Poštnina plačana v gotovini. Lsto štev. I93 Ljubljana, nedelja 23» avgusta 19)1 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inserami oddelek: Ljubljana, Šelen» burgova uL 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 7« 1«0 Wien št 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din za inozemstvo 40. — Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: K "c c nova ul. S. Telef št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. KarolyI vrnil mandat in ga zopet sprejel Velike teikoče pri sestavi nove vlade — Intervencija frofa BcthSena — Pod njegovim protektoratom bo vlada danes sestavljena Budimpešta, 22. avgusta. 6. Designirani ministrski predsednik grof karolyi je po; poldne vrnil regentu (lorthvju mandat za sestavo vlade. Grof Karolvi je bil ob 4. popoldne v avdijcnci na gradu Godollo in je izjavil državnemu upravniku, da ni mo-gel najti sposobnih strokovnjakov, ki m bili pripravljeni prevzeti gospodarske rc-sore. Državni upravnik je vzel poročilo grofa Karolvija na znanje in si pr.držal nadaijne odločitve. Grof Karolvi se je vrnil ob 5. popoldne v Budimpešto in se udeležil nato zadnje 6eje prejšnje Bethlenove vlade. Na tej seii se je položaj zopet popolnoma izpre« menil. Odstopivšem.u ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu se je posrečilo pregovoriti grofa Karolvija, ki je bil za« radi neuspeha svojih prizadevanj očividno nerazpoložen, da je izpremenil svoj sik!ep in bo sedaj ponovno poizkusil sestaviti viado. Jamstvo, da se mu bo to posrečilo, je prevzel grof Bcthlen sam. Obljubil je baje designiranemu ministrskemu predsedniku grofu Karolviju, da bo v najkrajšem času poravnal vsa nasprotstva med stran- kami, ki so bila kriva, da ni bilo mogoče sestaviti vlade, in tako omogočil, da se bo nova vlada mogla sestaviti. Grof Ka* rolyi je končno ustregel Bethlenovi prošs nji in obnovil pogajanja. Kakor se poroča od zanesljive strani, je upravičeno mnenje, da se bo akcija grola Karolyija sedaj res posrečila in bo grof Karolvi še nocoj sestavil listo vlade. Zvečer ob 10. bo grof Karolyi sprejet v ponovno avdijenco pri državnem upravitelju ter bo baje že pri tej prilik, predložil novo vladno listo. Budimpešta, 22. avgusta. g.Kakor se v poznih večernih urah izve, je grof Karo-lyi že sestavil listo nove vlade. Sam bo poleg ministrskega predsedstva obdržal tudi zunanje zadeve. Notranji minister bo bivši veliki župan v Pečeju Franc Fischer-Kerecztes, vojsko bo obdržal Julij Gombos, prosvetno ministrstvo pa je prevzel Bethle-nov socialni minister dr. Erneszt. Finančno ministrstvo še ni zasedeno, Karolyi pa upa, da bo pregovoril za prevzem tega, v sedanjih razmerah najvažnejšega resora bivšega zunanjega ministra Valka. ifo m državo na Španskem Da prepreči izigranje agrarne reforme, je vlada prepovedala prodajo ali obremenitev vseh cerkvenih posestev Incident s prelatom Madrid, 22. avgusta, d. Po odboru ustavodajne skupščine izdelani načrt ustave, ki odpravlja v Španiji državno cerkev in določa razpustitev cerkvenih redov, nadzorstvo države nad veroukom, kakor tudi možnost ločitve zakona. je dovedei do odkritega boja med cerkvijo in državo. Pastirsko pismo vseh nadškofov in škofov v Španiji po-z'vu vernike, naj se upro tej protikato-liški zakonodaji z vsemi zakonitimi sredstvi. Tudi monarhistični listi pozivajo k najostrejšemu odporu. K povečanju razburjenja je mnogo prispeval tudi dogodek na špansko-francoski meji, kjer je bil aretiran generalni vikar škofije Viktorie, ker so našli pri njem. ko so ga, kakor vse druge potnike, preiskovali zaradi denarja, zaupno pismo bivšega toledskega nadškofa in kardinala Segure, ki je v času proticerkvenih izgredov odpotoval iz Španije. To pismo nasvetuje španskim prelatom. kakor ie bilo že javljeno, naj prodajo cerkvena posestva ter izkupiček nalože v inozemstvu. Zaradi tega pisma je vlada izdala dekret, s katerim prepoveduje prodajo in obremenitev vseh posestev cerkve, cerkvenih redov in verskih ustanov. Dvigniti se smejo samo bančne vloge na tekočih računih. Pariz, 22. avgusta, d. Španska vlada je s takošnjo veljavnostjo prepovedala prodajo cerkvenih posestev, kakor tudi nakazovanje cerkvenega premoženja v inozemske banke. Ta prepoved velja tako za španske banke, kakor tudi za podružnice inozemskih bank v Španiji, v katerih je naloženo cerkveno imetje. V tem senzacionalnem ukrepu španske vlade vidijo v političnih krogih rvi korak za racionalizacijo cerkvenega imetja. Glede na to nevarnost je namreč španska cer!:ev na skrivaj izvedla ukrepe, da bi spravila cerkveno imetje na varno pred nacijonalizacijo. Kakor se zatrjuje, so oblasti dobile v svoje roke navodila ccrkvenih dostojanstvenikov o zaščiti cerkvenega imetja. Zato je vlada izdelala omenjeni dekret, da bi preprečila prenos imetja v inozemstvo. Nova ofenziva desničarjev na Pruskem Ker so pogoreli pri plebiscitu, skušalo sedai vlado omajati z zahtevo po takojšnjem sestanku deželnega zbora Ferlin, 22. avzusta d. Pruski finančni minister Hoepker-Aschoh" ic objavi! predloge za državno reiormo. v katerih se med drugim zavzema za uvedbo dalckosežne upravne skunnosti med državo in Prusijo. Re-iorma bi se nai izvedla z zasilno uredbo. Nemško nacijonalna in narodno-socijalistič-na frakciia v pruskem deželnem zboru sta sedai vložili predlog. v katerem izjavljata da Dredstavliaio predloži pruskega finančnega ministra v svoji osnovi razbitje Pru-s ie, zaradi česar zahtevata, nai se spričo nevarnosti za obstoj Prusije skliče deželni zbor. Nemški naciionalci in narodni socialisti imajo v deželnem zboru 76 ooslancev. Ker se mora po ustavi sklicati deželni zbor če to zahteva petina članov deželneza zbora. torej 90 poslancev, potrebuieio za svoi predlosr še podpore drugih strank. To podporo bodo bržkone našli nri komunistih. Ako se to zzodi, se bo v prihodnjem tednu sestal svet senijoriev ter ie treba računati, da bo pruski deželni zbor sklican ob koncu avzusta ali v začetku septembra k izrednemu zasedanju. Polarnemu junaku Amundsenu na sledu? Razkritje fotografske plošče s »Zeppelinovega« poleta — Razbito letalo na večnem ledu — Novo iskanje Amundsena >fo-kva. 22. avgusta, d. Po vesteh sovjetskih listov obstoji upanje, da se pojasni tragična smrt Amundsena, ki je pri iskanju j>onosrečenega moštva italijanskega zrakoplova Italije izginil > večnem ledu brez sledu s svojimi spremijevalri. Ruski meteorolog Molčariov, ki .p bil s ' Zeppelinom : v arktičnih krajih, ie pri razvijanju svojih fotografskih posnetkov zaslDdil na neki plošči na tleh ležeče letalo, ki ga pri fotografiran iu ni bil opazil zaradi prevelike vi-svne. Fotografiranje ie izvršil nad južnim delom Nove zemlje. Ruski učenjak računa z možnostjo, da gre za izgubljeno Amund-senovo letalo. Res obstoja tudi možnost, da gre za kako rusko poizvedovalno letalo ali pa za letalo kakega drugega pogrešanega letalca, vsekakor pa se bodo na podlagi tega fotografskega posnetka nadaljevale poizvedbe. Leipzig, 22. avgusta. A A. Po poročilu profesorja Weickmanna, ki ss tje udeležil Zeppelinovega« poleta v polarne kraje, je ruski profesor Molčanov med poletom posnel pokrajino na Novi zemlji. Pri natančnem pregledu teh fotografij so našli, da leži v tej pokrajini nepoškodovano letalo. Sprva so mislili, da gre za Amundsenovo letalo, pa se ie izkazalo, da je pomota, ker je Amundsen letel na dvokrovniku, samotno letalo na Novi zemlji pa je enokrovnik. Ruska vlada ie bila o tej najdbi obveščena in bo skušala na Novi zemlji organizirati eks-pedieijo do ponesrečenega letala. Karambol v bolgarski luki Sofija, 22. avgusta AA. Veliki grški parnik >;Nikotlis« je, ko je zapuščal bolgarsko pristanišče Varno, trčil pri manevriranju v bolgarski parnik »Kneginja Ev-doksija«. Bolgarski parnik je poškodovan na prednjem delu, ne ve pa se, ali je dobil tudi grški parnik kakšne poškodbe, ker je takoj zapustil pristanišče, čeprav so mu dajali signale, naj počaka, da se ugotovi škoda. Aretacije komunistov v Berlinu Berlin, 22. avgusta. AA. V "Berlinu so aretirali 15 komunistov, osumljenih udeležbe pri nedavnih krvavih dogodkih na Bulovplatzu. V kratkem se začne velik proces tudi proti nekaterim komunističnim poslance m. PRIZADEVANJA ZA SPRAVO MED RUSIJO IN POLJSKO Francoskoruska nevtralnostna pogodba naj se razširi tudi na Poljsko in Rutnunijo - Velika aktivnost francoske politike Pariz, 22. avgusta d. Veliko senzacijo v političnih in diplomatskih krogih, pa tudi v javnosti, ki se zanima za politiko, je vzbudila danes vest, da se vršijo istočasno s pogajanji med Francijo in Rusijo tudi pogajanja med Poljsko in Rusijo. Predmet pogajanj je enak kakor pri francosko-ruskih pogajanjih. Gre za ureditev trgovinskih odnošajev in obenem za političen sporazum, ki naj bi dobil vidnega izraza v pogodbi o nevtralnosti. Ker je splošno znana velika napetost med Poljsko in Rusijo, se je zdela ta vest sprva neverjetna. Vendar pa so jo zabeležili skoro vsi današnji listi in je bila tekom dneva potrjena tudi iz vladnih krogov. S te strani opozarjajo na dejstvo, da vežejo Francijo ne le prijateljski, temveč tudi zavezniški stiki s Poljsko in da je zato samoumevno, da ne more biti nevtralnostne pogodbe med Francijo in Rusijo brez istočasno enake pogodbo med Rusijo in Poljsko. Isto velja tudi za Rumunijo, vendar pa še ni znano, ali se med Moskvo in Bukarešto vrše že direktna pogajanja, ali pa francoska diplomacija pripravlja šele teren za nje. Vest je vzbudila povsod silno pozornost. V političnih krogih poudarjajo, da bo dobila Evropa docela drugačno lice in da bo mir trajno zasiguran, ako se uresniči velika zamisel francoske diplomacije. Sedanje stanje pogajanj med Francijo in Rusijo Pariz, 22. avgusta. AA. :-Petit Parisien« poroča, da je popolnoma netočna vest nemškega izvora, po kateri bi bil načrt nenapa-dalne pogodbe med Francijo in Rusijo po delegatu Dovgalevskem že poslan v Moskvo. Vsemu svetu je znano, pravi list, da s« sedaj vodijo pogajanja med sovjetskimi zastopniki v Parizu in generalnim tajnikom francoskega ministrstva za zunanje zadeve Bertheloto: n. 1 a pogajanja so bila sprva gospodarskega značaja, sedaj pa so na pobudo sovjetske vlade prenesena na politično področje. S temi pogajanji naj bi se ustvaril trgovinski modus vivendi in naj bi se stabilizirali politični odnošaju med obema državama. Zato so bili od obeh strani postavljeni razni predlogi. Ker pa ie Francija v prijateljskih stikih s Poljsko in Rumunijo, je povabila zastopnike teb držav, naj sodelujejo pri onem delu pogajanj, ki še tiče njihovih držav. Pogajanja med Francijo ;o Rusijo pa se gibljejo še vedno v okviru splošnih pogovorov. Pakt takega pomena bo moral najprej potrditi francoski ministrski svet, zatem parlamentarni odbor za zunanje zadeve in naposled francoski parlament. Zalo vest o že izvršeni zaključitvi pakta med Francijo in Rusijo še ni točna. Pravi krivci zločinov v naših vlakih Preiskava avstrijske policije uspešno napreduje in vedno bolj potrjuje sodbo jugoslovenskih listov o pravih zločincih Dunaj, 22. avgusta, s. »Wiener All-gemeine Zeitung« je prejela glede atentata na železniške vlake v Jugoslaviji od poučene strani obvestila, iz katerih je razvidno, da so te atentate od daleč pripravljali na Dunaju. Na Dunaj vodijo vsi sledovi in po vsej priliki so bili tudi duševni voditelji teh atentatov na Dunaju. Ugoiovljeno je, da sta bila oba atentatorja Stanko Hranilo vič in M i jo Seletkovič v stalnih zvezah z dunajsko skupino emigrantov Gustava Perčeca in dr. Paveliča. Razen, tega je imel Hra-nilovič s Perčecem in Paveličem na Dunaju kakor tudi izven niega več se- stankov. Seletkovič je baje na Gradi-ščanskem v majhni vasi Kiindenbach izdeloval peklenske stroje. Hiša*. v kateri se je to godilo, je bila last nekega Simunoviča, ki pa je najbrže izmišljeno ime za nekega Perčecevega pristaša; preiskava je dognala, da so se vršili v tej hiši pod vodstvom Perčeca in dr. Paveliča sestanki in tajni razgovori med voditelji emigracije. Državna policija je mobilizirala ves svoj aparat in se poslužila vseh mednarodnih zvez, da bi prišla zadevi čimprej do kraja na sled. Naša delegacija za ženevo Načeloval fi bo zunanji minister dnevnem redu sveta in Beograd, 22. avgusta. AA. V septembru t. 1. bo v ženeva nekaj važnih mednarodnih sestankov pod okriljem Društva narodov. 1. septembra se sestane svet Društva narodov na svoje 64. zaseuanje. Na dnevnem redu zasedanja je veliko število problemov, med drugimi avstrijsko - nomška carinska unija in nova prošnja Avstrije za finančno podporo. 3. septembra se sestane komisija za proučevanje evropske unije. 4. septembra pa komisija, ki bo razpravljala o problemih, nastalih v zvezi z gospodarsko krizo. Dne 7. septembra bo skupščina Društva narodov imela svojo 12. sejo, na kateri pride na dnevni red mnogo problemov. DI-skutiralo se bo o celokupni*aktl vnosti Društva narodov in komisije za proučevanje evropske unije. Naša država bo na vseh sejah zastopana. Delegati so že določeni. Za svet Društva narodov in evropsko komisijo bo šef delegacije in prvi delegat zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Prvi namestnik delegata bo dr. Ilija šumenkw.rlč, izredni po- Marinkovič — Važne točke na plenuma Društva narodov slanik in pooblaščeni minister ter stalni delegat Društva narodov, drugi namestnik Konstantin Fotič, izredni poslanik in pooblaščeni minister ter vršilec dolžnosti po mečnika zunanjega ministra, tretji namestnik pa dr. Milan Todorovič, vseučiliški j profesor. Za skupščino Društva narodov bo šef delegacije in prvi delegat zunanji minister dr Voja Marinkovič, drugi delegat bo Ve-limir Mažuranič, minister za trgovino in industrijo n. r., tretji pa dr. Ilija šumen-kovič, izredni poslanik in pooblaščeni minister ter stalni delegat pri Društvu narodov Prvi namestnik delegata bo dr. Konstantin Fotič, drugi namestnik delegata univerzitetni profesor !z LJubljane, dr. Andrej Gosar, tretji namestnik 'delegata pa univ. prof. dr. Milan Todorovič iz Beograda. Za šefa tajništva je imenovan Ivo An dri č, tpjnik stalne delegacije pri Društvu narodov, za tajnika pa dr. Stojan Gavrilovič, tajnik zunanjega ministrstva. Macdonaldova vlada pred ostavko? Finančna kriza se je pretvorila v politično krizo - Zaradi odpora v lastni stranki bo Macdonald najbrž de-misijoniral - Že danes pričakujejo ostavko vlade London. 22. avzusta d. Zaradi finančne krize se je politični položaj tako poostril, da se že v vseli krožili resno razpravlja o krizi Macdonaldove vlade. Ta vtis ie še boj utrdilo dejstvo, da so bili vsi ministri, ki so se mudili na dopustu in ki so po včerajšnji seii ministrskega sveta bili že na potu v razna letovišča, zopet brzojavno pozvani nazaj v London in da se docela nepričakovano vrne v ponedeljek tudi angleški kralj s svojeza letovišča. Še prve dni teza tedna se je računalo s tem. da bo Macdonald kliub vsem težko-čam vendarle prevalili najtežje ter rešil svojo vlado. Čim pa se je izvedelo za Dredloze ministrskeza odbora, ki ie prouči! poročilo komisije za štednio in sestavil predloze za sanacijo državnih financ, ie postalo iasno. da rta tej oodlazi ni mozoč spoo trajalo ves september. Med člani te ekskurzije bo tudi jugoslovenski častni konzul v Anversu. ki bo hkratu uradni zastopnik jugoslovenske vlade na izletu. Operacija angleškega kraljeviča London, 22. avgusta. AA. Bulletin o stanju tretjega sina angleškega kralja, ki leži po operaciji na slepiču v »Bolnici La« ,dy Carnarvon«, pravi: »Davi je bil tretji sin angleškega kralja vojvoda Gloucester-ski operiran na slepiču. Splošno stanje Nj. kr. Visokosti je zadovoljivo.« Operacijo jc izvršil prinčev osebni zdravnik James NValton ob asistenci štirih drugih zdravnikov. O pacijentovem stanju so takoj obvestili angleškega kralja in kralji« co, ki se mudita v Balmoralu na Škotskem. Avstrijsko-rumunske pogodbe Dunaj, 22. avgusta, s. Danes so bile podpisane naselitvena, trgovinska in razsodišč-na pogodba z Rumunijo. V trgovinski pogodbi sta se obe države obvezali za med* sebojne največje ugodnosti. Pogodba vsebuje tudi nekaj tarifnih dogovorov. Sofijskih atentatorjev ne morejo najti Sofija. 22. avzusta AA. Po poslednjih vesteh iz bolnice ruskega Rdečeza križa ie stanje vseh šestih nrotozerovistov. ki so bili rameni pri zadnjih treh sofijskih atentatih še vedno neizpr^menieno resno. Posebno resno ie stanje Hristova Lilova. blagajnika ljudske banke, ki ima precei visoko temperaturo, fstotako resno ie stanie Tira Šendova in Mateieva. ki sta bila ored nekaj dnevi napadena v svoiem stanovam'u v ulici Cara Estruha. Preiskava, ki io vodi tako sodniia kakor noliciia. ni dozdai obrodila še mikakih rezultatov. Ljapčev operiran Sofija, 22. avzusta AA. Po vesteh iz Ber-Una ie stanje bivšeza ministrskeza ored« sednika Liapčeva zelo dobro. Po poročilih, ki so iih dobili prijatelji Liapčeva. bo mora! Liančev ostati še kakih 20 dni v berlinski kliniki, v kateri je bil operiran, potem pa bo šel na daljši odmor. Polet rumunskega princa preko Poljske Varšava, 22. avgusta AA. Rumunski princ Nikolaj je danes dopoldne odletel iz Varšave čez Krakov in Lvov. Princ sam pilotira. Umor mladega dekleta Novi Sad, 22. avgusta p. V pretekli noči je bil v okolici Sremskih Karlovcev izvršen grd zločin. 14-letna Anica Fišer je včeraj popoldne odšla v vinograd po grozdje. Vse do večera pa se ni vrnila, zaradi česar so jo pričeli iskati. Šele davi so jo našli v neki koruzi zadavljeno. Zdravniki so ugotovili, da je bila oneča-ščena in da je postala žrtev pohotneža. Pod sumom storilstva je bil aretiran neki domačin, ki pa dejanje odločno taji. Kontrolne komisije za izvoz sadja v dravski banovini Beograd, 22. avgusta AA. S sklepom bana dravske banovine so postavljeni v skladu s pravilnikom o kontroli svežega sadja in pravilnikom o prometu s suhimi slivami komisije v Celju. Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Murski Soboti, Novem mestu in komisarji v Logatcu, Kranju, Radovljici, Kamniku, Kresnicah. Lescah, Dravogradu, Mežici, št. Juriju, Šmarju pri Jelšah, Konjicah, Slovenski Bistrici, Mariboru, Vuhredu, Prevaljah, Ptuju. Središču Ljutomeru, Kapeli, Radovljici, Murski Sol boti in Dolnji Lendavi. (Te komisije bodo kakor je »Jutro« že poročalo, z 12. septembrom pričele poslovati po določbah no-vega pravilnika.) Odprema živine po železnici Beograd, 22. avgusta AA. Po okrožnici prometnega ministrstva se morajo vozovi v katerih se vozi perutnina, živina in svinje, postlati s steljo. če tega pošiiatelj sam ne bi storil, bo to opravila železnica na vtovorni postaji in bo ootem zahtevala povračilo stroškov na podlagi predpisanih tarif. Marcel Ray: Nazaj k Stresemannu Ako bi na svetu ne bili sami kratkovid-fceži in slepci, bi moralo 10 strašnih tednov, ki smo jih ravno preživeli, služiti narodom Evrope in Amerike kot opozorilo. V teku teh desetih tednov so narodi čutili, da se jim tresejo tla pod nogami. Ali začenjajo razumeti, kaj pomeni ta kriza, o kateri neprestano guvorc njihovi politiki, njihovi gospodarstveniki in njihcv: listi, ta kriza, ki od leta do leta z neizprosno logiko poraja nove posledice, ne da bi je ovirale državne meje ali prizadevanja dr* žavnikov? Ne gre same za draginjo in težko življenje, niti za slabotne posle, ali za pojemajoče dobičke in rastoče davke, niti za brezposelnost, niti za nasprotne interese meščanstva in kmetstva, niti za tradicionalne spore med raznim nacionalističnimi egoizmi. Gre za vse globlji razkroj, oh katerem vse naše bližnje nesreče niso rič drugega, kakor najbolj vidni simpto« mi: gre zato, da prsposobimo to, kar imenujemo zapadno civilizacijo, potrebam in tenžjam novih pokolenj, ali pa da pustimo, naj ta civilizacija propade v splošnem neredu in zmešnjavi. Dogodki zadnjih mesecev, — predlog predsednika Hoovra, polom nemškega go« ^podar&tva, ncmško-francoski razgovori v Parizu, londonska konferenca in končno pruski plcbiscit, — so nad vse jasi o potrdili, da jc problem mednarodnega gospodarskega ozdravljenja koncem koncev le samo francoako-nemški politični problem. .Matcrijalna civilizacija zapadnega sveta temelji na kreditu, to sc pravi, na neke vrste nestalnem .kompromisu med varnostjo ■in rizikom. Kredit zavisi od zaupanja; za* tipanje počiva na izgledih miru; evropski mir pa ne more obstojati brez tzvestnega sodelovanja Francije z Nemčijo. K stvari govorim v zelo zmernih izrazih in za en« krat upoštevam samo zelo omejeni problem mednarodnih kreditov ter puščam ob ftrani daleko obširnejše vprašanje evrop-f-ke organizacije, za katero bi bilo treba resnične fuzije francoskih in nemških interesov. Londonska konferenca, ki so jo preveč obrekovaii. je s prstom pokazala resničnost in namišljcnost, možnost in ne-možnost. Pokazala je nemoč Evrope, pred« vsem nemoč dveh najbogatejših narodov *veta, Velike Britanije in Z edin j en h držav, ki sta sc izkazali popo'noma nesposobni zagotoviti Nemčiji dolgoročne kredite. Ugotov ila 'je, da Nemčija ne bi mogla vzpostaviti svojega gospodarstva, a ko ji francoski kapital ne pokaže poti do kapitala drugi držav. Jaz pa mislim, da gremo lahko dalje in trdim, da zboljšanje perečega po« ložaja nemškega gospodarstva ni bilo mo« goče drugače, nego z man festacijo medsebojne dobre volje, ki so jo pokazali fran-cosko-nemšiki razgovori v Parizu. Zadržanje nemških ministrov, ki jih je. pariško prebivalstvo sprejelo s Kriki »živel m r!«, je ostavilo v Franciji izvrsten dojem. Zlasti je dosegel vse prizanje kan« cc'ar Bruning s svojim resnim in odličnim nastopom, s svojo odkritostjo in s pravic« nim tonom svojih besedi. V Parizu je nastopno razpoloženje zaupanja napram tako Simpatičnemu predsedniku vlade ter pripravljenost, razumeti njegove tožave in mu pomagati, kolikor mogoče. Toda sam kancelar je hitro izprev:del. da nima nade, da ihi v Parizu dobil obljubo dolgoročnih kreditov. Nepotrebno je razlagati, zakaj je bila v sedanjih prilikah emisija nemškega posojila v Franciji nemogoča. Ta nezmožnost na noben način ne izhaja iz pomanjkanja dobre volje francoske vlade, bank ali javnosti. Bruning je točno po« nren o ugodnem razpoloženju vlade. Francoske banke imajo ooividen interes, da plo-donosno nalagajo v tujini svoja razpoioži iliiva sredstva, ako bi med svojo klijentelo labJko plasirale pnprje emisijskega posp« tjiia, kajti koncem koncev zavisi vse od zaupanja javnosti. Za sedaj pa tega zaupanja ni in to iz dveh razlogov, ki sta prav za prav en sam razlog: zaradi Youngovega posojila in zaradi Hitlerja. V manj kot dveh leth js Francija podpisala za okroglo tri milijarde frankov Voungovega posoji'a; dala je razen tega radaljne tri milijarde za garancijski fond Voungovega načrta: odpovedala se je dvema milijardama in pol brezpogojnih anui« tet :n dovolila nemški državni banki pre« dujem 600 milijonov. Temu je treba prišteti še zasebne kratkoročne kredite, dovoljene posredno ali neposredno nemškim interesentom, ki v zadnjih tednih niso bili vsi odpokkcani, dasi je bila za to potreba. Zato je težko trditi, da Francija ni storila ničesar v pomoč Nemčiji in zato se ni čuditi, da francoski kapitalisti nočajo iti še dalje. Izgubili so 40 odst. na Youn-govem posojilu. Ne bodo tedaj dovolili no« vega nemškega posojila, dokler Youngovo posojilo n; poplačano ali pa vsaj približno stabilizirano po kakem pametnem tečaju. Kaj je tedaj vzrok nestabilnosti in padanju papirjev Youngovcga posojila? Ali slabo poslovanje nemških podjetij? Finančna kriza Nemčije je seveda povečala bedo. Toda to je javnost izvedela šele zadnje tedne, med tem ko besa Youngovih papir« jev traja že precej časa. Začela se je z nemškimi volitvami septembra meseca 1930. Ima tedaj svoj izvor v zmagoslavju nemškega nacijonalizm% Začetniki bese se imenujejo Hugenberg, Scldte in Hitler. V Nemčiji nedvomno mislijo, da franco« sk javnost ne spoznava jasno resničnega položaja v Nemčiji in da prisoja preveliko •važnost manifestacijam stahlhclmovcev, osob:to pa močno povprečni osebnosti Flit-lerjcvi. To je pač mogoče, toda niče ne vpraša kapitalistov, da li imajo prav aH neprav pri presoji nemških političn:h dogodkov, pač pa jih prosijo samo denarnega posojila. Stvar je pač taka, da je ogra« /ajoči razvoj nemšikega nacijonalizma glav« na ovira zaupanju francoske javnost:. Poleg tega pa mislim, da vodi francosko javnost pri tem čisto zdrav instinkt. Njo malo zanima osebni ugled in resničn: vpliv Hitlerjev. Slednji je simbol tako v Franciji kakor v Nemčiji in je njegovo 'ms zelo pripravno za izražanje hude grožnje. Hitler služi kot strašilo proti zaupanju, ker je v njegovi pojevi poosebljen poktični nered in morala velikega naroda. Mož je ena izmed zločestih bul Nemčije in Ev« rope. V teku nekoliko let je b;la v Franciji na« vada, postavljat' proti »republikanski Nemčiji«, ki je zaslužila zaupanje, »monarhi* 6tično Nemčijo,« 6 katero nikakor ni bilo mogoče sodelovanje. Kasneje pa se je iz« kazalo to čisto računsko sopostavljanje za preveč enostavno. Javnost je ugotovila, da je Stresemann, dasi monarlrst po temperamentu in osebnem prepričanju, postal v interesu svoje domovine glavni borec za novi režim in za politiko zbliževanja. Danes začenja francoska javnost razumeti vso globino zla, pod katerm trpi Nemčija. Pruski plebiscit z dne 9. avgusta je tako rekoč približal to rano očem francoske javnosti. Zagotovil je do neke mere francoski javnosti popolno varnost, ker je v uri največ« je nevarnosti dokazal, da ima pametnejši-živelj le še večino. Razkril pa je obenem, da je v Prusiji, ki je osrednji steber nem« ške državne zveze in najbolj demokratična dežela nemške države, več kakor ena tretjina volileev obeh spolov nasprotna nemšk; republiki, nasprotna panevropski ideji ter se raje zateka od himere preteklosti k himeri bodočnosti. V očeh povprečnega Francoza, ki kljub rastočim davkom in negotovi bodočnosti vestno štedi, ;ma ta nemška koakcija, sestavljena iz komunistov, hitlerjevcev, mo-r.arhistov in veleindustrijcev, nekaj nera« zumljivega in pošastnega na sebi. Ali se •naj čudimo, da je okleval na!ož>-'ti svoje prihranke v deželi, kjer ima opozicija značaj anarhične mrzlice in kjer opozicija postavlja vso svojo meč in ves svoj pogum v službo polit:ke nereda, zmešnjav in ne« gacije? Kar pa še bolj spravlja v začude« nje francosko javno mnenje, je okoliščina, da se v sami nemški večin' najde ista anarhična kal, čeprav v nekoliko razredčeni kulturi. Francosko javnost vznemirja mar.j koalicija skrajnih strank z industr'jskim egoizmom, kakor koncesije, ki jih morajo dajati večinske stranke in celo sam kancelar tej nemški manjšini. Citate!ji francoskih listov so v manifestu ministra Brauna po plebiscitu z začudenjem brali otročje izjave, ki zvračajo polno odgovornost za nemšJ'heute rot, morgen to t.« Diamandnoga zdavanja znan-kar niti ne nede, ej ne vejmo, ka nas do četrtka čaka. Kak de boža vola!« Pa je naklonila božja volja slavnostna dan in želimo vsi, da bi primaknila še dokaj srečnih let! Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c« 14 Žrtev požara v Podturnu Dol. Toplice, 22. avgusta. Veliki požar v Podturnu, o katerem je »Jutro« že poročalo, je naknadno še zahteval žrtev. Trgovec Miha Medic v Podturnu, ki je že itak bolehal na živcih, se je nenadnega požara silno prestrašil. Pri umikanju blaga iz trgovine in zaradi napora se je pri tem še prehladil iin resno obolel. Sosed, ki je bil pri njem, je opazil, da je bolezen nevarnejša, kakor so domači mislili ter svetoval ženi, naj moža pripravi k sprejemu zakramentov in da naj napravi oporoko. Res so poklicali že ponoči g. župnika in po njegovem odhodu je bolnik narekoval možem sosedom svojo poslednjo voljo. Preden pa je oporoko dokončal, je nenadoma izdihnil. Kakor je tudi »Jutro« poročalo, je bilo med divjanjem požara pokradenega trgovcu mnogo iz trgovine iznešenega blaga. Značilno pa je, da se je neznan tat skesal svojega dejanja, najbrže zato, ker je bil prepričan, da ukradenega blaga sam ne bo mogel rabiti, niti ne prodati. Lep primer sokolske požrtvovalnosti lovanju se še ni odpovedal, ampak še vedro deluje kot telovadni sodnik pri tekmah in kot spreten slikar, dekorater in izboren trprizoritelj alegoričnih slik pri sokolski h jn drugih narodnih prireditvah. Vse najlep- V Ljubnem na Gorenjskem se je pred nekaj meseci ustanovilo Sokolsko društvo ter so se požrtvovalni Sokoli takoj lotili dela za zgradbo svojega doma. Slika nam jih predstavlja pri delu. Vsi tekmujejo s prispevki in z delom, da bo čirrtpreje dograjen. Vozniki prevažajo zastonj ves materi- jal, ki je po večini tudi darovan. Danes bo na slovesen način polotžen temeljni kamen tega doma, tej slavnosti pa bo sledila velika veselica, ki ima na sporedu tudi streljanje na dobitke. Požrtvovalni Sokoli upajo na mnogoštevilni poset sokolstvu naklonjenega prebivalstva. Udeleženci velikega trigla-vanskega zbora v Ptuju Vsi udeleženci so se d aH skupno slikati pred ptuj-pkim magistratom. Na sredi sedi predsednik zbora in starešinskega društva dvorni svetnik g. dr. Toplak (X), drugi na desno je g. dr. Miroslav Ploj (XX), na desnem koncu pa je predsednik pripravljalnega odbora Starešina g. dr. Franjo Šalamun. Svetovni šahovski furnir na našem Bledu Največja šahovska prireditev po vojni — Odločilen spopad med staro in mlado gardo — Izgledi posameznih mojstrov Bled, 22. avgusta. Jutri zjutraj ob devetih bodo pričele na Bledu tikati turnirske ure. Prvo kolo velikega mednarodnega turnirja bo otvorjeno. Zvečer bodo prihajala že prva poročila iz tega zanimivega bojišča. Do konca septembra bo trajala tekma. Neverjetno! Vsa Evropa se zvija v težkih gospodarskih krčih. Vsa Evropa pa ne premore o teh časih velike šahovske prireditve. Jugoslavija jo je zmogla. Največji šahovski turnir po svetovni vojni v Evropi se igra na Bledu. To imponira zunanjemu svetu. Nihče nam ni tega prisodil. Pred desetimi leti Bled takemu turnirju še ne bi bil kos. Toda današnji Bled ni več skromno pokrajinsko letovišče. Neumorno dolgoletno delo izredno podjetnih Bbjčanov je dvignilo naše pre lepo kopališče na mednarodni nivo. Današnji Bled je nenavadno prikladno bojišče za velike šahovske borce. Pred štirinajstimi dnevi je prišel prvi na Bled dunajski mojster Kmoch. Kot vodja turnirja je moral takoj pričeti s pripravami. Nihče ne bi mislil, koliko dela povzroča tak velik turnir. Vse je treba pripraviti: igralno dvorano, stanovanja, šahe, ure, tiskovine, vstopnice, dogovore z igralci, telefonsko in telegrafsko službo, neštevilne malenkosti, 'malenkosti, ki se zde ne-važne, ki pa nervozne šahovske mojstre lahko tirajo v obup. Kmoch pozna vse slabosti, vse posebnosti, vse sitnosti svojih kolegov. Kmoch ve, kakšno sobo mora imeti ta gospod, kakšno oni, kje je potreben zrak, kje luč, kje mir, kje zelena okolica. Kmoch je prevzel trdo delo. S Kmochom je prišel na Bled češkoslovaški mojster Gilg. Pa ne morda z bojevitimi nameni. Profesor Gilg ima dopust pa bi rad videl vsaj del velikih bitk. Šah ga je zanesel na Bled. Pa pravi, da mu ni žal in da bo še prišel. Kmalu za njima je dospel na Bled naš jugoslovenski mojster Kostič. Vesel je bil Gilga. V krasni igralni dvorani hotela Toplice sta takoj imela svojo partijo. Včasi je tudi Kmocha potegnilo v veseli boj. Seveda so gostje hotela hitro opazili, da se pričenjajo prve praske velike vojne. Ko sem v sredo prišel na Bled tudi jaz, sem komaj našel par minut časa, da se v svoji sobi uredim. Saj sem vendar takoj moral igrati s Kostičem in Gilgom. Ljubeznivi naš hišni gospodar g. Molnar je menda precej zanemarjal svojo težko službo, ker je zvesto »ko-maril«. Pa je vendar izredno lepo poskrbel za vse potrebno. V četrtek je prišel velik nemir nad hotel Toplice. Veliki mojster Njemcovič se je pojavil. To vam je nemiren duh. Vedno v skrbeh, vedno nervozen, skrajno živahen, duhovit, zanimiv. Vse bi rad opravil hkratu. Sobo bi rad preuredil, termalno kopel preizkusil, na solncu ležal, obedoval in — šah igral. Ko pa sva sedla takoj po njegovem prihodu k šahovnici, sva imela nešteto »komarjev«. Kasbdan, ki je že ves teden na Bledu, je čisto drugega kova. Mlad, že popolnoma amerikaniziran, si je najprej najel čoln in vesla ves dan. Včasi se vsede za pet minut k veseli partiji, ki jo igrajo drugi. Potem pa zopet izgine. Pravijo, da vesla in vesla. Pa ima najbrže prav. Bolje se ne more pripravljati na boj, ki bo težak in dolgotrajen. Kashdan je pač največji v mladi gardi, ki hoče izpodriniti izkušeno starejšo. Pire in Flohr, ki sta prišla v četrtek, pa tudi nista nenevarna. Pire je po mojem minemju izredno nadarjen in že zelo rutiniran igralec. Zdi se mi, da nad-kriljuje Flohra, ki si je znal ustvariti izvrstno reklamo. Pire ima več temperamenta nego Flohr, teoretično je zelo podkovan in , kar je glavno, ideje ima. Švedski prvak Stoltz, ki bo igral na-mestu Rubinsteina, je znan nipjster. Mlad je. V zadnjih dveh letih je žel velike uspehe. Pa tudi Stolza najbrže Pire nadkriljuje. Slabost nas Jugoslo-venov je bila od nekdaj slaba, nezadostna propaganda. Le zato Pire še nima tistega priznanja v šahovskem svetu kakor Flohr in Stolz. Če bo Pire turnirju fizično kos, bo pokazal na Bledu, da imam prair Mnenje čuiem, da mlada garda še nima dobrih šans. Zreli velemojstri da so še vsi v najlepših letih in zato še premočni za mlade borce. Nisem prepričan, da bo res tako. Mladost je baš v šahu važna. Leta 1906. smo v Niirn-bergu Duras, Spielmann, Eleischmann in moja malenkost udrli v veliko šahovsko areno. Vsem nam je bilo komaj dvajset let. Pa smo vendarle strahovito gospodarili med takratnimi velemojstri. Prav lahko se primeri, da bo Bled postal drugi Niirnberg. Res je, da starejša garda zelo samozavestno gleda na mladiče. Enkrat pa mora napočiti dan mlajše generacije. No, branili se bomo krepko! Na Bledu še prav posebno. Kako pa je prav za prav s starejšoi gardo? Dr. Aljehin, svetovni prvak, ima komaj štirideset let. Lani je v San Remu igra! kakor še ni igral noben velemojster. Aljehin dela neumorno, analizira, študira, trenira. Aljehin živi samo v šahu in za šah. Čudež.bi bil, če bi ne uspel. Pa -se mi vendar zdi, da mu bo na Bledu trda predla. Prav za prav ne vem, zakaj. Mogoče zato, ker bo turnir tako nenavadno težak. Težko bi tudi povedal, kdo naj bo svetovnemu prvaku nevaren. Vsi so mu nevarni. Prav vsi. Vsi vsem. Njemcovič? Mislim da ne. Njemcovi-čeva moč je v tem, da sigurno potolče vsakikrat vse slabejše igralce. Teh pa na Bledu ni. Bogoljubov? Če bo igral, kar bo do zadnjega trenutka negotovo, bo nevaren le, če zopet najde pravo svojo formo. Isto velja o Spielmannu. Njemcovič še nima 45 let, Bogoljubov je mlajši, Spielmann jih ima že 48. Njemcovič igra svoj posebni šah. Njegova pota so čudno zamotana in nepregledna. Bogoljubov in Spielmann sta znana napadalca. Toda Bogoljubov je strašen optimist, dočim je Spielmann znan pesimist. Bogoljubov oblasten, Spielmann ponižen. Tartakoweru je 45 let. Pa še vedno je pripravljen na vsako avanturo, na vsak riziko. Čeprav obvladuje teorijo kakor malokdo, igra začetke nesolidno. Domišljuje si pač, da vsak njegov nasprotnik pozna vse. Pa hodi po neznanih potih in se podaja v nevarnost. Ni verjetno, da bi bil prvi. Bil bi pa lahkov če bi postal soliden. Maroczy zastopa na Bledu staro gardo. Pred 25 leti je bila ta garda tam, kjer je danes Aljehin, Bogoljubov, Njemcovič, Spielmann in Tartakower. Maroczy ima že šest križev in ostre boje prenaša že zelo težko. Raje se vsede zvečer ali pa v prostih popoldanskih urah k bridgeu. Nenavadno veliki in vitki mož je ljubezniv in prijeten družabnik. Velikih uspehov pa sam ne pričakuje več. Tudi za našega Astaloša do zadnjega trenutka ne bomo vedeli, ali bo prišel ali ne. Dopust mora dobiti. Upajmo, da bo šlo. Astaloš je izredno ljubezniv gospod, skromen in ustrežljiv. Igra pa zelo fin šah. Če bo fizično turnirju kos, nam bo delal čast. Saj vem, da hočete vedeti, kaj pričakujem sam zase. Nu. pa bom povedal. Vse! Prav dobro vem, da sem zeio izčrpan prišel na Bled. Prav dobro vem, da je težko tekmovati z nadarjenimi ljudmi, ki vsi ž,ve za šah, kakor jaz živim za elektrotehniko. Vem, da premalo študiram šah, da premalo treniram. Zdi se mi pa, da bom dobro igraL Mogoče se motim. Včasi je za glavo dobro, če jo človek obrne v čisto novo smer. Tisti del glave, ki igra šah, je mogoče tlobro spočit, čeprav je vsa ostala glava izmučena. Storil bom, kar bom mogel. Vem, da je to eventualno Jahko zelo veliko. Pa je vendar bolje, če zase ne prerokujem, če se bom zmotil za koga drugega, mi bodo naši šahisti in nešahisti laže ojiro&tilL Dr. Milan Vidmar, Nujne potrebe naše Gorenjske Razmotrlvanje o higijenskem, zdravstvenem In prometnem napredku Rad imam našo lepo Gorenjsko. In vsakokrat sem vzradoščen, kadar me razne potrebe ali opravki popeljejo v ta divni kotiček naše zemlje, bodisi da si poiščem tam oddiha in okrepčanja in si naberem novih energij, bodisi da me privlačujejo gorske prirodne lepote, ki jih je zbral stvarnik na tem našem ozemlju v občudovanja vredni skladnosti, bogatosti in pestrosti. Vesel sem pa Gorenjske tudi, ker prihajam tam v stike z našim korenja-škim gorenjskim rodom, ki se v toliki meri odlikuje, po svojem klenem značaju in po svojih telesnih kakor tudi duševnih vrlinah. Torej dovolj vzrokov, da kadar le mogoče pohitim v ta naš lepi domači raj! Gb priliki raznih izletov na Gorenjsko pa sem moral, žal, večkrat slišati presenetljivo, resno pritožbo, odnosno sum, da se po otvoritvi sanatorija za pljučno bolne na Golniku opaža med domačini očiten porast okuženj in obolenj za jetiko. Saj pa sem slišal slično pritožbo, in to celo od strani, odkoder bi jo bil v tem pogledu jiajmanj pričakoval, tudi glede škodljivega vpliva sanatorija Topolščice na okoliške občine. Ta hudi očitek proti ustanovam, ki lahko ukrenejo vse potrebno za zaščito in obrambo ne le svojih neodprtih jetičnih varovancev in uslužbencev, marveč tudi domačinov in okoličanov, me sili, da izpre-govorim o tem važnem vprašanju nekaj besed in javno obrazložim stališče, ki ga narekuje znanost v tem pogledu. Na podlagi raziskavanj smo danes natančno poučeni o vseh potih, po katerih prehaja iz bolnega organizma nevarna klica navzven, poznamo pa tudi vse predmete, s katerimi se prenaša na zdravega človeka in ki jih je treba ali uničiti ali pred nadaljnjo uporabo razkužiti. Mi vemo, da more izločati odprt jetičnik kal navzven s pljunkom, s slino, s sečem, .z blatom, pa tudi z gnojnimi in drugimi izcedki ter izznoj-ki iz jetičnih ran in pijavk. Z epidemiološkega vidika je treba posvečati tem predmetom in tvarinam največjo pažnjo. Kajti z njimi se zdrav človek lahko okuži bodisi posredno ali neposredno. Na poslednji način s tem, da se dotakne s prosto roko ali z drugim prostim udom ali delom telesa kužne snovi ali pa vdihava vase nevidne mehurčke ali kapljice, ki pršijo jetičniku iz ust in iz nosa pri glasnem govorjenju, kihanju ali kašljanju. Ti mehurčki so zaradi svoje drobnosti za prosto oko nevidni in nosijo ali v svoji notranjosti ali na površini nevarne klice. Posredno pa se zdrav človek lahko okuži z jetično kaljo potom kužnega perila, obleke, posteljnine itd. Največkrat pa na ta način, da vdihava vase zakužen prah, kakor n. pr. pri ■pometanju nepoškropljene bolniške sobe, suhem brisanju in slično. Našteti, v vseh podrobnostih znani načini, po katerih se prenaša jetična kal, nam avtomatično narekujejo vso potrebno skrb, da po vsej možnosti pobijamo nevarnost okuženja in pretvorimo odprtega je-tičnika, nevarnega za okolico, v neopasne-ga. V ta namen se poslužujejo ustanove za oskrbo jetičnikov ne le sprotne, marveč tudi vmesne in končne razkužbe. Na tem spoznanju sloni posebnost stavbne gradnje oskrbovalnih in skrbstvenih zavodov te vrste, zato se poslužujejo bolniki posebnih namiznih in žepnih pljuvalnikov in se za razkužbo uporabljajo razne raz-kuževalne naprave, plini, razkužila itd. Slično pozornost zaslužijo tudi vsi odpadki živeža, ki so prišli v dotiko z jetič-nikovimi usti, odnosno z njegovo nevarno slino. Taki kužni odpadki ne ogražajo le zdravega človeka, marveč v izredni meri tudi žival in ob raznih tuberkuloznih razstavah, zlasti leta 1923. v Pragi sem imel priliko videti kostnino in mesnino živali, okužene s čisto človeško tuberkulozno kaljo. Take kužne odpadke je treba slično, kakor papirnate prtiče, žepne robce itd. kratkomalo sežgati ali pa skuhati v posebnih napravah. Le v dobro prekuhanem in tako razkuženem stanju smemo te ostanke predložiti živali kot hrano. Tako praktično napravo za razkužbo teh ostankov sem nedavno videl v sanatoriju na Pleši pri Pragi, kjer je običajni svinjski kuhinji priključen poseben razkuževalni prostor z razkuževalnikom za razkužbo kužnih živežnih ostankov. Prenos jetike po bolnikih se preprečuje predvsem s tem, da se pouče o vseh njenih podrobnostih kakor o bistvu bolezni, o prenosu kali ter o zaščitnih in obrambnih sredstvih proti njej. Dalje naj se bolniki poslužujejo svojega posebnega jedilnega orodja in posebnih žepnih pljuvalnikov, to pa ne le v bolniških sobah, marveč tudi zunaj njih, n. pr. v skupnih shajališčih, dneviščih, na izprehodih itd. Za izpreho-de naj se bolnikom določijo posebni, ograjeni prostori. Obiskovalcem se morajo pogosti obiski prepovedati. Razen tega veljaj za obiske strogo navodilo, da pristopajo h kašljajočemu bolniku le od vzglav-ja,, da se mu smejo približati le na poldragi meter razdalje in da opuste vsako nepotrebno dotikanje bolnika samega in tudi kužnih predmetov. Predvsem mora biti prepovedano posedanje obiskovalcev po bolniških posteljah, božanje bolnikov in eventualno zauživanje bolnikom preostale hrane, zlasti ako je že bila v dotiki z usti jetičnikov. Po obisku si morajo obiskovalci z razkužilom umiti roke in si otreti čevlje na otiraci, namočeni v razkužilu. Za prosveto bolnikov ne zadostujejo le napisi, letaki, opozorila, brošure itd., torej le mrtva beseda, ampak tu je na mestu predvsem živa beseda v obliki trajnega pouka, trajnega nadzora, trajnega ustnega svarila bolnikov! V mnogih zdraviliščih so uvedene zanje celo posebne prosvetne ure! Pri točnem izvajanju vseh zgoraj navedenih varnostnih in zaščitnih odredb je izključena vsaka možnost okužbe po odprtih jetičnikih zdravilišča ne le okoličanov in domačinov, marveč tudi obiskovalcev. Ta način okužbe, ki so ji vir bolniki sami, se naziva neposreden, torej za zdravega človeka ne tvori nevarnosti, ako se primerno čuva. Poleg tega pa imamo vendarle še drugo, zelo nevarno možnost okužbe zdrave okolice, in to je po posredni poti. Ta j6 za domačine mnogo nevarnejša od prve in zasluži zaradi tega našo največjo pažnjo. Ta pot je tako zvani »stranski sa-natorij«, ki obstoji poleg pravega zdravilišča in nastane tako, da prihajajo v zdraviliški okoliš ne le bolniki, ki dosežejo v sanatoriju sprejem in oskrbo, marveč mnogo takih, ki zaradi pomanjkanja prostora ne morejo najti oskrbe v zdravilišču. Zopet drugi jetičniki pa prihajajo v okoliš zdravilišča zaradi zdravilne moči podnebja in eventualno tudi zaradi slovesa, ki ga uživa zdravilišče kot tako. Med temi bolniki je dobršen del jetičnikov s težko odprto jetiko in marsikateri izmed teh morda zaradi naporov potovanja in zaradi resnosti obolenja celo obleži in v novem bivališču podleže jetiki. Ti nesrečneži se naselijo v soseščini sanatorija, in sicer v sosednjih ali tudi v oddaljenejših hotelih, penzionatih in tudi pri zasebnikih. Oni so predvsem tisti, ki ogražajo domačine in trosijo jetiko v svojo zdravo okolico s skoraj 100% okužbeno možnostjo. To pa deloma zaradi tega, ker so nezadostno ali morda prav nič poučeni o kužljivi možnosti njihove bolezni. Nevarni so lahko za okolico tudi s tem, da se pri odprti jetiki ne poslužujejo neobhodno potrebnih obrambnih in zaščitnih sredstev. Deloma pa utegne biti zvišana nevarnost okužbe po teh bolnikih v okolici sami, ako je prebivalstvo premalo ali sploh nič poučeno o načinih pobijanja te za vratne bolezni. V tem »stranskem sanatoriju« brez potrebnega socialno-higienskega nadzorstva je glavni vzrok za ogražanje domačinov in okoličanov in za eventuelno razširjenje jetike v okolišu zdravilišča za jetičnike. Prav dobro so mi v tem pogledu znane večkrat prav neverjetne razmere ne le v ožji, temveč tudi v širši okolici mesta Maribora, kamor zaradi splošno znanih, ugodnih podnebnih razmer sili velika množina jetičnikov iz južnih krajev. Marsikatera teh oseb tvori iz omenjenih razlogov pri odprti jetiki 100% nevarnost za okolico, to se pravi, prebivalci, ki pridejo z njimi v ožjo dotiko, so izpostavljeni okužbi. Močno razširjenost jetike v mariborskem okolišu, o katerem se toliko poroča v dnevnem časopisju, pa menim, da je pripisovati deloma bednim socialno-higienskim in pa tudi gospodarskim razmeram viničar- jev in raznih beguncev, dalje začasno bivanje jetičnikov v mariborski okolici (»stranski sanatorij«), kjer iščejo zdravja ali okrepitve, in končno tudi v veliki množini tekstilne industrije, ki spadajo glede jetike med zelo nevarne škodljivce za človeški organizem. Takemu nevarnemu »stranskemu sanatoriju« se mora že dolgo pred oživotvor-jenjem sanatorija v kakem kraju posvetiti največja pažnja, in sicer ne le po zdravstveni oblasti, marveč tudi s strani tujskega prometa, ako gre za letoviščar-sko ali vobče tujsko-prometno ozemlje. V okolico vsakega zdravilišča za pljučno bolne spadajo brezpogojno razne skrbstvene in oskrbovalne naprave, da vzamejo pod socialno-higiensko zaščito ne le skrbstvo in oskrbe potrebne domačine, marveč tudi bolnike iz »stranskega sanatorija« in s tem očuvajo domačine pred pretečo jim okužbo. Take naprave so n. pr. dispenzarji in izolačne bolnice za oskrbo odprtih in težkih bolnikov, nesposobnih za zdravilišče. Tak izolačni oddelek za oskrbo najmanj 30 oseb spada na Gorenjsko ne le v Kranj, marveč tudi na Jesenice. Nadalje spadajo v te kraje kakor tudi v Bohinjsko Bistrico okrajni dispenzarji s postranskimi skrbstvenimi dnevi in urami na raznih točkah področnega okoliša. S takimi in enakimi ustanovami je nujno treba prepreči našo gorenjsko Švico ter njih delokrog prilagoditi ne le krajevnim, marveč tudi letoviščarskim potrebam in zahtevam slično, kakor so to storile Švica in nordijske države, ki so posvetile podeželskemu skrbstvu vso pozornost. Naša dolžnost je ne le delati reklamo za našo gorenjsko Švico, marveč pripraviti za domačine in tudi za tujce neoporečno zdrava socialno-hi-gienska tla! — Pa prihodnjič še kaj. — Docent dr. Ivan Matko. Pariz v jarki in mračni luči Vtisi udeležencev IV. »Jutrove« ekskurzije Bilo je malo pred zadnjimi pasjimi dnevi, ki jo prod odhodom večernega mona-kovskega brzovlaka vladala v prostorih kolodvorske restavracije neobičajna živah-nsto. Pasje dneve mislim v koledarskem smislu, ker je ravno dan prej padel rahel dež, ki je prijetno ohladil ozračje. Za dolgo mizo je sedela vesela družba, katere živahnost sem lažje razumel, ker mi je iz skupine dam zazvenelo primorsko narečje. Bili so izletniki četrte »Jutrove« skupine, ki so čakali na vlak, da jih popelije v Pariz. Na vseh obrazih je bilo razbrati mnogo pričakovanja in dobro razpoloženje. Točno po voznem redu je zdrvel brzovlak proti Gorenjski. Nekaj kratkih pozdravov pa tudi dobrih nasvetov ni manjkalo za slovo. Saj Pariz je le Pariz... Monotono uspavajoče je zvenela železna pesem koles, ko je požiral ognjeni konj noč pred seboj. Toda spanca je bilo le malo. Že ob prvem svitu smo bili na oknih in se divili slikoviti pokrajini. V mnogobrojni izmeni so švigali mimo nas kraji. Široka polja in tesno stisnjene gorske doline, reke, hudourniki in prelestna jezera, nebotič-ne tirolske in švicarske gore, nato francoska nižava, pestro zelena in zibajoča se v rumenem klasju. Prav hitro smo si vsi postali dobri znanci in čas je tekel, tekel... Zdaj pa zdaj se je odpravila majhna ka-ravanica proti repu brzeca, v restavracijski voz, da sii še poslajša že itak lepo potovanje. Pa smo srečno prijadrali na kraj našega potovanja, Gare de 1' Est v Parizu. * »Jutrova« organizacija ne funkcijonira samo v Ljubljani temveč tudi v daljnjem Parizu brezhibno. Na kolodvoru nas je že pričakovalo osobje hotela Gharleston, čigar gostoljubnost in udobnost so dosedaj uživale vse »Jutrove« izletniške skupine. Ha j d v prostoren in udoben avto, ki je čakal na nas v trebuhu ogromnega kolodvora. Boulevard Magenta se vije za nami kakor ognjena kača. Gigantske reklame, bleščeči napisi in tekoče ognjene črke se le-skečejo z vseh strani. Naše začudeno oko se mora izgubiti v večnem migotanju ne-številnih rumenih, modrih, zelenih in vijoličastih luči, med vsemi pa kraljuje ognije« no rdeča barva. Tu te vabi slika, da pokušaš edini pravi francoski aperitiv Pernod Fils, druga poleg nje te zapeljuje z nerazložljivimi čari Egipta, a nad njimi zaleske-če v krasnejših in bajnejših barvah opozorilo trgovske hiše »Lafayette«, da je pri njih damska moda najpopolnejša. Boulevard Saint Denis ... Mešanica vseh mogočih hreščečih glasov, sto in sto avtomobilov, žvižgi stražnikov, klici pešcev, prerivanje zaganjajocih in ustavljajočih se vozil, ropotanje ogromnih avtobusov, med njimi vijuge pešcev, brzih nog v večni smrtni nevarnosti, sredi ulice skupina prestrašenih pasantov, ki jih je strašna reka zajezila od obeh strani ter ne morejo zdaj ne naprej ne nazaj. Med tem hruščem in truščem pa vihti prometni stražnik mirno, flegmatično svoj beli pendrek s gracijoz-nostjo lahke plesalke. Voz se slednjič ustavi pred novo viso ko palačo v pristnem pariškem slogu. Nad vraitmi se blišči naslov »Charleston«. Raz-dele se sobe, — tudi naši prijateji z največjimi zahtevami so zadovoljni. * Drugi dan začnemo z ogledovanjem me sta. Prvi vtisi so najsilnejši, zato moramo začeti pri glavi. Pod Parizom si tujec predstavlja Eifflov stolp, čigar vitka senca pada v Seino; Trocadero v okviru svojih zelenih trat m umetniških vodopadov; Notre Dame, to zrno večnosti, sredi kraljestva mamona; Sacre Coeur, ki plapola kakor beli plamen nad Montmatrom; vrveče živ« ljenje Velikih bulevardov in oiperne avenije; prekrasni Lovre in harmonični Luxem-bourg ter nočni čar Montparnassa in Mont-matra. S tem se je začenjal tudi naš program. In potem teče življenje samo po sebi kakor snu. Ni si mogoče razgledati vsega ogromnega mesta, vseh njegovih neznanih in zapeljivih kotičkov, luksuznih ave nij, slikovitih uličic in kozmopolitskih četrti, tudi če leta živiš v njem. Vendar se moramo smotreni razdelitvi zahvaliti, da smo kljub kratkemu času videli mnogo. Chaimps Elysees, četrt najrafiniranejše« ga luksusa, najoholejšega bogastva, kier zabave željni snobi v mnogobrojnih hotelih sosednih ulic puščajo svoja premoženja. Njen novi sijaj je že podrl tradicijonalno slavo Montmatra m Mion.tparna.ssa. Ta je Pariz visoke finance in veleburžuazije. »Pariš du grand monde«, ki si ga tujec predstavlja kot edini Pariz, obrabljen do brez-broja nočnih lokalov. Povsod iste slike, i6to življenje. Elegantna plesišča z mozaikom, na sredi dobro zalitim in izglajenim, po mizah cvetlice v vazah iz krasnobarv-nega stekla, sijajen orkester igra pred izbranimi gosti. Dame z malomarno preko ramena vrženimi krzni vrte na koncu lakiranih nohtov ogromne cigaretne cevke, poleg njih kavalirji z blaziranimi nasmehi, v belih gamašah in monoklih v očesih... Dalje Pariz, veseljačenja in ponočevanja, ki lesketajoče vabi tujca od Montmatra in Avenue Wagram do Montparnassa. To je Pariz lepih in dragih žen, Pariz parfuma, ponočnjakov in gigolov... Pariz velikih bulvardov, edini pravi Pariz. Pariz srednjega Francoza, uradnika, delavca in midinete, ki se tukaj ob pro« stih urah vrte in smejejo in so zadovoljni s trohico one zabave, za katere so poganjajo ljudje na Eli-zejskih poljih. To je Pariz, ki se ne da ukleniti v nobeno posebno četrt, ker je povsod, ker je duša prestolice. Pariz ob Bulvardu Seba6topolu in la Chapelle. Pariz revščine, brezdomovinoev in klatežev, ki se vleče kakor črn obroč okoli elegantnega Pariiza, ter se izgublja v še umazanejši Pariz, Pariz predmestij, dima, beznic in nesnage. Rue de Tanger m Rue de Maroc, ki v pravem pomenu zaslužita svoje ime. Stoječe tovarne, dušeč dim, razpadajoče hiše. Postave beže prihuljeno, kakor bi se sramovale. Jekleni stebri drže progo metropolitanke, vsak trenutek zgrmii nad glavami. To je kraj, ki služi za pribežališče neštevilnim revežem ter jih ščiti vsaj pred dežjem, če že ne pred mrazom. Pod oboki vidiš najstrašnejšo sliko bede. Po klopeh leže smeti človeštva. Povsod se širi duh gnilobe, zopern in ostuden. Nasproti pa štrle »hoteli«, bolje rečeno: razpadajoča pogorišča iz čijih špranj vprav teče revščina in gniloba. Kljub njih viso-kodonečim imenom, »Hotel Princesse« in podobno, čutiš nehote mastna stopnišča, umazane sobe, preperele preproge, postelje s perilom, ki ne pozna ne mila ne vode. V noči se izpremeni ta četrt revščine še v četrt greha. Ob zidu čepe dekleta, ki so nekdaj bila mogoče lepa, a sta jih strast in bolezen razjedli ter se sedaj prodajajo za pest soujev. Oblečena so v bedne halje, po katerih opažaš obupni napor, kako bi posnemala modo, lica so na debelo preplezana s slabo šminko. Smrdeč po cenenem parfumu love te nesrečnice pasante za rokave in jih skušajo zvabiti s topimi nasmehi ... m Zvečer, ko je človeku že dovolj letanja in proučevanja temnih in svetlih strani prestolice človeštva se vsedeš v kavarno in gledaš kako teče pred teboj človeška reka, — leno. monotono, brez kraja in konca ter se izgublja v daljavi bog ve kje. Družine, mladi možje in matere s svojimi najmlajšimi v vozičku, vojaki na »dozvoli«, mali rentirji in penzijonisti, uradniki, dijaki in prodajalke, ljudje ki jih ne boš videl nikdar več. Postajajo in cede sline pred sijaj« nimi izložbami ter z velikimi očmi občudujejo izloženo zlatnino, obleke in krzna, predmete, ki jih najbrže nikdar ne bodo imeli. V enem dnevu človek tukaj več doživiš in vidiš, kakor doma v enem letu. Spoznaš skraino bogastvo in skraino revščino, dobiš širše poglede v svet in večje obzorje, postaneš skromnejši: eh, res ni vse zlaito kar se sveti! — Zato smo se tudi vsak večer po mukaoolnem dnevu vračali zado-voljmejši in bili enoglasnega mnenja, da je bil naš dopust plodonosno naložen. —sj-~ Pismo iz Bele Krajine Črnomelj, 22. av*gue;ta. Že dolgo ni bilo tako lepe manifestacije, kakor je bila proslava 10 letnice vladanja našega kralja. Na predvečer obhod, poka« nje raket, možmarjev. Drugi dan se je vršila slavnostna seja mestne obrane ter se je odiposlala vdanostma brzojavka vladarju. Maše so se udeležila vsa društva no depu-tacrjah. Trg pred Posojilnico se odslej imenu ie Trg .kralja Aleksandra. V torek je prišla četa gojencev vojne akademije iz Beograda, da 6i ogledajo tu« kajfcnji rudnik, last A. Jakila. Dela v rud* niku zelo lepo napredujejo, tako da si naše mesto tudi od premogokopa obeta najlepšo bodočnost. Dasi je splošna gospodarska obtcatusje naša kana industrija ne- moteno. Tvrdka »Jugoles« zaposluje lepo število domačega delavstva ter je marsikomu v teh časih dobrodošel zaslužek in ni potrebno iskati našim ljudem dela drugod. Najbolj se zrcali industrijsko lice Čr* nomlja v tovornem prometu na naši želez« niški postaji, ki zavzema prvo mesto v Beli Krajini. Črnomelj je in ostane industrijsko in splošno središče Bele Krajine, saj ima tudi vse najboljše pogoje za m« daistrijski obstoj in razvoj. Letošnja suša je zlasti pokazala, kak bla« gor je za naše mesto, da ima svoj vodovod, ki je tudi ob največjem pomanjkanju vode vedno nemoteno funkcijoniral. Razen Črnomlja im Semiča ter vasi ob Semiču nima niti en kraj v Beli Krajini vodovoda, a prvi pogoj za razvitek mesta mora biti vsekakor zdrava in pitna voda. Podružnica SPD v Črnomlju, ki ima svojo kočo na Mirni gori, namerava, kakor se čuje, prirediti zlet na Mirno goro dne 6. septembra. Tudi to je postojanka, ki stremi za tem, da povzdigne tujski promet v Beli Krajini. Okrožni zlet našega Sokola je kar naj« bolje uspel. Udeležila 60 6e ga vsa sokolska društva Bele Krajine an tndi Sokol iz Karlovca. Zlasti je ugajal nastop naših starejših bratov. Občudovanje je vzbudil porast našega telovadečega članstva. Naš nastop je pokazal, da se lahko Sokol v čr-nomiljiu šteje med zelo delavna in lepo se razvijajoča društva. Sokol ima tudi v poletju redne nedelj« 6ke kino-predstave, ki so zelo dobro Obiskane. Saj so pa tudi filmi vedmo prvovrst« ni ter je kino z električnim zvočnikom ve« lik napredek našega mesta in naša dvorana napravi tudi na najbolj razvajenega tujca prijeten vtis. Za jesensko sezono nam pripravlja kino mnogo lepih filmov ameriške produkcije MgM. Otvoritvena predstava jesenske sezone bo »Ana Karemina« z Greto Garbo, da bo dana tudi kmečkim ljudem in onim, ki ne potujejo, prilika, videti moderno filmsko umetnost. Naš športni klub »Belokraijina« se pripravlja na nogometno tekmo z Karlovcem. Klub ima svoj lastni prostor za žedezo«li* varno. Zadnja tekma z Metlicami, ki je končala 6 3 : 1 v korist Črnomljanoev, je po« kazala, da ima naš klub dobre im sposobne moči. Želimo mu ves napredek! V nedeljo se je na Gričku vršila velika ljudska veslica, ki jo je priredilo gasilno društvo. Udeležba je bila za naše razmere naravnost ogromna, prišla so tudi društva Gradac, Mavrlen, Semič in posamezni čla- ni ostalih belokrajinskih društev, le od župe nikogar. Gmotni uspeh (je nad vse zadovoljiv. Cesta Tribuče—Bojani se bo začela s podporo savske banovine v kratkem grSU diti in bo letos gotova, česar niso mogli Bojančami priboriti zaradi svojega narodnega in naprednega mišljenja pod mačehovsko Avstrijo in bivšim deželnim odbo« ram kranjskim sto in sto let, so sedaj vem« dar dosegli. Občina Črnomelj bo tudi še le*06 zgradila prepotrebno pešpot od glavne trafike do Skubiceve gostilne. Razprava o konjiški avtomobilski nesreči Konjice, 22. avgusta. Tragična avtomobilska nesreča, ki se je zgodila letos 25. januarja ob prehodu čez tukajšnji železniški tir in pri kateri je našel smrt znani mariborski trgovec Grobelšek, se je v četrtek obravnavala pred sodniki. Okrožno sodišče v Celju je v tej zadevi razpravljalo na licu mesta v Konjicah. Vodil je razpravo s. o. s. De-tiček, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Juhart, obtoženca je branil dr. Mejak, advokat v Konjicah, zasebnega udeleženca pa je zastopal dr. Kieser advokat v Mariboru. Po podrobnem ogledu kraja nesreče ln ponovnem zaslišanju številnih prič in zve-dencev, je sodišče opoldne izreklo sodbo, po kateri se obtoženi Matel Mihael, šofer v Pobrežju pri Mariboru, obsodi na 1 mesec zapora. Branilec je takoj prijavil priziv zoper sodbo in bo z zadevo imelo opraviti še apelacijsko sodišče v Ljubljani. Krajevni ogled je pokazal, kako nujno so potrebne spremembe kraja, kjer teče železniški tir preko izredno prometne državne ceste iz Konjic proti Mariboru in kako nevaren je ta prehod za vse voznike. Treba bo preurediti razsvetljavo na tem mestu, pomnožiti opozorilna znamenja in oskrbeti v najkrajšem času zatvor-nice, da se v bodoče preprečijo slične nesreče. Za oškodovance zadeva seveda ni končana pred kazenskim sodiščem, temveč bodo vložili zoper železniški erar civilno tožbo na odškodnino. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1931? KMETIJSKI VESTNIK Kdaj in kako obrezujemo sadno drevje Pravkar čitaimo v nekem listu med praktičnimi nasveti za vrt tole: »Avgusta meseca preglejmo vse sadno drevje, posebno pa -mlada drevesa glede poganjkov-ropar-jev. Vise te poganjke na deblu pod krono gladko odrežimo, odstranimo pa tudi v kroni vse ooganike, ki so obrnjeni na znotraj Pomladi bi bila rana na drevesu, če bi šele tedaj odstranili nepravilne poganjke mnogo večja iin drevo bi operacijo težje prestalo.« Ker smo tudi lansko jesen nekje drugje čitali slične kvarne nasvete, smo vsekakor dolžni popraviiti te napačne trditve. da ne bodo utrpeli mladi sadjarji škode. Pred petitni leti ie uvedla dunajska visoka šola za kmetijstvo natančne poizkuse na sadnem drevju, da pojasni dvoje važ nih vprašanj: 1. kdaj je najboljša čas za obrezovanje sadja in 2. kako se sadno drevje najboljše obre-že? Da dožene v tem pogledu resnico, je poizkušal dunajski znanstveni zavod zadnja leta obrezovanje sadja v raznih mesecih. Ti poizkusi so nesiporno dognali, da je najugodnejši čas za obrezovanje in obžagova-nje v pričetku premikania soka v dre v i h. kar se prične pri nas v februarju. Zarasti-tev se začne, čim se ie vzbudila rast in ie na jesen okrog rane že lepa zarastlina. V prihodnjih mesecih obrezano drevje ne more do zime v toliki meri zaceliti ran. ker je bila doba rasti krajša. Rane od obrezovanja v avgustu in septembru pa ne narora-viio skoraj nikakih zarastlin in ie tu velika nevarnost za izsušenje kambiia ob robu rane. V oktobru in novembru obžagano drevje se istotako zelo težko obraste in potrebuie za zacelitev ran dva do trikratno daljšo dobo od spomladi obrezanega drevja. Triletna opazovanja več sto dreves so Jasno dognala,, da Je edino orava doba za obrezovanje konec zime ali začetek spomladi, ko se začne premikati sok. Poleg teh dognanj na govori za pomladno obža-govanje zlasti tudi okolnost. da zima vedno ooškodi ali polomi veliko vei. ki jih moramo na pomlad odstraniti Če bi zredčili krono že na jesen, bi potem ne imeli na pomlad s čim nadomestiti poškodovanih vej in bi tako sami pripomogli do pokve-čenja sadnega drevja. Drugo važno vprašanje ie način obžago-vanja. Večina mladih sadjarjev se boji velikih ran. češ da drevo ne bo toliko trpelo, in rajši pusti kratek čep ali vsaj ne gre na daljni strani veje prav do debla pri ob-žagovaniu. Napačno ie to ravnanie. ker se take. čeprav male rane slabo celijo, ker leži rana izven debelih vodilnih poveskov (rekli bi drevesnih žil), ki preskrbujejo za-rastitev rane. Sredica rane se izsuši in prične gniti. To gnitje se večinoma ne omeji le na čep sam. temveč prodre po lesu globoko v deblo. Tako nastane žlambor, torej gnoječa se rana, ki se nikoli več ne zaceli temveč povzroči prej ali slej smrt drevesa. Ce pa odžagamo vejo tesno ob deblu, nastane sicer večja rana. vendar se oa ta brzo in popolnoma zaceli, kakor so to pokazali mnogobrojni poizkusi dunajske kmetijske šole. Naši poklicni sadjarji so večinoma že sami prišli po dolgoletnih poizkušiijah do prav istega prepričanja. Glavni namen teh vrstic pa je odvrniti nove sadjarje od krivih nasvetov, ki jim le škodujejo. ObrezuJ-mo ln obžagujmo sadno drevje le v zgodnii pomladi in kolikor se da eladko ob deblu. Da se ne bodo veje zacesale. Je treba za-žaeati debelejše veje, preden začnemo žagati z zgornje strani zažazat! za neka) cm na snodnJJ strani veje. Rano Je treba leno zgladiti z ostrim nožem ter Jo namazati s katranom aH arborinom. Kdor bo tako ravnal, bo imel zdravo drevje, ki mu bo t ja Naš Osvoboditelj«. S tem je povedano vse. Slovenci, smo že davno čutili dolžnost oddolžiti se možu, ki je nam odprl vrata v lepšo bodočnost in če tega nismo storili že prej, so krive samo slabe razmere, v katerih živi po vojni ves svet Zdaj postavimo našemu narodnemu kralju in heroju skromen spomenik, ki je vzklil iz src našega, malega človeka in je zato tem lepši dokaz naše hvaležnosti za vse ono, kar nam je dal blagopokojni kralj Peter. Za odkritje Kralju Petru v Ljubljani vlada povsod veliko zanimanje. Odbor prejema toliko prijav, da pisarna komaj zmaguje delo. Prijavljajo se društva, o katerih javnost komaj ve, da obstojajo. Ln večina društev prijavlja svoie deputacije z venci. Vozne olajšave Na prošnjo odbora za postavitev spomenika kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani je prometno ministrstvo dovolilo vsem udeležencem iz dravske banovine četrtlnsko vožnjo na podlagi legitimacij, ki jih izdaja omenjeni odbor. Ta olajšava velja za čas od vštetega 5. do vštetega 8. septembra na vseh progah zapadno Zagreba in Karlovca. Udeleženci kupijo na podlagi legitimacij pri železniških blagajnah polovično vozovnico do Ljubljane, katera velja tudi za brezplačen povratek, če bo na legitimaciji od odbora potrjena udeležba pri odkritju. Da pa bo mogel vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do te legitimacije, je odbor zaprosil vse slovenske občine, da z ozirom na veliki državni in nacionalni pomen te slavnosti prevzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij. Zato naj se vsi reflektantje na legitimacije za četrtinsko vožnjo k slavnosti odkritja spomenika takoj prijavijo občini svojega bivališča, ker morajo občine do 29. avgusta sporočiti odboru število potrebnih legitimacij, katere se bo potem takoj odposlalo posameznim občinam radi izdaje proti plačilu nabavne cene 2 Din. Opozarjamo ob tej priliki, da za pravočasno rešitev naknadnih prijav ali prošenj za priposlanje nadaljnjih legitimacij odbor ne prevzema nobenega jamstva. Podroben program svečanosti bo objavljen v časopisih. Ker je z ozirom na veliki narodni pomen te slavnosti pričakovati ogromnega navala občinstva v Ljubljano, bo seveda tudi pri prevozu na železnica! velika težkoča, ako se ne bo vsak posameznik ravnal po tozadevnih navodilih. Morebitne nerednosti moremo e na ta način preprečiti če se vsakdo pravočasno prf.avi svoji cbfini radi lejt l-macije in če bo tudi pravočasno isti sporočil ev« ntualno spremembo, tako da bo vsaka občana v stanju, da najkasneje do L septembra zjutraj prijavi že.Vzniški postaji, na kateri nameravajo udeleženci vstopiti, točno število istih. Seveda bodo še izdana toč-nejša navodila po L septembru, s Katerimi vlaki naj udeleženci iz oolcecnfh krajev potujejo, katerih navod . se bo v interesu ui*-lež-*ncev samf točno dižati, Ler sicer bo navai samo ca. določen vlaK ki bo seveda prenap-.h jen in ne bo mogel na/aljnih p iknikov prevzeti. Opozarjamo že danes udeležence prav posebno na dcločilo, da si morijo dati legi-t mr/4je -* I J-.-tiVn- potrditi od podpisanega odoora, ker sicer izgube veljavnost za povratek. Odbor bo potrjeval legitimacije dne 6. septembra ves dan na krajih, ki sodo ša objavljeni v časopisju. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg 1/TL Poziv slovenskemu gasilstvu Predsedstvo Jugoslo venske gasilske zveze Ljubljana je prejelo od odbora za postavitev spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani povabilo k sodelovanju povodom odkritja dne 6. septembra t L — Poživljamo s tem vse gasilske župe, da zberejo in odpošiljajo čim večje število slovenskega gasilstva na ta veliki zgodovinski in patrijotični praznik, vršeč se ob desetletnici vladanja Nj. VeL kralja Aleksandra L Gasilske župe v neposredni bližini Ljubljane in ob železniških progah naj pripeljejo članstvo korporativno, dočim pričakujemo od oddaljenejših zanesljive manjše deputacije. Vožnja tja ln nazaj je četrtinska. Legitimacije je naročati pri JGZ Ljubljana najkasneje do SI. avgusta ter javiti hkratn število udeležencev. Zbirališče gasilstva bo pred Mestnim domom na Krekovem trgu v nedeljo dne 6. septembra ob pol 9. uri zjutraj. Podrobna pojasnila prejme članstvo pri žnpnih načelnikih. V Ljubljani, dne 21. avgusta 193L Josip Turk. L r„ t č. starosta. Franc Pristovšek, l,r, tž. tajnik. Kulturno zgodovinska razstava v Škofji Loki Zelo lepo pridobitev v pogledu turistike so dobili divni Gorjanci z ureditvijo idiličnega studenca »Gospodične«, ki je bil zlasti letos deležen rekordnega obiska. Kakor smo poročali, je dala novomeška po- družnica SPD obzidati izvir studenčka in urediti za kopalce bazen s prostrano teraso pri izvirku, kakor to predečuje naša slika. Novo športno kopališče v Rimskih toplicah Krasen dopolnilni spored: »Najnovejši Paramountov tednik« Predprodaja vstopnic od 11. do 12. »Elitni kino Matica" Telefon 2124 Danes startajo plavači Ilirije v modernem bazenu športnega kopališča v Rimskih toplicah- Bazen popolnoma odgovarja športnim predpisom. Kongres političnih preganjancev Ljubljana, 22. avgusta. Kongres v letih 1914 in 1915 interniranih in sodno preganjanih Jugosiovenov se bo vršil ob priliki odkritja spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani dne 6. septembra t. L V soboto 5. septembra ob pol 21. bo prijateljski sestanek v hotelu »Bellevue«. V nedeljo prisostvujejo udeleženci kongresa svečanosti odkritja spomenika kralju Petru, polože po deputaciji venec na spomenik in: sodelujejo pri slavnostnem sprevodu. Zbirališče na vrtu restavracije »Zvezde« ob H10. Popoldne točno ob pol 15. bo zborovanje: Pozdrav predsednika akcijskega odbora g. Rasta Pustosl emšk a. Govor iniciator-ja sestanka g. mag. Malnariča. Referati Resolucije. Ob 17. odkritje spominske plošče na ljubljanskem Gradu. Pristop na kongres imajo vsi v i 1914 in 1915 internirani, sodno preganjani ali obsojeni Jugoslovani, kar naj služi v odgovor vsem tistim, ki so se glede tega vprašanja obrnili na akcijski odbor. Kdor izmed prijavljemcev želi, da mu preskrbimo sobo v hotelu ali drugo prenočišče (privatno ali skupno), naj to sporoči akcijskemu odboru najkasneje do l. septembra. Na kasnejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Četrtinska vožnja po železnicah je zagotovljena! Jadranska in Dubrovačka pflo-vidba sta dovolili polovično vožnjo na vseh parnikih. Potrebne legitimacije do-pošljemo prijavljencem pravočasno. FedagoSke oeotraJe že kmalu oo ure vratu posti pedagoško žarišče, ve oeniti stremljenja borcev za narodno vzgojo, zato je uverjen. da bo tudi ta tečad prinesel našemu šolstvu dobrih sadov in da bo dal udeležencem novih pobud za njihovo idealno delo v erid narodu ic državi Zlati jubilej šentjernejskih gasilcev St. Jernej na Dolenjskem, 21. avg. Na Veliki Šmaren je prostovoljno gasilno društvo v Št Jerneju na svečan način praznovalo svojo 501etnico. 2e na predvečer je priredilo na vasi promenadni koncert, nato pa obhod po vasi z baklami in godbo na čelu. Med pohodom je tudi napravilo podoknico kumicama gg. Josipini Vale-tovi, Mici Šebelovi in častnemu članu Francu Reclju. Med vso prireditvijo so pokali topi či in krasne rakete so švigale v zrak. Na sredi vasi je pa stal BO metrov visok mlaj, ki je v vrhu ves žarel v električnih lučih. Že v zgodnjih urah na praznik so zvonovi s pritrkovanjem oznanjali faranom pomen dneva. Ob 8. so se zbrali gasilci od blizu m daleč. Zupni načelnik Anton Radkovič je v izbranih besedah pozdravil obe kumiri, nagovoril zbrane in obrazložil pomen slavnosti Po nagovoru je gdč. Boža Valetova pripela krasen trak na društveni prapor. Ob 9. se je vršila v farni cerkvi služba božja, kamor so odkorakale čete gasilcev vse župe, nad 200 mož. Novi kaplan g. Mirko Bar-telj je v lepem nagovoru obeležil pomen gasilstva in slavil 501etnico društva. Po maši je sprevod gasilcev krenil na veseličm prostor, kjer so se vršile gasilske vaje s &ekiricami pod vodstvom načelnika društva Prekope, Franca Colariča. Popoldne se je vršila veselica na vrtu g. Karla Janževiča, ki je v gmotnem in moralnem pogledu zelo dobro uspela. Vso prireditev je vodil župni tajnik, za kar mu velja priznanje. Posebno zaslugo imata ku-mici prapora, dalje vse šentjernejske gospe, ki so se neumorno trudile pri postrežbi postov. Slednjič zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu; tudi se zahvaljujemo vsem gasilnim društvom za udeležbo, posebno še društvu Cerklje ob Krki. Posebej še zahvala rojaku g. Francu Reclju, ki je prihitel iz Avstrije počastit naše slavje. Podaril je mlaj ter oskrbel električno razsvetljavo in pokanje s topiči. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapreki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefoveoc grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tvc!i želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. AH si že član Vodnikove družbe ? Naučite se pravilno kopati na zraku in sclncuf To se pravi čvrsto nadrgnite svoje telo pred solnčenjem, ko je suho, z NIVEA-CREME Pionirji nove vzgoje Ob pedagoškem tečafn v Mariboru. — Odličen obisk inozemskih predavateljev. Maribor. 22. avgusta. Zadnje oočitn-Ske dneve so si naši pedagogi določili za svoj strokovni tečai. ki jim naj da novih pobud za delo v novem šolskem letu. Pomladi se je več slovenskega učiteii-stva zbralo v Ljubljani k 3 dnevnemu tečaju nemških pedagogov, ki jih ie do vabilo k nam prosvetno ministrstvo. Kakoir je bil tečaj informativen tn koristen, tako vendar nd biJ izčrpen. Udeležencem se je zanotelo zvedeti še več: prodreti bi hoteli v pedagoške sfere drugih držav, spoznati zlasti šolstvo slovanskih narodov. Iz teh vidikov je mariborska Pedagoška centrala priredila sedanji 4 dnevni tečai in to s pomočjo baltske uprave. Povabili so znanega reformatorja češkoslovaškega šolstva g. dr. Vaclava Pnhtodo iz Prage, jd bo čreda val v ponedeljek ob 9. ura o organizaciji češkoslovaškega šolstva. Prvič na ing osi oven sikih tleh bo zastopnik bratskega naroda tolmačil, kako je duh sodobnosti priklical reformo vzgoje in šolstva v smer izčiščenega ki realnega današnjega stanja. V dnevih, ko iščemo kulturnih stikov s stovanskiari narodi, nes mora iskreno *e-«e?tt!, da nas je obiskal tako odličen nro-svetiteli češkoslovaškega naroda tn oblikovalec novih smeri šolstva in vzeoistva sploh! Torek In sreda sta posvečena problema poizkusnih šol in modernemu pouku v novodobni smeri. Predaval bo zastopnik dunajske šoflske reforme g. prof. dr. Werth-mamn. Slušateljem bo dana možnost spoznati stremljenja za splošno poglobitev šolskega življenja oo modernih vzgojnih načelih, ki rodijo v inozemstvu že orav lepe t snel e. Četrtek je posvečen posebni panogi vzgojstva, to je: individualna psihologija, ki jo bosta podala * praktične* «trani strokovnjaka g. dr. Štefanija Winter iz Zagreba in g. Fran Martine iz Maribora. Predavanja se bodo vršila v veliki ali mali dvorani Narodnega doma. Vston ie vsakomur prost Maribor, k! le kot sedež Začetek in konec gimnazijske fanfare v Murski Soboti Slika predočuje gimnazijsko fanfaro v Murski Soboti, ki je bila s pomočjo podpornikov, izmed katerih sta se najbolj odlikovala gg. direktor Ludovik Vagaja in notar Anton Koder, ustanovljena letos v februarju. Fanfaro lahko imenujemo tudi sokolsko, kajti 100% 9oboškega dijašt^a s celotnim profesorskim zborom, pripada Sokolu. Solx> ška gimnazija je najbolj sokolska v državi! Pod vodstvom prof. Ubalda Justina so se dijaki, sami četrto- in petošolci, po treh tednih pridnega dela tako izvežbali, da so si že upali javno nastopati, in to z uspehom. Godba se je med drugim udeležila tudi župnega zleta v.Mariboru, kjer je vzbu^ splošno občudovanje, slednjič pa je nastopila doma ob priliki desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja. Toda njena usoda: zaradi ukinitve petega razreda gimnazije se bo po tako kartkem času obstoja razšla, inštrumenti pa bodo prešla v roke obrtniškega naraščaja. NIVEA- ULJE olje za kožo 1 in masažo i ln 35 Din. Oboje vsebuje, edino svoje vrste, evcerit, snov za nego kože; oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice; oboje potemni polt tudi pri oblačnem nebu. NIVEA-CREME Vas ohladi pri vročini NIVEA-OLJE Vas obvaruje pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom. NIVEA-CREME: 5 do 22 Din. NIVEA-OLJE: 25 Proizvaja JngosL P. Beiersdorf St Oo, d. z o. Maribor, Gregorčičeva 24. Zvočni kino »IDEAL" Predstave ob 3., 5., 7., in 9. nri zvečer, premiera zvočnega filma »LJUBEZEN RENATE LANGEN" Borba matere med ljubeznijo do otroka in ljuba vnlka. Moderna zakonska drama! Mondenost in razkošje! V glavnih vlogah Madj Ohristians — Franz Lederer — Alfred Abel — Hermana Picha Zvočni film poln očarljivih in opojnih pesmi in šlagerjev. Muzika in pesmi: Rudolf Nehon — Friedrich Hollander. Domač® vesti * Kraljev dar. V Horgošu ie bil te dni Tnoložen temeljni kamen za eradbo nove •pravoslavne cerkve. Te dni na je gradbeni «dbor prejel obvestilo, da ie Ni. Vel. kralj daroval cerkveni občini 25.000 Din za cerkev. * Desetletnica »Jadranske Straže«. Prihodnjo pomlad se bo vršila oroslava desetletnice obstoja »Jadranske Straže'«. Straža je v minulih desetih letih v vsej naši državi našla živo zanimanie in zainteresirala vse kraje za naše morje. Glavna Troslava se bo vršila v Solita, kjer se bo ob tej priliki izročila naši vojni mornarici šolska ladja »Jadran«. Drugi dan proslave pa bo v Starem eradu na otoku Hvaru, kamor se »Straža« gre poklonit ?robu svojega idejnega ustanovitelja Jurija Biankini-'ja. * Izleti na porohrodo »Kraljica Marija«. Kakor poročajo iz Sušaka. je neko amele- ško turistično društvo za tri leta vzelo v najem parobrod »Kraliica Marija« za razne izlete do Jadranskem in Sredozemskem ■morju. Angleški izleti na parobrodu »Kraljica Marija« se vsako leto orično pomladi in se bodo letno priredile vsaj štiri ekskurzije. Prihodnje leto bo »Kraljica Mariia« podaljšala svoje izlete do Carigrada, tako da bo vsak izlet trajal 16 dni. Prihodnjo žilno se bodo prirejali izleti v E?iot in Palestino. * Jugoslovenski Turing-Klub v Beogradu (priredi od 12. do 18. septembra velik na-cijonalni izlet na Kajmakčalan :n v Južno Srbijo. Udeležniki bodo obiskali ooleg Kaj-rnakčalana še Skoplie, Bitoli. Prilep. Grad-■sko in Stobi (znane izkopine). Informacije daje eiavna poslovalnica Jugoslovenskega Turing-Kluba v Beogradu, Kralja Milana 15. kakor tudi vse biljetarnice »Putnika«. * Na šolski ladji naše trgovske mornarice »Vili Velebita« se ne nahajajo absolventi kr. pomorske akademije iz Bakra, kakor smo včerai pomotoma poročali, nego gojenci II. in ML razreda kr. pomorske akademije iz Kotora. ki so na svoiem dvomesečnem potovanju po Sredozemskem morju. Letošnji absolventi pomorskih akademij iz Bakra. Dubrovnika in Kotora so že deloma v 'službi na trgovskih ladjah velike obalne in dolge plovidbe. deloma na še na svoirh domovih. VASE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor. I * Poučni izlet prHavlletrih mojstrov ln vajencev zadruge kovinskih obrtov za Ljubljano in okolico v Ljubljani se bo vršil prihodnji torek 25. t. m. z avtobusi ob vsakem vremenu. Zbirališče točno ob 6. na TMinaiski cesti pred gostilno Figovcc. Vodstvu Kranjske industrijske družbe na Jesenicah se najlepše zahvaljujemo za dovolje-nie pregleda v obratih. * Polovična vožnja za udeležence skupščine CMD dne 13. septembra v Laškem Je dovoljena. Popust velja ria vseh progah iu-goslovenskih državmh železnic od 11. do 15. septembra v IT. ali Tli. razredu vseh vlakov, razen ekspresnih. Udeleženci kupi i o na odhodnih postajah cele vozne karte, ki veljajo za brezplačni povratek v zvezi s potrdilom vodstva družbe o udeležbi na skupščini. * Razpis del pri gradnji Sokolskega doma v Šiški. Te dni je odbor Društva za zgradbo Sokolskega doma razpisal oddaio pro-fesiionistovskih del Dri zradnji dorua. Ponudbe je poslati do 31. t. m. Natančnejše nodatke pa daje lekarnar br. Hočevar v Sd. Šiški. * Ostavka na državno službo. Finančno ministrstvo je odobrilo ostavko na državno službo, ki so io podali carinik Fran Urbns v Skopliu. carinika v Kotoribi Franc Vidic iri Janko Srimšetk ter pomožni carinik Aloiz IVbič v Mariboru. * Zahvala Zveze bojevnikov. Osrednji odbor ZB objavlja: Naš mogočni deveti tabor na Brezjah ie dokazal, da se misel in smernice zveze bojevnikov vedno bolj ši-r io med tovariši bojevniki, obenem pa uveljavljajo tudi splošno med narodom. Tovariši bojevniki, za vašo nepričakovano veliko udeležbo iz vseh delov dravske banovine vam izrekamo prisrčno bratsko zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo eg. banu 'n pomočniku bana, komandantu dravske divl-zijske oblasti. Savezu Sokola K. J., sreske- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ▼ LJub!lan» številke ra označbo kraja pomenilo: I. čas ooazovania. 2. stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5 smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7.. vrsta padavin. 8. padavine v mm. — Temoeratura: Drve številke Domenilo nai-višio. druze n?iiižio 22. avgusta Liubliana 7, 758.3. 12.8. 82. tiho. 10. dež, 10.1; Maribor 7. 757.9. 12.6. 86. tiho, 2. dež. II.3; Zagreb 7. 758,8. 13.9. 88. NE2. —, —; Beograd 7. 759.0. 11.3. 83, SWl, 1. dež, 2.1: Sarajevo 7. 759.8, 14.8, 64. SE1. 6, —, —: Skopljp 7. 760.2, 17.4. 66. ESE6. 5, —. —: Temperatura: Ljubljana 22.4, 12.0: Maribor 18.9. 12.2: Zagreb 20.5, 13.4; Beoerad 38.0. 12.4; Sarajevo 29.4. 9.4; Skopi je 38.3 16.2. Solnce vzhaja ob 5.8. zahaja ob 18.57. Luna vzhaja ob 16.10, zahaja ob 23.23. trm načelniku v Radovljici, oblastnemu odboru Narodne odbrane v Mariboru, Udru-ženju dobrovolicev, predsedniku oblastnega odbora UVI v Ljubljani, vsem ljubljanskim dnevnikom za priobčevanje reklamnih notic, zastopniku ameriških Slovencev g. Grdini, ki je, videč plodno zvezino delovanje, podaril 1000 Din, Vsi ti so osebno, ali po svoiih odposlancih počastili naš tabor. Vsem skupaj pa: Na svidenje na našem desetem taboru kjerkoli bo! * Povratek ameriških rojakov. S sinoč-njim brzovlakom ie odpotovalo preko Jesenic, Avstrije. Švice iin Francije po zastopniku Francoske linije v Ljubljani. Ivanu Krakerju. Kolodvorska ulica 35, 28 ameriških izletnikov, ki so se mudili na oddihu pri svojcih v stari domovini. Vkrcali se bodo v pristanišču Le Havre na luksuzni br-zoparmk «Paris», last francoske naroplov-ne družbe Cie. Gle. Transatlanti<»ue. Vsem želimo srečno pot! * Za privatne nameščence, ne glede na *o, ali so člani ali ne. bo priredilo izlet v Pariz in na francosko rivijero društvo trgovskih in privatnih nameščencev »Merkur« v Zagrebu, ki ima svojo podružnico tudi y Ljubljani. Pot bo vodila skozi Švico v Pariz. kjer se bodo ustavili 8 dni, da si bodo lahko ogledali kolonijalno razstavo, potem pa v Marseille. Nico. Monaco. Monte Carlo, Cannes in čez Benetke v Zagreb in Ljubljano. Mogoče se je prijaviti za vse opisana potovanje, ki bo trajalo 17 dni in stalo 4300 Din. ali na samo za potovanje v Pariz "šn nazaj, ki bo trajalo 12 dni in stalo 3100 Din Razume se, da so v obeh zneskih všteti vsi stroški za železnico, prehrano, hotele, vstop nino itd. Obširni prospekti se dobijo in pri-jave se sprejemajo v pisarni podružnice »Merkurja« na Dunajski oesti 29-1. telef. 30—39. Ljubljana. * Rdečemu križu v nvaževanje. Prejeli smo: Na sestanku lesnih trgovcev, k: se ie vrši! v Mariboru dne 20. t. m. na poziv Zveze trgovskih grermiev v Ljubljani, je bi! med drugimi vprašanji stavljen predle?, ki zasluži nekoliko pozornosti. Rdeči križ namerava prispevati večji r.iRsek kot podporo kitajskim poplavljencem. Umestno, bi biio. da bi Rdeči križ mesto denarne podpore skrbel, da dobijo poplavlienci na K:-taiskem razne vrste lesa. ki ga bodo gotovo nujno potrebovali za zgradbe itd. Osrednjemu odboru Rdečega križa se nujno priporoča, da predlog prouči. Mišljenja smo, da bi se na ta način pomagalo na eni strani DOplavljencem, na drugi strani pa priskočilo na pomoč naši 1 »sni trgovini. Iki preživlja težko Ikrizo. * Poroka. Poročila sta se v Zagrebu 22. t. m. dr. Ciril Komotar, okrožni zdravnik v Luko v i ci z gdč. Jelko Revčnovo, zaščitno sestro iz Zdravstvenega doma v Luko-vici in Metod Komotar, sodnik v Murski Soboti z gdč. Šari- Vukanovo. hčerko šolskega upravitelja iz Bodoticev v Frek-murju. * Novi grobovi. Na Resi je vi cesti 11. v Ljubljani je umrla gospa Ana Poderža-j e v a. rojena Golba, mati našega tovariša urednika g. Ivana Podržaja. Pogreb blage gospe bo jutri ob 14. izpred hiše žalosti k Sv. Križu. — V Hradeckega vasi Dri Ljubljani je umrla gospa Ivana H1 e b š e v a, soproga posestnika in zidarskega mojstra. Pokopali io bodo jutri ob 17. na pokoDali-šču v Štepanji vasi. — V ljubljanski bolnici je umrMehničtii pripravnik drž. železnic g. Albin Čerček. Pogreb bo danes ob pol 16. izpred bolniške mrtvaške veže. — Nadalje ie umrl vodja zemljiške kniige v Krškem z. Fridolin Beninger. Pokopan bo jutri ob 16. nri Sv. Križu v Ljubljani. — Na Selah pri Zagorju je umrla 66 letna Marija Dernovškova. po domače Tinčko-va. ki ie bila bolna že d-'e irt». Kot vzorna gesnodinia in dobra mati le oi'a spoštovana daleč naokrog. — V Hrastniku :e tmrr: 40 letni rudar Leopold Pogačiik. V petek so ga na trboveljskem nokooališču položili k večnemu oočitku. — Pokonim blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! * V počaščenje spomina pok. g. Aleksandra Hudovernika, predsednika CMD so darovati družbi po 200 Din: Franja dr. Tavčarjeva. dvorna dama, dr. Emest Dereani. zdravnik v Ljubljani, dr. Josip Krevl, notar v Litiji; po 100 Din; Ivan Vrhovnik, župnik v p. v Ljubljani, Bm. Josin, ravnatelj v Ljubljani. Ante Grom. car. uradnik Ljubljana. Jože Zupančič. Ljubljana. — Srčna hvala! * Dom slepih se najiskreneje zahvaljuje za podarjenih 500 Din, katere so nabrali pri krstnem slavju deteta opernega pevca g. Štefka Marčeca na pobudo g. občinskega svetnika J. Olupa. Istotako se zahvaljujemo neznanemu dobrotniku, ki ie podaril po g. preds. dr. T. Klinarju 1000 Din in drugi neznanec po »Prometni banki« 2000 Din. * Umetnost v službi reklame. Poznana veletrgovina in razpošiljalna Trgovski dom Stermecki, Celje je izdala nov cenik, fca-terega olatnice in del cenika so krasno umetniško delo znanega slikarja. Na platnicah ie oortret šefa tvrdke, ki proži kupcem roko v jamstvo. * Dekleta, ki nameravate iti služIt ali že služite, naročite se na vaše strokov, glasilo »Gospodinjska pomočnica«, ki edino pospešuje vašo stanovsko zavest, ki je najboljša podlaga za nadaljnjo strokovno izobrazbo. Naroča se Pri Darinki VdoviČevi. Erjavče-va cesta 2 rn stane celok*tio !e 12 Dm. * Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev bo dne 30. avgusta t. 1. na velesejmu v Ljubljani ln to ves dan. Posebne komisije bodo ocenile vse igralce in izbrani najboljši igralej bodo ob petih popoldne tekmovali ie posebej med seboj za končno prvenstvo. Potek tekme bo gotovo zelo zanimiv. Harmonikarji so razdeljeni v tri skupine in za vsako skupino je določena posebna ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni instrument, zato je tudi zanimanje za tekmo zelo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvoujejo tekmam. Legitimacije, ki upravičujejo na polovično voz-nino v Ljubljani in nazaj, prodajajo po 30 Din večji denarni zavodi, biljetarne Putnika in blagajne vseh večjih postaj dravske banovine. * Sprejem v banovinsfco gospodinjsko šolo. Na banovinskim posestvu Mala Loka (p. Velika Loka) se otvori 1. oktobra tretje šolsko leto kmetijske gospodinjske šole. ki bo trajalo 10 mesecev. Namen te šole ie izobrazovati dekleta srednjih in malih posestnikov za dobre kmečke gospodinje, iim vcepiti veselje do kmetskega dela in jih ohraniti kmetski hiši. Zato se sprejemajo v šolo le kmetiška dekleta, stara nad 16 let. Stanujejo v zavodu, kjer imajo šolo in vso oskrbo. Celotna oskrbnina znaša za označeno šolsko dobo 4000 DLn. V upoštevanja vrednih primerih Da se zniža. Vnis v to šolo toplo priporočamo. Prošnje za sprejem je vposlati do L septembra in daje vsa no-jasnila vodstvo gospodinjske šole na Mali Loki. * Poštna razstava. Na Jesenskem velesejmu razstavi poštna uprava poleg telegrafskih, telefonskih in drugih tehničnih aparatov ter poleg filatelističnih predmetov še mnoge druge zanimivosti, ki pokažejo občinstvu notranji in zunanji poštni promet Naj naštejemo nekatere teh zanimivosti: ogromna karta s telegrafskimi in telefonskimi progami v dravski banovini, druga karta s poštnimi zvezami na področju ljubljanske poštne direkcije; na njej bo razvidna tudi velikost prometa na posameznih poštah; potem karta poštnih zvez med poštami naše banovine in inozemstvom; nadalje karta poštnih zvez med dravsko banovino in prekomorskimi deželami; nazorna statistika avtomobilskega prometa m vseh vrst poštnih pošiljk od leta 1923. naprej; slika, ki kaže, zakaj je pošiljka nedostavljiva; druga taka umetniška slika, ki nam pove, kako ogromno je število neizročljivih pošiljk, to je tistih pošiljk, ki se ne morejo zaradi pomanjkljive opreme niti izročiti naslovniku, niti vrniti pošiljatelju m se zato na nekem posebnem uradu sežigajo; različni letaki poučne vsebine; slike iz poštnega prometa pod stere-oskopom. Zelo nteresantna bodo t domači delavnici precizno Izdelana poštna vozila v miniaturi, nadalje stroji za žigosanje poštnih poliljk, posebno pa še pri nas za sedaj še redko uporabljeni frankotip, fran-kirahu stroj, ki ga uporabljajo večje tvrdke m podjetja, da olajšajo z njim poslovanje sebi in pošti. Zanimali bodo tudi točni izdelki lastne poštne tiskarne, tako obrazci, brošure, knjige in drugi pripomočki. * Na« ▼ Ameriki. Dne 31. avgusta s« v Zedinjenih državah vrši vsako leto državni praznik — State fair. Lani so ob tej priliki sodelovali tudi naši ameriški rojaki ter v narodnih nošah priredili »slovensko ohcet«. Lanska prireditev Je na ameriško javnost napravila tako ugoden vtis, da se Je odbor »State faira« obrnil s prošnjo na Slovence, naj bi se ob priliki letošnjega državnega praznika »Slovenska ohcet« ponovila. Naši rojaki bodo ameriški želji radi ustregli. »Cleveland Journal«, angleško pisani list za v Ameriki rojeno slovensko mladino, je nedavno objavil zanimiv članek, ki ga je gdč. Pavlina Plevnikova napisala o svojih vtisih o Sloveniji, kjer se je mudila letos. Mlada cle-velandska Slovenka je dobra opazovalka in zna razumno primerjati razmere v Sloveniji z ameriškimi. — Cleveland dobi novega zobozdravnika Slovenca v osebi g. Avgusta Urankarja ,ki je nedavno napravil državni izpit. Smrtna kosa je med našimi ameriškimi rojaki v zadnjem času zahtevala mnogo žrtev. V Chicagu je 31. Julija umrl pater Blanko Kavčič, frančiškan iz Lemonta. Podlegel je vodenici v starosti 56 let. V Ameriko je odšel leta 1921. V Cumberlandu so se otroci igrali pred hišo rojaka Šinkovca. Sosedov petnajstletni sin je doma zmaknil nabasano puško ter Jo položil pred Sinkovčevo hišo. Med igro Je dvanajstletni šinkovčev sin vzel puško ter v šali pomeril na svojega štiriletnega bratca. Zadel ga. je tako nesrečno, da je otrok kmalu nato podlegel težki poškodbi. V kraju Merit v Kanadi je umrla rojakinja Marija Traven, rojena Sotlar, doma iz št. Janža na Dolenjskem. Zapušča moža in sina. V Valley Summi- Sanatorij Scarpatett* Wetzelsdorf pri Gradcu Telefon 50—67 za živčne bolezni, za notranje bolezni la rekonvalescente, odpravo alkoholnih in živčnih strupov, terapije, malarije, psihoanaliza, diatermija ln lečenje revmatizma, kure za odebelenje, dietetične ln za shujša-nje. Dnevna cena od 10 S dalje ob izborni prehrani in stanovanju. Prospekti na razpolago. 10251 Pension KALAMOTA NA OTOKU KOLOČEP OBČINA DUBROVNIK 10.190 Najlepše peščeno morsko kopališče Dubrovnika. Veliko gozda, divna priroda brez vročine in komarjev. Elektr. razsvetljava, tekoča voda, velike solnčne terase, ping-pong, rusko keglišče, radio, motorni čolni, jadrnice. Slovensko podjetje. Zahtevajte prospekte. Celokupen pension 65—75 Din. tn pa J« legel v grob Rudolf BečaJ, po domače Markov, iz Grahovega pri Rakeku. Zapušča ženo in dva otroka. * Domače pijače iz jagodičevja. K včerajšnjemu članku o napravi vina iz malin še naslednje v izpopolnitev: Kdor ne more svojega jagodičevja vkuhati ali iz njega napravita brezalkoholne pijače, si lahko napravi tudi alkoholno pijačo, podobno vinu. Vendar se pa take pijače ne smeio imenovati vino, še manj se smejo prodajati kot vino. Take pijače ie smatrati le kot sadjevec. To Je omeniti, da ne bo kdo nameraval Lz jagodičevja napravljati vino ali kaj sličnega za prodaj. Taka manipulacija bi se kaznovala po zakonu. Omenjeno je bilo že pri napravi pijače iz malin, da vsebujejo soki iz iagodičevia preveč jabolčne kisline in sicer navadno od 2 do 3 odst.. sladkorja pa bore malo. le 3 in pol do 7 odst. Kislina se da odpraviti le na ta način, da se trop po izprešanju zalije s primerno količino vode (od 1—1.60 litra na 1 kg plodu): sladkorja se pa mora dodati najmanj četrt kilograma tudi na 1 kc plodov vzeto. Da ie treba po izprešanju sokov skrbeti za vse pogoje pravilnega kipenia (t. J. prava toplina pri najmanj 15 stopinjah C), da se uporabljajo čiste drože ali sveži mošti za osve-ženje kipenia in da se po kipenju. ko se sokovi učistijo, vse to previdno pretoči v zdravo posodo ali steklenice, je bilo že omenjeno. * Velik požar v Črni gori. V črnogorskem selu Bregašicih je prošli četrtek izbruhnil požar v hiši bratov Medovičev, ki ie pogorela do tal. Ker je pihal močan veter ki odnašal ogorke daleč naokoli, je požar upepe-!il še 27 drugih s slamo kritih poslopij. Škoda je zelo velika. * Pomanjkanje ▼ čini gori. Zaradi rrozne suše in slabe letine v Zetsfci banovini ie ban dr. Kruli po odobrenju ministrstva sklical banski svet Zetske banovine na izredno zasedanje. Seje se pirično dne 4. septembra. Na dnevnem .redu je vprašanje prebrane prebivalstva in živin«, zaradi dokotrajne suše. * Drava naplavila iensko trupi«. Predvčerajšnjim popoldne je strojnik mestne elektrarne v Osijeku opazil, da je Drava naplavila truplo neznane ženske. Truplo so potegnili na breg, a mogli so samo ugotoviti, da je pokojni ca stara približno 50 let; imela je mestno obleko. Pri njej niso našli nikakih dokumentov. Ker na truplu ni bilg znakov nasilja, se domneva, da je neznan ka izvršila samomor. * Hoda nesreča kolesarja. Soda rsW pomočnic Rihard Ojcinger iz Slovenske Bistrice se je s kolesom vozB v smeri iz Konjic proti domn. Pred nJim Je na kolesu sedela njegova sestra, tako da nI mogel točno pregledati cestišča. Na strmem vrhol-skem klancu mu ie privozil nasproti avtomobil. ki ga pa Ojcinger vsekakor ni dobro videl. Zavozil je vanj in je pri tem tako nesrečno padel, da je obležal s hudimi poškodbami nezavesten, dočim se je nle-gova sestra samo nekoliko opraskala. Ponesrečenca je odpeljal reševalni avto v mariborsko bolnico. * Vas ni opazila, da Je grobar le davno mrtev. V selu Jagnjetovcu pri Koprivnici bo prebivalci te dni začutili, da se iz barake, v kateri je stanoval stari vaški grobar Lojze Mihalič, po rodu Slovenec, širi hud smrad. Poklicali so župana, ki je dal vrata s salo odpreti. Ko so vstopili, se fim je nudil grozen prizor. Stari grobar je ležal v nesnagi. Truplo je že razpadalo. Ugotovilo se j«, d* je Mihatič pred tedni močno opijanil in da ga pozneje ni nik do več videL Zaradi obilnega uživanja alkohola ga je, po zdravniški izjavi, zadela kap. * Svinje raztrgale šestletno deklico. V sebi ViSkovca pri Djaikovu je šestletna Man-da Vrbaničeva naletela na čredo svinj, ki so napadle dekletce in je grozno razmesarile. Pastir, ki je bil v bližini. Je skušal deklico rešiti, a svinje so tudi niega napadle, da je moral zbežati. * Tatovom meda se čebele maščujejo same. Iz Krškega nam pišejo: Ker je v našem okraja čebelarstvo jako upoštevana panoga kme+Mstva. se primerijo dogodki, ki jih časopisna kronika redkokdaj beleži V spominu nam je lanska tatvina čebel, izno-va pa je završalo med čebelarji te dni. ko se je zaznalo, da se je v čebelnjaku g. Pir-ca javil nepoklican gost. Bilo Je na vse zgodaj. ko je g. Piirc v čebelnjaku opazil nenavadno praznino med panji tn ugotovil, da mu je čez noč izginil zdrav eksportni panj s čebelami vred. Seveda, ujezila ga ie ta nepoštenosti ljudi, v svoje veselje je opazil, da nriletavajo od nekod čebele iz ukradenega panja. Poostril Je opazovanja v smeri doleta čebel. V oddaljenosti 400 m Je res med grmovjem našel ukradeni panj odprt in s Dre vrnjenimi sotniki. Seveda Je svoje ljubljenke zaprl in jih odnesel na pravo mesto. Tatič je. po znakih sodeč, prav malo poznal navade čebel. Medu ni dobil, temveč prazno satje, a grdo početje so mu plačale čebele gotovo z neštetimi piki. sicer bi jih ne bil oustil tako hitro. * Štiri tatvine v enem tednu so bile v občini Preserie Dri Kamniku. Tatinski obiski so se začeli v torek 18. t m. In je bila nrva žrfffv tatov Franc Fefar. drugi dan ie bila tatvina v hiši vdove Mihelčičeve. še istega popoldneva pa v Podocči. Zadnia žrtev tatov Je bil posestnik Šebenik. Orožniki iz Podpeči so takoi uvedli preiskavo in v kratkem času zalotili tata. * Prave Labasove harmonike m dobflo v Ljubljani. Dunajska cesta 12._ NAZNANILO Vljudno sporočan cenj. občinstvu, da moi otvoril čevljarsko delavnico ▼ lastni hiši Vodovodna cesta štev. s* Izvršujem vsa t to stroko spadajoča dela kakor luksuzne, športne in trpežne čevlje. Istotako izdelujem tudi ortopedična dela po m«rl ter popravila vseh vrst (galoše, snežne čevlje in barvanje). 10479 (DUNAJ) VpoStevafoč spremenjene razmere od 17* avgusta znatno znižane cene za sobe. Potrudil se bodem vsakega zadovoljiti ter m priporočam za cenj. naročila. Z odličnim spoštovanjem ANTON BRECELJ LJUBLJANA, Vodovodna cesta št. 5. NAZAJ K PRIHODI! Ta krilatica je dovedla tudi do izdelovanja dietetikuma »Planinka-čaj« Bahovec, ki se pridobiva iz zdravilnih zelišč naših slovenskih Alp, ki ga tako radi uživajo pri motnjah v želodcu, črevesju in arterijah. Nagrobne spomenike ▼ najmodernejših oblikah vam nudi najceneje kamnoseško-kinarsko Dodietie FranJo Kunovar, pokopališče Sv. Križ. Liubliana. tel. 2787. Christofov učni zavod. Ljubljana, vpisuje dnevno še ves avgust na Domobranski oesti št. 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din. Revni gojenci imajo popust (TO zobna pasta n a f b o 1 f § a ! • Darujte podpornemu društvu slepih. LJubljana. Pod Trančo 2—m. Uradniška posojila daje »Beogradska zadruga« Liubliana. nnštni nredal 307. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, olisira In lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane o— Pisatelj dr. Ivan Lah zopet zdrav. Obveščamo vse njegove Drijatelje in »nan-ce, da je g. prof. Ivan Lah včerai zapustil bolnico ter biva sedaj v svoji hišici v v štnarju-Saou na Dolenjskem. o— Mani ca Komanova je nevarno oboleva. V Detek ponoči se ji ie stanje poslabšalo ia so jo morali okrog 2. prepeljati v spioSno bolnico, kjer so ugotovili, da gre za nevarno vnetje slepiča. Priljubljena ljudska pisateljica je morala prestati prav hudo ooera-cijo, a se ji je včeraj stani« obrnilo na bolje. Želimo skorajšnje okrevanje. u— Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola vabi vse člane na važni sestanek, ki bo ▼ ponedeljek 24. t tn. ob pol 19. v društveni sobi v Narodnem domu (vhod i B\eiwH-scve ceste). o— Počitniška kokmfla mestne občine m Mednem priredi danes ob 16. pri Ci rmanu v proslavo desetletnice vladanla Ni. VeL kralja akademijo s prav zanimivim sporedom. Akademija se bo vršila ob vsakem vremenu in se vstopnine ne bodo pobirale. hvaležno pa se sprejemajo d a nori v korist kolonije. n— Kolesarski dan priredi danes Prve delavsko kolesarsko društvo, podružnica Moste. Popoldne bo dirka na dirkališča Motokluba. ob 18. na se prične veselica z godbo, plesom, šaljivo pošto, srečokmm in dirko v vreči v rostSni Košek v Mostah. Pri zabavni prireditvi bo smeh zastonj, krasni dobitki pa že za 1 Din. Priznana gostilna bo dobro oskrbela vse goste, ki *e bodo gotovo mnogoštevilno odzvali vabila odbora prirediteljev. u— Legitimacije za vefesejme v Osfjeku. Zagrebu. Ljubljani. Bratislavi. Pragi In^-mostu, Gradcu. Dunaju in za kolonijalno razstavo v Parizu se dobe pri »Putnikn«. Dunadska cesta 1 hi v njegovi bnjetamid v hotelu Miklič. o— Dar slepcem. V počastitev »pomfca na moža z zlatim srcem c. dr. Valentina Krispeaia je daroval društvu sleooev namesto venca na grob blagomokojnika r. Tv*> Bffzjak, npokojem pisarniški -ravnate!! deželnega sodišča 200 Din. u— Zatvoritev poti. Prehod skozi Lat-termannov drevored, ki vodi od spodnjega. dela bivšega otroškega igrišča mimo ve-lesatfmskih paviljonov proti pivovartri Union, bo v času od 24. avgusta, do vključno 14. septembra t. L zaraefi pri redi tva velesejma zaprt. Amerikanske tople tn Mene bar pfjsfta, »peri tfve, eoetalle v vseh oblikah tat okosih, mešane po špecijelno zato v inozemstvu iznčenem »mixerju« dobite dnevno od 6. ure popoldan naprej v Elitnem avtomatičnem buffetn Rio, Ljubljana, Selenborgeva ulica. o— Tramvajski vozovi že prenočujejo v novi remizi. Poslopje remize ▼ Zg. Šiški je skoro že popolnoma dogotovljeoo. vsa i v notranjosti in potrebuje le še nekaj zunanjih izdelav. Kakor čujemo. bo obdržala Maloželezniška družba tudi še staro reiri-zo ob Zaloški cesti. Uporabljiva bo 5e nadalje za razna popravila in bodo tu spravljeni vozovi, ki bodo obratovali r>o stari in novi progi na Zaloški cesti in v Mostah. ■— Dan brez tatvin. Na policijski ni bila v teku 24 ur prijavljena nobena tatvina, kar je za LJubljano pravcati dogodek. Mirovali so celo tatovi koles, pa tudi nt trgu se ni pojavila nobena žeoarica. Tako je Ljubljančanom minil vsaj en dan v leto v znamenju poštenosti, v kolikor se nanaša na 7. božio zapoved._ 10585 ZOBOZDRAVNIK Dr. Mirko Kambič zopet redno ordinira a— Prevejana tatica. Včeraj Je bila aretirana 30 letna služkinja Terezija C„ ki Je nedavno ukradla svojemu službodajalca 36 zlatnikov v vrednosti 6000 Din. Seveda je zlatnike lepo prodala v raznih menjalnicah iti trgovinah. Tatvino je znala tako snretno skrivati, da ie spočetka popolnoma odvrnila sum od sebe in so tako že prišle v zadrego razne neprizadete osebe. u— Nepoboljšljiv postopač. Pijančefc in razgrajač Lovro Smerajc. doma z Ježice. je Ljubljančanom dobro poznana prikazen. Kadar se »ga« naloka. ga pot prav gotovo prinese v mesto, kjer vzdrene na ulici meni nič tebi nič tak kraval. da leti vse vkup. Smerajc je seveda izgnan iz Ljubljane, kar pa ne zaleže in najde možak vedno hiknjo. da zleze v mesto. Zaradi prepovedanega povratka je bil že neštetokrat zaprt ln so ga morali baš včeraj zopet spraviti na varno. j— Ples — gimnastika! Plesalka Metoda Vidmarjeva sprejema učence vsak dan od 4. do 5. v Narodnem domu (vbod z Bl«weš-sove ceste). o— Rdeča noč in Ples bo ▼ hotela »Tivoli« danes. Jazr kapela. n— Prlmarij dr. Jenko začne z 27. t m. redno prdlniratl.___ DAMAM JE NEOBHODNO POTREBEN POZOR, KOPALIŠČA! Voda v bazenih in bajerjih ae najuspešnejše desinficira s Kar poritom. Navodila daje; Drogerija GREGORIČ, Ljubljana — Prešernova 5. 10509 Iz Celja e— Kmečki praznik v Celju. Velika tekma koscev in kmečkih kolesarjev, ki jo pripravlja pododbor Zveze kmečkih fantov in deklet dne 8. septembra v Spodnji Hudinji pri Celju; bo prva prireditev te vrste v naših krajih v večjem obsegu. Tekmovala bodo vsa društva, ki spadajo pod delovno okrožje pododbora. Med kmeti na deželi, kakor tudi med meščani vlada za prireditev veliko zanimanje, o čemer pričajo številni dopisi in vprašanja, ki prihajajo dnevno na tajništvo pododbora. e— Dekliška meščanska šola. Ponavljalni izpiti bodo 27. avgusta, nakar se prično končni izpiti. Privatistinje bodo polagale izpite 28. in 29. t. m. ob 8. Dne 30. in 31. dopoldne med 8. in 12. bo vpisovanje, ki se 1. septembra zaključi. V sredo 2. septembra pa bo še otvoritvena služba božja. e— Padec sadnih cen na celjskem trgu. še pred dnevi smo morali plačevati v Celju na živilskem trgu jabolka po 4 do 8 Din kg, cene hrušk pa so bile še višje, seveda, če je bilo boljše blago. Včeraj pa je bilo pripeljanega na trg toliko sadja, da so pričele cene že zgodaj zjutraj rapidno padati. Neki producent iz okolice Podčetrtka je pripeljal na trg cel voz zabojev s krasnimi, zdravimi kislimi jabolki in jih prodajal po 1.80 Din kg. Velike, lepe hruške pa so se dobile že po 2 Din kg. Ljudje pridno segajo po zdravem, izbranem sadju in ga vkuhavajo v velikih množinah. e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. poslednjič krasno zvočno opereto »Veličanstvo ljubezen«. Renovirana zvočna aparatura funkcijonira zelo dobro. e— Obnovite čimprej srečke ITL razreda, ki so že prispele, ker poteče obnovitveni rok že 30. avgusta. e— Današnji nogomet. Danes Ob 16.30 bo odigrana na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SKJ Hajdukom iz Zagreba in celjskimi Atletiki. SK Hajduk predstavlja zelo dobro in iz-vežbano moštvo, kar potrjuje tudi njegova nedavna zmaga nad kombiniranim iro-štvom slovitega zagrebškega favorita Gradjanskega. e— Vsi športni dopisi, naslovljeni na SK Celje, naj se v bodoče pošiljajo izključno le na naslov g. Hobacherja, Celje, Kolodvorska restavracija, ker se sicer na dopise, poslane na kak drug naslov, ne bo odgovarjalo, niti se jih ne bo kako drugače vpoštevalo. Iz Maribora a— Prihod francoskih poHtehnlkor v Maribor. V sredo 26. t. m. popoldne pridejo z beograjskim brzovlakom absolventi vojaške politehnične visoke šole v Parizu v Maribor. Vračajo se po več tedenskem Studijskem potovanju po naši državi v svojo domovino, zavezniško Francijo. Pokažimo jim pri sprejemu na kolodvoru in v času njihovega bivanja v podravski prestolnici ljubezen, ki jo gojimo do velike zaveznice. a— O organizaciji češkoslovaškega šolstva bo predaval v ponedeljek, dne 24. t m. ob 9. dopoldne, v veliki dvorani Narodnega doma znani reformator češkoslovaškega šolstva, dr. Vaclav Prihoda. Predavanje je sicer namenjeno udeležencem tečaja Pedagoške centrale, dobrodošli so pa tudi vsi drugi, ki se zanimajo za stvar. a— Začetek šolskega leta na prvi drž. dekliški meščanski šoli v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1931/32 bo v ponedeljek in torek, 31. avg. tn 1. sept. od 8.—12. ure. Vpisati se mora vsaka učenka kateregakoli razreda, tudi če se je vpisala koncem leta. Razredni in drugi izpiti se bodo pričeli v soboto 29. t. m. ob 8. urL a— Na gozdarski goH Je postavljen za računskega pripravnika Stanko Sopovgek, bivši gozdni inženjer-pripravnik. MED. UNIV. Dr. Robert Hlavat? ZOBOZDRAVNIK je začel ordiniratl na Aleksandrovi cesti 4/n (palača Viktorija) OD 10. DO L IN OD 3. DO T, ZOBNI ATELJE 10580 Roza SCHWEIGER LJUBLJANA, Kolodvorska nlica št. 28 je do 4. septembra zaprt. ZOBNI ZDRAVNIK dr. IVAN OBLAK ZOPET REDNO ORDINIRA 10579 * OTROŠKI ZDRAVNIK DR. DRAGAŠ se Je preselil t Beethovnovo ulico Štev. 4 (pri Kranjski hranilnici. Telefon 3336) 10577 SPECIJALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI dr. V. Stacul Gosposvetska cesta št. 2, telefon 8193 ordinira zopet redno od 1L do 12. in od 3. do 5. ure 10503 Dentist-tehnik Leopold Smerkolj Celovška cesta štev. 32, Ljubljana, do 15. septembra ob sobotah ne sprejema. 10561 otroci fotografirajo? Dajte Jim vsekakor Lumiferov film, ki Izravna velika razdobja v osvetlitvi in tako neuspeh izključuje. DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova 5 265 a— Interesantna novost v Mariboru. Gospod J. Svenšek, Gosposka ulica 32, je otvoril Philips-Radio salon, v katerem bodo razstavljeni svetovno znani izdelki te tvrdke. Značilno je, da radio vedno bolj pridobiva na svoji veljavi. Najboljši dokaz za to je, da se tvrdka ni bala stroškov ureditve tako važne in zanimive podružnice. To je za Maribor pridobitev in želimo g. Svenšku, ki jo je uredil, največ uspehov. a— Kinomatogratsfke predstave. Grajski kino od danes dalje 100 odst. nemška govoreča in zvočna veseloigra »C*, huzar pleše ...« — Umion kino od danes dalje Ri-faard Tauber v 100 odst govoreči in zvočni opereti »Zemlia solnca«. a— Državna trgovska akademija v Marti boru. Vpisovanje v I. letnik ie vsak dan do konca avgusta od 10. do 11. dop. pri ravnateljstvu zavoda. Vpisovanje v ostale letnike ter oonavljačev I. letnika pa 2. in 3. septembra od 9. do 11. dopoldne. a— Prijave za enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva, Maribor, se sprejemajo dnevno od 10. —11. na Zrinjskem trgu I. (Drž. trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene nriiave. a— Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanja ustmeno ali pismeno v Slovenski ulici 7 zraven trgovine Wogerer, od 8. do 12. ln od 14. do pol 19. ure. šolski programi brezplačno! Glej današnji inserat! Iz sškoffe Loke dr. Iv. Hubad ZOBOZDRAVNIK V ŠKOFJI LOKI zopet ordinira. _10381 Z Jesenic Ogromen promet po Jesenfškfh cestah. Spričo izredno živahne gradbene sezone, še posebej pa z gradnjo carinarnice, so jeseniške ceste tako frekventirane, kakor doslej še nikoli. Od vseh strani nešteti vozniki dovažajo raznovrstni gradb^oi materijal, kmetovalci z dežele pa vozijo raznovrstno sadje in poljske pridelke, da jih spravijo v denar. Na višku je avtomobilski promet. Dnevno vozi po jeseniških cestah do 400 motornih vozil letoviščarjo z Bleda in Ljubljane proti Kranjski gori in obratno. Smrtna kosa. Umrl je po kratki bolezni v 74. letu g. Lovro Dežman, dolgoletni občinski sluga na Jesenicah. Šil je blaga duša in v jeseniški javnosti splošno znana osebnost. Na Javomiku je umrla v 22 letu kot žrtev materinstva gdč. Marija B i z j a k o v a, hčerka ugledne delavske obitelji. Bodi pokojnima ohranjen lep spomin, prizadetim naše iskreno sožaljel Iz Novega mesta Na novomeški gimnaziji bodo popravni izpiti že 25. in nižji tečajni 26. t m., višji tečajni izpiti pa 3. septembra. — Sprejemni izpiti bodo 28. t. m. in se prošnje lahko oddajajo v ravnateljstvu ali pa po pošti do 26. t. m. Vpisovamje v L razred bo 1. septembra, v II.—IV. razred in učencev iz tujih zavodov 2. septembra ter v V.—VHI. razred 3. septembra. V okoliš (novomeške gimnazije spada odslej tudi 10 občin brežiškega sreza: Brežice same, Artiče, Bizeljsko, Globoko, Kapele, Mo-stec, Pišece, Pleterje, Sromilje in Veliki Ob rež. Hoda nezgoda je zadela II letnega Topolca Alojzija z Vrbovca. Fantek ;e splezal v bližini doma na hrast m talko nesrečno padel, da si je zlomil djsno nogo pod kolenom. Pripeljali so ga v kan-Hijsko bolnico. Tja so dovedli tudi 25 letnega Ostermana Martina iz Črešnjic, ki ga je bil brez povoda napadel Franc. Medved iz iste vasi. Medved je nabil pri nanadu nož, s katerim je Ostenrnanu prizadejal na glavi več ran. n— Kljub neštetim pritožbam se Se vedno dogaja, da vozijo kolesarji po ozkem, še ne tlakovanem obcestnem trotoirju, k* je izpeljan izključno le za pešce in to od siezkega načelstva, na levi strani ceste, tja do gostilne g. Osolnika pri kolodvoru. Treba ie takoj napraviti red! n— Zaradi izsiljevanja m tatvine je b:l pred novomeškim sodiščem obsojen 52-letni delavec Pintar Karel, rojen v Škofji Lok: in pristojen v Selce, na 1 leto robije in 5 let izgube častnih pravic. Delomržnež se je zadnje čase nahajal v okolici ši. Vida Trebnjega in Mirne. n— Zanimiva nogometna tekma »e bo danes odigrala med SK Slovemm iz Ja-strebarsicega in domačim SK Ela iomn Igra bo tembolj zanimiva, ker prvič goe orvi žuoan v ŠL Petru, ki zna ceniti plemenito delo io vzvišeno nalogo Sofcola. Sodelovala bo oeljska železničarska godba in domače pevsko društvo. Po telovadbi bo prosta zabava. Avtobusi bodo ob vsaki uri na razpolago. Ker v ta prireditev za Sv. Peter, kjer se delo Sokola še vedno nekako nezaupljivo in od strani gleda, posebnega pomena, prosimo že sedaj vsa bratska društva in tudi ornatelie sokolskih prireditev. da se sigurno udeleže te pomembne proslave. Šentpeterska mlada sokol družina naj pokaže na ta dan svojim neprijatie-Ijem, da ni osamljena, amor.k da ima bratov Id sester ter prijateljev kot pomlad cvetja. Na svidenje! Sokotsfcn (WN» Oomfl grad toreka vsem. ki so sodelovat pri prireditvi 16. t m. in pripomogli do tako lepega aspehs bratsko zahvalo. Ziasfl pa se še zahvaljuje bratom in sestram sokolskih društev Vransko, Rečica ob Savinji in Mozirje ter godbi gasilnega društva v Gornjem gradu za prijazno sodelovanje. Sofeol Prevalje. V nedeljo SO. t. m. gostuje dramatični odsek društva v letovišču »Rimski vrelec« pri Guštanju. Uprizorila se bo Izvrstna šaloigra »Avtomobilist«. Začetek igre ob 16.30. Vljudno vabimo Grudtanjčane tn domačine, da polnoštevflno posetljo prireditev. ZAHVALA Povodom moje Seetdesetletniee doSto ml Je toliko pismenih ln brzojavnih čestitk, da nisem v stanu vsakemu posamezniku m posebej zahvaliti. Zatorej storim to tem potom in kličem vsem: Iskrena hvala. AVGUST KOLSEK, notar v Marenberg* 2093 Gradba ljubljanskega nebotičnika naglo napreduje in je impozantna stavba že dosegla polovico ter zrastla preko palače Ljubljanske kreditne banke. Sokolski napredek ob zapadsd meji Javni nastop v Sovodnjl v Poljanski dolini ob otvoritvi novega Sokolskega doma. Prosta vaje deklic pod vodstvom vaditelja br. štefeta. ,fLjubljana v jeseni" Ljubljana, 22 avgusta. Letošnji jesenski velesejem v Ljubljani bo otvorjen v soboto, dne 29. avgusta, in bo trajal do srede, 9. septembra. Kakor običajne jesenske velesejmske prireditve, bo tudi letošnja imela pretežno značaj razstave in ne sejma. Obeležje ji bodo dajale zlasti kmetijska, tujskoprometna in gospodinjska razstava ter razstava slovenskih mest z Ljubljano in Mariborom na čelu. Razstave bodo razporejene takole; paviljon E: pohištvo, stanovanjska oprema, preproge, muzikalije, sodi, čevlji, hladilne naprave; paviljon F: težka industrija, plinski štedilniki in peči, kovinski izdelki, pletilni 6 trqjice ne store. Drugače je mirna ribica, ni plašljiva, trdna in skromna je in za sob« no ribogojnico zelo primerna, ne samo, ker e lepa in interesantna, temveč tudi zato, ser pobira in poje razne odpadke hrane in alge na dnu in s tem čisti z glob očkom, činfclo, polzačo in babico vred tla ribogoj-ndoe, f\ S. KRALJESTVO MODE Jesenski plašči Jtssenski plašč jc prvi komad polsezon-ske garderobe, ki mu elegantna dama posveča največjo pozornost. Izbira pa zahteva veliko razumevanja modne kulture, kajti ravno v tem slučaju silijo razni modni saloni k pretiravanju linij, barv m tvore v, da bi na ta način podali novi sezoni živahno in zanimivo noto. Žena okusa pa ve, da sme vse te poskuse z zanimanjem zasledovati, a da se mora končno odločiti ia plašč splošno veljavnega sloga, ki ostane najmanj eno sezono v velijavi. Po prvih modelih sodeč, prinaša jesenska sezona prav izvrstne plašče; očividno je pripisovati težkemu gospodarskemu položaju, da so se modni umetniki izogibali pretiravanjem in so nam prinesli modo, ki je obenem elegantna in praktična. Razve-seljivo je, da se je navzlic 3voji novi »stvamosti« (v kolikor moremo pri modi sploh govoriti o stvarnosti) jesenska moda znala očuvati vsake dolgočasne note, ki navadno preti vsem praktičnim kosom. Okrasju se moramo odslej kolikor mogoče odpovedati, kajti lepoto modela bomo iskali Ie v tvorivu in načinu kroja. Edine izjeme so števiilne krznene opreme, ki jih vidimo že na jesenskih kostumih in plaščih, a krzneni ovratniki so manj bogati kakor lani. Tu velja geslo »manj, toda fino in solidno«, zato bomo često videli garniture iz plemenite kožuhovine, ki zopet skuša izpodriniti naval imitacij. Nova moda prinaša globoke, jesenske barve, navzlic temu pa so mnogi štrapacnd plašči svetli, kar nam omogoča, da jih nosimo vse leto, ne glede na sezono. Seveda morit biti tvorivo športnega plašča grobo tkano in nevtralne "barve. Takšni plašči so ukrojeni iz več delov, ki se razširijo navzdol, kar podaja plašču mladosten videz. Stroki usnjeni pas in visoki kožuhovinasti ovratnik dopolnjujeta športni videz modela (zadnja skica). K takšnemu plašču nosimo napol Širok trotteurski klobuk, prevez&n z usnjenim trakom in okrašen z modernim pernatim okrasom. Mnoge dame pa si žele ogrinjala, ki ne poudarjajo športnega značaja, temveč predstavljajo prehod k elegantnemu pro-menadnem stilu. Plašč te vrste prinašamo v prvi skioi. Sprednji del plašča je široko ukrojen in pada zvončasto. Dobro se prilegajo široki reverji in modeme zvončasto man še te iz krzna. Elegantni popoldanski in večerni plašč Je navadno črn. Takšnemu ogrinjalu damo enostavno obliko paletoja in ga opremimo s črnim krznom. Ovratnik je navadno izdelan v obliki male kravate, ki se izvrstno podaja obrazu. Novost so krzneni rokavi, ki se pričenjajo pri komolcih in imajo takozvano »balon as to« obliko. Apartne rokavice vidimo predvsem ▼ novih {jesenskih zbirkah. ki nam tudi letos pripravljajo razna presenečenja. Predvsem opažamo veliko razliko med večernimi in treotteurskiml rokavicami že v barvi. Dnevne rokavic« namreč slede ▼ tonih barvam jesenskih lNG-J IfnPMENnil IfTniTHIS ^•rsmhflHKHllbK UM .JU8LJANA MLMVIRSRa ULICA 2 X U- tvoriv, medtem ko so večerne rokavice zlasti iz belega, črnega ali pastelnega tvo-riva. Oblika večernih rokavic je izredno muhasta, z malimi volančki in gumbami, ki so pravi nabiralniki prahu. Trotteurske rokavice so jako stvarno ukrojene. Predvsem opažamo navzgor zvončasto »cow-boysko« obliko z barvastimi inkrustacijami ali skromnimi robčki. ZA ZDRAVE IN BOLNE je bivanje v Slatini-Radenclh. Prvim v razvedrilo, drugim za zdravje. Osem slovitih zdravilnih vrelcev služI tu za zdravljenje raznih bolezni. Edinstvene naravne ogljikovo-kisle mineralne ln železnate ko-pelji. Bolni na srcu, ledvicah, presnovi in živcih najdejo tu zopet svoje zdravje. Prospekti se dobijo v vseh pisarnah Putnika in od uprave zdravilišč. 10437 Elegantne bluze Penzionat za mlade deklice (Sviearski sistem) Imetniea: gospa konzulova Kngpfelmaeher D nna j (Wien), XIIL Be«. Auhofstrasse 78a. V lastni vili. Izvrstna vzgoja. Prvovrstno učiteljstvo. Pouk jezikov in glasbe. Tečaji za kuhanje in gospodinjstvo. Perfektno priučenje nemščine v govoru in pisavi v enem šolskem letu. 10210 Reference: ga. dr. Gosakov*, Ptuj. igrajo važno vlogo tudi v Jesenski modi, zlasti odkar so prišli v modo popoldanski kostumi. So izredno bogate in fino izdelane; največjo pažnjo zaslužijo svilene bluze z madeira vezenjem in zavitim, okroglim ovratnikom, nadalje bluze iz georget-tea, okrašene z robčki in športnimi naravno barvnimi čipkami. Najboljj elegantne in okusne pa so nedvomno bluze iz čipkastega blaga, z dekorativnim »fichu« ovratnikom in ljubkimi volančki nad komolci. Vprašanja in odgovori »F. P. Savinja«. Po našem mnenja ee Je vse ukrenilo, kar je bilo potrebno in je obsevanje najbrže edino sredstvo. Obrnite se pismeno s točnimi podatki o doseda« njem zdravljenju in tezkočah, ki jih ima bolnik v Zagreb na Institut za radium in vprašajte, ako je obsevanje z radijem v takem primeru na mesto. Najbolje bd seveda bilo, če bi se bolnik sam peljal k zdravniku. — Ga D. O. G.-&, Scotiand. Ad 1—4. Pri tem načinu lečenja z injekci* jami je riziko malenkosten, vrini tega je pacijeotf svoboden, tako da mu več ni treba ležati v postelji, ker se dajejo injekcije tudi ambulantno. Tudfi pri nas dajejo zdravniki te injekcije, za stroške pa vprašate najboljše sami. — Boh. Bistrica 9. V Vaši zadevi se obrnite najboljše do tukajš-nega specialista, kj Vam bo točno odjgo> voril na vsa Vaša vprašanja ia Vam stvar pojasnil. _ Gdčna. PEŽE. Ad L To zavisi od mikroskopičive preiskave, ki jo mora zdravnik itak v svrho kontrole večkrat na* praviti Ad 2. Na to Vam more dati odgovor le zdravnik, ki Vas je osebno pregledal. Ad 3. Jasnost in odkritosrčnost sta sicer najboljši lastnosti, ampak vi se ravnajte po zdravnikovih navodilih. Ad 4. Močan alkohol in pikantne jedli, skratka vse kar draži. Ad 5. Te jedi ne škodiujejo. Ako laborirate že toliko let, imejite vsaj par tednov potrpljenja, ker bolezen je že prešla v kroničen stadij in se bo zdravljenje zavlačevalo. — Ga. F. R. v B. Že iz Vašega poročila je razvidno, da gre za resno stvar Ce koga zbada v prsih, ako se javi kašelj, če sami opažate, da hrujšate in ako je telesna temperatura zvišana, preko dneva 38° m proti večeru 38 -5* in če je vrh« tega aregled pljuraka dognal, da so v njem bacl-i tuberkuloze, potem je vendar vsak dvom izključen. Morda je za srečo obolišče v jljučih še prav majhno in zakrito, da ne daje še opazne sence v Rontgenu, ampak mikroskopski pregled ne vara. Po našem mnenju je neobhodno potrebno, da se zdravite in Vas bodo iz okrožnega urada tak napotili v sanatorij. Pobrigajte se, sam je treba nasloviti tozadevno prošnjo, da se ne bo stvar preveč zavlekla, ker Je čas sedaj dragocen. Kar sedaj zamudite, nadoknadite kasneje z velikimi žrtvami. — G. V. B. v P. Iz tako skromnega popisa nd mogoče povzeti podatkov, ki bi bili neobhodno potrebni za odgovor. Mučen in dob gotrajen glavobol ima vse mogoče vzroke. Pogosto se jaiva pri splošni živčni razdra« ženosti. Morda je pri Vas znak malokrvnosti, nastopa pa često zaradi pogostih katarjev v nosni in njej bližin juh duplinah. Ljudje vzamejo takšen glavobol prelahko in se tolažijo leta ra leta s praški. Ko 60 končno preizkusili vse mogoče originalne preparate, ki jim vsi skupaj nič ne pomaga« jo, se premislijo in se dado po dolgem pri« govarjajnju temeljito preiskati. Pri tej priliki se pa pokaže, kaj je pravi vzrok temu trdovratnemu glavobolu. Težko je dopovedati, da glavobol ni bolezen zase, temveč simptom (znak), ki spremlja mnoga in pogosta obolenja. Mogoče Vam izpresnean-ba podnebja koristi in da se rešite vsaj za nekaj časa tega svojega zla, ampak vrnitev v svoje bivališče Vam zopet prinese stare težkoče. Zlasti pri glavobolu iiz neznanega vzroka moramo svetovati vsesplošno preiskavo (notranjo, pregled glave, specijelno nosu, ušesa, potem pregled krvi, vode itd.), iker edino takšen pregled prinese jasnost o Vaši bolezni, katere eden vzrok je glavobol. — G. K. T. v Lj. Kot član OUZD imate pravico do radiotermalnega kopališča v Laškem, ki ga je OUZD za svoje člane ko-pil. Predlog za zdravilišSno zdravljenje na» pravi zdravnik, ki Vas zdravi, on Vam tudi pove, kakšen je postopek, da nridete v ko» pališoe aa uradove stroške. Fizikalno zdravilišče pa je v uradovem kopališču na Miklošičevi cesti. — G. H. L. v H. Pik najraje* ličnejših muli, mušic, os, komarjev rtds na kratko prav nepotrebnih te(h -Hvalic zna biti nevaren te raznih vzrokov: nekatere živalice vbrizgnejo v kožo aiB pa odo v krvni obtok svoje žlezne bfločke, ki so za človeka naravnost strupeni. Po večini pa nI talkšna reakcija pri naših žuželkah prehu* dia, če ni dotMnik izredno občutljiv. Nevarnejši je pik, če se ž nJim presadijo prav otTovne bolezenske klice, ki jih te žšvaltce prenašajo, če pridejo v dotiko z bolniki ali njih odipadBci ali pa se nahajajo takšne strupene bakterije že na koži in jih pik zanese v ranica — G. B. J. v K. To neprijetno zgago skoraj trenutno odpravite s požir-kom alkalne vode, mleka, sode b&arbone, magnozije, ker se želodčna kislina kmalu nevtralizira. Ampak zgaga priča o spre« membah v želodcu. PRISTOPAJTE k JokjosSov. društvu za prooSaiMlje ki zatiranje raka, pododbor LJubljana, ženska boBniea. Radio Izvleček iz programov Nedelja, 23. avgurta. LJUBLJANA 9: Poljedelsko predava-nje. — 9JO: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Plošče. — 10.30: Versko predavanje. — 11: Koncert salonskega. kvinteta. — 12: Dnevne vesti in plošče. — 15-30: Kuharjev šrasmd kvartet — 1*5.30: Veseloigra. — 17: Salonski kvintet — 19.45: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu (dr. Vidmar). — 20: Pavčičev večer. — 21: Prenos sim* foničnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22JO: Napoved časa in poročila. Ponedeljek 24. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved čaoa, plošče, borza. — 18-30: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Reja plemenitih kožuharjev. — 19.45: šahovski turnir na Bledu. — 20: Prenos Gluckove opere »Orfej in Euridii-ka« iz Solnograda. Vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Kon* cent radiio-orkestrsa. — 19: Večerni koncert — 20.30: Prenos koncerta iz Zagrs« ba. — 22.30: Poročila. — 22-50: Radio-or-k oster. — ZAGREB 1230: Plošče. — 20.30: Koncertni večer — 22.40: Prenaša* nje tujih postaj. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19.05: Prenos iz Brna. — 20.30: Pevski koncert — 21: Komorna glasba. — 21.30: Klavirski koncert. — 22.15: Lahka glasba iz Mor. Ostrove. — BRNO 17: Plošče. — 19.05: Kabaretni program. — 2030: Ves n? nun iz Prage. — 22.15: Lahka glasba tz /nor. Ostrave. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 19.20: Plošče. — 20.30: Koncert francoske glasbe. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30- Plo» s če. — 17-55: Koncert opernega orkestra. — 20: Prenos Gluckove opere »Orfej in Eurddika« iz Solnograda. — 22-50: Jazz-band. — BERLIN 19-50: »Šlagerji posameznih narodov.« — 20: Nekaj desetletij žen» ske ljubezni in življenja. — 21.10: Simfoničen koncert — 23: Godba za ples. — KOENIGSBERG 16 JO: Koncert lahke glasbe. — 19: Večerni koncert orkestra. — 20.30: Sluhoigra. — 21-25: Pesmi in duetL — MUEHLACKER 17: Koncert vojaške godbe. — 20.15: Orkestralen koncert. — Plesna glasba iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.20: Koncert orkestra. — 19: Lahka glasba — 20: Operetna glasba. — 21.45: Violinski koncert. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17J0: Vokalen in instrumentalen kan* cert — 20.10: Plošče. — 21: Mešan glasbeni program. Torek, 25. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Zabavno čtivo. — 20: Ša» hovski turnir na Bledu. — 20.30: Prenos programa iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11 JO: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 19: Prenos progra* ma z Dunaja — 22: Poročila. — ZAGREB 12J0: Plošče. — 19: Prenos Mozartove opere »Čarobna piščal« z Dunaja. — PRAGA 17: Plošče. — 19.05: Koncert poljskih pesmi. — 19.30: Prenos iz Brna. — 20.25: Kon» cert godbe na pihala. — 21: Orkestralen koncert. — 22.15: Plošče. — BRNO 17: Plošče. — 19: Prenos iz Prage. — 20.15: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17: Poljuden koncert orkestra in solistov. — 19: Prenos opere z Dunaja. — 22.35: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11J0: Koncert orkestra. — 15-50: Plošče. — 19: Prenos Mozartove opere »Čarobna pSčal« iz Solnograda. — 22.15: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Prenos plesnega večera z radio-razstarve. — KOENIGSBERG 16J0: Koncert godibe na pihala. — 1930: Koncert opernega orkestra. — 21.30: Zabaven program. — 22.45: Bavreuthski koncert na ploščah. — 0.30: Nočni koncert MUEHLACKER 17: Orkestralen koncert — 19.45: Dueti na akordeon. — 21: Koa* cert orkestra m solistov. — 22: Prenos ciganske godbe fe Budimpešte. — 22.35: Nadaljevanje koncerta. — BUDIMPEŠTA' 9.15: Koncert vojaške godbe. — 17 JO: M a* dtzarske narodne pesmi. — 18.30: Lahka godba orkestra. — 20: Orkestralen koncert — Ciganska kapela. — RIM 17.30: Vokalen in (instrumentalen konoert. —■ 20.10: Plošče. — 21: Koncert španske Zemljepisna dopolnjevalka "L 8 A .». NA 2. T . »s A 3. SO < « . R 4. R * » . CA \ 5. S « 11 R 6. P i s. I2NIK 7. MA ... NT 8. P . i i JST 9. PO s » » KA 10. F A . »s A 1L KV . . . NJE Vstavi namesto pik zemljepisna imet na, da dobiš besede, ki pomenijo: L Upravna enota. 2. Mesto v Albaniji. 3. Lovec. 4. Pesniška oblika. 5. Umetnik* 6. Vrtni sadež. 7. Človek, ki dela zrelostni izpit. 8. število. 9. Ptica ropari-ca. 10. Rimska bojna vrsta. 11. Zabava. Začetne črke zemljepisnih imen dajo ime velikega jugoslovenskega učenjaka in izumitelja. Rešitev zlogovnice Lupina, enačba, neon, Ernani, udav* čebelar, ideja, požig, Enos, večernica, cesta, Evripid, vresje, Parma, Evgenij, trojka, ivje, marjetica, Abraham, Rja-zanj, ušesca, česen, izumitelj, Iampi-jon, bedro, oklep, štedilnik, cvetličnjak, veper, Erebus, sobota, Trajan, Ivan, vekanje, Eros, jedva, Enseli, postovka, tulipan. — Prve in četrte črke: Le ne uči pevcev peti! mar učil boš cvesti veje? Ptič na veji se ti smeje: jaz sem pred teboj na sveti! Spomin ia i te se slepih! Powel Ershaw: Slika Teddy Graham je z občudovanjem »pazoval sliko, ki je visela na steni v cdlični osamelosti. Moral je priznati, da je vredna svoje cene — samo ob sebi umevno za onega, ki je imel sredstva, da jo je lahko plačal. Bil je ne-popisljiv užitek, poglobiti se v to čudovito razdelitev svetlobe in senc, v to očarujočo igro barv. Brnenje zvonca na zunanjih vratih ga je prekinilo v njegovem opazovanju. Najprvo je zazvonilo dolgo, potem bralko. A Teddy Graham se ni zganil, da bi bil šel odpirat. Sedel je nepremično v svojem fotelju in zrl v vrata. Nekaj časa je bilo vse tiho, nato je znova zabrnelo. Graham se še vedno ni zganil, toda desna roka mu je posegla v hlačni žep in se oklenila mrzlega kovi-nastega predmeta. Zunaj je nekdo vtaknil ključ v ključavnico. Slišal je, kako so se vrata odprla in takoj nato so se oglasili koraki, ki so se bližali bolj m bolj. Hipoma je stal na vratih, ki so vodila v salon, neki možakar. Mož je bil majhen in mršav, imel je ceneno obleko iz grobega, sivkastega biaga. Ko je zagledal moža v fotelju, se je nerodno priklonil. »Mister Simmington?« Teddy Graham je odkimal z glavo. »Ne,« je dejal, »sem le njegov prijatelj. Mister Simmington je slučajno odpotoval. Kaj vas arcdi sem?« »Skrbeti moram za kaktuse. Imamo pogodbo z g. Simmingtonom. Uslužben sem pri Fieldu in Flowerju.« »Hm... in ključ od stanovanja imate tudi?« je odvrnil mister Graham porogljivo. »Ta res ni slaba.« »To je zavoljo tega, ker g. Simmington večkrat odpotuje. Njegovi kaktusi pa morajo biti oskrbovani, ker so med njimi zelo redki in dragoceni eksem-plarji.« »Lahko pridete jutri zjutraj znova,« je dejal Teddy z nevljudnim glasom, toda možakar je odkimal. »To ne gre, gospod,« je odvrnil. »Imamo pogodbo in te se moramo držati. Mister Simmington bi drugače zbesnel, jaz pa bi dobil brco. Imam ženo in pet otrok, gospod ...« »Tedaj se požurite,« je zamrmral Graham nevoljno in si prižgal cigareto. Mož je odložil svojo čepico in stopil h kaktusom, ki so bili razvrščeni na stojalu ob oknu. Nekaj časa je rahljal zemljo v lončkih, potem se je hipoma oglasil: »Ste prijatelj g. Simmingtona, gospod?« — »Lahko bi to rekel,« je odvrnil Teddy kratko. »Hm... baje je zelo bogat, kakor sem slišal.« »To ste dobro slišali.« — »To sem si mislil. Bogatinom je dobro. Strela, samn nrpHc+qVHati si, da si opoldne lahko privoščiš, česar si poželiš, in da lahko popiješ nekoliko litrov piva, ne da bi si mošnjo popolnoma izpraznil!« — »Ne verjamem baš, da bi mister Simmington popil mnogo piva,« je metal Teddy suho. a&aj, da ae p*To os pametno z njegove strani, se mi zdi.« Nekaj časa je mož molčal in je po vsem videzu premišljal o tem problemu, popi- je obrnil do Teddyja Grahama. »Lepa je slika, ki jo gledate, gospod. — »Da,« je odgovoril Graham, »zelo lepa.« — Kdo jo je slikal? Zasluži gotovo mnogo denarja?« »Nič več, mrtev je. Imenoval se je Corot.« — »A tako, mrtev je? Da, da, vsi moramo umreti. Stane gotovo najmanj sto funtov?« »Ce bi rekli desetkrat več, bi bil resnici bližji,« se je nasmehnil mister Graham, »Tisoč...?« Mož, ki je bil uslužben pri Flowerju in Fieldu, je umolknil in se zaprl v vrata. Tam je bil mož v korektni uniformi lakaja. Teddy Graham ga ni bil slišal, ko je prišel. Zdaj ga je začudeno pogledal. »Kdo ste?« je vprašal ostro. Mož se je priklonil. »Jenks, novi lakaj gospoda Simmingtona,« je odgovoril. »Dospel sem malo prej, da bi uredil vse v stanovanju, ker se gospod zvečer vrne.« »Allrisrht, Jenks,« Je dejal mfster Graham. »Mister Simmington je moj stari prijatelj in mi je dovolil, da smem za njegove odsotnosti stanovati tu. Torej se vrne nocoj?« »(Da, gospod,« je odvrnfl lakaj. »V ostalem pa dospe lahko vsak čas.« Pogledal moža pri kaktusih. Mister Graham je to ona-zil. »To je vrtnar g. Sim-minetona. Skrbeti mora za kaktuse.« »Pravkar sem končal.« je menil ta. »Zbogom, gospod.« — »Zbbgom,« je rekel mister Graham in ko so se vrata za onim zaprla, je pogledal na uro. »Žal, da moram sedaj oditi,« je dejal. »»Pozdravite najprisrčneje gospoda Simmingtona. Vrnil se bom pozneje.« Lakaj mu je sledil do vrat. »Ali naj pogrnem za dva, gospod?« je vprašal vljudno. »Ne,« je odgovoril mister Graham, »zvečer jem zunaj. Imam poslovne zadeve In s tem je zapustil stanovanje. m »Prekleta reč, Mike. Vedno imam kakšno smolo. Vse, kar začnem, mi spodleti. Usoda je krivična z mano, ti rečem. Ni pravice na svetu. Zmenil sem se, da pojdem po neko sliko v stanovanju nekega Simmingtona, ki je slučajno odpotoval. Priskrbel sem si ključ, k; bi odprl ključavnico. Vse kako bi zaslužil dve sto funtov s to zadevo in to je že lep denar v teh časih. Ko sem torej prispel, ti sedi neki Simmingtonov prijatelj v sobi. Bil sem tako presenečen, da bi se najrajši vdrl v. zemljo. A za srečo me jQ obšla ideja. Dejal sem, da sem prišel radi Sim-mingtonovih kaktusov, ki sem jih slučajno zapazil, in sem igral svojo trlogo tako fzvrstno, da ni mož ničesar sumil. Za hip sem pomislil, da bi mu zdrobil lobanjo, a je bil nekam prekrepak ?n tako mi ni preostalo drugo, nego da sem za nekaj časa igral vrtnarja. Na sliko ni bilo seveda nič več misliti in tem mani. ker je vstopil pozneje takšen vražji lakaj. Sem res sit, življenje je za nas sama žalost.« »Vse Je bilo t najlepšem tedtu« |at dejal mister Teddy svojemu prijatelju Owenu Gleimingsu. »Vedel sem, da ni žive duše v stanovanju in se mi tedaj ni mudilo. Odprl sem vrata z vitrihom, pokadil havanko in popil kozarec whi-skyja s sodo. Vse je bilo vendar tako preprosto, zadostovalo je, da izrežem sliko iz okvirja. Hipoma se je pojavil neki vrag, vrtnar. Nisem ga mogel pregovoriti, da bi ostavil svoje delo, torej sem sklenil, da počakam, dokler ne odide. Drugega nisem mogel. Seveda bi ga lahko z boksarjem po strehi, a potem bi imel pričo zoper sebe in temu sem se hotel ogniti. Ko je prišel potem še Simmingtonov lakaj in omenil, da se utegne njegov gospod vsak čas vrniti, sem se spravil čim prej mogoče. Seveda mi je bilo malo težko pri duši, dobrih tisoč funtov sem s tem izgubil. Daj mi še kozarček, da poplahnem jezo dol.« * »Razumeš, Charley, vse to je šlo kakor namazano. Ko sem prispel tja, sem dobil tam nekega Simmingtonovega prijatelja in 'še nekga preklicanega vrtnarja. A sem se ju odkrižal prej, nego bi si mislil. Ko sta odšla, sem se požu-ril izrezati sliko iz okvirja in sedaj je že na poti v Ameriko. Baskerman v Philadelphiji mi je ponudil zanjo tri tisoč funtov in se obvezal, da ne bo z besedico omenil, od kod jo ima. Pokazal jo bo šele po desetih letih. Nocoj se torej lahko vrževa v frak h odrineva na pleš. Denarja imava seda dovolj.* Izprehodi okrog doma V avgusta 1931. V Lnčah Je farni svetnik Lovrenc, ki je fodoval ponedeljek ali torek. Nedelja ie »iiia njegova in farna. Proščenju pravijo Kranjci »žegnanje«, ob Savinji se ta praznik imenuje »lepa nedelja«, in je res lepa. Z vrba Krničnikovega griča sem gledal v ozko dolino ob sotočju Lučke Bele ali Lučni-ee s Savinjo. Črna vrsta moških, zlato nebo z duhovščino, rdeča bandera, bela vrsta žensk. Po zeleni trati do bele kapelice, cin cin. Z lin bimbam in bomboni, vse v enem ritmu, pripevanje in molitev, hoja, zvonč-kljanje in zvonenje, v jutranjem solncu, svežem planinskem zraku. Ko pogled v davno pogansko dobo. Za kulise Radeha, Molička in Peč in gori sinje nebo in solnce žarko. Do Logarja so to nedeljo vozili busi, vsi polni, dva iz Celja, eden iz Solčave. Muzi-kanti so zasedli solčavski bus in vso pot prepevali, same šolske pesmi, s teksti nekako iz dobe okrog 1850, z zateglimi glasovi. Pri Logarju je »otvoritev« in blagoslovljenje nove kapelice. Velika reč, plakati so jv oznanjali po Ljubljani. Ljubljančanov seveda ni bilo. Kako neki? Peš se turistom ne ljubi po dolgih dolinah, ostanejo raje na vrhovih. Čez Podvolovljek je dolga. Z vla kom čez Zidani most in Celje je še daljša in draga. Ne solčavskemu Urhu, ne ljubljan skemu Magistru ali Gradu se še ni posvetilo, da bi vozil bus izpred Evrope čez Kamnik in Gornjigrad v Solčavo in nazaj, dasi bi se vsaj v sezoni 1—2 krat na teden tak sna vožnja brezdvomno izplačala. Prišli so pa Celjani, Korošci in nekaj zagrebških le-toviščarjev, ki so že zavohali ta lepi svet, 0 prelepi dolini Logarski bereš tu in tam, in vedno le, da je neki slavni Ami Boue 1. 1833. povedal, da je najlepša na svetu in da ima para le v Cirque de la Gavarnie v Pirenejih. Kaj, če bi nam kdo poiskal in dal celotni ta tekst? Sicer bi Ami Boue danes iz doline pobegnil, kakor bi sir Humphry Da-vy pobegnil iz Kranjske gore. Iz le te so napravili dolgočasno vas in iztrebili malo ne vse stare hiše ali jih nadomestili s predmestnimi brezstilnimi stavbami. Ista usoda je že doletela Logarsko dolino. Plesniku so pustili, da je postavil svoj novi planinski hotel, kakor bi se postavila oštarija v Ga-berje, Trbovlje ali Šiško. Celjski Gorogranc, ki je kot stavbenik odgovoren, je le pokazal, da nima pojma o višjih nalogah stavbenika. Ni dovolj postaviti stene, streho, okna, vrata in prostore za takšne in takšne svrhe, marveč mora planinski dom biti enota z okolico in je tu glavna naloga stavbenika. Ali harmonija stavbe z obdajajooo prirodo, izsbera lege in upoštevanje krajevnega m zgodovinskega stila, to so pretežke naloge za ignoranco. Pa imata Plesnik in Gorogranc izgovor s SPI). Tillerjeva koča je gradben monstrum. Baraka iz desk. Lesen dom v solčavskem kra evnem kmečkem slogu ne bi bil stal dinarja več in bi bil v okras. To, kar stoji tu, je koristno, a grdo. Nova zidana zgradba je nekaj boljša, po dosedanjem videzu, ali že so jej pritaknili brezstilno liMputsko ve-randico, očmdno premajhno. Danes se da to še popraviti s par stotaki, čez dve leti bo treba tisočakov. In baje nameravajo postaviti novo gospodarsko poslopje kar zraven, da bo deklam lahko nositi drva. Gosti bodo pa pasli piščeta, pure, race, koštrune, kopitne, teleta, preganjali muhe iz sob in od krožnikov in jim bo društvo pričaralo živo vse ono, kar so že latinski pesniki opevali, le žveglje in frule si bomo sami morali prinesti seboj. Pa je za celjsko SPD še čas, da odneha in nam da, kar nam tiče. Naj ne hodi po Gorogrančevih potih. Gospodarsko poslopje vsaj 200 korakov nazaj in proč! Nova stavba imej rezljan hodnik in okno pod Čepom. Za kapelico je že prepozno. Ne samo, da je posvečena Kristusu Kralju. Med Lovrenci in Lenarti in Antoni kapelica ne svetniku, ne Trojici, ne Duhu, marveč Kralju, je nekakšen anahronizem, ki daje občutiti, da inicrijatorji ne žive duševno z našo pokrajino niti našim ljudstvom, marveč da žive v kulturnobojnem mišljenju in Mahničevem čustvovanju. Znotranjost kapelice je presenetljiva. Čisto - luteransko lice. Ta kapelica bi prav lahko stala nekje ob Sprevi in bi v njej grmeli pastorji hakenkrajclerjem. V tem gradbeno čednem (očividno iz »Moderne Rauformen«, Sonderheft Kirchenbau, inspi-riranem) cerkvenem interieuru pač ne moreš ni v sanjah domnevati, da se fizično nahajaš v neposredni bližini Jezera, pod Vr-lovcem in Klemenčio pečjo. Zunanjost? Ta je zopet drugačna, namreč brezizrazna. Najprej e so za načrt naprosili prof. Vurnika. Kako si jo je on zamislil, ne vem. Potem prof. Plečnika. Njegov načrt je bil ipubliciran. Okrogli stolp, kakor si ga .te .zamislil prof. Plečnik, bi spadal kamorkoli, v bližino gradu, na grič, sredi ravni, mislim pa, da ne pod Ojstrico. Strelovec in Vrlovec. Sem spada historično ali gotska ali kmetsko-baročna ali pa alpska kmečka stavba. Vse .drugo je pest na oko, — kakor a outrance primer: betonska lovska koča z ravno streho (postavljene od beograjskega arhitekta za vladarjeve lovske svrhe nad Radovno!) Vendar bi Plečnikova okrogla kapela bila če ne po historičnem stilu pa po svoji vsebini in arhitektonskem duhu tisočkrat bližja svojemu namenu in tudi okolici, kakor je mesto umetnine ta zmazek, ki so ga semkaj postavili in blagoslovili, in ki je kapela, kakor sto drugih, in bi prav tako lahko stala v Wiener Neustadtu ali v Bos. Dubici m ki nima nobene zveze s svojo okolico. Kapela ie pač šolskega znanja izdelek, rokodelsko soliden seveda, toda arhitektonsko neobčuten, nedoumen, prazen. Mesto kapele bi tam lahko stala fabrika ali šola, pržon, oštarija, karkoli in v isti obliki, ,— pobož-nosti bi bilo v vsakem starem kozolcu več, ko v takšnih neusmiljenih stavbah. Primerno temu barbarstvu je seveda, da »odgovorni einitelji« sploh ne vedo, za kaj gre. Odkod naj vedo? Če stavbenik ne ve, kaj je njegova naloga, kako naj ve kaplan? Zato so napisali v »Slovencu« naivno besedilo: »Oba prva načrta sta umetniška, pa tudi sedanji je lep.« Sancta simplicitas. Povsem brezdušnemu stilu te stavbe Je odgovarjalo nekaj publike pred Logarjem. Par debelih šoštanjskih nemškutarjev v tirolskih gvantih je glasno nemškutarilo, par debelih dirndl starejših semestrov pa »čez«, >Brosim guppite raskletnice? Je še topr! Zogens, is ctajer? Pet tinarjef komat, no?« Jo, šnekn! Sploh so celjski in drugi takšni »Nemci« izbrali Logarjev dom za svoj tabor. NB: Dobrodošli, toda naj se nauče vsaj pravilnejšega nemškega jezika, in pa ne tako glasno. Sicer... se bomo mi smejali. Tudi glasno! Sploh bi se moral najti med našimi slikarji ali vsaj fotografi kdo, da se specijali-zira na žive tipe. Pero je tu preslabo. Lovrenc evo znamenje pri Rogovilcu še ni nikjer objavljeno, niti stara Logarjeva kašča, niti obrazi in liki šoštanjskih in celjskih purger-jev, niti domačini, ki so bili prej v Lučan pri procesiji, sedaj pa pri novi kapelici pn pobožnosti, potem pod lesenimi šotori pri pivu in godbi. Ali pa fantje pri možnarjih, solčavska dekleta pri plesu, in vsi ti drvarji, splavarji, posestniki, kajžarji, hlapci, lovci, pastirji, svojevrsten, na zemljo navezan, samozavesten in samosvoj rod, ki je pa tako različen od Gorenjca ali Dolenjca ali Prle-ka. Ni še našel svojega lirika ne svojega prozaista, niti slikarja, niti amaterja fotografa, in čaka, da ga kdo »najde« in »lan sira«. Domovi tega rodu pa čepe visoko gori po vrhovih in čakajo, da pritisne proletam-zaeija tudi semkaj v ta tihi kot, ki pred OO leti še ni imel ceste v svet in kamor prt-smrdi sedaj po 50 avtov na nedeljo. Ležiš na trati sredi doline in gledaš po vrhovih. Strelovec, ker udarjajo vanj pogoste strele. Na utah, po pastirskih utah poa skalnimi turnci. Krofička? Baje po celjskih grofih, dasi bi prisegel, da to ni res. Sedlo? Kakšno sedlo? To so Jermanova vrata, pa na sedlo. Po Strelčovem pri sv. Duhu se razgleduješ in gledaš na Strelčevo peč. Kdo jo pozna? Ravno vis-a-vis Ojstrice na severu zapira Log in njen nos meče senco na belo steno, — prirodna solnčna ura, znana tod vsakemu pastirju in lovcu, neznana turistom in literaturi, dasi je ta Strelčeva prirodna solnčna ura svojevrstna znamenitost tega kraja in prava redkost. Po imenih posestev, razmetanih po vrhovih, spoznaš stara in nova naselja. Stara naselja so brezdvomno ona, kjer je posestnik dobil ime po kraju. Rodbinsko ime, ne le »domačega«. Prvi v dolini se je naselil pod Bregom, in je dobil ime Podbrežnik, se tudi tako piše. Še vedno je živa govorica naših dedov: «Kam greš? Pod Breg. Kje si bil? Pod Bregom.« Le meščan, jezikovno raz-obražen in iznakažen, poreče: »K Podbrež-niku.« Kam greš: V Potok. Kmet je tam Potočnik. Kje si bil? V Jamah. Pojdem v Jame. Kmet je tam Jamnik. Bil sem v Robu, grem na Rob. Kmet Robnik (ne Robnik). Na Osojah se je naselil in po njih dobil ime Osojnik. Pod Vrlovcem, malo nad izlivom Jezera, je glavni kraj Log. Kraj povsem, kakor pravi ime. še danes: Kam greš? V Log. Kje si bil? V Loge. Kmet je po Logu dobil ime Logar. Potem pride Piskernik. Pa še danes nihče tod ne reče, da gre v Tillerjevo kočo, niti k Piskerniku, marveč le »grem v barako«. »Baraka« je lesena stara Piskerni-kova stavba, spada Plesnikovim. To je namreč »Plestje«. Kam greš? V Plest'. Kje si bil? V Plest'e. Kmet je Plesnik, ne Plesnik, po dolenjsko Plestenjak. Drugače tudi ozna-čajo tod lastnino. Logarjeve njive se tu imenujejo Logarske njive. Kot je Logarski kot. Odtod dolina Logarska, ne Logarjeva, vendar je to umetno nenarodno ime. Klemen-škova peč je Klemenčja peč, njegova jama je Klemenčja jama. Na poti čez Klemenčjo peč proti Sv. Duhu (najdaljša je, a najzanimivejša, s prelepim razgledom) naletiš na vrhu na nepričakovan izvirek dobre, krepke kisle vode. Tu jej pravijo »Ksela voda«. Izvir ni dovolj močan za trgovsko uporabo, je pa izvrstnega teka, in bi se izplačala analiza, kemična in geološka. Iz Loga mimo Roba v Jezero, čez Klemenčjo peč na Klemenčje, mimo »Ksele vode« k Sv. Duhu imaš poltretjo uro dobre hoje, odtod debelo uro do »Potočke zijalke«, ii je sedaj že tudi naši iavnosti znana in med strokovnjaki evropsko - slavna paleolit-ska štacija. Kaj pa pomeni »Zijalka« in kaj »Potočka«? Solčavsko staro pleme od nekdaj strogo razlikuje geološki pojav: Luknja, ki vo«li navpik navzdol, je »pekel« (peku); poševno navzdol obrnjena je jama. Ravna ali celo zmerno navzgor položena izdolbina, globoka, z veliko odprtino, je zijalka. Plitva, manjša, je brlog, še manjša, ožja, večja razpoka, je šprtlja. Kamin je prask (»Hudi prask« je »ozki kamin«). Zijalk je več. Me-c-esnikova zijalka, Ložečka zijalka, Trbiška zijalka, Potočka zijalka. Potem Klemenčje jame, Erjavčeva jama. Brložnica. (Trbiške zijalke ni pri Trbižu, marveč pri Solčavi, ln ima ime, ker »vodi čisto do Trbiža«, »še po cukr so časih tja hodili.«) — Zakaj »Potočka«? V Potoku. Kmet Potočnik. Dokupil je Rogarjev grunt, ga oddal svoji hčeri, ko še je iz Potoka izselila zamož. Aili obdržal je oni del Olševe, kjer je zijalka, odcepil jo od nekdaj Rogarjevega grunta in hčerine dote. Zijalka je ostala »potočka«. Sicer bi bila Ro-garjeva. Tako nastajajo naša narodna imena v polpretekli dobi. Na Strelčovem pri Sv. Duhu ima svoj pa-leolitski glavni kvartir znanstveni najditelj »Potočke zijalke« gosp. profesor Brodar. Naprosiš ga, in že ti razklada, da bi ga poslušal vso noč. Razkazuje ti. kako je kopat in brskal, in kako je našel nova ognjišča praprebivalcev Potočke zijalke, in da "jih on šteje v dobo. ko je živel človek, nazvan Au-rignaški, po najdišču mlajši od krapinske-ga, drugi so pa zopet mnenja, da je bil sodobnik krapinskemu možu. Najdba novih ognjišč še ni publicirana, pa bo to zimo, ko se bodo spisali in objavili sadovi poletnega raziskovanja. Jamskih medvedov je doslej izkopanih za preko 800 repov ali glav ali kako bi se izrazil radovedni nevedež. Raz-ven medvedov in človeških ognjišč, starejše in mlajše dobe, diluvija ali aluviia, so najdene kosti prehistorienega volka, še nedoločene kune, cela glodalska plast, školjk in polžkov turritella, kakršnih sedaj tukaj ni; igle iz kosti; druge kosti umetno obdelane, n. pr. medvedje čeljusti s po tremi umetnimi luknjami (doslej le po eno); reziUca iz črnega kremena, strgalca, praskalca, nožički. Vprašan j'a in sklepi: V zijalki so takratni ljudje bili, ali stalno stanovali, ali se vsaj dalje časa mudili, okrog ognjišč živeli, tu delali, obdelovali kosti z omenjenim orodjem in izdelali s tem primitivnim orodjem one koščene igle in zagonetne luknje v čeljusti in artificielno preklali kosti (prelomi se točno poznajo, kje je nastavil »dleto«). Iz najdenih kremenčevih rezilc ugotovitev, da so ta rezilca obdelana in namenjena, da se uporabijo kot orodje. Ta kremenec pa ni doma v zijalki, marveč v velikih množinah sem prenesen. Zijalka je apnenčeva tvorba, t. j. dachsteinskega apnenca, Sv. Duh, eno uro nižje, je paleozoičen. Tu bi črni kremenec utegnil biti, toda doslej se še ni našel. Ali je bil v zijalko prinešen od tod ali pa iz večje daljave, morda od morja? Potem bi to predpostavljalo promet od morja do zijalke, in nepričakovano višjo kulturno stopnjo aurignaškega človeka, kakor doslej domnevano. Poleg rezilcev iz črnega kremena je pa izkopan tudi en sam kos pravega kresil-nika. Nedvomno paleolitskega, ne morda pozneje zasejanega. Takšne snovi pa tukaj niti ne more biti. Ta kresilnik je nedvomno semkaj prinešen! Iz najdenih turritel (polžkov, okrog 2 cm dolgih koničastih, lepo zvitih) in ki jih sedaj tu ni, pa sledi, da je nekoč izenačen z zijalko (1750 m), in da se bil paleozojski svet okrog Sv. Duha (1250 m) ie šele kesneje Olševa dvignila s svojimi mlajšimi apnenčevimi skladi nad starejši paleozojski svet. Ali pa da so bili polžki prineseni. Kdo, kdaj, čemu, in v teh množinah? In čemu so takratni zijalčarji obrusili medvedove sprednje čekane ali podočnike? Da so jih, o tem tli dvoma... Takšne so težave znanosti sploh, naše pa še posebej, ker je raziskovalec obenem agitator, inicijator, referent, organizator, pa mora dopisovati z bansko upravo, mestno občino, muzejskim društvom, voditi dnevnik delavcev, pisati razprave, z golo roko brskati po prsti, preparirati, klasificirati, porazdeliti vse po škatlicah, obenem voditi korespondenco z znanstveniki po raznih mestih Evrope, voditi sedaj radovednega turista. Sedaj berlinskega strokovnjaka, polemizirati, razpravljati, in živeti tod skoraj življenje eremita, ki vse pK)letje ni opoldne dobii kosila, razven nedelj, ko gre na oddih »v barako« (SPD). Laik sploh ne ve, koliko je delo znanstvenika, katerekoli stroke, še prav posebno pa takšne špecijalne in pri nas doslej skoraj neznano in neocenjeno delo. Pri tem delu pomagajo maloštevilni dijaki, naj-pridnejši g. Zorko, in štirje domači plačani delavci, katerih se je že prijel furor znanstvenika,. da povsodi »šnofajo« in je res eden njih našel v Solčavi pravo, za spremembo ne paleolitsko, marveč neolitsko »sekiro« (bolje bi se reklo »kladivo«) iz dobe, ko je človek že postal kmet, četudi morda še nomad, in ko se je že znal posluževati »stroja«, s katerim je ta iz vode p>obrani kamen obrusil in lepo gladko preluknjal, da ga je nataknil na ročaj. Ta *U kg težka kamen ita kladivasta sekira, (mnogo tisoč let mlajša od prej naštetih kremenčev in igel), je morala biti strašno orožje za lov in boj in obenem dobro orodje... V zijalki so ljudje in pradedi naši bivali po cenitvi prof. Brodarja pred 20 tisoč leti, po cenitni nemških paleologov ali kako se jim že reče, pa pred 200 tisoč leti. Pa se laik spoznaj! Iz paleozojske, paleolitske, neolitske in dachsteinske dobe se vrnemo v sedanjost in u beremo pot proti zijalki. Med potjo nas g. profesor opozarja na zunanjo, laičnemu očesu vidno razliko med značajem paleozojske pokrajine in apnenčeve. Razlike ni le v današnji zemlji, marveč v flori, in najbolj občutna je u vodi. Stara zemlja vode ne prepušča, vrh brd najdeš barja, voda nima apnenca,, je mehka, plehka, skoraj neužitna, zato i>a najdeš tudi kislo vodo. V apnencu ni vode nič ali malo, vse izvira le na vznožjih ali vsaj pobočjih. Raz starejše pokrajine je drug, zamišljen, otožen. Morda je utis tudi subjektiven, in prihaja ctožnost tudi od megle in od plohe, ki nas je namočila, da je kapalo, pa ne samo od ust. Naša Olševa ni povsod enako pristopna. Od Duha vodi dobro izhojena in predobro markirana steza, ki pa mestoma prehaja čez mejo, da si prečitaš tudi nemške beiočrne kažipote, ne samo naših rdečebelih. Nemcem neizprosnikom je Olševa Schafberg, zmernejšim je Uschowa. V planinskem dialektu pravimo jelši »ouša«. Tudi sicer nai-demo zanimive izraze, deloma znane pa redke, deloma neznane. Oanici — pečnici ne reče tu moški drugače, ko »edlbajs«, ženske jej tudi pravijo »roža«. Za rhododendron pravijo p>onekod ravš ali ravšli, nemško Ime, sleč, tu se sliši gričevnik, tudi bljuvanec, ker baje po nekaterih vrstah živina bljuva. Za ruševje, gorenjsko crtje (= čretje) pravijo tu »burje« (= borovje, alpinska gutural-na izgovarjava). Za krila, n. pr. jastrebova ali aeroplanska (tukaj vsakdanja) reko: »Habe«. Odkod izraz? Domač, nemški, spa-kedran? Ljubljanski nerazumljivi in grdi pilpogači in knjtižnemu netopirju pravijo tu »mršnik« (=mračnik), kar je gotovo lepše in značilno. Neke vrste brglezu pravijo »plezavček«. Žive pa v hribih in planinah nad Solčavo in okrog nje patriarhalno živ ljenje, kakor pred 200 leti, tako delajo, tako jedo in spe, tako pijo in ljubijo. Le to-nad Solčavo in okrog nje patriarhalno živ-nejšim orožjem, v hiši je pa še, kakor je bilo. Grade s kamnom in lesom, oboje. Ženijo se pa splošno prepozno, stari ne da iz rok, dokler le more. Sin nastopi često šele, ko je že 40 ali 50 let star. Mnogo je incesta, zakonov bratranca s sestrično, mnogo je tu še nedvignjenega narodnega blaga, bajk in povesti, ki čakajo svojega Trdine. Delajo ko črna živina, vesele se okorno, vendar niso tako trdo pleme, kakor Gorenjci. So izvrsten vojaški »materijal«. Neke glasine so prišle tudi k njim. Kakšne bodo premembe? Ah bo naš d|nar še veljal? Pa se stric kakor v zadregi aH osramočen sam nasmeje mojem* smehu in obrne pogovor na letino. Letos b« dobra, kajti že 30 let ni bilo prej>elic tako visoko, 1300 m, letos pa so, in drobe svoj »pod podru, pod podru«, kar znači, da bo sijajna letina, vse tako polno, da se bo pod podrl. Bo letina, pa če bo še tako dobra, bo pičla. Večinoma jim rase oves, pšenica bo dozorela šele koncem avgusta, Če ne prve dni septembra. So jo že v^snegu želi kakšno leto, mnogo je ni bilo nikdar, letos iej škoduje susa. Orehov bo mnogo, in dosledno med deco več dečkov. Češnje so pravkar dozorele, pa jih ne obirajo, marveč puste na veji, zgolj za zobanje. Drobne so, čisto črne, zelo sladke in obenem grenke, in na stotine drozgov se je nanje povabilo na vsako drevo. Izseko vidim, in vprašam. Da, tu še novi-no delajo, po starem. Izsekajo, požgo, pre-kopljejo (orati^ ne moreš v strmini)^ poseje-jo. prvo leto rž. potem oves. potem v pustiv. »Dreifeldenvirtschaft«). — Pred odhodom se> še malo pomenimo in izvem novo besedo. Po dolini okrog Mozirja, Gornjega urada in tam, pravijo »lesac. Okrog pašnikov so plo-ti. V plotih so vrata. To so lese. Ponekod je mesto lese »prelaz«, stopnjice na ot»h straneh, da čez stopiš. Na Solčavskem pa nimajo les, tu imajo »pritake« (menda od »priteknitk). Te pritake imajo razne mehanizme, skoraj vsak posestnik drugačen samosvoj patent, na vzvode, na vzmeti, na vi-tice, — tudi ta tehnika se sedaj popisuje in pripravlja za svoiečasno publikacijo " kot dragocen donesek domači folklori. Pred odhodom se še malo pomenimo. Originalen je način izražanja in opisovanja, raba tautologij, n. pr. Mlinar melje 'no guli. Kaplan dere 'no fehta (v smislu, da nabira darila za novozgrajeno cerkvico v Log'e). Nad Menino se zbira 'no kopiči, bo strele 'no groma. Ko se je nedeljo zvečer vsipala s ploho toča, je Ajta (= Asrata) prihitela: »Je že peska!« Pa je »pesek« kmalu prešel, ploha je pa. peliskala vso noč in ves ponedeljek dopoldne in dala moče, pa tudi zemlje odnesla. Premočen ko miš, z irhovkamt, ki so se ko slinasti polži opletali suhih be>-dre, sem primahal mimo »Obrkamna« m čez Štiftarja v Solčavo, pozdravil ob PaM savinjsko sveto Gorovoljko, konštatiral, da pri Šempetru, na ozemlju II. legije že hme^ obirajo in v Celju vstopil v vedno prenapolnjeni ljubljanski vlak, vsakdanji puščobi nasproti. Na Mozirski Od nekdanje Oslice, sedanjega sv. Križa nad Belimi vodami, se vleče proti jugu in jugozapadu tja do Savinje, Okonine Sv. Frančiška, Radmirja in Ljubnega veleza-nimiva dolga gorska veriga; v bolj ali manj izrazitih vrheh in kopah doseza povprečno višino obdravskega Pohorja; s svojim najvišjim vrhom »Bliskavcem« (1596 m) ga prekaša celo za kakih 50 m; v ostalem pa je to visoka, srednjegorska planota; toda ne plana in ravna, temveč razdrapana m strmo valovita kakor okamenelo od silnih viharjev razburkano morje, ki s svojimi, navpičnim goram podobnimi valovi, s svojimi vrtinci, žreli io prepadi koplje grob tudi najpogumnejšim mornarjem. Apnenec, ki tvorijo jedro tega gorovja, je tako krhek votel, razjeden in razpoikan, da trajno ne more držati nobene vode; je pravi kraški apnenec; zato tudi studencev tu ni in je tudi zunanja oblika te visoke planote skoz in skoz kraške narave. ki kakor ima Kras svoje Vodopivce baš zaradi pomanjkanja vode, imajo Golte svoje Vodovnike, med njimi celo pesnika, ki pa ni kakor pohorski pesnik v slovenskem, temveč v nemškem jeziku zlagal' pesmi. V višini nad 1500 m se vijejo prav kakor členi verige zveriženi, od nekdaj šumnih vod in ledenikov izprani in izglajeni dolci s kaskadami in katarakti, položne drage, globoki jarki in ljubke dolinice, ki jih sedaj pokrivajo obrobljeni in obsenčeni od redkega smre-kovja, rdečega volčina in dozorevajočega zelenega teloha, sočni našnikj s pastirskimi kočami in stajami za živino. Vmes pa naletiš prav kakor na Krasu na široka in globoka žrela, na velikanske lijake, skozi katere odteka voda v tajinstveno noč in temnogorske votline; v njih globini pa preži bela smrt na vsakogar, ki bi se drznil sam jn brez pomočnikov siliti tja doli in radovedno in zvedavo pogledati v tajni svet, v votline in vode, ki jih gorovje krije s svojo planoto. Tu pa tam je kak manjši lijak tudi zalit, zasut in izravnan s črno zemljo. Tam se. nabere voda in stoji v trajnih lužah, vedno, tudi v največji suši, na poljubno razpolaganje čredam, ki so jih živinorejci od Smihela, od Sv. Radegunde, iz Mozirja in iz Ljubnega sem gori poslali na letovanje. Ko hodiš preko teh strmih dol-cev in položnih drag, mimo teh črnih luž in zelenih jezer, mimo teh zevajočih lijakov, široko odprtih zijalk in prepadov, zasledujoč divjega petelina spomladi, ali v poletnem času srnjaka, vedno spremljan od glasne nesmi pinoževe, se ne moreš ubraniti domneve in vtisa, da je celo to go- Ra: rovje vdano neukem« si "temo nagnenjn. ki ga žene za tem, da pogoltne vse, kar zaide in pade v njegovo naročje. Pogoltne blagodejni dež s točo vred, ki pada z neba; pogoltne živino, ki v žrelo zablodi, ako ni ograjeno; pogoltne človeka, ki se upa le poizkusiti premeriti dobine njegovih žrel in lijakov; pogoltnilo je vola z jarmom vred; jarem je pozneje Ljubija, b: teče izpod njega in se tik pod Mozirjem druži s Savinjo, priplavila na beli dan; a vola sta ostala v velikanskem jezeru, ki polni strašno votlino pod gorovjem: to so Golti, med planinci (v novejšem času) znan<» kot Mo-zirska planina, odkar imaio na njih Mozir-jani svoji ljubki planinski koči, koiih starejša spada med prve slovenske (ust leta 1896). " Tam, kjer gledajo na sre&roi tra& brstre Savinje, na njeno zibelko, na Savinjske planine, na venec vasi, trgov, belih cerkvic in zelenih gor. ki se vrstijo od Gornjega grada in Ljubnega doli do Celja, so Golti v svojih najvišjih legah pečevinaste in strme, gole, plešaste; Pleški vrh, Konečni vrh Gojtska planina, Vrbučeva Kobilica, Bela peč, ki ima edina pod sabo živ studenec, obdan od kamenokreča ia od nežnih kar-minasto rdečih dišečih planinskih klinčkov, Peteliniek, Smrekovec in Medvedjak so najmarkantnejše točke v tej njihovi fronti Na njihovem srednjem pobočju in vznožja pa se svetijo v solncu in senci obširnih gozdov lepi kmetski domovi pod okriljem Sv. Radegunde, ki ima na strmem »Grebenu« blizu »Pekla« svojo cerkvico namesto nekdanjega rradu, in pod zaščito sv. Mihaela, ki nad Lepo njivo blizu Sv. Križa skozi žleb in ozko korito »Izteie« kaže pet na Travniško planina, v Praprotno drago, na Jakobovo peč, na Veliki Podlap, v Ledenico, s skritim snearom in ledom celo v vročih pasjih dneh. *ra Gomile, v Mesarsko lepo, na vse planine, v vse iame m drage, ki v svoji celoti tvorijo Mozirsko planino ali Golte. Lepa, kakor so ta tora m Golteh. $9 tudi imena kmetij, ki visijo pod Goltam! m segajo preko Šmihela in Sv. Radegunde do Mozirja, do Ljubije in Savinie: Rženič-ni-k, Goltnik, Jesevnik, Raztočnik, Plešnik, Naraločnik, Konečnik. žlebnik, Napotnik, Grmadnik. Šumečnik, Go^tečnik, Gačnik ;n Visočnik. Med temi k me na mi vodijo trd© markirane poti, pa tudi nezaznamovane mehke stezice gori k »Mozirski«, ki jo v treh urah lahko dosežeš iz Mozirja. Dr. Fran MišiČ. Vidka Sama se čudim, da je mogoče, da te tak majhen človek sprosti, izbriše prah s tvoje duše m zbudi v tebi živo zanimanje za Franceta, ki bo nadzidal hišo, m Muhco, ki bo kmalu imela mlade, Drav taiko črne, drobne iti zaspane kuž-ke, kakor je sama. Najino prijateljstvo je pričelo ob gramofonu v kmečki gostilni na sedlu. S svojim aktom skoro vsako nedeljo po romata tja gori iin tako sedaj ve, kje so igle jn nasjboljše plošče iin je vrhu vsaga ve-ščakinja v navijanju gramofona. »France je rekel, da moram priti vsaiko nedeljo, ker ne zna nihče tako navijati kafeor jaz,« pravi z ljubeznivim nasmešlkom, ki ozarja skoro vse njaaie besede. Nič domišljavo ali ponosno ne pove tega laskavega priznanja, kar tako mimogrede. Majhna je in okrogla, iz rožnatega obrazka je gledalo svetle očke, zlate lase ima in majcen podbradek — kar vidim jo, kako bo rastla in zrastla v okroglo-lično, debelušasto mamico, neproblematična bo in zadovoljna in ra^da bo imela otroke, cvetke, ptičke to v kuhinji lonce Lz medii, ki se bodo svetili kakor sodn-ce. Zakaj mala Vidka ima pred vsem zanisel za konkretne stvari, majhna re-alistka je. Z bistrim očesom opazuje vse živo in mrtvo okoli sebe in čeprav je mestni otrok, dobro pozna drevesa, živali, ve, kdaj dozore češplje, kdaj cveto korčki in kdaj je tisti čas, ko srnjaki lajajo na človeka. Dva študenta ob sosednji mizi sta prišla semkaj lovfit modrase, pa kakor v zasmsh še med kamenjem nista videla rtiti enega. Mimo Vidke je seveda švignil eden med grmovje — sicer pa to ni bilo prvič, in kar se tiče kač, bi nam znala opisati nekaj razburljivih srečanj z njimi. Naš smeh jo nekoliko zmoti, a najbolj je presenečena zato, ker smo tako neresni ob njenih tako resnih doživljajih, ki jih je polno njeno malo življenje. Atek (£>a pravi: »Vidka, majhnasd, ker rasteš saimo z duhom, ne pa tudi s telesom.« Od solnca ožgana Franc&na roka postavi filancate na mizo, da še mi praznujemo god sv. Ane, ki je gospodinjina pa-trona. Franca ima pod očesom brazgotino, konj jo je udaril. Vidka mi hoče pokazati tudi konja, ker sem videla Franco in brazgotino. Hlev za hišo je majhen, ravno dovolj prostoren za konjička, Joi bd o njem prisegla, da ne zna brcniti. Spet dokaz, da se aa vzdržlji- vost pohlevnih bitij ne smemo neomejeno zanesti, ker se nenadoma upro in nas presenetijo. V hlevu poslušam kravjo istorijo o uporu ponižanega belca, do. dokler me Vidka ne pokliče na obronek pred hišo, da mi pokaže trto, ki ima, čeprav šele letos zasajena (o Vidkino zmagoslavje!) že šest grozdov. Ta trta je seveda sad Francetovega" truda, ki je mojster v vseh praktičnih rečeh. Tako dokončuje pod streho letoviščarsko sobico, ki jo moram videti. »Sam jo je ometal,« pravi Vidka in kaže na sive stene. Važno še pristavi: »ker ni prostora, spi sedaj še kar pod streho na tleh. Pa ne bo več dolgo, ker se ženi. zeni se bo pri njem zelo dobro godilo, ker je dober, boljši od Johana.« Nimam pojma, kdo je ta Johan, a zadošča mi, da Vidka zanikuje njegove moralne vrednote, pa ima zame njegova slika že vnaprej črn madež. Pred kamrico srečava Muhco in Mručka. Če Muhca le zasluti, da bi jo rad kdo pobožal, (ni treba, da bi videla kretnjo roke), se že pohlevno vleže na hrbet in iztegne vse štiri od sebe. »Muhca, Muhca,« žgoli Vidka in jo čehlja. »Veste, Murček je njen sin in kmalu bo dobila spet majhne kužke.« »Radovedna sem* pravim candSBe- no in gledam Muhco, »kakšne pasme bodo. S kom jih bo pa imela?« neumno vprašam Vidko. »S kom?« vpraša tudi ona in me pomilovalno pogleda. »Sama seveda.« Zlato, malo bitje, nikoli več ne bom tako nepremišljeno vpraševala. Ko mi je Vidka pokazala še kuhinjo, shrambo in kje imajo spravljene piškote, se spustiva po strmem bregu v do-iino po korčke. Na posekanem obronku jih je vse polno, ali med tem ko jaz iščem drobne glavice pod listjem, ostane Vidka varno ob robu, ker spada ta strmina v kraljestvo srnjakov, »ki so sedaj zelo nevarni.« Nazaj grede prete-čeva najpreje nežnozelen travnik, potem pa tekmujeva po strmem in obritem hribu, katera bo prej na vrhu. Na cilju sva tako upehani, da se obe vle-ževa med bilke. Nad nama in okoli naju so sadna drevesa, ki jih strokovniaško ogledujeva. Nekaj kislih jabolk je na tleh, na nekem precej trhlem drevesu v bližini pa temnijo zreli sadovi — cibare! Na široko je zrastlo, da zlahka dosežem vrhnje veje in oklatim ves rdečkasti zaklad. Ker sva se precej pozno vrnili s svoje ekspedicije, se takoj odpravimo na pot novzdoL V, večerni doJini se svetlikajo ' Vse p. n. po šil j al ce prispevkov za listek »Jutra« opozarja urednik listka, da se rokopisi ne vračajo in ne hranijo, če jim ni bila priložena poštnina! reke, mehko višnjevi so skladi gorš in Vidka mi odkriva svoje srce. Vidka nima rada ljudi, ki čepe doma in ne hodijo na gore. Tudi šport visoko ceni posebno kopanje. Zato sta velika prijatelja z Radkom, ki je istih misli in prav zato se ne razume tako dobro s svojo starejšo sestro. »Samo doma čepi,« pravi Vidka, »in sitna je. »Tudi stalno prijateljico ima, s katero skupaj preživljata vse vesele in žalostne dni in ki jo ima zelo rada; vendar njena prava, srčna prijateljica je v Zagrebu. »Pa zakaj imaš tisto v Zagrebu rajši,« vprašam?« Tega pa Vidka ne ve razložiti. Ve samo, da je ona druga njena »prava, srčna prijateljica«. Ob slovesu je že skoro noč in komaj še razločim svetle lase in žive oči pred seboj. Vidka, mal^ Vidka. kmalu bi te spet rada videla in slišala. Taka si kakor majhna lučka, ki pošilja toDle žarke. Se boš svetila vse naprei, noben vihar ne bo ugasnil te luči v tebi, ki daje tako tih in osrečujoč sijaj, da bo še marsikomu v radost, Eksistenčni boj čevljarjev in industrijalcev usnjarske stroke Prejeli smo: V Beograda se Je preteklo nedeljo vršilo veliko zborovanje zastopnikov usnjarske iin čevljarske industrije, trgovine in obrti, ki je v vsakem, osobito pa moralnem pogledu popolnoma uspelo. Od malega obrtnika do velikega industrijca so se vsi organizirali v skupno fronto proti navalu konkurence, zlasti od strani Bat'e, ki namerava sedaj graditi v naši državi svojo tvorni™. Zborovanja se je udeležilo tudi vež zastopnikov te gospodarske panoge iz dravske banovine, kjer je industrija usnjarstva, čevljarstva in s tem združenih strok najbolj razvita. Započeta akcija je seveda tudi pri nas izzvala živahen odmev. Odpor proti inozemski konkurenci se je končno tudi v dravski banovini razvil v motno akcijo vseh prizadetih, ki je bala 7-asnovana te dni na posebnem sestanku v Ljubljani. V nekaj dneh bo prirejen v Ljubljani velik manifestarijski shod, ki naj pokaže, da so domači producenti tako v pogledu cen kakor tudi kakovosti zmožni vzdržati vsako konkurenco in da lahko sami pošteno vzdržujemo napredek in razvoj usnjarske in čevljarske industrije in obrtL Gre za vprašanje, ali naj dopustimo, da pride samo v dravski banovini nad 4000 čevljarskih mojstrov, poštenih očetov s svojimi družinami zaradi inozemske, od gotovih strani protežirane konkurence ob zadnji zaslužek, s čimer bi bili ti naši državljani izročeni brez usmiljenja propasti. Taka in s lična vprašanja razmotrivajo naši čevljarji že dalj časa in pojavila se je med njimi zdrava misel odločne akoije proti oni konkurenci od zunaj, ki naši državi ne do-naša gospodarskih koristi, kakor si marsikdo predstavlja. Našo usnjarsko industrijo, trgovino in čevljarsko obrt tare težka kriza. Ta kriza se dnevno poostruje aaradi omenjene konkurence, ki ima dovolj sredstev za blesteče in mamljive reklame, ki so ]x>vlekle za seboj velik del našega kupujo-občinstva, čeprav so domači Izdelki večinoma boljši in kar je zlasti važno, tudi renojši. Po vsej državi se Je radnji čas pojavite krepko gibanje, da se enkrat za vselej zajezi to prodiranje, ki stremi za tem, da za-vojuje ves naš trg rn uniči domačo usnjarsko in čevljarsko indttstrijo, odnosno obrt a konkurenca si je znala na rafiniran način izvojevati razne ugodnosti, odnosno koncesije. V dravski banovini sami je, ka kor smo omeni M, nad 4000 čevljarjev, prav toliko pomočnikov in nad 2000 čevljarskih vajencev. Jasno in naravno je, da so se čevljarji dvignili in pričeli ramo ob rami 7. našo industrijo in trgovino borbo, ki naj naposled uspe v tem pogledu, da se zaščitijo interesi usnjarske in čevljarske industrije, odnosno obrti proti inozemski, ki se skuša odtegniti tudi javnim dajatvam, do-fcim morajo domačini nositi težka bremena. Flafovi agentje in propagatorji zatrjujejo, da bo v njegovi tvornici, ki se ima zgraditi r naši državi, zaposlenih 5000 delavcev. Treba pa je na drugi strani pomisliti, da bodo istočasno vrženi ob tla desettisoči domačih obrtnikov. Za primer naj le navedemo, de je bilo samo v Kranju še pred leti 96 čevljarskih obrtnikov, danes pa jih obratuje le še 26. Vrste brezposelnih pa se bodo še pomnožile in lahko računamo, da bi prišlo ob zaslužek desetkrat toliko ljudi, kakor bi jih mogla zaposliti projektirana Bat'ova tvor-nioa. Naši čevljarji že sedaj vodijo ogorčeno horbo proti Batovim tako zvanim poprav-Ijalnicam čevljev, kjeT sprejemajo v popravilo vse čevlje, tudi one, ki so bili kupljeni drugje. So žal še ljudje, ki trdijo, da Bat'a plačuje visoko uvozno carino in velike davke naši državi. Kar se tiče carine, je treba ugo-loviti, da gie ta d^nar iz našega jugoslovenskega žepa. Beograjsko zborovanje pa je na podlagi točnih podatkov tudi ugotovilo, da je Bata kljub svojim 200 jx>družnicam v naši državi plačal v istem razdobju eno tretjino manj davkov kakor pa domačo beograjsko podjetje, ki ima samo 28 podružnic. Klfidnfič opozarjamo našo javnost na glav-np sklepe beograjskega zborovanja, ki so: 1.) uvoz čevljev v našo državo se mora kontingentirati; 2.) tvrdki Bata se morajo Tabraniti in ustaviti delavnice, odnosno po-pravljalnice ra čevlje; 3.) tvrdki Bat'a naj prepove nadaljnje ustanavljanje podružnic, osobito v krajih pod 20.000 prebivalcev; 4-.) pod nobenim pogojem se ne sme dovoliti gradnja Bat'ove tvornice. Beograjsko zborovanje je bilo ▼ nmogera pogledu prav zanimivo. Govorniki so v svojih strokovnih referatih podali mnog« zanimivosti. ki dosle>j javnosti še niso bile znane. Tako je eden govornikov omenil, da je bilo pred sodiščem dognano, kakšne kakovosti so Batovi čevljarski izdelki. Neki Čevljar je v Bat'ovi trgovini iznesel očitke glede* kakovosti njegovih izdelkov na tak način, da je bil Bat'a primoran ga tožiti. To-ženec pa je pred sodiščem naravnost secriral Rat'ov čevelj in je s tem dokazal svoje trditve. Naši čevljarji in industrijci čevljev tn usnja apelirajo že sedaj na javnost, da započeto pošteno akcijo moralno in dejansko podpre. Važen sestanek lesnih trgovcev v Mariboru V mednarodni lesni trgovini in industriji bili v zadnjem času sklenjeni razni sporazumi in karteli, ki neposredno vplivajo na naš izvoz in ogražajo eksistenčne temelj« male in srednje lesne trgovine in indu-slrijp. Ker so se sedaj tudi izvozne prilike na Madžarsko zaradi sprememb v političnem in gospodarskem pogledu jx>ostrile, so naši lesni trgovci čutili potrebo, da zavzamejo svoje stališče. Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani je na inicijativo slovenjgraškega gremija sklicala sestanek lesnih trgovcev, ki se je vršil v četrtek, 20. t m. v Mariboru v posebni dvorani hotela »Pri zamorcu«. Zborovanju je predsedoval podpredsednik Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev, gosp. Ernest Marine, trgovec v Celju. Zborovalce (vabljeni so bili le trgovci lz jxidročja bivše mariborske oblasti) je predsednik ored prehodom na dnevni red opozoril na^neznosen položaj, v katerem se nahaja današna lesna trgovina in je poudarjal nujno potrebo, da se lesni trgovci v tem kritičnem času češče sestajajo v svrho raz-motrivanja položaja. Mimogrede je omenil željo, da bi Osrednja sekcija polagala malo več pažnje na stanovske interese te stroke, da se ta organizacija veljavi po onih inten- 429.5 615.8 — 186.3 376.9 542.6 — 165.6 350.3 508.0 — 157.7 351.3 513.9 — 162.6 2667.0 2876.3 —1209.3 edjah, ki so bile sprejete na konferenco 13. novembra 1930 v Celju. Zvezni tajnik gosp. Igo Kaiser Je kot glavni poročevalec v kratkem obrazložil ne-všečne prilike, ki vladajo pri Osrednji sekciji in so le prehodnega značaja. To daje nado, da se bo Osrednja sekcija v resnici poprijela vseh nalog v obrambo naše lesne stroke. Nato je v prav izčrpnem referatu razložil, v kakšnem položaju se nahaja naša izvozna trgovina, ki je usmerjena na madžarska tržišča. Kriza na Madžarskem ni več oni mednarodni pojav, ki ga je bilo opažati na vseh tržiščih v inozemstvu, zaradi ruskega dumpinga, temveč je posledica splošne finančne krize, ki je v madžarskem gospodarstvu značilna. Preti nevarnost, da madžarsko tržišče zgubimo; zato bo treba to vprašanje regulirati. Pripravlja se poseben pravilnik, ki bo imel namen izvoz lesa urediti na način, ki bo omogočil, da se bodo inozemska tržišča v resnici zalagala le s kvalitetnim blagom. Ker bo imel ta pravilnik tudi določbe glede vprašanja, kdo ima pravico izvažati in pod kakšnimi pogoji si to pravico lahko pridobi, je zelo važno pravočasno skrbeti, da ne bo mala in srednja lesna trgovina prikrajšana. To je za lesne trgovee in industrijce r dravski banovini zelo važno, ker sta tu lesna trgovina in industrija postavljeni na čisto druge temelje, kakor v južnih krajih, kjer tvorijo podjetja le večje družbe. Iz debate, ki je sledila po tajo!fkov«n poročilu, se da sklepati živo zanimanje za stvar. Iznešeni so bili številni predlogi in nasveti, po katerih bi se dalo vprašanje našega izvoza prilagoditi današnjim prilikam. Ker ni bilo mogoče vseh teh predlogov sub-sumirati v konkretno resolucijo, je bilo sklenjeno, da se izvoli odbor, ki bo imel nalogo to vprašanje predelati in ga predložiti najvišjemu forumu naše organizacije v pretres. Ta odbor, sestavljen iz zastopnikov sekcij lesnih trgovcev pri raznih trgovskih gremijih, se bo sestal 1. septembra v Dravogradu, da konča potrebne priprave. Izvoz v juliju Generalna direkcija carin je pravkar objavila sumarne podatke o našem izvozu v juliju, tako da nam je sedaj mogoče podati splošen pregled o razvoju našega izvoza v prvih sedmih mesecih t 1. V juliju smo izvozili 255.400 ton (lani v juliju 392.000 ton) r vrednosti 351.3 milijona Din nasproti 513.9 milijona Din v istem mesecu preteklega leta. V primerjavi z minulim letom je torej naš izvoz (kakor prejšnje mesece) nazadoval po količini za 34.8%, po vrednosti pa se je JsmanjSal za 162.6 milijona Din ali 31.6 •/•. Gibanje našega izvoza v prvih sedmih mesecih t 1. v primeru z lanskim izvozom je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Din): Izvos 1931. 1930. Razlika januar 384.1 616.2 — 232.1 februar 333.0 480.1 — 147.8 marc 441.9 599.0 — 157.1 april maj junij julij __ januar - julij NaS letošnji isvo« se je torej v prvih sed mih mesecih pe vrednosti »manjšal nasproti izvoza v istem razdobju preteklega leta za več kakor eno milijardo 200 milijonov Din. V primeru i i i vozom v istem razdobja leta 1920. pa snaša primanjkljaj nekaj manj kakor 1 milijardo Din. K gornjim podatkom je treba še pripomniti, da se naš izvoz vsako leto sezonsko dvigne šele v avgustu. Zato bomo šele prihodnji mesec lahko ocenili, kakšen vpliv je imel pričetek izvozne sezone na vrednost našega izvoza. «=• Plačevanje nadurnega dela. Ker so nekatere inšpekcije dela požrešno tolmačile § 10. zakona o zaščiti delavcev, je minister za socialno politiko izdal odlok, ki pravi med drugim. V § 10. zakona o zaščiti delavcev je predvideno, da so delodajalci za vsako prekourno delo dolžni plačati najmanj 50% več kakor za redno delo. V svojem § 6. predvideva zakon možnost podaljšanja delovnega časa v primeru, če to odloči štiri petine delavstva podjetja s tajnim glasovanjem. § 8. vsebuje nadalje gotove primere, kadar se delovni čas lahko izjemoma podaljša na prošnjo delodajalca, pri čemer je za primere točk 1., 5. Ln 6. tega paragrafa določen način plačevanja tega prekoumega dela, dočim glede ostalih točk ni nič predvideno. Nekatera državna ob-lastva pa tolmačijo besedo vsak v uvodoma označenem besedilu § 10. tako, da je za vsako prekourno delo plačati najmanj 50®/« več, torej tudi za ono prekourno delo, kj ie predvideno v onih točkah § 8„ kjer glede načina plačila ni nič predvideno. Zato stavlja ministrstvo vsem inšpekcijam dela na znanje, da se ima prekourno delo v smislu § 10. (z dolžnostjo, da delodajalec plača 50"/» več kakor za normalno delo), smatrati le ono delo rz §6. in § 8., točka 1., 5„ 6., nikakor pa ne za prekourno dt-lo iz ostalih točk § 8. — Sekcija za prevajanje korespondence pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine Da bi se našim gospodarskim krogom olajšal pismeni promet z inozemstvom, je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine organiziral posebno sekcijo, ki vrši prevode trgovske korespondence med našimi in inozemskimi trgovci ter konporacijami ali ustanovami Zavod opozarja naše izvoznike na ta oddelek, ki vrši prevode brzo in pri strogem čuvanju poslovne tajnosti. Te posle vrši zavod po službeni dolžnosti. = Hotelirje, gostilničarje, kavarnarje itd., ki so dogradili ali adaptirali in otvorili svoje obrale pred 19. julijem 1930, torej še pred izdajo zakona o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo in vsled tega ne uživajo označenih olajšav, opozarja Zveza gostilni carska h zadrug v Mariboru, da ji v lastnem interesu nemudoma javijo svoje naslove, ker jih mora Zveza dostaviti ministrstvu za industrijo v Beogradu. _= Projektirana hidrocentrala na Sari t Žirovnici bo do 28. t m. zgrajena v modela na tujskoprometni razstavi. Umetno jezero na Savi bo segalo do Javomika. Kdor bo hotel videti ta veliki gospodarski načrt dravske banovine in poleg tega tudi vso elektrifikacijo z Završnico vred s točno po naravi posnetim modelom od Završnice do Vintgarja, ne bo zamudil obiskati tujsko-prometne razstave, ki se bo vršila v okviru jesenske prireditve ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra. = Hmeljski trg. Žalec, 22. avgusta. Večina hmeljarjev je končala s tem tednom obiranje. Ker je ostalo do 40 odstotkov slabšega blaga neobranih, se ceni letošnja letina na pičlih 7000 met stotov. Obrano blago je najboljše kakovosti, kar je razvidno že iz dejstva, da je bilo od 1000 bal iz pred-prodaje neodgovarjajočih le nekaj deset baL Dovozi in prevzemi iz predprodaje se nadaljujejo. Kljub temu je živahno povpraševanje po novem blagu predvsem za angleški račun in se plačuje po 7 — 8 Din za kg. Navzoči so tudi nurnberški in žateški trgovci, kakor prejšnja leta. Hmeljarji še niso voljni prodajati svojega pičlega pridelka odlične kakovosti in je bilo kljub živahnemu povpraševanju prodanih le okrog 100 stotov. a Jugoslovanska naročila pri francoski železarski industriji. »Frankfurter Zeitung« poroča i z Pariza, da bo v kratkem odpotovala v Jugoslavijo delegacija francoske železarske industrije, in sicer v svrho pogajanj za večje dobave železnih polizdelkov in izdelkov za javna dela. S Sestanek sadnih trgovcev. Sreski gre-mij trgovcev v Celju sklicuje za v sredo 26. t m. sestanek sadnih trgovcev, članov gremija. Ta sestanek se bo vršil v klubovi sobi hotela »Evropa« v Celju ob 8. dopoldne. Vsi člani, ki se bavijo s sadno trgovino, so vabljeni, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. = Uradni dan Sreskega gremija trgovcev r Celju za člane - trgovce v gornjegrajskem sreeu, se bo vršil v torek 25. t m., in sicer od 9. do 12. dopoldne v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne g. Sarba in od 14. do 16. popoldne v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. = Zveza barvarn tn kemičnih flsttlnie oblek t kraljevini Jugoslaviji, ■ sedežem ▼ Zagreba je imela dne ML julija svojo skupščino v Ljubljani. Prisotne je pozdravil zvezni predsednik g. Drag. Reich. Poslovno delo zveze pa je do podrobnosti obrazložil tajnik g. inž. Vilko Ondrušek. Po absolutoriju odboru je bil izvoljen stari odbor, in sicer: predsednik Drag. Reich, Zagreb; I. podpred-sednink Obrad Janjič, Beograd; II. podpredsednik Adolf Reich, Ljubljana; tajnik inž. Vilko Ondrušek, Zagreb; blagajnik Gojke Veselinovič, Sr. Mitrovica; 2 odbornika: Pavel Nedog, Maribor; Drag. Kovačec, Osijek. V nadzorstvo so bili izbrani gg.: Albert Ondrušek, Osijek; Nikoia Dinič, Beograd; Josip Kersting, St Pazova. Nadalje so bili sprejeti razni pogoji za sprejem obleke za barvanje in kemično čiščenje. Nova skupščina se bo sestala meseca februarja 1932 v Zagrebu. 1091 = Potrjena ie prisilna poravnava v kon-kurzu, sklenjena med dolžnikom Franom Kricfkom, trgovoem v Celjn, in njegovimi upniki za 20% njihovih terjatev, plačljivih 30 dni po pravomočnosti poravnave. Položaj na naših borzah Na ljubljanski borzi je bil devizni promet pretekli teden prilično velik; znašal je 18.2 milijona Din nasproti 19.7, 16,5, 205 » 182 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tečaji deviz so se v pret, tednu ponovno pekoliko dvignili. Zlasti deviza Curih, ki je mednarodno zelo čvrsta, je dosegla že tečaj 11.0430 Din za frank; dinar v Curibu pa je padel na 9.05. Naša javnost, ki presoja naš dinar le po curiških tečajih (kar je povsem napačno) vidi v tem popuščanju curiške notacije in dviganju devize Curih na naših borzah popuščanje dinarja. Že enkrat smo amenŠi, da drži danes Narodna banka naš dinar stabilen nasproti vsem tujim veljavam in ne samo nasproti Curihu, kakor se je to prej izvajalo. Kdor zasleduje dnevno devizne tečaje, je lahko opazil, da se deviza Netv-york, ki velja v vsem sveta kakor zlato, ni prav nič podražila. Tečaj devize New- york znaša danes 56.66, medtem, ko tt je zadnja leta pri nas gibal večinoma med 5630—56.90. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pretekli teden zopet nenadoma popustila in sicer pod vplivom ponovne oslabitve evropskih obligacij na ameriškem efektnem tržišču, kjer je nazadovalo tudi Blairovo posojilo. Vse, kar je Vojna škoda zadnji teden pridobila, je v tem tednu zopet izgubila, kajti tečaj je od 360 nazadoval zopet na 325—330. 7% Blairovo posojilo se je včeraj trgovalo po 6830— 69, dočim se je zadnji teden gibalo na višini 71—72. Na tržišču zasebnih vrednot je ves teden vladalo precejšno mrtvilo in tudi v tečajih ni prišlo do znatnejših iz-prememb. Devise. Čarih. Beograd 9.05, Pari* 20.165, New- york 514, Bruselj 71.675, Milan 26.89, Madrid 455, Amsterdam 207.375, Dunaj 72.30, Sofija 3.715, Praga 15.225, Varšava 57.40, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05. Žitni trg '+' Bndimpeštanska terminska borza (22. t m.) Tendenca čvrsta, promet živahen. Pšenica: za december 11.32 — 11.33, za marc 12.58 — 12.60; ri: za december 11.31—11.32, za marc 12.35 — 12.37; kornsa: za maj 13.60 do 13.65. + Novesadska blagovna bona (22. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 14 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 10 vagonov koruze in 2 vagona moke. Pšenica: sremska, slavonska nova, 78/79 kg 162 — 164; 79/80 kg 163 — 165; ladja Dunav 168 — 170. Oves: baški, sremski, slavonski 120 — 125. Ječmen: baški, sremski, 63/04 kg 117.5 do 122.5; letni, 67/68 kg 170 — 175. Kenua: baška 92.50 — 94; okolica Sombor ali Indji-ja 92.50 — 94; južnobanaška 87.50 — 90; sremska, okolica Sid 94 — 96. Moka: baška, banaška »00« in »0« 270 — 280; »2« 250 do 260; »5« 230 — 240; »6« 210 — 220; »7« 170 — 180; »8« 120 — 125; slavonska »00« in »O« 255 — 265; »2« 235 — 245; »5« 220 do 230; »6« 210 — 220; »7« 165 — 175; »8« 120 — 125. Otrobi: baški 95 — 100. Zahvala Za takojSnje polno izplačilo posrmrtnine po umrli materi Katarini Juvan, pos. v Vod-matu, se iskreno zahvaljujemo druStvu »Samopomoči hiš. In zemlj. pos. v Ljnbljani«. Obenem pa to društvo najtopleje priporočamo vsem, ki si hočejo oskrbeti poemrtnino. V Mostah, 17. avgusta 1931. 10597 Družina Juvan Prvovrstno zidno in streSno OPEKO dobavlja v vsaki množini po najugodnejših cenah z lOletno garancijo opekarna »Ilo-vac«, Karlovac. — Generalno zastopstvo za Dravsko banovino »EKONOM« ljnbljana, Kolodvorska ulica It. T Interesenti zahtevajte cenik!_ mmmumsmaBUBBBBmmmmmMmm LOKAL s tremi prostori, pripraven za pisarne aH trgovino na debelo, na prometni točki v Ljubljani, ODDAM. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »PROMET«. 10565 Poceni in vendar najboljSa je Severfeva otomana z 32 peresi v sedežu tn 4 v zglavju. Velikost 185X78. Najboljši materijal. Cenaj 550 do 850, po izbiri' preobleke. Zahtevajte vzorce! 68 SEVER RUDOLF, Marijin trg štev. 2. Zemljišče za tovarno ca. 5—10.000 m* z lastnim železniškim tirom tik ob postaji sredi Slovenije se proda. Dopise pod šifro »TOVARNA« na podružnico »Jutra« v Celju. 10553 češke kameninaste cevi CIHLAft, Ljubljana, Dunajska cesta 69 RADIO - SALON PHILIPS MARIBOR GOSPOSKA ULICA STEV. S9 Stalna zaloga svetovno priznanih Philips-radio izdelkov ter v to stroko spada jočih predmetov. Zahtevajte brezobvezno in brezplačno predvajanje. Vsem cenj. interesentom se priporoča PHILIPS RADIO-SALON MARIBOR lfostal pogrebni iitW KRISPER JOHANA kot soproga in KRISPER ANTON kot brat naznanjata v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njun nad vse ljubljeni soprog, brat, stric ln svak, gospod dr. Valentin Krisper odvetnik In posestnik dne 20« t« m« po dolgi, mučni, neozdravljivi bolezni v Ba-dnu pri Dunaju nenadoma izdihnil boguvdano svojo dušo. Pogreb se bo vrffl na željo dragega pokojnika na Dunaju, kjer se položi truplo tiho k večnemu počitku« MaSa zaduSnica se bo darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani v torek, 26. t. m. ob 10. dopt LJUBLJANA — BADEN, dne 2L avgusta B3L 105M Iz življenja in sveta Stroj nadomešča roke Ali mehanizacija življenja pospešuje človeško srečo? — Razlika med divjakom in civilizirancem V javno in zasebno življenje čim dalje bolj prodira stroj kot nadomestilo za delo človeških rok. Tako si je gospodinjstvo še 1. 1900. pomagalo kvečjemu s šivalnim strojem in majhnim številom gospodinjskih priprav, ki bi zaslužile še ime stroja, n. pr. z mlinom za kavo, strojem za sek-ljanje mesa, likalnikom. Danes si modernega gospodinjstva že ne moremo več misliti brez sesalnika za prah, električnega hladilnika, električne instalacije, električnega vetrila ali sušilnika za lase, pralnega, stroja in kopalne peči. Avtomobil in motorno kolo, radio, gramofon in telefon izpopolnjujejo poleg neštevilnih, delno zelo zamotanih kuhinjskih strojev, mehaničnih igrač in mehaničnih predmetov vsakdanje rabe inventar naših domov. Tu nastane veliko vprašanje, da-li na-pravlja ta mehanizacija vsakdanjega življenja človeka srečnejšega kakor je bil še pred dobrimi 50 leti. Stuart Chase, znani sociolog, odgovarja na to vprašanje s tem, da dela stroje v prvi vrsti odgovorne za rastočo nervoznost sodobnih žena. žena je bila nekoč vprežena v tisoče del, ki jih je morala izvršiti z lastnimi rokami. Za dol-gočasenje ni imela časa. Danes jo je stroj razbremenil in če noče umreti od dolgega časa, si mora izbrati nov poklic, vdajati se mora vsakovrstnim športom, javnemu delu itd. Vprašanje je, ali ji ta novi način življenja bolje godi, bolj osrečuje. Odgovori bodo v vsakem posameznem primeru drugačni. Istotako je z vprašanjem, ali nas osrečuje pospešitev življenjskega tempa. Glavni, skoraj edini smoter mehanizacije je ta pospešitev, ki postaja od leta do leta blaz-nejša. Doživeii smo v kratkem času razvoj od navadnega vlaka do električnega brzca, avtomobil in motorno kolo se že umikata letalu, letalo se bo v kratkem začelo umikati stratosferni raketi. Telefon izg-ublja svoj pomen pred radiom. Vsepovsod se osebna moč nadomešča z mehanično, hitrejšo; žigice nam ne zadoščajo več, imeti moramo vžigalnike. Aparati za britje in polnilna peresa, električni klavir in gramofon nadomeščata prejšnje priprave, ki so zahtevale v iste svrhe večje uporabe človeške energije in več časa. Mnogi vidijo v tem štedenju s telesno silo in časom možnost za boljšo izrabo duševnih sil, pot do čistejše kulture, ki naj objame vse človeštvo, ter opozarjajo na krasote, ki jih ustvarja moderna tehnika, to cele nove umetnosti (fotografija, zvočni film), dalje na lažji dostop, ki ga ima danes večja masa človeštva do kulturnih vrednot (s pomočjo ogromnih knjižnic, koncertnih prostorov, kinematografov, predavanj po radiu v lastnem domu). To je vse res. toda po drugi strani ne smemo pozabiti, da naša doba n. pr. ni več sposobna delati in vztrajati dalj časa na kakšni umetnini, da se večina plastik proizvaja kot množestveni artikel, da se življenje človeštva vedno bolj nivelira in da samosvoja osebnost čim dalje težje prihaja do veljave. Stuart Chase je napravil sledečo primerjavo med življenjem civiliziranega človeka in neoblizanega samoanskega divjaka. Civiliziranec izpolnjuje svoje življenje: z delom v pisarni ali tovarni, goji svoj domači vrtiček, popravlja v domu, se vozi z avtomobilom, motornim kolesom ali cestno železnico, posluša radio, telefonira, obiskuje kinematografe,- čita časnike, pleše jazz, igra kvarte, rešuje križaljke, si pri-voščuje nedeljski počitek v družbi mas, obiskuje nogometne tekme in druge športne prireditve, preživlja svoj dopust sredi enako preobloženih in nervoznih ljudi, z vožnjami v železnicah in avtobusih, je v skupnih kuhinjah. Samoanec: prideluje svoj taro, kuha, gradi čolne, se vozi spretno s kanujem, ribari, pripravlja kopro, si gradi lastni dom in utira poti skozi gozdove, plava, pleše svoje izrazite plese, poje, snubači, se udeležuje raznih ceremonij, potuje po otočju. »Kakor vidimo,« zaključuje Chase, »je moderni človek bolj zaposlen od samoan-ca in ima manj možnosti, da se izživi. Morda ima možnost, da nekega dne obogati in vstopi v krog odličnejše družbe, kjer so mu postavljene širše meje. Vendar bi Samoancu, v kolikor se tiče splošnega razvoja vseh ljudi, skoraj dal prednost..« Kdo bo evropski mojster v plavanju ? Danes se začnejo v Parizu na stadionu Tourelles tekme za svetovno mojstrstvo v plavanju. Na sliki trije, ki si od tekme mnogo obetajo: Schubert iz Vratislave (na levi), Taris iz Pariza (v sredi) in dr. Barany iz Budimpešte (na desni) Oslabeli vid, starost in smrt Oči, k! opešajo, še ne pričajo, da propada ves organizem V Nemčiji je vzbudil precejšnje vznemirjenje članek prof. dr. Bernsteina iz Gottingena, ki je izšel v celi vrsti listov in ki trdi, da je oslabelost vida merilo za nastopivše ostaranje telesa in merilo za čas, ki ga bo človek še preživel. Komur oči prej oslabijo, bo prej umrl, komur pozneje, pa bo še živel. Proti tej trditvi je vstala vrsta strokovnjakov, ki jim predvsem ni prav, da se takšne trditve mečejo v javnost, kjer vzbujajo razne hipohondrije. Mnogo je lju- di, ki takšno berejo, pa občutijo vse znake bolezni na sebi, čeprav so zdravi kakor riba v vodi. Potem pa je dr. Bernstein pozabil podpreti svojo trditev s statističnim materialom, ki bi pa moral biti ogromen, če naj bi hotel biti podlaga za kakšno znanstveno utemeljeno trditev. In mnogi očesni specialisti dokazujejo na podlagi lastnih izkušenj, da velja Bernsteinova teorija samo za majhno število primerov ljudi, nikakor pa ne za vse. Zdravljenje duševnih bolezni s hormoni Kakor zarodki bolezni, tako je v ljudeh samih pričujoče tudi sredstvo zoper nje Kakor znano, se je slovitemu pomlaje-valcu prof. St.einachu posrečilo pridelati ženski spolni hormon v čisti obliki. S tem hormonom so z velikim uspehom ozdrav-Ijali v bolnišnicah za ženske bolezni znake ostarelosti. Sedaj pa so ga začeli uporabljati tudi za zdravljenje nekih duševnih bolezni, zlasti težke duševne depresije, ki se pojavljajo pri ženskah v nevarnih letih klimakterlja. Vse takšne depresije izginjajo po vcepitvi hormonskega preparata izredno hitro, kareje tem važnejše, ker doslej medicina ni poznala zanesljivih pripomočkov zoper te bolezni. Prof. Steinach pa je pridelal tudi moški spolni hormpn v čisti obliki in tako je upati, da bo zdravljenje duševnih bolezni, vsaj mnogih med njimi, našlo novo, zelo uspešno pot. Dve letošnji repatici Enckejev komet in Za letos so pričakovali, da se bo pojavila kratkopenodična Enckejeva repatica. Prof. Matkiewicz z zVezdarne v Pulkovi na Ruskem je tudi izračunal čas in nebesni odsek, kjer bi morala postati vidna. 21. junija je izsledil Robone na zvezdami v Cordcbi (Južna Amerika) repati-co, ki pa ni bila točno na izračunanem mestu, zato niso vedeli, da-li je to dejansko Enckejeva repatica. Opazovanja prof. Woo-da v Johannesburgu (Južna Afrika), pa so ugotovila, da gre res za to repatico. če se :ni nahajala točno na mestu, kjer bi morala biti, je to pripisovati vplivu, ki ga imajo veliki planeti na proge teh nebesnih teles. Pravkar poroča astronomska poročeval-na centrala v Kodanju, da je prof. Nagata odkril še drugo repatico, prvo »novo« v letošnjem letu, ki jI je dal ime »Nagata »Nagata 1931 a« 1931a«. Moore je v Wilsonovi zvezdami 17. t. m. določil tudi njeno pozicijo, in sicer se je ta čas nahajala v ozvezdju Leva. Ta repatica pa je zelo majhna Pola Negri zbolela Iz Sante Monice v Kaliforniji javljajo, da ima Pola Negri vnetje slepiča. Prepeljali so io v bolnico, kjer je pa še ne smejo operirati. Društvo ločencev V Budimpešti so si ločenoi osnovali klub. Na ustanovni sestanek je prišel en moški im pet žensk, ki so za začetek sklenili, da združi klub moške in ženske in naj se ne ustanavlja nobeno konkurenčno društvo «1-istim smotrom. Papeški nuncij Ciriaci ki je povzroča odstop priljubljenega, češkega nadškofa Kordača, je s tem nespretno zaključil svojo diplomatsko kariero v Pragi, od koder bo v kratkem odpoklican Boj proti mamilom Egiptski zdravnik dr. Modinos poroča v neki okrožnici Društvu narodov o neki novi metodi, s katero se zanesljivo odvadijo morfinisti, kokainisti in kadilci opija pogubnega strupa. Pacientu, ki uživa katero teh mamil, se prilepi na hrbet španski ob-liž, pod katerim se v kratkem napravi mehur, čigar tekočino vbrizga zdravnik bolniku v kri. Pri tem se je skoro v vseh primerih pokazalo, da se je pacient poslej trdovratno branil vsakršnega opija in je bil za nekaj mesecev popolnoma ozdravljen. Učenjak misli, da povzroči injekcija neke vrste preobčutljivost za mamila, tako da že prav neznatne količine povzročijo omotico in bruhanje. Zanimivo je, da strastni kadilci po injekciji niso mogli več prenesti niti duha po opiju. Kitajska vlada namerava izvesti poseben zakon o prisilnem zdravljenju kadilcev opija po Modinosovem načinu. Plinske vojne v starih časih Švedski raziskovalec Erland Norden-skjold je v neki razpravi dokazal, da vpo-raba strupenih plinov v vojne svrhe ni morda pridobitev najnovejše dobe, marveč že staro, preizkušeno orožje, ki Ima dokaj pestro zgodovino. Indijanci v južni Ameriki so se posluževali v obrambo proti evropskim zavojevalcem v 16. stoletju ostrega dima. V bojni črti so postavili velike ponve žarečega oglja, na katerega so ob ugodnem vetru sipali drobno zmlet poper. Razvijajoče se pare, ki so prav bogate kapsicina, so tako napadle sopila in sluznice sovražnikov, da vsaj pol ure niso bili sposobni za napad. V teh plinskih vojnah so ljudje nosili že neke vrste primitivne plinske maske. Portugalci so namreč kaj kmalu odkrili, da se da neprijetni učinek poprovega plina para-lizirati z jesihom in so si poslej privezovali pred usta in nosove v jesih namočene rute. Princesa Murat se je omožila V Cannesu je bila nedavno poroka princese Laure Murat z ameriškim inseratnim posredovalcem Paulom Frankom. Nevesta se je rodila 13. novembra 1913 kot hči princa Mihaela Murata in Helene Mac Donald Stallo iz Cincinatija, ki je bila potomka Joahima Murata, Napoleonovega svaka, čeprav je bil Murat po cesarjevi smrti ustreljen kot upornik in samosilnik, je še Napoleon III. .priznal njegove potomce ter jim dovolil prilastek »Altesse«. Rodbina Murat, čije kri se pretaka tudi po žilah vseh članov rumunskega kraljevega doma, se ni v zadnjem stoletju niti v enem primeru okrepila z dinastičnimi zvezami, kljub temu pa se dobro zaveda družabnega stališča ki ji pripada zaradi Napoleonovega sorodstva. »Nautilus" gre v pogubo? Kaj pripoveduje član posadke o vožnji čez Ocean V Skandinaviji je zapustil WIlktnsa in njegove tovariše Američan Lundbeck. Izkrcal se je, da se vrne v Ameriko. Lundbeck ima v Stockholmu sorodnike, katerim je obrazložil natančnejše vzroke svojega »pobega« z »Nautilusa«. Pripovedoval je: Do Bergena sem tudi jaz kljuboval vsem nevarnostim. Po poklicu sem električar. V tem svojstvu sem služboval na raznih podmornicah, zato mi je aal Wilkins prednost pred drugimi, ki so se potegovali za to mesto. »Nautilus« je podrtija. To smo vsi preizkusili na lastni hoži. V Filadelfiji so ga vrgli med staro šaro, ker ni bil za nobeno rabo. Tedaj pa je prišel Wilkins in ga je najel za en dolar na leto. Vlada mu ga je prepustila. Podmornico je bilo treba prilagoditi za opasno vožnjo pod ledom. Toda stroji »Nautila« so stari in obrabljeni. Na poti iz Amerike v Evropo se je to pokazalo v vsej nesrečni popolnosti. Kolikor pa ni bil »Nautilus« nesposoben že sam na sebi, so še pripomogle k temu popravila na brzo roko. Te adaptacije so tako nesrečne, da se že zdaj strašno maščujejo. Kot strokovnjak govorim lahko samo o električnih napeljavah, ki se ne dajo opisati. Treba jih je videti, da se človek uveri, kaj se lahko izcimi iz tega Na prekomorski vožnji do Irske smo preživeli strašne čase. Enkrat n. pr. so valovi zmetali vso posadko na kup, kjer smo obležali v nezavesti. Zgodil se je čudež, da si nismo polomili vseh udov. Drugič se je primerila napaka pri sodu z amo-nijakom. Malo je manjkalo, da se nismo vsi zadušili ali vsaj zboleli zaradi strupenega izpuha. V zadnjem trenutku se nam je posrečilo odpreti prezračilnik, ki nam je prinesel rešitev. Ko smo se nekoč dvignili na površino, je odnesel val tri mornarje. K sreči je takoj v naslednjem tre- nutku potegnil veter od druge strani in jih Je morje zopet zapljuskalo k nam, sicer bi bili izgubljeni. Te in podobne težave so zahtevale od nas, da smo vztrajali pri delu po 30 do 40 ur s prav kratkimi odmori, drugače ne bi bili nikoli prišli čez Ocean. Ob prihodu v Oueenston, kamor so nas morali zavleči, so bile vse električne baterije izčrpane. Imeli nismo ne elektrike ne luči ne toplote. Tudi tedaj smo jedva ušli smrti. Moram pa priznati, da je VVilkins dorasel vsakemu položaju. Drugi bi bil na njegovem mestu že davno omagal in vrgel puško v koruzo, če pritisne sila, prime za vsako delo, tudi najnižje vrste in dela za 20 ljudi. On je bil na poslu tudi tedaj, kadar so vsem drugim odpovedale moči. Moj pobeg s podmornice je opravičljiv. Doma v Ameriki imam družino, ženo in tri otroke, ki bo bogvekaj z njimi, če se ne vrne njih krušni oče. Skrb zanje mi je navdihnila misel slovesa od Wilkinsa. A tudi kapitan Dannenhover je pravcati vrag v človeški podobi. Ona dva in švedski raziskovalec Sverdrup so možje, ki drže eks-pedicijo pokonci. Kako pa misli Wilkins o svojem podvigu, priča dejstvo, da je posadki podmornice stavil ponudbe za službo r.a podmornici v prihodnjem letu. Ni dvoma da snuje nove odpravo, kajti letošnja se bo po vsej priliki izjalovila. Jaz bom najbolj vesel tedaj, ko bom slišal, da se je »Nautilus« z Wilkinsom in 20 možmi srečno vrnil s tečaja. Zadnje poročilo Wilkinsove odprave prihaja iz Adventskega zaliva in pravi, da se bo usoda ekspedicije odločila v enem tednu. Poglavitno važnost polaga Wilklns rta jekleno žago za vrtanje ledu. če ta odpove, se bo podmornica takoj vrnila z roba kompaktnega ledu, koder zdaj kri-žari za poskušnjo. Športna olimpijada v Los Angelesu vabi j Prihodnje leto bo športna olimpijada v Los Angelesu, kamor že zdaj vabijo mični pla~ kati, ki opevajo krasote mesta in navajajo število prebivalstva Dpica z dolgim nosom Domačini na Borneu smatrajo, da žive v nosačkah duše pokojnikov Nobenemu klovnu še ni prišlo na um, da bi si nataknil tako dolg in nenavaden nos, kakršnega ima opica nosačka, semno-pithecus nasalis larvatus, ki živi samo v pragozdovih otoka Bornea, odkoder je eno prinesla s seboj neka ameriška ekspedicija v Chicagu. Ogromni nos te opice vtsl čez zgornjo ustnico., po sredi je širok, na koncu zaostren, po hrbtu ga deli lahka brazda Nosnice so še bolj groteskne od nosu samega Tudi v pogledu barve je nosačka zelo nenavaden stvor. Dlaka po obrazu ji je svetlorjava, brada na obeh straneh obraza rdečerjava in belkasta, hrbet ima spet drug rdečerjav odtenek, prsi ima žival bele, istotako trebuh, da se zdi, kakor bi imela na sebi belo srajco, zadnja plat ji je modro črna dlani so ji gole kakor pri človeku. Glas te živali se sliši kakor mehko bobnenje neuglašenega basa in ker je Novosti iz filatelistične torbe Nove znamke hi znamke s pretiski, Id so izšle v zadnjem časa Etijopija, ki jo poznamo komaj po imenu in zemljepisni legi, je uvedla v promet letalske znamke. Natisnili so jih v Parizu s tiskom iz globoke izdolbenine in predstavljajo vrednost po 1, 2, 4 in 8 geršov in 1, 2 in 3 tolarie. Angola je pretiskala rožnate znamke po 80 centavov s številko 70. Na otokih Ba-hama so prišle v promet znamke po 2 pen-nyja in 2 in 3 šilinge. Belgija je izdala novo znamko za ekspresno pošto z vrednostjo 2.45 frankov. Poleg tega je izdala Belgija novo dobrodelno znamko za 3 franke (2.45 fr plus 55 c). V Belgijskem Kongu so pretiskali znamke od 35 cent in 1.75 fr s 40 cent, odn. 2 fr. Bolivija je uvedla porto znamke v trikotni obliki. To obliko ima tudi spominska revolucionarna znamka iz lanskega leta za 15 centov v rdeči barvi. Britska Guayana je natisnila nove spominske znamke po 1, 2, 4 in 6 centov in 1 dolar. Znamke nove domačin ske države Char-khari v Indiji prikazujejo razne pokrajine in stavbe v tej deželi. Nemčija je v zadnjem času Izdala 3 vrste polarnih znamk za »Zeppelinov« polet. Za 1 marko so bile znamke rdeče, za 2 marki modre, za 4 marke rjave. Eritreja je dopolnila svoje serije znamk z znamkami za 7 in pol, 20, 30, 40 cent. in za 1.25 ter 2.50 Lit. Francija je izdala nove znamke po 1 in 2 franka. Njene porto znamke, ki jih je 36 kosov, so dobile prefisk An-dorre. V Gibraltarju je izšla serija znamk z novim vzorcem. Znamke nosijo glavo kralja Jurija pod njo leži pristanišče. Is-land je dal pretiskati znamke po 30 Sere1 ter 1 in 2 kroni s tiskom »Zeppelin 1931«. Nova je tudi znamka za 10 kron. O priliki 200 1. obstoja Royal Dublin Society je izdala Irska posebno spominsko znamko za 2 pennvja v svetlosinji barvi. Macao je izdal začasne znamke. V Mongoliji so. izšle tri nove znamke po 5.20 in 25 mungov. Malajska zveza Je spremenila temeljno barvo na svojih znamkah iz oranžne bar- ve na sivi podlagi v črno barvo na zeleni podlagi. Španija je dala pretiskati znamke z napisom »Republica Espagnola«. Isto se je zgodilo z znamkami španske Gvineje. Budimpešta dobi mošejo in muslimansko univerzo V Budimpešti kanijo zgraditi prvo mo* šejo in muslimansko visoko šolo. Zgradbi bo6ta stalli na griču, kjer je pokopan turški svetnik Giil Baba, »oče rož«. Na tem kraju je danes majhen mimaret, kjer bo začel mujezin 20. t. m. prepevati svoje melodije. Madžarski m1—" 3+ejeio danes 1500 duš in so dobili od kralja Fuada v Egiptu zagotovilo, da jih bo de« narno podprl, če bo letos v jeseni izvoljen za kalifa 'slama in jim bo tudi zgradil univerzo. Za kalifat za poteguje zdaj šest muslimanskih vladarjev, med njimi tudi Feisal, kralj Iraka. Visoko odlikovanje Aljehina Svetovnega šahovskega mojstra Aljehina je pred kratkim sprejel v avdijenci danski kralj Kristijan X. Pri tej priliki mu je podelil odlikovanje Islandskega sokola, red, ki se podeljuje odlionikom le ob na j redkejših priložnostih. Kralj se je z Aljehinom tudi delj časa prisrčno razgovarjal o šahu. Ostanki »Lathatna«? Ruski meteorolog Molčanov, ki se je udeležil »Zeppelinovega« poleta v arktične kraje, je razvil ploščo z južnih potovanj Nove zemlje. Slika kaže na tleh ležeče letalo. Strokovnjaki domnevajo, da bi to u**gnili biti ostanki »Lathama«, s katerimi je letel Amundsen na pomoč Nobilovi odpravi. Drugi pa pravijo, da predstavlja letalo najbrže razbitine kakšnega ruskega poizvedovalnega aeroplana, ki je potoma zašel tako daleč. podoben nekakšnemu neprestano ponavljajočemu se »kakav«, se je opice ime »kakav« med domačini tudi prijelo. V ostalem živi v najvišjih vejah dreves in se hrani z listi, le po mlačnih mlaku-žah bornejskih pragozdov rada čofota. Domačini pravijo, da si ščiti nos pred neprijetnimi trčenji z rokami, kadar skače z drevesa na drevo, a tega ni opazil še noben opazovalec. Mladiči imajo čisto normalne noske, ki jim le polagoma zrastejo kakor starim. Domačini trdijo, da je nosačka zelo divja in zavratna žival, bojijo se je tudi zato, ker menijo, da prebivajo v teh živalih duše pokojnikov. obleki: moderne, fino blago, krasna izvršitev, najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Zoro vodo proti sfvim lasem l Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo na> ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radi če va (Duga) uL 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove. Vsak dan ena Najnovejši Strohschneider. Nešteti uspehi pri svetovnih konkurencah in dirkah v vseh delih sveta dokazujejo, da so AJS in Rudge Whitworth motorna kolesa konstrukcijsko na višku in v kvaliteti brezkonkurenčna! Vsi modeli in rezervni deli na zalogi! — Brezkonkurenčne cene! — Plačilne olajšave! — Zahtevajte ponudbe! — Rabljeni motocikli se vzamejo v račun! 10592 Generalno zastopstvo : O. ŽUŽEK, LJubljana, Tavčarjeva nlica štev. 11. Rudge-Whiiworih Za zaključek: Ilirija — Primorje Danes ob 17*15 na igrišču Primerja; predtekmi Ilirija rez. : Vojaški team ob 1$.; Primorje jun. komb./ : Mladika ob 16.15 Od prve nedelje v maju — davno je že tega — pa vse do danes se vlečejo tekmovanja po ligah. Malo se je stvar res raztegnila, tolažijo pa nas, da bo k letu drugače, toda vkljub temu se je zanimanje občinstva za ta tekmovanja stopnjevalo od nedelje do nedelje, od enega kola do drugega. Koliko ugibanj, koliko kombinacij, radostnih odmevov v tisočerih srcih, veselih presenečenj ter trpkih iznenadenj in razočaranj! Kdo bi vredno opisal vse pričakovanje in navdušenje, malodušje in pristno ali narejeno ogorčenje, vse pestro valovanje čustev — in vse samo zaradi dejstva, da se je enemu posrečilo večkrat kot; drugemu potisniti okroglo usnje v mrežo ? Dobrotljiva usoda — kaj vse ne pričakuje dober nogometaš od usode! — je vsaj v naši ligi ustvarila še tik pred koncem tako genialno zmešnjavo, da je možnih brez števila kombinacij. Kdo bo hotel zamuditi priliko, da ne bi bil prisoten pri razvozlavanju zamotanega klopka? V Ljubljani je na sporedu skromen dogodek z manj dalekosežnimi posledicami. Vsaj na videz. Vsebinsko pa je ta dogodek Evropsko plavalno prvenstvo 23. do 30. avgusta v Parizu Tretjič se letos vrše tekmovanja v plavanju, skokih in waterpolu za prvenstvo Evrope. Evropska plavalna liga, v čije kom-pctenco spada prireditev teh tekmovanj, je njih izvedibo poverila francoski plavalni tevozii in vršila se bodo v dneh od 23. do ■30. avgusta v Parizu. V stadionu Les Tourelles pri Parizu, kjer teo se vršile plavalne tekme o prililki pariške olimpijade 1. 1924., 6e bodo v teku Ooinih dni po i6tem vrstnem redu, kot prihodnje leto na olimpijadi v Los Angelesu, vršila izločilna, sesmifinalna m finalna tekmovanja v 7 damskih in 9 moških disciplinah. za naziv prvaika Evrope ter za prehodni darili, tako zvani »evropski pokal«, ki 'ga je 1. 1926. za najboljšo nacijo v moških 'disciplinah razpisal takratni madžarski •zvezni komisar Jeremija Smith ter za »Alfred Hajosev pokal«, razpisan po Budape-sti TornafClubu za prvaka na 100 m prosto. Tekmovanje za prvenstvo Evrope se je vršilo prvič 1. 1926. v Budimpešti 6amo v »devetih olimpijskih moških disciplinah. Z naskokom 40.5 točk so si takrat evropsko prvenstvo in z njim vred Smithov pokal osvojili Nemci s 101.5 točke pred Švedi, ki ;>o dosegli 91 točik. Pet prvih mest so si bili osvojili med njimi v olimpijski štafeti 4 krat 200 m prosto, dočim je prvenstvo 'v waterpolu pripadlo MadlžaTom. Ze leto dni kasneje se je prvenstvo Evro= ,pe vršilo drugič — tokrat v Bologni. Še vedno sigurno, vendar pa že s precej manjšim naskokom (v Bologni je štelo prvo mesvolje-*ak> se bo odigravanje le tedaj, če se bodo tekme vršile v nameri za bližnje prijave v članstvo JNS. Za dne 23. t m. po po LNP odobrene tekme so izvzete. Opozarja se klube, da se strogo ravnajo v sims u te odredbe, ki bazira na pravilih JNS m FIFE, sicer se izpostavljajo te?ki fTazni. Na znanje 6e vzame zapisnik, sestavi ljen ob priliki sestanka II. razrednih ljubljanskih klubov SK Korotana, SK Reke, SK Natakarja in SK Svobode Vič ter SK Javornika in SK Diska dne 12. t. m. v Ljubijani kakor tudi doseženi sporazum glede odigravanja prv. tekem. Dopis SK Elana od 11. t. m., priložen temu zapisniku, se tudi vzame na znanje. II. razred v Ljubljani tvorijo: SK Korotan, SK Re» ka, SK Natakar, SK Svoboda Vič, SK Disk in SK Javornik. SK Elan odigra ob koncu letu 2 prv. tekmi s boljše placiranim od obeh prov. klubov (SK Disk ali SK Javornik) v prv. tabeli II razrednih Ijubljan-sikih klubov m sicer eno na lastnem, eno na igrišču nasprotnika. Potuje se na last= ne stroške, a ves inkaso tefkme ostane klubu, ki igra tdkmo doma, mora pa poravnati vse ostale stroške (sodnika, prijavo, igrišče, reklamo, rediteljstvo). Na dopis od 17. julija t L bo prejel SK Elan pi6s men odgovor. — Zapisnik, sestavljen ob priliki sestanka I. razrednih ljubljanskih klubov 10. t. m. se bo vzel v razpravo, čim dobi LNP konkretne odgovore od vseh treh ljubljanskih pod6. ligaških klubov. — Dopis SK Elana od 17. t. m., v katerem prijavlja izgrede po odigrani tekmi s SK Relko, se odstopi kaz. odboru, da izvrši zaslišanje predsedstva SK Reke. Vzame se na znanje ustmeno sporočilo g. Pevalelka J., da zaradi prezaposlenosti odlagata mesto v uo. g. inž. Petrič, v k. o. g. Miklavčič st. ter se na njihova mesta koaptira: v uo. g. Sevnik M., v po. g. Ber* dajs V., v k. o. g. dr. Kuhelj M. Za pods. ekonoma se imenuje g. Barič I. Sporoča se klubom v območju Mo Maribor, Celje, Trbovlje, da se vršijo redni občni zbori teh odiborov v nedeljo 6. septembra ob 10. dopoldne. Dnevni red: Izs volitev zapisnikarja m dveh overovate-Ijev, poročilo predsedstva (prede., tajnika, blagajnika), predlogi klubov za imenovanje odbornikov v Mo., slučajnosti. Občne* ga zbora se lahko udeleže klubi po dveh delegatih, ki moraita imeti pooblastilo kluba. Eden delegatov ima pravico glasovanja ter mora kot ta(k biti naveden v po* oblast i lu. Mo v Mariboru, Celju in Trbovljah naj preskrbe lokale, kjer se bodo občn,; zibori vršili, o čemer je obvestiti LNP in vse klube dotičnega Mo. Določijo se kot delegati LNP na občne zb ore M o: V Maribor g. Kuret, v Celje g. Kralj, v Trbovlje g. Stanko. Tajnik L Šport v Tržiču. Danes bo nogometna tekma med SK Svobodo in SK Sokolom, ki sta bila šele pred kratkim ustanovljena in je tekma med njima 17. t. m. končala 4:3 za Sokola. Svoboda bo v doglednem času najresnejši nasprotnik gorenjske province. Moštvo ima izrazite talente, ki so po večini vsi začetniki, trenerju Joži je le čestitati na vidnem napredku. Le tako naprej, uspehi ne bodo izostali. Svoboda ima tudi hazensko sekcijo, ki pod vodstvom talentiranega športnika Jože vidno napreduje. — SK Sokol ima v svojem moštvu mlade talentirane igrače, ki so pa po večini že imeli priliko, da se naučijo nogometa ob priliki študij izven našega kraja. Prijatelji lepe igre naj ne zamude te lepe prilike, da prisostvujejo revanžni tekmi, pa naj bodo pripadniki ene ali druge stianke. Danes vsi na nogometno tekmo na prostoru Sokola oz. Svobode pri kolodvoru. Tekma hazene SK Tržič proti SK Svoboda prične ob 15., glavna tekma ob 16. Sodil bo ljubljanski sodnik g. Czerny. Amater : Slovan. - Danes ob 17. se vrši prijateljska nogometna tekma na novem igrišču Amaterja v Trbovljah. Tekma bo sigurno privabila mnogo športne publike, ker moštvo Amaterja je eno najboljših, ki igra lepo nogometno igro, to je pokazalo pri zadnjem turnirju pri katerem se je osvojilo krasen pokal NSZ. Moštvo Slovana, ki ima v svojem moštvu dobro rutini-rane igralce se bo moralo potruditi, da proti ambicioznemu moštvu Amaterja doseže boljši uspeh. Tekma se bo igrala v vsakem vremenu. Predtekmo igra SK Mladost, ob 16. uri. Službeno iz ASK Primorja. Danes vrše blagajniško službo na našem igrišču gg. Gostiša, ing. Leonardis, Vidic, Sancin M., Vončina M., Saksida V. Vrhovni reditelj g. Sketelj K., reditelji gg.: Jurkas, Sketelj ml., Fuchs, Jurkas, Lenarčič Ivan, Sintič, čuk, Anžlovar. Nastop blag. in re-diteljske službe ob 14.30. Točnost! Iz uprave igrišča ASK Primorje. TJljud-no sporoča podpisana uprav-a, da je rezervirala za vse tekme, ki se vrše na igrišču ASK Primorje, po eno klop pod tribuno za gg. športne poročevalce, LNP in SZNS. Vstop na tribuno samo z vplačano vstopnino. Uprava igrišča ASK Primorje. Iz SK Ilirije. Plavači in plavačice, ki so določeni za tekmo v Rimskih toplicah, odpotujejo ob 7.25, oni, ki so določeni za tekmo v Kamniku pa ob 13.05 z glavnega kolodvora, članstvo in prijatelji so vabljeni, da se pridružijo in posetijo športne naprave v Rimskih toplicah oz. Kamniku. — (Nogometna sekcija). Rezerva igra danes ob 15. na igrišču ASK Primorja z ljubljan-ko vojaško reprezentanco; garderoba bo na igr. Primorja pod tribuno. Prvenstvena tekma ASK Primorja se prične ob 17.15; moštvo naj bo ob 16.30 v garderobi na našem igrišču. Igralci se opozarjajo na objavo v članski knjigi. Igralci, člani nogometne sekcije imajo z izkaznico pravico do prostega vstopa pri današnjih popoldanskih tekmah. SK Ilirija (blagajniški odsek). Kontrolno službo pri tekmi Primorje: : Ilirija vr5e gg.: Pevalek I, Habič, Miklavčič I, Jeras in Baltesar, ki morajo biti ob 15. na igrišču ASK Primorje. Oni, ki so nujno zadržani, morajo sami poskrbeti za namesr-nika. — V ponedeljek je ob 20.30 v klubski sobi kavarne Evropa važen sestanek blagajniškega odseka, katerega naj se udeleži tudi načelnik nogometne sekcije osebno. Važno! Polnoštevilna udeležba potrebna. ASK Primorje (nogom. sekcija). Danes ob 15.30 naj bodo v garderobi pod tribuno: Skok, Jež, Šinkovec, Baum, Pišek n., Sinku-le, Golob, Peterlin, Mlinar, Lipovšek, Petrič, Strnad, Caleari. Objava. Upravni odbor Samostalne monopol-ske uprave doneo je na svom 138. sastan« ku, držanom 22. jula t. g. pod M. Br. 16.351 odluku koju je pod Br. 48.864 od 12. Vili. t. g. odobrio i Gospodin Mini-star financija, a koja glasi: »Da se izmeni tač. 6 čl. 19. Pravilnika za proda ju i kontrolisanje utroška soli za ribare i kao izmen jena da glasi: » b) za solenje 100 kg jegulje 55 kg soli, a za solenje 100 kg skakavica i uhljeva od 8—12 kg soli. Iz kancelari.je Uprave državnih monopola M. Pr. Br. 24.907 od 18. avgusta 1931 godine. 10593 Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! OBLAČILNICA Vaši otroci so Vaše veselje Starši, ki imate otroke — šolarje, imate ob pričetku šolskega leta čez glavo skrbi.. Treba jih je nanovo obleči in obuti, vse to pa stane! Velik del skrbi Vam odvzame »Ilirija«, ko Vam nudi obleko, perilo in čevlje na dolgoročno odplačevanje, vrh tega pa še brez predplačila! Vaši otroci so Vaše veselje, zato pa pridite z otroki k nam. Zahtevajte potnika! 10430 _1 ■RMANA OBROKE 1 LJUBLJANA MESTNI TR6 17/1 Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je na kliniki v Zagrebu preminul naš predragi soprog, sin, brat, stric, svak, tast in nečak, gospod Beniger Fridolin vodja zemljiške knjige v Krškem Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek 24. avgusta 1931 ob 4. popoldne iz kapelice pri Sv. Križu na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Prosi se tihega sožalja. 10548 Krško, dne 22. avgusta 1931. / Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo ^ette malim oglasom z Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pru stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubiiani 11.841 — Telefon številka 2492. 3492 SSCaslove ma glasov dobite takoj po izidu lista u podružnicah , Jutra * 9 •Mariboru, v 'Celju, v iVopem mestu, o Tsrhevtjah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Žensko osebo |Perfektno stenogra-finjo - strojepisko za slov. in nemški jezik takoj sprejme odvetniška prijetne zunanjosti pisarna v Ljubljani. Oferte iščem za mesec oktober na Aloma Compa>ny, Ljub za mesto Varaždin za I ijana, pod značko' »Začet-gostilno (obedovalnico). | no 1500«. 36710-1 Prednost imajo take, ki so v tem poslu že delo- i xr - nw;is vale. Majhna kavcija *ck- P,cli»J zaželjena. Ponudbe na nogavice m za navadne ogl odd. »Jutra« pod stroje sprejme takoj pod »Br 222«. 37020-1 ugodnimi pogoji firma J. Kušlan, Kranj. 36730-1 železnin^ke^ stroke, upo- I Goslača (goslačfco) rabljiv tudi za pisarni- I '*cem za salonsko damsko ška dela in kot poto- kapelo. Mlade osebe, ki valnl uradnik, vešč slo- dobro igrajo violino, naj venščlne in nemščine v I pišejo na_ naslov: Slavko govoru in pisavi, dobi I R a š k a j, kapelnik, hotel takoj nameščenje v Za- I de la Vile, Šibenik grebu. Prednost imaio. | 36790-1 ki so zmožni stroje pisja in nemške steno- I Kuh^rim grafije. Obširne ponud- _ i\uiidi u.o be na ogl. odd. »Jutra« z™°zno ^mostojnega vod pod »Tuchtig«. 37006-1 3tT?' ^neslj.vo m varčno ' s 1. septembrom sprejme l oddelek finančne kontrole (Jcenca — 8 članov. Plača 400 Din 15 let starega, za trgo- Ponudbe na naslov: Odde vino z mešanim blagom I lek finančne kontrole Pince s primerno šolsko iz- I — Došta Dolnja Lendava, obrazbo, poštenih star- | 36794-1 še v, sprejme takoj C1- LresceGašperin' Be3Tm!i I Perfektno sobarico ' z dolgoletnimi spričevali, proti dobrpmu plačilu iščem za Slovenijo. Ponudbe na in poštenih j oglas, oddelek »Jutra« pod staršev, sprejme boljša "" ~ " " spscerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 37181-1 Učenca (ko) pridnega in poštenih | oglas, oddelek »Jutrac šifro »Sobarica«. 36611-1 Mesar, pomočnika dobro izurjpnesra in z res dobrimi spričevali — ter Tovarna za lesne izdelke, sprejme v službo strokovnjaka, ki razume delo na avtomatičnih stružnicah in lesnih galanterijskih izdelkih. — Ponudbe s prepisom spričeval in sliko do 30. t. m. na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Lesni izdelki«. 36838-1 Zobotehnik samostojen, prvovrsten v kavčuku in zlatu, prost vojaščine, zdrav, pošten in marljiv, dobi stalno službo Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru, Aleksandrova št. 11, pod šifro »Zobotehnik prima«. 36822-1 Boljše dekle dostojno, ki zna dobro kuhati in pospravljati fine sobe, zelo čisto, ubogljivo in pridno z letnimi izpričevali sprejmem v stalno, dobro službo k dvema osebama na Štajersko. Natančne ponud :be poslati na »Jutro«. Ljubljana pod »Boljše de kie«. 36923—1 Slaščičar, vajenca sprejme slaščičarna Pelicon v Wolfovi ulici. 37130-1 Šivilja za perilo in obleke, sprejme delo na dom. Vajena je tudi dela za trgovino. Naslov v oglasnem oddplku »Jutra«. 37097-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, nekadilca, po možnosti z znanjem nemščine, ki striže tudi bubi frizure, išče za takoj ali čim prejšnji nastop salon Gjud Aleksa.n-der, Kongresni trg št. 6. 37073-1 Več pleskarskih pomočnikov dobro izučenih sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37146-1 Učenca zdravega, močnega, pridnega in poštenega, s | primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z mešanim blagom I Alfonz Oblak, Novo mesto. 37203-1 | Učenko ▼ galanterijsko trgovino ■sprejme M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. 37161-1 vajenca sprejmem. Naslov ogl Hotelsko kuharico dobro in sposobno, z lepi mi spričevali, sprejmem 1. septembrom t. 1. za pr. vorazredni hotel. Istotam s prejme mlad in spreten jelonoša vljudnega nastopa in lepega obnašanja. Ponudbe naj se pošljejo na podružnic »Jutro« v Celju pod šifro »Lepa služba«. 36946- oddelku »Jutra«. 36653- Hišnik oženjen, brez otrok, dobi mesto. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnik brez otrok«. 36896 Laboranta išče velepodjetje v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 37103-1 | lek »Jutra«. Devojko inteligentno, pošteno in pridno, za boljša dela — iščem za familijarni pen-sion. Nastop takoj. Po nudbe s sliko na naslov kj ga pove oglasni odde 36919- Služkinjo ki ima veselje do otrok ter zna nekoliko kuhati, pošteno in vestno, po mogočnosti z dežele, sprejmem s 15. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37185-1 Klavca perutnine marljivega in dobrega delavca takoj sprejme Viljem Abt, Eksport, MaribOT. 36597-1 Učenko sprejme trgovina Petovia, Ljubljana, Dunajska c. 1. 37168-1 Učenko močno, zdravo, iščem za Tesarski mojstri izurjeni v izdelavi lesenih hiš, lahko dobe interesantno delo. Pišite takoj na naslov: Pote, Beograd Poštni fah 189. 36924-1 Krznar. vajenca sprejme Filip Bizjak. Kon grešni trg 8. 36930-1 Šiviljo dobro izurjeno, za krznarsko delo sprejme Filip Bizjak, krznar.stvo, K on grešni trg 8. 36944-1 Učenca ali učenko s primerno šolsko izobrazbo sprejme modna trgovina. — Istotam dobi službo pisar, praktikantinja mešano trgovino v večjem I Ponndbe na oglas, oddelek 1---— ___I ^.Ttif.rn^ r.rwl £ifrr\ »V T? . kraju na deželi. Prednost imajo le dekleta, ki so dovršila 4 meščanske šole in ne pod 15 let stara. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »Jutra« pod šifro »V.B. 36764-1 Soboslikarja . samostojnega poslovodjo — .obJ.>l | treznega in veščega špric-ehnike, sprejme Drago St-oger, slikarski mojster v Krškem ob Savi. 36769-1 Mladega kemika zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in Tiisavi, išče tovarniško podjetje v dravski banovini. V obeh jezikih pi- sane ponudbe na oglasni potl.ebna rinnn Din oddelek »Jutra« v Ljub- " f.otreona. kavc,-la oU0° Um Ijar " - " Prodajalko za samostojno vodstvo špe- cerijske trgovine, sprejmem Potrebna kavcija 5000 Din vuuiiitK »Jutrac v ^jud- . y t ; , , k f g , fc P0'd znack0 ^Z* Zagreb, Zajčeva ulica 8. do. Jtf-l | 36858-1 Peka Učenca krepkega in zdravega, _ po-, m,.ld zdravega, lepega star6eY' „k!..b' ™eI vedenja,' ki bi tudi razna- »ppriicL-o tr_ I _ . " . veselje do špecerijske tr- šai pecivo, sprejmem. Pred- line. Ponudbe na Žalec, poštni predal 23. 37002-1 govine. sprejmem takoj. -, n05t" ; -0 iz Savinjske clo. Prednost imajo fantje, ki | Hnp J ^{Z clovrsui 2 razreda meščanske šole ali 2 gimnaziji, po možnosti, ki razume tudi nekoliko nemško. Hinko Kreft, trgovina z mešanim blagom, Ptuj. Vajenke sprejmem v prvovrstni dam-ski salon. Naslov v ogl. 36474-1 | oddelku Jutra. . 37009-1 Prodajalka I Zobotehnik samostojna, k; bi popolno- perfekten v zlatu in kavču-ma sama vodila trgovino, ku, dobi mesto. Ako ima zmožna primerne kavcije, pravo za operativno delo, dobi takoj mesto. Pred- event. kot družabnik, v do nost imajo le one, ki so bro idoči 'praksi. Ponudbe p spolno m,t zmožne trgovine | n.i oglasni -oddelek »Jutra mešanim blagom in do- | po4 šifro »Perfektna moč«. bre manufakturistinje. Ponudbe pod »Kavcija* na ogla-sni oddelek »Jutra«. 36479-1 Spretno modistko sprejme Ivanka Stegnar. Ljubljana, Stritarjeva ul. 9 36512-1 37007-1 Elektromonterja samostojnega, za hišne instalacije iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Elektro-menter«. 36893-1 Vajenca za elektrotehn. obrt iščem za Ljubljano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Boliši vajenec«. 36894-1 Kuharico voljno opravljati vsa hi|-na dela in voditi gospodinjstvo, sprejmem k tričlanski rodbini. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Poštena in marljiva«. 36455-1 Tapetniškega pomočnika in vajenca sprejme T. Čeme. Dunajska cesta 28. 36656-1 Pletiljo nogavic in učenko »preime Roznlija Mišvel. Ljubljanska ulica št. 37. 36665-1 Kontoristinjo začetnico spreimem. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kontoristinia« 36686-1 Modistinjo prvovrstno sprejmem takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Nanovo otvorjeno«. 37079-1 Kroj. pomočnika pridnega, za damsko delo sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37143-1 Mlajšega hlapca poštenega sprejme mizarstvo »Sava«, Kolodvorska ul. 18. 37065-1 Učenca z dobro šolsko izobrazbo, sigurnega računarja, močnega ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, poštenega. kar je glavni pogoj, sprejme takoj tvrdka Ivan Regvat, Pilštanj. «37003-1 Prodajalca verziranega v prodaji drv in premoga okr-og strank, sprejmem proti proviziji. Dopise na -oglasni oddelek »Jutra« pod »Proda ialec«. 36907-1 Boljšo ženo ali služkinjo, resno in sposobno samostojnega gospodinjstva, išče gospod v bližini Noveia Sada. Ponudbe s točnim naslovom, pregledom dosedanjih služb in plačilnimi zahtevki na osrlas. oddplek »Jutra« pod šifro »§t. 455«. 36789-1 Trg. vajenca sprejme takoj manufaktuma trgovina A. Božič, Kranj. 36990-1 Trgovskega pomočnika mešane stroke sprejmem 15. septembrom. Ponudbe naj stavijo le oni, ki na lastno željo hočejo premeniti službo, do 30. avgusta na podružnico Jutra v Ma riboru pod št. 500. 36965-1 Čevljarskega vajenca poštenega in pridnega, brezplačno sprejme Kari Stritar, Senovo, pošta. Rajhen-burg. 37024-1 Hlapca pridnega sprejmemo h konju -in za delo na vrtu 25—40 let, starega. Nastop 1. sept. ali takoj. Ponudbe na Brača Katzler, vrtnarija, Karlovec. 37013-1 Učenko pošteno, pridno, z 2 ali meščanskimi šolami sprejmem s 1. sept. v dobro specerijsko trgovino v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »marljiva«. 37001-1 Pek. pomočnika sprejme takoj pekarna Steiner Radivoj, Slovenski Javornik št. 81. 36615-.1 Deklico pošteno in pridno, revnih staršev, staro 16—20 let, iščem za. lažja hišna dela. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 36614-1 Učenko sprejme takoj boljša šivilja. Naslov v oglasnpm oddelku »Jutra«. 36734-? Služkinjo zdravo in prijetne zunanjosti, veščo tudi nekaj kuhe, sprejme boljša dvočlanska družina z dveletnim otrokom — na deželi. Nastop 1. septembra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«' pod šifro ^Trajna služba«. 36881-1 Manufakturista dobrega prodajalca, starejšega, z dobrimi referencami in znanjem slov. ter nemškega jezika, sprejme tvrdka . Anton Korošec v Gornji Radgoni. 36839-1 Kuharico samostojno, z dolgoletnimi pričevali in dobrimi referencami iščem za grad Volčji potok, pošta Ra-domlje-Jarše. 37051-1 Vajenca hrano v hiši, sprejmem 7.a mizarsko o'brt. Prednost imajo zdravi in pošteni kmečki fantje. Ponudbe na L. Jug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 22 37044-1 Praktikantinjo z znanjem srbohrvaščine iščem za pisarniška dela. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Markacija 3«. 37215-1 Inteligentno deklico iščem k dvema otrokoma, stara 4 in 7 let, samo iz dobre hiše. Ponudbe poslati na oglas, odd. »Jutra« pod »Zanesljivo dekle«. 37221-1 Prodajalko izvežbano v papirni in galanterijski stroki, sprejmem Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. 37163-1 Gospod prvovrstno izvežban v pisarniških poslih, obenem tudi trgovski pomočnik — želi službo za takoj — v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna moč« 36853-2 Zdravo dekle izuče.na šivilja, sposobna in voljna pa tudi vsakega drugega dela, išče kakršnokoli zaposlitev. Stanuje i Ljubljani, a gre tudi dru gam. ako dobi zaposlitev od katere bi lahko živela Cenjene ponudbe na ogla oddelek »Jutra« pod šifro »Voljna in pridna«. 36861-: Vojni invalid brez leve noge prosi za ka terikoli lahko službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Vojni invalid 1931«. 37027-2 Gospodična z večletno pisarn, prakso ter znanjem slov., nemškega in hrvatskega jezika išče primerno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zp! pridna«. 3660' Trgovski pomočnik začetnik, dobro izvežban mešani stroki, želi preme niti službo. Ponudbo n podružnico Jutra v Novem mestu pod šifro »Zaneslji va moč«. 37004-: Blagajničarko perfektno izvežbano, prvovrstno moč sprejmem. — Oferte na -oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trajna služba«. 3716-1-1 Učenca (ko) poštenih staršev sprejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljuh-Ijani. Vsa oskrba pri starših. — Naslov v oglasnem "ddelku »Jutra«. 37200-1 Služkinjo samostojno, srednjih let, iščem k enemu otroku takoj. Povprašati na Dunajski cesti 62 (mitnica) oritličje, levo. 37213-1 Vajenko za damsko krojaštvo sprejme F. Srebot, Sv. Petra cesta 38/1. 37236-1 Učenko za modno trgovino, event. hrano sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra 37219-1 Trg. vajenca predpisano šol. izobrazbo, poštenih staršev, brez oskrbe v hiši, sprejme takoj večja špecerijska tr govina v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober naraščaj«. 37231-1 Kontorinstinja zmožna vseh pisarniških po slov, z desetletno prakso, želi premeniti službeno me sto. — Sprejme tudi mest blagajničarke pri v e.č j e podjetju. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značk »Blagajn ičarka«. 37060- Izučen livar išče kakršnokoli namešče nje. Ponudbe na oglasn oddelek »Jutra« pod šifro »Rad delam«. 37070-2 Gospodična absolventka trg. tečaja na liceju in z dovršeno* žen sk-o obrtno šolo, želi na meščenje. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 36928-2 Trgovski pomočnik s šoferskim izpitom, vešč mešane stroke, dober že-leznin0r želi premeniti mesto. Ponudbe pod »Trez"n< nQ ogl. odd. J. 36975-2 Mladenič srednjih let želi dobiti na meščenje v gostilni. Vajen je tudi v trgovini ali kaj sličnega. Naslov pove ogl. oddelek Jutra. 36977-2 Službo majerja ali oskrbnika iščem. Na slov pove 'Ogl. odd. Jutra. 36984-2 Vajenca primerno šol. izobrazbo prejmem v nranufakturno trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37.220-1 Učenca predpisano šol. izobrazbo sprejmem s hrano in tanovanjem v hiši. Lastnoročno pisane ponudbe na naslov: Vlado Turk, trgovina. z mešanim blagom v Ljubljani, Streliška ul. 24 37248-1 Mlajšo žensko pisarniško moč znanjem slov. i.n nem-koga jezika v govoru in ipisavi ter strojepisja — ščem za takojšen nastop. P-onudhe na tovarno Berg-mann & drug., Celje. 37264-1 Učenca za manufakturno trgovino v Ljubliani, predpisano predizobraz-bo spreimem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37245-1 Učenko najmanj 2 razreda meščanske šole. pridno in pošteno sprejmem v manufakturno trgovino Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »A. B. 32«. 37082-1 Dekle 25—35 let, vajeno kuhe in vseh gospodinjskih del. zdravo, vestno in snažno z dolgoročnimi spričevali dobi službo takoj. Plača 400—500 Din Eeflektiram samo na zmožno r avedenih zahtev. Ponudbe pod Tovarniški ravnatelj« na oglasni oddelek »Jutra«. 37076-1 Hišna in kuharica Za maloštevilno dobro rodbino v Beogradu iščem hišno, veščo vseh noslov, n osebno ši^nnia: dalie iščem izvežbano kuharico. pripravljeno pomacatl tudi v v=ph cosoodiniskih poslih. Plača dobra, služba samo za dobre moči. Ponudbe na oglasni odde-"°k »Jutro" s snričeva-li pod »Beograd«. Nastop službe po dogovoru. 37127-1 Učenko smejmo modna trgovina G. Čadež, Stritarjeva nI. SF108-1 Račun, natakarico izvežbano za prvovrstno hotelsko restavracijo, zmožno kavcije. čedne zunanjosti in z dobrimi spričevali in več natakaric za serviranje se takoj smejme. Ponudbe je poslati na podružnico Ju tra v Celju pod šifro »Ugodno mesto«. 37262-1 Žagar zmo.žen vseh popravil, išče službo. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 35521-2 Solicitator v vseh odvetniških in notarskih poslih popolnoma samostojen delavec, išče nameščenje. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod šifro »Solicitator«. 36546-2 Pisarniška moč začetnica. a'bsolventinja meščanske šole in trg. tečaja išče nameščenje v kaki pisarni ali triovini. Razume vsa pisarniška dela. Gre event. nekaj časa brezplačno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »74«. 36874-2 Mlad pek. pomočnik vojaščine prost, išče službo za takoj. Zmožen je vsa kega dela. — Ponudbe na naslov: Franc 'Seško, Sv. Lenard, pošta Laško. 36722-2 Mesto skladiščnika ali kaj sličnega, -najraje v Mariboru, iščem za takoj. Govorim perfektno slovensko, srbohrvatsko in nemško ter imam knjigovodski tečaj. Ponudbe pod »Dela-voljan« na podr. Jutr,, v Mariboru. 36980-2 Strojnik izprašan, z dobrimi spričevali, trezen in zanesljiv, vešč vsakovrstnih strojev in kotlov želi službe strojnika. ali kurjača. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 36987-2 Urarski pomočnik mlad, priden delavec želi službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Dober urar 20«. 36999-2 Gospodična s carinsko prakso želi mesto v isti stroki ali kot praktikantinja v pisarni; gre tudi za instrumentarko ali blagajničarko začetnico. Naslov v ogl. oddelkn Jutra. 36983-2 Natakarica spretna in poštena, želi službe. Prevzame tudi vodstvo manjše gostilne ali vi-notoča. Poseduic tudi osebno pravico. Naslov: Roži Veder, Stična, Do-lenisk-o. 36940—2 Prodajalka mešane stroke želi premeniti službo. Kjerkoli. Naslov pov© ogl. odd. Jutra. 37012-2 Pek zmožen vsakega dela. gre tudi za poslovodjo, z dobrimi spričevali, želi službo za tak.oj ali pozneje. Dopise na poštno ležeče Ivan Kolenc, Rakek. 37014-2 Za trg. učenko v dobro idočo trgovino bi oddal 16 let staro, močno hčer, absolv. 4. razr. gimnazije. ki zna slovensko nemško, strojepisje. /Ponudbe Ivan IJIčar. železničar v p., Ribnica (Dol.) 171. 37026-2 Vrvarski pomočnik prtden in pošten išče službo. ' Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36616-2 Vzgojiteljica samostojna, perfektna v nemščini. zmož.na francoščine, išče mesto, event. tudi poldnevno. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« »od »Resna 6!)«. 36754-2 Mladenič 22 let star, s petletno prakso, vešč slov., italijanskega in deloma nemškega jezika, zmožen vseh pisarniških del. knjigovodstva in strojepisja, išče službo v mestu ali na deželi. Naslov v oglas,nem oddelku »Jutra«. 36617-2 Slaščičar išče službo. — Naslov; O. Wistan, slaščičar, kavarna »Korzo«, Rab, Dalmacija. 35946-2 Starejša oseba zmožna slovenskega in nemškega jezika, kot bivša blagajničarka dobra računarica, vajena vseh gospodinjskih del, ljubiteljica otrok, pri katerih je že bila, išče kakršnokoli mesto. Gre za malo plačo, dober postopek glavni pogoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Starejša oseba«. 371S6-2 Pouk v vijolini daje od 15. septembra dalje diplomirana učiteljica. Event. poučuje tudi klavir v pripravljalnih razredih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35919-4 Zaloga vrhniške opeke vseh vrst kakor tudi najboljši trboveljski premog in bukova drva nudi po znatno znižanih cenah Jakob Goli, Trnovska ulica št. 1 Trnovski pristan št. 22. Postrežba točna! 35390-3 Zastopnika spretnega v detajlni prodaji moškega in manufak-turnega blaga, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zastopnik«. 30478-3 Zagrebški učitelj vpokojen. bi poučeval otroke v Sloveniji, posebno srbohrvaščini, nemščini in italijanščini, brezplačno, če d-obi sobo in hrano. — Ponudbe do 25. avgusta na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »25. avgust«. 36164-4 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12. Zahtevajte informacije. 347S0-4 Zastopstvo konkurence zmožnih tovarn (Engrosistov) prevzame potnik za bivšo Štajersko. Potuje s svojim avtomobilom. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Ia reference«. 36599 Zastopnike reprezentativne, za obisk privatnih strank in razpe-čavanje oljnatih slik. priznanih dunajskih umetnikov, sprejmemo proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe na naslov: Leda. Zagreb, Ilica 52. 34597-3 Slaščičar spreten, samostojen delavec išče mesta v sezoni. Nastopi lahko 15. septembra ali 1. oktobra. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 36821-2 Dame, pozor! Veliki jesenski tečaj za krojno risanje in prikroje-vanje damskih oblek za dom in poklic, se vrši pri strokovno izprašani 500 Din tedensko plačamo osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Pers-sons. Ljubljana, po-štni predal 307. Znamko za odgovor! 257 Prodajalka stara 20 let. z dvema razredoma meščanske šole, izurjena v trgovini z meša nim blagom, pridna in poštena, želi premeniti mesto — najraje na Gorenjsko ali Štajersko. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« poi Izpopolnitev znanja«. 36852-2 Šivilja pridna in dobra, gre po nizki ceni šivat, na dom — v boljše hiše. Kristina šif-ko, Ljubljana, Bohoričeva ulica 2S. 37085-3 Plačilna natakarica išče službo v boljši gostilni ali .restavraciji. Ponudbe na oglasni oa delek »Jutra« pod šlfto »Dobra moč 100«. 37105-2 Mesto šoferja in potnika v specerijski ali vinski stroki sprejmem za Gorenjsko in Dolenjsko. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točno delam«. 37031-2 Mesto šoferja išče 23-letni samski šofer z večletno prakso. Trezen, nekadilec. Obenem prevzamem tudi mesto skladiščnika ali oskrbnika. Zmožen položiti do 30.000 Din kavcije. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dober šofer«. 37030-2 221etno dekle ki govori perfektno nemško, vajena šivanja in domačih del. želi mesto vzgojiteljice ali kai podobnega Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Nemka«. 37072-2 Služkinja kmečko dekle srednjih let želi dobiti službo. Navajena tudi nekoliko kuhati. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 37128-2 Brivski pomočnik prvovrsten želi stalne službe na deželi ali v mestu. Star 22 let. Nastop po do-arovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. " 37018-2 5.000 dinarjev dobi isti mehaničarski moj-ter, ki bi izučil 171etnega fanta za mehani-karja i.n da bi imel hrano in stanovanje v hiši. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »miren in delaven«. 37021-2 Pekovski oomočnik vešč vseh del, dobro izurjen. priden in pošten, išče službo za takoi. Naslov pove oglasni oddelpk »Jutra«. 37100-2 Ahsolventfnja trgovske šole, išče službo v pisarni. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelpk »Jutra« pod »Začetnica IR« 37049-2 Trgovski pomočnik izučen v trgovini mešane stroke, snrejme tudi službo skladiščnika ali kako drugo znposlpnjp. Ponndbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro >APrevažailn0t Uspeh zajamčen. Kroji po I g/jesa.' meri. 36871-4 1 Nemško (Okrožnega konverzacijo in pouk po I Zastopnika 15 Din za uro nudi izobra- I Z3 Gorenjsko iščem za žena gospa. Poljanska ce- I vodstvo prodajne organiza-sta št. 13/11, levo. 366S0-4 cije. Mesečno plačam 2000 - I Din in provizijo. — Samo (^amprniVrran I sP"sobni gospodje s trdno ^amerniKOVa voljo naj se zglasijo v Šoferska Šola I I-iul)yaIli> Marmo-ntova ul. Ljubljana. Dunajska e. 36 št. 23/1. 36651-3 ora na obroke, gospo- za nemščino, reklamo fj'"^9 P^dmete novosti in korespondenco se ob | ovska hiša Šapira, Dunajska cesta 36. 37057-3 večernih urah tudi Vi lahko udeležite, ako se takoj prijavite. Ura 6 . Din. Zahtevajte načrt I Zastopnike proti plačilu 3 Din v tudi kmetovalce, za pro-znamkah. Knzologija, dajo poljedelskih strojev v Ljubi lana, poštni pre- | Dravski banovini, sprejme- dal 245. 37253-4 j mn_ Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Motor«. 36506-3 Uniforma rez. pešadijskega podporuč-nika visoke vitke postave, popolnoma nova in novi škornji št. 44 se radi po-nesrečbe poceni prodajo. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 369:36—6 Mlinsko opremo popolnoma moderno, novo s kapaciteto 2 in pol vagona poce.ni prodam. Motor na sesalni plin 140 HP za razplinjenje lesa (Holzver-gasungsanlage). Lahko se ga ogleda v pogonu Geb-hardt. mlin Ban. Kraljevi-čevo. 36921—6 300 solnih vreč opranih, prodam. Ponudbe r.a podružnico »Jutra« v Novem mestu pod značko »Vreče«. 36792-6 Staro apno 1 m3 naprodaj na Ižanski cesti št. 76 — poleg mestnega kopališča. 36865-6 Kolesa prodajam na odplačila. — Tovarna koies, Ljubljana, poštni predal 307. 229-U Moško kolo znamke »Peugeot«, dobro ohranjeno proda' Meran. Pred škofijo 21/1. 370S3-U Žensko kolo dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37154-11 2 moški kolesi poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 37178-11 Moško kolo poceni naprodaj v Mostah, Društvena ulica štev. 2S. 37177-11 Ia živo apno Ponedeljek 24. 8. na dolenjskem kolodvoru, pozneje Dolenjska c. 6. 35 Din za 100 kg. - 37106-6 Veliko stelažo pripravno za vsako obrt ali trgovca in krojaško peč s petimi likalniki prodam. Mode de Pariz za dame in gospode. Celovška c. 43. 37986-6 Otroški voziček skoraj nov, ponikljan, na peresih, naprodaj v Ale-ševčevi- ulici štev. 28. 37110-6 Fotoaparat skoraj nov 9X12 Dop-pelanastigmat f. 1:3.5, s torbo, stativom in pritiklinami prodam za Din 2100. Na ogled: Škofi a ul. 12/11. desno, dnevno od 11.—12. ure. 37094-6 Kredenco in pult skoro novo. za mlekarno, slaščičarno ali ds-likateso ugodno prodam. Pod polovično ceno. — A. Gorjanc, Glince. Tržaška c. 26. 37135-6 Otroški voziček dobro ohranjen poceni na prodaj v Sp. šiš-ki, Kne zova ulica 36 —• pri-tličj 37151- Spalnico dobro ohranjeno iz hrastovega lesa poceni prodam. Tržaška cesta št. 9. 37000-12 Pozor — Pohištvo Kdor si hoče nabaviti poceni in trpežno pohištvo. naj se povsod informira za cene in uvidel bo. da pri mizarstvu »Sava« je naice-neje. 37063-12 Pohištvo na obroke. Lepe soalni-ce 2600, omare 500. postelje 250, kuh. oprave 1100. kuh. gredence 580. Sprejemanje najcenejših naročil in popravil. —. Mizarstvo »Sava«. Kolodvorska 18. 37064-12 Spalnice trde in mehke ter kuhinj« po globoko znižanih cenah nudi Vidmar v Zg. šiški. 37179-12 Spalnice trde, politirane. od 400») Din naprej prodaja m:zar-stvo v Sodarski ulici 2 — za cerkvijo sv. Florijana. 360S5-13 Zastopstvo Fiksum in provizijo I ^^"fLI^.^d^ nudimo potnikom za obisk I na oglasni oddelek Jutra privatnih strank ta Ljub | pod šifro »Exportc. Ijano ln okolico ter vso dravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum n provizija«. 34982-5 37139-3 Zastopnike dobre, iščem za prodajo znanstvenih knjig v Dravski banovini. Naslov pove | oglasni oddelek »Jutra«. 37107-3 Trgovski potnik specijalist usnjarske in čevljarske stroke, želi premeniti službo. — Ponudbe na I 7netnnnlVrt oglas, oddelek »Jutra« pod L , f'dS,51°Pn,KJL oi- oimiU s I 1ol>r» izvezbanega isce za prodajo koles, gramofonov . ... | 'n šivalnih stroiev »Teh- Flksum in provizijo nik« Josip Banjai, Ljub-nudimo potnikom za obisk I Ijana, Miklošičeva c. 20. privatnih strank na obročno plačevanje, za Maribor in okolico. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Fiksum in provizija«. 36958-5 37217-3 Volno za modroce « , I zelo poceni proda ia Šega. Agente za Ljubljano Cankarjevo nabrežje 5/1. in izven, za razpecavanje enohalne novosti »Budilec v kuhinjski posodi«; iščemo. ) Kupi vsaka gospodinja brez zjeme. Kavcija ca 100 Din Trgovska hiša »Omnia«. Dunajska cesta 36. 37056-5 | 36272-6 Gospa ki posedujer koncesijo za trgovino mešanega blaga, išče primerno službo. Ce^nj'. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zaupna moč«. 37192-2 Postrežnica zmožna kuhe in šivanja, išče mesto: Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delovna Ln poštena«. 37194-2 Gospodična pridna in zanesljiva, išče mesto blagajničarke v kakem večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Blagajničar-ka<-. 36604-2 Mlada postrežnica vajena dela, išče zaposlitev v dopoldanskih ali popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 37197-' Plačilna natakarica čedne zunanfosti bi rada premenila službo. Zmožna večie kavcije, govori nemško. Naslov v oglas. odd. Jutra«. 37244-2 Trgovski potnik po Bosni, Hercegovini in Črni gori dobro uveden v manufakturnih in mešanih trgovinah, išče zastopstvo rvovrstne tovarne ali ve letrgovine, proti odgovarjajoči proviziji. Prevzel bi event. tudi fiksno nameščenje. Cenj. ponndbe na naslov: Albert I. Danon, Sara ievo, ca 5. Otroško posteljo lz trdega lesa z vložkom (Federmadratze) nrodam. Ogleda se od 3. do 4. ure popoldne. Gledališka 12-11. 36247-6 Kopalno plin. peč I stenski aparat, bakreno-pooikljano, v malo rablje-! nnm. najbolišem stanju prodam. Ogledati med 12. in 14. nro. Naslov v oglasnom oddelku »Jutra«. 36886-6 » ., . „ , Premog, drva, koks Kaza.ndziluk uli_- prodaja Vinko Podobnik. 367o9-j 1 Tržaška cesta 16. Tel. 33-13 Skobelnik (Hobelbank) naprodaj Dolenjski cesti štev. 6. 37.160-6 Železno blagajno moderno in 2 železni peči prodam. Ogledati v Stross-majerjevi ulici štev. 5. 37190- Stelaže in pis. mizo primerno za trgovino ali pisarno, prodam. — Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 37214-1 Stelaže s steklom prodaj, pulti s predali pisalni stroj, opalograf stružnica na motor, ko pirna preša itd. poceni naprodaj. Mestni trg 3 37233-6 Uro merilko za korake ('Sehrittzahler) prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37234-6 KunUnč Buteljnih steklenic vinskih, rabljenih do 3000 kom. kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Steklenice«. 36989-7 Stare peči dobro in slabo ohranjene laiipim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stare peči«. 36876-7 Kopalno peč kompletno, event. plinsko, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na poštni predal št. 340 37033-7 Nj. Vel. kralj I Nove vinske sode slavi desetletnico vladanja. i7_oq hI velike, in dobro Za prodajanje kraljevega I ohranjene rabljene proda kipa iz umetnega marmorja | Mursa v Ljutomeru. 36693-6 sprejmemo inteligentne potnike, drž. in dež. upoko- I premOZ in rirvn ience. Velik zaslužek. - ' reiUUg m Urva Alabastrit, Ljubljana. Ko- DK>daJa Jezeršek. VodroM menskega 17. 34103-5 I 200 Rabljeno tehtnico ki dvigne 300—400 kg, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tehtnica«. 37-142-7 Potnika L ,Puxh?sto Pene c zastopnika, v stroki P» <8 zmožnega, že vpeljane- Etn-n:n 5?.,„*rlS„k? ^ ga sprelme stara žga- J8 ?in' ? njekuhariia. tvornica 130 Dm ta čist, likerjev, kuhanje mali- J™ Drn novca itd.. Ponudbe na ^broMVTc! ZAGREB ogl. odd. »Jutra« pod BKUZOVIC, ZAGREB. ..•»o-on molmnvo/./. I lil CA O— S'J ■>2ganie, malinovec«. 37249-5 Suhe, gojene vrbe drobne in debele 600 kg no Din 3 kg proda Kušar Jakob, Notranje gorice — Potnico za privatne stranke za prodajo ročnih del. ve-, _ . . _. . ženin in čipk iščem. Brezovica pri Ljub-Zaposlitev stalna. Po- | 'Jam- 36847-6 nudbe poslati pod šifro Poštena potnica« na Spalnica, kuhinja in ogl. odd. »Jutra«. Pastel nogavice moške kakor tudi ostale vrste, stalno večje količine v partiji kupim proti gotovini. Ponudbe na Publicitas. Zagreb, Ilica 9 pod šifro »Pastel«. 37053-7 Meyers-Lexikon 12 knjig zadnje izdaje — popolnoma nov, za 3200 Din proda antikvarijat Jamnik v Ljubljani, Stari trg 10. 36.589-8 37254-5 čevljarski stroj I skoraj novo, zaradi odno-I tovanja naprodaj v Ko. .1 ^ ? ' X I ■* I rošče-vi ulici štev. 2 — pri "ti mmmm HMll I kemični tovarni. 36833-6 Zastopstvo . Drva 3' na oglasni oddelek »Jutra«. 30906-15 Trame in smrekov les od 24 do 58 mm monte, frnni-o Botunja kupim v zamenjavo za novo pohištvo a': stavbno delo. Itudolf Kom para, Maribor. Ale-iksandrova 48. 36961-15 Hrastovih plohov d.i 6 kub. m. SO mm, do 60 cm široke, 3—4 m dolge, pripravna za most ali kaj sli-čnega, po nizki ceni prodam. Istotam so dobijo jira-tove frizne po zmerni nizki eeni. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 37033-15 Suha drva bukova iti gabrova kupim 3' /sebne ponudbe za I. in jr. vrste cepa.nic in posebna za okroglice pošljite na naslov: Korotan i Miin-zcr, Zasrreb, Maksimirska cesta 137. 36359-15 Smrekov, bukov in hrastov rezan ma-erijal kuni T?. Schenk. Sušak. 36836-15 Les. nakupovalca Jn prevzemalca — kavcije zmožnega sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra? pod značko »Train« mesto«. 36837-15 Hrastove hlode tudi srrčaste. ali popolnoma zdrnv<- in ravne, samo 2.6." m dolge, od 28 cm premera na tanjšem k-oneu naprej, kupuje Franc Tod-Vrt-Mk. izvoz, Mar.bor-Tez.no o- 36^18-15 Dveletno punčko dam k boljši obitelji. Na-«=lov pove osrlasni oddelek r Jutra.-. 37230-14 Damski kostum črn, dobro ohranjen, dam. Kdo bi posodil 40.000 do 50.000 Din na sigurno mesto. Plačam hranilnične obresti, poleg tega dobi lepo stanovanje in hrano brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »September«. 37138-16 Lokal za trgovino z trisobnim stanovanjem ter vrtom itd. dajem v -najem s 1. novembrom. — Al. Sotlar, trg., Gornja Radgona. 35567-17 Kavarno in večjo gostilno v lepem mestu Slovenije -oddam radi bolezni takoj za več let v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavarna in gostilna«. 36733-17 Za časa jesenskega velesejma v Ljubljani iščem na ve-seličnem prostoru pod ugodnimi pogoji v najem gostilniški paviljon. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36812-17 Lokal s skladiščem in stanovanjem, na zelo prometnem kraju oddam. Naslov v •oglasnem oddelku »Jutrac. 3674319 Tovarno usnja prodam ali dam v najem za daljšo dobo. Pismene ponudbe pod šifro »Usnje« na podružnico »Jutra« v Celju. 36816-19 Velik lokal pripraven za trgovino, obrt in stanovanje, na zelo prometnem kraju odda Jerica Pokorn, škofja Loka, Ka-pueinsko predmestje št. 23 36904-19 Barvarno tkanine 30 let obstoječo, in' kemično čistilnico oblek prodam zaradi smrtnega primera, v večjem mestu Savske banovine. Naslov v osi. odd. 36981-19 Lokal za vinotoč na zelo prometnem kraju oddam. Dalmatine! imajo prednost. Dopise na podružnico Jutra, Jesenice pod šifro »Lepa prilika«. 36985-19 Tovarno oddam v najem za daljšo dobo. Ponudbe pod šifro »Tovarna« na podružnico »Jutra« v Celju. 36817-17 Mizarsko delavnico sredini Šoštanja, primer-tudi za vsako drugo obrt, oddam takoj v najem, ker nameravam radi starosti obrt opustiti. Ivan Mor ti, Šoštanj. • 37005-17 Gostilno ali vinotoč vzamem v najem na prometnem kraju na Jeseni, cah, Kranju ali Tržiču. Naslov pove ocrlas. -odd. Jutra. 36982-17 Vilo v najem v Kranjski gori dam s 1. septembrom. 10 sob (20 postelj) za let-o-viščarje-turiste. Naslov da Karol Breznik. Celje. 36950-17 Dobro idočo trgovino z mešanim blagom, blizu farne cerkve, brez konkurence ter na prometni točki, oddam zaradi bolezni v najem. Za prevzeti je zaloga bla?n eea. 40.r*00 Din'. Najemnina in vse osta-o jako ugodno. Za samca bodočnost! Cenjeno ponudbe je poslati na podružnico Jutra« v Celju pod šifro: Krasen napredek«. 36947-17 Hišo dvemi stanovanj!, _ na lepem prostoru, 10 minut od postaje Medvode oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37074-17 Hišo ali vilo bližini periferije vzamem v najem. Ponudbe na 0^1.15. oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša«. 37117-17 frn, _doDro ohranjen, dam- be na podružnico »ju ft: zimski plase m moško t T Novem mesti zimsko suknjo prodam Škofji ulici 9/n. 3709S Kateri zobozdravnik, zobotehnik ali privatnik bi financiral — oziroma stopil kot družabnik v sledeče podjetje. — Zobotehnik z nad dvajsetletno prakso, prvovrsten, dober organizator, bi odprl in vodil moderno popravljanje zob, delavnico za i/.delavo umetnega zobovja v zlatu in kavčuku, g. zdravnikom ali den-ti-f'»m. Cenj. ponudbe na ogJas. oddelek »Jutra« pod »D:.-krecija.«. 36779-16 Družabnika (co) 1 vsoto 10—15.000 Din potrebujem za doliičkanosno trgovanje, sr-zonsko in trajno s sadjem in zelenjadjo Strokovno znanje nepotrebno. Mesečni zaslužek 6000 do 8000 Din. Glavnica za-sigurana. Resni reflektanti - šole, tik železniške postaje, pošta v hiši, z dvonadstropno hišo, velikimi blevi in lepo aron-diranim 19 oralov velikim posestvom, z vsem fundus in pohištvom za 6 sob, radi družinskih razuier zelo ugodno proda Uprava kraljevih vrelcev, Kostriv-nica-Podplatv. 36811-20 Enonadstrop. hišo v pomeriju mestne občine ljubljanske kupimo. — Ponudbo s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »300.000«. 36909-20 Hišo dvo- ali enodružinsko, z vsaj 3—4 sobami in vrtom kupimo kjerkoli v bližnji okolici Ljubljane. Natančne ponudbe pod »Družinska sreča« na oglasni oddelek »Jutra«. 36032-20 Hišico eno- ali dvodružinsko, z nekoliko vrta, v bližini cestne železnice, najraje v Šiški ali za Bežigradom ktipim v ceni do 150.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutrac v šiški pod šifro »Hiša takoj«, ali na naslov, ki se izve istotam 36757-20 Parcelo v mirni solnčni legi na Prulah zelo ugodno pro dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36768-20 Hišo v dobrem stanju, po zmerni ceni prodam v bližini Šmarne gore, pol ure od postaje. — Pojasnila daje Franc Stare, Spodnje Pern-če št. 7. 36752-20 Lepo vilo dvonadstropno, z velikim zelenjadnim vrtom In sadovnjakom, v romantičnem kraju sreza Kamnik, radi družinskih razmer zelo ugodno prodam. To-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »150.000 Din« 36505-20 Komfortna vila enostanovanjska, v najlepši legi v Ljubljani. 9 sob. zaprta veranda, velika ko palnica, 1200 m= vrta. cela podkletena, davka prosta, naprodaj pod ugodnimi pla čilnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra« 36556-30 Kupim hišo a 3 sobami in sadonosni kom, med Zidanim mostom in Brežicami, blizu železniške postaje in farne cerkve. Cena do 50.000 Din. Ponudbe na ogla?, oddelek Jutra« pod »Fosavje«. 36565-20 Hišo z gostilno mesarijo, ledenico in nekaj posestva, v lepem kra ju na Gorenjskem prodam z» 160.000 Din. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 367S2-20 Hišo ~ dvostanovanjsko, z velikim vrtom, ob tramvajski progi ugodno prodam. Naslov v -oglasnem oddelku »Jutrac. 37067-20 Nova hiša dv-o-stanovanjska, ob glavni cesti, 5 minut od postaje naprodaj. Poizve se na Črnučah št. 87. 36912-20 Stavbna parcela naprodaj tik sokolskega te lovadišča pri Dunajski cesti. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36903-20 Gostilno s posestvom na prometnem kraju kupim Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »100.000«. 36799-20 Vila na Bledu v krasni legi pri zdravi liškem parku, 15 popolnoma opremljenih sob, kopalnice. naprodaj. Pojasnila v vili Bellevue, Bled. 36814-20 Udobno letovišče in prvovrstno poslovno priliko dobi kupec moje hiše. Zagorc—Višnjagora. 36969-20 Novo hišo tridružinsko prodam v Dev. Mariji v (Polju. Cena Din 150.000, potreben kapital .100.000. Naslov v ogl. od. Jutra. 3696S-20 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1 214-20 Stavbne parcele lepi in solnčni legi ob Dunajski cesti naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 261-20 Vilo v Kranju prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36659-20 Posestvo prvovrstno, na Dolenjskem takoj naprodaj z vsem inventarjem in letošnjim pridelkom (vino, žito, krompir, sadje, krma in drugo) za 420.000 Din. brez inventarja in pridelka za Din 350.000. A. Seidl, Zagreb, Skalinska ulica 2, ffistilna ____36697-20 Posestvo z gostilno in trgovino, ob prometni cesti. 1 uro od Mariboru, proti plačilu po dogovoru proda Marija Pečnik, Spodnja Kunsota, Rošpoh št. 12. 36714-20 Tristanovanj. hiša nova. z_ lokalom in vrtom na »roda i. Poizve se v gostilni "Br o h a, Kodelievo. 36902-20 Enodružinsko hišo z vrtom, eno postajo od Ljubljane, blizu kolodvora oddam v najem. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »nova«. 36973-20 Hišico z 3 sobami, vežo. kuhinjo, kletjo, v dobrem stanju, sadni vrt 15 minut do gimnazije in meščanske šole Ptuja, prodam za 18.000 dinarjev. Naslov: Modic, Radovljic«. Gorenjsko. 30988-20 Hišo s sadnim drevjem fn trto poceni prodam. Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ul. 40. 36978-20 Novo hišo pet stanovanj, drug? 'Prostori, vrt. vodnjak, prodam. Opna Din 85.000. Nasipna 45. Cest brežje „ Snesovo spIo, Po-Maribor. 36062-20 Novo hišo poceni prodam. Naslov v ogl. oddel. Jutra. 36959-20 Leno posestvo s trgovino, costilno iti trafiko^ 8 oralov, prodam za 200.000 Din. Lepo trgovsko hišo ("Savinjska dolina) zQ .180.000 Din. Naslov da K„-rel Breznik, Celje. 36951-20 Novozidana hiša s 3 stanovanji, gospodarskimi poslopii in velikim vrtom na-nrodaj v Mariboru, Stritarjeva ulica št. 31 37258-20 Gostilno z manjšim posestvom, žago aH mlinom kupim. Cenjene ponudbe s ceno na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobra gostilna«. _37261-20 Parcelo kupim 0'b Dunaiski cesti. Ponudbe z navedbo cene na osla sni oddelek Jutra pod šifro »Zelen«. 37095-20 Hišo z lokali, vrtom blizu južnega kolodvora v Ljubljani kupim v ceni -300.000 Din. Samo pismene detajlirano ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Skrajni pogoji«. 36880-20 Hišo z vrtom lepo urejeno, polpg Ljubljane ugodno prodam. Naslov pove -oglasni oddelek »Jutra«. 36878-20 Visokopritlična hiša davka, prosta, naprodaj ob Dunajski cesti — Stožice št. 92. 37046 20 Američani, pozor! Nova hiša, ki donaša 1800 Din mesečno, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37032-20 Gozd, travnik in njiva takoj ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37091-20 Hiša z gospodarskim poslopjem, pripravna za vsakega obrtnika, z njivami na razpolago. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37090-20 Visokopritlično hišo novo, dvostanovanjsko, z vrtom prodam. Rožna dolina, cesta IV/26. 37036-20 Prodaja hotela v Dubrovniku na najlepSem mestu kod glavnega morskega kopališča (radi družinskih razmer) iz proste roke, odlično renomira-ni hotel - penaslon »Natalija« (14 sob, 27 postelj, 2100 kv. met. zemlje) z hipoteko od 450.000; gotovine Je potrebno 350 do 650 tisoč. Pisati posestniku na gornji naslov. 37055-20 Parcele Več stavbnih parcel je naprodaj v bližini škofovih zavodov v št. Vidu, po ugodni ceni. Poizve se na Trati hšt. 13 37147-20 Parcelo 500 m! z leseno hišico prodam za 29.000 Din. Metod žirovnik, Zg. Šiška 185, poleg tovarne čarman. 37132-20 Opeka zidna, strešna, mali tla-kovec se zopet dobi v poljubnih množinah po nainižii ceni. Se priporoča T. Jerko, opekarna, črnuče. 37125-30 Manjše posestvo z ali brez inventarja poceni prodam radi odpoto-vanja. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 37167-20 Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, prt novi šišenski cerkvi, Ljubljana VII. se toplo priporoča v mestu ln na deželi ter izvršuje točno, hitro in solidno po nizkih cenah vsakovrstne nove družinske hiše, restavriranja in popravila stavb. — Načrti in proračuni za to brezplačno. 37211-30 Pekarno Enonadstropno družinsko hišo s pekarno, gospodarskim poslopjem in zemljiščem prodam zaradi družinskih razmer. Hiša stoji sredi trga na prometnem- kraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37207-20 Posestvo s pet mernikov posetve, sadnim vrtom, hišo in gospodarskim poslopjem, 10 minut od farne cerkve in tole, prodam. Več se izve pri Anton Sadar, St. Vid pri Stični. 37218-20 Stanovanjska hiša velika, vogalna, z dobro rento in veliko stavbno parcelo ob tramvajski progi naprodaj. Pismene ponudbe pod Slfro »Cena pritser-na« na oglasni oddelek »Jutra«. 37239-20 Stanovanje velike kuhinje, sobe, pred sobe in shrambe, z elektriko in v-odovodom. ter majhno stanovanje kuhinje, sobe in shrambe oddam. Tonudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro -Mušič«. 37080-21 Stanovanje 3 sob. kuhinj« in pritiklin lepo in solnčno, v najbolj zdravi legi Ljubljane oddam s 1. septembrom aii pozneje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37111-21 Stanovanje s prostorno kuhinjo, veliko sobo in pritiklinami oddam v najem s 1. sep tembrom ali oktobrom v Savljah št. 50. 37126-21 Novo hišico celo, s prostornim vrtom oddam v najem s 1. nov. Tri lepe sobe in vse pritlkline, tudi pralnica in klet. V kuhinji ln kopalnici plin. Najemnina prav zmerna. Reflektiram na čisto stranko. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stadion«. 37101-21 Hišo z velikim vrtom po ugodni c.ejji prodam. Pobrežje pri Mariboru, Nova ul. 10 373&-20 ftiHHiemju Stanovanje 2 sob, kuhinje in kabineta oddam t 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 36868-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, v V nadstr. nove hiše na Aleksandrovi cesti oddam za 1200 Dia. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takojc. 36S87-21 Stanovanja več trisobnih in dvosobnih s kabinetom in vsem komfortom na razpolago 8 1. novembrom v novi hiši v cen* mesta. Cena od Din 1370—1640. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36SS9-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin, v novi hiši oddam mirni stranki. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 36742-21 Stanovanje obstoječe iz kuhinje, dveh ali več sob, shrambe, kopalnice in vrta, v novi hiši tik postaje Lavrica pri Ljubljani oddam s 15. septembrom mirni stranki. — Pojasnila daje Alojzij Sim-čič, Laverca. 36830-31 Stanovanje trisobno oddam na Kodo-lievem. Poisve se v Slomškovi ulici 10. 37071-21 Stanovanje štirlsobno, solnčno, s kopalnico in pritiklinami oddam s 1. septembrom na Bleiwei£ovi cesti. Naslov oglasnem oddelku Jutra 37099-21 Stanovanje 1 ,li R sobami, modernimi pritiklinami, verando in velikim vrtom oddam za november. Solnčna odprta lega na Miriu. 2 minut? do tramvaia pri tobačni tovarni. Informacije Breg 10-11. 36974-21 Stavbišče na Bledu za enodružinsko hišo, v lepi, mirni, nrahuprosti legi v bližini centra proda prof. K. Mysz, Črtomirova ul. 111. 37054-20 Lep vinograd v Halozah z velikim sadovnjakom naprodaj. — Ponudbe pod »Weingut-besitz« na ogl. oddelek »Jutra«. 36991-20 —i-- Novo hišo z gostilno prodam na najbližji periferiji Ljubljane. Vselitev lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »September«. 37157-SO 2 majhni hišici z njivo, pet minut od kolodvora Šmartno ob Paki, pripravne za pen-zlonlste. poceni naprodaj. Naslov: Mihelčič, Zagorje ob Savi. 37201-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom po zelo ugodnih plačilnih pogojih naprodaj. Naslov r osla?, oddelku »Jutra«. 37182-20 Hiša v Kranju Rožna ulica 88. naprodaj iz _ proste roke. Pojasnila daje istotam lastnik. Novo stanovanle sobe, kuhinje, pritikline, vrt, elektrika. oddam v Dev. Mar. Polju. Eonudbe na ogl. odd. Jutra pod »bližina kolodvora«. 36972-21 Stanovanie 2 večjih in 3 manjših sob. sobe za služkinjo, kuhinle in pritiklin. tik sodnije oddam s 1. novembrom. Natančne ponudbe z opisom roe in kuhinje., v podpritličju oddam. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra« 37075-21 Stanovanie S parketiranih »ob. verande ?n pritiklin, v visokem .pritiič?u v 2 leti stari vili t vodovodom in elektriko v stanovanju, soln&no. « 1. novembrom oddam mir nf stranki z* 8V> Din. — Trsmvaioka postaja. Kovs-87162-90 čič. Kote je v* 7. " 37035-31 Stanovanje sobe in laihinje išče starejši gospod, brez otrok, v mestu. Po potrebi bi tudi pomagal hišnemu gospodarju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Starejši« 37129-21/a Dvosob. stanovanje s kuhinjo, najraje za Bežigradom ali v bližini išče ves dan odsotna tričlanska družina. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Slfro »Bežigrad«. 37088-21a Stanovanje 2 ali 3 sob. kopalnice fn pritiklin, tolnčno: la tračno, išče tričlanska družina s 1. septembrom. —. PornndV na o?las. oddelek »Jutra« pod »Snaga«. Učiteljeva vdova (Nemka) ▼ bližini vseh šol sprejme boljše večje dijakinje na hTano tn stanovanje. Schonherr, Maribor, Krekova ulica štev. 14/OT 34937-32 2 dijaka (inji) v popolno oskrbo in vestno nadzorstvo po 600 Din sprejme rodbina Trrez etrok Naslov v oglasnem oddelk-u »Jutra«. 36738 Mlajšega diiaka ali dijakinjo sprejme uradniška družina v popolno oskri»o t dobro hrano in v zračno sobico. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36740-22 Dijaka nižjfšolea iz boljše TiiSe sprejmem v čisto in solnčno sobo. Lep vrt, klavir. Johra hrana ?n s k r b n o nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 36901-32 Diiaka ?z bol?še hiše, spr<>rm* k sinu (SestoSolcu) učiteljska rodbina. Zdrav« in svetlo stanovanie, v neposredni bližin? humanistične gim--naziie. prvovrstna oskrba, strogo nadzorstvo, na žel?-o tudi nemška konverzaelia. Naslov ▼ oglasnem odd»1kn »Jutra«. 36025-22 Stan io hrano želim za šestošolca na TT-. drž. srimnaziji v Liubliani. Ponudbe na: Šerljee Jože. Murska. Sobota, 36992-22 Dva diiaka sredniešolca sprejmem v vso oskrbo k dijaku humanistu no zmerni eeni. Ponudbe na Večna pot 9/T 37061-32 Dliakinie najdejo neroden dom in priznano dobro oskrbo pri V Celju sprejmem dva dijaka(inji) nQ stanovanje in hrano v lepo solnčno sobo. Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Naslov povo podružnica »Jutra« v Celju. 36948-22 Dva dijaka v lepo solnčno sobo, dobro domačo hrano in popolno oskrbo sprejmem v vilo na Domžalski cesti 15. Nemška konverzacija v hiši. 37029-22 Dijake sprejmem na hrano in stanovanje v Kočevju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 36995-22 Za llletnega fanta želim stanovanja in hrane in vse oskrbo najraje pri kaki rodbini, mogoče učiteljski v svrho pomaganja pri učenju. V bližini meščanske šole na Prulah ali Ledini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra vzgoja«. 36993-22 Dijakinje sprejmem na stanovanje in vso oskrbo nasproti II. državne gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 36765-3? Dijakinjo iz boljše hiše. sprejmem v vso oskrt>o. Na željo pomoč pri učenju, klavir in nemška konverzacija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijeten dom«. 36875-22 Dijaka sprejmem na stanovanje k svojemu sinu. Ponudbe n» oglas, oddelek »Jutra« pod »Tretješolec«. 37066-23 Dve dijakinji sprejme učiteljica v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo v sredini mesta. Nemška konverzacija, klavir. Poizve se v trgovini J. Podkrajšek, Jurčičev trg. 37152-22 Dijake (inje) boljših družin sprejme učiteljska družina v popolno oskrbo. Veliko solnčno stanovanje v centru mesta. Na željo nemška konverzacija. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč pri pouku«. 37140-22 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo. Na željo nemška konverzacija in pomoč pri učenju Cena 650 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37150-23 Dva dijaka srednješolca sprejme učiteljska družina v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37121-23 Dva dijaka v sredini mesta sprejmem v vso oskrbo. Na si o.v pove oglasni oddelek »Jutra«. 37189-23 Dijakinjo sprejmem na hrano In stanovanje. Nemška konverzacija, elektrika in souporaba kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra« 37183-23 3 dijake (inje) nižjih razredov srednj"h šol, sprejmem na hrano in stanovanje v Livarski ul. št. 10, parter. 37173-23 Dijakinjo nižje šole iz boljše rodbine sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje. Kopalnica n<* razpolago. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37224-22 Sostanovalko sprejmem v centru mesta v čedno opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Več po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36670-33 Dijakinjo v popolno oskrbo in strogo nadzorstvo sprejme boljša rodbina k svoji hčerki (gimnazijki). Naslov v Oglasnem oddelku Jutra 36828-22 3 dijake na hrano In stanovanje sprejme Pukelstein na Sv. Petra cesti 46. 371-15 22 Dijakinjo ▼ vso oskrbo sprejme boljša družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37043-22 Dva dijaka sprejmem v čisto ?n zračno sobo z vso oskrbd šifro »Upokojenec«. 37174-23 t Dve prazni sobi rezani, s strogo separiranim vhodom, v centru, za stanovanje ali pisarno oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37196-23 Ik>pi*i Gospodična mlada in temperametna — želi poznanstvo s starejšim, dobro situiranim gospodom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepe postave«. 36545-24 »Union« Gospodično, ki je sedela v četrtek zvečer pri oknu na Miklošičevo, bi gospod, ki jo je opozoril na Jutro rad osebno spoznal. 36971-24 Akademik v lepi poziciji, mlad in delaven, si želi življenske tovarišice zvestega, plemenitega značaja, stare do 30 let in z nekoliko premoženja, da si skupno zgradita v Ljubljani svoj dom. Ponudbe pod »Dom ob gozdu«. 37019-24 Mladenič žel: znanja s 16—20 let staro gospodično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada ljubezen« 36827-24 Trgovec v najlepših letih želi že nitev ali družabaico s pri mernim premoženjem v svrho povečanja že obstoječe trgovine. Resne ponudbe, če mogoče s sliko, na podružnico »Jutra « v Mariboru pod »Resna zadeva«. 36964-25 Mlad trgovec se želi poročiti z 18—22 let staro gospodično, po možnosti trg. naobraženo. ki ima nekaj kapitala. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod agilen trgovec«. Tajnos zajamčena. 36820-2 Samostojen trgovec 26 let star, želi tem po tom znanja z intelig. trg. naobraženo gospo dično neomadeževane preteklosti zaradi ženitve. Cenj. ponudbe s sliko, katera se vrne, poslati na podruž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Mein Gliick«. 37015-25 Gralolog in hirosof N. Sadlucki v Ljubljani čila karakter, pretekl-ost, sedanjost in bodočnost. — Sprejema vsak dan od f>. do 12. in od 2.—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slo n«. II. nadstropje, soba št. 64 37039-24 Preprosto dekle želi dopisovati s 30—35 let starim gospodom. Dopise na oglasni oddelek Jutra (>o4 šifro »Sama 20« 35098-2i Gospodična simpatična, čedne zunanjosti, prosi starejšega gospoda za manjše posojilo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prijateljstvo«. 37087-24 Bivša trgovka mlada, ločena dama, išče primerno zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsestransko izobražena«. 37157-24 2 mladi devojki želita znanja z dvema gospodoma, starima do 20 let. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Lilija in Vrtnica«. 37198-24 Mlad trgovec z dobro idočo trgovino želi znanja z gdč., staro od 20 do 22 let, iste stroke v svrho ženitve nremoženie do 70.000 Din. Ceni. doDise, po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« t>od šifro »Svoj dom« Tajnost zajamčena. 37103-25 Samostojen obrtnik in posestnik. vdovec srednMh let brez otrok nremoženin v vrednosti ra Din 300.000. želi čim-prejšnie primerne ženitve. Cenlene dopise tudi od sorodnikov pod »V feseni« na oglasni oddelek »Jutra«. 37165-25 - " - Uliti r Harmonij dobro ohranjen proda fi. Lenarčič. Cena po dogovoru. Pojasnila daje šol. upravitelj v Mokronogu. 37017-26 Trije gospodje polni zdravja in veselja se želijo seznaniti v svrho • zabavnih izletov s tremi damami veselega značaja. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Prijetna jesen«. 36598-24 Samostojna gospa išče dobro situiranega gospoda za nedeljske izlete. Prednost imajo ločeni gospodje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Življenje je kratko«. 37241-24 Dama srednjih let, v državni službi, s 70.000 Din, želi znanja z drž. uradnikom. Le resne ponudbe na oglasni oddeie^ »Jutra« pod šifro »Tuika«. 37235-24 Gospodu oddam lepo opremljeno solnčno sobo s posebnim vhodom v enodružinski vili. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37223-23 Prazno sobo ■veliko, z elektriko in posebnim vhodom oddam za 210 Din mesečno. Naslov T oglasnem oddelku Jutra 37230-23 Boljšemu gospodu oddam sobo na Rimski cesti štev. ž — dvorišče. 37227-23 Sobo ■ posebnim vhodom oddani najraje dvem gospodičnam F. Srebot, Sv. Petra cesta 61. 38/1. 37237-22 2 gospoda (ični) sprejmem na stanovanje ln hrano v lepo opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 37250-23 Sobico suho, čedno in čisto, lahko prav skromno išče gospod, ki le ves dan odsoten. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro Zadovoljen«. 37252-23 Prazno sobo » centru ali v Sp. Šiški iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Diogenes«. 36829-23/a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, parketom in elektriko, najraje na Mirju ali blizu Tivolija iščem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Stalen eospod«. 37120-23/a Preprosto sobo * 2 posteljama iščem V bližini Figovca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 86726-23/a Sobo s posebnim vhodom, po možnosti z vso oskrbo v bili iščem. — Ponudbe na osla«, oddelek »Jutra« pod »Ne predraga«. 37104-23a Gospodična srednjih let, se želi spoznati. z ne pod 40 let starin^ gospodom, s sigurno eksistenco. Cenjene dopise s sliko pod šifro »Znacaj-nost« na podruž. ».Tutra« v Celju. 37263-24 Trgovec želi znanja v svrho takojšnje ženitve, z gospodično, staro do 38 let — vajeno v gospodinjstvu m s primernim kapitalom. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko na -oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tajnost zagotovljena«. 56760-35 Kmečki fant 35 let star se želi poročiti z gospodično do 35 let staro, ki ima posestvo z gostilno ali samo posestvo. Kapitala imam Din 25.000. Vdove brez otrok niso izključene. Ponudbe na ogl. oddelek J-utra pod »poroka«. 36994-25 Ženitna ponudba Mladenič, 36 let star, kmetijsko in trgovsko naobra-žen s 60.000 Din gotovine, želi poročiti pridno, pošteno in priprosto dekle, primerne starosti, ki poseduje trgovino ali gostilno s posestvom na deželi. — V poštev pride tudi dekle s primerno gotovino. Le resne ponudbe s sliko, katero na zahtevo vrnem, je pos*ati na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Jesen 1931«. 36966-25 Poročil bi gospodično ali vdovo, ki poseduje lastno hišo z gostilno ali trgovino. Gorenjski fant- star 28 let, s 60.000 Din gotovine. Starost postranska stvar. Gleda se le na ''obro in pošteno srce. Samo resne ponudbe če mogoče s sliko na os-las. odd. »Jutra« ood »Za-željena sreča 60«. 37040-25 Zasebnica hišna oosestnira. želi snonstva crospodom v svrho ženitve. *ele7ni-"»r ima prednost,. Na-*iov noste restnn+e Slov Bistrica »Posestnimi«. 37255-25 Pianino skoraj nov, krasen glas. najnovejši sistem, ceno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37209.26 Klavirje in glasbila zaradi opustitve trgovine na Mestnem trgu, prodam pod tovarniško ceno in na najmanjše obroke. Alfonz Breznik, Ljubljana. Mestni trg št. 3. 37243-26 Izt^bijMU^ Naslov imetnika zamenjane aktovke 16. avg. v avtobusu Lesce-BIed se dobi v oglasnem oddelku Jutra. 37016-28 Šivalne stroje za entlanje, ažuriranje in vezenje po zelo ugodni ceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jako ugodno«. 35670-29 Motorno cirbularko z vozom proda Ogorelec, Vransko. . 36541-29 Pletilne stroje 10/80 in 10/100 proda Pers-s on s, Ljubljana, poštni predal 307. 230-29 Pisalni stroj Undenvo-od, močan, po nizki ceni naprodaj. — Ponudb1? na oglasni oddelek »Jutra« pod »Underwood«. 36747-29 Pletilni stroj malo rabljen — po telo ugodni ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36931-29 2 motorkompresorja za prevažanje, znamke Flott-mann, kapacitete 4.56 kub. m zraka v minuti, bencinski 4cilindrski motor 29 HP, malo rabljen ugodno prodam. Skopal, Zagreb, Hatzova 23. 36996-29 Motor na sesalni plin 140 HP za razplinjenje lesa CHolzvergasungsanlage) izdelek Deutz, Koln z najcenejšim pogonom proda Gebhardt mlin, Ban. Kra-Ijevičevo. 36922—29 Skoro nov motor z žago cirkularko za žaganje drv, 5 HP, znamke »Slaviia«, zelo dober teT v brezhibnem stanju, prodam po zelo ugodni ceni. Istega tudi zamenjam za. dobro ohranieni pol tovor ni avto. Ponudbe v oglas, oddelku Jutra pod »ITsro4na prilika«. 36920—29 Stružnico dobro ohranjeno ugodno prodam. Selnica ob Dravi 38. 36960-29 Pletilni stroi malo rabljen »Dnbied« št. 8'60, poceni prodam. Naslov, -pove- oglasni p»id»lek »Jutra«. . 36517-29 Pletilni stroj prodam ter dam lep sta len zaslužek. Pouk brez plačen. Beti K.. Liublia na VTT. Kavškova št. 16. dvorišče. R7045-29 Šivalni stroj pogrezljiv, popolnoma nov, » tridesetletnim jamstvom zatadi bolezni prodam proti odplačevanju po 150 Din mesečno. Plača.nega je že 300 D]n. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Popolnoma nov« 36845-29 Stroj 350—500 kubikov nove type, dobro ohranjen, kupim. Zajec, Zg. Šiška 105. 37122-29 infernuuij* Hudobni jeziki so raznesli, d0 sem zahteval od letoviščarje-v 30 namesto 10 Din dnevno. Za-goro—Višnjagora. 36970-31 Zanesljive nasvete v gospodarskih, osebnih zadevah, vprašanjih posojila, izbire poklica, vnovčevanja sadja, grozdja, nakupa, prodaje posestev, zidanja itd., daje Posvetovalnica »Mar-st0n«, Maribor. (Priložiti 2,— znamke.) 36953-31 Družbe Posestvo v Žalcu prodamo na sodnijski javni dražbi pri Okrajnem Bodi-šču v Celju dne 25. avg. t. I. ob 9. uri. Posestvo je v Žalcu, Sav. dolina, na najlepši legi tik ob državni cesti. Posestvo obstoji iz nove hiše; v kateri je gostilniška in mesarska obrt, novega gospodarskega poslopja ter 2 oralov najboljše zemlje. Najmanjši ponudek znaša Din 165.604.—. 36986-32 3. septembra 1931 ob 9. uri dopoldne se vrši prt okrajnem sodišča v škofji Loki, soba St. 2 dražba bivše tovarne »Mlinostav« Zemljišče meri cca 10.000 m', zazidana ploskev dveh objektov 270 in 680 m3. — Oba objekta v prav dobrem stanju in se nahajajo v njih parni kotel, centralna kurjava, vodovod, elektr.i ka, ekshaustor, najmodernejši stroji za obdelovanje lesa in kovin ter razno pripadajoče orodje, ki se proda vse skupno z nepremičninami. Najnižji ponudek 929.865 Din. Dražbeni pogoji in cenilni zapisniki so interesentom na vpogled pri okr. sodišču v Škofji Loki. Realiteta je primerna za stavbno mizarstvo ali tvornico pohištva, karoserij, športnega, telovadnega in gasilskega orodja, mlinskih in poljedelskih strojev, skobelnikov. tehtnic in slično. S6566-32 Znižane cene za dvokolesa in motorje, otroške vozičke najnovejših modelov ter šivalne stroje. Tribuna, F. Batjel, tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov. Ljub ljana, Karlo-vska cesta 4. 55201-30 Sesalke za gnojnico, iz pocinkane pločevine, v vsaki dolgosti od 550 Din naprej — tudi na obroke dobavlja »Veka« Ljutomer. 35062-30 Krojači Prodam 57- let staro, dobro idočo krojaško obr* z eno-nadstropno novo hišo in velike delavnice v velikem industrijskem kraju. Prodam zaradi selitve. Bodočnost zasigurana, ker je brez konkurence. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 37011-30 Vsakovrstne ženske obleke kakor tudi damske plašče in fantovske oblekce izdelujem prvovrstno in ptvceni Najfinejša obleka 40—60 Din. Izdelujem tudi za trgovine. Nasltjv pri podružnici »Jutra« v Celju. 36815-30 Moderna mizarska delavnica D. Lancoš, Ljubljana, Wolfova 12, izdeluje najceneje in najsolid-neje vsakovrstno pohištvo po načrtih, kakor tudi pisarniške opreme. Na zaloeri ima pisalne mize. Pleskane spalne sobe od Din 2800 naprej. 37184-30 Pozor, čevljarji! Vpeljana čevljarska obrt na prometnem kraju z vsem inventarjem takoj naprodaj. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«. 37210-30 Moderne taoetniške kreacije raznovrstne otomane, gladke in v kolonah, razmeram časa primerne spalne zofe v poljubnih oblikah, tako zvane »Couch-zofe«, ki so naj-praktičnejše, ker je obenem okras sobe kot lična zofa. ponoči pa jako komodna postelja, nadalje klubske garniture ter specijalne oblike zastorov in Storees-zaves, po konkurenčnih cenah v najsolidnejši izdelavi pri Karol Sitar, tapetnik, Wolfova 12. 372J2-30 Namiznih jabolk prvovrstnih razpošilja po najnižji ceni; lepe suhe gobe kupuje po najvišji ceni Peter šetina, Radeče-Zid. most. 231—34 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod iz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možina. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica S 77 Ležalne stole Pristni naravni malinovec dobite pri L0VR0 SEBENIK kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova ulica 28. 249 STOLE vseh vrst dobavlja tovarna upognjen, pohištva Anton Kobli-žek, Poljčane, Dravska banovina. Sprejmemo zastopnike. 10538 Tovarna pohištva kakor tudi 120 ha gozda (tudi v posebnih malih parcelah) naprodaj. Ponudbe nasloviti pod »Polovina u gotovini P-2287« na Interreklam d. d. Zagreb, Masarykova 28. 10538 Telefon 2059 fc* Premog w\ suha drva Pogačnik. Bohoričeva St. 6 140, p« poro et ju 130 Dia Spalne fotelje 17 letni mladenič iz poštene kmetske hiše želi vstopiti v službo. Vešč vseh popravil pri avtomobilu in tudi šofiranja, šel bi tudi v službo k lastniku avtomobila. — Cenj. ponudbe pod »Zanesljiv 17« na oglasni oddelek »Jutra« 10571 paitent. divame, otomane, garniture, modroce, posteljne mreže, železne zložljiv« postelje in tapetniške iv delke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Mesfei trg štev. 13 P^ešano slamo balah, samo vagonske množine po najnižji dnevni ceni nudi Pavao P. šeb. Varaždin. 36731-33 Paradižnike fine vrste, za vsako porabo in obrana žlahtna zimska jabolka razne vrste, v zabojih po 50 kg prosto postaja Kostr-Podplat (pri Rogaški Slatini) razpošilja Uprava Kraljevih vrelcev, pošta Podplat. 36840-33 Prst (humus) za vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta št. 38 v Ljubljani. 260-30 Bled Vila Radoslava Pension D 65.—. Tudi samo sobe. 37022-38 SPALNICE smrekove poljubno pleskane a Din 2900.--in hrastove spalnice polirane a Din 5700.--nudi v najsolidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo Anton Bizo-vičar, Glince cesta II/l, postaja cestne železnice. 10175 Hrušk tepk lepih, en vagon po nizki ceni proda Slavko Punger-čič, Škocijan pri Mokronogu. 37005-34 Grozdje prima 3—4, hruške prima 2—3, jabolka prima 1—2 Din kg pošilja od 10 kg dalje Postržin, Krško. 37010-34 Jabolka in grozdje Vsako množino namiznih jabolk po Din 1.50 do Din 3.—, grozdje po Din 4.— pošilja po povzetju Ciril Dular, Novo mesto. Za preprodajalce posebne cene. 37205-34 Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. NAZNANILO! RUDOLF JAPEL.J, slikarski mojster, Trbovlje I, Loke 59, v Petelinovi vasi, naznanja, da ne obstoja več tvrdka Japelj & drug z bivšim kompanjonom g. Anton švageljem. Vodim sedaj sam vse črko-soboslikarstvo in pleskarstvo nadalje in se priporočam vsem svojim bivšim cenj. odjemalcem za vsa v to spadajoča dela. Trbovlje, 22. avgusta 1931. 10548 VATA za odeje in v tablah najboljša in najcenejša. Zahtevajte vzorce in cenik. TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15 □□□□□□□□□EOliEEH Naznanjam, da sem ODPRL novo trgovino KLOBUKOV in delavnico. Izdelujem vsakovrstne moške klobuke in sprejemam vse vrste starih v popravilo, kakor tudi trde po najnižji ceni. Cenj. občinstvu se priporočam RUDOLF PAJK klobučar LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 51. Grozdie prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori, po Din 3.50 za kg franko postaja Središče, bruto za neto, vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk pri Središču. Naročite takoj! 267 POZOR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah. Šr'°nburcova ulica * 16® ANTON BO C, Ljubljana Za takojšen nastop sprejmemo pletilje, šivilje, verižkarice (ketlerice) in repasirerice. — Samo dobre moči naj se javijo v »IKA«, tovarna pletenin, KRANJ. 10574= Zahvala. Ker nam je nemogoče zahvaliti se vsakomur posamezno za bogato iz-kazano nam sožalje med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega, dobrega soproga in očeta itd., gospoda Jakoba Kovač se tem potom najprisrčnejše zahvaljujemo darovalcem krasnega cvetja in vencev, dalje za vse izraze sožalja, kakor tudi za izredno mnogoštevilno častno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti do groba. Posebno zahvalo pa smo dolžni čast. duhovščini za žalni sprevod, preč. g. kanoniku Žagarju za globoko občuteni nagrobni govor, g. upravitelju Janku Jerali za njegovo ljubeznivo uslužnost, čisl. pevskemu zboru za pertresljive ža-lostinke, raznim zastopstvom, spoštovanim tržanom in sploh vsem prijateljem in znancem, ki so spremili blagega pokojnika k večnemu počitku. Vojnik, dne 20. avgusta 1931. 10599 KAROLINA KOVAČ in OTROCI ter OSTALO SORODSTVO Transmisijo 60 mm. z ležaii in stenskimi konzoli kupimo — Po-miilhe s ceno na oglasni oddelek ».Tutra« pod šifre »Transmi«ija«. 37235-29 jI U. Dr. £iza Sošs zdravnica v Kamniku 10589 SE JE PRESELILA IZ ŠUTNE V Majstrovo (Veliko) ulico štev. s ter ordinira za splošno zdravstvo in aobozdravništvo. t Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš srčno ljubljeni sin in brat, gospod •fltlbin ^ercefc tehnični pripravnik državne železnice dne 21. avgusta t. 1. po kratki, težki bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 23. avgusta 1931 ob Vz 4. uri popoldne izpred tukajšnje splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. avgusta 193x. JAKOB in ANA ČERČEK, starši — SLAVKO in VIDA, brat in sestra. 10595 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, hči, sestra, teta in svakinja, gospa Ivana Hlebš roj. Vrbinc soproga posestnika in zidarskega mojstra dne 22. t. m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 24. avgusta 1931 ob 5. uri popoldne od hiše žalosti, Hradeckega vas št. 54, na pokopališče v štepanji vasi. 10596 Ljubljana, Hradeckega vas, dne 22. avgusta 1931. Žalujoči ostali. :Nedelja, 23. VHI. 1931, 19 >JUTRO« št 193 Harry Sinclair Drago: Seviljski pevec Razburjena ženska je bila Lola. Besno je udarila z nogo ob pločnik in se jila togotiti, ker sta ji bila odnesla pete. A potolažila se je z mislijo, da ju bo zdaj laže našla. Ce sta hodila okoli katedrale, i>ta morala tudi stanovati nekje v bližini. Stric Jsteban je bd pri Rumbareri in ji je pravkar razburjeno pripovedoval o sklenjeni pogodbi, ko je začul Juanov glas, ki je že s praga klical: »Očka Estdban, mamica Carmen!« »Glej, glej, vrnila sta se... In zdaj mislita, da naju bosta iznena-dila. A jaz sem to že davno slutila!« je veselo vzkliknila La Rum-barera. Med vrati Rumbarerine sobe sta se mlada srečala s svojima starima varuhoma. Juanov obraz je kar zasijal od radosti. »Postojia malo!« je veselo zaklical mladenič. »Veliko novico imava za vaju!« »Glej ga, glej!« je rekla Rumbarera, delaje se na vso moč resno. »Kakor da je to sploh še novica! Samo poglej ju, Esteban, kako sta rdeča, pa mi povei, ali nisem imela prav? Sreča ju dela podobna ruti, s kakršnimi dražijo brke!« La Rumbarera se je postavila v toreadorski ustop in jela skakati okoli Marije, dokler ji ni zmanjkalo sape. »Pomisli, Esteban, kako lepo je biti mlad in dovolj nedolžen, da lahko takole zardiš!« »Zakaj sva vaju potem hotela iznenaditi, če vidva že davno vse vesta?« je vprašal Juan. »Kakor vidiš, mladi človek, je bilo popolnoma nepotrebno, da sta davi na tak skrivnosten način pobegnila iz hiše!« Juan je zardel in, da bi skril zadrego, slavnostno naznanil: »Še tri tedne, pa bomo v tej hiši slavili svatbo!« Stric Esteban je prijel Juana za roko in mu rekel z ganjenim glasom: »Prav za prav bi se moral jeziti nate, moj dragi Juan, a vendar ti tudi to še odpustim. Pridi semkaj, Juan, da ti voščim srečo in te poljubim--in tudi ti, Marija moja.« La Rumbarera se je od blaženosti razjokala. Esteban, ki ni mogel gledati solz, jo je pokaral. >Jaz — jaz — ne morem si kaj,« se je nasmehnila La Rumbarera skozi solze in pritisnila roko na butajoče, ogromne prsi. »Kadar kdo govori o svatbi, me vselej oblijejo solze. Zdi se mi, da imam tako naravo.« »Dosti je jokanja, maimica Carmen,« jo je prosil Juan. »Peljite to dekletce na trg. Drevi bomo slavili zaroko in Marija mora imeti najlepšo belo obleko, ki jo je moči dobiti. Tudi venca nikar ne pozabite!« »Res bom imela venec?« je navdušeno vzkliknila Marija. »Da, pravi venec iz pomarančnega cvetja! In k temu krasno belo obleko s čipkami in trakovi, kakor vse imenitne dame.« Stric Esteban se je vprašal, ali je res neizogibno potreba, da človek za en sam večer potrosi toliko denarja, a Juan, kakor da bi rlu-til njegov ugovor, ga je objel in odločno dejal: »Stric Esteban, tudi vi morate z njima. Vi edini boste znali izbrati dobro večerjo. Najdite, prosim vas, dobrih klobasic, lep kos jagnjetine in velikega jastoga! Kdo je pa še slavil zaroko brez ja-stoga? In zdaj vsak na svoje delo. Spravite se z doma, zakaj jaz bom med tem vse pripravil za slavnost!« Juan je poljubil Marijo in hotel zleteti po stopnicah, ali Rumbarera ga je ustavila: »Počakaj malo! Stric Esteban bi ti rad nekaj povedal.« »Le dajte, če so novice vesele. Ce niso, jih prihranite do jutri!« In Juan se je vrnil v predsobje, kjer so bili zbrani Marija, La Rumbarera in Esteban. »Dobre vesti? Ali se ti meša? Vesti, ki jih imam zate, niso samo dobre — ampak sijajne so!« • »Da, Lulu ima prav,« je pritrdil stric Esteban. »Poslušaj, Juan. Prilika se ti ponuja, da popraviš vse, kar. si včeraj zagrešil.« Po kratlkem premolku je Esteban slovesno nadaljeval: »Nikoli, niti v sanjah, ne bi bil mogel slutiti, nepridiprav, da se bo toli kmalu našla taka krasna prilika. Drevi boš v madridski Kraljevski operi j.el Des Grieuxevo partijo v Massenetovi ,Manon'!« Prvič v svojem življenju je bil Juan tako presenečen, da ni spravil niti besedice iz sebe. Tudi Marija je stala kakor okamenela od prevelike sreče. »Komaj sta bila odšla,« se je lagal stric Esteban, »je prišel gledališki sluga s pismom senjorja Montadasa. Signor Antonio Leonetti, ki tukaj gostuje, je menda nenadoma obolel in namestu njega nastopiš ti!« Med tem, ko je Esteban tako govoril, se je Juan zavedel. Kakor bi trenil, je pozabil vse svoje dobre namene. Že spet si je jel domišljati. »Saj ni mogoče!« je vzkliknil. »Videti je, da ta impresario vendarle ni tak tepec, kakor sem mislil. Kaj ne, da sem mu zelo ugajal?« Estebanu so šle besede težko z jezika, ko je videl, da bo moral zaradi prve laži zagrešiti celo vrsto drugih: »Da, tvoj glas mu je ugajal!« »Ta impresario je res inteligenten človek.« »A zdaj, Juan, sinko moj, se moraš pripraviti za svo& vrogo.« »Ali, dragi stric Esteban, kaj vam hodi na um! Svojega Des Grieuxa znam od prve do zadnje note — še narobe, če hoče-te. Ne bojte se zame! Drevi bom maščeval samega sebe, pred vsem pa vas! In potlej — potlej bomo slavili kar dva vesela dogodka. Oh, to bo čudovito!« Razburjenost, ki je navdajala Juana, je bila nalezljiva. Tudi ostali so z njim vred začutili, da je danes velik dan. La Rumbarera je stekla po svoj klobuk, ki ga je v zbeganosti iskala po vsej hiši, samo na pravem kraju ne. »Pojdimo, pojdimo,« je klical stric Esteban, loveč Marijo za roke. »Samo brž!« je kričal Juan in v tem že tekel po stopnicah. V drugem nadstropju je obstal, se naslonil preko ograje in dal stricu Estebanu poslednja navodila: »Mariji sem dal denar. Upam, da bo dovolj. Porabite vse do zadnjega beliča! Stric Esteban, kupite največjega jastoga, ki ga najdete na trgu. A vi, mama Carmen, ne pozabite kupiti Mariji pahljače. Pazite, da ji izberete obleko, ki bo uveljavljala njen krasni vrat in lepe roke. Drevi v gledališču mora biti lepša od same kraljice!« Marija mu je z roko vrgla poliub. Še trenutek, in slišali so, kako so se vrata študija zaloputnila. »Pojdimo, otroka,« je rekla mama Carmen. ki je bila naposled našla svoj klobuk. »Mnogo let je že, kar nisem več kupovala poročne obleke!« XVI. poglavje. Devica, Bogu posvečena... V tej pravi umetniški hiši se ni nihče zmenil za to, če ie bilo hi upa nekoliko več ali nekoliko manj. Juan je na ves glas prepevaie prestavljal pohištvo, ali pa za izpremembo sedel pri klavirju i.n pel kak odlomek svoje vloge iz »Manon«. Nikoli v življenju še ni bil tako srečen. Na ves glas je pel, vsak trenutek je zaplesal po sobi.» Manon? Nu, če hočejo, jim pokažem, kako je treba peti Des Grieuxa!« Izpraznitev letne zaloge ]po globoko znižanih cenah pri tvrdki letne .1 damska in moška konfekcija PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 7 Oglejte si izložbe in bogato zalogo v trgovini! Gradbeni razpis. ŠPORTNI KLUB ILIRIJA V LJUBLJANI razpisuje javno ofertalno licitacijo za izgradnjo smu carskega in planinskega doma na Slatni v dolini Planice — postaja Rateče Vsi tozadevni gradbeni pogoji in načrti se dobe pri tajniku g. Kuharju, Aloma Company, Aleksandrova 2. Pravico kolkovane ponudbe je predložiti v skrajšarem roku, in to do 28. avgusta 1931 najkasneje do 18. ure popoldne V Ljubljani, dne 23. avgusta 1931. ODBOR ZA POSTAVITEV SMUČARSKEGA DOMA S. K. ILIRIJA 10587 ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožaljs, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti naše srčno ljubljene skrbne mamice, gospe MARIJE FUNTEK roj. HABE gostilničarke in posestnice kakor za poklonjene vence in krasno petje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni častiti duhovščini, mengeškemu Sokolu in gasilcem za častno spremstvo, mengeški godbi za v srce segajoče žalostinke in končno vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da so počastili spomin blage pokoj-nice. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena hvala. Mengeš, dne 22. avgusta 1931. 10591 Žalujoči otroci Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob priliki izgube naše nad vse ljubljene nepozabne matere, stare mame, prababice, sestre, tete in tašče, gospe FRANČIŠKE BLATNIK kakor tudi za poklonjeno cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. zdravniku, gasilcem vasi Ponikve ter končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagopo-kojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti Ponikve — Ljubljana, dne 23. avgusta 1931. 10588 Žalujoča rodbina Blatnik Oglasi v »Jutru" Imajo siguren uspeh9 Samo kdor v miru i, kupi dobro! Ako hitite od prodajaln do prodajalne in si ogledujete blago, se vam lahko primeri,, da se odločite v stiski in naglici za nekaj,! za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO gradla in pod. za spodnje hlače in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sčdite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. 2e več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost. Največja trgovska ln izvozna tvrdka Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah. 6750 Leseno barako razložljiva, solidna zidana, skoro nova, 40 m dolga, 10 m široka, poceni naprodaj. — Vprašati pri tvrdki Sučevič, Maribor, Slovenska ulica 8. 10567 Ako se ne bojite čuti resnico, potem dovolite, da vam jo jaz povem. Gotova dejstva iz vaše preteklosti in bodočnosti, financijelne neprilike' in druge zaupne zadeve vam odkrije astrologija, ta najstarejša zgodovinska veda. Vaše izglede v življenju o sreči v zakonu, vaše prijatelje in sovražnike, uspehe v vaših podjetjih in špekulacijah, dedščine in druga važna vprašanja vam za-more pojasniti velika veda astrologije. Dovolite mi, da vam svobodno prorokujem presenetljive dogodke, ki bodo spremenili vaš tek življenja in vam prinesli uspeh, srečo in napredovanje mesto obupa in zle usode, katera vam sedaj grozita. Vaše astrologično razlaganje bom spisal v priprostem jeziku in podrobno, vendar ne bo obsegalo več kot dve cele strani. Sporočite brezpogojno svoj rojstni datum z imenom in naslovom v razločni lastnoročni pisavi. Ako hočete, priložite 10 Din v bankovcih (nikak drobiž) za poštne in pisemske stroške. Naslovite svoje pismo na prof. Roxroy Dept. 3506 A. Em-mastraat 42 Den Haag (Holland). Pisemski porto. — Gospod prof. Roxroy ne razume jugoslovenskega jezika, zato obžaluje, da zamore odgovoriti samo v nemščini (oziroma francoščini ali angleščini, če je zaže-ljeno). 10473 LIITZ-«« PECI po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi samo Ing. Guzelj Ljubljana-šiška Bel jaška ulica št. 4. LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJL« LUTZOVE PECI za galvanično ponikla-nje in izdelavo emaj-1 i ranih predmetov kar kor: hišne številke, občinske in uradne napise itd. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lutzove peči 243 Kaznanllo! Tem potom naznanjam ter se obenem vljudno priporočam slav-usmu občinstvu, da sem se preselil iz Trsta ter otvoril na Jesenicah kroiačnico za izdelovanje moških oblek ter uniform. 10501 FRANC JANHUBA krojaški mojster ■ JESENICE-FUŽINE, Slomškova ul. 8 Originalne »American-Star« peči Tvorn. sKiadišče: »LEVANTE« Ljubljana, Kolodvorska 30. CENIK PENZI0NIST kavcije zmožen, star 38 let, vešč vseh pisarniških del, IŠČE primerne službe event. pristopi kot družabnik k sigurnemu podjetju. Zmožen slovenskega, nemškega in srbohrvatskega jezika. — Ponudbe prosim na podružnico »Jutra« Maribor pod »Kavcije zmožen«. 10523 Mladi in močni ljudje se Vam smejejo ker «t» slabi. Znameniti zdravnik dr. Scbmel-ier io njegovi sodelavci so pokazali, kako se more tudi vsak slabejši io starejši moški (a tudi žena) naravnim potom pomladiti ozin-ma okrepiti. Pišite takoj, DOKLER JE šE CAS, ca brezplačna pojasnilo na Apotheken-Bedarfs-Kontor, Abtei-lung F, Berlin SW 48, Friedrich-strasse 19. 8272 JGivarsGi mojster tOlcM KfVMNl ? Spoštovano glavno zastopstvo »The Salvat«, Brčko Naznanjam Vam, 'da je Vaš čaj »THE SALVAT«, ki ga izdeluje lekarna »Pri Odrešeniku* v Pragi, tako dobro učinkoval, da so se vsi čudili. Moja teta je že dolgo bolehala na žolčnih kamnih, zadnja dva meseca je pa trpela tako grozovito, da je padla na posteljo in popolnoma o-bntmog'a. Noben zdravnik ji ni mogel pomagati; imela je hude krče, ki so se vsak dan ponavljali. Bral pa sem v časopisih Vaš oglas o »THE SALVAT« in ga takoj naročil. Odkar pije ta čaj, je foginila vsa ta bolečina in vsi papadi krčev so izostali; tekom enomesečne porabe tega čaja si je že toliko opomogla, da z.opet lahko vrši svoj posel. Priporočili smo Vaš čaj že mnogim bolnikom, pa ga bomo priporočali še nadalje. V imo svoje tete se Vam prav srčno zahvaljuje Adam Lohrman, Beška Zahtevajte zanimivo brošuro o žolčnih kamnih, boleznih na jetrih in žolču, ki Vam jo zastonj pošlje gl. zastopnik in edini razpošiljale« v Jugoslaviji »The Salvat«, Ph. Mr. I. šemper, Brčko SAZ.V4T-THf! Nemški dekliški, dom (Deutsches Tochterheim), Graz, Kloster-wiesgasse 34. 10631 Najboljše reference. — Zmerne cene. Jugoslov. tonfilmska industrija išče sposobnega in agilnega zastopnika za podružnico v Ljubljani. — Kavcija ali vložek 60.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. 10535 A. KIFFMANN Maribor 136 •pecijalitt samo boljših_ar. samostojen in s skušnjami v sivi litini, dobi trajno zaposlitev pri Strojnih tovarnah in livarnah d. d., Ljubljana Prva specijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20% ceneje kakor pri nestrokovnjakih. EMIL KLOBCAVER, speci jaini mehanik LJUBLJANA, Sv. Petra 47 264 Posestvo kupim srednjeveliko, obstoječe iz njiv, travnikov, sadonosnika, gozda in stanovanjske hiše v bližini železniške postaje. — Ponudbe z natančnim popisom zemljišča in hiše, event. tudi s priloženo sliko, prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj 222«. 10581 Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje pri krojaču A. PREZELJ, Vošnjakova ulica 4 (prej Cesta na gorenjski kolodvor). — V krojačnici se popravljajo vsake vrste sna- 10569 Cene solidne! A. WAGNER, barvar. žena in barvana oblačila. Postrežba točna! A. PREZELJ, krojač. Kapitalisti, pozor! SPREJMEMO za velikopotezno fabrikacijo v Ljubljani konzumnega absolutno dobrega predmeta živilske stroke ENEGA ALI DVA DRUŽABNIKA z večjim kapitalom. — Ponudbe z navedbo kapitala na ogl. oddel. »Jutra« pod šifro: »Visoka rentabilnosti. 10563 Turisti s Lovci Smučarji vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje. Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi »KARO« gojzerji Zahtevajte cenik od »KARO« industr. Maribor, Koroška cesta 19 Za vse Večje kraje oddamo komisijsko ali samoprodajo. Hočemo! SHNI1 ČOkOlfldO Hočemo! JESENSKI VELESEJEM NA LIPSKEM od 30. avgusta do 3* septembra I93I Vzorčni sejem v 40 sejmskih palačah" v notranjosti mesta.! Sejem stavbnih, hišnih in pogonskih potrebščin v dvoranah l,j 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 razstavnega prostora, j Pregledno in bogato urejena ponudba! Zahtevajte pojasnila in podrobnosti, kakor tudi ugodnosti in potne olajšave od VELESEJMSKEGA URADA NA LIPSKEM KEMIKA (ke m i čar ko) IŠČEMO za laboratorijska dela (večinoma analitična). Oni prosilci, ki so dovršili svoj študij vsaj deloma v inozemstvu, imajo prednost. Ponudbe pod šifro »R. K. J. 203« na oglasni oddelek »Jutra«. 10557 Trajno kritje strehe brez uporabe katrana, T(1 IP' A DFCfT dvojno impregnirana J Afl£al 1 usnjata lepenka. LEPENKA ZA IZOLACIJO IZOLAČNE PLOŠČE iepijme BITUMENOZNA strešna lepenka vseh vrst BITUMEN JUTA -ne*«««. Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksi-kanskega BITUMENA. BITUMEN v originalnih sodih LESNI CEMENT Dobavlja v vsaki množini JOS. R. PUH, LJUBLJANA GRADAŠKA ULICA 22. TELEFON 2518. TRGOVSKA HIŠA na deželi, na dobri točki, železniška postaja, pošta, sodnija, carinski urad, z jakim prometom, je NAPRODAJ zaradi visoke starosti. Oglasijo naj se samo spretni, kapitala zmožni reflek-tanti. Hiša je pripravna zlasti za trgovino s steklom, porcelanom in voznim blagom, ker ni konkurence. 2 trgovska lokala s skladiščem, kletjo in Šsobno stanovanje s pritiklinami takoj na razpolago. — Ponudbe pod »J. Sch. 3« na oglas- odd- Jutra. 10539 Zalivala Za mnogobrojne izraze sočutja in za številno udeležbo pri zadnjem spremstvu povodom prevoza iz Splita v domačo zemlje pred letom umrlega našega nepozabnega sina, brata, vnuka in nečaka, gospoda Slavka Masterla trgovskega poslovodje, djaka narednika in načelnika Sokolskega društva Stražišče se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno čutimo dolžnost, da se zahvalimo vsem darovalcem cvetja in vencev, dalje gg. rezervnim oficirjem, bivšim sošolcem iz oficirske šole, oficirskemu zboru 52. p. p. iz škofje Loke, žandar-merijskemu komandantu g. Kovinčiču ter žandarmerijskim oficirjem in podoficirjem iz Kranja, Sokolskim društvom Stražišče, Kranj, škofja Loka, Naklo, Tržič, Bled in Javornik, gg. lovcem in čitalnici v Kranju za častno spremstvo, pevskemu zboru za žalostinke, vsem gg. govornikom za ganljive poslovilne besede, g. Benediku Francu za veliko skrb pri ureditvi žalnega sprevoda in sploh vsem, ki so na ta ali oni način izkazali poslednjo čast našemu nepozabnemu Slavku. V veliko tolažbo nam je zavest, da je pokojni užival toliko simpatij in ljubavi med vsemi, ki so ga poznali. Stražišče, dne 20 avgusta 1931. ŽALUJOČA MATI IN OSTALI ŽALUJOČI. Mestni pogrebni u vod Občina Ljubljana Ženske 4" ■Ji ne togujte »ko ram tsootane perioda! Ke imejte *tra ba! Pičite nam sam« ta nrf ran podjem« od tisoč dam »talne t reeeljem in sigurnostjo I uporabljani 178 Penodolin m tekom eoa ar* be »te rešeni meh akrM ki straha! Niiako rac očaranje — kot nnogi tiso« dragih dam, bo ste tndi ii sadoroijai. Overovljeno is cajan 6eno neškodljiv« nikdar odpovedujoč« sredstvr u 90 Din, m notne na ture is v tastareiih slučajih nočne j« pe riodotu u laO ia 180 Dia. Izključna raape-Mljatov pe laboratorija W. H. OLXVIDT, Praga-Vriovic* XIII. Ruska 12, ▼. Pott. pred. IS. Najnovrfa alaftatka pa* t« to« Mezaa aela srak* lična aloiljiv* postelja a tapecirani«' madracom — pratctifna Ca vsaka kila, hotele, ia pa t« joče oso-b* is ^očae elaifce. Sta* a* Dia 3W*—. Raipoii. ijaa pol ton ia tclcasi-com po Klanjajoč se volji Vsemogočnega, naznanjamo pretužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša nadvse ljubljena, zlata mamica in stara mamica, gospa. AnaPoderžairoiGoIba vdova po žel. po osemmesečnem mučeniškem trpljenju, danes ob 9. uri dopoldne za vedno zapustila ter odšla k pravičnemu Sodniku po zasluženo plačilo. Pogreb naše zlate mamice bo v ponedeljek, dne 24. avgusta 1931 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 11, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. avgusta 1931. IVAN, sin; MICI, MILKA por. MUDROVČIC, ANICA, hčerke. JANEZ, brat; MICKA, FRANCKA, sestri. JOŠKO, zet; PEPICEK, vnuček, in ostalo sorodstvo. Lesena abfineka pateal. na zelo praktična rfot-IJira posula a tapecirani« madracom. _ Staa« Dia (Poceni in dobro kupite ure, zlatnino in srebrnino pri svetovno znani tvrdki H.&uttner Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-htitte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokoli rana tovarna ur v švicL Zahtevajte veliki iluatrovani cenik od H. STJTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. MUDOSTHA LEPOTA REME R0SB CENTIFOLIA, najidea!-nejša francoska tuba krema. — Daje motni, ljubki in nežni ten. Z redovno o porabo odstranimo vas nesnago, a obrat ostane mladosten, svež 'a lategnit vse d« kasne starosti. Po-trebila je vsaki moderni dami ket podloga sa pnder in šminko za veselice, ple« in promenado. — Din 40. GOLO C REME originalna angl. radioaktivna maetna nočna krema, katera dovršeno prodira v vee gube ia tako tečno hrani in dnevno pomlaja obraz. Z narav-Boet frapantno hitrostjo odstranja vse gube n na-mreženo kožo izpod oči in na depočicab, pa je treba, da bo na vsaki toaletni misi moderne dame. Dra 42. KDECILO nosa ta obraea dela vsakega grdega. — 8 preparatom proti rdečHn nosu odpravimo rdeH-M. Ko* in ofcraz postaneta sopet bel*. _ Din 65. CENTIFOLIA, kozmetiiki zavod, Zagreb, JuriSičeva 8. Zahtevajte brezplačne ilustrirate cenikel SO* Bolezen želodca, slabo prebavo in nepravilno prežvečenje urejuje FIGOL. FIGOL otvarja apetit, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL pe dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem stekl~*iic 245 Din, 1 steklenica 40 Din- li Najboljši varčevalec bencina sedanjosti. Novi čudoviti izum. 25% do 50% prihranka na bencinu in olju. Zahtevajte aparat 10 dni na preizkušnjo ter g a preizkusite na svojem avtomobilu. Iščejo se povsod agenti in preprodajalci. Pišite še danes na »Aloma Company«, Ljubljana, pod »št. 999«. 10520 Za tri tone bolj beli zobje. H m Obstoja samo eden ln pravi način, da s« zobje naglo očistijo in da postanejo beli. Uporabite en centimeter KOLYNOSA, razmazanega po suhi ščetki, izvršite ž njim. poizkus, in točno po desetih dneh boste videli, da vaši zobje čisto drugače izgledajo. KOLYNOS čisti zobe do temelja brez poškodbe, dokler ne odkrije sijajne zobne sklenine. Njegova čudovita antiseptična pena odstrani temne rumenkaste madeže, ki delajo zobe grde, kakor tudi zaostanke hrane, uničujoč nevarne klice, ki povzročajo gnitje zob. Poizkusite KOLYNOS, in točno v desetih dneh boste očarani po doseženih, uspehih. V? i; ____________ DRŽ? SVE SVJETSKE REKORDE U^ZRAKU.NAVODU NA ZEMLJI. INDIAN"i_MATCHLESS°M0T0CIKLl.MICHEUN oUme./arta akumulator«. TEBIN" V. SAV AUTO PRIBOR Trstje za t trope ± naročajte le pri domači tvornici, katera EDINA izdeluje to blago najboljšega materijaia in prodaja najceneje R. Puh, Ljubljana Gradaška ul. št. 22, tel. 2513 251 NTeda. Mtli sloilftva praktična aa totirirt«, vojak« in aa fcrijsla« kolonije. Sfaa« Ob JM—. Liefestakt praktična ta leiaaje ia »dcni«. Sta-•e Dia P« »«a mm M, fo. «.— e»to belo gosje kg po. «• J« tisti P* 1 P« 1. ca za „Ate" elektroautomatske omare za led, Steklene pult-predale, Aparate za petrolej, olje in kavo, Prenosne bencinske sesalke RAZSTAVLJA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 29. VIII. DO 7. IX. v paviljonu E broj 377 10549 N. M. POPOVIČ, Beograd, Kolarčeva §. Zastopnike sprejmemo. Zahtevajte ilustrovan katalog. ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o, d. podružnica LjiUlIano Telefon štev. 30—20. Centrala: BEOGRAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. Dunajska cesta štev. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in gar 234 cijska pisma. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: Sarajeva Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov j in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne • posle. j Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adoii Bibnikar, Za Narodno tiskarne d, d, Jtot tiskarnarja JFrang Jezeršek, £a inseratni del je .odgovoren Alojz Novak, ysi v LjubljanL