Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 192. Izven Ljubljane 8 vin.	V LjUtJljODl, V NU. 22. flYQIlSlfl 1913.
Leto XLK
~ Velja po pošti: =
Za oolo leto naprej . , K 26'—
za cd moseo ....., 2'20
za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Sa celo leto naprej . . K 24-— za cd mase. „ . • „ 2"—
V	upravi prejema. mesoCno „ 1*70 ~ Sobotni izdaja: =
za celo let ....... 7'—
za Nemčijo oeiolotno . „ 9f— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 i za dvakrat......13 „
za trikrat
10
n večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna pelltvrsta po 18 vin.
Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. mri pop.
Redna letna priloga Vozni red,
Kar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski naroi
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 4 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«.
i.
KAJ MISLI RUSIJA UKRENITI PROTI TURČIJI? — NEMČIJA NA STRANI TURČIJE.
Berolin, 21. avgusta. Iz Petcrburga se poroča, da je šef oddelka za Orient, knez Trubockoj, izjavil, da so ruski predlog za financielni bojkot proti Turčiji sprejele vse velesile. Tudi Nemčija je načelno s tem zadovoljna. Porti se je že naznanilo, da na more računati na nobeno financielno podporo. Velike banke sc nameravajo opozoriti, da ne začenjajo nobenih finančnih transakcij s Turčijo. Nasproti temu poročilu pa trdijo beroiinski poučeni krogi, da sc nikakor nc more govoriti o sporazumu Nemčije z ruskimi zahtevami, ker jc nemška vlada v zadnjih tednih opetovano podala izjave, iz katerih je sklepati, da je toliko kot izključeno, da hi bila Nemčija pritrdila financielnemu bojkotu proti Turčiji. Ravno tako neverjetna jc trditev, da so se velesile zedinilc za to, tla Odrin ne sme ostati turški, ker v Berolinu čisto zanesljivo vedo, da se cela vrsta sil ni izrekla v tem smislu.
FINANČNI BOJKOT NASPROTI TURČIJI?
.Berolin, 21. avgusta. Potrjujejo sc vesti, da se med posameznimi velesilami vrše dogovori o ruskem predlogu, da sc Turčija finančno bojkotira, in sicer naj bi vsaka vlada vplivala na domače banke in kapitaliste, da bi pod nobenim pogojem nc dali Turčiji nobenega denarja vse dotlej, dokler Porta v odrinskem vprašanju nc popusti. S strani Nemčije se je izjavilo, da se Nemčija nc ho izločila iz kroga ostalih velesil, ako se bo v tem oziru res dosegla edinost in ako bo to sredstvo praktično sploh izvršljivo.
RUSIJA IZKRCUJE VOJAKE V BUR-GASU? — ENVER BEG HOČE KORAKATI PROTI PLOVDIVU?
London, 21. avgusta. Glasom tukajšnjih listov sc rusko-turška situacija približuje krizi. Širijo se vesti, da se v Burgasu izkrcujcjo ruske četei Neki avstrijski Lloydov parnik je odklonil sprejem blaga za to luko. —
Turki nameravajo v brzem pohodu iti na Plovdiv in ga zasesti. O kakem umikanju turških čet za Marico ni govora. — Envcr hej popolnoma prezira sklepe turške vlade. Zaplenil jc bojda 500.000 funtov tobačne režije, ki so bili določani za civilno uradništvo.
PRASKA MED TURKI IN BULGARI.
Carigrad, 21. avgusta. Listi poročajo, da je včeraj slab bulgarski bataljon napadel turške predstraže pri Ortakdju, ki so ga Turki zasedli, da bi branili mejo oh Marici. Bulgari so bili odbiti in so imeli krog sto mrtvih. 1 polkovnika, 2 stotnika, več poročnikov in krog 170 vojakov so Turki vjeli. Grki v Ortakdju so sklenili, da se izselijo, predno pridejo v mesto Bulgari.
SPORAZUM MED BULGARIJO IN GRČIJO GLEDE TRAKIJE.
Carigrad, 21. avgusta. Diplomatični krogi so dobili obvestila, da sc je Bulgarija glede prevzetja tistih delov Trakije, ki jih grške čete zapuste, z Grčijo sporazumela.
Atene, 21. avgusta. Bulgarija je prosila v Atenah, da bi grške posadke v Ksantiju, Gumuldži in Dcdeagacu zaenkrat še ostale na svojih mestih. Grška vlada je tej želji ugodila.
Atene, 21. avgusta. V današnjOni ministrskem svetu jc predsednik Ve-nizclos podal podrobnosti o bukareških pogajanjih in pri tem naglašal prijateljsko razmerje med Srbijo in Ruinu-iiiijo, ki se je ob tej priliki pokazalo. Ministrski svet je nato razpravljal o obmejitvenem vprašanju in o preskrbi številnih grških in mohamedanskili beguncev, ki trumoma beže z Bulgariji priznanega ozemlja. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o sklepu grškega prebivalstva v Gumuldži, da se obenem z grško armado poda na grški teritorij. Kar sc tiče Bulgariji pripadlega ozemlja v Trakiji in umak-nitve doličnih grških posadk sc je z ozirom na okolnost, da Bulgarija nikakor nc bi mogla o pravem času tjakaj poslati svojih čet in upravnih uradnikov, načelno sklenilo, (ia se v južnih delih Trakije odkorakali je grških posadk za nekaj dni odgodi.
BULGARI PRISPO V DEDEAGAČ DANES.
Carigrad, 20. avgusta. Turški po-veljnik v Enosu poroča, da se dedeaga-ško prebivalstvo, ki sc boji prihoda
Bulgarov, izseljuje v Enos. Poveljnik prosi turško vlado, naj odpošlje v De-deagač parnikov, da sprejmejo na krov begunce. Bulgari zasedejo ina podlagi tozadevnega sporazuma z Grki mesto v petek.
VELESILE SO TURČIJI ODRIN OBLJUBILE?
London, 22. avgusta. Tu se govori, da so diplomati velesil Turčijo obvestili, da ji Odrin prepustijo. Tc govorice pa še niso potrjene.
IZKRCEVANJE RUSOV ŠE NEPOTRJENO.
Dunaj, 22. avgusta. Vest o izkrce-vaniu ruskih čet v Burgasu se dozdaj še od nikoder ne potrjuje.
BULGARI DOLŽF, GRKE.
Sofija, 21. avgusta. »Agence Tele-graphicjue Bulgare« opozarja z ozirom na to, da so Grki kralja Konstantina v Atenah slavili kol uničevalca Bulgarov«, da so Grki v Seresu in Akandža-liju poklali vse Bulgare in jih nato dali fotografirati kot žrtve bulgarskih grozodejstev ter poklicali inozemce iz Soluna. Sploh so Grki po vseh krajih na povelje svojih častnikov vse bulgarsko prebivalstvo uničili.
GRKI DOLŽE BULGARE.
Atene, 21. avgusta. Bulgari so v Gumuldžini, kakor pripovedujejo mu-sulmani, izvršili več grozovitosti. Grško prebivalstvo iz Gumuldžine se izseli v Grčijo.
GENADIEV PROTI OBREKOVANJU BULGAROV.
Pariz, 21. avgusta. Bulgarski minister za zunanje zadeve Genadiev protestira v pismu na francoskega poslanca Bcrryja zoper očitanja, da so Bulgari izvrševali v zadnji vojski v Makedoniji grozodejstva. Genadiev sporoča, da je velesile prosil, naj uvedejo mednarodno preiskavo, ki bo sloves bulgarske armade gotovo rehabilitirala in dognala prave krivce, to je Grke.
OFICIELNO KONSTATIRANA BULGARSKA GROZODEJSTVA V ODRINU.
Peterburg, 21. avgusta. Korespon-dent »Novega Vremena« Maškov poroča svojemu listu, da je v družbi desetih inozemskih časnikarjev preiskal razmere v Odrinu in okolici in se pre-
pričal, da so turške pritožbe zoper Bulgare upravičene. Na otoku Serailu so pustili Bulgari 15.000 turških vjetnikov in 5000 civilnih oseb gladu in žeje umreti. Sclimovo inošejo so oplenili, da ni ostala v njej niti ena preproga, oplenili so večjidel turških hiš. Konzularni zbor se je zelo ogorčeno o tem izražal. Po vseli mohamedanskili hišah so našli mrliče. Šc danes vlečejo iz vodnjakov z ranami pokrita trupla turških vojnih vjetnikov, ki so jih Bulgari vanje zmetali. Ob bregovih Marice so našli kuj) trupel vjetnikov, k! so bila grozovito razmesarjena. V Stari Zagori so Bulgari poklali 1000 turških vjetnikov.
London, 21. avgusta. »Daily Tcle-graph« priobčuje poročilo o rezultatu preiskovalne komisije glede grozodejstev Bulgarov v Odrinu. Komisija je dognala zlasti izredne grozovitosti, izvršene nasproti ženam. Protesti tujih konzulov so ostali brezuspešni. Poročilo je redigiral ruski uradnik.
Milan, 21. avgusta. »Corriere della Sera« poroča iz Carigrada: Imel sem priliko brati prepis oficiclnega poročila ruskega diplomatičnega agenta, ki jc bil po naročilu svoje vlade odšel v Odrin preiskovat očitke proti Bulgarom. Dognal je, da je od 15.000 turških vjetnikov na otoku Serailu umrlo gladu nacl 10.000. Kolono turških vjetnikov, ki so jo iz Odrina transportirali v Svilen, so bulgarski vojaki na povelje častnikov postrelili potem, ko so jo nalašč osvobodili, češ. lahko greste, kamor hočete. Bolne in ranjene turške vojake so pa bili že preje po poti pobili. Nebroj ljudi so Bulgari v Marico vrgli. Najhujše so divjali proti ženskam. Način, kako so jih onečaščali, se ne da popisati, tako jc ostuden. Mučili so celo Armenke, dasi so Armenci bulgarofili. Mošeje so rabili za stranišča, iz mina-retov so psovali Turke. General Tcčev je muslimanom in Grkom vedno prelil s pokoljem, Bulgari so skoraj vse turške' hiše oplenili, še danes manjka oken in so vrata razbita. Ruskega in francoskega konzula, ki 'sta priporočala humaniteto, je Tcčev zavrnil, češ, tu smo mi gospodarji in lahko delamo iz Odrinci. kar hočemo. Diplomatični akt. ruskega funkcionarja opisuje nato pokolj -4000 turških vjetnikov v Stari agori. Odrinsko prebivalstvo brez razlike roti Evropo, naj ne dovoli Bulgarom Odrin zopet, zasesti. Akt se je že vposlal ruski vladi.
LISTEK,
I.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d Lenard.
(Dalje.)
In obraz mu je postajal divji, črne oči so sc bliščale zlovražno, kri je v njem zakipela, taka roparska srditost se ga je polastila, da je postal razumljiv njegov priimek med taščami: Azi-jat.
Toda niti ta grožnja, katero jc šepetal, niti prepričanje, da bo uspešno branil svoje dekle, ga ni zadržavalo pri delu.
Kmalu se je na svojo veliko zado-voljnost prepričal, da sc jc že znatno oddaljil od zasledujočih kozakov.
Okrog poludne je Malinov prvi obstal na trdni zemlji majhnega otoka.
Snel je klobuk in odmolil gorečo molitev, peljal družbo na določeni prostor odpočitka skorej sredi otoka v senco sveže zazelenelih jelš.
Polagoma so sc zbirali romarji, blatni, utrujeni, ogrizeni od mrčesa, pokriti s pijavkami, obodeni od ostro-zobnega perja vodnih rastlin. Nato so se razpršili, da se umijeio in operejo umazano obleko.
Malinov ni legel k počitku med nje, ampak jc sedel blizu prehoda in čakal na Marcelka.
Otok je bil obraščen z drevjem in grmovjem, imel je pol vrste širine, a približno vrsto dolžine, bilo je torej prostora dovolj, da so sc mogli ugodno razložiti.
Bilo jc žc prcccj popoludne.
Romarji so se najedli, eni so šli počivat, drugi so si pripovedovali podrobnosti prestanega jiotovanja, o močeradih, žabah, mrčesu, vodnih globinah, pogrezajočem se blatu; šum njihovih besed jc dohajal do Malinova.
Slednjič sc jc prikazal Marcclek.
»Si izbrisal sledi?«
»Da, gospodar!« Iji sedel je na zatn-ljo, vesel, da se zamore odpočiti.«
»Kaj pa kozaki?«
»Kolikor sem mogel spoznati, stoje šc vedno v gozdu.«
»Nas zasledujejo?«
»V začetku se jih jc cela tolpa vrgla iskat, kričali so, brodili... toda toda eden jc našel sled.«
»Hm ... slabo si izbrisal,« grajal ga jc Malinov.
»Nisem imel časa, komaj sem se mogel umikati.«
»No, in kaj?«
»Vsi so prileteli k njemu, da je ie popolnoma izgubil glavo, oni prvi namreč, in sem jaz mogel nadaljevati delo.«
»Ali so vsi odnehali?«
»Nc! Dva sc potikata po močvirju, treloglava psubrata, toda mislim, da ne dospeta do nas, kajti odstranil sem celo listje in odlomljene vejice.«
»Dobro si naredil!« Za trenotek pa, ko sc je Marcelck čistil, je rekel: »Vendar moramo biti previdni... kje si jih videl zadnjič?«
»Veste/... tam pri tisti jelši, v katero je zadela strela, toda nisem ju videl na oči, ampak z ušesi sem slišal, da sta bila na sledu.«
»Hm... kdor je prebrisan in predrzen, more izslediti, ako je prišel do tja.«
»lil, težko bo. kajti pot se vije in obrača. Sicer pa, kaj nam more storiti eden ali dva?«
»Tako misliš, ker si mlad. škodovati družbi, morda da nc škoduje, toda ako vladni psi zvedo, da je prehod, kje se bomo skrivali, kadar bo treba? Kam se bodo umaknili oni, ki bodo preganjani?«
»Res jc... na to nisem mislil, toda vem, da ne prideta do sem.«
»Hm... morda najde sled. morda tudi nc, a v vsakem slučaju bo bolje paziti.«
»Pojdem pa jiz na stražo,« jc za-klical Marcelck, ki se je hotel izkazati.
»Odpočij se, najej, vlezi.,, ker vidam. da si močno utrujen.« •
K Malinovu, ki je sedel na tleh, sta prišla Dobek in Bal, a prvi jc rekel:
»Veste, Peter, treba nam bo domov.
»Kako se bosta vrnila?« nasmehnil se je, »ko pa kozaki pazijo, a dva sledita v »Začaranem močvirju«? Sama gresta v gotovo muko, pa tudi družbo in naše skrivališče«, pokazal je na otok, »izdasta nehote.«
»Kaj početi?«
»Jaz sc tudi nisem odpravljal na' božjo pot«, je rekel Malinov. »a zdaj moram iti, ker pot nazaj nam je odrezana.«
Pogledala sta. drug na drugega, a Dobek jc vzdihnil:
»Imel sem še nekaj obdelati na polju in okrog doma,... pa tudi žena mi nekaj stoka, toda ako je treba, je treba.«
»Boš žc pozneje storil,« tolažil ga jc .Malinov, »boš imel pa večjo srečo, ker si storil dobro delo našim ljudem. Kar pa ženo zadeva, sosede ne bodo pozabile, da si šel v službo naše svete vere.«
»Prav imaš,« se je nasmehnil. »Nikomur šc ni bila krivica, kdor je služil svojim.«
»Ostanem pa še jaz,« dostavil j* Bal, »ležko mi je, doma nimajo kaj jesti, toda darujem to čudadelni Materi božji, ona vse pomore iu reši.«
(Dalie.),
NOVA BALKANSKA ZVEZA.
Berolin, 21. avgusta. »Po«t« trdi, da je od neke politične osebnosti, ki se je za časa mirovnih pogajanj mudila v Bukareštu, dobila obvestila o pogajanjih med Vcnizelosom in Pašicem glede nove balkanske zveze. Zedinili so se bojda za pogajanja o načrtu, po katerem bi Grčija, Srbija, Črnagora in Rumunija stopile v medsebojno defenzivno zvezo proti Bulgariji in Albaniji. Pogajanja se nadaljujejo.
Dunaj, 21. avgusta. Iz Frankobro-da se brzojavlja, da so se zastopniki Grčije, Srbije, Rumunije in Čnegore načelno zedinili za načrt, da se na Balkanu ustanovi poštna zveza po zgledu Nemčije in Avstro-Ogrske. Proti kasnejšemu pristopu Bulgarije bi navedene države nc imele ničesar.
XXX
Belgrad, 21. avgusta. Semkaj je danes ijutraj iz Skoplja prispel prestolonaslednik Aleksander, da se bo v nedeljo udeležil slavnostnega vhoda vojnih čet.
Bukarešt, 21. avgusta. Glasom uradnih vesti je doslej kolera izmed čet, ki so se udeležile vojnih operacij, pobrala 730 mož in 4 častnike.
Belgrad, 21. avgusta. Uradni list objavlja kraljevi ukaz, s katerim se moratorij podaljšuje do vključno 10. novembra letos.
Belgrad, 21. avgusta. S prihodnjim šolskim letom 1913./14. bo srbska vlada v novih krajih ustanovila in otvorila naslednje srednje šole: Po eno osemrazredno gimnazijo v Skoplju in Bitolju, po eno štiriraz-redno gimnazijo pa v Kumanovu, Velešu, Štipu, Dibri, Ohridi, Prizrenu, Tetovu, Prištini in Novembazarju.
Velika nesreča v Polju.
Vojno mornarico jc zadela velika nesreča. Včeraj dopoldne krog 10. ure so na puljskem strelišču za težke topove poleg kopališča Saccorgiana preizkušali velike 305 milimeterske topove za dreadnoughte iz Škodove tovarne. Prvi strel se jc popolnoma v redu izvršil, ko so pa top v drugič napolnili, se pa naboj ni hotel vžgati. Po preteku gotovega časa so hoteli topov zaklop odpreti, v tistem hipu se .je pa naboj vžgal in eksplodiral. 1000 kg težki zaklop je razneslo na drobne kose. Učinek je bil grozen. Trije mornarji so ležali strahovito razmesarjeni na tleh; enemu je glavo in levo roko popolnoma zmečkalo, da je ostala le mehka krvava masa, drugega je silni pritisk vrgel proti lafeti in topu, ostale dele telesa pa raznesel daleč proč po strelišču. Enako strašno je bil razmesarjen tretji mornar. Vse strelišče je bilo pokrito s kosi človeškega mesa. Precej daleč v stran je pri baraki, ki služi kot delavnica, stal pocladmiral grof Lan-jus-Wellenburg in z eno nogo naslonjen na stol pazljivo zasledoval poiz-kusno streljanje. Ko se je pripetila eksplozija, so mu kosi zaklopa prileteli v obe nogi s tako silo, cla so mu .jih skoro odtrgali. Našli so nezavestnega v mlaki krvi. Noge so bile strašno razmesarjene in izguba krvi silna. Oprezno so ga naložili na avtomobil in odpeljali v mornariško bolnišnico, kjer so mu nemudoma odrezali obe nogi. Malo pred operacijo se je podadmiral zavedel in šepetajo narekoval svojo poslednjo voljo. Po operaciji jc, ko so ga zbudili iz omotice, kmalu globoko zaspal. Njegovo stanje je silno resno.
Takoj za grofom Lanjusom so z avtomobilom prišli po vrsti po ostale ranjence, ki so Skodov inženir 34 letni Josip Schiel ali po drugih vesteh Rudolf Thiel iz Plzna, čegar žena pa doslej šc ni dobila obvestila o nesreči; menda ji prizanašajo, ker sc mlada žena nahaja v blagoslovljenem stanju. Inženir ima zlomljeno desno roko. — 49 letni predmojster mornariškega stavbinskega urada Mihaoi Gregorič, po rodu iz Trsta, je dobil težko poškodbo na desni strani prsi. Njegovo stanje je malone brezupno. 241ctni arti-lerist Fortunat Djamarčič iz Glarinca je po vsem životu težko ranjen. Lažje ranjeni so bili še 20 letni mornar Ed-mund Hotze. 19 letni mornar Otto Blaschke in 48 letni pomožni delavec v arsenalu Ivan Radolovič s Tinjana. Tudi tc so spravili v mornariško bolnišnico.
Ostanke ubitih treh mornarjev so zbrali skupaj t i prepeljali v mornariško mrtvašnico. Bil jc pretresljiv pogled na te ostanke treh mladih mož, ki so bili še pred nekaj trenotki v vsi svoji mladostni sili zdravi in krepki. Bili so to: mornar-topničar Štefan Šurc iz Splita (8. stotnija), ki je služil žc od leta 1909.; potem Tomaž Civko iz 9. mor. stotnije, istotako iz Splita, ki je služil tudi že od leta. 1909. — in končno mornar-novinec Edvard Škornja k iz Hrvaške, ki je bil šele nekaj uni v vojni službi.
Razen vseh teh ubitih in ranjenih je bilo na strelišču šc mnogo drugih mornarjev iu dclavcev, ki se jim pa po Čudnem slučaju ni ničesar zgodilo, dasi so bili mnogo bliže topu nego nekateri izmed ponesrečencev, zlasti podadmiral grof Lanjus, ki se je nahajal do 150 m daleč od topa. Sicer je pa tudi v njegovem slučaju čudna okol-nost, da jc stol, na katerega se je opiral. ostal popolnoma nepoškodovan. Več mornarjev, ki so se nahajali v neposredni bližini topa, .jc ostalo popolnoma nepoškodovanih ali pa so dobili lc neznatne poškodbe. Neki delavec, ki jc v neposredni bližini nesrečnega topa kopal jamo, je istotako ostal popolnoma nedotaknjen. Topniški mojster Graber, ki jc stal v neposredni bližini topa, jc clobil lc neznatne poškodbe, ker je stal na nasprotni strani eksplozije. Druge mornarje, ki so bili od topa oddaljeni kakih 20 m, jc zračni pritisk vrgel na tla. Neki top, ki je bil tudi kakih 20 m oddaljen, je zračni pritisk porinil 10 m naprej. Lokomobilni žrjav, ki jc stal pred razletelim topom in služil pri strelskih preizkusih, je bil hudo poškodvan; zlomil sc je levi steber in vsega skup je vrglo daleč naprej. Delavec pa. ki je stal v bližini, je ostal nepoškodovan.
Eksplozija je povzročila tudi na hišah dokaj škoclc; mnogo šip je popokalo. Ljudstvo v Sacorgiani, ki je sicer vajeno streljanja iz topov, jc ob eksploziji preplašeno hitelo iz hiš, ker jo bil pok nenavadno silen.
Takoj po nesreči so hiteli na strelišče visoki mornariški in armadni častniki, vodja okrajnega glavarstva grof Schonfeld in mnogo uradnikov. Pred njimi so pa žc dospeli na mesto nesreče mornariški zdravniki s strežniki. Ladje v luki so spustile zastave na pol droga; pričakuje se veličasten pogreb za tri ubite žrtve.
Vesti o vzroku nesreče si nasprotujejo in treba počakati uradnih obvestil.
Ekscelenca podaclmiral grof Ltsi-jus-Wellenburg je bil rojen leta 1856. in služi v vojni mornarici od lcla 1874. Podadmiral .jc postal letos 1. maja in jc nameraval v kratkem iti v pokoj. Veljal je za enega najsposobnejših admiralov in bil splošno priljubljen.
Pulj stoji pod vtisom tragičnega dogodka.
Očividec nam poroča o strašnem dogodku:
Razmesarjena trupla, njih deli, kosi razstreljenega topa, vse to je ležalo tam križem. Nastala je grozna panika. Iz forta Burgignon, kjer so bili na straži slovenski učitelji, so telefonirali v bolnišnico po prvo pomoč. Tekom par trenutkov so že drveli vozički z nosili, avtomobili in dr. na kraj nesreče. Pet vojakov je storilo nesrečno smrt. Admiral je bil težko ranjen, da so mu že amputirali obe nogi; veliko drugih je več ali manj ranjenih. V mestu vlada veliko razburjenje radi tega. Vse sočustvuje s prizadetimi rodbinami. Vse to se je zgodilo ravno ob času, ko je plula nemška križarka --Goeben« v Pulj. Pozdravne salve veselja na eni strani, na drugem koncu nesreča in žalost.
STANJE BARONA SKRLECZA POSLABŠALO.
Zagreb, 21. avgusta. Ker se jc baronu Skcrlcczu stanje nekoliko poslabšalo — zvišala se je temperatura — j c zaenkrat šc ostal v bolnišnici. Tekom včerajšnjega dne se jc temperatura zopet znižala malone na normalno stopnjo. Zdravniki so konstatirali lahko vnetje.
Zagreb, 21. avgusta, Baronu Skerleczu je otekel celi gornji del roke. Rana je gotovo inficirana. Temperatura 39°. V Zagreb je došel profesor Lomnitzer od kirur-gične klinike. Preiskovalni sodnik komisarja ni mogel zaslišati. — Brata atentatorja Dojčiča so izpustili, ker ni v nobeni zvezi z atentatom. Dojčiča je policija danes izročila državnemu pravdništvu.
KOLERA V BOSNI.
Sarajevo, 21. avgusta. Včeraj se je pripetilo več novih slučajev kolere. V Gorenji Tuzli sta nanovo oboleli dve osebi, v Gračanici pa je na koleri obolel srbski knez (občinski načelnik). V Samcu jc en nov slučaj. Ena oseba je umrla.
Ivan Cankar obsojen na en leden zapora.
Včeraj popoldne ob štirih se jc začela razprava proti Ivanu Cankarju pri ljubljanskem deželnem sodišču. Predsednik senata jc bil dr. Pajk, vo-tanti so gg. Preskar, Potrato in Per-sche. Obtožbo zastopa prvi državni pravdnik g. Luschan. Obtoženca je zagovarjal dr. Dermota.
Državni pravdnik je predlagal, da I sc izključi od razprave iavnost. Sodišče | je temu ueodilo
Obtoženec sc nc čuti krivega.
Zaslišijo se priče Alojzija Štebi, Iv. Kocmur, Ivan Gogala.
Državni pravdnik Luschan predlaga obsodbo v smislu zakona.
Zagovornik dr. Dermota polemizira z državnim pravdnikom. v
Po razmeroma kratkem posvetovanju senata razglasi predsednik razsodbo, s katero se spoznava Ivan Cankar krivega, da je na predavanju v »Mestnem domu« z besedami »Mi vsi, kar nas jc, mi vsi smo tc misli, cla je naš edini cilj, da dosežemo jugoslovansko republiko in z besedami »Pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku, bodimo kakor Mazzini v Italiji« zakrivil pregrešek zoper javni pokoj in red v smislu § 305 k. z. in se obsodi po § 305. k. z. na tedni dni zapora in povrnitev izvršilnih stroškov.
Razlogi obsodbe sc v glavnih potezah naslanjajo na argumentacijo drž. pravdnika. Sodišče smatra, cla so bile po izpovedbi priče Gogolc inkriminirane besede res izrečene, ker ni razloga, da bi si jih bil priča izmislil in so bile sodišču predložene beležke, ki si jih jc clelal na predavanju. Cankar pa je sam priznal, da ni predaval strogo po konceptu. Kaznivost onih besed pa je cvidentna. Z ozirom na to, da ni nobenih obremenjevalnih okoliščin, da je Cankar vsaj deloma priznal in da še ni kaznovan, je sodišče odmerilo kazen pod postavno mero, ki znaša J do 6 mesecev.
Zagovornik dr. Dermota si pridržuje ničnostno pritožbo.,
Dnevne novice,
"-f Gg. duhovniki, ki bodo v Ljubljani v nedeljo, 24. t. m., naj se pridružijo slavnostnemu sprevodu pod zastavami S. K. S. Z. Zbirališče na dvorišču Marijanišča od 7. do pol 8. ure zjutraj.
+ Pouk zastavonošem v slavnostnem sprevodu katoliškega shoda. Zastavonoši naj neso zastave takoj po prihodu na zbirališča k onim skupinam, katerim po sporedu slavnostnega sprevoda spadajo! Oni zastavonoše, ki imajo natrodnel nošei, naj pivdejo na zbirališče narodnih noš v domobransko vojašnico. Druge zastave S. K. S. Z., zastave moških in ženskih Marijinih družb se zbirajo na dvorišču Mari-janišča.
+ Avto-zveza Ljubljana — Celje. Ob
priliki katoliškega shoda odpelje avto-.omnibus izjemoma v nedeljo že ob 6. uri zjutraj iz Celja, tako da pride pravočasno do obhoda v Ljubljano. Iz drugih postaj ob progi vozi torej redni avto ta dan pol ure pred določenim časom. V nedeljo zgodaj zjutraj odpelje poseben voz iz Kaplje v Ljubljano, dalje poseben voz ob četrt na 7. uro zjutraj iz Črnega grabna (Blagovica). Istočasno vozi proti Ljubljani še četrti voz iz Kaplje. — lz Ljubljane odpelje voz redno ob pol 7. uri zjutraj in ob pol 4. uri popoldne proti Celju. Izredne vožnje iz Ljubljane se določijo po dogovoru v nedeljo. V ponedeljek, ako potrebno tudi v torek, vozita zjutraj istočasno proti Ljubljani in popoldne iz Ljubljane dva avto-omnibusa. — Izletnike vnovič opozarjamo na lepe kraje ob avto-progi Ljubljana—Celje. Iz avto-postajališč je polno lepih neutrud-ljivih kratkih izletov v hribe; ti izleti so pripravni za one, ki so jim naše planine pretežke, pripravni za neturiste in mladino. Daljše ture so za utrjene pešce. — Izletniki, preskrbite si krasen zemljevid teh krajev; na zemljevidu so izleti razločno zaznamovani. Zemljevid, ki ga je izdala avto-zveza, se dobi v vseh knjigarnah.
—	Darovi za katoliški shod. Neimenovan v Ljubljani, 20 K. Helena Schiffrcr, Ljubljana. 3 K. Jerica Sim-čič, Ljubljama, 2 K. Dr. Ivan Bcnkovič, odvetnik v Celju, 5 K. Dr. Anton Korošec, Maribor, 30 K. Hranilnica in posojilnica v Kandiji, 50 K. Hranilnica in posojilnica, Boljunec, 4 K 87 vin. Marija Sattner, Ljubljana. 3 K.
—	Razpis učiteljske službe. Na šti-rirazredni deški ljudski šoli v Kranju se služba učitelja s postavnimi prejemki vnovič razpisuje v stalno namešče-nje. Redno opremljene prošnje jc vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 28. septembra 1913.
—	Novo katebetsko mesto. Na javnih mestnih ljudskih šoladi ja vsled razpisa c. kr. dež. šol. sveta z dne 9. avgusta 1913, št. 5153, oddati z začetkom šolskega leta 1913/14 na novo si-stemizirano mesto šestega vero-učitelja z zakonitimi stalnimi prejemki. Prosilci za označeno službo imajo svoje pravilno opremljene prošnje vlagati po predpisani službeni poti pri c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem najkasneje do 5. septembra 1913.
—	Dobrova, dne 20. avgusta 1913. Danes nas je osebno obiskal deželni
l glavar dr. Ivan Šusteršič, da se pre-
priča o potrebah tukajšnjega kraja. Naš župan gospod Anton Laznik mu jo sporedno našteval vse okoliščine te občine, v katerih jc treba dobrega sveta in tudi pomoči, in sicer jc prišlo ob tem na vrsto to-le: Regulacija Gradaščice in Horjulke (Šujce) ter hudournika Široki potok, okrajni cesti Zerovnik—■ Sv. Katarina, Kožarje in Klobasar ter pot Log—Hruševo; vodovod za Hruše-vo in Gabrije, napajališče in nabiralnik vode za slučaj požara v Podsmrekii ter preskrba denarja za zidavo nove šole in še več drugega potrebnega in koristnega. Po tem oficijelnem delu se mu jc izrekla čestitka ob njegovi 501et-nici in zaupanje.
—	Nesreča. Franc Medic, posestni«, kov sin iz Birčne vasi pri Novem mestu, je prišel med delom preblizo kolesa pri mlatilnici. Jermen ga je prijel za obleko tako, da ga je vrteče sc kolo potegnilo seboj, mu zlomilo hrbtenico in desno roko. Prepeljali so ga v kandij-sko bolnišnico, kjer pa že drugi dan, 19. t. m., vsled poškodbe umrl. '
—	Ponesrečeni kolesar. Šestnajstletni Franc Flajs sc jc peljal od Sv. Trojice v Mokronog. Med potjo je pa zapeljal s kolesom na nekega psa, nakar se j c zvrnil in si zlomil levo nogo v kolenu.
—	Odkritje Medvedovega nagrob« nika na pokopališču v Kamniku v četrtek, dne 28. avgusta 1913. Spored: 1. Ob deveti uri dopoldne sveta maša za-dušnica na Žalah — na pokopališču, 2. Na pesnikovem grobu: a) govor c. kr. prof. g. Ivana Grafenauerja, b) govor akademika g. Jožefa Lovrenčiča. 3. Odkritje in izročitev spomenika v varstvo mestu Kamniku in pokopališki upravi. — Častilci in prijatelji pesnikovi, iskreno vabljeni! — Odbor. —* Vlak gre iz Ljubljane ob 7. uri 32 min. zjutraj. Vlak se vrača iz Kamnika ob L uri 30 min. in ob 5. uri popoldne.
—	Razpis učiteljskih služb. Nt slovenski deški cjsemrazrednici v Ljubljani jc vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 9. avgusta 1913, št. 5104, začasno popolniti mesto defi-nitivnega moškega učitelja extra sta-tum z zakonitimi prejemki. Prosilci za to službo naj pravilno opremljene prošnje vlože najkasneje do 5. septembra 1913 pri c. kr. mestnem šolskem svetu v Ljubljani. Zakasnelih ali pomanjkljivih prošenj pri oddaji službe ne bodo vpoštevali. — Na trirazrednici v Št. Vidu pri Vipavi je razpisano učno mesto v stalno nameščenje. Prošnje c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Postojni do 13. sept. 1913.
—	Gospodinja gospoda Pirca Ana Derganc piše: Uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Sklicujoč sc na paragraf 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1863, zahtevani z ozirom na poročilo o shodu. Driobče-no pod naslovom Shodi v štev. 172. z dne 29. julija 1913 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku. na istem mestu, z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da je meni kot »Pirčevi prijateljici«, »ki jc nekaj šarila med krohotom naših (pristašev S. L. S.) pokazal pot na polje orožnik.« Res pa je, da jaz kot gospodinja, pri kateri Pire stanuje, nisem na shodu nič šarila, da ni bilo nobenega krohota med pristaši S. L. S. in mi orožnik ni pokazal pot na polje ter mi jc šele g. Pire rekel, naj se umaknem na rob blizu stoječega gozda. — V Kandiji, dne 21. avgusta 1913. — Ana Derganc.
—	Gospod Pire rad piše. Uredništvo »Slovcnca« v Ljubljani. Sklicujoč sc na § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862., drž. zak. št. 6 iz 1863., zahtevam z ozirom na poročilo o shodu na Muhaberju, priobčeno pocl Shodi v številki 172. z dne 29.' julija 1913 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku, na istem mestu, z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da je vest o shodu na Muhaberju pretresla znanega gologlavega dopisnika liberalnih časopisov, ker si je domišljal, da je Muhaber liberalna trdnjava. Res jc lc, da mene kol z zgoraj označenimi izrazi mišljenega ta vest ni prav nič pretresla, nego sem je bil še vesel in cla si prav nič nisem domišljal, cla je Muhaber liberalna trdnjava. Ni res, da bi to dokazal,, cla sem nabral okrog 30 novomeških, večinoma mladoletnih nadebudnih Sokoličev. Res jc pa, da nasproti obstoječemu dejstvu nisem imel ničesar dokazovati, da sem na shod samo povabil nekaj svojih novomeških znancev, da so bili med njimi samo 4 Sokoli, da Novo mesto Sokoličev sploh nima in da so v moji družbi bili že odrasli gospodje. — Ni res, da bi bili radi shod motili. Res jc lc, da bi bili zelo radi slišali poslanca Jarca na javnem shodu govoriti. — Ni res, da sem jaz moji prijateljici kot »njen ožji prijatelj« iz strahu pred vladnim komisarjem kmalu prostovoljno sledil. Res je
le, da nisem imel prav nobeneag strahu pred vladnim komisarjem in da sem se samo na povelje orožnika od shoda odstranil. — V Kandiji, dne 21. avgusta. — Franjo Pire, časnikar.
—	Koncert na Bledu. Na Bledu priredita v soboto, dne 23. t. m., brata Iv. in Anton Trost iz Ljubljane (vijolina -klavir). Sodeluje odlična pianistka z Dunaja gospodična Klara Fiedler. Spored: Wieniawski: koncert v a-molu, op. 2, Goiut-Gaeus: Andantino quasi Alegretto iz h-mol koncerta, Smetana: Iz moje domovine II., Chopin: Noktur-na, op. 9 in Sarasatc: Ciganske melodije. Igra na vijolino Ivan Trost. Liszt: Ogrska rapsodija št. 12, na klavirju proizvaja gdč. Claire Fiedler. Balakirow: Islamcy, orijentalska fantazija, igra Anton Trost. Vsi prijatelji umetnosti se navljudneje vabijo, da podpirajo z mnogoštevilnim obiskom mlade umetnike v njih resnem stremljenju.
—	Obesila se je. 37 letna Frančiška Dragman, posestnika žena iz Polhovce 11, je dne 19. t. m. poslala svojega moža in starejšega sina pod kozolec deteljo nakladat. Doma se je igralo še petero otrok. Starejšo Micko pa je poslala po vodo. Ta je odšla. Ko je pa prišla z škafom na glavi domov, je klicala mater, da ji pomaga. Mati se ni odzvala. Otrok je vrgel škaf raz glavo in iskal mater. Te pa ni bilo tako hitro najti. Črez nekaj časa jo je našla na podstrešju obešeno. Predno je očeta in starejšega brata doklicala, je bila mati že mrtva. Mati se je baje obesila vsled mo-mentalne zmedenosti. Njena 70 let stara mati se je pred sedmimi leti na enak način prestrigla nit življenja. Umrla je bila zelo marljiva gospodinja.
Koroške novice.
k Na katoliški shod! Na katoliški shod se pripelje s koroškim vlakom tudi knezoškof dr. B. Iv a 11 n e r. S slovenskimi romarji se pripelje v soboto na Brezje in v nedeljo zjutraj v Ljubljano na shod.
Štajerske novice.
š Slovenske zastave in znaki v Mariboru prepovedani! Mariborski župan Schmiderer je z ozirom na otvoritveno slavnost, ki se vrši o priliki blagoslovitve novega mostu, izdal tale razglas: V smislu sklepa občinskeda odbora z dne 14. decembra 1908 se iz ozirov na javni mir in red v smislu § 66. zak. z dne 23. decembra 1871 št. 2. drž. zak. iz 1. 1872. prepoveduje okrašenje hiš z vseslovanskimi zastavami in nošenje vseslovanskih znakov v mariborskem mestnem območju. Prestopki se kaznujejo z globo do 20 K oziroma z enodnevnim zaporom za vsakih 10 K. Mestni svet Maribor, dne 21. avgusta 1913. — Tako se na starodavnih slovenskih tleh teptajo pravice našega naroda in naša narodna zastava proglaša za vseslovansko in izzivajočo. Po naziranju nemškega župana smejo Slovenci pač služiti za vojake in plačevati davke, ne smejo pa s slovensko zastavo pozdravljati člana cesarske hiše. Bomo videli, kaj bo vlada na to rekla!
Primorske vesli.
p Renjikoli iz Trsta. Tržaška občina je prejela od vlade odlok, da mora odpovedati vsem uslužbencem, ki so doma iz Italije ali kje drugje izven Avstrije. Odpoved se ima glasiti v smislu roka, ki je dogovorjen, če pa ni posebnega dogovora, pa velja trgovska odpoved na šest tednov pred potekom črtrtletja. Čas za tak odlok namestni-štva je že res bil. Čemu bi jedli domačinom — in še celo pri občinskih podjetjih — kruh tujci, ki so jih prignali iz Italije največkrat — paragrafi?!
p Politično društvo za Slovence in Hrvate v Istri priredi dne 4. septembra shod v Dekanih. Shod sc vrši dopoldne ob 11. uri v Konsumnem društvu. Dne 18. septembra se vrši enak shod v Pod-graclu v Narodnem Domu ob isti uri.
Llumianske novice.
SLOVENCI, BODIMO VSAJ MALO DOSTOJNI!
Pod tem naslovom sc nam piše: Ni lepo. da Slovencem očitamo nedostoj-nost, pa drugače ni mogoče. Enkrat je že treba povedati na vsa usta. Vsi, ki pošteno mislijo in blago čutijo, bridko občutijo in tožijo, da je pri nas toliko sirovosti. Ne mislimo na priprosto ljudstvo, ne na pijance in razgrajače, ampak na — inteligenco in javnost našo. Hujskanje liberalnih listov zoper katoliški shod in obešanje zastav — kaj je drugega nego sirovost? Bil sem dvakrat. v nemškem mestu — ne v Nemčiji, ampak v Avstriji — pri strogo katoliški slovesnosti, katere se liberalni
krogi tucli niso udeležili; toda vse mesto — dasi po večini liberalno — jc bilo v zastavah. Mi, ki tega nismo vajeni, smo se spogledovali in sc vpraševali, kako je to mogoče in kako cla pri nas ni mogoče! In nekdo je odgovoril:» Zato. ker ti ljudje, četudi so liberalni, poznajo malo manire, naši pa nič! Pri nas je doma sirovost!« Tudi pri evlia-rističnem kongresu na Dunaju je bila v zastavah vsa Mariahilferca, Ring in Karntnerca, dasi tam gotovo ne stanujejo sami najboljši kristjani, ampak polog liberalcev tudi judje. Pa tudi ti poznajo malo manire; znajo tucli nasproti nasprotniku zavzeti malo višje stališče. Pri nas smo pa majhni in nizki kakor poba za plotom, ki meče kamen na mimoidočega.
Ne v čast katoliški ideji, ampak v čast slovanskim gosto m, katerih ni bilo in ne bo zlepa toliko v Ljubljani kakor v teh dnevih, naj bi izobesili zastave tucli naši drugače misleči someščanje in s tem pokazali, da znajo nasproti tujcem nekoliko dostojnosti. Seveda pa mora biti pravica na vse strani. Iz prav istega razloga, bi morali izobesiti zastave tudi naši somišljeniki ob morebitnem vsesokolskem shodu, ne v čast sokolski ideji, ampak v čast tujim gostom. In to naj velja za druge velike prireditve, Pravica na vse strani, — pa vsaj malo dostojnosti, kakršna je v kulturnem svetu v navadi! Bodimo in ostanima si politični nasprotniki, toda tega bevskanja in lajanja, ki ga moramo poslušati vsak dan, tega prosta-štva in divjaštva, ki vlada nad nami žc 20 let, smo vsi pošteni ljudje siti do grla. S tem sramotimo svoje slovensko ime, slabimo svojo narodno moč, ki je tako bridko potrebujemo; in tisti, ki se nam smeje v pest, je naš narodni nasprotnik, ki komaj čaka na naš pogin. »Boj sirovosti!« bi morala biti deviza vseh poštenjakov obeh strank; in če je kaka liga potrebna, bi bila pri nas potrebna 1 i -ga zoper javno sirovost.
Slovenci, spoštujmo se medsebojno, četudi nismo enih misli, da ne bomo v posmeh celemu svetu!
lj Bratje Hrvatje se pripeljejo s posebnim vlakom jutri proti večeru v Ljubljano. Ura dohoda nam še ni znana. Priobčimo jo v jutrišnji štetvilki »Slovenca«.
lj Bogoslovci gredo v nedeljskem sprevodu v 4. skupini z akademiki in starešinami. Zbirališče pred Ljudskim Domom.
lj Vse dijaštvo naj se takoj po prihodu zglaša zaradi vstopnic, prenočišč in hrane v Ljudskem Domu (Streliška ulica), I. nadstropje.
lj Dohod na Kongresni trg bo v nedeljo zjutraj zaprt. Vhod za ženske, ki nimajo narodne noše, a imajo vstopnice, bo samo skozi Wolfovo ulico, njihov prostor v »Zvezdi« pa pod kostanji nasproti Vzajemnemu podpornemu društvu.
— Prodaja vstopnic za javno telovadbo Orlov. Vstopnice se bodo prodajale v soboto ocl 2. ure popoldne v hotelu Union (mala dvorana). V nedeljo ocl 10. ure dopoldne pri šestih bla-gajnicah v domobranski vojašnici. Cena vstopnicam je: sedeži na tribuni in pri oknih v domobranski vojašnici po 2, 3, 4, 5 in 10 kron. Stojišča po 1 K. Stojišča so prosta za vse one udeležence, ki so že plačali pristopnino. Opozarjamo častite udeležence, da si pravočasno priskrbe vstopnice, ker ni izključeno, cla bodo tik pred telovadbo boljše vstopnice pošle. Časa je dovelj. Segajte po njih!
lj Smešne izjave. Oglasila so sc tudi nekatera okrajna narodno-naprecl-na društva, ki zahtevajo od svojih pristašev nekaj nemogočega. Društvo za dvorski okraj poziva n. pr. svoje pristaše, »naj smatrajo katoliški shod, kakor bi ga ne bilo«. Nekaj pisarjev hoče zopet terorizirati celo Ljubljano, — za par krajcarjev tinte vržejo na papir, pa hočejo, cla bi ljubljanski hišni posestniki, trgovci in obrtniki zato žrtvovali svoje interese. Nekaj ljudi imamo v Ljubljani, ki se navidez delajo za »prijatelje Ljubljane«, v resnicipa niti zaslužka Ljubljančanom ne privoščijo, kar kažejo posebno njihovi izbruhi ob katoliškem shodu. Kaj pa so »aredila že tista okr. napredna društva za Ljubljano, da bi vsi Ljubljančani morali plesati na njihovo komando? Prav nič. Pripravljanl odbor za katoliški shod je v teh dneh za koristi Ljubljane in Ljubljančanov storil več, kot tisti, ki hočejo, da bi se Ljubljančani dali od njih terorizirati, celo življenje. Vsi oni hišni posestniki, ki bodo izobesili zastave, store čin uljudno-sti napram mtnožicam, ki pri hi te v* Ljubljano in ki bodo za Ljubljano gospodarsko večjega n o m e n a . kot
pa papir in tinta ne k a t e r i h p r c p r c d r z n i h ž u r n a 1 i s t o v , ki naj s svojimi izjavami osmešijo le sebe. Ljubljančani, napravite konce izvestnemu terorizi-ranju ob prilikah, po katerih Ljubljana kaj zasluži. Nc pustite, da bi radi par nestrpnih in omejenih ljudi trpeli gospodarski stiki Ljubljane z ljudstvom!
lj Železniški promet ob katoliškem shodu. V nedeljo bo imela Ljubljana v svoji sredi toliko ljudstva, kakor doslej še nikdar. Cela vrsta posebnih vlakov bo vozila iz vseh krajev ta dan udeležence na katoliški shod. Ravnateljstvo državne železnice je izdalo posebno brošuro, v kateri so za vse proge natančna navodila in vozni redi posebnih vlakov. Ker tržaško ravnateljstvo samo nima zadosti voz za toliko posebnih vlakov, jih je naročilo pri drugih ravnateljstvih, tako n. pr, iz Prage, Dunaja, Linca, Inomosta itd. Na postajah, kjer vstopi veliko število potnikov, bodo že pripravljeni prazni vozovi, v katere naj ude-ležniki vstopijo še pred dohodom posebnega vlaka, kateremu se bodo ti vozovi priklopih. Po gorenjski progi vozi šest posebnih vlakov, in sicer češki (že v soboto), koroški v soboto do Otoč in v nedeljo od Otoč naprej), goriški (ta pobira ljudi samo do Dobrave in trije iz Jesenic. Enemu teh vlakov se priklopi tržiški posebni vlak. Po dolenjski progi vozita dva posebna vlaka, eden iz Kočevja, drugi iz Straže. Ker je pa za ta vlak že nad 1500 udeležencev priglašenih, bosta najbrže vozila iz Novega mesta dva vlaka. V Trebnjem se novomeškemu vlaku priklopi posebni vlak iz Št. Janža. Iz Zagreba vozi posebni vlak v soboto popoldne, iz Brežic v nedeljo zjutraj, iz Reke v nedeljo zjutraj in p^av tako iz Trsta. Skupaj tedaj vozi 14 posebnih vlakov.
lj Posebni vlak iz Št. Janža. Zadnji trenutek je železniško ravnateljstvo odredilo, da vozi posebni vlak tudi iz Št. Janža in se v Trebnjem priklopi novomeškemu vlaku. Iz Št. Janža odhaja ta vlak v nedeljo zjutraj ob 3. uri 34 minut, iz Pijave ob 3. uri 46 min., iz Mokronoga ob 3, uri 55 min., iz Št. Ruperta ob 4. uri 2 min., iz Mirne cb 4. uri 9 minut. Zvečer v nedeljo pa ta vlak ne vozi, zato se morajo udeleženci iz omenjenih postaj poslužiti običajnega večernega vlaka.
lj Gostje iz Dalmacije se pripeljejo v Ljubljano jutri ob 2. uri 51 min. popoldne na južni kolodvor.
lj Slavnostne razglednice katoliškega shoda, spominjske podobe in podobice s posvetitvijo Brezmadežni in spominjska znamenja se bodo dobila že jutri od 10. ure dopoldne dalje pred veliko dvorano hotela »Union«. Pohitite ponje!
lj Udeležnike katoliškega shoda in naše ljubljanske somišljenike opozarjamo na telovadno tekmo Zveze Orlov, ki se prične jutri zjutraj ob šestih na dvorišču domobranske vojašnice.
lj »Ti, o Marija . . .« to znano pesem naj poje po končanem posvečenju pred nunsko cerkvijo vse ljudstvo. Pojeta se dve kitici. Besede so znane; sicer si jih pa lahko s seboj vzame, komur drago.
lj Zastave dekliških Marijinih družb, ki bodo prišle k sprevodu, imajo svoje mesto v zadnji (sedmi) skupini, tam kjer so moške Marijine družbe. Zbirališče na dvorišču Marijanišča.
lj Stolna cerkev v nedeljo popoldne ob treh je določena predvsem Marijinim družbam, potem šele drugim, kolikor bo prostora.
lj Gostilne, ki so naročene na »Slovenca«, so še: Alojzija Zorko, Vegova ulica; Elizabeta Lovšin v Gradišču 13; Jožef Zupančič, gostilničar. Sv. Jakoba trg štev. 8. — Toplo priporočamo te gostilne, kjer se dobiipristna pijača in izvrstna jed. Tako bodi neljuba pomota našega upravništva popravljena.
lj Danes zvečer ob pol sedmih bo pevska vaja za cerkveno petje v stolnici o priliki katoliškega shoda (Alojzijeviščc).
lj Umrli so v Ljubljani: Simon Cof, delavec, 60 let. — Antonija Rado-van, blagajničarka, 24 let. — Marijana Štirn, užitkarica, 38 let. — Fran Babič, trgovec, in posestrik, 45 let. — Angela Egy, hči železniškega poduradnika, 2 leti. — Cecilija Štembal, služkinja, 19 let. — Valentina. Nagode, žena železniškega delavca, 29 let. — Janez Švaj-ger, dninar, 61 let. — Franc Lednik, hlapec, 52 let.
lj Nesreča. Sinoči okoli 6. ure je pri popravljanju Linirgerjeve hiše na Rimski cesti št. 6 padel z odra 481ctni zidarski pomočnik Ivan Jazbar ter za-dobil take notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati z rešilni mvozom v deželno bolnišnico. Polog Jazbarja je padel z odra še nek drug delavec, kateri so pa k sreči ni nič poškodoval.
lj Pasji kontumac. Ker je dne 6. t. m. posestniku Francetu Matjanu v St. Vidu nad Ljubljano poginil pes na znakih stekline, je c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani na podlagi 41,
in 42. zakona proti živinski kugi z dne 6. avgusta 1909, št. 177 drž. zak. odredilo za celo občino pasji k<» itumac. Vsi psi morajo biti priklenjeni ali pa oskrbljeni z zanesljivim nagobčnikom. Izvzeti so le lovski psi, a samo takrat, ko so v lovišču. Pse, ki bodo hodili okoli prosti in brez nagobčnikov, bode konjač polovil in pokončal, njihovi gospodarji pa bi se tucli občutno kaznovali. Vsakdo je dolžan tudi psa ali mačko, ko opazi, cla bolehata, takoj zapreti v varen kraj in o tem obvestiti oblastvo. Ta odredba jc v veljavi do preklica.
Zadnje vesli.
NESREČA V PULJU.
Dunaj, 22. avgusta. Cesar je poslal pristaniškemu admiralatu ob priliki katastrofe na strelišču kondolenčno depešo. — Laški mornariški minister Millo je kondo-liral poveljniku naše mornarice Hausu, ki se je zahvalil. Došla je kondolenčna depeša tudi od japonskega mornariškega atašeja. Stanje viceadmirala Lanjusa ni ugodno. Izgubil je pri amputiranju sila krvi, vsled česar je zelo slab. Tudi stanje težko ranjenih Gregoriča in Diamarcisa je resno Ostali ranjenci se boljše počutijo.
VPRAŠANJE PRESTOLONASLEDNIKO-VEGA OBISKA V BOSNI.
Sarajevo, 22. avgusta. Obisk prestolonaslednika v Bosni v družbi z Bilinskim je navezan na pogoj, da se dotedaj uvedejo normalne razmere v deželi. Ako pride do takrat do delovanja sabora, se obisk vrši v prvi polovici septembra.
TISZA ZOPET TOŽEN.
Budimpešta, 22. avgusta. Desy naraB« rava grofa Tisza vsled njegovega vedenja v procesu Desy-Lukacs tožiti.
MED SOFIJO IN BELGRADOM.
Soiija, 22. avgusta. Med Sofijo in Bel gradom sta zopet uvedena dva vlaka na dan.
KLOFAČ V AMERIKI.
Praga, 22. avgusta. Ko je Klofač v Čh kagi na nekem shodu govoril o balkanskem vprašanju, je prišlo do velikanskih škandalov in so Klofača psovali.
železtiato Jiina-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbami ohns.
Večkrat odlikovano.
Nad 0000 zdravniških spričeval.
c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovlje. =====
pri up
razpisuje službo
za talcojSen nastop. — Potrebna pojasnila daje 2431 5	dbor.
300 velikih
puranov in gosi
težkih 4 — 5 kg je naprodaj od danes do sobote na Vodnikovem trgu. 2413
Razpisuje se služba
v Št. Jakobu ob Savi (pri LJubljani). Službenih dohodkov je 650 K, deloma v denarju, deloma v beri in štolnini, poleg prostega stanovanja in zelenjadnega vrta. Želi sc zmožnost za kak po-stranski dohodeh. Nastop lahko takoj. 2501
Župni urad St. Jakob ob Savi-
Predpisane
avbe za otroke
priporoča trvrdka F. m. Regarschek nasl., Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Cena komadu K 400,
Stolpne ure
izdeluje RICHARD LIEBING, zapriseženi veščak in cenilec c. kr. trgovskega sodišča dunajskega na Dunaju XIII 10, Špeisingerstrasse 66, za cerkve, mestne hiše, graščine, vojašnice, šole, tovarne itd. v najnovejši najboljši konstrukciji in solidni izvršitvi. Gradim tudi električna saino-uavijanja pri novili kakor tudi pri obstoječih stolpnih urah ter izvršujem vsakovrstna popravila stolpnih ur. Cerkvam in občinam dobavljam tudi na obroke. Proračuni brezplačno. Fri vprašanjih se žele povsem enostavne skice in mere, na željo si pa tudi te preskrbim sam.	2510

i poli zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoll, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
Zaloga vina!
Podpisani imajo veliko zalogo izvrstnega belega in črnega vina lastnega pridelka. Naročila se izvršujejo na debelo in na drobno bodisi krč-marjem, društvom kakor tucli posameznim družinam. Vzorci na razpolago. Vino se prodaja po zelo nizki ceni.	2301
Cantinc Gorazza, Levade, Istra.
Radi preselitve se ceno proda 1 malo rabljen
(bana in medena peč). — Naslov pove administracija tega lista pod št. 2511.
Zahvala.
Za vse ljubeznive dokaze blagega sočutja, ki so nam došli ob bolezni iu smrti našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga ozir. očeta, starega očeta in strica, gospoda
Antona Štrukelj
nadpaznika prisilne delavnice v pokoju
zlasti pa za lepe vence in za častito spremstvo na zadnji poti izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, 22. avgusta 1913.
2523
žalujoči ostali.


Lu2
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno-ljubljeni brat, svak in stric, gospod
Fran Babič
trgovec, gostilničar in posestnik
danes zjutraj ob 5. uri, previden s tolažili sv. vere, v starosti 46 let, po dolgi, mučni bolezni mirno in vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnika bo v nedeljo, 24. avgusta ob 1. popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta št. 2, kjer se truplo svečano blagoslovi in na to prepelje skozi Šiško v Kranj, ter se tam vrši sprevod ob 6. uri zvečer na farno pokopališče v Kranju.
Posmrtne maše se bodo služile po več cerkvah.
Bodi blagemu rajniku prijazen spomin!
V Ljubljani, dne 22. avgusta 1913.
Žalujoči ostali.
T. slovenski pogrebni zavod los. Turk.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube srčno ljubljenega, nepozabnega brata oziroma svaka, gospoda
JOSIPA HABE
posestnika
izrekava globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sploh vsem, ki so se iz bližnjih in dalnjih krajev v tako obilnem številu sprevoda blagega pokojnika udeležili; dalje vsem onim, ki so se z izrazi sočuvstva spominjali prebridke izgube blagega pokojnika, ter skušali olajšati najino potrtost; pa tudi vsem onim, ki so se v molitvi spominjali dragega pokojnika. Posebno pa se še zahvaljujeva prečast. gosp. župniku Kralju za blagodejno tolažbo in toliko molitev v bolezni, kakor tudi za tako vestno skrb za dušni prid blagega pokojnika; istotako preč. g. dekanu Lavriču in preč. gg. župnikom iz Podrage, Št. Vida. .Slapa in Erzelja, ki so ob vodstvu preč. g. dekana spremili preblagega ranjkega k večnemu počitku; ravno tako tudi preč. gg. župnikom iz Hudanj, Branice in .Šmarja ter g. semeniščriemu pod-vodju iz Ljubljane, ki so se blagovolili udeležiti sprevoda; enako tudi gosp. dež. odborniku dr. Peganu z gospo soprogo in g. dr. Marku Natlačeni! iz Ljubljane, g. c.kr. veterinarskemu svetniku Gašpariju v pok. in g. Arkotu iz Postojne.
Zahvaljujeva se tudi vipavskemu zdravniku g. dr. Kancu za skrbno zdra-niško pomoč; obenem pa tudi č. usmilj. bratu Hermanu iz Kandije za vso ljubeznivost, s katero je lajšal bol našemu pokojniku.
Posebno sc še zahvaljujeva vsem članom tuk. lnladcniške in dekliške Marijine družbe, ki so svojemu sočlanu skoro vsa sprevodna in pogrebna dela tako dobro in stvari primerno izvršili, blagega pokojnika k večnemu počitku nesli, se polnoštevilno pogreba udeležili in krasni venec podarili pokojniku; enako domačemu vrlemu pevskemu zboru .,Nanos", čigar predsednik je bil pred leti pokojnik, za krasne žalostinke in izborno cerkveno petje pri sprevodu pod vodstvom pevovodje g. Rih. Fcrjančiča; ravnotako ugledni 1'orjančič.evi rodbini za prekrasni venec in našemu vrlemu g, županu, ki je za nabavo vseh pogrebnih potrebščin tako dobro preskrbel.
Goče pri Vipavi, dne 21. avgusta 1913.
2518
Frančišek in Rozina Habe.
za šiviljski obrt sprejme v modni salon Katlnka Lapajne v Idriji štev. 505.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in 5of-zdravnik; Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir.odd. dež. boln.
13
□
(KM 1 ''"ijl" ' *t	11	ž •■ ' tfillllK
/X Ravnikar
vljudno naznanja, da je
preselil svoje pisarniške prostore na Miklošičevo cesto štev. 26
(Sodna ulica št. 9, Bahovčeva hiša pred justično palačo).
O m %mmmmmmmmmmmmm m*'«1 mmm1 m B
v kneza Windisch-Gratzovih gozdovih IfcjT se iščejo v •
IV
Zglasijo naj se pri gozdnem uradu v Planini pri Rakeku.	2480

Primarij
2517
zopet ordiiiira.
H H B H H HI H
S)
o a
IU
ra
o en
Vožnja na katol. shod zastonj!
Opozarjam cenj. udeležnike katoliškega shoda, posebno tiste, ki si v teku leta mislijo kak šivalni stroj naročiti, da si pri tej priliki ogledajo mojo največjo jugoslovansko zalogo priznano prvovrstnih
šiualnih strojeu tovarne Plati
katere stroje prodajani po tovarniških cenah. ,.SINGER" in druge šivalne stroje pa že od K 70'— naprej, kar mi je mogoče, ker no držim agentov. Vsak, kdor si stroj v teku tega meseca osebno naroči, dobi stroške za pot povrnjene.	Garancija 10 let.	Druga popravila točno in ceno.
Se priporočam za mnogobrojen obisk	2476
specialna trgovina šivalni!] strojev in Koles
Igu. Molt
Ljubljana, Sodna ulica 7
(zraven sodnlje)

3'
Mat
R
a
M
ni
O
•a
B
M
Razpis
zidarski, tesarskih in kleparskih del na
mežnariii in župnišču na Saui
ki se bodo oddala na zmanjševalni dražbi dne 4. septembra popoldne ob pol 3. uri v župnišču na Sani.
Vsa dela so proračunjena na 6700 K.
Vložiti je 10 o/o varščine. Pogoji in enotne cene so na vpogled pri stan« binskem odboru.
Sava, dne 19. avgusta 1913.
2482
Andrej Širaj
načelnik.
fetisifiJiir	drogečija
r	»»
ra.
Ustanovljena leta 1897.
Ustanovljena leta 1897.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov itd.
MMTQ)W mMM®
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 1.
2513
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Uepše a i. Jeršek
Ljubljana, Kongresni trg štev. S.
Zaradi velike zaloge sc pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija.
Obtaznano nizka cena. — Zunanja naroČila 88 tofino izvršujejo. — UgnHsn r.S|.Up priložnostnih daril.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožei Gostlnčar, državni poslaijcct