Kako Slovenci skrbijo za Bezavisnost v gmotuem oziru. (Izviren dopis iz Ptuja.) Zadnji čas začeli bo Slovenci tudi na to misliti, kako bi se izvili rokam neinškib denarjev v raznih nemškib hranilnicab, posojilnicah in v kasab nesramnib oderuhov. Sprevideli so, da se to zgodi najleži z združenimi močmi. Začeli so snovati posojilnice. Prva na Štajerskem bila je vrla posojilnica ljutomerska, druga šoštanjska, tretja slovenjgraška, četita ormožka; peta je celjska in sedaj se namerava sestratn pridružiti na.jmlajša ptujska, kakor sledeči dopis kaže. Zaradi velike važnosti in v spodbudo mariborskim in drugim Slovencem objavimo dopis na prvem mestu! Na tihi pondeljek t. j. dne 4. meseca apr. imel bo okrajni zastop ptujski zopet skupščino, v kteri pride na dnevni red tudi točka o ustanovljenji okrajne branilnice. Da bodo se Bresnigovi privrženci temu za okraj kaj važnemu podjetju s vsemi štirami zoperstavljali, to vemo uže zanaprej. Ali čvrsto se nadejamo, da dobi predlog ve5ino; kajti v odboru glasovalo je 5 udov, namrec gg. uačelnik Rajšp, podnačelnik dr. Gregorič, trgovci Jurca in Šoštaric pa župnik Rajč za predlog; jedini dr. Bresnig bil je zopei* njega, dr. Strafeila pa ni bil navzoč. Oskrbnik ptujske grajščine g. Rajsp še ni leta dni načelnik okrajnega zastopa pa si je uže zadobil in v polnej nieri za8lužil dično ime nokrajni oča". Velevažen svoj predlog podkrepil je rekoč: nza prvi početek položim jaz na to svrho 10 000 fl. iz svojega žepa, kaj pa še se pozneje more zgoditi, to bo se uže videlo; toiiko pač ^a početek." Da se je kaj takega ravnatelju in advokatu mestne hranilnice nemilo v nos zaka- dilo, to ni čudo; kajti Zatoraj si tndi kaj prizadeva vse svoje vedno v polnem broji 8kupaj imeti in za stalno na svojo stran pridobiti tooža, kojemu 80 žuli slovenskih kmetov do velitaga premoženja pomogli. Pri glasovanji o rečeoem predlogu bo se za vsakega konečno in jasno odločevalo, na čem smo ž njim; na dvema stolicama se ne more vedno sedeti. — Čvrsto se nadejamo, da takrat tudi naša ^večina" v polnem številu pride in složno glasuje. Naj se nikdor ne zanaša in ne misli: brez mene bo se tudi opravilo, saj ve8te, da je uže večkrat eden edini glas o važnib rečeh odločil. Nikakor ni treba biti si v strabu: jaz se ne upam zategadelj za okrajno hranilnico glasovati, kajti mesto me ima v rokab. Mestna hranilnica je zdaj rada, če le ima denarje na zanesljivem izposojene, in kapitala ne bode lehko nikomur odpovedala- če pa bi kaj takega itak sturila, saj potem imate kam se obrnoti. Glasujte tedaj srčno za zavod, koji bo poedinim pa tudi celemu okraju na velik hasek, Ta dopis nemorem dovršiti brez izklika: Bog nam poživi ,,okrajnega očeta" še mnogaja leta!