob tej priložnosti bi pozval vse tiste, ki ste mogoče sedaj drugačnega mnenja in bi želeli v katalogu predstaviti vašo ponudbo, da nas pokličete in se dogovorimo, kako vas lahko vključimo v ponudbo. Na koncu pa se želim zahvaliti vsem tistim, ki nam pri tem katalogu pomagajo. To pa so Karolina Pičerko in Slavica Strelec, ki sta nam pomagali izdelati tekste, ter seveda vsi člani UO društva. Franc Brodnjak M UP Iz naše šole PREPEVANJE V ŠOLSKEM ZBORU V OŠ Markovci delujejo kar trije pevski zbori, tako da se skupno število pevcev povzpne skoraj do številke 130. Skozi celo leto so nastopali na najrazličnejših prireditvah v okviru šole, občine, pa tudi izven nje, zato je prav, da se predstavijo. Večina bralcev se najbrž strinja s starim rekom »kdor poje, zlo ne misli ...«, pa vendarle to ni vse, kar petje ponuja. Že dolgo časa je znano, da petje v zboru prinese veliko dobrega vsem, predvsem pa otrokom, ki komaj spoznavajo svoje telo, darove, položene v zibko, okolje ... Na pevskih vajah in nastopih osvajajo osnove pevske tehnike (dih, dikcija - izgovorjava, ton ...), naučijo se sodelovanja, izboljšanja koncentracije, strpnosti, obvladovanja treme, kontrole telesa, bontona ... Ukvarjanje z glasbo pa ima tudi veliko drugih »stranskih učinkov«, kot npr. razvijanje čustvene inteligence, sproščenost, spoznavanje različnih kultur, pozitiven odnos do novih znanj in veščin, sprejemanje različnosti, izboljšanje samopodobe in s tem večanje samozavesti, pa še veliko bi se našlo na to temo. Zato pa naj kar pojejo, pojejo in pojejo - za dobro vseh. Vsi trije zbori so se aprila predstavili širši publiki na območnih revijah pevskih zborov, kar za nas predstavlja najzahtevnejši projekt leta. Prva izmed revij je bila OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV, ki je potekala 6. aprila 2005 v naši OŠ. Torej nismo bili samo udeleženci revije, ampak tudi soorganizatorji. Na reviji sta uspešno nastopala oba otroška zbora. Povedati je treba, da smo bili edina šola z dvema prijavljenima zboroma. In če pogledamo, da je skoraj povsod zaslediti upad petja po šolah (lani je bilo na reviji OPZ prijavljenih 18 zborov, letos samo še 13), je to res pohvalno. Pevci obeh zborov so se zelo potrudili in dobro izvedli dokaj zahteven program. In kaj je sledilo po napornih dneh? Vzeli smo si dopust, pa le za kratek čas, saj so nas preganjali že naslednji nastopi. OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV je potekala 13. aprila 2005 v OŠ Leskovec. Prijavljenih je bilo samo osem zborov! Naši pevci so med udeleženimi zbori izvajali enega najzahtevnejših programov in treba je reči, da so se zelo potrudili, se odlično odrezali in bili deležni veliko pohval. Tudi pevci MPZ so si vzeli nekaj dni dopusta, saj jih čaka veliko učenja, nekatere birma, pa saj veste - še pomlad je tu, ko ... IN PRIŠLO BO SLOVO In kaj nas še čaka? Zaključni koncert in kar je sploh najpomembnejši dogodek v letu - zaključni izlet! Denar zanj pa smo si prislužili kar sami! Glede na to, da se približuje konec šolskega leta, bi se takole javno zahvalila mojim pevcem. Dragi moji! Najlepša hvala za ves trud, za dobro voljo, optimizem ... Pa tudi za to, da me prenašate tudi takrat, ko ste že vsega naveličani. Videli boste morda nekoč in vedeli, da seje splačalo. Res hvala! Zahvala pa gre seveda tudi staršem, ki svoje otroke pridno in brez pritoževanja vozijo na vaje (tudi ob sobotah) in nastope, ter učiteljem, ki nas vzpodbujajo in brez slabe volje opravičijo morebitne izostanke zaradi vaj. Vsem skupaj velik »hvala«! Pa še povabilo! Zbori OŠ Markovci pripravljamo zaključni koncert. Na njem bomo peli večino pesmi, ki smo se jih letos naučili, zaigrali pa nam bodo tudi učenci izbirnega predmeta ANSAMBELSKA IGRA. Koncert bo v šolski telovadnici predvidoma zadnje dni maja ali v začetku junija (datum in uro boste zasledili na plakatih). Vabljeni prav vsi!!! Slavica Lajh Razmišljanje ob zaključku osnovne šole Pred devetimi leti, na prvi šolski dan, sem se skupaj z mamico in svojo novo rdečo torbico ter rutico okoli vratu podala v čisto nov svet. Presenečeno sem opazovala svoje sošolce, novo učilnico in učiteljico Silvo Pilinger. Takoj mi je postala všeč s svojo dobro voljo, ki jo je pokazala z nasmehom, ob katerem me je strah takoj minil. Z veseljem sem prihajala v malo šolo, z malo obveznosti, kjer je bilo veliko prostora za igro in zabavo. A z leti so se šolske torbe vedno bolj polnile z vse več zvezki in zahtevnimi knjigami, prihajalo je obdobje večjih zahtevnosti. V tretjem razredu je šlo Že zares. Pojavile so se prve ocene in veselje do šole je kdaj pa kdaj tudi splahnelo. Otroci smo se veselili izletov in odmorov, ki so bili za nas vselej prekratki. V vsakem razredu, z vsakim novim učiteljem, smo si pridobivali izkušnje in bili vedno bolj pripravljeni na učenje na predmetni stopnji. To je bila prelomnica v OŠ, zamenjali smo garderobe in se preselili od mlajših k »ta velikim«. Sama se še dobro spominjam, kako so nas obmetavali s koruzo in se nam smejali v obraz, a naslednje leto smo isto počeli sami. V razredu so se opazili prvi ljubezenski pogledi med fanti in puncami, pojavili so se prvi leteči listki z ljubezenskimi izjavami. Fantje so se nam zdeli pogosto otročji in dolgočasni, a kmalu smo spremenile svoje mnenje. Radi smo imeli učiteljico Natašo Lačen, ki nas je veliko naučila in še zdaj se na hodniku z veseljem pogovarjamo z njo o različnih temah. V šestem razredu smo dobili najboljšo razredničarko gospo Marijo Petek. Na začetku smo mislili, da je zelo stroga, a še zdaleč ni tako, saj velikokrat pokaže svojo dobrosrčnost. Najboljše so nam ure slovenščine, ko se lahko z učiteljico Natalijo poleg resnega dela še zabavamo in pogovarjamo o življenju nasploh. Rada nas vzpodbuja k dobrim ocenam in nam pomaga. Tudi pri drugih urah smo se trudili, včasih manj, včasih bolj, a ponavadi smo dobili ocene, kot smo si jih zaslužili. Kakšne krivice smo hitro pozabili, tako kot nam učitelji niso zamerili naših napak in bedarij, ki smo jih pogosto ušpičili. Vsi smo se pa veselili počitnic in dogodivščin v šolah v naravi, kjer smo tedne preživljali brez naših staršev in se s tem učili nove izkušnje. To leto smo izgubili tudi dragega učitelja Jožeta Krambergerja, ki se ga bomo vsi radi spominjali. Žal nam je le, da mu nismo znali pokazati, da ga imamo radi in nas je kruta smrt prehitela. Od dne, ko smo prišli kot mladi potaknjenci v majhnih lončkih, stojimo sedaj pred pomembnim razpotjem. V Osnovni šoli Markovci smo se naučili, kako se v prihodnje znajti, kako pomagati in kar je najpomembnejše — zdi se nam, da imamo veliko znanja, kar smo dokazali tudi na različnih tekmovanjih. Upam, da se bomo pogosto srečevali in si tudi z učitelji segli v roko. Vsem pa želim uspešno nadaljnjo pot v življenju. Lea Vidovič, 8. c OBISKAL NAS JE ČEBELAR ČEBELA Učenci našega razreda smo sodelovali v projektu Čebele in mi. Naloga obeh četrtih razredov je bila spoznati opremo čebelarja, čebelje izdelke in izdelke iz voska. Zato smo na obisk povabili pravega čebelarja. Ime mu je Andrej Pihler in je oče sošolca Jana. Najprej nam je z diapozitivi predstavil, kako so čebele sestavljene, kako matice oplodijo jajčeca in nam pokazal še nekatere druge čebele. Povedal nam je, koliko čebel je v enem panju, da morajo biti panji različni, da si čebele lahko zapomnijo, kateri panj je njihov. S seboj je prinesel nekaj čebelarskih pripomočkov: posebno posodo, v katero se stresajo čebele, kadilnik z metlico, s katero se čebele stresejo iz sata in sončni topilnik. Njegova predstavitev mi je bila zelo všeč. Na koncu smo se posladkali s slastnim medom. Tudi čebela pamet ima, saj dobro svoj domek pozna. Nikoli se ne izgubi, nikoli ga ne zgreši. Njen domek je lep, poslikan lepo. In za konec povem vam, da čebele rada 'mam. Taja Meznarič, 4. b Barbara Smigoc, 4. b »PASOVČEK« - JE MOJ PRIJATELJ Vrtec Markovci se je vključil v projekt EUCHIRES, ki je potekal v aprilu in maju. Projekt EUCHIRES je evropski projekt, ki daje poudarek na promocijo pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev. V projektu sodeluje petnajst vrtcev iz vse Slovenija; pet vrtcev večjih mest, pet vrtcev iz manjših mest in pet vaških vrtcev. Nosilec projekta v Sloveniji je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. V projekt so vključeni otroci stari od 4 do 6 let. Cilj projekta je seznanjenje in osveščanje otrok in staršev z varnim in nevarnim ravnanjem v prometu. Da bi spodbudili pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev, smo se pridružili desetim državam EU v skupno akcijo pod sloganom: »Red je vedno pas pripet.« Akcija temelji na pozitivnih sporočilih in dobrem zgledu. Otroke bo opozarjala in spodbujala, da bodo vedno pripeti, navihana igračka »Pasovec«, ki sojo otroci dobili za pridno sodelovanje v projektu. Otroci v vrtcu Markovci so promet in varno ravnanje spoznavali preko igre, zgodbic, pesmic, plakatov, risali in ustvarjali na temo promet, gledali spote, spoznali lutko »Pasovec«, izdelovali avtomobile in prometne znake, se igrali prometni kviz ... Otroci so spoznali vsebine: otrok kot potnik, otrok kot kolesar in otrok kot pešec. K sodelovanju smo povabili tudi starše preko anketnih listov in raznih delavnic. Za starše smo tudi pripravili prometni kotiček, v katerem so lahko izvedeli veliko novih informacij. V projektu so sodelovali tudi zunanji sodelavci. Pripravili smo srečanje za starše, kjer sta pomočnik komandirja policijske postaje Ptuj in policist Miran Marinič seznanila starše z zakonskimi določbami, ki temeljijo na varnosti otrok v prometu in seznanila starše z varnim ravnanjem v prometu. Policist Miran Marinič pa nas je večkrat obiskal v vrtcu in nam pokazal, kako se moramo pravilno in varno vesti v prometu in skupaj z njim smo se naučili varno prečkati cesto. Predstavnik firme Appolo, d. o. o., gospod Dani Oman, pa je praktično prikazal pravilno uporabo otroških varnostnih sedežev in seznanil starše z vrstami in kvaliteto otroških varnostnih sedežev. Starši so skupaj z otroki sedeže tudi praktično preizkušali. Pri projektu so sodelovali: lokalni svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, Zavarovalnica Triglav, lokalna televizija. V času projekta smo organizirali tudi teden odprtih vrat vrtca Markovci, saj smo želeli tudi drugim pokazati, kako spoznavamo promet in razširiti projekt še na otroke, ki niso vključeni v vrtec. Zaključek projekta bomo pripravili v mesecu juniju, z otroki bomo pripravili razstavo na temo Otrok v prometu in si skupaj s starši ogledali predstavitev in presenečenje, ki ga pripravlja za nas policijska postaja Ptuj. Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodimo mu dober zgled. Vedeti moramo, da hote ali ne hote prometno vzgajamo otroka vsak trenutek, ko smo z njim v prometu. Vsi skupaj z dobrim zgledom in varnim ravnanjem zgradimo otrokom prijazen svet prometa. Sonja Ambrož ŠPORTNI POPOLDAN V MARKOVCIH V okviru šestega občinskega praznovanja je na igrišču v Markovcih potekalo bogato športno popoldne. Organizator dogajanja je bila komisija za šport občine Markovci, ki jo vodi Robert Bezjak. Udeleženci športnih iger so se tako pomerili v ulični košarki, odbojki na mivki, teku na osem kilometrov, izbirali pa so tudi najmočnejšega občana. Titula silak Marko, ki si jo pridobi najuspešnejši tekmovalec v preizkusu fizične moči, je že tretje leto zapored pripadla Andreju Horvatu iz Bukovcev. V odbojki na mivki so v ženski konkurenci prvo mesto osvojile odbojkarice iz Borovcev, med moškimi pa so bili najboljši odbojkarji iz Bukovcev. HFT V Ij65*> .iti TjflSfc IB. is, Prvi Markov tek je uspel. Srečni zmagovalci, malo zmedeni Robi, resen predsednik ŠD Markovci Franček, nasmejana voditeljica Edita ter večno zmeden, nagajiv Cencov Pero. Najpogumnejši, seveda tisti z največ kondicije, so startali osmim kilometrom naproti. Kljub vetrovnemu vremenu so punce upale obleči kratke hlače (v ozadju)! V ulični košarki je prvo mesto zasedla ekipa iz Stojncev. Več utrinkov z nedeljskega športnega popoldneva sledi v fotoreportaži. Pa dobro poglejte. Mogoče se kje med publiko najdete tudi vi! MZ Slavo - predsednik vaškega odbora Nova vas v akciji. Dečki, u£’te se! Becovega Andreja se je vredno bati. Že tri leta je nepremagljiv. SILAK MARKO Zdravko, zdrži še malo. Napni moči! Dekleta, to pa dela Jitnes. Matej obvlada. Takole nesti paleto res ni mačji kašelj. Najmlajšemu izmed tekmovalcev - 19-letnemu Alešu - naloga ni bila pretežka. Že četrtič zapored pa smo ob občinskem prazniku izbirali tudi naj krepkejšega občana. Naj samo spomnimo, daje prvi naziv silaka Marka pred štirimi leti osvojil Milan Simonič, danes že srečni dedek, iz Sobetincev, zadnja tri leta pa je nepremagljiv, lahko bi rekli jeklen, Andrej Horvat - Bec iz Bukovcev. Za naziv silak Marko so se letos poleg Andreja potegovali Aleš Janžel iz Zabov-cev, Matej Petek iz Borovcev, Zdravko Kukovec iz Markovcev in Franc Zemljarič iz Stojncev. 43-letni Franc je vse moči uperil proti krogli. Mu bo uspelo? 13.ČRKA sestavil: ALEŠ MILOŠIČ DOM KRUHA IN POPRA- VUAUA URE ROK ISTENIČ GRŠKA ČRKA SOLATA (PAPRIKA) IGRALNA KARTA DOMAČA PTICA AFRIŠKA DRŽAVA PETER BEZJAK ROBERT STRELEC KVADRAT, ROMB, DELTOID ALENKA OBRAN AFRIŠKA DRŽAVA NITAST KOŽNI IZRASTEK RANO- CELNIK DREVESNA KROŠNJA OPIS, PRIKAZ SPODBU- JANJE GLAVNA ARTERIJA 10.ČRKA SMUČ. DISCIPL. GRŠKI PESNIK BREZ- VLADJE JANEZ MAJER HOTEL OB POHORJU JUŽNO SLOVANSK. NAROD Z. IME SEVERNI IN JUŽNI DUŠIK 14. ČRKA NAJPOG. TABLETA DEL ZAGREBA KOZJI GLAS DODATEK JEDEM NEMŠKI KRAJ BREZALK. PIJAČA AVTOMOB. BATERIJA SPODNJ. UMIVALNIK RDEČI KRIŽ BRTITISH PETROL MET CEZ IGRALCA VILLHOLTH JENSEN & ASSOC. EDVARD LESJAK ENAKI ČRKI TEREZIJA HLIŠ TUNEL V ZEMLJI GLASO- VANJE HRVAŠKI OTOKI KONRAD HORVAT l.ČRKA PRAŠIČEK 18.ČRKA IVAN JURGEC ŠUMNIK SOSEDN. DRŽAVA Čistilna akcija POSADILI SMO MURVE - ŠPALIR Turistično društvo občine Markovci je v soboto, 23. aprila, organiziralo čistilno akcijo. Pod okriljem Turistične zveze Slovenije, pa so posadili v vsaki vasi po eno belo murvo, pod domačim imenom špalir. Eno izmed dreves je posajeno na zelenici pred OŠ Markovci. Na to smo še posebej ponosni učenci, ki obiskujemo turistični krožek v šoli. Člani TD Markovci so nas povabili k sodelovanju pri posaditvi; dobili smo tudi članske izkaznice in smo njihov podmladek v društvu. Učenci turističnega krožka smo pred OŠ, kjer smo posadili zadnjo murvo, pripravili kulturni program s skečem o drevesu. Znanje smo z raziskovalnim delom nakopičili iz knjig in interneta. Po uradnem deluje sledila zakuska z odličnim golažem, ki so ga pripravili člani TD Markovci, z nami pa sta bila tudi župan Franc Kekec in predsednik TD Markovci Franc Brodnjak. Silva Pilinger Materinski dan MAMA JE SAMO ENA 3. aprila smo se zbrali v kinodvorani občine Markovci, kjer smo pripravili kratko proslavo ob materinskem dnevu, na kateri so se predstavili naši naj mlajši. Obiskovalcem so povedali kakšno lepo pesmico o materah in babicah. Monika Šmigoc je recitirala pesem o materi, ki jo je napisala kar sama. Da pa celotna proslava ne bi bila samo v znamenju deklamacij, je Marko Mlinarič odigral skladbo na rog, za razigrano plesno točko pa so poskrbela dekleta iz Markovcev in Bukovcev. Celotno proslavo pa je letos popestrila gostja. Lucija Čirovič - Fata. V dveh nastopih, ki nam jih je pripravila, je poskrbela, da smo se lahko resnično dodobra nasmejali. Na koncu pa sta naše mame nagovorila tudi župan Franc Kekec in gospod župnik Janez Maučec. Ker pa smo mlado društvo in ker so naši začetki težki, pa nam tudi ta prireditev ne bi uspela brez pomoči naših sponzorjev, ki se jim zahvaljujemo. Alenka Petrovič SE NEKAJ UTRINKOV Z LETOŠNJE OSREDNJE PROSLAVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Program osrednje prireditve je vodila domačinka Natalija Plohl. Folkloristi so se okrepili z mladimi močmi. Fotografija je s folklornega večera, ki je bil organiziran v okviru občinskega praznovanja. Folklorni večer v Bukovcih si je ogledalo številno občinstvo, med njimi tudi (prva vrsta desno) markovski župan Franc Kekec in njegova žena ter predsednica ptujske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Nataša Petrovič. Vsako leto na osrednji občinski proslavi nastopi tudi domačinka, igralka Barbara Kukovec. Na prireditvi sta nastopila Simona Meznarič in Ernest Kokot. Naš skupni projekt Letos je Čebelarsko društvo Markovci zabeležilo 70 let obstoja. Ko smo na šoli izvedeli za to, smo se odločili, da skupaj izvedemo projekt na temo čebela. Najprej smo si razdelili teme, saj ima čebelarstvo v slovenskem prostoru zelo stare in trdne korenine in se je skozi leta raziskovanja, dela s čebelami in opazovanja nakopičila precejšnja mera znanja in izkušenj. Zraven tega ima čebela za Slovence tudi veliko estetsko in poetično vrednost. Pridnost, vztrajnost, organiziranost in zvestoba čebele so lastnosti, ki so na naše prednike naredile velik vtis. Postala je učiteljica iz narave, po kateri so se ljudje učili živeti v skupnosti. Projekt je potekal štirinajst dni. Prvi teden smo posvetili zbiranju podatkov, raznih predmetov, slikovnega materiala, opazovanju in raziskovanju. Naslednji teden pa smo zavihali rokave in pripravili plakate, likovne, tehniške in čebelarske izdelke, zbirke predmetov, poročila, brošure itd., ki smo jih ponosno pokazali na razstavi v avli Domoznanski oddelek LIST IZ MARKOVCE\ 35 LIST iz Markouceu 2005 ČEBELE IN M 352(497.4 Markovci)(061) g L_ M: 2 O ~D razredne stopnje. Napočil je zaključni del projekta, smo dopoldan pripravili pravo šolo za učence. Vsak razred je pred celotno razredno stopnjo otrok in učiteljev predstavil temo, s katero seje ukvarjal. 1. razred - ČEBELJA DRUŽINA 2. razred - PANJI IN PANJSKE KONČNICE 3. razred - ČEBELJA PAŠA 4. razred - ČEBELARSKA OPREMA IN IZDELKI 5. razred-ČEBELA IN RAZVOJ ČEBELARSTVA PRI NAS angleški jezik - BEE FACTS biološki krožek - ČEBELARSKI IZDELKI likovni krožek - PANJSKE KONČNICE pevski zbor - NEKAJ ČEBELJIH računalništvo - OBLIKOVANJE PROJEKTA Z RAČUNALNIKOM tehnika in tehnologija - MAKETA ČEBELNJAKA IZ LESA Spoznali smo, da smo v štirinajstih dneh COBISS 0 nega in vznemirljivega. Predstavniki Čebelarskega društva Markovci, ki so nam pomagali skozi ves projekt, so bili tudi ta dan z nami. Predstavili so nam svoje društvo in Podravski koš, ki je del kulturne dediščine našega področja. Projekt smo zaključili s kulturnim programom, kjer so se zvrstile z občutkom oblikovane in izvedene točke pesmic, plesov, recitacij in dramskih uprizoritev ter celo na novo ustvarjene avtorske pesmice naših učencev. Učenci in njihovi mentorji so lahko ponosni na svoj projekt. Vnesli so veliko energije, idej in vztrajnosti ter odnesli znanje, izkušnje in zavest, da se v domačem kraju od svojih ljudi lahko veliko naučimo - in prav to je bil naš cilj. Marjetka Kocuvan 6001055,2 Učenci OŠ Markovci so pod mentorstvom učiteljice Marjetke Kocuvan v prostorih šole pripravili razstavo in predstavitev projekta, »male čebelice« pa so nastopile tudi na proslavi čebelarskega društva.