Poštnina plačana v gotovini
Cena - Prezzo Ur 0.40
Štev. 146
F Ljubljani, v soboto, 28. junija 194i-XIX
Leto VI.
Izključna pooblaščen k a za oglaševanja italijanskega in tujega izvora: Unione Pnbbliciti ltaliana S. A-, Milano.
Or«4oiitvo la iptivu Kopitarjeva 6« Ljubljana. Redazione, Ammlnbtrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana.
Concessionaria esclnsiva per la pubblicitž di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. A, Milano.
Pred razglasitvijo odločilnih uspehov na Vzhodu
Nemška uradna poročila pravijo, da je sovjetska vojska bila pripravljena za napad na Srednjo Evropo m da je bila na vsej fronti presenečena po nemškem naskoku
Berlin, 28. junija, s. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Prvih pet dni operacij je dokazalo, da so sovjetske oborožene sile bile pripravljene za napad zoper srednjo Evropo. Tudi v obmejnem loku okoli Lvova, ki se steza proti zahodu, in pa v predelu Bialistoka, ki sta od začetka bila izključena iz operacijskega načrta, so nemški oddelki našli zbrane močne sovjetske napadalne oddelke. Že v začetnih obmejnih spopadih so torej naši oddelki trčili na sovjetsko vojsko in letalstvo. Naše čete, zmagovite na vseh bojiščih, so dosegle velike, odločilne uspehe, ki bodo v kratkem razglašeni.
Berlin, 28. junija, s. Nemški listi prinašajo iz zanesljivih virov pregled vojnih operacij proti Sovjetski Rusiji in pravijo, da je sovjetska vojska bila na vsej fronti presenečena po nemškem napadu in se je presenečenje docela posrečilo. Sovjetska vojska je bila razbita že v prvih dneh in navzlic delnemu odporu ni mogla ovirati razmaha Nemcev. Nemško letalstvo je prizadelo sovjetskemu naj-hujše izgube ter dokazalo premoč na vsej fronti. Nemške izgube so izredno majhne, kakor običajno, bar dokazuje, da rdeča vojska v ničemer ni dorasla nemški vojski. Na obeh straneh se vojskujejo milijoni vojakov, bi tvorijo vojsko, kakršna v zgodovini še ni bila zbrana.
Berlin, 28. junija, s. Snočnje nemško poročilo pravi, da so nemške čete povsod vdrle globoko v sovjetske bojne črte. Po neuradnih vesteh so hudi boji v trikotu Vilno—Baranoviči—Minsk, kjer se
rdeči umikajo na nove postojanke. Še hujši boji oklepnih divizij so pri Lucku na srednjem delu poljskega bojišča, dočim je fronta od Prmisla, mimo Lvova in dalje na reko Prut do Črnega morja ustaljena. Na obeh straneh so v boju velike letalske sile. Nemško letalstvo je zlasti hudo bombardiralo sovjetska letališča za frontami in povzročilo povsod velika uničenja. Drugi napadi so veljali železniškim vozlom, progam ter vlakom, tako da so sovjetske železniške zveze proti Srednji Evropi hudo poškodovane. Napad na druge železnice in ceste še trajajo. Na romumsko-sovjetski fronti je
en sam nemški letalski odetek predvčerajšnjim uničil 21 sovjetskih strojev.
Bukarešta, 28. junija, s. Sovjetske pomorske 9ife so poskusile napad na ustje Donave in na pristanišče Constanzo. Pri tem je bila sovjetska ogiledniška vojna ladja »Moskva* uničena. Nadela je na mino v varstvenem pasu okoli pristanišča Constince in se je potopila.
Pri predvčerajšnjem letalskem napadu na Bukarešto je padlo 14 bomb, ki so podrle šest hiš, hudo poškodovale tri, ubile štiri ljudi, ranile pa jih 12.
Borovniški most danes slovesno izročen prometu
Prometni minister Eksc. Host-Venturi in državni podtajnik Eksc. Janelli
navzoča pri slovesnosti
Ljubljana, 28. junija.
Danes bo slovesno izročen prometu obnovljeni veliki železniški most pri Borovnici, ki so ga vojaški pionirji popravili — navzlic velikanski poškodbi — v nekaj manj kakor dveh mesecih.
Tej izredni svečanosti bo dal posebni poudarek sam Prometni Minister Eksc. Host-Venturi,
Incessanti attacchi aerei contro Tobruk
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
NeH’Africa settentrionale i bombardieri del-1’Asse hanno continnato a martellare posizioni e impianti logistici della piazza di Tobruk.
La caccia ha mitragliato automezzi ed atten-damenti nei pressi di Sidi El BarranL E’stato abbattuto un «Hnrricane».
NelTAfrica orientale tentativi nemici di for-zare il fiume Didessa (Galla e Sidamo) sono stati stroncatL	Stefani
Nepretrgani letalski napadi na Tobruk
587. uradno vojno poročilo pravi: Severna Afrika: Bombniki sil Osi so nadaljevali bombardiranje postojank in naprav za preskrbo v trdnjavi Tobruk. Lovci so z ognjem iz strojnic obsipali motorizirana sredstva in zbirališča v okolici Sidi el Bara-
. nija. Eno letalo vrste »Hurricane« je bilo se-r streljeno.
Vzhodna Afrika: Sovražnikov po-| skus, da bi prekoračil reko Dideso (Gala in Si-1 damo) je bil preprečen.
Madžarska tudi v vojni s Sovjeti
Po rdečih letalskih napadih na madžarska mesta so se ponekod tudi na
meji že začele sovražnosti
Budimpešta, 28. junija, s. Uradno sporočajo, da sodi madžarska vlada, da je med Madžarsko in med Sovjetsko zvezo nastopilo vojno stanje zaradi obsojanja vrednih napadov sovjetskega letalstva proti neoboroženim madžarskim mestom.
Budimpešta, 28. junija, s. Iz zadnjil! poročil je razvidno, da so napadi sovjetskega letalstva na Košiče bili dosti obsežnejši, kakor pa so mislili v začetku. Sovjetski letalci so Košiče napadli trikrat. Prvič 60 sovjetska letala z zakritimi razpo-znavalnimi znamenji vrgla 27 bomb, s katerimi so razbila telefonsko centralo. Druge bombe so uničile številne hiše okrog mestne vojašnice. Mrtvih je bilo 20 ljudi, 18 hudo ranjenih, 23 pa manj ranjenih.
V odgovor na predvčerajšnje sovjetske letalske napade na madžarsko ozemlje, so madžarske letalske sile včeraj zjutraj izvedle letalske napade
na sovjetsko ozemlje ter bombardirale važne vojaške cilje. Prizadeta je bila huda škoda. Vsa madžarska letala so 6e vrnila.
Madžarsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so na nekaterih delih meje, zlasti pri Voloczu in Koroni sovjetske čete začele s streljanjem. Madžarski oddelki so odgovoril odločno in prisilili nasprotnika k molku. Tudii včeraj so sovjetska letala večkrat vdrla na madžarsko ozemlje in metala bombe.
Včeraj ob 7.30 je prišlo v Budimpešti do silovite eksplozije, katero je bilo slišati po vsem mestu. Trdijo, da je do eksplozije prišlo v skladišču streliva pri Nagyteteniju, nekaj kilometrov od Budimpešte. Na več poslopjih so popokala stekla. Vojaške oblasti so uvedle strogo preiskavo o vzrokih eksplozije.
Letalska in pomorska vojna na Zahodu
Berlin, 28. junija. Včerajlnje nemško uradno poročilo pravi o vojni na Zahodu:
Vojna mornarica in letalstvo sta uspešno nadaljevala boj proti angleškim ladjam. Ena naša podmornica je potopila zahodno od Airike 5 angleških trgovskih ladij z 31.500 tonami. Bojna letala so uničila v zadnji noči pred angleško vzhodno obalo tri tovorne ladje t 18.000 tonami.
Nadalnji letalski napadi so bili usmerjeni na pristaniške naprave ob ustja Temze in proti nekemu letališču ▼ južni Angliji. Nadaljevali smo s polaganjem min pred agleikimi pristanišči.
Daljnostrelna baterija naie vojne mornarice je obstreljevala sovražne ladje v Rokavskem prelivu.
Poskusi angleikih bombnikov in lovskih letal) ki so skuiali napasti obale ob Rokavskem prelivu, ■o bili tudi včeraj odbiti s pomembnimi izgubami xa sovražnika. V letalskih bojih so sestrelili protiletalski topovi 9, mornariško topništva pa dvoje angleških letaL
V zadnji noči je vrgel sovražnik na različnih krajih v zahodni in severozahodni Nemčiji manjie število ruSilnih in zažigalnih bomb. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj majhnih izgub. V različnih krajih so bila uničena ali poškodovana stanovanjska poslopja. Nočni lovci in protiletalska
Angleške grožnje švedski
StockhoUti 28. junija, s. Angleški poslanik je pri švedski vladi uradno protestiral zaradi prehoda nemških čet iz Norveške čez švedsko ozemlje na Finsko, Angleški poslanik je v protestu dejal, da smatra angleška vlada to dejanje za zelo resno.
obramba so sestrelili dve napadajoči letali. Poveljnik neke letalske skupine, poročnik Ihlefeld, je dosegel 26. junija svojo 30. in 40. zmago v zraku.
Berlin, 27. junija. Oddelki angleškega letalstva so ponoči leteli nad Schleswig-Holsteinom in nad industrijskimi pokrajinami Porenja in Vestfalske. Letala so zmetala nekaj bomb, ki so napravile škodo, toda ne na vojaških napravah, Nekaj mrtvih med civilnim prebivalstvom. Eno napadalno letalo so sestrelili naši lovci.
ki bo prišel ob 10.15 v Postojno in se nato peljal s posebnim vlakom v Borovnico, kamor bo prišel ob 11.30 in nato odprl novi borovniški viadukt. V spremstvu Ministra bo tudi driavni podtajnik Jannelli. Po končani svečanosti se bo Ekscelenca Prometni Minister odpeljal v Ljubljano ob 20.30. Njegovo potovanje ima uradni značaj. Na ljubljanskem kolodvoru bo Ekscelenco pozdravil častni oddelek. Sprejema se bodo udeležili tudi člani sosveta.
Pri otvoritvi borovniškega viadukta bodo navzoči oddelki, ki so viadukt popravili v rekordno hitrem času.
Ob tej priliki, ko se obnavlja toliko zaželjena železniška zveza med Ljubljano in Trstom, bo imela naša javnost priložnost, da pozdravi odlično osebnost Prometnega Ministra Eksc. Host-Venturi ja, 'ki je bil prostovoljec že v svetovni vojni in se je v letih 1915 do 1918 hrabro in uspešno vojskoval in doprinesel pomemben delei k zmagam Italije. Bil .je tudi ožji sodelavec Gabriella d’Annunzia pri njegovih junaških dejanjih.
Minister Host-Venturi je i> vsega početka sodeloval pri fašističnem gibanju, kjer so mu bila zaupana važna in odgovorna mesta tako v Milici kakor v Stranki. Zaupanje Ducejevo ga je poslalo v Prometno Ministrstvo najprej kot podtajnika, uato pa kot Slinistra.
Javnost toplo pozdravlja tudi Eksc. državnega podtajnika Jannellija, ki že več let posveča vse svoje moči in delo organizaciji italijanskih železnic.
Poročila z bojišč v Siriji
Beyrouth, 28. junija. «. Iz francoskega uradnega vira poročajo, da je 26. junija na vseh sirijskih bojiščih bil mir. Angleži niso začeli nobene akcije proti francoskim postojankam. Angleška letala so brez uspeha bombardirala francoske postojanke severno od Sueide. Francosko letalstvo je nadaljevalo z ogledniškimi poleti in z bombardiranjem. Angleži so bombardirali Beyrouth, a niso povzročili škode. 26. junija zjutraj so Angleži bombardirali postajo v Homsu ter ubili in ranili nekaj ljudi. Bilo je tudi nekaj škode. Francosko letalstvo je napadlo Mersayum in Palmdro. Poročilo, da bi bila francoska letala ponoči bombardirala Damask, je docela izmišljeno.
Podružnica CIT-a v našem mestu
Tudi na turističnem področiu Ljubljana že nekaj tednov razpolaga s popolno organizacijo, ki dovoljuje izvedbo potovanj in bivanje v drugih pokrajinah države. Največja organizacij« te vrste Italijanska družba za tujski promet (Compagnia italiana turismo — CIT) je odprla pisarno na Tyrševi cesti, pri Društvu za tujski promet, ki zastopa družbo CIT v našem mestu.
Potovalna pisarna sredi Ljubljane, kjer lahko dobite pojasnila in kupite vozovnice za kakršnokoli smer, predstavlja udobnost, s katero se bo občinstvo gotovo okoristilo.
Zahtevajte povsod naš list!
Napovedi nemškega tiska glede uspehov na Vzhodu
Berlin, 28. junija, s. Razvoj bitke, ki jo bijejo sile Osi skupaj s svojimi zavezniki na Vzhodu, je še vedno v središču pozornosti nemškega časopisja, ki objavlja poročila iz vseh držav in objavlja dokaze za to, da je sovjetska vlada pod krinko miroljubnega sodelovanja z Nemčijo pripravljala že več mesecev oborožen napad na zanod. Zanimivo je pri »sem tem dejstvo, da so nekateri sovjetski komisarji tedaj, ko se je nemško prebivalstvo izseljevalo jz Litve, govorili, da je vse to nepotrebno, kajti že čez šest mesecev bodo Sovjeti v Berlinu. Glede neprestanih sovjetskih napadov na finsko neodvisnost pa je zanimiva ugotovitev finske Bele knjige, ki navaja, da je bilo v zadnjem času nič manj kakor 199 kršitev meja od strani sovjetske vojske. »Volk. Beobachter« po-
udarja pod naslovom »Kralj Jurij angleški ponuja toko boliševikom« v ostrih izrazih občutek gneva, s katerim so vsi evropski narodi siprejeli to čudno in pošastno zvezo med tistimi, ki so njihovi ideali v tem, da pobirajo bogate dividende na račun bojevnikov, in bi radi prepričali ljudi, da so vstopili v vojno, da bi izboljšali stanje delovnega ljudstva. Nihče ni tako naiven, da bi podcenjeval napore novega sovražnika na vzhodnem bojišču, kjer se je zbrala večina sovjet, vojaških sil. Toda niem-ška vojaška sila, nadaljuje list, je drzno napadla to strahotno množico s taktiko, ki se je izkazala kot nepogrešljiva v vseh dosedanjih zmagovitih bojnih pohodih. Po ugodnih odločitvah, ki so padle na nekaterih bojnih odsekih, piše »Boersen Zeitung«, se obeta razvoj veli-
I Sovrani hanno visitato i ferlti
Pisa 27. Stamane il Re Imperator« e la Regina Imperatrice hanno visitato i soldati feriti ricove-rati nelTospedale Santa Chiara.
Vladarska dvojica na ob sku pri ranjencih
Pisa, 28. junija, s. Včeraj zjutraj sta Nj. Vel. Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica obiskala ranjene vojake v bolnišnici av. Klare.
II Direttore generale delle arti a Lubiana
II Direttore Generale delle Arti, Prof. Marino Lazzari, ha rkpreso oggi in attento esame, con i funzionari del Ministero e il Soprintendente di Trieste, i problemi artistka della Slovenia, occu-pandosi in particoJar modo del monumenti e degli s ca vi archeologici a Novo mesto; nonchž dei lavori in corso per la sistemazione integrale del Castello di Lubaana, e di quelli progettati per il restauro degli affreschi, n el la Cattedrale della »tessa Crtta.
II Prof. Lazzari ha lasciato in serata Lubiana, per rientrare a Roma.
Glavni ravnatelj za umetnostna vprašanja v Ljubljani
Glavni ravnatelj za umetnost prof. Marino Lazzari je včeraj z uradniki prosvetnega ministrstva in z nadzornikom iz Trst natančno preučil umetnostna vprašanja Slovenije ter se zlasti zanimal za zgodovinske spomenike in izko-
Eanine v Novem mestu ter za popolno ureditev jubljanskega gradu. Preučil je tudi načrte za obnovitev slik na presno v ljubljanski stolnici. Profesor Lazzari je zvečer zapustil Ljubljano in se vrnil v Rim.
La CIT a Lubiana
Anche nel campo turistico Lubiana dispone giu da quailche settimana di una completa organisazio-ne che consente l’effettuezione di vdaggi e di sog-giorni nelle altre provincie del Regno. La massima organ izazione italiana la Compagnia Italiana Ttj* rismo ha infatti aperto i suoi uffici nella Tyrševa 11 presso Federazwne per il Movimento Forestieri, che rappresenta la CIT nella nostra citta.
Un ufficio viaggi nel centro di Lubiana, dove si possono tenere informazioni ed acquistare bi-glietti per qualsiasi destinazdone rappresenta una comodita della quale il pubblico certamente avra dei vamtaggi.
Nemški konzulat bo odkupoval nemške marke m nakaznice
Ljubljana, 28. junija.
Nemški konzulat v Ljubljani je pooblaščen, da do 10. julija odkupuje nemške bankovce in nemške državne kreditne blagajniške nakaznice (Reichskreditkassenscheine), ki so jih lastniki trgovin sprejeli od članov nemške vojske do danes. Konzulat bo od imetnikov kupoval te vrednotnice pod določenimi pogoji in po tečaju 1 marka po 7.63 lir. Odkup je mogoč le, če se da dokazati poreklo teh denarnih sredstev. Natančnejša pojasnila daje konzulat.
Vesti 28. junija
Španija, ki je še okrvavljena po milijonu mrtvih, padlih v žaloigri, katero so sprožili rdeči, čuti, da je prišla ura za maščevanje. Španci zdaj prijemajo orožje na strani držav Osi, piše »Po-polo di Roma«.
V madžarski prestolnici so včeraj imeli veliko manifestacijo, ki izraža nedeljeno navdušenje madžarskega prebivalstva ob napovedi vojne s Sovjetsko Rusijo. Predsednik vlade Bardos-sy je pri tej priliki izjavil, da bodo madžarske oborožene sile takoj ukrenile vse potrebno v odgovor na sovjetske letalske napade. Glavno tajništvo španske falange je zapovedalo, naj se pri vseh organizacijah odpro pisarna za nabiranje prostovoljcev, iz katerih bodo sestavili bojevniško legijo, ki pojde v Rusijo. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je včeraj izjavil časnikarjem, da Japonska nima še nobenih potrdil o tem, da bi bile Anglija, Združene države in Kitajska sklenile obrambno zvezo.
Bolgarska vlada je izdala najstrožje ukrepe proti špekulantom in verižnikom na bivšem jugoslovanskem ozemlju, zasedenem po bolgarski vojski. Najstrožje kazni so določene tudi za načrtno širjenje razburljivih vesti. Dalje je Judom prepovedano razpravljati o političnih in socialnih vprašanjih ter hoditi po cestah po 21. uri.
Da je Stalin pripravljal napad na škodo Nemčije, dokazuje tudi zanimivo poročilo družbe International News Service, po katerem je rdeči diktator že 16. maja povedal profesorjem vojne akademije v Moskvi, da se bo Rusija vojskovala z Nemčijo. Dejal je dobesedno: Naša slavna rdeča armada mora biti vsak dan pripravljena na boj z Nemci in sicer na sovražnikovih tleh.«
Sovjetska vlada je privolila, da bo bolgarski poslanik v Moskvi zastopal koristi Nemčije, Madžarske in Romunije.
kega obsega. Nervoznost, s katero posebno v Angliji pričakujejo poročil nemškega vrhovnega poveljstva, kaže jasno na to, da v Angliji ne gledajo preveč ugodno na strategični položaj Rusije. Dogodilo se je namreč tudi v času bojev na zahodu, da so Francozi in Angleži šele iz nemških vojnih poročil izvedeli za kraje, kje se nahajajo njihove čete.
5. produkcija Glasbene akademije
Ljubljana, 28. junija.
Včeraj je ob 19 priredila Glasbena akademija v veliki filharmonični dvorani zadnjo sklepno produkcijo, ki jo je obiskalo razmeroma številno občinstvo. Središče zanimanja je bil nastop absolventa g. Kajetana Burgerja iz violinske šole prof. Jana Šlajsa. Samostojno je nastopila tudi absolventka gdč. Ksenija Ogrinova iz klavirske šole prof. Antona Ravnika. Poleg nje je spremljal violinista tudi g. Bojan Adamič. G. Burger je imel na programu C. Francka »Sonato v A-duru« za klavir in violino (Allegro ben moderato, Al-legro Recitativo, Fantasia, Allegretto poca mosso), četrti in prvi stavek iz Lalojeve »Symphonie espa-gnolec, J. S. Bacha »Air«, Pugnani-Kreislerjev »Preludij in Allegrot, Paganini-Szymanovski: »Ca-price« št. 20 in 21. Gospodična Ogrinova pa je izvajala Beethovnovo »Sonato«, op. 81, št. 3 v Es-duru (Allegro, Scherzo, Menueto, Presto con fuo-co). Ista je spremljala violinista pri Franckovi »Sonati v A-duru«, ostalo je spremljal g. B. Adamič.
Za g. Burgerja lahko trdimo, da predstavlja njegova violinska igra in umetniška kvaliteta prav toliko stopnjo kakor Adamičeva na klavirju. Izvajal je vse kompozicije s profinjenim smislom za lepoto glasbe in v krasnem tonu. G. Burgerja odlikuje dobra tehnična izšolanost. Podajanje je
vzorno, prežeto glasbenega duha in živosti. V vseh kompozicijah je bil v interpretaciji zelo učinkovit. Navdušil je vse prisotne, ki so mu aplavdirali.
Gdčna Ksenija Ogrinova ga je dobro spremljala; v lepem medsebojnem skladu sta podala Frank-kovo »Sonato v A-duru«. Ogrinova je izkazala lepo izšolanost v izvajanju Beethovnove »Sonate v Es-duru«. Tudi ona je doživela od strani publike toplo priznanje in poklonitev cvetja. G. Bojan Adamič je že itak poznan. Spremljal je violinista v kompozicijah: J. S. Bacha »Air«, Pugnani-Kreis-ler »Preludij in Allegro« ter Paganini-Szymanow-ski »Caprice«, št. 20 in 21.
Zadnja produkcija zaključuje letošnje delovanje Glasbene Matice, ki je pokazalo mnogo uspešnega in lepega. Obenem odhaja z zavoda nekaj prav dobro vzgojenih mladih glasbenikov, med katerimi je omeniti v prvi vrsti gg. Kajetana Burgerja, Bojana Adamiča, pianista, Sama Hubada, dirigenta, dalje gdč. Marijo Roegerjevo. Tudi gdč. Ksenija Ogrinova in Zorka Bradačeva izkazujeta lepo kvaliteto. Akademija je ob koncu pokazala lep zaključek uspešnega delovanja.
Odlično komorno združenje Trio Italiano bo koncertiralo v ponedeljek, 30. t. m. ob pol 9 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Člani Tria so: pianist Casella, violinist Poltronieri in čelist Bo-nucci. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
Dež pokvaril tržno razpoloženje
Ljubljana, 28. junija.
Zelo živahno bi bilo spet danes na ljubljanskem trgu, če ne bi dež pokvaril tržno razpoloženje. Kupec v dežju pač nima pravega veselja, da bi kupoval in izbiral, pa tudi prodajalke in branjevke gledajo, da čimprej spravijo v denar vse, kar so pripeljale na trg.
Da je letos grah zelo dobro obrodil, se pozna tudi na trgu, ker ga prodajajo vse možne vrste po 6 do 7 dinarjev za kilogram. Precej je bilo tudi luščenega graha, ki ga prodajajo po 1 liro za merico. Krakovske in trnovske glavnate solate pa je bilo v izobilju. Kar cele gore bi je bilo, če bi jo dal na kupe. Glavnata solata je res lepa, pa tudi draga ni preveč. Prodajajo jo po kilogramih in stane 5 din ali po novem 1.90 lire. Na trgu je moči dobiti tudi lep stročji fižol, ki pa je uvožen iz Trsta in iz Goriške pokrajine. Prve dni v tednu so ga prodajali po 7.60 lir, pozneje se je pocenil na 6.08 lir, danes pa je cena še bolj padla. Gospodinje so pridno posegale po njem. Tudi paradižnikov, ki so seveda uvoženi, je bilo nekaj na trgu. Prodajali so jih po 6.08 lir. Novi goriški in istrski krompir se je že pocenil. Sedaj ga prodajajo že po 2.66 lir (7 din), nekateri pa so s ceno še bolj »nizki«. Kumar je bilo tudi nekaj in so jih prodajali po 16 din. Cena je padla tudi pri njih. Današnji trg je bil še nekam založen z domačimi češnjami iz bližnje ljubljanske okolice, precej jih je pa bilo tudi iz okolice Novega mesta. Tudi gozdnih sadežev je bilo dosti na prodaj, največ seveda borovnic, ki so bile že po 5 din liter. Tudi prve hruške že moreš kupiti, to pa le, če imaš dosti cvenka v žepu. Tudi krasna jabolka so naprodaj, ki pa so prav tako draga. Na »kurjem« trgu je bila kljub moči »suša«, prav taka suša je bila na trgu z mlečnimi izdelki.
Nova izmera kat. občine Zg. šiška
Ljubljana, 28. junija.
Za novo izmero kat. občine Zg. Šiška je mestni tehnični oddelek že vse pripravil in tudi delo je že oddano dvema geometroma, da se bo merjenje pričelo že prihodnji teden. Mestna občina je posestnike že večkrat povabila, naj svoja zemljišča omeje s pravilnimi mejniki, kar so tudi dolžni storiti po predpisih zakona o katastru. Če pa te razmejitve še niso natančne, bodo to geometri prihodnje dni ugotovili skupno s posestniki. Na tem sestanku bodo geometri dali posestnikom navodila za razmejitev, po katerih se morajo posestniki natanko ravnati, ker bi v nasprotnem primeru morali plačati vse stroške poznejših merjenj. Te zaradi malomarnosti posestnikov nastale stroške ima občina pravico tudi prisilno izterjati. Posebno pa opozarjamo posestnike, da nimajo ni-kake pravice upirati se uradnim delom pri katastrski izmeri ter zato morajo dovoliti postavljanje potrebnih merskih kamnov, železnih cevk in podobnega na svojih zemljiščih. Za postavljena merska znamenja in tudi za njihovo obvarovanje ter ohranitev bodo posestniki tudi gmotno odgovorni. Kakršno koli poškodbo kamnov, železnih cevk ali drugih katastrskih znamenj smatra zakon za poškodbo javne državne imovino in jo kaznuje v denarju do 760 L. Poleg tega pa morajo krivci povrniti tudi vse stroške za zopetno postavljanje znamenj v prvotno stanje. Zato opominjamo vse posestnike, naj varujejo ta znamenja ter vsako poškodbo naznanijo geometrom za primerno nagrado.
Darujte za starološkl »Dom slepih«
cavod ca odrasle slepe!
Čekovni račun št 14.672 • »Dom slepih«, Ljubljana
Manoševski v »Seviljskem brivcu«
Ljubljana, 27. junija.
Snoči je operno gledališče po daljšem presledku izvajalo Rossinijevega »Seviljskega brivca«, v katerem je pel vlogo grofa Almaviva tenorist g. Manoševski; ostala zasedba je bila premierska z izvrstnim Figarom g. Jankom, Rozino g. Ivan-čičevo, Bartelom g. Zupanom, go. Španovo, g. An-žlovarjem in izredno dobro razpoloženim g. Betettom. Gledališče je bilo popolnoma zasedeno; občinstvo je bilo zadovoljno s predstavo, ki se je odigravala lepo: dobri so bili solisti, zlasti g. Janko in g. Betetto, katerima je publika še posebno navdušeno ploskala, dalje zbor in orkester z dirigentom g. dr. Danilom Švara. Izredno težko pevsko partijo grofa Almavive je proti pričakovanju zadovoljivo odpel g. Manoševski, ki je bil najmočnejši v prvi podoknici. Tudi igra je bila pristna in prepričljiva. Zelo se je g. Manoševski potrudil za jasno in pravilnejšo izgovarjavo. Sicer ni bilo petje v višavah še popolnoma izdelano, vendar veliko boljše in prijetnejše, kakor smo slišali v »Traviati«. V bodoče utegne g. Manoševski v natančnejšem študiju in zanimanju postati prav dobra moč za lirične vloge. Tudi on je žel v prvem dejanju veliko zadovoljstvo občinstva pri odprti sceni. Želimo mu še nadaljnih uspehov v našem opernem gledališču.
Gradnja hišic na obroke
Zadruga za gradnjo stanovanjskih bišic na obroke z o. j. v Ljubljani sporoča vsem interesentom, da je pričela zopet redno poslovati ter se vpisujejo razen sobote, nedelj ali pravnikov vsak delavnik med 14. in 15. uro popoldne pri tajniku g. Jamšku Marijanu, Vrtača 6. II. veža, pritličje, desno, novoprietopivai člani.
Po sejnem sklepu z dne 27. t. m. se zaenkrat ne bodo sprejemali deleži po 1000 din tej bodo doslej vplačani deleži celo vrnjeni članom.
Vsak vplača pri vpisu 50 din za upravne stroške in 5 din za pravila, ker se bo zaenkrat zaradi svetovne vojne in pomanjkanja gradbenega materiala omejilo delovanje zadruge le na nakup in dosego čim cenejšega sveta-parcel.
Takoj po končani vojni pa se bo prešlo k zidavi zdravih malih stanovanjskih hišic.
Opozarjamo obenem vso javnost, ki ima za naše gibanje resno zanimanje, da je delokrog zadruge za vso Ljubljansko pokrajino ter se sprejemajo tudi člani izven mesta Ljubljane.
Vabimo vsakogar brez razlike stanu k pristopu. Zadruga zn gradnjo stanovanjskih hišic na obroke z o. j. t Ljubljani.
V soboto in nedeljo pa na nastop Hermesa
Kakor smo že poročali, bo v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne na letnem telovadišču v Tivoliju lahkoatletski nastop Hermesa. Ker bomo videli na startu res najboljše slovenske atlete, bo nastop zelo zanimiv, kajti obetajo se prav hude borbe za prva mesta. Med tekmovalci moramo posebno omeniti Račiča, najhitrejšega tekača hivše Jugoslavije, in večkratne reprezentante na Balkanskih igrah: Bratovža, Koširja, Oberšika in Glonarja, katerim se bodo pridružili še mnogi odlični tekači, skakači in metalci. Morda bomo na startu videli tudi že Krevsa. Posebno so se prireditelji potrudili, da bodo prišli na svoj račun tudi gledalci, ki bodo točno in sproti obveščeni o vseh doseženih rezultatih. Sobotni program obsega naslednje discipline: teke na 100 m, 200 m za juniorje, 400, 1500 in 4X200 m, skoka v daljino in višino ter meta kopja in krogle. V nedeljo pa bodo tekmovali v tekih na 200 m, 1000 m za juniorje, dalje 4X100 m in v skoku ob palici ter metu diska. Po končanem lahkoatletskem sporedu pa se bosta pomerili med seboj še moštvi A in B atletov Hermesa v odbojki.
Z Goriške in Krasa
Cene jajc v Trstu. Mestni prehranjevalni urad v Trstu je sporočil nove cene za jajca v Trstu in okolici. Domača sveža izbrana jajca na debelo 118 Kr za 100 kosov, v nadrobni prodaji pa 1.25 lir za kos. Domača sveža jajca srednje velikosti na debelo 112 lir za 100 kosov, v nadrobni prodaja 1.20 Lir za kos. Inozemska jajca na debelo 103 lire za 100 kosov, v nadrobni prodaji 1.10 lire za kos.
Prve sadeže so začeli v Trstu pobirati z gredic, ki so jih na pobudo mestnega župana zorali v mestnih parkih in mestnih travnikih. Zdaj so pridelali prve količine zelenjave, graha, krompirja, fižola, paradižnikov in sončnic. Odslej bodo izrabili še vsak košček zemlje, ki je ostaJ še neizrabljen. Mesina občina ima posebnega uradnika, ki drži tečaje za vzgojo zelenjave pri meščanih, ki razpolagajo z vrtovi.
Dve ženski, 40-letoa Marija Lušan in neka Adela Kaiser, sta se sporekli in nazadnje tudi spopadli s pestmi. Pri tem jo je Lušanova precej iz-kupila, saj je prišla v bolnišnico z razpraskanim obrazom, okrvaljenim vratom in rano nad očesom.
Tržaško sodišče obravnava te dni roparski umor, ki se je dogodil konec leta 1939 pri Košani. Letos pred veliko nočjo je železničar Dekleva v nekem jarku blizu železniške proge našel trohnelo človeško nogo, nakar je na njegovo prijavo oblast našla še druge dele strohnelega ženskega telesa. Šlo je za neko starejšo Italijanko, vdovo po nekem železničarja!, ki se je vračala s postaje domov. Karabinjerji so takoj prijeli njenega nečaka Suzzija in nekega Horvatiča. Pri preiskavi sta oba pri-znaila, da sta starko ubila in ji vzela 20.000 Mr, truiplo pa zanesla v gozd in ga pokopala. Suzzi pa je pred sodiščem postal nem in noče odgovarjati na nobeno vprašanje. Sedaj iščejo način, kako bi moža prisilili, da bi odprl usta..
Novice iz Države
Kakšno meso se sme v javnih lokalih prodajati? Italijanski Msti so zaradi jasnosti objavili seznam vrst mesa, ki se smejo prodajati v jx»sa-meznih dneh v javnih gostinskih lokalih. Goveje, svinjsko, kozlovsko in ovčje meso se sme prodajati v sobotah in nedeljah. Perutnina ob sobotah, nedeljah, ponedeljkih in torkih. Drobovina vse dni tedna, enako tudi divjačina. Ribe in ribji izdelki se smejo prodajati V6e dni v tednu. Konjsko meso ob sobotah, nedeljah dn ponedeljkih. Prekajeno meso, salame in klobase ob sobotah, nedeljah, ponedeljkih in torkih.
24 koles sumljivega izvora zaplenjenih. K »rabin jeri so izsledili v vasi Noventa di Piave blizu Vidma zalogo 24 koles. Zazdela so se jim sumljiva in so jih zaplenili, obenem pa objavili imena in Številke vseh koles. Lastnik trdi, da je s kolesi prekupčeval, najbolj verjetno pa je, da si je kolesa na nejjošten način prilastil, to se pravi ukradel.
Fakir vlomil v cerkveno puščico. V Vidmu so prijeli nekega Ivana Sovrana, ki se je kot fakir produciral pri ciirkusu Zamparelli. Zasledili so bili namreč, da je mož nekajkrat prišel v sosednjo cerkev in 6e preveč rad vrtel okrog nabiralnikov. Ker pa so nekega dne našli nabiralnike prazne in nasilno odprte, so ga prijeli in zaprli. Sovran, ki je doma iz Spilimberga, je tatvino priznal.
Glavni dobitek 3 milijone lir je zadel v loteriji Tripoli pri žrebanju v četrtek neki vojak iz Nafljolija, ki je bil nedavno poklican pod orožje. Vojak je srečko kupil čisto slučajno. Neka ženska jih je prodajala na postaji, ko so vojaki odhajali. Četrto nagrado 220.000 lir pa sta dobila dva topničarja v Piacenzi.
Lepe klopi na žaiah
Ljubljana, 28. junija..
Na Žalah so te dni postavili prav lepe klopi, da človek lahko posedi in občuduje lepoto Zal ter razmišlja o zadnjem pačitku svojih dragih na poti k večnemu miru. Klopi iz umetnega kamna so enake onim, ki krase rimski zid pred novo palačo vseučiliške knjižnice ter bo res po udobnosti in lepoti umetnina zase. S klopmi so se Žale še bolj spremenile v park in resnični Vrt vseh svetih, ki naj s svojo lepoto in vedrino blaži ure slovesa.
LEccellenza 1’Alto Commissario rende possibile l audizione del concerto del Trio italiano agli operai ed intelettuali
Per interesse delPEccellenza 1’Alto Commissario, la Glasbena Matica darš la possibilita anche agli intelettuali privi di mezzi, agli študenti ed agli operai di assistere al grande concerto del »Trio italiano«, che avrk luogo il 30, corr. alle ore 21.
A disposiziOne degli operai sono stati messi 50 posti al prezzo ridotto di Lit 2, e 30 posti graiuiti, che verranno distribuiti presso la Ca-mera del lavoro. Inoltre 50 posti gratuiti per gli študent! e 30 per altri intelettuali, che potranno essere ritirati alla sezione sociale della locale Croce Rossa.
Eksc. Visoki Komisar omogoča delavcem in razumnikom obisk ponedeljskega koncerta
Po zanimanju Eksc. Visokega Komisarja bo Glasbena Matica omogočila tudi razumnikom, ki so brez sredstev, dijakom ter delaTcem, da se udeleže velikega koncerta Tria Italiana 30. juni-. ja ob 21.
1 Delavcem je na razpolago danih 50 sedežev po znižani ceni 2.— liri ter BO zastonjskih mest, ki jih bo razdelila Delavska zbornica. Razen tega je 50 zastonjskih sedežev za dijake in BO za druge razumnike. Vstopnice se lahko vzamejo pri socialnem odseku Rdečega križa.
V treh vrstah...
Direktna zveza Ljubljana—Rim. Sedaj je že odprta direktna železniška zveza iz Ljubljane do Rima in še dalje po vsej Italiji. Direktna zveza bo odprta v nedeljo, 29. t. ra. Vsa dela na porušenih viaduktih in mostovih so končana. S tem dnevom bodo uvedni posebni spalni vagoni prvega, drugega in tretjega razreda iz Ljubljane v Rim.
Gadje so neTarni. Vročina je nastopila in gadje so postali nevarni. Gad je vsekal Marijo Zavodnikovo, ko je nabirala v gozdu jagode. Za-vodnikova je takoj prišla v bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč.
Nekdaj lastnik, sedaj obratovodja. Josip Hutter je bil doslej lastnik velikih tovarn, ki so bile v Mariboru, sedaj pa je imenovan za obratovodjo.
Na praznik sv. Petra in Pavla bo izvajana prvič v ljubljanski stolnici Gallusova maša. Izvajal jo bo stolni cerkveni zbor. Mašo bodo peli ob 10. Zbor šteje le 30 članov in bo za veliko Gallusovo mojstrovino skoro prešibak, vendar bo dal tej mojstrovini gotovo dostojen izraz.
Zemeljske ostanke lavantinskega škofa Antona M. Slomška so prenesli s starega mestnega pokopališča v frančiškansko baziliko. Tod bo sedaj počivalo truplo velikega Slomška.
Z. okna drugega nadstropja je padel 22 letni Franc Norbert v Florijanski ulici. Napadla ga je božjast prav v trenutku, ko je bil na oknu. Padel je na cesto in dobil hude poškodbe.
Nogo mu je zlomil. 5 letnega si T»"ireta Avberja je podrl neznan kolesar i. v. , iil nogo.
Na Hrvaškem je ustanovljen poseben >-iJut-nik«, ki bo prevzel vse posle nekdanjega »Putnikac. Naloge novega »Putnika« so prav take kakor naloge starega, t j. skrbeti za turizem in piomet.
Tudi za domači zakol morajo imeti kmetje posebno dovoljenje na Štajerskem.
3000 dinarjev stane mesečno življenje hrvaškega delavca. Tako poroča zagrebški časopis »Indeks«.
S smodnikom so se opekli. Otroci so se igrali te dni pri Sv. Duhu ne daleč od Škofje Loke. Smodnik so iz zavitkov stresli in ga zažgali. Smodnik je bušil in je 6 otrok precej ožgal.
Umrla Je gospa
Tončha Gaber 4. Jesenho
Pogreb predrage žene in mamice bo v nedeljo, dne 29. junija 1941, ob 16 30 iz kapele sv. Andreja na Zalah na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. junija 1941.
Žalujoči: Ante Gaber, soprog; Majda poroč. Brili, Breda in Alenčica poroč. inž. Dolenc, hčerke; leta; vnuk M i r t, vnučka P o 1 o n i c a in družina Jesenko.
Rd^ar Wa!lare:
Na sever, potepuh!
Robin je odskočil... njej je zastalo srce.
»Nič ni... šla je mimo glave... ničesar se mi ni zgodilo.c
Dosegla sta motorno kolo. Robin ga je v naglici začel pripravljati za odhod.
»Daj mi samokresi«
Brez besede ga ji ie izročil. Oktober se je splazila proti jarku. Nekdo je tekel ob tiru proti njima. Ona pa se ni zmenila zanj, ampak je upirala pogled le v jarek, kjer se je skrival morilec.
Zagledala go je in sprožila. Opotekla se je in bi bila skoraj padla.
»Pridi!« je zaklical Robin.
Sedel je že na motorju, čigar žaromet je osvetljeval okolico.
»Sedi za menoj in drži se trdno!«
V	hipu je izvršila njegovo povelje. Vsedla se je za njegovim hrbtom in ga tesno objela okrog pasu. Motor je zabrnel in v hipu sta oddirjala v temno noč.
Bum ... burni...
»Le streliaji« je zakričal Robin. »Ne boš imel sreče,«
Pretekla je cela večnost, preden je cesta lavila v drugo smer ter se oddaljila od železniške proge. Se dolgo sta videla luči lokomotive. Motorno kolo ie bilo izvrstno. Srečala sta sam) nekega starejšega gospoda, na lahkem vozičku, v katerega je bil vprežen bel konj, ki se ie postavil na zadnje noge in skočil v stran, ko sta
pridrvela mimo njega. Gospod je na ves glas robantil nad njima.
»Podeželski zdravnik,« je zakričal Robin, da ga je njegova tovarišica mogla slišati. »To je edino opravičilo, da je v teh letih še tako pozno, ali prav za prav tako zgodaj na cesti.«
Drvela sta s takšno naglico, da jima je veter zapiral sapo, da nista mogla govoriti.
Robin je vozil kar na slepo, nikakega pravega načrta si ni mogel napraviti. Pozneje ji je pripovedoval, da je sklenil kreniti po prvi cesti na desno, a nato zopet na levo.
»Rdečebradee ... jarek.«
Ni mogla reči drugega.
»Tisti, ki je streljal za nama?«
»Da ... skočil z vlaka ... Mislila sem si... mora biti on.«
Čez nekaj časa je Robin ustavil motor. Oktober se je oddahnila, saj so jo bolele vse kosti, ker je imela tako malo udoben sedež in tudi dihati skoraj ni mogla, zaradi te blazne brzine.
Robin je snel luč z motorja.
»Ni izključeno, da je policist, ki naju je zasledoval, iztaknil kje v bližini, kjer ie vlak obstal, kakšen telefon. Sedaj gotovo že išče vsa polici ia v okolici nekega gospoda in neko gospo, ki jahata na vetru.«
Dvignil je motorno kolo in Ra vrgel čez nizek zid v njivo.
»Bližava se zopet nekemu mestu,« je dejal. »Ali si videla reklamno desko na polju, mimo katerega sva se nravkar peljala? Reklamne deske so oznaniike civilizacije in človeških naselbin.«
Sklonil se je in začel odstranjevati posu-
šeno blato s svojih hlač.
»Hotela si pravkar vprašati, kam bova šla sedaj, kajne?«
»Nikakor nel« je odločno odvrnila. »Nisem več tako radovedna. Rada bi samo vedela...«
»Kje sva. Jaz tudi.«
Dvignil je glavo in potegnil zrak skozi nos.
»Ali ne duhaš ničesar?«
»Kaj pa?«
»Morjel Včasih ga je mogoče v tej okolici čutiti. Reka St. Laurence je v bližini. Hvala Bogu!«
Tudi Oktober je poduliala zrak, a ni mogla odkrili ničesar, kar bi jo spominjalo na Atlantski ocean.
»V bližini reke sva,« je rekel Robin z vso resnostjo. »V kateri smeri je, me trenutno ne briga. Rad bi pa vedel, kje bi se mogla skriti.«
Šla sta peš dalje in kmalu dospela do hiš.
V	temi pa nista mogla razločiti, ali je to predmestje ali le manjša naselbina. Srečala nista žive duše, tudi policaja ni bilo nobenega na spregled, čez pet minut sta bila zopet na odprtem polju.
»Ime tega mesteca bi nama bilo v veliko pomoč, če bi se nama posrečilo odkriti ga. Ali si opazila, dn sva šla mimo neke trgovine, kjer prodajajo ribiške potrebščine?«
Oktober ni videla ničesar. Čudila se je, koko ie on mogel take stvari opaziti v temi.
Na križišču sta obstala in se odločila, da kreneta na levo. Ta cesta je bila precej zapuščena in zanemarjena.
Preden se je začelo daniti, se je dvignil precej močan in hladen veter. Robina ie stresel mraz. Tudi dekletu so začeli šklepetati zobje.
Poleg tega pa so jo od trudnosti bolele noge. Bila je tako zelo utrujena in zaspana, da bi se kljub mrazu prav nič ne obotavljala, ampak bi se vlegla kar na sredo ceste, če bi ji Robin stavil ta predlog.
Ko se je nekoliko zdanilo, sta opazila, da se je nebo pooblačilo. Komaj sta se vlekla po razriti in zaraščeni poti. Dvakrat sta se ustavila, ker Oktober ni mogla več naprej. Ko sta drugič počivala, jo je moral buditi, ker je od utrujenosti zaspala.
Prosila ga je, naj ji oprosti in si prizadevala, da bi bila vesela in zgovorna.
»Najbrž se bo nekega dne izkazalo, da si detektiv, katerega zasledujejo inozemski vohuni. Zelo verjetno je, da imaš v čevljih skrite važne državne listine o bodoči vojni. Prav tako skrivaš pod obleko zlat znak, katerega pokažeš policiji, da ...«
»Dobim dobro cigaro,« se je pridružil njeni razigranosti. »Motiš se. Nisem nič tako romantičnega.«
»Tedaj si dedič velikega premoženja, ki ti ga nekdo hoče odvzeti.«
»Tudi sedaj nisi uganila. Edina oseba, po kateri bi mogel kaj podedovati, je ladv Geor-gina; toda bodi brez skrbi, da bo ona že poskrbela, da se kaj takega ne zgodi. Poskušaj še uganiti.«
»Ne morem več... Začenjam govoriti ne umnosti. Ti si gospod potepuh, jaz pa gospa potepuhinja. Nekega dne se bova zbudiia v kletki. Ni izključeno, da me bo doletela sreča, da bom deležna skrbne ljubezni »društva za rešitev izgubljenih žensk. *
Dalje
Zanimive hišne in zemljiške spremembe
Ljubljana, 28. jun.
Bežen pregled zapiskov zemljiškoknjižnega urada na okrajnem sodišču pokaže v gospodarskem pogledu značilno valovanje posestnih sprememb, ki so pravi odraz vseh dogodkov in situacij, ki so nastajali in 6e pojavljali od začetka leta pa do sredi junija. Prav pregled prenosov lastninske pravice, pregled različnih Kupnih pogodb je pravo zrcalo vseh gospodarskih in finančnih razmer, ki so letos vladale v Ljubljani. Zemljiška knjiga je velik gospodarski barometer, ki nazorno kaže razne linije in valove gospodarskega nehanja in vrvenja. Zaznamovati je treba, da je bila pred dnevi v zemljiškoknjižno zbirko listin sprejeta prva kupna pogodba, katere kupnina je bila navedena v lirah. Od 27. naprej morajo biti v listinah navedene vse vrednosti le v lirah.
V	juniju je doslej zemljiškoknjižni urad zaznamoval že 35 kupnih pogodb za kupno vrednost 4,042.475 din, maja je bilo zaznamovanih 215 kupnih pogodb za vrednost 8,450.200 din. Letos v 6 mesecih pa je bilo zaznamovanih že 898 kupnih pogodb za celotno vrednost 24,566.475 din. Prve mesece, tako januarja, februarja in marca je zemljiška knjiga zaznamovala srednje število kupnih pogodb, kajti belgrajska vlada je od oktobra lani uvedla se-katurno kontrolo nad vsemi kupčijami z zemljišči in hišami. Vse kupne pogodbe, ko je šlo tudi za prav neznatne kupnine po 100 do 1000 din, so morale bit predložene najprej vojnemu ministru v odobritev, nato pa v gotovih primerih celo še notranjemu in finančnemu ministru. Odobritveno postopanje je bilo zelo počasno in birokratično komplicirano tako, da so bile kupne pogodbe, podpisane že lani oktobra, odobrene in predložene naposled zemljiškoknjižnemu uradu letos v začetku aprila. Od aprila naprej je zaznamovati velik prirastek kupnih pogodb, ki pa so bile večjidel datirane že od oktobra lani naprej do aprila. Tudi sedaj je trg z nepremičninami razmeroma živahen. V naslednjem podajemo nakatere večje posetne 9premembe:
»Kovinar«, zadruga z omejeno_ zavezo, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 22 je prodal Ljubu Sircu, posestniku v Ljubljani, Kersnikova ulica št. 8 nepremičnino vlož. štev. 234 k. o. Petrsko predmestje II. del (iparcele števi 73/7, 73/24 in 80/23 v skupni izmeri 1500 kv. metrov) za 550.000 din. Kvadratni meter, je bil okoli 366 din.
Galle Ernest, veleposestnik v Ljubljani, Vodnikova cesta št. 43 (Zg. šiška) je prodal Viktoriji Cirerjevi, zasebnici v Ljubljani. Karlovška cesta št. 32 parcelo štev. 360/i njiva k. o. Zgornja šiška v izmeri 860 kv .m za 70.000 din. Kvadratni meter okoli 81 din.
Pevec Marija roj. Podboršek, posestnica v Podsmreki št. 5 pri Brezovici je prodala Zori Bezgovškovi, soprogi bančnega ravnatelja v
Pospešujmo rejo malih živali!
Društvo Mali gospodar v Ljubljani, ki ima v Gosposki ulici 4 pisarno in daje o vseh zadevah reje malih živali informacije in nasvete vsak dan od 16. do 18. ure, zbira prijave za sklopljenje kuncev in kapunjenje petelinov. Mladi kunci se skopijo, da se bolje rede in da je njihovo meso okusnejše. Prav tako ee kapunijo mladi petelini. Vse to bo po okrajih po vsej Ljubljani opravil društveni strokovnjak. Reflektant bo plačal le malenkostne stvarne stroške, t. j. 5 din za petelinčka in po 4 din za kunca. Člani plačajo le polovico.
Društvo vabi vse, da prijavijo živali vsaj do konca tega meseca, t. j. do ponedeljka, ker se skopljenje in kapunjenje začne že v začetku julija.
Ob tej priliki opozarja društvo na važnost reje malih živali, ki stalno pridobiva na svojem pomenu in ki bo zlasti važna letošnjo zimo in naslednje leto, ko bodo nastopile v prehrani mestnega prebivalstva nedvomno še posebne težave. Povsem zgrešeno bi pa bilo, če bi kdo gojil slabo nepasem-sko žival, kakor n. pr. hlevske kunce, ker od tega ne more pričakovati znatnih koristi. Reja je uspeč-na le tedaj, če gojimo plemensko žival in čeprav zanjo trenutno žrtvujemo več Plemenski kunci se bolje plode, so večji in težji, imajo vrednejšo kožo in je njihovo meso okusnejše. Pasemske kokoši so prvovrstne jajčarice, meso je sočnejše in teža je znatnejša. Na vse to mora misliti vsakdo, preden se začne pečati z rejo malih živali.
O vsem tem in sploh o vsem, kar se tiče reje malih živali, dobi lahko vsakdo pojasnila v društveni pisarni Malega gospodarja.
Ljubljani, Beethovnova ulica štev. 13 posestvo vlož stev. 173 k. o. Podsmreka (vštevši gospodarska poslopja in drugo) za 750.000 din.
Dr. Ferdinand Chrobath, veletrgovec v Kranju je prodal: dr. Vladimirju Pečenku, zdravniku v Ljubljani, Streliška ulica št. 39 parcelo št. 144/7 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 722 kv. m za 137.180 din. Kvadratni meter po 190 din in Hanci Pečenko roj. Strcin, zasebnici v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 41 parcelo štev. 144/8 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 748 kv. m za 142.120 din, Kvadratni meter prav tako po 190 din. Prodanih je bilo še mnogo drugih parcel za manjše zneske pod 100 tisoč din, kakor tudi male vile in delavske hišice. — d.
f Bivši jugoslovanski orožnik ustreljen v Varaždinu
Posebno sodišče v Varaždinu je obsodilo na smrt nekega bivšega jugoslovanskega orožnika, ker mu je obtožnica očitala, da je leta 1934 kruto postopal z nekaj otroki obeh spolov ter povzročil njihovo smrt. Obsodba je bila takoj izvršena.
Sladkor za industrijsko poraba
Tiskovini urad Visokega Komisarijata sporoča: Sladkorna industrija, industrija likerjev, slaščičarne z lastno proizvodnjo itd. se vabijo, da predlože svoji občini do 10. julija 1941 vlogo o tem, koliko sladkorja potrebujejo mesečno. Navesti pa morajo tudi, kako ga bodo porabili, dalje zmogljivost svoje proizvodnje in morebitne svoje zaloge do 30. junija.
Italijanski monopolski izdelki v prodaji pri nas
V	juliju bo spravila uprava državnih monopolov v promet glavne državne izdelke tudi na področju Ljubljanske pokrajine. Cene posameznih vrst blaga bodo (označene za kos in v oklepajih za kg):
CIGARE:
Cavour 2.60 lir (520 lir) v škatlicah po 25 kosov.
Regalia 2.60 (520) v škatlicah po 25 kosov.
Toscani superiori 0.80 (160) v škatlicah in zavojih po 50 kosov.
H Toscani superiori 0.40 (160) v tokih po 5 in 10 kosov.
Virginia 0.80 (160), v zavojih po 50 kosov.
Roma 0.30 (120) v zavojčkih po 4 in 10 ter zavojih po 100 kosov.
REZAN TOBAK:
Dalmaiia po 160 lir kg, po 3.20	lir zavojček
po	20 g in po 16 lir škatla po 100	g.
Ia Forte, debelo in tanko rezan po 90	lir	za
kg,	1.80 lir za zavojček po 20 g in	22.50	lir	za
zavojček po 250 g.
CIGARETE:
(Cene so mišljene za kos, v oklepajih za kg.)
Savoia 0.50 lir, (500), v škatlicah po 10, 20, 50 in 100 cigaret.
Eneo 0.40 (400), v škatlicah po 10 in 25 cigaret.
Serraglio 0.36 (360), v zavojčkih po 10 in 20.
Macedonia Extra 0.34 (340), v škatlicah po 10, 20, 50 in 100 cigaret.
Tre Stelle 0.25 (250), v zavojčkih po 20.
Macedonia tipo esportazione 0.27 (270), v zavojčkih po 10 in 20.
Stadio 0.22 (220) v zavojčkih po 10.
A. 0. I. 0.225 (225), v zavojčkih po 20.
Nazionali 0.18 (180), v zavojčkih po 10 in 50 cigaret.
TOBAK ZA NJUHANJE:
Razdrobljeni Macubino po 3 lire za 100 g, v dozah po 500 g.
Sun di Spagna v prahu po 6 lir za 100 g, v
dozah po 100 in 500 g.
TOBAČNI DERIVATI:
50% nikotinski sulfat v posodah po 1 liter 55 lir.
25% v posodah po liter 27.50 lir, 25% v posodicah po 20 cl 6.60 lir.
Sredstvo	proti	mrčesu Monital v	ročkah po
%	litra 4.20	lir, 1	liter 8.20,	2 litra	16, 5 litrov
40,	10 litrov	78, 25	litrov 190	lir.
Vrsta Monopolio, knjižice	po 40	papirčkov z
lepivom ali brez po 0.40 lir, vrsta Marca, v knjižicah po 40 papirčkov z lepivom ali brez 0,50 lir.
V	prodaji pa bodo tudi cigaretni papirčki naslednjih znamk: Bravo-CIub, Dogi, Fumosan, Ideal, Job, Luce, Midian in Satin.
VŽIGALICE:
Kartonasta škatlica s 100 običajnimi voščenimi vžigalicami po 0.60 lir, kartonast zavojček parafiranih vžigalic vrste »Minerva« po 0.25 lir, dvojni kartonasti zavojček z 48 parafiniranimi vžigalicami vrste »Minerva« po 0.40 lir, zavojček ali škatlica e 100 navadnimi žveplenkami vrste »Minerva« po 0.30 lir.
Proizvodi italijanskega monopola se bodo prodajali v mestu Ljubljani in drugih večjih krajih.
Pokalne tekme pred koncem
Ljubljana, 28. junija.
Slavija : Hermes ob 10.30 na igrišču Mladike. Mladi Slavijaši so torej svoje nasprotnike povabili v »luknjo«. Nič kaj ne prija Hermežanom igrišče Mladike, ki res ni takšno kot je njihovo.
Ljubljana : Mars ob 18.30 na igrišču Ljubljane. Pri tej tekmi pa želimo, da bi imeli gledalci bolj mirno kri, kot pa so jo imeli zadnjo nedeljo. Sicer pa upamo, da se bo tudi vreme shladilo in z njim tudi vroča navijaška kri.
Juniorske tekme. Tudi juniorji bodo bili svojo borbo, to pa za prvo mesto. Grafika : Korotan ob 8.45 na igrišču Korotana; Svoboda : Slavija ob 16 na igrišču Ljubljane; Ljubljana : Hermes ob 17.15 na igrišču Ljubljane.
Korotan : Mladika
Jutri ob 10 bo na igrišču Korotana na Rakovniku gotovo ena najbolj napetih nogometnih tekem. Mlada prijateljska kluba Korotan in Mladika se bosta že petič borila za krasen srebrni pokal, ki ga je pred leti podaril salezijanskim klubom takratni rakovniški ravnatelj profesor Ivan Zaijc. Vsako leto je bila to ena najbolj zanimivih prireditev na Korotanu, zlasti ko so sodelovali tudi Zagrebčani. Letos bo borba še posebno huda, ker b! bo Korotan z zmago nad Mladiko skušal za vedno osvojiti dragoceno darilo. Korotanci so si namreč v zadnjih dveh letih zaporedoma osvojili pokal. Da se jim to tudi letos ne posreči, bo skušala na vsak način preprečiti Mladika in tako vsaj eno leto imeti v posesti tako dragocenost. Oba kluba sta znana po svoji silno živahni in borbeni igri. Zato bodo gledaloi gotovo v veliki meri prišli na svoj račun. V predtekmi ob 9 se borita za točke Junior-skd moštvi Grafike in Korotana.
Zopet dež
Ljubljana, 28. junija.
Nimamo se kaj pritoževati, da ta teden nismo imeli lepega vremna. Sonce je ostro pripekalo. Vsi so prišli na svoj račun: zelenjadarji, ki jim je zelenjava kar vidno poganjala, seveda, če so jo dobro zalivali; kmetje, katerim se je seno lepo sušilo. Da, kmetom je vročina še najbolj ustregla. Dva, tri dni so bili na travnikih in seno je bilo pokošeno, posušeno in odpeljano domov. Zelo so bili z vremenom zadovoljni tudi kopalci, ki so »zasedli svoje postojanke« in jih je moči dobiti vedno na enem in istem kraju. Vročina je bila že skoro pasja in toplomer ae je vedno vrtel okrog 30 stopinj.
Tudi včerajšnji dan je bil soparen. Bilo je tako vroče, da si le težko stal na razbeljeni mivki ali pesku. Moral si prestopicatl, če nisi hotel, da bi te žgalo v podplate. Daleč na zapadu so bili sicer oblaki, ki pa niso hoteli priti k nam, kajti vetra ni bilo nobenega. Pozno zvečer pa bo oblaki le prišli. V daljavi je tudi nekajkrat zamolklo zagrmelo, padlo je tudi nekaj kapelj dežja. Proti jutru je začelo pošteno deževati. Deževalo je tako močno, da so bile ceste takoj izprane in zrak prijetno očiščen soparnega ozračja. Potem je dež prenehal. Ni bila ura še pol osem, pa se je dež znova vlil.
Distribuzlone zucchero per uso Industriale
Le Industrie dolciarie, fabbriche di Hquori, pastlccerie con produzione propria ecc. sono invi-tate a presentare al proprio comune entro il 10 lu-glio p. v. una richiesta, scritta del fabbisogno me-dio mensile di zucchero, indicando altresl l’uso cui is destinato, la potenzialitft della propria produzione e le eventuali scorte esistenti al 30 giugno.
Koledar
Danes, sobota, 28. junija: Vidov dan.
Nedelja, 29. junija: Peter in Pavel.
Obvestila
Nožno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška 47.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc, Srbska ulica št. 7/1, telefon št 36-41.
Prvi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi priredi pevski zbor Ljubljanskega Zvona. Koncert je namenjen v korist Rdečega križa in bo 4. julija v Filharmoniji. Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigami.
Ljubljanski velesejem bo letos pod zaščito Visokega komisariata od 4. do 13. oktobra. V pestrem sporedu te važne gospodarske prireditve je tudi pregled celotne industrijske in obrtniške de-lovnosti Ljubljanske pokrajine. Zato naproša uprava Ljubljanskega velesejma vse razstavljalce, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo z navedbo velikosti željenega razstavnega prostora.
Nove poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Poštno ravnateljstvo sporoča: Pri po&tnih uradih bo dana v promet knjižica s poštnimi, brzojavnimi in telefonskimi tarifami, ki so stopile v veljavo 27. junija 1941-ČIX. Knjižica je napisana v italijanščini in slovenščini. Cena je 5 Lir.
Učenci strokovnih nadaljevalnih šol dobe letna spričevala po naslednjem razporedu: v splošni strokovni nadaljevalni šoli na Vrtači v ponedeljek 30. junija ob 15; na strokovni nadaljevalni šoli za mehanične tehnične obrti na Ledini v ponedeljek in torek, torej 30. junija n 1. julija od 9—12; v strokovni nadaljevalni šoli za stavbne obrti v ponedeljek 30. junija od 8—12; v strokovni nadaljevalni šoli za umetne moške oblačilne obrti na Prulah v četrtek 3. julija od 14—18; v ženski strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti pri Sv. Jakobu v ponedeljek 30. jun ja ob 15 za prvi in drugi razred, za III. razred pa ob 16.
Matura na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani se je vršila od 9. do 26. junija pod predsedstvom g. prosvetnega načelnika dr. Lovra Sušnika. Prijavilo se je 78 pripravnic; od teh jih je bilo 12 oproščenih ustnega izpita, 6 reprobiranih za dva meseca. Maituro so z uspehom opravile iz VIII. a razreda: Auersperg Adela, Bertoncelj Marija, Bric Ivana, Bricelj Vera (z odliko, oproščena), Clroperšek Majda, Čuček Slavica, Fischer Vera, Furlan Romana, Gasparič Marija, Gombač Lija (z odliko), Gorše Sonja, Hočevar Stana, Hostnik Stanislava, Koren Katarina (oproščena), Marinček Štefanija (oproščena), Miklič Marija, Miklin.Olga, Muraus Marija, Pertot Nada (z odliko, oproščena), Podbregar Lidija (oproščena), Puhar Majda, Rijavec Ana, Rotter Veronika, Sedej Pavla (z odliko, oproščena), Skodlar Frančiška, Tavčar Marija, Tomšič Marija Ana (z odliko) Ujčič Vekoslava, Usenik Ljudmila, Vdovič Helena, Vodopivec Antonija, Vovk Mihaela, Zajc Sonja, ZameČnik Jarmila, Zaplotnik Ljuba, Zupančič Štefanija, Zargi Marjeta; iz VIII, b razreda: Arko Darija (oproščena), Babnik Frančiška (z odliko, oproščena), Bratuž Vladimira, Cerkvenik Milena, Dermastija Ivana, Dietz Sonja (z odliko, oproščena), Drobnič Marija (z odliko, oproščena), Erjavec Gabrijela, Fajdiga Andreja, Fischer Tatjana, Gabri.jevčič Zorka, Gosar Marija (oproščena, Gregorič Vilma, JuvaniS Ana, Klemenc Dragica, Kodela Veronika, Korbar Stanislava, Kovačič Nada, Lozej Hedvika, Lušicky Margareta (oproščena), Lušin Radojka, Lušta Rasa, Pesto I ni k Božena, Počivavnik Tatjana, Potočnik Vladimira, Predikaka Zlata, Ropret Ade*la, Rovšek Tea, Sluga Vida, Sušnik Tatjana, Šarnbek Marija, Tručl Metoda, Urbanec Ana Marija, Zaletel Tatjana, Zdravje Nada.
Ljubljansko gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri.
Sobota, 28. junija: »Rdeče rože.« Izven. Izredno
znižane cene.
Nedelja, 29. junija: »Via mala.« Izven. Znižane
cene. Igrajo slovenski mariborski igralca.
OPERA.
Začetek ob 20. uri.
Sobota, 28. junija: »Seviljski brivec.« Red A. —
Gostovanje A n atol a Manoševskega.
Nedelja, 29. junija: »Faust.« Izven.
Praška domača mast čisti in zdravi rane. Dobi se v vseh lekarnah. R. d št. 2/41.
Nagle zveze z vsem svetom.
Nap;ši(e na naslovni strani dobro vidno
„Per via aerea“, za inozemstvo „Par avion"
Charlie Chan v San Franciscu
»Torej deklica v dvigalu tega nebotičnika je bila Jenny Jerome, pravite? Lagali ste torej, ko ste rekli gdč. Morrow, da je niste videli?«
»Tega ja ne smete očitati*« je rekel Andben-y. »Saj je potem 6ama prišla in vse priznala.«
»Zakaj pa ni takoj v začetku povedala resnice?«
»Nikomur ni všeč biti zapleten v škandal te vrste,« je odvrnil Andberr/. »To je vendar čisto naravno.«
Fbnery se je spet obrnil k gospe Andberrv.
»Trdite torej, da ste spoznali to osebo, ko ste po večerji odhajali z dvigalom. Ali pa ste ji dali vedeti, da ste jo spoznali?«
»Kaj niste takoj sprevideli, kaj dela?« je logično pripomnil Fknery.
»Takšna vprašanja izusti človek nehote v trenutku presenečenja, čeprav ne pomisli na njihov pomen.«
»In kaj vam je odgovorila?«
»Dober dan Eliane! Močno me je zanimalo, ali me boste prepoznali.«
»In 'potem?«
»Hotela sem ji zastaviti tisoč vprašanj... Zakaj je pobegnila, kje je bila ta čas itd. Toda ona mi ni odgovarjala, temveč je samo zmigala z glavo in se mi smejala. Končno mi je povedala, da ml bo pri drugi priložnosti morebiti vse odkrila, pač pa me je prosila, naj nikomur ne pripovedujem o njenem srečanju. Pristavila je še, da se ji ni treba ničesar sramovati. Pa vendar, če bi se izvedela stvar o njenem pobegu, bi lahko zašla v zelo neprijeten položaj.«
»Po tistem, kar je povedal vaš mož, se zdi, da ji niste obljubili, da boste molčali,« je pripomnil Flanery.
»Pri drugačnih priložnostih bi ji takoj prisegla, da bom molčala, toda spomnila sem se umora sira Frederika in zato se mi je zazdela preveč resna zahteva,
ki jo je meni stavila. Zategadelj sem jii odgovorila, da bom še vse premislila in ji svoj sklep povedala, ko 6e bova spet
srečali.«
»In od takrat 6e nista več videli?«
»Nisva. Vse se mi je zdelo tako čudno, da sploh nisem vedela, kaj naj storim.«
»Dobro. Najboljše pa bi bilo, če se z njo nič več ne dobite,« je rekel nadzornik.
»Zagotavljam vam, da je to tudi moja Mja. Čutim, kakor da sem se ji izneverila.«
Eliane je očitajoče pogledala svojega moža.
»Vi do nje niste imeli nobenih obveznosti, ali ne? Toda v aferi takšnega obsega je zelo zelo nevarno, ako kdo laže,« je rekel Kirk.
»Vaša sreča, da imate tako razumnega moža,« je rekel nadzornik mladi ženi. »Zmerom morate ubogati njegove nasvete in bo vse v najlepšem redu. Sedaj pa lahko greste! Opominjam pa vas, da o vsem tem ne zinete nikjer niti besedice.«
»Zanesite se na mojo molčečnost,« je rekla Eliane in vstala.
»Ce mi boste spet potrebni, vam bom dal poklicali,« je pristavil Flanery.
Chan je odprl vrata gospej Andberry in ji pri tem rekel:
»Upam, da ni popolnoma uničena tista lepa obleka, ki ste si jo poškodovali z rjastim madežem, katerega ste dobili na pomožni lestvi?«
»Oh, ne, ne,« je odgovorila po kratkem omahovanju, potem pa ie pojasnila:
»Ko sem videla tistega človeka, ki je bežal, sem se nagnila rez ograjo, ki je bila vsa vlažna od megle. Bila sem neprevidna, mar ne?«
»V tremitkih velikega razburjenja je človek kaj lahko nepreviden, gospa,« ie odgovoril Chan, se globoko priklonil m zaprl vrata za zakonskim parom And berry.
It
■1
»Končno!« je vzkliknil nadzornik Fla-nerc. »Končno smo naredili korak naprej! In kam gremo? Tega ne vemo. Vemo le, da je sir Frederik iskal Jenny Jerome tisto noč, ko je bil ubit in da je tisto dekle usodno noč imelo posel v dvigalu, ki je vodilo do vrat njegove pisarne. Ne vem, zakaj ne bi tega dekleta takoj dal zapreti?«
>Ni ga prekrška, na podlagi katerega bi jo mogli prijeti,« je pripomnila gdč. Morrow.
»Res, da ga ni, toda časopisi na vsak način hočejo, da se odkrije neki krivec. Predstavil jim bom Jenny Jerome... Lepo dekle in časopisi bodo takoj zgrabili za trnek. In če ne bo razlogov, da jo pridržim, jo bom brez velikega hrupa spet spustil na svobodo.«
»Vi se šalite, gospod nadzornik. Takšno ravnanje bi bilo vašega imena vredno,« je odgovorila gdč. Morrow. »Kadar bo prišlo do aretacij, upam, da bodo izvršene samo na temelju ugotovljenih dokazov. Ali ne, gospod Chan?«
»Naravno, seveda,« je odvrnil Chan, ki je izpod obrvi gledal v nadzornika, ki je grbančil čelo. Dovolite mi, da stavim en predlog.«
Toda Charlie Chan se je najbrž tisti hip premislil ter pridržal svoj predlog zase, kajti pogovor je zasukal v drugo smer.
»Da nam uspeh ne izostane, bodimo predvsem potrpežljivi,« je predlagal. — »Mnogokrat sem se držal te lepe resnice ki mnogokrat sem prav zaradi nje odnesel zmago. Amerikanci bi zmerom radi čimprej stvar dovršili. Moder človek stopi korak nazaj, da bi ladje skočil več korakov naprej.«
»In časnikarji?« je pripomnil nadzornik. »Ne bi rad prikazoval stvari v temnejših barvah, kakršna je, toda moje stališče v takšnih primerih je takole: kadar pridrvi hudournik rej>orteriev, si jaz enostavno zamašim ušesa z bombažem. Ko se pa končno odkrije resnica, potem sem jaz tisti zaslužni mož, ne pa časopisi.
Butterfly«
Gostovanje rimske opere v Ljubljani
Scena dall'opera di Puccini »Madame Butterfly« con i protagonisti Mafalda Favero e Alessandro Zi liani. — Prizor iz Puccinijeve »Madame Butterfly« z Mafaldo Farero in Alas-
sandrom Zilianijem v glavnih vlogah.
Guano - otok »belega zlata« in strahu obenem
Miti za še tako dobro plačo ne morejo najti delavcev, ki bi šli tja
kopat ptičji gnoj
Velika trgovska družba »Company Peruana de Guano«, ki trguje s svetovnoznanim gnojilom, je bila prisiljena prositi vlado za pomoč, ker na noben način ni mogla dobiti delavcev, ki bi bili pripravljeni delati na strašnem otoku Guano.
Beseda Guano pomeni v Peruju >belo zlato«. Ni pa nič drugega, kakor kup ptičjega blata, in vendar spada med. najdragocenejše domače proizvode, kajti Guano je na svetu najboljši dobavitelj gnojil. Kakor marmor se lesketajo Guanski otoki v Tihem oceanu in jih kljub temu imenujejo »otoke strahu«. Nobeno delo na svetu ni tako težavno in tako zdravju škodljivo kakor delo na teh otokih. Po vseh lukah je peruanska družba nalepila lepake, v katerih poziva delavce, naj se prostovoljno priglase za delo proti zelo dobri plači. Toda tudi takšna vabila so bila zaman. Tudi najrevnejši, lačni mornarji, ki že leta čakajo na zaslužek, se branijo tega dela. Čeprav se je treba obvezati samo za pol leta, se vsak dobro zaveda, da delo na tem otoku uniči še tako zdravega človeka.
Na malih skalah gnezdi tisoče in tisoče morskih ptičev. Nikjer naokoli ni videti nobene trave, nobenega drevesa, nobenega grma, na otoku ni nič drugega kot mrtva in razbeljena skala. Guano, ptičji gnoj, leži ponekod tudi cel meter na debelo in ga je treba s krampi kopati ter nalagati v vreče. Vsak delavec mora napolniti na dan gotovo število vreč. Duh, ki se razširja po vseh otokih, je neznosen. Vsaka stvar se navzame tega duha. Stalno
pa kroži nad otokom prašni dim, bi povzroča na koži hude izpuščaje. Marsikateri delavec je že oslepel in se je moral telesno in duševno strt vrniti s prvim parnikom v pristanišča Callao. Ko je prišel k družbi, ki ga je najela, so tam samo zmigali z rameni ter mu dejali: »Niste bili prisiljeni priglasiti se za delo. Saj vendar veste, da imate tako občutljive oči.« Veliko teh delavcev ne more zdržati in se kljub temu ne more vrniti Razen parnika, ki odvaža gnojila, nima ta otok nobene zveze s celino. Na ladjo pa sme stopiti delavec samo v primeru, če je težko bolan.
Vedno pa se je našlo nekaj obupancev, ki so se javili pri družbi, da bi dobili delo in vsaj nekaj zaslužili. Vse to trpljenje pa je prenehalo, odkar je bil na otoku Guano Jeff F ish wick. Ta je videl lastnega brata, kako je umrl pri nalaganju gnojila na tovorni parnik. Bil je tako močan, da je lahko štiri napolnjene vreče nosil naenkrat na ladjo. Nekoč pa mu je dejal predstojnik, naj poskusi, če bi lahko nesel šest vreč naenkrat. Brat Jeffa je to tudi storil. Na mostičku pa mu je spodrsnilo in je padel pod težo bremena. Ko so ga hoteli dvigniti, je bil že mrtev. Velikanska teža 350 kg mu je pri padcu zlomila hrbtenico.
Od tedaj pa je Jeff Fischwick skrbel za to, da vsak pristaniški delavec iz Peruja zve, kako je v resnici na otokih Guanu. Zato zdaj še bolj brezupno iščejo ljudi za to delo, ki je res eno najtežavnejših na svetu.
Mleko - uspešno zdravilo proti opeklinam
Drži vsaj to, da surovo mleko človeku ublaži bolečine, ki mu jih povzroča opeklina
Morda sc vam zdi neverjetno, da bi bilo na* vadno surovo mleko tudi usipešno sredstvo, s ka-lerim je mogoče ozdraviti opekline na koži. Pa fma mleko res takšno moč.
Proti opeklinam, hujšim ali manj nevarnim, so ljudje, bodisi po lastnih skušnjah ali pa po nasvetu zdravnikov, že davno tega začeli uporabljati kot uspešno zdravilo razna sredstva, kakor na primer navadno jedilno olje, ribje olje in podobno. Res, lahko se reče, da so bila takšna sredstva navadno tudi uspešna, če opeklina le ni bila prehuda. V večini primerov pa so se bolečine vsaj zmanjšale, če se že rana ni popolnoma pozdravila.
Že davno pa je tudi surovo mleko znano kot izredno uspešen zdravilni pripomoček proti opeklinam. Njegova zdravilna moč pa je tem večja, čim bolj mastno je mleko, s katerim smo namazali opečeno mesto.
Toda treba je poudariti, da zdravljenje raznih vrst opeklin ali drugih podobnih ran ni vselej brez nevarnosti. Jadasohn je opisal primer kožne tuberkuloze. kakršno je staknil človek, ki si je neke vrste zagnido namazal s krušno sredico, pomočeno v mleko.
V	vsakem primeru, pa drži, da surovo mleko ublaži človeku bolečine, ki mu jih povzroča opeklina. Imamo pa zato tudi drugačna sredstva, ki
Zahtevajte povsod naš list!
se jih lahko uspešno in brez nevarnosti poslužujemo. Med temi preprostimi pripomočki je treba predvsem omeniti ribje olje.
Italijanski pridelek ječmena, rži in boba
V	Italiji je nad 300.000 ha zemljišča posejanega z ječmenom in ržjo. Letni pridelek te vrste zrna je skoraj štiri milijone metrskih stotov, kar je vsekakor precej. Velikega pomena sta ječmen in bob zlasti v sedanjih časih, ko moko iz njih mešamo s pšenično in koruzno, da potem iz takšne mešanice pečemo okusen kruh. Rž ni tako občutljiva za vremenske spremembe kakor na primer pšenica in jo zato lahko sejejo v višjih predelih, zlasti v alpskih krajih. Osemdeset odstotkov vsega pridelka da vprav Severna Italija, Piemont sam pa nad eno tretjino. Ječmen sejejo predvsem v Južni Italiji in na otokih. Na Siciliji ga nažanjejo na leto skoraj 700.000 stotov, za njo pa sledita pokrajini Puglie in Sardinija, ki pa ječmena pridelata že precej manj kot pa Sicilija. Znano je, da so z zadnjimi ukrepi uvedli ne samo obvezno sejanje ječmena, pač pa tudi rži in saditev boba. Boba, ki ga od lanskega septembra porabijo 50 odstotkov za vojsko, pridelajo na leto 6.5 miiljonov metrskih stotov, in sicer nekako polovico na otokih, drugega pa skoraj vsega v Južni Italiji. Ječmena, rži in boba pridelajo torej v Italiji dobrih deset milijonov metrskih stotov.
Novi predpisi glede kavinih nadomestkov v Italiji
Pristojni finančni organi so svojčas opozorili na predpise glede uporabe kavinih nadomestkov, ki določajo, da smejo javni lokali, kakor so kavarne, bari, gostilne, hoteli in podobno imeti zaradi postrežbe gostom istočasno odprte največ tri zavitke kavinih nadomestkov, od katerih sme tehtati vsak samo sto gramov. Lahko pa kavine nadomestke v teh treh zavitkih mešajo med seboj, samo da gostom postrežejo z dobro kavo. Z namenom, da bi pri uporabljanju teh nadomestkov lahko uvedli večjo disciplino ter obenem tudi strožje nadzorstvo, je zdaj glavno ravnateljstvo za prehrano v ministrstvu za poljedelstvo in gozdove odredilo — kakor poroča »Agenzia d’Italia e deli Imperp« — da mora biti v omenjenih javnih lokalih vedno na vidnem mestu izobešen spisek, iz katerega je razvidno, kakšne vrste kavinih nadomestkov tam uporabljajo za gost«.
Divje vrtnice — nov vir dohodkov
Po gričevnatem svetu srednje Nemčije so začeli na debelo saditi divje vrtnice, šipek. Z njimi bodo deželo nekako olepšali, in sicer tako, da nič več ne bo videti velikih kupov raznih, drugače neuporabljivih odpadkov, pač pa bodo na^ njihovih mestih odslej pravcati naravni vrtovi rož,^ čeprav divjih. Na širnem področju, na katerem leži mesto Bitterfeld, kakor tudi v bemburški pokrajini, v Anhaltu so takšni poskusi dosegli že velik uspeh.
V	deželi okoli Strassfurta, ki je mimogrede povedano, od vseh nemških pokrajin najbogatejša na kameni soli, so ogromne kupe pepela porabili za botanični vrt in park, kjer ljudje lahko najdejo prijetnega oddiha. Tamkajšnja občinska uprava je sklenila poleg tega urediti še velik prostor, na katerem bodo nasadili do 50.000 divjih vrtnic. Stass-furt bo tako postal kraj, ki bo v Nemčiji imel od vseh najlepše takšne nasade. Poskrbljeno pa 6 tem ni samo za njegovo lepoto, pač pa bo stassfurtska občina tako dobila tudi nov izdaten vir dohodkov, kajti plod teh vrtnic vsebuje mnogo vitamina X in je že zato po šipku, kakor se divja vrtnica imenuje, mnogo povpraševanja.
Zaradi petroleja gredo zemlji vedno bolj »do srca«
Ameriška petrolejska družba »Continental Oil Co« je pri nekem svojem zadnjem vrtanju v zemljo, ki se ga je lotila z namenom, da bi odkrila nove petrolejske vrelce, dosegla do sedaj največjo globino 4919 metrov. Že v globini 4320 metrov je naletela na plasti, iz katerih po njenih poročilih lahko dobe na dan približno 50 ton petroleja. Na dotičnem mestu so vrtali že nekoč prej, pa so se pri globini 400 metrov ustavili, ker so mislili, da »iz te moke ne bo kruha«.
V	Združenih ameriških državah so do sedaj že na kakšnih tridesetih krajih zemljo zvrtali do globine od 3000 do 4000 metrov. Ne kaže, da bi s temi vrtanji tam prenehali, pač pa se bodo najbrž, vsaj spričo sedanjega položaja na svetu, še z večjo vnemo vrgli na to delo, da dvignejo proizvodnjo petroleja, ker so prepričani, da je še vedno premajhna. Morda bomo kmalu brali, da so Ameri-kanci prekosili tudi ta zadnji svoj globinski rekord in prodrli zemlji še bolj »do srca« pri svojem neutrudljivem stikanju za novimi in še izdatnejšimi zalogami petroleja.
če nenadno izgubite glas, pojdite v hribe!
Čudna zgodba o pevki »razglašene slave« in »razglašenega grla«
Filmska igralka Gibson, ki je zaslovela tudi po svojem glasu, je doživela neko jutro v Hollywoodu, ko se je zbudila, kaj neprijetno presenečenje. Ponoči je nenadoma izgubila svoj lepi glasek, zaradi katerega so jo najeli, da bi pela v nekem novem filmu, ki ga^v Hollywoodu izdelujejo. To je bila zanjo pač najvecja nesreča, ki se ji je v življenju sploh mogla pripetiti. Vsa obupana se je brž zatekla k zdravniku, naj ji vendar pomaga. Zdravnik ji je svetoval, naj se takoj poda kam visoko v gore, ker da ji višinski zrak utegne vrniti njen glas. Toda po tem nasvetu se ta pevka »razglašene slave« in tudi »razglašenega grla« ni mogla ravnati, kajti s filmskim podjetjem je imela tako pogodbo, da se ne sme iz Hollywooda nikamor oddaljiti. V gore bi bilo torej zanjo vse predaleč. Padla pa ji je v glavo druga misel. Opomnila se je, da bi morda svoje potovanje v hribe uspešno nadomestila z letalskim poletom v si-nje višave. In tako je tudi res storila. Brz se je odpeljala na letališče v bližnji Los Angeles,
najela letalo in odletela na kratek polet. V višavah se je lahko naužila prav takšnega zraka, kakršen je po visokih gorah in ki ga ji je zdravnik tako toplo priporočal. Njen polet je bil v vsakem oziru nad vse uspešen. Čim se je spustila na tla, je že zadonela iz njenega grla krasna arija iz opere »La boheme«.
Tako naj odslej store vsi tisti, ki jim je glas tako odpovedal, kakor pevki Gibson, in ki nimajo časa ali dovoljenja, da bi šli v gore.
Ribje konzerve, ki bodo držale tudi deset let
V	norveškem mestu Haugesundu se je ustanovila družba, ki se bo bavila s konzerviranjem rib trsk. Pri konzerviranju bodo te ribe, pji,-merno stisnili. Pravijo, da se takšne konzgjvg tudi deset let ne bodo pokvarile, pač pa,\da bodo prav takšne, kot so bile tedaj, ko souhjil.f narejene. Upajo, da se bo zaradi tega izvoz konzerviranih trsk verjetno kmalu zelo povečal.
Dne lotografie del viadotto di Borovnica polse a 80 giorni di distanza. - Sliki borovniškega mostu, narejeni komaj 80 dni druga za drugo.
Marial Italo Balbot
Italijanski roji nad svetom
Storm) d * 11 ■ 11 ■ col moodo
Ozračje je kristalno. Nebo je prazno: ogromna sinja votlina, v katero se je sladko pogrezati.	.
Hišice v globini se vedno bolj manjšajo. Vasice se zde kupi grušča. Sem pa tja kak trak ceste vede belo zavitico proti vrhovom. Nad dva tisoč metrov višine nehajo poslednje jelke, katerih prednje skupine se na boku gore zde, kakor prestrašene prve straže.
Balbov roj nad Alpami,
Zdaj pa pride goli kamen, omadeževan z mahom, zdaj rdeč, • zdaj siv ali zelen. Stroji nadaljujejo pot v lahnem dviganju, v tako pravilnem vzpenjanju, da bi bilo nemogoče presojati višino, na kateri smo, če se višinomer ne bi brez prenehanja'
dvigal.	,
Ko letimo čez sedlo Spliigen, pošljem Duceju po radiu nas
pozdrav:
»Ko letimo čez mejo domovine, ki se je prerodila v dosto-j janstvo in ponos po vašem delu, o Duce, vas letalci drugega atlantskega oddelka pozdravljajo z obljubo, da bodo do konca izpolnili svojo dolžnost kot vojaki in kot fašisti.«
Ura je natanko 7.26.
Alpe so ostale čiste in brez oblakov prav do Spliigena. Toda nad pustim in strmoglavim sedlom se prikažejo prve megle. To je sivo srebrno morje, ki se trga proti Malanu in pokriva vso dolino, ki drži do Bodenskega jezera.	|
Ravno ko jezdimo v višini 5200 m čez Spliigen, zapazim, da Oblaki, ki nas čakajo, segajo do 3300—3400 m. Kaj naj storimo? Ali bi bilo bolje iti pod tem zidom ali nad	njim?	,
Po naglem premisleku se mi zdi bolje iti nad oblaki, kakor pa poskušati, da bi našli doline brez oblakov ih bi bili prisiljeni leteti na slepo, kar je v tem predelu Visokih vrhov čez vse nevarno. Spominjam se nesreče letala »BR«, ki se je pred dvema letoma izgubilo na Alpah blizu francoske	meje.	j
In tako se dvigamo med belino vrhov, ki zdaj vzcvetajo iz mlečnega morja, zdaj pa spet ne. Mraz je hujši in hujši. Kmalu ne opazimo ničesar več. Smo 4000 metrov visoko.
Zdaj plovemo po kompasu proti Ziirichu. Učinek tega leta je čuden in vpliva na človeka. Nebo nad našimi glavami je čarobno sinje. Pod nami se oblaki kopičijo	neskončno.	,
Končno zagledamo Ziirich na desnici, zagledamo nekaj krp njegovega sinjega jezera med visokimi gorami, v globini jezerske doline pa jezero. Zdaj smo izven nevarnega predela visokih vrhov.	•
Toda kako bi kdaj mogel pozabiti to pot čez Alpe s 25 velikimi vodnimi letali, ki si iščejo prehoda proti severnim morjem, ko so najprej preplezala prvo ograjo, visoko 4000 metrov?
Nikdar se mi ne bo iz duše izbrisalo sinje jezersko oko, biser vglobljen med vrhovi Engadina na dnu prezelenih dolin, ob katerih sem doživel poslednji privid planinskih čarov, ko so se pod Spliigenom pretrgali oblaki.
Pogledam po skupini. Vsi stroji gredo za menoj. Blizu Zii-richa težavno strmoglavi blizu mimo nas švicarsko letalo, da bi nas pozdravilo. Naši stroji so tako hitri, da bi jih le težko ujelo.
Zelo smo hvaležni švicarskim prijateljem. Bili bi jim pa se bolj, če bi nam bili dovolili, da smemo leteti čez St. Gothardski prelaz. Pred nekaj urami, ko smo bili nad Comskim jezerom, sem videl, da je po ticinski dolini pot proti St. Gothardu jasna in prazna, čemu nam delajo toliko težav in nam nazadnje še odklonijo prehod čez St. Gothard. Ali ni to bila najboljSa prilika, da bi nam dokazali, kako cenijo ta polet, organiziran in izveden za letalski napredek vsega sveta, polet, ki so ga zato izvedli italijanski letalski tovariši? Švicarji so morda mislili, da bi radi na St. Gothardu vohunili? No, imeli smo pač druge misli v glavi! Toda naša pot bi bila krajša in lažja. Ne bi bih prisiljeni, da naredimo težaven ovinek.
VIII.
Pot vzdolž Rena.
Na obzorju se prikaže širna in mogočna struga Rena, velike reke iz legend in iz pesništva, reke, ki loči in združuje toliko evropskih narodov. Ta bo zdaj naš zanesljivi voditelj prav do polovice prvega kosa poti, do Amsterdama.
Ozemlje naokrog je prjazno vzvalovljeno. V pisanih setvah in nasadih je vidno delo človekovo.
(Nadaljevanje »ledi.)
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12
.........  u:.l«	_	Rokopisov	ne	vračamo