Št. 296 (14.387) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 NEDELJA, 20. DECEMBRA 1992 SRBIJA IN ČRNA GORA / VOLITVE KRANJSKA GORA / ALPSKO SMUČANJE - POKAL VITRANC Opozicija stavi na Milana Paniča Dvomi, da bi Miloševič mirno predal oblast Na Podkorenu najboljši Šved Thomas Fogdo Na četrti slalomski tekmi za svetovni pokal je Jure Košir zasedel odlično 8. mesto - Gregorju Grilcu 14 točk BEOGRAD - Državljani ZRJ danes na 10.441 voliščih volijo zvezni in dva republiška parlamenta, občinske skupščine in predsednika Srbije in Cme gore. Parlamentarni izidi bodo znani v četrtek, zmagovalec najbolj zanimivega in odločilnega dvoboja za predsednika srbske republike pa naj bi bil znan v nedeljo pozno ponoči ah v ponedeljek zjutraj. Za oblast se ponovno poteguje Miloševičeva Socialistična partija Srbije, ki ima trenutno monopolno oblast v vladi, krajevnih oblasti, velikih družbenih podjetjih, medijih, Bogo Samsa policiji in v znatni meri tudi v vojski. Z njo je tesno povezana skrajno desničarska nacionalistična Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja. Opozicijskih strank je veliko, štirinajst se jih je po zgledu slovenskega Demosa povezalo v DE-POS z Vukom Draškovi-čem na čelu. Tudi opozicija je nacionalistična, hkrati pa podpira monarhijo. Druga najmočnejša je Demokratska stranka Mičunoviča, tipična srbska meščanska stranka s previdnimi in kompromisnimi stališči. Med pomembnejšimi je še Kustu- ričeva Nova demokracija, Gradanski savez Vesne Pešič in socialdemokrati, ki so se pred kratkim odcepili od Miloševičeve SPS. Čeprav opozicija ni popolnoma enotna, pa skupaj podpira predsedniškega kandidata Paniča. Sicer pa v Beogradu ni nobenega pravega predvolilnega vzdušja. Mesto je polno govoric o vojaških premikih in delni mobilizaciji, oborožene policiste pa lahko vidiš na vsakem koraku. Opozicija je razdvojena in brez jasnega programa, toda trdno prepričana v uspeh in v to, da lahko izgubi samo s prevaro. Tudi mednarodni opazovalci menijo, daje to mogoče. Toda Beograjčani menijo, da Miloševičeva stranka, polvojaške in druge oborožene skupine ne bodo izpustile oblasti iz rok, četudi bi volitve izgubile. Srbska milica šteje 60 tisoč dobro oboroženih mož, armada pa jih ima 120 tisoč. Načelnik generalnega štaba general Života Panič je pred nekaj dnevi izjavil, da bodo ostali nevtralni. Veliko vprašanje je, kako se bodo obnašali majorji, kapetani in podporočniki. Toda vojaki so normalni rekruti in odražajo splošno politično sliko srbskih volilcev. Velika večina mladih pa je za Paniča. Medtem se na Kosovu, kjer so se Albanci odločili za bojkot volitev, vrstijo aretacije in preiskave. V Prizrenu so priprli večje število ljudi, v naselju Sh-mlje pa pet članov Demokratske zveze Kosova. Veselje Thomasa Fogdčja je bilo neizmerno. (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) Andrej Dekleva Na slalomu za 32. Pokal Vitranc je slavil zmago dvaindvajsetletni Šved Thomas Fogdo, ki mu podkorensko smučišče očitno ustreza. Smučar iz Gallivareja na severu Švedske, ki prav tako kot njegov veliki vzornik In-gemar Stenmark tekmuje na Elanovih smučeh, je svoj prvi večji mednarodni uspeh dosegel pred dvema letoma prav pri nas. Visokorasli temnolasec ni bil preveč zadovoljen s svojim nastopom v prvi vožnji, veliko bolj pa z drugim. Ob Švedovem zmagoslavju so bili najbolj žalostni navijači italijanskega zvezdnika Alberta Tombe, ki je zasedel »šele« drugo mesto. Tretjo zmago Thomasa Fog-doja na tekmah za svetovni pokal je dopolnil njegov rojak Mats Ericson, ki se je s 16. mesta po prvi vožnji z najboljšim časom druge vožnje uvrstil na četrto mesto, tik za 32-le-tnim Nemcem Petrom Rothom. Naši smučarji so dosegli več, kot,so se lahko nadejali vsi ljubitelji alpskega smučanja. Mojstrančan Jure Košir, ki je želel prav v Kranjski Gori potrditi dobro pripravljenost, je namreč zasedel odlično sedmo mesto. Zelo dober je bil tudi Gregor Grilc, ki je za 12. mesto dobil 14 točk za svetovni pokal. V finale se je s 30. mestom uvrstil še Andrej Miklavc, vendar pa je v drugi vožnji odstopil. Danes se bodo tekmovalci na podkorenski progi pomerili še v veleslalomu. Več na 11. strani RUSIJA / OGROŽENE REFORME Politični potres v Moskvi Predsednik Jelcin je moral predčasno končati obisk na Kitajskem MOŠKA —j piv ^tajskem °dPotov£ red blis] dom iz p6 tališču pc sv°je nagi: dejal' ltr u r Etične 1 dejavne £°vanju fazahsti |f8a me pjedcasr Vikti PfRrl rii >lc kriti2 ske *.k )e B Aleksander S. Terehin tno ne potekajo po takem redu, kot si ga želi, saj predsedniki pomembnih obiskov ne prekinjajo kar tako. Spomnimo se lahko na primer na nenaden odhod tedanjega ruskega predsednika Mihaila Gorbačova, ki je leta 1989 moral predčasno zapustiti sedež Organizacije združenih narodov zaradi katastrofalnega potresa v Armeniji. Očitno je tudi Kremelj in okolico pretresel močan politični potresni sunek. Na izrednem zasedanju naj bi se poleg nujnih posvetov o novi vladi sešel tudi svet za nacionalno varnost Rusije. Svet je nadustavno telo z izjemnimi pooblastili, ki rešuje najbolj dramatične notranje- in zunanjepolitične zadeve Rusije. Boris Jelcin je v prvih reakcijah jasno poudaril, da zaradi izvedbe reforme ne more dopustiti, da bi kdo uničil jedro reformske vlade. Po prisil- nem odstopu Jegorja Gaj-darja in po izvolitvi Viktorja Cernomirdina za predsednika ruske vlade je bilo logično vprašanje, kako bo sestavljena nova vlada, predvsem pa kakšen bo njen gospodarski program. Predsednik Jelcin je s posebnim ukazom predsedniku vlade Cemomir-dinu naročil, naj seznam članov nove vlade objavi do 22. decembra, čeprav je bil prvotni postavljeni datum 25. december. Zatem sta oba, Jelcin in Cernomirdin, odpotovala, predsednik na Kitajsko, premier v Kazahstan. Očitno pa so obdobje neuradne kadrovske kombinatorike dobro izkoristili prav tisti, ki so v Moskvi ostali. Plaz je sprožil šef industrijalcev in podjetnikov, sivi kardinal Arkadij Volski, sicer pa šef centristične Državljanske zveze. Zveza je na nedavnem kon- gresu ljudskih poslancev odločno zrušila ministra Jegorja Gajdarja. Volski naj bi, kot piše časnik Izvestija, japonski javnosti v Tokiu že razgrnil poimensko sestavo nove vlade. To pa podira tisto, kar Boris Jelcin imenuje reformsko jedro ruske vlade. Arkadij Volski zanika pisanje Izvestij, zagrozil pa je, da bo dopisnika iz Tokia za te izjave tožil. Z gospodarskega vidika bi bilo še najbolj pravilno, če bi novo vlado sestavili iz enotne ekipe strokovnjakov, ne glede na politično usmeritev. Toda stvari so zašle predaleč. To je dokazal nedavni večdnevni kongres ljudskih poslancev. Naivno pa bi bilo pričakovati, da se bo opozicija zadovoljila samo z odstopom arhitekta reform Jegorja Gajdarja. Tembolj zdaj, ko je odkrila šibko točko predsednika Jelcina. Vse kaže, da se je spopad za sestavo vlade in reforme namreč šele dobro začel. Jelcin je na vrat na nos odšel iz Pekinga. Kot je sam izjavil - zaradi nenadnega poslabšanja razmer v državi. Mirna ločitev Češke in Slovaške PRAGA-Vlada CSFR se je sešla na svojem poslednjem zasedanju, ker se bo federacija 31. decembra razdelila na samostojni državi Češko in Slovaško.Vla-di ni bilo treba odstopih, ker bodo na Silvestrovo vsi zvezni organi samodejno nehali obstajati. Po pet ministrov iz vsake zvezne enote je bilo imenovanih julija letos. Njihova edina naloga je bila, da pripravijo vse potrebno za mirno in ustavno ločitev Češke in Slovaške.Diplomaciji obeh novih držav sta se že obrnili na vsa tuja veleposlaništva v Pragi in prosih njihove države za prizna-nje.Ukrajina ju je že priznala, Romunija pa za zdaj samo Slovaško, s katero je pripravljena nemudoma vzpostaviti diplomatske odnose. Izraelska vojska streljala v Gazi: najmanj 6 mrtvih Tel Aviv - Napetost v Izraelu se zopet nevarno stopnjuje: vojska je včeraj na zasedenem ozemlju v Gazi streljala na množico in ubila najmanj 6 oseb. Med temi je tudi 5 letna deklica. Do novih nemirov je prišlo potem ko so Izraelci v četrtek izgnali 415 islamskih infegralistov, ki še vedno čakajo na meji, ker jih libanonske oblasti niso hotele sprejeti. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Slovenec Tersar v deželni vladi Slovenski socialist Dario Tersar je novi deželni odbornik za prostorsko načrtovanje in zunanje odnose. Prevzel je mesto Gianfranca Carboneja, ki je odstopil. .....................stran 4. Umrl novinar Gianni Brera V noči na soboto je pri Milanu v hudi prometni nesreči umrl znani italijanski športni novinar, komentator in pisatelj Gianni Brera. Brera je blestel po svoji natančni analizi številnih športnih panog, čeprav je njegov konjiček bil nogomet. slian 4 Skupščina delavcev škedenjske železarne Včeraj je bila v Trstu skupščina, ki se je je udeležilo kakih 1000 delavcev škedenjske Železarne, da bi opozorilo javnost javnost na probleme livarne, ki je na robu propada. .....................stran 4. Pri Tržiču zaplenili 84 kg heroina Tržiški finančni stražniki so na avtocestnem vstopu pri Moščenicah zaplenili 84 kilogramov heroina, ki naj bi na črni borzi veljal 80 do 100 milijard lir. Kaže, da gre za epizodo v črni trgovini z mamili in orožjem, ki je povezana tudi z vojno na Balkanu .....................stran 4. Deželni svet FJK odobril proračun za leto 1993 Ob koncu tridnevne mestoma dokaj napete razprave je deželni svet predsinočnjim v poznih urah odobril finančni zakon za leto 1993. V razpravi se je izkazalo, da vlada v vrstah upravne večine precejšnja živčnost. .....................stran 4. Italijani v Istri za odprto mejo Razgovor s predsednikom Unije Italijanov Giuseppom Roto. .....................stran 7. Italija zmagala, a razočarala Italijanska nogometna reprezentanca je včeraj na Malti premagala skromne Maltežane z 2:1. Italijani so torej zmagali, vendar so razočarali. Ob tem pa so imeli še precej sreče, saj je vratar Pagliuca ubranil enajstmetrovko. .............................stran 11....... Nedelja, 20. decembra 1992 KRIŽANKA Božične pesmi AVTOR SIMON BIZJAK ESA, V KATERI SE DOBI PRENOČIŠČE ZAZNAMO- VANOST GOSTJA NA POROKI TELEVI- ZIJSKA KAMERA NEKDANJI ŠVEDSKI POLITIK (OSKAR) INDIJANSKO PLEME V EKVADORJU ANICA CERNEJ IZRASTEK NA GLAVI PREBIVALEC IRAKA PASJA PASMA, OS-TRODLAH PINC SL. GLASB, (PETER) (IZ CRK RACE) EDOUARD MANET ZRISAL BUNKA9 KRAJ OB DRAVI BLIZU RUS SL. TV NOVINAR (VLADO) ANGLEŠKI OSEBNI AVTOMOBIL VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE SNEŽNI ČLOVEK PRIPRAVA ZA OPAZOVANJE NA PODMORNICI SODOBNA SL. PSIHOLOGINJA NEODIM DOLG, ZAKRIVLJEN ORIENTALSKI NOZ IZLIV SEMENSKE TEKOČINE / DIRKAČ ALEŠI SKRAJŠAVA UMRLA SL. IGRALKA (EMA) TOŽENJE O SVOJIH TEŽAVAH SREDISCE VRTENJA / FR. ZNANSTVENICA CURIE OCE (NAR. KOROŠKO) TIPAM. UMETNE LUNINE SATELITOV ŠVEDSKO ZIMSKO- ŠPORTNO SREDIŠČE PARADIŽ, EDEN ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA NEKD. UTRDBA NA KOZJANSKEM SLIKAR (ZARG.) UMRLA SL. PESNICA TIPKOVNICA MOČNO DEŽEVJE DESNI PRITOK MOZELE KARLOVAC VRSTA DVIGALA STAJA V PLANINI BIVOL S CELEBESA MISIJONAR BARAGA GR. BOGINJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI NERAZSEKAN VEČJI KOS DEBLA MALAJSKA BLAZNOST UTEK BLEBETANJE ATLETSKI KLUB RIMSKA BOG. JEZE LETOVIŠČE V HRV. PRIMORJU KOLEDNICA BLOMDAHLO-VA OPERA RIM. HIŠNI BOG KOŠARKARSKI KLUB PRVA ŽENSKA V BIBLIJI OMEMBA (STAR.) IZVORNI KRAK REKE MENAM PLAST KOZE, KI SI JO ŽIVAL ODSTRANI, LEV POJAV NA VODI EDNINA (OKRAJ.) OGULIN MIŠI PODOBEN SESALEC ČLAN BIVŠE GLASB, SKUPINE BIJELO DUGME HRV. GLASBENI ZGODOVINAR (JOSIP) MB. AVTOM, TOVARNA VELIK TROPSKI KUŠČAR KUTINA SIČNIK IN ŠUMNIK DUHOV- ŠČINA HRV.NOČiD- METAS (GORAN) BIVŠI SL. HOKEJIST HITI PRAOČE FENICANOV ODTUJITEV HRIBOVITA POKRAJINA V GRČIJI PROTI- POMENKA REDKEJŠE Z. IME GUGANJE (POG.) CIPRSKO OSV. GIBANJE BIVŠA SOV, DRSALKA (KIRA) UDELEŽENKA NOB SRB. IGRALKA (EVA) IGRALEC RANER BIBLIJSKI OČAK VNETJE MLEČNE ZLEZE ČRNO MORJE (ANT.) NEM. VOJNA LUKA SL. NOVINARKA KOS VRSTA SOCVETJA GL. MESTO HRVAŠKE ŽELATINA IZ ALG AVSTRIJSKA POROCEVAL. AGENCIJA KOSITER MILANO ANG.ROCK PEVEC (NICK) HRV. KRAJ V GORSKEM KOTARJU MESSINA STROGA ŽAGA, JARMENIK DEL BESEDE VEDA O ATOMIH JEZERO NA FILIPIH POJEM LELBNIZOVE FILOZOFIJE PRITOK RENA V ŠVICI REŠITEV GESEL KRIŽANKE »TERORIZEM« svinčena leta, gverila na asfaltu, 1- Baader Meinhof, 2 - IRA, 3 - Sendero Luminoso, 4 - ETA, 5 - Rdeče brigade, 6 - tupamaros, 8 - Lotta continua, 9 - PLO, 10 - Renato Curcio, 11 - Prva linija. RUSKI DRAMATIK (NIKOLAJ) KRISTUSOVO TRPLJENJE IN SMRT GL. MESTO TIBETA DOBAPALE- OZOIKA PRAVNO VELJAVEN DOKUMENT REKA PROPADLO INDOEVR. LJUDSTVO DOLOČITEV VREDNOSTI LEKARNIŠKA UTEŽ. MERA MORNARSKA PIJAČA JUZNOAM. KUKAVICA NEPRIZNA- VANJE MORALNIH NAČEL JOŽE UDOVIČ ODVZEM PROSTOSTI POVRŠINSKA MERA NEKDANJI AVSTRIJSKI KOVANEC, SESTICA ENCIMI V SUNI ANTIČNI BEOTPC ORANJE ULITI IZDELEK, UUTEK SVIT, ZORA GAUJ ČEŠKO- SLOVAŠKA ZID AM, PISATELJ CAUMLL ALOJZ GRADNIK SL. PLAVALKA] GODINA ENOREZEN NOZ ZASEK. HRV. IGRAL-KA (NINA) PLAHA GOZDNA ŽIVAL L6 J BELA VRANA (RARA...J Z z BIVŠI UGANDSKI DIKTATOR (IDI) MAKARSKA KRAJ PRI POREČU BIVŠI ALBANSKI VODITELJ (RAMIZ) NASILEN VSTOP PEVKA OTTA-KLASINC ALOJZIJ VADNAL KISLA REPA ALI KISLO ZELJE FIGURA PRI ČETVORKI GOZDNI GLODAVEC S KOŠATIM REPOM KIJEVSKI KNEZ (IZ CRK SKODLA) GR. PESNIK (JOANIS) ZMIKAVT SIFILIS GORA V ŠVICI (PIC D1) ZELENJADNA RASTLINA Z UŽITNIM POD-PMNIM DELOM) LUKA V JUŽNI ITALIJI, TARENT NAMIZNOTE-NISACICA ' FAZLIC ANTIČNO IME REKE ANIENE MURSKA SOBOTA TELUR SARAJEVO TEKMA PRI ST. GRKIH NAPRAVA ZA DVIGANJE LETNI OBROK ODPLAČILA KOVINSKI PREDMET ZA ZVONJENJE PRITRDILNICA POKLON VRSTA AMINO- KISLINE NIKOLA PASIC EGIPČANSKI BOG. NEBA PEKOČA ZAČIMBA TURSKO MESTO OB IZLIVU MARICE, ENEZ čg) IZTOK MLAKAR RAHLJANJE ZEMLJE NAPOVEDO- VALKA KOROŠEC MESTO V SRBIJI, JUŽNO OD CACKA BREZOBUC-NA GNETLJIVA GMOTA OTOK OB SARDINIJI AM. TENIŠKI IGRALEC COtfflER GLASBENO ZNAMENJE RJAVA KRAVA ZUSAMI UMETNO MODRO BARVILO DRUŽBENI SLO) KUNI PODOBNA ŽIVAL DANSKA LUKA OB BALTIKU LEPA EGIPČANSKA KURTIZANA SRBSKO Z. IME RADIJ ST. ENOTA ZADELO ČLEN (OKR.I GR. MUZA ZGODOVINE ANGLEŠKA POVRŠINSKA MERA PREBIVALKA GL. MESTA ARMENIJE ORODJE ZA ORANJE MUSLIMAN. M. IME (IZ CRK BANI) / VODNA ŽIVAL PRIPADNIK ALARODOV SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI LETALEC NJORKA SIN AGAMEMNONA IN KU-TAJMNESTRE V GR MIT, KRAJNA PASMANU NASA IN SRH. ČRKA STRP IZCEDEK NA RANI CEZIJ MESTO V IRANU POKRAJINA V SEVERNI ŠPANIJI AZIJSKA DRŽAVA Z NAJVEČ PREBIVALCI BLESK, SIJAJ ORGAN ZA VOHANJE REJEC PSOV GIBANJE V MOZAMBIKU GIUSEPPE VERDI MAJHEN GLODAVEC Z VELIKIMI UHLJI CETINJE HRV. TENISKA IGRALKA (IVA) NEIMENOVANA OSEBA ŠPARTANSKI DOSTOJANST. SKANDINAV. DRŽAVA IVANO EDAUNI PLESALKA STRANIC EMIL ZATOPEK RENIJ JAP. LUKA NA OTOKU HONSU PREBIVALKA SIRIJE PISATELJICA NIN MILAN KUNDERA VRSTA FR. PREPROG KRAJ PRI OPATIH NEM. PISATELJ (WILHELM) VINSKI CVET AM. IGRALKA BANCROFT STARO- AZIJSKO LJUDSTVO NAHOKAIDU ŠPORTNI KLUB IZ RIGE SATELITSKA TV POSTAJA STARORIMSKI POZDRAV GLAVNO MESTO ALBANIJE RIBIŠKA DRUŽINA SILICIJ AMERICIJ ST. JAPONSKA PRESTOLNICA MALODUŠEN, NEODLOČEN ČLOVEK (MILA) ITALEC ČLOVEK, KIELKA KRANJSKI GORSKI REŠEVALEC (FRANCI) HORTI- KULTURA L4J GRŠKA ČRKA MESTO V SIBIRIJI OGLAS, NAZNANILO KROM PRITOK RUDOLFOVEGA JEZERA PIJAČA ST. SLOVANOV GL. MESTO GANE PREBIVALEC ARAMEJE ROD, PLEME IT. PESNICA NEGRI GRM ALI DREVO Z MANJSM USTI / GLASBENIK KERSNIK PREBIVALO slovaške / KRANJ KRATKO ŠKOTSKO KRILO EINSTEINI) K zgodovini prenove cerkvene arhitekturne dediščine na Slovenskem. Nova merila (1) H 1 ■ »Prenova« cerkvene arhitekture na Slovenskem Ce bi hoteli na Slovenskem za skoraj tisoč -letje nazaj izluščiti stavbe, ki so bile merilo arhitekturnih vrednot, simboli v prostoru in ki so ustvarile najbolj razpoznavne sestavine človekove vloge v prostoru, bi bile to prav gotovo cerkve. V tem dolgem razvoju so bile cerkvene stavbe sprva skromne po velikosti in arhitekturi, pa pomembne po položaju kot centri »lastni-štva« (glede na zemljo), uprave (prafare, fare...), verskega delovanja (liturgične, pokopališke...) itd. Ta položaj jim je nekako do 12. stoletja že dal pravico do posebnega položaja v deželi, Čeprav še ne tudi v pokrajini. Ko je pomen cerkvenih stavb v Evropi v sred njem veku, pri nas pa med 12. in 13. stoletjem, prerasel zgolj institucionalne cerkvene okvire, je cerkvena arhitekturna postajala prestižna po oblikovanju (gradnja samostanskih cerkva po najboljših evropskih merilih, stolnice na Krki, mestnih cerkva itd.), pa tudi v svoji vlogi v prostoru. Večina še danes pokrajinsko moCno izpostavljenih lokacij je bila namreč uporabljenih že v srednjem veku. Predvsem meščanske cerkve, pozneje pa tudi tiste, ki so jim botrovali tedanji pred in po letu 1600 podelilo novo vlogo cerkveni arhitekturi na Slovenskem, ki se je ponovno naslonila na evropske arhitekturne tokove; ki so bili zaradi izjemno težkega položaja v prejšnjih skoraj dveh stoletjih večinoma pretrgani. Ce se je v cerkveni arhitekturi morda prav zaradi teh težkih razmer najprej izoblikovala samosvoja želja, naj bodo vse oblike sicer tesno vezane na srednjeevropski in deloma severnoitalijanski prostor, a hkrati prirejene posebnostim okolja, je bilo to tudi izhodišče za vse drugo stavbarstvo in ena od temeljnih vrednot arhitekture slovenskega prostora (2). Spremembe, ki jih je zahtevala protireformacija (Hrenova komisija, jezuiti...), so v 17. stoletju prinesle nove pomene arhitekturi cerkva v slovenskem prostoru. Baročno poudarjeni in izoblikovani zvoniki so postali konCne dominantne pokrajinske vrednote. Bogata oprema (zlati oltarji, freske...) je ponovno povzdignila prestižno tekmovanje med graditelji in opremljevalci cerkva. Se tako majhna vaška podružnica je bila v svojem okolju grajena kot vrhunska arhitektura. To je bilo hkrati versko, kulturno in družbe- tektura - sprva le kot nedosegljivo, skoraj prepovedano vrhunsko merilo, zdaj pa kot »demokratična« možnost za vse vrste stavb. Na Slovenskem se je v tem posebej odlikovalo Društvo za krščansko umetnost, ki je na prelomu stoletja praktično vodilo gradnje ali obnove cerkva v vnaprej določenih »slogih«. Taki sta na primer novo- zlogov zanjo in od meril, ki jih postavljajo prostor, Cas in človek - ta pa so spremenljiva. Da ne bi vse skupaj privedlo do anarhičnih kriterijev ali do za naš Cas tako značilnega pretiranega filozofiranja teoretikov, je potrebno razumeti predvsem vzroke in posledice nove vloge cerkvenih stavb danes. Uveljavile so se namreč najprej kot stale prvi simboli za kul-. turno dediščino: najprej politično, nato nacionalno, nazadnje človeško. Podobno usodo so doživeli kraji vzdolž SoCe. Obnova (ki jo je v veliki meri oblikoval arhitekt Fabiani) je temu prostoru spontano vrnila podobo nekdanje arhitekturne tipike. Večina povsem na novo zgrajenih cerkva pa je bila enako kot sta- ji veljale vse cerkve za spomenike najvišje kategorije že zato, ker so bile paC cerkve, je pri nas še med obema vojnama prevladovalo prepričanje, da je cerkvena stavba paC toliko vredna, kolikor sluzi cerkvenim potrebam. Značilna za tedanje razmere je polemika ob gradnji nove cerkve v Zireh, ko sta se proti rušenju stare posta- sl rfiir1 •" 's s ” Ul * ■~-niT\\ ■j n u*.uvx' Sl'ka 2: Poljane nad Škofjo Loko: Prvotno cerkev arh. G. Mačka so takoj po vojni porušili, »ker je ovirala razgled na hribe«. Novo je oblikoval arh.T. Bitenc leta 1970.(Foto: arhiv) jftienitniki, so postajale ”,i /j Ai* iji . ga graditelji arhitekture °ncna vrhunska merila Arhitekturnih dosežkov v ^ovenskem prostoru. Prva so to kazali vplivi romaniko vpetih, Ce-Pfav skromnih meril, na-0 Pa Prek mode gotskega stavbarstva in razlic-^ >>sol«. V ta splet za- gradnje razpoznav-simbolov je pri nas av. gotovo potrebno Šteti tudi velikanski na-P°r. ki so ®rkvene lethTv* v 15- in 16' sto-Vpn ’ ko 80 rruroge cerk-stavbe spremenili v km c. Vne’ največkrat kHiCk® utrdbe, tabore, celnm ahko pripišemo (n Kp°fne pripadnosti Ugotrv, v-OVo Se danes kot 2snvm stevil° (veC vrednn ,eLprav gotovo Merf občudovanja. Uri tari Sefur arhitektura-leg Casa so po- Dbvlari °v najmočneje kedkat?Vali Prostor. 2a rSa S° bila skri" drevjem d]1’ vasice med koz0u- ’ »znamenja« in pojav]iac° Se Sat® zaceli Ui še L J’ aarkve poveci- ŽV°uikov° lmede vis°kih 111 Protir’eef(reformaciie ormacije je no središče. Cerkvena stavba je morala skupaj z opremo nuditi psihološko in versko oporo, zato se je morala vzpostaviti kot zaključni člen v berljivi identiteti bivalnega okolja(3). Vse do začetka 19. stoletja je bilo tako razmerje tudi temeljna pobuda za vse, kar je človek gradil dobrega ali slabega, ne le na Slovenskem, ampak tudi v širšem evropskem prostoru, ki mu je naš prostor tedaj neposredno pripadal. »Sakralna pokrajina« Podjune na Koroškem, tirolska ali bavarska pokrajinska podoba, velik del Hrvaške in severne Italije - za identiteto vseh teh arhitekturnih krajinskih podob v Srednji Evropi bi lahko rekli, da je nastala v istem Času; povsod so prav cerkvene stavbe za vsako okolje svoje lastno merilo. V drugi polovici 19. stoletja in v celotnem 20. stoletju so pogosto poskušali ustvariti nova arhitekturna merila. Začelo se je z Zeljo, da bi ponovno gradili ne le cerkve, ampak celo tovarne v ponovljenih oblikah, ki jih je pred stoletji uveljavljala cerkvena arhi- gotska cerkev Srca Jezusovega leta 1882 v Ljubljani in novozgodnje-gotska župnijska cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji iz leta 1900, obe istega graškega arhitekta A. VVagnerja. Tedaj so elani društva celo objavili, da je le cerkev Srca Jezusovega res arhitektura, vredna svojega imena... A v istem Času je Evropa že iskala nova merila, cerkve pa so gradili le zanesenjaki, kakršna sta bila Spanec Gau-di ali naš Plečnik, in trezni realisti, kakršen je bil Le Corbusier. Arhitekturna teorija je tovrstnim stavbam dopuščala le še možnost praktične uporabnosti ali vlogo spomenika preteklosti. Ta bežni prelet »zgodovine« seveda ne more nadomestiti pravega strokovnega pregleda, vendar je potreben vsakemu, ki bi hotel ne samo Čustveno, ampak tudi razumsko postaviti merila za določanje »dobrega« ali »slabega« v cerkveni arhitekturi. Iz povedanega je razvidno, da take delitve sploh ni mogoCe postaviti, saj je povsod odvisna od ra- »kulturni spomeniki« in šele nato kot nova arhitekturna naloga. Prav vloga spomenika je odločala o novem mestu cerkvenih stavb v arhitekturi. Potem ko so. Nemci v prvi svetovni vojni načrtno bombardirali francoska mesta, so porušene katedrale po- novanjske stavbe ali vasi rekonstruirana v prvotni obliki in s tem postala vzorec za varovanje kulturne dediščine. Seveda je še dolgo -vse do druge polovice našega stoletja - le počasi prodirala nova vloga »starih« cerkvenih stavb. Ce so na primer v Spani- vila PleCnik in Stele, vendar nista imela uspeha (še pred nedavnim je bila v ostanku prezbiterija mehanična delavnica...) (slikal). Tudi novih cerkva se je tedaj gradilo le malo, v enakem obdobju med vojnama so jih postavili komaj 80 odstotkov od števila no- 11 n vo zgrajenih po vojni (4), ko je bil Cas gradnji cerkva najbolj nenaklonjen (slika 2). Nekako v sedemdesetih letih tega stoletja so se razmere obrnile: medtem ko je bilo na uradnem seznamu kulturnih spomenikov še leta 1974 od skupaj približno 2500 cerkvenih stavb na Slovenskem le 70 cerkva, jih med »pomembne« prišteva publikacija iste ustanove v letu 1989 (torej še pred političnimi »spremembami«) že vseh 2500 (5)! Gotovo se ni spremenila njihova arhitektura, ampak le njen pomen, to pa je bila temeljna novost ne le v okviru nujnega konservativnega spomeniškega varstva, ampak tudi v arhitekturni teoriji in med arhitekti. Značilen primer, ki kaže, kako so se merila vrednotenja cerkvene arhitekture, spreminjala je bila ostra kritika v Arhitekturnem biltenu leta 1946 po podelitvi Prešernove nagrade arhitektu Jugovcu, med drugim tudi za obnovo cerkve v Retečah pri Škofji Loki, ki opozarja na »moralnost (dvojnost) arhitektovega delovanja... (kot) posledico neizdelanega odnosa do funkcij sakralne arhitekture v okviru našega družbenega konteksta...« (slika 3). Tedaj so si namreč le redki arhitekti pri nas že upali graditi ali prenavljati cerkve, Čeprav so le nekaj let pozneje zaceli množično tekmovati v natečajih za nove stavbe ali ponujati usluge za prenovo obstoječih cerkva. Le dobrih 10 let po- V naslovu: Slika 1: Ostanek cerkve v Zireh (danes mehanična delavnica), potem ko so jo med obema vojnama podrli kljub javnemu protestu arhitektov Jožeta Plečnika in dr. Franceta Steleta. (Foto: P. Fister) zneje je v apoteozi Muši-Ceve cerkve v Dravljah zapisano, da »smo končno doživeli, da se je spet pomemben ustvarjalec posvetil snovanju Cerkvenega stavbarstva.... ki ima vse možnosti, da prevzame svoje mesto na vrhu snovanja arhitekture in oblikovanja sploh.« (6) (slika 4) Tudi to je bil (še pred politično preobrazbo!) eden od udarcev dotedanjemu vrednotenju cerkvene arhitekture kot preživele sestavine prostora. Seveda pa vsa ta kameleonska preobrazba ni prinesla le zlata. Posebej sta se odprla dva problema: kako zgraditi novo cerkev in kako obnoviti staro. Vsako vprašanje je povsem samostojno, vendar v celoti vezano na skupno »zgodovino« vrednostnih razmerij, kot smo jo močno poenostavljeno prikazali zgoraj. Gradnja novih cerkva je prav gotovo vezana na modne arhitekturne tokove, na trenutne naročnikove zahteve, na sposobnost uporabnikov, da presodijo, kaj je in kaj ni »dobro« v arhitekturi. Končno gre tudi za sposobnost arhitektov, da razrešijo tisočletni problem gradnje posebnih simbolnih stavb, ki so hkrati ideološke, religiozne, psihološke, nacionalne, institucionalne, funkcionalne itd., ki imajo torej mnogo veC nemerljivih kot merljivih ocen. Tudi naš velik PleCnik je iskal pravo razmerje med vplivom tradicije in arhetipov ter med realnostjo in modernostjo. Se toliko bolj pa so ga iskali vsi tisti, ki so se gradnje cerkva lotili kar nenadoma, ko so se takoj po načrtovanju političnih središč ali socialističnih sosesk lotili načrtov za tisto posebno stavbo, ki na eni strani izhaja iz globoko verskih simbolov in Čustev, na drugi pa so njene predhodnice še vedno vgrajene kot najbolj določljivi in najkvalitetnejši deli identitete slovenskih pokrajin ali krajev. Toda to je posebna zgodba, ki jo je treba povedati na poseben naCin... (glej op. 4!). Povsem določljiva pa so merila, ki so se izoblikovala v svetu in pri nas, potem ko je bilo dokončno ugotovljeno resnično mesto cerkvenih stavb v celoviti stavbni dediščini kot sestavini identitete prostora. Ne le Beneška listina (»sveto pismo konservatorjev«) ali prava množica bolj ali manj strokovnih razprav o metodah ali uspešnosti prenove spomeniških cerkva, zelo bogata je tudi praksa. Danes lahko ugotovimo, da so med stavbami, s katerimi se največ ukvarjamo, na prvem mestu prav cerkve, zato sta načrtovanje ali izvedba prenove cerkva zelo zaželena (vezana tudi na trenutno najbolj zanesljivega naročnika!). Po razmerju med obnovljenimi ali obnavljanimi cerkvami pa smo gotovo med prvimi tudi v evropskem merilu, da o »nočni podobi« Slovenije, ki jo določajo številne reflektorsko osvetljene cerkve in cerkvice in ki na poseben naCin osvetljuje skoraj neverjetno zanimanje za cerkvene stavbe danes, niti ne govorimo... In tu se v resnici zaCne zgodba o merilih za obnovo, prenovo, restavriranje, adaptiranje... cerkva (ki so danes skoraj vse evidentirane kot pomembni deli stavbne dediščine) in o usposobljenosti načrtovalcev, izvajalcev, tistih, ki dajejo le mnenja, lastnikov, obiskovalcev, vernikov - za tako usmerjeno in izpeljano prenovo, da bodo cerkve kot najvišji spomeniki v prostoru, zgodovini, kulturi, umetnosti tudi zanamcem ostale to, za kar jih prepoznavamo danes: simboli in nepogrešljivi vrhunci identitete našega kulturnega prostora... Opombe: (1) P. Fister, Arhitektura slovenskih proti-turških taborov, SM, Ljubljana, 1975; (2) N. Sumi, Pogledi na slovensko umetnost, PK, Ljubljana 1975, str. 23; (3) P. Fister, Umetnost stavbarstva na Slovenskem, CZ, Ljubljana 1986; (4) P. Fister, Arhitektura in cerkvene stavbe na Slovenskem v drugi polovici 20. stoletja, I, II; v: Celovški Zvon, IV/10, IV/11, Celovec 1986; (5) Kulturni spomeniki Slovenije, spomeniki I. kategorije, Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije, Ljubljana 1974; Iva Curk - Matjaž Puc, Varstvo naše dediščine, Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, 1989; (6) N. Sumi, D. Tan-šek, Marko Mušic, Valovanje v svetlobi - arhitektura nove draveljske cerkve, Z.u. Dravlje, Ljubljana 1988; Slika 3: Leta 1976 še vedno ideojoško »sporna« prenova cerkve v Retečah (arhitekt Jugovec je zanjo prejel Prešernovo nagrado) Slika 4: »Prenova« cerkvice Sv. Roka v Dravljah z dodano novo, moderno arhitekturno zasnovo (arhitekt Marjan Mušič, 1985) Nedelja, 20. decembra 1992 ITALIJA, FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA ____DEŽELA FJK_ Proračun odobren Deželno večina zdržala, a na obzorju so še razne čeri Martin Brecelj TRST - Kot smo napovedali, je deželni svet v petek pozno ponoči odobril proračun za leto 1993. Zanj so glasovale stranke večine KD, PSI, PSDI, SSk, PLI, bivši republikanec Barnaba in zelen Vivian, proti so se izrekli svetovalci DSL, Federacije zelenih in MSI. S tem se je zaključila tridnevna maratonska razprava, ki je nudila dokaj veren prerez trenutnega političnega stanja v Furlaniji-julijski krajini. Upravna večina je preizkušnjo prestala, vendar ne brez težav. Do izraza so prišla trenja med KD in PSI, pa tudi v vrstah obeh teh največjih vladnih strank. Odnosi so se posebno zaostrili, ko se je večja skupina socialističnih svetovalcev pri nekaterih popravkih opredelila z opozicijo, npr. glede prispevkov za naravne parke ter za nakup ali gradnjo prvega stanovanja. Stvari so prišle že tako daleč, da je predsednik deželnega odbora Turello zagrozil z odstopom. Grožnja je zalegla, saj so se vrste večine potem dovolj strnile, da je bil proračun odobren brez večjih incidentov, seveda pa s tem ni rečeno, da bo imela zdaj upravna večina mirno življenje do sicer bližnjega izteka mandatne dobe. Marsikdo se zaveda, da se s to mandatno dobo tudi v Furlaniji-Julijski krajini končuje neko obdobje, in v takšnem razpoloženju se lahko primeri še marsikaj zanimivega ali vsaj nenavadnega. Med raznimi popravki k finančnemu zakonu, ki so bili sprejeti med maratonsko obravnavo, bi omenili zvišanje postavke za zakon o dvojezičnem poslovanju krajevnih uprav, ki ga marsikdo pozna tudi kot zakon Stoka. Svetovalcu DSL Ugu Poliju je kot poročevalcu manjšine uspelo po večkratnih poskusih doseči, da bo Dežela v ta namen lahko porabila 250 milijonov lir letno, 50 milijonov več kot doslej. Kar zadeva slovensko problematiko, pa velja omeniti, da je naletel na ugodne odmeve razplet v zvezi s statutoma doberdobske in sovodenjske občine. Predsednik Turello, podpredsednik Saro in odbornik Longo so se pisno obvezali, da deželni odbor ne bo vložil priziva proti razsodbama deželnega upravnega sodišče, ki je potrdilo določila o javni rabi slovenščine. TRST / DARIO TERSAR ODBORNIK Slovenec iz PSI v deželni vladi Vodil bo prostorsko načrtovanje TRST - Slovenski socialist Dario Tersar je novi deželni odbornik za prostorsko načrtovanje in za zunanje odnose. Prevzel je mesto svojega strankarskega tovariša Gianfranca Carboneja, ki je vodil ta resor vse od deželnih volitev leta 1988, prej v Biasuttije-vem, nato v Turellovem odboru. Tersar, ki je bil za odbornika izvoljen v petek pozno zvečer, preden je deželni svet po maratonski debati odobril finančni proračun je prvi deželni odbornik slovenske narodnosti. Star je 45 let in je doma iz Trsta, točneje od Sv. Jakoba. Preden se je vključil v aktivno poltič-no življenje je bil dolgo časa sindikalist CISL, kjer je tudi nekaj let opravljal funkcijo pokrajinskega tajnika. V deželno skupščino je bil izvoljen na zadnjih volitvah leta 1988. Sprva je bil navadni svetovalec, nato predsednik posebne komisije za tržaško metropolitansko območje, do izvolitve za odbornika pa je bil načelnik svetovalske skupine PSI. Je član komisije Sklada za Trst in podpredsednik svetovalske komisije za načrtovanje, krajevne uprave in zdravstvo. Njegovo mesto na krmilu socialistične svetovalske skupine je prevzel Lucio Cin- ti. Carbone, ki skoraj gotovo ne bo več kandidiral, je ”de facto“ odstopil že pred nekaj tedni in že takrat je bilo jasno, da bo njegovo mesto v deželni vladi prevzel Tržačan Tersar. Zamenjava pa ni bila tako enostavna, ker so ji skoraj do zadnjega nasprotovali nekateri vplivni krogi furlanske PSI. Prišlo je tudi do polemik znotraj deželnega vodstva stranke, posebno med pristaši tajnika Craxija in pravosodnega ministra Martellija, čigar notranji komponenti pripada tudi novoizvoljeni deželni upravitelj. Tersar bo vodil zelo pomembno odborništvo, ki ima med svojimi pristojnostmi tudi nadzorstvo nad izvajanjem deželnega urbanističnega plana, nad parki in nad doslednim uresničevanjem mnogih važnih zakonov. Med temi bi omenili le deželni zakon za razvoj kraškega področja. (S.T.) _______TRST / KRIZA V INDUSTRIJI__ Železarji snujejo odmeven protest Vzporedno z zasedanjem Cipija, ki naj bi zagotovil livarni posojilo za 35 milijard lir Drago Gašperlin TRST - Te dni se kuje usoda tržaške industrije. Kot v petek pri Monte-shellu, kjer je bil govor o preživetju delavcev rafinerije Aquila, tako je bila včeraj javna skupščina dobrih 1.000 delavcev škedenjske železarne, s katero je povezanih še kakih 700 delovnih moči v delavnicah, ki zanjo delajo. Namen skupščine je bil jasen: osvestiti javnost, zlasti pa odločujoče javne upravitelje s problemom livarne, ki je na robu propada. V torek bo zasedal medministrski odbor za industrijsko načrtovanje (CIPI), ki naj pooblasti državno kritje bančnega posojila 35 milijard lir, da se zagotovi železarni redna proizvodnja v prvem polletju 1993; toda zasedanje se bo zavleklo do naslednjega dne, od tod sklep tovarniškega sveta železarne, kot je povedal njegov predstavnik Tonino Pantuso, da uprizori delavstvo v obeh dneh odmevno javno manifestacijo v mestu, s katero namerava dodatno pozvati pristojne krajevne oblasti h konkre.tnemu ukrepanju. Na včerajšnji skupščini so bili v resnici prisotni med drugim tržaški župan Staffieri, senator Agnelli, poslanec Bordon in deželni svetovalec Rinaldi. Toda udeležba deželnih predstavnikov je bila pomanjkljiva, nam jo je grenko pokomentiral tajnik kovinarskega sindikata FIOM/CGIL Valdi Catalano. Pa tudi med delavstvom, ki je zaskrbljeno nad bodočnostjo svojih družin, je bilo precej nelagodja. Seveda so bili zadovoljni, ker so se jim prikazali politiki, so se pa hkrati vpraševali, ko smo želeli njihovo mnenje, kako to, da so se »nekateri« spomnili na železarno šele zdaj, ko teče voda v grlo. Dobesedno. Ne samo, kakor že uslužbenci bivše Aquile, tako so tudi oni zaskrbljeni nad stvarno možnostjo »vzporednih umazanih iger«. Za kaj gre? Zadolženi krogi Evropske skupnosti bodo v sklopu konjunkturnih ukrepov okrnili evropsko proizvodnjo jekla za kakšnih 5 milijonov ton. Bodo v to vključili tudi pol milijona ton iz škedenjske železarne? In če bodo to storili, kdo se bo s tem okoristil? Skratka, če ne bodo do srede zvečer ugodno rešili problema, ki je dramatično izbruhnil že oktobra, bo to pomenilo blokado škedenjske proizvodnje, s tem pa tudi zapečatenje usode škedenjskih železarjev. Tako črnogledi pa v sindikalnih krogih le niso. V rimskih ministrskih krogih je prodrla zavest, da je treba začeti reševati probleme tako imenovanega tržaškega kriznega jedra na celovit način, torej na najvišji politično-institucionalni ravni. Za utrditev te zavesti pa je seveda potrebna enotnost vseh delovnih ljudi, nujna je solidarnost, treba je pomesti z zaskrbljujočim raz-rastom partikularizmov in egoizmov, predvsem pa zatreti že v kali še bolj zaskrbljive pojave nasprotovanja med delovnimi stanovi, kakršni prihajajo do izraza tudi na vsedržavni ravni. To sta izrecno poudarila tudi predstavnika Stranke komunistične prenove Jacopo Venier in VValter Lunardelli, ki sta po udeležbi na škedenjski skupščini povedala, da bosta pokrajinski tajnik stranke Giorgio Canciani in poslanec Antonino Cuffaro nemudoma posredovala pri načelnikih senatne in poslanske skupine v Rimu glede državnega jamstva za omenjenih 35 milijard lir. Kras razkril nov fosfat TRST - V jami pri Fernetičih so člani društva za raziskovanje Krasa Lindner v sodelovanju z Inštitutom za mineralogijo pri tržaški univerzi prišli do pomembnega znanstvenega odkritja: v 165 m globokem breznu so našli posebno vrsto mehkega, testna-tega apnenca s tremi fosfati: brushitom, ta-ranakitom in levkofo-sfitom. Presenetljiva je prav najdba lev-kofosfita (na sliki), železovega in kalijevega fosfata, ki je dokaj redek mineral, saj ga kot kaže v evropskem podzemlju -zagotovo pa v kraš-kem - še niso našli. NOVICE Aretirali Ciancimina RIM - Policija je v Rimu aretirala nekdanjega palermskega župana Vita Ciancimina, ki je zaprosil palermsko policijo za potni list. Tamkajšnji kvestor je prošnjo izročil sodstvu, ki je ugotovilo, da mora Ciancimino presedeti še 7 let v zaporu in ga je dalo aretirati, da mož ne bi pobegnil v tujino. INPS: Država premalo prispeva RIM - Vsedržavni zavod za socialno skrbstvo INPS bo nadrobno seznanil javnost s svojim proračunom za leto 1993 v januarju. Ker pa je prišlo po odobritvi listine do polemik, je izdal INPS tiskovno sporočilo, v katerem pojasnjuje, da se oslanja proračun na ustrezne napovedne postavke Amatove vlade iz dne 30. septembra. Predsednik zavoda Mario Colombo navaja, da je bil proračun sprejet soglasno, vendar ob vz-držanju osmih članov upravnega sveta, ki so to utemeljili z okoliščino, da bo državni prispevek v znesku 58.500 milijard lir absolutno premajhen, saj ne bo mogoče z njim pokriti vseh izdatkov oziroma finančnih potreb Inpsa v prihodnjem letu. Colombo zatrjuje, da bo porabil zavod leta 1993 na področju golega podpomištva samo 1.500 milijard lir in da bi morala ta znesek kriti država, kar pa ni res. Fusaroli še na čelu pristaniške ustanove TRST - DeželncLupravno sodišče je v petek sicer suspendiralo predsednika pristaniške ustanove Fusarolija z njegove funkcije, še isti dan pa ga je ministrstvo za prevoze spet imenovalo in mu podaljšalo mandat. Sindikalne organizacije in zveza industrijcev so proti ministrskemu odloku že ostro protestirale. Različnost kot bogastvo Evrope dežel in narodov TRST - Danes dopoldne, ob 10. uri, se na pomorski postaji tretje srečanje Permanentne konference občanov Alpe-Jadrana zaključuje z javno skupščino na temo Različnost kot bogastvo Evrope dežel in narodov. Razprava se je od petka popoldne razvijala okrog vprašanj o pojavih nestrpnosti, o manjšinah in solidarnosti do vojnih beguncev (včeraj sta posegla tudi tržaški podžupan Magnelli in podpredsednica deželnega sveta Augusta Barbina), v svojem zaključku pa se glas civilnih združenj obrača na neposredno okolico - Trst - v katerem so pojavi nestrpnosti zelo vidni. Danes bodo ob okrogli mizi na Pomorski postaji spregovorili nekateri vidni predstavniki tržaške stvarnosti: med ostalimi gosti bo v imenu Slovencev posegel prof. Pavle Merku, o judovski skupnosti bo spregovoril Filip Fischer, o istrski kulturni razsežnosti pa Marino Vocci. (dam) MAMILA / USPEŠNA AKCIJA FINANČNIH STRAŽNIKOV Pri Moščenicah zaplenili za 100 milijard lir heroina Za skupen volilni nastop Slovencev TRST - Svet slovenskih organizacij podpira zamisel o skupnem volilnem nastopu Slovencev iz Furlanije-Julijske krajine na junijskih deželnih volitvah, ker je to, spričo spremenjenega deželnega volilnega zakona, najboljša pot za ohranitev samostojnega slovenskega zastopstva v deželnem svetu. Prava, korenita rešitev, za katero si je treba odločno priza- devati, pa je v zajamčenem zastopstvu manjšine v vseh izvoljenih zakonodajnih in upravnih telesih, kot je to med drugim že predvideno v Republiki Sloveniji za italijansko in madžarsko manjšino. To stališče je SSO izrazil na dvostranskem srečanju, ki ga je imel 16. decembra v Trstu z zastopstvom deželnega vodstva Slovenske skupnosti. TRŽIČ - Tržiški finančni stražniki so predvčerajšnjim na avtocestnem vstopu pri Moščenicah zaplenili kar 160 hlebčkov heroina najčistejše vrste »brown su-gar«. Prevažala sta ga dva madžarska državljana v svojem osebnem avtomobilu, s katerim sta se pripeljala iz Madžarske prek Slovenije, namenjena pa sta bila po vsej verjetnosti v Padovo. Kot je povedal goriški pokrajinski poveljnik finančnih stražnikov Sal-vatore Penza na včerajšnji tiskovni konferenci, so imena madžarskih državljanov zavita v strogo tajnost, ker so preiskave še v teku. Zvedelo se je le, da sta moški in ženska. Kar pri celotni zadevi vsekakor še najbolj iz- stopa, pa je nenavadno velika količina mamil, ki sta jih prevažala. Slo je za nič manj kot 84 kilogramov heroina, ki bi na črni borzi veljal od 80 do 100 milijard lir. Mamilo je bilo spravljeno v treh črnih potovalkah v prtljažniku audija z madžarsko evidenčno tablico. Aretiranca sta mod prvim zaslišanjem namestniku goriškega državnega pravdnika Matteu Trotti priznala, da bi morala za prevoz dobiti 80 tisoč nemških mark nagrade, se pravi približno 71 milijonov lir. Kaže, da sta v Italijo prišla po mejnem prehodu pri Fernetičih. Ker je bilo veliko prometa, ju ni tam nihče natančneje pregledal, očitno pa je dvojica pri kom le vzbudila kak sum, saj so tržiški finančni stražniki pri Moščenicah nastopili po naročilu obmejnih financerjev. Po vsem sodeč, se neuspeli prevoz mamil uokvirja v večjo zlikovsko dejavnost mednarodnega dometa. Zaplenjen heroin je turškega izvora, zdi pa se, da je povezan tudi s črno trgovino z orožjem, namenjenim eni izmed vojskujočih se strani na Balkanu. To je vsaj posredno priznal na včerajšnjem srečanju s časnikarji tudi poveljnik goriških fi-nancarjv Penza, ko je dejal, da se mamila in orožje prevažata po naši deželi po »vzporednih kanalih«. Aretiranca bi morala svoje plačilo prejeti prek švicarske banke. MILAN / V PROMETNI NESREČI Tragična smrt Brere PRED PRAZNIKI / TRADICIONALNA IZMENJAVA VOŠČIL V TRŽAŠKEM NOVINARSKEM KROŽKU Glavno vodilo ostaja iskanje resnice Izmenjava prazničnih voščil v tržaškem Novinarskem krožku (Foto Križmančič) TRST - Tradicionalna izmenjava božičnih voščil med novinarji in predstavniki oblasti v Furlaniji-julijski krajini je včeraj v tržaškem Novinarskem krožku izzvenela v nekoliko utišanih tonih. Prevevala jo je namreč vznemirjenost zaradi poskusov krčenja svobode tiska, prevsem pa resna zaskrbljenost nad dramatičnim časom, ki ga preživlja Trst s svojo pokrajino. Kot kaže, so se tega naposled zavedeli tudi tisti, ki so do včeraj izgubljali čas s preganjanjem namišljenih strahov... Pred velikim božičnim drevesom v dvorani Paolo Alessi je zbrane v imenu novinarskih organizacij pozdravil predsednik Novinarskega krožka Chino Alessi, ki je med voščili izpostavil željo, da bi uspeli zavreti restavratorske težnje in odpraviti ovire pri uveljavljanju novega, h kateremu so novinarji s svojim pogumom prispevali odločilni delež. Prav zato - mu je pritegnil vladni komisar Sergio Vitiello - je treba odločno zaščititi svobodo tiska, ki ima velike zasluge pri odkrivanju gnilega, a je zagrešil tudi napake, katerih odprava terja strožja individualna pravila in notranjo disciplino. Na dramatičnost tržaških razmer je posebej opozoril župan Staffieri, ki je novinarje pozval k sodelovanju pri ustvarjanju enotnosti, s katero se je treba upreti obupni krizi, v katero neustavljivo drsi naše mesto. Zadnja božična voščila je na novinarje naslovil tržaški škof Lovrenc Bellomi, ki jim je zaželel, da bi dosledno vztrajali v službi resnice. MILAN - V tragični prometni nesreči pri kraju Codogno v milanski pokrajini je v noči na soboto umrl eden najvidnejših italijanskih športnih novinarjev, Gianni Brera. Žrtvi čelnega trčenja, do katerega je prišlo okrog 3. ure, sta bila tudi njegova prijatelja, s katerima se je vozil v fordu sierri, medtem ko sta življenji hudo ranjenih mladih potnikov iz drugega avtomobila, lancie thema, v nevarnosti. Brero in njegova sopotnika so reševalci potegnili iz razbitin še pri življenju, a s o vsi trije umrli med pre' vozom v bolnišnico. Gianni Brera je bil n°' vinar in pisatelj izrazit® osebnosti, zelo znan p° svoji polemični, a dobrodušni osti. Rodil se j® pred 73 leti v kraju Saj1 Zenone del Po pri PavU-skoraj 50-letno novinar sko kariero pa je zace pri naj večjem športnem dnevniku »La Gazzet dello Šport«, ki ga je { začetku petdesetih 1 tudi vodil. Sodeloval J ^ z mnogimi drugimi it®_ lijanskimi časopisi in e levizijskimi mrežam ’ nekaj časa je bil dop snik iz Pariza, v zadoP letih pa je imel sta^a rubriko v dnevniku » Reppublica«. Z Brero je odšla ej zadnjih »živih leg611 italijanskega novinar va, ki je na knjižni P° Q zapustila številna de nogometu - med ul1 Kritično zgodovino ^ lijanskega nogometa pripovedne romane, »Corpo della ragas .^ »Naso Bugiardo« »Addio bicicletta«- v X TRST Nedelja, 20. decembra 1992 Župan Pavel Colja včeraj odstopil Kot je bilo sicer že napovedano, je včeraj odstopil repenta-brski župan dr. Pavel Colja, ki tako po 17 letih in pol neprekinjenega vztrajanja na čelu uprave, zapušča občinsko krmilo. Občinski tajnik dr. Valter Švara je v skladu z zakonom o krajevnih avtonomijah vzel na znanje odstop in v torek bo na zasedanju občinskega sveta, ki je napovedano za 19. uro, prišlo do simbolične predaje štafetne palice. Nobena skrivnost ni, da bo prvi občan postal dosedanji podžupan Aleksij Križman, ki je bil istotako izvoljen na Napredni listi. Z županovim odstopom je avtomatično razpuščen tudi občinski odbor, pri sestavi katerega so predvidene nekatere kadrovske spremembe. (B.S.) ZGONIK / SEJA OBČINSKEGA SVETA Glas proti okrnitvi gorske skupnosti Zoper namero deželnih upraviteljev bodo nastopili z vsemi razpoložljivimi sredstvi Boris Simoneta Na petkovi seji zgo-niškega občinskega sveta, zadnji v tem letu, je odjeknila v prvi vrsti skrb vzbujajoča napoved deželne uprave, da bo teritorialno omejila in bistveno zmanjšala obseg Kraške gorske skupnosti, ki naj bi poleg zgoniške zajemala le še devinsko-nabrežinsko in repenta-brsko občino. »Občinska uprava,« je naglasil podžupan Boris Strekelj, ki je vodil sejo v odsotnosti na deželnem svetu zadržanega župana Budina, »se bo z vsemi sredstvi uprla napovedani okrnitvi. Ohraniti želimo celovitost kraškega teritorija.« Načelnik Slovenske skupnosti Jožko Gruden je v celoti podprl prizadevanja, da se onesposobi »nesrečno pobudo deželnega odbora«, in pooblastil upravo, da aktivno spremlja razplet dogodkov in v sozvočju z drugimi prizadetimi dejavniki podvzame potrebne ukrepe. Svetovalci so se spomnili tudi tragedije v Bosni in Hercegovini in sklenili prispevati sejnino za pomoč beguncem. V svetovalskem vprašanju je J. Gruden izpostavil problem neograje-nega odlagališča trdega materiala, ki so ga pri Proseku ob izkopu pod: voza hitre ceste nagrmadili na jusarskem zemljišču. Nič ne kaže, da bi poverjeno podjetje spoštovalo obvezo, da bo čimprej vzpostavilo prvotno stanje; izgleda celo, da se dovaža nov material in da je v teku transformacijski proces trdih odpadkov. Zupan bo na prihodnji seji javno odgovoril na tri zastavljena vprašanja: prvič, če ima podjetje dovoljenje za to dejavnost; drugič, če ima dovoljenje za dovažanje novega trdega materiala; tretjič, če je pod kontrolo ekološki vidik tega procesa. Svetovalci so sprejeli tudi nekaj upravnih sklepov. Med drugim so odobrili konvenciji z občino Repentabor za tehnično službo in prevoz šolarjev, pri osrednji Hranilnici in posojilnici v Rimu pa bo Občina Zgonik najela posojilo 32 milijonov lir za kritje upravnega primanjkljaja konzorcija ACT v času 1982-86. Razpisan bo tudi javni natečaj za službo občinskega zakladnika denarnemu zavodu z okencem na razdalji največ 10 kilometrov in ki zagotavlja dvojezično poslovanje. SKUPNOST DRUŽINA / OBISK LOVCEV n Topli izrazi solidarnosti Čut za dobrodelne pobude in dejanja se v predbožičnem obodbju še posebno izostri. Izkazovanje solidarnostne pozornosti članom ožje ali širše družbe, ki so tako ali drugače prizadeti in prikrajšam za normalno doživljanje vsakdana, se kot plemenita človeška vrednota uveljavlja s svojim pristnim nabojem humanosti. Čeprav letos iz objektivnih razlogov ne bo v Zgoniku tradicionalnega božičnega dobrodelnega koncerta, pa se nista organizatorja te prireditve izneverila tej človekoljubni navadi. Tako so člani lovskega pevskega zbora Doberdob v sredo zvečer polnoštevilno obiskali Skupnost Družina Opčine na novem sedežu na Božjem polju. To je bila priložnost za pogovor, za poklon daril in za božična voščila. V človeško toplem in prijetnem vzdušju se je lovcem iz srca utrnila pesem, Lojze pa je nategnil svoj meh in ustvarilo se je res enkratno razpoloženje. Pomen takih stikov je v nagovoru naglasil zastopnik lovcev Stanko Budin, v imenu Skupnosti Družina Opčine pa se je z izrazi hvaležnosti zahvalil Karlo Kalc, ki je ganjeno ugotovil v kolikšno moralno primer podarili iz Ddov iztesana lesena pomoč je tej skupnosti sleherna pozornost, obisk in izpričevanj e solidarnosti. Lovci sicer negujejo redne stike s to sredino in so med letom na hloc korita, v katere so nato zasadili rože. Omenimo naj še, da so ob praznovanju sv. Martina obiskali Skupnost Družina Opčine tudi pevci Vasilija Mirka s Proseka in Kontovela, tako da lahko z veseljem pozdravimo tolikšno kulturno in srčno tenkočutnost, ki ima v današnjih vedno bolj plehkih časih, toliko večjo družbeno valenco.(B.S.) SLOVO / UMRLA JE UČITELJICA DRAGA_ Nova vrzel v vrstah šolnikov Vsa slovenska šola iz Trsta in Gorice se je v Petek zbrala na Opčinah ob svežem grobu učiteljice Drage Skupek Lupine, ki se je poslovila nepričakovano in mnogo prezgodaj. Velika u-deležba na pogrebu je Pokazala, kako je bila učiteljica Draga cenjena, Poznana in priljubljena. Svoje ime je povezala z opensko osnovno šolo, kjer je z možem Brankom poučevala vsa pogojna leta. Njeno razdajanje pa je preseglo ozke meje dela v razredu in postalo središče sodelovanja med starši, Solo in krajevno stvarno- Ko je ob priložnosti Poimenovanja šole po rancetu Bevku ob-navljala šolsko knjižni- GLASBA / PO USPEHllH V VERDIJU IN KULTURNEM DOMU Koncert Merlakove v Mleli Nastopila bo s programom, ki go je izvajala lani v La Fenice Harfistka Jasna Merlak je kot solistka nastopila pred kratkim na tržaških odrih, tako z orkestrom gledališča Verdi, kot v Kulturnem domu s Slovensko filharmonijo. Jutri ob 20.30 bo v gledališču Miela predstavila tržaškemu občinstvu zanimiv program, ki ga je že izvajala lani v gledališču La Fenice v Benetkah; koncert je bil vključen v proslave, ki jih je beneško gledališče priredilo za 500-letnico odkritja Amerike. Prva skladba večera je Old American Suite, ki jo je komponiral tržaški skladatelj Fabio Vidali na melodijah ameriške vojne epopeje za neodvisnost; pesmi so shranjene v Congress Library of VVashington. Program dopolnjujejo skladbe, ki so jih napisali Nancy Gustavson, Pearl Cher-tok, Carlos Salzedo, Duke Ellington, Cole Porter in George Ger-shwin. Koncert prireja glasbena ustanova Sono-ra.(L.A.) co, je Draga Lupine prišla v stik z založniki in književniki pri Mladinski knjigi in iz te njene osebne, človeške povezanosti z ustvarjalci se je kasneje rodilo in zaživelo pri nas tekmovanje za bralno značko. Posa- mezni poskusi so bili sicer tudi prej, toda učiteljica Draga je znala povezati mentorje, jim svetovati, gojila je stike z Zvezo prijateljev mladine, predvsem pa ji je uspelo ustvariti praznični dan ob podelitvah bralnih značk; leto za letom so se vrstila nepozabna srečanja, ko so naše šole gostile cvet mladinskih književnikov in ilustratorjev, ki so na ta način prihajali v stik z našo stvarnostjo, z našo šolo. In uspeh prireditev je bil učiteljici Dragi tudi edino in največje zadoščenje za vložen trud. Za njeno delo in pričevanje se ji je v imenu šolnikov in openske skupnosti zahvalil prof. Egidij Košuta, (v.t.b.) ' Brjivnin spet odprta Uprava občine Dolina sporoča, daboodpb-neddjka dalje ponovno odprta prometu pokrajinska cesta Rianmje -Dotnjo, ki sa jo zaprli zaradi postavitve metanskega omrežja v Ric-manjih Istočasno pabo-do zaradi del zaprli občinsko cesto proti Bandam. •Avtchus a. 41 bo ponovno vozil z rednim umikom, le dabo proga na odseku Katinara -Boljunec in povratek začasno preusmerjena na pokrajinsko cesto Ključ-Preben^nad vasjo. Danes, 20. t.m., ob 18.30 O božična revija v cerkvi pri Sv. Jakobu. Organizira zbor JACOBUS GALLUS. zahodni kras / seja rajonskega sveta Oblikovanje delovnih komisij Dogovor o oblikah porabe občinske finančne dotacije le P.^ikovanje komisij , 1 a osrednja točka na sej^116™1 redu sredine raii, z, °dnokraškega ValI1Skega sveta. Sveto-deln1 S° sestavili štiri SSk ne (DSL- SKP in bik ’ ,eno Pa predstav-vecin r^.n^-e relativne itiisu ® V vsaki kotlih jj6,?0 en predstavite^6 stranke, ki je svetuPana V rai°nskem vaiiVJ!:",Valci 80 obliko-biis;j PeCe. delovne ko- SSk), komisijo za javna dela in promet (Ferdinand Bogateč, SKP), komisija za šolstvo, kulturo, šport in rekreacijo (Mario Dudine, KD) in komisijo za zdravstvo in za socialne dejavnosti (Zdravko Bisin, DSL). Predsednik rajonskega sveta Križman je uvodoma orisal pristojnosti vsake komisije. Melo-narski predstavnik Gio-na je sicer predlagal, da bi ohranili pri življenju takoimenovano »veliko komisijo« (ki je zajemala urbanistiko, teritorij, javna dela in promet), ki je delovala v prejšnji mandatni dobi, a mu je ta poizkus spodletel. Rajonski svet je nato tudi okvirno odločil, kako naj bi porabili dotacijo v višini 12 milijonov lir, ki jo daje Občina na razpolago rajonskim svetom za javna dela na teritoriju. Svetovalci so se odločili za dve možnosti: denar naj bi služil za popravilo treh mrliških vežic na pokopališčih na Kontovelu, na Proseku in v Križu, ali pa za popravilo rekreacijskega centra Grego v Križu, ki počasi, a nezadržno razpada. Slovenski dijaški / ^ iSKiod dom Mitia SREČKO KOSOVEL Cuk priredi jutri, 21. decembra, ob 18.30 BOŽIČNI Domski KONCERT: dan Marko Feri igra na klasično kitaro Častni gost večera bo otroški pevski zbor in orkesterček OŠ »Pier Paolo Vergerio za Sklad Mitja Čuk il Vecchio« iz Kopra. v torek, 22. 12. 1992, ob 20.30 v Po pozdravih, po glasbeni in lutkovni Peterlinovi dvo- animaciji skupine rani, Ul. Donizetti gojencev sledi 3 - Trst družabnost SLOVENSKI KLUB V TRSTU vabi v torek, 22. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevo s.Trantiika 2o/ii dvorano na srečanje m 0 SOŽITJU NEKOLIKO DRUGAČE ustanovitelj Skupnosti San Martino al Čampo. Večer bo uvedla DAMIANA OTA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GOSTUJE CANKARJEV DOM LJUBLJANA BERNARD SLADE OB LETU OSOREJ Igrata: POLONA VETRIH in IVO BAN Danes, 20. t. m., ob 16.00 ABONMA RED C in G Amaterski oder.jaka stoka Prosek-Kontovel vabi na premiero humoreske NASI GRAJU NE RADIO Avtor Alojz Cjak. režija Drago Gorup, glasba Aljoša Starc Danes, 20. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! KD IVAN GRBEC, Ul. di Servola 124 vabi vsb svoje člane in prijatelje na PREDSILVESTROVANJE ki bo v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri v društveni dvorani. Za zabavo bo poskrbel godalni Trio Venturini od Domja. T ržaški C asnik obvešča cenjene bralce, da bo nova številka TČ priletela v zamejstvo z novim letom. Ne zamudite ugodne priložnosti in se naročite! ZSKD - ACLI - ARCI - ZDRUŽENJE ZA MIR V okviru III. permanentne konference občanov Alpe-Jadrana Različnost kot bogastvo Evrope dežel in narodov Na temo bosta spregovorila tudi Pavle Merku in Filip Fischer. Danes, 20. decembra, ob 10. uri na Pomorski postaji (Dvorana Oceania). / Obvestilo naročnikom in bralcem Primorskega dnevnika IZ REPNA, S COLA IN POKLONA Sporočamo Vam, da nam je uspelo dobiti raznašalko tudi za Vaše kraje, ki bo od danes dalje že v zgodnjih jutranjih urah redno dostavljala Dnevnik na Vaš dom. Prepričani smo, da bo ta pobuda naletela na ugoden odmev in bo spodbudila tudi tiste vaščane, ki do sedaj še niso bili, da postanejo naročniki Primorskega dnevnika. Uprava Otroci! JANKO IN METKA vas čakata danes, 20. decembra 1992, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Ul. Brandesia 27 ob 11. in 17. uri Življenje jima bo dal znani slovenski lutkar CVETO SEVER To božično darilo Vam poklanja RADIJSKI ODER V V KOZMETIČNI SALON L Eden della Bellezza KEBAR IRENE TRST - Trg Goldoni 10 - IV. nad. Tel. 636448 e nega obraza e pasivna telovadba esolarium epressoterapia e pedicure LESNINA BOR NABREŽINA - POSTAJA 69 TRST Tel. (040) 200282 Vošči vesele praznike * UMETNA OBRT * LESENE OBLOGE * RAZNOVRSTNI PODI + LESENE LESTVE + LAKI, LEPILA, SILIKONI * KOVINSKA OPREMA ZA POHIŠTVO * LES ZA GRADBENIŠTVO * RAZSTAVA NOTRANJIH VRAT (BREZPLAČNI PREDRAČUNI ZA DOBAVO IN MONTAŽO) * ZASTOPSTVO ELEKTRIČNIH STROJEV HOLZ HER in STAVER TORBICE ČEVLJI NABREŽINA 79 CENTER ZANJO, ZANJ... Velika izbira za domiselno BOŽIČNO DARILO Vošči vesele praznike G/ARDiN/ERE Drevje in rastlinje Velika izbira novoletnih jelk Voščimo veselo božično in novoletno praznovanje. PROSEK 1000 - Telefon (040) 251130 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% ODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA danes, 20. decembra, ob 16.30 v občinski telovadnici v Nabrežini Gost večera bo MoPZ Fran Venturini od Domja ODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA danes, 20. decembra, ob 16.30 v občinski telovadnici v Nabrežini Gost večera bo MoPZ Fran Venturini od Domja GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ Pod pokroviteljstvom občine Dolina vabi na ZAKLJUČNI KOCERT1992 pod vodstvom dirigenta DARIJA POBEGE ti Večer bo otvoril Mladinski orkester Glasbene Sole godbe Danes, 20. t. m., ob 18. uri v telovadnici pri Domju. IGRAČE OR VISI TRST - UL. PONCHIELLI3 super izbira kakovost - cene video igre Quickjoy MAKI Gostilna Guštin Zgonik-Tel. 229123 domača kraSka kuhinja in pizze iz krušne peči Zaprto ob sredah MAJHNI POŽIRKI, VELIKA D07TVFTTA d KINO ARISTON - 16.00- 18.05-20.10-22.15 »Uomi-ni e topi«, r. Gary Siniše, i. John Malkovich. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«. Produkcija Walt Disney. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un cuore in inver-no«, r. Claude Sautet. NAZIONALEI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo« i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »La ragazza e lo stallone nero«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Delitti e segreti«. GRATTACIELO 17.45, 22.00 »Mamma, ho riperso 1’aereo«, i. Macau-lay Culkin. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Os-sessione d’amore«. EDEN - 15.30, 22.10 »Profonde visite anali a domicilio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.00, 17.15, 19.40, 22.00.»La citta della gioia«, i. Patrick Swaitze. LUMIERE - 16.30, 19.00, 21.45 »Časa Howard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa Redgra-ve, r. James Ivory. ALCIONE - 16.30, 18.15, 20.10, 22.15 »Io speriamo che me la cavo», r. Lina Wertmiiller; i. Paolo Villaggio, Marina Con-falone, Paolo Bonacelli. RADIO - 15.30, 21.30 »Ossessione di una donna in orgasmo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 20. decembra 1992 EVGEN Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.41- Luna vzide ob 4.00 in zatone ob 13.33. Jutri, PONEDELJEK, 21. decembra 1992 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje, zraCni tlak 1028,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja Valentino Bratina draguljar TR2IC Ul. IX. junij 74 - Tel. (0481) 790051 Vošči vesele božične praznike UVOZ-IZVOZ LAV0RI GENERALI NOVOST: steklena zavesa Steklena zavesa je izredno enostaven in učinkovit sistem za zaščito pred svetlobo. Na notranji strani minimalno zmanjšuje svetlobo (največ za 12%) in tako ščiti pred neposredno sončno svetlobo. Na zunanji strani pa daje videz ogledala in s tem omogoča številne zanimive arhitektonske možnosti. S stekleno zavezo niso več potrebni dragi zunanji sistemi za odboj svetlobe ali notranje zavese z vsemi problemi s čiščenjem. Je primerna za urade, hale, izložbe in kjer je potrebna zaščita pred soncem. Steklena zavesa je postavljena v notranjost dvojnega stekla in ne zahteva vzdrževanja. Pozimi do +13°C pridobiva toploto; poleti, ko se temperatura dvigne nad +15°C, pa toploto oddaja. S tem omogoča energetski prihranek. Na podlagi naših stalnih raziskav in poizkusov je ljubljanska Univerza smatrala za primerno, da uporabljajo steklene zavese tudi na vozilih, kot so avtobusi, vlaki itd. TRST - MILJE - UL. CADUTI SUL LAVORO 1 - TEL. (040) 232243 - 232244 12,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE : Gianluca Pilo, Luca Slobic, Valentina Nuzzo, Mattia Piccoli, Marinella Vlila, Irene Regeni, Sara Verza, Francesco Ceglie. UMRLI SO: 82-letni Ferdinande Comotti, 79-letna Maria Kovacich, 66-letna Nella Cattunar, 16-letni Marc o Barbot, 77-letni Giovanni Maugeri, 46-letna Lucia Monaro, 89-letna Ernesta Zhuk, 58-letni Stefano Bo-lobicchio, 83-letni Valentino Sorgo, 54-letni Antonio Franco. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 20. decembra 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 18 (tel. 726265), Trg Goldoni 8 (634144), Ul. Roma 16 (tel. 364330), Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. Com-bi 17 (tel. 302800), Ul. Ca-vana 11 (tel. 302303), Trg Liberta (tel. 421125), Ul. deli' Orologio 6 (tel. 300605), Ul. Dante 7 (tel. 630213), Ul. del Soncini 179 (Skedenj) (tel. 816296). BAZOVICA - Ul. I. Gruden (tel. 226165). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberth 6, Ul. del Soncini 179 (Skedenj). BAZOVICA - Ul. L Gruden 27 - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Roma 16, Borzni trg 12, Ul. Cavana 11, Ul. deli' Orologio 6., Ul. Dante 7. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberth 6, Ul. del Soncini 179 (Skedenj). Istrska ulica 18. BAZOVICA - Ul. I. Gruden - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 726265) Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27 decembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Drevored XX. septembra 4, Ul. Pastfeur 4/1, Prosek, Milje - Mazzinijev drevored 1. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Pasteur 4/1, Ul. delVOrologio 6, Prosek, Milje - Mazzinijev drevored 1. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delVOrologio 6. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. a PRIREDITVE SKLAD MITJA CUK prireja razstavo Wal-terja Grudine do 21. decembra v HPO na Opčinah. Ogled med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure. BRISČIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. BOŽIČNI KONCERT SKLADA MITJA CUK bo v torek, 22. decembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kitarist Marko Feri bo izvajal dela znanih avtorjev. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT 1992 pod vodstvom dirigenta Darija Pobege danes, 20. t. m., ob 18. uri v telovadnici pri Domju. Sodeluje mladinski orkester glasbene šole godbe. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA danes, 20. decembra, ob 16.30 v občinski telovadnici v Nabrežini. Gost veCera bo MoPZ Fran Venturini od Domja. SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, prireja SILVESTROVANJE,, za informacije tel. na št. 363457 AMATERSKI ODER JAKA STOKA Prosek-Kontovel vabi na premiero humoreske NASI GRAJU NE RADIO . Avtor Alojz Cjak. režija Drago Gorup, glasba Aljoša Starc. Danes, 20. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE -PROSVETNI DOM - Danes, 20. t. m., ob 17. uri ZABAVNO-GLA-SBENI POPOLDAN. Sodelujejo: MIX ORKESTER, TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL, sopranistki EDITH KOCJAN in MARTA FABRIS, tenorist MARIO SIMIČ, FULVIO JU-RINCIC s frajtonarco, V ANKA IN TONGA, Čarodej BOGDAN FRASS, povezovalec ANDRO MERKU. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 22. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na srečanje O SOŽITJU NEKOLIKO DRUGAČE. Naš gost bo don. MARIO VATTA, ustanovitelj Skupnosti San Martino al Čampo. Večer bo uvedla DAMIA-NA OTA. GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi TRADICIONALNI KONCERT 26. t. m. ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA - V soboto, 26. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah ob 10. uri bo na sporedu KONCERT za flavto in klavir. Nastopata Erika BuzeCan in Katja Milic. Na sporedu: Bozza, Prokofiev in Poulenc. □ OBVESTILA BOŽIČNI KONCERT v cerkvi v Slivnem jutri, 21. decembra, ob 20.30. Nastopal bo kvartet »Capris«. Vabila so na razpolago pri družini Kralj v Slivnem ali pred koncertom. SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak veCer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekaj prostih mest - pohitite! KD VALENTIN VODNIK - Dolina - prireja danes, 20. t. m., od 19. ure dalje ■ BARI 33 83 29 70 45 CAGLIARI 17 78 40 82 80 FIRENCE 36 32 86 35 59 GENOVA 62 38 57 71 18 MILANO 87 18 78 89 17 NEAPELJ n 38 87 42 4 PALERMO 66 15 44 37 34 RIM 54 82 44 22 32 TURIN 59 60 9 51 37 BENETKE 79 69 6 36 57 ENALOTTO X 1 X 2 2 1 2 X X 2 X 2 KVOTE 12 89.322.000 lir 11 2.287.000 lir 10 207.000 lir POZDRAV STAREMU LETU , družabno srečanje ob domači hrani in kulturno-razvedrilnih utrinkih. Prijave sprejemajo v gostilni Pri studencu v Dolini. ROJANSKO PODPORNO DRUŠTVO obvešča elane, da je sedež v Ul. Apiari dokončno zaprt in zato sprejema plačilo članarine za leto 1993 v prostorih ANPPI-ja v,Ul. Cri-spi 3, 2. nadstr. ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA priredi v torek, 22. t. m., obisk Pionirske knjižnice in knjižnice OS Poljane v Ljubljani. Odhod z osebnimi avtomobili s Trga Oberdan ob 13. uri. Informacije v NSK od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure (tel. 635629). KD IVAN GRBEC, Ul. di Servola 124, vabi vse svoje elane in prijatelje na PREDSIL VE STRO V ANJE, ki bo v nedeljo, 27. decembra, ob 17. uri v društveni dvorani. Za zabavo bo poskrbel godalni Trio Venturini od Domja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi jutri, 21. t.m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predbožično srečanje s tržaškim škofom Lovrencem Bello-mijem. 53 ŽOLSKE VESTI UCENCI OS M. GREGORIČ - STEPANČIČ priredijo BOŽIČNICO v torek, 22. decembra, ob 13.30. Vljudno vabljeni! COS MARA SAMSA in OTROŠKI VRTEC DOMJO vabita na BOŽIČNICO v torek, 22. decembra, ob 14. uri v osnovno šolo pri Domju. Vabljeni! COS IVAN TRINKO -ZAMEJSKI in OTROŠKI VRTEC RICMANJE vabita na BOŽIČNICO jutri, 21. decembra, ob 14.30 v telovadnico osnovne šole v Ricmanjih. Vabljeni! DIJAKI PEDAGOŠKEGA LICEJA A. M. SLOMSEK vabijo starše, šolnike in vse prijatelje mladine na tradicionalno BOŽIČNICO, ki bo 22. t. m. ob 10.30. UCENCI IN UČITELJI COS S. GRUDEN Sempo-laj-Slivno vabijo starše in prijatelje na BOŽIČNICO v torek, 22. decembra, ob 14.30. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Zavije (Milje) Ul. F. Severa 2/2 Fargo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severa 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. An-drea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever)Devin (jug) Izšla je ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE ....6. knjiga. Tržaška knjigarna ...pravljično...ljubezensko...smešno., .pustolovsko... zgodovinsko...kuharsko...psihološko _ ....... V Tržaški knjigarni DECEMBRA DARUJ KNJIGO! IZREDNI POPUSTI Trst, Ul. Sv. Frančiška, 20. Umik: 8.30-13.00, 15.30-19.00 E3 ČESTITKE Danes slavi rojstni dan IRMA LEGISA por. SARDOČ. Vse najboljše ji želijo oCe Stanislav, sestra Silvana in brat Ivan z družinama ter ostali domači. MALI OGLASI OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in goste na pokušnjo domače kapljice in svežih kolin. Na zalogi ima tudi sauvignon 91, zlata medalja na Vinsken) sejmu v Ljubljani. NA BRISCAH pri Križu je odprta osmica. Cvetka in Mirko BrišCak toCita belo in Črno vino z domačim prigrizkom. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICA je odprta v Ko-ludrovici vsako soboto in nedeljo. ZARADI prenehanja obratovanja prodam stiskal-nico-upogibljevalnik, giljo-tinski rezalnik in drugo orodje za izdelavo kovinskega pohištva. Tel. (0481) 480114 ali (0481) 798546 - TržiC. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindira-na vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. PRODAM zazidljivo zemljišče v Vrhovljah, 5600 kv. m, z vodpo in električno napeljavo. Tel. na št. (040) 827621 po 20.30. PRODAM stanovanje na Opčinah, Ul. dei Papaverj 3/8. Tel. na št. 251208. PRODAM skoraj nov tri-sedežni divan za 400.000 lir. Tel. na št. 417120 od 13. do 14. ure od ponedeljka do sobote. PRODAM fiat ritmo S70, svetloplav, metalizi-ran, letnik 84, vedno v garaži, prevoženih 36.000 km. Tel. na št. 948310 ob delovnih urah. PRODAM avto alfa 164 twin spark, letnik 88, v zelo dobrem stanju, ABS in klimatizacija. Tel. (0481) 532038. PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986 po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 21771. PODARIM ljubitelju živali polperzijski mucki: Črnega samčka in tigrasto samičko. Tel. na št. 0038 6678756. UPOKOJENEC, ki se je vrnil iz tujine, dobro stoječ, z lastnim stanovanjem, ki ljubi izlete in ples, išCe družico, tudi vdovo ali ločeno, staro približno 65 let. Tel. ob uri obedov ali zvečer do 23. ure na št. (040) 725450. Ob prerani izgubi drage mame sočustvujejo z Andrejem bivši sošolci srednje šole Ob nepričakovani izgubi mame Gabrijele Bole izrekamo Andreju in družini najgloblje sožalje prijatelji Ob nenadomestljivi izgubi drage Gabrijele izrekata iskreno sožalje Andreju in družini Sara in Stojan Sočustvujejo z drago Tanjo prijatelja Lara in Marko Lokar ter družina Ščuka Žalovanju se pridružujejo Mario, Adalgisa in Klavdija Čok t Nenadoma in nepričakovano nas je zapustila naša draga žena in mama Gabrijela Bole s Saro, Tanja z VValterjem, Igor z Eriko, sestra Brunela z Antoniom, brat Boris, nona Rina, svak Gigi z Mariso, nečakinja Titti z Arturom in Matijo, svakinja Marija z družino ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo jutri, 21. decembra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v rojansko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Piščanci, 20. decembra 1992 Ob prerani smrti drage Gabrijele se žalovanju pridružujejo družine Zobec, Kalc in Barbiero. Ob bridki izgubi drage Gabrijele Bole izrekajo družini iskreno sožalje mladina in vaška skupnost od Piščancev in Lajnarjev Kmečka zveza izreka občuteno sožalje svojemu odborniku Antonu Boletu ob nenadni izgubi drage žene Gabrijele. Ob prerani izgubi drage mame sočustvujemo s kolegom Andrejem upravni in nadzorni odboFter delovni kolektiv Kmetijske zadruge v Trstu Obenem izražamo sožalje možu Ninotu, hčeri Tanji in sinu Igorju Ob smrti predrage mame Gabrielle izrekajo Tanji iskreno sožalje prijatelji Franco, Anna, Robert, Tadeja, Marino C., Kristina, Maksi, Aleksandra, David, Mojca, Marino M., Enzo, Suzana, Giuliana, Aleš Draga Gabrijela! Tvoj nasmeh in tvoja vedrina bosta vedno ostala v naših srcih Erika in Pavel, Adriana in Boris Iskreno prizadeti se pridružujemo žalovanju družine Bole ob prerani izgubi drage Gabrijele Anamarija, Dušan, Tomaž in Mojca Ob nenadni izgubi 'santole’ Gabrijele izrekajo družini in svojcem občuteno sožalje Moreno, Elena, Chiara, Angelo in Bianca Ob prerani izgubi drage Gabrijele Trobec-Bole izreka iskreno sožalje družini Giusto Karis Žalostno vest sporočajo mož Nino, sinovi Andrej Zapustil nas je naš dragi Emilio Škabar vitez Republike Pogreb bo v torek, 22. decembra, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Re-pentabor. Žalostno vest sporočajo žena Albina, sinova Žarko z ženo Anito in Silvano, sorodniki in prijatelji Zahvaljujemo se prof. Torretti, zdravnikom in osebju Radiokemiotera-pije, prof. Curriju, zdravnikom in osebju oddelka I. geriatrie in še posebej dr. Nevi Daneu. Trst, 20. 12.1992 Ob boleči izgubi dragega Miljota izreka ženi Albini, sinovoma Silvanu in Žarku z družino globoko sožalje bivši spremljevalec Miloš z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in nonota Pepija Černjave se prisrčno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nama bili ob strani na katerikoli način. Posebna zahvala naj gre zdravnikoma dr. Nevi Danev in dr. Radu Ukmarju ter osebju oddelka I. geriatrie Santorio Santoro. Luciano in Lidia z družino Gabrovec, 20.12.1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Ota por. Kocijančič (ROZINE) » se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali in na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Kraglje, 20 12.1992 ZAHVALA Svojci Rudija Boleta se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala dr. Vincencu Miliču. Opčine, 20.12.1992 ZAHVALA Družina Rudija Gergiča se zahvaljuje vsem tovarišem, prijateljem in znancem. Sempolaj, 20.12.1992 ZAHVALA Svojci Zofije Švara vd. Pertot o se iz srca zahvaljuje^1 vsem, ki so na katerik0 način počastili njen spouu Nabrežina, 20. 12.1992 ^ 22.12.1985 22.12-1992 Ob 7. obletnici smrti Renata Gombač se ga spominjata mama in brat Lonjer, 20. 12 1992 SOLIDARNOST /UCENCI TREH ŠOL Otroci bomo podrli vse meje Prireditev rajonskega sveta Učenci OŠ Oton Zupančič - Otroci celega sveta podrli bomo meje, zgradili most od zahoda do vzhoda in od vzhoda do zahoda, pregnali sovraštvo, vojno in lakoto. Zgradili bomo nov svet. To je sporočilo petkove prireditve v Katoliškem domu "Prijetno popoldne v družbi”, ki jo je tudi letos pripravil Rajonski svet za Sveto-gorsko Četrt in Placuto, v sodelovanju z osnovnimi šolami, ki delujejo na tem območju. Na odru Katoliškega doma so se tako zvrstili učenci Osnovne šole Oton Župančič, osnovne šole se- foto Studio Reportage ster uršulink in osnovne šole V. Fumagalli. Kot prvi so nastopili z obsežnim sporedom, spletom pevskih točk in recitacij, učenci OS O. Župančič, ki so se na prireditev še posebej skrbno pripravili. UCenci, ki obiskujejo osnovno šolo pri uršulinkah so nastopili z dvema točkama v izvedbi učencev Četrtega in petega razreda. S pesmijo in recitacijo so se predstavili učenci osnovne šole V. Fumagalli. Prireditev je bila ubrana na božični čas, ki naj bi v vseh nas, po- sebej pa v otrocih spodbudil Čustva solidarnosti, prijateljstva, ljubezni, misel na vrstnike, ki zaradi vojne in drugih nesreč ne morejo biti srečni. Nastopajoče in starše je uvodoma nagovoril predstavnik rajonskega sveta, ki se je zahvalil za sodelovanje in povedal, da bodo na prireditvi nabrani denar namenili za obnovo otroškega vrtca v Osijeku. Ob koncu prireditve so otroci vseh treh šol skupaj zapeli pesem o miru ter znano božično pesem. OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO SMUČARSKI ODSEK sporoča, da se bo teCaj smučanja predvidoma začel 10. januarja. Zato bi radi čimprej zaključili vpisovanje. Vpisovali bodo še jutri, v torek in sredo od 17. do 19. ure na sedežu društva. V sredo tudi od 11. do 12. ure. Interesente naprošajo, naj v omenjenih dneh poskrbijo za vpis. In Se glede prevoza: en avtobus je že zaseden, v drugem pa so še prosta mesta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V GORICI sporoča, da bosta avtobusa za veselo silvestrovanje, 27. t.m. vozila po sledečem razporedu: prvi avtobus ob 15.30 s Travnika, mimo gostilne Pri-niožic, v Pevmo, Podgoro in Standrež, drugi avtobus Pa ob 15.30 iz Sovodenj v Standrež. M PRIREDITVE OS J. ABRAM v Pevmi in domači pevski zbor vabita na božičnico Nazaj v Betlehem!, ki bo danes ob 16. uri v župnijski cerkvi v Pevmi. V OSNOVNI SOLI NA PLESIVEM bo danes ob 18. uri božična prireditev, združena s priložnostno slovesnostjo odprtja obnovljenih šolskih prostorov. Sodelujejo Društvo krminskih Slovencev, Občina in šola. KSD VIPAVA vabi danes ob 20. uri, na kotalkarsko revijo, v občinsko telovadnico v Sovodnjah. OSNOVNA SOLA A. GRADNIKA v Steverjanu vabi jutri ob 11.30 na božično prireditev. PRISPEVKI Dmžina Renato in Ustili Devetak z Vrha je v spomin na Rikija in Dominika darovala 100 tisoč lir za jamarski klub Kraški krti. KINO GORICA VITTORIA 16.00 -22.00 «Non chiamarmi Omar«. Režija S. Stalno. Igrata O. Muti in S. Sandrelli. CORSO 15.15 - 22.00»Pomodori verdi e fritti alla fermata del treno«. VERDI 15.30-22.00»La bella e la be-stia«. TRŽIČ COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR 14.00 -22.00»I1 principe delle donne«. Aleks Gabrijelčič iz Pevme praznuje 1. leto življenja. Vse najboljše mu želita nona Zora in stric Danijel. KRIMINAL / DOGODKI POTRJUJEJO Razraščajo se tipalke Razprava o prepletanju mednarodnega kriminala APT / ODLOČITEV Komisij dela načrt združitve Po veC kakor desetih letih načrtov, bo združevanje, oziroma poenotenje javnih avtobusnih podjetij vendarle v kratkem zadobilo konkretno obliko. Do 31. marca prihodnjega leta naj bi poenotili pokrajinsko avtobusno podjetje (APT) in medobčinski konzorcij za prevoze na Tržiškem. V naslednji fazi naj bi se novi ustanovi pridružilo še go-riško občinsko podjetje. Tako so sklenili na včerajšnjem srečanju na Pokrajini, kjer so se dogovorili tudi o oblikovanju komisije, ki bo v zelo kratkem roku preučila celotno zadevo, vendar le s tehničnega, oziroma organizacijskega vidika. Komisijo bodo sestavljali, poleg ravnatelja deželnega urada za javne prevoze Franca Spagnollija še glavni tajnik pokrajine dr. Fabbro, predstavnik podjetja APT, predstavnik medobčinskega konzorcija in predstavnik deželne zveze javnih podjetij. Na srečanju so posebej naglasili, da je treba reorganizacijo izvesti v zelo kratkem roku, sicer bo deželna vlada samostojno ukrepala, tudi z drastičnim krčenjem dotacij, ki naj bi po dosedanjih izračunih za leto 1993 znašale okrog šest milijard lir. Že pred nekaj meseci je tajnik videmske DSL Maurizio Ionico opozoril javnost in pristojne sodne organe na vrsto ugotovitev, ki kažejo na to, da se tudi v FJK prepletajo Čudni in umazani posli med italijansko in mednarodno mafijo in politiki s ciljem preprodaje orožja, malverzacij, pranja umazanega denarja. V četrtek smo te ugotovitve in navedbe lahko slišali v Gorici, kjer je goriška DSL pripravila javno srečanje. Govoril je Maurizio Ionico, ki je nanizal dolgo vrsto ugotovitev in okoliščin, ki, Ce ne drugega, zbujajo sum, da je pod oblakom prahu vendarle nekaj resnice. Ionico najbrž, dobro pozna krajevno (deželno) okolje in se je zato osredotočil na ugotovitve; ki zadevajo to okolje. O prepletanju in povezovanju nekaterih politikov, mafije in prostozidarskih lož v vsedržavnem in mednarodnem kontekstu sta govorila časnikarja Gianni Cipriani in Luigi Gri-maldi, pa tudi o kritju, ki naj bi ga v nečedne posle vpleteni imeli v državnih organih in službah. Na udaru so bili seveda predvsem nekateri politiki, pripadniki KD in PSI. Sicer nič novega, saj so nekatere oseb- nosti teh dveh strank že mesece dolgo na prvih straneh Časopisov. Tudi v naše mesto naj bi segale tipalke Čudnih združb med mafijo, prostozidarji in politiki, pri Čemer dobiva pojav tudi mednarodno dimenzijo. Tako smo slišali za nekega Aleksandra Kuzma, agenta Jelcinove KGB, sicer pa, kot kaže, preprodajalca in mednarodnega dobavitelja orožja državam na Srednjem Vzhodu pa tudi, sprtim stranem na tleh bivše Jugoslavije. V Gorici naj bi delovalo eno od takih podjetij s ciljem prikrivanja ali pokrivanja nečednih poslov. Vendar pa naj bi Gorica, tako ali drugače bila posredna točka za malverzacije in špekulacije tudi v zvezi z nudenjem pomoči Albaniji. Dogajanje na tleh bivše Jugoslavije ustvarja pogoje za razraščanje ilegalnih dejavnosti, proti katerim so organi pregona in sodstva precej nemočni, zaradi utemeljenega suma prikrivanja in kritja. Resnica z veliko težavo in zamudo prihaja na dan. Da tudi preko Gorice držijo kanali za preprodajo mamil in orožja, dokazujeta dogodka zadnjih dni, z zaplembo orožja in ogromne količine mamila. PROMET/ KRČENJE Do kdaj Ugotovitve Uprava državnih železnic .skuša preusmeriti mednarodni tovorni železniški promet iz go-riške na opensko postajo. To zaradi tega, ker je tam urejena vrsta storitev in uradov, ki so le delno izkoriščeni. Torej preusmerjanje blagovnega prometa na Sežano oziroma OpCine je v interesu uprave Državnih železnic. Tako ugotavljajo sindikati CGIL, CISL, UIL po nedavnem srečanju z območnim vodstvom železnic. Na srečanju so obravnavali tudi nekatera druga vprašanja, med temi namestitev drugega tira na relaciji Krmin - Videm, razpravljali pa so tudi o gradnji železniškega tira v industrijsko cono oziroma na območje tovornega terminala blizu mednarodnega mejnega prehoda Standrež - Vrtojba. Glede tega vprašanja so predstavniki državnih železnic povedali, da jih doslej neposredno nihče ni nic vprašal, pripravljeni pa da so sodelovati pri pobudi in tudi zagotoviti dobavo materiala. Poudarjajo pa, da je treba vprašanje vsekakor reševati v sklopu deželnega načrta in razvojnih načrtov železniškega vozlišča pri Cervinjanu. Ze pred meseci je bil govor o omejevanju blagovnega prometa preko Gorice. Jutri, 21. decembra, bo ob 18. uri v Knjižnici Damir Feigel v Gorici predstavitev zbirke JADRANSKEGA KOLEDARJA za leto 1993. GOSTUJE CANKARJEV DOM LJUBLJANA Bernard Slade OB LETU OSOREJ Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Režija Boris Kobal. V torek, 22. t. m., ob 20.30 v gledališču »G. Verdi«v GORICI Abonma RED A in REDB. Avtobus vozi po običajnem voznem NOVICE Praznik miru v Štandrežu Praznik miru in prijateljstva. Tako so v Štandrežu poimenovali niz prireditev, ki so se začele v petek in ki se bodo sklenile danes, za njih izvedbo pa skrbijo štandreška društva, šola, rajonski svet in tudi štandreški trgovci. V petek, vCeraj in tudi danes je v teku nabiralna akcija hrane in igrač za begunce v Sloveniji. Danes od 10. do 12. ure v spodnjih prostorih župnijskega doma. Danes ob 14. uri bodo predstavniki Rajonsekga sveta in društev voščili najstarejšim občanom, ob 15. uri pa bo na glavnem trgu kulturni spored. Nastopih bodo otroci osnovne šole ter zbora O. Zupančič in "Standrež”. Zbiranje pomoči za begunce Goriški solidarnostni odbor za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine sporoča, da bodo zbirali blago - zlasti težko obutev in zimska oblačila (plašče, puhovke itd.) ter spodnje zimsko perilo za odrasle -od 9. do 12. ure v Kulturnem domu v Gorici. Javnost naprošajo, da blago odda jutri v omenjenem času,, tako da ga bodo lahko takoj zatem pravočasno posredovali beguncem v zbirnem centru v Postojni. Poleglega opozarjajo, da je pri Kmečki banki v Gorici odprt tekoči raCun št. 65250 za “Sklad za begunce iz BiH”. Domova božična prireditev Petinpetdeset mladih telovadcev sekcije orodne telovadbe in ritmike pri SZ Dom bo v sredo, 23. t.m. ob 20.30 nastopilo na božični akademiji v telovadnici Kulturnega doma. Pridružili se jim bodo tudi gostje iz Nove Gorice, učenci OS 9. Korpusa in Gimnastičnega centra. Nastopajoče bo obiskal še božiček z darili, nabirko prostovoljnih denarnih prispevkov pa izročil v dobrodelne namene. Protest trgovcev na Travniku Goriški trgovci z območja Travnika se te dni hudujejo na občinsko upravo, ker je zaradi del pri napeljavi vodovodne cevi dala zapreti Ul. Bombi in predor pod grajskim gričem. Predsednik Ascom Rovis je v brzojavki županu zahteval preklic zapore, ki v času predprazničnih nakupov ovira dostop kupcev na Travnik. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMET. GLASBENA MATICA GORICA koncert instrumentalne skupine CONCENTUS OTTONI Arena di Verona dirigent Silvio Micheli PROGRAM: H. Purcell - TRUMPET TUNE AND AIR G. F. Handel - THE ARRTVAL OF THE QUEEN OF SHEBA H. Purcell - SIMPHONY FROM THE FAIRY QUEEN, ACT IV J. S. Bach - DREICHORALE R. VVagner - DIE MEISTERSINGER (INTRODUKTION ZUMIII.ACT) H. Tomasi - FANFARES UTURGIQUES Stolna cerkev v Gorici Danes, 20. decembra, ob 20.30 Vstop prost SMReKK ■ ■ [ A J 26. 12. 1992 - 20.30 EUFORIA DEVIN MARKET S. ANDREA VOSCI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM VESLE BOŽIČNE PRAZNIKE in vam obenem nudi številne artikle široke potrošnje po ugodnih cenah ter vsakoletne praznične ponudbe. STANDREŽ - Ul. S. MICHELE VCERAJ-DANES Iz goriške urada od 13. ura 1992. vnsun J0 Scarami j 'n, Fabri; ureaCorvagl cuvucu ; ,e Mori vdi ~^vdnm t,e up Minniti, hi Cantelli, i hec Emilio hpokojenec 8,5-letna u ~ OLU ®0n. 77-le 97-let 5.la Mede De piluli 50-lf r° Deveta h°vese jhhti, ji Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Maria, poklanja družina Devetak, Vrh 34,100 tisoč lir za Kulturno športno središče Danica na Vrhu. Letniki 1922 darujejo ob skupnem praznovanju 40 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. ZAHVALA Ob smrti našega moža in očeta Maria Devetaka se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in delavcem, darovalcem cvetja, pogrebcem in vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebej se želimo zahvaliti g. župniku, pevcem iz Doberdoba in z Vrha ter soletnikom. Poljane, 20. 12. 1992 Nova Agencija Banca Agricola - Kmečka banka v Gorici odpira novo agencijo v mestu. Nova priložnost na uslugo Vašim potrebam in več: na razpolago smo tudi ob sobotah zjutraj z vsemi uslugami, vključno s storitvami za tujino. Med ostalimi ponudbami: obširno parkirišče, Bancomat 24 ur na dan, menjalnica. Nova agencija, nove priložnosti, pričakujemo Vas. v Gorici 23 Banca Agricola Gorizia Mejni prehod pri Rdeti hiši - Ulica Kugy, 22 Ji KlTlGČlO bSFlkS GOlNC3 SLOVENIJA 8 Nedelja, 20. decembra 1992 NOVICE STRANKE / KOALICIJE RIO DE JANEIRO / PEN Odprli slovensko galerijo Amas A MADRID - Obalne galerije Piran so v petek odprle svoj razstavni prostor, narejen po načrtih arhitekta Borisa Poctrecce. Galerija stoji sredi umetnostnega trikotnika Madrida, blizu muzeja Pra-do, Ville Hermosille in Kulturnega centra Reina Soha. Slavje ob odprtju galerije je bilo na ulici San Pedro, ki so jo ob tej priložnosti zaprli za promet, potekalo pa je v zanimivem slovensko-španskem slogu: slovensko vino in španski kostanj.S tem so Obalne galerije uresničile svoj dve leti star sen o lastnem galerijskem prostoru v eni od evropskih prestolnic. Otvoritve galerije so se udeležili minister za kulturo Borut Suklje in ugledni španski galeristi. V imenu kulturnega sožitja narodov se bodo dogovarjali tudi s pomembnejšimi tujimi umetniki, ki jih bodo izbirali s pomočjo ljubljanske Modeme galerije in vodilnih slovenskih likovnih kritikov. V načrtu imajo deset razstav letno, med njimi razstave naslednjih umetnikov: E. Bernarda, B. Gorenca, skupine Irwin in M. Počivanška. J. Im-mendorf, H. Nitsch, J. Fabre in mlajši predstavniki španske likovne ustvarjalnosti. (S. K., STA) Prva dolenjska igralnica NOVO MESTO - V petek so na Otočcu odprli novo igralnico, ki je skupna investicija novogoriškega Hita in novomeških Krkinih zdravilišč. Igralnica sodi v višji razred. Na 500 kvadratnih metrih je nameščenih 60 sodobnih igralnih avtomatov in osem igralnih miz, od tega štiri ameriške mlete, dva blekdžeka, “Punto-Banco" in poker. Krupjeji bodo na začetku iz Nove Gorice, dokler se ne usposobijo kandidati iz Dolenjske. V igralnici bo vsak večer ob glasbi potekal tudi bogat zabavni program. Pričakujejo mesečni promet 200 milijonov italijanskih lir, po normalizaciji razmer na ozemnlju nekdanje Jugoslavije pa naj bi se precej povečal, saj Otočec leži ob glavni prometnici proti vzhodu. (J. 2.) Začenja se trgovina z ministrskimi stolčki SKD upa v Krščansko demokratsko ljudsko stranko Tanja Starič Bitka za ministrska mesta bo huda (FOTO/TRIO) Nacionalizem in lov na čarovnice Na 58. Svetovnem kongresu PEN so obsodili pisatelje, ki netijo nacionalizem Erika Repovž Od volitev je minilo natanko štirinajst dni in razmerja sil v političnem prostoru so, kljub kaotičnemu dogajanju v zadnjih dneh, že dokaj pregledna. Skoraj nobenega dvoma ni, da Drnovšku (letos že drugič) ni uspel »veliki met« -združitev desnice, levice in sredine v skupni vladi - in da bo torej ideološko in kadrovsko izvršna oblast ostala zelo podobna sedanji. Če se seveda stranke desnice ne bodo dogovorile o vladni koaliciji, ki jo je predlagal Marjan Podobnik. Krščanski demokrati, ki bi kot največja stranka verjetno zahtevali mesto mandatarja, za zdaj na to pobudo niso odgovorili. SKD sicer -če sodimo po njihovih dosedanjih izjavah - ne verjame v vlado brez najmočnejše parlamentarne stranke, torej LDS. Konec koncev bi desnosredinsko vlado podpiralo samo 46 od 90 poslancev, v vladi bi bila tudi doslej kot partner nezaželena Jelinčičeva nacionalna stranka, v parlamentu pa bi se morala koalicija spopadati s silno močno opozicijo. Ni čisto jasno, kako in s katerimi imeni bi desnica sestavila vlado. Med levosredinskimi strankami so ponudbe bolj ali manj znane - ze- leni se potegujejo za dve ministrstvi, ki sta ju že doslej vodila njihova elana (za zdravstvo in za znanost) in za ministrstvo za varstvo okolja. Socialdemokrati pravijo, da jih zanimata »eden ali dva vladna resorja«. Demokrati javno o svojih zahtevah še niso govorili, dejstvo pa je, da so v njihovi stranki kar trije ministri. Združena lista je povedala, da jih zanima »področje gospodarstva in sociale«, verjetno pa tudi kateri od »državotvornih« resorjev, njihove zahteve pa so za vsak primer »dvakrat večje od tega, kar bodo najbrž dobili«. Drnovška, kot je znano, najbolj zanimata obe gospodarski ministrstvi, LDS pa naj bi obdržala tudi šolstvo. Koalicijska trgovanja (na levi in na desni) otežuje dejstvo, da je volilni sistem tudi malim strankam omogočil relativno veliko pogajalsko moč. Napovedi, da bodo že druge parlamentarne volitve politični prostor »očistile« tako, da bo razdeljen na tri, največ štiri velike, frakcijsko razdeljene stranke, so bile napačne. Tudi poskusi velikih, da bi »proces združevanja« pospešili, so še vedno neuspešni. Združena lista je kongres, na katerem bo iz štirih strank nastala ena, vendar brez socialdemokratov in socialistov, že prestavila iz januarja v drugo polovico februarja. Se bolj zapleteno je preštevanje na desni, kjer je krščanskim demokratom močno otežil položaj volilni uspeh Ljudske stranke. Formalni pogovori o združitvi se začnejo jutri, jasno pa je že, da se SLS ne bo vnaprej predala v bitki za prvo mesto na desnici. Krščansko- demokratske ljudske stranke, kot naj bi se imenovala, očitno še nekaj časa ne bo. Vprašanje je tudi, kako bo Peterle odgovoril na Podobnikov izziv v podobi desnosredinske vlade. Če pa bo SKD v opoziciji, bo to zagotovo bistveno vplivalo na notranja razmerja sil v stranki, kjer je »trdi« del, kot trdijo naši viri, že poskušal obračunati z delom vodstva, ki se je pred volitvami in po njih preveč prijazno pogovarjal z Drnovškom in levico. V središču pozornosti 58. svetovnega kongresa mednarodnega PEN v Riu da Janeiru je bila, kot v obeh prejšnjih srečanjih na Dunaju in v Barceloni, spet jugoslovanska problematika. Južnoameriška država je tokrat gostila predstavnike vseh PEN centrov nekdanje Jugoslavije in, po besedah predsednika slovenskega PEN Borisa A. Novaka, so bile diskusije občasno kdaj tudi zaostrene. Po mnenju večine pisateljev, ki so prišli v Brazilijo, je čas, da se nehamo izogibati vprašanjem o odgovornosti pisateljev za netenje nacionalizma na posameznih področjih bivše Jugoslavije. Poleg obsodbe nekaterih srbskih pisateljev, ki s prenapetimi izjavami dobesedno pozivajo na sveto vojno, je bilo v Riu na dnevnem redu še nekaj vprašanj, ki so izzvala deljena mnenja in načelna nestrinjanja nekaterih udeležencev kongresa. Znano je, da so ameriški predstavniki nasprotovali temu, da bi - bil naslednji mednarodni kongres PEN v Dubrovniku. Hrvaška se mnogim v tem trenutku ne zdi primeren kraj za mednarodno srečanje pisa- teljev iz več razlogov. Kršenje človekovih pravic, bohotenje nacionalizma, razvrščanje ljudi na državljane prvega in drugega reda, na tiste z domovinsko pravico in tiste brez nje, preganjanje drugače mislečih in nizkotna obrekovanja se iz sfere politike širijo tudi v okolja, ki bi bila dolžna takšne negativne pojave prva prepoznati in takoj brezkompromisno obsoditi. Žal je hrvaški PEN v primeru znanega napada revije Globus na pet hrvaških pisateljic in novinark reagiral nerazumljivo zadržano. Tudi zato se postavljajo vprašanja, ali je Hrvaška primerna država, v kateri bi se zbirali pisatelji z vsega sveta, in ali ni Dubrovnik tudi zaradi svoje izpostavljenosti vojni v tem trenutku napačna izbira. Boris A. Novak pojasnjuje stališče slovenskega PEN, ki je v Riu podprl organizacijo svetovnega kongresa v Dubrovniku, z utemeljitvijo, da je imel pred leti mednarodni PEN podoben problem v zvezi s kongresom v Seulu. Nekateri PEN centri so v tistem času postavili precej radikalno vprašanje, ali naj bi hodili v države, ki zapirajo pisa- telje. Rezultat kongresa v Seulu je bil po Novakovem mnenju ta, da so mnoge pisatelje po kongresu izpustili. Celotna razprava v Riu naj bi v pozitivni luči torej izzvenela kot namen, da bodo v Dubrovniku zastavili vprašanje svobode izražanja in človekovih pravic na Hrvaškem. Tako vsaj menijo predstavniki slovenskega PEN. Načelni pozivi in obsodbe pa žal ne rešujejo položaja »hrvaških čarovnic«, ki so po Globuso-vem odkritem napadu ostale popolnoma nezaščitene. Vesna Kesič je v Slobodni Dalmaciji namreč javno pozvala hrvaški PEN, naj jih sprejme v svojo organizacijo, obljubila je aktivno sodelovanje in ustanovitev ženske sekcije, ki naj bi delovala v skladu s cilji te organizacije. Upravni odbor hrvaškega PEN s predsednikom Slobodanom P. Novakom na čelu pa se je neposrednemu odgovoru nerazumljivo izognil, kljub temu da sta vsaj dve iz peterice »inkriminiranih«, Slavenka Drakulid in Dubravka Ugrešič, danes najbolj prisotni hrvaški avtorici na mednarodnem književnem trgu. FOTOREPORTAŽA / GLEDALIŠČE Od Kristusa do Napoleona Zadnjo predstava Podjetja za proizvodnjo fikcije Diamonds are girl’s best friends je najnovejša gledališka predstava skupine Podjetje za proizvodnjo fikcije oziroma Neve Faninger, Mojce Dreu ter Janete Coh, kostumografke ali natančneje oblikovalke imidžev v tej sodobni modni burki. Zgodovina, ki se predstavlja na modni pisti, ni nenavadna tema za gledališče Podjetja za proizvodnjo fikcije, ki svoje perfor-mance gradi iz prvin ka-bareja in mirna, zgodovina sama pa se danes tako ali tako predstavlja kot cirkus z veliko preoblekami. Jezus Kristus, egiptovska mumija in Napoleon ne prinašajo samo veliko smeha, temveč tudi nekaj mojstrsko izpeljanih skečev na račun zgodovine, ljudskega gledališča ter njegove mitologije hkrati. Tako tam, kjer iščemo nerodnost, dobimo popolnost, tam pa, kjer pričakujemo že znani obrat, nas čaka presenečenje. Jezus Kristus se sicer pribije na križ, toda tudi pokadi cigareto. V projektu sodelujejo tudi članice Plesnega teatra Ljubljana (koreografinja predstave je Sinja Ožbolt) ter performerji gledališča Ane Monro. (M. G., Foto: J. Suha-dolnik/TRIO) ŠKOFJA LOKA / VOJAŠKI OBJEKTI Kdo bo plačeval vojašnice? Občinsko vlado v sporu z ministrstvom Škofjeloški izvršni svet se je že pred časom z ministrstvom za obrambo dogovoril o uskladitvi interesov glede namembnosti vojaških objektov v občini. Ministrstvo je izdelalo osnutek dogovora, sporen pa je zlasti 7. člen, ki pravi, da bo najemnik, se pravi občina Škofja Loka, prevzel stroške sprotnega vzdrževanja, obratovanja, javnih bremen, prometnega davka od najemnine in tudi zavarovanja objektov. Dogovorjena najemnina, njeno višino so določili v nemških markah, se bo plačevala v tolarski protivrednosti za tri mesece nazaj, po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. S tem pa se škofjeloški izvršni svet ne strinja, zato bo poskušal doseči, da bi v občini ostal vsaj tisti del najemnine, ki pokriva stroške investicij in vzdrževanja. Se bolje pa bi bilo, če bi ministrstvo za obrambo brezplačno ali za simbolično najemnino dalo občini v upravljanje vse objekte, ki so dolgoročno namenjeni za civilne potrebe, to pa so vojašnica v Škofji Loki, del prašičje farme in Pasja ravan. Ministrstvo za obrambo bo za obrambne potrebe obdržalo strelišče Crngrob ter severovzhodni del nekdanje prašičje farme, kjer ima sedaj skadišče Trimo (tega bodo premestili na drugo lokacijo), zaklonilnike in druge utrjene objekte ter kompleks Pasja ravan, ki bi ga lahko hkrati uporabljali tudi v civilne namene. Prav na tem kompleksu pa še niso razrešili spornega vprašanja katastrskih meja. O tem se bo moral škofjeloški izvršni svet sporazumeti s pristojnimi organi ljubljanske občine Vič-Ru-dnik. (B.P.) Bo stroške za vzdrževanje plačevala občina? (Foto: J. Suhadolnik/TRIO) RAZMIŠLJANJE OB VOLITVAH V SRBIJI IN ČRNI GORI V volilnih skrinjicah je skrita usoda Srbije Svet s strahom in pričakovanjem opazuje Beograd Dragan Perkovič BEOGRAD -Današnji dan bo pokazal pot, po kateri bo krenila Srbija. Brez pretiravanja lahko rečemo, da svet na nobene druge volitve ne gleda s toliko strahu in pričakovanja, zato bosta danes Srbija in Črna gora zapečatili svoji usodi. To še posebej velja za Srbijo, ki se lahko pohvali z enim od najbolj obsojanih režimov v sodobni zgodovini. Težko je reči, kako bo Srbija volila. Ob bombardiranju medijev z uradno propagando in zaradi razlik med srbskimi mesti in podeželjem nihče ne ve natančno, kaj je pred sedanjimi volitvami za srbske volilce pravilno. Tisti, ki danes obkrožajo kandidate na volilnih spiskih, namreč nimajo prave izbire. Ce izvzamemo Meščansko zvezo Vesne Pa-šič, Nebojše Popova, Dragana Veselinova in Nenada Canaka, ki jo podpira zelo malo Srbov, je vsa ostala demokratična opozicija bolj ali manj enaka. Skupni imenovalec vseh je nacionalizem. Če bodo glasovali za združeno opozicijo DE-POS, bodo glasovali tudi za nekatere voditelje strank ali za tako imenovane neodvisne intelek- tualce, ki so še pred dvema, tremi leti tesno stali ob strani Slobodanu Miloševiču. Demokratska stranka je tako dolgo oklevala med oblastjo in opozicijo, da se ni hotela vključiti v skupni opozicijski blok. Socialdemokrati Cedomira Mirkoviča pa niso nič drugega kot majhna skupina prebeglih Miloševičevih socialistov v malce liberalnejše vode. Njihova edina prednost na domači politični sceni je, da jih javno podpira predsednik Dobriča Cosič, kar pa ni ravno dejstvo, s katerim bi se lahko pohvalili. Podobno je z MiCunovičevimi Demokrati. Toliko o srbskih strankah. Kaj pa lahko rečemo o obeh kandidatih za srbskega predsednika, Slobodanu Miloševiču in Milanu Paniču? Za novega predsednika Srbije tekmuje človek, ki je glavni krivec za nesreče na Balkanu, in človek, ki ima sicer veliko dobre volje, a hkrati veliko premalo izkušenj in znanja, da bi lahko Srbijo spremenil v Kalifornijo, kot si želi. Za zdaj je seveda Panič boljša možnost, nikakor pa ne tudi rešitev. Mnenja o politikih so različna (Foto: FaH) SARAJEVO - Od 6. aprila do 18. decembra je minilo 257 dni vojne v Sarajevu. V severni Bosni traja vojna od začetka marca, v južni Hercegovini pa že od septembra prejšnjega leta. Samo o vojnih grozotah v Sarajevu sem v tem času napisal za slovenska sredstva javnega obveščanja približno 1380 vesti, poročil, komentarjev o pretresljivih pričevanjih s sarajevskih ulic in iz obkoljenih naselij s 380 tisoč ujetniki. Vsa ta velika množica poročil govori o nesmiselnosti te vojne in o nerazumljivi hipokriziji Zahoda. Kot da so politični scenografi sveta v letu 1992 spregledali, da so zločini v BiH tudi dokazi o mednarodnem zločinu nad to državo. Toda čakanje na pravično kazen za pobudnike in izvajalce zločinov pri tujih opazovalcih tega pekla ne bi smelo biti v nikakršni zvezi s hitro mednarodno akcijo za ustavitev vojne. Vsi, ki so hoteli videti, so vide-h. da ne gre za nikakršen undamentalizem, niti ne za zločest tumor na celicah etnosa, ampak za Racionalistično ideologijo Srbov. Odveč so spiski o ta-borrščih in številu ubi-m, niti ni treba prešte-ati invalidov in begunov.Ošinite s pogledom smno topografske koor-mate na jugozahodu u°sne m na vzhodu Her-egovine ob Savi in Dri- • Vsa doslej zavzeta vi^s,a ki vasi niti zgodo- sko niti etično nikoli d*S° bila srbska. Tudi es so najpogostejši VOJNA V BOSNI Svet je sokriv za vojno v BiH, zato mora posredovati Zekeruah Smajič, STA boji v conah, kjer je bil srbski narod od vekomaj v dobrih odnosih z drugimi narodi in nikoli najštevilčnejši. Šeststo let staro bosansko mesto Gradačac je Karadžič prekrstil v srbsko komuno, v njem pa je pred vojno živelo manj kot 19 odstotkov Srbov. V Tešnju, kjer že mesece potekajo hude borbe, je po popisu iz 1991. leta živelo samo šest odstotkov Srbov. Brčko so zavzeli 14. maja in ga takoj razglasili za srbsko komuno, čeprav v njem nikoli ni bilo več kot dvajset odstotkov Srbov. Olovo postaja legenda zadnjih dni zaradi odločnosti, s katero se zoperstavlja Karadžičevi nameri, da z 18 odstotki Srbov napravi tudi to občino srbsko. Ce verjamete ali ne, je bilo tudi v Zvorniku, ki ga loči od Srbije samo Drina, pred vojno samo 38 odstotkov Srbov. Tudi druga mesta ob Drini nikdar niso bili večinsko naseljena s Srbi. V Više-gradu jih je bilo pred vojno 32 odstotkov. Tudi Bugojno je eno najbolj krvavih bojišč, četudi je v njem samo 18 odstotkov Srbov. In tako bi lahko naštevali vse do Sarajeva. V glavnem mestu BiH je bilo ob zadnjem popisu 120.000 Srbov od skupno 620.000 prebivalcev. V majhni primestni občini Pale je živelo pred vojno 15.000 ljudi, od tega 69 odstotkov Srbov. V luči teh dejstev zahteva Karadžič od Cyrusa Vancea, Davida Ovvena, ES, Amerike, ZN ter bosanskih Muslimanov in Hrvatov, da bo srbskega v Bosni samo tisto, kar mu zgodovinsko in po etničnem načelu pripada. Pravijo, da je statistika natančen zbir netočnih podatkov, vseeno pa so podatki o etnični zastopanosti prebivalstva preveč napihnjeni. Nihče ne pogleda katastrskih knjig, ki so jih pred Karadžičem in Izetbegovičem odprli natančni avstroogrski geometri, po njihovih zemljevidih pa so se ravnali tudi naslednji oblastniki in zemljiški posestniki. Toda prav po nobenih knjigah Srbom ni pripadalo in ne pripada 60 ali 65 odstotkov področja te države, kot nenehno dokazuje Karadžič. Knjige iz leta 1991 navajajo, da je največji zemljiški posestnik v BiH država, ki razpolaga s '53,26 odstotkov zemljišč. Vse prebivalstvo BiH ima v lasti 47,73 odstotkov. O tem, koliko zemljišč ima posamezni narod, ni uradnih podatkov, ker takega popisa nikdar ni bilo, saj so verjeli, da zemljišče ne pozna vere, nacionalnosti ali ideologije. Gotovo pa je, da 31,4 odstotkov Srbov v BiH ne more posedovati 65 odstotkov zemljišč, pa četudi bi vsi bosanskohercegovski Srbi obdelovali zemljo. Domnevna Karadžiče-va zgodovinska pravica do zemlje in velike države v majhni Bosni in Hercegovini je povzročila, da je z vso silo spregovorilo orožje. Ce se svet še ni zavedel, bi se moral zdaj zavesti tega dejstva in na nasilje odgovoriti z nasiljem. Vse utvare o pogovorih na osnovi poštenih namenov pomenijo za Ka-radžiča in Miloševiča močnejši zalet za nove tragedije. ITALIJANI V ISTRI NOVICE »Zahtevamo odprte meje!« Pogovor s Giuseppom Roto, predsednikom istrske Unije Italijanov Goran Moravcek REKA - Italijani v Istri, na Reki in v Dalmaciji niso zadovoljni s svojim novim položajem. Po državni osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške so razdeljeni v dve državi. Giuseppe Rota, predsednik Unije Italijanov, pravi, da meja ni naravna. Zato prihaja do nesporazumov, ki jih uradna Ljubljana in Zagreb urejata na različne načine. »Ne moremo sprejeti slovenskih predlogov, naj se za nas zahteva isto kot za slovensko nacionalno manjšino v Italiji.Dobrega pol stoletja so živeli Slovenci v italijanskem kapitalističnem sistemu ter imajo svoje banke in podjetja. Poleg tega Slovenci za razliko od Italijanov tudi niso imeli eksodusa. Do nedavnega je bila italijanska manjšina v dveh novih državah samo folklora. Zato se ne strinjamo, da gre za enake težave in zahtevamo, da poleg Hrvaške tudi Slovenija podpiše sporazum z Italijo o položaju nacionalnih manjšin,« pravi Rota. Skupaj z Mauriziom Tre-mulom iz Kopra je pisal pismo italijanskemu zunanjemu ministru Colom-bu, v katerem zahteva, naj upošteva njuna stališča na pogovorih o reviziji Osimskih sporazumov. Italijanska narodna manjšina ho- če trilateralni sporazum po Osimu.Obe naslednici bivše Jugoslavije morata spoštovati vse mednarodne sporazume, mirovni sporazum z Italijo 1947, Londonski sporazum in Osimski iz leta 1975. »Milan Kučan je obljubljal zelo liberalno mejo, vendar se ta obljuba ni uresničila. Zato nastajajo težave, še posebej, ker je nova državna meja poudarila veliko gospodarsko razliko med dvema deloma Istre,« pravi Rota. Italijanska manjšina zahteva od uradnega Rima, da podpre njeno zahtevo po popolni kulturni samostojnosti. Ta vsebuje pravico do samostojnega šolstva z enotnim šolskim zavodom v obeh državah, do svoje televizije namesto TV Koper, s katero niso zadovoljni, časopisov, gledališča in podobnega. Pripadniki italijanske manjšine zahtevajo tudi maloobmejne prepustnice za vso Istro in tudi za Reko, ne le za Bujščino. »V Istri ni iredentizma«, pravi naš sogovornik, ki se ne strinja z italijanskimi begunskimi organizacijami Istranov. Te od uradnih oblasti v Rimu zahtevajo pogovore o spremembi" državnih meja. »Ne želimo sprememb meja, ampak sproščen režim na njih,« pravi Rota in napoveduje politično ofenzivo za revizijo osimskih sporazumov. JEDRSKA ENERGIJA / TIHOTAPLJENJE Tlidi Iran ima svojo jedrsko bombo! Apetiti bližnjevzhodnih držav vse večji MlOGRAD DURdEVIČ LONDON - Novinarja časopisa European sta imela priložnost videti strogo zaupni dokument, ki ga je ruska obveščevalna služba posredovala ameriški GB, in ki trdi, da ima Iran jedrsko bombo. Iz jedrske baze v Semipa-latinsku, ki so jo sicer uradno zaprli v začetku letošnjega leta, so izginile tri od 1410 jedrskih glav. Ker so to manjše taktične jedrske konice, se jih da pretihotapiti tudi v navadnem tovornjaku. Rusi so dve izsledili pri šefu iranske organizacije za jedrsko energijo, Amrollahiju, ki je že v času razpadanja SZ novačil sovjetske jedrske znanstvenike, med drugim tudi z organizira- njem zabav v posebej za to kupljenih hotelih. Evropski obveščevalni viri so bili prepričani, da je za tem stal sam predsednik Kazahstana Nazarba-jev, ki je za bombi dobil nafto in “trdo valuto". Tretja konica pa naj bi končala nekje na Bližnjem Vzhodu. Reakcij na to je bilo nenavadno malo. Mednarodna oganiza-cija za jedrsko energijo na Dunaju vesti ni potrdila. V Natu so že zaskrbljeni, da ne bi še kakšna od jedrskih glav, ki jih je na ruskem ozemlju okrog 30.000, zašla v roke tistih, ki si jih najbolj želijo: poleg Irana in Iraka še Severna Koreja, Libija in Palestinci. Dodatno nevar- nost predstavlja uničenje teh glav. V letu 1993 jih bodo demontirali 6.000, ostalih 24.000 pa bo ostalo v ne preveč varnih vojaških skladiščih. V naslednjih petih letih bodo samo iz nekdanje sovjetske oborožitve dobili 700 ton urana in 140 ton plutonija, ki jih zaradi drage predelave Rusija ne more uporabiti. Fishmore, eden od urednikov The Econo-mista, meni, da ni potrebnih veliko milijonov dolarjev, da nekoga (morda celo samo Rusijo) prepričajo v prodajo. Kriza, podkupljivost, brezbrižnost Zahoda, vse to govori v prid tezi, da je konec jedrske dobe lahko nevarnejši od nje same. ZDA / AMERIŠKO - BRITANSKI VRH George Bush in John Major o liberalizaciji svetovne trgovine VVASHINGTON - V pogovorih med ameriškim predsednikom Bushom in britanskim premieram Majorjem sta prevladovali dve temi: pogajanja o svobodni trgovini v okviru G ATT in jugoslovanska kriza. Glede slednje teme sta se Bush in Major že v petek zavzela za zaustavitev nasilja v BiH po politični poti in za nadaljevanje pošiljanja človekoljubne pomoči. »Nobeno posredovanje v BiH ne sme ogroziti pošiljanja pomoči ogroženim«, sta poudarila. Skupaj s predsednikom ES Delorsom so se strinjali, da je treba vzpodbuditi nadaljevanje pogajanja v okviru GATT. Predsednik Bush je izjavil, da je sporazum nujen za nemoten svetovni go- spodarski razvoj, Major pa je poudaril, da bi bil uspešen zaključek šestletnih pogajanj pomembna vzpodbuda za ozdravitev svetovnega gospodarstva. V diplomatskih krogih ES menijo, da lahko tako naglico in pozivanje k čimprejšnjemu nadaljevanju pogajanj, ki naj bi jih obnovili do sredine januarja, pripisujemo bližajočim se francoskim volitvam in nastopu oblasti ameriškega predsednika Clintona, za katerega menijo, da je bolj naklonjen protekcionističnim ukrepom kot sedanji predsednik Bush. (Hina, AFP) V VS ZN glasujejo o novi resoluciji, s katero ostro obsojajo delovanje Srbije v Bosni. Bosanski zunanji minister Silajdžič pa z resolucijo 789 ni zadovoljen, saj je zahteval, naj ZN odobrijo bombardiranje srbskih vojaških ciljev. Lord Owen vztraja, sprte strani pa tudi SARAJEVO - Predsedujoči konference o Jugoslaviji David Owen je v petek bosanske oblasti prepričal, naj se januarja v Ženevi udeležijo pogajanj s Srbi in Hrvati. Po neuspelem sestanku z Radovanom Karadžičem je Owen, ki se zavzema za demilitarizacijo Sarajeva, dejal, da bo ostal v mestu tako dolgo, dokler vse tri sprte strani ne bodo privolile v pogajanja. Radio BiH pa sporoča, da se borbe nadaljujejo na območjih Gradačca, Doboja in Bihača. Poročajo še, da kljub opozorilom in neštetim pozivom enotam Unproforja Srbi vztrajno dovažajo težko orožje na obmejno območje s Hrvaško. (STA, Hina) Umor iz političnih razlogov? ZAGREB - V četrtek je bil v Zagrebu pred svojim stanovanjem ubit član Social-demokratske unije Hrvaške in Zveze svobodnih sindikatov Hrvaške Milan Krivokuča, po narodni pripadnosti Srb. Policija zanika trditve SDU in sindikata, da so v ozadju umora politični motivi. Organizaciji trdita, da skušajo med njihove člane zasejati strah. Kot poudarja Vodstvo sindikata, to ni prvi napad na člane in vodje organizacije, ki imajo kritičen odnos do oblasti. (G. Gojak) Turčija namenoma prodala radioaktivne lešnike Rusiji CARIGRAD - Turčija je Rusiji iz maščevanja za černobilsko katastrofo zavestno prodala 4 do 5 ton visoko radioaktivnih lešnikov iz črnomorskega območja. Kot je za carigrajski dnevnik izjavil bivši minister za industrijo in trgovino Gabit Arals, turška vlada takrat ni pravočasno ukrepala, zato je za rakom zbolelo veliko ljudi. Skoraj vsi vodilni turški politiki so zatrjevali, da sevanje ni škodljivo in da je celo dobro za krvni obtok, je še dejal Arals. (STA, DPA) Prvi civilni predsednik Južne Koreje SEUL - V Južni Koreji je v petek 29,4 milijona volilnih upravičencev po tridesetih letih med devetimi kandidati volilo prvega civilnega predsednika. Znan je že zmagovalec, kandidat Liberalne Demokratske stranke Kirn Yung Sam. Zanj je glasovalo okrog 42 odstotkov volilcev. Kim Yung Sam bo februarja 1993 na položaju zamenjal Ro Tae VVuja, ki po ustavi ni smel kandidirati za drugi predsedniški mandat. (Reuter) Prekinjena humanitarna pomoč Kurdom BAGDAD - Colin Mitchel, predstavnik agencije ZN za pošiljanje humanitarne pomoči Kurdom na severu Iraka, je v petek izjavil, da so ZN začasno prekinili s pošiljanjem hrane na omenjeno območje. Kot razlog navaja podtaknjene bombe, ki so te dni uničile nekaj tovornjakov organizacije za svetovno prehrano. Zapora bo trajala vse dotlej, dokler iraške oblasti ne bodo zagotovile varnosti konvojem. (Hina, AFP) Gverilci grozijo z ubojem pripadnikov mirovnih sil PLINOM PENH - Rdeči Kmeri so v soboto zagrozili, da bodo ubili skupino devetih članov modrih čelad, ki jih že od petka držijo v priporu v pokrajini Kratie v Kampučiji, je izjavil predstavnik ZN Erič Falt. Med talci je 7 urugvajskih vojakov, ruski pilot in kampučijski prevajalec. Grozljivo sporočilo so prinesli trije vojaki mirovnih sil, ki so jih izpustili prav v ta namen. To je že četrti primer ugrabitve v mesecu dni in tretji incident v tednu dni, ko so Rdeči Kmeri ugrabili pripadnike modrih čelad. (Hina, Reuter) Umrl še en vojni zločinec PARIZ - V Siriji je v 80. letu starosti umrl nacistični vojni zločinec Alois Brunner, je v petek sporočil francoski časopis Cahiers de FOrient. Brunner je bil odgovoren za deportacijo 130.000 Zidov iz Nemčije in drugih evropskih držav. Brunner je bil za svoje zločine v odsotnosti dvakrat obsojen na smrt. (STA) domači šport DANES NEDELJA, 20.12.1992 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Cormone-se; 14.30 v Spetru Slovanov: Val Natisone - Primorje. 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Isonzo; 14.30 na Proseku: Vesna - Torreanese. 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Caminu: Camino - Primorec; 14.30 v Miljah: Zaule - Kras; 14.30 v Pierisu: Pieris - Breg; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Domio. 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Tržiču: Romana - Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Fincantieri. NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Portuale. ZAČETNIKI 11.45 v Trstu, pri Sv. Sergeju: Triestina B - Zarja Adriaimpex B. NAJMLAJSI 10.30 v Miljah: Altura Muggesana - Primorje A KOŠARKA D UGA 11.00 v Trstu, Sola Suvich: Bor Radenska - Vigor He- snprifl PROMOCIJSKA UGA 11.15 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Fiamma - Cicibona. DRŽAVNI KADETI 11.00 v Briscikih, dom Ervatti: Kontovel - Italmonfal-cone. NARAŠČAJNIKI 9:00 v Trstu, Sola Suvich: Bor Radenska - Sokol. DEČKI 11.00 v Trstu, Ul. Ford: Servolana - Polet. MMB ASKET IGRE POD KOŠEMA V Briscikih, dom Ervatti: 14.00: Bor - Kontovšel, 15.00: Polet - Postojna, 16.00: Nova Gorica - Sokol, 17.00: Breg - Kraški zidar. NAMIZNI TENIS DRŽAVNI TURNIR 9.00 v Parmi: nastopa Kras KVALIFIKACIJE 3. KATEGORIJE 9.00 Coccagliu: nastopata Kras in Bor Cunja R.E. DEŽELNI TURNIR ZA NEKLASIFIORANE 9.00 na tržaškem sejmišču: sodelujeta Kras in Bor Cunja R.E. ODBOJKA MLADINCI 11.00 na Opčinah, Sola De Tommasini: Sloga - Palla-volo Trst MLADINKE 9.00 v Trstu, Mopte Cengio: CUS - Breg; 9.30 v Trstu, Sola Volta: SGT - Bor Friulexport; Koimpex prost. DEKUCE 9.00 na Opčinah, Sola Tommasini: Koimpex - Bor Friulexport. NARASCAJNICE 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Pallavolo Trst; 12.00 v Trstu, Sola Visintini: Virtus - Sokol Jima PONEDELJEK, 21. DECEMBRA 1992 KOŠARKA DEŽELNI MLADINCI 21.00 v Briscikih, dom Ervatti: Bor Radenska - Ferro-viario, 20.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel. Triestina danes v Trstu spet za zmago Nogometaši Triestine se bodo danes na stadionu Rocco pomerili s predzadnjeuvršče-nim Palazzolom, proti kateremu, kajpak, računajo na osvojitev obeh točk. Gostje prav gotovo sodijo med slabša moštva v ligi. V njihovih vrstah igra le en poznani igralec, to je Galvani, ki j e.bil že elan Cremoneseja in Bologne. Zanimivo je vsekakor, da je Pal-lazzolo nekaj točk dosegel povsem nepričakovano. Tako je na primer bodisi v Empoliju bodisi v Vicenzi iztrgal točko, do prve prvenstvene zmage pa je prišel prav v prejšnjem kolu proti Masseseju. Trener Triestine Perotti' lahko tokrat spet računa na doprinos Daneluttija in ga bo prav gotovo uvrstil v začetno postavo. DANAŠNJI SPORED (14.30): Arez-zo - Alessandria, Carpi - Spezia, Lef-fe - Siena, Massese - Vis Pesaro, Pro Šesto - Carrarese, Ravenna - Empoli, Sambenedettese -Como, Triestina -Palazzolo, Vicenza - Chievo. NOGOMET / CICIBANI Borovci zmagali remi Primorja Bor Forco prepričljivo boljši od CGS Cicibani Bora Farco so prepričljivo premagali povprečni CGS (Foto Križmančič) Bor Farco - CGS 4:1 (2:0) STRELEC: Strajn (štirikrat) BOR FARCO: Križmančič V., Gregori P., KrižmanCiC I., Gregori A., Strajn, Kauter, Bandi. Čeprav niso zaigrali v popolni zasedbi, so mali Borovci prepričljivo premagali sicer povprečne nasprotnike. Plavi so že od vsega začetka zaigrali zelo odločno in CGS-ju sploh niso pustili dihati. Gol je takorekoč visel v zraku, pa Čeprav je Strajn le proti koncu polčasa dvakrat poslal usnje v mrežo. V drugem delu je CGS skušal reagirati in tudi uspel znižati zaostanek. Domači so strnili vrste in spet prevzeli pobudo. Pri tem moramo zlasti poudariti izredno igro Dimitrij Križman Martina Strajna, ki ga nasprotniki na noben način niso uspeli kriti. Strajn je večkrat lepo podajal žogo soigralcem, ki pri zaključevanju niso bili najbolj uspešni, sam pa je po dveh navdušujočih solo - akcijah Se dvakrat premagal vratarja gostov. Seveda nočemo s tem zmanjšati zaslug drugih Borovcev, ne moremo pa mimo dejstva, da je Strajn v največji meri prispeval k zmagi. Altura Muggesana -Primorje 0:0 PRIMORJE: Furlan, Antonini, Puzzer, To-mizza, Kante, Švara, Pilat, Fusilli, Pavletič, Suc. Prosečani se iz Milj vračajo z neodločenim izidom, ki gotovo ni pravi pokazatelj dogajanja na igrišču. Primorje je skozi celo tekmo napadalo, domača združena ekipa pa je le nekajkrat v protinapadih ogrozila vratarja Furlana. »Rdeče - rumenim« je še največ težav povzročalo zelo majhno igrišče, tako da niso uspeli prikazati navadno prodorne igre. Proseško igrišče, na katerega so seveda naši fantje navajeni, je namreč eno največjih v tej kategoriji, zato tudi te težave niso neobičajne. Vsekakor so naši imeli tudi zvrhano mero smole, saj so trikrat zadeli prečko oziroma vratnici. Med posamezniki posebno pohvalo zaslužita Antonini in Pilat. NOGOMET / PRVENSTVO NAJ MLAJŠI H Mladost dosegla kar 8 zadetkov Med začetniki je Zarja Adriaimpex A zanesljivo premagala s 4:0 Roianese Mladost - Sanrocchese 8:1 (5:0) STRELCI ZA MLADOST: Cemic, Dimitrij Fer-letič 4, Florenin 3. MLADOST: Dimitrij Devetak, Martin Jarc, Moro, Marko Jarc, Petejan, Jelen, Cemic, Prinčič, Dimitrij Ferletič, Gorjan, Florenin (Cotič), Davorin Devetak. V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva so naši slavili izdatno zmago proti skromni goriški enajsterici. Mladost je igrala v okrnjeni postavi in to se je v igri tudi poznalo, vendar fizična premoč Kraševcev je pač odigrala svoje. Po priložnostih sodeč, bi morala biti končna razlika veliko večja, toda »plavordeči« so v zaključnih akcijah bili preveč netočni. Take napake pa so v pomembnejših tekmah lahko usodne. Vsekakor je po hudem spodrsljaju v prejšnjem kolu ta zmaga prišla kot nalašč, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na vzdušje v moštvu. Prvenstvo bo zdaj za tri tedne prekinjeno. Zadnje kolo bo na sporedu šele 9. januarja, ko bo Mladost gostovala v Tržiču pri zadnje uvrščeni Romani. (Vili Prinčič) Primorje B - Montebel-lo 1:3 (0:0) ZAČETNIKI Zarja Adriaimpex A -Roianese 4:0 (4:0) STRELEC: Longo 4. ZARJA ADRIAIMPEK A: Gregori, Grgič (Zucca), Umari (Škabar), Carli, B atič, Berce, Stokelj, Longo, Tolentino, Primosi (Bemetti), Giraldi. Zarjani so z odlično igro, predvsem v prvem polčasu zanesljivo odpravili Roianese s štirimi zadetki Longa, ki je bil pravi junak srečanja. Že po prvih minutah je bilo jasno, da bodo naši zmagali, saj so v vseh elementih nadigrali goste, in pri tem tudi poskrbeli za dopadljivo in celo atraktivno igro. Tržačani so se le s težavo branili in niso v vsej tekmi niti enkrat streljali na vrata Jaša Gregorija. V prvem polčasu poleg štirih zadetkov so zarjani »zadeli« tudi tri vratnice. V nadaljevanju bi gostitelji lahko še dosegli izdatnejšo bero zadetkov, če bi jih ne sodnik večkrat oškodoval, s tem da je razveljaliv povsem regularen gol in da jih je zaustavljal z »izmišljenimi»offsideji. (d.gr) UNDER21 Breg - Pozzuolo 1:1 (1:1) STRELEC ZA BREG: Armani v 31. minuti Breg: Gregori, Ota, Strajn, Švab, Zuppin, Luisa, Mauri (Mondo), Slavec, Sancin (Bandi), Armani, Buzzi. Brežani so včeraj odi- grali najvažnejšo tekmo sezone: Pozzuolo je namreč na prvem mestu lestvice in ima še vedno dve točki več od Brežanov. Breg je stopil na igrišče prepričan samozavestno in začel izredno poletav-no, kot že večkrat pa sta Buzz in Mauri zapravila marsikatero stoodstotno priložnost. V 29. minuti je Pozzuolo nepričakovano povedel, plavi pa so silovito reagirali in takoj izenačili, potem ko je Armani z roba kazenskega prostora poslal žogo v zgornji kot vrat. V nadaljevanju so Brežani še naprej vztrajno napadali in zapravili še nekaj ugodnih priložnosti. Zal je to stalna hiba ekipe, drugače bi bil tudi položaj na lestvici še ugod-nejši.(E.B.) DEŽELNI MLADINO Primorje - Pro Gorizia 0:1 (0:1) Primorje: Valente, Gherbassi, Bracco, Sardoč A., Sardoč E., Bembi-ch, Stoka, Škabar, Digovi-ch, Vodopivec, Husu. Proti odlični ekipi Pro Gorizie so naši spet prikazali zadovoljivo igro. Na sredini igrišča so »rdeče - rumeni« naravnost pregazili nasprotnike, napadalci pa niso izkoristili številnih priložnosti, ki so jih imeli na razpolago. Skoda, kajti Primorje bi na tej tekmi zaslužilo neodločen izid. Obvestila SD BREG vabi športnike, starše in simpatizerje na tradicionalno družabno srečanje, ki bo 23. t. m. ob 19. uri v dolinski občinski telovadnici. Vljudno vabljeni! SK DEVIN organizira 3., 10., 17. in 24. januarja prevoz in tečaj na snegu v Podkloštru (Arnoldstain). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali Sosiču 220423. PK BOR obvešča, da je prostih še nekaj mest v šoli plavanja za neplavalce starejše od 4 let ob torkih in petkih od 16. do 17. ure v bazenu pri Alturi. Vpisovanje ob delavnikih od 17. do 20. ure na tel. št. 51377. SD POLET organizira telovadbo za otroke v popoldanskih urah v pokritem prostoru na Poletovem kotalkališču v Repentabrski ulici. Vpisovanje in informacije na tel. 213420 ali pa od 10.00 do 12.30 na tel. 213403. SD BREG ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da so treningi za dekleta letnikov 1979, 1980 in in 1981 ob ponedeljkih od 17.45 do 19:00, ob sredah od 18.00 do 19:30 in ob četrtkih od 18.00 do 19.15. _______AMATERSKA NOGOMETNA PRVENSTVA / V PROMOCIJSKI LIGI POPRAVNI IZPIT ZA JUVENTINO_ Primorje po prvi zmagi tokrat v gosteh pri Valnatisoneju Zarja in Vesna na zmago, v 3. AL Gaja z Romano za primat V 2. AL zahtevana naloga za Primorec, Kras pa se bo pomeril z vodilnimi Zaulami - Lažje delo bi morale imeti Sovodnje z zadnjeuvrščeno ekipo - V 3. amaterski ligi bo Mladost skušala zmagati in si povrniti uled ekipe, ki je v začetku mlela nasprotnike PROMOCIJSKA LIGA Valnatisone - Primorje Proseška enajsterica gostuje v Benečiji ob bregu Nadiže. V Spetru igra z ekipo Valnatisone, ki je lani v skupini A promocijske lige zasedla solidno 4. mesto, osvojila pa 35 točk. Letos ekipa novega trenerja Peresonija ni začela najboljše. Po šestih tekmah je zbrala le štiri točke, vendar si je po zmagi s Cormone-sejem precej opomogla tako, da je prejšnjo nedeljo kar v gosteh premagala Lucinico in doslej skupno zbrala 12 točk. Omeniti pa moramo, da je od treh porazov Valnatisone kar dva (Gonars, Juventina) doživel doma. Prav to daje nekaj upanja Primorju, ki je v nedeljo končno prišlo do prve zmage proti močnemu Trivignanu. Zal pa bo trener Primorja Bi-dussi spet imel probleme s postavo. Poleg bratov Stoka (Mitja je poškodovan, Peter pa diskvalificiran), bo zaradi izključitve odsoten še Trampuš. V dvomu pa je tudi De Marco, ki se je v nedeljo poškodoval. Točka v Spetru bi predstavljala za Primorje brez dvoma dober rezultat. Elio s svojimi sodelavci vam želi polno veselega božičnega praznovanja in novo Bruno Rupel, Marko Lutman (C leto polno uspehov prosek ■ trst tel. (040) 225277 Juventina - Cormonese Po letošnjem drugem prvenstvenem porazu zaseda štandrežka enajsterica 4. mesto na lestvici. Nepričakovan zastoj poti Union 91 pa ne sme pretirano demoralizirati Standrežcev, ki imajo že danes lepo priložnost, da se oddolžijo svojim navijačem. Mauri j e vi varovanci bodo gostili Cormonese, ki ima na lestvici samo dve točki manj od Standrežcev. Krmin-ska enajsterica pa je bila doslej zelo nesigurna na svojih gostovanjih, saj je v seštih tekmah zbrala samo štiri točke. Belodreči, med katerimi bo tokrat odsoten Gandin, ki ga je v Perco-tu sodnik predčasno poslal v slačilnico, bodo prav gotovo startatli na osvojitev obeh točk. Kljub dosedanjim slabim nastopom na tujem pa ne gre podcenjevati Kr-minčanov, ki so v prejšnjem kolu slavili gladko zmago ptoti Var-mu in so baje v dobri formi. Omenili bi še, da je med Standrežci več igal-cev, ki so v preteklih sezonah branili barve kr-minske enajsterice, tako da si lahko pričakujemo, da bodo dali vse od sebe proti bivišim soigralcem. 1. AMATERSKA LIGA Zarja - Isonzo Turriaco Zarjanom pride v goste ekipa, ki je lani v skupini C prve AL s 30 točkami pristala na 7. mestu. Letos je Turriaco startal s ciljem, da se izkaže in tako na najlepši način praznuje 70-letni- co ustanovitve. Najel je novega mladega trenerja, ki je še lani igral kot vratar pri Ronchiju, to je Zuppichini, ki je po več letih zamenjal Tricarica, kateri je letos prestopil k Ločniku. No, Turriaco je res obetavno začel (8 tekem, 10 točk), vendar kritično serijo treh zaporednih porazov je prekinil šele prejšnjo nedeljo z neodločenim rezultatom v razburkanem dvoboju s Portualejem, kjer je predčasno šlo v slačilnice kar 5 nogometašev (3 Portuale, 2 Turriaco). Zaradi tega v Bazovici ne bosta igrala branilec Zen-tilin in vezni igralec Severini. Tudi Bazovci ne bodo igrali v popolni zasedbi. Voljč je sicer presedel tritedensko kazen, D. Fonda pa bo moral zaradi izključitve počivati še danes in tudi vratar Milani ni še popolnoma okreval. Kljub temu pa so Bazovci optimisti in računajo na celotni izkupiček. Vesna - Torreanese Velike probleme s postavo bo imela tudi Vesna. V nedeljo so bili izključeni Soavi, Sam-baldi in Bertoli, ki so kaznovali, prva dva za eno kolo, Bertoli pa za dve. Trener Petagna se bo verjetno odločil za postavo šele v zadnjem trenutku, ker je stanje kritično tudi glede poškodb. Kostnapfel in Candotti sta morala mirovati že prejšnjo nedeljo. Kar se tiče gostov, ki so se lani rešili šele po odločilni tekmi z Mora-rom, katerega so premagali 3:1, je treba reči, da so letos dobro začeli (8 tekem, 10 točk). V zadnjih štirih tekmah pa so dosegli le eno točko v Bazovici z Zarjo in to je dalo povod, da je v tem tednu trener Di Narda podal odstavko zaradi spora s predsednikom kluba. To dokazuje, da gostje preživljanje lažjo krizo in zato upamo, da bodo Križani znali to izkoristiti, pa čeprav bodo igrali v okrnjeni po-' stavi. 2. AMATERSKA LIGA Camino - Primorec Domačini, ki so lani z 29 točkami pristali na 9. mestu, tudi letos nimajo velikih ambicij. Zbrali so 11 točk, doživeli tri poraze, vendar so doma še nepremagani. Trebenci torej ne bodo imeli lahke naloge, čeprav bosta Bulcih in Gargiuolo spet na razpolago trenerja Fran-cinija. Tokrat pa bo moral »počivati« vratar Sa-varin, ki je bil prejšnjo nedeljo izključen in to je hud udarec za Trebence. Danes, kot že prejšnjo nedeljo, ga bo nadomestil Bumello. Trebenci bi se zadovoljili tudi s polovičnim izkupičkom. Zaule - Kras Res težka naloga pa čaka Kras, saj igra z vodilnimi Zaulami, ki so doma izgubile točko le proti Bertiolu, tega pa je Kras zanesljivo premagal prav prejšnjo nedeljo v Repnu. Zaule so se sicer lani le za las rešila, saj so v skupini F 2. AL zbra-leje le točko več od Gaje. Društvo je najelo več nogometašev in trenerja Vi-donisa, ki je že vodil tudi člansko ekipo Vesne. Doslej so Zaule pokazale vidno premoč nad ostalimi, vendar vseeno so morale položiti orožje v Romansu in Caminu, kar pomeni, da niso nepremagljive. Za Kras bi ve-sekakor tudi točka predstavljala lep podvig. Pieris - Breg Čeprav je Pieris lani izpadel iz 1. AL, igra tudi letos zelo povprečno. Doslej je zbral le 5 neodločenih rezultatov, a sedemkrat izgubil. Zato je na predzadnjem mestu. Ce k temu dodamo še, da je prejel že 27 golov, je očitno, da moštvo preživlja hudo krizo. Zato Brežani morajo izkoristiti to priložnost, saj po katastrofalnem začetku (šest zaporednih porazov) zgleda, da so si vendarle opomogli. Sovodnje - Domio Dokaj bled nastop so-vodenjskih nogometašev proti pepelki Audax je zbrisal iz spomina navijačev spobudno igro, ki so jo Bizaj in soigralci prikazali samo teden prej proti Rojaneseju. V teku letošnjega prvenstva so Sovodenjci sicer že navadili svoje navijače na dvolične nastope, saj je prav nekostantnost glavna značilnost fantov. Ce bo tokrat uspelo trenerju Cupiniju pravilno motivirati svoje varovance, potem bi lahko brez strahu računali na zmago domačinov. Brez dvoma bi morala danes napadalna vrsta pridobili na učinkovitosti z vključitvijo Module, ki je zaradi izključitve moral prestati dvotedensko kazen. Domio, ki ima samo točko manj od Sovodenj-cev, se bo zadovoljil z remijem, tako da bo k temu tudi prilagodil svoje obnašanje na igrišču. 3. AMATERSKA LIGA Romana - Gaja V Tržiču bo prav v zadnjem kolu prvega dela prvenstva osrednja tekma, če upoštevamo, da si ekipi delita prvo mesto na lestvici, kar pomeni, da rbo ezultat tega dvoboja odločal o naslovu zimskega prvaka. Kot Gaja je tudi Romana doslej doživela en sam poraz (1:0 s Stockom v 2. kolu). Na domačih tleh pa je bila Romana doslej neustavljiva, zmagala je namreč vseh pet tekem-Kot vidimo so torej gajevci pred težko oviro, vendar so vseeno optimi-sti. Mladost - Fincantieri Mladost je v nedelj0 doživela prvi letošnji p°J raz, po katerem je tudi izgubila neposredni stik z vrhom razpredelnice- Očitno je, da se je v igri kraševcev nekaj zapletlo-saj so Gergolet in ostari le bleda senca ekipe, ki je v prvih nastopih mlela vse nasprotnike. Prav zato bo zanimivo videti, kako bo ekipa reagiral3 po prvem spodrsljaju. nacantieri spada me boljše postave v prvenst" vu, tako da bo današnje srečanje izredno d°ber pokazatelj o efektivn1 formi kraških fantov. ŠPORT Nedelja, 20. decembra 1992 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU / POKAL VITRANC Šved Fogdoe drugič letos prvi Jure Košir ponovno odličen (8.) Tomba si je prismučal 2. mesto, uspeh Slovenije z 12. mestom zaokrožil Grilc Andrej Dekleva Jure Košir se je tudi včeraj izkazal z osmim mestom in je vse bližji prvi jakostni skupini (Foto Zivulovič? TRIO) ger (Avs) 1:45, 29, 12. KRANJSKA GORA -Prijetno decembrsko sonce je grelo prisojna pobočja najbolj severozahodno ležeCe slovenske doline. A do slalomske proge v Podkornu, prizorišča 32. Pokala Vi-tranc, sonCni žarki niso prišli. Dobrih 10.000 gledalcev ob slalomišCu, veliko je bilo Italijanov, ki so prišli vzpodbujat Alberta Tombo, je cepetalo na mestu in se grelo s toplimi napitki. 2e tako dovolj zahtevna proga je bila pokrita z ledom, tekmovalci so si bili edini, da je težja kot tiste v Sestrieresu, Val d’Iseru in Madonni di Campiglio, na katerih so letos že tekmovali. Kdor ni zaupal v zanesljivost 22-letnega Šveda Tomasa Fogdoeja, ni imel prav. Mladenič, ki med vratci nekdaj ni poznal zavor, je očitno dozorel. V Kranjski Gori je bil odličen drugi že pred dvema letoma, tokrat pa je ta slalomski specialist dosegel svojo tretjo zmago v svetovnem pokalu. Prvič je na naj višjo stopničko stopil lansko zimo v VVatervil-lu v ZDA, drugič pa pred štirinajstimi dnevi v Val dTseru.»Odlično smo trenirali,« je povedal po tekmi simpatični dolgolasec,« zelo sem vesel tudi za kolego iz ekipe, Matsa Ericsona, ki je dosegel najboljši čas druge vožnje in se prebil s 16. na 4. mesto. Gasi švedskih zmag šele prihajajo!« Krajšo je potegnil njegov veliki tekmec zadnjih tekmovanj Francoz Patrice Bianchi, ki je po prvi vožnji vodil za vec kot pol sekunde, a je v drugi napravil napako in odstopil. Alberto Tomba je štar-tal s številko 15, ker ga zaradi gneCe na meji -spal je namreč v Trbižu -včeraj ni bilo na izbor štartnih številk. Zmagati tudi tokrat ni uspel, 6.000 švicarskih frankov, ki jih je dobil za drugo mesto, pa je odstopil otrokom v Bosni in Hercegovini. Presenečenje je tretje mesto Nemca Petra Rotha, ki bo Cez mesec dni praznoval 32. rojstni dan in od katerega je po njegovi edini zmagi v svetovnem pokalu, »poletni« slalomski na Mt.Huttu pred dvema letoma, le malokdo še pričakoval takšen vrhunski dosežek. Slovenski ljubitelji smučanja, ki so se zbrali ob vznožju slalomišča, ne bodo žalovali za izgubljenim dnem. Od naših smučarjev so dobili veC, kot so se lahko nadejali -svoj uspeh iz Madonne di Campiglio so še pripravili s Koširjevim osmim in Grilčevim dvanajstim mestom. »Cim boljše uvrstitve sem si želel prav v Kranjski Gori V odlični formi sem in zdaj se mi zdi vse skupaj zelo preprosto,« je povedal Jure Košir, Gregor Grilc pa: »Upam, da se mi je odprlo, zdaj se nam mora vsem še v veleslalomu, Ce ne jutri pa vsaj do svetovnega prvenstva na Japonskem.« V finale se je poleg obeh uvrstil še Andrej Miklavc s 30. mestom po prvi vožnji, v drugi pa je odstopil. Rezultati: 1. Fogdoe (Sve) 1.42, 20; 2. Tomba (Ita) 1:43, 48; 3. Roth (Nem) 1; 43, 91; 4. Eric-son (Sve) 1:44, 09; 5. Staub (Svi) 1:44, 13; 6. Tritscher (Avs) 1:44, 53; 7. VVallner (Sve) 1:44, 77; 8. Košir (Slo) 1:44, 91; 9. Marksten (Nor) 1:44, 94; 10. Gerosa (Ita) 1:44, 98; 11. Stangassin- Grilc (Slo) 1:45, 55; 13. Girardelli (Luks) 1:45, 61; 14. Furuseth (Nor) 1:45, 62; 15. Gstrein (Avs) 1:45, 87... 17. Ma-der (Avs) 1:46, 21. Svetovni pokal - slalom: 1. Fogdoe (Sve) 240; 2. Tomba (Ita) 196; 3. Sykora (Avs) 169; 4. Bianchi (Fra) 140; 5. Tritscher (Avs) 120... 12. Košir 89, 31. Grilc 29; 37. Miklavc (vsi Slo) 22; skupno: 1. Tomba (Ita) 336; 2. Girardelli (Luks) 267; 3. Fogdoe (Sve) 240; 4. Thorsen (Nor) 197; 5. Besse (Svi) 180 ...28. Košir 89, 62. Grilc .29 29; 73. Miklavc 22; 85. Kunc (vsi Slo) 11. Na današnjem velel-slomu se bo po podko-renski strmini prvi spustil Girardelli, medtem ko si je Tomba tokrat izbral številko 3. Accola bo imel številko 6, Furuseth 7, Bergamelli 11, Polig 14, od Slovencev pa je Kunc dobil številko 35, Košir 39, Grilc 51, Miklavc 64, Brezavšček 70 in Koblar 76. Zmaga v ženskem smuku odšla v Švico LAKE LOUISE (KANADA) - Na ženskem smuku za svetovni pokal v kanadskem Lake Louiseu je z izvrstno vožnjo v drugem delu proge slavila Švicarka Chan-tal Boumissen s Časom 1:35, 88, ki je pustila za seboj nemško trojico Sei-zinger, Gerg-Leit-ner in Guthensohn, medtem ko je bila najboljša domačinka Paceova peta. Kanadčani so morda vec pričakovali od Karin Lee-Gartner, ki" pa je osovjila šele štirinajsto mesto pred presenetljivo Sve-dinjo Wibergovo, ki je mnogo bolj doma med slalomskimi in veleslalomskimi vrati. Nastopila je tudi Slovenska Mojca Suhadolc, ki je po neuradnih podatkih osvojila 30. mesto. REZULTATI: 1. Boumissen (Švica) 1:35, 88; 2. Seizin-ger po 0, 05 sekunde; 3. Gerg-Leitner po 0, 70; 4. Guten-sohn (vse Nem) po 0, 75; 5. Pace (Kan) po 0, 90; 6. Zur-briggen (Švica) po 0. 98; 7. Stangassin-ger (Nem) po 1, 06; 8. Lindh (ZDA) po 1, 40; 9. Ruthven (Kan) po 1,45 itd. SMUČARSKI SKOKI / SP V Sappom dvojna zmaga Avstrijcev Slovenci brez točk Zmagal Hellwarfh, drugi Rathmayer SAPPORO - Najboljši skakalci so se na Japonskem pomerili na 90 metrski skakalnici. Zmagal je Avstrijec Martin Hoel-bvarth (88, 5 in 92 metrov) pred rojakom Wer-nerjem Rathmayerjem (88 in 92, 5 m) (oba na sliki AP) . Tretji je bil Steve Delaup (Francija), ki je skočil 90 in 88 metrov. Od naših skakalcev se nihče ni uvrstil med prvih petnajst, Urban Franc, naš najboljši v skupnem seštevku svetovnega pokala, pa na tekmi ni nastopil. REZULTATI: 1. Hoel-lwarth (Avs) 232, 8 toCk, 2. Rathmayer (Avs) 229, 8, 3. Dalaup (Fra) 227, 8 (90/88m), 4. Nigashi (Jap) 225, 6 (88/90, 5m), 5. Jean Prost (Fra) 221, 6 (84, 5/91, 5m), 6. Nyr- bakken (Nor) 221, 5 (86, 5/91m)itd. SVETOVNI POKAL - POSAMEZNO: 1. Rathmayer (Avs) 90 točk, 2. Hoellwarth (Avs) 37, 3. Franc (Slo) 33, 4. Goldberger (Avs) 32, 5. Delaup (Fra) 31 itd. NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO Italijani kljub zmagi proti Malti povsem razočarali s svojo igro Trener Socchi ne izključuje novosti in priznava, da tudi sam ni brez krivde MALTA - ITALIJA 1:2 (0:0) STRELCI: Vialli v 60’, Signori v 63’, Gregory v 87’ MALTA: Cluett, S. Vella, Buhagiar (v 46’ Camilleri), Galea, Brin-cat, Buttigieg, Busuttil, Saliba (v 73’ R. Vella), Gregory, Iaferla, Scerri. ITALIJA: Pagliuca, Maldini, Di Chiara (v 46’ Bianchi), Eranio, Costa-cuta, Baresi, Donadoni (v 59’ Simone), Albertini, Vialli, Evani, Signori. SODNIK: Goetals (Bel); KOTI: 13:0 za Italijo; GLEDALCEV: 20 ti-soc; RDEČI KARTON: Baresi v 67’ (zaradi igranja z roko) TA’ QALI (MALTA) -Italijanski trener Arrigo Sacchi se je po tekmi opravičil za bledo igro svoje ekipe in pristavil: »Res je, lahko se tolažimo z rezultatom, a meni to ni dovolj. Tekmo smo zaceli slabo, v drugem polčasu se mi je zdelo, da se položaj spreminja, a prišlo je do spodrsljaja Baresija in znova se je zapletlo.« Sacchi ni hotel podrobneje govoriti o tem, kaj ni šlo: »Nasploh so manjkali prizadevnost, briljantnost, veselje do igre« Pristavil je, da so se v tej splošni sivini izkazali le trije ali štirje posamezniki, pri Čemer je omenil Viallija. Priznal pa je, da tudi sam ni brez krivde in ni izključil novosti: »Ni pravi trenutek, da bi razmišljali o novih poteh, vendar je jasno, da je treba poiskati tudi druge rešitve, ko nikakor ne gre.« Tako ali drugače, po dveh neodločenih izidih (2:2 proti Švici in 0:0 proti Škotski) so »azzur-ri« prišli v teh kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 1994 v ZDA do svoje prve zmage. To je bistveno, a obenem tudi vse, kar je bilo včeraj pozitivnega. Italijani so nasprotnika verjetno podcenjevali, odpovedali so zlasti igralci Milana z Donadoni jem in Albertinijem na Čelu, a tudi Evani ni bil nic boljši. Razočaral je Baresi, zlasti glede na svojo izkušenost: kot zadnji človek v obrambi je ustavil žogo z roko, tako da ga je sodnik izključil, na srečo pa je Pagliuca ubranil 11-metrovko. Katastrofalen je bil Di Chiara, ki je po prvem polčasu, v katerem »az-zurri« niso pokazali skorajda nic (velja omeniti le dve akciji Viallija), ostal v slačilnici. Zamenjal ga je Bianchi, ki je vnesel svežino, istočasno pa se je ekipa bolje postavila na igrišču, z Maldinijem na levi in Eraniom na desni. Potem ko je Italija dosegla dvojno vodstvo, je že kazalo, da so se stvari zasukale v pravo smer. A spet so se zaCele težave po nepremišljeni potezi Baresija in proti koncu so domačini zasluženo izenačili. VRSTNI RED SKUPINE 1 : Švica 7 točk (4 tekme), Italija 4 (3), Škotska 2 (3), Portugal- ska 1 (1), Estonija 1 (2), Malta 1 (3). OSTALI SPORED: 24.1.93 Malta - Portugalska, 17.2. Škotska - Malta, 24.2. Portugalska -Italija, 24.3. Italija - Malta, 31.3. Švica - Portugalska, 14.4. Italija - Estonija, 17.4. Malta - Švica, 28.4. Portugalska - Škotska, 1.5. Švica - Italija, 12.5. Estonija - Malta, 19.5. Estonija - Škotska, 2.6. Škotska - Estonija, 19.6. Portugalska - Malta, 5.9. Estonija - Portugalska, 8.9. Škotska -Švica, 22.9. Estonija -Italija, 13.10. Portugalska - Švica, 13.10. Portugalska - Švica in Italija -Škotska, 10.11. Portugalska - Estonija, 17.11. Italija - Portugalska, Malta -Škotska in Švica - Estonija. KOŠARKA / DANES V ITALIJANSKI A-1 LIGI Philips ■ Knorr derbi današnjega kola - Tržaški Stefanel doma proti Scavoliniju - Včeraj zmaga Turinčanov TURIN - Derbi današnjega, 14. kola v italijanski 1 ošarkarski A-1 ligi bo v Milanu, kjer bo domači Phi-Ps» ki je zadnje čase v hudi krizi, igral z bolonjskim ®r°m; ki vodi na lestvici. v kansijev Benetton, ki je zasluženo izgubil v pokanj, L ?nes sPet pred težko nalogo: igral bo v Reggio Vnll“ ,Pr°ti Panasonicu, pri katerem nastopa tudi in ost Vp^n ^ 'ma enak° število točk (18) kot Kukoc Tr^?1nrivo in najbrž dokaj vroCe bo danes tudi v rhje U ]T.°.niaci Stefanel se bo spoprijel s Scavoli-Zdo r- ^ me(* tednom doma izgubil v pokalu proti jyjQ evemu Limogesu. Po lepem uspehu v gosteh v dovopCat*n^U.V Pre)Sniem kolu bo Tanjevičeva ekipa točk V Tj.eiivirana, da osvoji drugi zaporedni par Ca *eirko bo seveda odvisno, kako bo igrala dvojini^ oh? ?ockroga - English), ki je bila v Montecati-iiko u ’ 0 11- uri božični koncert komornega LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 11. uri (sejna El) Predstavitev knjige dr. Janeza Ruglja Dramatična pot. Na predstavitvi bo sodeloval pisatelj Vladimir Gajšek. Vabljeni. Ob 17.uri javna tribuna z naslovom Človekove pravice v ustanovah duševnega zdravja - v organizaciji Odbora za društveno zaščito norosti (projekt Žagovorništvo). V PRIHODNJIH DNEH: 22.t.m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) Arsen in Rade. Večer s pesnikom in kantavtorjem Arenom Dedičem in igralcem Radetom Serbedžijem. Sodeluje pianist Jure Ivanušič, vstopnina je 500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. KLUBK4 DANES: ob 22. uri plesni spektakel Homo -Fine Young Animals. Koreografija: Mateja Puhar. JUTRI: ob 21. uri Praznovanje božiča - Marko Pogačnik predava o ezoteričnem pomenu Božica. Koncert Črnskih in duhovnih pesmi - Nonet Brda. Predstavitev knjige Srečanja avtorjev Igorja in Anke DraniC-KerSevan. FESTIVAL LJUBLJANA Križevniska cerkev - do 23. t. m. med 11. in 13. ter med 15. in 18. uro organizirano vodstvo po razstavi jaslic. Vsak dan ob 17. uri nastopajo gojenci glasbene Sole Moste- Polje. Vstop prost. Pred magistratom- do 23. t. m. od 18. do 19. ure Potujoči Čarodej z bobnarjem. Nastopata Miran Canak in Boštjan Gradišek. KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 22.t.m. ob 20. uri bo otvoritev razstave instalacij NataSe Prosenc z naslovom Prosti pad. 23. t.m. ob 21. uri bo ponovno na ogled historični modni spektakel Diamonds are Girls Best Friends Neve Faninger, Mojce Dreu in Janete Čoh. Vstopnina je 400 SIT, za študente 200 SIT. Tel. 061/332-288, 210-491. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA DANES: ob 10.30, 17.00 in 20.00 uri ameriški film: Batman se vraCa. Vstopnica 200 SIT. BOVEC HOTEL ALP Do 26. t. m. poteka festival Folkest 92 (zimski del novega festivala etno glasbe) s projekcijo vi- LJUBLJANA GALERIJA STOPNIŠČE JUTRI: ob 21. uri bo otvoritev razstave fotografij Nade Zgank Katar o Rom, in večer cigamske glasbe. Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. GALERIJA NA MESTNEM TRGU Na ogled je razstava Podobe ljubljanskih meščanov. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprta. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. januarja je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (vec kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. GALERIJA CD Na ogled je razstava Carinzia/Venezia, Topografi a Superiore, avstrijskega slikarja in grafika Arnulfa Rainerja. Razstava je odprta vsak dan, od 12.00 do 20.00 ure, v nedeljo od 15.00 do 18.00 ure. vstopnina 100 SIT, za študente 50 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. JELOVŠKOV LIKOVNI SALON Na ogled je prodajna razstava unikatnega nakita (Jure Kodre), starih idrijskih čipk(Barbara Kobal), adventnih vencev cvetličarne ELI in lepih starih kotnih vitrin (Janko Mlakar). GALERIJA PIC LEK Do 30. t. m. je na ogled razstava del slikarja Kon-stantina- Kostje Viranta. Razstavišče je odprto vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15.00 do 19.00 ure. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/182-161. GALERIJA COMMERCE« Do 8. januarja je na ogled razstava slik in risb Mateja Metlikovica. Razstavišče je odprto vsak delovnik od 9.00 do 19.00 ure, ob sobotah do 13.00 ure. Informacije na tel. 061/122-241. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 5. januarja je na ogled razstava Mesto v topografskem kontekstu. Galerija je odprta od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure, v po-nedljkih in praznikih zaprto. Informacije na tel. 061/223-340. KNJIŽNICA SISKA Do konca decembra bo na ogled razstava 19 slik slikarja Marjana Motoha z naslovom Tretje oko. Vstopnine ni. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava risb Vladimirja Makuca. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Tel. 061/221-794. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 13. januarja je na ogled razstava Ingrid in Yorga Mayrja (poslovilna dvorana na židovskem pokopališču v Gradcu). Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah je zaprta. Tel.: 061/216-010. GALERIJA ILIRIJA VEDROG Do 24. t. m. bo na ogled razstava Retrospektiva slikarjev z bivšega jugoslovanskega prostora. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava grafik Bojana Klančarja -Podobe Cerkniškega jeze- KLUB B/51 Do 29. t. m. je v Klubu odprta prodajna razstava olj, grafik, akvarelov Sava Zupana Podoba in uganka. GALERIJA SKB -AURUM Odprta je prodajna razstava akademskega slikarja Veljka Tomana. Med razstavljenimi deli so tudi motivi sonCnic in pokrajin v oljni in akrilni tehniki. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. SKUC Do 8. januarja je na ogled razstava slik Zmaga Lenardiča. Galerija je odprta od 12. do 20. 00 ure. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Ogledate si lahko razstavo programa keramike Liboje, vstop je prost. Tel. 061/210-852. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 31.12 je na ogled razstava olj Poldeta Miheliča. Galerija je odprta od 10. do 14. ure ter od 16. do 19. ure, v nedeljo med 10. in 13. uro. Ob ponedeljkih in praznikih je zaprta. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do konca decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta KlemenCiC-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Odprta je razstava Tam v Ljubljan’ci so pa take, ki imajo rinCke zlate...-6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. IDCO Do 31. decembra bo odprta prodajna razstava iz programa ERGO. Vsi razstavljeni izdelki bodo pri nas prvič naprodaj. Razstava je odprta vsak dali, razen sobote in nedelje, od 10.00 do 18.00 ure. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt* od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. NARODNI MUZEJ LJUBLJANA Na ogled je razstava z naslovom »Kelti na Celjskem«. Gostovanje Pokrajinskega muzeja iz Celja. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava slik in instalacij Ota Ri-mela. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. t. m. bo na ogled razstava Maribor skozi Cas - na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. uro ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in Četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure. LIKOVNI SALON CELJE Do 10. januarja bo na ogled razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju. Prispevek oblikovalca Oskarja Kogoja. Razstava je bila slovenski prispevek na XVIII. milanskem trienalu, spomladi 1992. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januarja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-1’oeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. GALERIJA MEDUZA V decembru je na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 uro, popoldne pa od 17. do 19. ure, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ni. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA II Do konca decembra bo na ogled razstava Hom-mage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573 GALERIJA SV.DO-NAT Na ogled je razstava del Janeza Boljke. PORTOROŽ GALERIJA NORINA . Na ogled je razstava slik Milene Stepančič. IZOLA GALERIJA INSULA Na ogled je razstava grafik in slik akademskega slikarja in kiparja Erika Lovka. GALERIJA ALGA Na ogled je prodajna razstava drobnih okrasnih predmetov skupine umetnikov iz Grožnjana. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akvarelov Mire Ličen Krampotič. NOVA GORICA PRODAJALNA NARODNE UMETNOSTI Do 31. t.m. bo na ogled razstava akvarelov En ver j a Kaljanca in grafik Staneta Jagodica. LIKOVNA VITRINA V decembru je na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulpturami. SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Na ogled je razstava fotografij Mojmirja Maraža. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV Na ogled-je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba FJK CELJE TRSI STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barn-bach. GALERIJA IZBA Do 24. t.m. bo na ogled razstava del oblikovalca Oskarja Kogoja. Ustvarjalec se prvikrat s širšim opusom predstavlja v Celju. TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Do 13. januarja 1993 je odprta razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 10. januarja 1993 je odprta je razstava v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda BuiC, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Adriana Maraž, Vladimir Velicko-vic in Lojze Spacal. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 17. do 20. ure. KONTOVEL DRUŠTVENA GOSTILNA Do 10. januarja 1993 bo na ogled skupinska razstava 18 umetnikov. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pemhart. MESTNA HIŠA Do 23. t. m. razstavlja Franz Kaplenig. GALERIJA SLAMA Benediktiner Platz Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschach-ler, Pleschberger, Dirnho-fer, Haas, Regrubenar in Fabaner. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVailnerja. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU VVidmanngasse 30 Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta. TINJE GALERIJA TINJE Do konca decembra razstavlja pastele in olja Karl PeCek. VELIKOVEC POSO JILNICA-BANK 2. Mai Strasse Do konca decembra je odprta razstava Jožeta Boschitza. BILČOVS POSOJILNICA -BANK Do 24. t. m. razstavlja Franz VViegele. ROŽEK Se danes razstavlja Ar-min Guerino. PLIBERK POSOJILNICA -BANK Do 31. t. m. razstavlja keramike Nežika A. Novak. Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Lassnig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. ZGODOVINSKI MUZEJ MESTA DUNAJ Do 10. januarja bosta na ogled dve razstavi: razstava del Kubina, Kokoschke, Schiela, Niet-scha, Rainerja in VVolzla ter Razstava ob 200-let-nici prostozidarstva v Avstriji. Do 2. februarja bo na ogled razstava 50 let Stalingrada. Odprto od 10. do 18. ure. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 KUNSTHAND-LUNG JULIUS HUM-MEL Do 19. decembra bo na ogled razstava Dialog -J.Beuys, M.Duchamp, H. Frank, B. Gironcoli, F. Kubelka, H. Nitsch, O.Oberhuber, A. Rainer, F. West. Odprto od torka do petka od 15. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vinciarellia. RUBRIKE 14 Nedelja, 20. decembra 1992 Kremna brokoli juha SESTAVINE (za štiri osebe): 1/2 I kokošje juhe (instant), 500 g brokoli, 1 pomaranča, 1 žlica mandeljevih lističev, 130 g piščančjih prs, olje, 200 g smetane, rumenjak, sol, poper CAS PRIPRAVE: 25 do 30 minut Skuhamo kokošjo juho (iz kocke). Brokoli očistimo, operemo in razdelimo na cvetove. Trse dele narežemo na manjše kose. Brokoli kuhamo v kokošji juhi približnolO minut. Pomarančo olupimo in odstranimo tudi belo »kožo«. Bazdelimo jo na krhlje, ki jih popolnoma olupimo - pri tem odteče sok. Mandeljne v ponvi prepražimo, da zarumenijo. Piščančja prša operemo in osuSimo. V ponvi jih na olju pečemo približno 10 minut. Nekaj cvetk brokoli vzamemo iz juhe in jih shranimo za kasneje. Ostalo zelenjavo prepasira-mo. ZmeSamo smetano in rumenjak in to vmešamo v juho. Ne kuhamo več. Začinimo s soljo, poprom in pomarančnim sokom. Meso narežemo na debelejše rezine. Juho serviramo na ogretih krožnikih, vanjo damo piščančje prsi - rezine, pomarančne krhlje, cvetke brokoli in posujemo z mandeljni. (Slavko Adamlje) ZELENA RECEPTA Ječmenovi kosmiči s svežim sadjem SESTAVINE (za eno osebo): 1 jabolko, 100 g sezonskega sadja, 1 1/2 dl jogurta; po ena žlička: lanenega semena, medu, namočenih rozin, mletih lešnikov; 1 žlica ječmenovih ali ovsenih kosmičev Vse sadje narežemo ali nastrgamo in premešamo z jogurtom. Dodamo vse preostale sestavine in nazadnje Se ječmenove kosmiče. Poleti izberemo jagodičasto sadje - borovnice, maline, kosmulje ali jagode. Kuminovi zvitki SESTAVINE (za eno osebo): 180 g cele moke, 100 g masla, 1 dl smetane, 1 žlica kondenziranega mleka, kumina, kristalna morska sol Iz moke, olja, masla in smetane zgnetemo testo in ga oblikujemo v hlebčke. Te premažemo z oljem, da se ne naredi skorja, in jih pustimo počivati pol ure. Spočito testo razvaljamo in izrežemo trikotnike s stranico 10 cm. Trikotnike zvijemo in jih polagamo v naoljen pekač. V pekaču jih premažemo s kondenziranim mlekom in potresemo s kumino in kristano morsko soljo. Pečemo 20 minut pri 190 stopinjah. Ponudimo tople s solato, k zelenjavi, rdečemu zelju ali kot začeno jed. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji - jesen) «-ed kopico maj-|\ /I hnih avtomobi-1 Vidov, ki zadnje mesece preplavljajo avtomobilski trg, je težko izluščiti to ali ono prednost enega pred drugim. Vsi so poskočni, okretni, lični... Ko se usedete v peugeota 106, zdaj smo lahko preizkusili tudi različico s petimi vrati, lahko začutite nekaj več. Vozili smo model XT, ki ima pod pokrovom motor s 1360 ccm in 75 konjskih moči. Za avto, ki meri le tri metre in pol, je to solidna zmogljivost. Na vijugah proti Kamniški Bistrici pa se je izkazal tudi s stabilno lego na cesti, kar je rezultat spe-menjenega podvozja v primerjavi z njegovim večjim bratom 205. Armaturna plošča je pregledna, testni model je imel tudi merilnik vrtljajev in digitalno uro. Stop alka za plin mehko potone, kazalec za vrtljaje pa hitro poskoči čez 6 tisoč v minuti. Tudi brez merilnika bi to hitro spoznali, saj rezek zvok, če še nimate radia in dovolj močnih zvočnikov, para ušesa. Torej, vsi, ki ljubite dirkaško vožnjo, povprašajte pri Peugeotu za kaj drugega. Vsi malčki, razen športnega XSi, so namenjeni drugačnim okusom, model s petimi vrati zagotovo tudi družinam z majhnimi otroki, za štiri odrasle pa 106 ni najprimernejši. Ce je voznik večji od 185 cm, med naslonjalom njegovega sedeža in zadnjo klopjo ostane le nekaj centimetrov prostora. Košarkarsko grajenim v Avtohiši tirnice za sedež lahko pomaknejo še za 4 centimtre nazaj, vendar lahko potem na zadnji klopi sedite le po turško. Večji vozniki, pozor - nog v modelu 106 ne boste mogli stegniti. Z bedri boste kaj hitro sunili v volan, saj njegova višina ni nastavljiva. Prednost modela s petimi vrati je, da lahko zadnjo klop podrete v celoti ali pa samo njeno polovico. Dostop v prtljažni prostor je zelo preprost, saj se peta vrata odpirajo skoraj do odbijača, kar bo predvsem ženskam olajšalo postavljanje težjih predmetov v notranjost. K serijski opremi (v testnem modelu) sodijo tudi električno pomična sprednja stranska stekla, ročno nastavljiva vzvratna ogledala (iz kabine). Na stikalih, ki štrlita iz volanskega obroča, so vsa povelja za žaromete in brisalce, dodatne tipke pa so nameščene precej nizko v sredinski konzoli, kjer je še stikalo za tristopenjski vnetila-tor. Ta pozimi že na prvi stopnji »divje« greje. Povsem spodaj - zagotovo prenizko - je pepelnik, na vrhu pa je odprtina za radio. Evropa pač v tem pogledu ne sledi Japoncem, ki na armaturni pološči poskrbi- ANEKDOTI Greta Garbo Švedska filmska igralka Greta Garbo je redko pristala na kak intervju, a še tedaj je novinarja sicer sprejela vljudno, potem pa v glavnem molčala. Nekoč jo je neki zastopnik sedme sile vprašal za vzrok takega ravnanja. »Kaj hočete?« je odgovorila zvezda. »Opazila sem, da imajo novinarji, ki me pridejo intervjuvat, svoj članek že tako rekoč napisan. Torej je bolje, da molčim in si prihranim trud, vse drugo pa prepustim njihovi domišljiji.« # Na slavnem banketu je Greta Garbo sedela poleg znanega znanstvenika, ki je proučeval življenje mravelj. O tem je tudi ves čas govoril. Igralka se je ob pripovedovanju zgodb iz življenja mraVelj vidno dolgočasila. Ko je sosed spet začel: »Vidite, mravlje so prav tako oborožene kakor mi, imajo policijo in vojsko ... « ga je prekinila: »Kaj jim vse to pomaga, ko pa nimajo mornarice!« . CZ! . C • vaš zastopnik za avtomobile Vsem lastnikom MAZD, in tistim, ki boste to še postali, želimo vesele praznike in srečno novo leto 1993 VZ . C e CZ • vaš zastopnik za avtomobile Y. C .C. d.o.o., Stara cesta 25, 64 000 Kranj salon: 064/214-776 servis: 064/222-626 AVTOMOBILIZEM jo za vedno nova presenečenja. Vožnja po slabih, ovinkastih in ozkih cestah je prijetna tudi zato, ker ima avto zelo dobre blažilnike, pa tudi v ostre zavoje lahko pripeljete zelo hitro. Sele pri resnično športnem drsenju v ovinek začne za- dek rahlo nagajati in uhajati. Manj užitkov boste imeli na ravnih in hitrih avtocestah, kjer pri hitrosti več kot 150 km na uro avto začne rahlo zgubljati trdna tla pod nogami, predvsem tam, kjer cesta valovi. Prestavljanje je bilo v našem primeru nekoliko trdo (-nov avto), pa tudi vseh hitrosti ni bilo mogoče takoj ujeti, največ težav je povzročilo prestavljanje v tretjo. Z modelom XT boste lahko divjali do 170 km na uro, prav prijetna pa vožnja v tej leteči lupini ne bo. Ce boste bolj zmerni, boste privarčevali tudi precej goriva, saj je povprečna poraba na 100 km, celo če ste vedno prvi pri naslednjem semaforju, manj kot 7 litrov neosvinčenega 95-oktan-skega bencina. Skratka, peugeot 106 XT (lahko izberete tudi manj zmogljiva in bolj špartansko opremljena modela XN in XR ali pa ob že omenjenem športnem XSi tudi dizla XND in XRD) nudi vse, kar povprečni Slovenec potrebuje za svoja dnevna vozniška opravila. Študentka bo prišla hitro in udobno na fakulteto, gospodinja bo kjer koli v mestu lahko pustila odvečni kos pločevine, trgovski potnik bo hitro švigal mimo kolone, ko bo hitel iz Celja na Notranjsko, mlada družina s triletno hčerko bo prijetno potovala na nedeljski izlet ob Vrbskem jezeru. Tudi čez Ljubelj ali Korensko sedlo. Za vse našteto pa boste morali odšteti milijon in pol tolarjev. Preveč? Roko na srce, nekaj od tega odrinete tudi za francoski šarm. Ce vam je do njega, seveda! 21. decembra Jutri se bomo spomnili rojstva canterbu-ryjskega škofa Thomasa Becketa, rojenega leta 1118, in JosifaVi-sarionoviča Džugašvi-lija Stalina, rojenega leta 1879. Med tema dvema državnikoma je razlika mnogo večja, kot je skoraj osemsto let med njunima letnicama rojstva. Prvi je zgled moralne drže, poštenosti in pokončnosti, drugi pa je bil samodržec, satrap, za katerim so ostajali mrtveci, zločin in molk. O drugem zato tokrat raje ne bomo govorili. Thomas Becket pa je, nasprotno, dragocen zgled obnašanja posameznika, ko mu zgodovinski tok dogodkov »naloži« usodne odločitve. Becket, sin norman-skih staršev, rojen v Londonu, je rasel v aristokratskem okolju in postal kraljevi kancler in zaupni prijatelj. Odlikoval se je s svojo energijo, nastopom, natančnostjo in izredno diplomatsko fineso. Ko je Henrik II. dosegel, da so ga izbrali za canterburyjskega škofa, je imel pri tem svoje račune. Toda Becket je dostojanstvo škofovske službe vzel resno in dosledno. Ni hotel biti orodje kraljevske muhavosti svojega prijatelja. Za to je bil pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje: leta 1170, štiri dni po božiču, so ga v can-terburyjski katedrali umorili kraljevi vitezi. Adria Auto ekskluzivni uvoznik programov FIAT Vsem lastnikom avtomobilov fiat želimo vesele božične praznike in srečno vožnjo v letu 1993 Adria Auto d.o.o., MMP Vrtojba, 65290 Šempeter pri Gorici, Slovenija S PRODAJA (065) 35 304, S REZERVNI DELI IN SERVIS (065) 35 307, fax: (065) 35 306 RADIO TV Nedelja, 20. novembra 1992 ODDAJE V SLOVENŠČIN IT SLOVENIJA 1 Zlati prah: O dvanajstih mesecih, ponovitev Ziv žav, ponovitev Silas, 1/12 del nemške nadaljevanko, ponovitev Naša pesem '92, 7. oddaja Sprehodi po stari Ljubljani, 9., zadnja oddaja, ponov. Obzorja duha * Poročila Slovenski magazin Videomeh, ponovitev Begunci, tu z nami Življenje Klima Samgina, 12/14 del ruske nadaljevanke TV dnevnik 1 Gospa Lambert se spominja ljubezni, ameriški film Zlati prah: O starem modrecu TV Mernik Slovenski loto TV dnevnik 2, vreme, Šport, Zrcalo tedna Zdravo O praznikih: Novo leto, 3. oddaja Življenjske preizkušnje, 9/13 del angleške poljudnoznanstvene oddaje TV dnevnik 3, vreme, šport, VPS 2240 SOVA: Družina Addams, 5/16 del ameriške nanizanke, (ČB), VPS 2315 Majski cvetovi, 3/7 del angleške nanizanke, VPS 2340 I fr* SLOVENIJA 2 Kranjska gora: SP v alpskem smučanju, VSL (M), 1. vožnja, prenos 2. vožnja, prenos SP v biatlonu: 10 KM (M), 7,5 KM (Z), rep. s Pokljuke Decemberski običaji, dokumentarna oddaja Večer duhovnih pesmi in evangelija, posn. iz CD Sova, ponovitev: Popolna tujca, 9/28 del ameriške nanizanke Majski cvetovi, 2/7 epizoda angleške nanizanke TV dnevnik Druga godba ’92: Trevor Watt’s, 5. del Saša in Sašo : prednovoletna ponudba v Ljubljani Leninov vlak, 4., zadnji del nadaljevanke Mali koncert: Trio klarinetov Športni pregled KANAL A iBIljjil Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Risanke Aliče in čudežno ogledalo, 2. del risanega filma BMX: Tone in Simon Stojko, 6. del Male živali Čudoviti cirkus pod morjem, 8. del Ris, risanke in spoti Podobe na filmskem traku, ponovitev 12. dela Verdi, 14. del italijanske nadaljevanke, ponovitev Podobe na filmskem traku, ll.del, ponovitev Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Dance Session, 10. oddaja o plesu Video grom, ponovitev sobotne oddaje Gospodarji zlobe, ameriški film, ponovitev Ogenj v temi, ameriški film Trije moški in zibelka, francoski film MCM KOPER Meridiani, aktualna tema, ponovitev DMP KO ROŠKA ® RAI 1 Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino Zelena linija magazine Parola e vita Maša Zelena linija TotoTV-Radiocorriere TG 1’una in dnevnik SP v smučanju: moški slalom, 2. tek Variete: Domenica in, vmes športne oddaje Cambio di campo, 16.20 Solo per i finali, 18.10 90. minuta Vreme in dnevnik Športne vesti TV film: La Piovra 6 -L‘ultimo segreto (i. Vittorio Mezzdgidrno, zadnji del) Športna nedelja Dnevnik in vreme Dok.: Cher Antoniom Dnevnik in vreme Nočni rock Film: My Eair Lady RAI 2 Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 10.00) kratke vesti) Aktualno: Tvoj bližnji in RAI 2 na kvadrat Aktualno: Giornp di festa (vodi S. Milo) Variete: E se fosse Dnevnik in vreme Sto ključev za Evropo Variete: Acqua calda (vodita G. Faletti, Nino Frassica Film: La banda degli onesti (kom., It, ’56) Nan.; Hunter Vreme in dnevnik Domenica sprint Nad.: Beautiful Variete: Solodidome-nica? Dnevnik in vreme Rubrika o židovski kulturi Dok.: Antologija Nočni šport ^8 5 RETE 4 <•) TMC B Koper Nan.: Strega per amo- Nan.: Batman Horoskop re, 8.00 Hotel, 9.00 La Risanke Rayanovi, ameriška famiglia Bradford SP v smučanju: moški nadaljevanka iffij Nedeljski koncert slalom, 1. tek Istrska paberkovanja Aktualno: 4x7 Risanke Sodobna mladeniča, Rjffl Variete: A časa nostra Papežev blagoslov ponovitev angleške lugu TG 4vesti Film: Testamenta che komedije R Film: La tigre e ancora uccide (kom., 1962, r. Rokomet (M), sloven- viva-Sandokan alla ri- Pat Jackson) sko prvenstvo, pov- scossa (It. '77, L Kabir SP v smučanju: moški zetek Bedi, P. Leroy) slalom, 2. tek Vohuna, ameriška na- Nan.: Kojak Šport: Košarka, 16.45 nizanka TG 4 vesti NBA Action Stanje stvari, aktualna m\ Aktualno: 4x7 Film: I fucilieri del oddaja, ponovitev iijijj Nan.: Strega: per amo- Bengala (pust., ZDA Meridiani, aktualna re, 18.30 Colombo, 1954, i. R. Hudson) tema, ponovitev vrneš (18.50) vesti SP v smučanju: super- TV dnevnik TV film: Un bambino veleslalom (Z, 1. tek) Rayanovi, ameriška di nome Gesti (It.- Vremenska napoved nadaljevanka Nem. ’87, r. F Rossi, i. H Vesti: TMC News Zdravniki s krili, av- Matteo Bellina) H Sportissimo stralska nadaljevanka TV film: Dinasty-Ulti- Šport: Golagoal (vodijo Massimo Caputi, O, Bog, ameriška komedija rno atto (dram., ZDA 1991, i. Joan Collins, Carolina Morace, Jose Žrebanje loto , John Forsvthe) Altafini) TV dnevnik Nedeljski koncert Variete: Ladies and Rhythm and News, TG 4 nočne vesti Gentlemen vodi: Andrea F. Nan.: Kojak Film: Zia Angelina Vohuna, ponovitev (kom., 1990, i. Tsilla ameriške nanizarfke Chelton) Aktualno: CNN News rt AN Al P K Na prvi strani 3» ITALIA 7 Nabožna oddaja Nan.: Družina Addams Nanizanka Aktualno: Reportage Autunno insieme Nan.: I Robinson Film: La piti allegra Risanke: I Simpson avventura (kom,, ZDA Glasbena oddaja: Su- 1964, i. T. Randall) perclassifica Show, Nan.: Jenny e Chachi, vmes (13.00) dnevnik 15,55 Diamonds, vmes Variete: Buona dome- filmske novosti nica (vodita Lorella Deželni programi Cuccarini, Marca Co- Borsaffari lumbro, vmes (18.00) Film: La bella addor- nan. Časa Vianello mentata (fant,, ZDA Dnevnik TG 5 ’86, i, M. Fairchild) Film: Bomber (kom., Nan.: Mississippi It. 1982, i. Bud Spen- Film: Amico, stammi cer, Jerry Calti): lontano almeno un Aktualno: Ciak, 23.00 palmo (vestern, It. Nonsolomoda, 23.30 1972, i. G. Gemma) Italija Sprašuje, vmes H Variete: Festa della (24.00) nočni dnevnik moda Parlamente in Šport: Fuorigioco Aktualno: A tutto vo-1 lume 13 Nan.: Mike Hammer EMF Avstrija 1 Dober dan, Koroška A L O ITALIA 1 Mk RAI 3 Ul Otroški variete p Variete: Fuori orario A tutto volume SP v smučanju: tek Šport: Veliki golf (4x5 km, Ž), 9.45 sla- Variete: No Limits lom (M, 1. tek), 10.55 Šport: Grand Prix tek (4x10 km, M) Odprti studio Brobci Vodič nogometnega Deželne vesti prvenstva Popoldanski dnevnik American Gladiators Aktualno: Italijani Odbojka A lige » Šport: A giochi fatti Film: 11 Corsaro Nero Film: Trapezio (pust., It. 1976) Domenica gol Film: I dne vigili Vreme in dnevnik (kom., It. 1967, i. Fran- Deželne vesti, šport Risanke: BlobCartoon chi-Ingrassia) Varieteja: Cantiamo Film: Flicka un caval- von Cristina, 20.30 lo per amico (’43) Dido menica (vodita Dnevnik ob 22.30 Gaspare in Zuzzurro) Nonsolofilm, vmes Šport: Pressing film Betrayed (dram., Nanizanka ZDA 1988) Šport in Odprti studio £$ TELEFRIULI Anime furlane Rubriki: Občina, 16.30 Superpass Nan.: Giovani ribelli Variete: Musiča mae- stro Športne vesti Nad.: Le avventure di Pinocchio Nan.: Strike Force Športne vesti S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Ponovitve oddaja Hodi kot človek, ameriška komedija Božična zgodba, britanski film, 1984 Božične risanke Ce ti praviš, ljubi Bog Otroški spored Hobotnica, kviz Katja in duhovi, 3/4 del otroške serije Michael Jackson, 1. del posnetka iz Bukarešte Čas v sliki Blagoslovljena dvojica: Knjiga farizejev Čas v sliki Prigode mladega Indiana Jonesa Diamantna mrzlica Imate radi klasiko? Julij Cezar, ameriški film; igrajo Marlon Brando, James Mason in drugi Poročila IHIMF Avstrija 2 Heidi, risanka Pan-Optikum SP v smučanju (M), slalom, 1. tek iz Kranjske Gore Dežela gora Dober dan, Koroška Zidovski praznik svetlobe Športno popoldne Hišni duh, serija Avstrija danes Kraj dejanja: Lažna ljubezen Calafati Joe: Tihi čas -igra A. Strobele Potepuh z Beverly Hil-lsa, ameriška komedija Soulman, ameriška komedija, 1986 Hrvaška 1 Poročila Slika na sliko, ponovitev Dogodivščine Toma Sawyera in Huckle-berryja Finna, ponovitev 11/26 dela Poročila Hišni ljubljenčki Oddaja narodne glasbe Poročila Plodovi zemlje, kmetijska oddaja Dvoboj velikanov, britanski film za otroke Operne arije Poročila Družinski zabavnik Najmanjši kinematograf na svetu, britanski film, komedija; igrajo: V. McKenna, Bill Travers in drugi Bubimir, 11. del Tv sreča Dnevnik I Michelangelova pomlad, 6., zadnji del italijansko/ameriške nadaljevanke Sedma noč Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja D$ 0 Hrvaška 2 TV koledar Šport Dnevnik 1 Čudežni stroj, 8., zadnji del poljudnoznanstvene serije: Srce Zlata leta, 2/8 del ameriške nadaljevanke Iz oči v oči, ameriški film; igrajo: E*Mont-gomery, Robert Fox-worth in drugi Šport Jazz Horoskop @ Madžarska Kava s smetano Nedeljski magazin Pred prazniki Glasbeni butik OZ, za kulisami klasičnega filma Za ljubitelje lepih melodij Hallstadtska balada, film Burda, tekmovanje v šivanju Potovalni kviz Reformatorski verski program Disneyeve risanke: Racman, Zorro, Gumijasti medvedki Slikar Peter Komiss Dnevnik, telešport Ptiček, ameriški film Bonanza Banzai Kramljanje TV SLOVENIJA / BOŽIČNI SPORED Božič no slovenskem in v svetu Prenos polnočnice iz Veselovego i dnei Sveti kode Na televiziji Slovenija Pa so pripravili kar nekaj ? as~!eilih in dokumen-nih oddaj posvečenih emu perazniku. Med u8lm tudi oddaje za otroke, da bo vsaj mlajša generacija spoznala in že od mladih nog zaživela s tem običajem. Tako si v jutranjem otroškem programu lahko ogledate risanko Božične sanje in-Tam stoji pa hlevček, oddajo o slovenskih jaslicah. Tudi filmski program tega dne bo nekoliko božično obarvan. Tako bosta v popoldanskem času na sporedu angleški risani film Luč sveta, ki nam prikaže stvaritev sveta obogateno z odlomki iz Svetega pisma ter kanadski film Božični Marsovec o nezemeljskem bitju in njegovem doživljanju božiča. Za vse ljubitelje klasike pa Čarovnik iz Ozza in znani balet Čajkovskega Hrestač. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in’ osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 MePZ Stane Kosec; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program- Glasba. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Nedeljski val; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 SP v smučanju; 9.40 Nedeljski gost; 12.05 Z valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije, zimzelene melodije, obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19.00 Večer na 2.; 19.30 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00. 9.00, .10.00, 11.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.05 Besedno bogoslužje; 10.05 Koncertna matineja; 13.05 MePZ Consor-tium Musicum; 14.05 Humoreska; 14.35 Operne melodije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Boris Kralj: Hiša mojega očeta; 19.35 Cerkvena glasba ; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operne plošče; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Svet glasbe, svet umetnosti; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30.10.30.17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa in radijski koledar 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.30 Po domače; 10.00, 10.50 in 11.10 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah;13.30 Športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Oddaja v narečju: Vanka in Tanča; 17.00 International mušic news; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Večerni radijski dnevnik, Slovo - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9,00 Knjižne novosti; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00 - 18.00 Glasba in šport; 18.00 Velika glasbena imena; 18.30 Lestvica LP; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; A 14.00; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: Čebulčkove dogodivščine; 10.30 Potpuri; 10.50 Satirični kabaret: Prežganka (i. Sergej Verč in Boris Kobal); 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev: 12.35 MePZ Milan Pertot; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijski esej: Adam, kje si? (Andrej Inkret: Edvard Kocbek, poglavja iz biografije, 7. odd., r. Jože Babič); 14.45 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev. Revija Zveze cerkvenih Pevskih Zborov v KD v Trstu 6.12. 92; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Z naših prireditev; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30-7.00 Jutranja oddaja: Dobro jutro na Koroškem; Duhovna misel (p. Ivan Antolič iz Zita-re vasi); 18.10-18.30 Večerna oddaja: Dogodki in odmevi. 1 || E SATELIT SUPER 7.00 Super Shop; 8.00 Novice; 8.30 The mix; 9.00 Hour of Power; 10.00 The Mix; 10.30 Verska oddaja; 12.00 Super Shop; 13.00 Svet jutri; 14.00 Napisano je; 14.30 Absolutely Live; 15.30 Turistični magazin; 16.00 Evropa; 16.30 Pro Bike, šport; 18.00 Video-fashion; 19.00 Poslovne novice; 19.30 Evropski magazin; 20.00 king Solomon's Treasure (1977); 22.00 Novice; 22.30 Something to Sing About (glas., ZDA 1937); 24.00 High Aspirations; 0,30 The mix ali night; 2.00 Cnina News Europe. SKY ONE 7.00 Hour of Power; 8,00 Fun fac-tory; 12.30 Svet jutri; 13,00 Izgubljeni v vesolju; 14.00 UK Top 40 15.00 Trapper John; 16.00 Osem je dovolj; 17.00 Hotel; 18.00 Heart to Heart; 19.00 Growing Pains; 19.30 Simpsonovi; 20.30 21 Jump Street; 21.30 Malibu Road; 23.30 Entertainment Tonight; 0.30 Fa-shion TV. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Euroscores; 10.30 Trans VVorld Šport; 11.30 Aerobika; 12.00 Boks; 13.00 SP v nordijskem smučanju; 16.00 Jadranje; 18.00 Euroscores; 18.30 Hitrostno drsanje; 20.00 Nogomet: kvalifikacije za SP Malta-Tta-lija; 21.00 Euroscores; 22.00 Boks; 23.00 Jadranje; 24.00 Euroscores. SCREENSPORT 7.50 Nogomet; 9.50 SP v smučanju: moški slalom, 1. tek; 11.20 Nogomet; 12.20 SP v smučanju: slalom (M, 2. tek); 14.00 Snooker; 15.00 Košarka; 17.00 Snooker; 18.00 SP v golfu; 18.55 SP v smučanju: veleslalom (Ž), moški veleslalom; 21.00 SP v golfu; 22.00 Nogomet; 24.00 Kegljanje. MTV 8.00 Awake On The Wild Side; 11.00 Year in Rock; 11.30 Braun European Top 20; 13.30 XPO; 14.00 The Big Picture; 14.30 Bruce Springsteen plugged; 16.00 Best Of MTV Live; 17.00 Pulse With Swatch; 18.30 Year in Rock; 19.00 US Top 20; 21,00 120 Minu-tes (vodi Paul King); 23.00 XPO; 23.30 Headdangers Bali (heavy metal rock); 2.00 Video; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 Entertainment Tonight; 9.00 Super-man's Daughter; 11.00 A Little Piece Of Heaven; 13.00 End Of The Line; 17.00 Born To Ride; 18.30 Xposure;21.00 Reposessed; 23.00 Goodfellas; 1.25 Revenge; 4.30 Murder in Mississippi; 5.10 Blood Oath. MOVIE CHANNEL 6.15 Around The VVorld VVith Dot; 7.35 Asterix And The Big Fight; 9.00 The Skin Game; 10.30 Tales Of Hoffman; 12.12,40 Virgin'Island; 14.10 Hillybillys In A Haunted House; 16.00 Stella; 18,00 Babes in Toyland; 20.00 Bird On A VVire; 22.00 Guilty By Suspicion; 24.00 Scenes Fram A Mali; 1.35 Mister Frost; 3.20 Malediction. PRO 7 5.20 Serije: Lassie, 5.45 V kraljestvu divjih živali, 6.30 Tisoč milj prahu, 7.20 Fant z druge zvezde; 8.20 Avstroogerski feldmaršal (kom., Avstrija 1956); 10.00 Pekel do večnosti (vojni, ZDA 1960); 12.05 Mash; 12.30 Show Billa Co-sbyja; 13.00 Srečno pot; 14 00 Živali znanih ljudi; 14.10 V kraljestvu divjih živali; 15,05 Med dvema ženska (ZDA 1986, i. Farrah Faw-cett); 16.50 Poljub pred smrtijo (krim,, ZDA 1956, i. Robert Wa-gner); 18.35 Matlock; 19.30 Poročevalci; 20.00 Poročila; 20.15 Bounty (ZDA 1984, i. Mel Gibson); 22.20 F/X - Smrtonosne zvijače (krim., ZDA 1985, i. Bryan Brown); 1.15 Simon Templar; od 1.50 do 4.20 Poročila, Mike Hammer, 2.15 Pekel do večnosti, 4,10 Poročila. RTL 6.00 Otroške serije; 8.00 Otroška oddaja; 8.30 Risanke; 9.55 Umetnost in sporočilo; 10.00 Mož iz Atlantide; 11.00 Nebeški psi iz Bo-ragore; 12,00 Bliža se čas Božiča; 12.30 Tropical Heat; 13.30 Ubijalec zmajev (fant., ZDA 1981); 16.00 A-Team: Zrele melone; 17.00 Šerif in deček iz Vesolja (It. 1972, i. Bud Spencer); 18.45 Poročila; 19.10 Dan kot noben drug, potovalni kviz; 20.15 Sanjska poroka, oddaja z Lindo de Mol; 21,55 TV Spiegel; 22.40 Prime Time-Pozna izdaja; 23.00 Happy Playboy Hour; 24.00 Kanal 4; 0.55 Ponovitve in serije: Strašno prijazna družina, 1.20 Kdo je šef?, 1.50 A-Teaml, 2.45 Hans Meiser, 3.45 Eksplozivno, 4.10 Dobri časi, slabi časi, 4.40 After Hours, 5.10 Enajst. SATI 5.30 Nogomet; 6.50 Serije in risanke; 10.30 Škandal v Palm beachu: Zgodba Roxanne Pulitzer; 12.20 Novo v kinu; 12.45 Ostanite zdrav; 13.20 Witta Pohl v Puerto Plat; 13.50 Vesoljska ladja Enterprise; 14.50 Black - črna strela; 15.20 Spiderman (ZDA 1977, i. Nicholas Hammond); 17.05 Tarzan; 17.30 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa; 18.30 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 21.00 Zlata lestvica domače glasbe; 22.00 Talkshow: Pogovor v stolpu; 23.25 Pet minut pred dvanajsto; 23.55 Spiderman; 1.30 Pregled programa, Videotext. TELES 6.25 Dobro jutro, Bino: Smrkci, 7.05 Saber Rider, 8.10 Flash Gordan, 8.35 Barkleyevi, 9.10 He-Man; 12.40 Otroci in bodočnost; 12.55 Normalno; 13.25 Polnočna Venera (Nem., 1950),'15.05 Pekoča smrt (VB 1967, i. Chri-stopher Lee); 16.50 Popularni domači napevi; 17.20 Življenje v divjini:; 18.20 Fazit; 18.25 Policisti s Hill Streeta; 19.15 Policijsko poročilo; 19.45 Neverjetne zgodbe; 20.15 Nasmehnite se, prosim; 21.10 Licitacijski show: Kovček; 22.00 Brez povratka (ZDA 1991, i. Campbell Scott, Bernie White); 23.40 Športna serija, 3. del: Mike Sepel; 0.55 Ponovitve. 1 6 Nedelja, 20. decembra 1992 ^ EVROPA / VEČINOMA SUHO IN MEGLENO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE STOCKHOLI LONDON PRAGA o PARIZ MONCHEN o DUNAJ Sjf* ' LJUBLJANA ' O BUDIMPEŠTA O ZAGREB ZORICH MILANO SOFIJA iOGRAD O O MADRID LIZBONA ATENE PALERMO TRIPOLI BENGAZI VČERAJ MOSKVA O z H vkGBENH^AR — O HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN O MINSK VARŠAVA O kijev O ANKARA KAIRO O TEMPERATURE OB 13. URI O jasno poloblačno O oblačno f nevihta A dež sneg = megla J pod -20 C* n. -20/-10 C° |___1-10/0 C° 0/10 c° I 10/20 C*1 I 20/30 C° nad 30 C“ DANES 1000 1010 1020 1020 * topla fronta hladna okluzija fronta VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska, Hladna fronta se bo zadrževala nad sever- nim delom srednje Evrope. Ob severozahodnih vetrovih bo pritekal nad naše kraje toplejši in v višinah bolj vlažen zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... 1/3 OSLO.......... 3/5 STOCKHOLM... 4/5 K0BENHAVN... 3/6 MOSKVA...... -6/2 BERLIN....... -1/3 VARŠAVA..... -1/-1 LONDON...... 5/12 AMSTERDAM... 7/10 BRUSELJ..... 10/10 BONN.......... 3/4 FRANKFURT... -3/-3 PARIZ........ 9/12 DUNAJ....... 0/1 MONCHEN..... -21-2 ZORICH...... -3/-1 ŽENEVA...... -1/1 RIM.......... 2/13 MILAN......... 2/5 BEOGRAD..... -2/-1 NICA......... 6/14 BARCELONA... 6/15 BUKAREŠTA... -2/0 CARIGRAD.... 4/7 MADRID...... 1/9 LIZBONA..... 12/15 ATENE........ 9/13 LARNAKA..... 5/15 TUNIS....... 14/17 AL2IR........ 8/17 MALTA....... 13/16 JERUZALEM... 3/11 KAIRO........ 9/14 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.41 in zašlo ob 16.19. Dan bo dolg 8 ur in 38 minut. Luna bo vzšla ob 03. uri 59 minut in zašla ob 13. uri 29 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 6.16 najvišje 44 cm, ob 13.33 najnižje -50 cm, ob 20.09 najvišje 18 cm. Jutri: ob 0.56 najnižje - 9 cm, ob 7.00 najvišje 47 cm, ob 14.11 najnižje - 58 cm, ob 20.53 najvišje 25 cm. ALPE-JADRAN / PO NIŽINAH IN OB MORJU MEGLA, V VIŠJIH LEGAH SONČNO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA -1/-1 TRST 7/- CELOVEC -6/-5 BRNIK -3/-2 MARIBOR -1/0 CELJE 0/0 NOVO MESTO -1/0 NOVA GORICA -3/4 MUR. SOBOTA 0/0 PORTOROŽ 4/9 POSTOJNA -4/0 IL. BISTRICA -3/1 KOČEVJE -3/2 ČRNOMELJ 0/0 SL. GRADEC... -6/-4 BOVEC -4/2 RATEČE -10/0 VOGEL 0/3 KREDARICA.... 1/1 VIDEM 0/- GRADEC -21-2 MONOŠTER -1/-1 ZAGREB 1/1 REKA 4/9 O SALZBURG GORNJI SENIK O GRAZ MURSKA SOBOTA BELJAK MARIBOR TRBIŽ O o KRANJSKA GORA VARAŽDIN O O CELJE O KRANJ ČEDAD VIDEM O O LJUBLJANA O PORDENONE N. GORICA O POSTOJNA ) o NOVO MESTO GORICA KOPER O KARLOVAC O REKA o UMAG PAZIN O puu n DANES V SLOVENIJI: Zmerono do pretežno SOSEDNJE POKRAJINE: Zmerno do pre-oblačno bo, v višjih legah pa pretežno težno oblačno bo, v gorah precej jasno. Zjutraj bo po nižinah megla, jasno. Zjutraj bo po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature od -2 do 3, na Primorskem okoli 10 °C OBLAČNOST | DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 (5 “** 10-30% 5-10 50-80% 30-60 5 *** *** : 4*4 *** nad 80% l nad 60 ■pnrrH| t 5-10 m/s 7 A 1 r nad 10 m/s S V SLOVENIJI: V ponedeljek bo zmer- QBETI: V torek bo na Primorskem in v no do pretežno oblačno. V jutranjih višjih legah pretežno jasno, drugod urah se bo po kotlinah zadrževala pretežno oblačno. Nekoliko se bo megla. ohladilo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 71 Maribor 108 Celje 138 Trbovlje 375 Hrastnik 264 Zagorje 210 Šoštanj — Kritična 24 uma koncentracija SC2 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona:. 130, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 73,Sava Šentjakob: 224, Sava Radeče: 168, Sora Suha: 124, Ljubljanica Moste: 135, Savinja Laško: 130, Krka Podbočje: 101, Kolpa Radenci: 103, Soča Solkan: 231. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce m 4E OVEN 21-3/20-4 : Zaradi problema vašega prijatelja, ki vam bo potožil že nevsezgodaj, boste morali svoj praznični proračun nekoliko zmanjšati. S sodelavci bo lepo. BIK 21-4/20-5 : Pozne nočne ure bodo prijetne v večji družbi ali v dvoje. Zbudili se boste polni elana in želje, da naredite nekaj novega in spremenite sedanje stanje. DVOJČKA 21-5/21-6 : Zgodnji zaCetek dneva bo izčrpajoC, še posebno Ce boste za volanom, na poti ven iz mesta. Popoldne bo mnogo boljše in sproščujoče. RAK 22-6/22-7 : Nočne urice bodo zelo prijetne, saj boste morda takrat še vedno uživali na zabavi, kamor ste bili povabljeni. Včerajsne težave, boste razrešili. LEV 23-7/23-8 : Miren in skladen dan, ki ga boste preživeli v družinskem krogu in v sproščenem vzdušju. Manjša opravila boste naredili kmalu in ostalo vam bo veliko Časa za počitek. DEVICA 24-8/22-9 : Najverjetneje se boste danes odpravili na izlet in Ce boste odšli Se pred jutrom, preverite vse podrobnosti še pred odhodom. VeCer bo živahen in romantičen. TEHTNICA 23-9/22-10 : Nakupi in finance ostajajo glavna tema dneva, toda sedaj vam gredo zadeve poCasi na živce. Jutro vas bo razočaralo, pozneje pa bo veliko boljše. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Poskrbeti bi morali za svoje fizično počutje, saj vaša kondicija peša iz dneva v dan. Ne recite, da za to preprosto n&najdete nobenega časa! STRELEC 23-11/21-12 : Zasebna zadeva bo danes zjutraj zahtevala posebno pozornost, to pa bo lahko preložilo vaše potovanje. Popoldan vas čaka prijetna družba. KOZOROG 22-12/20-1 : Po trnovem začetku se bo dan izkazal kot prijeten, zabaven in družaben. Od srca se boste nasmejali neki neslani šali. VODNAR 21-1/19-2 : Vaša fizična energija in volja sta danes tako močni, da bi se lahko soočili s kakršnim koli problemom, ki se bi prikazal na vaši poti. RIBI 20-2/20-3 : Pred poldnevom boste grenko razočarani tam, kjer ste to najmanj pričakovali. Ostali del dneva bo mnogo bolj prijeten, vendar razočaranja ne boste pozabili. CESTE / NEVARNOST POLEDICE BELJAK CELOVEC m v J VARAŽDIN ZAGREB GORICA' O KARLOVAC OPAZIN X Jk * ZASTOJI ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO ŠPORTNA PRIREDITEV = GOSTA --- MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in prevozne brez ovir. Promet poteka tekoče tako v notranjosti kot na mejnih prehodih, le v Dolgi vasi čakajo tovorna vozila za izstop iz države do 10 ur. Ponekod po kotlinah se pojavlja megla, tako je, denimo, na območju Postojne zmajšana vidljivost na 80m. V večernih in jutranjih urah je na območjih, kjer se zadržuje megla, in na izpostavljenih legah velika nevarnost poledice. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Pohorje ...40/80 Cimolais ....10/10 Podklošter ....35/55 Vogel ....35/35 Claut Bad Kleinkirchheim .30/100 Soriška planina... ....30/30 Piancavallo ....60/90 Pliberk/Peca ....30/60 Stari Vrh ...10/30 Zabnice/Ovčja vas ...35/60 Sloveniji Plajberk -/50 Kranjska gora ....20/20 Raibl ....38/38 Dobrač ....30/50 Cerkno ....30/30 Forni Avoltri Nassfeld/Mokrine 80/100 Prvine ....50/50 Forni dl Sopra,... „50/120 Spittal/Goldeck -/80 Kobla ....10/30 Paluzza-Timau... ....30/40 Fleiligenblut „30/140 Črmošnjice ...40/50 Paularo Katschberg 100/140 Rogla ...40/40 Pontebba ....80/80 Koralpe/Golica -/50 Pradibosco „80/100 Kotschach/Mauthen ...40/100 Prato Carnico... -/- Mallnitz „40/160 Zoncolan ....20/80 AVSTRIJA Sauris ....50/60 Arlberg „20/150 Sella Chianzutan ...30/70 Seefeia ....25/45 Nevejsko sedlo. Kitzbuhel „„15/40 Višarje ....35/60 Obertauern 140/220 VENETO Zeli am See ....15/95 Sappada „60/150 Schladming/Planai .15/150 V VEDNOST Odvisnost rastlin od temperature Temperatura rastlinskih organov se močno spreminja s spremembo zunanje temperature predvsem zaradi šibkega ustvarjanja lastne toplote in slabe izolacije rastlinske površine proti toplotnim izgubam. Za normalno rast in mzvoj rastline je nujno, da je sposobna živeti v okolju, kjer temperatum preseže določen prag. To pa je odvisno predvsem oa fenološkega stanja. Rastlina prične z rastjo, ko temperatura preseže temperaturni prag, tako imenovan biološki minimum. Stopnja rasti narašča vzporedno z zviševanjem temperature (ob zadostnih ah celo optimalnih preostalih pogojih). Povečana rast in razvoj pa nista brez omejitev. Vsako razvojno obdobje rastline je omejeno z najvišjo, maksimalno temperaturo, ki jo mstlina še prenese. Ce temperatura še narašča, mst zastaja in pade na točko, ko rastli- na i l propade (absolutn maksimum). Rastlina lahko preživi brez poškodb tudi pri tempemturah, ki so nižje od biološkega minimuma. Ce pa se temperatura spusti pod mejo tako imenovane naravne odpornosti na nizke temperature, rastlina propade (pozebe). Mejne točke razvoja rastlin je potrebno upoštevati predvsem pri uvajanju novih kmetijskih kultur in varietet in pri določanju pridelovalnih območij. Vzporedno z analizo toplotnih potreb rastline je nujno preučiti tudi podatke d podnebju na določenem območju. V primeru, da temperatura okolja v posameznih razvojnih fazah rastline mej rastline, kmetijska kultura ni primerna za gojitev na določenem območju. Za občutljive rastline je potrebno predvideti ustrezne umetne ukrepe in zaščito. Andreja Sušnik