LETO ML, SILV. 227 uoBura, muc, 27. tviunn us? SLOVENSKI V * \ izdaja in tiska Ca.soptauo podjetje St«jv euskJ poročevalec. — Direktor« Rudi Janhaha- Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vodnjak- — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva n lica št. 1 in 3, telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. l/II, telefon 23-522 do 23.526. — Oblačni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike ni predal it. 29. — Žiro račun pri Komunalni bonki Linblian* 5t M) KR-5-Z-367 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni »reda! it. 29. Mesečna naročnina 330 din XII. REDNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Omilimo spore med narodi V splošni razpravi je vodja jugoslovanske delegacije Koča Popovič pojasnil stališča naše vlade o vprašanjih razorožitve, položaju na Srednjem vzhodu, Aižiru, gospodarskih problemih WASHINGTON, 26. sept. (Tanjug). V Generalni skupščini Združenih narodov so vče raj nadaljevali splošno razpravo. Prvj Je govoril madžars ki predstavnik, za njim pa- avstrijski zunanji minister Figi, malajski delegat In Iranski predsatvnik. Na včerajšnji seji je govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije, državni sekretar za zunanje zadeve Mete Popovič. Koča Popovič je med drugim dejal, da je mednarodni politični položaj na splošno boljši. šeg * ' kot je bil ob XI. zasedanju, vendar je v svetu še vedno mnogo napetosti in je dosti vzrokov za zaskrbljenost. Osnovno dejstvo v sedanjem mednarodnem položaju je razdelitev sveta na nasprotne bloke in še posebej na vojaške grupacije. Težko je sicer verje- ti, da bi katerakoli velesila začela splošno vojno, vendar pa »lokalni« spopadi včasih le najdejo svoje zagovornike. V sedanjih razmerah bj kaj' takega lahko imelo tragične posledice. Zato so tudi obrambni razlogi, n a katere se nekateri še vedno sklicujejo, da b> opravičili vojaške grupacije, čedalje manj prepričljivi. Kar zadeva zunanjo politiko FLRJ, je Koča Popovič poudaril. da smo se trudili čimbolj aktivno sodelovati z vsemi državami. ne -oziraje se na nji-io-.- politični ali družbeni si-;tem ali ideološke' poglede. Z vsemi sosed-; smo rešili odprta vprašanja ter vzpostavili c-dno-s iskrenost; in zaupanja. Nato Je Koča Popovič govo-■-il tudi o najvažnejših problemih, o katerih razpravlja Generalna skupščina. Glede razorožitve ie dejal, da bo napredek v reševanju tega vprašanja zelo težak, če ne bomo vzporedno poskušali- »omiliti ostrine sporov med narodi« ter izboljšali odnose med Vzhodom in Zahodom. Zavzel se je za odločno nadaljevanje naporov na podroAju razorožitve im za i.tonjt »ovila stičnih - točk med obema glavnima predlogoma, ki sta bila podana v pododboru za razorožitev in med zasedanjem Generalne skupščine. Poskuse z nuklearnim orožjem pa je treba takoj ustaviti. O položaju na Srednjem vzhodu, je Popovič dejal, da ie na tem občutljivem področju prišlo ponovno do napet-osti, ki otežkoča mir na svetu. Državam Srednjega vzhoda bi morali pomagati v njihovih naporih, da svojo neodvisnost postavijo na solidne ekonomske in politične temelja. Omenil je Sprejem pri predsedniku republike Titu BEOGRAD. 26. sept. Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne ob 11. predsednika in podpredsednika ljudskega odbora Beograda Djurico Joj kiča in inž. •Tova Jankoviča ter člana odbora beograjskega sejma Sveto Milivojeviča. kt so mu predali darila ljudskega odbora Beograda in beograjskega sejma — motorni čoln. televizijski aparat z vgrajenim radioapar-ajom, magnetofonom in gramofonom. Predsednik Tito se je za darila zahvalil in se s svojimi gosti delj časa zadržal v razgovoru. Zanimal se je zlasti za uspehe beograjskega sejma in ko-rnumlne proMegm* glavnega meate. Iskanle temeljev sporazuma Indijski predlog o brezpogojni in Časovno neomejeni ustavitvi atomskih* eksplozij napoveduje možnost približevanja sporazumu tudi Sirijo ter obsodil pritisk na to državo. Sirija, kakor tudi vse druge države. Je dejal Popovič, imajo pravico živeti v miru in se razvijati tako, kot same želijo. Na položaj v Aižiru moramo gledati samo z najresnejšo zaskrbljenostjo«, je dejal Popovič. Politika uporabe vojaških sil se nadaljuje in oborožene akcije niso doslej pokazale nobenih znamenj popuščanja. Koča Popovič se je zavzel za rešitev z miroljubnimi sredstvi na pravični ter za obe strani sprejemljivi podlagi, ki bi obsegala pravic- alžirskega naroda da samoodločbe. Taka rešitev bi hkrati tudi najbolj ustrezala koristim Francije. Kar zadeva vprašanje Cipra, je Popovič dejal, -da bo mogoče z vzajemno dobro voljo kmalu najti pravično rešitev. Govoril je tudi o gospodarskih problemih, ki nujno terjajo rešitev. Po njegovem mišljenju je jez mt-d razvitimi in nezadostno razvitimi državam; eden izmed najbolj težavnih svetovnih gospodarskih problemov. Koča Popovič se je zavzel za uresničitev pose onega fonda Združenih narodov za ekonomski razvoj. Na koncu svojega govora Je Koča Popovič poudaril, da vprašanja, ki jih mora reševati Generalna skupščina, niso lahka in da jih bo mogoče reševati samo v okviru zboljšanja mednarodnih odnosov ih utrditve miru. Zagotovil je tudi. da bo Jugoslavija tudi v prihodnje dala vsestransko podporo OZN. Govot, šefa 'jugoslovanske delegacije so navzoči pozdravili z živahnim aplavzom. Nev Tork, 26. sept (AP). Varnostni svet Je danes sprejel priporočilo Generalni skupščini OZN, da ostane dosedanji generalni sekretar Dag Hammarskjold na tem mestu še nadaljnjih net let. Za izvolitev Daga Hammarekjolda so glasovali tudi zastopniki ZDA ip Sovjetske zveze. Računajo, da bo danes tudi Generalna skupščina izrekla svoje mnenje o tem predlogu. Indijski zastopnik je danes predlagal, da bi razširili komisijo za razorožitev, ki ima zdaj 12 članov, ter pododbor za razorožitev, ki jih ima pet. O številu članov in državah, ki bi postale članice komisije in pododbora, bi bila posebna debata. Računajo, da bodo o tem indijskem predlogu sklepali na zase- Predsednik Tito sprejel Ivisna Bukovica 6.jJirr'A J, —o. sep,, ir.ensed-nik republike Josip Broz-Tr.o je d-■•=.= -'oz'.-’d-- > =. na Bukoviča, predsednika Zveze kmetij ske-gozdarskih zbornic Jugoslavije. Tovariš Ivan Bukovje je seznanil predsednika republike z uspehi nc.v- sine;, v kmetijstvu in dejal, da se je okrepila v kmetijski proizvodnji- Predsednik republike se jv zanimal za posamezna vprašanja in opozoril na še nekatera zastarela pojmovanja, ki so v nasprotju z novo smerjo in .poudaril, da bo v prihodnje dal polno podporo naporom za modernizacijo r.ašesa kmetijstva. Zahvala čilskege predsednika Beograd — Predsednik republike Josip Broz-Tito je dobil od predsednika republike Cila Carlosa Ibaneza del Čampa brzojavko. s katero se mu zahvaljuje za čestitke ob državnem prazniku Čila. Lloydovc optimistična izjava LONDON, 26. sept. (Reuter). Britanski minister za zunanje zadeve Selwyn L»loyd. se je da-nea vrnil iz Nev/ Yorka, kjer Je sodeloval na zasedanju Generalne skupščine. V izjavi, ki jo je dal na londonskem letališču, je dejal, da je Velika Britanija majhen otok, k; je izpostavljen napadom in daje zato veliko denarja za obrambo. »Prepričan som, da se nam bo s .prepričevanjem in truoom posrečilo poravnati nasprotja in da lahko pričakujemo, da bodo zmagale sile zdravega ra-zruma«. je dejal. Po LLoydovem mnenju bi prvi delni napredek lahko dosegli s sporazumom o jjpaktičnih političnih proble- danju političnega odbora, ko bo razprava o razorožitvi. Včerajšnji indijski predlog, da bi na dnevni red letošnjega zasedanja Generalne skupščine vnesli vprašanje brezpogojne in časovno neomejene ustavitve jedrskih poskusnih eksplozij, ter že znane zahteve Japonske, ki je predlagala omejitev za eno leto, in Sovjetske zveze, ki vztraja pri dveh ali treh letih, napovedujejo možnost, da se bo bližnja debata o razorožitvi v političnem odboru usmerila k iskanju temeljev za začetni sporazum. Večina delegacij se strinja, da so atomske bombe strašno orožje, ne glede na velikost in tako imenovano »čistočo« in da bi se vendarle dalo ustvariti ugodno ozračje za uspeh razgovorov o razorožitvi. Nekatere delegacije svetujejo, da bi se nesreča dala preprečiti, če bi zahodne države privolile na ustavitev poskusov z velikimi nuklearnimi bombami. Nizozemski minister za zunanje zadeve Lur.s je govoril včeraj z zastopniki ameriškega ministrstva za -unanje zadeve, že- leč pridobiti ZDA, da bi podprle zahtevo Nizozemske glede Zahodne Nove Gvineje v Generalni skupščini. V skrbniškem odboru so člani posebnega odbora za jugozahodno Afriko grajali južnoafriško upravo na tem ozemlju, rekoč, da je plemensko razlikovanje na tem ozemlju zdaj hujše kol kdajkoli. Na seji so prebrali spomenice prebivalcev tega ozemlja, posbae posebnemu odboru. mm Jugoslovanska parlamentarna delegacija ped vodstvom predsednika zvezne ljudske skupščine Petra Stamboliča se je danes mudila v Hangčou, glavnem mestu Cekjanga. Člani dclgacije so obiskali tovarno čaja, ki predeluje najboljši kitajski čaj, enega izmed glavnih izdelkov pokrajine Cekjang, dalje tovarno znanih kitajskih brekatov in gobelinov, okrevališče in sanatorij za šanghajske delavce, kjer je imel predsednik zvezne ljudske skupščine Stambolič kratek govor za tam bivajoče delavce. Od zgodovinskih znamenitosti si je delegacija danes ogledala med drugim staro pagodo, znano pod imenom »pagoda šestih harmonij«, ki je bila sezidana pred šest sto leti ter jezero Si Hu, najlepši okras mesta Hangčou. Na sliki: Predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič pozdravlja predsednika kitajskega kongresa Liu Sao Cia na letališču v Pekingu. Seja izvršnega sveta LRS Ljubljana, 23. sept- Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je na včerajšnji seji ki jo je vodil predsednic izvršnega, »veta Boris Kraigher, razpravljal na podlag,- obširnih poročil svojega gospodarskega odbora in sekretariata IS za industrijo in obrt, o problematik,- obrtništva. Razprava, ki je zajela vrsto vprašani s področja obrtniške dejavnosti v Sloveniji, je osvetlila njeno družbeno in gospodarsko vlogo, analizirala stanje v družbenem, zasebnem- sektor-Ju obrtništva ter pretresla vrsto perečih vprašanj kot investiranja v obrtništvu, plače in plačilni sistem, vprašanje kadrov, specializacije itd., je dala osnovno smernice, na katerih naj bi temeljil perspektivni plan razvoja obrtništva. (Tega že izdeluje posebna komisija-) Na dnevnem redu sta bila nadalje osnutka dveh zakonov, ki iu je izvršn; svet sprejel in ju bo predložil skupščin4 za njeno prihodnje zsfsedanje. To sta zakon o varstvu vod« in zakon o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč. V vrst.; tekočin gospodarskih in drugih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu sel e. je izvršni svet dat garancijske izjave podjetjem: »Titan« Kamnik, Tovarna lesenih plošč Ilirska Bistrica. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«. Kidričeve. Elektro gospodarska skupnost Slovenije, HE Ožbalt. HE Vuhred in Kmetijsko gospodarsko posestvo Kočevje. Garancijske izjave so bi1« dane zaradi najetja posojil pri Investicijski banki. Cerna falinstvenesf? Od našega stalnega dopisnika Dag HammarskftUd spet generalni sekretar OZN NEW YORK, 27. sept. (AFP). Generalna skupščina je nccoj sogla.sno sprejela priporočilo Varnostnega sveta, naj se Dagu Hammarskjoldu pedaijša njegov mandat za naslednjih pet let in ga spet Izvolila za generalnega sekretarja OZN. DUNAJ, 28. sept. (Po telefonu.) Avstrijski tisk, predvsem desničarski in »neodvisni« listi, se te dni obširno bavijo s jugoslovansko »kampanjo« okrog manjšinskih vprašanj na Koroškem. Poved za to jim dajeta po njihovem mnenju naročena članka r »Borbi« in »Politiki« ter. Beblerjev razgovor, z . avstrijskim odpravnikom poslov v Beograda Linhartom. V svojih uvodnikih in komentarjih se pritožujejo predvsem zaradi dozdevnega jugoslovanskega vmešavanja v avstrijske notranje zadeve. Na drugi strani pa je treba povedati, da socialistični listi obravnavajo zadevo, dokaj mirno, brez posebnih pretiravanj. Tukajšnjj krogi radi poudarjajo, d>a je zadeva s Koroško nekaj docela drugega kot pa vprašanje Južne Tirolske, kjer ima Avstrija po sporazumu Gruber—Dg Gasperi (Pariz 1946) podlago za nspo-J^lno zanimanje za tamkajšnje razmere. Razprava o delitvi dohodka naj bi bila temeljita in vsestranska Beograd, 26. sept. Razprava o novi delitvi dohodka gospodarskih organizacij je močno pove pripombami in predlogi za mo- na podjetja te panoge, lahko rebitne spremembe v novem si- pričakujemo, da bodo predlože- čala aktivnost v gospodarskih zbornicah, -.borih proizvajalcev, sindikatih, podjetjih in drugih organizacijah. Odbor za finančna vprašanja zvezne industrijske zbornice, je odredil nekaj stemu, o katerem bo razpravljal upravni odbor zbornice na sestanku 10. oktobra. Skupnost jugoslov. elekro-gospodarstva, bo organizirala 1. oktobra sestanek z direktorji gospodarsko-računskega sektor-podjetij iz raznih panog, v ka- ja elektrogospodarskih podjetij, terih bodo do konca meseca pre- na katerem bodo skušali doseči V zvezni zunanjetrgovinski zbor- izkušali delovanje predlaganih enotna stališča o posameznih nici j® bila sestavljena komisija, načel delitve dohodka. Na osno- odredbah predloženega zakon- ki bo pripravila napotke, s kate- vi pridobljenih rezultatov in skega načrta, ki se nanaša na materiala, ki ga bodo poslala elektrogospodarstvo. Glede na združenja, bo finančni odbor specifičnost poslov, ki jih oprav- zbornice pripravil elaborat s ljajo proizvodnja in distributiv- ne tudi nekatere nove rešitve. Tudi večje število zunanjetrgovinskih organizacij je pričelo proučevati zakonski načrt, kakor tudi pripravljati predloge za rešitev nekaterih načelnih in specifičnih problemov delitve skupnega dohodka v tej panogi. rimi bi se olajšalo zunanjetrgovinskim podjetjem razpravo o novi delitvi dohodka. V skupnosti podjetij železniškega prometa, v skupnosti PTT prometa in združenjih pomorskega, rečnega, cestnega, zračnega in mestnega prometa že Jugoslavija ,pa je, z mnogimi drugimi državami vred, sopodpisnica državne pogodbe in s tem tudi garant avstrijske nedotakljivosti in nevtralnosti, obenem pa kot sosedna država ne more biti ravnodušna do razmer na drugi strani meje. Samo dejstvo pa, da s podpisom priznava tudi nedotakljivost avstrijskih meja, jemlje podlago obtožbam, ki jih te dni zopet .pogrevaj o nekateri tukajšnji Usti, d'a So morda za »koroško kampanjo« tudi drugi nameni. Pri tem gredo v svojih kc-mb in a ci ja h celo tako- daleč, da povezujejo zadevo z najnovejšim zunanjepolitičnim razvojem- Kar pa zadeva kampanjo, je treba pač povedati, da jo hranijo dogodki sami ne' pa kakršno koli naročilo. Ena od teh teorij, ki jo med drugim razvija tudi graška »Tages Post« je ta, da so odločujoči ljudje v Beogradu najbrže slabo poučeni od »ljubljanskih šovinistov«. Nekateri krogi v Ljubljani in Mariboru (v originalu seveda Laibach in Mavburg) se še vedno niso sprijaznili s potekom meje«. Tak komentar redakcije, kjer-je prepovedano imenovati naša mesta s pravim imenom in kjer meja nemštva po- razpravljajo o predloženem za- teka najbrže precej bolj južno konskem načrtu. kot v resnici, je zgolj smešen. Organi delavskega samouprav- Recimo pa, da so v Beogra-Ijanja in strokovnjaki podjetij du napačno informirani in da gradbeniške operative, industri-. ie zato Beblerjev razgovor z je gradbenega materiala in obrt- Linhartom nepotreben korak, nih gradbenih podjetij analizi- ko-f ga označuje dunajska »Neue rajo spremembo dosedanjega Tages Z-eltung«. Ce js tako in sistema delitve. V nekaterih s-e jo zakon o šolstvu. Iri ga gradbenih gospodarskih organi- pripravljajo, res tako demokra-tacijah že pripravljajo preraču- tičen, mar ni za zmešnjavo kriza vanj s dosedanjih rezultatov va avstrijska vlada sama. ker na osnovi novega mehanizma gg do danes ne poznajo avten- nicstc-m to seveda ne gre v račun. Toda, naj mar avstrijske oblasti na ljubo njim zapostavljajo volj® večine In uporabljajo pritisk, ki je v demokratični državi prepovedan?« Torej .upajo, da bo na različne načine mogoče prepričati Slovence, da je za njihove otroke bolje, da gredo v nemške šole. Dunajska »Die Presse* piše, da bodo starši glasovali po občinah, kakšen naj bo pouk. Temu dodaja, da je Slovencev po zadnjem štetju tako ali tako samo tri odstotke. Ker je znano, da ro skoraj vse koroške občine mešane in ker je znano, t-udi, kako je bilo izvedeno štetje leta 19-51. je razlc.gov za nezaupanje več kot dovolj. Morda ni slučajno, da s-a navedbe v »Die Presse« skoraj natanko krijejo z navodili iz tajne okrožnice, ki jo je spomladi razposlala Heimat-CBienst, šovinistična organizacija, ki bi po državni pogodbi sploh ne smela delovati, »domovini zvestim ljudem na Koroškem«. Zato ni treba biti šovinist, niti. .rovar, ki bi hotel spremenili Koroško v ljudsko demokracijo, če ljudje tostran in onstran meje dvomijo v pozitivnost .namenov novih Zakonskih načrtov. Tajinstvenost, v katero vlada zavija svoje ukrepe za rešitev manjšinskih vprašanj in sumljive razlage, ki se pojavljajo po različnih časopisih, samo goje nezaupanje in ustvariš jo ozračje negotovosti, dz katerega se -razvija časopisna kampanja, ki tako zelo moti nekatere ljudi. Avstrijska vlada bi torej naredila vsestransko uslugo, če bi člmpreje objavila zakonske načrte, predvsem pa. če bi jih predložila slovenskim organizacijam na Koroškem in dejansko tudi upoštevala njihovo mnenje. J. Stular Odnos komune in gospodarske organizacije kakor tudi položaj komune v mehanizmu nove de-'itve dohodka, bo predmet razprave na razširjeni seji odbora za gospodarsko-finančna vprašanja Stalne konference mest, ki se bo sestal 9. ktobra. V Stalni konferenci mest s posebno pozornostjo spremljajo razpravo učnega teksta zakonskih načrtov ne v Beogradu, ne v Ljubljani, pa tudi pri slovenskih organizacijah v Celovcu ne. Iz '■-h oa se da sklepati zelo različno. Tako piše »Tages Post*: »Zakaj se jugoslovanski tisk bori zoper pravico staršev, da odlo- Podprcdsednik izvršnega sveta LRS Stane Kavčič je v sredo dopoldne sprejel v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani udeležence pionirskega pohoda »Bratstvo in edinstvo«. Sprejem je potekal nadvse prisrčno. Tovariš Kavčič se je razgovarjal s pionirji o pohodu in o njihovih vtisih, ki so si - jih nabrali v slovenskih krajih,' nato pa so pionirji zapeli več pesmi — črnogorske in makedonske so se pomešale s srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi. — Ob slovesu jim je tov. Stane Kavčič dejal, da ne sme biti njihova pot v Slovenilo tudi zadnja, temveč je potrebho, da se vse pogosteje vidimo in spoznamo. Z medsebojnim spoznavanjem si bomo pomagali tako, kot smo wi pomagali med vojno. »Želim, da i* naše republike odnesete MjboUte vtise,« je dejal tov. Kavčič, in opozarjajo na pomembnost v kakšnem jeziku naj se odredb, ki vsklajajo soudeležbo učijo otroci, je na dlani. Pred-komune pri osebnih dohodkih videvati smemo namreč, da bo-državljanov. Da bi se čimbolj do številni pripadniki sloven-proučile dosedanje Izkušnje in ske manjšine na Kraškem v pregledala načela predlaganega mnenju, da znanje nemščine načrta, je stalna konferenca omogoča njihovim otrokom v mest povabila na razpravo tudi bodočnosti veliko večje območ-skupino gospodarskih strokov- ie udejstvovanja kot pa znanje n jako v iz nekaterih večjih ju- slovenščine, .poslali otroke v goslovanskih mest. nemške šole- Slovenskim šovi- Firjubin se poslavlja Beograd — Sovjetski veleposlanik Nikolaj Firjubin je napravil poslovilni obisk podpredsednikoma zveznega izvršnega sveta Edvardu Kardelju in Aleksandru Rankoviču. TREME Stanje 26. septembra: Frontal- ne' motnje se zadržujejo severno od Alp, iznad Atlanti Ka pa se gradi preko zahodne Evrope proti vzhodu , področje visokega zračnega pritiska. Napoved sa petek: Pretežno oblačno vreme, »prva nekaj padavin. Temperature ponoči med 6 in 10, v Primorju 1-1, najvUJa dnevne med 14 in 17 stopinjami Celzija. Na Primorskem bo hodno nastopila burja. S ali. 7 SLOTEVSn FOSOCEVILEC 1 **.vrt-n. septembra imt Predvolilna poročila LJUBLJANA: Na Taboru se je udeležilo zbora volivcev v 35. volilni enoti (Trubarjeva cesta, del Vidovdanske in Rozmanove) od 704 volilnih upravičencev 220 in v 36. volilni enoti od 629 volilnih upravičencev 250. Lahko bi rekli, da je to veliko, lahko pa tudi, da malo. Ljudje so se zanimali za vsa nerešena vprašanja v svoji občini; razpravljali so predstavniki vseh poklicev: delavci, železničarji, nameščenci. Postavljali so vsa mogoča vprašanja, nekatera so bila mogoče že kar preveč malenkostna. Sicer pa se življenje često vrti okoli malih vprašanj. »Kako bodo uredili Petkov-škovo nabrežje? Gospodinje lahko ves dan brišemo prah. pa se zvečer mož vseeno razburja, da je vse prašno.« Trubarjeva cesta je enosmerna ■ in take gre skoraj ves promet po nabrežju, ki pa ni asfaltiran (Lahko zapišem: ... ki bo asfaltiran.) »Kako bo vozil trolejbus in avtobus, k6 bo šel tramvaj med staro šaro?« Po isti progi in nič manjkrat. Tako so deževala vprašanja in zlasti v 35. volilni enoti so jih imeli precej: sama na videz nepomembna, a za vsakdanje življenje važna. • Po zboru sem povprašal nekatere udeležence, kaj menijo o večeru. G-aspodinja: »Na vabilo bi morali napisati kaj več o dnevnem redu. Bi se bolje pripravili na razpravo.« »O čem bi še morali razpravljati?« »O materah, ki puščajo otroke, da se ves dan podijo po cestah in grdo govorijo ter zmerjajo mimoidoče. Lahko bi jih vsaj opozorili.« »In zakaj niste tega sprožili?« »Saj nisem vedela, da bi lahko tudi o tem kaj povedali.« • Sekretar ene od celic ZK na Taboru: »2e od 1946. leta delam na tem terenu, a takega obiska še nisem doživel.« Delavec: »Razprava je bila morda nekoliko malenkostna. Morali bi reči kaj več o prelazu na Titovi cesti in tudi o stanovanjski izgradnji. Pa nič hudega. Drugič.« Res, veliko ljudi se je udeležilo obeh zborov. Manjkalo pa je mladine, tiste od 18. do 25. leta. Na te ne bi smeli .. pozabiti. • Se ni odbilo deset zvečer, ko sem se vračal. Na Pet-kovškovem nabrežju se je prah usedal na orumenelo listje. Pri Tromostovju so fantje sloneli na ograji in gledali v vodo. Pogovarjali so se o dekletih in plesu. — Mogoče bodo letos prvič volili. Le kako, da jih ni bilo na zbor? k-b LITUA: Litijska predilnica bo dala 6 odbornikov v novi zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. V širokih prehodih med balami bombaž^ v veliki, pred leti zgrajeni hali, se je zbralo domala vse delavstvo tretje volilne enote tega podjetja. 2e pred sestankom se je dosti govorilo o volitvah, zlasti o kandidatih. v Izbor kandidatov — izmed petih tovarišev so izbrali tri — je bil dobro premišljen in kaže, da so dobro izbrali. Nekaj pa je, o čemer moramo spregovoriti. Na zboru smo pričakovali, da se bo razvila živahna razprava, saj je problemov dovolj. Podjetje se pripravlja za rekonstrukcijo — odpraviti nameravajo nekaj ozkih grl v proizvodnji in rekonstruirati stare štirje — kar bo vsekakor vplivalo na proizvodnjo. Fri podjetju je vloženih precej prošenj za stanovanja, podjetje pa šele sedaj gradi prvo devetstanovanjsko hišo. Torej je tudi stanovanjski problem pereč. Tudi o porabi dobička bo vsekakor treba enkrat temeljito spregovoriti. Podjetju sta potrebna počitniški dom in avtobus (ne samo za izlete, ampak tudi za prevoz delavcev na delo in z dela), toda vse to bo moč dobiti le s sodelovanjem delavstva. Ali o teh vprašanjih ne bi bilo umestno spregovoriti tudi na zborih volivcev? A. C. ZAGORJE OB SAVI: Diskusija na zborih volivcev Je bila povsod zelo Številna. Poglejmo, kaj je težilo volivce II. volilne enote Zagorje. Edini so bili v tem. da je zagorski trg neprimerno dražji kot prejšnje leto Zagorska tržnica igra prav čudno vlogo pri tem; verjetno zato, ker je brer konku- rence ali pa Jo onemogoči. Namesto da bi sama zbijala cene, jih prav ona dviga. Kmetje se ravnajo po njej in nočejo prodajati ceneje. Cene so celo znatno višje kot v mestih. Precej pikrih je padlo tudi na cene mesu, prevozu mesa v poslovalnice in še in Se o drugem. Janez KalSek KRANJ: Kranj 25 lept. — Presenetljivo: danes smo obiskali predvolilni zbor, kjer je koma] dobra polovica lahko prisostvovala — vsi ostali pa so morali ostati zunaj, kajti dvoranica je bila mnogo premajhna. Takšnih primerov se paC mslo vidi, saj »e obifajno zgodi prav obratno. V »Tisltaninl« v Kranja, o kateri je povora. Je težko sklicati sestanek, na katerem bi lahko dal» Pasa orisostvovala veSln* delavstva': tovarna dela v tr»h Ismenah, vefina muslinih pa. ■=« tudi »-nzl v bližnjo In daljno okolico. Prav 7»radl te*a Je bil tndl predvolilni sestanek precej kratek In brez posebne razprave. No. čeprav n! bilo mnogo deba«-e n problemih kolektiva (n obalne, ne smemo oceniti s®»tanek kot neuspel. N^vznCi so nrerci kritično pretresli v«aknrra kandidata in rlo^ro rire^niciiii. nredno so odlepili. Pohvalno Je. da so med Šestimi kandidati tri Sene In dva mladinca. A. C. »SOKANDIDATI« So primeri, da na tem ali onem zboru volivcev, v razgovorih, pa tudi v tisku, slišimo ali čitamo o nekakšnih »30kanclidatih« kandidatov, katere predlagajo zbori volivcev za volitve v občinske ljudske odbore. Pojavlja se vprašanje, kdo sp »sokandidati«? Zakon o volitvah in odpoklicu odbornikov za občinske in okrajne ljudske odbore govori namreč samo o kandidatih, katere postavljajo po demokratičnem postopku zbori volivcev, da bi izmed njih 'pri volitvah izbrali odbornika. To pomeni, da je vsak kandidat, ki Je na kandidatni listi v posameznih volilnih enotah, popolnoma enakopraven. Drugo je vprašanje, kateri od kandidatov uživa pri volivcih več zaupanja in komu bodo poverili odgovornost, da delule v novem ljudskem odboru. Zato je duhu in črki Zakona popolnoma nasprotno vsako razvrščanje kandidatov na tako-imenovanega »glavnega« in -sokandidata«. Miselnost o »sokandidatih« ima. kot Je videti, korenine nekje drugje. So primeri, da so v kakšni občini ali volilni enoti glede izbire kandidatov preveč podrobno »planirali« pred zbori volivcev. Bolj Jih je tu ali tam izčrpalo takšno »planiranje« kandidatov, kakor pa široka politična dejavnost v času pred volitvami, v kateri naj bi se uveljavile in poživile ustvarjalne sile, socialistične težnje, zrelost in zavest volivcev, med katerimi prevladuje članstvo naše Socialistične zveze. Takih podrobnih »planerjev«, ki so, kot tžgleda. domnevali, da Je njihova dolJEnost in odgovornost misliti do potankosti o vsem za volivce in namesto njih. se je seveda oprijemalo mnenje, da so »pravi« kandidati le tisti, katere so videli oni sami; Če pa so na zborih volivci predlagali še druge kandidate, so jim ponekod dali ime »sokan-didat«. Zato ie miselnost c »so-kandidatih samo stvar političnega zaostajanja za družbenim razvojem. Napačno bi bilo razumeta, da politične organizacije in njihova vodstva niso odgovorne za Izbiro kandidatov. Se manj. da se ne bi m o-r a I e zanimati. kakšni Hudle naj bi prišli v nove lludske odbore. Glavni odbor Socialistične zveze Je o tem dosti časa pred začetkom zborov volivcev zavzel jasno stališče. To stališče pa temelil predvsem v povečanju politične aktivnosti socialistično zavednih množic, ki so sposobne presolati. ali na zborih volivcev nredta^aio samo enega ali več kandidatov, pa nikakršnih »sokandidatov«. MOLČEČI PROJEKTANTI Bilo Je na zboru volivcev proizvajalcev treh podjetij — Geodetskega zavoda. Projektivnega ateljeja in Železniškega projektivnega podjetja iz Ljubljane. Zbor se je začel s polurno zamudo. Zbranih Je bilo nekaj manj kot 53 ljudi. Iz poročila o delu in prihodnjih nalogah občinskega ljudskega odbora je zastopnik občine navajal le tistq probleme, ki so za projektante najbolj zanimivi. Glede na to je bilo pričakovati, da se bo razvila zanimiva razprava, ki bo dala bodočemu članu občinskega zbora proizvajalcev mnogo snovi za izpolnjevanje njegovih dolžnosti. Toda, zabeležiti o razpravi nisem mogla ničesar, ker Je ni bilo. Predsedujoči je k razpravi zaman vabil. E. MALE, A VAZNE STVARI Zbor volivcev v Novih Jaršah je bil izredno razgiban in uspešen. 2e dobra udeležba je govorila, da je med ljudmi precej zanimanja za volitve in dosedanje delo občinskega odbora. Razprava je bila živahna, polna predlogov, ki zadevajo zlasti bodočo komunalno dejavnost v občini Moste. Ljudi najbolj muči, ker nimajo v bližini uslužnostnih obrtnih delavnic. Nadalje jih zanima ureditev javne razsvetljave in prometnih zvez z mestnim središčem. Predlagali so tudi, naj bi dobilo naselje poštni nabiralnik in različne prodajalne. Volivce skrbi,- ker ie v Jaršah tako slab električni tok in menijo, da je pred zimo treba ta problem rešiti. Predvsem gospodinje so postavile navzočim odbornikom kopico vprašanj. Razprava je dala vrsto koristnih pobud in konstruktivnih predlogov. B. L. Spremembe v Razprava o načrta temeljnega zakoaa o upravljanju stanovanjskih hiš P I E 0 40 LETI Beograd, 26. «ept- Pravni svet zveznega izvršnega sveta je danes nadaljeval proučevanje načrta temeljnega zakon* o upravljanju stanovanjskih ‘ zgradb. Osnovne smernice sa zakpnski načrt so vzete iz -uredb, ki je bila sprejeta I953 leta. Novi zakon o upravljanju a stanovanj- skimi zgradbami prinaša znatne sprememb« o stanovanjskih odnosih, zlaPti glede razpolaganja s stanovanjskim prostorom. Predloženi ' zakonski načrt je osnovan ria temeljnih načelih družbenega upravljanja s stanovanjskimi zgradbami in na stanovanjskem pravu- KONFERENCA OB 10-LETNICI PR0TITUBERKUL0ZNE BORBE RK Ljubljana, 26. sept.' Letos poteka deset let, odkar so bile pri organizacijah Rdečega križa ustanovljene sekcije za borbo proti tuberkulozi. V počastitev te obletnice je bila danes konferenca, ki Jo je vodil‘predsednik zadevne sekcije pri glavnem odboru RKS dr. Bojan Fortič. Na konferenci je bilo podanih več referatov. Dr. Fortič je obširno poročal o sedanjem stanju tuberkuloze, ki je Se vedno ne samo velik socialni, temveč tudi velik družbeni problem pri nas. Za tuberkulozo oboleva več tiso! ljudi na leto in beleži zdravstvena služba največ primerov med aktivnimi delavci v industriji in med kmečkim prebivalstvom. O preventivnem delu, od katerega je odvisen uspeh zatiranja tuberkuloze, je govoril dr. Šušteršič, šef bolnišnice za pljučne bolezni v Ormožu. Jasno in stvarno je prikazal, kakšno naj bo delo poklicnih patronažnih sester in pa laičnih patronažnih delavcev na terenu. Odkrivanje bolnikov z odprto tuberkulozo, s prijateljskimi razgovori jim prikazovati potrebo po zdravljenju v bolnišnici. nenehni stiki in konkretna pomoč družini obolelega, so med drugim osnove dela patronažne službe pri zatiranju tuberkuloze. V razpravi so udeleženci konference — aktivisti Rdečega križa - konkretnimi primeri navajali težave, ki Jih imajo pri skrbi za pomoč tuberkuloznemu bolniku in njegovi družini. Poudarjeno je bilo nerazumevanje in nepravilni odnosi nekaterih občinskih ljudsk'h odborov in delovnih kolektivov do tuberkuloznega bolnika in njegove družine. Ob zaključku konference je bil izdelan 'program za nadaljnje delo sekcij, ki daje poudarek novi vsebini in oblikam patronažnega dela. E. K. Družbeno upravljanje, ne glede na lastnino, bi predstavljalo kakor je rečeno v načelni obrazložitvi tega zakonskega nažrta, obliko upravljanja s stanovanjskimi zgradbami razen zgradb, ki nimajo več kot eno stanovanje. Pravico razpolaganja s stanovanjem ln pravico upravljanja bi po tem novem zakonu ne mogli dati ist; pravni osebi. Po tem zakonskem predlogu se ukinja administrativna distribucija stanovanj- Občine pa b; se še nadalje brigale, da ■določenim socialnim kategorijam državljanov zagotovijo stanovanja. V obrazložitvi zakona na dopoldanski seji sveta je bilo govora o novih odnosih med hišnim svetom in stanovanjsko skupnostjo. Po načrtu zakona bi stanovanj sika skupnost iimela pravico kontrole in pravico pomoči in uslug bitnim svetom, medtem ko bi hišni svet imel v*e pravice upravljanja jn odločanja o trošenju hišnih sredstev. Na seji sveta je bilo. ugotovljeno, da Je v javnosti mnogo govora o podnajemniških odnosih, ki bi bili regulirani z novim zakonom- Sostanovalstvo bi bilo postopoma ukinjeno, ker je po svotji' vsebini asocialno in često povzroča razdore med strankami. Zaradi stanovanjske kriza bo s^tanovalstvo ,še nekaj časa potrebno, vendar pa bi z novim zakonom bilo onemogočeno ostvariti nova sostanovalska razmerja. * ? V J Dela pri asfaltiranja ceste Novo mesto—Smednik, ki bo začasna najkrajša povezava že zgrajenega odseka avtocest« in Novega mesta z brežiške strani, lepo napredujejo. Na sliki del trase omenjene ceste pri Krono vem. Posvetovanje o gradnji šol Ljubljana, 26- sept. Danes je bilo v prostorih Pedagoškega centra posvetovanje o gradnji Šolskih stavb, ki ga je sklical Zavod za proučevanje šolstva LRS. Posvetovanju so poleg pedagoških in drugih prosvetnih delavcev prisostvovali arhitekti. Mladinska konferenca LJUBLJANA, 26. sept. Sinoči je bila na Gozdarski srednji šoli v Ljubljani redna letna konferenca mladinske organizacije, ki sodi po svojem marljivem delu med najboljše šolske aktive v Ljubljani. Konferenci je med drugimi prisostvoval tudi predsednik občinskega komiteja LMS Ljubljana-Šiška tov. Rudi Jakhel. Uvodoma Je > OGLAS • v »SLOVENSKEM • POROCEVALCU« • GOTOV • USPEHI predsednik aktiva tov. Kloka-čoivnik seznanil Cilane z delom mladinske organizacije v minulem letu, ki je bilo plodno in imelo mnogo uspehov. Mladinska organizacija je imela 105 člaraov. v novem Šolskem letu pa nameravajo'sprejeti še okoli 30 dijakov. V okrajni -odbor ZK je bilo v. minulem letu sprejetih 0 mladincev in je trenutno v organizacijo ZK vključenih 15 mladincev. Ob zaključku konference so izdelali program dela za ..letošnje leto in imenovali 10 'delegatov za občinsko mladinsko konferenco. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Mirko Sivec, za sekretarja pa tov Feliks Golenko. I. V. ekonomisti in higieniki, ki sodelujejo pri izdelavi projektov za šolske stavbe. Navzoča sta bila tudi predsednik Sveta za šolstvo LRS Milko Goršič in sekretar Sveta Ludvik Gabrovšek; Posvetovanje je o tvoril direktor Zavoda" *a proučevanje Šolstva Vladimir Cvetko. Zavod je organiziral posvetovanje zato. da bi na njem proučili vprašanja v zvez,- z gradnjo šolskih stavb ter 'postavili temeljne smernice za izdelavo normativov- Dnevni red je obsegal vrstb 'referatov. Rajko Par-dubsky je v imenu Zavoda poročal o stanju šolskih stavb in prostorov v Sloveniji do 1956. leta. O pedagoških normativih za gradnjo novih *ol je govoril prof. Janez Tomšič, medtem ko je o tehnični izvedbi in ekonomski problematik; referiral inž-arh. Oton Gaspari. Higienske normative pri šolskih novogradnjah je obravnavala dr. Slava Lunaček. V razpravi so udeleženci razčistili poglede o številnih problemih, k> se pojavljajo v zvezi z gradnjo novih šol- Predvsem je prišla do. izraza zahteva, da je treba izdelavo projektov rskladiti z najnujnejšimi sodob- nimi učno-vzgojnimi in higien-sko-*dravstvenimi potrebami reformirane šole ter z dejanskimi materialnimi možnostmi naše družbe. Kritiziral; so pojave pretiranega modernizma pr,- šolskih gradmjah (kvadratne učilnice, dvostranska osvetlitev, pa-viljonski Sistem stavb itd.) in šablonska posnemanj® gradeni šol v drugih državah, k; dostikrat nit,- ne ustrezajo našim izobraževalnim in vzgojnim smotrom, zlasti pa ne naši sedanji gospodarski zmogljivosti. Vse to narekuje, da je potrebno osvojiti takšne normative ki bodo zagotovili ceneno in čim hitrejšo gradnjo novih šol. To pa bo mogoče doseči s skromnejšimi ukreipi. k,- bodo med drugim upoštevali racionalno izkoriščanje šolskih prostorov, st-andari-zacijo gradbenih elementov, serijsko izdelavo in tipizacijo stavbne opreme, etapne grsdnie in vse ostale činitelje, ki bodo lahko prispeval; k pocenitvi zidave in pospešili gradnjo novih Sol- Ob koncu posvetovanja so sestavili komisijo iz vrst pedagogov, arhitektov, ekonomistov in zdravstvenih delavcev, ki bo dokončno izdelala normative na osnovi omenjenih sugestij ter jih predložila Svetu za šolstvo LRS. B. L. Boljševiki spe! zahtevajo: »Vso oblast sovjetom!« V julijske dni, ko Je protirevolucija nastopila proti delavstvu in upornemu vojaštvu Petrograda, ko je boljševiška partija bila na pol prepovedana, a Lenin moral poiskati skrivališče, ko so se sovjeti izpremenili v brezpraven dodatek reakcionarne Začasne vlade — so boljševiki geslo »Vso oblast sovjetom!« umaknili. Konec septembra pa je boljševiška partija zopet nastopila z geslom »Vso oblast sovjetom!«. Zatrtje upora generala Kormlova je namreč ustvarilo nov položaj v deželi, nov pre-okret v političnem razvoju. Lenin je 27. septembra v članku »Eno izmed temeljnih vprašanj revolucije« pisal o tem preokre-tu: »Zadosti je bilo ,svežega vetriča' korailovščine, ki je naznanjal krepko nevihto, da je Iz sovjetov začasno izginila vsa ples-njivost in da se je iniciativa revolucionarnih množic začela uveljavljati kot nekaj veličastnega, mogočnega, nepremagljivega.« Toda geslo »Vso oblast sOT^jetom!« je zdaj postalo znak za vstajo proti Začasni vladi, za prevzem oblasti s strani sovjetov kot organov diktature proletariata. XXX 25.—27. septembra piše Lenin pismo v CK partije pod naslovom j-Boljše-viki morajo prevzeti 0-blast.« Pismo začenja: »Ko so dobili večino v obeh prestolniških sovjetih delavskih in vojaških odposlancev, boljševiki morejo in morajo prevzeti državno oblast v svoje roke.« Pismo konča: »Ko prevzamemo oblast istočasno v Moskvi in Petrogradu (nima pomena, kdo začne; morda lahko začne Moskva), tedaj zmagamo brezpogojno in brez dvoma.« Iste dni Lenin pošilja CK še drugo pismo pod naslovom »Marksizem in vstaja«. V njem daje teoretično, politično in organizacijsko utemeljitev oborožene vstaje proletariata. 28. septembra Centralni komite boljševikov sprejme Leninova pisma kot navodila za celotno partijo. Pisma pošljejo vsem partijskim organizacijam. Tako je vprašanje vstaje bilo postvaljeno konkretno na dnevni red. Proti se je Izrekel le Ka-menjev. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA POROČILO O 2REBANJTI SREČK 127. KOLA. Povečana industrijska proizvodnja v Sloveniji Ljubljana, 26. sept. V prvih osmih mesecih letos se je industrijska proizvodnja v Sloveniji povečala v primeri z istim obdobjem lani za 16 odstotkov. Elektroenergija, elektroindustrija, prehranska industrija in gumarska industrija, so povečale proizvodnjo od 30 do 34 odstotkov. Nobena industrijska panoga pa' ni proizvedla manj kot lani v istem času. Najbolj je narasla proizvodnja blaga za široko potrošnjo, za 24 odstotkov. To povečanje proizvodnje je rezultat povečanja proizvodnje električne energije, ki je letos 'nemoteno oskrbovala tovarne in podjetja z električnim tokom. K povečanju proizvodnje pa so prispevale tudi večje količine pogonskih sredstev premoga in nafte. Prav tako je bila letos industrija oskrbljena z zadostnimi surovinami. • »Dnevnik Ane Frank« na celjskem odra Celje, 26. sept. Za uvod v letošnjo sezono se je sinoči pomlajeni ansambel Slovenskega ljudskega gledališča v Celju predstavil z dramatizacijo »Dnevnika Ane Frankove*. Premiera je doživela izreden uspeh, ki ga je v glavnem treba pripisati dvem činiteljem. V prvi vrsti gre za delo, ki je po tematiki, po obsodbi nacističnega nasilja, živo zadelo v srca In težke spomine gledalcev. Drugi faktor, ki je prispeval še večji delež k uspehu, pa so umetniki, ki so to delo pripravili in posredovali. Doslej se v celjskem gledališču ia ni pripetilo, da bi ljudje po zaključku zadnje scene onemeli in se šele čez nekaj hipov sprostili v navdušenem ploskanju, ki ga je bila po pravici najbolj deležna • Vera Pe-rova v vlogi Ane. Frankove. Zraven nje so k uspehu pripomogli ie Pavle Jeršin, Marija Goršičeva, Angelca Hlebcetova, Breda Pugljeva, Albin Penko, Volodja Peer, Štefka Jerinova, Peter Kušar in Marjan Dolinar. Delo je režiral Branko Gombač, sceno pa pripravil Vlado Rijavec. M. B. Sestanek mednarodne farmacevtske federacije Opatija, 26. sept. Danes se je v Opatiji začel - sestanek Sveta mednarodne farmacevtske federacije, ki »e ga udeležujejo predstavniki 45 držav. Sestanek bo trajal dva dni. Jugoslavijo zastopa na tem zasedanju predstavnik beograjske farmacevtske fakultete dr. Momčilo Mokra-njac. Seji predseduje predsednik federacije gospod Lindstid. Sinoči je v hotehi Central predsednik odbora za narodno zdravje ZIS dr. .Pavle Gregorič priredil sprejem za vse sode-l"1oče. Gripa v Cmi Gori Titograd, 26. sept. Zdravstvene postaje v Crni Gori so zabeležile danes 357 primerov gripe. To je doslej največje število bolnikov za gripo, ki so bili prijavljeni v enem dnevu. V Baru so danes prepovedani vsi javni shodi, zaprte šo vse šole in kinematografi, ker je v zadnjih dvah dneh število obolenj naglo naraslo, čeprav jih po urad-aft podatkih ni v«č kot M. Teden ozimnice v Beogradu BEOGRAD, 26. sept. V »tednu ozimnice«, ki bo od S. do 13. oktobra na beograjskem sejmišču. bodo sodelovale vse zadruge iz beograjskega okraja in veliko število zadrug, ekonomij in gospodarskih posestev i* Srbije in drugih republik. Pričakujejo, da bo na sejmišču razstavljeno za prodajo okoli tisoč vagonov sadja, povrtnine, mlečnih .proizvodov, mesnih izdelkov in drugih airtiklov prehrambene industrije. Teden ozimnice bo organiziran zaradi tega, da bi preprečili velike izgube trgovinske mreže, ki m redno pojavlja ob pripravljanju ozimnice. Komunalna banka je že pričela izdajati kredite za vse artikle, ki se bodo prodajali med tednom ozimnice. Krediti se izdajajo v višini po* lovice petmesečnega zaslužka teir bodo potrjeni. na samem sejmišču. Uspeh naših razstavljavcev na sejmu v Solunu Atene, 26. sept. Jugoslovanski razstavljalci na solunskem sejmu, ki je bil zaključen pred dvema dnevoma, so zadovoljni s svojim uspehom. Jugoslovanska razstava je bila najbolj uspešna, kar jih je bilo v Grčiji po vojni. Sejem v Solunu je med drugim pokazal tudi, da so nekateri jugoslovanska podjetja pokazala neopravičljivo malo zanimanja za grški trg. V Solunu so bili prvič razstavljeni naši kmetijski stroji in so bili vsi, razen enega samega traktorja, prodani. ki je bilo v Beogradu. Srečke, ki se Srečke, ki se končujejo so zadele končujejo ®o zadela s številkami dobitek s številkami dobitek 30 400 123134 200.000 710 2.000 5 200 470 4.000 • 85 1.200 300 4.000 795 2.200 9720 10.000 06515 50.200 7520 20.000 80356 50.200 0260 40.000 94775 70.200 00740 50.000 07565 100.200 57360 70.000 102515 200.200 81490 70.000 4916 10.000 09180 70.000 84078 50.000 44360 100.000 37756 100.000 S2650 100.000 426786 200.000 922120 200.000 526256 200.000 282680 200.000 17 400 251 2.000 937 2.000 271 6.000 797 2.000 72681 50.000 0237 20.000 94251 52.000 01177 50.000 63051 50.000 83777 70.000 40771 100.000 26707 100.000 006801 200.000 581057 200.000 52 600 491257 200.000 0302 10.000 03728 70.000 50122 70.000 516038 200.000 29942 100.000 595228 200.000 > 182582 aoo.ooo 59 600 1949« 200.000 2199 10.000 516362 200.000 6259 20.600 8543 10.000 9729 20.000 79343 50.000 91869 ' 100.000 26003 50.000 90313 70.000 Skupno je bdio izžrebanih 32513 70.000 100694 dobitkov in 18 premij v 107103 200.000 skupni vrednosti 80,400.000 di- 240653 200.000 • narjev. 84 1.000 V Sloveniji: po 280.000: v Ce- 9454 ' 20.000 lju na št. 107193 in 516362; po 7434 40.000 100.000 v Ljubljani, Celju, Ko- 52634 70.000 pru, Kranju in Murski Soboti; 64794 100.000 po 70.000: trii j e v Ljubljani, dva 509194 200.000 v Mariboru, po eden- v Kopi^ 226304 200.000 Trbovljah in Domžalah. ST. 22T — JT. SEPTEMBRA lMfT } UL I Dilema »Njegove besede naznanjajo nemire, njegovo izzivanje upor. Njegove besede in dejanja spominjajo na drugo tragično obdobje v naši zgodovini, ko so neodgovorni ljudje pognali deželo v držar:ljan-sko vojno,« je dejal o guvernerju iz Little Rocka Faubu-su župan Mann, ki je dvakrat glasoval za guvernerja v preteklosti. Brezpomembni guverner iz Arkansasa, ki je hotel postati pomemben in biti tretjič Izvoljen za guvernerja in je zato poslal nacionalno gardo rui. šolo, se je ovenčal z ne-zavidno slavo. Prisilil je predsednika Eisenhoicerja, da je poslal v Little Rock redno armado ZDA delat red. Od ameriške državljanske vojne se kaj takega ni zgodilo in, če se je to zdaj zgodilo, pomeni, da je po predsednikovem mnenju visela na niti avtoriteta ameriškega sodstva in ameriških zakonov. Neredi v Little Rocku ob sprejemu črnskih otrok v tbelo« šolo so močno škodovali ugledu ZDA po svetu. tTimes of Indonesia« je na primer pisal, da bi morali guvernerja Faubusa odvleči pred odbor za. protiamerišlco dejavnost. Na Japonskem je ugledna, konservativna osebnost dejala: »Če imajo Američani črnce za nižje vrste ljudi, kako pravzaprav gledajo na Azijce?« Predsednik Eisenhower je moral odločno ravnati, če je hotel napraviti red doma in izsiliti sspoštovanje zakonov, hkrati pa rešiti ugled ZDA v svetu. Tragično je, da je moral poslati vojsko, ki naj zaščiti črnske dečke in deklice pred nasiljem brezumnih belcev. To je žalostna zaščita, žalostno je za starše, če vedo, da na njihove otroke pljujejo, ko gredo v šolo, če se bojijo, kaj bodo naredili z njimi. *Ti ljudje so že prevet pretrpeli,« je dejal neki policist v Nashvillu, kjer so gangsterji z dinamitom razrušili šolo zato, ker se je prejšnji dan vpisala vanjo črnska deklica. Bajoneti ne bodo rešili tega zamotanega problema, ker gre za globoko ukoreninjene predsodke. Toda brez bajonetov bi zavladala nezakonitost. To je Eisnhovcerjeva dilema. To je ameriška dilema. Bip Stmst ali razum? Z eksplozijo atomske bombe nad Hirošimo se je v človeški zgodovini začelo novo obdobje. V zadnjih dvanajstih letih pa se je znanje na področju jedrske fizike tako zelo izpopolnilo, da so jedrske bombe, ki jih danes izdelujejo in preskušajo, na tisoč in tisočkrat močnejše, Znanstveniki, kulturni delavci in politiki so ne samo enkrat povzdigni Ji glas, da bi opozorili najpristojnejše osebe, naj že vendar prenehajo z oborožitveno tekmo, saj je vsem očito, da ta tekma ne more pripeljati drugam kot do uničenja človeštva. Prav zaradi , tega je svetovna javnost v hudi dilemi; hkrati ko diplomati z najbolj miroljubnimi besedami predlagajo, da je vendar treba nekaj ukreniti, pa generali in maršali grozijo, razlagajo, kakšna je udarna moč njihovega orožja, in kaj čaka sovražnika. V isti sapi, ko di- plomati in politične osebnosti obsojajo drug drugega, češ da zavira sprejetje slovesnih deklaracij, pa nam časopisne agencije dan na dan sporočajo, kako so zdaj v Sibiriji, zdaj v Nevadi, zdaj spet. nekje v Avstraliji preskusili novo bombo, katere moč je toliko in toliko megaton TNT. Kako naj se ob vsem tem znajde preprosti človek? Komu ne j verjame? Kdo je bolj iskren: ali diplomati ali generali? Mar so strasti že docela zatrle razum? Razorožitvena konie-renca v Londonu je šla na kose. Zdaj se začenja razprava pred Združenimi narodi. Sovjetska zveza je še enkrat ponovila svoj predlog, da bi prenehali z atomskimi poizkusi. Zdaj je isto predlagala še Indija, ki tudi poziva, naj velesile brezpogojno prenehajo s tovrstnimi poskusi. Iz Tokia je prišel podoben poziv. Voditelj naše delegacije Koča Popovič je pred Generalno skupščino zahteval, da je treba poskuse z nuklearnim orožjem takoj ustaviti! Ali bodo atomske velesile vrishihnile tem pozivom? —sic Novi Dlen Blen-Fu? Francoska skupSčina fe z veliko večino zavrnila resolucijo komunistične skupine o pogajanjih z Alžirci — Bourges je pooblaSčen, da • sme postaviti vprašanje zaupnice PARIZ, 2S. sept. (AFP). Francoska narodna skupščina Je danes nadaljevala debato o Alz.ru in vladnem načrtu okvirnega zakona za Alžir. Debata se je začela včeraj popoldne in nadaljevala pozno v noč. Včeraj je bil s 410 glasovi proti 150 zavrnjen predlog resolucije parlamentarne skupine komunistične partije, ki je zahtevala pogajanja z zastopniki alžirskega naroda. Pozneje je skupščina zavrnila tudi osem resolucij, s katerimi so razne politične skupine zahtevale odložitev debate o Alžiru. '■ Dosedanja debala je pokazala v glavnem tri težnje francoskega parlamenta. Okrog vladnega načrta novega statuta samouprave so s e zbrale vse stranke sredine in socialisti, ki se zavzemajo, da bi z reformami, hkrati pa vojaškimi ukrepi zagotovili »trajne zveze« med Alžirom in Francijo. — Drugo smer zastopajo desničarski poslanci, ki nasprotujejo sleherni reformi, še posebej pa načrtu za uvedbo enodomne skupščine, v kateri bi bilo muslimansko in francosko prebivalstvo Al žira zastopano proporcional- no. Tretjo smer zagovarjajo za zdaj samo poslanci komunistične partije, ki grajajo vladni načrt statuta kot ukrep zn ureditev Alžira brez posvetovanja z alžirskim narodom. Sekretar komunistične partije Francije Jacques Duclos je sinoči v dolgem govoru izrazil mnenje, da je pri manj e pravice alžirskemu narodu do neodvisnosti edina možnost za rešitev spora in prihodnje prijateljske zveze med narodoma. Hudo je obsodil pobudnike sedanjega načrta novega alžirskega statuta, rekoč, da naj bi bil le-ta *pe- TRRMPCZINSKI 0 RAZGOVORIH V JUGOSLAVIJI VARŠAVA. 26. sept. (PAP). — Poljski minister za zunanjo trgovino Trampczinski. ki se je pred nekaj dnevi vrnil z obiska v Jugoslaviji, je izjavil v razgovoru z zastopnikom poljske časopisne agencije^ da je močno zadovolje-o z uspehom, ki ga je Poljska dosegla na zagrebškem velesejmu. Na sejmu je bilo sklenjenih kupčij za nad dva milijona dolarjev in gre v glavnem za poljski izvoz v Jugoslavijo. Minister Trampczinski je povedal, da je imel v Jugoslaviji razgovore o gospodarskih zvezah in da so se sporazumeli, da se bodo 10- oktobra v Varšavi začeli razgovori za sklenitev triletnega trgovinskega sporazuma Prio-rave skupine stro- »Dimno zaveso« NE\V DEL,KI. 26. sept- (Tan-iug). — Vodja delegacije alžirske fronte narodne osvoboditve dr. Lamin Debagin, ki je na obisku v Indiji, je izjavil v Madrasu, da so francoski predlogi za reformo v Alžiru samo ^spretna dimna zavesa*, ki naj hi pred Združenimi narodi za-rrn'očj!' so, da bodo v bodoče lahko t-kmo-vali na ig-«b tudi odboikarii ln strelci z lokom. Sklenil’ so. da bodo od ! 1394 dalje olimpHsk« igre obsegale naimanj petnajst, a nniveč enaindvajset šoortnih panog. S programa zimskih olimpijskih Iger v Son»w vallevu so - črtali vnfuio z bobom. 7, MITT^M V KrKAntčTO V Novem Sadu so obiavlli sestavo državne nogometne reprezentance, ki se bo v nedeljo pomerila v Bukarešti v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo z enaistor.co Romunije Jugoslavija bo igrala takole: Beara, Belin, Crnkovič. Krstič, Zehec, Bolkov, Rajkov, Mitič, Milutinovič. Mu3ič, Pašič. ZVEZNA KOŠARKARSKA LlOi Čedalje bliže k cii • © Zagrebška petorka, ki zadnje čase dviga toliko nepotrebnega prahu, se je predsinočnjim pokazala tudi na odru 01ympije pod Cekinovim gradom. Da, na tem odru, na katerem morajo gostujoča moštva samo priznavati pre- OLTMPIA ! JTGOMONTAZA 100:61 Jugoslovanska B reprezentanca |e v tekmi za trening v Skoplju porazila podzvezno reprezentanco nogometašev s 5:0 (1:0). Reprezentanti so igrali ležemo. *■ S tekmo med splitskim Mornarjem in Jadranom iz Hercegnove-;??, ki je bila odigrana v Kotoru. je bilo odločeno letošnje državno prvenstvo y tvaterpolu. Jadran Je zmagal s 5:2 (4:0). Novi prvak je • plitski Jadran. * v Gazi je nogometno moštvo jugoslovanskega odreda v Egiptu v e. aalni tekmi za pokal komande Vf MEF porazilo švedski bataljon 3::! (0:2). • Jugoslovanski padalci ln padalke. so v nadaljevanju tekem na letališču Musačevo pri Sofiji zabeležili le delni uspeh. Zmagovalka prvega dne Iceva (FLRJ) Je bila drugi dan mnogo slabša, zato pa bo se bolj izkazali moški. V moštveni razvrstitvi so bili 'Jugoslovani drugi za Bolgari. ',1'e dni so bile v Murski Soboti kolesarske dirke na 350 m dolgi progi okoli spomenika Zmage. Pri pionirjih sta bila najboljša Ostanek ln Heklič (oba M. S.), pri mlajših pionirjih Zver (Trnje) ln Horvat (Beltinci), pri mladincih Zver in Smolko (oba Beltinci) ter pri Članih Kavaš in Vereš (oba Besltinei). BRONSTEIN ZMAGAL V GOTHI GHOIA, 25. sept. V predzadnjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja Je sovjetski velemojster Bronstein porazil Goltza tu si tako praktično že zagotovil prvo mesto. Milič je premagal Nemca Rehlstaba, Bilek Sllivo, partiji Udovčlč—Malik In Uhiman —dr. Filip sta se končali remi. V XIII. kolu se je večina partij končala neodločeno, med njimi tudi srečanja Milič—Slltva. Bronstein—Najkirh in pafchman— Bilek. V prekinjeni partiji je Milič porazil Uhlmana. Na lestvici vodi Bronstein 10 (I) pred Paehmanom 5 (1), Najkirhom 8.5 (1). Bilekom 8.5. Miličem 8 (1) Itd. * V počastitev VI. kongresa LMS so v Sp. Polskavi igrali moštven! pokalni šahovski brzotumir. Prehodni pokal — dar TVD Partizan Črešnjevec — Je osvojila Zvezda iz Laporja s 15 točkami. moč domačinov, je 01ympia spet povzdignila svoj glas. To pot ljubljanskim študentom m šlo samo za dve, že vnaprej zagotovljeni točki, temveč so si v izdatni izkupiček dali vračunati še (seveda samo moralno) tisto, za kar so jih zagrebški sodniki prikrajšali v spomladanskem delu tekmovanja Mimogrede pa so maščevali še svojega soseda Ljubljano, kateri se je nedavno zgodila podobna krivica. Taka poštena lekcija je edino pravilna ln športna! 2e sam začetek Je kazal, da so igralci komaj čakali tega spopada. Zdelo pa se Je. da so dobili po novem rekordu nekoliko pretiran apetit, k čemur so prispeval’ tudi sami razvajeni gledalci, zahtevajoč že zgodaj novih podvigov. Do te tako mične številke so vzlic vsem sposobnostim ln prizadevanjem ni dalo tako zlahka dokopati: V petnajsti minut! je imela 01ympia »samo« deset točk prednosti, nad čemer pa s-o se gostje kar zadovoljno muzali ln kazali neprikrito veselje. Prepričani so bili namreč, da Jih bo v Ljubljani čakala samo zla usoda. Pod silovitim pritiskom so njihove še dokaj trdne vezi Jele oočasi popuščati. Nekajkrat pa s* nam Je zdelo celo, da so že sploh dvignili roke za brezpogojno kapitulacijo, tako strašno je vršalo okrog njihovega koša. Igralcem Oiympije se Je namreč zelo zelo mudilo, ker so vedeli, da se bo nasprotnik’, posluževal zavlačevalne taktike, kar se mu Je delno posrečilo Z neodoljivlm pressingom so prispevali obenem k zares dinamični igri hitrih akcij, katerim so oči gledalcev že kar težko sledile. Kajpak, taka igra Je terjala dosti več vzdržljivosti, ki pa ni bila docela pop.ačana. Zaradi precejšnjega napora se Je več zaporednih in odlično izvedenih prodorov končalo v prazno. Pa vendar, »planirana« stotica je bila na semaforu le zabeležena. In kdo ima največ zaslug? Vsi, pa vendar ne bi bilo prav, če ne PROLETER V LJUBLJANI V naslednjem (XVI.) kolu zvezne košarkarske lige ho v so:, ito zvečer igral v Ljubljani državni prvak Proleter iz Zrenjanina Na stadionu v Šiški se bo ob 13.30 pomeril z Ljubljano. O podrobnostih bomo pisali jutri. Ljubljana bi morala sinoči igrati z Zeljezničarjem v Karlovcu, vendar Je tik pred odhodom prejela brzojavko iz Beograda, v kat rl tekmovalno vodstvo sporoča, da zaradi gripe tekme v Karlovcu ne bo. bi v tej odlični ekipi omenil! dveh imen: Daneva in Kralja. Slednji Je navduševal ljudi, predvsem z mačjo gibčnostjo, ki so Jo gostje lahko le še občudovali. Največ košev za Olymp!.1o sta dala Dermastia (25) ter Kralj (16), za goste pa Pasarič (12) ter Vu-lič (10). Pred približno 2000 gledale: sta sodila Remic in P. Kavčič iz Ljubljane. Crvena zvezda : BSK 50 : 50 I. NOGOMETNA CONA Trešnjcvka : Branik 3 :1 Sezona avto-moto športa Je te zadela ob orumenele liste, toda zvoki motorjev so bili prav zdaj v septembru menda najglasnejši. Utrip avto-moto športnega sep-, tembra Je dirigirala velika cestna hitrostna dirka na Batajniški stezi v Beogradu. Taj je bila L septembra; bilo je precej voženj nad 100 km:h in vse dneve po tem dogodku v glavnem mestu Je kipelo na vseh koncih in krajih. 23 NASlH NA avstrijski strani KARAVANK Po svoje pomeni vrhunec minula u®-del j a. Ne pomnimo, da bi kdaj v nedavni preteklost; poslali na tuje kar 23 motoristov in avtomobilistov. To se je zgodilo pretekle dn; ko sta AMZ Slovenije in Hrvatske poslal; v Avstrijo na II. gorsko dirko na Podkorensko sedlo ob pomoči »Tomosa« iz Kopra svoje naj- -boljše moči:. Na Ljubelju nam pomagajo Avstrijci poživljati napad motorjev na strmino Karavank v smeri jug — sever naši so zdaj pomagali v obratni smeri. Steza avstrijske podko renske dirke, na katero je vabil Koroški avto turing klub, je dolga 4-5 km. višinska razlika med ciljem in startom pa znaša 450 m. Naše je ta ples motorjev na strmih gorskih cestah. pa v tuj: režiji, razumljivo pritegnil na vso moč. Kraj nam le blizu, konec koncev je tak dogodek lahko poučen za nas, saj nameravamo z na-šim Ljubeljem, ki je seveda nekaj večjega kot avstrijski Podkoren samo naprej in zopet naprej! No. na Podkorenu se nismo razočaral; nad seboj. Naši tekmovalci so osvojili vsa mesta, k; si jih lahko želimo na takšnih prireditvah — tudi prvo je bilo vmes. To je bil Boris Oblak, nesrečnež v Opatiji, prvak v Beogradu V eni izmed voženj motorjev do 125 ccm je na svojem »Ducattiiu« prevozil pod- Zadnji zvoki motorjev - kopensko *teeo s povprečno hitrostjo 70-4 km/h. To m bila skromna hitrost, če upoštevamo, da je to izrazito gorska proga, s povprečnim vzponom 10%, ozir. maksimalnim vzponom 23% na 1°0 metrov. Oblakov čas 3:50,8 min. je v tej katego-iJ; zmogel le še Avstrijec Lech-ner. k; Je na KTM RS vozil 3:40 min ali 73.6 km/h- Na Podkorenu so naši tekmovalci dosegli se en -prav tako odličen rezultat. V kategoriji motorjev do 250 ccm nam je Leon Pintar, ki dirka letos takorekoč od enega uspeha d« drugega, priboril v hud; konkurenci drugo mesto. Na stroju Tomos 175 ccm j« bi! le 6 sekund slabše od zmagovalca na stroju NSU Sportmax 248, ki je vozil od starta do cilja 3.11 min. Čuden. Tla-kar in Certilč so se uvrstili od 5- do 7. mesta. Ostal; slabše. Lahko rečemo, da b; bila ta kategorija pusta brez nas-Jure Černe je vozil na svojem častitljivem BMoOO med tistimi Avstrijci, ki užugajo naše. kadar pridejo na Ljubelj, ker imajo pač silne stroje. Ta konkurenca je dala tukaj najboljše rezultate sploh- Junak dneva Klinger je vozil v ta hrib povprečno 96.3 km/h za njim pa sta se prav odlično podila Orsario in Prach. Naj • omenimo še uspeh ing. Boška Snajderja (Jlrvatska). bil le na 2 ir. 3. mestu, in Pa to. da je bil tu Ms- leričev vic® hitrejži kakor ing- Vidmarja. Majhen dhčoboj Avstrije ln Jugoslavije z motorji s« je končal razmeroma dobro, brca: povešenih oči in brez predsodkov o naših organizacijskih sposobnostih. Ta mesoc n; bilo prostega dneva P« delavnikih, ko ne bi tekmovali vsaj na dveh, treh krajih Slr®m po Slovenili. Na nedelje sredi meseca je bila na Priliko III. ocenjevalna vožnja po Gorenjski, nadomestek za alpsko vožnjo s ciljem in startom na Bledu. Prireditev Je Kilj| tokrat na voljo radovljiškemu avto-moto društvu. Pot Je vodila iz Radovljice med na** planinske bisere med drugim tudi po pobočjih znane Rovta -rice. Kot skupina so bili najboljši Jeseničani. vendar so se med Gorenjce, k; dobro poznajo te kraje, njih strmine ln ovinke uspel; zagozditi ravninci — Ptujčani, ki so potisnili Radovljičane na tretje mesto» Prvak Je bil pa le Radovljičan — Janko SodJa na Jawi 175 ccm. V posameznih kategorijah sl Je nekaj slave pridobila tudi Ljubljana, njen prehtvralec Aleksander Stančič se je proslavil na mopedu. RRIZADEVNOST JE LEPA ČEDNOST. TODA ... Takih pomislekov o prizadevnosti ge ne mor*mo zrsebitl če mislin^o na drugo nedeljo v mesecu, na osmega septembra. Dogodek dneva naj bi bile kranjske speend\vay dirke. Obenem je bila prireditev v Škofji Loki in precej, precej daleč od tod — v Slovenskih Konjicah. Ta dan je stiska za proste termine v našem avto-moto športu dosegla precej visoko stopnjo- Dopoldne je brnelo v Loki, popoldne so bili ljudje, k; poživljajo naše dirke že v Konjicah. Tu in tam s° bil; najboljši naši znanci Oblak, Cerič, Čuden, Drofenik. Strle'» pri-količarj em Mačkom itd. Menda Je bila to tista nedelja, ko se je njun »Norton« naposled zavrtel na vso moč .. • KaJ. pa utrujenost? Menda je niso zaznali nikjer?! Povsod navdušenje?! KOnjičani, na priliko, računajo drugo leto na dirke v republiških ne več v meddruštvenih merilih... KJe so meje nedeljskih 24ur? SPF.EDWAY NI BREZ ODLOČNIH M02 To leto je nedvomno kar vdrl med nas speedvav, poseben sistem voženj naj dirkališčih- V enem letu. saj prej skoraj nismo ničesar vedeli o tem. kani postat; trajna oblika tekmovanja motoristov po ligaškem načinu. O tem smo že nekaj pisali. Toda dogodki se vrste še naprej ln drug tik za drugim. Čedalje bolj upravičena a« zd; misel, ki *mo jo omenili v prejšnjem pregledu avto-moto športa pri nn; namreč ta, da Je otvoritev krške dirkalne steze pomenila približno to, kar je kepa za plaz Dejstvo Je, da speedway ni brez odločnih mož in d* je hitrim možem žal, če se bodo prireditve nekoliko utesnile in premestile iz širokih cest za ograje zlikanih stez. Liga Za speedway postala stvarnost! Pododbor *a epeed-wdy pri AMZ Slovenije j* »torti še en pomemben koTak; uresničil je posvetovalni sestanek z AMz Hrvatske. določil koledar in osnovna načela dela za prihodnje- Letos so bili ponekod v zadregi za tuje tekmovalce, ki naj nam nakažejo tempo in mero drznosti. Zato naj bi bi!e vse mednarodne dirke, ki bodo v bodoče, vpisane v koledar FIM; ta mednarodna organizacij« pa naj bi razen tega vedela tudi Za vse druge naše večje prireditve p° sistemu »peedway. »Diplomatski razgovori« za uvrstitev speedw«ya med popularne športne veje •o bil; plodni tud; tam, kjer *o ponavadi stvari najbolj občutljive. Ne glede na to, kakšna bo odločitev Avto moto zveze Jugoslavije o njeni podpor; tej vrst; moto športa, sc se že sporazumeli, naj dobi Hrvatska 16 specialnih strojev, Slovenija pa 12. Vrhu tega pa pravijo, da niso delili ničesar takšnega, kar ne b; bilo ln obstojalo. Da bi bilo le vse tako- • Da pa ne b; bili tisti, ki Jim cestne ln gor*k* hitrostne dirke pomenijo užitek nad vse. čisto žalostni in strti, naJ Jim zaupam® vest, da se je park naših tekmovalnih strojev obogatil za dragocen dirkalni motor, specialni stroj znamke »Esso« 500 ccm. - Za danes naj bo dovolj I -ce r e str. / SLOVENSKI POKOCEVILEC ] 9T. 227 — n. SEPTEMBRA lflSft Na osnovi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri občinskem ljudskem odboru Divača mesto DIREKTORJA mizarskega podjetja Senožeče Pogoji: tehnik lesne stroke ali mizarski mojster z večletno prakso v upravnokomercialnih poslih. — Udobno družinsko stanovanje na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku. — Prijave s kratkim opisom dosedanjega službovanja je dostaviti kom-edijs najkasneje do C\. oktobra 1957. — Nastop službe je možen takoj. 54B2-R SO Tuberkuloza dnevnem redu Lani fe bilo v Sloveniji 13.825 tuberkuloznih bolnikov Ta ted.en je posvečen borbi proti tuberkulozi, ki ima letos geslo: »Pomagaj družini tuberkuloznega bolnika!« Morda Poreče kdo: »Vsakoletna akcija samo pod drugim naslovom.« Res je, že koz, deset let se vrstijo tedni proti tuberkulozi. Nanje nas opozarjajo letaki in aktivisti Rdečega križa, ki z nabiralnimi polami zbirajo prispevke. Opozarjajo nas tud; dodatne znamke na pismih itd. Te prispevke dajemo radi in brez ugovorov, saj vemo. da so namenjeni za plemenita dejanja. Darjem-o torej prispevke in že pozabimo, da smo jih dali. Pozabimo zavoljo tega, ker je naša mnenje tako, da smo s tistimi nekaj dinarji že opravili svojo dolžnost. Morda nas je vprašanje tuberkuloze bolj prizadevalo pred nekaj leti. ko smo dan na dan brali in sližali. da je jetika »pobrala« toliko in toliko ljudi- Zdaj pa, ko umrljivost za to boleznijo ni več pereča, mislimo, da ni tuberkuloza več velik problem, ki, b; terjal kolektivno skrb. Pa je tuberkuloza še vedno velifc problem, pereč ne samo za posamezne družine, temveč tudi za naše celotno gospoda rstvo. Kljub temu, da je umrljivost za tuberkulozo že redek pojav, oboleva za to trdovratno boleznijo na tisoče liudi. Lani je bilo v Sloveniji 13.825 tuberkuloznih, kar pomeni, da pride na 10-000 prebivalcev Slovenije SO bolnikov. Vsako leto pa n s novo zbnl: na tuberkulozi 4000 ljudi te upoštevamo, da je to bolezen, ki zahteva dolgotrajnega zdravljenja. ie to številka, ob kateri ne smemo ostati nezainteresirani. To. da so neurejene stanova.nj-ke razmere, nezdravi pojavi v posameznih družinah — alkoholizem in podobno še vedno poglavitni vzroki obolenj za TEC. ne b^mo posebej poudarjali. Pričujoč sestavek ima namen opozoriti predvsem na dvoje: na veliko gospodarsko škodo, ki jo tuberkuloza š? vedno povzroča naši skupnosti, in pa na določene pojave, k: so prenekateri-krat vzrok ponovnih obolenj za TB~. l.tlVi CELOTNEGA NARODNEGA POIIODKA Nazorni prikaz kakršne koli eo-KPodarske škode dajejo nedvomno Številke. Zato tudi gledp na problema tuberkuloze neka.i številk. Podatki so iz ieta 1353, zbrani iz razprave o posledicah TEC v gospodarstvu. o Čemer bo izšla ta-Febtia brošura, ki ie Se v tisku. Leta 1253 so znašali dejanski stroški za zdravljenje tuberkuloze skupno 791.1 milijona din. V tem znesku so vračunani poles stroškov zdravljenja <454 milijonov) tudi plače, izplačane tuberkuloznim bolnikom v delovnem razmerju za časa bolezni (153.5 milijona din), nadalje izplačane invalidnine In invalidske pokojnine bolezenskim Invalidom zaradi tuberkuloze (133.6 milijona) ter stroški za organizacijo protituberku-loznega boja (50 milijonov din). Če li gornji skupni številki prištejemo še izpad akumulacije zaradi tuberkuloznih bolnikov v delovnem razmerju ozir. med samostojnim prebivalstvom, ki ustvarja akumulacijo, to so kmetje in obrtniki, v znesku 623.1 milijona din m izpad akumulacije zaradi tuberkuloznih invalidov 38G.8 milijona din. bomo videli, da je znašala celotna škoda, ki jo je povzročila v letu 1953 tuberkuloza, skupno 1.801 milijonov din, kar pomenj l.ll'/t ceiotngea narodnega dohodka. (V omepjenem letu je znašal narodni dohodek 162.4 milijarde din.) V naslednjih letih so se stroški zaradi vedno večjega števila obolenj še povečali. POVSOD NE SEGAJO PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENE SLU2BE Nedvomno je, da Je naša zdravstvena služba imela doslej velike uspehe pri zdravljenju tuberkuloze. Veliko podporo pri tem so ji nudile organizacije P.deče.ga križa in tudi skrbstven-; organi. Da s0 tj uspehi veliki, dokazuje že močan padec umrljivosti. Uspehe pri zdravljenju pa ni težko doseči, če zdraviš bolnika s sodobnimi sredstvi, za katera ljudska oblast ni štedila in tudi ne štedi. Vendar pa je vsako bolezen laže zdraviti kot Od blisu in daleč Najboljši so dobili nagrade Člani delovnega kolektiva jeseniške železarne so od osvoboditve do danes predložili v oceno in izvedbo že nad dva tisoč izbo3j sevalnih predlogov, ki prinašajo kolektivu vsako leto pomembne prihranke. S temi iz-'boljševalnim; predlogi zboljšu-jejo kakovost izdelkov in počen ju jejo proizvodnjo, zato je razumljivo, da posvečajo organi delavskega upravljanja tej dejavnosti vso pozornost. Vse predloge oceni posebna komisija. najbolj uspešnim in prizadevnim avtorjem pa dodelijo denarne nagrade, priznanja in pohvale. Tako so pred kratkim spet obravnavali vrsto koristno izvedenih predlogov in najboljšim avtorjem podelili nagrade. Nagrade so dobili šef konstrukcijskega biroja Maks Dimnik, mojster Franc Treven g svojimi sodelavci, električar Boris Kos in še vrsta drugih. U. 2. Kočevje Na področju bivšega kočevskega okraja so samo štirje dimnikarski obrati, kar je odločno premalo. Da jih ni več, je vzrok, da v dimnikarsko obrt ni dotoka novih ljudi. Dotoka Pa ni verjetno zaradi podcenjevanja tega poklica in zaradi neurejenih stanovanj dn kopalnic. Ponekod se morajo vajenci in pomočniki zaradi stanovanjske stiske in včasih tudi zaradi nerazumevanj a obrtnikov umivati in kopati v mrzlih jesenskih in zimskih dneh v nezakurjenih prostorih. Vsekakor bo treba čamprej poskrbeti za izboljšanje teh raaner, (or) Skrb za otroke Društvo prijateljev mladine na Jesenicah bo skušalo a.Šolskimi odbori, pionirsko organizacijo in mladinsko organizaci- emiio bodo analizirali Gb polletnem zboru kmetijske zadruge v Velenju Na .polletnem občnem saboru kmetijske zadruge v Veleijju so kritično pregledali dosedanje delo in ugotovili, da je upravni cdbor popolnoma pravilno rav-nsi, k:-- is opusvi- v? * m j?.« obrtne obrate,' ki so bili zanj nerentabilni ter se posvetil predvsem kmetijski pospeševalni službi. Le-ia je zaznamovala letos vidne uspehe. Zlasti so lepo izboljšali poljedelstvo. Zadružnika so tekmovali za višji hektarski donos v dveh skupinah in dosegli zadovoljive uspehe. Hmeljarski odsek je začel letos graditi sušilnico v Podkraju pri Šentilju. Umetnih gnojil so prodali letos 240 ton, to je polovico več kot lani. Že doslej je zadruga razpečala nad 7.000 kg semenskih žit. Sklenili s tudi, da bodo v prihodnje posvečali še več pozornosti gnojenju in tako še letos poslali v analizo KO vzorcev zemlje. Pri pregledu posameznih obratov so ugotovili, da je slaibše delal le kmetij sko-strojni, s prihodom novega strojnega tehnika pa se bo tudi delo tega odseka izboljšalo. Na področju zadruge so ustanovili vaiške skupnosti in jim dajali stroje v uporabo. Posebno dobro se je to obneslo v S: lovi. Šentilju in Podkraju. Na zboru so sklenili, da bodo posvetili v prihodnje vso pozornost odkupu kmetijskih pridelkov, d-a bodo izboljšali delo strojnega parka, da bodo podprli kmetijsko gospodarsko šole in skrbeli, da bo kmetijsko-pospeševalma služba dosegla v. prihodnje še lepše uspehe. jo ter starešinskimi sveti utrditi in izboljšati delo mladinskih in pionirskih organizacij. Po vseh osnovnih, strokovnih in srednjih šolah bodo sklicali posebne konference, na katerih bodo razpravljali o vzgoji šolske mladine in iskali smernice za boljše delo v prihodnje. O pripravah na Teden matere in otroka razpravljajo v jeseniški občini precej tudi o šolskih težavah. Zlasti se zavzemajo za povečanje šolskih prostorov, gradniio otroških vrtcev, uvedbo šolskih mlečnih kuhinj in drugo. Prav bi bilo, da bi na Jesenicah odprli tudi otroško (mlečno in brezalkoholno restavracijo. TJ. 2. jo preprečiti- In v tej slednji besedici se skrivajo problemi rešitev katerih okvir presega pristojnosti zdravstvene službe in ob kateri se bodo morali zamisliti predvsem družbeni iri samoupravni organi. Odnos; teh do tuberkuloznih bolnikov svojega kolektiva so bili žal doslej v mnogih .primerih nepravilni. Mnogokrat se pripeti, da ee vračajo k ponovnemu zdravljenju ljudje, fe; so jih v protituber-kuloznih dispanzerjih in bolnišnicah že popolnoma ozdravili, ali pa ozdravili v toliko, da. so bil; spet sposobni za delo. Zdravniki ugotavljajo, da je ponovnemu obolenju bilo krivo prenaporno delo. Jasneje povedano. ko se je človek vrnil apet na delo v svoj kolektiv, niso odgovorni organi preskrbeli, da bi dobil tako delovno mesto, ki odgovorni organi poskrbeli, da nemu stanju i-n fizični zmogljivosti- Številni so tudi primeri, da podjetja in tovarne nočejo sprejeti več na delo tistega delavca ali uslužbenca, ki *e je zdravil za tuberkulozo. Znani so tudi primeri, da mar-kateri kolektiv ni skrbel za družino tovariša, ko je bil ta na zdravljenju. Redki so tisti upravni odbori ali delavski veti, ki dajejo na dnevni red svojih sej tudi taka vprašanja. Se bolj redki pa so taki organi samoupravljanja, ki so' namenili za borbo proti tuberkulozi določena finanč. sredstva. Pri tem moramo kritizirati tudi sindikalne podružnice, ki so doslej premalo opozarjale upravne organe v podjetju na vse te probleme. E. K. Bolnišnica -za pljučno tuberkulozo na Golniku Letos več krompirja Napredek kmetijske zadruge v Trb o j ah — Kako je s komunalno dejavnostjo V Trbojah pri Kranju so se pred. dnevi zbrali volivci in izbral!!! kandidate za oba zbora novega ljudskega odbora. Udeležba je bila precejšnja, čeprav vas ni velika. 2al je dober vtas pokvarila borna razprava. V razgovoru sem kasneje zvedel. da je dosti vprašanj, ki bi jih lahko na zboru obravnavaili. če bi pokarali volivci zanje večje zanimanje. .Tffajveč pozornosti nedvomno 43 krajev so elektrificirali Herpeljska občina za komunalno dejavnost — Novi vodovodi in ceste Na po4* očj u današnje her-peljske občine niso imeli po osvoboditvi nobenega industrijskega. niti obrtnega podjetja. Elektriko ’-e imelo ^e nekaj večjih vasi ob cest-i Trst — Reka, Se madokje -so Imeli urejamo preskrbo z zdravo pitno vodo, številne vasi so bile brez cest, občutno pa je bilo tudi pomanjkanje drugih komunalnih, naprav in šol. Tako so bili takrat organi naše ljudske oblasti pred odgovornimi nalogami in so skupno e' pomočjo prebivalstva doslej že marsikaj uredili .in izboljšali. 2e pr-, s leta po osvoboditvi popravili ceste Obrov — Pre-garje, Ostroviea — Podbež, Materija — Artviže. Slivje — Tatre, Rožice — Brezovica, Ocizla' — Beka. Prešnica — Klanec, Gojaki — Brdo. cesto na Slivnici itd. Vse to je veljalo nad 37 milijonov dinairjev. Za popravila raznih stanovanjskih, upravnih in drugih zgradb so izdali okrog 50 milijonov dinarjev. Nove šole v Kovčicah. Krvavem potoku in Tatrah, dozidava šole v Ocizli, gradnja in ureditev prosvetnih dvoran v Tatrah, Materiji in Herpelijah ter druga manjša popravila so veljala nad 45 mili- Zdravstveni dom v Podgrada. se je nesluteno razmahnila elektrifikacija, saj so doslej elektrificirali že 43 vasi in zaselkov, za kar je naša ljudska oblast prispevala nad 100 milijonov dinarjev, zelo velik pa je bil tudi prispevek samega prebivalstva. Kas- v petnajstih vaseh in sicer v Herpeljah. Ocizli, Beki, Materiji, Baču. Pov-žani, Galcu. Tatrah. Hotični, Slivju, Velikih Ločah, Obrovu. Račiči, Kavčicah in Brezovici so zgradili ali pa popravili vodovode. Vrednost vseh teh del znaša skoraj 30 milijonov dinarjev. Dalje so zgradili ali pa jonov dinarjev. V Podgradu in. Kozini so zgradili zdravstvena domova in ju opremili, v Materiji in Preganju pa so uredili ambulante. Prvo industrijsko podjetje so dobili v občini leta 1953 in cer »Stekleno galanterijo« ‘v Herpeljah. To podjetje pa pozneje prevzel »TOS« iz Ljubljane in posluje sedaj kot ntj-f1-gov obrat. Leta J855 so ustanovili še »Plamo« rv Podgradu. Za ureditev tovarne steklene .^galanterije so doslej porasilli cfcrog 82 milijonov dinarjev,, za »Plamo« pa ie okrog 800 tig-oč dinarjev. Sedanja osnovna sredstva tega podjetja pa so vred-Eia okrog 20 milijonov dinarjev. Lani je imela »Piama« za " meta. za letos pa ga predvidevajo okrog 45 milijonov di-D.a^jev, verjetno pa ga bo še več. Med obrtnimi podjetji je naj-jTiomembneuBe lesno podjetje »Jelka« v Kozini, precejšnjo pridobitev pa pomenijo tudi kovaško-kolarsko podjetje in ; (Krojaška delavnica v Herpelijah, čevljarska delavnica v iPodgradu, mizarsko podjetje v Kozini in čevljarskka zadruga v Brezovici. Tako ima danes v občini stalno zaposlitev že okrog 750 ljudi, kakih 200 pa sezonsko. Se pred dvema letoma. ni znašal dohodek na prebivalca v občini niti 40 tisoč na 45 tisoč dinarjev, letos pa ga predvidevajo že nad 56 tisoč dinairjev. Če dodamo k temu vsemu še napredek, ki so ga dosegli na drugih področjih dejavnosti, lahko trdimo, da so dosedanji uspehi izreno lepi. Kljub temu Pa čakajo novi občinski ljudski odbor še številne odgovorne naloge. Zlasti bo treba še vnaprej skrbeti za gradnjo cest, vodovodov in vodnjakov ter drugih komunalnih naprav in za nadaljnje izboljšanje kmetijstva, zlasti sadjarstva in živinoreje. —še Velenje Da bi vzbudila med šolsko mladino čim. večje zanimanje za 'varčevanje, je kmetijska zadruga v Velenju nabavila za vs« razrede osemletke hranilne omarice, v katerih ima vsak dijak svoj kotiček. Vanj bo skozi vse leto lahko vlagal svoje prihranke. Ta ukrep kmetijske zadruge je nedvomno vreden posnemanja. zasluži domača kmetijska zadruga, v katero so vključeni skoraj vsi kmetje. Imajo zelo delaven upravni odbor. V zadnjem času so člani zadruge z organiziranim delom dosegli pomembne uspehe pri pospeševanju kmetijstva. V tem delu kranjske občine je krompir najvažnejši poljedel ski pridelek. Zadruga je letos nabavila škropilnico iz lastnega sklada za samostojno razpolaganje. Organizirala je velikopotezno in temeljito zatiranje koloradskega hrošča, ki bi lahko trbojskim kmetovalcem povzročil veliko škode, če ne bi sledili pobudam in nasvetom zadruge. Tudi odkup je zadruga že zajela skoraj v celoti. 95 odstotkov pridelkov za odkup posreduje tržišču- zadruga. Le les so letos kmetje prodali mimo nje. Napredek ja zabeležil tudi živinorejski odsek Uvedel je molzno kontrolo krav. Nekateri kmetovalci se še ne zavedajo dovolj zakaj je potrebna selekcija živine in drugi ukrepi za zboljšanje pasme. Odsek je letos nabavil tudi bika in merjasca. Nadalje si prizadevajo, da bi povečala hektarski donos. To vzpodbudo je poljedelski odsek začel 7. uspehom reševati. Oskrbeli so se z dobrim semenskim kroirM>i.riem in predvsem upo- Nova Gorico Te dni je obiskal Goriško predstavnik organizacij e »CAHE« in si ogledal, kak j razdeljujejo njeno pomoč, v spremstvu zastopnikov okrajne koordinacijske komisije, ki to blago razdeljuje, so obiskali oba otroška vrtca v Novi Gorici, dijaški dom, industrijsko šolo pohištvene stroke v Solkanu, bolnišnico za invalidsko mladino na Stari gori, bolnišnico v Šempetru in še nekatere druge ustanove, ki so deležne te pomoči. Omenjeni zastopnik je bil zadovoljen z načinom razdeljevanja teh siredstev. Prvo botrovanje v Breginju Na matičnem uradu v Breginju je bilo te dni prvo svečano botrovanje. Novorojenčku zakoncev Sedej-Melihen sta botrovala Viktor Baloh in njegova žena iz Homca. Po nagovoru predsednika občine je matičar vpisal malega Branka v matično knjigo, botra pa sita obljubila, da bosta skrbela za otroka. Predstavnik občine je daroval novorojenčku hranilno knjižico, razen tega pa je dobil še druga darila. Slovesno botrovanje so zaključili na domu srečnih staršev. J. P. števali navodila za pravilno gnojenje. Letos se je že pokazal usipeh pri krompirju. Hektarski donos se je povečal od 150 do 200 metrskih stotov na 250 do 300 metrskih stotov na hektar. Zadruga je na solidnih temeljih in zato ni presenetljivo, da so izbrali v Trbojah za kandidata na občinskih volitvah upravnika zadruge Franca Bohinca, ki je požrtvovalni zadružnik in zelo razgledan na kmetijskem področju. Drugega kandidata so postavili v sosedni vasi Hrastje. Domačini menijo, da bo precej ostra borba na volitvah, toda obenem potrjujejo: »Bohinc bo potegnil več glasov, ker ima precej zaslug za napredek zadruge.« Ko sem vprašal kandidata, kaj misli o nalogah bodočega odbornika, mi je dejal: »'Seveda bo treba imeti v prvi vrsti pred očmi napredek oe-lotne občine. Toda ob pomoči krajevnega odbora in volivcev bo mogoče urediti marsikaj tudi v naši volilni enoti. Doslej je občina napeljala javno razsvetljavo, popravila c?ste in uredila kanalizacijo.' Treba bo misliti tudi na vodovod. O tem smo že razpravljali. Sami bomo morali precej prisoe\-ati k tej gradnji, ker občina ne zmore vsega. V prihodnosti bo potrebna tudi nova šola. V okviru šolske reforme je predvidena gradnja osemletke za Voklo in Trboje.« Dela bo torej dovolj. Nekateri tožijo le. da v vasi ni dovolj mladine. Le-ta odhaja v Kranj in se zaposluje v industriji. Toda kljub pomanjkanju delovne sile kmetijstvo napreduje, ker si zadružniki Pomagajo s sodobnimi agrotehničnimi sredstvi. B. L. Franja Kolar - devetdesetletnica Včeraj je Franja Koder praznovala 90 let. Rodila se je v Pod-gori pri Šentvida in je s 13-timl leti postala delavka TobaEne tovarne. Takrat so morali delati tudi nad 10 ur dnevno, zato je morala Franja že po 35 letih v pokoj. Zdravniki so ji govorili, da ne bo dočakala 40 let., ker je bolehala na pljučih. Ko sem jo včeraj obiskal, je ravno čistila okna, tako je še čila. »Od mojih ni nihče dočakal vec ko 55 let,« ie de.iala. »Težko ie bilo življenje. Pred sadnjo vojno sem dobila le 300 din pokojnine na mesec in sem bila dostikrat lačna, Se huje je bilo med vojno. Zdaj dobim pa toliko, da lahko skromno in pošteno Sivim.« Skupno s sestro Marijo, ki bo spomladi SO let stara in je tudJ upokojenka Tobačne tovarne, stanuje pri Kuzmanovih v Zg. Kašlju številka 84 a. Zadovoljna je In otroci jo imajo radi. sa.i od svojih tako nima nikogar. Se vedno Je vestna članica SZDL, vsak dan pa nestrpno pričaka »Slov. poročevalca« in vsesa prebere brez očal. Ko je nedavne brala Titov govor, je vzkliknila: »Kako ie ta človek dober gospodar! Da bi Se dolgo živel, ko tako skrbi za delavce!« Sodi zdrava in živi še dolgo, kličejo njeni prijatelji in znanci! S. F. 3.OLIVERA CURV/OODA RIŽE: M.MUSTER 49. Thorpe Je vzel svetilko in se napotil v gozd, Me Cres* dy pa je korakal za njim z gorjačo v roki. Kazan je hotel zalajati, skočiti k svojemu gospodarju in ga posvariti, toda prestrašil se je, da bo potem spet .tepen. Mirno je ib!e£al in prisluškoval v gozd. Kmalu je zaslllal korake. Mc Cready se je vračal sam in se napotil proti Isabelinemn Šotora. 59, Šotor se Je razsvetlil. Kazan le na. platna zagledal pošastno Me Creadyjevo senco In zaslišali prestrašen, pretresljiv krik. Planil je kviSku. Naježil j«s dlako In glasno zalajal. Njegova gospodarica je potrefbovala pomoči! Pognal se Je prsti šotoru, toda veriga ga je zadržala. Izabela pa je ie enkrat poklicala In Kaznn je znova skočil. 51. Is Šotora Je zaallSal obupno proinjo: »Kazan, Kazan, na pomoč!« Pes je zbral vso moč in nategnil verigo. Ovratnica ga je kot noi zarezala v vrat. Toda Kazan ni odnehal In končno je čutil, da mu na vratu nekaj poka. Veriga se je tik ob ovratnici pretrgala in Kazan se »e zvalil po tleb. Bliskovito se je pobral ln le je bil 'v Beton. Pl—II Je na napadale*. w M' KOLEDAR Petek. 27. septembra: Kozma. * Nt današnji dan leta IMS j« bila ustanovena GoriSlca divizija. ki ao Jo pozneje preimenovali. v XXX. divizijo. * Dne 27. septembra 3802 je umrl znani slovenski matematik Jurij Vega. Posebno se je proslavil s svojimi logaritmi, Iti so po točnosti in obsežnosti prekašali vsa dotedanja dela te vrste. NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom VIC: Dr. Jagodič Boris, tel. št. 22-437. — Rožna dolina cesta 15-1 a. — V slučaju odsotnosti zdravnika kličite telefon 20-497. — Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Rimska 31. telefon 21-797. _ Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Sirks Zinaida, Lavričeva 5-a, tel 31-236 V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800 Bdravstveni dom SISKA: Dr. Ponikvar Raiko. tel. 90-748, Celovška 26. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Trtnik Albert, Cankarjeva 9-1 tel. 20-456. — V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE; Krekova 5, tel. 31-^59. V odsotnosti zdravnika kličite teL LM 30-300 Preko dneva vršijo obiske po dornovih vsi zdravniki Zdravstvenega doma. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr Sirca Anton, Privoz 5, tel 22-742 V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od IB dalje Dne 22. IX. 1957 sta diplomirala na Gozdarski fakulteti tov. Matici« Marko ln Ocvirk Lado. Čestitajo — kolegi 1 Klemenčič Justin Je diplomiral na agronomski fakulteti. Čestitamo prijatelji. Kolikor jezikov znai, toliko ljudi veljaš! Ijjudska univerza v Ljubljani, Cankarjeva 5-II1 začenja s 1. oktobrom tečaje tujin Jezikov. Sled temi posebej priporočamo vpis v tečaj mednarodnega Jezika esperanto. Profesorje vseh go rsklh šol vabimo k naročilu zau n.ive revije »Sodobna pisarna«. Prospekt je na razpolago pri upravi, Ljubljana, Gosposka 12. »AVTOPROMET*. Kamnik obve-g£a, da ukinja z dnem 26. IX. 1957 ob sredah direktno avtobusno zvezo z Kamnikom —' Kamniško Bistrico z odhodom iz Kamnika ob 13.05. uri ter z odhodom Iz Kamniške bistrice ob 14. uri. Popoldanska avtobusna zveza ob sredah Kamnik—Ljubljana in obratno pa ostane do preklica v veljavi Radioklub Ljubljana prične dne 9 oktobra t. 1. spet z rednimi tečaji (A. B. C in telegrafski). Vpisovanje od 1. oktobra dalje v Servisu ZRS, Levstikov trg 4, osebno ali po telefonu 21-119. Vse ostale informacije se dobe pri vpisu. Za jugoslovanska patenta St. 18.367 »Postopek, izdelave votlih jeklenih teles s pretegnjenjem« in št 18.368 »Ureditev za izdelavo votlih jeklenih teles, ki so prenapeta ali opremljena s prednapetimi obroči« se iščejo kupci ali prevzemniki licence. Informacije pri Patentni pisarni, Ljubljana, Be-th o v nov a 10. Gostinska podjetja — hotele, restavracije, kavarne ln gostilne vabimo k naročilu nove zanimive Ilustrirane revije »sodobna pisarna«, ki bo potrebna vsem vašim pisarniškim uslužbencem, z velikim zanimanjem pa rjo bodo brali tudi vaši gostje. Pišite^ po brezplačni prospekt na našo upravo, Ljubljana. Gosposka 12. Vsi, ki se ranlmate za sodobno organizacijo ln tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka 12. Podjetje tovorni in avtobusni promet »GORJANCI* Novo mesto, obvešča cenjene potnike, da prenehajo obratovati s 1. X. 1957, sledeče sezonske proge. Novo mesto—Šmarješke toplice z Odhodom iz Novega mesta, ob 8.30. 13. in 18. uri ter prihodom ob 12.43. 17.28 in 20.58. Novo mesto—Dolenjske topilce z odhodom iz Novega mesta ob 13.00 in prihodom v Novo mesto ob 16. url. Planinsko društvo Nova Gorica obvešča, da bosta koči Gomiščko-vo zavetišče na Krnu in Dom Klementa Juga v Lepeni od 1. oktobra dalje zaprti. Vabimo na odkritje spominske ploSče zaslužnim trentarskim gorskim vodnikom, ki bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 11. uri pred ska- 10-samico, tik poleg alpinetuma Julijane v Trenti. Iz Bovca bo v to svrho vozil posebni avtobus z odhodom v nedeljo ob 8. uri zju-traij. Za prevoz se prijavite PD Bovec. Planinska zveza Slovenije. Vodstvo Otorinolaringološke klinike obvešča, da zaradi čiščenja ustanove ne sprejema odraslih bolnikov do nadaljnega. Sprejem otrok po navadi. FRIZERSKI SALONI! Vse potrebne preparate in ostali material dobite s primernim popustom v drogeriji »Majdac Zidovska ul. 1. Ljubljana. PREDAVANJA slovenska akademija znanosti in umaCnocti v Ljubljani vljudno vabi na javno znanstveno predavanje, ki bo dne 27. septembra 1957 ob 18. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3/1. Predaval bo prof. dr Zdzislav/ Stieber iz Warszawe. Tema: »Metodološki problemi pri razialcavanju narečij.« P Prirodoslovno društvo vabi. na predavanja gospe dr. Honor B. Peli, direktorice »Strangeways Research Laboratory« v Cambridgeu in članice Angleške Akademije znanosti: 1. »Kultura organov kot metoda za proučevanje morfogeneze«. 2. »Kultura organov kot fiziološko orodje, dela s hormoni in vitaminom A«. Predavanji, ki ju spremljano filmi, se vršita v petek 27. septembra ob 19.30 url in v soboto 28. Ecptsmiira ob 11. uri v predavalnic; interne klinike. Zaloška cesta 2. p BADI0 SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.U0, 7.00, 8.00, 10.0«, 13.00. 15.00, 17.00, 19.30, 22.0«, 22.55. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame, 6.40— 6.45 Naš jedilnik; 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30—7.45 Cicibanom — dober dan! (Ernestina Koch: Začarano kolo). (8.00—ll.no oddaja na valu 202.1 m in i)3.S mllz) 8.05 Jutranji divertunento; 9.00 Utrinki iz literature — Jordan Jovkov: Drugoseiec; 9.20 Igra Kmečka godba, vmes poje sekstet bratov Pirnat iz Jarš; 10.10 Dopoldanski operni koncert; 11.00 V zabavnem ritmu; 12.00 Mali koncert solistične glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Jakob Ferjan: Napredek živinoreje v kočevskem področju; 12.40 Partizanske pesmi in koračnice; 13.15 Ritmi in melodije; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; Metka gre v Selo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 16.40 Klavirske skladbe francoskih impresionistov; 16.00 Mojstri koncertnega odra -— 26. oddaja; 17.10 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družinslu pogovori — Dr. Iva Šegula; Zastrupljeno ozračije v družini III.; 18.10 Skladbe Alojza MlhelčMča in Danila Bučarja pojeta moški ln ženski Mariborski komorni zbor p. v. Raika Sikoška; 1B.40 Iz naših kolektivov; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; .19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Dmitril Šostakovič: 5. simfonija; 20.45 Tedenski zu-nanje-političnl pregled; 21.00 Lepe melodije; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Igramo za ples 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). . GOSPODIKJE! PRIJETNO PRESENEČENJE 1501 (ISTIH) ZA KOVINE IV STEKLO II. PROGRAM ZA PETEK 14.00 Od arije do arij«; 1M0 Napoved porodla ln ■vremen- ska napoved; 13.M Rtzcmor z volivci; 36 .*S zabavna fluba, vmea obvestila; 15.86—16.00 Ljubljanska kronika: 22.. 15—23.00 Iz jugoslovanske simfonične glasbe. GLEDALIŠČA SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA DRAMA Petek. 27. sept. ZAPRTO! (Napovedana zaključena predstava za Gradbeni tehnikum odpade). Obveščamo nove reflektante na abonma, ki so se pismeno prijavili na osnovi razpisa uprave S N' O v mesecu Juliju t. 1., da so Jim sedeži zagotovljeni ln da morajo izkaznice dvigniti najpozneje do sobote, 28. t. m. do lt. ure. Ob razpisu abonmaja dne 15. t. m. Je bilo v časopisih f.e objavljeno, da bo vpisovanje novih abonentov v dneh od 26. do 28. septembra od 15. do .1*. --ure. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana. Mestni dom Sobota. 28. sept., ob 20: Nestroy: »Nič ni nako skrito, da ne l»i postalo očito«. Veseloigra z godbo in petje. Izven. Nedelja. 29. sept., ob 10: Nestrov: *Nič ni tako skrito, da ne bi oostalo očito«. Veseloigra z godbo in petjem. Izven. Prodaja vsopnic od petka dalje v Mestnem domu. rezerviranje te-lornn 32-flfiO. Vpisovanje za sezono 1957/5B Je v Šentjakobskem RledaliSču dnevno od 10.—12. in 16.—18. v pisarni Šentjakobskega gledališča v Mestnem dornu. Abonma se lahko naroči tudi po telefonu 32-850. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 28. septembra, ob JO: P. CJolia’ »Triglavska bajka«. NedPlia. 29. septembra, ob 15: P. Golia »Triglavska bajka«. Zveze 7. vlaki ugodne. GLEDALIŠČE SIOVF.NSKFf.A PRIMORJA -KOPER Petek. 27. seotembra. ob 20: Do-bričanin »Skunno stanovanje«.— - Predstava v Šmarjah. Nedel ja. 29. - septembra, ob 20: Do-bričanin »Skupno stanovanje«. — Predstava v Dekanih. Sreda. 2. oktobra, ob 18: Dobrl-čanin. »Skupno stanovanje«. — Predstava v Prldvoru (Sv. Anton). Četrtek, 3. oktobra, ob IS: Nušič »Žalujoči ostali«. — Gostovanje SNG Trst v Kopru. Ob 20: Nušič »Žalujoči ostali«. Gostovanje SNG Trst v Kopru. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Petek 27. IX. 1957, ob SO: Carlo Goldoni: »Sluga dveh gospodov«. Red: LMS — ni. Nedelja 29. IX. 1957, ob K: Carlo Goldoni: »Sluga dveh gospodov«. Gostovanje v Gorišnici — abonma ln izven. MESTNO GLEDALIŠČ* CELJE ^etek. 27 sept. ob 15.30: »Dnevnik Ane Frankova«, t. arednjeSolski abonma. Pobota. 28 «ept ob SO: »Dnevnik Ane Frankove« Sobotni abonma (n teven v=delja. 19 sept. ob 16.3»: »Dnevnik Ane Frankove«. Nedeljski oopold abonma In Izven. •UNION«: amer. barvni dnema- seopa film »ZVEZDA JE ROJENA«. Brez tednika. Predstave ob 15, 1« ln 21- Ob 10 Je matineja istega filma. V glav. vlogi: judjr Garland ln Jame« Maaon. Danes zadnjikrat! »KOMUNA«: prem. Jugosl. filma »V MREŽI«. Tednik: F. N. 38. Predstave ob 15, 17; 19 in 21. »SLOGA«: amer. film »LOV NA VOHUNE«. Tednik: F. N. 38. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. »VIC«: Švedski film »VELIKA PUSTOLOVŠČINA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh Itlrih kinematografih od 9.30 do 11 ln od 14 dalje, za matinejo v kinu Union pa od 9 naprej. »SOCA«: zaprto zaradi gradb. del. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Zaprto: MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova •: noS0®1- ®bn »RDEČI CVET«. Predstavi sta vsak da ob 10 in 15. »SlSKA«: ameriški barvni film »GOLA OSTROGA«. V glavni vlogi: James Steivart ln Robert Rvan. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja' vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: angleški barvni film »VLAKI VOZIJO MIMO«. Tednik. V -glavni vlogi: Claude Ea-ins. Marta Toren in Marlus Go-ring. Predstave: ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. barv. film »BOJ ZA POSEST«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. VEVČE: amer. barv. film »RDEČE PODVEZE«. DOllZAI.E: amer. barv. film »DO PEKLA IN NAZAJ«, ob .20. Br.ED: kitajski film »KITAJSKI CIRKUS«, ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »KRKA«: amer. barv. film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCF.V«. KRANJ »STORZlC«: amer. cine-masc. film »DO PEKLA IN NAZAJ«. ob 16 18 in 20. JESENICE »RADIO«: Ital film »KRUH. LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE« II. del. ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: ital. film »KRUH. LJUBEZEN IN FANTAZIJA«, I. del. ob 18 in 20. Preizkusite TRAJNE HOLLV-WOOD imlnke. Nudijo vse drogerije ln parfumerija Jugoslavije. UPORABLJAJTE TUDI VI BBZPIS1 RAZPIS Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje na oddelku za rudarstvo ln metalurgijo mesto PISARNSITEGA REFERENTA Pogoj: matura gimnazije ali ESS z večletno prakso in znanjem strojepisja, stenografije ter vsaj 1 tujega Jezika. Kolkovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 14 dneh od dneva objave na Dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7. R /pouA V.ous' KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! ' Negovana lena uporablja hormonske (nočne in vitaminske (dnevne) kreme »EVELINE« za suho ali mastno kožo, katere so dobile vse drogerije! »FLEX« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To v* vsak otrok. Zahtevai »FLEX«, kjer kupuješ milo! Novost — čudo — senzacija — Je idealno sredstvo za tiStanje oken »HINKO« oknofiistilec! Recept za nego lica: Redno uporabljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo ULTRAGIN-sport. DobiS jo v vseh parfumerijah. MALI OGLASI VEC KVALIFICIRANIH in priučenih mizarjev takoj sprejme . podjetje »Kovinales«, Šentvid pri Stični. 20513-1 VISOKOKVALIFICIRAN strokovnjak lesne industrije želi zamenjati službo. Pogoj: družinsko stanovanje. Ponudbe pod »Takoj« V ogl. odd. 20547-1 DOBER KROJAČ ali krojačica za damske plašče in kostume dobi takoj zaposlitev. Naslov v ogl. oddelku. 2*551-1 UPOKOJENKO ali starejšo žensko k otrokoma za dopoldne iščem. Cas zaposlitve od 7. do 15. ure. Naslov v ogl. oddelku. 20550-1 ŠTEDILNIK, zidan, 2'/» plošči, prodam. Obrtniška 3. -4 INŠTRUIRAM NEMŠČINO in angleščino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Uspeh siguren«. 20564-2 MOTOR- 500 cem, potreben majhnega pokravila, poceni prodam. Meh. delavnica. Kamnik. 20565-4 VEC STROJEV lesno-predelovalne industrije: mizni rez,kal*ii stroj, tračno žago, stružnico za les in podobno prodam. Oglasite se v upravi podjetja »Kovinales«, Šentvid pri Stični. 20544-1 OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Rakovec, Tabor 5. 20516-4 KLAVIRSKO HARMONIKO »Ho-hner«. 80 basov, prodam. Flan-der. Društvena 21. 20555-1 KOMPLETNO STANOVANJE ali eno dvostanovanjsko hišo. tako.l vseljivo, kupimo. Ponudbe pod »Vseljivo« v ogl. odd. 20185-7 SOBO ISCEM, v popoldanskih urah pomagam v gospodinjstvu, pazim otroka ali delam karkoli. Naslov V ogl. odd. 20562-9 ISCEM UPOKOJENKO ali študentko za čuvanje 7-letnega fantka od «.—14. ure. Naslov v ogl. odd. 20568-2 STANOVANJE V IZOLI takoj zamenjam za primemo v Ljubljani. Ponudbe pod »Selitev plačam« v ogl. odd. 20646-9 OPREMLJENO SOBO oddam za 1 leto študentki, katera mi preskrbi opremljeno sobo v Miln-chenu (Nemčija). Ponudbe pod »Monaikovo« v ogl. odd. 20549-9 MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca i$če Rotar-Jože, mizarstvo. Pokopališka 8-1.. Moste. 20578-1 LEP INOZEMSKI PLINSKI ŠTEDILNIK poceni prodam. Razbor-iek, Cankarjevo nabrežje 9. 20583-4 FIAT TOPOLINO B v dobrem stanju prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kabriolet«. -- 20580-4 HARMONIKO znamke »Lubazovo« prodam. Naslov v ogl. oddelku. 20575-4 GREM ZA SOSTANOVALKO. Ponudbe pod »Mirna« v ogl. oddelek. 20576-9 UČITELJICA išče prazno sobo. Najemnino poravna za leto vnaprej. Nagrada: inštruira nižje-Solce. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Uspeh pri učenju«. 20574-9 SPREJMEM mesto za strojno šivanje gornjih delov — tudi rezanje in vsa ostala dela. Ponudbe v ogl. odd. pod . »Ljubljana — takoj«. 20593-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem ta'koj. Radovanovič, Kotnikova 19-ITT 20620-1 SAMOSTOJNA ŠIVILJSKA PO-MOCNICA Išče zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zaneslll-va«. 20612-1 BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobro moč, išče Primc, Cankarjeva 4 20606-1 ISCEM ZENSKO, ki bi pazila 2 otroika od 8.—12. ali do 14. ure. Tomažič, Linhartova 14. 20618-2 POUČUJEM ANGLEŠČINO, nemščino, francoščino. Trg mladinskih delovnih brigad 14-1.. Potočnik, vrata št. 5. 20600-2 VESPO, dobro opremljeno, prodam. Naslov v ogl. 6dd. 20629-4 NAGROBNI SPOMENIK s temno iploščo, vazo, vse polirano, v kraškem svetlozelenem marmorju, dobite takoj po nizki ceni. že od 17.500 din dalje, pri kamnoseku Kunovarju Franju, Tomačevska. cesta 7 (za levim vogalom pokopališča Zale), Ljubljana, tel. 31-962. 15986-4 KNJIŽNO OMARO ln omaro kupim. Ponudbe pod »Cena« v ogl odd. 20621-5 ZAZIDLJIVO PARCELO pri mlekarni Cirče-Kranj prodam. Naslov v ogl. odd. 20615-7 NUJNO ISCEM SOBO, v prostem času pomagam v gospodinjstvu Naslov v -ogl. odd. 20610-9 TRIJE ŠTUDENTI tehnike iščejo stanovanle. Ponudbe pod »Plačajo dobro« v ogl. odd. 20607-9 MLAD ŠTUDENT nujno Išče so-blco. Plača dobro. Ponudbe pod »Tehnik« v ogl. odd. 20604-9 ZA SOBO nudim manJSe usluga iz inozemstva. Ponudbe v ogl. odd. pod »Študent«. 2#58#-t PREKLICUJEM, da nisem pl»6-nik dolgov za mojo ženo Grošelj Jano, Vel. Čolnarska 41. — Grošelj Branko. .28602-11 V TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV ILIRIJA, Ljubljana, Trla-ška c. 32, dobi takojšnjo zaposlitev dobra stenodaktilografi-nja. Prav tako dobi zaposlitev pomožna knjigovodska moč. Nastop službe takoj ali najpozneje s 1. novembrom. R 2918-1 KOLEKTIV GOSTIŠČA »ORLEK«« Pivka, sprejme s takojšnjim nastopom upravnika gostišča. Po-' goj: kvalificiran gostinski delavec. Predstavite se osebno. R 2919-1 S 1. OKTOBROM iščem pošteno, kuhanja veščo gospodinjsko pomočnico. Stanovanje zagotovljeno. Dr. Hribernik Ivan, Kalvarija 19, Kranj. 20661-1 ISCEMO HONORARNO UČNO MOC za strojepis in stenografi- jo. Pogoj: dovršena najmanj popolna srednja šola, znanje stro-jepisa in stenografije ter praksa v poučevanju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poučevanje strojepis* in stenografije«. R 291T-1 V SLUŽBO SPREJMEMO večje Število: orodjarjev, ključavni- čarjev, strojnih ključavničarjev, vse z vsaj 3-letno prakso, obra-tovodjo karoserije, urejevalca revolverskih stružnic, tehnologa za mehansko obdelavo kovin, livarja za vlivanje barvanih kovin, avtogeno varilca, vse z večletno prakso. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku oz. dogovoru. — »Avtokaroserija«, Ptuj. Mlinska la. R 2920-1 35 m-i BUKOVIH DRV, enokrožano žago, cirkular, premer 45 cm, prodam. Naslov v ogl. oddelku. R 2922-4 MOŠKO ŠPORTNO KOLO znamke »Efka« Turist, z rezervnim dirkalnim krmilom, hrastovo kad ca. 200 litrov, ročni voziček (dir-co) nosilnost 700 kg prodam. — Rehberger Stanko, Blekova val št. 33. Dol. Logatec. R 2321-4 ŠTUDENT GLASBENE AKADEMIJE — violinist, išče sobo. Inštruira. Ponudbe na Gorenšek — Post Restant. Liubllana. 20644-9 ZA STANOVANJE v prostem času pomagam v gospodinjstvu v Ljubljani ali okolici. Naslov v ogl. odd. 20643-3 PSA, črnega vplčjaka. noge svetle, dresiranega, sem našel 16. IX. 1957. Naslov v ogl. odd. 20637-1# IZGUBIL SEM VOJAŠKO KNJIŽICO Ir. prijavo. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti naeradi na Dolenc Ivan, Mlinše, pošta Izlake. 20653-10 GOSPODINJE, POZOR! Obiščite novoodprto delavnico In prodajalno tekačev in preprog po nizkih cenah. Izdelujemo tudi Iz prinešenega blaga in vzamemo vse vrste tekstilnih odpadkov v račun za gotovo blago. Veselova 3 a (za nunsko cerkvijo). 20*33-11 UMRLI >ocooooc»ocxxxxx>pgoocx>ooc>qanaooooooc mr-rimi ■n------«-* DOBRO ZAPOSLITEV DOBI RAZNAŠALKA - RAZNASALEC ČASOPISOV. 'Prednost Imajo oni, ki so' doma na Primskovem ln podedujejo dvokolo. — Ponudbe iporožlt* podružnici ■Slovenskega poročevalca«, Kr »ni; Sporočamo, da nam Je 14. avgusta 1957, preminil naš predobri soprog in oče LEOPOLD LAVOSLAV TRATNIK Žalujoča soproga Danica in hčerka Ljerka Šibenik. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža in brata FERDINANDA CUDER se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so poklonili vence in cvetje, nam izražali sožalje ter ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. — Posebno se zahvaljujemo g. Blatniku, vsem govornikom KP. KLO Bovec, Lovske družine, in Gostinstvu. za ganljive besede ob odprtem grobu. Žalujoča žena. brat in ostalo sorodstvo. Tekstilna tovarna »Motvoz in platno«, Grosuplje razpisuje delovno mesto ta. OBRATNEGA ELEKTRIČARJA POGOJI: Strokovna Izobrazba visojkokvaliliciranftga elAjstoV-tarja z znanjem popravila (viKLanja) električnih motorjev. Zaželena j« tildi nekajletna praksa. Nastop službe je možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta VIKTORJA ČRNKA st. smo prejeli od prijateljev in znancev toliko izrazov tolažilnega sožalja, da se jim zanj tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Našo posebno zahvalo' izrekamo darovalcem prekrasnega cvetja, pevcem Glasbene matice, t. j. pevskim tovarišem pokojnika za v srce segajoče žalostin-ke, njih predsedniku tov. Grčarju z.a topli poslovilni govor. častiti, duhovščini za opravljene molitve ter vsem Številnim pogrebcem ra: častno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej bodi naša ' naj-iakrenejša zahvala. Ljubljana, 26. septembra 1957. Globoko žalujoči otroci. Nenadoma nas je zapustila na5a ljubljena mama, stara mama, sestra in teta URŠULA JANČIGAR roj. PAVŠIČ upokojenka tovarne za klej Pogreb drage pokojnice bo v' petek, 27. s6pt»mbra 1957, ob 15.30 iz Krištofove mrliške veže na Zalah. 2alujoči: hči Marija por. Pogačar z družino, sinovi Lojze, Viktor, Karel z družinami in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 26. septembra 1957. Sporočamo žalostno vest, da je preminila ljubljena sestra, teta' in svakinja REZIKA SNOJ easebnlca Blago pokojnico položimo k večnemu počitku v petek, dne 27. septembra 1957, ob 16. uri iz Frančiškove vežice na pokopališče Zale. Žalujoči brat Ivan z družino in ostalo sorodstvo^. Ljubljana, Ptuj, Maribor, New York. Pismene ponudbe' pošljite na naslov podjetja. 5480-R oooococx^oowooQpooonr Umrl nam je ljubljeni soprog in predobri tatek, brat in svak IVO B0G0SLAV SERSIČ poddirektor v pokoju Njegove drage ostanke položimo v prerano rušo v •aboto, dne 28. septembra 1957, ob 16. uri iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah. 2alujofti: žena Jakobina, hčerka Vidojka ter ostalo sorodstvo. V večnost je mimo zaspala naša draga sestra, svakinja, teta in sestrična DRAGICA GOMILŠEK učiteljica v pokoju Pogreb bo v petek, 27. septembra ob 10. uri lz Jožefove veže na 2alah. Prosimo tihega sožalj a 1 Žalujoči: rodbina Gomilšek, rodbin* Škof ln ostalo sorodstvo. Ljubljana, Zagreb, Dunaj, 25. septembra 1857. MARIBOB Petek, 27. septembra. DEŽURNA LEKARNA »Tabor« — Trg revolucije 3. KINO Ptuj: Jugoslovanski film: »Ne obračaii se sinko*. Murska Sobota: ameriški film »Mož s pištolo«. Predstavi ob 17.30 ln 20. UMETNOSTNA GALERIJA V zgornjih prostorih galerije Je odprta razstava grafike starih moistrov. Razstava obsega 76 gra-fior.ih listov, med njimi tudi originalne odtise mojstrov lz 16. do 18 stoletja. Razstavljena so tudi dela Duererja, Rembrandta, Cal-lota in Tiepola Istočasno je odprta tudi razstava fotografij, podob in dokumentov v zvezi s srednjeveškim angleSkim pesnikom Chaucerjem. Obe razstavi sta odprti vsak dan do 29. septembra, in sicer od 9 17. ure. RADIO 5 00 — 8.00 prenos sporeda Radia Ljubilana, 8.00 8.05 domače vesti, g 05 _ 8.15 objave in reklame, 8.15 9.oo lahka orkestralna ln operetna glasba. 9.00 — 14.35 prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35 — 1S.00 želela ste — poslušajte! 15.00 — 17.00 prenos sporeda Radia Ljubljana, 17.00 — 17.10 domača poročila, 17.10 — 17-20 objave in reklame 17.20 — 17.30 .T. Tvlickat Trio. 17^30 — 17.40 kuHurno prosvetni razgledi, 17.40 — 18.00 Igra Mariborski ansambel domačih napevov. poleta Nada In Miro. 18.00 — 23.00 prenos sporeda Radia Uubljana. IT ■ 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o r\ tc Upravni odbor pedjotja MOTO M0NTMA, NOVO MESTO razpisuje mesto vodje računovodstva POGOJI: Ekonomska fakulteta z najmanj triletno prakso na položaju računovodje aild ekonom ek a »pednja S»la z najmanj šestletno prakso na i»t*ni položaju. Plača po dogovoru, družinsko stanovanj* za&tftovljeno pp šestih mesecih. 5483-K 0 ■ o ■ o ■ o -■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o Umrl nam je naš dragi brat, stric, bratranec in svak ANTON ZAVKŠEK železničar v pokoju • Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 27. septembra 1957, ob 16.30 z. 2al iz Jožefove mrliške vežice. 2alujoči: sestra Alojzija, brat Janez ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 26. septembra 1957. Po težki bolezni nas je za vedno zapustila draga Sena, hčerka, sestra in svakinja OLGA ZOREC raj. JENKO Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v soboto, dne 28. septembra 1957, ob" 15. uri izpred pokopališča na Vii'1. Do pogreba leži v Nikolajevi mrliški vežici na 2alah. 2alujoči: mož Miro, mama, sestra Jana z možem Lovrom, brata Stane in Boris, družina Zorec to ostalo sorodstvo. Nenadoma je preminila v 90. letu stairosti naša dobra tašča in stara mama HELENA HARTMAN n>|. SEVER upokojenka Pogreb pokojne bo v petek, 27. septembra 1957 ir. Puštala na pokopališče v Škofji Loki. Žalujoči: snaha Anica, vnukinji Majda z družtao Ln Jana. IOKOIOIOIO Nepričakovano nas je zapustil, dne 24. septembra 1957, sadet od srčne kapi odbornik ObLO Piran in Elan občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva ’ LfudeviM Tavior UPRAVNIK INTERNATA POMORSKE SREDNJE SOLE Požrtvovalnega in predanega odbornika, ki je posvetil vse svoje delo za napredek naroda In izgradnjo socializma bomo ohranili v trajnem spomina. Pokojnika smo spremili na njegovi zadnji poti 26. septembra 1957, ob 15. uri, izpred stavbe ObLO Piran. Piran, dno 25. septembra 1957. Občinski ljudski odbor PIRAN Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS ■L —JI Za radiom in televizijo bodo mikrovalovi v najbližji prihodnosti pomenili za praktično uporabo najbolj uporabljano sredstvo. 2e sedaj imajo in Izdelujejo napravo, ki povzroča revolucionarno spremembo kuhinje — elektronski Štedilnik. Spremembe, ki jih bo ta prinesel v družinsko življenje, so tako presenetljive, da se z. njimi lahko le počasi seznanimo. Me samo. da je uspelo izredno skrajšati čas kuhanja, peke in pečenja, vsaj na deseti del do-zdaj uporabljenega časa, pač pa so tudi stroški za kurjavo znižani na eno desetino. Vsaka gospodinja, pa tudi vsak gospodar bo že vedel, kaj to pomeni ob razdelitvi mesečnih izdatt-kov- Elektronski štedilnik ima tudi t0 prednost, da ni potreb- no uporabljati pri navadnem kuhanju tako imenovane posredovalce toplote, kot vodo. mast, olje itd. Vse organske snovi kakor tudi vitamini in mineralne soli ostanejo popolnoma ohranjene v jedi. Z do skrajnosti skrajšanim procesom kuhanja ali pečenja ostanejo te za telo tako važne snovi, ki pri sedanjem ogrevanju sicer propadejo, popoln-otna nespremenjene. Na ta način ostane tudi okus nedzpremen j en, kar je posebno važno pri sadju in zelenjavi. Elektronski štedilnik je podoben električnemu. Odpadejo le zgornja plošča in pa vse naprave, ki so sedaj potrebne za kurjenje. Seveda mora biti štedilnik prav tako zvezan z električno napeljavo. Glavni del TO SE BODO VLOMILCI SMEJ&LI... Filule za pomirjenje pasjih živcev so poslednji krik ameri-kanskega zdravUoslovja. V Zedinjenih državah bo, kakor vse kaže, 25 milijonov psov postalo krotka, vedno dobro razpoložena čreda, ker jim dnevno dajejo s hrano te pilule. Z njimi hočejo doseči, da psi ne bi vgrizall poštarja, perico in da se ne bi klali med seboj, predvsem pa hočejo preprečiti njihovo lajanje in tuljenje. Fsi postajajo po daljšem postopku tako zaspani, da ves dan ležijo kje v senci in se niti ne zganejo. 1300 L 0C01HI ŠOL bo nadomestilo table s televizijskimi sprejemniki Ta teden se bo naša stara, navadita črna tabla v 1.300 angleških šolah umaknila televizijskim sprejemnikom. 150.000 ,učemcev bo sledilo pouiku na ekranu. Oddaje, ki jih bo prenašala BBC in gospodarska televizija, bodo skrbno pripravljene od televizije vajenega učitelja in učiteljice. Za sedaj gre samo za poskus in bodo oddaje v trajanju programa omejene. C« bodo rezultati zadovoljivi, pomeni, da se bo britanski šolski sistem znašel na revolucionarni prenovitvi vsega šolstva. Televizijski šolski pouk bo zasedaj namenjen v glavnem učencem in učenkam višjih razredov osnovnih šol. štedilnika je, razen pečici podobnega kuhalnega prostora, še oddajnik kratkih valov, ki proizvaja potrebne mikrovalove. Ti mikrovalovi obsevajo za »kuho« namenjena živila in se spremenijo takoj v toploto. Uporabljena posoda, ognjišče in štedilnik sam ostanejo popolnoma hladni. Posoda, n. pr-krožniki; iz katerih bomo jedli, se bodo zagreli- od toplote iz pečice prenesenega že kuhanega jedila. Za zelenjavo, sadje ali močnate jedi lahko uporabljamo navaden papir-, kd ga potem odvržemo. Tako ostane trudi manj posode za pomivanje. Za primor, kako hitro in poceni se bodo na štedilniku, ki Sa opisujemo, pripravljala jedila. naj va.m damo nekaj podatkov. Kuhanje zelenjave, rib. sadja, jajc. prav tako perutnino in teletine bo trajalo 30 sekund do ene minute. Stroški za kuriavn bodo ne ve* p-° mani Dvojčka rojenn 25 km daleč drug od drugega Zdravniki so bili nemirni, ko so opazovali gospo Prosser, čeprav se -.je porod deklice lepo iztekel. Vendar s.e mati nikakor ni počutila normalno, zato so sklenili, da jo prepeljejo v 23 km oddaljeno bolnišnico. Z reševalnim avtomobilom sta se mati in hčerkica odpeljali, v bolnišnico, tam. pa so takoj uvideli in kmalu tudi slišali »težave«, ki jih je imela-mati. Rodila je namreč še enega otroka. Čeprav sta otroka dvojčka, bo imel eden na rojstnem listu napisano rojstni kraj Andover. drugi pa Winchester. Dober zgled Japoncem Prosvetno ministrstvo na Japonskem jc ukazalo vsem srednješolcem, da morajo med počitnicami prebrati najmanj po pet knjig iz evropske in ameriške književnosti. kakor 2 dinarja v našem denarju. Za močnate jedi, torte in pecivo bomo porabili eno do 3 minute, stroški bodo 1 do 5 dinarjev, govejo in svinjsko meso bo pečeno ali o-cvrto v 2 do 4 minutah. Seveda je čas odvisen od količine in od dodatkov in takp bodo stroški tudi lahko narasli n.a kakih 10 din. Dva kilograma; težka kokoš bo pripravljena za na mizo v 4 do 5 minutah, stroški pa bodo znašali kakih IS din. Za vsakogar nekaj Z LASOM GA JE VENILA Umetnik slikar York jilJes se je s svojo ljubico brezskrbno sprehajal po ulicah mesteca Columbus v Ohio. Pravkar sta. hotela vstopiti v kavarno, ko se je Jillesu zadrgnil imenitno vrženi laso okrog vratu. Jilles je padel in omedlel. Sele nekaj pozneje mu jc policija povedala, da ga je »ujela« njegova ljubosumna žena. »Doma sem iz Texasa, dežele cowboyev. Kaj je bilo zame bolj naravno, kakor ujeti svojega nezvestega možici ja z lasom,« je izjavila na policijskem zaslišanju. »FLUON«, SNOV BODOČNOSTI Nedavno so odkrili novo snov, ki bo povzročila pravcati preobrat v izdelavi predmetov obče uporabe. Gre za »fluon«, ki je sestavljen iz vrste škriljevca in kloroforma. Nova snov je tako gladka, da se po njej ne morejo premikati žuželke in plazilci. Po fluonu se je laže drsati kot po snegu. Ta snov bo posebno pomembna tudi v gospodinjstvu. Deska za obdelovanje testa in valjar ostaneta po uporabi popolnoma čista, ker se ju testo ne prime. Iz fluona bodo izdelovali najodličnejše tulce za kable itd. Strokovnjaki še vedno ugotavljajo nove prednosti, ki jih bodo imeli predmeti, izdelani iz fluona. Zelo mlada Carol Morris, ki si je priborila naslov »Miss sveta 1956-57«, bo sedaj poskusila srečo v Hollywoodu. čisto navadno oko. Okrogla, rumena zenica ostro srepi naravnost v poročni- 1 kovo srce. Ljubeznivo je pomežiknilo in spregovorilo — ne, res neverjetno — oko j samo je spregovorilo: i »Ne boj se!... Ne boj se!... Saj je prešlo! Roka je dvignila poročnikovo glavo in ko je o-dprl oči, je ugledal shujšani obraz, obdan z rdečkastimi prameni las, m lesketajoče se, prijazno rumeno oko, prav tisto, prejšnje oko. »Ej, nagnal si mi strah v kosti, nesrečnik! Ves teden sem se mučila s teboj. Mislila sem, da ne boš vzdržal. Sama samcata sva na otoku. Nobenih zdravil, nobene pomoči. Samo prekuhano vodo sem imela. Sprva si vso povra-čal. Voda je zoprna, slana, želodec je ne prenese.« S težavo je poročnik dojemal nežne, vznemirljive besede. Nalahko se je dvignil in se ozrl okrog sebe z nerazumevaj očimi očmi. Okrog njega so bile iz rib zložene stene. Ogenj je gorel, na nabijaču za puško je visel kotliček, voda v njem je šumel*. Ea koren v obliki roke je zrasel na vrtu Antona Henigsmana v ulici Jana Husa 12 na Kodeljevem v Ljubljani. Karmelina Russ0 najmlaj-,a v otrok bogati družini v Guglianu blizu Neaplja in ni doživela v življenju ničesar dobrega, posebno še potem, ko so ji umrli starši. Toda nedavno je potrkala sreča na ubožna .-rata in od tedaj se ie Ktrrr«- Antiseptični lak Telefonske naprave v javnih telefonskih celicah, v pisarnah in sploh povsod, kjer mnogo ljudi uporablja isti aparat, postanejo posebno ob višjih temperaturah zelo lahko prenašalci raznih nalezljivih bolezni. Zato so v kemijskem podjetju White Chemical C. O. v ZDA iznašli in začeli proizvajati antiseptični lak, ki bo prišel v poštev tako pri telefonskih napravah, v toaletah in sploh povsod tam, kjer se enega predmeta dotika dosti ljudi. Suši se zelo hitro; tanka neopazna plast vpija vse bacile. linino življenje v hipu spremenilo. Namesto mrtvega očeta ima danes 300 privzetih očetov, to je celotno posadko ameriške vojne ladje »Capricornus«. Pred meseci ji je bilo sporočeno, da so jo z dolge liste sirot izbrali za svojega varovanca in da bi želeli, če bi jih lahko o priložnosti, ko bodo pristal- zopet v Neaplju, obiskala. Med tem pa so vednp prihajali veliki paketi z živili, sladkarijami in oblekami, ki jih je Karmelina rade volje delila z ubožnimi sovaščani. No, in te dni si je oblekla najlepšo obleko in je šla v velikem spremstvu v Neapelj. V pristanišču je bila slavnostno okrašena ladja in na steni je bilo napisano z velikimi črkami: »Karmelina. dobrodošla v svojem novem domu!« Na krovu je bila p ostro jena v paradnih oblekah vsa posadka kakor da pričakujejo kakega admirala. Mala je bila vsa zme- dena, tako da jo je žena ladijskega kapitana komaj pregovorila, da je prestopila krov. Oficirji so jo odvedli v jedilnico, kjer je stala na mizi ogromna torta s sedmimi svečicami. Kar-melinin rojstni dan je sicer šele oktobra, toda njeni botri bodo takrat bogve kje na morju. Posadka ladje je že poskrbela v Neaplju za to, da bodo Karmelina in njeni bratci ter sestrice prejemali redno denar in pakete. J Ti si pa drugačna kot druge... c) BORIS LAVRENJEV 'Snatnšfiridesefi Dvignila je glavo in zahlipala: »Umrl bo . . . Kaj naj rečem Jevsju-■ kovu? Oh, nesreča moja!« Sklonila se je nad vročičnim bolni-i kom 'in se zagledala v njegove motne ! sinje oči. . | Ostra bolečina jc je zbodla v prsih. Iztegnila je roko in narahlo pobožala | razmršene valovite poročnikove lase. Z j dlanmi je objela njegovo glavo in nežno ; zašepetala: »O, ti moj bedaček sinjeoki!« VII Srebrne trobente, na njih pa vise ! zvončki, kristalni zvončki. Trobente pojo, zvončki zvenijo z nežnim kristalnim zvenom: Tili — cin, cin, cin. i Tili — tili, tam-tam-tam. I Trobente pa pojo nekaj posebnega: Tu-tu-tu-tu-, tu-tu-u-tu. To je prav gotovo koračnica. Koračnica. Tista, ki jo vedno igrajo na paradah. In trg, na katerega so se skozi listje javorov razpršili sončni žarki. Da, prav ta trg. Kapelnik dirigira orkestru. ' Hrbet je obrnil orkestru, iz razporka v vojaški suknji pa mu visi rep, velik rdeč lisičji rep, na koncu repa je zlat v;ozel, v vozel so vpletene glasbene vilice. Rep opleta na vse strani in glasbene vilice zvenijo in ukazujejo rogovom in trobentam, kdaj morajo začeti z igranjem, in če godbenik zgreši — že ga glasbene vilice oplazijo po čelu. Godbeniki se na vso moč trudijo. Poklicni godbeniki. Vojaki, vojaki pač iz raznih gardnih polkov. Sestavljen orkester. Toda ust godbeniki sploh nimajo. Pod nosom je gladek prostor. Trobente so nastavili na levo nosnico. Z desno nosnico vdihavajo zrak, z levo ga spuščajo v trobento in-zato je zvok trobent nenavaden, zvonek in vesel. »Paaaradni kooorak!« » ... radni! ... Na ra-ame!« »Polk!« »Bataljon!« »Cee-ta!« »Na desno ravnaj ... Prvi bataljon naprej!« Trobente: tu-tu-tu. Zvončki: cin- cin-cin. Kapitan Švecov poskakuje v lakastih škornjih. Zadnjo plat ima napeto ih glatko kot gnjat. Cin-cin. »Fantje, otroci!« Dram-ta dram ... »Poročnik!« »Poročnik! General kliče poročnika!« »Katerega poročnika?« »Iz tretje čete. Govoruha - Otrok, takoj h generalu!« General jezdi konja sredi trga. Rde-Smmm obiram m okvirni brki. »Gospod poročnik, kakfina nesramnost pa je to?« »Hi-hi-hi! ... Ha-ha-ha!« »Ste znoreli? Smejete se? Vam bom že pokazal! Ali sploh veste, s kom govorite? ... « General jezdi konja. Do pasu je general kot sleherni general, noge pa ima mačje. Da bi bil vsaj kakšen čistokrven maček — toda ne! Čisto navaden maček, eden tistih progastih oguljenih mačkov, ki se potepajo po vseh dvoriščih in slemenih. S krempljastimi šapami se je uprl v stremena. »Postavil vas bom pred sodišče, poročnik! Nezaslišano! V gardi služite in popek vam je izstopil!« Poročnik se p,ogleda in ostrmi. Izpod pasu mu je zlezel popek, tenko čre-vesce zelene barve in vršiček, popek sam, je z neverjetno hitrostjo začel poskakovati iz 'trebuha. Zgrabil je popek, toda izmuznil se mu je. »Aretirajte ga! Prisego je prelomil!« General ;ye izvlekel šapo iz stremena, iztegnil je kremplje in trudi se, da bi ga zgrabil, na šapi ima srebrno ostrogo in namesto kolesca je vanjo vstavljeno oko. Gams »Greti« je tako udomačen, da spremlja lovca Hansmana na lov. Tudi poka lovske puške so ne ustraši, le smodnikov dim mu ne prija- očetov SEoeec, pe& in ga # SKUPAJ M LOV m M GAMSE Kadar gre lovec H. na obhod Po lovišču, mora samo zažvižgati ln gams »Greti« pridrvi k njemu v skokih ter se mu dobrika. No, to je pa bosa! — bodo rekli člani zelene bratovščine, kajti kdo je še slišal o tem. da bi lovec pred kočo zažvižgal in Sz gozda bi v velikih skokih planil gams. preskočil plot in. Se mu dobrikal- Bes je. d? to nenavadna stvar. Je pa švicarski lovec Hansmann, ki se lahko s tem ponaša. Njeg--va =Greti« živi v svobodni naravi, pa ga vendaK na žvižg uboga ter gre celo z mjim in z jazbečarjem Waldijemna lov- Hidroplan v Družina Walder blizu Nev« Torka ima gotovo zvrhan koš sreče, ker jo je tako poceni odnesla. ko je enomotomi hidroplan predrl južno steno njihove lesene hišice in pristal v jedilnici, vsem petim osebam, ki so bile tedaj v stanovanju, pa se ni skrivil niti lasu. Tik pred nesrečo je bila vsa družina zbrana ob televizijskem sprejemniku, nato so se pa dvignili in odšli v kuhinjo k malici- Komaj so zaprli vrata za seboj, se jo vsa hiša oo silnem trušču stresla. Ker so mislili, da je nastala kaka eksplozija, so zbe- ske pohode. Res je, ta lovec se lahko pohvali, da se je tako sprijaznil s sicer iziredmo plašno in boječo živaljo. Gamsa je našel kot nebogljenega mladi- stanovanju žali na prosto. Kri jim je zastala, ko so videli, kaj je ostalo od njihove lesene hišice. Razen kuhinje, v kateri so bili v trenutku nesreče, j« ostal le še kup ruševin. Nesrečo je zakrivil pilot, kd s« je hotel spustiti na bližnje jezero, pa je napačno manevriral z letalom. Svojo napako je poplačal z življenjem. Hčerka ča, popolnoma izčrpanega' v globokem snegu. Pri sebi ga je redil toliko, da je dorasel, nato ga je spustil na prostost in uživa danes popolno svobodo. Vendar je ohranil takšno . navezanost na svojega rednika, da se vedno poteoa nekje v bližini koče in na žvižg pride kar v galopu. Sprijaznil se je tudi s psom, ki ga sicer od začetka ni maral, ko pa je nekajkrat občutil gamsove trd-e roge. se ie kmalu spoprijaznil z nenavadnim sostanovalcem lovske koče. Prebivalci vasi Stadl so se že zdavnaj navadili na neobičajno trojko, turisti pa kar izbuli.io oči, ko srečalo na samotnih Sorskih poteh lovca, psa in gamsa. Kdo je še kaj takega videl!? tristotih