Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevM ♦ NarožMna Ma 20—, za oajUsaa Ma 31*—; »asaaiezaa številka Ma *•— ♦ Uredništva la uprava: Grije. Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto III
Celje, dne 15. julija 1932
Štev. 15
Izkušnje angleškega hmeljarstva
Na polju selekcije hmelja se malokje dela toliko kakor v Angliji. Znani profesor Salmon že nekaj desetletij uspešno vrši poskuse za požlahtnenje raznih vrst hmelja ter si pri tem zlasti prizadeva doseči večjo odpornost rastline proti raznim boleznim in škodljivcem. Nove variacije se proučujejo glede kakovosti in množine pridelka, odpornosti proti škodljivcem in pivovarske vrednosti (odstotka grenčic, arome itd.). Na ta način je bilo vzgojeno že precej novih vrst, ki vsestransko nad-kriljujejo dosedaj navadno gojene angleške vrste hmelja, dajo pri istih pridelovalnih stroških obilnejši in boljši pridelek, ki doseže tudi višjo ceno. Odstotek grenčic pri teh hmeljih je večji kakor pri najlepših ameriških in se najboljše variacije tudi že goje v vedno večjem obsegu.
Z največjo pozornostjo in natančnostjo se je proučevalo v Angliji tudi sušenje hmelja. Pri tem se je ustanovilo, da se višina, do katere se nasipa hmelj na lese, mora vedno ravnati po tem, kako sušilnica vleče: čim bolje vleče sušilnica, tem bolj visoko se lahko nasuje hmelja na lese in obratno. Če se nasuje hmelj na lese previsoko, se spodnja plast posuši preveč, gornja pa premalo. Če pa se nasuje na lese premalo hmelja, se toplota ne izrabi popolnoma in tako se sušenje po nepotrebnem podraži. Žveplanje sušenja ne podraži, pač pa polepša barvo in aromo hmelja. Žveplo učinkuje najbolje, če se zapah takoj ob začetku sušenja. Koliko žvepla je potrebno, ne zavisi toliko od okolnosti, koliko hmelja imamo na lesah, temveč mnogo bolj od okolnosti, kako sušilnica vleče; čim bolje namreč vleče sušilnica, tem manj žvepla je potrebno. Toplomer je v vsaki sušilnici neob-hodno potreben. V začetku sušenja mora biti to-
plota nizka. Svež, takoj v začetku z višjo toploto sušen hmelj dobi slab vonj. Zlasti če sušilnica slabo vleče, je treba v začetku držati toploto nizko, da se hmelj ne spari, in šele pozneje ter polagoma toploto zviševati. Visoka toplota pri sušenju sploh škoduje in hmelj je tem lepši, pri čim nižji toploti se suši.
Gnojenje je odvisno od kakovosti zemlje. Kalijeva in fosforna gnojila se trosi v začetku leta, dušičnata pa šele v aprilu, maju in juniju. Konec junija pa se mora brezpogojno nehati gnojiti z du-šičnatimi gnojili. Nad vse važno pa je, da ima zemlja v hmeljišču vedno dovolj apna. Hmelj, ki ima premalo dušika, navadno porumeni in zaostaja v rasti, če mu manjka kalija, pa dobijo listi bron-ceno barvo in konci odmirajo.
Posebno pozornost so posvetili v Angliji zatiranju peronospore na hmelju in ugotovili, da je najbolj uspešno trikratno škropljenje z bordovsko brozgo. Prvič škropijo, ko doseže hmelj vrh opor, drugič tik preden napravi kobule in tretjič takoj, ko se kobule že pojavijo. Na Angleškem namreč napada peronospora najrajši kobule, dočim se prej na rastlini redkeje pojavlja in navadno ne povzroča škode.
Izkušnje angleških hmeljarjev so brez dvoma zelo bogate ier proučene. Ne bo napačno, ako jih upoštevamo tudi v našem hmeljarstvu. (Op. ur.)
Stanje hmeljskih nasadov
Srednjeevropski hmeljarski urad v Žalcu poroča dne 28. junija 1.1. o stanju hmeljskih nasadov sledeče.	češkoslovaška.
Zate c 28. V!.: Dobra tretjina vseh nasadov je zaradi napada bolhačev zelo zaostala v razvoju. Dve tretjini sta dobri do srednje dobri. V pri-
meri z lanskim letom je rast hmeljske rastline radi hladnega vremena in pomanjkanja umetnih gnojil vobče slabejša. Vsi nasadi, posebno oni v nizkih legah, so napadeni od hmeljske uši. Z obrambnim delom se ni pričelo, deloma ker aphis-muhe še vedno dotetavajo in se razmnoževanje brezkrilatih uši nadaljuje, deloma pa radi slabih gmotnih razmer hmeljarjev.
Uš tek 21. VI.: Pri ugodnem vremenu je dosegla hmeljska rastlina v dobro oskrbovanih nasadih do tri četrtine opor in razvila dokaj stranskih panog. Po bolhačih napadeni in slabo oskrbovani nasadi pa so zaostali v razvoju. Pojav uši je znaten. Splošno se računa, da bo letošnji pridelek hmelja glede množine znatno zaostal za normalnim.
Duba 21. VI.: Hmeljski nasadi so letos zelo zaostali v razvoju in je le v najboljših rastlina dosegla do polovice opor, v nekaterih pa komaj do 1 m visoko. Bolhači so povzročili dokaj škode in tudi naval uši je precej nevaren. Letina bo slaba ali največ srednje dobra.
Nemčija.
H a 11 e r t a u : Zgornja tretjina ogrodja zelo razredčenih hmeljskih nasadov naše prelepe okolice je dosedaj še gola. Lani je hmelj ob tem času dorasel že do vrha ogrodja in so se že pojavljali cvetni nastavki. Posledice nezadostne’ uporabe umetnih gnojil v minulih letih se letos izrazito kažejo. Nadalje je mrzlo ter mokro vreme meseca aprila in maja oviralo rast hmelja tako, da so le navpično napeljane rastline dosegle vrh ogrodja (večina nasadov ima namreč poševno napeljane žice). Poznejše ugodno vreme kakor tudi vzorno obdelovanje zemlje ni moglo nadoknaditi zamujenega. Toplo deževje zadnjega tedna bo najbrž zelo pospeševalo širjenje peronospore. Z obrambnim delom do danes 60 % hmeljarjev še ni pričelo. Daši neugodni položaj hmeljarjev opravičuje omejitev obrambnih del, je vendar neobhodno potrebno, da se po izboljšanju vremena takoj prične s škropljenjem zoper peronosporo in se tako zasigura kvalitetno blago. Celokupni vtis sedanjega stanja naših nasadov je brez pretiravanja povedano tak, da tudi pri najugodnejših vremenskih razmerah ne bomo dosegli normalnega pridelka.
S p a 11 : Stanje hmeljskih nasadov se more splošno označiti kot dobro, čeprav po bolhaču napadeni zaostajajo v razvoju, zlasti oni na periferiji, kjer se radi neugodnega vremena pojavlja peronospora, proti kateri so le nekateri hmeljarji pričeli z brizganjem. V nižjih legah se pojavljajo tudi uši. Prvo osipavanje se je izvršilo in so nasadi vobče dobro in skrbno obdelani. Dobro razvite
rastline so dosegle do tri četrtine ogrodja in odganjajo močne stranske panoge.
Hersbruck: Pri ugodnem vremenu meseca maja so hmeljski nasadi večinoma dohiteli zamujeno. Začetkom junija pa so bolhači povzročili mnogo škode, dokaj nasadov je močno poškodovala tudi toča dne 26. t. m. Uši se pojavljajo le v nekaterih legah, največja nevarnost pa preti radi peronospore, ki se zadnje čase vedno bolj širi.
Wiirtemberg-Tettnang: Zaradi mo-kromrzlega spomladanskega vremena se je letos hmeljska rastlina pričela prav pozno razvijati. Danes se lahko trdi, da so zaostali nasadi v primeri z lanskim letom za najmanj tri tedne. Izvzemši prve dni junija in 10. —19. junija dežuje zadnji čas noč in dan. Obile padavine so precej osvežile zaostale kulture. Peronospora se pojavlja v prav mnogih nasadih in se je obrambno škropljenje že pričelo. Tudi uši je precej in nekateri hmeljarji škropijo tudi proti tem. Že danes je gotovo, da bomo letos obirali pozneje kot v normalnih letih in da bo pridelek znatno manjši.
Ostali kraji: Tudi drugod je letos hmeljska rastlina znatno zaostala v raz-voju ter je pojav bothačev, peronospore in uši v večji ali manjši meri opaziti povsod. Splošno se računa, da bo letina glede množine precej izpod normalne in se bo obiranje zakasnilo.
Vsa poročila iz Nemčije so datirana z dne 25. VI. in sestavljena po hmeljarskem društvu v Munchenu.
Poljska.
Warszava~Lublin 21. VI.: Dolgotrajna zima je zelo zadrževala spomladanska dela v hmeljskih nasadih, tako da se je z obrezovanjem pričelo šele koncem aprila in končalo z začetkom maja. Vreme ni bito nič kaj ugodno, ker so hladnim aprilskim sledili takoj vroči dnevi v maju z nevihtami in točo, ki je semtertja napravila precej škode. Tudi v juniju hladno vreme zelo ovira razvoj hmeljske rastline. Vkljub vsemu pa je v dobro oskrbovanih nasadih rastlina že dosegla skoraj do vrha opore, v bolj zanemarjenih pa šele komaj do polovice. Izvzemši bolhače, ki so v začetku vegetacije povzročili nekaj škode, drugih škodljivcev in bolezni ni opaziti. Mnogo nasadov se je opustilo, v mnogih opustilo obdelovanje, tako da se je površina nasadov letos skrčila še za 25 % in znaša v vsej Poljski komaj še 2000 ha.
Francija.
H u r t i g h e i m 25. VI.: Radi dolgotrajne zime so se zakasnila spomladanska dela v hmeljskih nasadih in se pričela šele v prvi polovici aprila.
Hmeljska rastlina se je v začetku dobro razvijala, potem pa so jo v obilni meri napadli bolhači, da se jo je komaj posrečilo spraviti na opore. Sredi maja se je več ali manj skoraj povsod pojavila tudi peronospora, kateri se je koncem maja pridružila še hmeljska uš. Navedeni škodljivci so silno ovirali razvoj hmeljske rastline. Škropljenje z bordovsko brozgo je bilo nujno potrebno in se je tudi povsod prjdno škropilo. Povprečno stanje v Alzaciji se lahko označi kot slabo, oziroma vsaj zaostalo za osem dni v primeri z normalnimi leti.
Po uradnih podatkih, ki pa še niso zaključeni, znaša v Alzaciji površina nasadov približno 1600 ha, dočim je znašala lani še 1800 ha. Računa se, da je v vsej Franciji komaj še 2000 ha hmeljskih
nasadov.	„ . ..
Belgija.
Poperinghe-Vpern 20. VI.: Pri nas so obdržali hmeljske nasade le tisti, ki jih res tudi dobro obdelujejo. Hmeljska rastlina je dosegla do tri četrtine opor. Pojav kuštrovcev je bil znaten, vendar so jih hmeljarji takoj skrbno odstranili in tudi škropili z bordovsko brozgo zoper perono-sporo. Tudi uši so se pojavile, vendar so jih hmeljarji pridno zatirali z 1 % tobačnim izvlečkom tako, da je tudi ta nevarnost odstranjena. Vsi si prizadevajo pridelati res kakovostno blago in zato skrbno odstranjujejo tudi vse moške rastline.
Mac Alan:
Hmeljarstvo v Avstraliji in Novi Zelandiji
Izmed vseh držav v Avstraliji se goji največ hmelja v Tasmaniji, nekaj malega tudi v hladnejših okrajih države Viktorija. V letu 1928/29 je bilo v Avstraliji skupno 594 ha hmeljskih nasadov, in sicer v Tasmaniji 481 ha, v Viktoriji 112 ha in v južni Avstraliji 1 ha. V Tasmaniji se je kultura hmelja šele zadnjih 20 let bolj razširila; še v letu 1901/2 je bilo posajenih s hmeljem komaj 259 ha. V Viktoriji je bilo v letu 1901/2 pod hmeljem 123 ha, v letu 1918/19 komaj 28 ha, leta 1925/26 že zopet 125 ha in leta 1928/29 le 112 ha. Pred kakimi 40 leti pa je bila kultura hmelja v Viktoriji precej bolj razširjena kakor pa danes; tako je bilo n. pr. v letu 1883/84 samo v tej državi pod hmeljem 703 ha.
Z uvozom hmelja v Avstralijo v večjem obsegu ni mogoče računati, ker Avstralija sama več hmelja izvaža kakor pa uvaža; tako je n. pr. še v letu 1928/29 izvoz znašal za 1789 stotov več kakor pa uvoz.
V letu 1929/30 se je izvozilo iz Avstralije 691 stotov hmelja, in sicer:
v Anglijo...................164	stotov
v Irsko.....................514	»
v ostale britanske države 8	»
v ostale države sploh .	.	5	»
Izvoz skupno 691 stotov
Izvoz skupno 691 stotov
Uvozilo se je v letu 1929/30 v Avstralijo skupno 592 stotov hmelja, in sicer:
iz Anglije		1 stot
z Nove Zelandije . . .	493 stotov
iz Češkoslovaške . . .	60 »
iz U. S. A		16 »
iz ostalih krajev . . . .	22
Uvoz skupno	592 stotov
V letu 1930/31 pa je znašal	jvoz hmelja v Av-
stralijo skupno 552 stotov, in sicer se je uvozilo:	
iz Anglije		1 stot
z Nove Zelandije . . .	496 stotov
iz Češkoslovaške . . .	35 »
iz U. S. A		14 »
iz ostalih krajev ....	6 »
Uvoz skupno	552 stotov
Poraba hmelja je znašala v letu 1928/29 v Avstraliji 10.627 stotov, navarilo pa se je skupno 3,347.034 hi piva.
Uvozna carina na hmelj znaša v Avstraliji 1 s za libro (Din 22-75 za kg) in 10 % primarne carine. Za hmelj iz držav Velike Britanije se plača preferenčna carina, in sicer 6 d za libro (Din 11-37 za kg) in 10 % primarne carine.
Na Novi Zelandiji se goji hmelj večinoma le v okraju Nelson na južnem otoku. V letu 1926/27 je bilo v tem okraju 253 ha hmeljskih nasadov, na vsej Novi Zelandiji pa 254 ha. Celokupni pridelek hmelja v tem letu je znašal 4030 stotov, povprečno na hektar torej nad 15 stotov.
Tekom zadnjih treh let, za katera so na raz-
polago tozadevni podatki,		se je izvozilo z Nove	
Zelandije	1. 1928:	1. 1929:	1. 1930:
v Anglijo . .	839 stotov	711 stotov	270 stotov
v Afriko . .	375	58	163
v Avstralijo .	615	434 »	471 »
v ostale kraje	6 »	46 »	21 »
Izvoz skupno 1835 stotov		1249 stotov	925 stotov
Uvoz hmelja na Novo Zelandijo pa je zadnji čas docela brezpomemben in je znašal leta 1930 skupno komaj le 3 stote. Še leta 1928 se je uvozilo na Novo Zelandijo samo iz Češkoslovaške 113 stotov hmelja, v naslednjih letih pa sploh nič več.
Uvozna carina na hmelj znaša na Novi Zelandiji splošno 1 s za libro (Din 22-75 za kg), za hmelj
iz držav Velike Britanije pa 6 d za libro (Din 11-37 za kg). Poleg tega pa se plača v vsakem slučaju še posebna carina v znesku 9/4,0 splošne uvozne carine.
Poraba hmelja na Novi Zelandiji znaša po uradni statistiki navadno 3330 stotov letno.
Kakor je iz prednjega razvidno, z uvozom hmelja v Avstralijo in na Novo Zelandijo ni mogoče računati, ker je tam poraba hmelja razmeroma majhna in popolnoma krita z domačim pridelkom, uvozna carina pa dosti visoka. Isiotako pa tudi izvoz hmelja iz teh dveh najbolj oddaljenih hmeljarskih krajev ne obremenjuje hmeljskega tržišča in skoraj ne pride v poštev, ker je hmeljarstvo premalo razširjeno in letni pridelek premajhen, da bi mogel vplivati na hmeljsko tržišče. Razen tega pa se prideluje v teh krajih le nekvalitetni hmelj, ki v nobenem slučaju in nikjer ne more ter bo še čim dalje manj mogel nadomestiti in izpodriniti žlahtni srednjeevropski hmelj.
Razno
V Ameriki bodo zopet pili. Po najnovejših poročilih so se v Ameriki treznosti že naveličali ter vedno bolj glasno in odločno zahtevajo, da se prohibicija odpravi. Izgleda, da bodo pri bodočih predsedniških volitvah prav vse stranke imele na programu tudi odpravo prohibicije, za katero se navdušujejo le še tihotapci z alkoholom, ki so si za časa prohibicije nagrabili ogromno premoženje. Ljudstvo pa je odločno proti prepovedi alkoholnih pijač in tako se splošno računa, da bo kmalu po volitvah »suha« Amerika postala zopet »mokra«. Seveda pa presenečenja, prava amerikanska presenečenja tudi niso izključena, zlasti se, ker tihotapci alkohola ne bodo štedili ne truda in ne denarja ter storili vse, da Ameriko ohranijo še nadalje »suho« v svojo lastno korist.
Samomor v vrelem pivu. Lastnik neke male pivovarne v bližini Plzna na češkem je bil tako potrt, ker je produkcija piva v njegovi pivovarni v pretečenem mesecu zopet nazadovala za 5 hi, da se je strmoglavil v veliko kad vrelega piva. Poprej pa je še napisal s kredo na kad, da on te sramote, da konsum piva tako nazaduje, ne more prenašati ter gre rajši v smrt, njegov duh pa da bo potem strašil ponoči v vseh gostilnah, kjer ne iztočijo več dovolj piva iz njegove pivovarne.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Zadnjih štirinajst dni je nastopilo toplo in solnčno, pravo poletno vreme, ki je nadaljnjemu razvoju hmeljske rastline zelo prijalo. Hmeljski nasadi so deloma dohiteli zamujeno in se zelo popravili, deloma pa so še vedno precej zaostali v razvoju. V dobri polovici nasadov je rastlina že dosegla do vrha opor, odgnala dobro razvite stranske poganjke in že splošno odganja v cvet ah pa je že v polnem cvetu. Drugi del nasadov pa je zelo zaostal in bo dal le pičel pridelek. Rastlina je v splošnem zdrava, brez bolezni
in škodljivcev, le poedine nasade je napadla v večji men nineijska us. opiosrio se računa, da do glede množine letošnji pridelek znamo zaostal za lanskim. — zanimanje za lelmk i9D2 v predprodaji po o do 10 Din nuja dalje, pa ludi lenima i9oi je Dilo ponovno proda-nin nekaj paril) po o oo 4 Din za kg za nemški račun.
Vojvodina: oranje nasadov slej ko prej zado-voljava v vsakem oziru. Po toplin in solnčmn dneh je padlo zopet nekaj dežja, tako da ima rastlina zadosti viage in se lanko luai naprej douro razvija. — Kupčija jiopolnoma miru in so cene za letnik 1931 po Din 2—2-5U za kg le nominalne, za letnik 1932 v predprodaji pa tudi ni zanimanja.
češkoslovaška:	Vreme je bilo za razvoj
hmeljske rastline v zadnjem času prav ugodno. Večinoma je dosegla rastlina že do vrha opor, odganja številne stranske poganjke in zgodnji hmelji odganjajo ze tudi v cvet. V splošnem pa je stanje nasadov še vedno zelo neenakomerno. Hmeljska uš se je pojavila v večjem ah manjšem obsegu povsod ter se vedno bolj širi, ker se le deloma in v posameznih slučajih resno zatira. Vsekakor bo vreme prihodnjih štirinajst dni odločilno za množino letošnjega pridelka. — Na tržišču vlada skoraj popolno zatišje in je le semtertja nekaj prometa. Cene pa so ostale nominalno nespremenjene in notna žateški hmelj še vedno 5—8 Din, hmelj iz Ušleka in Roudnice 3—4 Din ter zeleni iz Dube 2—3 Din za kg. V Žatcu je bilo, doslej znamkovanih 66.825 bal hmelja lanskega pridelka v skupni teži 85.166 kg.
Nemčija: Zadnjih štirinajst dni je bilo bolj suho in toplo ter za razvoj hmeljske rastline prav ugodno vreme. Stanje nasadov se je v splošnem izboljšalo; v mnogih je rastlina že dosegla do vrha opor in odgnala številne stranske poganjke, pri zgodnjih vrstah pa je opaziti že tudi cvetne nastavke. Širjenje peronospore je precej ponehalo, ker je vreme bolj suho in so tudi hmeljarji pričeli pridno škropiti. V splošnem pa je stanje nasadov še vedno zelo neenakomerno. — Tržišče je zelo mirno in prometa prav malo. Cene pa so ostale v glavnem nespremenjene ter noiira nominalno Haller-tauski hmelj 10—16 Din, Tettnangski 13—18 Din, Spaliski 8—17 Din in gorski (Hersbruck) 6—11 Din za kg.
Poljska: Vsa poročila zakasnila.
Francija: Vreme se je zadnji čas nekoliko izboljšalo, sicer pa je položaj v glavnem nespremenjen.
Belgija: Vreme je zadnji čas še dosti ugodno in razvoj hmeljske rastline normalno napreduje. — Tržišče je mirno in prometa malo. Cene so ostale nominalno nespremenjene in notira letnik 1931 Poperinghe 7—8 Din in Alost 10—11 Din, letnik 1932 v predprodaji za oktober-november pa Poperinghe 11—13 Din za kg. Tendenca se je nekoliko učvrstila.
Anglija: Stanje nasadov v splošnem zadovo-ljava. Hmeljska rastlina se je pri ugodnem vremenu prav dobro razvila, zadnji čas pa trpi radi suše in bi ji bila potrebna izdatnejša vlaga. — Tržišče je mirno, prometa malo in cene, ki so več ah manj le nominalne, v glavnem nespremenjene.
Amerika: Vreme za razvoj hmeljske rastline še vedno ni nič kaj preveč ugodno, ker je res toplih dni razmeroma še vedno malo. Kljub temu pa računajo hmeljarji v Kaliforniji in Washingtonu z normalnim pridelkom, v Oregonu pa bo pridelek najbrž za 25 % manjši, ker sajavost povzroča mnogo škode. Vreme se
je zadnji čas sicer nekoliko izboljšalo in je širjenje bolezni na videz ponehalo, seveda pa je vprašanje, koliko časa bo to trajalo. — Tržišče je še vedno mirno in izkazuje le malo prometa. Cene pa so ostale v glavnem nespremenjene in notira letnik 1931 prvovrstno, izbrano blago 16—17 Din in prav dobro 14—15 Din, letnik 1930 pa prvovrstno izbrano blago 13—14 Din in prav dobro 11 —12 Din, starejši letniki pa 7—10 Din za kg. Zaključi se še najlaže kaka partija Oregon prvovrstno blago po 12 Din in semtertja tudi kaka partija Sonorna letnik 1932 v predprodaji po 13 Din za kg. V splošnem je tedenca precej čvrsta.
Za razvedrilo
Čudno.
Učiteljica opisuje razne načine oblekanja. »... tako je na primer navada, da se nevesta vedno obleče k poroki belo, v znak veselega dogodka v življenju vsake ženske.«
Učenka: »Gospodična, zakaj se pa potem ženin k poroki obleče vedno črno?«
Defekt.
Pred kmetsko hišo se ustavi avtomobil in šofer ga jezno ogleduje ter se krega nad njim. Pa pride iz hiše kmet, pokaže na avto in vpraša:
»Ali neče dalje? Kaj pa mu je, kaj mu manjka?«
Šofer: »Olja nimam. Ali bi mi ga lahko posodili nekoliko? Saj je vseeno, kakšno je, čeprav ricinovo.«
Kmet: »Tega nimam, toda karlovarske soli vam lahko dam.«
Svojevrstna obitelj.
Ženin: »Pa si menda gledal skozi luknjico v ključavnici, Mirko, ko sem bil s tvojo sestro sam v sobi?«
Mirko: »Sem, toda le, kadar je mamica skočila v kuhinjo ter mi za trenotek prepustila to mesto.«
Potegavščina.
Tone: »Pomisli si, včeraj sem padel s petnajst metrov dolge lestve.«
Miha: »To je strašno in čudim se, da si sploh ostal še živ.«
Tone: »Nič čudno, ker sem padel s spodnjega klina.«
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
Ustanovljena leta 1881	Ustanovljena leta 1881
HMELJARJI SAVINJSKE DOLINE!
Vaš denarni zavod je vedno le
SAVINJSKA POSOJILNICA
v
ki deluje že od početka hmeljarstva v Savinjski dolini za razvoj in povzdigo vašega gospodarstva. Za varnost vaših vlog jamči poleg lastnega zavodovega premoženja, ki obstoja iz nepremičnin in večmilijonskih rezerv, še 4000 registrovana zadruga z neomejeno zavezo zadružnikov Z vsem svojim premoženjem.
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnega davka
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
♦
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
W"
__________♦__________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦ ”
Umetna gnojila
Thomasovo žlindro, superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik KAS in Nitrofoskal
Kmetijske stroje
pluge, brane, slamoreznice, trijerje in škropilnice
Sredstva za
pokončavanje škodljivcev
ter vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje:
Skladišče
Kmetijske družbe
v Celju (pri kolodvoru)
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica n Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi;
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenjskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.