UBEDNISTVO IN (JPBAVAi LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. I TELEFON 55-22 DO 55-U
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
IN S E BATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 38-31
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ST C30(01-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
GLASILO OSVOBODIL NE
FRONTE
SLOVENIJE
. kongres AFŽ Slovenije
NALOGE ANTIFAŠISTIČNE FRONTE ŽENA V GRADITVI SOCIALIZMA
Ljubljana, 13. decembra
Včeraj dopoldne se je začel v Ljubljani III. kongres AF2 Slovenije. Otvorila ga je predsednica Glavnega odbora AFZ Slovenije tov. Angela Ocepkova. Po njenih uvodnih besedah so bile izvoljene v delovno predsedstvo tovarišice Angela Ocepek, Lidija Sent-jurc, Ana Ziherl, Zima Vrščaj, Anica Podviz, Mima Zupančič, Mara Rupe-na, Romana Vebovnik, Marija Vipotnik, Pepca Lempl, Milica Primožič, Ančka Hafner, Micka Hafner in Marija Radkovič, za zapisnikarja Zora Godina in Branka Jurca.
Tovarišica Ana Ziherl se je v Imenu delovnega predsedstva zahvalila za Izvolitev, potem pa je v imenu kongresa pozdravila čiana Politbiroja CK KPS tov. Janeza Hriba-ja, člane IO OP Slovenije, elane vlade LH Slovenije, zastopnice Centralnega odbora AF2 Jugoslavije zastopnika JA. zastopnika kulturnih ustanov, delegatke iz ostalih republik, tovarišice iz Trsta in iz Koroške, zastopnike Izviš-nega odbora Zveze borcev, Glavnega odbora Enotnih sindikatov, člana sekretariata Glavnega odbora in ostale zastopnike LMS, zastopnike Izvršnega odbora Ljudske prosvete ter vse goste.
Po pozdravnih besedah je kongres sprejel tale dnevni red:
1.	Naloge organizacije AFZ v izgradnji socializma.	•
2.	Poročilo o delu in organizacijska vprašanja AFZ Slovenije.
3.	Volitve v Glavni in Izvršni odbor AFZ Slovenije.
V imenu CK KPS, v imenu IOOF in vlade LR Slovenije je pozdravil kongres član Politbiroja CK KPS tov. Janez Hribar.
Pozdrav tov, Janeza Hribarja
Dovolite mi, da pozdravim vaš kongres v imenu CK KPS, v imenu Izvršnega odbora OF Slovenije in v imenu vlade LRS. Vašemu kongresu želim uspešno in plodonosno delo, želim, da bi kongres temeljito pregledal vse dosedanje delo organizacije AFZ in na osnovi nalog, ki jih je dal organizaciji žena V. kongres KPJ in II. kongres KPS. Potrebno je, da na tem kongresu kritično pregledate, kako ste se lotile nalog, danih vam od Komunistične partije in da ugotovite vse tiste pomanjkljivosti dela, ki še obstojajo kljub velikim uspehom, katere so organizacije AFZ dosegle pri dosedanjem delu.
Vaš kongres se vrši v času, ko se bije odločna borba za izvajanje nalog petletnega plana in za izgradnjo socializma v naši deželi. Ta borba, ki se je do sedaj vršila večji de! na področju izgradnje industrije, se sedaj odločno prenaša na področje kmetijstva, kjer je pa dosedaj narejenega še zelo malo. Na kongresu boste govorile poleg sedanjih nalog tudi o borbi, o delu žena v dobi stare Jugoslavije, predvsem pa o vlogi naprednih žena v času narodnoosvobodilnega boja. Napredne žene so se že v času stare Jugoslavije odločno borile pod vodstvom KP proti takratnim osovraženim režimom in si tako pridobile velike izkušnje, katerih so se uspešno posluževale v krvavi narodnoosvobodilni borbi. Krvavi narodnoosvobodilni boj, ki se je mogočno razpiemte! že leta 1S4L, je tudi v Sloveniji zajel v svoje borbene vrste ogromno število žena, katerih število se je tekom borbe nenehno dvigalo in rastlo. Brez pridržkov moramo priznati, da bi ne bilo tako velikih in slavnih zmag, če bi Partiji ne uspelo vključiti v to odločilno borbo tako veliko število zavednih žena, ki so pokazale čudovite primere heroizma in pripravljenosti premagovati največje težave. — žene smo v tej borbi srečavali na vseh področjih pri izvajanju borbenega programa. V neštetih odborih Osvobodilne fronte je delo slonelo v veliki meri na ženah, ki so pokazale čudovito iznajdljivost in samoiniciativo pri premagovanju najraznovrstnejših zaprek in ni Jih preplašil ne okupatorjev teror, niti izdajstvo domačih izrodkov, kljub temu, da so mnoge tovarišice plačale to svoje požrtvovalno delo z glavo, bile mnoge mučene in odpeljane v koncentracijska taborišča. Odpor žena se s tem ni zmanjšal, marveč je revolucionarne žene to še bolj podžigalo k nadaljnjemu delu in odporu. Ni pa bilo politično in aktivistično delo edino področje, kjer so se žene udejstvovale. Mnoge od njih so že od začetka borbe zgrabile za puško in se aktivno borile v partizanskih vrstah. Mnoge od njih so bile znane kot odlični borci, mitraljezci, bombaši, minerji itd. Mnoge tovarišice so v partizanih pokazale, da se ne znajo samo boriti kot poedinci, temveč da znajo tudi poveljevati. Tako so v mnogih primerih žene prevzemale važne komandne položaje In Jih tudi uspešno obvladale.
Žene, ki so šle v borbo, so se zavedale, da se bore še za nekaj več, kakor pa moški, da se bore za tiste pravj^e, katere jim stara družba ni priznavala, ker niso bile priznane kot enakopravni član tedanje družbe. 2ene so se dobro zavedale, da si bodo z zmago delovnega ljudstva priborile poleg vseh ostalih pravic, ki pripadajo delovnemu ljudstvu, tudi popolno enakopravnost svojega spola. Danes žene preveva ponosna zavest, da jim ta enakopravnost ni podarjena, temveč da so sl Jo same častno priborile, To enakopravnost si žene s svojim delom pri obnovi dežele in izgradnji socializma naprej utrjujejo. Ce bi ne bilo gospo-
darske neodvisnosti naše dežele, potem bi bila tudi politična neodvisnost resno
ogrožena.
Pri graditvi socializma se čedalje več žena aktivno vključuje v delo in danes žene najdemo prav na vseh popriščih dela, kar v času kapitalistične družbe to ni bilo mogoče. Nešteto žena dosega pri svojem delu krasne uspehe, saj so mnoge od njih postale udarnice, nekatere celo večkratne. Vendar je pa treba podčrtati kljub doseženim uspehom, da se morajo žene še bolj odločno lotiti nalog, katere stojijo pred našimi delovnimi kolektivi. Predvsem je dolžnost delovnih žena, da se bolj brigajo za vzgojo tistih tovarišic, ki na novo prihajajo iz vasi, katere niso še toliko politično zgrajene, da bi jasno razumele vso veličino in pomen graditve socializma. Prav tako se morajo žene v sindikatih prvenstveno sicer brigati za izpolnjevanje planskih nalog, z isto odgovornostjo pa delati na tem, da se olajšajo življenjski pogoji, predvsem materam-delavkam in to z organizacijo in dobrim oskrbovanjem dečjih jasli, domov igre in dela, pralnic, šivalnic, itd., o čemer je govoril tov. Kardelj na
V.	kongresu.
Na vasi, kot že omenjeno, se vrši borba za razvijanje in utrjevanje kmetijskega zadružništva s ciljem izgradnje socialističnega kmetijstva in za točnej-še izpolnjevanje dolžnosti s strani kmetov do države, katere pa, kot vidimo, izpolnjujejo le mali in večina srednjih kmetov, dočim skušajo veliki kmetje to obveznost na razne načine sabotirati. Ti kulaški špekulantski elementi se skušajo pri tem sabotažnem delu in v borbi proti ljudski oblasti v veliki meri posluževati zaostalosti enega dela delovnih kmečkih žena, katere zaradi svoje nezgrajenosti in nerazgledanosti še podlegajo vplivu teh elementov. Zato je dolžnost organizacije žena na vasi, da čvrsto povezana z organizacijo Fronte skuša s poglobljenim političnim delom zajeti v svoj krog vse delovne žene in jih tako iztrgati iz vpliva sovražnih kapitalističnih in kulaških elementov. Treba je s temi ženami več politično delati, potrebno je več individualnega stika, da bodo tako čim-prej doumele vso veličino naše borbe za izgradnjo socializma ter se aktivno vključile v ta borbeni kolektiv in postale tako zavedne državljanke in graditeljice socializma.
Tovariš Tito je ženam na II. kongresu AFZ Jugoslavije naročil, da mora biti vaša skrb progresivna vzgoja mladine. Tovariš Tito je dejal, da ni dovolj, če so otroci oblečeni, nahranjeni itd. Za nas je važno, da bodo otroci vzgojeni v duhu nove Jugoslavije. Ne dovolitej da bi nam sovražniki nove Jugoslavije zastrupljevali in odtujevali naše otroke. Čuvajte naše otroke in bdite nad njimi, da bi lahko zares postali dostojni državljani naše nove Jugoslavije, državljani nove socialistične države. Besede tovariša Tita veljajo vsem ženam cele Jugoslavije. — Naše slovenske žene pa se morajo še prav posebej zavedati, da predvsem reakcionarna duhovščina skuša z misticizmom zastrupljati našo mladino in Jo odtegovati napredni vzgoji. Prav tako pa Je še po nekaterih naših vaseh močan vpliv reakcionarne duhovščine prav na žene, katere skušajo držati še nadalje v nevednosti in temi, plašijo jih z vsemi mogočimi izmišljotinami, z večnim pogubljenjem, kateremu da so izpostavljene, ako bi prenehale biti njihovo poslušno orodje. Z vztrajnim političnim delom, s pritegovanjem h konkretnim nalogam teh bolj zaostalih žena jih bomo počasi iztrgali njihovemu vplivu in tako okrepili in pojačill vr-
ste Osvobodilne fronte in ljudske oblasti.
Važna Je nadalje borba, ki jo vodijo naše žene za utrditev mednarodnega miru in proti vojnim hujskačem. Ogromno število podpisov, zbranih v protestnih resolucijah za prepoved uporabe atomskih bomb, dokazuje, da naše žene nočejo vojnohujskaške propagande, da nočejo vojne, marveč mir in sožitje med narodi.
Zadnji plenum Ljudske fronte Jugoslavije je ugotovil, da so bile osnovne organizacije Fronte žena preveč o.d-dvojene od Fronte, ki se je vse premalo brigala za njihovo delo in prepuščala organizacijo Fronte žena preveč samo sebi. To napako morate žene popraviti in se bolj čvrsto povezati z organizacijo Fronte, zavedajoč se, (ti je organizacija AFZ sestavni del Ljudske fronte. Tako bodo organizacije Fronte žena čvrsteje združene v Ljudski fronti, - Komunistično partijo na čelu dosegale lahko mnogo večje uspehe pri svojem delu kot doslej.
Ne bom tu več govoril o nalogah, ki so postavljene pred organizacijo
AFZ, ker sta te naloge precizno in konkretno nakazala V. kongres KPJ in II. kongres KPS. O vseh nalogah, ki jih je pred vas postavila Komunistična partija, je treba, da tu na kongresu razpravljate in da govorite o tem, kako izvesti te naloge v življenje, kar bo imelo velik pomen za vse vaše nadaljnje delo.
Ogromno naših delovnih žena je doumelo pomen graditve socializma, hoteč si z!k vsako ceno zgraditi socialistično domovino. Pri tem jih nobena tuja propaganda kakor tudi resolucija Kominformbiroja ne more odtrgati od tega velikega cilja. S svojim vsakodnevnim požrtvovalnim delom ogromno število žena dokazuje, da so čvrsto združene v Ljudski fronti Jugoslavije, katero vodi KP Jugoslavije s Centralnim komitejem in tovarišem Titom na čelu. Naj živi III. kongres AFZ Slovenije! Naj živi Ljudska fronta Jugoslavije! Naj živi Komunistična partija Jugoslavije s Centralnim komitejem in tovarišem Titom na čelu! (Dolgotrajno ploskanje. — Delegatke vstanejo in skandirajo Tito-Partija).
Pozdrav tov. Mare Naceve
V	imenu Centralnega odbora AFZ Jugoslavije je pozdravila kongres tov. Mara Naceva.
V	imenu Centralnega odbora AF2 Jugoslavije pozdravljam III. kongres AFZ Slovenije. Ta kongres je danes tem večjega pomena, ker se vrši ob koncu drugega leta našega petletnega plana, v trenutku, ko bomo pregledali uspehe, ki jih je dosegla naša država z velikimi napori in velikanskim poletom ljudskih množic. Ta kongres je pomemben tudi zato, ker bo v začetku tretjega leta petletnega plana, leta, ki bo zahtevalo od delovnih ljudi novih naporov.
AFZ Slovenije je v svojem delu od II. do III. kongresa dosegla velike uspehe. Sodelovanje žena v političnem življenju Je znatno napredovalo. To se je pokazalo na volitvah v' ljudsko oblast, v Ljudsko fronto, na volitvah odborov AFZ, ki so pokazale živahno zanimanje in množično sodelovanje žena. To se kaže tudi v vedno številnejšem sodelovanju žena v gospodarskem življenju, v vedno številnejšem sodelovanju žena v javnih funkcijah. Vse to je po večini rezultat dela organizacije AFZ.
Toda kljub tem uspehom so se pokazale v delu naše organizacije občutne pomanjkljivosti in za njihovo odstranitev se moramo najresneje zavzeti. Čeprav Je politično delo doslej rodilo sadove, ne moremo reči, da je bilo zadovoljivo v splošnem, zlasti pa ni bilo zadovoljivo na vasi. Bilo je površno, nesistematično. Mnogo žena še vedno stoji ob strani dela naše organizacije in še vedno so žene najbolj izpostavljene vplivu reakcionarne duhovščine, ki s svojim protiljudskim delom zavira sleherno konstruktivno delo, posega po najsvetejših pridobitvah naše borbe in si prizadeva, da bi ljudske množice odvrnila od borbe za njihovo boljše življenje. Zaradi našega nesistematičnega dela in nezadostnega dviganja politične zavesti so pri nas na vasi še vedno velikanske neizkoriščene sile, ki bi prispevale h graditvi socializma v naši državi. Politično delo med ženami na vasi mora biti zdaj, ko gradimo socializem, močnejše kakor kdaj koli. To delo mora biti ihočnejše zato, ker se vprav na vasi bije najbolj ogorčena bitka proti raznim Izkoriščeval-Iskim in kulaškim elementom, ki se najbolj upirajo zgraditvi socializma v naši državi, socialistični rekonstrukciji poljedelstva, razvoju kmetijskega zadružništva In vsem ostalim ukrepom ljudske oblasti.
Ne bom obširneje govorila o važnosti političnega dela sploh. Opozoriti hočem samo na nekatere momente,
ki so važni za Ljudsko republiko Slovenijo glede na njen posebni položaj, kakor tudi na nekatere momente, važne za vso državo v tem trenutku.
Slovenija je ena tistih naših republik, kjer je del njenega naroda izven meja naše domovine. Zaradi imperialistične politike evropskih držav še zdaj ni 'priSio do priključitve Slovencev v Avstriji in na STO kljub njihovi v borbi proti okupatorjem jasno izraženi želji ter tudi pozneje jasno izraženi želji vseh naših narodov, da bi se združili s svojimi brati izven meja naše domovine.
Poudariti moram tudi, da se vrši ta kongres v trenutku, ko imperialistične sile bolj kakor kdaj koli na vse kriplje hujskajo na novo vojno. Zdaj ne morejo več prikriti svoje brezobzirne težnje po zasužnjevanju evropskih narodov, po uničenju in odvzemu njihove neodvisnosti. Ameriški imperialisti stoje zdaj na čelu te brezobzirne borbe proti neodvisnosti in svobodi evropskih narodov, proti osvobodilnemu gibanju Grčije, Indonezije, Kitajske In drugih držav. Toda pozabili so, da je volja in zavest ljudskih množic in njihova politična zrelost tisto, ker Je v mednarodnih odnosih odločilno tako narasla, da so delovne množice vseh držav zdaj v obrambi svojih pravic ter za ohranitev miru in svobode tako enotne, da jih nobeno zastraševanje ne more omajati. Protiimperialistične sile s Sovjetsko zvezo na čelu so pripravljene preprečiti brezobzirne cilje Imperializma. Te sile iz dneva v dan bolj naraščajo in se krepe v borbi za ohranitev miru in svobode, proti hujskanjem na novo vojno.
Med temi protilmperiallstlčniml silami Je tudi Mednarodna demokratična federacija žena, ki vodi delo 80 milijonov žena. V vrstah te organizacije so poleg žena ZSSR in dežel ljudskih demokracij tudi napredne žene imperialističnih držav, ki se skupaj z naprednimi ženami vsega sveta bore proti Imperialistični in vojnohujskaški politiki svojih vlad. II. kogres MDFZ, na katerem Je sodelovala tudi delegacija naše države, je prispeval nov dokaz, da so milijonske množice žena pripravljene na odločno borbo proti hujskačem na novo vojno In za zmago stvari naprednega človeštva.
Ta kongres se vrši skoraj pol leta potem, ko so nekatere kompartije z brezobzirnimi klevetami napadle naše vodstvo, našo Partijo, našo socialistično graditev. V svojih breobzirnlh napadih so padli nekateri njihovi listi in revije na pozicije Imperialistov. Pozabili so, da takšnih odnosov med državami, ki grade socializem, in takšnih metod,
Nova ministrstva viade FLRJ
za železnice, za promet ter za,znanost in kulturo
Ukaz o ustanovitvi ministrstva za železnice in ministrstva za promet
Na podlagi 74. člena, točke 15 ustave FLRJ objavlja Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije na predlog predsednika vlade FLRJ ukaz, da se ustanovita iz dosedanjega ministrstva za promet vlade FLRJ ministrstvo za železnice in ministrstvo za promet vlade FLRJ.
Glede na vedno večji razvoj vseh vrst prometa, zlasti železniškega, in zaradi njihovega pospeševanja ter uresničitve boljšega in operativnejšega vodstva poslov železniškega prometa na eni strani in rečnega, letalskega, avtomobilskega in cestnega prometa na drugi strani odloča Prezidij Ljudske skupščine FLRJ:
1.	Iz dosedanjega ministrstva za promet viade FLRJ se ustanovita dve ministrstvi: ministrstvo za železnice in ministrstvo za promet.
2.	Ministrstvo za železnice vlade FLRJ bo prevzelo kot splošno zvezno ministrstvo posle železniškega prometa, za katere je bilo pristojno dosedanje ministrstvo za promet vlade FLRJ.
3.	Ministrstvo za promet vlade FLRJ bo prevzelo kot zvezno republiško ministrstvo razen poslov rečnega in zračnega prometa, ki so spadali v pristojnost dosedanjega ministrstva za promet vlade FLRJ, tudi posle avtomobilskega prometa in cestnega prometa, ki so spadali v pristojnost dosedanjega komiteja za avtomobilski promet vlade FLRJ, in posle v zvezi z graditvijo FLRJ, in posle v zvezi z graditvijo in vzdrževanjem cest, ki so spadali v pristojnost gradbenega ministrstva FLRJ.
To ministrstvo bo po svojih organih neposredno vodilo posle letalskega prometa in sicer kot posle splošnega državnega značaja.
4.	V skladu z gornjimi določbami preneha obstajati sedanje ministrstvo za promet vlade FLRJ z dnevom uveljavitve tega ukaza.
5.	Vlada FLRJ bo ta ukaz izvršila.
6.	Ta ukaz začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije«.
U.	br. 1.727.
Beograd 11. decembra 1948.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike, Jugoslavije.
Sekretar:	Predsednik:
M.	Peruničič	Dr. Ivan Ribar
Ukaz o ustanovitvi ministrstva za znanost in kulturo
Na podlagi 74. člena 15. točke ustave FLRJ objavlja Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije na predlog vlade FLRJ ukaz o ustanovitvi ministrstva za znanost in kulturo vlade FLRJ.
Zaradi utrditve splošnega vodstva poslov, ki spadajo v zvezno pristojnost
in zadevajo šole, znanost in kulturo, kakor tudi zaradi združitve omenjenih poslov pod istim vodstvom odloča Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije!
1.	Ustanavlja se ministrstvo za znanost in kulturo vlade FLRJ, ki bo prevzelo vse posle, ki so spadali v pristojnost dosedanjih komitejev za šole in znanost in komiteja za kulturo in umetnost vlade FLRJ.
Ukaz o ustanovitvi ministrstva za železnice
2.	Ministrstvo za znanost in kulturo je zvezno-republiško ministrstvo in vodi po ustreznih organih ljudskih republik, pristojnih za posle znanosti in kulture, samo tiste posle s področja znanosti in kulture, ki so splošnega državnega značaja.
S tem se ne spreminja republiški značaj prosvetnih ministrstev ljudskih republik glede poslov, za katere je republika po ustavi in zakonu samostojno pristojna, kakor tudi ne določena pristojnost komitejev za univerze, visoke šole in znanstvene ustanove in komitejev za nižje ter srednje strokovne šole vlade ljudske republike, kolikor ti obstajajo.
3.	Vlada FLRJ bo ta ukaz izvršila.
4.	Ta ukjz stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
U.	br. 1.728.
Beograd, 11. decembra 1948.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Sekretar:	• Predsednik:
Mlie Peruničič	Dr. Ivan Ribar
Ukaz o imenovanju novih ministrov
Na podlagi 74. čiena točke 13. ustave FLRJ in v zvezi z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ da se ustanovi iz dosedanjega ministrstva za promet vlade FLRJ ministrstvo za železnice in ministrstvo za promet vlade FLRJ, ter z ukazom o ustanovitvi ministrstva za znanost in kulturo vlade FLRJ, je izdal Prezidij Ljudske skupščine FLRJ na predlog predsednika vlade FLRJ ukaz o imenovanju ministrov vlade FLRJ.
Imenujejo se:
za ministra za železnice vlade FLRJ Todor Vukasinovič, dosedanji minister za promet vlade FLRJ;
za ministra za promet vlade FLRJ Božidar Maslarič, ljudski poslanec in podpredsednik Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ;
za ministra za znanost in kulturo vlade FLRJ Rodoljub Culakovič, dosedanji minister za vprašanja znanosti in kulture;
U. br. 1.729.
Beograd, 11. decembra 1948.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Sekretar;	Predsednik:
M. Peruničič	Dr. Ivan Ribar
kakršne so uporabljali, doslej v zgodovini delavskega gibanja nismo poznali in da temu gibanju samo škodujejo. Ti listi pozabljajo, da so klevete proti našemu vodstvu in naši Partiji udarec po naši osvobodilni borbi in njenih pridobitvah, po trpljenju, mukah in krvi naših narodov, udarec po naši socialistični revoluciji.
Njihove klevete so vzpodbudile samo sovražnike socialistične graditve v naši državi, ki so skriti za klevetami Kominforma, našli oporo in pomoč, da so dvignili glave ih bruhnili iz sebe vso tisto prikrito mržnjo, ki so jo gojili do naše Partije in do graditve socializma v naši državi. Toda to ni omajalo naših ljudskih množic, ni jih odvrnilo s poti graditve socializma v naši domovini. Kakor je nedavno rekel tov. Tito na slavnostnem zboru Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani: »Mi vendarle uspešno in zanesljivo gradimo socializem ne na-kljub, marveč zaradi zgodovinske nujnosti gradimo ga v globoki veri, da bo to koristilo ne samo našim narodom, marveč da bo zgled tudi drugim narodom.« V. kongres KPJ in II. kongres KP Slovenije, kakor tudi mnoge druge politične manifestacije so bile prežete z isto mislijo, prežete s trdno vero v našo partijo in naše vodstvo in zato so mobilizirale vse sile v naši državi za zgraditev socializma. Te manifestacije so dale popolnoma jasno perspektivo našega razvoja in jasno postavile naloge vseb naših organizacij. V izpolnjevanju teh nalog ima AF2 kot organizacijska oblika naše Partije za delo med ženami, kot specifična organizacija z določenimi nalogami v Ljudski fronti, pomemben delež. Zdaj, v dobi socialistične graditve, po strmoglavljenju oblasti buržoazije v naši državi Je naloga AFZ najširše politično delo in mobilizacija vseh delovnih žena. Bolj kakor kdaj koli se mora danes boriti proti pasivnosti in zaostalosti med ženami. S tem dejstvom moramo zdaj računati. Ne smemo se uspavati s tem, da se je naši organizaciji posrečilo rešiti razna vprašanja, ne smemo precenjevati vseh tistih uspehov, ki jih Je dosegla. Nerealne ocene dela lahko mnogo škodujejo delu naše organizacije. Podcenjevanje sovražnikovega dela nas lahko oslabi in privede do napačnih ocen. Pokazalo se je, da naše politično delo ni sistematično, da delamo kampanjsko ln da ne
poznamo dovolj pravega stanja v posameznih organizacijah. Tako prepuščamo mnogo žen vplivu duhovščine in kulaških elementov na vasi, prepuščamo jih sovražnikom naše socialistične graditve. Ta vpliv bomo čutili, dokler se naša organizacija ne bo ob pomoči Partije lotila sistematičnega dela. ne pa se zanašala na to, da je s sklicevanjem ene ali dveh konferenc na vasi izpolnila to nalogo.
Dokler naša organizacija ne bo dosegla, da bo sleherna delovna žena razumela, v čem so njeni interesi in od kod ji preti nevarnost, dokler žene ne bodo povsem razumele, da je zgraditev socializma njihov največji interes in da so sovražniki graditve socializma največji sovražniki slehernega delovnega človeka in naše države sploh, ne moramo računati, da je naše politično delo zadovoljivo. To delo zahteva predvsem dobro organizacijo, mnogo spretnosti in odkrivanja takšnih metod v delu, ki nam bodo omogočile priti do sleherne delovne žene, pomagati ji, da bo to razumela, napraviti 5z nje zavestnega borca za zgraditev socializma. V našem delu mora biti vztrajnost, prepričevanje in nenehno pojasnjevanje najmočnejše orožje.
Tovarišice, zdaj smo v sredini usodne borbe za naše narode, v sredini graditve socialistične družbe v naši državi, v kateri ne bo več izkoriščanja človeka po človeku, v kateri lahko delovno ljudstvo živi boljše in srečnejše življenje, za katero se mora še boriti z mnogimi težkočami in samoza-tajevanjem. Naša organizacija ima v tej borbi pod vodstvom KPJ in tovariša Tita v okviru Ljudske fronte veliko nalogo. Ta kongres mora glede proučevanja teh nalog in načina njihovega izpolnjevanja odigrati pomembno vlogo ob upoštevanju, da lahko vse te velike in važne naloge izpolni samo zavesten človek, samo zavestna žena. Zato mora biti delo za politično dviganje žena naša osnovna in najvažnejša naloga. Borba proti. prakticizmu v naši organizaciji, ki lahko postane najnevarnejša napaka v našemu nadaljnjem dein, borba za plansko in sistematično množično dviganje naših žena mora postati stalna skrb vseh naših' organizacij.
Od tega kongresa pričakujemo, da bo v referatih, diskusiji in sklepih podrobno obdelal vsa za nadalnje delo
Tretji kongres Antifašistične fronte žena Slovenije
organizacije AFZ važna vprašanja, da bo pomenil korak naprej v nadaljnjem izpolnjevanju naših nalog, ki Ham jih je 'postavila naša slavna Komunistična partija Jugoslavije.
Naj živi naša slavna KPJ s tovarišem Titom na čelu!
Naj živi III. kongres Antifašistične fronte žena Slovenije! (Dolgotrajno ploskanje.)
V imenu JA je pozdravil kongres podpolkovnik Inkret, v imenu žena Hrvatske tov. Milka Zegarac, v imenu delegacije AFZ Srbije tov. Milka Pe-rišič, v imenu delegacije Bosne in Hercegovine tov. Nada Manojlovič, v
imenu delegacije iz Makedonije tov. Cenka Pavlova, v imenu delegacije Crne gore tov. Vojislava Brajovič.
V	imenu antifašističnih žena Trsta je pozdravila kongres tov. Mara Samsa.
V	Imenu antifašističnih žena Koroške je pozdravila kongres tov. Milena Mohor.
V	imenu Izvršnega odbora Zveze borcev Slovenije je pozdravil kongres narodni heroj Semič Stane - Daki, v imenu Glavnega odbora sindikatov tov. Černe Franc - Klemen, kot član sekretariata Glavnega odbora mladine Slovenije pa tov. Franc Mirtič.
Referat tov. Angele Ocepkove
Burno pozdravljena je tov. Angela Ocepkova, predsednica Glavnega odbora AF2 Slovenije v svojem referatu med drugim dejala:
»V. kongres KPJ je v svojem programu pozval vse množične organizacije, da osvoje program KPJ kot svojega in da vlože vse sile za njegovo čimprejšnje uresničenje, žene širom Slovenije, po tovarnah, ustanovah in vaseh proučujejo material partijskih kongresov in z velikim navdušenjem sprejemajo program in linijo Partije, kar se najbolj čuti po obveznostih, ki jih žene sprejemajo tako v podjetjih v okviru sindikalnih organizacij, kot v organizaciji mladine. Fronte, posebej pa še v organizacijah AFZ.«
Nato je tov. Ocepkova podčrtala napore naših žena pri izpolnjevanju planskih nalog in v borbi za omejitev kapitalističnih Ostankov, posebno na vasi.
Tovarišica Ocepkova je govorila o porastu naprednih sil v svetu v zvezi s prizadevanjem Vojnih hujskačev in imperialistične propagande in dejala, da moramo vzgojiti naše žene tako, da bodo znale na licu mesta odgovarjati na parole sovražnikov. Naše žene so s podpisi v protestnih resolucijah Organizaciji združenih’ narodov jasno pokazale, kakšno stališče zavzemajo do vojnih hujskačev. Nato je tovarišica Ocepkova govorila o sodelovanju organizacije AFZ v MDFZ in dejala, da je poleg organizacije žena Sovjetske zveze prav gotovo AFZ Jugoslavije najdoslednejša borka za mir. Nadaljevala je:
»Zato so naše preproste žene kar ostrmele in so zgrozile nad očitkom Informbiroja, da se pri nas v Jugoslaviji vodi protisovjetska politika. Mislim, da lahko govorim v imenu tisočev in tisočev žena, da nas je ta očitek najgloblje zadel in globoko žalil. da ne govorim še o drugih očitkih, ki tako nepričakovano letijo na naše vodstvo. Poudarila bom samo to, da se zdi vsem našim ženam nezaslišano, da nas v svoji kampanji imenujejo prijatelje imperialistov, in to prav v času, ko smo najbolj izpostavljeni najrazličnejšim mahinacijam imperialistov, v času, ko je naša delegacija s tov. Edvardom Kardeljem na čelu pri OZN najenergičneje zastopala protiimperialistično borbo Jugoslavije, ko je nešteto dokazov iz najbližje preteklosti in sedanjosti, da smo med najdosiednejšimi sovražniki imperializma.«
Ko je poudarila enotnost delovnih množic Jugoslavije, strnjenih okoli enotne Komunistične partije, je prešla- na naloge žena v politični borbi na vasi. Tretji kongres se vrši v času, ko se zaključuje drugo leto petletke, ko naša industrija izpolnjuje plan, v času, ko prehaja težišče borbe za socializem ha področje kmetijske proizvodnje na vasi.
»Razumljivo je, da kapitalistični ostanki v mestu, predvsem pa na deželi pri svojem delu za poliiičBi vpliv pri množicah izkoriščajo politično in kulturno zaostalost, se naslanjajo na njihove stoletja stare predsodke in religioznost. Pogosto postajajo vprav žene zaradi stoletne zaostalosti, zaradi neenakopravnosti, ki so je šele pred kratkim likvidirale in zaradi religioznosti plen kapitalističnih ostankov pri nas in padajo pod vpliv notranje in zunanje reakcije.
Razumljivo je torej, da je delo organizacije AFZ, ki zajema največ kmečke žene, v današnji fazi borbe za socializem izredno važen faktor pri delu Partije in Fronte. S političnim delom, ki ga moramo dan za dnem vezati z vsakdanjo gospodarsko borbo na vasi, moramo iztrgati žene iz politične in kulturne zaostalosti na vasi in s tem onemogočiti izigravanje verskih čustev naših žena v protiljudske namene.«
Tovarišica Ocepkova je nato poudarila skrb, ki jo Partija posveča aktiviziranju žena v graditvi socializma. Nato je govorila o borbi žena v predaprilski Jugoslaviji in o vlogi Partije, ki je znala voditi žene v revolucionarni borbi proletariata proti kapitalističnemu sistemu:
Tov. Ocepkova je nato govorila o delu Partije med ženami v letu 1941 in o vključevanju žena v narodno osvobodilno borbo. Žene so množično delovale v narodno osvobodilnem gibanju zato, ker si je Komunistična partija s pravilno linijo že v stari Jugoslaviji pridobila zaupanje ženskih delovnih množic.
Od prvega dne okupacije so žene sodelovale kot borke v partizanski vojski, kot bolničarke, kurirke in tako dalje. Mnoge od njih so dosegle oficirske čine, visoka vojaška odlikovanja kot priznanje, da so slovenske žene in dekleta v najtežji dobi slovenske zgodovine izvršile svojo revolucionarno domovinsko dolžnost. Mnoge so padle v borbi, mnoge kot talke, zaradi mučenja v zaporih in internaciji. Po nepopolnih podatkih je umrlo 4916 žena. Žene so si v trdi borbi priborile enakopravnost pod vodstvom Komunistične partije. To enakopravnost je ženam zagotovila ljudska oblast v Ustavi. Tov. Ocepkova je dejala:
Ker pri nas ni ustava napisana samo na papirju, kakor v državah zahodne demokracije, se ustvarjajo iz dneva v dan pogoji za dejansko uresničenje ženske enakopravnosti na go-
spodarskem, kulturnem in političnem področju. Ženam Slovenije, kakor tudi v vseh ostalih republikah, so se odprle neslutene možnosti razvoja, dočim so bile v stari Jugoslaviji zaposlene žene, pa naj so bile tkalke ali predice, hišne pomočnice, šivilje, frizerke ali nameščenke, zaradi neprestane gospodarske krize vsak dan v nevarnosti, da jih kapitalist kot rezervno delovno silo postavi na cesto. Danes je ta skrb odveč. Ne $amo, da se naši delavki ni bati brezposelnosti, temveč je zaradi načrtnega gospodarstva in načrtnega razporejanja delovne sile stalno povpraševanje po delovni sili, posebno pa še po.ženski. Danes so žene zavzele v produkciji taka mesta, ki jih v pogojih stare, polkolonialne države ne bi mogle nikoli doseči. Žene so tudi kovinarji, železničarji, delajo v industriji fine mehanike, živilski industriji, v papirni industriji, največ pa jih je v tekstilni industriji. V teh obratih pa niso žene samo nekvalificirane moči, temveč jim je ljudska oblast omogočila strokovno kvalifikacijo, tako da imamo danes v tovarnah poleg delavk tudi mojstre in ravnatelje podjetij. Prav tako zavzemajo žene danes tudi važna mesta v mreži socialistične in zadružne trgovske mreže, v katerih je zaposlenih po dosedanjih podatkih skupno 53»/« žena.
Tudi mala in srednja kmetica imata danes možnosti, da se vključita v borbo za socializem na vasi in da s tem zagotovita sebi, kakor svojim otrokom boljše življenje. Kmetice imajo vso možnost razvoja v raznih zadrugah, posebno še v kmečko obdelovalnih, ki jih imamo v Sloveniji 60. V teh zadrugah je vključenih 3452 žena, v odborih kmečko obdelovalnih zadrug je 160 žena. Jasno pa je, da je v kmetijskih zadrugah nižjih tipov vključenih neprimerno več žena. Imamo tudi primere iniciative žena za postavitev in razvoj zadružnih ekonomij, s katerimi se krepi socialistični fond produkcijskih sredstev v kmetijskih zadrugah. Ljudska oblast daje istočasno tudi polno možnost strokovnega šolanja, posebno kmečki mladini.
S tem pridobivamo kader žena, ki bo z delom v zadružnih ekonomijah in na državnih posestvih v največjo pomoč za politjčno delo med ostalimi kmečkimi ženami.
Posebno skrb posveča ljudska oblast materi. Kakšna je bila zaščita materinstva v preteklosti in danes nam najzgovorneje pričajo naslednji primeri:
Normalna umrljivost dojenčkov je 5 °!o, dočim je v predaprilski Jugoslaviji znašala 17 o/0. Poleg Madžarske in Romunije je bila umrljivost dojenčkov in majhnih otrok na prvem mestu v Evropi. Tudi umrljivost porodnic je bila visoka. Primer: ljubljanska porodnišnica nam kaže, da je pred vojno umiralo na vsakih 1000 porodnic 18, do danes je na 3000 porodov umrla samo ena žena.
Danes imamo samo v Sloveniji 169 različnih otroških ustanov, ki oskrbujejo 11.753 otrok, dočim je bilo v Sloveniji leta 1939 le 18 ustanov s 1419 otroki.
Samo ljubljanska porodnišnica ima danes za 150»/o več postelj, kot pred vojno. Prav tako se je povečalo število postelj na oddelku za ženske bolezni. Pred vojno je bilo možno v ljubljanski bolnišnici sprejeti letno 1000 do 2000 porodnic, v letu 1946 pa 3000, letos pa je v njej rodilo 4600 žena.
Po osvoboditvi je bil ustanovljen dom za čakajoče matere v Ljubljani, letos pa pripravljajo tak dom še v Mariboru. S tem je zmanjšana nevarnost, da bi žene prehitel^j>orod doma ali pa na potu v bolnišnico.
V	letu 1939 smo imeli v Sloveniji le en dečji dom za 35 otrok, danes imamo že 6 domov, ki oskrbujejo 252 otrok. Medtem se dograjuje vzoren dom za 300 naših malčkov v Ljubljani.
V	stari Jugoslaviji smo imeli en sam bolniški otroški oddelek s 85 posteljami. V letu 1945 sta bila ustanovljena še dva v Celju in v Mariboru. Danes imamo 4 otroške oddelke in otroško kliniko s kapaciteto 355 otrok.
Po osvoboditvi so bila ustanovljena otroška okrevališča, ki nudijo nego 195 otrokom.
Zaposlenim materam skuša ljudska oblast pomagati z oskrbovanjem njihovih otrok v dečjih Jaslih in domovih igre in dela. Pred nekaj meseci je izšla uredba, ki določa, da je potrebno temu vprašanju posvetiti več pozornosti. V letu 1947 smo imeli dvoje jasli za 70 otrok. Letos posluje 11 Jasli s 375 otroki. Letos se preureja 10 stavb za te potrebe in gradi 4 nove stavbe.
Domovi igre in dela, ki jih prav tako pred vojno nismo poznali, so od leta 1946 v stalnem porastu. L. 19 6 smo jih imeli 12 za 400 otrok, 1. 1947 44 za 2200 otrok, leta 1948 80 za 3300 otrok. V prihodnjem letu bo število naraslo na 120 za 4400 oskrbovancev.
Za vzgojo otrok skrbi ministrstvo za prosveto, ki poleg domov igre in dela upravlja 3 otroške, 11 mladinskih domov,' 56 dijaških domov, 3 vzgajališča in 4 domove za posebno šolstvo.
Visok porast in razvoj smo dosegli s počitniškimi kolonijami. V letu 1939 Je letovalo 1079 otrok, v letu 1945 — 3327, v letu 1947 13.502, letos že 14.800 otrok. Plan za leto 1949 po nakazuje
17,200	otrok za počitniške kolonije.
V zvezi z zakonom o zaščiti otrok in družine je pri ministrstvu za socialno skrbstvo ustanovljen oddelek za skrbništvo nad otroki, ki so potrebni posebne zaščite, bodisi da so sirote, ali izpostavljeni zlorabljanju in slabim moralnim vplivom svoje okolice. Pri tem delu se oslanja predvsem na otroške obiskovalke, katerih je v Sloveniji 1800. Te žene, aktivistke AFZ, ministrstvo postopoma izobražuje na specialnih tečajih.
Zdravstvenim zaščitnim ustanovam posveča ljudska oblast svojo pozornost. Tako imamo danes 154 materinskih posvetovalnic, pred vojno pa jih je bilo le 33. Poliklinik za noseče, dojenčke in otroke je bilo leta 1939 25, danes pa jih posluje 48.a
Tov. Ocepkova je poudarila, da bo treba na tem polju še mnogo storiti. Mnogo bolj sistematično bodo morale organizacije AFZ sodelovati tudi pri mobilizaciji nove ženske delovne sile. Organizacija AFZ je v tem pogledu doslej premalo storila. Posebno sodelovanje v komisijah za vključevanje delovne sile je bilo neživljenjsko in bo treba več storiti predvsem pri prepričevanju od žene do žene. Zena delavka ima danes vse možnosti, da se usposablja v različnih strokah potom šol in tečajev. Te možnosti pa so bile do sedaj premalo izkoriščane. Jasno pa je, da je treba pri tem ženi, zaposleni v produkciji, nuditi tudi konkretno pomoč, posebno materam. Taka važna pomoč so jasli in domovi igre in dela.
»Prav ti domovi pa morajo biti skrb žena, postaviti ga morajo na dnevni red. Vendar niti Jasli in domovi igre In dela še ne bodo razbremenili zaposlenih mater, če ne bomo vzporedno hitreje reševali vprašanje menz, krpalnic, pralnic, skratka raznih uslužnostnih podjetij, ki bodo žene razbremenila drobnih gospodinjskih del. Imamo primere, da žene organizirajo take vrste podjetij, da pa se jih ljudski odbori pri prevzemu otepajo, češ s tem bomo imeli samo
izgubo, namesto da bi z veseljem sprejeli iniciativo žena in v drugih podjetjih našli dobiček za kritje manj donosnih podjetij, brez katerih ne bomo mogli zadostno pomagati zaposleni ženi.«
Tovarišica Ocepkova je pri tem poudarila, da je tudi krivda žena, da teh ustanov in podjetij ni več. Treba se bo bolj vztrajno boriti in dajati iniciativo, da se bodo taka podjetja ustanavljala. Nato je opozorila, da je treba posvečati posebno pažnjo nosečim ženam, ki jih je treba razbremeniti težkega dela. Take primere morajo žene reševati skupno s sindikatom in upravami podjetij. Ko je podčrtala važnost delovne discipline na vseh delovnih mestih, se je posebej dotaknila diferenciacije na vasi in vloge zadružništva. Najbolj zaostaja v razvoju tudi organizacija socialistične trgovine. V zvezi s tem je dejala:
»Za to leži prav na organizacijah AFZ velika odgovornost. Pri ženah potrošnicah moramo prebuditi zavest soodgovornosti in razviti najširšo množično kontrolo, pomagati odkrivati saboterske protiljudske elemente, hkrati pa so organizacije AFZ odgovorne za izbor novega kadra za tečaje, v katerih bomo usposobili zvest in predan trgovski kader, za kar so zelo primerne žene.«
Tov. Ocepkova je ponovno poudarila borbo proti zaostalosti in konservativni miselnosti. Naši sovražniki doma in v inozemstvu, posebno iz vrst klera, so se že razkrinkali v dobi narodno osvobodilne borbe in bili pozneje tudi sojeni.
»Njihovi zagovorniki in sodelavci pa so še danes med nami tudi v vrstah protiljudske duhovščine, katere moramo za vsako ceno odkriti in z njimi obračunati. Prav posebno pozornost bomo polagale me žene in matere, da se verski pouk v šolah ne bo izkoriščal za škodljivo protiljudsko propagando. Ne smemo dopustiti, da bi taki duhovniki vzgajali našo mladino.
Naša Partija je žene vedno in vsepovsod učila v ljubezni do znanja, da bomo gledale na življenje in svet tako, kot to zahteva znanost, ne pa
tako, kot so to zahtevali interesi starih protiljudskih oblastnikov, ki so žene držali v temi samo zato, da so hromeli del delovnega ljudstva, da so ga laže izkoriščali. To delo pa danes odkrito nadaljujejo protiljudski duhovniki, ki so center reakcije še posebno na vasi in izkoriščajo versko prepričanje, predvsem žena, zaradi tega, da bi ohromili njihovo aktivnost pri gospodarskih akcijah. Zato je najvažnejša naloga politično delo na vasi, v katerega moramo vključiti predvsem žene, da bodo postale aktivni člani OF. Delo v izgradnji socializma terja mnogo več znanja in sposobnosti kot kdaj koli prej. Zato je poleg vseh fizičnih in duševnih naporov vseh delovnih ljudi, osnovna stvar vzgoja in zopet vzgoja pri vsakem delu. Po tej poti nas vodi Komunistična partija Jugoslavije z maršalom Titom na čelu.
Z ozirom na zaostreno borbo proti kapitalističnim zaostankom, ki jo bije naša vas, ima organizacija AFZ izredno važno nalogo. Delo med ženami ni ločeno od celokupnega dela in borbe naše Partije, pri delu med ženami se moramo okoriščati z vsem materialom V. kongresa KPJ in II. kongresa KPS, direktive pa, ki izhajajo iz referatov in programa ter iz delovne resolucije, sprejete na II. kongresu KPS in ki nam govore direktno o našem delu, nam bodo pomagale, da bomo naloge, ki zadevajo delovno ženo, lahko konkretno uporabili.«
Ko je govorila o delu žena od II. kongresa AFZ do danes in o sodelovanju žena v borbi za priključitev Primorske in Koroške k FLRJ, je ugotovila velik doprinos organizacije AFZ v obnovi naše domovine. Nato je razčlenila naloge, ki jih je organizacijam AFZ nakazal plenarni sestanek Centralnega odbora AFZ Jugoslavije v Beogradu. Ob koncu je tovarišica Ocepkova dejala:
»S tem, da bomo usposobili naše osnovne organizacije, da bodo člen v revolucionarnem štabu za izgradnjo socializma na vasi in v mestu, bomo izvršili naloge, ki jih je pred nas postavil V. kongres KPJ, bomo s tenj najbolje in najčastneje odgovorile klevetnikom našega partijskega vodstva, klevetnikom vseh naših narodov.«
Poročilo o delu in organizacijskih vprašanjih Antifašistične fronte žena Slovenije
je podala tov. Mirna Zupančič. V uvo-1 du je poudarila pomen II. .kongresa AFZ Slovenije leta 1945. in dejala med drugim: »Naša naloga je, da danes pregledamo in ugotovimo, kako je naša organizacija delo, ki ga je sprejela na II. kongresu ter kako je znala osvajati in sodelovati v nalogah, ki jih je narekovala nadaljnja zgraditev naše dežele in kakšnih oblik in metod se je medtem posluževala.
Najvažnejša in neposredna politična naloga je bila ta, da privedemo pod svoj vpliv in s tem pod vpliv Osvobodilne fronte in Partije vse tiste žene, ki še niso začutile, da je napočil za narode Jugoslavije čas ustvarjanja in graditve. Politično delo se je razvijalo v znamenju mobilizacije, za čimhitrej-šo obnovo naše zemlje, politično zavest pa je dvigal razvoj in porast demokratičnih sil v svetu ugled nove Jugoslavije in borba za priključitev Primorske.
Ko je tov. Zupančičeva govorila o uspehih politične graditve Naše žene in o organizacijskih vprašanjih v posameznih pokrajinah, tako na Štajerskem, Dolenjskem, Primorskem, Notranjskem in Gorenjskem, je poudarila, da moramo uspehe soditi po rezultatih dela, ki so ga žene prispevale pri obnovi in pri reševanju socialno-skrbstvenih vprašanj. Organizacija je skrbela za nepreskrbljene otroke, za vdove in invalide, zbrala v letu 1946. preko dva milijona dinarjev ter poskrbela za 5806 bosanskih otrok. Z nabiralno akcijo ob veliki stavki v Trstu je izrazila solidarnost za borbo tržaških delavcev ter med drugim prevzela skrb in patronate nad 34 različnimi domovi. Posebno politično vlogo je odigrala pomoč mladinskim brigadam na progi Brčko—Banoviči1, kakor tudi vključevanje v razne akcije za obnovo. Uspehi, ki bi bili lahko večji, bi organizacija nebi zagrešila nekaterih resnejših napak, na primer, da je reševal politično delo preveč kampanjsko, gospodarske naloge preveč prakticistično, ni utrjevala svoje organizacije po sistematični izbiri in vzgoji kadrov, kar je sredi leta 1946. prineslo nekak zastoj v razvoju in delu AFZ.
Borba za socialistično zavest in kulturno-prosvetni dvig žena
Tov. Zupančičeva je nato govorila o nalogah petletnega plana, nato pa prešla na naloge borbe za socialistično zavest in za splošno — kulturno prosvetni dvig žena. Dejala je med drugim:
Življenje v stari Jugoslaviji je pustilo v miselnosti vseh ljudi, predvsem pa žena močne posledice kapitalistične vzgoje. Posebno kvarno se izražajo posledice klerikalne vzgoje, ki nagiba žene k pasivnosti in jih odteguje od političnega javnega življenja. V tej dobi je zato izrednega pomena prevzgoja žena v duhu marksizma-leninizma, da s tem izpodbijemo korenine misticizmu in praznoverju ter s tem preprečimo tudi možnost izkoriščanja verskih čustev v protiljudske namene.
Organizacija AFZ je z mnogimi oblikami političnega in kulturno prosvetnega dela mobilizirala žene za planske naloge, izpodrivala staro miselnost in jo nadomeščala z novo socialistično zavestjo. Te oblike so tisk, konference, seminarji, množični sestanki, predavanja, bralni In študijski krožki, izleti, film, razstave, akademije itd.
Mesečnik »Naša žena« je važen činitelj pri prevzgoji ženskih množic. Sedaj izhaja v 42.000 izvodih. Zaradi važnosti socialistične graditve našega kmetijstva in da bi približal ženam naloge
socialistične graditve našega kmetijstva in da bi približal ženam naloge socialistične graditve na vasi je pričel glavni odbor sredi leta 1947. izdajati poseben list za kmečke žene. »Kmečka žena« je doslej dosegla naklado 19.000 izvodov. Poleg rednih izdaj mesečnikov je naša organizacija izdala razne knjige in brošure s skupno naklado
213.000	izvodov. Med njimi so knjige, ki popularizirajo življenje in delo sovjetskih žena, publikacije o raznih kongresih, knjige, ki pomagajo ženi pri pravilni vzgoji otrok, in knjige s praktičnimi in zdravstvenimi nasveti materam.
Organizacija se Je trudila, da bi politično spremljala in utemeljevala vse ukrepe ljudskih oblasti, jih približala ženam ter le-te mobilizirala za njihovo izvajanje. Tako se žene na konferencah in sestankih spoznavajo s pomenom planskega gospodarstva in socialistične graditve, seznanjajo se z vsebino referatov naših vodilnih ljudi in sprejemajo konkretne sklepe za naloge petletnega plana.
Posebna oblika politične aktivizacije žena je praznovanje 8. marca, ki se je lani in letos izražal v izredni delavnosti žena, saj so samo letos žene ob
8.	marcu opravile 60.000 prostovoljnih ur pri graditvi zadružnih domov, zbrale nad 100.000 din za zadružne domove ter nad 200.000 din za pomoč Grčiji.
Delo Mednarodne demokratične federacije žena in njen pomen pri utrjevanju svetovnega miru ni bil prikazan samo ob 8. marcu, temveč je bilo prirejenih ogromno množičnih konferenc in seminarjev, največ po V. seji Izvršilnega odbora MDFZ v Rimu.
Tov. Zupančičeva je nato govorila o raznih oblikah kulturno - prosvetnega dela, kakor n. pr. o izobraževalnih tečajih. Podala je uspehe v kampanji za vpis -ljudskega posojila in omenila, da pbdpisna akcija za mir ni dosegla prave višine.
Sodelovanje žena v gospodarstvu
Najboljši izraz rastoče politične zavesti žena in njihovega razumevanja o pomenu graditve socializma je vključevanje žena v proizvodnjo, njihova žilava borba za dvig proizvodnje, velika udeležba žena pri prostovoljnem delu, pri zadrugah in pri graditvi zadružnih domov, v lokalnem gospodarstvu in v raznih gospodarskih komisijah. Med ženami delavkami je bilo v zadnjih treh letih razglašenih za udarnice že 2650 žena, med katerimi je več dvakratnih, tri- in tudi petkratnih udarnic. Pri dviganju in preseganju norm kakor tudi v splošni borbi za dvig proizvodnje žene-delavke ne zaostajajo za svojimi moškimi tovariši. Samo v sindikatih dela nad 4000 žena aktivistk, kar vse kaže na rastočo politično zavest žena-delavk.
Nadaljnja mobilizacija delovne sile bo terjala predvsem skrb za materialne pogoje, ki bodo omogočili ženam vključevanje v proizvodnjo.
Oblika dela, ki je doslej žene v največji meri mobilizirala za izpolnjevanje planskih nalog, je prostovoljno delo. Zlasti v mestih je zavzelo velik razmah, letos pa tudi na vasi pri graditvi zadružnih domov. Po osvoboditvi so žene Slovenije brez članic sindikatov opravile nad 2 milijona delovnih ur, pri graditvi zadružnih domov pa nad 300.000 ur. Premalo smo posvetile pozornosti deležu žena v socialistični-graditvi vasi, kjer vse doslej nismo našli dobrih oblik za sodelovanje in pomoči naše organizacije pri vključevanju vasi v socialistično gospodarstvo. Prav tako se naša organizacija pre-
malo odločno bori za omejevanje vpliva kuiaških elementov na vasi, premalo stori za razkrinkavanje njihovih špekulativnih namenov ob odkupih, davkih itd., skratka, premalo posveča pozornosti diferenciaciji na vasi. Prav tako smo komaj v poslednjem času uspele, da se je naša organizacija začela zavedati važnosti lokalnega gospodarstva.
Skrb za matere in otroka
Tov. Zupančičeva je nanizala vrsto uspehov iz tega področja dela, ob katerem je organizaciji uspelo mobilizirati še največ žena in nuditi ljudski oblasti največ pomoči. Organizacija je reševala ta vprašanja skupno z upravami podjetij, s sindikati in drugirrfi organizacijami ter se odlikovala po bogati iniciativi.
V	Sloveniji je danes 82 domov igre in dela, od katerih ni bil skoraj nobeden urejen brez pomoči in sodelovanja AFZ. Prav tako vodi organizacija odločno borbo za ustanavljanje jasli, vendar je tu še premalo uspeha. Ob novi uredbi morajo sindikati in naša organizacija skrbeti za to, da uredba ne bo ostala na papirju.
V	nadaljevanju svojega referata je tov. Zupančičeva poudarila pomanjkljivosti dela, ki se izražajo zlasti v preslabem političnem delu, v šablonskem prenašanju nalog osvobodilne fronte- na AFZ, v togih in enoličnih organizacijskih oblikah, v slabi metodi vodenja organizacije itd. Po II. kongresu AFZ Jugoslavije so sklepi seje Centralnega odbora AFZ 6. aprila mnogo prispevali k organizacijski jasnosti in enotnosti sekcij, zlasti pa še s statutom. Volitve, ki smo jih izvedle v osnovne, okrajne, rajonske in mestne odbore AFZ, so močno sredstvo za okrepitev organizacije.
Potem ko je govorila o načinu dela v okrajnih organizacijah, je dejala: Naša organizacija je naredila po II. kongresu AFZ Jugoslavije velik korak naprej ko je začela v drugem polletju letošnjega leta svoje delo planirati. Delovni Plan naših organizacij, ki temeljijo na planu splošnih nalog nekega področja, so mnogo pripomogli k povezanosti dela naše organizacije z ljudsko oblastjo, Osvobodilno fronto in drugimi organizacijami, obenem pa k boljši evidenci in kontroli nad oprav ljenim delom.
Iz splošnih nalog, ki jih je postavil
V.	kongres KPJ za vse naše narode, so. pred našo organizacijo naslednje naloge:
1. Široko politično in kulturno-pro-svetno delo med ženami, še prav posebej pa med pasivnimi ženskimi množicami.
V	tej etapi naše socialistične graditve, ko je treba zaostriti razredno borbo proti vsem kapitalističnim ostankom, ki skušajo ovirati naš gospodarski razvoj, mora vsaka naša okrajna in osnovna organizacija razumeti, da ni dovolj, če se žene vključujejo v razne gospodarske akcije, temveč morajo sodelovati pri tem, da bodo gospodarske akcije pravilno razredno postavljene in izvajane. To je treba doseči s stalnim političnim tolmačenjem ukrepov ljudske oblasti in z istočasnim odločnim razkrinkavanjem špekulacij kapitalističnih elementov. Posebno važno Je to na vasi, ko se škodljivi vpliv kulakov vsak dan izraža pri izvajanju ukrepov ljudske oblasti. Slabo politično delo se kaže v tem, da Je še vedno del malih in srednjih kmetov pod neposrednim vplivom vaških mogotcev. Naša organizacija se ni vedno dovolj zavedala razrednega karakterja naše borbe in ni dovolj prispevala svojega
deleža pri diferenciaciji na vasi. Poleg tega pa ni istočasno nakazovala oblik krepitve, socialističnega gospodarstva, ni poudarjala, da pomeni zadružništvo tisto obliko kmečkega gospodarstva, ki bo omogočila večjo kmetijsko proizvodnjo, ki bo tako pripomogla k zboljšanju preskrbe delovnega ljudstva.
Istočasno, ko se borimo proti kapitalističnim ostankom, ne moremo iti mimo kvarnega vpliva protiljudskih duhovnikov, ki je še prav posebno škodljiv zato, ker izkorišča poštena verska čustva naših ljudi in posebno žena.
Naše kulturno-prosvetno delo mora dajati ženam resnično znanje po znanstvenih odkritjih teorije marksizma-leninizma. Izbirati je treba vsebino za predavanja, za bralne in študijske krožke, mnogo bolj kot doslej širiti naše liste in dobre knjige, vključevati ženo v izobraževalne tečaje in ji preko raznih drugih oblik kulturno-prosvetnega dela nuditi znanje in vzgojo. Da bo pa naša organizacija kos tej nalogi, se morajo naši odbori sami izobraževati in vzgajati v duhu marksizma-ieninizma. Kulturno-prosvetno delo ima še to nalogo, da odpravi stare škodljive navade, dvigne higienske prilike in sploh vzbudi v ženah potrebo za kulturnej-šim življenjem. Sele kulturno dvignjena žena bo znala izkoristiti svojo uzakonjeno enakopravnost.
2.	Pomoč delovni ženi in materi. V. kongres je poudaril potrebo po najtesnejšem sodelovanju z ljudskimi odbori, z zdravstvenimi organi in z Rdečim križem zato, da čim prej zadovoljivo rešimo to vprašanje. Ustanavljanje jasli, dečjih domov, menz, šolskih kuhinj, krpalnic, šivalnic in pralnic pomeni ne samo razbremenitev zaposlenih žena, pač pa tudi mobilizacijo nove ženske delovne sile. Take ustanove bodo istočasno omogočile zaposlenim ženam, da se bodo udejstvovale v političnem in javnem življenju.
3.	Okrepljeno delo za mobilizacijo žena pri izpolnjevanju nalog petletnega plana. To bomo lahko dosegli, če bomo dobro izpolnjevali prve in druge naloge. Za vključevanje žena v naloge petletnega plana je treba zboljšati sodelovanje z ostalimi množičnimi organizacijami in z ljudsko oblastjo. V sodelovanju z upravami za mobilizacijo delovne sile in s sindikati moramo skrbeti za to, da bo ženi poskrbljeno za materialne pogoje. Reševanje vseh teh vprašanj so naše konkretne naloge.
Naša organizacija ima velike naloge pri krepitvi zadružnega sektorja in vključevanju novih žena v zadruge. Okrepiti je treba delo pri graditvi zadružnih domov in sodelovati v lokalnem gospodarstvu.
4.	Sodelovanje žena v množični kontroli. Naša organizačija je ponekod že organizirala ljudsko inspekcijo od spodaj in pri fern pokazala lepe uspehe. Žene morajo čutiti, da zavisi dobra preskrba in distribucija od njihovega sodelovanja.
5.	Skrb za vzgojo otrok. S Jenr v zvezi ima naša organizacija odgovorno nalogo, da v sodelovanju z vsemi drugimi odgovornimi činitelji prepreči kvaren vpliv protiljudske duhovščine na del naše mladine in otrok. Pri tem je važno še tesnejše sodelovanje z mladinsko in pionirsko organizacijo ter prosvetno oblastjo.
6.	Nadaljnje razvijanje In sodelovanje naše organizacije z demokratičnimi ženami sveta v borbi za mir.
Organizacijske naloge
Da bo organizacija sposobna izvesti naloge in aktivizirati tudi došlej pasivne žene, je potrebno, da še naprej razvijamo oblike aktivov za posamezna vprašanja. Kjer koli smo (ioslej akti-vizirali ženo na tistem vprašanju, ki jo je zanimalo, bodisi da je bilo gospodarskega, vzgojnega, kulturno-prosvetnega značaja ali vprašanje skrbi za mater in otrok, smo ugotovile dobre rezultate. Pri tem pa aktivi ne smejo okosteneti, da ne bomo imeli aktivov zaradi aktivov, temveč mora naša organizacija pomagati poglabljati njihova vprašanja, razširjevati njihova področja še v drugi smeri. Bistveno pri snovanju aktivov je to, da v njih niso samo politično zavedne žene, temveč da aktivi zajamejo tudi doslej pasivne žene.
Množični sestanki so dobra oblika dela, kadar imajo tako vsebino, ki zanima vse žene in so potrebni v večjih časovnih razdobjih, n. pr. sestanek, kjer žene razpravljajo o planu krajevnega ljudskega odbora s posebnim ozirom na sodelovanje žena, sestanki o prehrani in preskrbi, o pomenu in delu Mednarodne federacije žena, o posameznih političnih dogodkih. Takih posebnih političnih sestankov žena ne bomo prirejali, kadar vse žene lahko zajamemo na frontnih sestankih, nasprotno, paziti moramo, da se čim prej vključijo v politično življenje v organizacijah OF in sindikatov. V organizacijskem smislu je zato zlasti sedaj po volitvah naloga, da se okrajni odbori sami s študijem in konkretnim delom usposabljajo za vodstvo izvoljenih osnovnih organizacij, ki morajo postati živ činitelj v reševanju vseh političnih in gospodarskih nalog ter mobilizator vseh, tudi doslej pasivnih žena za zgraditev socializma.
Več pozornosti moramo posvečati ak-tivizaciji žena v drugih organizacijah, v sindikatih, v zadrugah itd.
Za uspešno delo je treba posvetiti več pozornosti evidenci in statistiki, da bomo lahko pravočasno intervenirali in usmerjali pomoč tja, kjer je to potrebno.
Sprejemamo naloge, ki sta Jih postavila V. kongres KPJ in II. kongres KPS, v celoti kot svoje naloge in bomo vložile vse svoje sile za njihovo čim boljšo izvedbo. Tov. Tito Je dejal: »Boljše življenje Je lahko samo delo naših rok, naših umskih in fizičnih naporov.« Zato bomo neumorno gradile boljše življenje sebi in svojim otrokom in s tem potrdile globoko zaupanje, ki ga imamo v našo Partijo, v naš Centralni komite in tov. Tita. Tudi tistim, ki nas klevetajo, ne bomo odgovarjale z besedami. Naše delo bo naš najboljši odgovor!
PLENUM CENTRALNE UPRAVE SINDIKATOV GRADBENIKOV JUGOSLAVIJE
Od pravilne organizacije dela je odvisna izpolnitev težkih nalog, ki čakajo naše gradbenike v 1949. Setu
je dejal v svojem govoru tovariš Djuro Salaj
V nedeljo se je pričelo v Beogradu zasedanje centralne uprave sindikatov gradbenikov Jugoslavije. Po razpravi o referatu tov. Save Medana je govoril predsednik centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, ki je med drugim dejal:
Leto 1949. bo v gradbeni stroki posebno težko, ker so naloge, ki jih bo treba izvršiti v gradbeni stroki v tem letu, zelo veliko, kajti zgradili bomo Industrijske objekte, v prvi vrsti za težko industrijo, obsežna dela bodo pa tudi v prometu in na železnici. Obsežna bodo dela pri graditvi stanovanj, kajti leta 1949. bomo morali znatno dvigniti žlvljensko raven delavskega razreda v naši državi. Navajam samo en primer. V Beogradu, kjer je stanovanjska kriza posebno ostra, kjer je pomanjkanje stanovanj nenavadno veliko, bodo naloge posebno velike in odgovorne. Prihodnje leto bomo morali zgraditi v Beogradu okrog 8009 sta novanj; razen tega bomo morali zgraditi stanovanjska poslopja pri industrijskih objektih.
Da bomo pripravljeni, moramo že sedaj podvzeti vse potrebne ukrepe, da bi sindikalne organizacije gradbenikov usposobili za te velike naloge. Mislim, da bo imeia stavbna stroka v zimskih mesecih veliko posla, ker bo del gradbenih delavcev delal. Smo r.a tem, da bomo opustili »sezono« v gradbeni stroki in letos bomo v tem smislu napravili znaten korak naprej. To zimo moramo izkoristiti in sicer znatno tudi za dvig kvalifikacije strokovnih kadrov v gradbeni stroki.
Ob tej priložnosti bi se rad dotaknil z nekaj besedami organizacije dela na gradiščih. Lani sem opazoval organizacijo dela na posameznih gradiščih in moram reči, da še daleč nismo začeli uporabljati tisiih načinov dela, ki so priznani in preizkušeni v naši državi kot sredstvo za nadaljni dvig proizvodnosti dela v gradbeni stroki. Zlasti v trenutku, ko nam primanjkuje kvalificirane delovne sile v gradbeni stroki, so naši uspehi odvisni od pravilne organizacije dela, od pravdne razmestitve delovne sile na gradiščih.
Imel sem priložnost videti na naših gradiščih, kako izgublja zidar, ki zida in katerega proizvodnost dela bi morala biti čim višja, 50% svojega delovnega časa pri nekvalificiranih delih. Opeka je zložena tako, da se mora pripogibati, jo dvigati in postavljati v potreben položaj. Tovariši, to je najbolj navadna zadeva, za katero ni treba neke posebne izkušnje. Mi pa imamo bogate izkušnje, imamo tudi primer gradbenikov v Sovjetski zvezi, ki so dvignili proizvodnost z dobro organizacijo tudi za 209 do 300 in celo za 409 ter več odstotkov. Od organizacije dela v stavbni stroki je zato v veliki meri odvisna izpolnitev težkih nalog v gradbeni stroki v letu 1949. Zato je
organizacija delovnih mest, organizacija deia na gradiščih zelo važna naloga. mimo katere sindikalne organizacije ne morejo iti.
Djuro Salaj je nato govoril, da ni organizacija dela samo stvar podjetja, ampak je tesno povezana z boljšim delom sindikalnih organizacij gradbenikov.
Ko je govoril o udarništvu, je rekel, da so tudi pri tem pokazale sindikalne organizacije premalo pobude in da delovnih ljudi niso o pravem času razglašali za udarnike.
Naše sindikalne organizacije doslej niso sistematično vodile socialističnega ekmovanja, je nadaljeval Djuro Salaj. Tekmovanje je bilo kampanjsko. Tekmovanje mora biti organizirano, t. j. moramo ga organizirati in ga sistematično voditi. Tedaj ne bo izostalo še večje število udarnikov in zaslužnih 'judi — herojev dela tudi v stavbni uroki.
Organizacija dela, o čemer sem govoril, malo prej, je eden izmed elemen-ov ki bodo omogočili vsem delavcem, (i se iskreno trudijo za visoko proizvodnjo, da bodo dobili in nosili visoki naslov uradnika. Odslej bomo morali bolj sistematično in mnogo bolj skrbno upoštevati rast udarništva, kakor smo to delali doslej, ako nočemo, da bi nam ugovarjati dobri in pošteni delavci, ki 'eie svoji državi dobro, in ki zastavljajo največje napore, da bi čim prej ’gradili socializem v naši državi. Pri eh delavcih ne bomo dobili odziva, če iih v bodoče ne bomo upoštevali.
Znano vam je. da Je sprejela pred kratkim Ljudska skupščina FLRJ zakon o častnih naslovih. Ta zakon nalaga našim sindikalnim organizacijam zelo važno nalogo. Predvsem moramo posvetiti razvoju udarniškega gibanja mnogo večjo pozornost, kakor smo jo posvečali doslej. Voditi moramo mnogo boljšo, mnogo točnejšo evidenco o naših udarnikih, kajti reči moram, da ■al ne moremo dobiti podatkov, o ka-eriii bi iahko rekli, da so absolutno očni, čeprav smo Izdelali statistične formularje tudi za te podatke. Ti podatki so slabi. Evidenca o tako pomembnem in važnem gibanju, kakor ie udarništvo, je slaba. Sindikalne organizacije bodo morale posveti temu mnogo večjo pozornost kakor doslej. Hazen tega bodo morale posvečati mnogo več pozornosti temu, da bodo naši udarniki in drugi delovni ljudje s častnimi naslovi zares dobili to, kar jim ie v zakonu zajamčeno. Imamo podatke, da so posamezni naši udarniki čakali mesece in mesece, preden so dobili udarniške knjižice, ko pa so jih prejeli, niso dobili ugodnosti, ki jim pripadajo po pravilniku o ugodnostih za udarnike. Krivde za to ne moremo pripisovati samo okrajnim ljudskim odborom ali ljudskim odborom v splošnem. V prvi vrsti se moramo sami obdolžiti, ker nismo upoštevali in skrbeli
za te ljudi, ker se nismo borili za pravice, ki Jim gredo. Tam, kjer so bile take napake, so jih krive v glavnem sindikalne organizacije, napak pa je bilo mnogo, zelo mnogo.
V nadaljevanju svojega referata je Djuro Salaj govoril o preskrbi in dejal:
Brez dvoma imamo v preskrbi nekatere težave. Nimamo vsega dovolj. Vendar je prav tako gotovo, da delavci ne prejmejo včasih'zaradi slabosti našega trgovskega aparata tega, kar imamo. Sedaj bodo v tem pogledu storjeni določeni ukrepi za zboljšanje dela trgovskega aparata, da ne bi postal samo distribucijski aparat, ki samo razdeljuje življenjske potrebščine, ki so mu nakazane, ampak bo organ, ki bo zadovoljeval potrebe potrošnikov in dajal industriji pobudo za izdelavo potrebnih predmetov. Naš trgovski aparat je razdeljeval to, kar mu je dajala industrija, vendar ni bil signalizator potreb širokih ljudskih množic. Mi pa kot sindikalna organizacija, nismo pomagali s svoje strani trgovskemu aparatu, da bi dejansko bil in v pravem smislu postal aparat trgovine, da bi spremljal potrebe trgovine in jih signaliziral industriji, da bi odločno zahteval, naj se predmeti široke potrošnje izdelujejo.
Naše sindikalne organizacije bodo morale mnogo bolj sodelovati v ljudskih odborih in pomagati pri urejanju našega aparata trgovine ter preskrbe. Brez dvoma se bo že s tem ukrepom znatno zboljšala preskrba. S tem bomo prav tako uresničili eno izmed svojih osnovnih nalog, t. j. skrb za živega človeka.
Ko je Djuro Salaj govoril o tem, da niso pokazali nekateri voditelji dovolj zanimanja, da bi se zboljšala preskrba delovnih ljudi v gradbeni stroki, je dejal:
Heči moramo, da so se tudi sindikalne organizacije v znatnem obsegu držale te smeri. Pozabile so na svojo glavno nalogo, to je na vsakdanjo skrb za življenjska potrebe delavcev. Čestokrat skrbe, in še kako, upravni odbori podružnic za proizvodnjo. Tovariši, to ni slabo. Skrbeti je treba in tam, kjer more podružnica pomagati podjetju, naj pomaga pri reševanju poedinlh proizvodnih nalog, ne sme pa niti za minuto pozabiti, da Je njena glavna stvar, skrb za vsakega njenega člana, za njegove življenjske potrebe.
To je nekaj problemov, o katerih sem smatral, da jih je treba omeniti, da se jih beste dotaknili med razpravo in da boste v letu 1945 posvetili tem vprašanjem resno pozornost, kajti naloge, ki so pred gradbeno stroko In pred gradbenimi delavci, so velike. Z reševanjem teh problemov boste uspešno prispevali svoj delež za zgraditev so-c zma v naši državi, v boju za lepše in srečnejše življenje našega delovnega ljudstva.
Zgorntesovin sko gozdno gospodarstvo
l@ dobil© najmodernejšo žičnico v Slovenili
Nazarje, 12. decembra
Kakor drugod po Sloveniji tako je tudi v Zgornji savinjski dolini doživelo gozdno gospodarstvo v zadnjih dveh letih velikanski napredek. Ob planskem In socialističnem gospodarjenju se primitivnost in tehnična ter strokovna zaostalost dosledno umikajo novim organizacijskim oblikam, novim delovnim načinom, skratka novi miselnosti, ki si utira pot do zadnjega gozdnega delavca.
Lani in letos je doseglo zgornje savinjsko gozdno gospodarstvo viden napredek zlasti v mehanizaciji. Zgrajenih je bilo več dobrih gozdnih cest. ki omogočajo kamionski izvoz lesa iz gozdov. Se večja pridobitev v mehanizaciji transporta pa so nove žičnice v Du-plah, na Menini planini in Podpeči nad Lučami.
Tem žičnicam se je to soboto pridružila še nova 1300 m dolga žičnica, ki teče s Tolstega vrha do kamionske ceste pri gozdarski koči Kokarje.
S to žičnico smo dobili v Sloveniji prvo najmodernejšo žičnico, ki je v sistemu dosedanjih žičnic najbolj gibčna ln uporabna v najbolj nedostopnih gozdnih predelih, v kotanjah, globačah in gozdnih kontah. Med našimi dosedanjimi stalnimi in premičnimi žičnicami in to žičnico novega tipa je bistvena razlika. Vse naše dosedanje žičnice so prirejene tako, da opravljajo samo eno delo, t. j. z zgornje postaje spuščajo les na spodnjo postajo. Ves posekan les je treba pri teh žičnicah torej spraviti najprej k zgornji postaji. Nova žičnica, taka, kakoršno smo prvo sedaj montirali na Tolstem vrhu pri Nazar-jih. pa ne prevaža samo lesa na spod ni o nostaio v dolino ampak levo in
Žični-a na Tolstem vrhu je začela obratovati: jelov orjak drsi po jekleni vrvi v dolino.
desno od svoje žice nosilke tudi pobira les, ga vlači iz kotanj in nato spušča v dolino. Ta žičnica opravlja torej tudi tisto najtežje delo, ki ga je treba pri naših ostalih žičnicah opraviti s človeško in živalsko delovno silo. Med tem ko imajo naše ostale žičnice svojo zgornjo postajo trdno in trajno name sceno, je zgornja postaja nove žičnice gibljiva ter jo lahko po potrebi izpre- I minjarno, to pa zaradi tega, ker je v oistvu cela žica nosilka hkrati zgornja : t nakladalna) postaja. Na žici nosilki namreč transportni voziček lahko poljubno zaustavimo na katerem koli me siu in naložimo hlodovino.
Nova žičnica je v svojem delovanju navzati mehanični robot. Ce imamo a pr. 1500 m dolgo in 300 m široko joseko (Soha) in posredi montiramo
0	novo žičnico, nam z leve in desne n po vsej dolžini pobere ln izvleče
ves les ter ga transportira v dolin» ,Jri tem delu so pntrebni samo 4 dp avci. S to žičnico, ki jo žene motoi 16 konjskih sil, lahko dvigamo les iz kotanj in težko dostopnih terenov tei ib minimalnih stroških varčujemo de-ovno silo. Delo, ki bi ga vprežna in ,-ioveška delovna sila opravila v 5 do
1	urah, opravi ta žičnica v 10 minutah. Josedanje kalkulacije so pokazale, da
stane transport 1 m3 lesa s to žičnico ikoli 40 din, medtem ko stane transport z vprežno in človeško silo do 300 dinarjev. V 8 urah transportira žičnica lo 45 m3, lesa
Žičnico na Tolstem vrhu je delovni :olektiv pod vodstvom inž. Borisa De-■ aka montiral v rekordnem času debetih dni. Pri montiranju sta pokazala svoje visoko znanje in spretnost zlasti .-.nana primorska žičničarja udarnik Alojz Rakar in Alojz Mercola iz Bre-ginja, ki sta sicer stalno zaposlena pri .»zdni upravi v Lučah. Lani in letos .ta za zgornje savinjsko gozdno gospo-larsivo postavila že štiri žičnice, svoje nanje pa posredovala tudi drugim :ozdnim delavcem, da bodo mogli laže n zanesljiveje opravljati delo pri žičnicah. Montiranju te najmodernejše •ičnice so posvetile tudi druge ljudske epublike posebno pozornost. Pri mon-iranju so vseh deset dni prisostvovali nnogi gozdni strokovnjaki lz drugih lepublik, med njimi Radoje Rogannvič n Milenko Vukasovič iz Crne gore. Gligor Bikovski ln Nikola Iljevskl iz Makedonije. Svetozar Munič iz Srbije, inž. Marcel Heler iz Bosne In Hercegovine. za zvezno ministrstvo pa Inž toleslav Crnagoj.
Ko je bila to soboto žičnica odprta m je začela s poseke pod Tolstim vrhom pobirati, vlačiti in transportirati prve jelove in bukove hlode, so se svečanega dogodka udeležili pomočnika ministra za gozdarstvo in lesno industrijo tov. Hace in tov. Cajnko, predsednik okrajnega ljudskega odbora Mozirje, direktor gozdnega gospodarstva
Udarnik Lojze Rakar iz Breginja, strokovnjak v montiranju gozdnih žičnic. Na žici nosilki je transportni voziček naše najmodernejše žičnice.
tov. Oven in drugi predstavniki. Pomočnik ministra tov. Hace je zaslužnemu delovnemu kolektivu izrekel priznanje za zgledno izpolnjeno nalogo ter nakazal nekatere smernice za nadaljnji razvoj našega gozdnega gospo-larstva.
Žičnica je že prvi dan brezhibno delovala ter v enakomernih presledkih dovažala na kamionsko cesto težke jelove in bukove tovore. »Zdaj pa bo precej laže z našim planom,« se je neprestano smehljal direktor Oven. ki mu spravilo lesa iz gozdov leži kakor težak kamen na srcu.	-fgž
Nova tovarna parnih kotlov
V	nedeljo je bila na gradišču nove tovarne parnih kotlov v Žitnjaku pri Zagrebu velika slovesnost; obratovati je začela nova velika tovarna parnih kotlov. To je eden izmed velikih tovarniških objektov naše petletke. Pred vojno v naši državi nismo izdelovali parnih kotlov. Naša industrializacija pa nujno terja, da začnemo v naši državi čimprej izdelovati tudi parne kotle, ki so potrebni za zgraditev novih industrijskih podjetij, kakor tudi za elektrifikacijo. Zato določa zakon o petletnem planu, da moralno začeti proizvodnjo parnih kotlov in jo tako povečati, da bo leta 1951. dosegla 4820 m2 ogrevne površine. Skoraj polovica te planske proizvodnje bo odpadla na novo tovarno v Zagrebu, ki mora zagotoviti v letu 1951. proizvodnjo parnih kotlov z 2320 m2 ogrevne površine.
Tovarno so začeli graditi lani v avgustu ob vidnem sodelovanju Ljudske mladine Hrvatske. Po izvršenih terenskih delih so začeli graditi velikansko betonsko konstrukcijo glavne delavnice, ki je bila ob požrtvovalnosti dveh mladinskih brigad in strokovnih delavcev podjetja »Jugobeton« zgrajena v rekordnem času 4 mesecev. Pri gradnji tovarne so mladinske delovne brigade dale vsega 172.800 delovnih ur. Letos v avgustu so začeli montirati strojne naprave, med drugim velik mostni žerjav, ki teče po vsej dolžini velike tovarniške dvorane. Vsa montažna dela so izvršili domači strokovnjaki brez tuje pomoči. Da bi delo čimprej končali, so začeli delati podnevi in ponoči. V zadnjem mesecu je povzročilo največ dela montiranje naprav za centralno kurjavo velike tovarniške dvorane. Hkrati je bilo treba končati gradbena dela v pomožnih zgradbah in prostorih, zlasti v kopalnici in garderobi za delavstvo ter v zgradbi za menzo.
V	imenu zveznega ministra za težko industrijo se je slovesnosti udeležil njegov pomočnik Milan Kalafatič.
Na slovesnosti so razglasili 60 udarnikov, ki so prejeli denarne nagrade v skupnem znesku 200.000 din. Projektant tovarne inž. Milan Tomičič je prejel nagrado 25.000 din, šef gradišča pa
20.000	din. Z viharnimi vzkliki so sprejeli predlog, da se pošljejo pozdravne brzojavke Centralnemu komiteju KPJ. tov. Titu in Centralnemu komiteju KP Hrvatske.
Odsek avtomobilske cest Zagreb — Ivaničgrad ]e izročen prometa
V	soboto so izročili prometu 32 km dolg odsek Ceste bratstva in enotnosti od Zagreba do Ivaničgrada. Slovesnosti v Ivaničgradu so se udeležili član Politbiroja CK KPH Marko Belinič, član CK KPH Stjepan Debeljak ter ministra vlade LR Hrvatske inž. Boris Bakrač in Alojz Valečič. Ob navzočnosti velikega števila domačinov in kmetov iz okoliških vasi je začela slovesnost Lidija Zlatič, direktor gradbenega podjetja »Novi put«. Marko Belinič pa je v svojem govoru poudaril velik pomen Ceste bratstva in enotnosti za socialistično graditev naše države. V imenu vlade LR Hrvatske je govoril minister inž. Bakrač, v imenu delavstva pa najboljši delavec podjetja »Novi put« udarnik Rajko Miškovič. Ob zaključku slovesnosti so razglasili 111 udarnikov, 598 delavcev pa je bilo po-uvaljenih in nagrajenih.
Med tem ko je gradnjo beograjskega »dseka Ceste bratstva in enotnosti prevzela Ljudska mladina Jugoslavije, so zagrebški odsek gradili delavci gradbenega podjetja »Novi put« in delavci podjetja za gradnjo mostov »Viadukt«. Letošnje deževno vreme Je zelo ovi-ialo razvoj gradbenih del. Da ta dela ne bi zastala, so prišle graditeljem na pomoč še mladinske delovne brigade. Tako je od julija poleg več tisoč delavcev na cesti delalo tudi 1000 mladincev in mladink. Ves čas gradnje je primanjkovalo delovnih moči na gradišču. Pri reševanju problema delovne sile so nudile veliko pomoč frontovske .rganizacije okoliških krajev. Tudi na irugem odseku od Ivaničgrada do Po-pnvače so v glavnem že izvršena zemeljska dela, ponekod je zgrajeno tudi 'e cestišče.
V	letošnjem letu so na traso tega odjeka avtomobilske ceste navozili 340 tisoč m3 zemlje in 110.000 m3 gramoza. Zaradi lažjega dovoza teh velikanskih količin materiala so zgradili pomožno normalnotirno železniško progo od Ivanje Rijeke do reke Cazme v dolžini 41 km, s tremi priključki na progo Zagreb—Novska pri Sesvetih, Deja-novcu in Novoselcu—Križu. Od te pomožne proge pa so zgradili stran, proge do gramoznic. Podjetje za gradnje mostov »Viadukt« je zgradilo razen številnih propustov tudi 34 manjših mostov do 10 m in 4 večje mostove, zlasti velike mostove čez Cazmo (100 m) in čez Lonjo (40 m). Vsi tl mostni objekti imajo skupno dolžino 800 m. Gradnja mostov je tekla točno po delovnem načrtu. Delovne brigade strokovnih delavcev so se pomikale od enega objekta do drugega v skladu s potekom posameznih faz dela. Tako je ena brigada kopala temelje, druga postavljala odre. tretja betonirala itd. Dokler bo vreme dopuščalo bodo nadaljevali dela na drugem odseku do Popovače
Gradnja avtomobilske ceste Beograd - Zagreb-Ljublj'ana
msa avtomob. cesta, zgrajena
--- avt. cesta v gradnji
...— stara cesta
Cankarjev praznik
V »klopu drugih proslav ob 30let-
nicd smrti Ivana Cankarja, je bla v nedeljo 12- decembra v njegovem rojstnem kraju na Vrhniki svečana otvoritev skromnega Cankarjevega muzejčka v njegovi rojstni hiši na Klancu in polaganje vencev pred spomenik na Cankarjevem trgu.
Svečanosti so se udeležili minister za prosveto LRS in član CK KPS dr. Jože Potrč, mnister za delo Ivan Regent, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr France Kidrič,
»Slovenska prosveta v Trstu ne more živeti sama. Mi ne prlpoznamo železne zaveee, ki jo danes postavljajo angloameršiu okupatorji. Mi moramo črpati sile pni va_, tam. kjer vre živa voda. Zato prihajamo k vam, da se naužijemo svežega zraka in se nato vračamo v zatohle ulice nesvobodnega Treta...«
Z bogatim in izbranim koncertnim programom so pevci iz Trsta in Ljubljane nailepic počastili sponu n velikega Vrhničana — Ivana Cankarja.
Svečanost na Klancu na Vrhniki
član CK KPS Franc Popit, predsednik Zveze jugoslovanskih književnikov Ivo Andrič, predsednik Društva slovenskih književnikov Miško Kranjec, pisatelj Ivan Potrč, rektor Akademije za likovno umetnost Božidar Jakac ter drugi zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Svečane proslave sta se udeležila tudi Cankarjeva sestra Neža Počeva in brat rnsgr. Karl Cankar.
üb 11. uri se je zbrala pred Cankarjevim spomenikom velika množica ljudi, njegovih rojakov-Vrhniča-nov, šolskih otrok in mnogo gostov, ki so se udeležili svečanosti. Predstavniki oblasti in množičnih organizacij Vrhnike so se poklonili spominu velikega rojaka in položili številne vence pred njegov spomenik, prav tako pa so položil] lepe vence at šopke gostje v imenu vlade LRS, Centralnega komiteja KPS, v imenu Društva slovenskih književnikov ter v imenu gankzona Jugoslovanske armade na Vrhniki.
Za tem so odkrili spominsko ploščo na hiš; na Klancu, ki stoji danes na temeljih Cankarjeve rojstne hiše. Tovariš Ivan Regent je v svojem govoru predvsem poudaril:
»Cankar v naših srcih ni ln ne bo nikoli umrl. Naše delovno ljudstvo Ln vsi narodi Jugoslavije ne bodo nikoli pozabili na svojega velikega prit jatelja in tovariša, kil je vse svoje življenje delal za to, da bi naš slo-
V	nedeljo dopoldne so na Rožniku, kjer je bival in pisal Ivan Cankar v letih 1910 do 1914, odkrili spomenik in spominsko plošča
O Ivanu Cankarju, njegovem življenju Ln delu sla govorila predsednik Mestnega ljudskega odbora Matija Maležič in tovariš Ravbar, ki je govoril v imenu tržaških slovensko-nrvaških prosvetnih društev. Oba sta v svojih govorih prikazala delo Ivana Cankarja kot umetnika, političnega borca-revoluctonarja.
Med svečanostjo sta pela pevska zbora Ivama Cankarja iz Treta in Ljubljane. Po zaključku pa so g’.e-dale] obiskali Cankarjevo sobo. ki je urejena tako, kakor je bila za časa njegovega življenja. Tu so razstavljeni nekateri predmeti, ki jih je Cankar uporabljal, kakor denarnica, tobačnica, knjige, pisalna miza z njegovim peresnikom.
Polaganje vencev na grob Ivana Cankarja
V	soboto, 11. decembra, je bilo v zvezi s počastitvijo 30. obletnice Cankarjeve smrti polaganje vencev na njegov grob. Na pokopališču pri Sv. Križu so svečanosti prisostvovali: minister za prosveto in član CK KPS dr. Jože Potrč, minister za delo Ivan Regent, predsednik'Društva slovenskih književnikov Miško Kranjec, dr. Izidor Cankar in drugi predstavniki naših množičnih organizacij in kulturnih ustanov.
j - • j -
Cankarjev spomenik na Cankarjevem vrhu (na Rožniku)
venski narod živel enkrat srečno življenje. Prav tako ne bomo nikoli pozabili njegov.h velikih človečanskih naukov, ne bomo {»zabili, da nas je učil načelnosti, brezobzirnega boja sovražniku Ln brezobzirnega boja proti polovičarstvu. Učil nas je, da bo le na plečih delovnega ljudstva slonela bodočnost vseh narodov tega sveta in vse človeške družbe.
Naš slovenski narod se je skromno oddolžil spominu Ivana Cankarja, Odkrivam ploščo na tej hiši, na katere temeljih je slonela bajta, v kateri 6e je Ivan Cankar rodil, spominsko ploščo, ki naj priča današnjim in bodočim rodovom o njegovi, veli-č.ni, ki naj uči današnje in bodoče rodove, da moramo delovno ljudstvo ljubiti kakor ga je znal ljubiti on sam. Le s skupnim delom in vztrajnostjo bomo nedvomno ustvarili socializem in zgradili na naših tleh novo, socialistično družbo in bomo s tem najlepše počastili spomin in ime tega velikega slovenskega pisatelja in revolucionarja.«
V «pom inski plošči, ki jo je tov. Relent nato odkril, je vklesan napis: »V rni koči, ki je stala na temelju te hiše, ee je krojaču Jožefu Cankarju in Neži roj Pivk dne 10. maja 1876 rodil kot osmi od dvanajsterih otrok Ivan Cankar, slovenski pisatelj.«
Nato so si gostje kot piv, ogledali skromen Cankarjev mu zajček v notranjosti hiše. ki hranj spoovne Ivana Cackarja. osnutek rodovnika njegove družine, fotografije njegove in njegovih bližnjih sorodnikov, faksimile njegovih pisem in rokopisov ln nekaj Cankarjevih lastnih risb-
Zvečer sta v Cankarjevem domu na Vrhniki pevska zboro Iv. Cankarja iz Trsta in Ljubljane priredila konceri narodnih pesmi, pod vodstvom dirigentov Ernesta Svare iz Trsta in Krista Perka iz Ljubljane. Pred koncertom Je zastopnik slovensko-hrvatke prosvetne zveze iz Treta \ kratkem govori poudaril težke pogoje v terih delajo in žive «loven.«! svetni delavci v Trstu.
E
ka-
prc>-
Proslava v Beogradu in Zagrebu
Ob proslavi 30-letnice smrti Ivana Cankarja je bila v soboto v jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu slovesna predstava njegove drame »Kralj na Betajnovi«. Ob tej sluvesno-sti je imel književnik Milan Bogdanovič krajše predavanje o delu Ivana Cankarja.
Književnik Milan Bogdanovič je »pisal celotno dejavnost Ivana Cankarja kot književnika in političnega borca, ki se je kot umetnik in kot borec za pravo in resnično kulturo pridružil svojemu vrstniku — delovnemu človeku, kateremu je danes bližnji kot kdaj koli. Na koncu svojega predavanja je M. Bogdanovič naglasil, da je bogata kulturna dediščina, ki jo je Ivan Cankar zapustil našim narodom, danes pravilno ocenjena m spoštovana bolj kot kdaj koli. Po končanem predavanju so člani jugoslovanskega dramskega gledališča izvedli Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. o
V Zagrebu so počastili Cankarjev spomin v Malem gledališču, kjer je 10. t. m. izvedlo kulturnoprosvetno društvo »Slovenski dom« njegovo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Pisatelj Tone Potokar je z uvodnim predavanjem približal Cankarjg obči—tvu. V soboto, 11. t. m., pa so v Velikem gledališču dajali »Kralja na Betajnovi«, c Cankarju pa je govoril Marjan Matkovič.
«Moli, delavec, in delaj, a ti zasebni lastnik, moli in vžlvsij; nebesa so odprta obema I Delavcu se odpro navadno deset let prej nego poslednjemu.c
Ivan Cankar
Ker Je Kosirnik srečal dva istrska kmeta, ki sta ga pozdravila ponižno Ja s sklonjenimi glavami, Je Kosirnika •zaskelelo do srca In čutil Je bridko ln globoko vso veliko nesrečo suženjske zemlje ln suženjskega naroda ... To so jermeul tisočerih gospodarjev ln to Je kelih, ki so ga bili prinesli Iz Akvileje.« Tv. Cankar, «Kosirnika
Osvobodilna vojna na Kitajskem
Težišče vojnih operacij je sedaj pri Nankingu
Z osvoboditvijo Mandžurije je debila narodno-osvobodilna vojska močno
oporišče za preskrbo van j e
Z osvoboditvijo Mukdena in Mandžurije h prišla borba kitajskega ljudstva za svobodo v odločilno fazo. Ta uspeh je bistveno izpremenil splošni vojni položaj. Čangkajšek je izgubil več kot
400.000	svojih najboljših vojakov, ki so bili opremljeni z modernim ameriškim orožjem, hkrati pa tudi možnost, da bi Mukden in druga mesta uporabil kot oporišče za napad v primeru ponovnega osvajanja Mandžurije. Po drugi strani je dobila demokratična Kitajska dokončno možnost, da konsolidira prostrano in bogato Mandžurijo kot svoje močno oporišče za nadaljnje operacije proti sovražniku. Mandžurija je bila vselej kitajska žitnica. V njej je skoraj vsa kitajska težka industrija, največji del njene kemične in tekstilne industrije, več kot polovica železniških prog, naj-večji del premogovnih ležišč in železa, mangana, svinca in drugih rud ter velikanski in bogati gozdovi. Pripomniti je treba, da je bila Mandžurija glavno gradilišče in arzenal japonske vojne inudstrije.
Po osvoboditvi Mandžurije je narodnoosvobodilna vojska prenesla težišče svojih operacij daleč na jug — na kitajsko srednjo ravnino. Njen prvi cilj je bil osvoboditev Hsučoua, ki je glavno središče na poti v Nanking. Hsučou ima nad 800.000 prebivalcev in se v njem križata dve glavni železniški proga osrednje Kitajske, lunghajska proga. ki veže Kajfeng, glavno mesto Ho-nana. z Rumenim morjem, in proga, ki spaja Peking z Nankingm.
Napad na Hsučou se je začel hkrati na obeh krilih široke fronte, ki se je začela v Honanu in končala v Jang-suu. Na desnem krilu so enote, ki so bile v Honanu. začele napad na 300 km široki fronti, da prodro v zaledje Hsučoua. Hkrati se je začel na levem krilu iz šantunga napad druge skupine ljudske vojske, ki je prodirala ob progi Cimpo naravnost proti Hsučou. Te enote so prodrle v severni Kiangsu in Severni Anhvej in začele obkoljevati Hsučou. ki so ga branile štiri armadne skupine s 50 divizi jami.
Med operacijami pri Hsučou je osvobodilna vojska povsem razbila kuo-minlanški obrambni sistem ter v vrsti velikih bitk pod spretnim vodstvom obkolila več armadnih skupin, osvobodila Hsučou in prispela do Pengpua, poslednjega pomembnega oporišč^, pred Nankingom. Po mnenju tujih opazovalcev f,e sedaj obkoljenih več kot 350.030 Kuomintangovih čet. ki so tik pred uničenjem. Doslej je bilo onesposobljenih okrog 150.000 kuomintan-govih vojakov.
Po osvoboditvi Hsučoua je narodnoosvobodilna vojska nadaljevala svoje prodiranje proti Nankingu ter hkrati z dveh strani iz Pengpua, 160 km severozahodno. in iz Hvajina v Kiang-suu. severovzhodno od Nankinga.
Toda enote osvobodilne vojske se niso omejile zgolj na ofenzivo proti NanKitngii: tudi ha fronti Kalgan— Peking—Paoting—Tiencin so prešle v napad. Osnovna strateška zamisel v teh operacijah je, razbiti kuomintan-ške süe v več osamljenih skupin in jih nato polagoma uničiti. Uspešen zaključek teh operacij bi omogočil krajšo in boljšo zvezo s silami, ki operirajo v Sensiju in v Honanu. Takoj po začetku ofenzivnih operacij je osvobodilni vojski uspelo presekati zvezo med Penkingom in Paotingom, ki je bil kmalu nato osvobojen. Zatem je prišel na vrsto Kalgan, glavno mesto pokrajine Čahar, ki je sedaj odrezano od Pekinga. Enote ljudske vojske so sedaj v nejtosredni bližini mesta. Druge enote osvobodilne vojske, ki so se pomikale iz Jehola, so zavzele prelaz pri Kupejkau, ki leži 90 km severovzhodno od Pekinga, ter napredujejo sedaj proti Pekingu. Po zadnjih vesteh se je fronta pomaknila v bližino mesta in je sedaj oddaljena od njega 50 km.
Sedanje operacije se odlikujejo po spretni izvedbi do podrobnosti pripravljenega in izdelanega strateškega načrta, čigar glavni smotri so osvoboditev ozemlja severno od reke Jangee in uničenje glavnih sovražnih sil na tem področju. Te operacije označujejo vešč; obkoljevalni manevri narodnoosvobodilne vojske, ki so se redno končali z obkolitvijo velikih kuomintan-
ških enot in njihovim popolnim uničenjem. Osvobodilne sile so pokazale v teh operacijah veliko gibčnost navzlic zelo slabim prometnim zvezam. Izkazalo se je tudi, da vodi lahko osvobodilna vojska velike ofenzivne operacije hkrati na več velikih frontah, jih
pobudo v svojih rokah -ter onemogoča sovražniku, da bi uredil svoje vrste in prešel v protinaj>ad. Potek operacij je dokazal, da je osvobodilna vojska danes sposobna izvajati ofenzivne operacije največjega obsega in da ni več obrambnega sistema, ki ga ne bi mo-
Vojaki kitajske ljudske vojske se vežbajo v streljanju z zaplenjenimi ameriškimi brzostrelkami
Delo Organizacije Združenih narodov
Palestinska resolucija ignorira lanski sklep Generalne skupščine
Pariz, 12. dec. (Tanjug) Plenum Generalne skupščine je sprejel na včerajšnji nočni atiji resolucijo Velike Britanije o vprašanju Palestine.
Šef sovjetske delegacije Vinšinski je označil britansko resolucijo kot poskus Velike Britanije in ZDA, da bi izvedle svoje načrte v Palestini-Palestinsko vprašanje je mogoče temeljito rešiti samo na podlagi resolucije Generalne skupščine z dne 29. novembra 194? in v skladu s pravico palestinskega ljudstva do nacionalne samoodločbe in ustvarjanja samostojnih demokratičnih držav. Samo umik vseh tujih čet z ozemlja židovske in arabske države v Palestini ter izvajanje ukrepov Varnostnega sveta za preprečitev vojaških operacij lahko vzpostavi mir v Palestini.
K britanskemu načrtu resolucije je bilo na plenumu predlaganih skupno 16 amandmajev, od katerih jih je bilo mnogo sprejetih. S sprejetjem teh amandmajev je bil zavrnjen ves uvod britanske resolucije. Niti en paragraf britanskega načrta ni ostal nespremenjen. Bernadottov načrt, s katerim so Velika Britanija in ZDA hotele iznova kolonizirati Palestino, je doživel poraz. V Dačrtu britanske resolucije so ostali samo paragrafi, ki govorijo o ustanovitvi komisije OZN, ki si bo prizadevala doseči sjx>-razum med zainteresiranimi strankami v Palestini in uvesti mednarodni režim na ozemlju Jeruzalema. Že sestava te komisije, v kateri bodo predstavniki ZDA, Francije in Tur-
čije, pa kaže dovolj jasno, v čegavi službi bo ta komisija.
Plenum je zavrnil poljski predlog, da bi sestavili komisijo iz predstavnikov 5 manjših držav, v kateri bi bile zastopane tudi države vzhodne Evrope.
Načrt britanske resolucije s sprejetimi amandmaji je bil odobren s 55 glasovi, 15 delegacij, med njimi Sovjetska zveza jn države ljudske demokracije, je glasovalo proti, medtem ko se je 8 delegacij vzdržalo glasovanja. Tudi delegacije arabskih držav so glasovale proti britanskemu načrtu.
Plenum je na snočnji seji razpravljal tudi o načrtu resolucije ZDA, Avstralije in Kitajske o vprašanju Koreje, ki je bila sprejeta v političnem komiteju.
Generalni komite Generalne skupščine je soglasno sklenil predlagati, naj se sprejme na dnevni red drugega dela tretjega zasedanja Generalne skupščine, ki se bo začelo dne i. aprila 1949 v Lake Successu, tri nove točke. V prvi točki, ki so jo predlagale Danska, Norveška in Švedska, se zahteva ustanovitev posebne komisije za proučevanje metod in postopka, s čimer bi se omogočilo Generalni skupščini in njenim komitejem »učinkovitejše izpolnjevanje dol. žnosti«. Drugi dve točki zadevata zahtevo Sovjetske zveze in Kitajske, naj se priznata ruščina in kitajščina za delovna jezika Generalne skupščine. Plenum Generalne skupščine je sprejel predloge biroja.
Churchill odkrito zagovarja vojnohujskaško politiko
London, 12. dec. (Tanjug) Med nadaljevanjem zunanjepolitične razprave v Spodnjem domu je vodja konservativne stranke Winston Churchill nastopil kot glavni zagovornik atomske vojno-hujskaške diplomacije. V svojem govoru je podprl reakcionarne elemente na svetu, klevetal Sovjetsko zvezo in druge napredne sile in se zavzemal za dvostrankarsko konservativno-laburistično zunanjo politiko po zgledu ZDA. Pri tem je hvalil sodelovanje med Veliko Britanijo in ZDA ter poudaril, da je glavna točka tega sodelovanja »navzočnost ameriških bombnikov v Angliji«.
Ko je govoril o Nemčiji, se je postavil na stališče anglo-ameriških im-
perialistov o razdelitvi Nemčije na manjše države in o njeni pritegnitvi v zahodni vojaški blok. Poudaril je, da je nemška bodočnost v vedno tesnejšem zbližanju z zahodnim svetom.
Churchill je odkrito branil Francov režim v Španiji in zahteval »obnovitev tradicionalnega prijateljstva s Španijo«. Za njega ne pomeni Francova vlada nobene ovire za sprejem Španije v OZN.
Glede Grčije se je Churchill pritoževal zaradi neučinkovitosti ameriškega vmešavanja, glede velikih zgodovinskih dogodkov na Kitajskem pa je komaj omenil britanske koristi v Hongkongu.
KULTURNE PREGLED
Iravniiarjev „Hlapec Jernej v koncertni izvedbi
‘»i
Za muzikalno obdelavo Hlapca Jerneja in njegove pravice se je Bravničar naslonil na besedilo, ki ga je po Cankarju priredil Delak. Svojo tvorbo ie ustrezno socialno globoko občuteni snovi nazval »opera množice« in je s tem tudi označil njeno svojevrstno arhi-tektoniko. Saj je razumljivo, da glasbeno oblikovanje takega teksta ne more biti enostavno, ampak da je v resnici kočljiv podvig, ki se v celoti malokdaj posreči. Arhitektonske posebnosti, ki se nanašajo tako na oblikovno kakor na izrazno stran muzikalnega prikaza, izvirajo torej iz snovnega značaja samega.
Muzikalno kaže Hlapec Jernej splošne značilnosti Bravnicarjeve tvorbe: naravnost prozorno oblikovno jasnost, stilno zakijučenosi, motivično preprostost in harmonsko zanimivost. Cesto zazveni čisto koralno, kar mu daje v poedinih delih in zlasti tam, kjer izstopajo zbor ali vodilni soli, »oseben značaj in s tem tudi nekakšno svojsko privlačnost. Iz vsega pa zveni stroga, včasih skoraj toga umerjenost, ki verno sledeča tekstu in njegovemu idejnemu smislu izrazno narašča in pada in ustvarja enoten, plastičen vtis. Razvijanje vodilne ideje prevzema od solistov često zbor. ki ima v Hlapcu Jerneju važno vlogo, ni nikak postranski činitelj in tudi s te strani utemeljuje jx»sebno arhitektonsko obliko tega dela. Zbor stalno sodeluje, poglablja in spremlja razmišljanje osnovnih vsebin-
skih motivov, jih naglaša in često mogočno dvigne njihov pomen. Tudi s čisto tehnične strani je zbor v Hlapcu Jerneju močan muzikalni faktor, ki ga je znal skladatelj upodobiti doživeto in učinkovite, z izrazitim smislom za njegovo plastičnost. Naj spomnim tu le Oče naš, glasovno odlično izpeljan in muzikalno zelo napet delček Hlapca Jerneja, ki sijajno podpre ves vsebinski potek in predstavlja v tej zgradbi enega najmočnejših vzponov. Ves ta oblikovni razplet, vsi odnosi med soli, zborom in orkestrom kažejo svojsko lice muzikalne obdelave Hlapca Jerneja, spričo katerega je to delo že ob krstni izvedbi na opernem odru vzbudilo bolj vtis oratorija kot opere ali vsaj vtis nekakšne oratorialne opere, ki ji je potrebna scena le bolj zato, da smisel razvijajočega se vsebinskega dogajanja, torej smisel dejanja še bolj podčrta. Da ie ta misel bila takrat pravilna, potrjuje naziv »kantata«, ki se ga je avtor poslužil ob koncertni izvedbi Hlapca Jerneja.
Tako kot tekst razpravlja in razglablja o problematiki človeških praviic tudi glasba, pa naj bo to v solih, zborih ali v orkestru. Iz vsega odseva nekako filozofiranje, ne filozofiranje v prazno in zgolj v besedah, ampak o doživljanju občih elementarnih človeških občutij, ki ne veljajo samo za Hlapca Jerneja, ampak za nešteto takih Jernejev, ki jih je svet prepoln. Bravničarjeva muzikalna
obdelava tega psihološko tenkočutnega in socialno globoko zajetega teksta kaže, da se je skladatelj v snov vživol in da je v njej dobro in pravilno razbral nakazano problematiko. S svojim oblikovanjem in e svojim izraznim stilom je vlil tej snovi v občutni meri ustrezajoči izraz, ki vzbuja jx> svoji resnosti in tehtnosti v poslušalcu močan občutek resničnosti, doživetosti. Iz Hlapca Jerneja mogočno veje duh ljudskega čustvovanja, moč in trpljenje človeškega kolektiva. To se odraža tako v orkestru kakor v solih in zboru, to razodeva celota tega dela. Morda res zazveni Hlapec Jernej tu in tam nekako monotono, še najbolj v poedinih daljših solističnih partijah. Zdi se mi pa. da ie videz te monotonosti spričo snovnega značaja marsikje utemeljen in da človeka bolj koncentrirano navaja k razmišljanju, k poglobitvi v snov in njen glasbeni odraz. Res pa je, da doživlja poslušalec, ki se intenzivno posveti muzikalnemu razvijanju Hlapca Jerneja, vseskozi napetost in da razbere v tej glasbi mnogo iskrenega doživetja, ki ne išče vnanjih učinkov in zato tudi ne dopušča razbohotene in temu značaju neustrezajoče muzikalne barvitosti.
Bravničarjev Hlapec Jernej spada med najznačilnejša dela te vrste v slovenski litereaturi in ima svojo vrednost tako jx> umetniški kvaliteti kakor po vsebinskem značaju. Tudi v njem je skladatelj iskal soglasje med vsebino in obliko-slično kot v vselh svojih zrelejših delih. To soglasje, ki samo brez ozira na snovni značaj zadržuje premočno stopnjevanost čustvenega izraza in zahteva večjo oblikovno preciznost, je Bravničar tu v marsičem tudi dose-
Protest Osvobodilne fronte v Trstu Varnostnemu svetu
Varnostni svet naj zagotovi izvajanje določb, mirovne pogodbe z Stalijo
Trst, 13. dec. (Tanjug). Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Svobodno tržaško ozemlje je poslala Varnostnemu svetu OZN naslednji protest:
»Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Svobodno tržaško ozemlje, ki predstavlja in zastopa demokratične Slovence na Svobodnem tržaškem ozemlju, opozarja na svojo poslanico z dne 29. oktobra 1948, na kršitev mirovne pogodbe z Italijo z dne 10. februarja 1947 ter na prakso zavezniške vojaške uprave, ki tepta načela o enakopravnosti narodov, živečih na tem ozemlju, in žali čustva pripadnikov slovenske etnične skupine, kar nujno vodi k rasnemu zapostavljanju.
S čl. 21 mirovne pogodbe je bilo jstanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, iiad katerim je s to pogodbo prenehala .uverenost Italije. Do uvedbe stalnega statuta mora izpolnjevati zavezniška vojaška uprava tiste določbe stalnega statuta, ki jih je mogoče izvajati. Opustitev slovenščine, ki bi morala biti po določbah stalnega statuta uradni jezik, je v nasprotju z duhom statuta. Zavezniška vojaška uprava angioameriške
cone je z uredbo št. 123 z dne 9. aprila 1948, ki je bila objavljena v uradnem listu št. 22 dne 21. aprila 1948, prekršila določbe in obveznosti, ki jih ji nalaga statut. S to uredbo je uvedla nove osebne izkaznice, ki označujejo italijansko državljanstvo za vse državljane Svobodnega tržaškega ozemlja in so tiskane samo v italijanskem jeziku. Za prebivalstvo tega ozemlja je prenehala italijanska suverenost, s tem pa tudi državnopravni odnos Italije do prebivalstva sploh. Po našem mišljenju je člen 6. stalnega statuta možno nedvomno uporabljati tudi v prehodnem režimu.
Glede na to, da je po čl. 7 stalnega statuta slovenščina poleg italijanščine uradni jezik na Svobodnem tržaškem ozemlju, pomeni izključitev slovenščine na novih osebnih izkaznicah kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Ta kršitev je tem bolj nerazumljiva in nedopustna, ker je bilo natiskano besedilo osebnih izkaznic, ki jih je izdala zavezniška vojaška uprava pred uveljavljenjem mirovne pogodbe in ki so še danes v veljavi. tudi v slovenskem jeziku.
S kršitvijo zakona o zajamčeni dvojezičnosti in z odrekanjem osnovnih človečanskih svoboščin in načel, ki jib jugoslovanska vojaška uprava na svojem področju Svobodnega tržaškega ozemlja natančno izvaja, se spravlja v nevarnost tudi sama nedotakljivost Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ker je Varnostni svet po členu 21 mirovne pogodbe dolžan čuvati nedotakljivost in neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja po členu 2 stalnega statuta pa paziti na izvajanje teh določb, zlasti kadar gre za osnovne človečanske pravice in kršenje teh pravic, predlaga Osvobodilna fronta slovenskega naroda Svobodnega tržaškega ozemlja, naj se uredba št. 123. z dne 9. aprila 1948, objavljena v uradnem listu št. 22 21. aprila 1948, prekliče, hkrati pa zavaruje spoštovanje in izvajanje določb mirovne pogodbe z Italijo.«
Ta protest je bil v prepisu poslan tudi ministrstvom za zunanje zadeve Jugoslavije, Sovjetske zveze, Ukrajine, Bele Rusije, Poljske, Češkoslovaške, ZDA, Velike Britanije in Francije.
Slovenski kmetje na Koroškem za svoje pravice
Celovec, 12. dec. (Tanjug) Včeraj je bila skupščina kmečke zveze za Slovensko Koroško, ki se je je udeležilo 120 delegatov iz vse Koroške. Po izčrpni razpravi o trenutnem položaju na Koroškem in borbi slovenskih kmetov proti izkoriščanju in narodnem zatiranju so udeleženci soglasno sprejeli protest, ki Ep ga poslali avstrijskemu kmetijskemu ministrstvu in koroški vladi, kakor tudi pozdravno pismo Enotnim sindikatom Slovenije.
V	pismu, ki so ga poslali kmetijskemu ministrstvu, ostro protestirajo proti narodnemu zatiranju slovenskih kmetov, ki jih hočejo atvstrijska ob-lastva spraviti v revščino. V pismu je navedeno, da slovenski kmetje nimajo možnosti odločati v gospodarskih strokovnih vprašanjih, kajti ob-lastva nočejo, da bi izvoljeni predstavniki zastopali slovenske kmete v kmečki zbornici in gospodarskih ustanovah. Zato zahtevajo koroški Slovenci, naj se ta upravičena zahteva slovenskih kmetov brezpogojno izpolni.
V	pismu, poslanem koroški deželni vladi, znova zahtevajo otvoritev slo-
venske kmetijske šole in obsojajo protislovensko in vojnohujskaško gonjo.
V pismu Enotnim sindikatom Slovenije je med drugim rečeno: »Kmečko prebivalstvo Slovenske Koroške, ki je bilo glavni nosilec narodno osvobodilne borbe na Koroškem, spremlja z velikim zanimanjem vaše delo za izvedbo peiletnega plana. S petletnim planom ustvarjate pod modrim vodstvom CK KPJ z maršalom Titom na čelu popolno enakopravnost delavcev in kmetov, socializem. Kmečko prebivalstvo Slovenske Koroške, ki mu imperialisti in agenti vseh barv odklanjajo najosnovnejše demokratične pravice, se danes odločno bori proti vsem elementom, ki ga s podporo odgovornih cblastev izkoriščajo v korist fevdalcev in veleposestnikov. Kmečko prebivalstvo Slovenske Koroške se zaveda, da more ohraniti sveto slovensko zemljo samo z utrjevanjem demokratičnega tabora in bojem. S svojo borbo hočejo slovenski kmetje na Koroškem pokazati avstrijskemu delovnemu ljudstvu, kje je njegov sovražnik, s čimer bodo izpolnili svojo mednarodno obveznost.
Borba za delo in kruh v Italiji
Stavkovni val se po vsej Italiji vedno bolj razširja
Rim, 12. dec. (Tanjug) Stavkovni val se jx> vsej Italiji vedno bolj širi. V zadnjih dneh so se sicer uspešno končale številne splošne in pasivne stavke, ki so izbruhnile zaradi tega, ker se lastniki nočejo ravnati po kolektivnih delovnih jtogodbab in neprestano odpuščajo delavce, vendar število stavkajočih v Italiji kljub temu stalno narašča. Od včeraj dalje stavkajo vsi občinski delavci v mestu in pokrajini Pesaro. Stavkajoči zahtevajo izplačilo zaostalih mezd. V vseh srednjeitalijanskih per krajinah — v Pirenzi, Sieni, Piši in Emiliji se nadaljuje stavka kmečkih delavcev in kolonov. V vseh teh pokrajinah je položaj zelo napet. Medtem ko skušajo veleposestniki z vsemi možnimi sredstvi streti odpor delavcev, pa so poslali iz različnih italijanskih krajev v to jx>dročje znatne j>o-licijske okrepitve. Po nepopolnih jh>-datkih so 6amo v zadnjih dveh dneh zaprli v srednji Italiji nad 200 kmečkih delavcev, ki stavkajo.
Po včerajšnjem napadu na kmečke delavce v kraju Rapolano, pri čemer je bilo aretiranih nad 40 delavcev, je izvedla danes policija nove napade proti kolonom in to zlasti v Toscani. Z izgovorom, da so delavci zasedli tujo zemljo, je policija obkolila vasi Centraldo, Borgo, San Lorenzo, Val di Tesa in Vichio, napravila vrsto hišnih preiskav in zaprla nad 80 delavcev.
Med sjx>j>adom v vasi Certaldo je policija streljala v kmečke delavce. Po zadnjih poročilih so na vsem področju Cer takta razglasili splošno protestno stavko, ki je zajela razen kmečkih delavcev tudi vse industrijske delavce, obrtnike ter trgovske nameščence. V vseni tem področju so ustavili vsako delo in promet.
Za delavci električne centrale v Palermu so danes prenehali delati tudi vsi delavci električne centrale v Ca-taniji na Siciliji.
Splošna stavka delavcev živilske industrije se v celoti nadaljuje. Lastniki tovarn so sinoči znova odklonili predloge delavskih sindikatov za razgovore, s katerimi bi rešili delavske zahteve. Odločno se bore tudi rudarski delavci, ki vztrajajo v sicilskem premogovnem bazenu Carlxmia že 46 dni v pasivni stavki. Zaradi enotnosti delavcev se je uspešno končala pasivna stavka delavcev tovarne »Ilva« v Torri An-nunziati. Po treh tednih vztrajnih borb so morali lastniki sprejeti vse delavske zahteve. Uspešno se je končala tudi osemdnevna stavka delavcev tovarne »Mazinacione« v Neaplju.
Gospodarsko pr opadam j e Italije
Rim,, 11 dec. (Taujug). P roti ljudska politika vključevanja Italije v Marshallov načrt povzroča v državi gospo-
darski propad, za italijanski delavski razred pa ustvarja eno najslabših življenjskih ravni v Evropi. Realna vrednost delavskih mezd in uradniških plač je padla za 30 %, z vrsto vladnih ukrepov pa so še bolj otežkočili že itak težke jxvgoje delovnih ljudi v Italiji. De Gasperijeva vlada je namreč razveljavila prepoved povišanja najemnin in je dovolila jvovečati najemnine za 50 %, železniške tarife za 100 do 150, električni tok za 23 %, plin za 18 %, vodo za 100 % in storitve v mestnem prometu za 35 do 50 %. Cene živil so v zadnjem mesecu poskočile za približno 30 % in še neprestano naraščajo-
Razen tega so življenjski pogoji delavskega razreda in vseh delovnih ljudi na splošno otežkočeni zaradi jtre-majhnega zanimanja vlade, da bi začeta obnavljati stanovanjska poslopja, boljšati higienske pogoje in dvigati ljudsko prosveto. Težak gospodarski položaj in obupni zdravstveni pogoji povzročajo množična obolenja in epidemije. Malarija in tuberkuloza razsajata zlasti v južnih krajih Italije in v dolini reke Pada. Medtem ko porabijo 32 % proračunskih izdatkov za vzdrževanje vojaštva in policije, pa daje država samo 12 % za ljudsko prosveto.
Razen delavcev in državnih uslužbencev so v zelo težkem gospodarskem položaju tudi kmečki delavci in koloni- Na več kot 1,500.000 malih po-sesetnikov odpade samo 5 % obdelovalne zemlje. Okrog 99 % kmečkih delavcev sploh nima svoje zemlje.
Italijanski delavski; razred, ki ae bori za zboljšanje težkih življenjskih pogojev, se ne bori samo proti glavnemu nosilcu bede in siromaštva v državi — reakcionarni De Gasperijevi vladi, ampak tudi proti zaveznikom vlade — razbijaškim katoliškim sindikatom, veleposestnikom in industrijcem.
Boji in plen Markosovih
čet v novembru
Atene, 13. dec. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da so imele enote demokratične vojske, ki operirajo na raznih področjih Grčije, v novembru 146 ofenzivnih in defenzivnih bojev, postavile so 48 zased, izvedle 39 prodorov in razbile 36 sovražnikovih napadov. Med temi operacijami je imel sovražnik 5034 mrtvih in ranjenih, med njimi tudi veliko število oficirjev. Ujetih je bilo 405 monarhofašistov, med njimi 8 oficirjev.
Enote demokratične vojske so razstrelile 179 vojaških kamionov, 18 tankov, 9 vlakov, 990 m železniške proge, 7 železniških mostov, 18 cestnih mostov in predor. Sestreljenih je bilo 6. poškodovanih pa 10 letal. Borci so zaplenili 33 težkih minometalcev, 15 puškomi-i ral jezov znamke »Wikers«, 699 pušk, i4 radiotelegrafskih aparatov, 796 nabojev, 6 minometalcev, 106 strojnih pušk, 92 brzostrelk, 7 kamionov itd.
V bližini mesta Rakasza na Madžarskem so na&li nove plasti železne rude in premoga, ki jih bodo začeli izkoriščati prihodnje leto.
gel in jo toliko uspešnejše uresničil, ker se prirodno prilega tekstu in njegov smisel v tem grad-ilnem načinu dviga. S Hlapcem Jernejem j>a se skladatelj ni le oddolžil spominu velikega Cankarja, ampak je v njem sprostil tudi svoje ustvarjalne sile v tisti smeri, ki mu je oblikovalno najbližja in v kateri je nedvomno dosegel izrazit vzpon. Če bi hoteli, bi v Hlapcu Jerneju lahko tudi ugotavljali razne pomanjkljivosti, na primer v gradnji in načinu razpletanja posameznih solov. Pa vendar to globoko jxizitivne vrednosti tega dela ne bi zmanjšalo in takšne pomanjkljivosti bi se izkazale kot več ali manj nepomembne. Vprav zaradi tega si je Hlapec Jernej pridobil v naši glasbeni literaturi svojo vrednost, ki jo njegova serioznost tudi povsem utemeljuje.
Omenil sem že. da je bil Hlapec Jernej prvič izvajan kot opera. Njegov ora-torialnj ali kamatni značaj pa n.j dovoljeval tistega režijskega in sceničnega razpleta, ki običajno označuje operna dela- Iz tega razloga se je rodila misel o poprej omenjenem značaju Hlapca Jerneja kot oratorialne opere, kar je dopustilo verjetnost, da utegne to delo uspeti tudi na koncertnem odru. Tako je bil Hlajrec Jernej letos 9. decembra izvaijan kot kantata kakor navaja koncertni program. Celotni vtis je jiokazal da more uspevati tudi tako, vendar nima v primerjavi z operno izvedbo na koncertnem odru nobenih prednosti. Nekatere monotonosti, ki izvirajo iz posebnega značaja snovi in glasbe, namreč izstopajo v koncertni obliki izvajanja spričo pomanjkanja scene in režijskih pripomočkov celo mnogo bolj kot v operni, čeprav koncentrirano do-
življajočega poslušalca to ne moti in mu splošnega vtisa ne zmanjšuje.
Koncertno so pod vodstvom Rada Simonitija izvedli Hlapca Jerneja orkester in zbor Slovenske filharmonije ter solisti Tomo Neralič, Rudolf Franci, Ljubo Kobal in Samo Smerkolj. Napovedovalec je bil Jože Tiran. Izrazit dramatski karakter solističnih partij v Hlapcu Jerneju zahteva tudi ustrezajoče soliste. Tej zahtevi je izmed vseh solistov najbolj ustregel basist Neralič. Če pomislimo, da se značaju sicer kvalitetnih solistov Franeta in Smerkolja prilegajo predvsem in najboljše lirične vloge in pa, da je sicer ne kdo ve kaj zahtevni vlogi gospodarja in dohtarja Kobalov glas preskromen, moramo ugotoviti, da izbira solistov v celoti ni bila najbolj posrečena in da ni koristita kvalitetni zaokroženosti ter izrazni plastiki celotne izvedbe. Zbor in orkester sta bita tehnično dobro pripravljena. Podrobne analize reproduktivnih zmogljivosti zbora spričo okvirja, v katerem je nastopil, ni mogoče jx>dati. Njegov samostojni koncert bo v ta namen nudil mnogo več pogojev. Interpretacijsko se je dirigent vidno potrudil, da bi dojel smisel muzikalne zasnove Hlapca Jerneja in bi izoblikoval čim več izraznih fines. V marsičem se mu je to tudi posrečilo. Mislim r>a. da interpretacija v vseh jx>-tankostih še ni bila dovoli izdelana in da je bila prikazana nekako bolj v grobih potezah, to je bolj nakazano, brez polne poglobitve v tenkočutne nijanse poedinih glasbenih misli, na katerih ie Bravničarjev Hlapec Jernej nedvomno zelo bogat. V tem pogledu bi se dalo iz Hlapca Jerneja še marsikaj izklesati, kar bi močno zbližalo
približajočo se adekvatnost vsebine in muzikalne zasnove in bi dvignilo muzikalno izrazno silo tega dela. Izrazitost interpretacijskih fines je v precejšnji meri molilo tudi dejstvo, da med orkestrom, zborom in soli ni bilo popolnega intenzitetnega ravnotežja, konkretno rečeno, da je bil orkester premočan in da je marsikje občutno zakril zbor in soliste. Z večjim upoštevanjem. teh dveh činiteljev bi se mterpretacijska kvaliteta seveda znatno dvignila in Hlapec Jernej bi bil še vernejša podoba močnega doživetja, ki karakterizira tako njegovo idejno osnovo kakor njegov muzikalni izraz.
Na splošno pa je koncertna izvedba Bravničarjevega Hlapca Jerneja uspela in je bila na dostojni reproduktivni višini. Dosegla je priznanje in predstavlja ugoden prispevek glasbenemu življenju naše letošnje koncertne sezone. Predvsem pa je njen pomen v tem, da smo imeli priliko slišati Hlapca Jerneja v koncertni obliki in da na tej osnovi lahko izvedemo primerjavo z njegovo evoječasno operno izvedbo.
cd.
Koncert zbora iz Trsta
Na svoji turneji po Sloveniji nas je v soboto (4. XII.) obiskal tržaški komorni zbor, ki ga vodi skladatelj Ubald Vrabec in nam priredil v dvorani Slovenske filharmonije koncert, katerega bomo ohranili v prav lepem spominu. Zaradi nenavadnega k- n-certnega dne in nepovoljnega vremena ni našel zbor tako zasedene dvorane, kakor bi jo zaslužil, našel pa je hvaleženo poslušalstvo, ki je znalo ceniti njegovo petje.
Zmaga beograjskih nogometašev v Zagrebu
V nedeljo Je bila v Zagrebu na Igrišču i Beograd : Lovrič (Mrkušlč), Kaia-V Makismiru prijateljska nogometna tek- ni», Tadič, Djajič, Djurdjevlč (Drakulič), ma med reprezentancama Zagreba in Palfi. Stankovič,, Mitič, Djordjevlč (An-Beograda- To je bilo že Šesto povojno tič), Takač, VukoSavljviČ.
srečanje nogometnih reprezentanc obeh mest. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Nad 20.000 gledalcev jo pozorno spremljalo njen potek
Zagreb : Beograd 0 :3 (0:0)
Zagrebčani so ostro pritisnili na Lovri-čeva vrata, ki pa j:* z veliko prisebnostjo odbijal zaporedne napade razpoloženega WölXla in Čajkovskega. Toda igra se je kmalu Izenačila in Beograjčani so vse CeSče prihajali do nasprotnega gola. V deseti minuti je Wölfl lepo podal Cimermanih u, ta pa m sebično Kacijanu in že Je bile 1:0 za Zagreb. Takoj zatem go Beograjčani izenačili. Viikosavljevlč je v zadnjem hipu porinil žogo v mrežo Sledilo je več obojestranskih napadov, vendar zaradi dobre obrambe obeh moštev ni bilo mogoče v tem delu Igre spremenili rezultata. Pri tem sta se odlikovala vratarja Lovrič }n Kralj, ki sta večkrat rešila svoja vrata. Zlasti Kralj Je na’đušil Številno občinstvo, ko je v nekem trenutku kar trikrat zaporedoma uspešno posredoval.
V drugem polčasu so Zagrebčani prevzeli pobudo v svoje rok**, vendar zaradi neodločnosti v streljanju ni prišlo do zaželenega uspeha. Odlikoval se Je zlasti levi krilec Zagreba Pleše, ki nj saino razdiral lepih potez Beograjčanov, temveč tudi lepo povezoval svoje vrste. V osmi minuti je nastala nevarnost pred vrati Zagrebčanov Mitič je brez oklevanja ostro streljal In ve je bila žoga v mreži. V tern delu Igre je Mitič večkrat dokazal, d« L'n upravičeno smatramo za enega najboljših strelcev. V 21. minuti je Stankovič dal tretji gol za Beograd. Napadalna petorica Zagreba se je močno trudila, da bi znižala rezultat. Bolnih petnajst minut je ogražala vratarja Mrku-siča. ki je v drugem polčasu zamenjal Lovriča l*roi koncu se je igr* uravnovesila in prav v zadnjih minutah so Beograjčani s hitrimi prodori ustvarjali nevarne položaje v kazenskem prostoru Zagreba Vendar je rezultat do konca igre ostal nespremenjen.
Reprezentanci obeh mest sta bili sestavljeni takole:
Zagreb:	Kralj. Dubravrfč (Jurič),
Eelin (Horvat). Puk.šec, Jazbinšek, Pleše, Cimerinančlč, Kocijan, Wölfl, Čajkovski, Benko
Tekmo je sodil Goranlč iz Zagreba, ki n| imel težke naloge, kajti igra je po-tekla v prisrčnem in bratskem razpoloženju.
K igri Je treba pripomnit!, da Je moštvo Beograda prijetno presenetilo. Vse njegove vrste .so bile med seboj lepo povezane, odlikovali pa ho se zlasti napadalci, ki so iz vsakega položaja streljali na gol. Zagrebško moštvo Je razočaralo svoje občinstvo, saj bi z večjo pazljivostjo napadalcev lahko doseglo vsaj neodločen rezultat.
MLADINA
ZAGREB : BEOGRAD 1:1 (0:0)
Bred glavno 4ekm<* sta fe pomerili mladinski reprezentanci Zagreba In Beograda. Tekma se je končala neodločeno 1:1 (0:0). Igra je bila ves čas živahna, posebno zanimanje pa je vzbujala v drugem polčasu. V vodstvo je prišel Beograd po Bet a ko viču. Zagrebčanom se je šele v zadnji minuti posrečilo po Bučarju izenačiti Iz prostega strela.
Vojvodina : Bosna in Hercegovina 3 : 0 (0:0)
V	Novem Sadu Je bila v nedeljo nogometna tekma med reprezentancama Vojvodine ter Bosne in Hercegovine. Vojvodinci ho zasluženo premagali svoje nasprotnike z rezultatom 3:0.
V	prvem polčasu so bili gostje boljši. Predvedli s,o lepšo in novezanejšo igro ter večkrat ogražali vrata Vojvodincev, Zaradi nepotrebnega kombiniran ja pred vrati pa napad ni izkoristil nobene izmed številnih zrelih priložnosti. Bo odmoru so se uveljavili domačini, zlasti ko je bil že kmalu v začetku izključen Brozovič, s čimer Je bila obramba gostov zelo oslabljena.
Vse tri gole je dal Kopilovjč.
Tekmo je sodil čabrlč iz Novega Sada. Gledalcev je bilo okoli 3000.
I.	ZVEZNA LIGA
Budućnost : Lokomotiva 3:0 (0:0)
Edina tekma za državno prvenstvo je bila v nedeljo v Titogradu. Pomerila sta sc čl«na I zvezne lige Budućnost
in Lokomotiva. Moštvo Budućnost, ki je igralo na domačem terenu, je pokazalo zelo lepo kombinacijsko igro In Je zmago docela zaslužilo. Že v prvem polčasu je imeio nešteto priložnosti za zadetek, toda napad ni znal streljati na gol. Po odmoru so se. domačini v tem oziru nekoliko poplavili In po Dakiču, Božoviču in Darmmanovlču dosegli tri gole. Tekmo je -sodil Roničevič iz Beograda.
V jesenskem delu prvenstva sta v za-slanku še dve tekmi I. zvezne lige, ki bosta na sporedu prihodnjo nedeljo. Na Reki bo igral prvi na lestvici Partizan z zadnje plasirano Ponzlano, Tltograjčani pa bodo sprejeli v goste moštvo letal-
cev Naša krila. Dotlej lestvica naslednja:			je	prvenstvena		
Partizan	8	6	0	2	13:0	12
Hajduk	9	5	2	2	22:11	12
Crvena zvezda	9	5	2	2	16:9	12
Dinamo	9	3	2	2	18:12	12
Metalac	9	3	3	3	22:16	8
Lokomotiva	9	3	1	5	16:20	7
Budućnost	8	2	2	4	12:21	6
Sloga	9	2	2	5	7:15	6
Naša krila	8	1	3	4	6:11	5
Ponziana	8	1	3	4	'4:15	5
Rezultati ostalih tekem
KRIM : MLADOST 3:2 (1:2)
Na igrišču Krima na Rakovniku Je bilka v nedeljo prijateljska nogometu* tekma med Krimom in Mladostjo iz Zagreba. Po živahni Ln borbeni igri so Kri move 5 odloči ii tekmo v svojo korist z rezultatom 3:2. Go!e za Krim sta dala Rot in Kumar, tretjega pa so si gostje naredili sami. Sodnik Perko je dobro Vodil tekmo.
ŽELEZNIČAR : PREDILEC 2:0 (2:0)
V	Liitijl je bila v nedeljo prvenstvena tekma mladinskih moštev Železničarja in PiedUca. Ljubljančani so zasluženo premagali enojega nasprotnika. Bili &» boljše moštvo in bo se odlikovali zlasti e teJaničnim znanjem. Tekmo Je s po-ftrefcpioi odločnotstjo socjll »Puciher iz Ljubljane.
UDARNIK : GARNIZIJA 5:0
V	Kranju so imeli v nedeljo tekmo med nogometaši Udarnika in garnizije iz Krn-nja. Igra je bila nezanimiva in je Udarnik šele v zadnjih minutah dosegel visoko zmago nam Vojaško enajstorioo.
Kegljaško prvenstvo Jugoslavije
V Zagrebu jo bilo v nedeljo končano tekmovanje v kegljanju za prvenstvo Jugoslavija. Moštveno, prvenstvu si je priboril zagrebški Vatrogasac, ki jo dobil vso tekme. Dugo mesto jo zase lci lanski
prvak Din	aiiio iz	Za gr»	»ha. tretje pa	J tv
d ins tvo iz	Zagrebi	t. Na	prvenstvu jo	i HO-
delovala t	udi rt:pr	•e zen t	anca Slovenije	>. ki
ni dosegu	i pomen	lhnejš	lega uspeha.	k eg-
ljnč.1 pa	s i poka.	zali	precejšnjo na	.l n r-
jenost- ]’.	te sr Lira	. da	imajo premah	iz-
kušenj s t		k mo v:	:nj. jih je ovi	iralo
t .	5 če. I	ie d rv	igačno, kakor	smo
Jih vajeni v Sloveniji.
Drobne zanimivosti
Ljudsko vseučlllšfp 7» šport j» bil
ustanovljena		v Vara	; :l;nu zaradi	i čim
Uspeš	uc.š.ga	in vse s	Iranskega po	i »ul ari
z : n	•a fizkul	turnega	gibanja in	njego-
v:h •'	r:'b;em.7			
ČSE	: : Švica.	Druga	mednarodna	lekma
v h	n-ju n a i	ledu nu	•d Češkoshvva	5ko ln
Švico	se je	končal r	i z rezultat n	-m 9:1
O*	3:0. 3:0)	v kori.	st ćeškoslovuške.	
TrGboj odbojkarjev v Mariboru
Preteklo nedeljo je bi! v Mariboru troboj domačinov in odbojkarjev Enotne.-:! iz Ljubljane. V ki »a.^ureiici mladi n Co v s*> na -picšrio presenečenje zma-giiii mladinci P m tu nad mladinci En.it-n: z rezultatom 3:1 (3:15, 15:10, 15:3. 15:10). članice Enotnosti to premagale eujje n. . pkotnice iz Pobota 8:0	(15:7,
15:13, 15:9). V čiaimki skupini je zmagala Enntn st nad ž< ieznfdarjeni 3:1 (15:11,	15:9,	5:15.	15:71, člane Pojeta
VA je premagala 3:0 (15:13. 15:10, 15:11)
Tečaj za pionirske vaditelje
Telovadna zveza Slovenijo ra.zpisu.1e tečaj za okrajne i:i društvene vaditelje plon-rskih oddelkov Te-aj Ih» ol 3. do 13- januarja 1949. in nicer za moško in žensko vaditelje sukp.io. Vsak okraj mora poklati na tečaj najmanj enega vaditelja ai. vaditeljico.
Tečajniki naj prinesejo s seboj kompletno telovadno opreme, živilsko nakaznico, eno ali uve o-dejj ter beležnico.
Prijave je treba poslati na Telovadno zvezo Slovenijo — Narodni dom. najkasneje do 24. t- m. Potne stroške in stroške za prehrano ln preno.'-lšee prevzame Telo v aim a zveza Slovenijo.
Smučarski tečaj Telovadne zveze Slovenije
Telovadna zveza Slovenije razpisuje tečaj Za vn litcljo in organizatorje smučanja v Telovadni h društv-h in okrajnih telovadnih < .borih. Tečaj bo o,J_ 3.—14. januarja Ib 19 na Goltch pri Mozirju.
Tečajniki raj pr-nese ;•:> s seboj kompletno st tears k o »premo (obleko, čevlje, smuči, m a »	M-). živilsko nakaznico,
odejo in beležnico.
Prija v m j.» Tv«bn podati na Telovadno zvezo Slovenijo do 27. decembra t. 1. Potne stie-ško i n st roško prehrane in stanovanja prevzame Telovadna zveza Slovenije.
*
Smučarske tekmovalke, ki »o se prijavilo v točaj za tek-, - d 18 clo 24. decembra. obveščam », da je tečaj prestavljen.
Zborovanje nogometnih sodnikov
V Beogradu se Je v soboto začela unta-novna skupščina Zbora nogometnih sodnikov Jugoslavije. Zastopani so bili dele-ati iz vseh ljudskih republik. Po otvoritvenih formalnostih Je podal poročilo o dosedanjem delu ln nalogah sodniškega zbora Radoslav Rakič. pokazal je napake ln nepravilnosti, ki so so pojavljalo pri sojenju nogometnih tekem in pri samem zboru nogometnih sodnikov Fiz-kulturne zveze Jugoslavije.
• Sodniški kader pri nas Je maloštevilen in bo zato treba poskrbeti za nov naraščaj. V vsej državi je samo 767 nogometnih sodnikov. Izmed katerih jih je v Srbiji 396, na Hrvatskem 130, v Sloveniji S6. v Bosni ln Hercegovini 71, v Makedoniji 6) in v Orni gori 20. Za povečanje števila sodnikov bodo republiški zbori sodnikov priredili tečaje ln seminarje za mladince, ki kažejo nadarjenost za sodnike. Posebna pozornost bo posvečena teoretičnemu znanju, praktičnemu sojenju
in ideološki vzgoji sedanjih sodnikov. Za v&kladenje sojenja na nogometnih tekmah in za Izdelajo določenega sistema sojenja bodo Izdajali poseben strokovni list. Za vzdrževanje telesne zmogljivosti sodnikov bo uvedeno tekmovanje za fizični turni znak.
Po končani razpravi ata bila izvoljena upravni in izvršni odbor. Za predsednika izvršnega odbora so Izvolili Radoslava RakiČa, za tajnika pa Pavla Nenadoviča. Upravni odbor sodniškega zbora sestavljajo: Radoslav Rakič, Bora Vasiljevič, Antun Mlinarič. Marjan Matančlč, Ivan Dorčee, Mont Karlo, Ilija Kajhel, Leo LemeAlč, Mihajlo Milnovič, Branko Vlš-njlč, Nikola Jovanovič, Ljubiša Barjak-tarevlč, Oto Rosenfeld, Radoslav Malo-ševič. Pavlo Nenadovjč, Tlosav Markovič, I) lord je l/ončarevič:	izvršni odbor pa:
Marjan Matančlč, Bora Vasiljevič, Nikola Jovanovič. Ljubiša BarjaktarevlČ in Radoslav MaJeševič.
Košarkarji so ustanovili svojo zvezo
V	Beogradu Je bila preteklo soboto ustanovna skupščina Košarkarske zveze Jugoslavije, ki so se Je udeležili delegati iz vseh ljudskih republik ln Jugoslovansko armade. Generalni tajnik Fizkultiir-no zveze Jugoslavije Miroslav Kreačlč Je po pozdravu navzoenih poudaril pomen nove zveze za nadaljnji razvoj te športno panoge. Govoril je o nedostatkih pri vzgojnem delu Igralcev ln igralk In pokazal na nepravilno pojave khibaštva in nešportnega vedenja posameznih Igralcev.
Poročilo o delu odbora za košarko je dal Stevau Colovič. Naštel je uspehe in neuspehe pri delu. poudarjajoč velik napredek košarke in njeno priljubljenost med mladino. V naši državi je doslej 121) sekcij z ji ko-šarko z okoli 3200 člani ln članicami. Zlasti na mladinskih delovnih akcijah je košarka dobila mnogo aktivnih Igralcev in novih prijateljev.
V razpravi so delagatl povedali težave, s katerimi se morajo boriti pri delu. Poleg vsakodnevnih neprijetnosti so imeli tudi to težkoeo, da jim dosedanji odbor za košarko pri Fi/.kiilturni zvezi Jugoslavije ni nudi»! dovolj podpore za delo na terenu. Potem ko so sprejeli pravila Zveze, je bilo sklenjeno, da bo prihod-
V «VJostaSi so ustanovili športno društvo
Pred dnevi go moSčamgfci športniki UiHnno '!i svoje sindikalno športno društvo. Zborovalce je v začetku pozdravil t v Bač uk in omenil pomen novega društva. O razvoju f&kulture v Mostah od ortvu'i>o-di! t ve miti »rej je poročal Lojze & petič. Vzroki za neaktivnost športnega življenja v tako velUkem delavskem
kraju so. bili številni, predvsem pa je /:• vir.-i.lo žiivahnejše delov am js na telesno.
'Zgojnem pednčju dejstvo, da so bile fizkul turne organizacije brez primernih protzt orotv.
Pritpmvljalni odbor novega, društva je ]>< »skrbel 7. a veliko udeležbo na občnem zboru tako. d» je organizacijsko j>n»v dobro uspel- No'-’o društvo je dobilo ime sitncUadno športno društvo Slovan Za predsednika je bil lzvidjen Vlado Bačnk.
nje leto uvedeno ligaško tekmovanje z 10 člani. V ligi bodo naslednja moštva*. Crvena zvezda, Metalac In Partizan Iz Beograda. Jedinstvo ln Mladost lz Zagreba, Proleter jz Zrenjanlna, Milicionar Iz Sarajeva, Jadran z Reke in ljubljanska Enotnost. Deseti član zvezne lige bo zmagovalec kvalifikacijskega turnirja, na katerem bodo sodelovali po eno moštvo iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Predsednik Zveze košarkarjev Je sanitetni polkovnik dr. Ivo Popovič, sekretar pa Dimitrije Krstič.
Slovesna izroditev pokala
maršala Tita
zmagovalcu medarmadni h tekmovanj v fizkulturi
V nedeljo zvečer je bila v Domu armije v Ljubljani slavnostna po-
delitev'pokala maršala Tita zmagovalcu v medeonskem tekmovanju — garniziji Ljubljana. Pokal maršala Tita, ki se vsako leto podeljuje zmagovalcu v fizkulturi, sl je priborila ljubljanska garnizija že lani. Letos ga je ponovno osvojila. Pokal je izročil zastopniku garnizije Ljubljana odposlanec maršala Tita polkovnik Cekič, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal, da si je Ljubljana osvojila prvo mesto v medeonskem tekmovanju zato, ker so se za to trudili vsi od navadnega vojaka, podoficirja do oficirja. S
tesnim sodelovanjem in s pomočjo vodstva naše armade in Partije ter v povezavi z ljudsko oblastjo, Osvobodilno fronto in drugimi množičnimi organizacijami je dosegla garnizija Ljubljana tako velike uspehe. Fizkultumiki ljubljanske garnizije pa so dajali pomoč tudi društvom na terenu in na telesnovzgoj-nem področju ustvarjali trdno vez med našo armado in ljudstvom.
Zastopnik ljubljanske garnizije je ob prevzemu pokala maršala Tita obljubil, da bo garnizija v letu 1949. v fizkulturi še izboljšala svoje delo in si skušala ponovno osvojiti pokal.
LJUDSKA TEHNIKA
Republiške tekme sobnih modelov
V	telovadnici na Taboru so v nedeljo mladi slovenski modelarji izvedli svoje II. republiško tekmovanje sobnih letalskih modelov. Na tekmovanje se je zbralo 13 inode4arjev lz Ljubljane, Maribora Ln SC. Vida, ki so nastopili s skupno 30 modeli. Nedeljsko tekmovanje je po doseženih rezultatih visoko prekosilo prve tekme v začetku letošnjega leta, s čimer so naši modelarji dokazali, da se je sobno modelarstvo v slabem letu svojega razvoja v Sloveniji že močno dvignilo. Tekmovanje jo pokazalo še drugo dobro stran, namreč da naši modelarji že po svojih zamislih grade sobne modele In niso več nujno navezani na tuje načrte. Tudi udeležba in število sodelujočih modelov sta se od prvega tekmovanja podvojila.
V	prisotnosti številnih gledalcev lz vrst noše mladine so modelarji v dopoldanskih urah dosegli le nekaj pomembnejših časov. Najhujša tekmeca sta bila pač naša zuana modelarja «Jože Perhavec, večkratni slovenski ln državni modelarski rekorder ter Zdravko Petkovšek, ki je na prvem republiškem prvenstvu pokazal največ sposobnosti. Njuni modeli ho ostali v zraku že dopoldne po eno ln dve minuti, medtem ko so se ostali tekmovalci morali zadovoljiti s časi pod eno minuto. Popoldanski del tekmovanja pa Jo bil kakovostno na višini, saj so skoraj vsi tekmujoči modeli dosegali čase Okoli dve ln nad 2 minuti. Najboljši po ho bili poleti modelov Zdravka Petkoviča, Jožeta Perhavca ln Sergeja Lunačka, ki so dosegali čase blizu treh minut. Pred koncem tekmovanja pa je model Jožeta Perhavca v lepih počasnih zavojih krožil visoko pod stropom telovadnice 6 minut 25 sekund in je manjkalo le pol sekunde za zboljšanje dosedanjega jugoslovanskega rekorda za sobne modele. S tem Je Jože Perhavc znova dokazal, da ga smemo šteti med najboljše letalske modelarje.
II. republiško prvenstvo sobnih modelov se Je končalo v znamenju množičnega in kakovostnega napredka slovenskega sobnega modelarstva in je najboljše jam-tvo, t noga
bor) 260 točk. 2. Lunaček Sergej (Ljubljana 1) 250 točk, 3. Petkovšek Zdravko (Ljubljana I) 95 točk.
Kategorija sobnih modelov svobodne gradnje: 1. Perhavc Jože (Ljubljana II) 1405 točk, 2. Perhavc Jože (Ljubljana II) 655 točk, 3. Lunaček Sergej (Ljubljana 1) 605 točk.
Plasman moštev: 1. Ljubljana II. 5065 ‘točk. 2. Ljubljana I. 2740 točk, 3. Maribor 1783 točk.
Jutri bodo zborovali radioamaterji
Jutri v sredo 15. t. m ob 19. bo v Co-kinoVeni gradu občni zbor radioamaterjev ljubljanskega društva, kv bo ta d->n polagalo obračun svojega ‘ dela 7a\ leto 1948. Skoraj vsi člani so v tem letu pokazali izredno zanimanje za delo v društvu. S pomočjo članov uprave in na&tavnliškegta kadra Je uspelo izv e/bati mnogo dobrih amaterjev, ki so si teoretično in praktično .izpopolnili znanje. Glavni smoter društva bo v prihodnjem letu pretegniti čim več članstva in iz-vežbati še več dobrih amaterjev, ki bodo sodelovali pri uagiu-dnju našo domovine
nega
tvo, da se bo v prihodnjem letu ta r»a_ letalstva pri nas se močneje razvila ln pritegnila k sodelovanju še širše
množice naših mladincev in mladink.
Tehnični rezultati tekmovanja so bili naslednji:
Kategorija pcličaatih sobnih modelov, grajenih po pravilih: 1. Petkovšek Zdravko (Ljubljana .) 5S5 točk, 2. Vrhovnik Vekoslav (Maribor) 440 točk, 3. Vengar Janez (Ljubljana L) 375 točk.
Kategorija trupnih sobnih modelov, grajenih po pravilih:	L Perhavc Jože
(Ljubljana II) 1775 točk, 2. Perhavc Jože (Ljubljana II) 1010 točk, 3. Petkovšek Zdravko (Ljubljana I) 595 točk.
Kategorija trupnih sobnih modelov svobodne gradnje: 1. Lorber Konrad (Mari-
m—
PRED ZAKLJUČKOM PRVENSTVA ZSSR
US« M
i m o
O , Ü
V XVII. kolu Šahovske«;» prvenstva ZSSR ,|o Kotov remiziral z Illvicklm, .tronštejn je premacal Furmana, velemojster Keres Je zelo hitro prema*al Aronlna. Holmov pa Toluäa, Partija Pa-nnv—Ta J ni a no v so Jo končala neodločeno, (Irutre partije pa bo bile prekinjene.
Spored koncerta je bil tridelen m skrbno sestavljen. V prvem delu nam je zbor prikazal partizansko in sodobno pesem (Kozina, Devčič, Vrabec), v drugem nekak obris naše zborovske storitve od CJallusa do najnovejše dobe (Gallus, Ipavec, Krek, Adamič, Kogoj, Ravnik, Lajovic, Vrabec), v tretjem pa slovensko in hrvatsko narodno pesem v priredbah Adamiča, Vrabca, Slavenskega in Andjela. Kot dodatek smo slišali Venturinijevo »Osamelo zvonček doni« s sopranskim solom, ki ga je prav lepo podala solistka zbora in sodobno koračnico. Nove so bile skladbe dirigenta samega, ki se odlikujejo po baivitosti, poli-fonskem slogu, lepi gradnji in originalnih domislekih, kar jih visoko dviga nad povprečje. Zlasti kažejo te odlike njegova konce-tna obdelava Bilečanke in obe priredbi narodnih pesmi (Barčica in Dober večei, ljubo dekle). Iz njih je bito poleg tega razvidno, da more skladatelj r pravdno izrabo motivike m harmonike, tudi neštetokrat prepetim in obdelanim napevom vtisniti videz novosti in ohraniti zanimanje poslušalca. Pri sedanjem pomanjkanju zborovskih skladb bi bilo dobro, ako bi stavi! skladatelj v tej ali oni izdaji ta dela tudi našim pevskim zborom na uporabo.	-
Komorni zbor šteje komaj cvajset grl. To majhno število pevcev in pevk dela sicer ansambel gibčen in mobilen, otežuje pa delo zborovodie pre-. cej. V mešanih zborih ni material homogen kakor v moških, ampak raz deljen na moške in ženske glasove. Zato je laže doseči primere a zvočni
efekt z majhnim moškim kot z ntatli-nim mešanim zborom. Navzlic temu zveni komorni zbor v tej sestavi kar -dobro in predstavlja lepo vpeto celoto s precejšnjo zmogljivostjo. Z.e.o bi mu pa povzdignilo zvok nekaj fundamentalnih basov in izrazitih altov.
Kakor je pokazalo petje-, ije išče zborovodja zunanjih efektov, ampak stremi po poglobljenem, komornem podajanju. To je pokazal Gallus pa tudi še marsikatera druga skladba. Začel je vzgojo zbora pri pianissimo, kar vodi vedno k izenačenosti, ki bi jo, ako bi vzel za izhodišče nasproti ekstrem dinamične lestvice, ne mogel doseči. Vzrok je preprost. V pianissimo imajo vsi glasovi približno enako zvočno barvo, medtem ko se v forte močno razlikujejo med seboj. Tedaj privro na dan ®vse individualne posebnosti in napake pevcev, ki kvarijo enotnost zborovskega zvoka. S previdnim stopnjevanjem navzgor je mogoče doseči v nekaj letih tudi zvočen in dober forte, tako da je zmožen pravilno vzgojen zbor -— kakor godalni kvartet — vseh dinamičnih nians od sordiniranega piano do blestečega fortissimo. Zvok tako vzgojenega zbora je v forte klen in poln, ne pa raskav in hrapav kakor običajno. S tem pa ne maram trditi, da je forte Komornega zbora brezhiben. Tudi tu bo treba še marsikatero hrapavost odstraniti; prijetno in izenačeno pa zveni v srednjem in spodnjem delu dinamične lestvice.
V splošiem so bile skladbe smiselno in prepričljivo podane. Umetnost zßorovodje je prišla najbolj do izraza v fraziranju. Vendar sem imel
občutek, da bi marsikatera pesem srednjega dela sporeda prenesla nekoliko živahnejšo hitrino, tako n. pr. drugi. ,,molovski del Krekovega Rožmarina, pa tudi Lajovčeva Kiša, kjer se — navzlic temu, da predpisuje skladatelj široko izvedbo — že v prvem taktu »dušica čez suze smeje«, kakor pravi besedilo.
Občinstvo je sprejelo pevce in njih petje s prisrčnim aplavzom. Vrsta ljubljanskih društev in ustanov: Tine Rožanc, Kajuh, Litostroj in mnogo drugih jim je poklonilo v spomin cvetje in razne spominske predmete. Vsi se zavedamo, da našim zborom ob sinjem Jadranu ni z rožicami postlano. Oblasti, ki vladajo v tistem kotičku naše zemlje, niso naklonjene našemu - življu, ne našim kulturnim stremljenjem, še najmanj pa naši pesmi, v kateri vidijo zanje nevarno orožje. Nam pa ni pesem orožje, nam je pesem nujnost, biten del našega kulturnega izživljanja: zato se oglaša povsod, kjer biva naš narod. Zato je od vseh umetnosti najprej zaživela po četrtstoietnem zatiranju na osvobojenih ozemljih in zato živi pod najtežjimi prilikami tudi v Trstu. Popolnoma pravilno je, kakor je omenil v svojem govoru zastopnik tržaških pevcev, da mora kultura tržaških Slovencev ostati tesno povezana z matičnim narodom, ako se hoče ohraniti, na drugi strani pa je dolžnost nas vseh, da naše brate, ki bijejo boj za ohranitev svoje kulture, z vsemi silami podpremo. Tržaškim pevcem se zahvaljujemo za lep večer, ki so nam ga priredili in jim želimo nbtln utpe-ha na njih nadaljnji poti!	Gg
V	predzadnjem kolu se vsi trije kandidati za prvo mesto odločno potegujejo »» prvenstvo. Kotov Je pridobil dragoceno točko proti moskovskemu mojstru Panovu, ki Jo bil kontumaelraii zaradi prekoračenja časa. Partiji drugHi dveh kandidatov za prvo mesto šo nista končani. Hronstejn ima ob prekinitvi z, leningrajskim prvakom Tajmanovim boljšo pozicijo. Partije, med Furmanom In Itagu-zinom pa Je bila prekinjena v zelo zapleteni poziciji I.iliental In Flolir sta remizirala, ostale partije pa so bile prekinjene. Tako bo šele zadnje kolo odločilo. kdo bo novi šahovski prvak ZSSR z« leto 194«.
Stanje vodečih na tabeli Je sedaj naslednje: Kotov 11 in pol točke, llronštejn 10 ln pol (1). Furman 10 (1). Odigrati je treba Se vse prekinjene In odložene'partije Iz prejšnjih kol.
Razstava o razvoju šaha v Jugoslaviji
Hkrati» z odigravanjem letošnjega prvenstva v Šahu. ki začne 22. decembra v Beogradu, bo prirejena razstava fotografij in knjig, ki naj b:» prikazala Šahovski mavf»i v posameznih republikah. Zato prosi Šahovska zvez« Srbije vse posameznike. aktive in sekcije, okrajne in okrožne Aalunxke odbore, da zberejo vse primerne slike za to razstavo in J Ib takoj (■proti kasnejši vrnitvi») pošljejo na njen naalov. Obenem obvešča vwe Šahovske aktive im s«-kclje. ki» «o naročile šahovske garniture, literaluro in ostalo da omenjene »tvarii rnapoillja po redu kot jo dospelo naročilo Na razpolago so originalni bilteni match turnirja za #*vetrnim» prvenstvo (20 «itevilk 120 din) in originalni bilteni) medeonakega turnirja zn svetovno prvenstiviQ v Stockholmu. (10 Atcvilk 50 dm).
MARIBOR : CELJE 69:31
V	dvora»ni Poleta v Mariboru je bil v nedeljo množični Sahovki dvoboj na 100 de**kah med Mariborom in celjskim okrožjem. Zmagaj i so Mariborčani z rezultatom 69:31. Za prireditev Je bilo veliko zanimanje ln je bila prav dobro orga-nizir&DA.
LJULBJANA : GORENJSKA 62 in pol : 29 in pol
TudÄ v Kranju je bil množični šahovski dvoboj na 92 deskah. Nasprotnika «st« bila mladiina iz Ljubljane in z Gorenj-ske?oi Ljubi talibani h » d*vobo:	odločili
v* «Vojo korist z rezultatom 6? in nol proti 29 im po»l.	Organ lead jsika prire-
ditev ni bila zadovoljivo izvedena.
Odredba
o načina vodstva seznamov liUnlli stanovalcev mesta Ljubljane.
Izvršilni odbor MLO glavnega mesta Ljubljane izdaja na -osnovi 3. člena odloka Mestnega ljudskega odbora o obveznem vodenju seznamov lilštnih stanovalcev (lajn. ’št. 27S9-48), v zvezi z 58. členom splošnega zakona o ljudskih odborih, naslednjo odredbo:
1.	Seznami hišnih stanovalcev morajo biti sestavljeni v obliki razpredelnice vseli stanovanj, ločeno po nadstropjih.
Iz razpredelnice mora hiti razvidno nadstropje, lega stanovanja (levo, desno) ter številka posameznega stanovanja, v kolikor la obstoja.
2.	V seznani se \piše samo ime in priimek posameznega družinskega poglavarja ter eventuelnlli podnajemnikov in sicer na tistem mestu razpredelnice, ki označuje njlli stanovanje.
3.	Pri vselitvah oz. preselitvah stanovalcev so hišni lastniki oz. upravitelji dolžni vneatl v seznam sleherno izpre-memho v okviru gornjih predpisov ad Ž. najkasneje v rokt: 7 dni po nastali spremembi.
4.	S to odredbo prenehajo veljati dosedanji predpisi o načinu vodstva hišnih seznamov.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Tajnik:	predsednik:
Kovačič Leo, 1. r. MaležiČ Matija, 1. r.
OdSok
o prepovedi samovoljne sečnje gozdov ln preureditve nasadov N
V zvezi z izvajanjem načrta za kzkori-ščanjo iu varstvo gozdov ter za zaščito nasadov, izdaja Mestni ljudski odbor Glavnega mesta Ljubljano na IV. rednem zasedanju, na osnovi 29. Člena toč. b 4 i>n toč. č-7, v zvezi s 37. členom sploš-f nega zakona o ljudskih oiiborih ter ! skladno z določili temeljnega zakona o i prekrških naslednji odlok :
I I. Vse gozdne parcele ter vsi javni In privatni nasadi, vrtovi in posamezna : okrasna drevesa, ki kakor koli služijo oziroma vplivajo na okras mesta, so na območju Glavnega mesta Ljubljane zaščiteni in je njih sleherna sečnja oz. preureditev vezana na predhodno oblastveno dovoljenje.
2.	Za • vse gozdne parcele Izdaja dovoljenja poverjeništvo za kmetijstvo in gozdarstvo, v vseh ostalih primerih pa poverjeništvo za komunalno gospodar Jenje, v soglasju z Uradom za regulacijo glavnega mesta LRS Ljubljane.
3.	Kršitve tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 5.ti00 din alj s kaz nijo poboljševalnega dela do enega meseca, ter h odvzemnim predmetov, s katerimi je bil prekršek storjen.
Upravni kazenski postopek vodi na prvi stopnji Izvršilni odbor pristojnega rajonskega oz. krajevnega ljudskega odbora.
4.	Ta odlok dobi obvezno moč z dnem objave.
Smrt fašizmu — sv-obodo narodu!
Ta j n i k:	P red« o J n i k:
Kovačič Leo, 1. r. Maležič Matija, 1. r-
KOLEDAR
Torek, 14 decembra: Sp.iridijom. Vojmir. Šreda: 15. decembra: Strojan, Kristina, VLastimir, Cvetana.
SPOMINSKI DNEVI
14.	XII. 1941. — Ustanovljen na Kremen-iku nad StiČn-o Štajerski bataljon, ki je postal jedro II grupe.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna, Tromos-tjo, Marijin trg 5.	^
Zakaj razvrščamo vse elemente prav v periodnem sistemu? Za to so določene fizikalne osnove. O tern bo govoril na nocojšnjem poljudno znanstvenem ijre-da vanju prirodoslovnega društva ob osmih v mineraloška predavalnici na univerzi doc, dr. ing. Tjbor Sikerlak. Pridite!	2361-n
Bibliotekarsko društvo Slovenije Redni občni zbor z obJčajuim dnevnim redom bo v sredo 22. t. m. ob 18. v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Slovenski knjžni zavod sporoča naročnikom svoje knjj/me «žrije za 1 1947.48., da bo prvi del Drei ser jeve »Ameriške tragedije« v doglednem času natisnjen lin takoj dostavljen vsem, ki so poravnali naročnino. Drugi del ln Fnstov roman »Državljan Tom Paine« sta v tiskarnlški pripravi.	2364-n
Gradbena sekcija DIT-a (Društva inženirjev ln tehnikov) vabi vse zainteresirane. da se udeležujejo strokovnih predavanj, ki bodo redno v presledkih dveh tednov v sredah ob 20. uri v prebival nic-i T 82 na Tehniški fakulteti. Aškerčeva 11. Prvo predavanje bo imel v sredo 15. t. m univ. docent dr. ing. Lu.jo fcuklje s temo »O konstrukciji letališč-ni h ploščadi (s posebnim ozirom na mehaniko tal)«. 2359-n
Dajalci krvi!
Nujno naprošamo dajalce krvi, đa 9e
v čim vcčfem številu odzovejo pozivu za torek, sredo in četrtek ob 8 url To vari.llce-dovariši, z dajanjem krvi rešujete ?.ivlj»*nla! Predhodno ste vestno uri» «i, odvzem krvi je popolnoma bre;.** :>lečin. Zavod za transfuzijo krvi Klinične bolnišnice
Sadjarji!
Izkorbitite ugodno vreme ln rešujte naše sadjarstvo pred propadom zaradi ameriškega kaparja. To delo boste opravili a
temeljitim čiščenjem In škropljenjem sadnega drevja. Da bomo rešili to našo važno panogo narodnega gospodarstva, poskrbite, da ne bo ostalo nobeno drevo neočiščeno iu nepoškrcpljeno, ker le tedaj bo dosežen zaželeni uspeli.
Ministrstvo za kmetijstvo.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA Urama v Ljubljani
Torek. 14. decembra, ob 20:	Cankar*.
Hlapci. Izven.
Sreda, 15. decembra, ob 15:	Cankar:
Hlapci. — Zaključena predstava za
dijaštvo.
Ob 20: Cankar: Bela krizantema. Izven-Četrtek, 16. decembra, ob 20:	Gow-
D’Usseau: Globoko so korenine.Zaključena predstava za sindikate.
Petek. 17. decembra, oh 20: Turgenjev: Mesec dni na kmetih. Zaključena predstava za LMS.
Sobota, 18. decembra, ob 20: Turgenjev: Mesec dni na kmetih. Zaključena pred stava za sindikate.
Opri a v Ljubljani
Torek, 14 decembra ob 20:	Massenet:
Maaon. Gostovanje Julija Betetta. Zaključena predstava za LMS.
Četrtek, 16. decembra, ob 20: Čajkovski: Evgenij Onjegin. Zaključena predstava za sindikate.
Petek. 17. decembra, ob 20: Bizet: Carmen. laven — Kot dirigent gosiuje Oskar Danon, v naslovni vlogi Melanija Bugari no viče va, člana beograjske Opere.
Pri. današnji! uprizoritvi Ma*seneto~e opere >.Manon« nastopijo v glavnih vlogah: Manna — Z. Gjungjenac, Chevalier des Grieux — J. Lipušček, Grof ciefi Grieiix — JuUj Betetto, k. g . Lesraut — V. Janko. V manjših vlogah še: Trost — Reboljeva, Neubergerjevu. Zakrajškova, Banovec, Smenkolj. Garibaldi, Prus :»n Perko. Dirigira R»do Simoniti, režija C Debevec, Vodja zbora Kanc.
Novomeščane piosi Uprava SNG, da vzamejo na znanje naslednje obvestilo: Direkcija Opere je v začetku sezone prevzela obvezo, da bo z ansamblom Opere gostovala v Novem mestu z dvema predstavama Rossinijevega »Seviljskega brivca«. Zaradi težje glasovne obolelosti basista tov. Korošca, ki poje v »Seviljskem brivcu« glavno vlogo, pa je v Novem mestu napovedano gostovanje Opera že dvakrat bila prisiljena odpovedati. Ker je med tem nastopil za ansambelska gostovanja neprimeren letni čas. In bi v njem napor pri izvedbi take predstave pomenil nevarnost nov;h obolenj pevskega kolektiva in s tem motnjo v razvoju roiiiicga delovnega načrta zavoda, je direkcija Opere sklenila zadostiti svoji obveznosti do Novega mesta šele v spomlad«ih mesecih. Zato prosimo občinstvo v Novem mestu, kakor 'tudi prizadete faktorje, dr. blagohotno razumejo to pojasnilo, direkt:ja Opere pa se obveže, da 1m> svojo dolžnost do novomeškega o’ra gotovo izpolnila še pred koncem tekoče sezone.
v Mariboru
Torek, 14. decembra, ob 35: Golia: Sne-gulčlca. Izven.
Ub 20:	Čajkovski:	Evgenij Onjegin.
Red L2.
Sreda.	15	decembra, ob	20:	Moliere:
Učene	ženske- Red sind.	a.
Četrtek,	1G.	decembra, ob	20:	Dvorak:
Rusalka. Rei sind, c-Potek, 17. decembra, ob 39: Cankar: Za narodov blagor. Red LMS 3.
Sobota,	18.	decembra- ob	20:	Goldoni:
Krčmarica Mirandolina. Izven.
Nedelja. 19. decembra, ob 15:	Golia!
Snegulčica. Izven.
Ob 20: Puccini: La Boheme. Prvič v sezoni. Izven.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ
Torek. 14. decembra, ob 20: I. Cankar, »Kralj	na	Betajnovi«.
Četrtek. 16. decembra ob 20.: Ivam Cankar. »Knađj na Betajnovi?,
Petek. 17 decem ra ob 17.: Ivan Cankar, »Kralj na Betajnovi« Frodstaiva za kranjske strokovne šole.
Sobota, 18. decefbra ob 20.: dr. Bratko Kreft, »Kreature« Go-s-tovanje dramskega odseka SKUD-a »Tine Rožanc« iz Ljubljane.
Nedelj«. 19. decembra ob 17.: Ivam Cankar. »Kralj na Betajnovi«. V okviru pro-slaiv dneva JA.	2362-n
(Pri vseh predstavah »Kralja na Betajnovi« gostuje v vlogi Francke Alenka Svetelova, — članica ljubljanske Drame).
Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije v ponedeljek 20. t. m. v veliko unionski dvorani bo dirigiral ravnatelj beograjske opere in znani skladatelj Oskar Danen je že izvedel vrsto simfoničnih koncertov teko v Beogradu, kaikor tudi v jnozemstvu. Zn ljubljanski spored je določil dela Prokofjeva, Griega. lovaka in Hristirii. Kot solistka bo mastop-la na tem koncertu pianistka Hildi čas-Horakova. Vstopnice v Knjigarn i muzik a 1 ij.	2363-n
LJUBLJANA UNION:	Premiera jugoslo,
vanskega umetniškega f-tma »Sofka«, tednik. MOSKVA: češki film »Sirena . tedniik — SLOGA:	češki barvni fJlm
»Jan Rohač«, tedniik. — Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — SISKA: sovjetski film »Glasbena komediija«, tednic — Predstava ob 20.
MARIBOR ESPLANADE: premiera prvega slovenskega umetniškega filma xNa
■ e 'oj i zmiji«, tednik. — GRAJSKI: premiera prvega slovenskega umetniškega filma »Na svoji zemlji«, tednik. — Predstave ob 16.30, 18.30 -h 20 30.
CELJE METROPOL: francoski film »Kavarna v pristanišču«, tednik. — DOM: sovjetski film »Sinja pota«, tedn.k.
KRANJ MESTNI sovjetski fi3m »ArInka«. tednik.
PTUJ: sovjetski fJlm »čakaj me«, tednik *
SPORED ZA TOREK
6.00	Minož-Cne pesmi. 6 10 Napoved časa in poročila. 6.20 Jutranja telovadba in objava dnevnega «poreda. 6.30 Jutranji koncert- 7.00 Napo-ved čascu radijski koledar. poročila Jn objaive. 7.10 Klavir v ritmu 12.80 Napoved čana in poročila.
12.40	Zabavna glasba, ma.li oglasi in objave 13.00 Lahek opoldanski spored.
13.40	Na sekciji za zveze in varnostne naprave so praznovali delovno zmago — reportažo. 13.50 Nekaj sovjetske-orkestralne glasbe. 14.10 Iz sui-t- 14 30 Napoved časa, poročiti a in objava večernega sporeda. 14.45 Slovenske narodne poje T<me Kozlevčar, spremlja Avgust Stanko
18.00	Igra V-ašiki Vbvintot, po.Wa Božo in Miišk-o. (Prenos v Trsi). 18.30 Oddaja za pionirje Lov na mikrobe 18.50 Glasbena medigra. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Razstava rokopisov in tiska Ivana Can-kraja. 19.10 Nekaj uvertur. 19 30 Napoved časa, poročila in objava jutrišnjega »poreda- 19.40 Zabavna glasbo, mali ogla«! in objave. 20.00 J Massenet: »Manon«, opera v 4. dejanjih. (Prenos Iz ljubljanske Opere) 23 00 Prenos poročil Zvezne r»oota »e Beograd. 23.30 Zaključek oddaje.
VREMENSKO POROČILO Stanje 13. decembra:
Zračni pritisk nad srednjo Evropo narašča, kar zmanjšuje vpili v atlant«£*h depresij. V Rusijo je prodrl mrzli val, v katerem se je razvilo močno jedro visokega zračnega pritiska, ki se širi proti zapadu. Žara»# tega «e je pojavila možnost preobrata vremena na mraz. kar bo predvidoma vidno šele jutri.
VREMENSKA NAPOVED za torek 14 decembra:
Oblačno. nekol ko hladneje, možnost manjših padavin, zlasti na vzhodnem štajerskem iD vzhodnem Dolenjskem.
Industrijski servis, Celje
obvešča vsa podjetja, da ima Prodajni oddelek telet, številko 112, Uprava in knjigovodstvo telet, št 135
PIROTSKE,
perzijske in druge preproge
v veliki izbiri in po nizki ceni vam nudi
MESTNI MAGAZIN
LJUBLJANA, Miklošičeva 12.
Opozorilo!
Zaradi navala na našo poslovalnico in s tem v zvezi otežkočenega poslovanja prosimo svinjerejce mesta Ljubljane, da se poslužujejo za oddajo svinjskih kož popoldanskih ur in sicer od 13. do 16.
KOTEKS — zbiralni center
LJUBLJANA — KLAVNICA.
Kupimo
8 dobro ohranjenih PISALNIH MIZ ter dva KUHINJSKA PARNA ali ELEKTRIČNA KOTLA po 100 1
SAVINJSKA TOVARNA NOGAVIC
POLZELA.
POZIV
Mestno podjetje »Beton«, Ljubljana,
Ambrožev trg
(preje podjetje za nizke gradnje) poziva dobavitelje in voznike, da pri. javijo svoje terjatve do 28. t. m. — Vse morebitne poznejše prijave se ne bodo upoštevale.
Kupuje in sprejema V KOMISIJO
PERZIJSKE IN DOMAČE PREPROGE MESTNI MAGAZIN
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 12.
Ojjszsašlo „O SKRB A“
državno podjetje za oskrbo lokalne industrije in obrti LJUBLJANA
obveäfia vsa podjetja in ustanove, da od 20. do 27. decembra 1.1.
zaradi inventure ne bomo prejemali naročil in izdajali nikakega blaga iz naših skladišč Tyräeva 16, Bežigrad 6, Zalog ter odseka za kemikalije Resljeva 1 in Japljeva 4. — Obenem prosimo-, da se vsa pripravljena naročila dvignejo dč> 18. t. m.
POZIV
STAVBNA ZADRUGA
»TRNOVSKI PROSVETNI DOM«
zadruga z omejenim jamstvom V LJUBLJANI
je na podlagi odločbe MLO glavnega mesta Ljubljane z dne 13. Vlil. 1948 št. 2T26-4S prešla v likvidacijo.
Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v roku 2 mesecev od danes prijavijo vse svoje terjatve do navedene zadruge odnosno poravnajo vse svoje dolgove.
Ob tej priliki pozivamo vse tiste, ki iz kakršnega koli naslova posedujejo imovino, ki je last navedene zadruge, da jo vrnejo, ker se bo sicer zoper neupravičene posestnike uvedlo kazensko postopanje.
Vso prijave je dostaviti v roke likvidatorjev Stavbne zadruge »Trnovski prosvetni dom« z o. j. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 6.
LIKVIDATORJI.
„TKANINA“
DR2. TRG. PODJETJE, LJUBLJANA
obvešča svoje odjemalce, da bodo njena skladišča
ZARADI INVENTURE ZAPRTA od 20. do 31. decembra 1948.
in sicer: Skladišče za galanterijo, Ljubljana — Mestni trg 22, Skladišče za pletenine in trikotažo — Sv. Petra nasip. Skladišče za manufakturo — Sv. Petra cesta 1 in Odsek za predelavo — Sv. Petra cesta 21.
Prosimo odjemalce, ki so blago že naročili, naj ga dvignejo do vključno 18. decembra 1948.
ZA ČASA INVENTURE PODJETJA se v nobenem primeru ne bo izdajalo blago.
DRŽ. TRG. PODJETJE »TKANIN A«, LJUBLJANA.
NATEČAJ
Centralni biro za projektiranje na Beki odpre 20. januarja 1949
tečaj
za risarje ladjedelniške, strojne, električne in gradbinske stroke, ki bo trajal štiri mesece.
Pogoji za sprejem kandidatov so:
1.	da je dovršil najmanj 4 razrede osnovne šole z dobrim uspehom,
2.	da je duševno in telesno popolnoma zdrav,
3.	da ni mlajši od 14 in ne starejši od 25 let.
Prošnji naj se priložijo haslednji dokumenti :
1.	rojstni list,
2.	potrdilo državljanstva,
3.	zdravniško spričevalo,
4.	potrdilo o volivni pravici pri onih, ki so dovršili 18. leto starosti.
5.	potrdilo d nekaznovanju,
6.	šolsko spričevalo,
7.	karakteristika mladinske organizacije.
Ves čas tečaja imajo tečajniki brezplačno stanovanje in hrano in štipendije od 500 de 1000 din mesečno.
Po zaključku tečaja dosežejo tečajniki kvalifikacijo risarjev.
Prošje z navedenimi dokumenti naj se pošljejo personalnemu oddelku Centralnega biroja za projektiranje na Reki, Ulica Garibaldi št. 14 (poslopje glavne pošte) do 1. januarja 1949.
Sprejeti kandidati bodo pismeno obveščeni.
CENTRALNI BIRO ZA PROJEKTIRANJE, REKA.

zaslužek
GOSPODINJSKO POMOČNICO, ljubiteljico otrok, sprejmem za nekaj ur dnevno Hrana in stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglas, oddelku.	38.254-4
GREM NA VSO OSKRBO in pomagam opravljati lahka dela. — Upokojenec, samskli. Struk. B-btrica 23 — pošta Ruše.	38.421-4
KROJAŠKI POMOČNIK išče stanovanje itn zaposlitev za nekaj ur dnevno — kjerkoli v Ljubljani ali:	na deželi
Naslov v ogl. oddelku.	38.006-4
POSTREŽNICO za na Jesenice iščem. Oskrba v hiši. Naslov v oglasnem oddelku	38535-4
UČITELJA HARMONIKE išče mlada tovarišica. Naslov v ogl. odd. 38474-4 VISOKOŠOLKA sprejme honorarno službo event, v knjigovodstv. Ponudbe pod Stud. econ na oglasni oddelek SP.	38510-4
IŠČEM POSTREŽNICO za enkrat na teden. Naslov v ogl. odd. 38513-4
PRODAM
MESTNI KOŽUH,* lep z bizam podlogo in vidra ovratnikom, proda Vrečko, Celovška cesta 105.	37 774-5
SKORAJ NOVO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno* na oglas, oddelek	38.220-5
DOMAČO HALJO iz črnega pliša in sivo svileno bluzo, oboje novo, prodam. Ponudbe oglas, oddelku pod »Prhnemo
darilo za Božič*__	  38.224-5
NASTAVEK ZA ŠTEDILNIK naprodaj v Polakovi ulici 11	38.217-5
IGRAČE: 2 vozička in pleteno posteljico za lutke ter obleko za 41etnega fantka prodam. Tyrševa cesta štev 77/1 — desno.	38.188-5
MOŠKE ČEVLJE št. 39 in lepo plišasto Jopo za manjšo postavo prodam ali zamenjam za živila Tyrševa cesta št. 77/1. desno.	18.189-5
VELIK ČEBER naprodaj na Masarykovi cesti 58.	38.211-5
VPREŽNEGA KONJA prodam Naslov v podružnici SP v Celju.	38.426-5
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno, po ugodni cent prodam Naslov v podružnici SP v Kranju. 38.419-5 BELO PLESKANO POSTELJO z vložkom na vzmeti, Za večjega otroka, prodam Naslov v oglas, oddelku.	38.366-5
TEMNOSrVO MOŠKO ZIMSKO SUKNJO, rjave moške čevlje št- 41 in skoraj nove čeveljčke za 5 let starega otroka, prodam. Ogied med 14. in 18 Naslov v oglas, oddelku.	38.283-5
PLAŠČ, MUF, KAPO. ČEVLJE št. 38 H in zapestno uro na 15 kamnov, prodam. Ogled od 14 ure dalje. Naslov v oglas, oddelku.	38.020-5
ŠIVALNI STROJ SINGER, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. .	38.123-5
DRSALKE šeksne za čevlje štev. 43 in na ključek za št 33- prodam. Sv. Petra cesta 9 (beli zvonec).	38.454-5
TRICEKELJ, nosilnost do 200 kg, gume odlične, zelo močan, predam. Naslov v oglas, oddelku	38.439-5
ŠTTRI FQjTELJE im oglato mizioo prodam Naslov v oglas, oddelku.	38.443-5
PRAVO KAVO prodam. Ogled od 10. do 12 ure Kristan. Bezenškova ulica št- 36.	38.442-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, proda Boighese Hermina, Cesta na Brdo 12-	33.446-5
NIKLJASTO IN OTROŠKO ŽELEZNO POSTELJ prodam. Bežigrad, PleteršnL kova 15.	38.444-5
MOŠKA ŽEPNA URA znamke »Glashütte* naprodaj v Verstovškovi ulici .št. 9/1, desno.	38.450-5
GUMIJASTE NOGAVICE za krčne žile, nove, proda Sander, Tavčarjeva ulica M. 2.	38.452-5
OČALA, nova, za čitanje, močnost 2.—, znamke Zeiss, prodam ali zamenjam za belo moko. Naslov v oglasnem oddelku.	38.440-5
DARILO. Prodam porcelanasto punčko, ki kliče »Mama«. Tavčarjeva 12-I. nadstropje, levo.	38568-5
ŠPORTNE ČEVLJE, rjave, št. 39, in črne salonarje št 37 prodam. Ažbe-tova 4.	38559-5
VIOLINO, boljšo, vigrano z etuijem — prodam June, Sv. Petra cesta številka 52.	38558-5
DVE VOLNENI GARNITURI novi, za otroka od 2—7 let prodam. Ažbetova cesta 4-1.	38560-5
PREVLEKO ZA HLADILNIK in snežno šipo za Mercedes, starinski čajnik z mahagoni mizico in eno stojalo za cvetlice prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	38562-5
LEPO POSTELJO in nočno omarico prodam. Salendrova 6-III. 3S569-5 VIŠINSKO SONCE original »Hanau« prodam. Naslov v ogl. odd. Ogled od 8 do 14.	38567-5
SMUČARSKE ČEVLJE št 45, posteljno pregrinjalo In prt s prtički prodam. Naslov v ogl. oddelku. Ogled od 8 do 12	38566-5
DRAP DRSALNE ČEVLJE (šeksne) št. 37, zelo dobro ohranjene, prodana Naslov v ogl. oddelku.	37565-5
MOŠKO KRATKO SUKNJO, čista volna in ženske športne čevlje št. 35 do 3 6 prodam. Ogled od 8 do 10 In od 1 do 4. Naslov v ogl. odd. 38564-5
OPOZORILO
Zaradi letne inventure naše posla, valnice v dnevih 19., 20. in 21. decembra ne bodo poslovale in bodo skladišča za potrošnike zaprta.
Vse naše črpalke pa bodo tudi v tem času poslovale.
Uprava podjetja »JUGOPETROL«,
LJUBLJANA, TyrSeva cesta štev. 33.
NAROČNIKE,
ki prejemajo naš Ust po pošti, prosimo, da čimprej nakažejo naročnino za mesec december, ker jim v nasprotnem primeru Usta ne moremo pošiljati!
UPRAVA,
FOTELJE In električno svetilko za pisalno mizo, moderno, nerabljeno — prodam. Naslov v ogl. odd. 38526-5 RJAV MUF, gramofonske plošče, izbrane opere in plesne, prodam. Mlekarna, Pražakova 15.	38525-5
NEKAJ STARIH ŠOLSKIH KNJIG in drsalke prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	38551-5
ELEKTRIČNI VLAK Märklin 00, Matador, Marklln in druge Igrače prodam. Naslov v ogl. odd. 38531-5 OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK, 'avto-modeb z modernimi blatniki, nov, prodam za 6000 din Moste, Društvena ulica 19.	38534-5
RADIO ŽARNICE, jeklenke, baterijske, prodam Ljubljana, Sv. Petra cesta 79 a, III. nadstr- levo 38533-5 USNJEN KOŽUH za dečka 14—18 let ln 1.70 m finega črnega predvojnega blaga prodam. Mestni trg štev. 17-11, vrata 4.	38544-5
MOŠKA OBLEKA za ženina, popolnoma nova, iz predvojnega blaga, primerna za srednjo postavo, in belo moare svilo za nevesto prodam. — Mestni trg 17-11, vrata 4.	38543-5
DEKLIŠKO KOLO za starost 9—14 let prodam. Mestni trg štev. 17-11, vrata 4.	38542-5
1 kg PRAVE KAVE prodam Kosec, Sv. Petra 42.	38546-5
BOJLER NA PLIN prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	38462-5
ZLATO 22 karatno prodam Naslov v oglasnem oddelku.	38461-5
ŽENSKE NOVE ČEVLJE št. 37, otroške št. 22, 25 in moške težke št. 45 prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	38466-5
KRASEN JEDILNI SERVIS za 6 oseb, kavni in desertni servis, nekaj lepih krožnikov, primerno darilo, ugodno prodam Nasiov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	38465-5
KAVO. orehova korenina, ln dva nova fotelja prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	38470-5
KRISTALNO OGLEDALO. okroglo, premer 1.30 m, krasno, in 2 brušena ogledala v zlatem okvirju, 80x40, — prodam. Naslov v ogl .odd. 38469-5 PEČ »ZEPHIR* za sobo ail pisarno, proda Javnik Lojzka. Pristava 11. Dobrna pri Celju.	38.427-5
MOČNO DVIGALO (vinto) proda Pirc Julii. Novi trg 24. Kamnik. 38.4344-5 DVE PREŠITI ODEJI, dobro ohranjeni (različni) prodam. Naslov v ogl. oddelku.	38527-5
MOŠKO oziroma žensko zapestno URO štoparico, novo, švicarske znamke, 17 kamnov, prodam. Ponudbe pod: Štoparica na ogl. oddelek. 38455-5 500 BOŽIČNIH DREVES poceni prodam. Završan, Podreča štev. 4, p. Smlednik.	38479-5
NOV ŽENSKI PLAŠČ, zimski, modre barve, za srednjo postavo prodam. -Vižmarjo 81.	38537-5
DVE NOVI ODEJI, prešiti» prodam.
Janežičeva 11.	38538-5
ELEKTRIČNO VASECO SVETILKO s senčnikom, pozlačen lestenec s prizmami, okrogle karnise, emajliran umivalni pribor, nadposteljno sliko prodam. Napoleonov trg številka 6, II. nadstropje.	38540-5
BELO OMARO kupim. Javiti pismeno.
Naslov v ogl. oddelku.	3S516-5
GOJZARICE št. 38—39Vi. skoraj nove,
2 srebrni cigaretni dozi, primerni za darilo, prodam. Ogled od 12 Jo 15. Naslov v ogl. oddelku.	58517-5
NAGROBNI SPOMENIK, lep, sodoben, dobite za majhen denar pri: Krulc Ludvik, štepanjska cesta štev. 8. — Ogled v soboto od 3 do 5.	38518-5
BLAGO ZA KAVČ 5 m. športne črne čevlje št. 37, volneno obleko za vitko postavo prodam. Vprašati od 15 do 17. Naslov v ogl. odd. 38522*5 GRAMOFON-KOVCEG s ploščami in šestilo naprodaj. Ogled od 8 do 11 Stari trg številka 17. vežna vrata, levo.	38520-5
KROJAŠKI STROJ »Pfaff«, malo rabljen, in fotoaparat, predam.	38218-5
DVE OMARI in lepo komodo, zeleno pleskano, skoro novo, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	38471-5
BREJO KOZO prodam. Naslov v ogl oddelku.	38507-5
IRSKO PEC, kotel za žganjekuho in stari otroški športni voziček prodam. Vprašati pri »Kleparstvo«, Sv. Petra cesta 43.	38506-5
KREDENCO, mizo in zaboj za drva prodam. Gradišče 11-1.	38509-5
KLAVIRSKO HARMONIKO z 12 basi in črno suknjo za srednjo postavo ugodno prodam. Bohinc, Staničeva ulica 12-1.	38508-5
DVE ŽIMNICI in železno otroško posteljico prodam. Ogled od 13 do 15 Naslov v oglasnem oddelku. 38494-5 OTROŠKO KOLO (za učenje), tovorni avto (igrača), moške galoše in nekaj porcelana prodam Naslov v oglasnem oddelku.	38497-5
VEC METROV tapetniškega blag# (predvojno) In volno za žimnico — prodam. Ponudbe pod Predvojno na oglasni oddelek.	38496-5
LEPO SLIKO s krasnim okvirjem za nad posteljo prodam. Naslov v ogl. oddelku SP.	38498-5
MOŠKI in ženski plašč, dobro ohranjena, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	37867-5
SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam.
Trubarjeva 2-1, levo.	38515-5
CRNO SUKNJO ter dve moški obleki prodam. Naslov v ogl. odd. 38514-5 MOŠKE ŠKORNJE štev. 42-43, skoraj nove, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	38502-5
ŽENSKO KOLO ln siv krznen plašč prodam Ogled od 3—4. Naslov v ogl. oddelku	38491-5
KRASEN SERVIS za belo. črno kavo in čaj, kompleten za est oseb. fin porcelan, prodam kom, letno ali posamezno. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	38472-5
KUPIM
OTROŠKO MIZICO S KLOPICO, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	38.198-6
GARSONLERO kup.m. Ponudbe z navedbo cene pod »Svoboda« na oglasni oddelek	38.200-6
POLICO, belo, ne veliko, kupim- Ponudbe z dimenzijo in ceno v podružnico SP v Kranju.	38.417-6
30»/» do 40% OHRAIJENO KAROSERIJO ali cel avto znamke Lancia Apriloa, kupim. P-smene ponudbe na naslov: Vukelič, Tržaška cesta 56.	38.288-6
GUMIJASTE ŠKORNJE št. 40-ri2. kupim.
Naslov v oglas oddelku.	38.441-6
ITALIJANSKO ŽENSKO KOLO kupJm. — Ponudbe ogla6. oddelku pod značko »Lepo kolo«.	38.447-6
HARMONIKO, malo, vsaj 38 basov, kupim Naslov v oglas, oddelku.	38.449-6
GENERATOR za izmenični tok 220—380 V, od 30—50 ks. kupim. Ponudbe na naslov: Jeraša Jože, Sv. Lenart, pošta Selca nad Škofjo Loko — Gorenjsko.
38.451-6
DRSALKE ZA DEČKA za čevlje št. 38.
kupi Sander. Tavčarjeva ul. 2. 38.453-6 VEC ELEKTROMOTORJEV od 5 do 25 KS, 220 Volt. 380 zvezda trikot, takoj kupimo. Ponudbe na: Jugore-klam, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 11, pod šifro Elektromotorji. 37492-6 RADIJSKI APARAT kupim ali zamenjam za živila. Informacije v torek popoldne Brozovič, Savska cesta 9, stop. 4.	38552-6
RADIOAMATERJI 1 Prodam radio kaseto, lepo, preh. — Tovarniška ulica štev. 6.	38554-6
JEDILNI SERVIS, dober tn lep porcelan, za 6 ali 12 oseb. kupim. Ponudbe oglas, oddelku pod »Servis*	38.202-6
KOMPLETNO NAPRAVO s kolescem, palico in vrvico za ribji lov, kupim. Poizve se v podružnici SP v Kranju.	38.418-6
VSAKO KOLIČINO RABLJENE ALI NOVE ZIDNE OPEKE kupim. Naslov v podružnici SP v Kamniku.	38 431-6
KUPIM OMARO, dobro ohranjeno, za obleko in perilo. Ponudbe pod Omara na oglasni oddelek.	38475-6
ANGORA VOLNO, svetlomodre barve, 15 dkg, kupimo. Ponudbe pod Angora volna na Äglasni oddelek. 38536-6 PIANINO ali kratek klavir kupim ali zamenjam za živež. Kink Jože, Za-bukovje pri Sevnici.	38521-6
KORENJA ali pese 150 kg kupim ali zamenjam za kavo. Ponudbe: Bab-šek, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta 11-13.	38547-6
9.50 gr ZLATA, 14 karatnega takoj kupim/ Ponudbe s ceno pod Nujno _— torek na ogl. odd.	38467-6
KUHINJSKO MIZO kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	38468-6
DOBRO .VOLNENO BLAGO, rjavo, zeleno ali sivo za smučarske hlače kupim. Naslov v ogl. odd. 38473-6 VOZIČEK globok, otroški, predvojni avtomodel, po možnosti tapeciran, nov ali dobro ohranjen, kupim takoj po vsaki ceni. Naslov pod Lep na oglasni oddelek.	38505-6
OKROGLO PLETILKO za pletenje volne kupim. Heren, Mirje 2, 38495-6 RADIJSKI APARAT, novejši, dobro ohranjen, kupim. V račun dam na željo dva nova plašča in zračnici za kolo Naslov v podružnici Slov. poročevalca Maribor.	38488-6
RABLJENO OTOMANO in ogrodje za ležalni stol kupim Naslov v podružnici SP Trbovlje.	38489-6
ZAMENJAM
ZAMENJAM a kg PRAVE KAVE Za 2 kg orehovih Jederc. Jesenice, Murova 1 — vrata 15.	38.430-7
ZELO LEPE ALPAKA KLEŠČE za torto, srebrne klešče za sladkor, dvoje finih krom desertnih vilic z belim koščenim ročajem, zamenjam za lepo celuloidno pupo z vozičkom Istotam prodam 6 lepih novih kosov ročnega dela brez prejiee. Naslov v podružnici SP v Ma-riboni.	38.422-7
ZAMENJAM EVENT. PRODAM spalnico. Samotno peč, 2 nagrobna spomenika — za novo samsko ln kuhinjsko opravo in kurjavo Ponudbe na naslov: Čadež, Kranj, Tavčarjeva 14.	38.416-7
KOLO znamke »Puch«, Izvrstno, zamenjam za težkega prašiča za zakol. Naslov v ogl. oddelku.	38561-7
ZAMENJAM za protivrednost: 5 novih vratič za dimnike, 1 debelo verigo. dolgo 3.20 m in svinčene cevi za vodovod. Naslov v oglasnem oddelku.	38563-7
BARAKO, dobro ohranjeno, za vsako uporabo, zamenjam za kolo, radijski aparat ali za živila ali pa ugodno prodam. Poizve se pri: Alič, Krojaška št. l-III, Ljubljana. 38530-7 ZAMENJAM DRVA za dvodelne brane in ža plug. Završan. Podreča 4, p. Smlednik.	38478-7
PRAVO KAVO dam za koruzne izdelke Naslov v podružnici Slov. poročevalca Kranj.	38480-7
ŽENSKE GOJZARJE štev. 39. dobro ohranjene, zamenjam za živila. — Bežigrad, Dermotova 10.	38503-7
LUŽNI KAMEN zamenjam za protivrednost. 90 dkg prave kave prodam.
Prešernova 4, salon Frank. 38490-7 KUHINJSKO KREDENCO zamenjam za divan. Mirko Anžič, Zadobrova št 76, Dobrunje.	3S492-7
KRAVA ZA ZAKOL, 450 kg zamenjam za kravo mlekarico. Naslov v podružnici SP Kranj.	38481-7
1 m* GAŠENEGA APNA zamenjam za plašče za kolo ali koruzo ali prodam. Ponudbe pod Apno na oglasni oddelek SP.	38519-7
VOLNO, spredeno, zamenjam za puh in perje. Celešnik, Cesta na Loko št. 18, I. vhod Zadaj	38449-7
ELEKTRIČNO PEC na tri grelce in linolej 2x3 zamenjam za žimo, gojza-rice ali škornje, ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku.	38464-7
NOVE RJUHE zamenjam za koruzo ali izdelke. Naslov v oglasnem oddelku.	38511-7
NEPREMIČNINE
DO DVOSTANOVANJSKO HIŠO z Trtom, ob progi Ljubljana — Gorica, kupi Struk, Bistrica. 23, pošta Ruše- 33.423-8 ENODRUŽINSKO HIŠO nekaj km od Novega mesta, zamenjam za primerno za upokojenca, v bližnji okolici Ljub. Uane ali ikjerkodi ob železnici Naslov v oglasnem oddelku.	38.448-8
PARCELO na Kodeljevem, med Ljubljanico in Povšetovo ulico, kupim. Ponudbe pod Do 1000 kv m na ogl. oddelek	38182-8
ZARADI BOLEZNI zamenjam v Halozah lepo donosno posestvo vseh kultur, 6 hektarjev, s stanovanjsko hišo in hlevom za eno- ali dvostanovanjsko hišo z nekaj zemlje v okolici Maribora. Celja ali Ljubljane. Ponudbe pod Vinograd na oglasni oddelek SP.	38499-8
ZAMENJAM tri stanovanjsko hišo z vrtom v mestu Celju za dvastano-vanjsko ter vrtom v mestu ali predmestju Maribora. Informacije: Sodna ulica 15-11, desno, Maribor. 3S4S6-S
SOBE — STANOVANJA
PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO blizu kolodvora iščem Plačam dobro z živežem ali denarjem. Pomudlbc oglas, oddelku pod »Serijczen«.	38.253-10
SOLIDEN, čez dan odsoten intelektualec, išče opremljeno sobo. Plača po dogovoru. Ponudbe oglas, oddelku pod šifro »Miren«.	33 251-10
ZAPOSLENA žena išče samo prenočišče. Naslov v ogl. odd. 38557-10 ŠTUDENT išče opremljeno sobo, po možnosti v centru mesta. Ima lastno posteljnino. Ponudbe pod študent r.a oglasni oddelek.	38555-10
ŠTUDENT muzikolog s praške univerze išče opremljeno sobo. — Ponudbe pod Ljubitelj glasbe na oglasni oddelek.	38570-10
SOBICO, opremljeno, iščem ali grem tudi kot sostanovalec, po možnosti v bližini kolodvora. Pismene ponudbe na ogl. odd. pod Soliden. 38342-10 SOBO. prazno ali opremljeno, išče solidna študentka tehnika za takoj. — Ponudbe pod živila na oglasn. oddelek.	38528-10
ŠTUDENTA geodeta sprejmem kot sostanovalca. Ponudbe pod Geodet na oglasni oddelek.	38539-10
ZAMENJAM manjšo prazno sobo blizu »Litostroja« tik tramvajske proge z večjo prazno sobo. Ponudbe pod: šiška na ogl. oddelek.	38523-10
ZAMENJAM prazno SOBO v centru za enako v šiški ali za Bežigradom. Ponudbe pod Bližina tramvaja na oglasni oddelek.	38524-10
NUJNO IŠČEM SOBO za takoj, v prostem času tudi pomagam. Naslov v oglasnem oddelku.	38548-10
VISOKOŠOLCA nujno iščeta sobo — opremljeno ail neopremljeno. Plačata po dogovoru. Ponudbe na naslov : Tratnik Janez — Novo mesto. Glavni trg 33.	38532-10
SOSTANOVALCA, vesdan odsotnega, sprejmem. Ponudbe pod Lastna posteljnina na ogl. oddelek. 38541-10 KOMFORTNO STANOVANJE, enosobno- s kabinetom in pritiklinami v Ljubljani, zamenjam z istotakim ali dvosobnim v Postojni. Ponudbe pod Takojšnja zamenjava na oglasni oddelek.	38501-10
RAZNO
V ČETRTEK V MRAKU sta bila s konja na Marmontov-*—Langusovi—Tžaški cesti izgubljena ali vzeta plahta in kožu-bast Jopič. Najditelja prosim, da vrne proti nagradi Vinku Podobnik, Tržaška cesta 16.	38.4338-14
TOVARIŠICO, ki je v soboto dopoldne vzela na Vodnikovem trgu pri prodaji masti tri živilske in industrijske karte na ime Hofer, Povšetova št. 26, in izkaznico za kurivo — prosim, da jih takoj vrne, denar naj obdrži. ,	38571-14
ZNANA OSEBA, ki je v nedeljo dne 5. t. m. od 7 do 8 zvečer vzela kolo z vrta na Gašteju, — naj ga takoj vrne.	38477-14
PLOŠČO za, štedilnik na eno odprtino sem izgubil z voza dne 3. t. m. od Naklega do Brezij. Poštenega najditelja prosim, naj javi svoj naslov proti nagradi podružnici Slovenskega poročevalca Kranj.	38482-14
NA JESENICAH je najdena denarnica s potrošniškimi živilskimi nakaznicami. Dobi se v hotelu »Korotan« — pri Ažmanovl.	38484-14
TELESNO VZGOJNO DRUŠTVO Trbovlje razveljavlja žig tega društva, ki se je izgubil v Celju dne 5. decembra 1948.	38550-14
IZGUBIL se Je 1 šop ključev (trije za dimnikarska vratca). Najditelja prosim, da jih izroči proti nagradi v Trnovski ulici 8.	38500-14
INVALIDSKO gospodarsko podjetje — Tapetništvo išče lastnika gostilniškega šanka, katerega je shranil pri bivšem tapetniku Francu Novaku. — Upravnik Šprajcer Anton. 38487-14 KREMENČEVA SVETILKA, original Hanau, naprodaj. Tovarišico, kateri sem posodila dva prospekta te svetilke, prosim ponovno» naj mi jih vrne! Resljeva 7-II.	38512-14
Bibliografija za november 1948
OBJAVLJA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI
1. Periodika
Bilten Iniciativnega sekretariata duhovnikov — članov OF — pri IOOF Slove-nfje. Lj, I št 1 (4. nov-).
Hišni poročevalec. Glasilo sindikalne podružnice Slovenskega poročevalca. Lj. I št 1 (H. nov.).
2. Knjige
(Bačar Karel in Tono Orel): Kratek pregled slovenske književnosti. Izdano kot rokopis. Ponatis Celje. MT (1948). 36 str. V 8».
Balzac, Honorš de:	Zgubljene iluzije.
Prevedel Vladimir Levstik. Lj. DZS. (Triglavska T) 1948. 8° Prvi zvezek. 335 str. — Drugi zvezek. 325 + (I) str.
Cankar I(van) — F(erdo) Delak: Sluga Jernej. Beograd. Izdanje Sindikalnog izdavačno-štamparskog preduzeča »Rad* 1948 21 + (II) str. 8°. (Naša pozornica 4.) Cir.
Celešnik Franc: Paradentoza. Lj. DZS.
(MbT) 1948. 10J str. s 37 slikami + 1 tabela slik in 1 priloga: Etiologija ln sistematika paradentoze. 8°.
Djilas Milovan: Članki 1941-1946. Lj. CZ. (T LdP) 1948. 293 + (III) str. s pisateljevo sliko. 8°.
Godina Ferdo: Spomini na partizanska, letr. Zbral in uredil F. Godina. Tretja k 'Iga. Lj. (SKZ. MbT 1948.) 285 + (II) str. s fotografijami. M. 8°. (Prešernova knjižnica 1949, III letnik.)
Kranjec Miško: Os življenja. Lj. (SKZ. MbT 1948) (na ovitku 1049). 317 + (III) str. M 8°. (Prešernova knjižnica 1949, III. letnik.)
Konič-Malenšek Mimi: V življenje. Povest bojev in trpljenja slovenskega naroda. Celje. MD 1948. I. del: 253 + (I) »tr. 8°. (Leposlovna knjižnica 10.)
Lenin V(ladimir) Ifljlč): Kdo so »prijatelji ljudstva« in kako se bore proti so-oialnim demokratom (Prevedel C. Š.) Lj. CZ. (T LdP) 1948. 77 + (I) str. 8». (Mala knjižnica marksizma-lenlntzma.)
Matičetov Milko:	Josip Jurčič, Regina
Kramaro ln nosilci folklore. P. o. iz Razgledov 1948 (449-457). Trst 1948. 11 str. V. 8«.
Merčun Lj(udevit); Klinika endokrinih žlez. Lj. Medicinska fakulteta. Komisija za učbenike in 6kripta. (T BI nasl) 1948. (VI) + 303-458 4- (V) str. s slikami v bes + V tabel fotografskih slik. V. 8°. (Osnove interne medicine 8.)
Merčnn Lj(udevit): Klinika pljuč (brez tuberkuloze). Lj. Medicinska fakulteta, komisija za učbenike ln skripta. (GT v Kranju) 1948. (VI) + 459-575 + (V) str. + 11 tabel fetogr. posnetkov. V. 8°. (Osnove interne medicine 9.)
Neubauer R(obert): S cepivom BCG proti tuberkulozi. (Ilustriral France Uršič.) Lj. Min. za ljudsko zdravstvo LRS. (T LdP) 1948. 16 str. M. 8».
Obrtniška tarifa. (Priloga »Industrijskemu vestniku* št 10.:) Lj (Triglavska T) 1948. 21 + (I) str. 4«.
Pahor Karel: Pionirske pjesme. (Pionirske pesmi.) Za klavir. (Redigirao Evgenij Vaulin.) Zagreb. Nakladni zavod Hrvatske 1948. (NZH 50). 12 4(1) str. 4°. III. nagrada natječaja NZH za klavirske kompozicije za djecu.
(Pavšič Vladimir) ps. Matej Bor: Hej brigade! — Karel Pahor:	Na juriši
(Tono Seliškar:). (Cetverogiasen zbor.) Beograd. Glavni odbor Jedinstvenih sindikata Srbije 1948. (IV) str. 4°. (Jedinstveni sindikati 5.)
Petletni plan razvoja narodnega gospodarstva okraja Trbovlje v letih 1947—
1951. (Trbovlje. MT v Celju 1948.)	30
str. 8°.
Polenec Anton:	Kako so nastala živa
bitja. Lj. (SKZ. MbT 1948.) 206 + (II) str. s slikami Ljuba Ravnikarja. M. 8°. (Prešernova knjižnica 1949. III. letnik.)
Poniž Rajko: Uporabne naloge za učence elektrostroke. Lj. DZS. (MT v Celju.) I. del 1948.	72 str. 8°. (Knjižnica za
vzgojo strokovnih kadrov 100 •
Poslovna tehnika v gospodinjstvu. Navodila za uporabo in izpolnjevanje obrazcev TG 101—134. Lj. (Komite za turizem in gostinstvo pri vladi LRS.) DZS. (T LdP) 1948. 16 str. 4».
Pravilnik o ureditvi in vodstvu državnih matičnih knjig. Lj. UL LRS. (T BI) 1948. 123 + (III) str. M. 8«
Pravilnik sindikalnih kulturno - umetniških društev Slovenije. (Lj. GT v Kranju.) (1948) 12 str. 16».
Pregelj Ciril: V nove zarje. Tekst: Zorin. (Lev Svetek). Za moški zbor. Beograd. Sindikalno Izdavačko štamparsko preduzeće »Rad« 1948 (VI) str. 4°. (Naša pjesma 20.)
Preobraženski N(ikolaj) F.. F(ranjo) §a-far, V(lasta) Tominšek: Ruska vadnica za prvi razred .gimnazij. 4. izd. (Lj.) DZS. (T SPor) 1948. 126 + (II) str. 8». S slikami.
Prinčič Vlado: Šopek pozabljenih za pihalni orkester. (Lj. Notografija Radio-Ljubljana 1948.) Noto za 24 glasbil. V. 8»
Razstava gospodarske delavnosti Jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja. V Kopru. (T LdP v Lj.) (1948) 48 str. 8°.
Rnbinštajn M.: Razvoj tehnike v kapitalizmu in socializmu. (Lj. Sindikalna založba DEn. GT v Kranju) 1948. 40 str 8°. (Sindikalna knjižica 9.)
Ruska klasična proza. (Prevodo oskrbel in napisal opombe Stanko Janež.) (Lj.) Mladinska knjiga. (LjT) 1948. 267 + (I) str. 8°.
Serafimovič A.: Železna reka. (Poslovenila Vera Brnčič in Mile Klopčič.) Lj. SKZ.(T SPor) 1948 162 + (I) str. 8». Shakespeare (William): Izbrano delo. Lj-DZS. (T LdP). IIL knjiga. 1948. 272 ■ str. 8°.
Slovenske klavirske skladbe za mladino. (Izbrali ln uredili Zorka Bradačeva in Silva Hrašovčeva.) Lj. DZS. (Notograf Silvester Orel. T LdP) 1948. III. zv. 40 str. 40.
Slovensko berilo (za nižje razrede srednjih šol. Sestavili Marja Boršnik, Vik-, tor Smolej. Blaž Srfotej i. dr.) Lj. DZS. (LjT) 1948. 8«. lil del. 2. predelana izd. 320 str.
Stambolič Petar: Zadružni pokret ln kme čka mladina. (Prevedeno iz 5. (julijske) številke »Narodne Omladine«). Lj. Mladinska knjiga. (LjT) 1948. 20 str. 8° šolohov Mihail: Zorana ledina. Roman. (Prevedel Severin Šali.) Lj. (SKZ. MbT 1948). 480 str. M. -^0. (Prešernova knjižnica 1949. IIL letnik.)
Začasni pravilnik za Sole za učence v gospodarstvu. Lj. (Ministrstvo za delo LRS. Triglavska T) 1948. 16 str. 8°. Završnik Rndi ln Josip Ribičič: Prva čitanka. 3 izd. Opremil Mirko Lebez. Lj. DZS (T BI. obrat št 2) 1948. 110 -t (II) str. g slikami. 8°.
(Zupančič Jože): Borba slovenskih ljudskih množio za svobodno šolo. Vodnik po razstavi šolstva LRS. Lj. DZS. (Tisk in klišeji T SPor) 1948. 98 + (II) str. s slikami ln diagrami v bes. M. C°. Kratice: CZ — Cankarjeva založba; DZS — Državna založba Slovenije; GT
—	Gorenjska tiskarna v Kranju; LjT
—	Ljubljanska tiskarna? MbT — Mariborska tiskarna: MT — Mohorjeva tiskarna v Celjn; SKZ — Slovenski knjižni zavod; T LdP — Tiskarna Ljudske pravice: T SPor — Tiskarna Slovenskega poročevalca.
IZGUBIL SEM zlato žepno URO z obeskom v nedeljo zvečer, ko sem izstopal iz dolenjskega vlaka. Poštenega najditelja prosim, da jo proti dobri nagradi vrne na oglasni oddelek SP.	-	38545-14
AKTOVKA z vsebino se je našla. Dobi se: Zalokarejva ulica 14. 38463-14 PONOVNO JAVLJAM/ da je bil najden 5. t. m. lovski pes ptičar, visok 62 cm, rep odsekan, rjave barve, pomešane s .sivimi dlakami. Glava ln desna sprednja stran je čiste barve. Ovratnico ima bodečo. Lastnik naj ga pride iskat do 20. £ m. v Repnje št. 14, sicer bom s psom razpolagal sam.	38504-14
Za vedno nas je zapustil moj dragi mož, edini sin» brat, svak in stric
JANEZ KEGU
pravnik in rezervni poročnik Kranj, Ljubljana, Dol pri Ljubljani, 11. deoembra 1948.
žalujoča žena in ostali domači.
Umrla nam je naša ljubljena žena in sestra
MARIJA NOVAK roj. GREGORIN
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 15. decembra 1948 ob pol 15. uri iz kapele sv. Janeza na pokopališče.
Ljubljana, 13. decembra 1948. žalujoče rodbine Novak in Planinšek.
Umrl je naš ljubljeni mož, oče in sin
LUDVIK TRENTELJ
rudar
Pogreb dragega pokojnika bo v sre^ do, 15. decembra 1948 iz hiše žalosti na pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje, 13. decembra 1948.
Globoko žalujoči: žena, sin in hčerka, mati, zet in ostalo sorodstvo.
Umrl nam je naš nadvse ljubljeni mož, oče. stari oče, brat in svak
GAŠPER FRANTAR
bančni uradnik v pokoju.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 15. t. m. ob 15. uri iz kapele sv. Nikolaja na pokopališče.
Ljubljana, 14. decembra 1948.
žalujoča žena, otroci, sestre in ostalo sorodstvo.
j Zapustila nas je naša ljubljena * hčerka in sestra
MAVRICA LEGIŠA
Pogreb bo v torek, 14. t. m. ob 15. url izpred hiše žalosti Polje št. 105 na pokopališče v Polju.
Polje, Lesce, Novo mesto, Nabrežina, 13. decembra 1948.
Globoko žalujoči: Franc, oče; Olga, sestra; in ostalo sorodstvo.
Umrla je naša draga žena ln mama
MARIJA FIDLER
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 15. t. m. ob 15. uri na okoliško pokopališče v Celju.
Celje, Ljubljana, Pula, Hrastnik, Radovljica, Maribor, 13. decembra 1948.
Žalujoči mož Ivan, otroci Vinko, Ivan* Marica in ostalo sorodstvo.
L Umrla nama je najboljša sestra * in teta
ALBINA ZAVAŠNIK
upokojena učiteljica.
Pokopali jo bomo v* torek, 14. decembra ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Andreja na pokopališče.
Žalujoča:	Pavla Bohinčeva
In mr. Pavle Bohinc
JI Po dolgi in mučni bolezni nas je ■ za vedno zapustil naš oče in stari oče
JOSIP KOVAČIČ
pekovski mojster.
Pogreb bo v sredo, 15. decembra ob 15.30.z žal.
Ljubljana, 14. decembra 1948.
žalujoči • žena Marija, sin Viktor, družine: Jenko, Levstik, Janežič, Petkovšek, Roglič.
ZAHVALA vsem, ki ste mojega pokojnega moža
TOMAŽA AVČIN
spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujem delovnemu kolektivu in upaavnemu vodstvu »Me-proma« za gmotno pomoč
Ljubljana, 13. decembra 1948 ^	Žalujoča žena.
ZAHVALA. — Vsem, ki ste spremili našega dragega moža in očeta
GREGORJA DRIGA
v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, vsem pevcem in darovalcem cvetja se najlepše zahvaljujemo Ljubljana, 13. decembra 1948
žalujoča žena ln hčerka.
ZAHVALA. — Vsem. ki ste ob prerani smrti nenadomestljive žene in mamice
ZORE JESENOVEC roj. MOŽINA
z nami sočustvovali, počastili spomin nepozabne, poklonili cvetje ln vence ter jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujemo tov. pevcem za ganljive žalo* stinke.
Ljubljana, 14 decembra 1948.
Družina Jesenovec.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica Čt, G/U
Telefon uredništva ln uprave SL 55-22 do 65-20, telefon uprava ca ljubljanska naročnike AL 88-28 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni
urednik Ceno Kranla