St.25WK¿¿'*£ " Maribor, dne 23. junija 1910. Tečaj XLIV List ljudstvu v pouk in zabavo. Ishaia vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijslc« atóele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K< Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, üskovneea društva" dobivajo list brez posebne naročnine. < Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Bokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Ka Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 yin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj® do srede zjutraj, m Ne* zaprte reklamacije so poštnine prost«. O svinjereji. Govor pcslsnca Pišeka v poslanski zbornici dne 15. junija 1910. Visoka zbornica! Vsled izrečne želje svojih vo-lilcev si dovoljujem govoriti danes o svinjereji in o cepljenju svinj zoper rudečico, kar je za kmetijstvo gotovo velike važnosti. V okrajih Maribor in Konjice vladajo žalostne razmere vsled rudečice pri svinjah; toda tudi v drugih okrajih južnih dežela ni veliko boljše. Najprvo konštatiram, da je po zadnjem Štetju živine leta 1900 znašalo število prašičev na Štajerskem 678.910. V političnem okraju mariborskem je bilo koncem leta 1908 44.000 prašičev. Ako prištejemo k tem skoro ravno toliko spomladnih mladičev, potem vidimo, da je to pri tokratnih visokih cenah važen del kmečkega premoženja. Najbolj pa spravlja ta del kmečkega premoženja v nevarnost nalezljiva rudečica. Z mirno vestjo lahko trdimo, da vse druge kužne živalske bolezni v zadnjih letih niso napravile toliko škode, kakor rudečica pri svinjah. Mnogo posestnikov je bilo radi večkrat se ponavljajočih slučajev rudečice materielno popolnoma uničenih. Ravno ta bolezen in pa svinjska kuga ste v največji meri povzročili draginjo slanine in mesa. Številk, ki bi govorile o ogromni Škodi, žali-bog ne moremo navesti, ker se skuša bolezen kolikor mogoče prikriti, ko se pojavi. Gotovo je, da se na po-vzdigo svinjereje ne da misliti v okrajih, kjer se ta bolezen vgnezdi. Te razmere so v prvi vrsti zakrivili svinjerejci sami. Željo, prikriti bolezen, si lahko tolmačimo iz sledečih razlogov: Prvič kmet ne verjame, da je bolezen nalezljiva, drugič se ljudje boje uradnih organov, ko-jih prihod ima navadno neprijetne posledice, n. pr. takojšno osnaženje in desinlekcijo hlevovprepoved prostega gibanja okuženih prašičev, razne kazni in druge sitnosti pri kršenju teh določb, tretjič je velik del ljudstva prepričan, da se mora pri pojavu svinjske bolezni zaklati tudi vse druge prašiče, in četrtič se marsikateri posestnik, celo občinski svetovalci, boje jeze svojih sovaščanov, ker z naznanilom bolezni stopi v veljavo tudi prepoved živinskih listov, ki onemogoči prodajo prašičev. Iz vseh teh razlogov se svinjskih bolezni ne naznanja drugače, kakor samo, ako pridejo v poštev Šele pred kratkim nakupljeni prašiči, ako kupec zahte- PODLISTEK. Zlati Nadir Khulie ali petdeset slepcev. (Arabska povest, spisal G. Milevski. Iz hrvatskega —g.—) Nadir Khulija je preganjala nesreča, kakor malo koga. Njegovega očeta Nadir Essema je vjel mogočni sultan, a revež ni imel nobenega, ki bi ga re-Sil, in to je še bolj pospešilo njegov propad. Nadir Khulie je moral pobegniti iz gradu, v katerem je prebil mnogo srečnih dni. Siva mezga in bornih sto zlatov je bilo vse, kar je mogel ohraniti iz zlate prošlosti. Njegova prihodnjost pa je bila zavita v meglo in temo, a vendar njegova pobožna duša* ni izgubila nade do srečnejše, milejše bodočnosti. Zato je molil k Alahu — svojemu bogu — da ga dovede v o-no boljšo, lepšo bodočnost. Molil je in obiskal sveta mesta, Meko in Medi-no, a slednjič je romal Še tja iv Ispahem in upal, da ga bog tam usliši. Vsako mohamedanom sveto mesto ga je osrčilo. Okrepljen z zadovoljstvom in nekakim notranjim mirom je prišel v predmestje Džulfa. Žarko solnce je plavalo po modrem nebu. Nadir se poda na bližnji grič, da se navžije krasnega razgleda. Z ene strani je videl nižino z več sto vasmi, potoki in mostovi. A vse to je bilo okrašeno z divnimi južnimi rastlinami. Z druge strani je pa zrl pred seboj Ispahem v vsej njegovej moči.: Sredi mesta se je dvigal mogočen grad, a okoli njega so se dvigale v zrak velikanske palače, iz katerih so se dobro poznale džamije s svojimi vitkimi stolpi. Bilo jih je čez 200. Nadir Khulie pade na obraz in pomoli k svojemu A- va lahko kako odškodnino, ali pa, ako se bolezen že ne more več prikriti. To prikrivanje pa bistveno pomaga Širiti bolezen, skoro Še bolj pa zakdanje od rdečice okuženih prašičev v sili, katerih meso se v poletnem čašu težko drži. Brez ovinkov moramo priznati, da imajo svinjerejci sami dovolj prilike, omejiti razširjenje rudečice, ako vestno izpolnjujejo določbe glede naznanila glede separiranja. Upamo pa tudi, da bo v bodočnosti nova postava glede kužnih živinskih bolezni razmere izboljšala. Po drugi strani pa moramo računati z že obstoječimi razmerami, in brezdvomno je dolžnost vlade, deželne uprave in drugih zastopov, storiti vse potrebne korake, da se ljudsko premoženje in vsa javnost po možnosti obvaruje pred težkimi izgubami. Ravno rudečica se lahko z velikim vspehom pobija s cepljenjem. To varnostno cepljenje obstoja v tem, da se v spomladi cepi vse prašiče s serumom, in se jih na ta način obvaruje pred rudečico za pet ali šest mesecev, to je za ravno najbolj nevarni čas, čez noletje. Cepljenje zoper rudečico je v južnih deželah že več let sem v navadi. Hvalevredno je podpira deželni odbor, -ki plača, za vsakega cepljenega prašiča 40 vin. subvencije, in država, ki da na razpolago serum za cepljenje. Stroški, ki jih ima za cepljenje svinje-rejec, znašajo pri teh razmerah 40 do 60 vin., kar ne pride v poštev, ako pomislimo, da je vreden približno vsak prašič 70 K. (Poslanec dr. Korošec napravi medklic: Snov za cepljenje je pa včasih za nič.) Poslanec Pišek nadaljuje: To "je ravno glavna napaka, in radi tega so mnogi izgubili zaupanje do cepljenja. To je glavni vzrok. Po poročilih, ki jih imamo, je vspeh cepljenja izvrsten. Na 1000 z dunajskim serumom cepljenih prašičev pridejo približno trije prašiči, ki poginejo deloma vsled rudečice, deloma, ker so bili premalo zava-rovani. Ako pa pogledamo k? necepljenim prašičem, pri katerih pogine najmanj 20 do 40 prašičev pri vsaki stotini, potem nas mora osupniti velika razlika in velika korist cepljenja nam mora biti očividna. Ne zavzemal bi se tako za vso stvar, ako bi ne vedel iz lastne skušnje, da je uspeh cepljenja zelo dober. Zelo čudno se mi tudi zdi in skoro neverjetno, ko vidim, da so celo nekateri živinozdravniki proti cepljenju. (Poslanec dr. Korošec: „Stara Šola".) Meni se tudi zdi. lahu, potem se pa poda v predmestje, kjer stopi na galerijo Alaverdi-Khanovega mesta. Sredi galerije je bil steber, na katerega se je naslanjal starec z dolgo, snežnobelo brado. Starec je bil slep. Nadir Khulie zapazi, da starec nekaj poje, zato stopi tiho k njemu in sliši sledeče perzijske verze: „Svet je pravi most, požuri se, da prideš preko njega." „Glej! uvažuj vse, kar najdeš na svojem potu, slabo obkrožuje in nadkriljuje vse dobro." Ti modri izreki razvesele Nadir Khulija. Odpre denarnico in podari starcu zlat. „Hvala lepa, dobri gospod," pravi slepec, stiskajoč zlat, in ko spozna zlat, vsklikne: „Ah, to je zlat. — Dobri gospod, ali imate toliko bogastva, da mi poklanjate zlat?" „Imam Še devetindevetdeset takih," odgovori Nadir Khulie. „Ah, dobri gospod, dajte, dovolite, da se dotaknem Vaših zlatov. Oli, kakšna sreča — prva v mojem življenju. Sto zlatov! Ali govorite resnico? Dovolite, prosim, da se jih dotaknem. Kaka radost! Nič drugo, nego samo, da se dotaknem samo za trenotek zlata, samo za trenotek, en sam edini trenotek!" Dobri Nadir Khulie vzame denarnico in jo da v brazdaste starčeve roke. „To je moje premoženje, moje vse," mu reče. „Zal mi je, da ga ne morem deliti s teboj." Komaj je imel starec denarnico v roki, že je izginila v njegovem širokem kaftanu. „Oho, prijatelj," se začudi Nadir Khulie. „Kaj pa delaš, kje je moja denarnica?" Slepec se med tem obrne in začne kakor poprej: Drugi vzrok, ki zahteva, da se cepljenje zoper rudečico po možnosti podpira, so žalostne razmere, ki vladajo skoro povsod v naši svinjereji. Temeljita de-sinfekcija je navadno v največ slučajih pri najboljši volji posestnikov nemogoča. Ako pa se včasih tudi kak hlev desinfekcira, pase potem rudečica povrne, potem je posestnik prepričan, da je bila desinfekcija brezpotrebna sitnost, ki se ji izogne s tem, da novih slučajev bolezni ne naznani. Pri vsem tem pa moramo Še pomisliti, da ostane lahko najtemeljitejša desinfekcija hlevov brezvspeš-na, ako se nahaja okužena snov na dvoriščih, pašnikih in drugod. Ako zmanjšamo s cepljenjem Število slučajev rudečice, omejimo s tem tudi razne zalege in gnezdišča te bolezni in odvrnemo nevarnost, da bi se okužili necepljeni prašiči. Vsi ti razlogi odločno zahtevajo, da moramo cepljenje zoper rudečico kolikor je le mogoče podpirati. Sedaj se to vrši, kakor sem že1 o-menil, na ta način, da se podpira zdravnike, ki cepijo, in se preskrbi dotični serum. Cepljenje zoper rudečico in njegovi vspehi so pa med kmečkim ljudstvom mnogo premalo znani. V političnem okraju mariborskem je bilo leta 1909 cepljenih samo 528 prašičev, in v konjiškem okraju leta 1906 661 in leta 1907 samo 600, Pri cepljenih prašičih se ni pojavila rudečica, Ali ni to znamenje, da cepljenje pomaga? Ako hočemo vzbuditi med ljudstvom zaupanje do cepljenja zoper rudečico, bi morala v slučajih, ko prašiči niso bili dovolj zavarovani, ali ako navzlic cepljenju tekom šest mesecev po cepljenju dotični prašiči resnično na rudečici poginejo, dežela ali pa država posestnikom povrniti Škodo, kakor to dela niž-jeavstrijski deželni zbor. Kakor je razvidno iz uradnih poročil, poginejo pri 100 cepljenih prašičih samo trije. Taka odškodnina bi radi tega gotovo ne obremenila dežele ravno preveč. To bi bilo dobro tudi za zdravnika, ki cepi, ker bi lahko s popolno gotovostjo priporočal cepljenje in bi ne bil v nevarnosti, da izgubi zaupanje ljudstva, ako bi se resnično po cepljenju Še dogodil slučaj rudečice, ali ako bi cepljena žival ne bila dovolj zavarovana. Opozoriti moram Še na dejstvo, da se sempatja pojavi tudi svinjska kuga, da pa ljudstvo ne zna zadostno razločevati obeh bolezni. Vsporedno s to zadevo moram izraziti Še neko željo. Na deželi, posebno v mojem, mariborskem okraju, vlada silno pomanjkanje živinozdravnikov. Toza- „Svet je pravi most, požuri se, da prideš preko njega." „Vrni mi denarnico!" zavpije razjarjen Nadir. „Glej," odgovori starec z blagim glasom. „Glej, in ovažuj vse, kar najdeš na potu življenja, slabo obvladuje in nadkriljuje vse dobro." Starčeva roka je bila skrita v kaftanu. „Jaz hočem svojo denarnico," zareži ljuti Nadir. Ker mu pa starec ni hotel odgovoriti, ga s silo zgrabi za mršavo roko. „Dobri muselmani, dobri muselmani!" kriči slepec. „Na pomoč! Na pomoč!; Nevernik mi hoče pobrati sadove vaše darežljivosti." Ljudje, ki so slišali vpitje, so prileteli skupaj; bila je že velika gruča. Nadir Khulie se je rotil in za-klinjal, da je nedolžen ter da hoče svoj denar. A zastonj. Dosedanja hrabrost ga je jela zapuščati. Nasloni se na steber, in s strahom premišljuje, kaj bo iz njega, kam naj se poda brez denarja, brez prijatelja — izgubljen v tem sleparskem svetu. Žalosten sede na stopnice pri mostu in zakrije obraz, da bi ne opazili mimoidoči njegovih solz. „Delal sem prav," je govoril sam s seboj, „pa Alah me kaznuje kot zločinca; a saj je tudi on, moj oče, umrl zato, ker je delal prav. Kje je pravica?" „Nui, naj pride, kar hoče; biti moram odločen. Bog pomaga vernikom. Nu, pa kaj mi pomagajo vsi ti izreki." Postal je lačen. Preiskal je kaftan - a bil je prazen. „Oh, ko bi imel vsaj svojo mezgo," vzdihne. „A-li, vse je izgubljeno, kje je pravica?" Naenkrat zasliši za seboj neko hrzanje, in ko se ozre, zapazi svojo zvesto mezgo. ftoceo prihodnji«.] devne tožbe sem že ponovno predložil vladi, in ako-ravno se mi je obljubilo, odpraviti te pomankljivosti, se vendar do danes ni še nič ukrenilo. Naše ljudstvo pa že željno čaka na zboljšanje razmer. Kako stoje namreč razmere sedaj ? Pridem na primer pri okrajnem glavarstvu v pisarno živino-zdravnika. In kaj najdem tam? (Poslanec Korošec: „Razne stole.") Niti ne, ker je pisarna zaprta. Pač pa najdem kak listek, ki mi pove, da je živinozdrav-nik — recimo — danes v St. Ilju ali St. Lenartu, samo doma ga ni skoro nikoli. Ako pa hipoma izbruhne kje kaka nalezljiva kužna bolezen, kaj naj potem napravi? Na dveh mestih obenem v resnici ne more biti, za to bi moral imeti stalnega asistenta. Z ozirom na vse to je končno stavil poslanec Pišek sledečo resolucijo :i Ker je pri pobijanju rudečice, ki leto za letom občutno škoduje nagemu kmetu, cepljenje za obrambo Be vedno premalo znano, in ker bo zaupanje svinje-rejcev v to sredstvo šele potem popolno, ako se bo cepljenje v gotovih mejah v polni meri nadomestilo, stavi siedeči predlog: Visoka zbornica skleni: 1. V pospeševanje cepljenja zoper rudečico se da vladi razun že dovoljenih svot, ki se jih uporabi za nabavo seruma in za podporo zdravnikom, na razpolago še 500.000 K. 2. Ta svota naj se deloma uporabi za brezplačno cepljenje svinj pri revnejših posestnikih, deloma pa naj se iz nje napravi fond, iz katerega se bo od-škodovalo one posestnike, katerim navzlic cepljenju cepljeni prašiči tekom šest mesecev na rudečici poginejo. Vladi se naroča, da sklep kakor hitro mogoče izpelje. 3. V smislu nove postave o kužnih živinskih boleznih se naroča vladi, da osnuje državne, oziroma deželne zavarovalnice, iz katerih se bodo dobile odškodnine za take živali, za katere državna blagajna ne da nobene, ali vsaj ne zadostne odškodnine. Dohodki teh zavarovalnic naj obstajajo iz prispevkov države, dežele, okrajev in iz zavarovalnih premij. 4. Vladi se naroča, da skrbi za zadostno število okrajnih živinskih zdravnikov, oziroma asistentov. Prosim za sprejem te resolucije." Govoru je sledilo živahno pritrjevanje. Obisk je imel namen, udejstvovati misel zbližanja balkanskih držav. Srbska poluradna „Samouprava" pravi, da bo vprašanje o balkanski zvezi kljub vsem zaprekam v kratkem času gotovo rešeno. Turški zunanji minister Rilat paša se je izjavil, da ni ustanovitvi balkanske zveze pod turško nadvlado ničesar na potu. L, veza bo v začetku sklenjena na gospodarskem polju. — Sedmi splošni avstrijski, katoliški shod bo letos v Inomostu na Tirolskem od 9. do 11. septemb- Državni zbor. V petek, dne 10. t. m. se je pričela v državnem zboru razprava o proračunu.. V to razpravo so posegli tudi naši poslanci. Poslanec Pišek je govoril o boleznih in cepljenju svinj proti rudečici. Njegov govor prinašamo na uvodnem mestu. Poslanecdr. Korošec je govoril o otvoritvi bosenskega deželnega zbora, ki pa je bila, žal, kaljena vsled napada na deželnega Šefa barona Va-rešanina, ki vživa ljubezen vsega prebivalstva. Govoril je tudi o laškem vseučilišču in izjavil, da Slovenci načeloma ne nasprotujejo laškemu vseučilišču, njihov boj velja le staremu načelu avstrijskih vlad, ki en narod zapostavlja, drugega pa predpostavlja. Jugoslovani zahtevajo odločno, da se postopa s kulturnimi vprašanji vedno le v okvirju enakopravnosti. Od te zahteve ne odstopijo niti za las in upajo, da jih bodo v tem boju podpirale vse slovanske stranke. Kar se tiče one točke, da bi odklonitev laškega vseučilišča napravila neugoden vtis na Italijo, opozarja govornik avstrijsko vlado, naj se v tem oziru postavi na slično stališče, kakor italijanska vlada, in naj zahteva pravice za Slovence, katerih je 45.000 pod Italijo, in ki ondi niso pripoznani ter nimajo nobenih pravic ne v uradih, ne v Šolah. Na Ogrskem so Slovenci tako preganjani, da jim Še slovenskih knjig in časopisov ne puste dostavljati, in si jih morajo v vrečah ponoči prenašati preko meje. Avstrijska vlada naj se torej zavzame za Slovence v Italiji in na Ogrskem. PoslanecPovŠesejev seji dne 17. t. m. odločno potegnil za kmečki stan. Kmetje niso povzročili draginje, kajti oni Še sami potrebujejo podpore od strani vlade, ako hočejo obstati. Zlasti za pašnike in sploh za živinorejo bo morala vlada Še veliko storiti. V isti seji je govoril poslanec dr. B e n k o -v,l ¡B. Opisoval je razmere v naši premogokopni industriji in opozarjal na visoke tarife južne železnice. Govornik je tudi zahteval, da se kraji na Spodnjem Štajerskem in na Gorenjskem telefonično zvežejo z Zagrebom. Nadalje naj bi se čimprej zgradila železniška proga Polzela^Kamnik. Končno je govoril g. poslanec tudi o obstrukciji v štaj., dež. zboru. Da so Slovenci posegli po obstrukciji, se ni treba prav nič čuditi. Obstrukeija je bila samo bramba proti napadu na posestno stanje Slovencev. Politični o^ledT — Kratko zasedanje deželnih zborov? V nemških poslaniških krogih se trdi, »da se bo državni zbor, če ne bo mogoče v poletnem zasedanju velikega finančnega načrta vlade ali pa samo malega finančnega načrta rešiti, že prve dni meseca julija odgo-'dil. 1 V tem slučaju se namerava meseca julija sklicati deželne zbore h kratkemu zasedanju. — Balkanska zveza. Minole dni je bil v Bel-gradu in Sofiji na obisku turški prestolonaslednik. ra. Mala politična naznanila. Dne 17. junija: Sedanja srbska vlada o-stane še nadalje na krmilu, i Kluba obeh radikalnih skupin sta izrekla vladi popolno zaupanje, kakor tudi zagotovilo, da bosta v bodoče podpirala vlado soglasno pri vseh njenih predlogih. — Bosenski deželni Šef general Varešanin je bil dne 15. t. m., ko se/ je peljal s svojim adjutantom od otvoritve bosenskega sabora v konak, napaden od nekega Bogdana KarajiČa, ki je petkrat z revolverjem nanj ustrelil, a ga k sreči ni zadel. S Šesto kroglo se je Karajič sam ustrelil. — Protigrški bojkot na Turškem se širi. Turška vlada ni hotela izdati pripoznalnice novoimenovanemu grškemu konzulu v Seresu. Poroča se, da je grška vlada mecl obmejno prebivalstvo v Tesaliji razdelila orožje. D n e 18. j u n i j a: Na Dunaju je bil včeraj o-grski ministrski predsednik Khuen Hedervary v av-dijenci pri cesarju, kateremu je predložil v odobrenje prestolni govor. Tudi ogrski finančni minister je prišel na Dunaj, posvetovat se z avstrijskim finančnim ministrom Bilinskim o davku na Špirit, o monopolu vžigalic in o korakih proti petrolejskemu kartelu. — Letošnje srbske vojaške vaje se bodo vršile ob bosenski meji, v okolici reke Drine. — Obolela sta nemški cesar in cesarica. Dne 19. junija: Bolgarska vlada je dobila obvestilo, da namerava turški sultan Mehmed V. obiskati bolgarskega cara Ferdinanda v Sofiji. — E-giptovski ministri dobivajo vsak dan pretilna pisma, tako, da se brez spremstva policajev ne upajo več na ulico. — Cesar odpotuje dne 22. t. m. povodom otvoritve ogrskega državnega zbora v Budimpešto, kjer ostane tri dni. Dne 20. junija: Na Dunaju so bile danes pred vseučiliščem velike demonstracije nemških bur-šev proti ustanovitvi laškega vseučilišča na Dunaju. — Bojkot proti Grkom na Turškem se je razširil sedaj tudi na grške trgovce. — V Budimpešti se je vr' Šilo danes ustanovno zborovanje ogrske narodne delavne stranke. — Portugalski kralj se misli baje od-odati prestolu* Na vseh slovenskih gorah in hribih na vseh točkah, ki so vidne daleč na okolu, naj se zasvetijo 4. julija ob 9. uri zvečer naši kresovi. Pripravljajte se povsod za manifestacije 10. julija. Že sedaj nabirajte člane za svojo podružnico „Slovenske Straže"! Razne novice. Župnijo Leskovec v Halozah dobi Č. g. Ognje-slav Skamlec, dosedaj kaplan v Ljutomeru. — Čestitamo ! * Duhovska vest. Župnijo Šmartno v Rožni dolini je dobil č. g. Jožef Erker, kaplan v Mozirju. Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Emil Lubec v Mariboru je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Ptuj. Od drž. pravdništva. Za namestnika državnega pravdnika v Mariboru je imenovan dr. Maks Reiser, dosedaj sodnik v Mariboru. * Poštni pečat se od 15. t. m. ne pritiska več na pisma, ki prihajajo s poŠto. Izjema so le eksport-na pisma in pošiljatve poste restante, izvzemši tiskovine in blagovne vzorce. „ Iz šole. Kot nadučitelj na ljudski šoli v St. Lenartu nad Laškim je nameščen nadučitelj pri Sv. Duhu v Halozah, Franc Segula; na ljudski Šoli pri Sv. Martinu na Pohorju je nastavljen za nadučitelja stalni učitelj v Rajhenburgu, Peter JankoviČ. Za stalno učiteljico na ljudsko Šolo v Spod. Dravogradu pride stalna učiteljica v Prihovi, Marija Goričan; na ljudski Šoli v Skalah je postal stalen tamošnji začasni učitelj Ferdinand Pokeržnik. , Razpisana učiteljska mesta. Na 6razredni ljudski šoli v Konjicah okolica je razpisano mesto stalnega učitelja, oziroma učiteljice. Prošnje do 20. julija. Zahteva se zmožnost obeh deželnih jezikov. — Na 5razredni ljudski Šoli v Cadramu je razpisano mesto stalnega ali začasnega učitelja. Prošnje se morajo vposlati do 20. julija krajnemu Šolskemu svetu v Cadramu, pošta Oplotnica. Dokazati se mora znanje obeh deželnih jezikov, Krajni Šolski svet da na leto 60 K za stanovanje in 20 K za drva. Na dan podružnice „Slovenske Straže!" Doslej j« naznanjena' osrednji pisarni' „Slovenske Stroge" 23. junija 1910. ustanovitev t naslednjih podružnic,: „Slovenske Stra-i že": 1. Osrednja moška podružnica v Ljubljani. — 2. Osrednja ženska podružnica v Ljubljani. — 3. Dunaj. — 4. St. Ilj, — 5. Vipava. — 6. Kronberg. — 7. Sv. Ivan pri Trstu. — 8. Trnovo na Notranjskem« — 9. Krka pri Zatičini. — 10. Šmartno pod Šmarne goro. >— 11. Kamnik.,'f — 12. St. Vid pri Vipavi. — 13. Velikovec in okolica. — 14, Makole. — 15. Celje.! — 16, Črnomelj. — 17. Homec. — 18. Cerkno. — 19^ Ljutomer in okolica. — 20. Kranj, — 21, HotederŠica^ — ' Tudi vse druge slovenske župnije 1 na dan s podružnicami! Vse potrebno pri ¡vladi preskrbi pisarna „Slovenske Straže" v Ljubljani, kateri naj se pošlje 2.20 K ea koleke. Podrobni podatki se dobe v oklicu, ki je izšel v „Slovencu" v petek dne 10. junija. Pro-s simo, da se naznanila o ustanovitvi podružnic osrednji pisarni nemudoma pošljejo! fCas hiti — zato je nujno treba, da nikjer ne odlašajo s pripravljalnimi deli za 10. julij! Pet različnih vrst I narodnih kolekov' v korist obmejnih Slovencev bo razpečavala od prihodnje sobote naprej pisarna „Slovenske Straže" v Ljubljani.; Kolegi: ' Slomšek, Einspieler, Slovensko dekle, St.: Ilj, Slovenska, zemlja so po dva vinarja, prekupoval-oem, društvom 20% popusta. Naj ta kolek takoj maro-če naši somišljeniki, naša društva, posojilnice, župui uradi, županstva! Dne 10, julija povsod razpečavajte narodne koleke v korist obmejnim Slovencem, in v ta namen koleke že sedaj naročajte, da se pisarni preveč dela naenkrat ne nakupiči. Na naročila brez denarja se ne more ozirati. * Razpis službe občinskega tajnika, eventuelno sluge. Županstvo Zakot pri Brežicah razpisuje to mesto. Tajnik lahko prevzame tudi mesto sluge; plača po dogovoru, prosto stanovanje, samci prednost, znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi potrebno; prošnje je vložiti do 1. julija, nastop do 15. julija 1910. * Romarski vlak na Trsat bo Šel letos prvokrat iz Maribora, in sicer dne 11. julija. V Maribor na-^ zaj pride vlaki 12. julija zvečer. Na Trsatu je bila poprej Marijina hišica, ki je sedaj v Loretu. Trsat je slavna in mnogo obiskana božja pot, (Peljamo se. do Reke, od koder je Še malo uro peš do Marijinega svetišča. Pri tej priložnosti se peljemo tudi pol ure po morju, in sicer nazaj grede v Opatijo, Obiskali bomo med potom Še svetovno znano Postojnsko jamo. Opo-i zarjamo vse, ki se zanimajo za to božjo pot, na inserat v današnji številki „Slovenskega Gospo d ar j a", kjer, najdejo natančni vozni red in cene.; — Vse pristaše, in posebno čč. gg. dušne pastirje prav, uljudno prosimo, da na to romanje ljudstvo opozorijo, denar za karte poberejo, in prej ko mogoče skupno karte naročijo ter si vse stroške takoj naprej odtegnejo. — Romarski odbor. * Rubež na plače in pokojnine. Državni zbor je sklenil zakon, s katerim se poviša znesek plač in pokojnin uradnikov, ki ga ni mogoče zarubiti. Dosedaj je bil tozadevni znesek 1600 kron na leto za aktivne uradnike in 1000 kron za penzijoniste, vdove in sirote. Po novem zakonu je povišan ta znesek na 2000 K za uradnike, in na 1200 K za penzijoniste, vdove in sirote. — Po novem zakonu je možno torej zarubiti pri dohodkih, ki izvirajo iz aktivnega službovanja znesek, ki presega 2000 K (dosedaj 1600 K) in pri vseh drugih dohodkih 1200 K, (dosedaj 1000 K.). — Zakon stopi v veljavo s prvim četrtletjem, ki sledi onemu, v katerem bo zakon proglašen. Prepovedi plač, ki sc bile prej dovoljene, kakor je stopil zakon v veljavo, in ki so v nasprotstvu s tem zakonom, se razveljavi, ako to zahteva dolžnik. — Ta zakon, ki je zelo važen, toliko za uradnike, učitelje itd., kolikor za trgovce, obrtnike in posojilnice, je bil sklenjen, ker so se v zadnjem času zelo podražila toliko živila, kolikor stanovanja. » Vsiljivost. Podpisani sem že večkrat poslal list „Slogo" nazaj, ker ga nisem naročil in ga sploh ne maram. Vendar vkljub temu se mi list ponovno vsiljuje, kakor konjska muha. Izjavljam javno, da si naravnost prepovedujem, da bi se mi „Sloga" Še nadalje pošiljala. Jaz čitam „Slovenskega Gospodarja" in: „Stražo". — Jožef Munda 1. r., posestnik v VbdranciK. „ Lepota učiteljskega stanu. Nemški list: „Chr. Sch'. u. Etern.-Zeitung" krasno označi vzvišenost u-čiteljskega poklica. Kaj bi moral biti učitelj? — Učitelj bi moral biti: 1. Najbolj pobožen kristjan; 2. naj-nežnejši ljubitelj mladine; 3. najboljši, poznavatelj ljudi; 4. neutrudljiv v samoizobrazbi; 5. stalen v molitvi! — Učitelj bi moral biti: 1. Učitelj resnice; 2. učitelj čednosti; 3. namestnik starišev;) 4. angel vari h otrokom božjim; , 5. kažipot v nebesa! — Ali je kateri stan na svetu bližji duhovskemu stanu? Zakaj pa dandanes mnogi stariši učiteljskega stanu ne čislajo ? Ker so mnogi učitelji vse drugo, samo to ne, kar bi morali biti! Ako bo učiteljstvo začelo spoznavati vzvišenost in lepoto svojega stanu in stremiti po resničnih vzorih, bo tudi v očeh vernega slovenskega ljudstva našlo tisti ugled, ki ga v polni meri vživa in zasluži dobro učiteljstvo! Iz liberalne Zadružne zveze v Celju je izstopilo leta 1909 32 posojilnic. Tudi leta 1910 je izstopilo že nekaj posojilnic. Opravičena je radi tega zahteva naših pristašev, da Še one posojilnice, katere do sedaj pripadajo celjski zvezi, iz nje izstopijo. Dobili smo tozadevno več vprašanj,, n^ katera odgovorimo, da je zadnji čas za izstop koneo tega mesec«* Brezdvomno bodo posojilnice sedaj, ko se Je vse zmernejše elemente kakor gospode: M» Vošnjaka, i* Lapajneta, tir. Jurtela in Jošta izrinilo iz odbora in na njih, mesta' izvolilo najbolj 'zagrizene liberalne strankarje, pokazale tej filijalki Narodne stranke hrbet. * Izjava. Podpisana Mihael in Jera Mikolič, pos. v Gaju obft. Cermožiše, hiš. stev. 06, se zahvaljujeva tem potom „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani", in njenemu glavnemu zastopniku g. Pograjcu v Mariboru, ki nama je polno svoto, za katero sva. bila zavarovana, točno izplačala. Priporočava jo cenj. občinstvu najtopleje. — Cermožiše, dne 2. travna 1910. --Mihael Mikolič, Jera Mikolič. * liospic pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru je zgradilo „Kranjsko duhovsko podporno društvo". Ta hospic, ki je združen s penzijonatom, je najlepše letovišče za duhovnike. Natančnejše v inseratnem delu^______ Zmaga Slovencev v okrajni zastop Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 16., 17. in 18. t. m. so se vršile volitve v okrajni zastop Šentlenartski. Prvi dan so volili veleposestniki. Prišli so naši možje na volišče in z62 glasovi enoglasno zasigurali okrajni zastop kot posest slovenskega kmečkega ljudstva. Do dneva volitve je bilo upravičenih volilcev veleposestnikov 98. Okoli 30 izmed teh je nemškutarsko-liberalnih. Naših je tedaj izostalo samo nekaj mož, kar je zelo obžalovanji vredno. Udeležili se niso volitve ne nemškutarji, ne liberalci, ker jim je bilo vsem skupaj grozdje prekislo. Nam pristašem Kmečke zveze je to popolnoma prav. Da zmagamo, smo bili prepričani, a da bo naša lista prodrla, enoglasno, nismo pričakovali. Dne 17. t. m. sta volila trga, lenarški in troji-ški. Tu mi žalibog dozdaj<še nimamo besede. Dne 18., v soboto so prišle na vrsto občine, ki so istotako s ponosom rešile čast okraja. Oddanih je bilo 62 glasov enoglasno, par glasov je bilo razcepljenih. Nasprotniki se tudi to pot niso udeležili. Razmerje glasov v okrajnem zastopu je 20 : 12. S tem so volitve končane, in okrajni zastop ostane tudi še v prihodnje v naših rokah. Vsi novoizvoljeni udje so odločni pristaši Slovenske kmečke zveze. Narodna zavest naših mož se je vsled teh enoglasnih volitev tem globokeje ukoreninila, ker so Šli preko vsakega nasprotnika združeni in organizirani v boj za svoje pravice in koristi svojega kmečkega stanu. Možje, ki ste tako častno rešili lep šentlenartski okraj, čast vam! Stojte i v bodoče tako trdno, čuvajte tudi še za naprej tako zvesto svojo narodno posest in upati smete boljših časov. Mariborski okraj. m Bazilika „Matere Milosti" v Mariboru. Dne 26. t. m., to je v nedeljo, bodo naš prevzvišeni kne-zoškof konsekrirali ali posvetili peti novi stranski oltar. Že v soboto ob 6. uri na večer bodo prinesli prem. nadpastir svetinje za novi oltar, pred katerim se bodo potem slovesno opravile običajne molitve. V nedeljo se pa začne slovesnost ob 8. uri zjutraj. Ca-stivci presv. Srca Jezusovega in vsi dobrotniki bazilike, prihitite k posvečen ju oltarja presv. Srca Jezusovega! m Vrtni koncert. !Dne 29. junija t. 1. priredi „Glasbeno društvo" vrtni koncert v mariborskem Narodnem Domu. Začetek je točno ob 8. uri. Selnica ob Dravi. Čitalnica v Selnici ob Dravi uljudno vabi na veselico, ki jo priredi na Petrovo, dne 29. junija popoldne na vrtu g. Antona Mesanča, Domači diletantje bodo predstavljali Šaloigro „Trije tički". Po igri nastopi pevski zbor čitalnice. Med posameznimi točkami svira domača godba. Za prosto zabavo je pripravljen srečolov in javna dražba krilatega pevca rumenokljunega kosa, najodločnejšega sel-niškega Slovenca, ki v enomer žvižga le to melodijo: „Slovenec sem . . Tudi za šaljivo poŠto in papirni dež je preskrbljeno. Pri neugodnem vremenu se vrši veselica v nedeljo pozneje. Vstopnina 40 vin. — Opozarjamo in vabimo posebno goste iz Maribora in drugod, naj ne zamudijo narediti izleta v solnčno Selnico, ker imajo tako ugodne zveze z vlaki. Začne se veselica ob 4. uri popoldne. Odbor. m Kamnica. Pri Sv. Urbanu nad Kamnico se bo vršila v nedeljo, dne 26. t. m. redka slovesnost. Preteklo je letos 50 let, odkar so slavni Ško! Anton Martin Slomšek posvetili to zalo hišo božjo. V ta namen bodo na predvečer večernice, drugi dan ob y2l0. uri procesija okoli cerkve s presv. Rešnjim Telesom, potem pridiga in slovesna sv. maša. Pridigar bo dobri poznavatelj SlomŠeka, preč. g. dr. Ant. Medved. Popoldne bo zopet govor in slovesne večernice. Pridite ob tej priliki od vseh strani, od blizu in daleč, v velikem številu proslavit sv. Urbana, varuha vinskih goric. m Št. Ilj v Slov. gor. Otvoritev „Slovenskega Doma" bo najbrž že letos meseca avgusta. Že sedaj opozarjamo naša društva in vse rodoljubne Slovence, da se udeležijo otvoritve. O pravem času se bo objavilo natančneje glede časa in vsporeda. vanje, ki kali nočni mir, je krivo neštetih nesreč, a v Cirkovcah in Sikolah ni žive duše, ki bi se kaj brisal za mir in red. Kaj pomaga gasiti potem, ko je že vso pogorelo. Potem gasijo lahko tudi otroci. Ali ni res? p Sv. Bolfenk v Slov. gor. V občini Ternovška vas se vrši v četrtek, dne 30. t. m. po Petrovem živinski sejem. Ker je pričakovati mnogo kupcev, naj priženejo posestniki obilo lepe živine na ta sejem. Konjiški okraj« k Ziče. Kakor se sliši, imeli bomo zopet občinske volitve z vsemi stroški in nepotrebnimi neprijetnostmi, in to po krivdi našega učenega občinskega tajnika, ki med drugim ne ve, kako se voli volilna komisija, ki ne ve, da je za občinske volitve treba voliti reklamacijsko komisijo, ki neto se mu že hlačke tresejo, ,če kaj sliši o tem. s Golavabuka. Pri naslhočejo zmotiti kmete in vo-lilce liberalni agitatorji. Toda nimajo vspeha. Mi se Še dobro spominjamo, kako so napadle pred tremi leti na tolovajski način najete nerazsodne trope ljudi našega priljubljenega in spoštovanega Plesnika iz Leg-na. Vse je vodil tedaj Kac, ki je prišel posredovat radi shoda. Kdo bi si mislil tedaj, da bo prišel ta Kac za kandidata, ki je pred tremi leti ponoči ob 11. uri nosil bandero samega veselja, da je Ježovnik zmagal. Pri volitvah mu bodemo mi lepo pokadili za te čine in oddali glasove za našega delavnega deželnega poslanca g. dr. K. Verstovšeka. s Podgorje. Žlahta ne bo volila kandidata Kaca, tudi sorodniki in bratrani ne bodo volili, tako so se sami izjavili. Vprašali bodete, zakaj pa žlahta ne bo volila, ker ga potem tudi mi ne moremo. Zato ne, ker 1. ni zmožen za to, nima dovolj razuma za to; 2. je pod komando generaia dr. Kukovca; 3. dela za n! stranko, s temi važnjivimi, pohujšljivimi in brezver-skimi liberalci i» njihovimi časopisi. „Narodni List" poroča, da se je dne 12. t. m. shod pri Rogini mirno vršil. Res je, toda mirno zaradi tega, ker so Podgor-jani pametni možjo, pristaši S. K. Z., ki se nočejo a takimi neolikane!, kakor so ti narodni strankarji, prepirati. Podgorjani imajo pač več možgan, kakor Kao Kukovec in Kralj skupaj. General Kukoveo in agent Narodne stranke, Kralj, sta kaj hvalisala in slikala Kaea. Ko bi ga Podgorjani ne poznali, bi morebiti kaj Romagalo, pa Podgorjani ga bolj poznamo, kakor vsi, zalo ga tudi volili ne bomo. s Velenje. V Velenju je doživela Narodna stranka popolen poraz. V nedeljo ob 8. uri je bil napovedan volilni shod v Ježovnikovi krčmi, ki se pa n i vršil, ker ni bilo poslušalcev. Kaj takega pa še ni bilo. Lansko leto je imel dr. Božič na shodu vsaj naše ljudi, ki so mu oporekali in dali vsaj priliko kandidatu, da je mogel govoriti. Dr. Lipold pa, ki je prišel govorit za Ivana Kaca, niti toliko poslušalcev ni imel, da bi se mogel shod vršiti. Sedaj mora vendar Nar. stranka spoznati, da ji je pri nas, , kakor njenemu kandidatu, popolnoma odklenkalo. Te stranke ne smatra nihče več resnim, .Četudi so bili lepaki, vabeči na ta shod, nabiti na vseh koncih, se vendar naši ljudje za ta shod niti zmenili niso, in značilno je to, da še najbližji sosedi niso o kakšnem shodu v nedeljo zvečer ničesar vedeli. Vse sleparstvo z „neodvisnimi" kmeti in „kmečkim" volilnim odborom ne pomaga več Narodni stranki. Res, vsa čast velenjskim občanom, ki so na tako dostojen način pokazali svojo zavednost, da so te liberalne strankarje popolnoma prezirali. s Shod pri Hrovatu izven Velenja, ki je bil napovedan za popoldne, pa ne vemo, ali in kako se je vršil. Dozdaj Še ni bilo mogoče zvedeti. Dva učitelja sta šla menda* na ta shod, in pa Šentiljski dohtar, ki je zadnjič, kakor se sliši, govoril tudi na Janškem shodu. Čudimo se, da je že pozabil na svojo preteklost in si upa še v javnost. Drugič mu pokličemo marsikaj v spomin. Morda zvemo še kaj o slavi tega shoda pri Hrovatu. Velika je morala biti njegova slava, ker je znani liberalni agitator Lojz ležal v nedeljo popoldne v cestnem jarku tam nekje pod Hrovatom. Narodnim agitatorjem se še najboljše godi, ker ti pijejo pred volitvami in po volitvah, naj kandidat zmaga ali pade. Skoda le, da ni kandidat Ivan Kac sam prišel na ta dva shoda, kjer ni bilo trebaj nič govoriti. Primernejših shodov zanj si ne moremo misliti. Ja, Ivan Kac bode lahko molčal tudi — kot poslanec. Zato bomo že poskrbeli; ker sicer bi prišel v tako zadrego, da bi moral še na Dunaj mesto sebe poslati kakšnega celjskega dohtar j a in potem bi moral polovico dijet, katero je baje revežem obljubil, ,'dati celjskim zastopnikom. s Iz velenjske okolice. Pri nas se za nasprotnega kandidata nihče ne, zmeni, razen nekaj nemšku-•tarčkov, liberalcev in demokratov, ker to pri nas ob volitvah zmiraj skupaj drži. Naš kandidat pa je dr. Karol Verstovšek, deželni poslanec, ki je nam nad v-se, priljubljen, ker vemo, kako je delaven in zmožen in vnet za naš blagor, kar je že dosedaj pokazal s svojim delovanjem. Zato vživa neomejeno zaupanje, in to se bode sijajno pokazalo na dan 4. julija. To si štejemo v častno dolžnost, da damo ta dan največ glasov dr. Verstovšeku v velenjski občini, kakor smo jih dali največ v celem okraju ob deželnozborskih volitvah. r- Torej na delo .vsi vrli občani velenjski. s Skale. (Narodna stranka snubi tudi pri so-cijalnih demokratih.) Od Katzove strani se je pogajalo tudi z Lappom, posestnikom premogokopnih. jam. Katz se neki baha sam v slovenjegraškem okraju, da mu je Lapp obljubil obilo glasov. Lapp je nemški protestant, ki je zadal posestnikom Šaleške doline že dovolj hudih udarcev. To vedo dovolj povedati Šaleš-čani. V narodnem oziru je pa največji nasprotnik Slovencev in hoče na vso silo Širiti nemštvo. S takimi velepodjetniki se brati sedaj kandidat Narodne stranke, Katz; to pač kaže dovolj za delavce in posestnike, da tak poslanec ne bi imel za delavca pravega arca, ki se brati s podjetnikom. Toliko pa je tudi gotovo, da delavci ne bodo poslušali pri volitvah g. Lap-pa, ker so samostojni volilci. s Šoštanj. „Narodni Dnevnik" se še vedno laže, da nima Narodna stranka in njen kandidat Katz zveze z nemškutarji. Nekateri šoštanjski veliki Nem-ei pa očitno govorijo o tem, da se morajo potegovati za Katza. Torej so le vendar celjski gospodiči snubili tudi pri teh. Le naprej tako do propada! (Slovensko ljudstvo se bode maščevalo nad propalimi izda-jicami celjskih klakerjev. o Iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. „Narodni List" in „Narodni Dnevnik" poročata o volilnem shodu v Novi Štilti. Pred vsem izlijeta jezo na župnika Fermeta, ker je baje zabranil, da se shod ni vršil pri g. Golobu. Čast g. SavinŠeku, po dom. Golobu, 3a je vsiljivim Celjanom odrekel svoje prostore. Kaj bodo Še-le gg. naprednjaki rekli, če zvedo, da je bil tudi g. Sem silno nevoljen, ko je zvedel, da se je vršil shod v njegovi gostilni brez njegove vednosti. Kam bode potem g. nadučitelj Kelc hodil gasit in hladit svojo jezo na župnika. K Golobu ne gre več, se je bojda zaklel, ker je tam že dovolj vina zastonj popil, k Semu ali Slonu tudi ne bode mogel več iti, posebno 5e g. Sem javno izpove, da obžaluje, da so se njegovi prostori porabili za napredni shod] (mi bi mu to na vsak način svetovali, da ne bi kako njegova obrt trpela), potem bo treba vsak dan marširati v St. Miklavž k Muzu, da ga Še kdo posluša. Na shodu je bilo nekaj kranjskih kubikarjev, nekaj žensk, ki so prišle juho jest, nekaj naših somišljenikov, ki so imeli opravke v trgovini, potem pa razven celjskih! dohtarjev nadučitelj Ivan Kelc in njegov nadebudni sin Milan, nadalje g. Matevž in gospod Laznikov, stari Huber in, in, in ne vemo, kaj bi še povedali. Ko bi se imelo glasovati, se je vzdignilo 5, reci pet rok. Protiglaso-vanje je g. Ivan Kelc že kar zamučkal. Govorniki so se jezili, ker se je v Gornjem gradu osnovala „Km. hranilnica in posojilnica", kamor se zdaj steka kmeč- ki denar, — res za zjokat, i da ni obstala liberalna pašna zadruga, da dajo ljudje župnikom, kaplanom, organistom in mežnarjem glasovnice izpolnit, in zar trjevalo se je, da bode Kac na Dunaju vzel le dijete po 20 K za se, a 6000 K na leto plače, katere pa poslanci ne dobijo, bode pa pustil. Bolj se ljudi ne more imeti za norca. Prav se bode govorilo dne 4. julija. c Nova Štifta pri Gornjemgradu. Po končanih zadnjih državnozborskih volitvah je „Narodni List" nesramno napadel vrla novoštiftska dekleta. Dekleta! Odgovorite mu sedaj na to nesramnost s tem, da z vso mogočo navdušeno zgovornostjo agitirate za kandidata Kmečke zveze dr. Verstovšeka. Pokažite, da niste zveste samo Mariji, ampak Ida ste tudi navdušene Slovenke, zveste zmiraj svoji dpmovini, in da se ne bojite onih, ki znajo samo psovati in pa po gostilnah neumnosti prodajati. Vaše geslo je: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! c Iz mozirske okolice. „Narodni Dnevnik" in „Narodni List" se hvalita, kaka udeležba je bila na shodu Narodne stranke dne 12. t. m. pri Strenčanu, po domače Grabnerju v Mozirju. Resnici na ljubo bodi povedano, da se tega shoda ni udeležilo 50 volil-cev, marveč le 35 ljudi, in še med temi je bilo nekaj otrok, 3 ženske in 7 naših. Prvi govornik dr. Lipolcl je razlagal, da ima vsak pravico voliti, ki bo dne 4. julija 24 let star. Ta gospod ve gotovo več, kot vsi drugi, ker nam tega dosedaj Še nihče ni povedal. Drugi1 govornik se nam je predstavil kot veleposestnik in letotržec, ki je doma blizu Kaca. Priporočal je Kaza, češ, da če bomo njega izvolili za poslanca, bomo lahko kar k njemu na dom prišli, če bomo kaj potrebovali; k dr. Verstovšeku pa ne bomo mogli hoditi, ker je preveč oddaljen od nas. Nekaj malega je povedal tudi Ivan Lipold iz Mozirja. Govornik milijonar Pahernik je imenoval pristaše S. K. Z. iarške podrepnike. Nek drug govornik je pravil, da so „far-ji ravbarji". Predsednik shoda Alojz Goričar je imenoval naše, pristaše „lačenbergarje". Kandidat Kac je povedal le malo besedi, ker dobro ve, da če se molči, se tudi govori. Ko da predsednik na glasovanje, da naj vstane, kdor ni za Kaca, vstaneva midva z Lekšetom. Vernik zahteva, naj povem, zakaj nisem za Kaca. Ko pa začnem govoriti, mi predsednik kar naenkrat vzame besedo. Gg. Praprotnik in Vernik nagovarjata predsednika, naj mi vendar pusti govoriti, a komaj začnem o poslancih Narodne stranke, mi predsednik zopet odvzame besedo. Lekšo opomni nato, da se postavlja kmečki kandidat, a se kmeta niti govoriti ne pusti. — Neki Strucelj. s St. Andraž pri Velenju, Poročen je bil dne 13. t. m. vrl mladenič Lovro Lavrinc, posestnik pri sv. Jederti nad Laškim, s pridno kmečko deklico Fr. Leonardi, ki je bila članica Marijine družbe. Kako je bila nevesta priljubljena pri svojih družbenicah, je kazalo to, da so jo vse družbenice spremljale k poro» ki v belih oblekah in z venci na glavi. Poročil ju je bratranec ženinov, preč. g. Ferdinand Lavrinc, župnik pri Sv. Juriju na Strmcu na Koroškem. Na gostiji na domu je nabrala družica Trezika za obmejne Slovence 10 K 20 vin., kar je posebno hvale in posnema-nja vredno. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Vesfnik mladinske organizacije. Dekliški shod v St. Jurju ob južni železnici. Izredno veličastno se je izvršil dekliški shod v St. Jurju ob juž. že L zadnjo nedeljo, dne 12. junija. Nad 1400 deklet je prihitelo od vseh strani na shod. V procesijah z družbenimi zastavami so prišle dekliške Marijine družbe iz Ponikve, Dramelj, Šmarja, Tehar-ja ter dekleta iz Slivnice, z njimi župnika Kreft in O-grizek, ter kaplani Sinko, Dvoršak in Vedečnik. Pri Šoli so domača dekleta vsprejela vse došle in se je velikanska procesija od tam pomikala v cerkev. Pridiga je bila zunaj cerkve. Župnik Gomilšek je z vneto besedo opominjal mladenke, kako naj čuvajo svoj srčni dom, v njem nedolžnost, kako naj branijo katoliški dom, naj bodo verne, kako naj ljubijo slovenski dom, vse njegove lepote, med njimi češčenje in podpiranje Brezmadežne, ki varno vodi v nebeški dom. Po slovesni sv. maši domačega župnika, pri kateri je lepo popeval domači mešani zbor, je bil enourni odmor, ob 1. uri popoldne pa se je začelo veliko dekliško zborovanje, — Veliki prostor pred cerkvijo je bil hipoma napolnjen. Krasen je bil pogled na to ogromno množico deklet in drugega ljudstva. Zbor otvorijo gojenke teharske gospodinjske Šole s pesmijo „Slovenka sem," Prva govori domačinka Marija Vrečko besede iskrenega pozdrava in potem poprosi predsednico Z. S. D., da vodi zborovanje. Anica Kren nastopi, pozdravlja shod v imenu St. Ilja in Z. S. D. in mu želi blagoslova božjega in pomoči Marijine. Liza Gri-zold, gojenka teharske gospodinjske šole, lepo pov-darja: Da s svojo organizacijo dosežemo namene, moramo iskati pomoči pri Mariji in pri Srcu Jezusovem. Se bolj goreče častilke Marijine moramo postati in se posluževati pripomočkov, da smo ponos cerkve in domovine. Mar. Vrečko (Šmarje) umestno povdarja: Le Marijina družbenka je prava Slovenka. Češčenje Marijino in življenje v Marijini družbi usposablja mladenko za najplemenitejša verska in narodna dela. Bevo Cillka govori v imenu pilštanjske dekliške zveze: 5 ur daleč smo prišle. Trud je pozabljen. Na shodu se spoznavamo in znova navdušimo za naše svete naloge. Zabrl Frančiška (Ponikva) slavi delo Slom- šekovo. On je delal, da ostane narod vdan cerkvi in zvest svoji domovini. Po tem vzgledu delujmo tudi mladenke. Gajšek Ter. i Teharje) v imenu dekliške Marijine družbe razvija: Na tri reči smo ponosne Teharčanke 1. na krasno cerkev, 2. na slavno zgodovino in 3. na gospodinjsko šolo; dve zvezdi imamo v teharskem grbu, dve zvezdi naj svetita tudi vsem Slovenkam: ljubezen do Boga in domovine. Ana Deuč-man (Dramlje): Marijine družbe so prekoristne, kdor je zoper nje, nas hoče pokvariti, to pa je zlasti liberalno časopisje. Temu napovejmo neizprosen boj. A-nica Kren (Št. Ilj) kliče navdušeno: Cuvajmo grobišče naših junakov vseh stoletij.. Cela domovina je veliko grobišče. Nikdar naj ne oskruni tega grobišča tujec. To bodi naša skrb. Prepotrebno je obrambno delo. Pravi obrambni delavci pa so le v naših katoliških vrstah. Jera Turk (Šmarje) deklamuje „Obmejno budnico". Ana Guzej (Kalobje) pravi: Hvala duh. voditeljem, ki nas navajajo, kako delajmo za Marijino čast in za slovensko domovino. Marija Vrečko (Slivnica pri Celju) povdarja: Slovenci smo nadarjeni. Porabljajmo krasne talente zlasti dekleta. Bodimo nad vse delavne za naše cilje! Ana Vehovar (Sv. Peter na Medvedovem selu) razloži, kako sodelujmo mladenke pri „Slovenski Straži". V vsaki župniji osnuj-mo podružnico, zbirajmo udnino, poučujmo narod o namenih „Slovenske Straže", ljubimo, kar je naša na^ rodna posebnost, podpirajmo le naše ljudi, nosimo se oriprosto, da bomo poštene, močna straža narodova. Kožar Marija (St. Jurij ob juž. žel.) deklamuje „Dekliško budnico". Marija Stritih (Pilštajn) govori v imenu Marijine družbe, največje verske organizacije slovenske. Le pod zastavo Brezmadežne ostanemo zveste hčerke Slovenije. Ana Kos (Sv. Ema) kliče v imenu emške zveze: Združujmo se Slovenke proti Nemcem, ki so nam največ zemlje ukradli, proti odpadnikom in njih listu „Štajercu", pa tudi proti našim libe-= ralcem, ki se vedno pohujšujejo nad rečmi, ki so nam najbolj svete. Amalija Verk (Sv. Peter na Medvedovem selu) pravi: Kar je kopriva v cvetličnem vrtu, to je liberalec (nemškutar) v našem narodnem vrtu. Proč s temi koprivami! Ne hodimo v nasprotne družbe, nasproti njim bodimo odločne — liberalec ne pozna dekliške časti — v zakon naj nobena ne stopi z liberalcem, se nobeden ne poboljša, vsi pa so surovi proti ženam, ki so našega mišljenja. Helena Matko pozdravi shod v imenu mozirske dekliške zveze. Ter. Ške-ta (Braslovče) navdušeno povdarja: Pojdimo odločno naprej! Bolj nas napadajo, bolj bodemo delale. Nesebične, vesele, složne, veliko dosežemo. In bali se nas bodo nasprotniki. Mar. Androjna (Sv. Jurij v Slov. gor.) govori: Ljubezen do Boga in do domovine nas je združila, ljubezen do skupnega dela nas vnema, kot sestre se ljubimo, zato se nam mnogostransko žensko delo gotovo posreči. Pozdrave Še govore v imenu svojih zvez: Matilda Novak (Sv. Križ tik Slatine), in Franca Kitek (Studenice). — Izpregovori Še navdušene besede župnik Gomilšek: Vsa društva v bližini si osnujte dekliške zveze. Ljubite izobrazbo, zanimajte se za naše narodne razmere, izobrazite se primerno v gospodinjstvu in proste ženske lahkomišljenosti pojdite na delo. Veliko ga je v Z. S. D. in v „Slovenski Straži". — Še je bilo govornic, a čas je dotekel, zato preiskreno zahvali predsednica A. Kren mladenko domače in od vseh krajev za udeležbo, želi najkrasnejših sadov in zaključi prelepi shod. Sv. Bolfenk pri Središču. Vedno naprej! je naše geslo. Naše mladinsko gibanje in izobraževalno delo izvršuje naša S. K. S. Z. tudi v krajih, kjer se pred letom dni še sploh ni dalo misliti na začetek. Pri Sv. Bolienku pri Središču se je vršil v nedeljo, dne 19. t. m. krasno uspeli shod tamošnje mladine. Po večernicah smo se zbrali v prijazni hiši g. Mun-da; pozdravljala nas je vihrajoča trobojnica. Čitalnična soba je bila natlačeno polna, čelo zunaj okrog hiše je bilo mnogo zborovalcev. Shod otvori domači g. Župnik. Sedaj so pa nastopili fantje: Zadravec Franc in Kocjan Anton, ter dekleta Haložan Mima, Kolarič Marija in Schonveter Bogumila. Vsi so nastopili tako dovršeno, kakor da bi bili že stari govorniki. Neustrašeni nastop mladih govornic in govornikov je izzval veliko navdušenje. — Imenom S. K. S. Z. je govoril nato Fr. Žebot iz Maribora, ki je v daljšem govoru slikal navdušenim zborovajcem veliko važnost naših izobraževalnih, gospodarskih in političnih organizacij, navduševal je posebno še mladino za njene najlepše vzore. Opozoril je govornik zborovalce tudi na veliko potrebo narodno-obrambnega dela, ki ga izvršuje „Slovenska Straža". — G. župnik in mladenič Jos. Zadravec sta še ob koncu zborovalce navduševala k vstrajnemu boju in se zahvalila vsem. Shod se je mirno izvršil; navzočih je bilo tudi nekaj liberalčkov, ki pa so bili zelo mirni. — Mladina je imela pripete svoje znake, na katere je zelo ponosna. — Mi gremo ponosno naprej! Jarenlna. Naša „Dekliška Zveza", katera nekaj časa ni več delovala, se je zadnjo nedeljo, dne 19. t. m. zopet oživila. Do 150 deklet se je zbralo na shodu. Govorili so č. g. dekan Cižek, kaplan Lasbacher, A-nioa Kren in več jareninskih deklet. Dekleta so bila zelo navdušena za Dekliško zvezo ter posebno obljubila delovati za narodno obrambo. Naročile si bodo tudi dekliške znake. Živele jareninske Slovenke! Kamilica. Kakor je bilo enkrat že naznanjeno, bo 3. julija vi Kamnioi velik cerkveni shod Marijinih družb bližnjih in oddaljenih. ¡Sprejem bo, kakor lam, pri križu čč. Šolskih sester in, če le mogoče, okoli 9, ure. Potem bo ob 5410. tiha sv. maša, in tudi skupno sv. obhajilo, če bodo želele družbenice. Ob desetih pridiga in slovesna sv. maša. Popoldne ob ^3. uri zopet govor in slovesne večernice. Pridigovali bodo preS. g. misijonar. Za skupen obed je vse preskrbljeno. Dobro bi bilo, 6e bi nam prednice iz posameznih Župnij naprej naznanile, koliko družbenic približno pride, da se vse redno pripravi. Tudi za dobra prenočišča se bo preskrbelo. Priromajte torej Marijine hčerke v obilnem številu počastit svojo nebeško Mater! Najnovejše novice. Državni zbor. Poslanec RoŠkar je v včerajšnji seji opisoval, v kako hudem položaju se nahajajo vi-norejci. Izrekel se je proti nameravanemu davku na vino, ki bi vinarstvo naravnost uničil. Pritoževal se je o pomanjkanju od oblasti pooblaščenih stavbnih obrtnikov na deželi na Spod. Štajerskem' in izjavil končno, da bo njegov klub, dokler se slovenskemu ljudstvu ne bodo dale pravice na gospodarskem in kulturnem polju, glasoval proti proračunu. Sv. Križ pri Mariboru. Mladeniška in dekliška zveza tukajšnjega bralnega društva priredita v sredo, na praznik sv. ap. Petra in Pavla, 2&. t. m. popoldne po večernicah, v hiši Jožefa Mačeka na So-bru Štev. 8 predstavo iger: „Prepirljiva soseda" ali „Boljša je kratka sprava kot dolga pravda", in „Ca-Šica kave." Na vsporedu je tudi petje* in ( govor. Vstopnina enaša 40 v. Ker je čisti dobiček namenjen „Slovenski Straži", se preplačila hvaležno sprejemajo. K prav mnogoštevilni udeležbi vljudno vabi odbor. Središče. Tukajšnja Šestrazrednica priredi dne 29. t. m. v spomin stoletnice Stanka Vraza' Šolsko slavnost. Ljutomer. Predstavi Bralnega društva za lju^ tomersko okolico: „Nežika z Bleda" ter „V ječi" ste dobro izpadli. Dvorana je bila. napolnjena občinstva, ki je z živahnim ploskanjem poplačalo skrb in trud vrlim igralcem in igralkam. Sv. Peter na Medvedovem selu. Predstava Marijine igre „Dve materi" se je izredno posrečila. Mnogi so bili do solz ganjeni. V nedeljo, dne 26. junija se igra ob 3. uri popoldne ponovi. Petrčani in sosedje, pridite v nedeljo pogledat, nad vse boste zadovoljni! Polzela. Dne 21. t. m. so našli obešenega Fr. Flis iz Sočice. Dne 11. t. m. je svoje posestvo prodal, ter isti dan po raznih gostilnah popival. Od tega dne so ga pogrešali. Zapušča 9 večinoma nepreskrbljenih otrok. Nemška ljudska šola v Sevnici odklonjena! Deželni šolski svet je zavrnil prošnjo za ustanovitev nemške šole v Sevnici; poslanec dr. Benkovič je prejel te dni tozadevno obvestilo. Energičen protest naših poslancev, nosebno deželnega odbornika Robiča in deželnega ¿iavarja namestnika dr. Jankoviča in poslanca dr. Benkoviča, je tedaj imel zaželjeni uspeh. Listnica uredništva. Sv. Bolftnk pri Središču: Sedaj imamo toliko z volitvami opraviti, da nam je rea težko dobiti prostora za pesmi. Oprostite! — Rečica na Paki: Prosimo Vas, sporočite nam, ako imate kake priče. — Mnogim dopisnikom: Vsled volilnega boja smo morali mnogo dopisov krajšati oziroma odložiti. Naj s» nam to ne zameri! Ne pozabite na Št. Ilj! Cene deželnih pridelkov. O © •B i-, o N O Ime pridelka. R U C 5 B S «5 O C K | v K v K| v K| v K ¡ v Pšenica ..... IS 25 12 _ 12 50 11 50 12 50 Rž....... 9 ¿5 8 _ 10 ~ 8 50 10 50 Ječmen..... o 8 _ 8 — 9 50 8 — 9 50 S ca 8 79 8 50 8 60 9 — 9 50 Koruza ..... ne 7 50 9 — 8 — 8 — 7 2f> 8 50 8 — 10 — 8 _ 8 50 Ajda...... M 7 50 7 — 11 — 7 — 7 — Sladko seno.... o »o — _ 3 50 4 — b — 4 50 Kislo „ . . . . — — — — 3 — 4 _ 4 — — 3 — 3 50 3 — 3 80 _ _ 23 _ 11 50 _ _ J5 _ Grah...... — _ — 60 — S «s — —- — 60 — — — — — — Krompir..... — — 08 — — — — — — Sir....... 00 — _ — 40 — '— — — — — Surovo maslo . . . o — — 2 50 — — — — — — Maslo...... M — — 1 80 — — — — — — Speh, svež .... H — — 1 70 Zelie, kislo .... — — — 24 — — — — — — Repa, kielR .... — — — 20 — — — — — — Mleko...... h _ _ _ 22 _ _ _ __ Smetana, sladka . . — — — 96 — ■ -- — — „ kisla . . . H — — — 96 — — — -- Zelje, 100 glav .... -j — 3 50 — — — - Jajce. 1 kom..... — — — 06 - — — — — VABILO redni obeni zbor Kmetijskega društva pri Sv. Etni, r. z, z o. z,, kateri se vrši dne 10. julija 1910 ob 3 uri popoldan v prostorih Kmetijskega društva. Dnevni red: 1. Pregled računov za leto 1909. 2. Prečitanje revizijskega zapisnika. 3 Volitev načelstra. 4 Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaja, da bi ne bila ob 3. ari zadostno število udov navzočih, tedaj bi se vršil drug občni zbor ob 4. uri popoldne, na glede na število udov. 526 Načelstro. *®% «eneje takoj pa vzorce belega platna, katere dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate o nedosegljivo nizkih cenah. Narodna veletrgovska hiša R. Stermecki, Celje. Učenec poštenih starišev, ki je dovršil z dobrim vspshom ljudsko šolo, se Bprejme takoj pod ugodnimi pcgoji v trgovino I-aaaTraun, čraa gora pri Ptuja. 486 Čevljarskega učenca sprejme Fr. Narath, Koroška cesta 9, Man-bor. 483 Lepo stanovanje na solnčni strani v Mariboru, z drema sobama, kuhinjo in vrtom se takoj odda Naslov v upravništvu. 463 1 ali 2 ubenca se sprejmeta v pekarijo pri g. Potočnika, Gosposka ulica 11, Ptuj. B02 oddamo od daaes naprej vsakovrstne gramofone, enfane in plašče. Zahtevajte cenike. Istotam dobi se najboljši pomnožeralni aparat „levograf" za 20°/o znižano ceno kakor doslej. Slavna društva se opozarjajo posebno na to ugodnost. Zinauer & Co Sv. Jakob v Slov. gor. 271 Pozor! Špecerijska trgovin» na dobrem msstu se takoj z blagom vred odda Vpraša se pri J. Kirn-bauer, Pobrežje pri Maribora, Frau>taudsnstrasse št. 155. 625 Denarja kaior listja lahko zaslužijo trgovski in tadi drugi ljudje na dežsli ako pošljejo svoj naslov na Zinauer & Co., Sr. Ja kob v Slav. gor. 492 Loterijske Številke. Dne 18 junija 1910. Trst . 55 44 53 26 74 Line . 27 43 46 1 42 Zelo lepa hiša še davka prosta s Štirimi sobami, dvema kuhinjama v 29' n n n n 1. Y) 18' n Pragersko n 7. n 16' n » n rt 1. » '29' n Slov. Bistrica n 7. v 5' n 15 K 50 v. 21 K 50 v. n 1. » 43' n Poljčane n 6. n 51' n n n D 2. n 7' n Ponikva 6. n 28' » n rf a 2. n 16' n Grobelno rt 6. v 21' » » v n 2. n 23' v Sv. Jurij n 6. n 15' n n n t> 2. n 33' n Štore n 6. n 6' n n n 2. v 46' » Celje n 5. v 56' s 15 kron 21 K j» 3. n 1' n Laško n 5. v 42' n » n R 3. » 12' » Rimske Toplice r> 5. v 32' 9 » n 1) S. T) 29' n Zidanmost D 5. rt 15' n 14 K 50 v. 20 K 50 v. » 3. » 42' v Hrastnik n 5. n 5' n n n II 3. n 54' Y> Trbovlje n 4. n 58' it n n n 6. n 9' r> Ljubljana » 3. n 54' n — — Dohod 7. v 18' Y) Postojna — — Odhod 12. n 10' popold. Postojna — — — — — — — — — - — — |v j Matulje n 12. rt 2' » — — Dohod 2. » 12' » Reka H Odhod 11. n 32' predpol — — Cene za tja in nazaj III. razred : II. razred .V voznih cenah je zapopadena tudi vstopnina v postojnsko jamo in pa cena za parnik v Opatijo. Na potu tja se ustavimo v Postojni ter si tam ogledamo svetovno znano postojnsko jam o. Na Trsat je iz Reke peš malo uro. Vspored pobožnosti na Trsatu bo ta-le: Dne 11. julija: Ob 4. uri popoldne slovesen vhod in kratek nagovor. Ob 5. uri popoldne pridiga. Potem spovedovan je. Ob '/i 8- uri zvečer večernice. V mraku rimska procesija. Dne 12. julija: Od 3. ure naprej svete maše. Ob 5. uri zjutraj pridiga, nat<5 slovesna sveta maša in sveto obhajilo. Ob '/t 9- uri zjutraj slovesen odhod. Ob '/« 10- uri dopoldne po morju s parnikom v Opatijo in potem v Matulje na vlak. Romarji naj vzamejo seboj dežnik in pa kako svršno obleko, da se morejo ogrniti v postojnski jami, kjer je precej hladno. — Karte se naj naročajo in denar se naj vpošlje prej ko je mogoče, najpozneje pa do 5. julija. Romarji se opozarjajo," da letos nikdo več ne dobi karte na vlaku ali pa na postajah tisti dan, ko vlak odhaja. Karte se naročajo po pošti edinole pod naslovom: Romarski odbor v Maribora, Grajska ulica štev. 2. V Mariboru se izjemoma osebno lahko kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila od 27. junija naprej. Po pošti se karte pred 4. julijem ne bodo razpošiljale. RoUl^rskl OdljOI" Edina štaj. narodna steklarska trgovina na debelo in na drobno Franc Strupi s Celje Graška cesta §8 ■ priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba, ♦♦♦♦♦♦♦♦hm xxxxxxxxxx $lradne= = zavitke x natisom in brez natisa, r«Mlre velikosti in htateorosti priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Za cepljenje trt dobite edino dobre^gumijeve trake pri tvrdki s Gori čar & Leskovšek v Celju trgovina s papirjem in pisalnim orodjem. Na debel6 In drobno I 220 Na debelo In drobno I l \ t Marijin otrok. Vodilo za ude Marijinih družb, dragi natis, priredil in založil P. Lavrercij Goppel, Ord. Cist. 1910. V ratiefk dovclila pred. kn. Šk. ordinsrijat v Ljtbljani in veleč. goep. cpat Fr. Gerard, Ord. Cist. v Za-tičini. Tiek in vezava J. Krajec nasl. v Novem mestu. Cena: v usnje vezana knjižica z rndečo obrezo K 180, z ilato obrezo 2 kroni, po pošti 10 vin. več. Dobiva se naravnost pri. založništvu v Zatičini (Kranjsko), v prodajalni Kat. tiskovnega društva (Niiman) v Ljubljani in po knjigarnah. Knjižica je glede izvrstne vsebine, kakor tudi glede priročne podolgovate oblike in lepe vezave priporočila vredna. 511 Še ceneje bom prodajal, zato ne pozabite se oglasiti v novi trgovini Viktor Ušem v Braslovčah hodite vedno k domačinu, kjer kupite vse po najnižjih cenah in samo sveže dobro blago, postrežba najsolidnejša in poštena. Jajce, maslo in vse druge pridelke plačam najdražje. 512 VABILO - redni občni zbor z. z n. z. večernicah ob Posojilnice v Križevcih r. ki s« bode vriil dne 3. julija 1910 po 3. uri v šolskih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1909. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši pol ure po smeje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na število dožlih Mdruinikov. 517 Načelstvo. Novo 964 Čitaj! Pozor kmetje in fantje! Najnovejše In najbolj&e sredstvo u rast las, brk in brade je: Rastol št. I. Delnje, da brke in brada postanejo gosti Vi dolgi, odBtranja prhljaj in vsako drugo kožno boleien « glare. Naroči najsi vsaka drniina. Delnje sigurno in ga mnogi «dravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih >■ priiBRlnih piBem. Cen» na vsako poŠto franko 1 lonček K 8t0, 2 lončka K 5 —. Poiilja se po poStnem pov-aetjn ali 4e se poilje denar naprej. Naroči se le pod naslovom: Lekarna uri St. Trojici, Boljni MihoUac 260, Slarornja. Zdravo in suho smrečje in je-lovina se kupi. Ponudbe se prosijo pod šifro „AB" na upravništvo lista. 508 „Kapljice za svinje". cTkronocUenice ie Gospod A. H., St. Križ, piše: Hvala Vam za pripcslano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspel) vilo po voljni I Gosp. Janez K. piše: Prav dot>ro pomagal®! mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev.; 15. I35 1% - 2 kg težje postanejo svinje vsak dan po dr. Zellner je vi svinjski krmi. Tri krat redilnej-še nego koruza. 50 kil z vrečo K 11-50 tovarne. 1. za rejo II. za pitanje M poviša donesek mleka krav za lVa do 2 jjiuviuv 0(j giave