Posamezne številke: Navadne Din —*7S, ob nedeljah Din 1«—. UREDNIŠTVO « nahaja T Mari-bora, Jurčičeva ulic* št. 4> L nndstr-UPRAVA bc nahaja v Jurčičevi ulici St. 4, pritličje desno. Telefon it- 24. — SHS i>o»tnočckovni račun štev. 11.787. N« naročila bi ca denarja se ne orira. — Rokopisi te ne '/racajo. Naslov Pogina pKiSaha v iMovtn) Cena današnje štev. BIri —'73 TABOR Posame zve Številke* Navadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1'—« * TABOR4* isbajs vsak dan, rezvaii nedelje ia prašnikov« ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno oo poiti D 10'—, k* ino-semstvo D 18* dostavljen na do« D 11*—, na neleszniee D10* — ' inaerati po dog-ovoru. Naroča se pri apr«»i .TABORA* MARIBOR, Turcioeva aliea štev. 4* Maribor, sreda 2. junija 1926. Leto: VII, — Številka: 122. Pinsnfni minister m g^al® S^spocSarske potreb® Minulo nedeljo je prispel v Zagreb tln- minister dr. Ninko Perič in prisostvoval zborovanju zastopnikov gospodarskih organizacij v dvorani Trgovske obrtne zbornice. Predsednik zbornice K. Vladiinir Arko je v daljšem govoru Pojasnil težki ekonomski položaj, povzročen zlasti s tem. ker so poklicani činitelji in zlasti naš pr lame n t obloženi z reševanjem malih političnih vprašanj, ki so z viaika narodnega gospodarstva številna jjj brez vrednosti- Ako ostane ta nernar to nerazumevanje, mora slediti obubo-zanje in pr0pasj; našega obrtništva in trgovine. konicurzi se nuiože vedno bolj, celo likvidacije solidnih podjetij, legije ?rezposeluih rastejo kredit države in našega gospodarstva v inozemstvu slabi. Vse to zlo je ustvarilo in vzdržuje slabo gospodarstvo države in popolnoma serri davčni sistem- Neposredni in redni davki so se uvedli, zviševali n,ciiiavali v teku zadnjih sedem let ^sakega sistema, brez ozira na davčno *n°c posameznika. Vzdrževati ta sistem Ppttieni uničevati davčne subjekte, favo-rizirati en del državljanov na breme 5ruKili, in tako se umetno ustvarja neza-°v-oljstvo na račun državnega edinstva. .. Ako se hoče resno pristopiti ekonomski in social no-političnl konsolidaciji nase zertllje, se morajo: izenačiti in znižati neposredni davki v celi državi jtonačeiu proporcionalnosti bremen; vse orzavne trošarine v celi državi treba izenačiti in reducirati, kontrolni predpisi se morajo z enako strogostjo in na isti na-$m izvrševati po vseh delih države: znižati treba previsoke takse, eliminirati se morajo one, ki nimajo značaja posTcdne-Ka nego so nova oblika neposrednega ® v,ka;_ izvesti treba temeljito in strokovno revizijo carinsko zakonodaje in cariu-Politike, radikalno revizijo celotnega J^lovanja, uprave državnih monopolov, **»sti z ozirom na dozdajni finančni ne-pen. slabo kvaliteto, nezadostno proiz-odnjo in nabavo vseh monopol skih pred metov. Pravilnik v prometu z devizami in aiutami je poenostaviti, izvesti vse-- ransko reformo zakona o državnem ra-1,0vodstvu zlasti Slede sistema razpisovanja in izvrševanja državnih dobav. biK ^a^on^i se mora načelo, da smejo j>0' utžavni dobavitelji samo legalni trti 0Clijn podjetniki: izključene morajo bi-B^liv imajo posredni ali neposredni SkWna. funkcijonarjeki dobave odločajo. dovowI^cv naročil za državo sc ne sme Gara« • n' za n'c ^'^žolne možnosti, nadom^l^a pisma priznanih bank nai ali J:c,s«ijo polaganje kavcij v gotovini VTednostuih papirjih. Ha vok na poslovni promet ?elnn?ri,1' šiniti, ker je v nasprotju z na-pisuje "®P0srednih davkov, ker sc pred-ozira celokupnega poslovanja brez lJt>7 dobiček ali izgubo. enostavjti"^ in socl>’° postopanje je po-odvisno ni" Oceniti, zlasti ne sme biti takse. Prehodnega plačila državne da K?eKnt?Jl*-, Arko opozoril ministra. Podlagi a možnost zaslužka, na znosni davki ,-,?0 bi,i predpisani vsi ne-cnergiio ,.„7’ °.^ Prosi, nai nujno in z ako nol C,!-°Jmira m ublaži bremena, razvalin. Nir-oL ^"našiti gospodarskih li Žc v lS r predhodniki so pač da-mnojfo obHi,K rT1iKOSDOclars,1a-ninski dnevi skupno s Sljemenaši na Triglavu. na Mariborski koči. kakor tudi prav zabaven smučarski tečaj ob božičnih praznikih istotam. Zato pokažimo tudi mi — vsaj svojo dobro voljo, ker oddolžili se ne bomo nikdar. Polovična vožnja ie zasigurana. Prijaviti se je treba do 5. junija 1926 pri g. Strašniky v Mariborski tiskarni ali pa pri g. Kravosu, trgovcu na Aleksandrovi cesti. t£lsm GRAJSKI KINO predvaja od 31. maja do 2. junija »Mon-sieur Baucaire«. Krasna slika dvorskega življenja iz časa Ludvika XV. in njegove ljubljene markize Pompadour- V glavni vlogi nailepši mo* sveta ljubljenec kino-publike Rudolfo Valentino. APOLO KINO predvaja od 1. do 4. junija I. del in od 5. do 7. junija II. del »Zadnji dnevi Pompejev«. 24- avg. 79- I. po Kr. je uničil izbruh vulkana Vezuva cvetoče mesto Pompeji, ki je takrat Štelo okoli 30.000 prebivalcev. Grozoviti potres je divjal, tekoča lava in ognjeni dež so_kakor sioa božja padali na mesto raskosja m brezmejnega uživanja. Konečno ie pepel z sul mesto in ga skril pred človeškimi^ Emi za skoraj dve tisočletji. To groz v _ katastrofo je ovekovečil sloviti L. Bul wer v romanu, po katerem je izdelan w ogromni film. pri katerem je sodeloval 47.000 ljudi in katerega snimanje je tra jalo polni dve leti. — Le najmodernejs filmski tehniki je bilo pridržano da na predeči to, kar se je v Pompejih 3 jv. odigravalo- To temo je film sicer ze deloval, vendar filmska umetnost v sv jih otroških letih ni bila v stanu n -1 to, kar nudi danes j>o novem velikanskem napredku. Sedaj je mogoče vpnzarja _ filme z bajno režijo, kakor smo jo v »Bagdadskem princu« in je postalo mogoče. v filmu verodo.ino prikazati zivlj-nje in popolni pogin mesta s 30-000 prebivalci. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od torka dne 1. do petka dne 4- junija »Roman Dunajčan* ke«. Velikanska filmska senzacija: * ime najslavnejše filmske dive Henny ten znači prvovrstnost filma. Krasni P snetki mesta Dunaja. Prefrigan Dunalian Pred kratkim je aretirala policija Filadelfiji Dunajčana Karla Fi seli era. K«*j teremu je v teku dveh let uspelo P°., okrog 50 dam- Vsakdo se bo začudil- 3 je mogel 50Ietni Dunajčan na tako rafltJr ran način prevariti razne mlade amerr kanske bogatašice- Da pa pri svojem poslu ni pozabil na denar, je razumu"^ saj je vse svoje žene ogoljufal za okros lo svoto 56 milijonov dinarjev. _ ,. Fischer je bil kljub svoji priletnost prikupne zunanjosti, nedosegljiv psiho!«* pri ženskah, ženi ja len v izrabljanju vili slabih strani- Nekega dne se je n3"®, jal v vestibuhi prvorazrednega hotela/™ Washirigtonu v družbi z neko mlado jjj bogato vdovo. V tem je prišel mimo riški drž. podtajnik Charles Hugues. Ay strijski baron — tako se je Fischer čni dami predstavil — je veselo stoP» Huguesu in ga prijateljsko potrepljajI V? rami, rekoč: kako ti gre. Charles? Min£ ster se še niti ni mogel prav zavedati. P žc stopil Fischer nazaj k dami s ka*®v je odšel naprej. Dama ie seveda bila na spoštovanja napram »baronu«. Id J® nahaja v takih odnošajih z najvišjimi funkcijonarii, čeprav se Fischer s sekretarjem Huguesom osebno, niti poznal Dama se je seveda poročila s Fischerje^*’ kateri pa jo je že čez par Ari zapustil odnesel tudi njen nakit vreden nad 30-0w dolarjev- ^ Nato je Fischer spoznal v NewyorK£ lepo bogato Američanko Mrs. Burk®^* Vodil jo je v prve restavracije in šča. Ko jo izvedel, da namerava datn* odpotovati v San Francisco, je tiajj® svojo sfrano. Govoril je o chika Škili ta*”* vih. kateri odsekajo ušesa radi uhafl^' in prste radi prs+anov, ter o 'drugih v®1' kih opasnosti radi nakitov tako prepric®' valno, da je ves s^oi nakit izročila nJe^B v varstvo. Toda Fischer n? prišel vC pred njeno oči in izginil z nakitom. ^ Na slične način? je Fischer vlovil svoje mreže več'v število žensk v giii. Londonu in Franciji. Ko so ga v