11,111 __________________ ________________ ___' jjj^ ' * ' - j!- Tl» Wt medium to nub 260.0W StTMbuM In United StatM. Amariokn in ipirlt, foreign —----- ' __NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, NOVfcMii 20th 1918. i v zatioM. frfotati* v LETO XI. - VOL. XI. — - ■ ... i ■ Nn 12(z NO. 136. SB&iv* 1 • Pouk v večernih šolah za državljanstvo in angleščino se neha. šolske razmere v Clevelan-du se bodejo jako poslabšale. Šolska uprava nima denarja, da bi nadaljevala z vsemi o-nimi potrebenimi stvarmi, ki se zahtevajo od modernega velikega mesta kot je Cleveland. Šolski odbor je v pon-deljek pri svoji seji upeljal sledeče spremembe pri sedanjem šolskem sistemu: Dečki in deklice bodejo od prihodnjega leta mogli pohajati le dve leti v višje šole (High School). Po postavi je mesto obvezano imeti vsakega dečka do 15. leta in vsako dekle I dO 16. leta v šoli. Dosedaj so ' . bili dečki in deklice tri do štiri leta v višjih šolah, od-sedaj samo dve leti. Ves pouk tekom mesecev v poletju se bo popolnoma ustavil. Šolske oblasti ne bodejo dajale nobenih nadzornikov za igra-lišča, kakor se je to dosedaj zgodilo. Nobenih šolskih vrtov se ne bo obdelovalo, ker je to združeno s posebnimi stroški. Vsi otročji vrtci se odpravijo, učiteljice se uporabijo v drugih razredih. Vse večerne šole, kjer so se sedaj tujezemci učili državljan- 1 stva in angleškega jezika, bodejo odpravljene. Šolski odbor bo dobil do 31. decern- ' bra 1919 $10.000000 od dav- ] I kov, potreboval bo pa do 30. junija 1919 nad $8.000.000 za II stroške, in od septembra do decembra 1910 nadaljnih 1 $3.200.00, kar kaže primanj--f kljaj $1.400.000. Če hočejo 1 šolske oblasti dobiti več de- j narja, mora državna posta- / vodaja dovoliti, da se tozadevni davki povečajo. -Walter Filkowski, 16 let ! star fant, se nahaja v ječi, « ker je v torek ustrelil 62 let- i nega Viljem Miskulskega. | To je bil sedmi umor v Cle- j velandu tekom sedmih dnij. j Walter je pripovedoval sle- < ,deče: Ob enajsti uri zvečer < sva prišla z bratom Jožefom t domov in nisva našla matere ( doma. šla sva eno nadstrop- i je doli, kjer sva dobila mater ( pri Viljem Mikulskem. Pro- j sila sva mater naj gre domov, j I toda Mikulski je ni pustil t L ampak mi je zagrozil s pali- j co in zamahnil proti meni. Potem je Mikulski udaril mo- r jega brata s sekiro, in jaz e sem hitel v stanovanje, kjer r sem dobil revolver. Ustrelil t sem mu pod noge, da bi ga f preplašil, in ker starec lc ni t ii hotel odnehati, in je tudi m o- c ji materi zagrozil, da ne sme ^ I iti iz njegove sobe, sem še t : enkrat ustrelil. Nisem ga hu- c i tel umoriti, ampak samo pre- s strašiti. Ko sem videl, da je padel, sem šel po zdravnika, L Is: in v istem času je Že prišla c policija. Žalosten sem, ker se fc je to zgodilo, toda prepričan v i sem, da bi bil mrtev jaz ali pa moj brat, da nisem stre- h Ijal.. .16 letni Walter dela i | v tovarni za $2.50 na dan in i . preživlja s svojim bratom d I mater Oče te družine je uto- v nil pred dvema letoma. Pred n enim letom je moral Walter p iz šole, da je lahko živel ma- g ter. Walter ima vse oči ob- i ^j o kane, ker neprestano joka g v ječi. Spal ni celo noč nič. \< Mikulski je mrtev. b —Konferenca za Slov. N. 'Dom se vrši v sredo, II. de- C ^^Hra, 1918. v lastni dvora- £ Jni. Pričetek ob pol osmih ,p %večer. Vabila za volitev so ti h razposlana, ako katero dru- č štvo istega ni prejelo, se pro- fi si, da to takoj naznani tajni- h PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland, Ohio. , By order of the President, A. S. Burleson, Postzuaster General —Če kateri naših naročnikov ne prejemlje redno lista je prošen, da potrpi. Naš raznašalec je bolan že več tednov, in mi si prizadevamo, da je razdelitev v redu kolikor more biti. Naznanite v uradu ako niste prejeli lista. —5892 lovskih dovoljenj je bilo izdanih v uradu county elerka. Sedaj je odprta sezona na zajce. —En dolar zahtevajo farmarji za en ducat svežih jajc. Eno leto stara jajca iz skladišč se prodajajo po 55 centov ducat. —V petek je Češki dan na vojni razstavi. Slovenci so u-ljudno vabljeni, da obiščejo vojno razstavo v petek. Glavni govornik bo Hon. Pregler, prvi ččški poslanik v Zjedin-jenih državah, tn polkovnik Hu^ban, ki je dospel jz Vla-divostoka v Sibiriji, v Ameriko, da zastopa koristi nove češke republike. —Iz Columbusa se naznanja, da bo prihodnja državna ^ostavodaja prepovedala vsako izdelovanje vina. "Mošt" se bo lahko delal, toda tak mošt, ki se ne spremeni v vino, ki nima nobenega duha po alkoholu. Gorje pa onemu, ki pusti mošt zayreti in spremeniti v pravo vino. Tudi oni, ki se bodejo založili pred sušo s ptjačo, bodejo opazovani od države. To pomeni "Bone Dry" za državo Ohio. Edina tolažba za mokre je, da so prihodnje letti zopet volitve, gotovo pa ni, Je bodemo še enkrat poraženi. —Društvo Vodnikov Venec, priredi v nedeljo zve-Scr v Birkovi dvorani dve zanimivi šaloigri in prosto zabavo s plesom. Ker radi influence že dolgo ni bilo nobene zabave v kaki slovenski ivorani, bo ta prilika gotovo dobro došla vsem prijavljeni dobre zabave, da v jbilem številu pridejo na veselico. Igra orkester "Ilirija". —Glasom poročil števnega j rada iz Washingtona šteje lanes Cleveland 810.306 prebivalcev, ali za skoro 300.000 reč kot pred osmimi leti. Stranka suhih bo pri pri-lodnjih županskih volitvah menovala svojega lastnega županskega kandidata. Vo-litelji prohibicijonistov pra-rijo, da niti republikanske-nu niti demokratičnemu žu-)anu ni za zaupati, da bi stro ;o izvrševal Suhe postave, za-o bodejo kandidirali svojega lastnega moža v Cleve-andu in prepričani so, da >o zvoljen. —Srečno mesto je East Cleveland. Mestna blagajna :ast Clevelanda kaže $3000 ireostanka v blagajni, poem ko so bili vsi stroški pla- i ani. Clevelandu pa preti de-icit skoro tri milijone do~ arjev. —The White Star Line na- nanja, da soparniki te druž- ■ ~ * be pripravljeni sprejemati potnike in jih voziti v Evropo. Sprejemajo se potniki za prvi, drugi in tretji razred. Vožnja v prvem razredu velja $155, v drugem 92 in v tretjem $63.75. Toda — potovati smejo samo moški, nobene ženeske se ne vzame. Nadalje vsak, ki hoče iti preko morja, mora dobiti potni list v Washingtonu in dokazati mora, da ima nujno opravilo in konečno, parniki vozijo le v angleška pristanišča, in iz Anglije ne more noben potnik drugam kot v Francijo. —Ne samo eno volitev, \ ampak kar dve volitvi bode-\ mo imeli v kratkem v Cleve-' landu. In ker vsaka volitev ' velja $60.000, se bo mesto za-" dolžilo za novih $120.000, predno mineta dva meseca. ; Volitve bodejo najbrž 17. de-| cembra in 5. januarija. —The Cleveland, Pains-ville in Eastern cestna Železnica je naprosila mestno ' zbornico, da ji dovoli poviša-| ti voznino na 10 centov v : okrožju mestne meje. To se ' pravi, kdor se bo hotel z "rudečo karo" peljati y Col-1 linwood, bo moral plačati 10 " centov. Mestna zbornica še ni dala dovoljenja. —Mestna zbornica je dovolila mestni upravi, da izda za $300.000 bondov za povečanje mestne elektrarne. Mnogo tisoč odjemalcev je, ki bi radi dobivali mestno elektriko, ki je jako poceni. —$14.000.000 znaša proračun mesta Cleveland za pri hodnje leto, toda davkov bo dobilo mesto samo $7.000.000 —County administrator za živila, dr. Roueche, naznanja, da od 1. decembra naprej bo dovoljeno 4 funte sladkorja na mesec za vsako osebo, namesto dveh funtov kakor dosedaj. —Nedeljsko delo v tovarnah se bo nehalo, kakor tudi čezurno delo, kakor naznanja vlada. To se tiče onih tovaren, kjer so se izdelovale vojne potrebščine. —Purmani bodejo izvan-redno dragi letos. Vlada Zj. držav je pokupila vse dresi-rane purmane, ki se nahajajo v ameriških skladiščih. Vsak ameriški vojak bo dobil svoj delež purmana na Zahvalni dan. Mi pa, ki smo doma, bodemo plačali po 55 do 65 centov za funt. Lansko leto so bili purmani po 40c funt. —500 vojakov pride v četrtek iz Camp Shermana v Cleveland. Oproščeni so vojaščine. Vojaške oblasti so mnenja, da do 15. decembra ne bo nobenega vojaka več v Camp Sherman. —Šolski otroci Clevelanda so zopet v Šolah. Le malo jih manjka. Superintendent šol je odredil, da se vsakemu o-troku dovoli pol dneva prostega, da si ogleda vojno razstavo. Čuje se, da otroci letos ne bodejo imeli božičnih počitnic. O i--- Rudeča zastava prepovedana. New York, 19. nov. New-yorški župan Hylan je izdal povelje vsej policiji, da mora uničiti vsako rudečo zastavo, ki se prikaže na ulici ali na kakem 4rugem javnem pro- h štoru. Župan se je izjavil, da v Ameriki sme edino vihrati ameriška zastava in zastave zaveznikov, vsaka druga zastava pomeni izdajstvo napram ameriški republiki. i - . I i.'i ♦ Kajzer se ne sme vrniti v Nemčijo. Wilson gre v Evropo Washington, 10. nov. Govorice, da bi "grof Viljem Hohenzollerri" zopet zasedel nemški prestol, niso utemeljene. Zavezniki imajo med seboj dogovor, da ne bodejo nikdar prepustili, da bi Nemčija dobila zopet cesarsko vlado, posebno ne, da bi se bivši kajzer vrnil v Nemfcijo, ali da bi se sploh u4eleževal vlade. Iz Amsterdama se poroča, da so tla postala Viljemu na Nizozemskem prevroča, in da bi se rad izselil. Nizozemsko ljudstvo je skrajno nevoljno, ker daje nizozemska vlada zavetje največjemu kriminalu sveta. ' Zavezniki v Parizu so tudi naredili sklep, da nemški mirovni poslanci ne bodejo imeli besede na mirovni konferenci. Nobena nemška zahteva se ne bo upoštevala. Nemški mirovni poslanci bodejo sicer pripuščeni na mirovno konferenco, toda ne polndmočni zastopniki ampak kot obtoženci. Položaj v Nemčiji se je sedaj nekoliko umiril, revolucija je odnehala, vendar politične spremembe še niso konečno veljavne, in pričakovati je, da boljše-viki spodrinejo socijaliste, ki so seedaj na krmilu nemške vlade. Če dobi Nemčija najslabše mirovne pogoje, je gotovo, da bodejo radikalni boljševiki izrabili splošno ljudsko nevoljo in se polastili dalje pripravljena zatreti vsako pro-nemško propagando v Ameriki. Tukajšni Nemci, ki so dolgo časa molčali, sedaj zopet dvigajo svoje glasove in, apelirajo na humaniteto zaveznikov, posebno Amerike, da se usmili Nemcev in iim dovoli blažje mirovne pogoje. Kar se tega tiče, se je Koliko bodo Nemci plačali? Washington, 19. nov. A-meriška vlada je začela študirati nemške finance, da se prepriča, ali je Nemčija zmožna plačati odškodnino in povrniti škodo, ki so jo njene armade, povzročile v Franciji in Belgiji. Neuradna poročila naznanjajo, da znaša nemški dolg, skupno z onim, ki ga je nemška vlada naredila tekom vojne, $35.000.000.000. Skupno nemško premoženje pa znaša $80.000.000.000. Da-si ni natančno še določeno, koliko bodejo Nemci morali plačati zaveznikom za odškodnino, je pa gotovo, da bo odškodnina znašala več tisoč milijonov dolarjev. Nemci bodejo dobili gotovo število let, lekom katerih morajo plačati odškodnino. Da Nemci gotovo plačajo odškodnino, bodejo' zavezniki dobili take garancije v roke, da Nemcem ne bo preostajalo druzega kot plačati. Govori se, da bodejo zadolžnice nemškega vojnega posojila tako obdavčene, da jih bodejo ljudje raje vrnili državi ali pa uničili, kot da bi davke plačevali. Na ta način se bo Nemčija rešila mnogo tisoč milijonov notranjega dolga in bo toliko laglje plačala zaveznikom. Prebivalstvo Nemčije znaša 66.000.000, premoženje pa $80.000.000.000. Prebivalstvo Zjed. držav je 110.000.ooo, premoženje pa $250.000.000.-000. Japonci intrigirajo v Sibiriji. Tokio, 19. nov. Odkar se je podpisalo premirje med Nemci in zavezniki, je stopilo v ospredje rusko vprašanje. Za rekonstrukcijo Rusije Je življenske potrebe transibir-ska železnica in vzhodna železnica, ki veže Kitajsko z Sibirijo. Vodstvo teh železnic mora priti v izkušene roke, in zavezniki so zadovoljni, da prevzame vodstvo Amerika. Inžeenir Stevens iz Amerike se že dalj časa mudi v Sibiriji, kjer proučuje razmere. Toda proti ameriškemu vodstvu železnic so protestirali Japonci. Japonsko časopisje trdi, da je vprašanje ruskih £ Vi VA.lt IV/ IV IVIlftV T* ' Rusija ne dobi trdne vlade. Kakor hitro dobi Rusija narodno vlado, je od ruskega naroda samega odvisno, ko- i mu izroči vodstvo železnic. \ Japonci imajo zasedeno mno : go ruske zemlje tja do Baj- i kalskega jezera, toda glasom pogodbe se morajo japonske j čete umakniti iz zasedenih krajev, kakor hitro se sklene i mir. Japonska pa bi rada do- ; bila upljiv v Sibiriji radi trgovskih zvez, in raditega ho- 1 če sama prevzeti kofttrolo ] železnic. TQzadevno se je pri- I Čelo neprijateljsko tekmova- \ nje, kateremu mora narediti < konec ruski narod sam, ka- ; kor hitro se otrese boljševi- ] Amerikanci na nemških tleh. Washington, 19. nov. Zje-dinjene države so plačale približno deset procentov vseh stroškov svetovne vojne. Številke, katere je priobčila federalna rezervna banka nal- stroiški vsen narodov za vojno okolico $200.000.000.000 ali dvesto ttisoč milijonov dolarjev. Amerika je plačala' za vojno na $21.000.000.000. Obresti od tega denarja bodejo veljale Ameriko vsako leto $780.000.000, dokler ne i bo dolg odplačan. Dasi so bile Zjedinjene države v vojni le 19 mesecev, pa je vojna veljala Ameriko toliko kot vsako drugo državo, ki je vztrajala v vojni od začetka, ker je priznano, da je Ameri-1 ka najbolj plačevala svoje vojake, da jih je najbolje oblačila, preskrbela z najboljšim orožjem in najboljšo hrano. Od omenjenih $21.000.0dt).- 000, katere je Amerika potrebovala za vojno, odpade skoro sedem tisoč milijonov na zaveznike^ kateri vseh zavezniških armad je poslal sledeče naznanilo zavezniškim vojakom: Častniki, podčastniki in vojaki zavezniških armad: Ko ste odločno ustavili sovražnika, ste se mesece borili z njim z vero in neutrudljivo energijo brez prenehanja. Vi ste dobili največjo zmago v svetovni zgodovini, ohranili ste najbolj sveto stvar: svobodo sveta. Bodite ponosni! Okrasili ste svoje zastave z ne-umrjočo slavo. Pozni rodovi vam bodejo ohranili priznanje. $200.000.000.000 so izdatki vojne. Nemška zarota, da pride kajzer Viljem zopet do prestola ' '.iS London, 19. nov. Poročila iz Nizozemske, da se namerava bivši kajzer vrniti v Nemčijo in tam zopet ustanoviti svojo vlado, so vzbudila ogromno senzacijo tukaj. Eden najbolj upljivnih nemških časopisov "Lokal Anzei-ger" poroča, da mu je iz najboljših virov znano, da se kajzer pripravlja za povrar tek v Nemčijo. Dotični časopis nadalje trdi, da kakor hitro poneha seedanja revolucija v Nemčiji, da nastane reakcija, katero izrabi bivši kajzer, da zbere okoli sebe nazadnjaške in militaristične kroge, katerih je še vedno dovolj v Nemčiji in se poloti vlade. Londonski list "Daily Express" prinaša dolg članek, v katerem trdi, da se kajzer poslužuje onih socijalistov, ki so tekom vojne z njim držali, kot slepila za zaveznike. Sedajni nemški kancler, socijalist Ebert, baje deluje za kajzerjevo stranko, nadalje maršal Hin- , ma • denburg pri vojaštvu, in bivši kancler Max von Baden pri nemških reakcijonarnih krogih. Resnica je, da kajzer ni podpisal pravilne listine, ko se je odpovedal prestolu, in njegov podpis uradno ni veljaven. Mnogo vodilnih državnikov je mnenja, da se nekaj skrivej snuje v Nemčiji. Načrt je pospeševati socijalistično revolucijo v Švici, na Nizozemskem in na Švedskem potom pro-ger-manske propagande. Nadalje bodejo znali Nemci povzročiti nezadovoljstva^ zavezniških deželah, in medtem, ko bodejo zavezniki imeli dovolj opravila v svojih lastnih deželah, pride kajzer zopet do moči v Nemčiji. Raditega priporoča zavezniško časopisje, da bi morala biti prva skrb zaveznikov, da dobijo v roke kajzerja in vse njegove sorodnike, in jih ali usmrtiti ali pa spraviti na tak prostor, kjer bodejo popolnoma ne-škodlivi. Na ameriški fronti, 19. novembra. Amerikanci so napredovali včeraj za devet milj. Tretja ameriška armada se pomika za Nemci proti reki Reni. Tretja ameriška armada je določena, da zasede one nemške kraje, ki so omenjeni v pogodbi premirja. Dosedaj Nemci spolnuje-jo vse, kar so obljubili v pogodbi. Za seboj puščajo tisoče topov in strojnih pušk, katere dobijo zavezniki večinoma v dobrem redu. Nad dvesto milijonov dolarjev vrednosti krogelj, šrapnelov, topov, strojnih pušk in drugega vojnega materijala so zavezniki že dobili v roke. Tisoče Železniških vozov in stotine lokomotiv imajo Že zavezniki. Večina mest, kamor prihajajo ameriške Čete, je le malo poškodovanih. Mladina prepeva ameriške in francoske narodne pesmi, kamor prihajajo ameriški vojaki. Kodanj, 19. nov. Nemško brodovje oklopnic, med njimi Bayern, Grosser Ku rtu erst, Kronprinz Wilhelm, Mark-graf, Kaiser und Koenig Sey-dlitz,^ Moltke ter Albert ^je vezni kom. Pariz, 19. nov. Herbert Hoover, znani živilski ve-ščak, ki je tekom štirih let preskrbel dovolj hrane za Ameriko in zaveznike, je na potu v Evropo. Poslan bo v |3eioiin, kjer bo ^tuunal živilsko vprašanje v Nemčiji. Pariz, 19. nov. Francosko časopisje je začelo kritizirati zavezniške vlade, ker ne nastopijo proti kajzerju. Zahteva se več luči in pojasnila, kaj nameravajo narediti z glavnim povzročiteljem svetovnega klanja. List L'lntra-sigeant piše, da dočim je splošno znano, da je kajzer povzročil to vojno, pa zavezniki dopustijo, da kajzer živi u-dobno in veselo na Nizozemskem, kjer mu celo nizozemska vlada dovoljuje vse ugodnosti. Kajzer mora nemudoma pred sodnji stol narodov. C TI W1I# t i: I i Vv ^ ^ I riurrFl) STATI™ ^ ■■ 1 __ 1 ■ CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. JBa Amtn^o - $3.00 JCa Cl+tfd. po poJtlff4.00 JLa Eitrope - $4.00 Vosamtxna Jte*)itKa - Vm Btan. ta 4w hJ m m "Omfaafeka tonfc" «w ar. am*A T« M. H. ajfRUNi). omo nuraow out. rantcwroN i» EDWARD KAUSH. Publisher LOUIS /. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenia« in the City of Cleveland and elsewhere. Mvertiog rates w request. American in spirit Foreign in language only Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, w mder the Act <4 March 3rd, 18791*_. __ No. 136 Wed. Nov. 20 1918. Jugoslovani in Italijani. Italija je skupaj z zavezniškimi državami zasedla velik kos naše slovenske zemlje, cclo Primorsko do Idrije, Trst, celo Istro, Reko in velik del Dalmatinske adrijan-ske obale. Res je, da se je to godilo samo začasno, dokler se ne sklene mir in se celo vpraša*; nje konečno ne reši pri mirovni konferenci. Vendar je gotovo, da je zlasti Amerika imela pri tem tudi namen, da vidi in poskusi, kako bomo sprejeli to mi Jugoslovani in kako Italijani. Kot demokrat ski vladi je tudi veliko ležeče na tem kako mislijo njeni državljani, zato je gotovo, da ji je veliko ležeče na tem,1 kako mislimo mi jugoslovanski državljani in kako italijanski. Italijani se baje silno vesele po teh pokrajinah in j kakor beremo z velikanskim ( slavljem sprejemajo svoje ''odreienike in jih "mater; domovino." lasno Je, da ta poročila pošilja le Italiianska vlada t namenom, da bi sve-; tu in zlasti Ameriki dokazala , da tukaj v resnici bivajo sami Italijani, katere je Italija » ml 1 ,£f; |i < Tudi ameriški Italijani z velikim slavjem prirerajo se-| je in shode, na katerih se zahvaljujejo Ameriki, da jim - je pomagala rešiti "svoje ne-odrešene brate." Po listih izdajajo zahvale ameriškemu narodu za pomoč pri "odrešenju." ITO Naši rojaki doma nimajo pota ne načina, kako bi svetu izrazili svoje ogorčenje. Vemo, da so protestirali,, pa se je njih protest skušal zatajiti in ga je le malo listov priobčilo. Italija skrbi za to, da protest Jugoslovanov ne pride v l^nost. Venaar mi vsi vemo, kako je v resnici. Mi dobro veipo, kako malenkosten je del naroda po teh krajih, da bi pozdravljal Italijo. Mi dobro vemo, da so, kakor mi tukaj, tudi oni tam pripravljeni do zadnje kapljice svoje srčne krvi braniti "Morje Adrijan-sko." Zaradi tega pa bi bil sedaj naš molk glede tega vprašanja naravnost izdajalstvo na našem narodu. S tem bi od-dobrili korak vlad, zlasti korak Italije, in s tem bi postavili v nevarnost, *da se tudi pri mirovni konferenci za stalno ne preda teh dežel Italiji. Amerika vsaj bi se čutila obvezana pritrditi temu, ker smo mi molčali in ker so nasprotno Italijani toliko odobravali pogodbo premirja. Zato je potrebno, da se cel jugoslovanski narod dvigne kot en mož v odločnem protestu proti zaseden ju Italije naših dežela. Zatorej je jako umestno, da se poziv-Ijejo vse naše organizacije, politične, podporne ali kakrš nekoli, vse liste in posameznike, da nemudoma odpošljejo svoj protest na vse oblasti, da bo tako vsa širša publika zvedela za naš protest, da se nam godi velika krivica. Zanimivo je, ako pomislimo, kaj hoče Italija s to zemljo? Kaj ji hoče Trst? Ali 1ma za njo kako gospodarsko vrednost. Ali bode Italija svoje Wa«o jpošiljala v inozem- da bodemo Jugoslovani eks-portirali skozi Italijanski Trst, ako ga nam vzamejo? L)obro vedo, da bi Jugoslovani morali ustvariti svoj novi Trst in da bo ves jugoslovanski promet šel skozi Jugoslovanski Trst. Kaj hoče Italiji obala Jadranskega morja, ako je pa celo ozadje sovražno — jugoslovansko. Iz tega se lahko sklepa, da hoče ItaHja te kraje samo, da jih uniči, da predvsem pahne jugoslovanski narod od morja, ga izstrada in u-niči. Zato je jasno, da je to vprašanje življensko vprašanje jugogslovanskega naroda. v I Torej rojaki na delo! Iz Italije prihaja posebna ire-dentovska komisija, da prepriča Ameriko, da je Istrija in Dalmacija italijanska. Na delo I Prehiteti jih moramo! i Narediti se morajo na po* sebnih sestankih in shodih resolucije, protesti in to poslati na pristojna mesta, in sicer na: < President of the United States , The White House, Washington, D. C. i Hon. Robert Lansing, Secretary of State, Washington D. C. Senate Committee of Fo-rein Relations, Washington, D. C. I Department of Justice, Washington, D. C. I Military Intelligence Bureau, General Staff, Washington, D. C. Associated Press, Washington, D. C. i His Excellency, the Bri-j ttish Ambassador, Washington, D. C. His Excellency, the French Ambassador, Washington, D. C. His Excellency, the Italian Ambassador, Washington, D. C. Poleg tega se svetuje rojakom v posameznih državah in mestih, da odpošljejo te proteste na guvernerja, na senatorja dotične države in na Council of National Defense, kar obstoji v vsaki državi. Rojaki, ameriška vlada hoCe slišati naš glas. Povejmo odkrito, kaj mislimo. Povejmo kje pravica. Skrajni čas je, da ameriški rojaki sami prevzamejo te zadeve v roke. * * * Sporočili smo že večkrat našim čitateljem, da vodilni krogi Italije še do danes ni-sq na jasnem glede vojnih ciljev in namenov Italije. O teh ciljih italijanske vlade ?lede vojne se vrši v Italiji o-stra polemika. Francosko časopisje se predvsem jako zanima za to polemiko. Kajti interesi Francije in vseh zaveznikov so odvisni od drža-nja italijanske vlade. Italija ki bi po svojem položaju morala biti na čelu vseh potlačenih narodonosi, lahko prinese mnogo koristi človečan-stvu. Ako Italija definitivno sprejme princip narodnosti, tedaj bo igrala Italija na vsak način dostojno ulogo med zavezniki in se lahko častno bo^ ri med drugimi narodi za svobodo. Jugoslovansko vprašanje čaka svoje konečne rešitve. Jugoslovansko vprašanje bo rešeno z »ti brez Italije. O tem so sedaj tudi v Italiji prepričani. J m K ^nrš^r v svoji številki z dne 3. sep-I tembra obširen članek naslovljen: "Baron Sonnino in politika narodnosti". PodpH san je na članku Pertinax. V tem članku razlaga pisec razpoloženje zaveznikov napram Poljakom in Čeho-Slovakom, in zahteva se, da se tudi Jugoslovani priznajo kot narod, ki dobijo po vojni svojo državo. Govori se o tajnem dogovoru, podpisanem v Londonu. Pisatelj je mnenja, da mora biti ta dogovor revidiran. "Danes je naša zavezniška koalicija postala svetovna," iše Pertinax, "in zavezniki j so. osvojili princip narodnosti. Hrvati, Slovenci in Srbi !so se združili, da ustvarijo eno jugoslovansko državo. Ker bodejo morali biti bodoči mirovni dogovori podpisani cd vseh zaveznikov, tedaj je razumljivo, da dogovori, ki sedaj obstoje, bodejo morali biti revidirani, ker sicer ni soglasja. "Ako je baron Sonnino v principu nasprotnik take preemembe, tedaj bi njegov nastop mogel opravičiti ne- j marnost, ki danes vlada. To- i da mi smatramo, da on ne misli takot Baron Sonnino za h enkrat se neče odpovedati j pravicam, katere mu daje sta- i ri dogovor. On je preoprezen < in prevelik nasprotnik poli- i tičnih idelogov, da bi to na- ] redil. Priznanje Jugoslovan- j skega edinstva in suverenite- j ta jugoslovanskega morja se i mora na vsak način ločiti od i problema jugoslovanskih j mej. Prvo vprašanje se lah- i ko reši'že sedaj, da preneha ^ nesporazum, ki vlada sedaj j med zavezniki. In če se reši prvo vprašanje, je dovolj za i razmere." j "Eclair", jako upoštevan r francoski časopis prinaša z $ dne 8. sept. vrlo simpatičen > članek. Mr. Pierre Albin pi- I še: c "Italija je razdeljeua v dva i tabora. V enem se nahajajo j pristaši rimskega sporazuma, j (ko se je sklenila pogodba c med Jugoslovani in laško s vlado glede principa narod- r nosti, op. ured.) v drugem j taboru se pa nahajajo prista- f ši londonskega dogovora, (to r je stara pogodba med Italijo,r in Anglijo ter Francijo, ka- j tera pogodba nikakor ne re- i šuje jugoslovanskega vpraša- [ nja, op. ured.) i Ko je bil londonski dogo- j vor sklenjen je vojjia politi- j ka popolnoma spremenila. j svojo fizijognomijo. Inter- j vencija Zjedinjenih držav J ameriških in slabost revolu- i cijonarne Rusije, razširjenje \ vojske pri vseh civiliziranih j narodih, vse to je povzročilo, 1 da so prišli na dan novi vojni p cilji. Od Zjedinjenih držav , je j odvisno, da te nove cilje do- 1 ločno izrazijo, in ko so en- I krat točno izraženi, da jih 1 sprejmejo zavezniki! stari in < novi. . ] "Mi nimamo nobenih se- 1 bičnih ciljev," se je izjavil j predsednik Wilson. "In glejte, to je pot, po pa- 1 teri je treba iti. Zjedinjene J države imajo svoje pravice. 1 Narodnosti imajo svoje pravice. Eni in drugi se morajo 1 sporazumeti in najti morajo j formulo, ki bo izjednačila koncepije, o katerih se je do ' danes zdelo, da se ne morejo ; i izjednačiti. V sporazumu 1 Torre-Trumbič dobimo izvr- 1 'stne ideje, ki imajo vsa bistva v sebi, da postanejo temeljne točke bodočega mira — mira vsega človečanstva. "Časopis "Radical" prinaša 11. septembra izvrsten članek, podpisan od g.Louis Rioalta,* iz katerega posnemamo nekoliko jedrnatih točk: "Mi smo vedno zahtevali in zahtevamo še danes, da se prizna jugoslovanska država. > Edino ta energični korak bo dokazal, da so zavezniki logično rešili zaključke svo-iih naporov, da rešijo male i narode in da jih zavarujejo j od grabežljivosti raznih ce- i sarstev. » , I "Današnja Italija bi zal- < grala svojo bodočnost, če bi namenoma Šla preko velikega vprašanja, če bi zaprla svete ideje pred svojim ego-izm'om." Kot se vidi iz citiranih stavkov je fracosko Časopisje izrabilo ugoden trenutek, da deluje za ustvaritev jugoslovanske drŽave. V stvarnosti je to vprašanje v najožjem stiku s politiko. Jugoslavija je predmet polemike in debat, skoro vsega francoskega! in laškega časopisja. Pomniti je treba, da dasi j je Jugoslavija takorekoč gotova stvar, ker narod v stari j domovini nikakor neče več j iiveti pod tujo vlado, pa nu-di jugoslovansko vprašanje^ še neprestano mnogo teškoč. j j To je vzrok, da ameriška vlada kot taka ni priznala urad-;' no Jugoslovanov kot poseb-1 nega naroda na način kakor so bili priznani Čeho-Slovaki, * ampak ameriška vlada se je ? izjavila, da v polnem obsegu priznava vse upravičene aspi-racije Jugoslovanov. To se * pravi po domače: Amerika želi, da postanejo Jugoslova- r ni samostojni, in bo to željo [ podpirala z dejanji na mirow ni konferenci, toda detajli ] Jugoslavije, podrobnosti, ko- [ nečna rešitev mej med Italijo . in Jugoslavijo ter nad vse { važna rešitev vprašanja Ja-darnskega morja, to ni še re-.s Seno vsem po godu. Jako ve- s like važnosti pri tem je, da r imajo Jugoslovani velike za* jj govornike v francoskih na- J rodnih voditeljih, ki pa tudi d niso še izrekli konečne od- !' ločitve, ker tudi Francozi morajo biti previdni, ker se s vmes nahajajo interesi Itali- J janov. Toda zgodovina se ne bo z Falzificirala. Današnja Italija f preživlja trenutke, od kate- k rih bo odvisno italijansko-ju- c goslovansko prijateljstvo po wjni. Mlada Jugoslavija in t( [talija morajo biti prijatelji, 2 i a skupno čuvajo Jadransko n morje in pgt na vzhod. Zato s le pa predvsem potrebno, da v le italijanska vlada Iskrena n io dna duše. Mi Jugoslovani ;mo mlad narod in smo jako fa -adi iskreni in odkritosrčni. r Vli sovražimo one stare di- \\ Romate, ki so kupčevali zna- r rodi kot nekdaj Turki s suž- d iji, ki so kupovali in proda- y iali narode. Dovolj skušenj p mamo v svoji zgodovini. No- s 3en program malega potla-lenega naroda se ni tako is- s kreno predstavil zaveznikom p kot jugoslovanski. Zahteva* <* !icemo samo ono, kar je naše, n i spoštovali smo tujo lastnino s kakor svoje lastno blago. Mi ne zahtevamo od Italijanov [ ničesar, kar ni našega. In n ravno ta naša poštenost v po- r litiki nam daje moč in zau- 5 panje pri zaveznikih. z Tudi v Italiji so dobri in t, pošteni ljudje, ker rokomav- |< harji v politiki pri mirovni j, konferenci ne bodejo imeli s besede. Sonnino, ki danes t odločuje italijansko zunanjo -politiko, nI cela Italija. Mi r verujemo v iskreno prijatelj- v stvo italijansko-jugoslovans- t ko. Toda če bi nesreča hotela, j da oni, ki bi morali biti naši t prijatelji, postanejo naši na- ( sprotniki, tedaj, naj se čuva-io pospodje stare politike in ( diplomacije. Naj prečitajo t pašo zgodovino od nekaj let ; nazaj, in poglejte kako jugo- t slovanski narod obračuna z { onimi, ki so nam kradli živ- t ljenje na zemlji, ki je naša. « Če se jugoslovanski narod ni ^ ustrašil 80 milijonov Nemcev | in milijonov Mažarov, ampak \ je bil z njimi v neprestanem , smrtnem boju, in je kot zma- t govalec izšel Iz boja, čemur { pričajo današnji dogodki, te- v daj se tudi ustrašil ne bo 30 ] milijonskih nasprotnikov. Medtem pa zauoamo v be- f sede predsednika Wilsona, ki 3 je dejal: "Vse narodne aspi-raciie Jugoslovanov se mora- t jo popolnoma uresničiti! __ 1 Orožnik je zabodel posest- 1 nika Antona Ferjana v Be- ; gunjah, ker se je branil iti 7 « njim. Orožnik je imel pove- ( Ije, da ga aretira. Ferjeo je t »1 . 1 ^ . 0011t) i mrfCV, lz stare domovine. V hudih časih. — Junij L>rut nam piše: "Je pa davi slanca pala" — tako sem si zapel, ko sem prejel zadnjič pobeljeno Domovino! Rakrat so bili res nekam mrzli dnevi od vseh strani so poročali, da so nastali m razi, ki so napravili na polju mnogo škode. Ljudje po mestih in po deželi so se s skrbnimi očmi povpra ševali, kaj bo iz tega. In k tem mrazom se je pridružil še g. Cenzor, ki je pobelil Dom.© vin c. Vedel' sem takoj, kaj to pomeni. "Kadar mačke ni doma, miši plešejo" — oziroma: kadar ni parlamenta, takrat cenzorji belijo — Pri nas ni to nič posebnega: zato naši čitatelji dobro razumejo ta Čas. Navajeni smo - hvala Bogu, na vse. Ko smo morali tri leta molčati, ste lahko na ulicah videli, kako se ljudje po obrazih ra-z u mej o brez besedi. Znamo kitati tudi pobeljene liste. . Pravzaprav naš narod sedaj najrajše čita to, kar sploh ni tiskano. Kjer vidi kaj be- . !ega, tam si misli vsak: To -j ie bilo gotovo kaj lepega in , resničnega. . Seveda nam Dodo čitatelji oprostili, ako iim vkljub temu ne pošiljamo ] belega papirja. Prepričani , >mo, da je naša jugoslovanska misel tako silna, da je ^ lihče ne premore. Vendar i mamo še mnogo vprašanj, ( ri jih je treba rešiti. Vsaka ( lobra misel ima- svojo ceno, ( n vsaka misel — rekli bi —. j e božji dar — in zdaj pomi- s »lite: nekdo ima lepe dobre . nisli, rad bi jih povedal: :reba je te misli urediti, . sdružiti, složiti, napisati, iz -okopisi jih je treba pretil cati — koliko dela — a g. :enzor potegne s svinčnikom n vse to delo uniči! Moč ( eme tudi brani solncu do j :mage. Toda: ali je še kdaj ioč zabranila, da ne bi izšlo tolnce? Zato bomo pisali za | ws, ne za cenzorja — in vi | las bodete razumeli. Vsak brat mi je mil, pa naj < )i katerekoli vere bil — Za- I adi vere se ne bomo prička- s i: vsi smo kristjani, vsi ve- < ujemo v istega boga. Škof J ir. Mahnič piše: Bratjee Hr- > rati! Bratje katoliki! Ne < )0slušajmo glasu politične 1 ;trasti! Res, Srbi niso kato- 2 ičani, ali oni so vendar kri- s itjani; ali k nam jih more > pripeljati edino ljubezen, do- J Sim jih bo mržnja in prezira- I ije katoličanstvu in hrvat- ž itvu še bolj odtujilo in ogor- ' lilo. Pojdimo za zgledom i Benedikta XV. — Ko so I ledavno Angleži osvojili Je- < uzalem, jim je Benedikt 1 Sestital in zapovedal, naj se < napoje Bogu zahvala pesem < :eer pred celim svetom izre- -cel željo, naj sveto mesto nikoli več ne pade v nekrščan-ske roke. A Angleži niso katoličani — Angleži so protestanti in kot protestantu so nam bolj oddaljeni kot pravoslavni Srbi, ki so nam k temu tudi bratje po krvi in jeziku.' Tako naš oče Benedikt. A mi njegovi sinovi, naj ostanemo s Srbi za večno v boju? Ne! Srce, srce odpri-mo rodnim krščanskim bratom! Tako piše katoliški škof. Mi pa pravimo: Spoštujmo vsako verstvo in mu puščajmo svobodo. Stojmo na stališču popolne verske strpnosti in enakopravnosti vseh verskih naziranj ter bodimo odločno proti vsakršni zlorabi verstva. Cerkvene organizacije naj bodo neodvisne in napram državi povsem enakopravne. Pravoslavni Srb", mohamedanski Hrvat ali katoliški Slovenec: vsi so bratje in med njimi ni nobenega razločka. (52 vrst zaplenjenih.) Srbi katoliki in majska deklaracija. — Sovražniki lugoslovanov hujskajo, da bi nas Srbi v svobodni jugoslovanski državi posrbili in popravoslavili. Vzeli bi nam iezik in vero, pravijo. To je cevtda le neumno ščuvanje čt nas niso ponemčili Nemci tekom stoletij, če nas niso olahonili in * pomadžanli' nostim, nas tudi Srbi, ki govore isti jezik, ne izpremene v Srbe, nego se bomo vsi skupaj imenovali Jugoslovane slovenskega ali hrvatsko-srbskega jezika. Glede vere odgovarja škof krški dr. Anton Mahnič takole: "Srbi žive z nami in med nami. Srbstvo je dejstvo. Razurn prepisuje, da se računa z dejstvi. Vpraša se: Kaj je pametnejše, kaj za hrvatsko in katoliško stvar boljše: napovedati boj srpstvu do pogina ali iskati z njimi prijateljski modus vivendi ? Pospeševatelji katoliške stva ri, ki se smatrajo za pozvane, da grpdo proti nam v boj v ime katolizma, bi se morali predvsem spomniti resnega opomina našega skupnega n njihovega očeta, zaščitnika mednarodnega miru, Benedikta XV. — ki kliče vojskujočim se narodom: "Naj se na obeh straneh opusti "klej -uničenja! Naj se pomisli, da narodi ne izumirajo 1 Ravnotežje sveta, pa«plodo-nosni in varni mir narodov temelji bolj na medsebojni ljubezni in na odpornih trd- njavskih pasovih____" (Nem | škim škofom 7. septembra 1915.) Ali upajo naši nasprot niki, da bo imelo hrvatstvo ] večjo korist, ako bodo s svo- < iim sosedom po krvi živeli v večnem sovraštvu in mržnji? 1 Ali se ne bodo uresničile tu- ] di tu besede Benedikta XV., j da nosijo narodi žalostno 1 dedščino duh mržnje in ma- 1 ščevanja od rodu do rodu?" Iz Laškega Trga nam piše- i jo: V listih so se objavila 1 imena štajerskih, kranjskih < kočevskih, koroških in pri- 1 morskih "nemcev" in Nem- ; cev, ki so pri cesarju krtačili j jugoslovansko gibanje. Vsa 1 čast, da so se razni "tschlt- I schi", scheggi niggi" poko- 1 rajžili enrkat na Dunaj. A!< mi si odločno prepovedujemo da se imenujejo taki ljudje, j ki jih je vedno sram pred 1 bindišarskimi sorodniki, za- 1 stopnike Slovencev, ker bo- i m o sebe že sami in brez fran- 1 kov zastopali. Še odločnejše j se zabranjujemo proti temu, 1 da si drznej oosebe, ki so že i med staro Šaro pokopane, i nastopili v imenu občin ali j celo zastopov okrajev. Koliko je bilo takih, bo vsak po- -znavaleC okrajnega gibanja ' sam vedel. Tako najdemo 1 med 57 "zastopniki" notarja 1 Mravljaka v Laškem Trgu, I ki si je drznil "zastopati La- j ški Trg in laški okrajni od- 1 Hor". V Laškem Trgu smo 1 imeli leta 1914. občinske vo- i litve, pri katerih smo Sloven- ] ci zmagali in pri katerih je med drugimi stebri sfrčal tu- < di Mravlj.ak Volitve so bile ] oc( nemške strani protestira- tev med^ vojno. Volitve^v^oii 1909. in tudi tam b? bil dr Mravljak sfrčal, če bi se bil< vršile volitve kasneje. Da s< v tem času absolutističnegi v imenu velikih in slovens Ljubljani je^prišel 2;iletni su ob tri prste leve roke. M. \ Ljubljanici je utonil pr Zgornjem Kašlju vojak top ničar rodom češki Nemec Kopal se. je v globoki vodi kjer ga je vrtinec potegni v globočino. Istočasno se j( ponesrečil tudi drugi vojak topničar v Zalogu. Prišel j< pod kolo težkega topa. Ponoči je na poškodbah umrl — Vojaška straža je ustrelils ponoči nekega ruskega ujetnika, katerega je baje zalotila pri tatvini. Neki madžarski vojak je v Mostah preganjal ljudi z golim bajonetom. Končno je zabodel Petra Strniša iz Sela v srce, da je bil na mestu mrtev. Strniša zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. — V Dolnjo Vrtojbo se je vrnil 21 letni Rudolf Marušič. Na-slednjega se je šel kopat v Vrtojbico. Nakrat je bik slišati dva strela, ljudje se prihitili na mesto in so našli Marušiča mrtvega, brez rok in oči, z luknjo v trebuhu, Ubila ga je granata, katerih }e ondi še vedno dovolj. — Na Jesenicah je v savški tovarni padel 46letnemu delavcu Blažu Kranjcu težek model na levo nogo, ki mu jo je zmečkal. V Rakovniškem ba-jerju v Ljubljani so našli u-ropljenega hišnega posestnika iz Wolkove ulice, Filipa Dereanija. Bil je popolnoma oblečen. Roparske tolpe se po Štajerskih okrajih zelo množe in dogajajo se mnogoštevilni ropi, tatvine in celo umori, štajerski namestnik grof O« ry pa ne ukrene nič izdatnega, ker nima časa: kuje nam-reč načrte zopet Jugoslavijo in prepoveduje šolskim otrokom pobirati podpise za majsko deklaracijo.. Uboji, umori in samomori. — V Borovljah je delavca I-vana Wieserja ubila njegova žena v postelji s sekiro. Na mizi je pustila pismo z besedami: "Umorila sem svo jega moža in skočim v Dravo." Menda je izvršila čin v hipni duševni zmedenosti. Zakonska sta šele leto dni poročena in sta brez otrok. Ženo so našli naslednjega dne v čebelnjaku skrito. — Posestnica Voglar v Skrbljih Dalj« na tratfl atrial. Slovenska Društva po v§eh Zjedinjenih državah imajo it dobre in poceni" droštrene tiskovine, se vselej obrnejo m slovensko onijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Ml laMaJaao tm dmitT.ne, trrovake te privatne tiakovln«. Nai* tlakama je najbolj tlakam ^Ameriki PiMte a ecu Tanka tlako?In« aan, pradno m oferaote Jam 4rn-ram. Pri naa dobite lap*«, cenaji« la koljia tiaknrtae. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNU8KA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. i __% — - - ■ * . . - - - ......—fc^^a Nadaljevanj« 1» dnu* ftmat, v le bila sama doma. Ko je pri- J lel njen sin,opoldne domov s p ?aše je našel vežna vrata za- C prta. Skozi kuhinjsko okno K le videl strašen, prizor. Na I tleh sta ležala s krvjo oblita k n mrtva njegova mati in 17 ii letni sosedov sin Ivan Gaj- S ser. Deček je klical za po- s moč, pa so prihiteli sosedje z in opazili, kako je neki vo- n jak s teško obloženim nahr- r btnikom izginil v bližnjem gozdu. — V mestnem vrtu v h frštu so našli nedavno mla- k do dekle, težko vzdihajoče. n Pila je lizol in je v bolnišni- a si umrla. Zapustila je pismo v da nekega gospoda, v kate- v rem piše, da ni zakrivila ni- d česar tega, česar jo dolži. z Samomorilka je 181etna služ- 1 kinja Leopoldina Fabjan iz g Štanjela na Krasu. 11 Pesem "Hej Slovani" pre- t povedana. — Iz Prage poro- s gajo, da je c. kr. okrttjni šol- z ski svet v Blatni razposlal šolskim vodstvom dopis, v Č katerem jih spominja « pre- z povedi deželnega šolskega c sveta z dne 18. julija 1918. I zadevajoče pesmi "Hej Slo- F vani". Pesmarice, v katerih s Be ta pesem nahaja, se za- s plenijo. (Slov. Narod.) I Proti Jugoslaviji. — Koroš ) ki deželni odbor je sklical za t binkoštni pondeljek vse za- i stopnike koroških občin in * drugih javnih oblasti na shod t kjer so slovesno ugovarjali, t da bi se delila Slovencem pra s vica. Kranjški deželni odbor 11 kjer gospoduje g. dr. I. šuš-/l teršič, se pa še vedno ni izre- < kla za majniftko deklaracijo. J (Ta in naslednje vesti so po- < vzete in Domoljuba.) ' . « Toča na Goriškem. — Toči i je padala v nedeljo na Cerk- 1 Hanskem in napravila znatno 1 Škodo, < Reforma učiteljišč in Čehi i — Vlada "reformira" izob- 1 razbo učiteljstva. Češko uči^ I teljstvo je protestiralo proti j vladnemu predlogu, češ, no- i ben centralistični reformni : načrt za izobrazbo ljudsko- ] šolskega učiteljstva ne more obveljati, ker so potrebe Češ- ' ke povsod drugačne nego 1 potrebe na primer alpskih dežel, sploh pa se vladni na- 1 trt ne ozira na zahtevo učiteljstva, da bi se njegp obča 1 naobrazba ločila od strokov- i ne in da bi se mu ta-le nudila v dvoletnem kurzu na vse- 3 učiliščih. — Neko častno nagrado 10.000 kron je češka porota razdelila med 8 pisateljev; med njimi je tudi slovaški pesnik Hviezdoslov. Ali bi se slovenska porota o-zirala na Hrvate-Srbe? Ali bi se hrvatsko-srbska porota ozirala na Slovence. Čehi izdajo svojo "Narodno Čitanko," ki bo obsegala kakih 36 tiskanih pol ter stala 12 K. Z njo hočejo obdržati in dvigniti nacionalno CUvstvo,, ki ga je vlada s konfiskacijo dosedanjih šolskih čitank hotela uničitf.Te-žave z izdajo knjige so velike; poznavalci literarnih razmer so nakladatelja knjiga-rja Kočega naravnost svarili, naj pazi. da ne zaigra vsega svojega imetka (papir sam stane za vsak eksemplar 7 K, dobiček pa bo 4lOv.). Prijavilo se je že 30.000 predplat nikov. - "Venkov" je priobčil (v 161. štev.) prevod Ivana Cankarja "Boby" (prevod Fr. Zibra.) — Koncem junija je minulo 125 let, odkar se je v Hrudinu na Češkem na-rodil iznajditelj ladijskega vijaka- Josip Reselj, ki ima po njem ljubljanska ulica svoje ime. Reselj je živel in deloval, kakor znano, v Ljubljani in se tu poročil s Slo- Kakor poroča dr. A. v spti: tki "Novi Dobi," je imel on pred par leti v Levovu s profesorjem Grabskim in dr. (Sombinskim razgovor o qdnoiajrh med Poljaki in Jugoslovani. Smisel razgovora s bil ta: Zgodovina' in uso-Ma naiir narodov je bila ena-ia. Skozi veke so Poljaki na «everu odbijali navale Tatar-jev in Turkov, Jugoslovani sLrjTd^rtui: mea razne uFzave in vwae -T-p Jp - ... veru straža proti Drangu, Jugoslovani na jugu. Dr. A. pravi končno: Če se tudi na Dunaju neki člani poljskega Kola pogajajo z Waldnerji in Teufeli, poljski narod v Kra-kovu in Levovu, v Varšavi i in Poznanju je drugačen. — Sloviti poljski pisatelj Stanislav Przybyszewski se naseli 2 za stalno v Pragi, kjer konča novo dramo, namenjeno Narodnemu Divadlu. ^ Poljski list "Kraj," ki izhaja v Lešnu na Poznanjs-kem in prinaša ne le znane ! mesečne slovenske priloge, ampak tudi redno podrobne vesti o Jugoslovanih naglaša v svojem Uvodniku potrebo, da se Poljaki orijentirajo "na zunj," zlasti tudi glede 8-mi-lijonskega prebivalstva Bolgarske;" te zveze morejo za nas Poljake imeti tako globok pomen, da vse drugo stopi šele v tretjo vrsto nazaj.... ■ Poslanec dr. Dušan Popo-čič je zadnjič v hrv. saboru zaklical frankovcem: "Vaša deca bodo Jugoslovani!" Iz-premembe se vrše. Tu ves preplašen konštatira v Hrvat- 1 ski neki Frankovec, ki ima svojega sina v Arbanasih v Dalmaciji, češ, dijaki so se vrnili na počitnice uprav fantazirani od jugoslovenst-va. Pravega hrvatstva ni pri njih niti sledu. Sin je očetu brž prvi dan pričel prikazova ; ti lepoto in vzvišenost jugoslovanske ideje.... Vsega tega so krivi profesorji "Ko /bi jih ti slišal (zatrjuje sin očetu), bi se še ti izpreobmil. Jugoslovanska akademska omladina v Varaždinu je skle nila prirediti analfabetske te-i čaje koncert v Varaždinskih toplicah in velik slovanski koncert v svrho šolanja me-djumurskih Hrvatov in jugo-| slovanskih sirot. — Matica . Hrvatska, ki je dosle že mno-. go storila za popularizacijo teoretskih znanosti, bo odšle . izdajala posebno knjižnico t za gospodarstvo sploh in za . poljedelsko življenje posebej, j Vavel se imenuje kraljev-. ski grad v Krakovu z grobni-, co poljskih kraljev. Drhal se-l veda ni respektirala te zgo-. dovinske svetinje, ampak jo . je na svoj način omadeževa-i la. Sedaj so prizadeti krogovi : sklenili, da bo odšle šolska 1 mladina stražila vavelske pro . šlosti in učeč se zgodovirte . zakopane v kamenje in zi-i dovje."— Prvi poljski list za . Skandinavijo je začel izha-. jati v Kodanju na Danskem: . "Poljak v Danii." Ob 20 -1 etnici delovanja i ljubljanskega knezoškofa v t ljubljanski škofiji se j* ljubljanska duhovščina pod vod-. stvom stolnega kapitelja po-1 klonila , dr. Jegliču v škofij-. skem dvorcu. Isti dan popol-. dne se je tudi zbralo načelst-> vo S. L. S. ter pod vodstvom i svojega načelnika preč. g. . prelata Kalana izrazila kne-. zoškofu svoje čestitke. (Iz- - javo Slov. Naroda ob tej prili - ki prinesemo prihodnjič.) Župan v Krškem. — Na-, mesto dosedanjega župana i dr. Jankota Hočevarja, ki je 1 bil imenovan za ravnatelja } vojnokreditnega zavoda v - Celovcu, je izvoljen Ižupa-t nom Ivan Golob, posestnik v - Krškem. i -0- * Washington, 19. nov. Pred- s sednik Wilson bo skrbel, da - priporoči v prihodnji posla-1 niči kongresu sledeče nasveti te, da se izvedejo. Unifikaci-» ja vseh železnic in promet-1 nih sredstev. Varsttvo ame- - riške trgovske mornarice, - zboljšanje sistema, da dobi vsak Amerikanec boljš : vzgojo, vladna kontrola ruc 1 nikov in vodnih sil, zboljša- - nje razmer za delavce. Sploš-\ ni csemurni delavnik in no-j benega skrajšanja plač pri - draginji. 1 - Naprodaj je pohištvo radi od- - hoda iz Clevelanda. Poceni, a Vprašajte pri Mat Rakun, - 6218 St. Clair ave. vrata št. 9. i -^-- (137) a Soba se odda v najem za ene. e ga fanta. Vprašajte na 1004 F 61 st St Naznanilo. Tem potom naznanja sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni 1. novembra v Gospodu' mirno zaspal moj ljubi soprog JOHN GORNIK. I Dolžnost me veže, da se zanvalim vsem, ki so ga ob času bolezni obiskovali in ga cropili na mrtvaškem odru.: Zahvalim se tudi za krasne | vence, posebno pa društvu tunder Adamič in društvu Srca Jezusovega. Hvala tudi vsem tistim, ki so ga spremili c večnemu počitku. Ranjki e bil doma iz Grahovega pri Oirknici, doma zapušča mater, dve sestri, dva brata, tu-caj pa brata, mene žalujočo soprogo in sinčka. Naj mu 30 lahka zemlja. Mary Gornik, soproga, John Gornik, sin, Jakob Gornik, brat \ ■ / Ameriško - Slovenska 1 PRATIKA za leto 1919 je izšla. • Cena 15 centov. Razprodajalcem popust. Pratika Publ. Co....... 45 Vesey Street New York, N. Y. --- (139) Vabilo. Druš. Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ priredi v nedeljo 24. novembra v Birkovi dvorani veliko veselico z dvema veselo igrama! Program: h The Star Spangled Banner, igra orkester "Ilirija". 2. "Čarlijeva ženitev". 3. Hej Slovani, igra orkester "Ilirija". 4. Igra "Pri vratarju". 5. Prosta zabava in ple4. Program se prične točno ob 730 zvečer. Z ozirom na zanimiv program se pričakuje od strani cenj. občinsva velika udeležba. (137) Pozor! Naprodaj je Brisco avtomobil, nov, za pet potnikov, modela 18-19-20. Zahteva se nekaj v gotovini, drugo na obroke. Naprodaj je tudi en register z dvema predaloma, ave peči za gretje, ena na premog, druga na plin. Niz-Ka cena. Vprašajte na 1176 t. 61st St. (139). Delavci, ne podpirajte akeb-skih ti »karan. Naročajte vedno v unijskih tiskarnah. Pokažite svojemu bolnemu prijatelju oglat dr. Cow-dricka. _ff 1111 španska influenca. V sedanjem časi} razširjanja kužne bolezni španske influence morali bi biti zelo oprezni, da se obvarujete/ Kadarkoli opazite vnetje oči, tok nosnic, bolečino v hrbtu, glavobol, bol udov, mrzlico ali splošno oslabelost, priporočamo vam sledeča navodila kot najboljše sredstvo za obvarovanje proti tej bolezni: Grgranje in izpiranje grla in nosa z Severovim Anti-sepsolom, ki naj se uporablja raztopljen, vzemite po en del tega zdravila na tri dele gor-ke vode. Ko čutite mrzlico ali takoj ko pričnete kihati, vzemite takof eno ali dve Severov! tableti za prehlad in gripo, in ponovite to vsake tri ure, dokler vaši odvajalni organi pričnejo dobro delati. Ako se vas prime kašelj, tedaj vzemite Se Severov balzam za pljuča. Pojdite v postelj, vzemite kako gorko pijačo, da se dobro spotite. Če se pa še ne počutite boljše, potem hitro pokličite zdravnika in naredite vse kakor on 1 svetuje. Gori navedena zdra-1 vila bodo veliko pomagala, da se obvarujete pred influ-enco, torej je zelo umestno, da imate vedno sledeča zdravila pri rokah doma, Prodajajo se v lekarnah po sledečih cenah:: Severa's Anti-sepsol, 35 centov, Severa's • Cold and Grip Tablets, 30 centov in Severa's Balzam , for Lungs, 25 in 50 centov. Ako vam je nemoguče dobiti ta zdravila v vaši domači . lekarni, potem jih naroČite f naravnost od W. F. Severa Važno naznanilo. Trinerjevo ameriško grenko vino, Trinerjev Angelika in druga Trinerjeva zdravila se morejo od tega dneva naprej dobiti izključno le v lekarnah ali pri ljudeh, ki trgujejo z zdravili. Trinerjev laboratorij je skrajno zapo-sljen z naročili za lekarne in za vladna naročila, raditega smo prenehali pošiljati naša zdravila drugim trgovcem, torej prosimo, da vsakdo kdor rabi Trinerjevo vino, naj vpraša zanj v lekarnah ali pri trgovcih, ki prodajajo zdravila. VPRAŠANJA. Ali veste kaj vat boli? Ali veste kakšna razlika je med bolnim in zdravim človekom? iz vate sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste bolni? Ali veste, da sem jaz zdravnik 32 let? Preiskal sem tisoče bolnih moških in žensk, ki so imeli' in imele vsakovrstne kronične bolezni. Če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2209 Ontario St. en blok od market house. Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dao od 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. do 12. opoldne. Dr. Cowdrick, 2299 Ontario St ■ Naznanilo. članstvu dr. Naprej, št. 5 SNPJ. Opozarjamo članstvo, da je za tekoči mesec november razpisan izredni ases-ment $1.00 na člana za pokritje konvenčnih stroškov. Tudi oni člani, ki so že plačali asesment za november ali pa tudi že za december so prošeni, da pošljejo en dolar podpisanemu tajniku do 24. novembra. L. Medvešek, tajnik. (136) Naznanilo. Dr. Edinost naznanja vsem pevcem in pevkam, da se pri-čno pevske vaje 19. novembra za moški zbor in 21. novembra za mešani zbor. Društveni koncert, ki bi se imel vršiti 16. novembra, in ki se je moral prestaviti, se bo vršil 19. Januarija 1919. Člani ki imate vstopnice za prodajati, na delo^da-bo boljši uspeh. Vsem onim ki imajo veselje do petje, naj pridejo gori omenjene dneve na pevske vaje v John Grdinovo dvorano ob 8. uri zvečer. S pevskim pozdravom odbor društva Edinost. Anton Pod-padec, tajnik, 1426 E. 40 St. National Drug Store t Slovenska lekarna. Vogal St. Clair ave. in 61. oc sta. S poMbno skrbnostjo iz delujemo /.drarvniifce »predpise V zatogi imamo wm, kar j« tr< b» v najboljši lekarni. ^ Omdrtcfci ^^^^^ Izborno mazilo, p Ako vat tare rovmati»m. proti i in t? neyralgija, potrebujeta kako o j. ro F) olj«, a katerim m mažete zunanje. L To zdravilo rabita morda že takoj; jj? poekueite ga in se bosta prepričali n o njegovi izborn. sti. Ni vam treba n odlašati. Vzemite Severa's Gothard Oil (Severovo Gothardsko oljo), katero ne potrebuje mkakega posebnega priporočila. To zdfavilo se samo priporoča kot najbolj!) liniment za take bolezni. Izborno zdravilo, ako Imata okorele miiica inaklepe,kake K škod be, in vsakovratne druge bo-iine na telesu. Vzemite ga, kadarkoli je vam treba kakega mazil- P nega krepiila. Prodaja Se v vseh U lekarnah. G«na 10 in 60s. j Zavod United Doctors je sedaj pripravljen poslovati. ZDRAVNIKI PREIŠČEJO Z X ŽARKI VSAKOGAR, KI PRIDE K NJIM. Govorimo v vašem jeziku. The United Doctors želijo naznaniti Clevelandčanoin in okoličanom, da se nahaja njih zavod v Huron Point Building, prvo. nadstropje, in da je ta zavod sedaj dogotov-Ijen, popolnoma opremljen in pripravljen za poslovanje. Edini zavod te vrste v Ohio, ki rabi kombinirano zdrav-lienje za kronične bolezni. Mi govorimo v vašem jeziku in je torej odstranjen vsak nesporazum. Če ste ra-)ili druge metode brez uspeha, tedaj ste dolžni, da pri nas poskusite. Da dobimo veliko število bolnikov hitro v zdravljenje m da tako pokažemo ljudem v Clevelandu in okolici o čudovitih uspehih pri zdravljenju starih kroničnih boleznij nudijo zdravniki sledečo ponudbo: Vsi bolniki, ki pridejo v ts zavod pred prvim oktobrom se preiščejo zastonj z X žar ki in se jim natančno razlož ajih bolezen, način kako s< lahko zdravijo in če je prili ka z aozdravljenje ali ne. Vsa preiskava je brez bo lečin in ne čuti niti otrok ni ti ženska. The United Doctors Zavoc se nahaja na 812 Prospec ave. prvo nadstropje in je od prt vsak dan od 9. zjutraj d< 12./ opoldne, in od 130 po poldne do 5. zvečer ter od 1 do 9. zvečer. Ob nedeljah o* 9. zjutraj do 12, opoldne. |§r. Semolnnas,O.D. 1 Specialist za ofi 81 IS St. Clair At*. 2. nadttropj«, Cleveland, Ohio Zdravimo oči i a jih preišče mo. Preskrbimo i>ru \ u očala. Naprodaj je vec kot sto lepih kanalčkov, dobrih pevcev, vsake vrste in. vsake cene., Oglasite se na 1400 E. 43rd St. (139) Dr. S. Hollander J j f. zobozdravnik ilj ji 1355 L55ASt.rog.St.Clair i: :: Vstop u 55. cesti nad lekarno :: | Ure od 9. qutraj ;; J do 8. zvečer. ;; Zaprto ob sredah pop« 1 tudi v nedeljo zjutraj. ' i t *■ '' . i Sprajaoiaao Liberty b«ad« la JJ j 1 W. S. S. aa pUiil«. ♦ fHIIIMIII I I llttl H I it , CENE NIZKE! , • • . i r , Spodaj podpisani opozarjam Slovence kakor tudi Slovenke po- Collinwoodu in Nottinghamu na veliko zalogo jesenskega in zimskega blaga, katero kupite po nižji ceni kakor v mestu. Posebno nizke cene na zimske suknje, (Overcoats), klobuke in kape za dečke in deklice, sploh vse kar potrebujete pri 'vaši družini. Imamo tudi mnogo volne v štrenah, močne lepe čevlje in roberje za moške, ženske in otroke. Za moške imamo posebno fine klobuke in kape. Cene nizke. ; Joseph Kos, 15230 Waterloo Road Collin-wood, O. (Wed. t$2) r -_m i »i i i » Soba ae odda v najem za enega fanta. 6205 Bonna Ave. -— (137) Slovensko dekle dobi stanovanje, svojo sobo prt dobri družini. Oglasi naj se nt 8913 j Columbia ^vc* bjizu St« 0/lair Vaša obleka bo zgledala kakor nova ako jo prinesete nam &»9tit, barvat ali popravit. Mi tudi vašo staro obleko prenarddimo po novi modi. The Frank's Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St (Wed). I Dr. J. B. ŽUPNIK, | Slovenski ZOBOZDRAVNIK. 6127 St Oiir Ate. J Nad Grdinovo trgovino, j » Uradne ure 8:30 zjutr^ de 8. s večer Iščem Slovenko v starosti 30 let, ki bi prevzela gospodinjstvo pri udovcu z družino. ' Vprašajte pri J. Videmšek, 486 E. 152nd St. (140) čedno stanovanje* dve sobi in kuhinja, se odda po niz* ki ceni. Vzamem tudi dva fanta na stanovanje in hrano. 1271 E. 58th St. (137) [ a'i'sai* i'j'.^i: ; jte-?^11 JUiif i Stanovanje in hrane dobita V> / 1 . n v j KJE i ® dobite najboljši slkdo- # m led in mehke pijane? £ IS] V Wwni I F. MUHIHUCB, f S) 1353 E 55th STREET # (§) ▼««•! Si. CUir Aw. g Točna postrežba. Iščem starejšo žensko, če bi prav imela enega otroka, da bi pazila in opravljala potrebna dela pri mojih odraščenih otrokih. Plača po dogovoru. Katero^veseli naj se oglwi na .5. ure naprej^ ^ (137) ceni. Oglasite se pri^PeT- i(At C«- lal* aua p DR. L. E. SIEGELSTEIN, I Bell Mmmm , - Main 130« C*m*ml MSI a J TTcrvne in kronične boleznT) URADNE URE: Od 9. zjutraj dp 4. popoldn«, od 7. do 8. svo£or. Ob noddljahod 10 do 12 30S Pormaaoat Bid* 74« Euclid Aro. noor Em» »th St. "7| AMBULANCA. 1 l^fcej Ziivtaki »lu£aj nesreče aH boletni, i* potrebujete l^^J* ambulanca aH bol iiki vo*, pokličite katerkoli telefon *»ak čas, po noči ali po dneva Mi vedno čujemo in odgovurjuaio tele/ n. ker svoni t bili PRINCETON obenem Ako vam operator reče, rta »e ne pkI«- i lunvbiu aim , ne rr emite, sahtevaite »npervisorja, in do- t'OQl bite odgovor od nat takoj. Bd jjf* ANTON GRDINA lool 6127 St Clair Ave. CleveUnd, O. ANTON ANŽLOVAR | MODNA TRGOVINA 6202 ST. CLAIR AVE MMBMMWM • i ' Jl Imam v zalogi kraane zimske aukoje vaakih ' rnt in mer, za deklice, dekleta in žene, lepe bluze ter razno blago na yarde. Poaebno priporočam veliko zalogo klobukov sa deklice, dekleta in ienake. Na ie^ojihaami okrasimo. Ravnokar sem prqjel veliko zalogo zimskih vsorcev. Priporočam ae za obilen obisk. POSEBNO NAZNANILO! VP Dr. Wolfe. re-Ukl ftportjaliat. j« opoljal t (»ovalaatu v m ro|U« ! ■troje ta »dim v I Jen jo ljudi. Tu bo nadaljeval sdmvljonje aa nmUm kot ae a4|a^ rl na Jtttrtkali Kvrop«. Ne raAuaa nič m prMelmvo, pretokava s X tarM Jm | zaetoaj veakamn bolntKu, 6e e« edravl pri nJem. NW ne dene, hnJttoo Aaae ' s« fce ?xlravite, (irMftr Ja vidite kaj ta ftpeotjaLlaf lahko naredi ta rum. Imate? rfffj Vaša prilika nered v ielodou. ka 'Gf^l^jgi I J Tu ^ Nrd: J""h' ir^Sifeftmt SSS- Revmatlzemf Glavo H ^c^^tj j \r d« va» preiftl« x X bol, zaprtje, nefilato M f IF I *airkl. Nikdar prtj kri7 Slaboet, norvoz- Bj (i I K«" t, b,;ur,k;r fltor 111 I ^ alaba pljuča? Frlva- L f'fi\\ Ne odiaiajta, ker Je tne bolezni? 1. • t.d. ^ -j " n*v*rno- $1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE ČE STE BOLNI Pridite takoj In ta frpeolJaLlet vaa popolnoma prattče, pou»m »vata, če ntorete oadmveti, ker uspeh je odvisen od preiakave. NJe«o*l kraav a troji lt vaeh delov a v« ta mu pomagajo, da Ima n&Jbolji! tdramiekJ urad v meatu. Ko no druce metode adravljenja anubUe moč, dobite tukaj uf h. bres vpradanjKv kaktoo boieMn imato, Ce zdravnik vidi, da m da oadrareM, bodite prepričani, da kma.u otdravke, In nikomur ni treba aapravitl denar ja, ne dr bi d^bJf vwpeh. Pridite ta pogovorite ae privatno s tdravniknm. 2047 E. ftih St. DOCTOR WOLFE Med Euclid 4. nadat Cleveland, o. in Proapecft Ur«dn. m B. cjutraj do a. n. Ob n.d«l)«h odi 10 d« |. --I Ton lic A POVEST »44« Spis*/ O/?. F/e. DETELA — ™ Radivoj je začel dokazovati Vladimir ju, da zastopa on ves mladi slovenski svet, da gleda manj vse razumniš-tvo, ki pričakuje, da bo rešil sijajno njegovo čast. "Jaz se nič ne bojim," je dejal "Ti si miren, streljaš dobro, in jaz se nadejam, da zaznamiš barona za dolgo časa. Pošteno mu puščaj, da se mu ohladi prevroča kri. O podrobnostih se pogogvorim jaz z Edvardom. Jutri se dobova ob četrti na devet na tem mestu. Apropos, ti si se zaročil. Čestitam. Denar pride v narodne roke. Dvoboj kakor nalašč. Ženskam imponira, in nevesti se boš neizmerno prikupil. Zdrav!" Radivoj je odkoračil pono-sep, s skrivnostnim obrazom s tako važno zadevo se že zdavnaj ni pečal njegov duh. Vladimir je ostal sam s svojimi misli. "Barona prositi odpuščenja," si je dejal, Sred Irmo! Rajši smrt!" izloge, ki so se mu vsiljevali proti takemu početju, ' razloge, katere je bil ravnokar odobraval, spoznaval kot : edino prave in pametne, je odganjal sedaj šiloma. Nobenemu preudarjanju se ni hotel več vdati, boječ se s \ Hamletom, da ne bi čvrsti, I zdravi sklep bolehnosti na- , lezel od bledih misli. J Voza ni šel naročat, odkod je odložil in vrnil se je < domov, da pojde popoldne k ] nevesti po slovo. Kadar se ! ga je lotilo premišljevanje, si : je ponavljal Edvardove be- < sede, da mora prositi odpuš- : čenja; in to ga je tako raz- : burjalo, da se odpelje šele ' drugi dan, popoldne da obišče Majerjeve in zvečer da ga i treba Čakati z večerjo. Mati in sestra Sta se zavzeli; i a Vladimir je bil tako slabe i volje, tako nataknjen in raz- i burjen, da si ga nista upali i vprašati po vzroku. Poslovil i se je tudi nanagloma in od- 1 šel. Izbral pa si ni bližnjega j pota po cesti, ampak zavil je -na drugo stran proti Pristavi i skozi gozd, koder je hodil i Lovro v vas. "Gospodična Milica," je dejal razmišljen, ko jo je zagledal v vrtu, "smem li prositi ene rožice?" "Ves vrtiček, če želite " je odgovorila in hitela trgat najlepših cvetov. "Preveč, preveč, hvala Vam! Eno samo rožico bom vzel. ,Ta mi bo v Vaš spomin, gospodična; danes jemljem slovo." "Vendar še ne! Saj ste ko- ' maj prišli." Kliče me dolžnost," je dejal, se poklonil in šel. Dobra s deklica, si je mislil, in dobra 1 žena bo, dasi ni posebno lepa i Pri Majerjevih je bila ve- i lika družba in smeh in radost I po hiši. Gospe in gospodične 1 so čestitale ženinu Vladimir- j ju, ki se ni odtegoval sploš- i nemu veselju, marveč se iz- i kušal ž njim omotiti in od- I j gnati črne misli, ki so ga po- l dile kakor volkovi bežečega c potnika. Vedel se je prav 1 prešerno v veliko zadovolj- l nost svoje neveste, ki mu je j prav istotako razposajena r iztrgla iz gumbnice rožo. r "Irma, dajte mi jo nazaj! Tako lepa je in tako lepo \ diši," je pravil Vladimir. I "Te ne; drugo doboste," / ga je zavrnila, vzela rožo t iznad nedrja in mu jo vtek- 3 nila v suknjo. r Vladimir je videl, kako mu \ zavidajo mladeniči, in prigo- t varjal si je, da je srečen; bal t pa se je konca omotične za- 1 bave, da ga ne bi zalotile mi- i sli samega. Po mali južini je 1 predlagal, da bi šli plesat. s "Izborno, izborno!" so ; ploskale gospodične. "Srčno 1 priznanje, gospod doktor!" t "Prisrčno hvalo, Vladi- t mir!" je dejala Irma in mu stisnila roko. "Danes se hočem naplesa-ti," ji je odgovoril, "ker plešem zadnjikrat" Zgenil se je pri teh besedah, ker ga je prestrašil pomen. "Jutri namreč odidem nepreklicno." "Oh, Vladimir, prosim lepo, še ta teden!" "Ni možno, dasi rad," je dejal in zasukal plesalko. Po plesu je spremljal z Majerjevimi nekatere goste. Ko so se vračali, jih je srečal Radivoj, pozdravil družbo, se približal zaupno Vladimirju in mu pošepetal: "Jutr, ob Četrti na devet." Vladimir se je stresel in pobledel. "Prijatelj," mu je dejal tiho, ko je bil nelkoiko pomislil, "ali se ti ne zdi smešno vse to početje?" "Če je smešen dvoboj," je modroval Radivoj, "potem je smešna vsa moška čast. rreba je dokazati, da nas nihče ne razžali brez kazni, ro je edina pot, da si pridobimo ugled pred svetom. Poštenje se prezira, ugled im-ponira. Baron je neznosen Se sedaj; kaj bo, če še mu ne stopi na prste! Ti dvigni visoko naš prapor, prapor svobode in prosvete! Zdrav! — Mi imaš kako smotko od-feč?" Vladimir se je trudil ves /ečer, da bi se odkrižal nad-ežnih misli, in razmišljen je sedel p^i večerji poleg neveste. Omenil je, da mu je vro-5e, da ga boli glava, in šel >e je izprehodit na vrt. V svoniku je bila ura devet. 'Danes čez dvanajst ur," si ie dejal, "kaj bo?" Bliskoma >0 ga obsuli in se razvrstili YSi pomisleki prošlega dne er mu kazali smešnost lezakonitost, pregrešnost ijegove namere tako jasno, ako razločno in prepričeval-io, da se jim ni mogel ustav-jati. "Kaj mi mar," si je deal, "kaj misli o meni Radi-/oj ali Edvard ali baron! S ;em se niti ne menim več. Če nisll, da se mu je zgodila kri-/ica, naj gre k sodišču. A [rma, Irma, kaj bo rekla ta! ra naj odloČi!" Kakor nalašč le prišla Irma na vrt za njim In povpraševala, če mu je boljše. On pa je začel govoriti o tem in onem in napeljali razgovor na svoj predmet po dolgih ovinkih, ker se je pred njo bal in sramoval videza boječnosti. Na vprašanje, katero moško krepost da najvišje cenijo ženske, je odgovorila hitro: "Pogum, ker ga najbolj pogrešamo same. Čim manj se moremo braniti same, tem /iše čislamo onega, ki nas nore braniti, in tem hvalež-lejše smo mu, čim bolj se )oje ljudje razžaliti nas iz strahu pred braniteljem. Ni e ženske, ki bi se ne zalju-)ila v onega, ki bi se boril :anjo. Za mojo prijateljico "ini sta se streljala že dva 'astilca, eden je za ranami elo umrl; tretji, seveda civi-ist, je odklonil dvoboj. Ta-;oj ga je odslovila Fini, in az bi storila takisto z takš-lim moškim; zakaj mož, ki lima poguma, ni mož." Vladimir je bil vesel, da, je >ila že tema, da se ni videlo, :ako ga je oblila - rdečica, -delo se mu je, da merijo »esede nanj in da se skriva a gospodično Fini sama Ir-na. Najbrž je bil Edvard že :aj ovadil, in ona ga je zbo-lla nalešč. Neki notranji ;las mu je dejal, da naj pusti ensko s takimi nazori, pusti iensko, ki ni zanj; a domiš-jija mu je hitro radušila ta {las. Sramovati se je začel amega sebe, ki mu je morala rma buditi pogum. Zdelo se nu je, da je izrečena obsod->a, in obsodbe se je bal; 1 Vladimir?" je vprašala trma pri slovesu s gladko prijaznostjo, ki je zvenela Vladi- -mirju kakor zasmeh. "Ne vem," je odgovoril in si zapel suknjo, ker ga je stresel mraz. Bila je pač že jesen, in veter je metal pisano listje po blatnih tleh. Vladimir je hitel domov. [ Pri srcu mu je bilo, kakor da ; nima več svoje volje, kakor ' da mora misliti, se gibati in delati po poVelju drugih in pričakovati usode brez ugo- : vora in brambe, Doma je j pogledal k materi in sestri, . ki sta še šivali, in se poslovil J brzo in plaho, češ, da je tru- \ den. J "Vladimir, ti si se prehla- \ dil," je dejala mati. "Tvoj ' glas ni čist. Jaz ti skuham ■! čaja." 1 "Ne, ne, mama! Potem ne [ morem zaspati. Lahko noč!" \ Prižgal si je luč, odšel v svojo sobo in zaklenil duri. Hodil je nekaj časa semter-tja brez pravih misli. g "Stokrat vse premišljeno. n Ne pomaga nič," si je dejal, e sedel k mizi in jel pisati pis- v mo, dolgo pismo za slovo z svoji nevesti. Časi je prene- n hal, si naslonil glavo na ko- 2 moleč in poslušal, kako je f brnel šivalni stroj v sobi ma- ; tere in sestre. D*u« prihodnjič. Naznanilo. V sredo, 20. novembra se vrši seja podružnice Janez E. Krek, št. 1. SNZ Cleveland, Ohio, ob 8. uri zvečer v John Grdinovi dvorani. Člani so prošeni, da se seje vdeležijo. Tajnik. Dr. PRIMOŽ TRUBAR, ST. 126 SNPJ. Predsednik Jakob Jene. 536,31 St. Clair ave. tajnik Josip Pogačnik; 4126 St. Clair ave. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob gidop. Dr. Napredne Slovenke, St. 137 SNPJ. Preds- Frances Laufsche, 6121 St. Clair ave., podpreds. Josipina Mežnaršič, 1386 E. 53rd St., taj. Fanny Trbecnik, 6615 Bonna ave., blag. Atoni-ja Škrjanc, 6124 St. Clair ave Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje vsak prvi četrtek v mesecu v Jos. Birkovi dvorani. 1 SI. Žen. podp. društvo SLOVENSKE SOKOLICE. Preds: Zofk Birk, 6006 St. Clair ave., ipadipreds. Agnes Skok, , 6525 St. Clair ave., tajnica Fannie Trbežnik, 6615 Bonna ave., blag. Frances lausche, 6121 iSt. Clair ave., pom.' taj. Louise Milavec, 6121 St. Clair ave. Društevni zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje vsak prvi torek v mesecu v Jos. Birkovi mati dvorani. Slov. Svob. Podp. društvo "LTJNDER — ADAMIČ" I. Smuk .predsednik, Louis Oračem, podpredsednik, Louis Levstek, korešpondečni tajnik, 6103 Class ave., finančni tajnik I^ouis Trbežnik, 1051 Addison Rid.: nadzorni odibor Fr Kovačič, Ixmis Turk, Fr. Videnišek. Bolniški odbor: Frank Bencina, Fr. Golob, Fr. Miežnaršič, zastavonoša Anton Ambrožič. Zastopuik za Narodni Dom F. Kovačič, zdravnik d r. F. J. Kern. Redna seja v Birkovi dvorani vsako drugo nedeljo v mesecu dopoldne. Drugo pobiranje ases-menta. tretjo nedeljo dopoldne v istem prostoru. DR SLOŽNE SESTRE, St. 120 S. S. P. Z. Agnes Lunder, predsednica. Ivana Orehek, podpredsednica, Angela Markič, tajnica, Fanny Vesel, blagajnica, Mary Kalman, z a p is n i ik arica. Nadzorni odbor: Jennie „Polz, Agnes Prevevšek, Agnes Zar-nik. Društvo zboruje vsako druipo sredo v mesecu v John Grdinovi dvorani ob 8. uri zv. DR. CLEVELAND, St 23 zsz. Predsednik Afojzij Meznar, 1197 E. 6T$t St., tajnik Jotm Kadunc, 63119 Carl ave., blagajnik Frartk. Lah, 5430 Stan Društvo zboruje vs»ak prvi ipo-ndeljdk v mes«cu v Knausovi dvorani mu vogalu iSt. Clair ave. in 62nd Sit. Vsa pojasnila se dobijo pri tajniku. ST. CLAIR GROVE, . It 98. W. O. W. Zboruije vsak drugi pondt-Ijeik »v mesecu ob pol osmih zvečer v Birkovi dvorani, sprejemajo se kandidatinje od 16 dio. 52. leta. Predsednica Ana Laurisch, 1177 E- 5#th St., tajnica Mary fančigar, 1391 E. 51st St.„ >l'ajgajtiičarka Antonija Škor-anc, 1165 East 60 St., pod-jredsednica Fanny Jerič, 1166 E. 60th St., svetovalka Mary žakrajšek, ' 1008 E. 60th St. Nadzornice: FVanoets JLaju-stche, [oeephine Meinaršič in Louse Milavc. Društveni zdrav-11k Henry Heokner, 928 E. '9th St. DR. SV. JANEZA KRST. 37. J- S. K. J. Predsednik Anton Braniselj, 1001 St. Clair, tajnik Do-nijan "Tomažin, 1095 East >4th St. blagajnik Fr. Milla itz, 1037 K. 61 st St. Društvo iberuje vsako tretjo nedljo v neseou v Grdinovi dvorani, 'as'topni'k za Narodni Dom : h. Budič, 1306 E. 55th St. >R. DELAVEC, št.51 SDPZ. Predsednik Frank Mikse, 163 E. 61 St., ttajnik Jos. ferbovec, 1563 E. 38th St. lagajnik Frank Budič, 1306 1. 55tflv St. Društvo ziboruje sako drugo neldeljo v mesecu »b 9. uri dopoldne v prosto-ih Slov. Nar. Doma. Slav. 2*n. Podp. druStvo "CARNIOLA," St 493 L. O. T. M, Predsednica Frances Bab-ik, 1390 E. 45th St., tajnica ulia Brezov ar, 1173 E. 6oth t., računska tajnica Frances ločevar, 6023 Carl ave., bla-ajnica Frances Oblak. Seje e vrse vsak prvi in tretji to-ek v meseou v Grdinovi dvo-ani. Društvo Carniola, The Maccabees. Ima svoje redne seje vsako Irugo in četrto nedeljo iv Gr-inovi dvorani fd'opoludne ob 9. os. Babnik, preds. 1 ,229 E. 0 St. Fr. Russ, tajnik, 6104 t. Clair, ave. Frank Paulic, za-isnikar, 1217 Norwood. Dru tveni zdravnik Dr. F. J. Kern, 202 St. Clair ave. Vsak boi-ik se ima pri njem javiti ka-ar zboli, med boleznijo in o okreva. K. K. P. društvo Presv. Šrca Jezusovega. Predsednik John Levstek, 121 E, 66th St., podpredsed* ik Anton Škuilj', 1139 E. 74th t., I. tajnik Frank Zupančič, 364 E. 36th St., II. tajnik ohn ŽnidarSič, 1233 E. 6oth t., blagajnik Frank Oos, 1031 1. 61 st St., maršal Frank Ba-ig-jj, Natdlzornilki: 'Louis No^ ak, Jernej Žnidaršič, Evsta-ij, Brezovar, vratar Jahn Trek, dr. zdravnik Dr. J. M. Se-škar. Seje se vrše vsako dru- 0 nedeljo ob i. uri popoldne Slov. Nar. Domu. Spre- :majo se člani od 16 do 45 !ta. Sam. pod. dr. sv. Alojzija. Predsednik Jos. Kremžar, , 117 St. Ciair ave., tajnik Jos. ozelnik, 1007 E. 62nd St., lagajnik Jacob Miausar, »196 Edison Rid. Seje se vršijo ■ sako 4. nedeljo v mesecu v knausovi dvorani ob 2. uri opoldne. sTk7 M. Društvo Z. M. B. Načelnik Frajik Mervar, ^61 E. 55th St. predsednik ouis Merhar, 1095 Addison d., prvi tajnik Andy Sadar, 146 E. 6iat St., blagajnik eo Kušljan, 1091 Addison d. Društvo siprejema mlade-iče in može od 16. do 30. leta. Redne mesečne seje sie-ršijo vsako 3. nedeljo v me-:cu v veliki Knausovi dvora- 1 ob 2. uri popoldne. Slov. Pev. in Podp. Dr. "EDINOST." na syoje redne mesečne seje salco (kugo tiedeljo v nrese-1, v prostorih, na vogalu St lair ave. in 51. cesta. K dru- . :vu lahko pristopi vsak zave; J - ^ slovenskemu pevskemu in podpornemu društvu. Za pojasnila se />b&ite na člane društva ali pa na spodaj podpisani odbor. Uradniki za leto 1918 so: Valentin Dobrovec, predsednik, FVank Fajfar e. ZVEZA JUGOSLOVAN. SKIH ŽEN IN DEKLET. Predsednica ga. Agnes Zalokar, 1081 Addison Rd., tajnica France« Huldovernik, 1052 E. 62nd St. Vsa pojasni la dobite pri tajnici in pri čla nicah. % Seje s« vrše vsak druigi pon-deljek v John Grdinovi dvorani v drugem nadstropju Začetek oh 8:00 zvečer. DR. SLOVENIJA. Predsednik Frartk Spelko. 3504 St. Clair ave. poidpredse-nik Louis Tomšič, 3017 St. Glair ave. tajnvk Franki Ru«, 6104 St. Clair ave. blagajnik John Germ, 1089 E. 64th St Nadzorni odbor: Leo Ardigal Frank Kočevar, John Papeš. Bolniški, odbor: "J. Jenškovič, 5338 St. Clair ave. Frank- Čer-me, 6033 St. Clair ae. Fr. Rozman, 1167 E. 58th St. Društveni zdravnik za sprejem nov. članov: Dr. F. J. Kenn, 6202 St Clair ave. Seje se vršijo vsako >prvo nedeljo v mesecu. o , jož1efa/ ,, PredsevlinVk ■ I4 rank ivoren 1583 E. ^ist St., podpredsednik Anton Jančar, 11052 E. 62 St., zapisnikar Anton Bolka, 982 E. 67th St., tajnik John GrzinCiC, 1423 E. 53rd Street blagajnik John Grm, 1089 E. 64th St., pomožni tajnik Jos. Lftirič, 1004 E. 64th St. Zastopniki za West side George Kofolt, 2038 W. 105th St., za Newburg Ignac Unbančič, 2940 E. 82nd St., za CoJlin-wood Frank Koamrlj, 455 E. 152nd St. oor. Waterloo Rd. Seje se vrše vsako oetrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v John Grdinovi dvorani. Člani se sprejemajo od 16 do 45 lea. Za siprejem novih članov je Dr. F. J. Kern, 6202 St Clak* ave. tajnik Gcprgc Turk, 1125, Kern, 6204 St. Clair ave. S* je vsalko drugo nedeljo v mer j ; secu db 1. uri popoldne. SLOVENSKI DOM. št *|fj Pnedsednik Frank Žagar^! 19010 Chicasaw ave. N. E., tajnik J. Korenčič, 17829 Cai* ter bury Rjd., zdravnik dr. F, J. Kern, 6204 St. Clair ave. Se- j je vsako prvo nedeljo v meae- NOVI DOM. it 7. Predsednik John Mafkelj^ 1531 o Daniel ave. NI E., tajnik Louis J. Safran, 1372 E. 45th St., zdravnik Dr. F. J* i Kern, 6204 St. Clair yave. Seje vsako prvo nedeljo v mesecuj KRAS, it. 8. Predsednik Frank Rajer, 148a2 Saranac Rd. N. k, ta£' nik Jdhti Črne, 986 Ivanhoe Rti. N. E. zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St Clair ave. Seje vsakio prvo nedeljo v mesecu. GLAS CLEV. DELAVCEV, it. 9. Predsednik Andrej Campa, 1242 E. 60th St. tajnik John Levstik/ 1121 E. ,66th Street',: zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204; St. Clair ave., Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. MIR, it. 10. Predsednik John Andoiaek/ 3600 E. 81st St., tajnik Frank Gliha, 9ill Union, zdravnik Dr. Frawk Kuta, 73^6 Broadway S. E. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu. DANICA, it 11. % Preldsednica Agnes Zalokar, 1081 Addison Rd. N. E., tajnica Frances Hudovernik, 1052 E. 62nd St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsaki drugi torek v mesecu. RIBNICA, it. la. Predsednik Louis Mrhar„ 1095 Addison Rd.- N. E., tajnik Val. Zbačnik, 1175 H J 173rd St. zdravnik dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave., Se-l je vsako tretjo nedeljo v iSife secu. CLEV. SLOVENCI, št. 14.J PredsieJdnik Louis Eckart, j 6303 Bonna ave. N. E., tajnik Anton Abram, 1253 E. 59th St., zdravnik Dr. F. J, Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu. DR. A. M. SLOMSEK, št.i«. Predsednik Domijan Tomažin, 1095 E. 64th St.; tajnik Frank Novak, 6816 Edna ave. N. E., zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6206 St. Clair ave. Seje- vsako drugo nedeljo v nre«| secu. FRANCE PREŠEREN št.17. / Predsednik John Centa,6105 St. Clair ave., tajnik Frank M. Jakšič, 6106 St. Clair ave., zdravnik Dr, J. M. Seliškar, 6127 St. Clair av£, Seje vsi- i ko »drugo nedeljo v mtesecu. SV. CIRIL in METOD, it. 18.1 Predsednik Josip Zakraj-šek, 6216 St. Clair ave., taj- I nik Jdhm Wiclervol, 1153 E. I 61st St. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu. BLED, it. 30. Predsedniik Jakob Rfesnik, 3599 E. 8rst St.; tajnik' A. Erjavec, 3600 E. 81 St. dr. dravnik dr. Frank Kuta, 7326 Broadway S. E. Seje se j vršijo vsako tretjo nedeljo v| ► Opomba: Kadar se kateri J izmed uradnikov seli, naj takoj naznani na vr