Leto n. Poitnina • ’SS" • pavšallrana. Ljubljana, petek 5. marca 1920. «««,. ,0 — NEODVISEN DNEVNIK Žtev. 55. C«n« po poitN 13 Sfte Mo . 8 50'— 21 psi iltfl .K Z5‘— m Črtit Isti. K 13*— alnrssK..! 110 Za £jvbijmHi nmcin 4*50 llpidnilfia in ipnat RopftBFlna Bita tt. I Brado. trtrtra fin m Posamezna številka vin. Komunisti o Kristanov! politiki. Ljjobljana, 5. marca, V Trstu je dne v " ^bruarja izšla 2. številka novega slo- alisle °T ?^aneša za slovenske soci- . sL)elo« Je pisan jn urejevan v ,i. > u ^otnunistov. V članku: »Nova jugo-^enska vlada« objavlja imena novih »Estrov ter na to pravi: ^»Med njimi torej ni socialnih patri-sm« dejstvo nas je napotilo, da nislrJ1! notice objavili tudi imenik mi-dovftUV‘ ai to n* i*1 ne sme biti še in K« a ° danes Kristana, Bukšega He b V ni rečeno, da jih 51. J'!: ?*« ti trije gospodje niso elnih -v ro^isirstvo ne radi principi-,JPrašani. marveč pač samo radi te-Sedai L. ie bila kombinacija takšna. «®tovo čakajo, kdaj neki pride vrsta njic v a^'e' Upamo, da ko bodo prihod-seije ^nisirstvu, bodo imeli prijetno ve-natnre^aS^°^>^^ san” sebe. Nadejamo se P®&ica' j b° obrnila hrbet še ona njihov« delavstva, ki danes še verjame ^ 01,1 političnemu talentu. — Taki ljudje morajo prej ko slej proč iz vrst socialističnega delavstva. Čim prej, tem bolje.« V drugem članku pa govori o ministrski krizi v Jugoslaviji ter pravi: »Edino, kar mora delavstvo zanimati je to, da v sedanji vladi ni več takozvanih socialistov, kateri so tako žalosten konec napravili s svojim ministrovanjem. Ali bilo bi naivno misliti, da so ti .»socialistični ministri« odstopili iz prepričanja, in da bodo sedaj vodili energično opozicijo proti vsaki meščanski vladi. Pri prvi priliki jih bomo spet videli v novi kombinaciji. Ali nas tolaži to, da je večina jugoslovanskega proletariata odrekla zaupanje takim voditeljem. Gotovi smo, da ko bodo prišle volitve za ustavotvorno skupščino, bodo takšni socialisti na celi črti pogoreli.« S tem se s komunisti popolnoma strinjamo s pristavkom, da bo ista usoda doletela tudi Kristanove naslednike - komuniste. ^ ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Sera, ^S*1 4‘ raarca- »Lavoratore della je vče^01?^1 *z Londona: Svet trojice se sme, .bavii s številom vojaštva, ki ga je ^ Turčija. Jadransko vprašanje se ^uatd odcedilo. Dopisnik »Manchester Pred je imel razgovor z ministrskim bčemo ostati lojalni prijatelji. Ka-Jftotri j ZC' se bo jadransko vprašanje raz-v parVf , ?a prihodnjem sestanku, ki bo Plest,. ,onih v Rimu ali v kakem drugem ion ;taliiajiski Rivieri. Sef4(( *rst, 4. marca. »Lavoratore della Oero5a Londona. Iz Zedinjenih Hson^°r^ai° °bcialno, da je predsednik skias*0 Popravljen sprejeti rešitev jadran-Jq??\ vPrašanja, kakor se bosta zedinili k« (ileJVl’a b» Italija, stavljal pa bo pridrž-|°«lov otoka Visa, ki se po izjavah Ju-Svet *tn-?v ne sme odtrgati od Dalmacije. vitve ^ce s.® ic bavil s poizkusi vzposta-04 te^1°Darb’*e 03 Madžarskem in vztraja gbjj n1, da se sjx>štuje njegova prepoved Povrnitve Habsburžanov, sednjt marca- fBrezžič.) Pred- v torek izgotovil besedju V9°^a govora v jadranskem vpra-,'^znikom se odpošlje v sredo, de p *7U Lyon, 4. marca. (Brezžič.) »Echo JujiJrf18* poroča, da prvi porazgovori med °Van? “ Italijani v jadranskem vpra-_ a*s°, imeli nobenega uspeha. Pogaja-56 nadaljujejo. VRHOVNI SVET. U 4. marca. (DKU) Lou- koBx ° Usedanje vrhovnega sveta je 2adr*Ti0' T^itti odpotuje jutri v Italijo, strov • 86 bo v Parizu. Tudi več mini-hodnia e.ksPertov je odpotovalo. Pri-RhUu bo morda v Parizu ali oa v Čitve *: a,'!xve^ interesa vzbujajo odlo- ki Jbatlčne in gospodarske narave, sestavljene v manifestu. Ta delov p zel° do1^ obstoja iz dveh Sveti del se bavi s splošnimi na- vinskn državam 'er je zgodo- Pa sc if^ iCnega značaja. Drugi del skim, 8 oosameznimi gospodarje ik fmabčnimi vprašanji ter vce-tene rtfno °ertane odločbe glede na ^niet rstVo’ men^ne toga3e in CESTNI BOJI V MILANU. •o bihDvUM ?Ul' 4’ ^rca. PDU) V nedeljo fia je sui,v j H težki hsgredi. Po shodu, ki li«nle j., ^ a bga proletariata za uveljav-vd°v ia i!^V pohabljencev, sirot in Ostro ,,e znani anarhist Malate&ta liame Ostro kri« • i,e mani anarhist Malate&ta *ke vla^I .b^ippanje sedanje italijan-f**Pršiti «u'^? "oteli vojaki in karabinjerji Uk0 vozov tostvo- Lh^dstvo pa je z neko-Jki kordon * x£esk?® železnice prebilo voja-‘toti. Dofil«i .^^binjerji so nato začeli stre-ni®nih. ZfLra^Vt ,mrtva m mnogo ranje-sb|ošna s*«..!.1. dogodkov je proglašena 7‘osna stavi/« oa uuk,°?kw le proglašem ^eliek. Ka*««* 24 uri ki se začne v pooe so stavko podaljšali. DENJIKIN PRED KATASTROFO. LDU Dunaj, 3. marca. (DunKU) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Kakor javlja »Utro Juga«, so kubanski kozaki strmoglavili predsednika rade, katerega jim je vsilil general Denjikin, ter izvolili Ukrajinca Tymešenka za predsednika rade kubanskih kozakov. Zadnjim ostankov Denjikinovih čet grozi popolna katastrofa Njegov trenutni odpor pri Rostovu in ob Maniču je imel za posledico, da so rdeče čete pri Stavropolu prebile fronto in popolnoma razpršile Denjikinove čete. Računa se s tem, da bo Denjikin moral v kratkem zapustiti Jekaterinodar in Novorosijak in bo tako izgubil glavni dve etapni oporišči. LE AMERIKA MORE REŠITI EVROPO. LDU Berlin, 3. marca. (DunKU) »Acht-uhrabendblatt« poroča iz Kodanja, da javljajo »Berlingske Tidende« iz Londona: Predsednik Narodne City-banke, Vander-lipp, je izjavil v nekem govoru v Newyorku, da presoja evropski položaj zelo pesimistično. Velika kriza bo nastala malo pred začetkom jeseni. Amerika bi bila v stanu s 150 milijoni dolarjev ubraniti Evropo pred lakoto in samo pod tem pogojem more Evropa obstati do prihodnjega leta. Ako bo Amerika dala na pameten način kredit ter naložila svoj denar v evropska podjetja, bi se potem polagoma začela dvigati evropska produkcija in Evropa bi si potem zopet opomogla. MAŽARSKl KOMUNISTI. LDU Dunaj, 3. marca. (DunKU) Kakor poroča »Der Neuc Tag«, pride danes po- Eoldne zadnjih pet mažarskib komunistov, i so ostali še v Karlsteinu, na Dunaj, kjer jih bodo nastanili v nekem sanatoriju. Tjakaj pridejo v najkrajšem času ostali bivši ljudski poverjeniki, med njimi tudi Bela Kun. Z nastanjen jem v dunajskem sanatoriju odpadejo tudi dosedanje omejitve prostosti, tako ne more več biti govora o internaciji. v KAKO VELIKA BO TURČIJA. LDU I.yon. 4. marca. (Brezžično.) »Figam« in »Gaulois« objavljata brzojavke, po katerih ostane Turčiji samo Carigrad in Anatolija. Njeno prebivalstvo se bo skrčilo na 30 milijonov duš. PAPEŽ ZA UKRAJINCE. LDU Dunaj, 3. marca. (DunKU) Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Rima: Papež je v privatni avdijenci izjavil voditelju ukrajinskega odposlanstva patru Bonneju, da je odposlal apostolskega funkcionarja Ceneznega s posebno misijo na Ukrajino, da razdeli tamkaj med bolnike in onemogle za več milijonov kron denarja in zdravil. Sirite „Večemi 1«t“! Pred pogrebom. Ko še ni mrliča, se že pripravljajo na pogreb. Trdno so uverjeni, da mora smrt kmalu nastopiti. Ko umre, ga za-grebo in boj za dediščino se prične. Tako se godi ljudem. Ko opeša na duhu in telesu, njegovi potomci le še čakajo na pogreb, na dediščino in na sedmino. In tako se sedaj godi g. Kristanu z njegovo stranko. Njegova sila je opešala, njegova moč usahnila, od vseh strani njegove organizacije prihajajo znaki, ki oznanjajo bližajočo se politično smrt. Pri še živem političnem organizmu se zbirajo in organizirajo pogrebci in dediči - komunisti. Vsakdo se bo še spominjal, da smo pred nekaj meseci naznanili, da je na zborovanju soc. dem. politične organizacije Kristan s svojimi somišljeniki odletel ter da so njegovo mesto zavzeli dr. Le-mež, Golouh, Gustinčič in drugi nekdanji Kristanovi sodrugi ter prijatelji. — Kristan nas je v »Napreju« radi tega ozmerjal in enostavno proglasil, da je vse le laž. Danes lahko ugotovimo resnico. Pri omenjenem zborovanju sicer res ni šlo za organizacijo cele stranke, pač pa za krajevno organizacijo ljubljansko, v kateri so dobili moč komunisti. Kristan je tedaj propadel v ljubljanski organizaciji. Da je to resnica, nam priča objava socialno de-mokraške stranke, da je krajevna politična organizacija v Ljubljani razpuščena, ker so se vanjo vrinili mnogi komunistični elementi. Istočasno se je začel boj za ostale organizacije, tudi za strokovne. Medtem ko Kristanovi pristaši še drže svoje postojanke v rudarski Uniji, so komunisti vrgli Kopača iz železničarske organizacije. Kopač je postal tajnik soc. dem. stranke. Te dni je naznanil v »Napreju« dosedanji urednik Golouh, da odlaga uredništvo lista, ker se ne strinja s taktiko stranke. »Naprej« ostane še dalje v rokah socialne demokraške struje, medtem ko si komunisti ustanove novo glasilo. Napram tem pojavom seveda Kristanova struja ne more ostati hladna in mirna. Zato je »Naprej« že z loparjem udaril po vodji komunistov, inženirju Gustinčiču, ki mu očita: »Znani ing. Gustinčič, ki je bil med vojno plačan od sovrstnika ruskega carja, od črnogorskega despota Nikite krvavega spomina, je bil prvi, ki je začel zanašati nered med naše vrste, tako, da ga je stranka, v katero se je bil vpisal, morala izključiti. Toda pridobil si je bil zaveznikov, zlasti vladnega komisarja dr. Lemeža in sedanjega tajnika železničarske organizacije Josipa Petriča,« Niso ravno čedne stvari, ki jih »Naprej« tukaj očita voditelju komunistov. Zadeva bo postala še zanimivejša, ko bodo tudi komunisti dobili svoje glasilo. Ni dvoma, da si bo tedaj gospoda obojestransko znala povedati marsikako zanimivost o '»delu za delavstvo«. Tako je sedaj dolgo prikrivani spor jned socialno demokraškimi desničarji in komunisti izbruhnil javno, S tem smo na Slovenskem dobili komunistično stranko. Boj med obema strujama bo hud, če smemo sklepati po razmerah v drugih deželah. Komunisti so mnenja, da bodo Kristana in njegovo stranko popolnoma ubili. Pripravljajo se za njegov pogreb ter na razdelitev njegove politične dediščine. Nas ta boj pušča hladne. Mi z veseljem prepuščamo komunistom vso Kristanovo politično dediščino, po kateri jih bo še glava bolela. Smo pa mnenja, da se Kristan mladim in učenim komunistom ne bo dal tako enostavno obglaviti, Zeto bo ta boj za dediščino brez dvoma *raial še dolgo, Za nas pa so ti pojavi v vrstah socialne demokracije nauk, da svojo krščansko - socialno delavsko organizacijo Poglobimo, razširimo, utrdimo, da bo mo-£la ob lasanju med socialisti edina zastopati koristi delavstva ter se uspešno boriti za krščansko - socialno preosnovo človeške družbe. Polltltne novic«. -f- Žito za prehrano ljudstva — zaplenjeno. Kakor poročajo iz Belega grada je na željo ljubljanskega generala Smiljaniča prejšnji demokratski vojni minister, general Hadžič dal zapleniti veliko množino žita (baje več vlakov), ki so v Vojvodini nakupljeni za Slovenijo. LjudsJci poslanci Gostinčar, Sušnik in drugi so takoj ostro nastopili proti temu. Sedanji vojni minister je izjavil, da bo zadevo preiskal. Nam seveda ni dovolj, da se zadeva preišče, mi hočemo žito nazaj! — S tem pa je obenem ovrženo natolcevanje »Napreja«, češ, da se je to zgodilo že pod novo vlado. Kristanov sobojevnik demokrat general Hadžič je to ukrenil. Seveda »Naprej« ne bo imel besedice graje za generala. -f- Sadovi demokratske politike. V našem denarslvu je nastala popolna zmeda, Nezmiselno kolkovanje kron in potem še nezmisclneja zamenjava z novim dvoličnimi denarjem je sodu izbila dno. Danes je vsa trgovina v zastoju, a na naših borzah se ljudje trgajo za tuje valute in ženejo njih vrednost umetno kvišku. Tako je bil 3. t. m. na zagrebški borzi pravcati sodnji dan za naše krone in nove bankovce. Tem povodom piše »Jutamji List« med drugim: »Z izdajo naše hermafroditske dinarsko-kronske novčanice se položaj dejansko ni nič izpremenil, ker svet vendar ni mogel priti do prepričanja, da je 1 = 4, kakor je to mislil g. Veljkovič in njegovi pomagači. S to zamenjavo smo postali bogatejši za eno valutno eksotičnost, bogatejši pa tudi za eno izkušnjo, da samovolja posameznika v vprašanjih, kjer gre za življenske interese ljudstva, nima mesta.« Lepo jc od liberalnega lista, da tako neprikrito pove bivšemu demokratskemu ministru resnico v brk. Prav ima tudi, ko pravi dalje, da sedaj ni čas za rekriminacije, marveč se treba oprijeti dela, da se naše valutno vprašanje končno uredi in naše valutne razmere ozdravijo in ustalijo. Iti bi moral le še korak dalje in dosledno zahtevati, naj se parlamentarno delo kolikor mogoče pospeši, da pride končno tudi to vprašanje čim preje na dnevni red tam, kjer se edino more trajnoveljavno rešiti — v narodnem predstavništvu. Pozvati bi moral demokratske poslance, naj čim mameje sodelujejo v parlamentu in vsaj tako skušajo popraviti, kar so kot ministri zavozili in zanemarili. To bi bilo od »Jutarnjega Lista« dosledno in pošteno, ne pa podpirati sabotažo j>arlamenta, kakor je delal doslej. -j- Največji greh bivše vlade. Novosadska »Zastava« piše o nalogah nove vlade, kij so v mnogem dane po grehih bivše vladej, Med drugim veli: »Eden največjih grehov padle demokratsko-socialistične vlade je bil, da je s svojimi samopašnimi naredba/ni oropala ljudstvu mnogo njegovih pravic. Spomnimo se samo, kaj je napravila ta vlada v Hrvatski in Slavoniji z občinsko samoupravo. Vse je uničila in začela v občine pošiljati komisarje, prav kakor sta delala Rauch in Čuvaj.« Taka Rauchova in Čuvajeva rabeljska dela je v Sloveniji izvrševal Pribičevičev eksponent tir Žerjav. Ob sebi je umevno, da je prva dolžnost sedanje vlade — osrednje in pokrajinskih —, da odpravi vse naredbe in ukrepe, s katerimi je prejšnja najnaprednejša« demokratsko« socialistična vlada pogazila ljudske, pravice. Ako to demokratom ni všeč. le kažesjrv da so nepoboljšljivi, -f »Kaj nam je Kristan zapustil?« G. Kristan izjavlja z ozirom na vest bel-grajske »Politike«, ki smo jo tudi mi priobčili pod naslovom »Kaj nam je Kristan zapustil«, sledeče: »Ne verjamem, da bi bila belgrajska »Politika« pisala, kar ji »Večerni list« podtika.« Nato sledi Kristanov običajni konec, da »Večerni list« laže. Gospod Kristan! Vaši prijatelji Va« sami izdajajo. Sedaj, ko niste več minister, pišejo o Vas le še kot o kaki zgodovinski pripovedki. To je seveda bridko in radi verjamemo, da Vas boli. Ali zato ne zmerjajte nas, poglejte rajši v belgraj-sko »Politiko«, pa boste videli, da smo dobesedno prinesli to, kar je pisala. Če ie kdo. lagal, j c, bik to Vaša. zaveznica demokratska ^Politika«, Tja sc obrnite! + Narodno zabavljanje. Včerajšnji »Naprej« je zopet strašno hud na nas in pravi: »Večerni list« ne more biti brez laži«. — To pa nam očita zato, ker smo priobčili vest iz »Jugosl. Železničarja« pod naslovom; *Iz črne knjige socialistov«. Ne, gospodje desničarji! Mi smo te vesti ponatisnili in navedli vir, odkod smo jih vzeli. Zakaj se ne obrnete na »Jugosl. Železničarja«, ki je tudi o tem pisal? Vaša nervoznost vam škoduje in vzbuja videz, da se pametno ne znate več braniti. Kdor hoče v boj, ne sme biti neroden, kakor je neroden zadnti čas Kristanov »Naprej«. Saj menda nismo mi krivi, da vam gre v stranki vse narobe! Če pa je to naša zasluga, nas le veseli! -f- Hrvatska katoliška kmetska demokracija. Tajništvo Hrv. pučke stranke naznanja, da bo sedaj, ko je končal ti-skanki štrajk v Zagrebu, takoj zopet začelo izhajati glasilo katoliške kmetske demokracijo »Seljačke Novine«, Potem nadaljuje: »Ta pomlad bo odločilna za našo državo in za našo stranko. Vemo, da bo kmetska demokracija odolela vsem zunanjim in notranjim nasprotnikom. Obljube in neizpolnjive marnje kakih kratkovidnih demagogov ne smejo nikogar omajati. Vsi pristaši HPS morajo stati krepko drug ob drugem kot živa skala. Mi pojdemo sami v boj, ne oziraje se na tiste, ki pravijo, da imajo isti program kakor mi, in zmaga bo gotovo naša.« -f Krščanske stranke na Češkem. Dne 29. Jebruarja so se v Brnu vršile občinske volitve. Brno je narodno mešano mesto. Volilo je 78.993 Čehov in 35.297 Nemcev. Od čeških strank so najmočnejše: soc. demokratje, ki so dobili 19 mandatov, liberalci 16 mandatov, češki socialisti in ljudska stranka 9 mandatov. Od Nemcev pa so najmočnejši kršč. so-cialci, ki so dobili 13 mandatov, nemški socialni demokratje pa 10 mandatov. V velikem industrijalnem mestu Brnu je ta uspeh krščanskih strank brez dvoma zelo velik. + Zagrebška bogoslovna fakulteta se v kratkem izpopolni z novimi stolicami: za komparativno znanost verstev in zgodovinsko dogmatiko, za sociologijo, krščansko arheologijo, retoriko in homiletiko. Razširi se tudi stolica za vzhodne jezike v stolico za pomožne znanosti sv. pisma. Na ta način se bo dvignila zagrebška bogoslovna fakulteta na višino prvih takih fa* k ul tet v Evropi. -f- Nemške laži Celovški list »Kšrn-tner Landmannschaft« z dne 11. febr. 1.1. je prinesel pod zaglavjem «Nezajezljiva balkanizacija Slovenije* notico, v kateri pripoveduje nek dozdeven slovenski trgovec iz Ljubljane, da je dobil pri predsedstvu deželne vlade izvoznico šele potem, ko je stisnil slugi 100 K in pristojnemu uradniku 20.000 K. Da so bili deležni tudi železniški uslužbenci od postajenačelni-ka do premikača podkupnin in je doseglo s tem blago dvakratno ceno, se razume samo ob sebi, — Z ozirom na to se uradno ugotavlja, da se ne izdajajo pri deželnem predsedstvu nobene izvoznice in je dotična notica gola izmišljotina, ali pa je natvezi! kak trgovec ljudem to bajko zato, da je lahko s tem upravičil pretirano ceno, ki jo je zahteval od konsumentov. Dnevne novice. — Poročil se je dne 3. t. m, v Kresnicah g. Stane Likar, urednik pri »u*ni železnici z gospod*, n■> .{rnes: no. (>rspo-darič. učiteljico iz Ljubljane. — Podpor« beguncem. Urad za zaščito beguncev javlja: Na mnogobrojna vprašanja In prošnje se naznanja, da se je po dolgem prizadevanj« slednjič posrečilo, dobiti ve« *}o, vendar omejeno avoto na razpolago za begunske podpore. Urad za zaščito begun-eev je denar takoj razdelil med okrajna evarsitva ter jim naročil, da izplačajo v»em Juncem, ki so dosedaj vživali begunsko podporo in katerim ni bila pravomočno odtegnjena, zaostalo podporo za en mesec. Veliko je pe beguncev, ki Selijo v najkrajšem času vrniti se domov v zasedeno ozemlje, da bi zamegli še letošnjo pomlad po dolgih mukeipo4nih letih begunstva zopet obdelati svoja zemljišča in popraviti razrušene domove ter tako položiti temelje novemu življenju in lastni zemlji. Marsikoga ovira pri tem dejstvo, da ne razpolaga z nikakimi denarnimi sredstvi m da si ne more nakupiti niti najnujnejših živil In potrebščin. Da se omogoči oziroma olajša takim beguncem povratek, da se jim tudi omogoči nabava semenja za prvo setev, je urad za zaščito beguncev naročil okrajnim glavarstvom, da naj izplačajo vsem onim beguncem, ki se vrnejo do 31. marca t. 1. poleg zaostale begunske podpore do dneva vrnitve še pedporo za nadalfnih 60 doij, onim pa, ki se vrnejo do konca aprila t. 1. podporo za nadaljnlb 30 dnij. Okraina glavarstva smejo tudi v obziru vrednih slučajih izdati še pred vrnitvijo cele begunske družine enemu ničnemu članu priporočilo za enkratno brezplačno vožnjo v domovno občino, ako potuje z namenom, da preskrbi družini vsaj zasilno stanovanjc. — Pomožna akcija ameriških Jugoslovanov (United States Relief Shipment). Ladja >Paunoniac, Cunard-Brte, je dospela z zaboji v Trst Selc 28. februarja t. 1. Izkrcavanje zabojev se je pričelo dne 1. t. m. io bo trajalo nekaj dni, zakaj zabojev je 3422. V Ljubljano jih bosta pripeljala dva tovorna vlaka tekom enega tedna. Ko bo cela pošiljatev v Ljubljani v skladišču »Balkana, bomo takoj poslali obvestilo posameznim prejemnikom. Ko smo bili vsi trije zastopniki zgoraj omenjene >Pomož-ne akdje< celi pretekli teden v Trstu, zaposleni z izkrcavanjem, so neki ^prizadeti« v enem tukajšnjih dnevnikov dne 29. februarja prosili od nas pojasnila, >kdaj dospe pošiljatevc. In v istem dnevniku je dne 3. t m. — v naši nenavzočnosti in orez naše vednosti — na dotično vprašanje odgovoril neki g. štrukel. Vrnivši se iz Trsta smo bili opozorjeni na te dve notici in Izjavljamo: 1. G. Štrukel ni imel in nima s to našo pošiljatvijo najmanjšega stika; 2. g. Štrukel ni dobil niti od Pomožne akcije v Ameriki niti od na6 treh zastopnikov ni* kdar najmanjše pravice, vtikati se ■" to pošiljatev; 3. pošiljatev, katero spremljamo mi trije spodaj podpisani zastopniki, je edina pomožna akcija ameriških Jugoslovanov izza zadnjih šestih mesecev, ki nima nikakršnega trgovskega namena ali značaja. — Končno z veseljem javljamo, da je jugoslovanska vlada v Belgradu ugodila naši prošnji za oprostitev carine in tovornine. — V Ljubljani, dne 4. marca 1920. — James Debevec, J. M. Jakšič, Rudolf Perdan. — Razpis službe. Pri Dopisnem uradu deželne vlade za Slovenijo se odda mesto §rovizornega uraduika-stenografa. Pogoji: plošna izobrazba, znanje slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, potem slovenske in nemške stenografije (vsaj 60 besed na minuto). Prednost gre onim, ki imajo splošno politično in praktično žurnalistično izobrazbo ter poznajo še druge jezike, posebno francoščino ali italijanščino. Provizomi ured-nik-stenograf se nastavi začasno pogodbeno s prejemki 11„ eventuelno 10, činovne-ga razreda državnih uradnikov. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjem službovanju, oziroma poklicu, naj se Bošljejo do dne 10. marca 1920 vodstvu opisnega urada. — Roparski napad v Mozirju. Dne 3. t, m. sta napadla 2 moška: eden je bil civilno oblečen, drugi pa vojaško, nekega posestnika. Roparja sta si s sajami pomazala obraze. Nastopala sta zelo silovito in sta posestnika obstrelia. Prihiteli so na pomoč sosedje, kateri so roparja prepodili, — Natakarski štrajk se je 2. t. m, začel v Zagrebu. Kavarnarji in gostilničarji strežeio gostom sami. Gostje pomagajo in se kolikor mogoče strežejo sami. Zadruga gostilničarjev in kavarnerjev je izdala oglas, da se smatrajo tisti natakarji, ki se tekom 24 ur ne vrnejo na delo, za odpuščene. — Konec tiskarskega štrajka v Zagrebu. Dne 2. t. m. se je v Zagrebu končal šesttedenski tiskarski štrajk. Podpisala se je med tipografskimi delavci in lastniki tiskarn nova kolektivna pogodba. Pogajanja so trajala 3 tedne. —Prodaja živega srebre. Glasom obvestila ministrstva trgovine in industrij v Belemgradu ima »Osrednji urad državnih mootanističnih obratov« v Ljubljani na razpolago za izvoz oziroma na prodaj 4 vago* ne živega srebra in 1 in pol vagona dno-bra. Interesenti naj se v tej zadevi obrnejo na prej omeneni »Osrednji urad«. — Pogreške v besedilu novih dinarsko'kronskih novčanic. V besedilu novih dinarsko-kronskih novčanic je več po-grešk, glavna je pa ta, da se te novčanice nazivijejo v našem in francoskem tekstu »bankovci«, dasi so v resnici državne novčanice. Tako opozarjajo »Zagrebške No-vine«, t- Valute na zagrebški borzi dne 4. marca: ameriški dolarji (1) 138 K: avstrijska krona (100) 52 K; češkoslovaška krona (100) 156 K; carski rublji (100) 205 K; francoski frank {1) 10.40 K; nemška marka (100) 185 K; rumunski leji (100) 210 K. Uubllavtske novica. lj Iz V. L. S. Seja vodstva V. L. S. in vseh krajevnih odborov se vrši danes ob 8. uri zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Pridite vsi! lj Ben »Bur, zgodovinsko igro iz Kristusovih časov v 9, slikah« ki je spisana po znanem romanu, bodo uprizorili v nedeljo ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu, Vstopnice se dobivajo v trafiki gospe Modiceve, nasproti Jugoslovanske tiskarne in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj »Bratec in sestric«". Opozarjamo na to lepo zimsko pravljico v petih slikah t> petjem in godbo. Igrica jc polna bajnih scen in za našo mladino zelo primerna. Začetek predstave je ob 3. uri popoldne. Vstopnice še razprodajajo v isti predprodaji kot za Ben - Huria. lj Vaditeljski zbor O. Z. ima danes ob po! 8. ml zvečer redno sejo. — Pred-sedn-k. ik) lj Umrli so v Ljubjajni: Viktor Accetto, vojaški gradbeni delovodja, 39 let. — Ivan Levičar, sin sluge, pol leta. — Ivan Leban, sin železn. sprevodnika, 2 leti, — Marija Bergant, hirajka, 74 let. Stanislava Zabukovec. hči mitniškega paznika, 1 leto. — Fran Robida, sin železn. uradnika, 2 meseca. — Ferdinand Kolman, zasebnik, 29 let. — Olga Pour, pos trezni ca, 40 let. lj Bankovec se je našel v mestnem popisovalnem uradu. lj Umrla je 26. februarja v 22. letu starosti gdčna Francka Orehek v Gornjem Tuštanju. N. v m. p.! lj Zadnja razprava porote se je vršita včeraj proti Neži Vilharjevi, ki je Alojziji Milerjevi ukradla 20.000 K ter ž njimi odšla na Vrhniko, kjer je denar zapravljala, dokler je niso prijeli. Iz spisov, ki so se prebirali pri razpravi, posnemamo, da pravijo Neži Vilharjevi laški karabi-nijeri Liza in da jo smatrajo za kraljico tihotapk. Vilharjevo iščejo zaradi velike tatvine v Slavinji tudi italijanski karabi-nijeri; njena občina pravi o njej, da je zelo nevarna tatica in vlačuga; štirikrat je bila že kaznovana. Po govoru državnega pravdnika dr. Modica in zagovornika Vilharjeve dr. Šviglja so porotniki potrdili na nje stavljeno vprašanje s pristavkom, da znaša škoda nad 4000 K. Ko je preči-tal prvomestnik porotnikov pravdorek porotnikov, je vzkliknil predsednik senata nadsvetnik Vedemjak: »Čisto prav!« Porotni senat je obsodil Vilharjevo v poldrugo leto težke ječe. — Porotniki ?aj v zadnji razpravi niso pozabili na svojo dolžnost. Razne novice. r Zmagoslavje tehnike. V letu 1920. morejo ljudje: Leteti kot ptiči s hitrostjo 200 km na uro. Podati na platno vsako sliko v naravni velikosti in tako, kot da je živa. Napraviti take stroje, ki dajejo človeške glasove od sebe in proizvajajo glasbene točke. Se pogovarjati skozi zrak v daljavo več tisoč kilometrov in si dajati znamenja. In še mnogo, mnogo drugega znajo ljudje, nad čimur bi naši pradedje strmeli. In v letu 1920. se godi v onih mestih, kjer se gode te čudežne stvari, da umira tisoče ljudi za lakoto, ker ne morejo pridelati toliko kruha, da bi se nasitili, kar so mogli njih predniki že pred pet tisoč leti. r Sto let železnice. Pred sto leti v 12. dan februarja 1820. leta se je vršil v hotelu pri sv. Juriju z zmajem v Yarmu na Teesu shod delničarjev, na katerem se je ustanovila družba za stavbo proge iz Stocktona v Darlington. Prvo progo so položili na 23, dan meseca maja 1822. 1,, prvi vlak je pa stekel v 27. dan meseca septembra 1825. leta. Vozil je s hitrostjo 16 do 17 kilometrov. Slavnost prve železnice 60 obhajali na Angleškem v tistih prostorih starega hotela, v katerih se je vršil prvi shod delničarjev. r Lepa reč. Nek dunajski list poroča zanimiv dogodek. Po eni glavnih ulic na Dunaju se pelje avtomobil veselih in prešernih ljudi, ki škropijo mimoidoče s šampanjcem in vzklikajo: »Ta poljubček vsemu svetu!« Ko je steklenica prazna, jo zaženejo na trotoar, da se razbije v črepinje, katerih ena rani nekega človeka, ki jc šel ravno mimo. Ko nastopi policija, rečejo veseljaki, da so člani francoske komisije, kot da ima ta pravico razbijati steklcnice po trotoarjih. Bili so pa iz-voščki, ki so si hoteli ogledati Dunaj iz avtomobila, ko jim je bil s kozla vse preveč znan. To je tipično za današnje čase. Po eni strani izžemanje, po drugi strani razsipnost ljudi, ki ne poznajo druge zabave kot pijačo in veseljaštvo. r Oropan grob. Neznani 6torilci so vlomili v mavzolej (grobnico) v Cbariot. tenburgu in odnesli zlato in srebro. Policija je že na sledu storilcem, ki so na tak način oskrunili grobove, t Aviatika usmrtil propeler. Iz Rima poročajo Ustom: Na tragični način je končal zrakoplovec William, ki se je odpravljal, da odleti v Kapsko mesto. Hoteč odleteti iz Brindisi v !Um, se je tako približal propelei ju, da mu je odrezal glavo. r Povišanje cen za 50 odstotkov so sklenile tiskarne v Nemški Avstriji, zato ker so se zelo podražile surovine in so tudi uslužbencem z ozirom na rastočo draginjo povišali plačo za 40 do 50 odstotkov. r Aluminij bo prišel v današnjih dneh do yelike važnosti. Iz njega bodo izdelovali aluminijev papir in aluminijev prašek. Aluminijev papir lahko služi za ovojni papir živil, n, pr. čokolade. Vendar pa je aluminij zelo težko izvaljati v tako tanko pločevino in se to zgodi šele v štirih potih, da mu dosežejo 0.04 mm debeline. r Umori v Budimpešti. Pred krat. kem sta bila umorjena v Budimpešti dva socialno demokratična urednika. Danes jc zadeva že pojasnjena. Storilci 50 člani vojaškega oddelka v 0',v!Urgu. Dva člana so zato zaprli, a so ju morali takoj drugi dan izpustiti, ker- so trne■ e 1 zagrozili, da bodo -vprizor.ii po:,' odpovedali pokorščino. Dva uradnika« 1 sta slučajno izvedela za potankost c utfio-ru, so zavlekli v neko vojašnico, iu o*r' nili, da sta umrla vsled izgube krvi. * °' ročamo kot vestni kronisti o tem v0,a škem nasilju n* Ogrskem. ■ Aprovizeciia. a Splošna gospodarska zadruga za Slo* venijo v Ljubljani. V soboto, dne 6. marca 1020, se prične nova razdelitev Živil. V po* štev pride v prvi vrsti: mast, olje, ki*i 80 ’ ješpren, riž, kava, cikorija, čaj, auho pe90’ sveče, užigalice, milo ter, dokler traja 28' loga, fige, rožiči ih ječmenovi otrobi. D®' lilo se bode po sledečem redu: v. sol>oto> 6. marca, št« 1—-160, v ponedeljek, 8. ****!’ št. 151—300, v torek, 9. marca, št. 301—^’ v sredo, 10. marca, št. 451—603, v četrte** 11. marca, Št. 701-802 in 900-950, v pete*. 12. marca, št. 951—1100, v soboto, 13, marca, št. 1101—1250, V ponedeljek, 15. od št. 1251 do konca in zamudniki. Cen® *° razvidne v prodajalni. Stranke se prodi0’ da se natanko drže predpisanega a Cene telečjega fn prašičjega ffij* Odbor ža določevanje cen za mesto Lju® ljano je v seji dne 1. marca 1920 skl®®1 povišati cene telečjemu in prašičjemu 016 su za 2 K, tako da stane sedaj: telečje'Oj*' so I, vrste K 20, telečje meso It K 19; prašičje meso I. vrste K 30, pra^j6 meso II. vrste K 28. Cene slanine ostS®*)0 neizpremenjene. Odbor za določevanje ^ je ugotovil te cene po vsestranskem udarku na podlagi uradnih podatkov, Jj" se ie pa izkazalo, da š samo določit*^ maksimalnih cen za nadrobno prodajtfJr mogoče preprečiti vednega draženja, j* bor sklenil, da ne sme nihče kupovati vih telet po višji ceni kot po K 15 in,® klanih ne dražje kot K 17. Po izjavi ** stopnikov mesarske zadruge same je P*®' reč eden glavnih vzrokov trajnemu vlš*5^ cen ta, ker si mesarji pri splošnem P0] manjkanju živine v medsebojni kojskflfv ci draže teleta s tem, da jih preplaČWe^ samo da si osigurajo blago. S tem« jt je. določila nakupna cena živih in telet, je preprečen vsak konkurenčni Da bi vsled tega izostalo meso na trgu,*^ ni bati, ker živinorejec gotovo ne bo ??, drževal telet, ko bo uvidel, da pri eoof?^ nakupnih cenah ni mogoče doseči izkupička. Prestopki se bodo kaznovs«. zaporom do enega meseča in z blaga, če se ponavljajo, pa tudi z pravice do ob rta. ________ Narodno gledišče. Iz gledališke pisarne. Gostovan^-Nikola Zeca, prvega basista državne na Dunaju, V nedelj, 7. marca in po®fL. Ij^k 8. marca nastespi v operi »Fauste znani basist g. Zec. Gosp. Zec je rad konservatorij na Dunaju z uspehom. Vsled njegovih izvaaredtub 9* skih zmožnosti mu ie bil ponude.D u ■ ^ j angageraent na ljudski operi (Vdk theater) na Dunaju. Nastopal je v vseh *"* meniteiših basovskih vlogah z velikim hom. Glasbenim veščakom se je pridobiti g. Zeca v Prago, od kooer leta 1914 poklicali na bivšo dvorim na Dunaj kot prvega basista. RazliČn* stovanja v Berlinu* Draždanib in vem so gosp. Nikolo Zeca povdigni“gv, ko, da je g. ZPec danes najboljši basi®* ^ rope. Gosp. Zec je sin upokojenega P<^fcj, ga ravnatelja iz zavedne hrvaške ne, vnet Jugotlovan ter.-ie doma. ke***~ di v tujini vedno visoko: nosil prapor domovine, Veseli nas, da bodemo liko ga pozdraviti in slišati v eni najboljših vlog prvič na našem doP1^ odru ter upamo, da ga bo občinstvo govem nastonu najrrijrčneje sprejem* l* p same dramskega Vsled bolezni članov v. nedeljo. P vprizoritev Protekeija ni mogoča. bo vprizorjena Gorkiieva drama *N* »p Vlogo Luke bo igral po bolezni Sest. -r- V sredo zvečer »Beneški * ve c* izven abonoma. Shvloka igra gosp; .Danilo.' . / .v. ■""% Opera, V 6. marca, petek; »Mignon«, Abo0'n aD. 8. marca, sobota: »Netopir«. 7. marca, nedelja; >Faust<, Gostovanje g. Nikole Zeca, prvega državne opere na- Dunaju. ^ 8. marca, ponedeljek: »Faust, Gostovanje g. Nikole Zeca, prvega r,n državne opere na Dunaju. " S. marca, torek: Zaprto. - . Drama. p 5. marca, petek: >Vrag<. AfcčP- '-je* 6. marca, sobota: ^Kristalni g?'8" ' lavska predstava; izven abon. , \v 7. marca, nedelja pop.: ^Na dn ven abon.; zvečer »Beneški trgovec-abonementa. 8. marca, ponedeljek: vec«, abon. C „ 9. marca, torek: Zaprto. , Odjo»orni uradnik J®** **u**r Irdsjnteli kon*of«W hS Ti«i«a »Judoslovaocka tUka«** * ^*u