Poštnina plačana v gotovini
Cena - Prcno L 0.40
Štev. 144
F Ljubljani, v četrtek, 26. junija 1941-XIX
Leto VI.
Izkljofina pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pobblicita Itaiiana S. A, Milano.
OttdililT« la tpilTii Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazlone, Ammbktraarfooei Kopitarjeva 6, Lnbiana. §
Concessionaria esclusiva per la pobblicita di provenienza itaiiana ed estera: Unione Pobblicita Itaiiana S. A, Milano.
V pričakovanju velikih uspehov
na vzhodni fronti
Nemško vojno poročilo govori o prezadovoljivem razvofu operacij, romunsko pa poroča, da so sestrelili
400 rdečih letal, izgubljenih pa je bilo 12 lastnih
Berlin, 26. junija, s. Snočnje nemško uradno vojno poročilo o bojih na Vzhodu pravi:
Na Vzhodu se boji, ki so jih začeli vojska, letalstvo in vojna mornarica zoper sovjetske oborožene sile, razvijajo tako zadovoljivo, da je treba pričakovati najboljših uspehov.
Bukarešta, 26. junija, s. Glavni stan na nem-ško-romunskem bojišču je izdal naslednje uradno poročilo štev. 2:
Operacije na kopnem so se prve tri dni razvijale po določenem načrtu. Odbitih je bilo nekaj nasprotnikovih poskusov za protinapade. Sovjetsko letalstvo je včeraj hudo bombardiralo Con-stanzo, Sulino in Galac ter vrglo nekaj bomb na Tulceo, Brailo in Jaš, toda brez pomembnega uspeha. Naše letalstvo je bombardiralo važne vojaške cilje in doseglo povsod znatne uspehe.
V	letalskih bojih sta nemško in romunsko letalstvo dosegla popolno premoč nad sovjetskim
letalstvom ter ▼ celoti uničila 400 nasprotnih letal. Romunsko letalstvo in protiletalska obramba sta od tega zbila 30 sovjetskih strojev, na tleh pa je romunsko letalstvo uničilo vsaj štirideset letal. Nemci in Romuni so izgubili vsega 12 strojev.
Pilot poročnik Agarici Horia se je sam boril proti celemu sovjetskemu letalskemu oddelku in »bil tri letala.
Berlin, 26. s. Poskusi sovjetskih letal, da bi preletela nemško in romunsko ozemlje, so se kon-
čali z resnimi izgubami za Ruse. Nemški lovci so pri Tilzitu docela decimirali skupino sedmih sovjetskih letal. Od dvajsetih ruskih letal, ki so skušala preleteti romunsko obalo pri Constanzi, so jih nemški lovci zbili osem, druga pa so se hitro oddaljila.
Bukarešta je včeraj imela tri letalske alarme. Prestolnico sta proti večeru preleteli dve sovjetski ogledniški letali. Iz Constanze poročajo, da sta mesto in pristanišče zaradi predvčerajšnjega bombardiranja pretrpela hndo škodo. Tudi v Ga-lacu je škoda pomembna.
Po neuradnih poročilih so nemške čete dozdaj izvedle osem ločenih ofenziv. Hudi boji divjajo za prestolnico Litve Kovno, za Vilno, za Barano-viče, trdnjavo Premisi, in Lvov. Bitke divjajo tudi v Bukovini pri Černovicah ter na skrajnem jugn ob reki Prut v Besarabiji.
NeH’attesa di grandi successi alCEst
II bollettino tedeseo parla del molto soddisfaoente svoIgHnento delle operazioni, 400 aerei sovletici abbattuti
sul fronte romeno-russo
Berlino, 26. giugno. U Comando Suprerao delle Forze Armate Tedesche comunica: AlPEst i com-battimenti ingaggiati dalPesercito, dalPaviazione e della marina da guera contro le forze armate so-
Uspešno letalsko in topniško delovanje
pri Tobruku
Zadeta je bila ena angleška križarka
Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 25. jnnija naslednje 385. vojno poročilo:
V	severni Afriki je topništvo delovalo na fronti pri Tobruku. Letalstvo Osi je bombardiralo ladje v Inki. motorna vozija, postojanke protiletalskega topništva in municijska skladišča trdnjave. Naši bombniki in torpedna letala so napadla sovražne ladje, ki so plnle med To- I
brukom in Sidi el Baranijem ter so zadela neko križarko.
V noči na 24. junij so angleška letala bombardirala Bengazi in Tripolis.
V vzhodni Afriki so se naše čete, ki so zapustile Džimo, združile s četami, ki so bile že razvrščene v zapadnem delu Gale in Sidama, ter se tam še nadalje odločno branijo.
Eksc. Marinelll, državni podtajnik za promet, v Ljubljani
Ljubljana, 26. jnnija.
Danes je dospel v Ljubljano Eksc. Giovanni Marinelli, državni podtajnik za promet, na uradni obisk ustanov, ki so podrejene njemu. Ob 10.30 se je Eksc. Marinelli podal v vladno palačo, kjer bo sprejel zastopnike oblasti in ustanov. Zatem bo obiskal poštno ravnateljstvo na Šentjakobskem trgu, ob 11.30 pa uradne prostore na glavni pošti. Zatem se bo podal v poštne delavnice.
Popoldne bo od 16.30 do 17.30 ogledoval mesto, ob 18 pa bo v vladni palači seja, na kateri bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo njegovega delovnega področja na ozemlju Ljubljanske Pokrajine.
Eksc. Marinelli je eden najodličnejših članov v vladi in uživa sloves prvega strokovnjaka za vprašanja, ki so podrejena njegovemu vodstvu. Poprej je bil upravni tajnik Stranke in kot tak član Velikega Sveta. Imel je tndi zelo važna mesta v organizacijah, dokler ga ni Du-cejevo zaupanje poklicalo v vlado na mesto,
Vladna seja sklicana za 5. julij
Rim, 26. junija, s. Za v soboto 5. julija ob
10	je sklicana seja vlade v Viminalski palači.
II Consiglio del Ministri convocato per II 5 luglio
Roma 26 giugno. II Consiglio dei Ministri e convocato per sabato 5 Luglio alle ore 10 a palazzo Viminale.
Razpust »Sokola« in nekaterih drugih organizacij
Z ukrepom Visokega Komisarijata so razpuščena društva: Prosveta labor, Orjuna, Soča, Istra, Četniki in Sokol.
katero ima sedaj. Pod njegovim vodstvom je resor, kateremu načeluje, dobil novih pobud ter zelo ojačil in razširil svoje delovanje.
Pozdravljamo navzočnost odličnega člana vlade in strokovnjaka v Ljubljani, ker vidimo v njej nov dokaz velikega zanimanja Rima za vprašanje in potrebe nase Pokrajine
vietiche seguono un corso cosi soddisfacente che sono da atiendersi i migliori successi.
Bucaresta, 26 giugno. II Qu ar ti ere Generale del comando del fronte germamico-romeno dirama il seguente comunicato numero 2:
Le operazioni terrestri nei primi giorni si sono svolte secondo il piano stabilito. Alcuni tentativi di reazione da parte del nemico sono stati respinti. L’aviazione nemica ha bombardato ieri intensa-mente Constanza, Sulina e Galatzi ed ha lanciato alcune bombe sn Tulcea, Braila ed Jassjr con effetti senza importanza. La nostra aviazione ha bombar-
dato obiettivi milifari imporfanti, oflenendo dap-pertuto risultati notevoli. NelPattivita aerea di questi giorni Paviazione germanica e romena han-no ottenuto una categorica superiorita distruggendo in totale 400 aeroplani nemiri. Di questi Paviazione romena e la difesa antiaerea hanno abbattuto 30 aeroplani sovietici e da parte delPaviazione romena sono stati distrutti al suolo almeno 40 aeroplani. In totale abbiamo perduto 12 apparecchu II tenente pilota Agarici Horia combatendo da solo contro una squadriglia nemica ha abbatutto tre aeroplani sovietici.
Efficacl azioni aeree e di artiglieria presso Tobruk
E stato colpito un Incrociatore inglese
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 25 giugno il seguente bol-letino di guerra n. 385:
NelPAfrica settentrionale attivita di artiglieria sul fronte di Tobruk. L’aviažione del-1'Asse ha bombardato piroscafi alla fonda nella rada, automezzi, postazione contraeree e depo-siti munizioni nella piazza. Nostri aerei bom-bardieri e siluranti hanno attaccato unita nemiche in navigazione tra Tobruk e Sidi el Barrani colpendo un incrociatore.
Nella notte sul 24 aerei inglesi hanno lanciato bombe sn Bengasj e su Tripoli.
L*Eccellenza Marinelli, Sottosegretario alle comunicazioni, in visita a Lubiana
L’Eccellenza Giovanni Marinelli Sotosegre-tario di Stato alle comunicazioni verra per com-
Eiere una visita agli nffici da Ini dipendenti. 'Eccellenza Marinelli arrivera verso le 10.30 al Palazzo del Governo dove ricevera le Antorita. Alle 11 visitera la Direzione della Posta nella piazza di Sv. Jakob. Alle 11.30 visitera gli nffici della posta centrale. Alle 12.15 visitera le offi-cine ed il laboratorio. Dalle 16.30 fino alle 17.30 visitera la cilta ed alle 18 ci sara al Palazzo del Governo ruinione durante la quale veranno
esaminati i problemi interessanti Tamrninistra-zione.
Salutiamo l’Eccellenza Marinelli, nno dei piu eminenti nomini del Regine, che lit gia Se-gretario amministrativo del Partito e come tale fece parte del Gran Consiglio. Copri anche im-portantissime cariche nelle orgamzazzioni fino a che la fidncia del Duce lo ha chiamato alla carica di Governo, che attnalmente copre. Sotto la sna gnida il dicastero da lui rappresentato ha avuto nnovi impulsi ed e stato ulteriormente potenziato.
Za prestopke je določena kazen 5000 din (1900 lir), ob ponovitvi pa zapor od 1 meseca do 6
mesecev.
Scioglimento del »Sokol« ed alcune altre organizzazioni
Con recente decreto delPAlto Commissariato sono state sciolte le associazioni: Prosveta Tabor, Oriuna, Soča, Istra, Četniki, Sokol.
Con lo stesso decreto i fatto divieto di portare distintivi, segni, emblemi e qualsiiasi altro oggetto che abbia, comunque, riferimento ad una di detta associazione e per i contravventori 6 previsla Pam-mendia di din ari 5000 (pari a lire 1900) ed in caso di recidiva Parresto da uno a sei mesi.
Naročajte in širite »Slovenski dom«!
Slovesen prevzem vojaškega poveljstva
v Atenah
Atene, 26. junija. 6. Včeraj zjutraj je bilo v I nemškega generala z mislijo na italijansko-Atenah slovesno ustoličeno italijansko poveljstvo. I nemško zvezo. Slovesni obred se je končal s Vse prebivalstvo se je zjutraj zbralo na ulciha, kjer pozdravom Kralju in Cesarju ter Duceju. Nato je bralo razglas o prevzemu poveljstva in se ude* je bila parada italijanskih čet. Po paradi je novi t v,. j.	x.*	r>_:	-i~	poveljnik general Berardi položil na grob gr-
škega Neznanega vojaka lovorjev venec z italijanskim trakom ter tako viteško počastil grškega nasprotnika.
Japonska politika za zdaj brez sprememb
Tokio, 26. junija, s. Agencija Domei poroča iz uradnega vira, da v temeljni politiki japonske vlade zaradi vstopa Rsuije v vojno ne bo prišlo do sprememb. Vlada pripisuje prvenstveno važnost rešitvi japoosko-kitajskega spora ter ustvaritvi področja skupnega blagostanja v veliki vzhodni Aziji. Japonska vlada od blizu in mirno opazuje razvoj položaja ter skrbi za vse moretoitnosti s primernimi posvetovanji med visokimi civilnimi in vojaškimi oblastmi.
nemškega 18. armadnega zbora general Boehme ter poveljnik 6. planinske divizije general Scherner, ki je izročil poveljniško oblast nad Atenami generalu Berardiju. Navzoči so bili še odpravnik poslov Venturini, vse osebje poslaništva, predsednik agencije Stefani senator Morgani, nadzornik fašistov-skih združenj za Grčijo ter italijanski in grški časnikarji.
General Berardi in general Schoerner sta pregledala čete: najprej oddelek nemških planincev, potem oddelek sardinskih grenarijev, v brezhibnem vojaškem slogu in drži. Grenadirji in planinski lovci so v bratovskem duhu, ki odlikuje sile Osi, tekmovali v natančnosti pred poveljniki. Godbe so zaigrale obe himni. Med zadnjimi zvoki kraljevske koračnice in Giovi-nezze je general Berardi z mogočnim glasom zapovedal: »Dvignite italijansko zastavo!« Cete so pozdravile z orožjem veliko tribarvnico s savojskim grbom in krono, ki se je dvigala proti nebn na Akropoli
General Schorener je nato dejal generalu Berardiju: »Vesel sem, da vam izročam vso poveljniško oblast v Atenah in da vam želim po-polen uspeh v vašem poslanstvu.« General Berardi je odgovoril, da se čuti počaščenega, ko sprejema poveljstvo nad Atenami iz rok poveljnika slavne 6. planinske divizije. Dejal je, da je prepričan, da bodo italijanske čete znale izpolniti svoje poslanstvo prav tako resno in odločno, kakor njihovi nemški tovariši. Pozdravil je
NelPAfrica orientale le nostre truppe che hanno lasciato Gimma si sono unite a quelle gib schierate nella zona occidcntale del Gal In e Sidamo e continnano ivi a loro strenna difesa.
Rok za zamenjavo dinarjev podaljšan do vključno 30. junija
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Rok za izmenjavo dinarjev v kovancih in v bankovcih, razen tistih po tisoč dinarjev, je podaljšan do ponedeljka, 30. I. m. ves dan. Ta novi rok ne bo več podaljšan.
Uradi, pooblaščeni za zamenjavanje, bodo poslovali tndi v nedeljo ves dan.
II termine per la conversione dei dinari prorogato fino il 30 giugno
L’Alto Commissario per la Provincfa di Lnbiana rende noto:	,
II termine stabilito per la presentazione al cambio dei dinari in monete metalliche e in bi-glietti esclusi quelli da mille dinari, h stato prorogato fino a tntto Iunedi 30. corr. Quest’ultimo nnovo termine non sara alteriormente prorogato.
Gli nffici incaricati per le operazioni di conversione funzioneranno anche durante tntta la giornata di domenica 29. corr.
Velike protisovjetske manifestacije v Španiji
Madrid, 25. junija. «. Velike protisovjetske manifestacije 60 bile po vsej Španiji. Vsepovsod so se zbirali mladi falanigisti m prirejali manifestacije po ulicah. V Madridu je imel voditelj falangistov Serrano Suner govor. V njem je obdolžil Sovjetsko Rusijo za odgovornost meščanske vojne v Španiji in za smrt ustanovitelja falange Jose Antonia Pri-ma de Rivera in za smrt drugih tisočev žrtev. Manifestanti so se zbrali tudi pred angleškim poslaništvom, policija pa jih je razkropila.
Vsi časopisi ugodno komentirajo vojno proti Sovjetom in izražajo veliko simpatijo do držav, ki se bore proti Sovjetski Rusiji.
Delavec Franc Kocjančič, doma iz Gorice, ie na cesti nesrečno padel. Pri tem si ie poškodoval nogo. Rdeči križ ga je dal prepeljati v bolnišnico, kjer pa bo ostal le nekaj dni.
Švedska je dovolila nemški vojski prehod čez svoje ozemlje
Stockholm, 26. junija, s. Po zadnji seji švedske poslanske zbornice je bilo razglašeno naslednje uradno »poročilo:
Zaradi spopada med Nemčijo in Sovjetsko zvezo jo nastal izreden položaj, ki ga Švedska spremlja s skrbjo, da bi ohranila lastno neodvisnost ter ostala izven vojnih zapleti jajc v. Novi položaj nas
je torej postavil pred nekatera vprašanja. Finska in Nemčija »ta nas prosili dovoljenja za prehod ene divizije iz Norveške na Finsko, pri čemer bi uporabljali naše železniško proge. Švedska vlada je z odobritvijo zbornice to dovolila, hkratu pa ukrenila vse potrebno, da zagotovi švedsko državno neodvisnost.
Eksc. Visoki Komisar v prostorih Rdečega križa
Včeraj popoldne malo čez 5 uro je Visoki Komisar Emilio Grazioli obiskal uradne prostore Rdečega križa v Frančiškanski ulici. V veži, kjer posluje Bdeči križ, sta bila zbrana oba odbora Rdečega križa: tako pokrajinski, kakor tudi odbor za mesto Ljubljano. Pred poslopjem so pričakovali visokega gosta Samarijani in samarijanke; nekateri so bili v belih plaščih, ostali pa vsi z znaki Rdečega križa. Na dvorišču so se zbrali številni begunci; bile so tam deklice in dečki, ki obiskujejo ljudsko in srednjo šolo, učitelji in učiteljice, delavci in delavke, kmetje in še drugi z drugimi poklici.
V Frančiškanski ulici
Ko se je Visoki Komisar pripeljal v hišo, kjer uraduje Rdeči križ, se je rokoval z odborniki in pozdravil navzoče z rimskih pozdravom. Šolarka iz Gor. Radgone, Hojs Marija, je nagovorila Vis. Komisarja kratko, a prisrčno, takole: Vaša Ekscelenca! V imenu vseh beguncev Vas najlepše pozdravljam in Vas prosim, da sprejmete te cvetke v znak hvaležnosti za gostoljubje, ki ga uživamo v Ljubljanski pokrajini. — Pri tem mu je izročila krasen šopek vrtnic. Visoki Komisar je bil nad skromnimi rožami vzradoščen in je v svojem odgovoru predvsem podčrtal, da bo po vseh svojih močeh skrbel za vse- ki so pomoči potrebni.
Plemenita gesta Visokega Komisarja
Posebno je naglasil, da bo skrbel za otroke, ne le da bodo siti in oblečeni, ampak tudi, da bodo tudi dobro vzgojeni. Visoki Komisar je izrazil željo, da bi bili vsi otroci, ki so se zatekli v Ljubljano, zbrani v posebnem zavodu, kjer naj bi bili pod nadzorstvom in kjer naj bi za nje kolikor mogoče dobro skrbeli. V svojih lepih besedah je dejal, da bo za otroke ubogih družin skrbel sam in da bodo šli vsi stroški, kar se otrok tiče, na njegor osebni račun. Vidno ganjeni za veliko pozornost do otrok so se mu prisotni s solzami v očeh zahvaljevali. Njegov govor, kakor tudi pozneje vse pogovore je tolmačil dr. Alujevič.
Pozdrav predsednika Rdečega križa
Potem ga je nagovoril predsednik Pokrajinskega odbora Rdečega križa dr. Fettich v lepem nagovoru, v katerem je med drugim dejal: Vojna je postavila našo človekoljubno organizacijo pred težke, čeprav hvaležne naloge: pripraviti sanitetni material, negovati ranjence in bolnike brez ozira na narodnost. Vse to smo izvršili pri nas, v kolikor je bilo to pri nas mogoče in potrebno. Izvršili smo veliko delo s pomočjo posebno izvežbanega sanitetnega osebja, naših bolničark in bolničarjev, s kadrom požrtvovalnih zdravnikov in prostovoljnih delavcev. Nudili smo tudi pomoč italijanskim ranjencem in bolnikom, dokler je bilo to potrebno. Ob koncu vojne pa so naše društvo doletele druge naloge: lajšati usodo številnih drugih nesrečnikov. Na tisoče nesrečnih naših rojakov je dobilo pri nas potrebno hrano in prenočišče, potrebno obleko in podporo. Posredujemo za njihovo zopetno zaposlitev. Tudi Vi, Visoki Komisar, ste uvideli potrebo tega našega dela in ste nam nudili pri tem vso moralno in izdatno materialno pomoč. Neizmerno hvaležni smo Vam za to. Ekscelenca, izrekam Vam iskreno dobrodošlico. — Svoj nagovor je ponovil g. predsednik tudi v italijanščini.
Visoki Komisar je obljubil svojo pomoč
Visoki Komisar je v odgovoru obljubil Rdečemu križu tudi za v bodoče vso svojo pomoč, kolikor je to pač v njegovi moči. Zatrdil je tudi, da bo plemenito delo organizacije podpirala tudi italijanska vlada. Visoki gost je dejal, da je zelo hvaležen za plemenito delo številnim sodelavcem in sodelavkam, ki tako neumorno delajo pri tej človekoljubni organizaciji. Problemi in težave so sicer težki, toda upa, da se bodo dali prebroditi. Za učitelje in učiteljica pa je dejal, naj mu izdelajo načrt, koliko jih je pribežalo in koliko jih je brez kruha. Potrudil se bo, je dejal, da bo vse zaposlil na ozemlju Ljubljanske pokrajine.
Potem si je Visoki Komisar ogledal številne sobe, kjer posluje Rdeči križ. Vse delovanje mu je razlagal predsednik dr. Fettich. Posebno se je zanimal, kako je urejeno vprašanje prehrane, obleke in zaposlitve. Zanimali so ga tudi številni grafikoni, ki so viseli po stenah In ki so predstavljali organizacijsko življenje Rdečega križa. Za vsako podrobnost je pokazal visoki gost veliko zanimanje in razumevanje. Pohvalno se je izrazil
o	tem, da učitelji, ki so uslužbeni na ozemlju Ljubljanske pokrajine, dajejo po 100 din mesečno za svqje tovariše, ki so sedaj brez službe.
Kako je urejeno vprašanje hrane in prenočišč
Za vsakega člana je dovoljno preskrbljeno za hrano in tudi za obleko. Kdor nima obleke, jo dobi in so do zdaj oblekli že več kakor 250 ljudi. Vrednost izdanih oblek znaša čez 100.000 dinarjev. Nekaj oblek je Rdeči križ nakupil, druge je dobil pri trgovcih pod ceno, nekaj pa celo zastonj. Tudi s perilom oskrbe reveže in potrebne. Hranijo pa se begunci po menzah, kot v Delavskem domu, Delavski zbornici in Učiteljskem domu. Za otroke je preskrbljeno posebej. Deklice in dečki se hranijo v internatih, tako v Domu Franje Tavčarjeve, v DoInu kneginje Zorke, dojenčki pa so v oskrbi v Dečjem domu. Vsak potrebni dobiva po 10 din dnevno za preskrbo. Prenočujejo pa ti reveži po 19 ljubljanskih prenočiščih, kjer je 432 postelj. Veliko potrebnih ima streho po raznih ljubljanskih ljudskih šolah. Vsak kdor rabi mleko, ga lahko dobi, kajti Rdeči križ je poskrbel za to. Po raznih ljubljanskih mlekarnah ima rezerviranega toliko litrov mleka, da zadosti vsem potrebam potrebnih.
Visoki Komisar se je zanimal, kako je preskrbljeno za službe. Pokazali so mu posebne kartoteke posebnega oddelka, ki skrbi za zaposlitev in je doslej dal službo že 150 članom. Veliko delo je opravil tudi že naseljevalni urad, ki je doslej naselil že več kakor 30 družin na Dolenjskem, predvsem v Beli Krajini. Čez štirinajst dni bodo rešena vsa kmečka naselitvena vprašanja. Veliko
pomoč pri naseljevanju pa nudijo Rdečemu križu župnijski uradi, ki dajejo natančna pojasnila, v kateri župniji bi se mogle kmečke družine naseliti, koliko hiš je prostih za naselitev in koliko polja je na razpolago za obdelavo. Največ dela pa ima vsekakor prehranjevalni odbor, ki skrbi za to, da imajo vsi potrebno zadostno hrano.
Na poizvedovalnem uradu v Delavski zbornici
Ko si je Visoki Komisar ogledal uradne prostore v Frančiškanski ulici, se je odpeljal tudi na poizvedovalni urad v Delavsko zbornico, kjer ga je sprejela Vera dr. Adlešičeva, ki vodi ta urad. Visokega Komisarja je pozdravila v prisrčnem nagovoru, v katerem ga je prosila še nadaljnje pomoči, da se bodo lahko vrnili k domačim vsi tisti, ki jih je vojna vihra zanesla na bojišča in so bili tam ujeti. Tudi tukaj je Visoki Komisar obljubil vso pomoč in se prisrčno razgovarjal s člani poizvedovalnega oddelka. Ogledal si je vse prostore in se živo zanimal za delovanje urada. Da bi se Visoki Komisar prepričal, kako je preskrbljeno za tiste, ki so izgubili streho nad glavo, ko so morali bežati, se je odpeljal v Učiteljski dom. Zelo zadovoljen je bil s tem, kako je za te reveže preskrbljeno. V Učiteljskem domu se je Visoki Komisar poslovil od odbornikov Bdečega križa in se odpeljal na Visoki Komisariat.
Veliko razumevanje, prisrčni razgovori in skrb, katero je pokazal Visoki Komisar za človekoljubno ustanovo Rdečega križa in njegovo delovanje, je povsod naletel na veliko odobravanje. Zelo smo hvaležni Visokemu Komisarju, da se tako živo zanima za tegobe naših ljudi in skuša vse težave rešiti kar moči ugodno. Velika hvala gre Visokemu Komisarju, da tudi moralno in še bolj pa materialno podpira na vseh koncih in krajih naše organizacije in ustanove, ki skrbe za dobro svojih članov in vseh, ki so pomoči potrebni.
Sestanek italijansko-hrvaške gospodarske komisije
Pomembni sklepi za ureditev najvažnejših gospodarskih vprašanj
med Italijo in Hrvaško
Rim, 26. junija, s. V Rimu se je sestala stalna italijansko- hrvatska gospodarska komisija pod predsedništvom Eksc. grofa Volpia dfi Misurata. Na plenarni seji, ki je bila 23. t. m., so proučevali industrijska, trgovska, denarna, carinska in železniška vprašanja med obema prijateljskima državama. Proučili so tudi posebni gospodarski režim za Dalmacijo. Urejena je bila trgovska zamenjava med obema državama. V okviru dela te komisije je bil sklenjen začasni trgovski sporazum za dobo od julija do septembra meseca, ki določa promet za približno 200 mili j. lir. Na poznejši plenarni seji, ki je bila predvčerajšnjim, so bili dalje tudi sklenjeni plačilni sporazumi, in sicer »protokol o kompenzacji in plačilih med Kr. Italijo in Albanijo na eni ter neodvisno Hrvatsko na drugi strani«, »izmenjava pisem« med Narodnim zavodom za iz-
menjavo s tujino ter Hrvatsko banko za ureditev kompenzacije plačil med Italijo in Albanijo ter neodvisno Hrvatsko. Po izjavah, ki 60 jih dali razni zastopniki, 60 bile tudi te listine soglasno odobrene.
Na sestanku so med drugim določili izmenjavo not od 30. maja med obema vladama za izvajanje italijanskih in hrvatskih pravic na področju bivše Jugoslavije v Dalmaciji. Med drugim so bili sprejeti nekateri sklepi, ki se nanašajo na vprašanja zavarovanja, bankarstva, na mali obmejni promet itd. Komisija je enodušno priznala nujnost, priporočiti obema vladama potrebne ukrepe, da bi izpolnila svojo glavno nalogo, t. j. predvsem urejati gospodarsko življenje po vsej Dalmaciji, da zagotovi državljanom obeh držav poenostavljen postopek.
Uradni razglasi
Razdelitev letnih Izpričeval
Visoki komisar ea. Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se spremene dosedaj veljavne odredbe glede razdelitve letnih izpričeval učencem vseh šol,
odreja:
Letna izpričevala, čeprav datirana z 28. junijem, naj se izroče učencem vseh' srednjih, učiteljskih, strokovnih, meščanskih in ljudskih šol dne 30. junija po službi božji.
Ravnatelji in upravitelji naj učencem pred razdelitvijo izpričevala obrazlože pomen Kr. ukaza z d n« 3. maja 1941-XIX o ustanovitvi Ljubljanske pokrajin«.
Ljubljana, 21. junija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Spremembe predpisov o prometu in javnih obratih
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi komisariatskih naredb z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13, in z dne 15. maja 1941-XIX, št, 25,
odreja:
Člen 1.
Čas, v katerem je dovoljen promet v Ljubljanski pokrajini, se spreminja takole:
od 5, ure do 0.30 ure v ljubljanski občini, od 5. ure do 23.30 ure v ostalih občinah.
Člen 2.
Policijska ura javnih obratov se podaljšuj« do
24.	ure v ljubljanski občini in od 23. ure v drugih občinah.
Člen 3.
Člen 1. in prvi odstavek 2. člena komisariatske naredbe z dne 15. maja 1941-X1X, št, 25, se s tem razveljavljata.
Člen 4.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem 23. junija 1941-XIX.
Ljubljana, 21, junija 1941-XIX.
|	Visoki	komisar
za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Preimenovanje oddelka za kontrolo mer in preizkuševalnice za elektro-števce in podreditev Vili. oddelku Visokega Komisariata
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Člen 1.
»Oddelek za kontrolo mer« pri ljubljanskem okrajnem načelstvu se preimenuje v »Urad za kontrolo meril in dragocenih kovin«.
Člen 2.
»Preizkulevalnica za elektroštevce« pri državni srednji tehnični šoli v Ljubljani se preimenuje v »Urad za preizkušanje elektroštevcev«.
Člen 3.
»Urad za kontrolo meril in dragocenih kovin« in »Urad za preizkušanje elektroštevcev« sta podrejena Vni. oddelku Visokega komisariata.
Njuna pristojnost se razširja na vse ozemlje Ljubljanske pokrajine.
Člen 4.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajina
Ljubljana, 19. junija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Consegna dei certificati annuali
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, ritenuta 1'opportuniti di modificare le disposi-zioni in vigore, relativamente alla consegna dei certificati annuali agli alunni di tutte le 6cuole, o rdin a:
I certificati annuali, anziche in data 28 giugno, verranno consegnati agli alunni di tutte le scuole medie, magistrali, professionali, civiche e popolari il 30 giugno dopo un ufficio religioso.
I presidi ed i direttori delle scuole illustreran-no agli alunni, prima di far distribuire i certificati, il significato del R. Decreto-legge 3 maggio 1941-XIX sulla costituzione della provincia di Lubiana. Lubiana, 21 giugno 1941-XIX.
L’Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli.
Disciplina della circolazione e degli eserclzi pubblici
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, viste le ordinanze commissariali 29 aprile 1941-XIX, n. 13 e 15 maggio 1941-XIX, n. 25,
,0 r d i n a :
Art. 1.
I limiti entro cui la circolazione e permessa nella provincia di Lubiana sono modificati cotne segue:
dalle ore 5 alle ore 0.30 nel comune di Lubiana, dalle ore 5 alle ore 23.30 negli altri comuni. Art. 2.
L'orario di chiusura degli esercizi pubblici e prolungato alle ore 24 nel comune di Lubiana e alle ore 23 negli altri comuni.
Art. 3.
L'articolo 1 e il primo comma dell'art. 2 del-1'ordinanza commissariale 15 maggio 1941-XIX, n.
25,	sono abrogati.
Art. 4.
La presente ordinanza entra in vigore il 23 giugno 1941-XIX.
Lubiana, 21 giugno 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli.
Nuova denominazione del Reparto di controllo misure e della Stazione di verifica dei contatori elettrici e la loro sottoposizione alla Divisione VIII dell’Alto Commissariato
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana ordina:
Art. 1.
II »Reparto di controllo misur«« presso il ca-pitanato distrettuale di Lubiana assume la denomi-nazione di »Ufficio di controllo misure e metalli preziosi«.
Ari. 2.
La «Stazione di verifica dei contatori elettrici« prešo la Scuola media tecnica statale di Lubiana assume la denomanizione di »Ufficio di verifica dei contatori elettrici«.
Art. 3.
»L'Ufficio di controllo misure e metalli preziosi« e »1'Ufficio di verifica dei contatori elettrici« sono sottoposti alla Divisione VIII dell'Alto Commissariato.
La loro competenza i estesa a tutto il territo-rio della provincia di Lubiana.
Art. 4.
La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 19 giugno 1941-XIX.
L’Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli.
Brezposelni mestni uslužbenci, ki so dopotovali na področje ljubljanske pokrajine, naj takoj pismeno javijo svoje naslove: Zvezi mastnih uslužbencev v Ljubljani, Mestni trg 1, magistralno poslopje.
nu
Pelllccerle
lngrosso
ditta
Krznarstvo na debelo
tvrdka
Ottorino Sapelli
ogni tipo di pelli per vse vrste kož za na-pelliccerie nazionali rodna in inozemska ed estere.	krznarstva,
lngrosso.	Na debelo.
Milano
Via Durlnl 14 - Tetelono n-zn
Ud »ar Wallare:
Na sever, potepuh!
Pet minut je vladala grobna tišina... samo Bobin je vedel, da je ubogi dr. Evington že izdihnil.
Ladv Georgina se ie visoko vzravnana vrnila v pritličje. Ko se je znova znašla pred Robinom, ni bilo v njenih očeh niti sence solz.
»Zbogom! Ne bova se več videlal«
Robin pa ie molčal.
Marsikaj bi ji še lahko povedal, a njena zakrknjenost se ie temu upirala. Sovražila ga je, ker ie vedel preveč. Sovražila ga je zaradi tega, kar je bil In zaradi vsega kar je predstavljal.
»Avlesburv... to bi vendarle bilo udobnejše kot tovorni vlak ali streha brzovlaka v deževni noči. Ali se ti ne zdi, Bobin?«
On je še vedno molčal.
Dala mu je čutili vso grenkobo, katero je čutila naprom svetu, ki ie bil tako krut za ono usmiljeno vredno bitje, katero je pravkar zapustila. Sedaj ie spoznal oviro, ki ji je prekri; žala vse življenje in ki ie pred tridesetimi leti strla dve srci. Čutil ie to in zato se mu ie neizmerno smilila ... In vendar, če bi mu v tem trenutku predložila ček v podpis, bi io bil za: vrnil. Toda Georgina ni mislila na to in tudi mu ni hotela več ponuditi sprave. Vojna!
Mogel bi se bil smejati in jokati, ko ie stal na vratih in gledal, kako se je njen avtomobil oddaljeval v temno noč, kajti vzbudila ie v njem večje sočutje, kot bi si bil sploh kdaj mogel predstavljal*
Vrnil se je v sobo. Oktober je odšla spat — in prav je storila. Odprl je okno. Od tu je bilo prav lahko skočiti na vrt. Vzel ie iz žepa električno svetilko in io položil na okno. Miss Ellen mu je iz mesta prinesla tudi temen dežni plašč, katerega ie pustila v veži. Sel ie ponj in vtak-nih samokres v žep. Nato je tudi plašč odnesel v sobo, poleg okna. Ura v veži je bila eno. Robinu se je zdelo, da sliši glas mrtvaškega zvona. Nasmehnil se je in s tem pokazal, da je pripravljen kljubovati vremenu ...
Vrata so se odprla. Bila ie Oktober. Se nikoli jo ni videl tako pobito.
»To ie strašno, Robin! Oh, uboga miss Ellen! Ali je ona ženska že odšla?«
Robin je prikimal.
»Ah, vse to je tako strašno, tako grozno!«
»V ljubezni ni ničesar strašnega,« je izjavil Robin.
»Mogoče. A meni se ie vse zdelo tako čudno. Ne smrt ubogega starčka. Ta je bila tako naravna. Toda ona... sedela ie na postelji in držala njegovo roko v svojih, stari duhovi pa so korakali mimo kakor strah. Zdelo se je, kakor bi hotel kdo zopet oživiti cvetlice, ki ležijo ovenele na smetišču.«
»Ali si zelo utrujena?«
Odkimala je.
»Niti najmanj. Čemu vprašuješ?«
»Ni izključeno, da bova morala čim prej oditi.«
»Na to sem bila že pripravljena... Kdaj?«
»Ne vem še... Mislim pa, da prav kmalu. Samo nečesa se bojim. Da bodo prišli z gumijastimi čevlji, tako da iih ne bom inogel slišati. Toda to ie zelo malo verjetno. Najbrž
bova kmalu zaslišala bližanje avtomobila.«
»Policija?« ie vprašala v strahu.
»Da; policija ie zadnje zatočišče hudobnih ljudi. Gangsterji ne rastejo na drevesih, drugače bi si jih Georgina preskrbela celo šop.*
Bobin ie vzel svoi dežni plašč.
»Najbolje bo. če grem pred hišo; a ti bodi tako prijazna in razloži gospodinji vso zadevo. Nato pa pojdi v svojo sobo in vzemi vse svoje stvari. Skušaj opraviti vse čim prej.«
Previdno ie odprl hišna vrata in odšel na vrt. Poleg vrtnih vrat ie obstal. Vse naokrog je bilo tiho in temno. Njegova svetla obleka se je odražala v temini. Ogrnil si je plašč.
Grobna tišina ...
Minilo je kakih deset minut. Ura v veži je bila četrt na dve.
V	daljavi sta se razsvetili dve točki; Geor-ginin avtomobil, po Robinovem mnenju. Kmalu so luči postale večje in svetlejše. Tudi brne-nie motorja je že bilo slišati. Ali bodo prišli bliže? Najbrž ne... Res so luči ugasnile in tudi brnenje je utihnilo. Policijski avtomobil bi bil naredil več ropota. Toda Robin je hotel slišati tudi tega, preden se je odstranil s svojega opazovališča.
Ni mu bilo treba dolgo čakati. Vrnil se ie v hišo in zaprl vrata. Miss Ellen ga ie čakala.
»Vaša soproga mi je povedala, da morate že oditi... pripravila sem vam nekaj malega za na pot.«
Podala mu ie zavoj iestvin. Zahvalil se ji je in ga vtaknil v žep plašča.
»Oditi morava skozi okno,« ji je povedal. »Prosim vas. zaprite okno ko odideva.«
»Ko je Oktober skočila za njim na vrt, je
že zaslišal policijski avtomobil.
»Semkaj!«
Prijel jo ie za roko. Oktober je pomislila, da se od trenutka porote ni več dotaknila njegove roke. Čutila se je pogumno in zadovoljno.
Tekla sta preko trate, mimo drevja, ven, na prosto polje... Pomagal ji ie skozi vrzel v živi meji. Nekje v bližini je stokala lokomotiva.
Robin je obstal in gledal vzdolž proge. Na progi ie bil prav tukai precejšen klanec. Brzo-vlak, s katerega je bil vržen ubogi dr. Evington, ga ie mogel prevoziti s skoraj normalno brzino. Za težek tovorni vlak pa je to bilo izključeno.
Še vedno sta se držala za roke, ko sta šla vzdolž tračnic. Čez nekai časa sta dospela do konca vrta in zagledala drevored, ki je vodil v Ogdensburg. Policijski avtomobil se je ustavil nekoliko proč od hiše. Iz njega se je vsula cela truma policistov. Bila sta v nevarnosti, da bi ju kdo izmed njih zapazil. V bližini se ie vzpenjal majhen mosl čez potok. Bobin je bil mnenja, da je bolje, če počakala in je skušal najti kakšno skrivališče. V bližini je ležal kup železniških pragov. Bil jima je zelo dobrodošel, vsaj trenutno stn bila na varnem.
»Ne vem še, kakšen vlak je to, toda najina edina rešitev bi bila, če bil to tovorni vlak z odprtimi vrati. V primeru pa, da je osebni ali brzi vlak, bova morala iti preko tračnic in bežati čez polja.«
Vlak se je že čisto približal. Mogočni žarometi so osvetljevali drevesa in grmovje ob progi. Sedaj je bil že viden. Tračnice so odbualc svetlobo žarometov
Olje zoper prah po ljubljanskih ulicah
Na Poljanski cesti ga je mestni odsek za ceste doslej porabil že 2000 kg
Od tiskovnega urada ljubljanske mestne občine smo prejeli v objavo naslednje obvestilo in opozorilo:
Z oljem zoper prah je mestni odsek za ceste poškropil Poljansko cesto pri Marijanišču in ob vojašnici, v kratkem bo pa poškropil to zelo prometno cesto prav do klavnice, da vsaj do jeseni ne bomo imeli prahu na vsej Poljanski cesti. Tako je ta cesta z večine tlakovana, drugi del je pa poškropljen z oljem zoper prah, ki zdrži tri do štiri mesece, če ni prevelikih in pogostih ploh ali močnega deževja. Tudi to olje zoper prah je izdelala mestna plinarna v svoji destilarni v Mostah, kjer iz surovega katrana izdeluje z destilacijo predvsem cestni katran, ki se je na naših cestah prav dobro obnesel. Razen tega pa surovi katran destilira tudi v razna sestavna olja in smole. Med temi olji sedaj spet rabimo olje zoper prah, saj smo pred dvema letoma z domačim oljem poskusili preganjati prah z Wolfove in drugih ulic. Poleg olja zoper prah in cestnega katrana pa mestna destilarna izdela tudi precej karbolineja zlasti za konserviranje lesa. Karboli-neja naša pokrajina prav mnogo potrebuje in je sedaj mestna destilarna edina tovarna v Ljubljanski pokrajini za izdelovanje karbolineja ter drugih navedenih tvarin. Med temi mestna destilarna izdeluje tudi razne smole za zalivanje kock na cestah, za izolacijo zidu i. dr. Na Poljanski cesti je mestni odsek za ceste porabil doslej 2000 kilogramov olja ter je za 1 kv. m potrebno 1 kg olja zoper prah. Škoda samo, da mestna plinarna v svoji mali destilarni ne more izdelati še več cestnega katrana in olja zoper prah, pač pa opozarjamo našo javnost, da lahko v mestni plinarni dobi karbolinej, smolo za izolacijo itd.
Iztepavanje prahu skozi okno
je bilo v Ljubljani zaradi strogih policijskih predpisov res že izjema, ker imajo vse hiše zadaj za ta namen balkone ali kakršne koli druge prostore. Sedaj pa morajo gospodinje svoje hišne pomočnice spet naučiti reda in jih prav trdo prijeti zaradi te skrajno grde razvade, a tudi zaradi prav strogih kazni. Skratka, iztepanje cunj skozi okna je sramota za naše snažne hišne pomočnice, še večja sramota je pa ta razvada za
Novice s Hrvaške
Državno ravnateljstvo za obnovo
Zagreb, 26. junija, e. S posebno uredbo, Id ie izšla v včerajšnji štev. »Službenega lista«, je bilo ustanovljeno državno ravnateljstvo za obnovo, ki je neposredno podrejeno predsedništvu ministrskega sveta. Uredba vsebuje šest členov, od katerih drugi določa, da spada v delokrog državnega ravnateljstva za obnovo vse, kar je v zvezi s priseljevanjem in izseljevanjem prebivalstva. Kolonizacija v notranjosti države ne 6pada v pristojnost tega ravnateljstva.
Posebno potujoče sodišče
Zagreb, 26. jonija. s. »Službeni liste prinaša uredbo, ki določa ustanovitev posebnega potujočega 6odišča. Določena je smrtna kazen za pre-* stopke, na katere se nanašajo nekateri paragrafi '“kazenskega zakonika, ki so posebej navedeni v tej '^irtflbi, ter za druge člene, ki jih kazenski zakon ne vsebuje in ki so v včeraj izdani uredbi posebej navedeni. Kdor kljub javnim opozorilom pristojnih oblasti tem ne vrne strelnega in drugega orožja, ki ga ima v svoji posesti brez zakonitega dovoljenja, kakor tudi tisti, kdor ima orožje skrito ter podpira osebe, o katerih lahko sluti, da 60 zagrešile kakšno dejanje proti državi, ali se pripravljajo nanj, bo kaznovan z ustrelitvijo. Posebno sodišče tvorijo trije člani, ki jim predseduje redni sodnik. Postopek sodišča je ustmen in javen. Člani posebnega sodišča so: en redni sodnik kot predsednik, avskultant in en ustaš. Za državnega pravobranilca je bil imenovan nek upokojeni sodnik vojnega 60-dišča. Uredba je začela veljati včeraj.
naše gospodinje, ker po redu ali neredu pač vsakdo lahko spozna razne lastnosti gospodinje. Za danes naj bodo te besede samo opomin in prošnja, ki bo gotovo tudi pomagala, saj se vendar ne bomo sramotili pred gosti našega mesta ter jim za njih kavalirsko ravnanje in ljubeznivost ne bomo izkazovali svojega priznanja s smetmi, bacili in s podobnimi dobrotami. Sicer naj bi pa tudi naše gospodinje nikdar ne pozabile na ugled naše bele in vedno snažne Ljubljane. Našo prošnjo naj si gospodinje in hišne pomočnice prav dobro zapomnijo, da ne bo izgovorov, ko se bo pred vrati pojavil mož reda. Toliko, da ne bo razburjenja in ogorčenja, kadar bo to ali ono malomarno gospodinjo osupnila višina kazni.
Po riž in testenine naj pridejo
trgovci z začetnimi črkami od A do M že danes,
26.	junija od 8—12, z začetnicami od M—Ž pa v petek, 27. junija od 8—12 v mestni preskrbovalni urad. S tem popravljamo napako v včerajšnjem listu, ki nam je tiskarski škrat spremenil 26. junij v 27. junij za črke A—M.
Tudi tramvajski promet je zvečer podaljšan
za celo uro. Doslej je namreč električna cestna železnica vozila do 22.30, odslej bodo pa vsak večer ob 21.30 odpeljali zadnji vozovi z Ajdovščine na Vič, Rakovnik, v Moste, Dravlje in k Sv. Križu, nato se pa spet čez Ajdovščino vsi vrnili v remizo. Normalni promet traja kakor doslej do 21.15, ko se odpeljejo prvi vozovi v remizo, od 21.30 dalje pa vozi tramvaj samo vsake pol ure.
IV. sklepna produkcija Glasbene Matice
Ljubljana, 26. junija.
Včeraj ob 19 uri je bila v poslopju Glasbene Matice v Hubadovi dvorani orgelska produkcija sluašteljev Srednje glasbene šole. Nastopilo je šest učencev iz orgelske šole prof. Stanka Premrla in en učenec prof. Pavla Rančigaja.
Prvi je nastopil p. Pavlin Heybal iz drugega letnika Srednje glasbene šole (prof. S. Premrl). Izvajal je Bachov >Mali preludij in fugo v g-molu< ter Tomcev »Postludij I., 85.<, katerega je posebno dobro zaigral; prvi je pa nekoliko manj ugajal zaradi zaznatnega nepreciznega ritma, kar se je nekoliko poznalo tudi pri gdč. Kseniji Ogrinovi v prvi njeni točki, Chiesovem »Preludiju«; temu je sledila pa izvrstno, precizno zaigrana Stanka Premrla »Tokata«, v kateri je slušateljica pedagoškega oddelka pokazala prav lepo sposobnost na orglah. Tudi ta izhaja iz šole prof. Sl Premrla. Za njo je nastopil že kot pianist poznani g. Anton Zapletal, slušatelj pedagoškega oddelka. Plumov »Adagio« in »Allegro« je prav dobro izvajal, četrti je nastopil g. Ivan Rupnik iz drugega letnika Srednje glasbene šole (prof. Pavel Rančigaj). Njegova izvajanje je zapustilo nekoliko medel vtis v Pietra Dentella »Adagio* ter v M. Regerjevem »Passionu op. 145«, kjer zlasti registracija ni prišla do prave veljave; boljši pa je bil v J. S. Bacha »Preludiju v G-duru«. Kot pianist nam že dobro znani g. Bojan Adamič se šola pri prof. Stanku Premrlu. Prav dobro je izvajal A. Bossijev »Trio« in pa Plumov »Entrže pontificale«, močno skladbo sodobnejše smeri, barvito in lepo. Smiselna registracija je imela še poseben učinek. Najboljša sta vsekakor gg. Ivan Mele iz četrtega letnika Srednje glasbene šole in velik talent Peregrin Capuder iz istega letnika; na oba je lahko prof. Stanko Premrl ponosen. Prvi je izvajal Bachov »Preludij in fugo v A-duru«, Regerjevo »Ave Marijo« in Premrlov »Aleluja«, drugi Rheinbergerjev »Agi-tato«, Menegazollija »Improviso« ter zanimivo Kimovčevo skladbo »Sv. Trije kralji«. Oba sta podala višek kvalitete na tej produkciji. Capuder obeta postati prav eminentna moč na orglah.
V treh vrstah...
Letošnja šolska spričevala bodo razdelili 30. t. m. Ob tej priliki bodo imeli razredniki posebne govore, v katerih bodo razložili učencem in dijakom pomen ustanovitve Ljubljanske pokrajine.
Goriški in istrski krompir se je pocenil na ljubljanskem trgu. Doslej je bil po 10 dinarjev kilogram, sedaj pa je že po 7 dinarjev.
Na ljubljanskem trgu je že precej dolenjskih češenj, predvsem iz okolice Novega mesta.
Posestnik Ivan Erjavec je zavozil z vozom v voz cestne železnice. Zdrobljeno oje je Erjavcu zdrobilo nogo pod kolenom.
Na Spodnjem Štajerskem bodo odslej uporabljali tudi kri zaklanih živali in jo ne bodo odvajali v kanale, kakor je bilo to doslej v navadi.
Ker je padla s češnje si je zlomila desno nogo posestnikova hči Anica Kokaljeva, doma iz Gradišča pri Litiji. Pripeljali so jo v bolnišnico.
Na Spodnjem Štajerskem se obeta dobra sadna letina. Letina bi bila še mnogo boljša, če bi mogli sadjarji svoje drevje poškropiti.
Pavelič je sprejel zastopnike Katoličke akcije. Izjavil je, da bo podpiral njeno delovanje.
Cunje, kovine in gumi bodo zbirali otroci po Spodnjem Štajerskem po posebnem načrtu.
Kovinaste znake, namesto dosedanjih, ki so bili iz blaga, bodo morali odslej nositi Židje na hrvaškem.
Sola za nemško mladino je bila te dni izročena svojemu namenu. Šola se nahaja v škofijskem dvorcu na Betnavi pri Mariboru.
Ples je prepovedan na Štajerskem zaradi vojnih dogodkov na vzhodnem bojišču. Ples je prepovedan tudi po ostalih krajih Nemčije.
Na poti na Hrvaško je maršal De Bono pregledal tudi vojaško posadko, ki je nastanjena v Črnomlju.
Veliko racijo so priredile varnostne oblasti v Zagrebu. Ob tej priliki je bilo aretiranih čez 250 oseb.
Slovenski ujetniki, ki so se vračali te dni čez
Črnomelj so bili v mestu lepo postreženi. Dobili so vina, sira in kruha. To so dobili od italijanskih vojakov, pa tudi domačini so jih lepo postregli.
V ljubljanskih klubih, ki goje lahkoatletiko, je bilo te dni pravo preseljevanje atletov iz kuba v klub. To je moglo biti, ker je bil prestop vsakomur omogočen brez vsake kazni.
V novem mestu bo tamkajšnji SK Elan ustanovil plavamo sekcijo. Zakaj pa ne, ko pa imajo tako lepo priliko za ta šport.
Z univerze
Slušatelj'!, ki so v šolskem letu 1940-41 obiskovali Višjo pedagoško šok) v Zagrebu ali Belgradu in žele v študijskem letu 1941-42 nadaljevati ali završati svoj študij na snujočem se v&je-pedagoškern tečaju na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, naj se zaradi potrebne zaznambe prijavijo najkasneje do 10. julija letos na dekanatu filozofske fakultete v Ljubljani. — Rektorat
Športni drobiž
Zbor lahkoatletskih sodnikov v Ljubljani.
(Službena) Za sobotni in nedeljski nastop 2SK Hermesa, kd bo na telovadišču v Tivoliju, določam naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik Kermavner, starter prof. Dobovšek, vodja tekmovanja Perovič, časomerilci: Finec, Kermavner, Gorjanec, Zupančič, dr. Nagy, Cimperman, Šoukal. Sodniki za skoke: Stropnik, Cerar, Pevalek, Ribičič. Sodniki za mete: Glavnik, Mevlja, Hlade, Kobal.
Vsi imenovani naj bodo na telovadišču vsaj pol ure pred pričetkom tekmovanja, ki se bo začelo v soboto ob 18.30 in v nedeljo ob 9.30. Zaradi prostega vstopa na telovadišče naj se zglase pri blagajni. — Načelnik.
Sploh pa je ta produkcija pokazala uspešno delo, ki poteka v isti resnosti kakor v ostalih panogah. Škoda le, da je bila dvorana bolj slabo zasedena.
Verižnlška kava — razdeljena dobrodelnim zavodom
Ljubljana, 26. junija. Te dni je bil prijet Josip Valant, ker so pri njem dobili veliko količino kave, katero si je nakopičil, da bi z njo verižil. Naznanjen je bil sodnim oblastem. Eksc. Visoki Komisar je odločil, da naj se vsa zasežena kava brezplačno razdeli naslednjim dobrodelnim zavodom:
Otroškemu zavetišču v Zeleni jami, Marijanišču, Občinskemu zavetišču za onemogle in stare, Jožefišču, Splošni bolnišnici, Otroški bolnišnici. Ta ukrep je naletel na veliko odobravanje. Voditelji raznih zavodov so v imenu svojih varovancev izrekli najglobljo zahvalo.
Gostovanje rimske Kr. opere v Ljubljani
Rimska opera, ki uživa obenem z milansko Scalo sloves svetovnega opernega gledališča, bo gostovala dne 9. in 10. julija v Ljubljani. Ansambel šteje 214 članov. Dne 9. julija bodo izvajali Verdijevo opero »Traviata« z Mario Caniglio v naslovni partiji in Benjaminom Giglijem kot Alfredom. Pod muzikalnim vodstvom dirig. T. Serafina in v režiji M. Govorna. Dne 10. julija bodo peli Puccnijevo »Madame Butterfly« z Mafaldo Favero v naslovni partiji In Alessandrom Zilinijem v glavni moški partiji. Dirigent: OHviero de Faibritiis. Kot dodatek k tej operi bo plesal balet »Štiri letne čase« iz Verdijeve opere »I vespri siciliani«. Gostovanje rimske Kr. opere v Ljubljani je eminenten kulturen in muzikalen dogodek, za katerega vlada že sedaj veliko zanimanje. Občinstvu, ki se inte-resira za to predstavo, priporočamo nakup vstopnic v predprodaji. Spričo velikega ansambla in prevoza kulis, bodo cene za to gostovanje seveda močno zvišane.
Prijava avtomobilskih vozil in pnevmatik
Vsi lastniki ali posestniki motornih vozil z znamko LB, ki morajo do 30. junija dati na avtomobile nove tablice z LB, naj so to oblasti ali javne ustanove, morajo vozila in pneumatike prijaviti na obrazcu, ki ga dobijo pri drugem odelku Visokega Komisariata io pri Avtomobilskem klubu v Beethovnovi ulici 14. — To obveznost je treba izpolniti do 30. junija.
Koledar
Danes, četrtek, 26. junija: Evh. Srce J.
Petek, 27. junija: Ema, vdova.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec, Cesta 29. oktobra 31.
Ljubljansko gledališče
DRAMA Začetek ob 20, uri.
Četrtek, 26. junija: Trideset sekund ljubezni. Izven. Cene od 14 din navzdol.
Petek, 27. junija: Okence. Premiera. Izven. Igrajo mariborski slovenski igralci. Cene znižane.
OPERA.
Začetek ob 20. uri.
Četrtek, 26. junija: Seviljski brivec. Red Četrtek.
Gostovanje Anatola Manoševskega.
Petek, 27. junija: Zaprto
Opozarjamo n« razpis pevske tekme, ki je iz|el dne 18. ozir. 19. t m. v časopisih. V njem so navedeni vsi pogoji za priglase tekmovalcev. Tekma bo 6. julija v Operi, zadnji prijavni rok je do vštevši 1. julija. Ker je letos odziv na razpis tekme zelo slab, opozarjamo ponovno reflektante, naj se priglasijo, ker se v primeru slabe udeležbo tekmovalcev tekma ne bo mogla vršiti.
Vse p. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da je odslej začetek vseh večernih predstav v Operi in Drami ob 20.
PRASKA DOMAČA MAST čisti in zdravi rane. Dobi se v vseh lekarnah,
R. d. St. 2/41.
Cercasi per Provincia di Lubiana
rappresentante introdotto ramo me-dicinali con organizzazione propaganda medica per specialit& medicinali. Ne-cessitano referenze dettagliate.
Ulemo zastopnika za Ljubljansko
pokrajino, vpeljanega v medecinski stroki za organiziranje zdravniške propagande za zdravilsko specialiteto. Potrebne so podrobne reference.
Cassetta 239 M.Unione Pnhblicitfr Italiana - Milano
TELEGRAMMA TRENO BRZOJAV NA VLAKU
Med potovanjem pošljite Vaša sporočila oddaljenim osebam po
brzojavu na vlaku
Brzojavi na vlaku se sprejemajo na določenih luksuznih, pospešenih, direktnih in brzih vlakih. Ti brzojavi se sprejemajo za kraie v Kraljevini in za nekatere tuje države.
Glede nakupn posebneffa obrazca, potrebnega za p1«an1e brzojavov na vlaku, kakor tudi glede pristojbin in vHakeca dnipega pojasnila, se obrnite na sprevodnika na vlaku.
Charlie Chan v San Franciscu
»Tudi meni se vse skupaj zdi sumljivo,« je pritrdil Barry Kirk. »Moja hiša je postala skrivališče izginulih žensk, jaz sem pa mislil, da so v njej edinole trgovske pisarne.«
»Pravim vam, da je to navadna nesramnost,« je vzkliknil Flanery. »V vsem tem ni niti zrna resnice. Ta zadnja pripovedka je le laž za navržek. Tako nas morilec vleče za nos, da bi se medtem lahko brez sledu izgubil v vrvežu.«
Obmolknil je in izzivalno pogledal Chana:
»Kaj pa mislite vi, gospod Chan, o tej 6tvari?« je dodal porogljivo.
»Mnogokaj,« je smeje odgovoril Chan. »V eni točki pa se mi stvaT le zdi nekoliko jasnejša. To, kar smo slišali, do neke meje razsvetljuje temo, ki se nam je doslej zdela neprodiraa. Ali me razumete?«
»Ne. O čem pa govorite?«
»Kaj res ne razumete? To je res žalostno!«
»Dobro, o tem bom razmislil o pravem času,« je dostojanstveno odgovoril Flanery. »Za sedaj pa prepuščam izginule ženske vam in gdč. Morrow. Zanje nočem nič več slišati. To me muči, da bi znoreL Držal se bom vseh poglavitnih in velikih osebnosti te afere. Pred-snočnim je bil sir Frederik Bruce ubit ali od enega izmed gostov, ali pa ga je ubil nekdo, ki je prišel v hišo od zunaj. Zraven trupla je bila knjižica, pa tudi na pomožni lestvi sem odkril neke sledove. Tega vam nisem povedal, toda našel sem jih. Morilec je sezul z nog svoje žrtve žametne copate. Vidite, o teh stvareh bom jaz trezno in resno razmišljal, v tem je bistvo moje naloge. Če mi
GRADO
l’isola della sabbia d’oro (Prov. di Trieste)
Spiaggia ideale per famiglie e barabini. — Impianti eurativi uniei in Europa.
otok zlatega peska (Prov. Trieste)
Idealna plaža za družine in otroke. — Edinstvene idrarilne naprave v Evropi.
TERNE MARINE > Morske topilce
Bagni ealdi d’acqua marina.
Bagni di mare alPacido earbonieo Bagni di gchiuma al zotofoan Inalazioni — Nebulizzaiioni — Irrigazioni
SOLARIUM
Bagni di sole e di sabbia —
Tutte le eure sotto sorvegliama medica
Ridutioni ferroviarie del 50%
Informazioni:
ENTE PR0VINCIALE PER AZIENDA AUT0N0MA DI
Vroče kopeli v morski vodi. Morske kopeli i ogljikovo kislino Penaste kopeli v lotofoanu Vdihavanje — nebulitacije — izpiranje
SONČENJE
Sončne in peščene kopeli — Vsa idravljenja pod sdravni-škim nadzorstvom Na ieleinieah 50% popusta
Informacije^
IL TURISMO - TRIESTE S0GGI0RN0 - GRADO
pa pridete spet s pripovedko o novi izginuli ženski...«
Flanerv je obmolknil. Vrata so ee bila odprla. V sobo je stopila Eliane And-berry, za njo pa njen mož. Zena je bila videti razburjena:
»Midva... sva se vrnila,« je rekla in se spustila na stol. »Moj mož misli.. prepričal me je...«
»Rad bi, da bi vam moja žena povedala zgodbo do konca. Izpustila je neko zelo vaino podrobnost.«
»Moj položaj je obupen,« se je branila Eliane Andberry. »Upam, da bom tako storila le najboljše. Garrick, ali si prepričan...?«
»Popolnoma! V takšni resni stvari je edino pametno, kar more človek storiti, da pove vso in neokrnjeno resnico.«
»Toda ona me je prosila, naj tega ne
rarhn. Spoirmi se, kako me je rotila, nič na svetu ji ne bi hotela pripraviti nove neprijetnosti.«
»Kaj ji ti nisi nič obljubila,« je odgovoril mož.« Ce ta ženska ni kriva, potem ne vem, zakaj naj bi...«
»Čujte,« ju je prekiniJ Flanerry. »Vrnila, sta se semkaj, da bi nam nekaj sporočila. Torej govorila!«
»Vrnila sta se, da bi nam povedala, da sta videla Jenny Jerome, ali ne?« je vprašala Morrow.
Gospa Andberrv je prikimala z glavo in z vidnim oklevanjem zadanje le začela pripovedovati:
»Da, videla sem jo, toda ne pred svojim razgovorom s sirom Frederikom. Njemu 6em povedala popolno resnico. Tedaj še nisem bila opazila Jenny Jerome.«
»Toda naknadno 6te jo potem »poznali, ali ne?«
»Da, v dvigalu, ko sem odhajala. Spoznala sem jo po obrazu. Dekle, ki ie imelo snoči službo v dvigalu te hiše, je bila Jenny Jerome.«
X. Poglavje Pismo iz Londona
Nadzornik Flanery se je dvignil in začel v dolgih korakih meriti sobo gori in doli. Na obrazu tega preprostega moža »e je lahko videlo, v kakšno zagato ga je VTgla vsa ta zapletena dogodivščina. Nenadoma se je ustavil pred Eliano And-' berry:
Dalje.
Prvotna domovina človeštva - Srednja Azija
Presenetljive trditve praškega profesorja dr. Hroznyja
Učenjaki, ki se bavijo z vprašanjem, kje je bila prvotna domovina nekaterih narodov, ki danes žive morda ločeni drug od drugga čisto nekje drugod, kot pa so bivali nekoč, še vedno niso zadovoljni s svojimi dosedanjimi uspehi, čeprav lahko sigurno rečemo o njih, da niso majhni. Pri iskanju pradomovine raznih narodov pa se opirajo v prvi vrsti na jezik, ki ga ti narodi govore, in po katerem so drug drugemu sorodni. Eno tistih področij, odkoder po mnenju raziskovalcev izhajajo tudi razni evropski narodi, je med drugimi tudi dežela Kavkaza in okolica Kaspiškega jezera. Vsaj tako je prepričan prof. dr. Hrozny iz Prage.
Narodi: Kas, Kaš, Kuš, Kis...
Prof. Hrozny je ugotovil, da je bila okolica Kavkaza verjetno izhodišče cele vrste narodov, ki imajo nekaj skupnosti v svojih imenih, n. pr. Kas, Kaš, Kuš, Kos ali Kis. Precej podobnosti s temi imeni ima tudi beseda Kavkaz (kaukasoe pomeni v grščini zemljo, ki ima v sebi mnogo kovin). Koren »Kas« ima tudi ime najvišje gore v Kavkazu, Kasbek, in prav tako tudi Kaspiško morje. Grška beseda »kassiterosc pomeni kositer, na katerem je Kavkaz posebno bogat. Potemtakem je bil že nekoč Kavkaz velika kovinarska delavnica, v kateri so razni narodi izpopolnjevali svoje znanje na polju kovinarstva.
Narodi, ki so ponesli ime Kavkaza v svet, so živeli na širokem področju od Pirenejskega polotoka pa do Prednje Indije. Starodavni Iberijci, ki so bivali na ozemlju sedanje Španije (jezik njihovih potomcev Baskov ima besede, ki so jih rabili hamitski in kaspiški narodi) so verjetno imeli precej skupnega z Iberijci na Kavkazu. Nemogoče to ni, čeprav se temu ali onemu zgodovinarju morda zdi neverjetno. Prof. Hrozny meni, da so slovite španske bikoborbe nekak ostanek bikoborbe sumrijskega narodnega junaka Gilgameša z bregov Evfrata in Tigride.
»Knez dežele Kusov«
V	Indiji pa je bival narod Kušitov, ki je verjetno bil tudi prvotno doma ob Kavkazu. Bil je nosilec visoke pradavne indijske kulture. Na nekem starodavnem indijskem pečatu, ki so ga našli v Babiloniji, je napis, ki ga je prof. Hrozny razvozljal in ki se glasi: »Knez dežele Kušov«.
Takšnih narodov, ki imajo podobna imena kot »Kaše, »Kuš« itd., je na imenovanem področju zelo veliko. Po jezikih pa se ti narodi zelo razlikujejo. Verjetno je, da vsi spadajo v hamitsko, semitsko, indoevropsko in kaspiško skupino v ožjem smislu besede. Domovina vseh teh narodnostnih skupin bi po vsem tem le utegnila biti Kavkaz in okolica Kaspiškega jezera, od koder so se potem raztepli na vse strani.
Na podlagi takšnih ugotovitev, oziroma vsaj slutenj, je prof. Hrozny skušal dognati še smeri tega preseljevanja in jih podati na posebnem zemljevidu.
Pradomovina semitov — Kavkaz
Iz vsega tega bi sledilo, da prvotna domovina semitov ni bila Arabija, pa tudi Afrika ne, kakor
so mislili nekateri, pač pa najbrž Kavkaz in njegova bližnja in daljna okolica. Smer njihovega preseljevanja je torej čisto nasprotna, kot pa so o njem domnevali doslej. Tako si lahko predstavljamo, kako so semitski narodi prišli v Mezopotamijo od severa naravnost v Sirijo in Palestino. Najdlje pa so prodrli do severne Arabije.
V	Severno Afriko so prišli Hamiti, pa tudi indoevropejci so se razšli na Kavkazu.
Na podlagi temeljitega raziskovanja kulture in jezika najstarejšega kulturnega naroda ob bregovih Evfrata in Tigride, Sumerijcev si upa dr. Hrozny trditi, da je skupna domovina vsega ljudstva Srednja Azija, in sicer nekje na stepnih planotah med Uralom in Altajem. Sumerijci namreč kažejo indoevropske in turkotatarske posebnosti v čisto primitivni obliki. Ko so odšli odtod, je bila prva postaja na njihovi dolgi poti dežela pod Kavkazom.
In Germania collaborano alla costruzione ed alle prove dei velivoli anche le donne, che sono abili come gli uomini.
Pri graditvi in preizkušanju letal so v Nemčiji zaposlene tudi ženske, ki se na posel prav tako dobro razumejo kot moški.
»Opasani meč - živa duša Samurajca«
Japonski kovači so uživali nekoč največji ugled, mečem pa so pripisovali nadnaravno moč
Nekoč so Bili na Japonskem tisti, ki so kovali
ip
meče in sablje, zelo ugledne osebnosti Samurajci, posebno bojevniško pleme, so smeli nositi po dva meča. Meč je imel za Samurajca veliko vrednost in je bil tudi stalni njegov spremljevalec. Bil je tako rekoč njegov drugi »jaz«. »Opasani meč je živa duša Samurajca«, so mislili.
Kovači mečev so bili celo tako ugledni, da je njihovo spoštovanje prišlo do izraza celo pri opernih predstavah, imenovanih »No«, ki 60 se jih smeli udeleževati samo knezi in druge visoke osebnosti. Posebno operno delo je bilo posvečeno tudi kovaču mečev.
Nek dvorjan je za časa vladanja cesarja Ichija prišel k takšnemu kovaču v mesto Sanjo z naročilom, naj mu skuje meč, in sicer še isto noč. Na žalost pa kovač ni imel na razpolago nobenega pomočnika in je zato prosil dvorjana, naj mu da nekoliko več časa. Toda ukaz je ukaz. Izpolniti ga je treba, zlasti še, če je cesarjev. Ne pomaga nobena prošnja. Kovaču nazadnje ni preostalo drugega, kakor da se je zatekel k bogovom, naj mu pomagajo. Ko je bil ves zatopljen v molitev, je stopil v hišo neznanec ter brž dejal:
»Slišal sem, da morate za cesarja skovati meč.«
»Pa kdo ti je vendar to povedal? Res je, pravkar sem prejel to naročilo.«
»Po nebu gredo glasovi, ki se slišijo tudi na zemljo, po zemlji pa takšni, ki jih sliši tudi nebo,« mu je odvrnil neznanec. »Na svetu ni nobenih skrivnosti in vse se izve, če ne takoj, pa pozneje. Meč za cesarja mora biti izgotovljen ter mora biti tako močan, da mu ga ne bo enakega na svetu. Toda, nikar naj te ne skrbi in ostani čisto miren.«
Kovač ni vedel, ali sanja, ali pa je res stopil v njegovo hišo neznanec in mu tako govoril. Ni dolgo pomišljal. Naredil je ogenj in pripravil nakovalo. V vse štiri kote je postavil slike svojega hišnega boga, kakor je bila navada, med dve bambusovi palici pa je napel vrv in obesil nanjo snope slame, ki bodo po njegovem svetem prepričanju odgnali zle duhove. Potem je še molil, da bi biio
njegovo delo uspešno. Ni mu bilo na tem, da bi se sam proslavil, pač pa da bi postal z mečem, ki ga bo on skoval, cesar slaven.
Njegovo kladivo je udarjalo v melodičnem taktu, ko se je nenadoma pojavila ob njem neka čudna postava, ki se je molče spravila k delu, tako da sta oba z združenimi močmi izdelala rezilo še isto noč. Nato ie čudna prikazen spet izginila, ne da bi se še kdaj pojavila. Cesarjev meč je bilo mojstrsko delo brezr primere.
Kakor ta kovač v operni predstavi, tako je vsak svoje utrudljivo delo začel z molitvijo. Obešanje slamnatih snopov med dvema bambusovima palicama je bilo posnenmanje duhovniškega obreda.
Tako je nakovalo postalo oltar, pred katerim so molili, da bi se delo srečno izteklo. Najtežje delo pri kovanju je bilo varjenje jeklenega reziia z železnim držajem, in temu so posvetili največjo slovesnost. Kovač si je nadel čepico in obleko, kot so jih nosili plemiči na cesarskem dvoru. Zaprl je vrata delavnice in ob svitu plapolajočega ognja se je delo dovrševalo prav na tihem.
Skrivnosti kovača mečev so podedovali mnogi rodovi. Vsak mojster je bil po svoje umetnik, tako da je poznavalec mečev takoj spoznal, v kateri delavnici je bil meč izdelan.
Ker so meče izdelovali s tako sveto resnostjo, je jasno, da so takemu orožju pripisovali nadnaravno moč, da celo nenkako lastno dušo.
Tako na primer so bili meči slavnega kovača Jošimica v pravem pomenu usodni za vso plemiško rodbino Tokugava. Eden njenih članov, Ijejasu Tokugava, je bil v neki bitki nepričakovano poražen, tako da se je odločil za harakiri. Potegnil je meč, ki je bil mojstrsko delo kovača Jošimica in se vrgel nanj. Mislil je, da je že na drugem svetu, ko je na svoje začudenje končno opazil, da niti ranjen ni. Rezilo se je nagnilo, tako da si ni ranil niti kože. Ker je mislil, da 6e je meč v bitki skrhal, ga je preskušal na železnem možnarju, v katerem je zdravnik drobil zdravilna zelišča. Zamahnil je z vso silo. Kaj se je zgodilo? Jekleno rezilo je presekalo možnar na dvoje, ne da bi se meč količkaj skrhal. Spet ga je hotel obrniti proti samemu sebi. A ponovno se je zgodilo isto. Ko je pa hotel poskusiti še v tretje, mu je samomor preprečil neki sorodnik, ki je medtem prišel k njemu. Nesrečnika, ki se je močno upiral, je ta sorodnik brž posadil na konja in z njim odjezdil domov. Pozneje pa je z istim mečem pokončal starega sovražnika in bil postavljen za cesarskega pokrajinskega namestnika.
Cinka ima Italifa že zdaj dovolj za lastno potrebo
Proizvodnja cinka je v Italiji dosegla visoko stopnjo. Že zdaj je tolikšna, da so krite vse domače potrebe. Kako lepo in hitro je napredovala, se vidi iz naslednjih številk. Leta 1934. je znašala 24.000, leta 1938. pa že 34.000 ton Po računih, ki se nanašajo na letošnje leto, pa naj bi dosegla že številko 40.000 ton.
Cink je v Italiji tista kovina, ki jo je, oziroma ki jo bo prav v kratkem mogoče v večjih količinah tudi izvažati, saj so dani vsi pogoji za še večjo proizvodnjo. To se lahko sklepa že iz tega, da se vedno bolj razvija tudi proizvodnja svinca. Poleg rudnin, iz katerih pridobivajo svinec, je vedno tudi, v večjih ali manjših količinah, cinkova ruda.
Posebno »kopališče« za pisane ribice
Zdaj, ko je nastopilo poletje, ne samo po koledarju, pač pa, kakor imamo vsi priliko občutiti, tudi po vročini, človeku samo od sebe pride na misel, da bi se šel malo kopat v bližnje kopališče ali pa tudi, če ima čas, kam dlje k tekoči vodi. Pri tem gotovo ne misli na kakšna drugačna kopališča kot tista, ki so namenjena za ljudi. Na Švedskem pa imajo tudi še drugačna, kakor se vidi ie kratkega poročila, ki je te dni prispelo iz glavnega danskega mesta Kodanja. Pred kratkim, pravi to poročilo, so tam odprli kopališče za ribe, in sicer samo za lepo pisane, tako imenovane eksotične ribice. Skušnje so namreč pokazale, da so takšne ribice dosti bolj zdrave in tudi na zunaj lepše, če se »kopljejo« v sladkih vodah. In to ribje kopališče res predstavlja bazen, v katerega dovajajo sladko, rečno vodo.
S kolesom prevozil 50.000 km
Svojevrsten rekord je te dni dosegel 28-letni italijanski kolesar Nicola Paradiso iz Castelnuova Monterotaria. S svojim kolesom je do sedaj že prevozil po svetu 50.000 km, kar je več ko trikrat toliko, kolikor sta dolgi obe Ameriki, Severna in Južna. Te dolge vožnje seveda ni opravil v »eni sapi«, pač-pa se je več let počasi vozil iz kraja v kraj in se ustavil povsod, kjer koli se mu je zdelo, da je kaj zanimivega, kar bi si veljalo pogledati. Še vedno pa se ni naveličal vožnje s kolesom in vse kaže, da bo pustil za seboj še marsi-kak »tisočak« kilometrov. Nazadnje se je ustavil v Padovi in si ogleduje njene znamenitosti.
4000 let staro kopališče
Blizu mesta Bolgara v tatarski republiki je sovjetska arheološka odprava odkrila kopališče iz bronaste dobe. Smatrajo, da je kopališče staro okrog 4000 let. Pri izkopavanjih, ki so trajala dolgo časa, so naleteli na razne kamnitne posode in še precej dobro ohranjene prhe in brizgalk«. Kopališko poslopje je bilo rdeče pobarvano. Nedaleč od tega kopališča so našli tudi grobove, v katerih je bilo mnogo dragocenih predmetov tudi izza časa bronaste dobe.
rss3
»Ljubitelji spominov« po ameriških hotelih
Na nekem kongresu hotelirjev iz Združenih ameriških držav je med drugimi govoril tudi predsednik društva hotelirjev. Povedal je dokaj zanimivega, na primer to, koliko škode narede v enem samem letu po hotelih razni »ljubitelji spominov«. Tako so v enem letu odnesli za deset milijonov dolarjev brisač, razne posode, srebrnih predmetov in drugih stvari.
Steklo, za katerim je človek popolnoma varen
V	nekem berlinskem laboratoriju so izumili nove vrste steklo, za katerim s« bo človek počutil popolnoma varnega. Steklo je dvojno ali celo
.............inke	celuloa
filmski trak. Tanki
trojno. Vmesna plast je iz tanke celulozne snovi, podobne tisti, iz katere je filmski trak. Tanki vmesni plasti dodajo še drugo takšno plast, ki
vsebuje do 53 odstotkov celuloze. Tako izdelano Steklo ima takšno odpornost, da vzdrži tudi najhujše udarce, ne da bi se zdrobilo. Človek je za njim čisto varen tudi pred drobci izstrelkov ali kamenja, ki leti po zraku recimo ob priliki kakšnih eksplozij kje v bližini
L* pih vecchia macchina da seri vere. — Najsfarejši pisalni stroj
Maria) Italo Balbot
Italijanski roji nad svetom
Stormi d'11aiia tol mondo
Razen teh se udeležuje poleta do Reichiavica nekaj	meha-	da	bo zmagal, in žrtvuje življenje
ničnih strokovnjakov in monterjev, ki so določeni, da bodo ostali	pa	srce v prsih divja. Sile se postoterjajo.
na naših evropskih oporiščih. Vsega skupaj število ljudi	na peti	To je popotnica močnih.
in dvajsetih strojih dosega sto petnajst mož.	Ob velikih letih je tudi ura za	dviganje zastave bolj zgod-
Od danes začenjamo skupno življenje v ozračju tovarištva,! nja> ponavadi je to ob prvem sončnem žarku, ki ga dobro poznam. Ljubim to vojaško življenje, urejeno poj To julro se ^ vzh(K]a ne kaže nič drugega, kakor ozek pas točnih urnikih od prebujenja v mraku do težkega spanja, s |	malo manj sinje ^	in	zaprt0nočne	sinjine.
v katerem se obnavlja naša vojaška zvestoba, slovo od največje	.
rodbine, v kateri se družijo čustva, spomini, upanja, daljni m	•»^oncn vkrcevališča, dokler se ne vkrca
,e .pa«. .	».gotovo ..odo	neb.	1» odhaja,	rtofik	»Jta'’t?»»tok
d, se morda	»e bo nikdar	.« .mik zgo«aj«	’	blizu meno V«do včeraj je	bil . OrbeleUo moj bral Edmondo.
z.,., os.	DaJ^ae'je pregovoriti, da' /o	.M«*. ^SUJT “
časom, porazdeljenim vnaprej, z živahnimi urami pri jedi in pri razvedrilu, z vso dušo na obrazu, z morskim zrakom v pljučih, s preprostimi človeškimi odnošaji, ki jih tvorita sila in prisrčnost. Vse se stesnuje v zaprti prostor letališča.
Zunanji svet, od katerega nas loči nizki zid ograje, nam je bolj daleč kakor daljna Amerika. Zbližujejo se navade in okusi. Vsakdo izmed nas pozna skrite misij drugega. To je življenje, speljano spet nazaj na naravo, ki se odraža v čistem zrcalu vode. Zaupanje enega je zaupanje vseh. Ni dvoumnosti ali zahrbtnosti, ne obžalovanja nad lastno usodo. To je breme, ki smo ga odložili pri vratih letališča.
Tu nas vse prevzema naloga, ki nas čaka, in ne mislimo na nič drugega.
VI.
Veliki odhod iz Orbetella.
Običajni obred pri dviganju zastave je po navadi prav preprost. Toda ob velikih prilikah, na predvečer vsakega velikega dejanja, sem mu jaz dal posebno slovesnost. Tako hna ta obred na sebi nekaj očarujoče. To je idealno slovo od domovine, slovo,
»Sladka barva vzhodnega safirja,« bi dejal oče Dante.
V	dolgi ravni vrsti stoje posadke, ki pojdejo na polet. Zdaj ni nihče izven vrste. V vrsti sem tudi jaz poleg enega izmed voditeljev postrojene stotnije.
Pri meni je Pellegrini, potem Biondi, Longo, Cagna, Pezzani in vsi piloti: dva podpolkovnika, en major, tri in trideset stotnikov, enajst poročnikov, dva vodnika, štiri in trideset narednikov, dva in dvajset prvih letalcev, vrh tega pa še strokovnjaki, ki bodo izstopili na koncu prvih kosov poleta.
Zajame nas globok molk. Vsi stojimo trdo v pozoru. Ko se prvič oglasi trobenta, se zastava dvigne počasi, zelo počasi na visokem drogu. Barve plamene, ko jih boža veter. Zdi se, da se zastava dviga v nebo.
Naše oči so uprte tja gor, proti tistemu plamenn, ki nese v višino naše duše. Sto petnajst mož pozdravlja po rimsko.
Minuta pobožne zbranosti. Spet visok glas trobente. Dam zapoved: »Razbite vrste!« Posadke z vriskom odgovore:
»Živel Kralji«
predvečer dneva, katerega sem pričakoval s tako tesnobo.
Tudi moja žena ne sluti ničesar. Morda je zaradi tega ta noč bila edina, katero je prebila potopljena v globok sen. Včeraj sem ji sporočil, da danes zatrdno ne bom odšel to da naj me čaka opoldne pri kosilu, zakaj prišel bom k njej.
Ločitev od lastnih dragih je zmeraj mučna. Boljše je, da ti poznajo vsak prihod še prej, kakor odhod.
Tistim malo ljudem, ki stoje okoli mene: častnikom, časnikarjem, osebju z letališča, fotografom, letalcem zakličem »Živela domovina, živel Kralj, živel Duce!« Mali zbor ganjen odgovori, ko se motornica oddaljuje to me pelje na krov letala.
čeprav je ura tako slovesna in čeprav se zavedam ogromne odgovornosti, ki je na meni, sem izredno jasen in miren. Nikdar še nisem tako čutil gotovosti o zmagi, kakor zdaj. Hladna spo. kojnost mi pomaga. Sleherno genotje bo počakalo za pozneje.
Brž so motorji mojega letala zagnani. Takoj za njimi se oglasi trgajoči vrisk vseh drugih. Velika vodna letala krožijo okoli privezovališč. Sidra jih drže kratek čas privezana sredi kroga peneče se vode.
Potem se razporejajo proti vetru v smeri odleta. Veternice požirajo zrak z besnim žvižganjem.
Najprej zaženem svoj stroj, ki se v omotičnem diru po vodni progi. Sunek. Mehko ležem na zrak. že smo v Ura je štiri in sedem in trideset minut.
Za Ljudsko tiskarno v Ljuhljanit Mesečna naročnina je 6 Lir, za