Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto i . -	$6 00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo >eto -	$7.00
Za hiozemstvo celo leto	$7.00
c B
r
List :slovenskih idelavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily bi
the United States.	jjj
Issued every day except Sundays ta and legal Holidays.	|
75,000 Readers. , J
J
TEUEFON: CORTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 241. — ŠTEV. 241.
HEW YORK, WEDNESDAY. OCTOBER 14, 1S25. — SREDA. 14. OKTOBRA 1925.
VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII.
S KONVENCIJE AMERIŠKE
DELAVSKE FEDERACIJE
ROCKEFELLER !N NJEGOV SIN


Konvencija je debatirala o narodni kampanji, ko-je cilj je dvigniti plače delavcev. — Poročilo iz-. vrsevalnega odbora je započelo boj, da se uve-; ljavi lestvice za plače in ure soglasno s produk- j cijo. — Radikalna izprememba je bila preprečena, ko je bil vrnjen dokument v nadaljno pre-sojo.
ATLANTIC CITY, N. J., 1 3. oktobra. — Organizirano delo je bilo včeraj zvečer na robu pomembne odločitve. Na tehtnici je namreč mezdna teorija in politika strokovnih unij, združenih v Ameriški Delavski Federaciji.
Po-vojno politiko odpora proti skrčenju plač, — ki je bila najboljše izražena v kampanji, da se j vzdrži in konsolidira pridobitve tekom vojne do-i be, — bo najbrž nadomestila zahteva, da se zviša j plače ter zmanjša število delavnih ur v direktni i proporciji s povečano produkcijo, katero omogočajo novi stroji, nove metode in moderna izraba vodne sile.
To vprašanje je bilo dvginjeno včeraj povsem j J .	»JJ«
nepričakovano. Del poročila izvrševalnega sve- |	i
ta, ki je iznova potrdil opozicijo proti skrčenju !	djfŽ« V Pallc'IYlI.
plač, je bil predložen za sprejem, ko se je pojavi- j	_
lo med delegati gibanje, da se uveljavi bolj defi- Združene države so in-
niAji iii.m kaži* naji>otrntej<t'«ra
l !Vr». n.j<k{rovik<ra -iii.-j in >»iiio vo /.• v.n.
COH**lCHT.*KEVST91«».VIi»r co; MW.>0«l( •
k.• ! ikii km -Ioli
Protestna stavka franc, komunistov.
Neredi v predmestjih so značili stavko v protest proti vojni v Maroku, a glavno mesto je trpelo le vsled pomanjkanja taksijev.
i).
•kefol-
tervenirale v Panami,
ki najemnikov.
I > AL BOA HEIGHTS. Panamsko < zemljo, T i? oktobra. -- X;» pio--nj<» ]vinam.-?k].' vda 1«? so pre-v/.'lr včeraj aiu(kr!>lv" obla-ii kontrolo nad policijo i >i požarno 1 rantho v Pajiami. Trije za vojno <-]>i*ecn]jen' baftal.ioTii poti povelj--Ivcin m*nera!«a Martina >o vkorakali <l;:.nos ])0}V0]<!ne '»1» pnUlveli v mesto. Am ri>k" nb;:isji p;i niso prevzele po-lov eivilnih oblasti.
Jnt;r.-v: »n. ij;i ameriških oblasti je bila txwlediea pav t i ran i h najemnin. katere - ■ zabtovn v kanal-k-ni ozemlju. Najemniki pa no-»"r-jo pTčii t i povišanih najemnin ali >:<2.]niN»iti * ta.nova.nj. Ker je v oi'i^led ^.iMianj poletja skrajen
nitivno ugotovilo glede politike, tikajoče se mezd.
Se predno je mogel komitej, ki je imel v rokah ! ker Sj ne mQre tamosnja to sekcijo poročila, ustaviti val, so zahtevali na- j vlada oomagati v stav-mesto tega bolj definitivno politiko. Navedli so številke, ki kažejo, da se je sicer proizvod industrije v Združenih državah povečal v dobi zadnjih dveh let za devet odstotkov, da pa se je število zaposlenih v isti dobi zmanjšalo za tri odstotke.
James M. Lynch, predsednik Mednarodne tipografske unije, je zahteval, da mora nova politika vključevati predlog "neprestanega skrčevanja števila ur, ki predstavljajo delavni dan."
Razprava se je hitro bližala točki, ko bi se morala razviti nova politika, mogoče ena najbolj važnih, kar bi jih moglo sprejeti organizirano delo v sedanjem času. Tak položaj pa je hotel preprečiti Matthew Woll, eden podpredsednikov federacije, ki je predložil poročilo. Rekel je, da je vprašanje preveč važno, da bi ga bilo mogoče rešiti na ta način. Izjavil je, da so na tehtnici pre- no '-n vratno. «la bi tmo mo«?
v v . • • i • v	-	vi i : izpr>>'ovaiti >porazlnm. ic postalo
vec važne stvari, in končno se mu le posrečilo, da	1	' „ ,
...	..	.	*	.	j pei zorimo vanceanje v.'a;le Z-l ru-
je bil predlog vrnjen komiteju z naročilom, naj na-j;<.nih dr.?nv da M ;i;lp.rav5 }>1.ru;,
novo razmišlja o njem, v namenu, da ustvari no-js.;mpa. ij ka stavka šoferjev - r
vo definitivno ugotovilo glede politike, tikajoče ; tr	pouličnih želeni«-. je
i	paiali.-!i a!a danes zjutraj promet
se mezd.	, , ,	. .
J :ai tam st rokovno organizirann
William Green, predsednik federacije, je v svo- .i iav tvo pr si s stavko.
jih zadnjih govorih in v svojem otvorilnem nago-	-—;
voru pred enim tednom poudarjal pravico dela, da je deležno naraščajočega bogastva, katero nudita moderna znanost in industrija.	_
Komitej je potom Wolla priporočil sprejem po- rostox. Mass. n. oktobra. — vočila, v katerem je napad na skrčenje mezd v|Frar,k XielmW.n h Ka-i P.rain tekstilni industriji. Prošnja za manjše produkcij- tr' ^ ,i nrl mi v<"Cllieal ske stroške, katero navajajo delodajalci pogosto pri skrčenju mezd, je bila proglašena v poročilu kot varljiva, ker je boljša pot v sodelovanju med skupinami delodajalcev in delavcev.
Popoldanska seja je bila posvečena spominu Samuela Gompersa.
Nenavaden vzrok smrti.
Resignacija
vojiiega tajnika*
Na mesto amer. vojnega tajnika Weeksa bo najbrž stopil Davis.—Vojni tajnik je pospravil svojo pisalno mizo, obiskal predsednika ter se pripravil za zadnji kabinetni sestanek.
Prejšnja portugalska
kraljica zbolela.
PARIZ. Francija, 1:?. oktobra. Prejšaija portujralska kraljica Amelijr, je r»sno bolna v svojem Manovanju v Versailles. Poikliean j<* Ml nj»vii tlru/.itwki Salmvnik iz Lizbona ter Me »loimurva. <la je /<* na i>fkti semkaj.
Prejšnja kraljiea AnieJija je vdova kralja Oarloaa, ki je bil za. \rartm) umorjen v Lizboni 'eta 1S0S. Ob isitcan času je bil umorjen tudi njen sin "pa-est olona e<l ui-k. Ko jo moral kralj Maiwiel, njen drugi Km, ki je alrdi! iwi pr»Ntoluf 5K>begni4i <l\>e l«ti poaneje iz Lizbone, ga
A medija. Od une^Ta* čas« naprej je živela deloanaj v Angliji, udoma v Franciji.
Industrijalna kriza na Portugalskem.
LIZBONA, Portugalska. 13. okt. Vt Kaposifaw>.<t i>a Port o žalskem je pmeeaa zaATseniati radi indu-strijaine krize vedno bolj preteč j obse«?. Številne tvomiee ko že pred aueseci ustavile obratovanje in n -kaVo 600 nadaljnih uulustri.ial-nih i>odjeuij bo raMp^iecnih, dočim stoj<i 1400 tivTdk pred konkur/om. V poljedelfifcviu in v podjetjih, ki so v i73v»7.1 s poljedelstvom, je zaje opremi jata kraljica pocdeaiecst normalna.
/iv< ;iepa preti' -l.j ija, katereca je dobil. se je slučajno s]>ro"i>n puSka. kait< ro je ra/ikazoval v zvtizaienu ]>os]opjn	•
Xieliol>on. ki je bil inštruktor, j ka/.ii 1 poštnim u.služboneem ujiorabo orožja v kampanji, da zavaruj«' poštne uslužbenec na vlaik.ii pred napadi nanditov. Bas je jemal patn no iz puške, ko se j t --prožila. Čeprav ni bil zadrt, je vendar omahnil na trla vsled -<t re>ilj aj a ži vorev.
Strol je napravil veliko luknjo v stropu <er razburil ljudi, ki so >e naJiajali v sodni dvorani nad » a :ik i^o va 1 n i m pro* t orom.
Deset oseb utonilo.
MIAMI, Flo., 11. oktobra. -Danes jc preobrnila v tukajšnji bližini izlcitniška jahta, na katori se je nahajajo trkleset o-eb. Defiett osel> utonilo, ostal? so pa s težavo rešili.
WASHINGTON. D. C., 1?. akt. n.vlvo j:rir-ak->vana ]-t-i»-naeija .fohn \V. Weok<;i kr»t vojoejra tajnika bo o>b.jvivljena danes po se-star.ku kabineta. Pn ilse<lnik Cool-icijre r.'> :-iteni easu objavil na--li ;knka. V « fieijelnih krocrih --o na m izlili, da j<* bil izbran za to nie.-it..) Dwiprh.t F. Davis, pomožni m tka j poslu joT-i vojni tajnik
TajnMv We.iks. ki je )>rete.kleira aprila resno zbolel, je pred v C-mevMM baje skletiil. da >•» ne bo vrni: na -'\oj»> mesto, a na prošnjo ru "d-c lnika je pr ložil svojo re--ipnacijo na poznejši i";k Pr. td--i i!n'!c Cotolitltre je upal. da se bo ":.i>"^ovo zdrav-1 vmo stanje za-de-t.no iz.!»olj»:'o, da bo mogol osta.ti v ursidu. ('uprav se je zdraA*-stveno -:;inj.* W« tvksia izboljšalo, -f vendar ni r-i»t i dost.! nioonim. •la bi ostal v uradu.
(Vprav ni bilo št? nobene ofiei-jelne objave, -e jt- vendar izvedelo v»Vraj zvim"'!' pr» konferenci ni d pre l-ethiiJcom in Week<om. ta jo sh iluji < dre lil vse potrebno /a >voj urad. po odsotnosti šestih mc.seoev.
"Weeks je ostal eno liro v svojem uradu, izpraznili predale ter sr j.'»>\ »toval 7 poslu jo,"lin tajnikom T):ivisom ter na f-<1 n --k i depart->•!< •'■'. , . Xato -c je odpeljal v Pelo hišo.
—	Ali bo-te prisostvovali ju-trajšnjemu ikabiinitnemu sestanku? — so ira vprašali.
—	(lot o v o. — je rekel.
—	Ali bo to vaš zadnji kabinetni snota.nnk?
—	f'e bi vam odvrovoi il na to. M vedeli vse. — je odvrnil.
PAKiZ. Vraneija. 13. oktobra. I'oeim j - neikaj prt-Hivanja krvi • j;r-. inljaio m prilike miralju»v:iih jrebivalcev te<ra mesta, ni hotel Pariz po--ve<"a'.ti ni kak: pozornosti komuiui-t ičm-mu po/,"vu na grnarahlo stavko, in vlada je zopet rii-xrat lahko dokaa.ila. »la .je v --ta-nu boriti proti najvojom Mo-■-kv«', da se vmešava v politiko fr.i:ii:o-ke.£ra narola. po-;buo na v {"raneo.*;ke vojaške operacije v M a rok t;.
V	Parizu ponavadi. Tekom dneva ie bilo nn << taii manj ta.k-.ijev. a to dejstvo j«- omojroeilo ]) .uln-jiim karam ter bu-om. <la so vzdržali promet Pioti veerai p« so .:i!i >voja mesta, ker -i priea-
i	ovali iro^tov. vozerih se v razlie-ua nieda!i.>*••).
TekO'iu iiiimirov je bil ttbit neki -ia."kar tekom bitke, ki se ji* za-\*r-!;a i-'.vtji neke tvorniee v šu-r<-sn< s. Xetki pidieij-iki brisradir je bil resno ranj'-n. !ahko pa trije P' !i< :<ti Ln vee .-tu vk ar ji v.
V	S.t. IhMiis so stavka rji, veči-noma Italijani, preobraeali tovorne avtomobile in taksije v namenu. da paraJizirago slaižbo pouličnih kar. Oli istem ea-ni pa so ime-
ii	rji na ducate ročnih spo-pailov > policijo, pote.m ko so poslušali ognjevite govore proti francoskemu militarizmu. Tukaj kot v ^uj-f-iH-s je policija na ko-njih -ni-emila nestaMkarje iz ne-varne.ga -ozein'ja. "\f pariwkem o-, kraju pa fo bilo zapite vse glavne tvonnice. V nekaterih slučajih rl »prišla včeraj zjutraj na delo polovfieo osobjr. \i ndar pa je zna-čdno. da je bilo število delavcev, pri-jo-tvnjočih komunističnim se-
tankom do»ti manjše kot število
tavkarjev. Tasno je. da je ostala večina raj se doma kol da bi se pridružila c »k-t r« • n i is t c* n.
Izven pariškima okra ;a j? poru en jada sta.vku še večje i z.j a lovljenje. Lyons, Marseilles. Por-deaux. Linioges in celo indnstri-;,alni okraji severnih departmnn-tov niso posivi.čali nobene pozor-.n<.s.iš komunističnemu pozivu.
POSVETOVANJA V LOCARNO
Pariz je ponudil Nemčiji kupčijo, da si zagotovi — Francozi se bodo odpovedali renskim reservacijam, če se bo izrekla Nemčija proti vojni ter sprejela prisilno arbitracijo. — Zavezniki so obljubili Luthru modifikacijo člena XVI. dogovora glede Lige.
Poroča Wilbur Forrest.
72 zob v Čeljustih ženske.
DALLAS, Texas, n. ok'obra. V>aka normalna oseba ima le dva in trideset zob. a zdravniki v neki krajevni bolnici so našli žensko, tri je imela več kot -voj <1 tlež zob. Ko so ji izruvali kočnike, so opazili štirideset zol*, skritih pod ko niih\aani. Vseh -vkupjij jih je iiue-| La dva in sedemdeset.
Manj kot p<'t odstotkov delav-
cev se je odzvalo pozivu na stavko. —
Najbolj \ažaii razvoj dneva je liila obsodba ko-nmnLsttčnih po--lancev Ceh^hitia in Drriota na m inajsrt mesecev v ječi ter po ';000 funtov globe, -k. r dala komnni.-itičneiniu listu llumanitč nolnomoč, fla priobči članek, v katerem ^ jo pozvalo francoske če-'e v Maroku, da odipove ]>c-kor-Tino sn'ojim častnikom, odlože orožje ter fraitennizirajo z rif*ki-Hii v.-tišn. Xadaljni komunistični voditi /Iji <• o dcibili lažje kazcii. Ker •e bil ipoDnv objavljen, ko parla-ii>w*t tli zboroval, nista mogla poslanca zahtevati imunitete. Ni vr-i«*1no. da bi višja sodišča ratzve-ijavila 5naij>?>i*no kazen.
LOCARNO, Švica, 1 3. oktobra. — Francija i c stavila včeraj presenetljivi politični predlog, cla se bo odpovedala pravici, katero zaHteva sedaj, da namreč prekorači nevtralno ozemlje Rena pri obrambi svojih zaveznikov, Poljske in Čehosio-vaške, če bi Nemčija sprejela prisilno arbitracijo iter izključila vojno glede svojih iztočnih meja. Če bo Nemčija sprejela to težavno točko, bo kronana j konferenca v Locarno z večjim uspehom kot pa .se ,. , J je izprva smatralo za moooče.
vršil i po-li kot j	^
Kancelar Luther je izjavil včeraj zvečer, da se bo posvetoval s svojimi političnimi svetovalci v rzau promet Berlinu. Če bo odgovor negativen, bo treba nase taksiji v- daljevati s konferenco na temelju francoske zahte-'ve glede pravice, da zavaruje svoja iztočna zaveznika v slučaju, da bi postala žrtvi agresije, dočim naj bi na drugi strani Nemčija stopila v Ligo narodov na temelju posebnih pogojev, tikajočih se člena XVI. dogovora glede Lige.
Kot poročano, se je zadnja zadeva že bližala svoji rešitvi, a vstop poljskega zunanjega ministra Skrzynski-ja v neoficijelna pogajanja je korenito izpremenil položaj.
Če bo Nemčija sklenila sprejeti prvo alternativo, bo lahko današnja konferenca dovršila besedilo porenskega dogovora, in izgledi glede hitre sestave različnih arbitracijskih dogovorov bi bili tako jasni, da bi bilo preostalo delo v glavnem le še tehnično. Pa tudi neglede na odgovor Nemčije ni niti najmanjšega povoda za domnevanje, da bo pomenjala konferenca v Locarno izjalovljenje, razven če bi se pojavili elementi, katerih ni sedaj zapaziti niti na obzorju .
Če bo Nemčija pristala v izločenje vojne na iztoku ter strnila svojo lastno varnost z varnostjo drugih na temelju Liginega dogovora, bo moooče ahko obljubila svoj vstop v Ligo, na temelju ^dogovora med gentlemeni", da se bo simpatetično rostopalo z njenimi reservacijami glede člena XVI na prihodnjem sestanku sveta Lige ter tudi na zborovanju Lige, ki bo mogoče sklicano za mesec december, poseLno da razmišlja o vstopu Nemčije.
Nemčija je že sprejela v principu izločenje vojne na svoji zapadni meji in če se bo poslužila iste politike tudi glede iztoka, je očividno, da bo postala francoska pogodba s Poljsko in Čehoslova-ško majhne važnosti.
Usmrcenje Hromega.
BELLEFONTE. Pa., 12. okt. -Včeraj je bil asmreeai v Western kaznilnici v Rockview v električnem- stoilu e mre Edvard Stevenson. ohromljen od pasa navzdol od krogi je. tki je omogočila njegovo areitacijo.
Stevenson je ubil pomožneera konštablerja Masozia v Uniontown tekom pogona na neko igralnico januarja meseca leta 1924.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej, 15 centov za poštnino in druge stroške.
BazpOMlja na zadnje pošte in izplačuje Toštni čekovni urad". '
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir .......... S 9.10	500 lir.........$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 Ur..........$42 50
Pri naročilih. 1U znašajo manj kot 200 lir, rsčonamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bank* v Trsta.
Za poSUjatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Linun sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz t epa razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Demur nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687
J
____
m
ox^mmvt^ii4, QKT. I?^.
j
Mi
GLAS NAROtiA
(SLOVENS DAILY)

Owned and PnbUeked by
HLOVKNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Stkiw, preeident_Look Bepodtk, #r
Place of bmiBMi of the corporation and addrewee of above offieere 62 Cortlandt St., Boroggh of Manhattan, Ne-w York City, N. Y
"GLAS N A B O D A "
____"Voice of the People" _
I tamed Every Day Except Sundays ana Holiday*.
A^LESKi PRINC V JUŽNI AMERIKI
la relo leta velja lut ga Amertko m Kanado______$6.00
Ta pol leta .______$3.00
Za četrt leta______$1.30
Za New York m eelo iefe — $7.00
"Za pel leta..-.......$3.50
Za nioeemstva ea eela leto_ $7Mi
Za pol leta_________$3JU<
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'*Glas Naro*la" izhaja vsaki dan ieveemX nedelj in proemkoo.
Dopiii brea podpisa in osebnosti se ne priobfojeyu Denar naj * blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroini ker, pn*imo, dm m nam tudi prejšnje bivaliiSe nasnani. da hitreje
najdemo naslovnika.
"G LAS N A B Yj D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876.__
ODERUHI NA DELU
UHOHWOOO A UNDCHWOOC. M. T.
Ko .se je mudil angleški pr.ne v lUicnio- Aires, je taniošnje pr-.fbi-■valstvo vsaddio drevo v spomin njeigovejra obi-ka. Princesam je izkopal jamo.
A.L -it m ko je prišlo iz I*ariza poročilo, da bodo zavzele stranke v !. i. (M .ti "pavlameintu v najkrajšem! čai-iu stalile proti temu, če «.!•(• 'j rovizorični" dojrovor, katerega je «fclenil francoski finančni .iiinL (aiUautx z ameriškim finančnim tajnikom A.fellonom. i l>»t,. ill vlada in nato tudi potslatnska zbornica, se iporoča tudi iz \\ .i hiu^tona o i-tem vjiraišarijU. To pa se je seivefia zgodilo na in-<!n. k;< i uia« in. ki pa ibo lw«z dvoma izvodili svoj upjjv na pariška ] xsvrto vanja.
I/ zvz:i _m glavnega me-ta se je namreč objavilo, da se bo popolnoma izjalovilo posojilo v zne,-Jcn $100,000.000, plede katerega je
•	\'t mi fa.ll.iux dogovor s finančno skupino, kateri naoeijuje hiša Moi^i.n. Glede vseh >|>od(rob«iewtfi, obrestne mere, .trajanja in odpla-
•	it'll > t n't i h milijonov, je že doseglo dogovor, ko jr posegel mu« . za k: i(Lni>ki tajnik Mellon.
L: WavliLiigiona so povšem dokxmo sipoiročili, de bi ibilo tako po-v Mslanjrm rihii wkrajno ntzažcJjivo in <la je treba dovoliti 1'Vannji. — kot vsrm drugim zadolženim državam, — nove »kredite I' i" ; m. k > bo zadostila svojim ob\f(Mne»itini napram Zdru/.oiitir. državam.	••	. •
S inn pa .v m le j>oktfpalo posojila v zmenku sfclOO.OOO.OOO, pač i > • tudi padla v vodo vsa druga posojila, is katerimi je priced tukaj franco ki fin nični minister. Višina po-ojiil, -katera je baje na-nnravaia Knunejja na jot i v Združenih državah, je <»na.ša!a n. .kako ?tu .-t«, milijonov dolarjev.	\
(V l>o o>t il ameriški dt-nariii trg .zaprt za Francijo tabko časa. . .' .» r ni* bo sklenil Pariz bolj določnega in daleike>«ežnegr 9para.2a<-i::.i /. \V.i li:ngionom, bi imelo to za Francijo ise^t kla hude posledice, l-raneoiki fiank bo začel namreč taikoj padati — kar pomenj« »tv.:r. — ki jc skrajno uezaželjiva talko za Washington kot Wall sii, . t. W.ril ti ga misjinio tudi, — kljub napol ofičijelnim vsporoei-! m iz W »Khingtorta. — da nima Mellon v resnici- rewnlh ivame-nov. t";i .avi Francijo v finančn zadirtge. Se vedno snk) pn1 pričanja, da ji' že davno |^r:>lo do Hp'<raauma med Caillauxom in MeLlonom da i i< sr<lan.;a afera zopet manevra s'katerim s-* hoče zvoditi i!.i !rd frai crvko "posi.j;ai-iko zibomieo na emi strani t«_r ameriški zvez-n >i :.. t na <lrugi. Neki newvonski tednik je povdarjal pred krat-'viiii pov.rein i/imifnio. da bi amcriško-fraiicoski dogovor gleele od-, !ač,.:ija do'ga obeh >trane že davno pomeinjal kot zmago, če bi n( « ;> Mj.iJ -1 rali. da si • bo nsusprotna stranka po^lužika te *4zmage" ti. jo por.ibila kot orožje «proti secUmjim mogotcem
jZa kuii»ami pa ->e dtduje na mlieh wfcrjir.oh. Fianvcowka :n nmeri->k.i tinanca -ta na drlu. da spravita svoj ple<n na varno in da oklo-par.;;i šii->e nw-e naroda in davkoplačevalce.
Na nn-lo p i- nje tajne dip'omacije so stopili istotaico tajni e> j»:„v {uo/oini manevii mednarodnega svetovnega kapitiila__0>ta-. la ji stara metoda, z edino rnziiko. da j^' -njeno besedilo hu^e.-
D
opisi.
<>.: loma jugoslovansko Ijud-v naši državi, da takoj sikli-
Bulnth, Minn.
< an i začo-^n^ga lzvrševalnega • ilbora z:i ustanovitev lzobraže-vil.ic organizacije apelirajo v i-iiHMiu vs:»h odbornikov, ki so bili nav/:k"; na posvetovalni konferenci v C i ilbcrtu, Minn., na sloven-: ko. bt'VO
če. kjer le mogoče, javne sdioile in i;/»<>ii do'-cgate za konvencijo, ki sv o<» vi "da dne 25 oktobra ob 10. itij i J(»poldnc v Eveli th City Re-«ir< a t ion Bui'ding.
I )rb t a!i delegat i n ja je lali-I o \ >ak Slovel c oziroma Jugo-'v;;.!i, k'je doj>olnil 31. Jeito svo jo - aro,ti. Takoj j>o izvoKt.vi pa Kk-ra plačati blagajniku lok»lne-V a otllmra eai dolar za pokritje konvi mčnih stroškov, to bajike-t:i ki bo pritajen delegatom. V na t'jb'nah. kjer ■hi odbora organizacije, p.a naj se na javnem > hodu izvoli tri može »kot odbor-; kmanjših r.aselbniah, kjer ni mogoče sklicati shoda in izvo-del.i^atov na shodn. n*j pa r«R)or >a. ./jrgaiiiracijo knb vre naj-
i i j' ** in TUrtvpfi v-neHi*- mf«e kot
1 •» .. . i* -(11	Vu. k^^ifn^ijo. ., - ,;. ,
citle^atoV^m divia:'" fpc i
L i »o: i a
1 dolar za ^*satkega dcl^gat.x), . po-jVrti zača.scvmu gl. tajniku in H.cor nnjka-neje do IG oktobra.
Posvetovalna (konvencija v Oil-be rtu dne 20. <se«ptemhra ni sicer določila število delegatov za vsa kciposamezno slovensko "naselbino. t) anveč je bilo sklenjeno, ela ahko pošlje v-iaka naselbina *na '.konvencijo |oliko delegatov, kolikor jih želi. ŽeiVti je. da pošljejo ^lovenHke naselbine v Minnax»-ti na.imanj 1275 delegatov, in si-ir. •kakor sledi: — Duluth. 50: Klv, 230; Tower (Sondam 50; — PinnevilV 15; Anrora 150; Biwa-bik 25; Elba 25; McKknlev 25; Gilbeirt 150; Bveleth 200; ViTgi-wa 50; Ruhl SO; Thisholm *J00: Flifc'b":ng-Kittzvilie 50 r - Nashwak 25; CooJk 10 *
BoJ«ki in rojakvnjc! Veliko je delo, ki smo ga žapočelf t čeprav smo Slcwenci na^lj *ii "v Minne-se4i prioližtio že 50 let. je to prva pa.-dkužnja v zgodovini te države, da zdfučtmo <naš narod v (vi orgajiitociii, potom katere na.i bi delovaU ^iž^o ra napredek in blagostanj* rha«iova' 4iaroda ter ra
-vi
e.
siga eiobre-ga naroela in vemo. (ta Aaš liaroJ h re pi mi po napredku!, smo Uivtirjeni, (la se odzove temu klicu in prihitJ v vefikoiu številu ha zdriM v a bi o 'konvencijo v Eve-leth, kjer si j>oelamo roke kot .j-ulje in pci-t.rc matere Slovenije in velike Jugoslavije. -
G3invini g*)\-onnjk na banketu bo profesor Francis .Tager z uni-\1 u-ze države Miimesote. On je Slovenec "ki .ni sijioštovan samo od <vo^ega naroila v Ameriki, tem več uživa ved i ko, spoštovan je tudi pri amcr.šikeni narodni. Tekom svetovne vojne je pred*? »cinik Wilson imenoval profesorja Jag-ra načelnikom Ameriškega Rdeče-cri Kvriža v Jugoslaviji. On je sarn videl .strahote svetovn/■ vojne in trpljenje .našega naroda v starem krajh in gotovo nam bo kaj po vfda>l o onih u-iodcprv'jiili dneh nagega naroda v satari domovini.
Torej na s vidrin je v E velet bn in 25. oktobra 1925.
Geo. J. Rrince, za čas. predjed. John Movern, začasni tajn:k in blagajnik.
Cleveland, Ohio.
Dne 18. oktobra bo nastopila znana slovenska :gra)'!ka madam a \\Tpnnt i Daaiii letva v Slo ven -ik nn 1'oni'U. Ž njo vred bosta nastopila naša elva pKzniama um h t nikn Mr. 1-milio Blaževie iin Ivan Ribič, (»ba jievca sita znana tukajšnji -loveainki javnosti po pesmih, ki -ta jih pe la za gramofon. P; i to.t priliki se 'bodo pa trtkajšnji Slovenci lahko oseibno seiznanili ž njima.
To je zadnjo gostovanje gospe AVpuste Daiiiiknvi ' v Ameriki. Na-^a 'umetnica se naimre!- mo'i vrniti v de>n»ovino ter jxvivf.riti svoje moči irt-' vmnoZrwy it i s*ovenske>mn ^rledaJriš-ču. Mr. Einilfo Blaževič ;r&zipola«ra. « krasiuim' bari tonskim ■erlaswii. Mr. John Ribič je pa eden •najboljših slovenskih tenoristov jv AmprMii;
Ro jailci, ne zamuditi^ i e prilike ter se v kolkkor mogoče a* e like m številu nulelež:4e predstave v Slo-vensrkem Domu.
Poročevalec.
New Waterford, C. B.
1 Za štrajikarje — Slovence in Nemec — v Waterford ti. Nova S'kocija, se V nabralo in nam poslalo vsega skutoaj sledečo svoto John Laourr $3.80;' Tgnatz Mu-"ič $52.50; Rra.'usb. 19S Jamaica. 43 00: lgnatz Mušič $-W>.00; Vincent Cainkar, pred^erlnik SXPJ. -^46.00; V. C. predsed SVP.T _ i^6.00; Slov. Podpor, društvo sv. Petra, št. 5G. JSKJ. ^500; Miss Maria .^100. Skupaj $183.30 •Ker pa smo dobili aadnjih 6 dolarjev od društva št. 50 JSKJ in exl ML=k Marije Šare po štraj-ku. zato smo teh 6 dok.rjev po-lali na-^aj "na Glas Naroda, ker im> «tav«ki ni=TOO več upravičeni ^oroVntfati e^ tuarja Trot podpfcro. r«aMe še na7nanjam. da ko sTTstav-•*:arji siklcnili v «voii «tiski obrniti «7ji poti-.oč do «voiih rojakov v Združenih državah in Kanadi, je * i'o Twiiftnil) o«em apelov na nnti-} TVp ča-^icdva na stovenslc«
>mo se jK)sla.i pressnje na 9o drusil w na Nemce in i no pismo 11a SIe/v<,nec. lCu la:vka stavka v Novi S)kocij\i je trpeia celih šest mesecev, kemično pa je bila izgubljen; i; od 10. avgii-ta se zop t dela. _
Vsem elairovalcem še*, enkrat srčna, hvala! Potadravljeni!
lle/man Drobesch.
New Waterford. C. B.
P. Box 388, Nova Scotia.
Canada.
Opomba: — Doi>osl.mib šc-t dolarjev smo celdali Mr. Ignacu Mu čil. da jih vrne darovalci r,n oza-lonui odda v k ik drugi velikei-dnšnj namen.
Uredništvo.
Slovenska pesem na radio.
Vč ra j zve 'čer ipi >!o newyorsku pev-lko društvo 4: l>c>inovina za radio m sice r na po-taji WJY^ v New Yexrkn. Program s<« je začel točno ob devetih zvečer ter j-trajal <lo <le--se.te ure. Nastopila cta niešatii Ln moški /ber ter zapela ra do vcdneim u posil usad -t vu pa r iiaikrasjuejših slo\enskih pesmi. Petje je blo ikra-/no. jie^mi srečno izbrane. Vsa Čai t požrl vervainim pevcem in neumornemu pevovodji Mr. Isrnaciti Ilndet.:,.
Kritika v današnjih angleških dnevnikih o na-topu "Domovine" je jcuko la«kava.
"Domoviniv če>ititarao na ten? veMkem uspehu.

Peter Zgaga
AVTOMOBILIZEM V RUSIJI
Ker poznamo duSo ih srce na- fGb.-s Naoda'in Pros Vet a \ in po-
li u^ k i srovjirtsJki sportmiki priredijo to leto ]x*naviio vožnjo za oceno avtomobilov. Vožnje bo-eio v veliki meri udeležile tudi i-nozctmske, posebno nemške finme. \ e>zili .bexlo tunni vozovi, avtobusi, (tovorni avtomobili in matoma kolega. Kategorije so deljene po 'kcnjsjkih silah metorjhiv in po po-vpreienih hitrostih (50—150 km) jHisiamezaiih strojev. Poiz'kusna proga bo znašala 5000 km ; chI teh bo (prevoženih 50 oeLrt. na ravnu državni ce^sti, 19 odst. na. goi-skin cestah, 30 odst. na ravm?h deželnih cestah in 11 odvt. po gtoit-jJcih potih. Avtomobilizem je elosc>daj Rusiji, ki mudi kra<*n terem zt \onjc: L*. o. sii :k> zaostal. Vsa Rudija v-f dan jih mejah premore le i tvomice za a.ft o mobile in maža h' vedno v.-ve svetilke in vso pnev-aiatiko. Ceste so za avtomobilsk: promet jako ncprikladne — pr» >ližno take, kot pri nas v Slavoniji ali Bački.
Za avtomobilno tekmo je letos prijavljenih 83 osebnih avtomobilov. 51 tovornih, 20 motornih kol.S. med n jim razen 4 domačih amo inozemski izdelki. Omeniti ie še, da teče i o pot prvi to vorni •i v to po ro.--.kih cfptah, ki im»» )nr.vi»iatiko.
ROJAKI. NAROČAJTE SS NA "GLAS NAitODA". NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V
Kaj se hoče — \>aiikdo ima svoj id. ail. RepiublLkan.-iko časopisje r.e more ( oolidgea i>rehvaliti. Boljše-vsj.ko in kcmvunu^tienc časo^jisje dviga Imenitna in Ti-ockega v drvela nobesa; xrbsk-i vlaeli naklonjen: iis-ti hvalijo Pašiča; hrvat-ska re-}»ubiakanstka gladila pojejo Raelični slavo; Pirčev ' neodvisni'' tro-t- c!':iiik v Clevel^ndu pa ne more in ne more prehvaliti .Fathra Gni-.elovca.
*
Fa;her Gnklovec sio io^Father (»nielovec so ono. — Father Gni-dovcc gori in Faither Gnidovec doli. _ o Fathni Gnklovcu je toliko branja, da človeka že ušesa 'bole.
*
Jaz gospenla Gnielovca ne poznam >'sii ga ibemi vsi) dte^fa pustil pri niirn. Boon pa tolliko več paž-nje in |K>zorr?ro>.ti posvetil čikaški uši, ki ima «voj elelolerog v far; sv. Štefana!
Mirovna konferenca v Loeame j . <
laicamtc se pravi .po laški me>o Z mesom n^ bo ljičj celo. ^n ej.^le>d :iBio nemšlvp kost jj.M>s$ov v č ko preveč.
' *	r	'
■	-. . I	.1, • . • ..Ji
Roman "Brigita',' bo kmalu končan. Prihodnji roman' bo lep, ši in oIrajt? in še lep'e 1k> in še bolj olrajt, če »bo \-sa.k na ročni k 7»ravočasno saojo naročnino obnovil.
*
Nelki učemjak je rekel: — Pamet p"še s-v t^ovno zgodovino.
C-1 je to re^. je pj-e^net o za ost a >
"a s svojim delom.
*
MusKoliuija so laiski ]ibrr:tlci označili kot čisto navadnega morilca. in bandita. Te b<i primorski Slovenci smeli govoriti. č» bi bilo .v Italiji kaj pravice, če bi bila uveljavi!jena v Italiji sonrtna ka •ien in če bi imela laška justica lektrični stol na razpolago, b; mora-lo v Italiji že zelavnaj smr deti po sežganem mesu.
AnieriLIci vojni t ajnik Weeks je odstopil. V Ami riki sta dva človečka, ki nimata glede armade in mornarice UtvIieuH besede. To sta
armaebii iai mornariški tajnik. *
Na sn-eftii se vse lahko pripeti, nikdar se pi ne bo priptfcilo, da bi stopil Koventa pred svoje fa rane- ter jim rek il:
— Predragi moji farani. tukaj imate vsak po pet dolarjev. To so obresti t.Ls.t>e^ra denarja, katerega
-eni izsnacnfil iz \ a>».
* ' •
Newyorško di-uštvo sv Ane bo Im-.ilio na Martinovo Tiefleljn svoj •: k a ffee -lcla trie h'' pod5 slovensko cenkvijo «na Osmi. 'Dolgo sem' premišljeval, dit bi dofbtt kak pošten sIo\Fenf^ci z raz za 'feaffve-klatšch' pa mi hi bilo'^eH^ce«.1 Če bi rekel 4 4 bletxitnnjfOvbi jih ira^ža+il: Če bi .r ikei "govorjenje'", bi lagal. Vsekakor naj sp pa vsakdo udeleži te prireditve, izplača se /astran pot ic in kranjskih -klobas. Okrajšava "itd." j>a v vabiti tueli ni kar tjavendan.
*
Na tem nvei i/ii sem že par*krat omenil, da je Rev. Trunk čisto navaelna padka. Trunk seveela za-Ti-juje, ela ni.
*
V 156. šterviiillki Kovertovega lista je Trnnik objavil meel dragim tadi itasdeeinje vrštiee:
"Naveelitič mi številko, kjer sem jaz koga imenoval lumpa, prašiča, -svinjo, baraiba. Kje sem jaz rabil be.^ede> bak, kozlati? Edino'.e besedo kurlbišeV sem prinesel, pa mi po\:ejte, :kJko naj t=c to zapiše, ako kaj po tem s?nndi ? ? Prav nič se ne obota.vljtaim. da iineniujem tako pranje — gohcvanjp. naj se sam prime za nos. ako mu ne uga ja. Naj ne madi, da ijna kakeg:.
fnkolina pred seboj".
*
Prečita;te. rojaki in presodite, kaj je Trunk: pooka ali katoliški duhovnik? ___
Izpred starokrajske porote.
tatvine in vlomi*
Maribor, 21. septembra.
Porota -e je» danes pečabi s samimi tatvinami in vlomi. 'Prva sta bina na \T<ti 33-intaM Štefan Horvat in 23-h'tni Štefan Vu-ar ne i/ Prekmurja. ki tsta bi;a J d -.zena. da sta vlomila v liiš«. Katarin ' Legen v Gančanih in n kradla tamkaj za približno 12.000 l'in. bi »»srn.
Poči I'.lcnni me-rea' ma *i:i?ka se j. po daljnem bivarrinr v Ameriki !>r-se~tniea Katarino I.i»goi1 i;; Gančanov v Prrfkmtrrjn vrnila iz Amer kf in prine^.a s se'ioi pre •ej elolarjev. Ti ko očividno mika-'i rba nbt.ož? nea ki «ta dne 17. 'uniia. ko -n bili v i Lr-g'novi n~ s^lju pri delu. vlomila v njih hi-prebrskala "vse omare, nrmr-r1 a rN ko jio .tilrh in vJcradbi n.500 Din. v gotov'ni ter dve uri
vernicami. Oba obdc'zr.-iea sta faj.:la tatvino in ve izgovarjali lrn«r na dimnega. Horvat je zatr-evail. da ie elotičcie papoklrl r« <al doma živi iplot. Vosrinc pa je !a.trjeval. da je rriSeil ikritičnega Ine -Ptiča ino k Lesrcnovim, kjer
'c za-lotil Horvai*a pri tatvini, ki
i 1
jnu y dal batvkov ^-/a 103.) Rin. iro z vec-ižico in še nekaj drugih, '►reelmi tov ela ga t>e "bi izdal. Preiskava pa je dognala, da je zagovor r>beh neresničen i-n ela >ita sporazumno izvršila vlom. Eden j-stal med delom na straži, elrugi pa je nemoteno 'kradel v hiši, nakar dta -si 'braltrfkti razdi-lila plen.
Po izreku pexrotnikoV ji bi-1 Štefan Horvat oproščen, Stefan Vo-grinc pa -dbsrojen radi tatvine na
0	leta težke ječ.'.
*
Draga raz[»rava se je vršila proti Albinu Ahravsjku, {»:Lstoj-in mil v Misliti je pri S.ovenjgraet-cu, >ki je v noči o»l 9 na 10 aprila 1921. vlomil v trgovino Karla Vor^iita v GctH|)o«!ki ulici v Mari-fcoru in apravil Lastniku za prelko 30.000 Dun. tkoieU . Pri \'b mm so bili udeleženi še trije drugi zli-kovci, <ki so elolbJli zaslužimo pla-eiio že pri iporotni obravnavi ehie •J. julija 1921.. Abrovšku pa se jc takrat jK^srečilo pobegniti v Av-sti ijo in je prišel šele letos našim oblastcuii v rok.'. Pripeljali <o ga namreč dne 31. julija odsronskiin prtom iz Avstrije ter ga izročili policijskemu kemiisarijatu v Mariboru. Pri zaslišanju je Abix>v šek dosleelmo vse tajil in zatrjeval, eia se .je vztlržev t.l že od kita 1900 nepretrgoma v Avstriji. Ka-.snej<• pa se je pr'č<-l izgovarjati, da je sicer sodeloval pri vlomu, li kateremu^ ij>a so <ra baje zape-'jali njegovi tovariši.
PoroiJ.nikri so ga «^>e*znali kri ve-ra in je bil obsojen na IS nn se cev tf-žke ji^'e.
1	-. .".
UBOJ PO NABORU.
. .i »
ki iz Dolp-nšf pri Voelicah. Fantje so se meel|>otoma seveela ustavljali po geistilnah. si privoščili dokaj pijače in odšli po naboru še v Rodetovo gostilno v Kamnik. Med naborniki se je nahajal tudi 27-letni. že oženjeni sin posestnika iz Dobruše. Josip Drešar. ki je fante vozil. Ta je v domači občini znan kot pretepač in nasilen človek. Bil je radi telesne poškoelbe že štirikrat kaznovan. Svoj čas se je lotil celo svoje matere ter jo u-daril s kopačem j>o glavi. V gostilni so se nahajali poleg drugih tudi obtožencev brat Anton, ti V a Jerasova. Josip Brank. Miha Ben-da in Jernej Kadivee. Pri sosed« nji mizi pa'sta se zabavala 24-let-ni Andrej Kušar ter njegov prijatelj Alojz Aleš iz Rašie»e. Tekom pogovora je pristopil k obema J. Brank m potegnil "Kušarju s krivci okrašen klobuk z glave. V šali je nato dejal: "No, sedaj ko si potrjen, jih (krivce) lahko nosiš" in že hotel dati klobuk nazaj.
Tisti hip pa je • nenadoma in brez povoda navalil na Kušarja vinjeni Drešar. ki je že pri vstopu v gostilno izustil besede: "Danes se pa "lahko koljemo!" Odprl je nož in začel zasledovati umikajočega se Kušarja. 1'maknivši se mu v vežo, je Kušar milo prosil: "Z nožem ne, z nožem ne!" A to Drešarja ni ustavilo. Navzočih se je polotilo veliko razburjenje, kajti na dvorišču je Drešar Kušarja ttji'1 in mu zadri nož v desno stran prsi v drugo medreber-je. Ranjenec je nekaj zavpil ter padel na tla, Drešar pa j<' nož mirno obrisal, ga zaprl in vtaknil zopet v žep. Nato je brzo zapre-gi'1 in se odpeljal. Ranjencu jc nudil prvo pomoč zdravnik dr. Pole. vendar pa je moral vsled notranje krvavitve Kušar naslednji dan v bolnico v Ljubljano, kjer je 18. avgusta umrl.
Drešar se je danes zagovarjal s popolno pijanostjo. Izvedenec,' zdravnik dr. Maver je izpovedal, da take rane. kot jo je zaeleibil Kušar. navadno niso smrtne in je Kušar umrl bržkone na posledicah nast iftili komplikacij. Isto mnenje je podal tueli zdravnik elr. Novak.
Porotnikom je bilo stavljeno vprašanje glede uboja in popolne pijanosti ter vprašanje, ali se je obtoženec vtej pijanosti nalašč pripravil za krvavo dejanje. Porotniki so prvo in drugo vprašali.^ sglasno zanikali nakar je se-xnat razglasil oprostilno razsenlbo.
: ' ' Ljubljana. 22. sept.
Dne 10. avgusta se je vršil v Kamniku za kamniški okraj vojaški nabor. -Med drugimi so. se pripeljali z ve>zom tudi naborni-
Ose preprečile ženitovanjsko pojedino.
Ko <=n so pred par dnevi v Stamford Ilrrpeu »pni Soinihwielu na Anprletškrm nahaja'! svat j-. ženino m in rro-ve-ito pri poroki v eerkvi. je zašel v dvorano kjer je Iiila pripravljena pojevlina, roj os. Na tisoče os jc brk> v sobi. tako a se ni upal nihče vanjo. Svatom ni preostalo nič drug; kot da so šli v restavracijo in naročili novo pojeelino.
Naznanilo.
j«
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtočneje in po jako zmernih ce-naht Za vsako pošiljate v preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
"Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanie.
---• _i_
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK -82 Cortlandt Street, Hew Tork, H. T.
riLAS NARODA, 14. vOKT. 192«.
O. K. CHBStKbTdji: •
>.-,•• .. i > d ♦ ,
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)
nad položajem, — bomo treščili
--v celino svetilko.
— Vi imeantesi dečko. — je, Hip pazneje ^ avt0mabil zaro-rek.fl. — Vi verjamtte v zdravo |potaJ ob ^kaJ	m
hip pozneje so štirje možaki izle-
]-anift, ki ni da-bi mot ala biti bas va.*vB.. Itn (prav imate, če menite eiovewfcvo sploh, kmete Ln ljudi, k<»t je oni dobrodušni M ari kri-mar. .Moftite pa arlecle Renarda. M ni se j«* zdel takoj odkonea sumljiv. Haoijoualist je, in kar je še hujš«\ fhok*?a.t. Aiko morata čut za dolžno*j>t in vera res propasti, bodo tejja "krivi 'bogatini.
— Sedaj sta res propadla. —.. je rekel Kal el iff. ki j? imel še vedno eijrarefto v ustih tj >r vstal z
rokami v hlačnih žepih. — Vrajri I e]jf f
teli .Lapod grmade razt reška ne kro-vine, in tenak drog visoke svetilke se je vil na oglu ob« tžne eeste, kakor veja raztegnjenega drevesa.
—	No, nekaj smo vendar razbili. — je relkel profesor z lahnim nasmeškom. — vsaj malo tolažbe imamo.
—	Zdaj ste H- vi anrliist, — je Tekel Svme Ln si otepal ld&če.
Saj smo vsi, — je lVkel Rat-
se pomikajo proti nam.
.Možje v avtomobilu vznemirjeni pogledali v »aneri njegovih sanja vili oči, in videli so, da vsa oborožila četa koraka proti njim; na eel n doktor Reward, divji, z hrani o vihra jočo mu v vetru.
Stotnika ni več strpelo. skočil je.z voza.
—	(11 *sij »o( 1 a. — je zavtpil. — to j«* nemogoče! To je vendar debela šala! ('•• bi poznali Renarda, kakor jaz — -aj to je, kakor bi rekel, da j«' kraljiea Viktorija di-nauiitanka. Ali vam iv- gre v glavo, da je značaj tega moža. . .
—	Doktorju BulLu, — je rekel Svme pikro, — je šlo vsaj samo v klojhu'k!
—	l'e vami pravim, da ni mogoče! — je rekel stotnik in zateptal z nogo. — Renard nam bo stvar že poja-nrl. — In stopil j«* naprej.
—	Le m iprenaglo! — je govoril počasi Raiteliff. — Kaj hitro nam ho pojasnil vsem.
Toda vihravi -stotnik, ki je korakal proti bližajočemu se sovražniku. je bil že -predaleč, da bi ga bil še slišal. Doktor Renard je zr prit dvignil svoj samokres, a se je obotavljaj, iko je spoznal .svojega na-prot irtka : stotnik jie krilil z rokami, kakor da hoče nekaj dopovedati, mi je stopil trk predenj.
—	To ni Vseslcupaj nič. — je rekel Šyme. — Iiz te«ra sta-roga brez-verea >ne iabije ničesar. »laz bi r^-kel. da pre dri i i»o — pen k — naravnost Mkazd gručo — pemk — kakor je predrla »krogla B-tlhi klohitk. I.a.hfco da >t»ms pobijejo, •toda prv j jih moramo še mi prf-eej pob št i.
—	Ne Imis Jaka. — je rekol d'o-ktor Buli ilvolj po domače v iskrenosti svojega demokrat izmi. — Ni mi ara se revčki motijo: Le puhtimo stotnjkiu priliko, naj se pogovori.
—	Ali naj 'so torej umafkiienvo? — j«* vpraW profesor.
—	Ne, — JL" rek<>4 Rateliff hladno, eesta ni nv*wni je tudi zadavljena. Saj res. <ejte no. zdi se mi, da vidim tam Se nekega vašega prijatelja. Svme.
Svme Ke je živahno okrenil in gll dal po eesti nazaj: tam «e je zbrala in dirjala proti njim ne redna gruča jezdeeev. Nad sedlom prednjega konja se je lesketal meč, in 'ko je prišel bliže, ho se a.*bll s4eli srebrni lasje na stari glavi. V naslednjem t.renot-ku je S>nne na vso moč avtomobil zasukal ter ga pognal po strmi eesti pr«.<ti morju, kakor bi hotel po v«ej sili v smrt.
Kaj vraga vam je? — je v;lk.lnknil profesor in ga 75grabll za laket.
—	Daciiea de je utrnila! — je rekel Svrnie in njegov voz je dr-čal v temo liki utrinek.
Dmigi niso rasa imel i njegtt>v;ih Ivesed; a ko so se ozrli nazaj, so videti sovražno eeto na konjih, tki
Tvihajalla kaza ogala in po .klancu za njimi; spredaj >pa je dirjal pošteni krčma r. oblrt z ognjeno nedolžnostjo večernega solne a.
—	Svet blatni. — je rekel profesor in s» je rakril obrat/ r dlanmi.
—	Ne. — je rekel doktor Buli
tndovrafno ponižnostjo. — jaz
blaznim.
—	Kaj	? — j ? vprašaj pro-
\v < \ Vtf ' • .r
—	Ta »t-ranotek. -— je rekel Svme s stirckovnjadko vaviaenoatjo
fe-aor.
V tem je že grnud l>eloglavi jezdec s sVotjhni spremi je v a vci za njimi, in skoro isti liip drvela .kniee turama vrsta ljudi ob obrež-j ju. Svme si je vteknil meč nied jZolie, dva je stisnil jmtkI pazdnhe. četrtega je vzel v levico, z desnico svetilko in j1 skočil z nabrekne ceste na breg pred njo.
Druge je jKitegnilo njegovo odr-ločno dejanje za sei>oj. poskakab i-o za njim; zgoraj so ostale samo razvaline njih avtomobila in zgrinjajoča se množica.
—	Se eno upanje« imamo. — je rrkel Svme. ko si je vzel meč iz-me 1 zob. — Naj pomeni ta pan-demonij. kar že >hoče, mislim, da nami pride p»>licija na pomoč, iii ne moremo tja, ker so nam zaiprli pot. A prav itu-le gm pomol ali valolom v morje, in tega lahko precej dolgo branimo, .kakor IIo-racij. ko je branil most. Pomol moramo držati, doikler ne pride r-roaniStvo.
Sli so aa tnjim po bregu navzdol da niso čultill jmd podplati več morskega pe4ka nego široke ka-menite plošče. Potj m po dolgem nizkem nasipu, ki se je iztekal z nnim kraikonn v nvraomo, kipeče morje ; in ko so prišli do konca, jih je obšel občutek, da so tudi na kmeu svoje historije. Gkrenili so se proti irt"Ntu.
To mesto! Puhit mil je iz])reme-aiil lice! Vse vedofcž visokega o-br< ž.ja, s katerega so bili malo j:rej poskatkali. se je valila temačna. rjove«ea ro4ca ljudi; sami divji ob:-azi - pret Ui so jim z rokami in jih pr (hada>li .s sre?pimx oemi. Tn pa tam se je izasvetila r tej dolgi <te»nmi vrs;1i plameniea. '<;vetitlka Bi'o je ja^no, da jih vsi ti ljudje preklinjajo, pa niso vedeli zakaj.
—	Dva, (trije, — bili so videti majhni in črni 'kot oj>ice —
preko ograje na prod. P 'traihovitim kričanjem ->o stopali po ngPfaa jočem se pesku ter sikni-^ali br>ewli kar na sleipo v morje V7«zled je vlekel in vsa črna masa -e ie za -alila in jefla 'kapuiti preko ograje liki črna čežana.
Med prvimi na produ je Svme dal 'kmeta, ki jih je bil vzel na voz. Pljusknil je v valove na \elikem konju, vihteč sekiro proti njim
—	Kmet! — je v/kliknil Svme.
—	Od srednjega veka se že niiso puvtali.
—	O - zidaj tuidi pride policija,
—	je reiki it iprofesor žalostno. — sa j ne more tej druiiali kaj.
—	Ni«zmi*=el! — je rekel Buli obupano; — vsaj nekaj človeških ljudi molita še vendar biti v mestu.
—	Ne. — je rek A Rateliff. iki ni imel nobenega upanja. — človeštvo ho kmalu zatrto. Mi smo njega po*le<hiii zastopniki.
—	Že mogoče, — je rekel pro f» -.or zamišljeno; — potem je pristavil s svojim sanjavim glasom:
—	Kako fže gJasi konec Daci-ade?
Narodu niti družini ne sve'i več
plamen noben, eloveške^ni luči, ni bož.tega žarka nikjer,
Tlej. tvoj> stra-mo earstvo je obnovljeno. kaos, *?>" umira pred tvojo netvorno
besedo:
.
tvoja roka, Mliki Anarh, spušča zaveso.
m vesoljna tema zagreba vse!
s— Mir! — je vrftliknii nenadoma BuH; — orožniki so'pi lili.
In res, pred <raaKvetljeiximi okni jwlieij^ega j>osilopja so se naglo premikale postave, in skozi mrak so začuli peke<an^» disciplinirane konjiča.
—	Množico naskakujejo! — je vzkliknil Buli v zaaio.su ali stTa-hu. — kdo ve ?
—	Ne, — je rekel Syme, — razvrstili so se po nabrežju.
—	Sneli so si karabinke, — jc zaplesal Buli \jos razburjen.
—	So, — je rejcel Rateliff, — in sireljali bodo na nas.
V tem se je razlegel skupen v trel in krogce so zaprasketalc .kakor toča po kamenju pred njimi
—	Orožniki iso se priklopili i-jim. — jk.- krlknil profesor in se je udaril po čelu
—	Jaz sem v blazinici, — je rekel Bul! pošteno krepko.
Dolgo ko molčali, potem je pogledat Rateliff po razburkanem morju, po sivo-višnjevem, i-n je tekel:
— Kaj to. 3;do je bkatz in, kdo ni! Kaj kuialu bomo vsi mrtvi.
Svme ^e je obrnil proti njemu-
—	Torej JTte brez vsakega upa-r ja ?
; MLstfir Rateliff > molčal kot Vamen; napodil je rekel mimo: • — Ne; res je čudno in vendar
nisem bre»z vsega upam j«. V meni it-.	• , ■
. ,	.	I Fuenthaus je zadnje «?ise pole-
tu drobiti <1 robna iskrica nade,I, ,	. .	.
.	bno krvav okraj, lam je nedavno
ki je ne morem spraviti iz duše.' . 1.1 u * , i . ,
1	i zaklal brat rodnega brata, ker ni
Moe vsega tega planeta je zop t
nas, in vendar se moram Vprašati.
ROMUNSKA KRALJICA IN NJEN VtyJJK
S;ika nam predstavlja romunsko kra<!jco Marijo in njenega vnuka, princa Mihaela, sina romirn.skeiri pre-tolonoslednika.
trebi samo iz fviainc in odpluje na »:ipail nad uoznauo ozemlje med ttčajerm in severofttn/iriškiiu ar-n hipelom. V tt-Ji krajih namreč točlka. ki jo označuje zemljepi> kot jieflcimdarni sevemi tečaj. A-miindsen smatra, tla tt^ra uizna-Hira ozemlja ne pokriva morje, marveč da tu suha zemlja. Cilj tkspedieije je pri^ainiiče Notne na obali Al.jeiske. O^.bi bilo ia •-i gmlno vreme ali če bi se pripetila kaka nesreča, se spusti /rako-;>Iov preu omenjcmiin prišla ni.s-eem. Tu bi jra demoni t irali "in prepeljali do najibližj •ga pristnuiši-a. 7adnji del poti bi inapravili udeleženci eksf>edieije v tem -lučaju neš.
ZLOČIN POSTREŽNICE ANGLEŠKA EKSPEDICIJA
Velemesto Dunaj je kakor mravljišče, ki hrani ličinke vsakovrstnih nagonov. Njihovi zločini so ne le krvavi, ampak tudi po svojih vzrokih mnogoličui. Oil ljubezenske t rajgedije do samomora je velika skala strasti, bojev in u-!sodnih korakov, ki ne merijo živ-jljenja ne le po stopinjah iz enega kota sobe v drugega.
jeli res ta iskrica nade tako brez nadna.
dobil dedščine, katere se je nadejal od matere- Sedaj se je istotam odigrala drama nenormalne ženske, ki je sovražila moške in je
—	Tn na kaj ali na koga se iui- 'simpati2irala, da, naravnost stra-slanja to upanje — je vprašal s{no ,jubila |)itja svnjp„a radovedno S>-me.	jTo je bjIa p0strežnica Emilija
—	Na moižrf. ki ga nisem nikdar j)eutse],
videl. _ je itkei oni ter se ozrl J služUa jp na mestih po svinčenem mor.jKi.	|(la p0VS0(1 s0 jf) 0(]siovHi. Kazala
—	Vem, koga mislite, -- je re-!je namreč vedno iznova svojo ne-kel Svme poboma. — moža v normalnost, ki je veljala ženskim temni sobi. A Nedelja ga je seda j' ebam> Drugače pa je bila mar-got o vo že umoril.	jjiva iu tie,iavna. y zadnjem času
—	Mogoče, — je n *el oni je s]užila pri ženi pomožnega tle-sto: — ampak če ga je, je bil on lavca Rudolfa Babakli v edini človek, iki ga je bilo Nedelji Poundhongasse št. 8. Babak težko ubit L	(bil delomrŽen lenuh. Po cele me-
—	Slišal sem. kaj sta govorila. sece ni šel na delo, pač pa je po-— je rekel profesor, ki jima je piva] jn zai>ravljal denar, katere-kazal lirbot. — Tudi jaz zana-^ga je imei 0li svoje žene. Xj0f?0va sam na n^kaj, česar nisem nikdar*£ena se je mučila za žive in mrt-vtdel. Jve Kar je imela, ni bilo nikoli
Svme, ki je stal kot sdep v mi- varno pred možem, zato je vse slih, obrnjenih navznoter, se je | svoje stvari skrivala pod klju-nepričakovano obmiJ in vzkliknil	Postrežniea pa je v njeni
kakor človek, ki se je -predramil družbi preočitno pokazala svoja iz spanja:	jnagnenja. Zato jo je Babakova
-- Kje j* stotnik? Mislil sem. • odslovila ne da bi ji pri tem od-
da je z nami!
-— Stotniik. saj res. — je vzkliknil doktor Buli, — kje /a Boga je stotnik V
— Odšel je, da bi govoril z Rena rdom, — je rekel profesor.
povedala stanovanje. Bila je za tako dejanje premalo energična. In tukaj je hotel poseči vmes njen mož, postopač in pijanec Rudolf. Zagrozil je Emiliji, da jo bo vrgel na cesto, če ne pojde sa-
TT-
— Ali naj ga pustimo sredi teh^ma izpod nog. Postrežniea, ki je
medtem dobila službo pri drugih ljudeh, se je malo zmenila za njegove grožnje. Slednjič je policija Babaka zopet zaprla. Ko je prišel
zverin* — je za vpil Svme. — utrlmo kot. poštenjafki. če. . .
— Le nič ne tpoanihijte stotnika, — se je zarogal Rateliff in« je hk:-a.ti pobledel, — on se prav do-|iz ječe, ga je tako žejalo po alko-
1 ro počuti, on je. . .
—	Ni. ni, ai! — je !za.vpil Svme v blazni raajarjenosti; — še stotnik zravuin?.Nikdar! Tega ne verjamem. pa ne verjamiem!
—	Ah boste verjeli svojim lastnini oceni ? — je vprašal oni in je pokazal proti bregu.
Veti nasprotiiilkov je bilo začelo bresti po vodi, stiskali So pesti. a morje je bilo pranem ime, i.a:o niso mo/gli do nasipa. Dva. trije, so vendar prešli do kamend-tega prehoda in so se opre<zno spuščali naprej. Na prednja d via je fiala luč od svetilke Eden je no-sil na obratu črno krinko in pod njo so se mu vila u-ta v taki krče vito.di. da s».» mu je črna košats brada s'ikala nemirno na vse strani. kot bi živela. Drugi z rdečim ob razo n' in belimi brki je bil stotnik Dueroix. Oba sta se resne posvet ovala.
—	Da, tudi on je fVrestopil, — le rekel profesor in je sedil nn kamen. — Vse je prestopilo. Jaz tudi. Niti v laMno telo ne morem več verjeti. Zdi se mi. da bi se lastna roka lahko od mhne odločila :n me udarila.
—	(V se moja roka odloči. — k rekel Svme. — bo udarila koga drugega; — in stopil je po nasipu proti stotniku z niečenr v eni, s svetilko v druffi roki.
holu, da je vlomil v Emilijino sobo ter jo okradel. Ukradene predmete je prodal, denar pa zapravil.
V Emiliji je strast še bolj vz-plamtela, ko je videla, da je izročena na milost in nemilost takemu stanovanjskemu gospodarju. Sklenila je, da se maščuje nad njim o prvi priliki. Priložnost je prišla kmalu. Pred dnevi sta se Babak in Emilija sprla in ženska je v prepiru pograbila sekiro ter udarila nasilnega stanodajalca po glavi, da je obležal težko ranjen.
Nato je šla na policijo in je povedala kaj je storila. Označila je Babaka kot tatu. ki je prerezal njen koš za prtljago ter ji ukradel zlat prstan. Odnesel je tudi ponjave s postelje ter vse skupaj zastavil, denar pa pognal. Končno je ženska pristavila, da ji ni nič žal izvršenega dejanja, ker je Babak popolnoma zaslužil kazen, s katero se je nad njim maščevala. Ko je zdravniška komisija prinesla zapisnik na i»olieijo, je še vprašala "če je pes že crknil." Ko je slišala, da so poškodbe smr-tno nevarne, je zahvalila Boga da je svoje delo tako temeljito končala. Policija je zločinko seveda zaprla ter jo izročila sodišču.
(DAlje^fnfcMiajft)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI. DNEVNIK, V ZDRUŽENIH MtiAVAfi.
Iiz Osla poročajo, tla je predaval na občnem zboru " Luft-sej-ianulslorenhiga" poročnik Rue-mt Larseni o načrtu now Amund-seneive ekspedicije na Severn i tečaj.. Predavati bi moral sam A-mtendson. pa je nepričakovano zbolel. Predavatelj je o tur nil, da je bila te dni sklenjena /. Italijo pogodba o -nakupit velike zračne ladje. Ta .zrakoplov bo obsegal 18.~>G0 kubičnih metrov, imel bo 3 motorje po :}"»0 HP in doseže hitrost 11.") km na uro. Ek-p dicije na severni tečaj se udehyji 16 o seb. Roailtl Amundsen bo poveljnik'. njegov namestnik pa Ellsworth. ki je zbral a- Ameriki -polo-vieo |>otrebnega kapitala, in Ru-
eser Larsetn. Od ndMežencev leto-w •
snje ek-petlicije bosta spremljala Amundsen a poročnika Dietrieli-son in Omdatl. morda pa tudi .nemški mehasiik Fetielit. Feucht se vabilu še ni odzval, vendar pa je nji govo mesto rezervirano. Nova spremljevalca 'bosta poročnika • tj.-- Horgen. ki je vodil letos pomož-pti uJujno akeijo na Svalbardu, ko so A-je 1 mundsena pogrešali in Gustav Amundsen. Poleg teh se udeleži i-kspedicije na neverni ti čaj nor veški nietereoIo£r. telegrafist in aovmar. Zrakophv bo vodil naj-brže njegov konstruktor Nobile. Nobile se p ča že 1"» le z zrtiko-rdov^tvom. Za začetek sprejme Amundsen v svojo službo dva ali tri italijanske mehanike, da na-uee svoje norveške Tiasiecleiiko kako se upravlja zrakoii^ov.
Pri novi i ik^pedipi jn' pTtde zo-nn do veljave sol učni kompas, ki se .je letos sijajno obnesel in je pri piloetu v času net<ikonixuepja po-bn-neira dneva nenadomestljiv. \ es dosedanji ustroj xvalcoplova. slasti razdelitev kabin, ho odstranjen in tako se zviša nosiibiost zrakoplova za 0400 k<r. Ekspedi-"ija namerava vzeti s seboj 6100 k<r bemeina in olja. Teža posadke ie izračunana na 1600 »kjr. Poleqr ?>00 k!<r redne teca^ bo natovorjeno ^e ."»00 kjr. raznih rezervnih, potrebščin. Znanstveni aparati, ob. leka i«n hra.na bo tehtala 120Q kg. Akcijski radij .zrakoplova,, znaša 6000 km. d očim je od Kingsbaya do Point BaiToe na Aljaski komaj :W00 km. To je namreč razdalja, ki jo bo treba preleftrti. Da -k* polet olajša, bo zsrrajeno več morskih svetilnikov. Prvi bo v Varnaesu bfeou Trondhjema. dru-£ri blizu Kingsbaya na Svarlba-dtt. Prvi svetilnik je poverjen inženirju Alf. Brvmi, drugi pa poročniku l^ooverjn. Oba chcIpotujeta z moštvom na svqja ml ista »e to zimo. da bi^ mogla ipravočasno dovršiti vse priprave. Po očimi bodo preizkušali tudi zraJcoplov in sicer v okolici Rima. Če bi rezultat preizkušnje (ne brl <zadovoljiv, bo kupua pogodba ra<zvel javi jena. ne da bi Amundsen plačal kako odškodnino. Če pa pojde vse po sreči. o<lpluj^t zrakoplov iz Rima začetkom marca. Tz Rima se napoti ckspediicija mara^o^t proti Pulhamu na Angleškem. Tam na loži Še ostale potrebščine in od pluje v Kingsbay. Začetkom ]>o-mladi se nap>ti okspe<licija na-ra\-nost proti -setf miem-u tečaji:. Spočetka se bo držal CT-akoplov oreeej nizko, da bi mogla dkspe-dicija jk>iiovito preiskati teren, nad katerim je letela letošnja eks-pe<lieija. Nad težajr m se dvigne višje, prouči sevenni. teeaj p^ po-
Občni zbor je odobril ta načrt ii. dovolil Amundscnu polovico kredita za nakup zrakoplova. Zrakoplov je bil naročen zelo poceni. Veljal bo okroir 20 tisoč angleških funtov. Naizival se bo ;'Norge a1* Oslo" in izobesn -norveško zastavo itakoj. čim zapusti Rmi Drnjro polovico stroškov za novo polarno ekspedieijo pretvzame n.^-ka ameriška delniška družba, ki se je ustanovila na BI Is wort hov o irictjaiivo. Letalo M 2."). na katerem je poL tel Amnnds.en letos ■b« -prodamo avstral-Jcemn 'kapitalu Wilkinsit. ki nam^rftva poleteti na juŽTii tečaj ter s-potojna preiskati Irahamovo in z.miljo kralja Hklvarda Vil.
iv-^ročilo, naj popravita uro ua
zve.uiku. Vzela sla s -seboj |H>tr»>-)ii-j orotlje in sjjlt-zala ]K) brst vab visi »ko v stolp pod zvonove. Tja .i'ori sta tii spravila večjo posodo hem itia. s katerim sta hoteln očistiti kolf.-je. Pri delu sta si svetih? - svečo. Naenkrat j-' sveča zvrnila in padla na vre benemom. Ta se je vnel in pred-tio rvta se urarja utegnila rešiti, so ju objeli ]>laineni. Krr se j - o-g"!tj z veliko naerlico prijel nju-r-e obleke, nista mogla oče in sin nikatror in sta zgorela v stolpu, kjer so ju kmalu |>o nesreči našli ljudje na spodnjih kameni tih stopnicah pod lestvami.
NA PRODAJ
,:e hiša /. 21 opnmlje.nimi sobami. Najemnina .">0 mesečnio Dohodki	mesečno. Vedt:o vse ."»d-dano. Na.j.rodaj poe^ni 345 8. Ave., blizu 27. ceste,
New York City. (:lx 14.ir,.i G>
Strašna smrt v stolpu.
Strašen konec sta storila oče iu sin v Capi ia nil pt i Breseiii v Italiji. Po poklicu urarja -ta dobila
Preženite s PAIN-EXPKLLERJEM svoje bolečine. Trdno vribajte. da bo ta čudoviti liniment prodrl skozi luknjice ter dospet do bolečega mesta. Pain-Expeller odpomore zbiranju ter povzroča pravilno kroienje krvi.
3S in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro.
F. AD. F1CHTER & CO. Berry & South 5th Sts. Brooklyn, N. Y.
CIEVELANDCANI. C0LLINW00DCAN1 IN L0RA1NČAN1!
Vabljeni ste na
JFGOSLOYAXSKI
UMETNIŠKI VEČER
katerega priredi .<? stotletova-njem t/oslov i; Xew York a
Ga. AVGUSTA. DANILOVA v nedeljo, dne 18. oktobra ob 7:30 zvečer, v Slovenskem Narodnem Domu, Cleveland, O.
Pri tej pridelitvi bodo sodelovali: EMILI O BLAŽE VIČ, popularni bariton iz New Yorka. IVAX RIBIČ, priljubljeni lirični tenor iz New Yorka. FR A X S ABE C, dramatični tenor iz Indianapolis. Ind.
Xa bogatem programu so:
a).	Slovenske in hrvatske narodne pesmi; solo, dno in trio;
izvajajo Danilova, Blaževič, Kabee.
b).	" Mai-grareta po zabavi''. dramska študija; izvajajo
Danilova, s sodelovanjem jra. E. RlaževTea in Ivana Ribiča, e). "Izvanredna ženska", burka. Ijrrajo Danilova, Ralph Danilo, Ribič.
To ho zadnja predstava ge. Danilove v Ameriki. Zalo tako izvrsten program.
Lene 75c — $1 — $1.50. PETJE, DRAMA, BURKA V ENEM VEČERU
Rojaki! Poslovite se v polnem številu!
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REGALIJE, PRE KOR AM NICE, TRO. BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurna 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 GREEVE ST, CON EMAUGH, PA.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00*
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	New York, N. T.
NADUHA
/
am
BRIQITA
]
ROMAN. — Spisal O. M.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
37
(Nadaljevanje.) XVII.
Horbe.it Fren*e«i s« je polagoma vrnil v mesto. Njegov obraz je bil kot osnotljen <xi notranja blaženosti. Ko je »-Thtčal Brito, sc je nahajal in |>oti k sivojenut snrieu, tla sporoči njemu in teti, da je napredoval v službi. To je JiotH storiti iseclaj.
Pri hjMiiu vratih je -r.val Teona. Bratranca sta >e pozdravila zrlo hladno tel sta nu/če od .sta .po siopnjicah navzgor.
Strica in teto >rta aiašla v satanu. T<«a je dala t a/ko j prinesti okrrpčila in -uric je ponudil smodke.
Tukaj, v i«m prijaznim krogu, se je čutil domačim eelo blazi-vaui Teo. je bil v njegovem srcu še kak gorkejšd obč-itek, je veljal tana dvema starima človek«*na. kojih brczsebična ljubezen ni ostala brra učinka nanj.
Nj> igova ldhkomišl.jer.osft je napravila N-tarima že številne skrbi. a o njegovem j ravem /Jiačaju nista vedela ničesar. V njih navzočnosti ni je .na vse mngoee načine prizadeval biti ljubezniv.
Medsebojno (»bnašiiuje bratrancev je podalo prijazno, kakor-hitro str. vstopila. Nista namrhotela jwkazati napetosti, ki je obstajala med njima.
Herbiet je -.101 il to danes po v.som lahko. Tako prevzet je bil od ->vojr sreče, da ni imel časa Ln volje pečali s, z malenkostnim sporom. V Ttonu pa je še vedno vrela jeza, meječa na sovraštvo. Kadarkoli je zagleda! Krito, je mislil na svojo o&\19o. Vedel je tudi. da ne bo zadovodj« u preje, dokler se ne otsveti rudi ponižanja, katero mu je pripravil Herbe.it.
>tari gospod je zrl hudomušno na oba mlada človeka.
—	Daiii-s pa .nioin novico, ki vaju bo neizmerno presenetila. — je reJcel.
—	Ali m mogoče »idel veliki dobitek v loteriji? — .se šalil
Tco.
—	Ker ne igram v loteriji — je to tudi nemogoče. Kljub teinu
GLAS NARODA, 14 OKT. 39*25,
PODPREDSEDNIK V HOLLYWOODU
no\ica se tiče gospodične Brite ipočasi. Pri kur. je ostro opazoval vzravnala .ter žarel ela. se je na-
— Kaj je ž njo? — je vprašal
je rekel dr. Frenscn
SAMO 6 DNI PREKO
m ogromnimi parol ki na olj*
PARIS — 17. okt.
FRANCE 23. oktobra. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega ra»reda z umirataIW ln tekočo voda za 2, 4 ali « oaeb.
Francoska kuhinja in pijača.
cfrerveh J&ie
It »TATE »T..	NEW. YORK
alt lokalni agentje.
Kretanje parniko* Shipping New«
UHDCRWOOO A.UMOCNWOOO..N..V.
1 r d krat.khn jc obiskal ameriški podpredsednik l)awes znana ameriška igTalca v Ilo-ywwodu. Dcuglasa Fairbanksa in Mary Piekford. Na sliki s" z leve na detsno: Mrs Dawns, podpredsednik. Marv Pick ford in Douglas Fairbanks.
Arkad i j A Veric n/.o:
Iz rok v roke-
pa bosta debelo gledala. Moja Lo>sen. — je rekel stari gospod svoja .Iva t čaka. Ko sta se oli a &mehml.
-— lio^podične Los>on, s.i.ric Herbert hitro.	'
—	Pfcdfdovala bo veliko bogastvo, — počasi.
—	Stric, — danes vendar ni prv.i april: Kako naj pride revna firužabnica govpe Klavdine do bogastva? — jc vzkliknil rI"o
-— Gospodična bo>sen bo postala adoptirana hčerka ter dedič -vjH' Stciiste. čeprav sama še uičh sar ne ve o tem.
Oba mlada inoža sta skočila vsi razburjena na noge. Herbert je naguhil eelo in njegove oči so zrle -skoro s strahom na starega gospoda.
—	To jo vendar šala. Mnio? M ari gosj>od se j - >,inr hljal.
—	Ali vam nisem refcel. d;i l>osta debelo gledala.' — Ne, 10 ni nikaka šal,,. Le le]jo sedita te- pustita, ela vam vse povem. Ali sc Se spominjata, da %ta neikoč eula. da se gospa Klavdina pravzaprav iu piie Mrn.-ka ?
—	Meni zdi. tla x-ni <v-ul govoriti nelfaj romaniič-nega o nc-srečnem zakonu. — o ločitvi. — a to se je zgoeltlo že pred davnim iasom. — je rekel Teo.
—	Ona je roje-aia Sli lmka. a njen mož. oei k ai ere ga se je dala
ločiti pred p«< in dv&>e-tinii Uai, — se je ptsal. — Losseu,__Kurt
Los&ea.
—	Oce Biite. — je vzkliknil Herbert.
—	Da, oče Brite.
Stari go,pod je prienl nato obširno pripovedovati. Tako Iler-' • • i- i- »	-i
.« t- * t «	i - , -	- ,,	... . svidenje, moja ljubica ! Na svide
oeit *ot leo sta pazno poslušala m :yospa eir. Frensen je imela pri- - - ,	• • .
• •iii.-»i »,	- ..	...	1 -nje moj mlaeli prijatelj!
.iko delali številne >*ckpc iz igre čustev na njih obrazih.
Tugovhov je rekel svojemu znancu, mlademu možu Bičkovu: ''Zakaj nas nikdar ne obiščete? Seznanil bi vas s svojo ženo! I-mam krasno ženo, mlado. lepo. Pridite na čaj. predstavim vam svojo ženo. Pridite vendar . . . ona poje, igra ..."
"Kaki beelaki so venelar možje" je mislil Bičkov ter gledal s pomilovanjem Trgovhova. Potem je rekel glasno: "Dobro, pridem!" "Hvala! Moja žena je izobražena, ima Venerino postavo."
"No, tak tepec!" je mislil Bičkov. Nato je rekel glasno .-
'Hvala! Jutri pridem k vam!' Bičkov je sedel pri Tugovhovih ter občudoval kakor kak estet bele ročice »Jelene Ivanovne. Jelena I-vanovna je pripravljala mizo.
"Krasna ženska." si je mislil zadovoljno.
"Da," je rekel Tugovhov, kakor ela bi bil uganil njegove misli. "Moja žena je pravcati zaklad. Takoj moram iti v banko in žal mi je, ela jo moram pustiti samo doma. Alenuška, moja draga, ali se ne bo šdolgoeasila 1 Sicer pa boš imela elružbo mojega prijatelja. Viktor Viktorovič. zabavajte jo . . ."
"Z veseljem," je rekel Bičkov s tresočim glasom.
"Vrnem se okrog polnoči. Ne smeta me pričakovati preje. Na
Pretekli so trije tedni. Zopet je sedel Bičkov pri
Tu-
Koneč.no je lekel -<r«ju ge*<pod:
— Kot s m ze pogosto rekel, nima mlada dama sama dosedaj se niti najmanjšega pojma, da jo hcČe gospa Klavdina adoptirati govhovill, to pot v elegantni sobd ter jo imenovati za svojega dediča. Radiirtoga vaju prosim, da di-jza goste. Sedel je pri klavirju po-skretno postopata z mojimi sporočili. Nwean vama hotel prikriti ^leg Jelene Ivanovne, soprog je pa
hodil po sobi gri in doli. Zdaj je
sen. Dokler bila revna, sta morala 'brzdati svojo zanimanje. Se-
daj p«i toga ni ver treba. To je vse. kar vama imam povedati.
Herbert in Teo sta z«lo različno sprejel?: presenetljivo sporočilo.
Herb:rt je bil v prvem trenutku bolj euzlovoljcn 'koit pa oarečen.
Kekel si je. <la bi težko našel dovolj poguma, da se poteza za Brito, če bi bi vedel vnaprej, kar je izvedel seelaj.
Globoko jc vtzdihnil. ko si jc mislil; — Hvala Bogu. da sent preje govoril z Biito kot pa sem »zvedel za to.
Teo pa jc sedel nepremično na svoji'm mestu ter isi misdil. ves razburjen:
—	I roki to. — taka smola! Če bi le malo slutil, «bi se čisto dru-gač? obnašal napram lepi Briti. Seelaj pa sem sedol lepo v koprive: Ne bo mi lahko z<*pet urediti Mtvar. No. stvar je do^ti lažja če .se je človek lahko loti z zaročnim prstanom. Treba je I? še napraviti Hribe rta neškodljivim. Ta bo seveda talkoj razjptedel svoje mireže, ua ujame zlato ribico. Kot plemenit zaščitnik devišna in čednosti me je - eveda prehitel. — a le ]x>gumno v boj! Dal se;n mu besedo, ela je ne bom nadlegoval. — n resna snubittiv mi ni zabranjena.
Pogladil si je brčice.
Teo je poslal zeio vesei. celo razposajen. Njegova velikanska samozavest mu jc obe«tala lah.ko zmago. Od strani pa je opazoval Ilerberta. Kaj pa. če ga jc Brita že odklonila ? Vsaj njegovo obna šaujt je ktzalo nekaj takega.
Hertiert jc ravnokar razmišljal o tem, da mora povsem formalno naprositi goispo Klavdino za reko Brite. Spomnil se je onega -vjjcga pogovora s staro damo* ko ji je priznal svojo ljnbez-n do Brit».	,	##
—	Pulite mi Brito še neikaj čas«, iker mi je postaja draga, — mu je bila r«4la takrat. Njegovo Ijubewen pa je odobrila* Kako dobro, da je govonil že tfticrw*, »kajtii deugsee bi minWa yatri o njem, da sc le peha za doto. Brite.
Nemiimo je Baikal na odhod Teona. V njegovi, navzočnosti ni hotel ofbrostiti strica in teto o svoji srwi. ,iutiN«i« P» Jiflteik, danj«. M Tw	v^yra naknm
(Dalj« prihodnjič.)

2SJd M:
prišel k paru, ki je sedel pri klavirju, zdaj se je od para odstranil proti nasprotnemu kotu obsežne sobe. Temu odgovarjajoče je bil pogovor med Jeleno in Bičkovom enoličen, čuden.
Ona je rekla: "Zakaj te že tri dni ni bilo pri nas, ti hudobnež? Tako sem hrepenela po tebi."
V tem trentku so se začuli koraki njenega moža in takoj je pogovor obrnila v drugo smer.- 'Da, na posestvu, kjer sem živela, je bilo mnogo jagod. Neizrečno rada imam jagode . •
Koraki so se oddaljili.
"... Obožujem te . . . hrepenim po tvojih poljubili, bilo je tako dolgočasno . . . (koraki). . . . hm . . . . Sedela sem ves elan s svojo sestro med grmičjem ter sladko-snedela . . . morda ... ti, ljubosumna sem . . . nisem mogla videti, da bi sestra pojedla več jagod kakor jaz, vpila sem večkrat ... ti, če izvem, ela imaš kaj s kako drugo žensko, ti poli jem obraz s kislino . . . Veste, jagodčni sok je izvrsten k čaju."
Tako se je pogovor vlekel, dokler ni začel govoriti Bičkov.
"S kom naj te zamenjam, moj zaklad) moja golobic . . . Da kanarček je pel krasno . . . Enkrat sem pozabil dati mu jesti in nato . ... jutri prtdcui k- tebi, ko odide tvoj mož v prokleto banko."
"Tako, tako torej/' se je pačnl
t-ž	,. v i, • .• . iSv. , .
na-
bolestni glas možev. "Dobro ste izrabili moje zaupanje, mladi mož. Dobro, sem pripravljen iti— lahko sploh grem . . . Nočem biti zaljubljeni golobičici zapreka. .
Zena se je vrgla z jokom proti možu, le-ta jo je tiho potisnil nazaj in rekel:
"Nobenih pojasnil. Oči so se mi odprle! Kar grem! V daljini preživim svojo duševno dramo. Prosim, pošiljajte mi pošto v hotel Bristol!"
Mož je hitro pobral svoje stvari in odšel s poveseno glavo. Jelena Ivanovna je zaihtela iu se vrgla Bičkovu na prva:
"Naj ga vzame hudič! Sedaj si pa že privoščiva."
"O. moja ljubljena, moj zaklad!"
*
Minilo je 'mesec dni.
Bičkov je sedel v hotelu "Bristol" pri Tugovhovu in mu je rekel razkačeno:
"Ali veste, tla ste ravnali pram meni podlo?"
"A, zakaj"?" je vprašal govhov smehljaje. "Jaz sem oel šel, ela ne bi kalil vajine sreče. .
"Ne lažite! Vi ste enostavno podtaknili svojo ženo. ki ste se je hoteli iznebiti, meni in jaz idiot sem se ujel v to zanjko!"
"Niste li zadovoljni?"
"Hudič naj vzame vse . . . zadovoljen. Tb ni ženska, to je vendar satan! Hudobna. lažniva, ljubosumna in tako neumna,, ela bi jo človek včasih tepel!"
"A saj jo vendar sami predobro poznate. Napravili ste iz mene lepega tepca."
Tugovhov je le*žal v ugoelni pozi na divanu in se srečno nasmeh-ljal.
"Zapustiti se je tudi ne more. Žuga s škandalom."
"To ji je podobno," je rekel mož.
"Čujte, ravnali ste napram meni podlo, a oelpustim vam vse, nikoli ne pozabim . . . dajte mi elo-ber svet . . . kako najti izhod!"
'' Izhod ? Kdo vam brani storiti tako, kakor sem storil jaz? Poiščite kakega deistojnega mladega moža!"
"Kje naj najdem takega idiota?"
"Jaz sem ga našel . .*. in zakaj idiot ? Morate vendar priznati, da napravi prvikrat bajni vtis. Ženske to razumejo."
"Ivan Fedosejevič, svetujte mi! Znabiti pa že poznate kexga, ki bi jo"
"Hm. Res sem ravnal z vami podlo, a vi ste tako prijeten človek. Čujte! Agronomov bo pravi . . .Že od spomladi sem zasleduje naš zaklad z ljubavnmi ponudbami."
"Agronomov? . . . Hm . . . Mislite!"
V loži elegantne restavracije sta sedela Agronomov in Bičkov.
Bičkov je prijel Agronomova za ramo in rekel vneto:
"Čujte? Zakaj se tako dolgo ne pokazete? Pridite vendar k nam. Sedaj UVim skupaj z Jeleno Ivanovno. Prekrasna ženska, poje, igra, postave kot Venera . . .
Pridite vendar na čašo čaja k nam. Jelena Ivanovna je večkrat povpraševala po vas. Pridite!"
"To je bedak!" je mislil A-gronomov, smehljajoč se sarkastično ter pe>gledal Bi«'*kova z obžalovanjem.
Potem je glasno rekel:
"Dobro. Prielem jutri!" *
Minilo je mesec dni.
Agronomov je dobil v gledališču svojega prijatelja Ivolgina in se mu veselo približal.
"A, kako prijetno *-svečaiija! Morate mi svečano obljubiti da me obiščete. Seelaj sem ^akorekoč oženjen z Jeleno Ivanovno. Moja žena je prekrasna ženska. Pridi-U*. vas predstavim, de lepa. razumna. poje, postave kakor Venera."
Jevolgin se je brezbrižno obrnil.
"Dovolite. Ali ni Jelena Ivanovna bivša žena Tugovhova?"
"Da. Kaj pa to ele?"
"Potem se nikar več ne trueli-te; sem namreč prvi, ki ga je Tugovhov osrečil s to žensko.
Agronomov je umolknil.
Krog se je strmil.
ŽIVLJLNJE BIVŠEGA KAJ-ZERJA
: lovisee Tu- I biskujej od-i»e jed Vi
Doom na Nizozemskem, kjer živi v pregnanstvu bivši nemški cesar Viljem, je mestece s 4000 dušami. ZnaTio je posebno kot letovišče in poleti ga tujci radi o-kujejo. Oel Utrecht a do Doorna a tri ure peš-hoda. Neki nemški časnikar je prehodil to pot in je prosil za avdijeneo pri Viljemu.
Ekskajzer je izjavil, ela ga bo sprejel. Povabil ga je tudi na kosilo. Obed je bil precej enostaven. Na mizo je prišel pražen krompir, mrzlo meso, sadje ter franee>sko in navaelno vino poleg vojnega kruha.
Viljem se je v zadnjih letih na zunaj deykaj predrugačil. Hoja mu je sicer še vedno elastična, toda brada je že popolnoma siva, kretnje pa so žive in glas se odlikuje po pe>sebni jasneisti. Ljudi nagovarja Viljem s pozdravom "Guten Morgen, deutsche Lanels-leute." Vsakomur proži roko kakor da sta že stara znanca iz mladih let.
Viljemova žena je enostavna in preprosta dama. Oblečena je v zelen ogrtač, kateremu je videti, da ni baš nov. Drugače pa je ljubezniva in de>kaj elražestna. Svojega moža spremlja povsod in ima za vsakogar prijazno besedo.
Po ke>silu je šel Viljem s svojim gostemi na vrt. Ta vrt mu je sedaj v največjo zabavo ter mu krajša dolgčas. Kajti ekskajzerju je prav pogostoma dolgčas v pregnanstvu. Oblečen je v navadno modrikasto obleko in dela vtis pridigarja, ker rad. dosti govori. S svojo e>kolico živi v prijateljskem razmerju. Delavcem ponuja cigarete in se ž njimi rad šali. Poleti vrtnari, na jesen in pozimi pa žaga drva po svoji stari navadi.
Lisztovo truplo ostane v Bayre-nthu
Prizadevanje Madžarske da bi spravila smrtne ostanke Lisztove iz Bayrenitha v Budimpešto, se je končno izjalovilo. Družina Sigfri-da Wagn vja ne da na noben način privajanju7« to in breztfcpe-šen je bS tudi trud grofa Appo-nyja pri atari Cosini Warier je vi.
17. oktobra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra«
Aqultanla, Cherbourg: Suffren. Havre; America, Bremen.
23.	oktobra: ' France, Havre;
24.	oktobra:
Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Martha Washington, Trat.
28.	oktobra:
Berengaria. Cherbourg: Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic, Cherbourg. Hamburg.
29.	oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutschland. Hamburg.
3.	novembra:
Pres. Harding, Cherbourg, Eremen
4.	novembra:
Mauretania. se. Havre.
Cherbourg; De Gras-
An twerp; Mount Clay.
rai
Pittsburgh, Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg.
10. novembra:
George Washington, Cherbourg, Bremten; Stuttgart, Cherbourg, lire-men.
11.	novembra:
Aquitania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
14. novembra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; I-a Savoie, Havre; An-•dania, Hamburg.
17.	novembra: Bremen, Bremen.
18.	novembra:
Eeiengaria, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeelur.d, Antwerp; WestphaUa, Hamburg
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; H'-publlo, Kremen.
24.	novembra:
Pres. Wilson, Trst; P.erlin, Itr«-nien
25.	novembra:
Mauritania, Cherbourg; Rochara-btau, Havre.
26.	novembra:
Albert Ballin, Hamburg.
28. novembra:
Homeric, Cherbourg. Suffrrn, Havre: America Bremen.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽAttli cene za tja In nazaj v tretjem razredu do Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majeatic "največji parnlk na svetu", Olympic, Homeric, BelQen-land, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter so vrneta v Združene države z nmerfikim vladnim dovoljenjem. Vpra-fea]te pooblaščene p.gente ali
WHITE 8 T AS LIKE BED STAB LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
STRASNA NESREČA
Te dni so je -pripet fla v cii-ku-n liuseliu v Berlinu velika nesreča, eije žrtvi sta dva madfžaivka arli-Ma, 26 leitni Kniorik Koranvi in »«uo leto iiihijši [van Bejikusin. AntLsta sta rireiveila s svojima ko-Ksdma po jekleni vrvi navzdol in padla iz višine .>e»diiiih metrov na tla. Pri tem sta se hudo poškod<v-vala in so ju mor:;!i oddati v Iml-nico.
N (-sreča je pripetila pri drz ni številki projprnnna: "Smrtna vrv". Oba artista drvita nainroe po jekleni vrvi, ki vodi iz kupole cirkusa proti madeži. Njuna pot ju vodi preko odprtesrn ma-itn. Most (li->i namreč porkonen posebna vi v. Ko drvita artista po \-rvi na\"zdol. kar traja le dobro sekun-d<o, pre-tiT<lit,a z irevoilverji vrv. napolnjeno z razstreljivi, ki se vsled strela v-naim .jo in jo pretrgajo. tako da .pade m o "ft eeiz odprtino. prc<ko katere se ijndiv.ta potemi oba •drz.neža s kolesom. 1V<1 odprtino ni va-rnostme mreže.
Natančno pred enrni mes cem ft a napravila v Hamburgu slieem poskus artista Va.lter .Soeehtig in •tudi Emerik Koranyi. Pri s-tr^^i pa >fa 3<rrešila vrv in izalto je ostal ino t odprt. Padla ^ta «k<szi odprtino na tla in s<* poškodovala, .^e-ccdrt i g hudo. Koranvi pa le mail.
V potek -ita bila oiba a rt i-1 a Ko-r.-;n\ i in Be.nku^tn ves dam zelo nervozna, k ir sta se v svojem praznoverju bala, <la se bo tudi njim -apripetila neteča. Kvu\ma-telj eirku-a ju je sJcušal (pomiriti in jima icsbiti pra^nov-erje iz glave, pa se mu ni posrečilo. Zvečer •Nta šla oba artista zelo negotova na vrv. Vsled strah« in pa silne mrvo-anosti ^a pa zgrešila s streli vrv. ki se naravno ni mogla vneti in spustiti mo^t i?rpiko prepada. Naenkrat se je ntzleigal po cirkusu strašen iknik in dba drzna kofleearja >ta treščila na 'koncu ji'klene vrvi s^o^i odprtino <v ma-tiežo.
Koraaivi je dobil zaiartine notranje poškodbe, Rmlcusin pa hud:? poškodbe na glavi in tudi noit.ra-nje. Najbržc mu je tudi počila bauia

rgEMLAg

Ni
"r _
▼«Ukat
r JOi thpt B
8L. RMrTtrk
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor Je namenjen iK-tovao Ktari kraj. Je potsehno, da Je na cančno poučen o potnih Uatlh. pn ljagl in druglb stvaren.
Pojasnila, ki vam Jib umore* dati vsled naše dolgoletne LzkušuJ« Yam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki baajo kabine tudi ▼ UL raaredu.
Glasom nove aaseiničke postave
ki je stopila v veljavo s 1. Julije« 1924, aamorejo tudi nedržavljaoi dobiti dovoljenje ostati v domovin, eno leto ln ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja Izdaja gen« ralnl osseinlSkl komisar v Wash tngton, D. C. ProSnJo za tako do voljenje se lahko napravi tudi » New Torku pred od[»otovanjem. te M pofflje prosilcu r stari kraj gl* som nanovejfie odredbe.
KAKO DOBITI SVOJC« IZ STAREGA KRAJA
Kdor Celi dobiti torodnlka al svojca la starega kraja, naj na^ prej plSe za pojasnila. Ia Jngo&la rije bo prlpnžčenih v prlhodnjll treh letih, od 1. julija 1924 naprs vsako leto po 671 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa nmori] dobiti sem Cene ln otroke do 18. U ta bre«, da bi bili gtetl ▼ kvoto T rojene osebe se tudi ne fttejejs kvoto. Starifl ln otroci od 18. A
21. leta amerlSklb državljanov » imajo prednost v kvoti. P lil ta m pojasnila.
Prodajamo v ostre liste sa vm pra te; tudi preko Trsta samorejo J» <oslovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.
New York
Kje j t" moj brat FILIP KEKAR! Prekl G. leti sem dobila od njega zadnje pismo; bival je v eanrpah kot kuhar v Minnesoti, W Lseonsiti in Michigan. Pro>im cenjc-ne rojake. ;i.ko jim je znan njegov na:-»k>v. da ga mi sporočijo, ako pa sasn to in-re. naj se zcrla.si svoji se.sJrri, katera mu ima važne novice siporoeiti iz stare domovine. — Mary Lipo-vac, 15229 Saranac Rd., Clavo-land, 0.	-ox 12.^3.14)
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce Im o brtnike, pri katerih kup« Jete ali naročate in ste c mjik postrežbo sadovoljni, da oglašujejo t listu "01 as lferoda", 0 tem boste ▼stregli Tsem
Uprava "Glas Haroda'
Prav vsakdo—
po: kd
kdor kaj ttOe) kdor kaj
»nuja; kdor kaj kupnje; or kaj prodaja; prav vsakdo prlaiava, dar imajc čudovit uspek —
MALI OGUkfli ▼ "0111 H a r e d a
»i
ROJAKI,, NAROČAJTE SE NA •GLAS NABODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DBŽAVAH-